Iz pod LJubelJa na Gorenskem. (Konec). Ali se pa tudi ravna povsod poatavno ? Kakor Hliaim, ne! Da je temu res taka, zavernem te na razpis sl. c. k. deižavnega ministerstva od 5. jun. 1864, v kterem zahteva sl. ministerstvo, da se nedeljski ponavljavni soli odločijo dve uri. Ravno tako, da se tudi vpeljejo pouavljavae nede^jske eole za dekleta. Ali je ta zaokaz že povsod v življenje stopil? #) Veliko borenja sta imela gosp. vodja in gosp. župnik, predcn se je vpeljala dekliška nedeljska šola v teržiško glavno aolo. Nekteri bolj zmožni starši vstavljali so se in na vso moč terdili, da jih nihče ne more siliti, svoje otroke izveršivši četerti razred v ponavljavno šolo pošiljati. Pa vodja pokazali bo, da (emu ni tako in da sl. miniaterstvo atrogo zahteva ustrojenje ponavljavnih šol. Izpisali so vse važniše paragrafe miniaterskega zaukaza ter jih poalali od hiše do hiše, kazaje da c. k. okrajno predstojiiištvo mora ojstro kaznovati vse one starše, ki ae ustavljajo ali pa protivijo ministerskim uaredbam. In tako je bilo veliko toževanja. Nekteri ao se izgovarjali 8 tem, da ae dekliška nedeljska šola po drugih meatih in tergih se ni vpeljala ter rekli, ako je ta nova poatava za Teržič, mora biti tudi za druge kraje. Tudi učitelji so ae upirali ter zahtevali, da 8e  mora (a naprava tadi drugod poprej vpeljati. Gosp. vodja ponudili so se napoaled aami za podučevanje ouih deklet, ktera starši ne puste med druga nedeljska dekleta, in tako jih podačujejo, dasiravno imajo dubovnih opravkov čez glavo, vsaki teden po dve uri. Učiteljem so obljubili tudi za dostojne remuneracije skerbeti, kar tiče podučevanja v nadeljaki šoli; in tako ae sedaj v Teržiči razpis sl. ininisterstva tankoma spolnuje. Ali se pa tudi ravaa po tem razpiau po vaeh drugih glavnih šolah? In ako se ne, kdo je kriv? Dragi moj ,,Klatež!" ovohaj one, ki se ustavljajo ministerskim naredbam in naznani jih, da zve tudi sl. ministerstvo, kako se ravna z njegovim razpisom. Drugopot kaj več od podljubeljskega znamenitega terga. Pred pa, ko končam današnji inoj spis, moiam se Totnince poprašati, kako je neki to, da izmed več odrasčenih deekov, ki se pridejo v Teržič rokodelstva učit, in tako tudi v tukajšnjo nedcljsko šolo stopijo, nobeden čerke ne pozna in od kake šole prav nobene pojme niinajo. Tominci! kako je to? Ali se pri vas ravna postavno? Podljubeljski pisatelj tudi k vam vidi! T. Iz potne torbe. Kakošen svet ino/a pač biti na Notranjskein ? inislini sain pri sebi, ko pogledam na zemljovid in vidim narisano vse polno hribov. In še celo ,,jezer', kir vodo daje in požira, zajc perskaklja, kadar ribica umira", kako je to mogoče? Tudi sedaj inalo teh krajev poznara, vendar toliko vem, da se Kras ne začne precej unikraj Verhnike, pa da se veudar nain močno bliža; vidil sem nek(ere kraje tamkej in uekoliko razumem, kako da so takošne prikazni mogoče, kakor je omenjeuo jezero. Vidiš, dragi moj, tožil si mi že večkrat, da ljudje pripovedujejo, da 80 bili po teh in unih večjih mestili in ptujih deželah, ter pripovedujejo kakošne reči so tam vidili, od svoje domovine pa le malo vedo povedati. Meni pa domači kraji, domači hribi in logi, domače Ijudstvo med vseini naj bolj dopada in serce razve.seljuje; potopise in okrajopise domačih krajev naj raji berem. Pozabil aem ti pa povedati, da imam za svoje popotovanje pripravljenih par vrancev; ni.so ravno lepi, toda terdni so, in ludi *) Žalibože, še eo kraji, kjer ae na nedeljsko šolo prav malo ali pa celi nio ne jled». vr.d«. po ceni, kajti pri čevljarji sem jih knpil za 8 gold. Na binkoštno 88boto me ueao ti vranci v Borovnico, in od tam naprej čez gorske slemena v cerkniško doliuo. nKam pa greste", prašam verste ijudi, ktere so rae eiečevale. ,,Na Žalostno goro"; ,,kam pa vi? ,,na Križno goro". nDober odpiistek Vam Bog daj"; ,,hvala, iu tudi Vam". Zvečer pridem na Križno goro. Večernice so ininule; Ijudje sc ali domu povračujejo, ali ostajajo na gnri. Poslednjim se tudi jaz pridružim in čakam na gori druzega dne, velicega praznika prihoda sv. Duha. K zjutranjem cerkvenem opravilu se zbira in prihaja Ijudstvo iz vseh krajev. Cerkev je bila natlaecna; Ijudje so se pa vendar veliko lepse in pobožnej.še obnašali, kakor se vidi sim ter tje o takošnib prilikah. Po zjutrajnjem opravilu se ljadje razidejo. Križna gora je v staroterško faro v Lož in g. g. duhovniki te fare opravljajo tam alužbo Božjo ob shodeh. Po gori do cerkve je 14. postaj ali stacijonov 8V. križevega pota; slike v znamenjih so še doati lepo na platuu po Firihovem izpeljane. Cerkev zidana v popobi sv. križa je srednje velika; (udi božja pnt tukaj ni tako sloveča, kakor nektere. Pri cerkvi so pa imeli zmirom duhovnika, in pobožnih romarjev se ta nikdar ne nianjka. Nekoliko nižeje je pa cerkev sv. Ane in dvoje hiš. ,,Kaj pa notranjaki svet in cerkniško jezero?4' — Pa si vendar nepočakan. Ravno sem botel povedati, da se iz Križne gore prav lepo pregleda ložka in cerkniška dolina. Jezero je že bilo veeidel vsahnilo, le nekoliko ga je se bilo viditi, in trava raste na svelu, kterega je poprej voda zalivala. ..Zakaj pa jezera ne odpeljejo?" reče romarjev cden, ki je menda pervikrat ta kraj vidil. Zanimivo ga pogleda dragi, ki je bil iz cerkniške doline doma in molči. Gotovo a\ že bral v ,,Novicah" od tega jezera in ne boš prašal, zakaj da voda zaliva cerkniško dolino. Pristavim še le to: VTes nvet po Notranjskem je bolj gorat; gorovje je večidel iz apneujska. Med tem gorovjem so vcčje ali manjše dolinc, pa na vaeh krajih zaper(e; svet je (edaj kotličkast. Vode, ki (ukaj izvirajo, nekoliko čaaa teko, in potem jih zemlja požira, kcr veino, da voda ne teče navkreber. Taka je po ribniški dolini, tako je drugotl. Obloški evet je visoka ravana; vode, klere tamkej izvirajo, se zgubljajo v zemljo, in se odtekajo, kakor je verjetno, v ložko dolino. Po tej dolini teko nekoliko časa po verhu, pa ložka voda se zgublja pri Daneh v zemIjo. V cerkniški dolini se iincuujc ložka voda Uberh, in se izliva v cerkniško jezero. Sieer iina to jezero šc druge pritoke, ali Oberh daje cerkniški dolini veliko in Ntauovitne vode. Cerkniška voda pa zagleda v Planini beli dan, kjer se imeiiuje Unca in pri Vcrhniki se imenuje (a voda Ljubljanica. In glej lako po ljubljanskein mcstu teče tista voda, ki je napajala visoko obloaka ravano. Glej, totijc nekoliko podobe zanimivcga sveta po Notranjskem. — S Križne goie sem šel v Deželo. Tako imenuje Ložan svoj kraj. To dolino obdaja na vaeh krajih hribovje, tedaj je prava dežela — kraj za se. Lepa prav dobra izpeIjana pred nekoliko leti izdelana centa veže to dolino w Cerknico in dalje z železnico na Rakeku, na drugi strani pa z Oblokami. Prava dobrota je ta cesta za ložko doliuo. Veliko lesene robe se zvozi po tej poti na železnico in žita v to dolino. Zakaj neki sosedje Hrovatje od avoje atrani ne izpeljejo ceste čez Prezid in dalje! Ložka dolina je v inaiHikterem ozira zaniniiva. \a griču nad scdanjiin starim tergom — mcnda bolj prav slarim Terpoin — je stalo nekdaj japodiako inesto Terpo. Dobivajo se staii denarji po ogradah; vsaki posestnik ima nainreč svoj del ograjen. Prav dobro se še poznajo obrisi stare cerkve. — Xad raestom Ložkiin so velikanske razvaline (istega grada, v kterem so sloveli nekdanji gospodje iz Lož ,,Die Herren von Laaa". Staroteižka fara je zelo zelo razširjeua, šteje namreč 22. poddružnic in sega unkraj Križne gore v cerkniško dolino. Pod znožjem gora je grad nŠneperg". — Ložka dolina ima plodne njive in lepe travnike, in redi lepo govejo živino in drobnico! žita pa vecidel premalo pridela za svoje številne prebivavce. Moški v tej dolini hodijo na jeseu in ziino na Hrovaško, kjer po šuniali dervarijo. Oziuiina je letoa kaj redka; nektere njive so toliko da ne prazne. Koliko njiv bi bilo čisto praznih ostalo, ko bi ubogi Ijudje teh krajev ne bili dobili semeuskega žita za jarino! Kraet, ki niraa semena za svoje njive, je gotovo zelo reven in pomoči potrcben; če njive ne inore obsejati, kaj pa potem! — Kako dobro 80 vendar naloženi lakošni denarji, ki ae kmetu darujejo! Ljudje v tem kraji so aploh bolj inirui in krotki, in ko bi ne bilo gojzdov ali bolj rečeno: ko bi bili servitutne pravice vredene, bi ne iinela aodnija zazuamovati veliko zločiuatev. Prebivavci govore prav lepo alovensko nareeje; jezikoalovec bi tukaj najdil dosli besed drugej ncnavadnih ; izpeijava besed je lepo proata iu neposiljena. Častiti gonpod J. O. imajo uabranih vcliko drugej neiiavadnih pregovorov in besed, klere bodo, kakor inorda amemo upati, priobčili v svojein času. Ta dolina bi bila zares raj; ali v raji ao rastle aadne dreveaa ; po ložki dolini jih pa le malokje vidiš. In vender bi se v tej dolini sadje lepo obnašalo. Po ilovnati zemlji bi posebno jablani lepo raatli; koliko slabeja je, postavim, zemlja v Tuuicah pri Kamniku na Gorenskem, iu vendar iinajo Tuničanje cele gojzde sadnih drcvcs, kterih aad aami vživajo ali pa lepe denarce iz njega skupujejo. Koliko praznih iu golih berdov je pa po ložkem svetu! k veeemu, da raale kak pritlikovec ali pa leskev germ! In vender bi menda ne bilo tako težavno ali nemogoče, sadjorejo v (ej dolini povzdigniti na višjo atopnjo. Sveta je dosti praznega; duhovaka in deželska gosposka v tein kiaji, kakor se vidi iz vneb naprav , je Hkerbna za dušni in telenni blagor stanovavcev, le treba bi bilo začeti in Ijudem djansko pokazati, da lo ni nemogoče. Kako lepo bi bilo, ko bi staroteržka aola iinela lepo in dobro vredjenii verlno šolo, iz ktere bi lahko prebivavci dobivali nadnc drevesca! Po berdib bi Ijudje uasadili sadouosnega drevja, in kjer vruče aoloce pripeka po razhojenih in ogb>danih paanikib, bi raatlo žlahtuo sadju, ktero bi Ijudi varovalo iakote in ntiadcža, pa bi tudi inaiKikteri krajcar privabilo v dolino. To niso zgolj prazne aanjarije. Goapod dr. BleivveiH je v kmetijakem zboru 1. 1861. priporočal sadjorejo za Notranjako kot pripomoček, da ne Ijudstvo ob hudib letih brani gladu; ranjki g. Kalistei je napravil darila za pridne sadjorejce po Notranjskem, in visokočaalito akofijstvo v Ljubljani deli vaako leto premije učiteljeni, ki se urijo v alovenscini in vkvarjajo s sadjorejo. Kar pa do aedaj ni bilo v ložki dolini, morc se zgoditi še v prihodnje, in Ložani bodo potem inogli ponosno reči, da je njih dežela zares raj, kjer raste obilo sadnih dieves. Iz bele Krajne. (Učiteljski zbor"). 8. junija se nas je zbralo 14 učiteljev in 4 gg. duhovniki v Semiču, kamor ao nas preč. gosp. dekan vaako leto aklicaii. Tudi je naša dekanija tako razairjena, da mora človek od marsikterega kraja 4 ure čez hribe in doline dobro koračiti, da ves spehan dospe v Semič. Da ae pa učitelj doati vozariti ne moru, ae lahko razuine. Kje bi dobival denar za časopise, za pomočne knjige in za mnogo drugih vaakdanjih potreb?! Pomagamo si pa ,s tem, da pnsojiijemo časopis eden drugemu. Beremo pa: ,,Učiteljakega Toraraa", ,,Novice", ,,Slovenca", ,,Oesterr. Schulb." , ^Triglava", ,,Allg. deutsche Lehrerzeitang" win Magazin fiir PSdagogig". — Ko smo zbor začeli s serčiiimi željami vedno ae ravnati po beeedah: ,,vse za Boga, cesarja in domovino!" smo še zapeli ,,Hej Slovenci", in potem hiiio jeli pretresovali vprašanja za (a shod namenjene. Pri vaakem odgovoru se je vnemalo živo ponienkovanje, kterega so se vdeleževali posebno tudi gosp. duhovniki. Vsak je pristavljal avoje niinli; vaak je gotovo kaj drngače zavijal, poslednjič so pa goap. dekan jedro vaacega odgovora pnnuvili, tako da si ga je vsak lahko prav zapamtil. Omciiili so pri tem fudi, da iuij ac kratko in krepko odgovarja brez okolnosti in predolgih vvodov. — Pomenkovali smo se čez tii ure. Poslednjič je bila še želja izročena, naj bi se vprihodnje taki odgovori tudi alovcnski izdelovali; do aedaj sta to le dva atorila. — Po tem srao ae pa uaedli pri gosp. dekanu k skupnemu obedu. Poživili amo se (udi teleano, ko smo poprej dobili dosti biane duane na težavno učiteljako pot. Sporninjali sino ae tega, unega, posebno pa šolatva, naših sl. prednikov in vseh pridnih delavcev na učiteljskem polji. PeHein pa, kar jih je bilo pri tej veaelici .spetib, ue morein naateti. Pozno smo odhajali z željo, da bi ae zopet kmali tako aerčno in vapešno radovali. — IVaj podain aedaj še gospodu pod Ljubeljem kaj v torbico, da mu ne oatanemo beli Kranjci dolžni odgovora. Karšolstvo ob Kopi zadeva , se lcpo v domačem duhu razvija; samo iz cnega ae ue nliši nič venelega; pa upati je, da 8e laki glaa vleže. V Semiču in v Metliki imajo podučitelje; vender pa v Metliki šiola ni šoli podobna. ,,Kaj pa v Cernomlji v areriini?" bote vprašali. Tu je glavna šola s slovenskiini napisi na razredih, iina veliko polrebnib reci. Manjka ji vender ae radodarnih podpornikov. Ima pa zemljovide, globus, podobe atrupenih raallin , predalnike i. (. d. Podučuje ae v petji, riaanji, sadjoreji, aviloreji (v šoli 80 svilnice), in v čebelarstva. Kar je naj novejše, je pa ,,dekli.ška šola". Deklice se popevaje uče šivati, plCHti i. t. d. Želel bi pa, da bi vidili lepi aedanji farovž čeniomaljski. Kako lepo stoji nova farna cerkev v Dragatušu ined farovžein In aolo, kjer ao 6. g. žapnik z velikim (rudom krasni vert nied cerkevjo in farovžem zasadili vkljub terniastiin seljanoin. Tudi je nekaj verta pri šoli, kar se drngej še pogreša. — Dalje je nova sola na Planiui in prav lepa v Podzeinlju. Sedaj pa jo zidajo v Preloki v daljnem kotu nad Kopo, kamor arečno pot želim tistemu, ki ga bode osoda namenila gledati daljno Bosnijo in atermoviti Klek. L. Knific. Iz Preserja. Tudi pri uas se v poletnem času praznijo šolske klopi. Bog daj, da bi nekteri ntarši vendar enkrat kaj več veselja dobili do sole! — Letošnji sneg je nam pac veliko zaderževal sadjorejo, čebelareja in sploh na polji. — Na vprašanje, kako naj učitelj sadjorejo poapešuje, bi jaz med drugim priporočil tudi to, daj naj učitelj tu pa tam po kinečkih vertih kaj cepi. Jaz sem letoa cepil kakih 300 dreves po mnogih vertih, kar je bilo aoaedom zelo po volji. Tudi čebelareja cvete pri nas; imamo kakih 24 čebelarjev, kteri imajo po 30, 30, 40 tudi 70 panjev za pleme. Žalibog, da nam je lelošnja zima blizo 400 panjev za pleme nničila, sedaj bi bili vredni skoro 2000 gold. Skoda! Sviloreja pa pri nas ni ae obče znana; vendar je že nekaj posestnikov, ki zasajajo murbe. Jaz imam lelos kakih 3000 evilnih gosenec, ktere se prav dobro obnašajo. Priporočara jih za pleine vsem, ki potrebujejo dobrega in zdravega aemena. Z Bogom! • J. Uranič. Iz Idubljane. 22. preteč. m. je bila v me*t.;i dvorani perva aeja matičinega odbora, h kteri se je soalo vkup 20 vnanjih in doroačih odbornikov. Za predaednika je bil naj pred izvoljen mnogozaalužcni gospod baron A. Zoia, in ko je ta povedal, da zavoljo svojih okolnosi nc more prevzeti te volitve, je bil za pervosednika enoglaano izvoljen gospod dr. Lovro Toinan. Za podpredsednika sta bila izvoljena gospoda dr. L. Vončina in dr. Jan. Bleiweis; — ker pa ima g. dr. Bleivveis že tako čez glavo opraviti, je prosil, da bi izvolili drugega, in izvoljen je bil na njegovo mcato stolni prošt, preč. goap. A. Kos. Denarničar je gosp. dr. J. Zupanec. Gospodje prof. Lesar, Marn in VavrS bodejo brez plačila opravljali tajniške opravila. — Sklenjeno je bilo, da pride na svitlo ,,letopis* v več zvezkih z matičinimi zadevami, s slovenakimi rečmi in s slovanskimi stvarmi, pa brez koledarja. Vredovalo ga bode tajništvo, kamur naj g. g. pisatelji tudi pošiljajo svoje spise. Prišel bode tudi na svitlo ^zemljopis slov. zemlje", ki ga bodo vredovali gg. P. Kozler, M. Cigale in L. Svetec. Vspeh slov. Matici! — Gimuazijalne, realue iu uormalne aole bodo letos zavoljo popravljanja šolskega poslopja jenjale že v sredi tega ineaca.