Ob robu prve ankete Kakor je bilo pričakovati, je anketa opozorila na duo pro-blema razdelitve dobička med komunami in podjetji. Prvi je ta, da podjetjem ostane vedno premalo sredstev, vn drugi, da tudi fcomime niso zadovoljne s tako razdelitvijo, ker so zvezni davki na dobieek zelo visoki. Manjše število objav-Ijenih in neabjauljenth prime-rov priča. da so posamezne ko-mune prepričane, da je za na-daljni napredefc bistueno zctgo-toviti čim ugodnejše pogoje za razvoj podjetij. To naj bi bil, po rtjihovem, prvi pogoj za večje dohodke podjetij in fco-mun v bodoče. Večina odborov pa je gledala na ta problem s stališča svajih sedanjih, teko-čih, dosthkrat zelo nujnih po-treb, ki že več let ia.ka.jo na izpolnitev. Zato so za svoje na-mene doloiali visak odstotek udeležbe prj dobičku. Po drngi strani pa ni v an-keti skoraj nobeno podjetje omenilo, da so zaradi gibanja cen na trgu dohodki posamez-nih podjeltj mnogo rečji, ka-kor pa so jih pričakovali pri izdelavi planov. S tem je po-stal položaj mnogih podjetij dosti bolj ugoden, kakor je bf-lo pričakovati. So pa seveda. tudi podjetja, ki so imela v procesu povečanja cen manj sreče, ker so zaradi porasta cen porastli tudi njihovi ma-terialni stroški, sama pa svo-jih cen niso mogla povečati. Takih primerov pa je zelo malo. Vendar pa se morama vpro-iati, ali ne kaiejo te ugotovit-ve samo zunanje plati proble-mat ne odkrivajo po njegovegu bistim. Problem je dejansko v tem, da naf sistem razdelitve dobička med komttnami tn padjetji ni najbolje rešil vpra-šanja, kako pokriti izdatke proračuna komune tn pa po-trebe podjetja. Namesto da da-mo naSe za.kljv.cke. pa bi rajSi opozonli na ttgotovitve, do ka-terih je pri proučevanjv ta-kega sistema razdelitve dobit-ka prišla komisija zvezne Ijtid-ske skupSčine in zveznega iz-vrSnega sveta, in s katerimi se stTinjamo. Komisija je prišla do nasled-njih ugotovitev: o. Sedanji sistem razdelitve dobička )e tako posta»ljen,_da morajo komune \z dobičfca podjetja kriti skora.) 50*/» svo-jih proračunskih izdatkov. Ker gre za tako visok odstotek po-treb, ki jih pckrivajo iz do-bička, je seveda pritisk na podjetja neizbežen. b. Različni odstotki, s kate-rimi komune zajemajo dobi-ček, ustvarjajo za istovrstna podtfetja na trgu neenake po- goje. Visoka udeležba komu-ne pa je često neposreden vztoIc dviganja cen. c. Komune ne W tmele svo-jifr glavnih dohodkov črpati iz dobička podjetij, temvteč iz do-hodka od prebivalstva — dav-kov od kmetovalcev, davkao od osebnih prejemkov delav-cev in uslužbencev, iz Taznih posrednih davkov na promet blaga in iz piačil komunalaih ushtg. d. Komuni naj pripade samo ostanek dobička, s katerim naj bi krila znatno manjši del pro-računskih izdatkav kakor do-slej, in to v sorarmerju s plač-nim skladom podjetja in ust-varjenim do-bičkom. e. Vse glavne obveznosti podjetij morajo biti enake in naj jih predpisuje zveza, tako da b\ imela podjetja enake ob-veznosti do skupnosti t« da bi na trgu nastopala pod eaakimi pogoji. Spori med podjetji in fcomu-nami v zvezi z razdelitvijo do-bička niso samo sad manjše ali večje uvidevnosti komune za potrebe podjetja, m obrat-no, pritoibe podjetij niso sa-mo sad kratkovidnih rn eno-stransko usmerjenih postopkov komnn, temveč tttdi rezultat sistema t« njegorvih slabosti. To pa ie oprat)ičuje tistih komun, ki so objekUvno otež-koiale pogoje za razvoj podje-tij na svojem ozemlju. Tudi niso sprejemljivi posiopki ti-stih podjetij, fci so na tak od-nos komun odgovarjala z dri-ganjem cen. V razvoju naSega sistema, za katerega nimamo primerov, da bi se na njih učili, \n ki ga moramo * prakso sami ustvar-jati, mora v kalkulaciiah ko-mun, podjetij in vsakega po-sameznika, imeti svoje mesto — poleg ffospodarskih koristi — tudi zave&t o fcoristi sfcup-nosti. Naši instrumenti ne bo-do zm.ZTO.1 najugodneiSi. To p« ni razlog, da bi smel vsakdo brezobzirno zava.TOva.ti svoje fcorisfi, pri tem pa pozabljati, da dnižbena sredstva »si upravliamo, da jc dobičefc družbena lastnina. Tudi ne bi smeli pozabljati, da je vsako-mur, ki sodeluje pri razdelitvi dobičfca, ta pravica dana. pred-tisem zato, da bi čimbotj u&in-kovito doscgli skupne cilje — napredek Bospodorstua in si-stema samoupravljanja ter po-stopno dviganje standarda, ne pa zaradi tega, da bi dvigali cene^ onemogočali rekonstruk-cijo podjetij in zoSevali mate-rialno podlago delavskega sa-moupTavljanja. Uredništvo je sproBlo to an-keto zato, ker je bil v letih 1354 in 1955 ta problem dosfi-krat vzrak številnih disfcusij in težav. Ceprav a^iJccta saTiM ni odkrila meJcoteriJi novih poja-vov in vzTokov v zve.z\ z raz-delitvijo dobička, je ta ugo-tovljene pojave vendar le po-trdila, ni pokazala potrebo za radikalne spremembe na ten* področju.