MriStn ta opFBlntštra:
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
iduja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti rank dan od 11.—12. ure dopokL
Telefon it 113.
naročnina lista:
Celo leto.............(2	K
Pol leta..............  6	K
Četrt leta ......	3	K
Mesečno............... 1	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petit vrste; pri večkratnik oznanilih velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Št. 135.
Duševno siromaštvo!
Cflasilo štajerske liberalne stranke se črezda-ljebolj razkrinkuje kot protiversko m protikrščan-sko. Zadnjič je tajilo Kristfusa-Boga, pjotem krščanstvo oznanilo za judovski strup“), zdaj pa se je na cerkev spravilo, (Češ, da je ,„(duševno siromašna“ in od dne do dne hira, dokler je ne bo, in ne bo padel Rim v vekko veselje in zadoščenje vseh svotoodo-mjselcev.
Cisto 'zadovoljni smo, da se paša liberalna stranka kaže tako kakršma je v resnici. Za nas je veliko bolje, Če „.Narodni Dnevnik* ne piše več tako kakor pred meseci, ko je obsijal govore dr. Kukovčeve, v katerih se je Narodpa stranka slikala za vemo in krščanstvo spoštujočo. (Štajersko kmečko ljudstvo bo odslej veliko llažje spozjnalo, da so tudi celjski gospodje le* oddelek jz one velike mednarodne jate, ki kriči zoper Kristusa in njegovo cerkev;, in ki imajo svoje brate (v onih, nepotrpežljivih španskih svobodomiselcih, ki deljajo za svoje ideje z bombo in strupom.*
Ka|r das prj tej stvari zanima, je orožje, s katerim gredo (Dnevnikarji v boj, in to orožje je take vrste, da sti ne moremo! kaj,,; da sc ga ne bi natančneje ogledali.
Prvo orožje je zgodovinska laž. Dandanes more le neskončno zabit liberalen učitelj trditi, da je katoliška cerkev »dušavno siromašna.“ Duševno ne samo siromašen, ampak ’Čisto (bankenden ’ te pač tisti, ki je ka(j takega v stanu pislati, in če to celo sam verjame, spjtoh ni ipri pravi pameti. Uprav velikanskih zaslug, ki si jih je katolijäka cerkev na vseh kulturnih poljih tekom stoletij pridobila, ne taji noben znanstvejnik; duševni siromak od „Dnevnika“ naj nekoliko pogleda v novejša zgodovinska dela protestantov, da se mu bo v glavi nekoliko posvetilo. Cerkev je bila prva učiteljica narodov, ona i0 države osnovala, njej se imamo zahvaliti ne samo za ljudsko šolstvo, ampak tudi za vseučilišča, ona je začetnica ne samo modroslovpih in drugih abstraktnih znanosti, marveč možje cerkjfve so tudi tisti bili, ki so prvi zasnovali naravoslovne vČde; cerkev je prva začela racionalno obdelovati zemljo, prva je postavila tehniko v službo človeškega napredka na socialnem pplju, prva je začela delati za uboge, bolnike in od življenja boja zapostavljene. In še danes ali morebiti prav danes je veliko več znanstvenikov
PODLISTEK. Skopuhov sin.
L
Zalobno je zaklenkal mrtvaški zvon tv majhnem trgu slovenske domovine.
Tožni glasovi oznanjali so radovednim trža-nom, da je ravnokar hipoma umri stari grajski posestnik, kS ja bil pod imenom ^stari 23atišnik“ vsakemu izmed tržanov dobro znan.
In glej(! Povsodi si lyidel začudene in zavzete obraze in povsodi si čul Šepet in ,glasno govorico.
—	Jedi mogoče, čudil se je ondi možak, je-li mogoče, da je umri tako hitro? /Se pred eno uro rödel sem ga (zamišljenega hoditi po vrtu.
—	Bog nas varuj, pristavi starikav kmet, pravijo, öa je bil kaj čuden mož to, pravöjp, da je feil v zvezi s huda,. .
—. Kiaj boš ti govoril, ti ne bcä niš govoril, ustavi ga tu velik suh mož, imenovan Štempiharjev Grogan ji np veš nič, a jaz vem, jaz, ki sem mu kopal korenine in zelišča, in .dhnašal) tiče in hrošče in drugo golazen in gomazen, jaz vem, da je bil v zvezi fe, hudičem! Čuden Človek Je bil in skopuh, to p« to! Nosi| in nosil sem mu ono drobrjjad, a le redkokrat jni je dal košček kruha, fin denarja je JmfBj (ta skopuh, ijnel, a ne pokapal, to pa — to! In kaj ima sedaj? Nič! Mrtvoud ga je zadel in mrtev leži sedaj tam in reven, rdven kakor JBtempihar-|ev Groga!
—	Pa kaj menite, da nisem raji JStempiharjiev (Groga, kakor oni bogatin ? Bofje živ Štempiharjev .Groga,,kot mrtjev grajščaik, to pa,, to! >
Maribor, dne 19. novembra 1909.
vernih (kakor nevernih, in katoliška cerkev prav po-sebič Štejč na ptolju vede veliko svojih sinov in jih bode Še vedno več! Le to je, da svobodomiselni uče-n|akii znajo upiti, delati reklamo in klišefe ponarejati, dočim so verni učenjaki bbdisi katoliški ali protestantski, tihi in preveč sami zase.
Da |rrri(jo libjerajlci Jv> javnosti toliko uspehov, to je zasluga (dtvph reči: 1. zlo ima samo na sebi veliko privlačno moč, 2. sovražniki vere imajo Še danes skoro vse časopisje v rokah. Prežpačilno je to povdtefčjal na prajvkar minuli generalni sinodi vseh protestantskih cerkva v Berolijnu dne 51. novembra superintendent Köpig s sledečimi besedami:
„(Pretežen del Časopisja in tiska sploh služi razširjanju protiverskega in protijkiFŠčanskega nazi-rianja. Najhujši pa je upliv tega Časopisja zavoljo tega, ker se laska človeškim strastem in na ta način izpodkupuje nravno mišljenje v našem ljudstvu. Pomislimo le na poročila o vtazličnib procesih! Niti Grki,, najbolj nadarjeni narod jv stanem veku, bi ne bili trpeli takega Časopisja, kakor ga imamo mi danes!"
Ni resnica in napredek, kar vzdržuje liberalce ampak izborna organizacija, s katero razpolaga laž po svoji naravi. .To nam dokazujejo tudi slovenske liberalne stranke.
Drugo orožje Dnevnikfarskega člankopisca je prvemu na lasi podobno; je namreč tjudi laž, ki se pa nanaša na sedanjost, Hjfvnli se namreč s svobodno šolo na Francoskem! 'Mož ne ve, kako Francozi sami sodijo o svoji Šoli, tudi ne bere, kako moderna francoska modroslovna Šola, M pač ni klerikalna, sodi o svobodni državni ŠoCi. Zdani Le Bon v svoji b-Psihologiji mas“ v posebnem odstavku francosko državno svobodno šolo imefnuje dobesedno Šolo zločinstva in vzgojilnic hudodelcev, ln II© Bon ni klerikalec ! Iz svobodne Šolle pridejo največji lumpi, nravne propalice in anarhisti. (To pa zato, ker jih učitelji \uče, Üa Boga ni, [da je domovina neumnost, vera bajka, narodnost zastarel pojm itd., res je Je, tta so vsi ljudje svobodni, in da so le višje razvite živali.
Tretje orožje Dnevnikovega modrijana pa je samoprevara in goljufanje drugih, nujna posledica laži. Priapi, kako ga vese,!i, Če katoličani kje kako Izobraževalno društvo ustanove, Češ, z izobrazbo si sami grob (kopljejo. Ne boš, bratec! To Čenčo si pobral od kranjskih social-liberalcev, ki so jo lani prav dolgo lajnali, dokler se niso naveličali. Prvič ■-------------------------------------------1
Thiko je modroval ta Štempihar in oživljal in spopolnjeval obßno govorico.
—	Kaj (poreče ubogi sin v mestu, ko izve grozno novico?
—	Kaj bo z očetovim premoženjem?
—	Oj ta (čudni starec!
—	(Oj to Čudno življenje in ta čudna, nenadna
smrt!
Tako so ugibali tržani in se radovedno pomenkovali med sabo, in povsodi si čul (le eno novico in govorico — o smrti starega grajŠČaka.
Angelj smrti pa je spremljal dtušo itako naglo preminulega tje pred sodni stol večnega sodnika — reslno. je gfedal doli na radovedne grjuče {n resno so Šepetale njegove ustni:
—	Bedite in molite, kajti np veste ne ure, ne dneva!
II.
Na spodnjem koncu trga, kakih pet minut v stran, dvfgal se je ob vznožju gozdnatih holmov stari grad Zatike, lastnina našega čudaka A v relija Korvina, po domače starega Zatišnika!
Temne smereke in vitki mecesjni so obdajali staro (npslbpje tako gosto in do take visočine, da si od daleč komaj opajzil temnorujavo grajsko streho.
Ko pa si prekorakal temni gozdiček, uzrl si pred seboj zapu$eno, staro ppslopje, v pno nadstropje zidano ter obdano krog in lerog s prostornim vrtom.
Le redkokrat so hodili kmetje tod mimo, raz-ven Groge Štempiharja, ki je, kakor je sam pravil, donašal staremu razno gomfojzen in golazejn, izogibali so se tega kraja jin ne brez vzroka imenovali so tudi to tiho in samotno grajsko okolico kratko Zatišje.
Letnik I.
ni res, idja (ste liberalci krščanskih izobraževalnih druš)tev veš0!0, ampak vsak liberalec je vsakokrat, kadar se katero ustanovi, hudo žalosten. Drugič krščanska izobrazba krščanskim ljudem ine more groba izkopati. Grob koplje ljudem le liberalna izobrazba, ker sploh ni izobrazba, ampak: le videz izobrazbe: 1. zanikavanje vsega, 2. razdiranje, B. dvom in 4, sovraŠitjvo.
Glede „,jDnevni,ka“ ih njegove stranke v o|bČe pa zelo dvomimo, ako bo žel ,usp,eihc(v na tem potu. „'Narod“ je, ko je imel Še marljivega sotrudnika v dr, Sf.aincu, M je bil isvojjČas „l^uJturobJojnež“', da mu ni bilo pada, fali ral, in „Dhevrdkfu“ se zna isto zgoditi, če bo pogreval stare („Narodove“ otrobe.
Tužni Korotan.
Nad vse žalostne so ratzma|re, v katerih (žive naši bratje na Koroškem. Zdi se, kakor da bi nasilni germani koncentrirali vse svoje moči na to de* želo, daj s silo udušijo slovenski živelj. Skoro ne mine dan, da ne bi zadali Slovencem novih udarcev* in jim storili nove krivice» ,Vi zadnji številki smo poročali o dveh slučajih, ki sta se zgodila v zadnjem času. Župana Miklavčiča so aretirali, ker je zahteval na celovškem kolodvoru votzni listek v slovlen-ščini, takoj nato pa so hoteli s silo preprečiti otvoritev tamburaške g a doma na Brnci.
Ni še minulo teden dni, kur ste' se zgodili ti dve nasilstvi, in zopet moramo poročati o novih krivicah, ki krilSe po maščevanju. G. A, Erat od Marije na Žili pri Beljaku je zahteval vozni listek slovensko. Zato gaje redar aretiral in zaprl, ne da bi ga poprej zaslišali. Šele drugi dan je bil zašlišajn in obsojen na 24 ur zapora. Ce torej Slovenec na Koroškem v maternem jeziku zahteva na železnici vozni listek, ki ga mora pošteno plačati, ga zato obsodijo v zaptor.
O drugi krivici, ki sq jo zadali Nemci Slovencem,, prinaša ljubljanski „Slovenec“ sledečo brzojavko: Vsled pritiska nemških nateionajcev in vlade,-ja velikovško okrajno glavarstvo zaprlo „Narodni dom“ v Grebinju.
To jo nezaslišane! Med' najbolj divjimi narodi, ki nimajo niti pojma o kulturi, ne boš doživel kaj takega, kar se godi dan za dnem na Koroškem. Človek bi tega nikakor ne mogel verjeti, ko ne bi vede-!!,, „da vlada na Avstrijskem) kabinet) Bienerih—
Ta aapuščeni kraj, tfe samotni vrt pa je bil staremu Korvinu najljubše pa svetu.
To edino je bilo, kar je ljuba}, tu je gospodoval fr tihoti in (samoti popolnoma sam, gospodoval samemu sebi, kajti služabnika ni dmel, ampak pičli živež, ki si ga je privoščil, pripravljal si je sam. Denarja ni zapravljal nijcofi, čeprav je imel veliko premoženje, podedovano po očetp, slavnemu zdravniku,*
Od njega je imel tudi velikansko knjižnico in čeprav se ni bi! nikdar kaj prida Šolal, prisvojil si je bil vendar polagoma s pomočjo očetovo in raznih knjig preče,j Šino občno oimkp; pozneje pa se je le piečal z mistiko, z alhimijo, s liziko in pa z naturo-znanstvjom.
V mljadih letih vpregel se je bil po prigovarjanju očetovem tudi ta Čudni mož! v ojnice težkega zakonskega voza, ,toda ni ga vcefefil dolgo po sar motah svojega Zatišja. Leto dni po sklenjenem zakonu umre mu oče in odsihdob mu je prihajajo zakonsko breme (od due do dne težje.
Se manj ga je veselilo, ko mu je kmalu na to podarila ženlda npžnega sinka, in mrmral je takrat nekaj ni- brado, da se mu ni porodil sin ob pravem času. Suma bilo je ime Lucijan;' to ijme mu je izbrala mati, kateri je bil edijna |u8, edino veselje v temnih dneh nesrečnega zakona.
Blagh žena ni mogla najti sreče poleg moža, čudaka in skopuha. Hiraja je dđ dne do dne, propala v netvarno bolezen, a mož Čudak ni pustil zdravnika k nji, češ, .narava stama, največja moč, je tudi nhjboljSi zdravnik — ona naj pomaga.
In pomagala je: rešila je ubogo ženo ter jo položila v hladni grob flč večnemu pokoju.
Kako je jokal šestletni Lucijan, ko so mu pokopali mlado mater«
Bahreiner—Wrba, na Koroškem pa deželni predsednik Hein in njegov „tajni svetnik* Metnltz!
Vse, kar le količkaj diši po slovensko, vse se mora umakniti nemškemu terorizmu. Ca vidi zaupnik
nemškega Volksrala kakega uradnika v družbi s Slovencem, je gotovo, dB bo ta v najkrajšem času prestavljen v kraj, kjer ne too imel prilike, občevati s Slovenci. Slovenske učitelje in učiteljice nastavljajo in prestavljajo v nemške kraje, v slovenskem de-lujdežele pa nastavljajo trde Nemce in slovenske odpadnike, ki so še hujši kot pravi Nemci. Uradniki, ki so le količkaj pravični Slovencem, so Nemcem trn jr peti, in volksrat ruje toliko časa, da je tak uradnik prestavljen. Na njegovo mesto pa mora seveda uradnik, o kojom so Nemci prepričani, da ne bo na^ klonjen Slovencem, pač pa da jih bo po vseh svojih močeh zatiral. To.'so' škandali, katerih gotovo ne pomni svetovna zgodovina. In vse to se godi pod Bienerthovo vlado, ki si potem Še upa trditi, da je Slovanom pravična: Zoper tako vlado najskrajnejši in brezobziren boj! Dosti dolgo smo čakali, a sedaj je mera polna. Ljudstvo je razburjeno do skrajnosti; in če Nemci ne bodo prenehali s svojimi tolovaj-stvi,, bo nastal vihar, tak vihar, da ga Nemci ne bodo zlepa pozabili'. Nemci bodo povzročili viha*r, in zato tudi sami nosili njegove posledice.
Poraz soc. demokracije.
Dian 17. novembra je bil za štajersko social-demokraeijp; črn dan. Na dveh .krajih je bila občutno tepena, v jGradcu in (Mariboru pri občinskih volitvah,	.	! I < ; I M ;
Posebno hud udarec je zfa socialdemokracijo popolen poraz pri občinskih volitvah $v Gradcu, kjet so bili potisnjeni nje najboljši možje iz sedanje pozicije v občinskem odboru. Celo voditelja dr. Soha-cherl in Resel sta bila tepena, z dne 17. novembra sta nehala biti občinska odbornika mesta Gradec. Veliko strankarskega ponosa je s tem uničenega v socialdemokratki h vrstah, kjer je posebno med prh prostejtimi pristaši imponiralo, da so' njih voditelji tudi mestni očetje glavnega mesta Štajerske dežele.
Poraz mariborskih socialdemokratov pa ne leži toliko v porazu samem, (ampak v razmetu glasov med socialdemokracijo in nemško buržoacii©. To razmerje je tako kričeče, da je pomen socialdemokracije za prognoze bodočega poV-tjčnega ž(v|';er\ja v Mariboru globoko padel.-
Kaj je krivo poraza socialdemokratov v Gradcu in Mariboru? 'Simpatije ljudistfva do socialdemokratke stranke, ona velevažna utježnipa. v razvijanju političnih strank, zadnji Čas močjno pojemajo. Težko je reči, zakaj, .ia dejstvo je, da pojemajo. — Ljudstvo je pričakovalo nekaj posebnega od socialdemokratov, smatralo jih je za same junake, ki bodo opravili nezasf.išajne čine, bpletjo jih je z bnjtoim* slikami, toda junaških činov ni bilo, domišljija ljudstva je bila varana. Navdušenje za socialdemokracijo je začelo pojemati-.
Razven tega splošnega vzroka so v Gradcu in Mariboru še tudi lokalne okolnosti, ki ;so sokrive na velikem porazu. V Mariboru na primer se čuti pomanjkanje odločnega vodstva že dolgo časa; in v stranki sami so sef godile nerodnosti, pri kojih^ odpravi se je moralo žaliti to in ono skupijo pristašev; tudi agitacija Je bila tokrat zelo majhna, do-Čim so na nemški strani vsa sredstva od fijakerja pa doi! do plakata „Gefahr im Verzüge“ porabljali.
V Mariboru so dohfli nemški kandidati©: dr. Schmildereir, župan, 1340, Binder 1325, Fischer 1320,
Heritachl» 1319, Krni 1312* Lendler 1317, Matzhold 1330, O pednja 1325, Perko 1337, Josip Sehmiderer 1382,
Kandidatje socialdemokratov pa: Horvatek 706, Brauchard 688, Baumgartner 692,, Klengl 694, Kobnih. 685, Krislchan 679, vloönilq 693, Sja/utz 689, Suppanz 693 in Topi 689 glasov.
V Gradcu so dobili nemški kandidatje: Br zano 1867, Gottwald 1863, Pirsch 1832, Sohrottner 1869 in (Url 1875 glasov.
Socialdemokratke pa:	Muohitsch 1763, Resel
1795, dr. Schaoherl 1776, Steinbauer 1762, ' Lindner 1716 glasov.
Enketa za ljudsko zavarovanje.
Kakor smo Že poročali med kranjskimi novicami, bila sta poklicana ravnatelj Gospodarske zveze Skerbipec in zdravnik dr. Z)ajc k enketi o (ljudskem zavarovanju, ki se je vršila na Dunefcju v sredo dne /17, novembra. Slo se je zato, da se eksperti farečejo o zavarovanju privatnih nastafvljencev. — Vladi načrt predlaga, da so oni nastavljeno^, ki imajo Več kot 200 K plače na mestec, izkjjfučjeni iz zavarovanja. S tem bi bila ogromna skupina privatnih nastavljencev izključena.
Po zadnji šiatistiki [e Rilo v Avstriji okoli 74.000 privatnih uradnikov, ki so imeli več kot 2400 kron plače na leto. Izmed teh jih je ;pripa)dlo okoli 63J.000 produktivnim, 11.000 liberalnim poklicem. V jajvnih službah nastavljeni seveda sploh pe pridejo v poštev.
Eksperti so oddali svoja mnenja. Zastopniki privatnih nasta^jencev so se izrekli, da je meja 2400 K prenizka, ker bi s tem izostalo mnogo uradnikov, ki so vkljub svoji plači nad 2400 K v bednih razmerah.-	i i i i , i !
Zastopniki podjetnikov so se izjavili za to, da se nastavi meja s 4800 K. Kdor ima več, nT primoran se dati zavarovati.
Zdravnici, so se izjavili za mejo 2400 K, to pa z ozirom na slabo razmerje zdravnikov nasproti bolniškim blagajnam. Ako bi se to izboljšalo, bi tudi višja meja za nje bila sprejemljiva^.
Včerajšnji nemški Tisti so prinesli vest, dasta dr. Šušteršič (in Pacak pismeno ponudila Poljskem« Eubu spravo z Nemci. Dr. Šušteršič in Paoak sta takoj popoldne to demontirala in izjavila, da je dotično ptemo podtaknjeno in pßegovja vsebijnaj popolnoma izmišljena,
Slovanska Jednota.
Parlamentarna komisija Slovanske Jednote je imela danes ob 10. uri dopoldne sejo. Sklical jo je dr. Kramarž.
! \
Bienerth govori.
Politični pregled.
Položaj.
Položaj je ostal neizpremenjen. Glabinski sicer nadaljuje svojo akcijo, pa bo težko kaj dosegel, V četrtek dne 18. novembra je imeli z voditelji Slovanske Jednote neobvezen pogovor, ki pa ni bil objjavljen. V slovanskih krogih smatrajo, da bodo vsi poizkusi Glabitskega jbrefcuspešni, ker ta|fco Slovanska Jednota, kakor tudi nemške stranke ne bodo izpreme-nile svojega stališča in tudi ni bilo dosedaj opaziti nikakega zbljižanja med (njim*».
Nemci so sestavili irtj izročili Glabinskemu predlog, po katerem naj bi Slovanska Jednota pustila v državnem zboru prosto pot do dnevnega reda vsaj v t olji ko, da bi (se	prorajčun. Potem
še-le bi še dalo govoriti nadalje. Ker je ta predlog nejasen, ga Slovanska Jjednota bržkonel ne bo mogla sprejeti in zato tudi ne izpremeniti svojega dosedanjega stalijšča. 'Sklepala bo o tem danes dne 19. t m.
V	včerajšnji sej! gosposke zbornice je o priliki razprave o ,permanenci odseka za socialno zavarovanje nastopil tudi Bienerth in govoril o notranjem političnem položaju. Bienerth je seveda na vse protege branil sebe in svoje ministrske tovariše. Pravil Jfi, da se sedanja vlada trdno drži tega, da se državna uprava odtegne vsakemu uplivu nacionalnih strank in da je popolnoma nepristranska. (Oho!) Glede spremembe v ministrstvu je Bienerth rekel, da je on takoj pripravljen, prepustiti mesto drugemu, ko bi oil prepričan, da se ’bodo z njegovim odhodom razmere izboljšalo. Ker pa seveda baron Bienerth o tem ni prepričan, bo pa pstal Še na ministrski klopi. Bienerth je v svojem govoru prišel tudi' na slogan skie. pritožbe, da se pri raznih državnih mestih daje prednost Nemcem, Slovane pa prezira, in da so Cehi oškodovani po znanih jezikovnih postavah. Glede prvega očitka je rekel Bienerth, da on ne pozna nikake narodne uradniške kategorije, ampak samo 4?. kr. avstrijske državne uradnike. Ali misli baron Bienerth, da je avstrijska javnost res tako naivna, da mu bo tako besedičenje verovala? Res ne vemo, bi se li . človek pri teh Bienerthovih besedah smejal ali! jezil. To se pravi resnici naravnost biti v oči, Ali baronu Bienerthu morda ni znano, kako je z uradniškimi imenovanji! ha severu, in posebno na jugu države? Ali ne ve, kako’postopajo nemške oblasti s Slovani? Naj se potrudi baron Bienerth n. pr. na Koroško in naj zasliši tamošnje Slovence, potem bo pa spoznal — če še ne ve — kako nepristransko se vlada v Avstriji pod njegovim kabinetom. Sicer pa Riemerthov govor ni napravil nikakega posebnega utiša-
Ogrska kriza.
Z ozirom na vesti, da je sedanja ogrska vlada pripravljena ostati na ki*mil(a evfentuelno tudi brez vsake koncesije, je uprizorila Justhova stranka veliko protiagitacijo. Po shodih in časopisih izjavlja, da je vodil Košut ogrski narod za nos in ni opustil samo zahtevo po samostojni banki, ko prihaja sedaj s praznimi rokami. Na te napade izjavlja Košut v svojem listu „Budapest“, da se rešitev krize ne more doseči krugače, kakor s koncesijami, ki jih je 0-značila vlada kot nujno potrebne. Če ne bojmogoče doseči teh koncesij, potem se mora rešitev krize u-stavroim potom smatrati kot izključeno.
V	sredo je imel Košut daljšo konferenco z Appo-nijem in Wekerlom. Kronski svet pod predsedstvom cesarjevim se bo vršil začetkom prihodnjega tedna, najbrže že v pondeljek. V dobro poučenih političnih krogih se zatrjuje, da bo že prihodnji teden Imenovan nov kabinet, kateremu) bo načeloval grof And-raši; ‘Wekerle bo finančni minister, Košut trgovinski minister, Appony pa naiični minister,. Z'a trdno se upa, da bo kriza prihodnji teden končana. Sedaj se gre le Še za to, da se napravi formule, katere bi u-redile vojaško vprašanje, koje stvarna pogajanja so že precej daleč* v sporazumu s krono.
Starega pa to ni čisto nič ganilo; le še bolj samosvoj je postajal, le še bolj se je zamaknil v svojo študije. (Za sina se ni brigal skoro (nič, govoril ni skoro nikdar ž njim, in če je že kedaj, bil je pač najdaljši pogovor ž njim tedaj, ko se je desetletni deček po dokončanem poduku v ljudski šoli napravljal na pot v mesto, da 'tam nadaljuje svoje učenje.
Tedaj mu je dejal stari:
— Sin moji- Prva dolžnost človekova je ta, da si pridobi kolikor mogoče učenosti. Vse drugo potem sledi samo, Ako hočeš biti srečen, glej, da si pridobiš kolikor mogoče učenosti. Na drugo se ne zanašaj!
In Šel je sto in Šolal se je v (mestu.
Bil je kaj bistrega duha in je igraje zclelaval svoje naloge, in čeprav mu je stari preskrbel le slabo stainovanje in mju nikoli ni poslal beliča, bil je (vendar vedno veselega značaja, da, včasih še preveselega, rekel bi skoro lahkomiselnega.
Le kadar si ga spomnil rainjke matere, postal je žalosten, silno žaJosten l Živo Se je Spominjal nje, ki ga je tako prisrčno ljubila, ki ga je vedno tako ljubeznjivo tolažila, kadarkoli je jokjal kot mali deček. Oj, kolifkokfat se zamisli k zlate, davno preto-. kle čase!-
In čudno mu sili spomin v srce tin zdi se mu, kakor da zopet vidi pred seboj preljubo mamico, in iedi se mu, kakor da mu gladi kot nekdaj z gorko ročico temnorujave kodre! Oj spomin! Ti ogledalo naše preteklosti.	*;>: r. 1	:	ji
Ti kriješ v sebi vso sladkost Ti kriješ iv seba- vso-bridkost!	- j
Tako so tekli mlademu dijaku prvi dnevi zlate mladosti.
V počitnicah je hodil domov v Zatišje; v gradu bi|val je le malo, tem raje pa je zahajal k sodnikovim v trg, k rodovini, pri kateri je bil vže za Časa svojega ljudskega Šolanja vselej prijazno in ljubeznjivo sprejet.
Posebno dober prijatelj je bfl s sodnikovima najmlajšima, z Zorkom in z Zoranoi. Zorko lje bil v njegovi starosti, Zorana pa kake dve leti mlajša. In ti trije bili so vedno skupaj, preletali in preriti so vse Zatišje ter si izmišljati vsakovrstne igre, pri katerih je Često sodelovala vsa mladjež iz jrga in okolice. Kmalu so bili Indijanci, kmalu roparji in rokovnjači, drugikrat zopet vojaki ali vitezi.
Tedaj je -mislil včasih Lucijan, da je zopet srečen! In kaj bi ne bil prečen, ko (je po hudem boju „s hhabro četo“ srečno! premagal „sovražnike rodu srdite“ in je zdaj zmagonosno korakal proti staremu gradu, kaj bi ne bU srečen, ko je osvobodil Zorano iz rok krvoločnih (Indijancev ali pa kot hrabri vitez rešil njo s- zakleto kraljičnoI
Pa tudi to je minilo,
(Tudi Lucijan se je lzpremtenil.
Bolj ko se je šolal, Am viSße je priplezal po strmi stezi učenosti, čim bolj se je učil spoznavati svet in življenja milobe in gnjusobe, tem bolj ga je minila otroška brezskrbnost in često je klaverno in otožno poseda?, po cele ure v samoti ter se zamislil v žalostne razmere na očetovem domu. .
Zadnja leta tudi ni več, prišel domov na po-< čitnlce, ampak rajši prevzel službo domačega uči- j telja pri bogati rodovini V mestu, pri kateri je (bil, ! z vsem potrebnim zdatno preskrbljen.. ^ j \ .
Po dokončanih Študijah Šel je v rezidenco na ■ vseučilišče. Postal je medicineq.
Toda Čarobni blesk in bujno velikomestno življenje v stolici naše države uplivalo je kaj slabo na njegovo bolehno dušo in lp še A pij mu je pospeševalo in množilo temnogieejne nazore, in kar je bilo najhuje, navdajo ga je z nekako lahkomiselnostjo ih brezbrižnostjo, ki je posebno nevarna mlademu, neizkušenemu ölqveku. Malo ga je zianipmlo učenje. Zagazil je . <. .
Gledišče, zabavni večeri in vsakovrstne veselice (vabile so ga od vseh strani, on pa ni brzdal svojih strasti, postal je lahkioživec in zapravljivec!
Zapravljivec brez denarja? Da! S početka je imel še prece-j prisf,uženih novcev, pozneje pa, ko so mu ti vedno bolj pohajali, v tem, ko so vedno bolj rasle (ijn vedno bolj plamtele njegove strasti, zagazil je v dolgove in to vedno bolj in bolj, zanašujoč se lahkomiselnb na to, da itak podeduje po smrti očetovi vse imetje in potem j>ač lahko poplača vse dolgove,	1	!
Tako je bilo stanje sinartii^aka v stolnem mestu, ko je v domovini tako nenadoma umrl njegov oče. fin stori je umrl, ne da bi slutil, v kako žalostnih razmerah živi sin v dajjni tujini;, in mladi pač ni slutil, da mu je tako nenadno umrl oče v daljni domovini.
ITI.
Čeprav pi Lucijan nikdar posebno ljub‘1 svojega očeta, vendar bi bi’o g’oboWo presunilo ubogega sina, ko bi videl sicer tako samotno sobo očetovo dajnes razsvetljeno in polno ljudi in sredi razsvetljene sobe: njega samega z bledim licem in za-tisnjenimi očmi spavati na mrtvaškem odru.

{Dü]* prlhoJnJHJ
Politika Bolgarov.
V bolgarskem sobranju je o priliki debate o prestolnem govoru podal ministrski predsednik Malinov zgodovino pogajanj radi priznanja neodvisnosti Bol-gajrskte. M,almov je posebna pdudarja.1 ptolitiöne in gospodarski uspehe, katere si je pridobila Bolgarska, ne da bi obremenila, finance, nasprotno, pri tem ima 2 milijona dobiöka in pa železnice v dolgosti 800 ktat. Bolgarija se moria zahvajliti Rusiji in svojemu vladarju, da se je neodvisnost države tako ugodno rešila. Kar se tiče Srbije, morajo biti odno-sšaji ž njo odkritosrčni. Izlet k)raljaiv kopavniško gorovje ni imel nobenega pnlitičnjega namena, vendar bo pa d ob po služil k j(zboljšfetnju srbdkioi-bolgajrskih ocMoŠajev, pri 'čemur je največja ovira makedonsko vprašlanje. Narodnosti v Turčiji bi morale imeti popolno svobodo, da same odločujejo glede svoje vere in narodnosti brez vsakega vmešavanja (Srbije ali Bolgarije. Z ozirom na gibajnje čet vi Makedoniji je ministrski predsednik iznova poudarjal, da Bolgarska za to ne moro nositi odgovornosti, kar je Turčija, ki jo pri tem najbolj interesiranja, sama priznala.
Drobne politične vesti.
Finski deželni zbor bo najbrže razpuščen, ker ni dovolil zahtevanega prispevka k vojaškim potrebščinam. — Kosija je izročila morilca japonskega kneza Ita, kakor tudi deset drugih Koreancev, ki so priznali, da so sklenili zaroto proti Ito, japanskemn generalnemu konzulata v Harbinn. — Kongres anarhistov se je vršil pretečene dni v Sofiji. Navzočih je bilo tndi več žensk.
Mohorjani! Ko sprejmete letošnje knjige Družbe sv. Mohorja, darujte vsak po svojih premoženjskih razmerah za naš narodno-obrambni sklad!
.Raznoterosti.
Tridesetletnico doktorstva obhaja danes prevzvišeni
g. knezoškuf dr. Mihael Napotnik. Doktorjem sv. pisma je bil namrtć promoviran na danajskem vseučilišča dne
19. novembra 1879.
Na škofovski konferenci, ki se je vršila zadnji teden na Dunaju, se je osobito razpravljalo o šoli in o tisku. Glede Šole se je govorilo zaradi verskih vaj na ljudskih šollih in zavzelo stališče nasproti Svobodni šoli. KatofiŠko vseučlMŠče v Solno-graidu se bo klakjor najprej mogoče otvorilo in) sicer s filozovsko fakulteto. Zaradi romanj se bo sklepalo, da ne bodo romanja samo zabavna potovanja, ampak da /se jim ohrani religijozini značaj. Leta 1912 se bo ob drž aval na Dunaju evharistični kopgres, drugo leto pa že SploŠejn avstrijski shod katehetov.
Naš list ne dobiva gospodarskih kompenzacij od spodnješ ajrrskih nemškutarje", kakor liberalni listi, tudi od nasprotnikov takih podpor ne bi nikoli sprejeli, tem bolj pa za-lnži podporo od slovenskih rodoljubov. Za mesee december stane „S raž»“ 1 krono.
Iz sodne službe. Sodni kancelist Ivan Kolar v Ormoža je postal ofical
Stapinski častni občan. Kazne občine na Češkem nameravajo načelnika Poljske Ljudske Stranke, poslanca Stapinskega imenoati častnim občanom.
Steinheil-nnna.	Sen acionelco vest je prinesel
Narodni Dnevnik dne 17. nov, namreč da bo Steinheilova postala nnna. Nadaljne informacije, ki smo jih poskrbeli, potrjujejo to vest in pravijo, da bo stopila v red, ki ga ustanovita Špindler in Lesničar pod pokrov te jstvom profesorja Jošta. Sreča ie posijala na celjske Slovence.
Mladinski Shod, ki so ga priredili liberalci pri Mali nedelji, je pri ljudstvu naletel na tik odpor, da so se morali liberalci poslužiti § 2 za zborovanje. Ni čndo, če njih glasila imenujejo kršč.-nsko vero strup. Struji, ki razširja take nauke, ne morejo pošteni stanši zaupati svojih otrok.
Proti Ozmecu, deželnemu poslanca ptujskega okraja, so sedaj začeli skupen boj Piojevci in liberalna stranka. Boj z lažmi in obrekovanjem, kal or se od njih ne more sploh nič drugega pričakovati Ne da bi se prepričal o resnici, laže Plojev list „S oga“ z drznostjo faliranth študentov, da g. Ozmec hvali Oniga po ptujskem ok aju. Seveda samo zaradi tega, da potem zopet lahko poje slavo svojemu slav »emu uskoku in krušnemu o etn, ki pa z Ornigom občo e prijateljsko in je v svojem tista boj proti Oraigu in njegovemu listu zn žal na najbolj p« h evno noto. Kdo še danes sploh ve, da se je „Sloga“ (prej „Novi Slov. Staj ere“) ustanovila za hoj pr »ti „Štajercu“ in njegovim pristašem. Trditve o Ozmecu s» neresnične. Že zadnjič smo rekli, da se nam gabi vedno in vedno na široko pobijati neresnice, ki izhajajo iz vrst propalih deželno borskib kandidatov. Kdor hoče » eh-ti, kaj e resnice na celi r n ’ bere ' ^ ,f,g O n 'ari 1
Zopet izdajalstvo. Pri občinskih volitvah za OtiŠki vrh, so se s’o venski liberalci zvezali z Nemci proti slovenskim pristašem Kmečke zveze. Ali res v vodstvu liberalne stranke ni narodno čutečega moža, ki bi zabrani! takie nenravne (politične zveze? Rajši pustijo liberalci sedeti Nemca v občinskem odboru, kakor pa svojega lastnega brata, ki je drugega političnega mnenja. Ce vidimlo dan za dnevom ta-
ka dejanja na liberalni,strani, potem /je več kot humbug, Če po svojih listih pišejo, da se njih stranka ni porodila za politične zmage, temveč y prvi vrsti za notranjo reformo naroda in saniranje, naših domačih političnih) raizmer. .'Dobesectlno emiratom po „Narodnem Dnevniku“ z dne 17. novembra t. L! Saj mora. vendar tudi najbolj zabit liberalec/ spoznati, da so take besede grda sleparija, ker so dejanja celo drugačna! Liberalna stranka je dbsedaj' le eno izvrševala, namreč demoraliziranje našega ljudstva. Ce je to ista zaželjena reforma naroda,, potem obžalujemo!
Svoje lastne grehe spodtikavajo v „Narodnem Dnevniku“ in; „Narodnem Listu“ vedno drugim. Ta lista napadata deželnega poslanca dr. K. Verstovška, da hodi v Grajdjeo in j Mariboru le v nemške gostilne. Perfidnost) teh napadov ž,e spozna vsak Čitatelj v tem, ko spodtikajo deželnemu poslancu, da hodi tudi v Gradcu y nemške gostilne. Mi vemo samo to, da dr, Verstovšek nikdar ne išče nalašč Gradca, in Če je, kakor med zasedanjem deželnega zbora v Gradcu, pač mora iti v gostilne, kafcoršne so, in to so tiste gostilne, y katere hodi dr. Kukovec, njihov pri-Ijubljenec dr. Ploj in toliko in toliko naprednih slovenskih veljakov. Torej le deželni poslanec dr. Verstovšek si naj, vzame v Gradcu fižola; in pa suhega kruha seboj, da bode imel to v, svoji sobi za hra*-no, da bede v milosti pri „Narodnem Dnevniku“. Kar se pa tič,e njegovega obiskovanja nemških! gostiln v Mariboru, pas vemo, da ni kmalu Slovlenca, ki bi bil v tem oziru tako dosleden, kakor je ravno on. Narodnjaki celjske stranko, le potrkajte se na prsi in priznajte odkrito,, podlost teh napadov in laži. Ce bode na treba in 6 o se ne bode radi obiska nemških gostiln ravino pri! teh patentiranih narodnjaških zares zboljšalo, kakor mora želeti pravi narodnjak, bode te gospodiče, ki tiče vedno v nemških 'špelunkah, začel moralično metati iz njih le dr. Verstovšek.
Fr. Ks. Meško o naših podlistkih. O zadnjem Skuhalovem podlistku piše g. .pisatelj Fr, Ks. Meško, kateremu je g. avtor poslal povest v pregled, sledeče: „Pregledal sem povest in Ti vračam. Pravim, odkritosrčno: K stviari Ti Čestitam! Bral sem jo z vžitkom. Ni vse, kar zahteva moderna tehnika od povesti. 'A jezik!) Zelo mi je ugajalo tudi, da si v-pletel imenai različnih cvetlic, kii /sd res narodna imena, ne prestave. Škoda, da me ni nihče opozoril že poprej na to, sicer bi jih jaz že uporabil v spisih. Ganljiva pa je povest že sama) po sebi. Ljudstvo 'jo bo bralo gotovo z večjim zanimanjem, nego marsikaj modernega, Daš „Straži“? Po mojem mnenju priobči lahko urednik z veseljem. In če le mogo če, potem poseben natis. Nekdaj bodo brali to jez koslovci z veliko slastjo.“
Priznanje slovenskemu učetojaku. Znani slavist dr, Aleks. Brückner poroča v 6. zvezku lista „Deutsche Erde“ 1.1909 o spisu dr. Karol Strekelja „Slovanski elementi v besednem zakladu štajerskih Nemcev“, ki ga je priobčil v lanskem in letošnjem „Časopisu“, ter se zelo pohvalno izraža o njem. Za podlago svoje raziskavo si je vzel dr, Štrefcelj slovar štajerske nemščine „Steiermärkischer Wortschatz“, ki ga je leta 1903 izdal Khull. Učeni jezikoslovec je v svojem spisu nepobitno dokazal, da so si štajerski Nemci izposodili mnogo besed iz slovenščine, v tem se pa ravno kaže tudi kulturna moč slovenskega življa. O Štrekeljevem spisu pravi dr, Brückner: „Izvrstno delo, ki podaja veliko več, kakor pravi nas'ov, . . Zadevno slovstva obvladuje (dr. Štrekelj) popolnoma, razpolaga z obsežnim jezikovnim znanjem, bistro sodbo, veliko izurjenostjo. Hvalevredno je, da g. dr. Štrekelj priobčuje svoje učene razprave tudi v slovenskem jeziku,, Le to nam more povzdigniti ugled in pridobiti spoštovanje pri tujcih. Vsestransko “podporo pa zaslužita tudi „Časopis“ in „Zgodovinsko društvo“, ki ga izdaja. Tujci vedo ceniti pomen tega društva in njegovo glasilo, mnogi domačini pa v svoji malenkostni in kratkovidni oholosti samo vihajo nos. Jesen. Lepo jesen imamo, pravi sosed sosedu, kadar nimata o čem drugem govoriti. Imeli smo sicer tudi deževne dneve, večkrat se je pritihotapila neprijazna megla, a tudi solnčne dneve .smo imeli, tople in prijetne, da se je Človeku, kar srce smejalo in mu je šlo toplo in gorko po ,vseh kosteh. Toda zadnje dni se drži vreme tako, kakor politična situacija na, Dunaju. Cmerno je, in marsikateri vremenski preroki pravijo, da živimo v krizi. Ne bili bi zadovoljni s medbratom, kajti sneg zahteva vendar le več drv, a ta so draga. Vendar če pride, 'pa, naj pride. Poiskali smo stoletno pratiko, da tam kaj izvemo o vremenu. A tudi nič jasnega in gotovoga. Par znanih rekov! Sveta Katar — sneg pred vrata! Sv. Katarine dobimo še dne 25. listopada. Ampak svečana bo mrzlo, to izvemo že v listopadu iz stoletnega koledarja,. Glasi se tam: Listopada zmrzlina,, je svečana ne bo; tistooaida južnina, bo svečanai mrzlo. Stoletni koledar pa nam tudi prerokuje: Ce zime dolgo ni, kasno se Še zglasi! Da smo že pozno v jesen, to nam najbolj dokazujejo računi za petrolej. Solnce zah hala že .e dni ob Četrt na net, vpdiaja pa Šele po 7. uri! Solnce stopi dne 22. novembra v znamenje strelca. To ve malo ljudi. Pesniki pojejo o spomladi, poletju, zimi, toda o jeseni ni pesmi, vsaj ne pesmico lepoti jeseni. In vendar je jesen, posebna zgodnja jesen, v naših krajih eden najlepših' Časov. Ne v materijalisbčnem smislu, ampak lenote in krasote v naravi je dovolj. Tudi naših besedi o jeseni je menda že dovolj. In s tem sklepamo. >
Gregorčičeva verza Na naslovu» strani dr. Karl ( Jsserjeve Zg dovine slovenskega slovstva, ki jo sedaj
brani R. L., osmošolec v Gorici, -je napisal Simon Gregorčič ta dva duhovita, še ne objavljena verza:
Narobe grobovi;
Tam same kosti — tu sami dubovi „Podpornemu društvu za slovenske visokošolee na Dnnajn“ so vposlali od srede julija do 16. t. m.: a) ustanovnimi: g. Nišo Lenček, c kr. notar v Š*t< Qi Loki 100 K (volilo	pok. Jož. Boncelj-na	v Železnikih),	gosp» Morija
Krušič.	Dunaj	(zadnji obrok), g. Ivan Masel j,	c. kr. profe-
sor, Novomesto. 25 K (zadnji obrok); b) prispevke: po 100 K: dr. Ivo Šcbelj, c. in kr dvorni tajnik, Dunaj in mestna občina Novomesto; 60 K: dr Anton Prmožič, c. kr. šol-nadz. Dunaj;	20 K: dr. Iv.	Žoiger, c kr.	sekc. svetnik,
Dnnaj ;	12 K: J. P.. Dunaj;	po 10 K: dr.	Aleks. Fatur,
žel. komisar juž. žel., Dunaj. dr. Karol Hinterlechner, c. kr. pristav na geol. za v., dr Franc Vidic, c. kr. urednik drž. zak, vsi na Dunaju in okr. posojilnica v Ljutomeru; 6 K: dr. Karol Savnik c. kr. min. podtajnik, Danai; po 5 K: Janko Rahne, c. kr. notar in dr. M »tej Senčar, c. kr sodnik n» Brdu in dr. Jož. Vošnjak, Slov, Bistrica; po 2 K: dr. Štef Kraut, Logatec in Jak. Slapar na Brdu. —• Pripomnimo, da je bilo za tekoči mesec november vložen h 94 prošenj, največje število, odkar društvo obstoji. Razdel la se je do zdrj najvišja vsota 1520 K. Da bo društvu možno podpirati tudi v bodoče uboge visok-šiiea v tej mer., prosimo prijatelje in dobrotnike slov. visokošolcev še nndaljmh, ozir. novih podpor, ker bi društva sicer moralo tudi najpotrebnejšim podporo zmanjšati ali celo odr.či. — Darove sorejema blagajnik Ivan Lazer, nadrevident juž. žel. v p., Danaj. I1I/3, Reism-rstrasse 27
Za domobranske rezervnike. Leta 1910 bodo poleg dolžnih poklicani k orožni v*ji vsi oni domobranski rezerv-niki, ki so kako vajo iz kateregakoli vzroka zamudili, odnosno jo imajo nadomestiti. Rezervno neaktivno domobransko moštvo 11. in 12. leta razen preje omenjen h se k orožni vaji ne pokliče. Orožne vaje se bodo vrši e v dveh perijodah, in sicer od srede junija do srede julija (prva) peri joda in od srede avgusta do srede septembra (druga) per joda. Le rezervno moštvo 4. domobranskega pešpols.a v Celovcu in deželni strelci se bodo od poletja do zime (izvzemši čas žeti e) enakomerno m nepretrgoma klic»li k svojim polkom. Ob nedeljah in praznikih se rezervnikov ne bode klicalo k vaji. Vsak domobranski rezervnik, ki je leta 1910 dolžan priti k orožni vaji, L h ko navede, kateri perijodi želi prit! z ozirom na njegov stan in zas užek in se bode, posebno še na p- ljedelske sloje, na njegovo željo po možnosti števila oziralo. Kdor bi si rad izbral za orožno vajo gotovo perijodo, ima to naznaniti do konca decembra 1909 pri občini, v kateri stanuje, m le te bodo pot m izročile skupno listo prosi cev svoji politični oblasti. Med žetvijo, t. j nekako od srede jnlija do srede avgusta, se moštva ne bode klicalo k orožnim vajam. Rezervn ki se bodo orožn'h vaj oproščali le iz posebno važuih razlogov.
Prof. Valentin Cerruti, v Rimu je umrl znameniti matematik pr f-sor Valentin Cerruti. Bil je nekaj časa rektor rroske unnerze in šest let sein ravnatelj inženirske šole v Rimu. Ostal je do konca vnet katoličan in je povsod odkrito nastopal kot tak.
Prva češka cerkev na Dnnajn. Ob velikanski udeležbi dunajskega češkega preoivMstva se je vršilo v pondeljek posvečenje in otvoritev cerkve, katero so dunajski Čehi kupili za 520000 kron. Grof Ivan Harrach je prisp. val 200 000 K, zato se ni čuditi, da so mu pri slavnosti napravili velikanske ovacje Cerkveni govor je imel prošt dr. Stojan, ki je povedal, da bo ta cerkev s posebnim cesarjevim dovoljenjem nosila ime „Dunajska jubilejna ce kev“
Enoten zemljevid cele zemlje. Na povabilo angleške vlade se bo 16. t. m. v L- ndonu vršilo zboro anje strokovnjakov, ki se bodo posvetovali o načrta za enoten zemljevid cele zemlje v m*ri 1:1,000000 Bržkone bodo sprejeli za ta zemljevid meridijan od Gre nwicha. Angleži so tudi obljubili na mednarodnem geografskem kongresu, ki je bil leta 1908. v Genfn, da bodo sprejeli metersko mero. med tem ko so se dosedaj še vedno posluževali „angleških čevljev“. Tndi enotnost glede pisave geografskih imen se bo skušala doseči.
Največji tiskarski stroj na svetu. Neki pariški inženr je sestavil n karski stroj, ki je največii. To je rotaciiski stroj, ki tiska na o*>eh koncih. D< lg j» 14 metrov, širok 2 metra in vsok 5 metrov. Na vsaki strani lahko t;ska istočasno po en Ča-opis, ki im -jo 32 strani. Težak je
100.000	kilogramov, ima 16 cilindrov, 3(0 valjev, ki prenašajo barvo, m rabi 120 konjsk h sil. Izdelan je bil za neki veliki časopis, ki izhaja v Buenos A.resu, in so ga prepeljali na posebnem parniku iz Francoske v Ameriko.
Štajersko.
Mariborske novice.
Mil. knez in Škof se je vrnil v sredo dne 17. nov. iz Dunaj», kjer se je mudil pri škofovih posvetovanjih.
Šole prost dan je danes kot spominski dan na cesarico Elizabeto
Monta se je letos malo pilo po našem mestu, tako zatrjujejo gostilničarji. Ni bil tako slab, a o pravem času so ga vinski prekupci razkričali, da je konzumentom prešlo veselje do pitja, a mošt sam se je lahko kupoval bolj po ceni Sicer pa so premožnejši gostilničarji še bogato obloženi z lanskim vin» m. Sedaj imamo, kakor znano, od sv. Martina sploh že samo vino ter se je ta dan mošt prekrstil, upamo, da nikjer ne z vodo, v ‘ino.
Na učiteljišču imajo nsp- sobljenostn* izpite Vsled tega se mudi deželni šolski nadzornik g. Končnik v našem mestu.
Zgradba mosta polagoma napreduje. Veliko dela jim je dal breg, kjer so morali zgraditi betonske obrambe, da se ni splazilo. Sedaj delajo ob prvem stebru v vodi.
Knjižnica S. K. S. Z. bo nahaja Koroška ulica št. 5 nadstropje I. Knjižnica vsebuje vso slovensko literaturo ter mnogo krasnih knjig iz dingih slovanskih jezikov. Vabimo mariborske Slovence, da se pridno poslužujejo bogate krijižlice S. K. S Z
Prerok lazi od hiše do hrama, nosi protestantske knjižice in listke na prodaja, pa jih tudi brez plačila podlaga. V neko hišo k bolj ubožni rodovini' je hodil vsako nedeljo ob peti uri zvečer, ter-je priporočal evojo robo in novo vero: je lahka, vesela in zveličavna» Prišel je Že tretjič v ravno tisto hišo; že ga čakajo poslušavi domači in tuji — veliki in tudi otroci. Začel je svoje prerokovanje, vse ga pazljivo posluša, vprašuje: Koliko dobite plače za svojo službo; kolvko dobijo prestopniki? Kje imate svoj sedež in duhovnika? — Gorko jim priporoča svojo vero; ko pa jim reče: Sele tedaj ste „pravi kristjani“, Če vi to vero pristopite , sg se poslušalci vzdignili:	„Ali
zdaj nismo kristjani: Poberi se iz hiše — slepar!" — Drugi prerok v ženski obleki, popisuje krščanske otroke, jim meri in obeta obleko, da bi za preležano, moljivo capo vlovila nedolžno dušo. Dajte ji slovo!
Vseslovenskega delavskega shoda, ki «e vrši due
28.	novembra v Ljubljani, se bo udele ilo tudi mariborsko slovensko delavstvo v precejanjem številu.
Srebrno poroko obhaja danes mariborski župan dr. Schmidert-r.
H tel Heran je prišel v roke Huberta Skalake, ki je imel do edaj kolodvorsko restavracijo na Zidanemmostu.
Pomankanje stanovanj. V našem mestu je vedno večje pou ankaoje stanovanj. Nihče noče več zidati novih hiš, ker je zidanje v našem mestu predrago. Maogo ljudi od zunaj se povprašuje pri društvu hišnih posestnikov, ki pa mora odgovarjati, da ni primera h stanovanj. Hišni posestniki so sklenili, da bodo z novim letom strankam zvišali stanarino. Neprijeten novoleten dar!
Sprememba posesti. H. Stanko Marin, profesor risanja na c. kr. učiteljišču je kupil od stavbinskega mojstra Misera dvonadstropno hišo v sodaijski ulici.
Prvi sneg smo dobili danes zjntraj. Strehe in drevje je sicer nekoliko pobelil, po cesti se pa kar sproti tali.
Na ženo streljal. V noči od srede na četrtek je bila mariborska rešilna postaja telelonično pozva-na v Dobrenje pri Pesnici, da poda prvo pomoč in nato prepelje v bolnišnico ženo posestnika Laufer-ja, katero je ta ustrelil V desno stegno. Anton (Läufer je namreč prišel v sredo zvečer pftjan domov. Vsied tega je nastal med njim in njegovo ženo prepir. Naenkrat zgrabi Läufer za revolver in ustreli na (Ženo. Zadel jo je v gornje stegno in jo nevarno ranili, Ako bi pravočasno ne prjihi^eli sinovi mfateri na pomoč, bi Läufer gotovo svojo ženo usmrtil.
Celjske novice.
Dijaška kuhinja v Celju ima svoj občni zbor v sredo, dne 24. t. m. ob 2. uri popoldne v sejni dvorani Posojilnice z navadnim /dnevnim redom, Vsi Člani so uljudno vabljeni.
Osebne vesti. Kakor po(roÖa|jo liberalni listi, namerava odriniti dr. ßvidon Sernec v Ormož na dm. Omuječevo mesto. Liberalni listi jpiu že naprej stekajo, kako mora delati za liberalce v ormoškem okraju.
Umrl je tukaj vpokojeete stotnik plem. Gottesheim. Mrliča so odpeljali v Zagreb, kjer ga pokopljejo v rodbinski grobnici.
Iz nemškega tabora. Proti učitelju Aistriehu se je uveneli a disciplinarna preiskava radi Ballogh-ovega itapada. Dokler se ne konča, ostane suspendiran.
Zveza liberalnih društev betrat# s posebnimi pismi za nekaj podpore, ker fe baje s prireja/njem poučnih tečajev imela velike gmotne žrtve. Ce se prav spominjamo, so imeli liberalci samo en poučen tečaj, in Še na istem so bili 'sami liberalni učitG'1' Ej, ej! Ali so se zä učitelje naredile gmotne žrtve? Tudi za /liberalce bi bilo zanimivo to izvedete.
Ptnjske novice.
Volitev. Dne 22. nov., t. j. v ponedeljek, voli se za cenilno komisijo osebnega dohodninskega davka v ptujskem cenitvenem okraju eden redni ud. Razni volilei so se dogovbriliB da -valijo za tretjo skupino gosp. Antona Kolari'č-as gimn. profesora v Ptuju. Vsi volilci tretje Bkupine se torej nujno prosijo, da oddajo svoj glas edino-le imenovanemu gospodu. Glasovnica se mora, ali osebno oddati volilnemu .komisarju, ali pa se mu mora skupno z legitimacijo dovolj franki rana {10 vin.) poslati po pošti vsaj do 6. ure zvečer. Uradno poslano ali ne iran-kirane ali ne dovoli frankirane glasovnice brez legitimacije so neveljavne. NedopuŠČeno |e tudi, da bi se "glasovnica oddala po drugi osebi. Volilci, vzdrar mimo se! gre se za naš osebni blaigor. Ni vseeno, kdo da sedi v vplilni komisiji, tvoj sovražnik ali tvoj prijatelj, ošabni mest j an ali mož, ki pozna tvoje težnje Jo težave* Zdaj govori, pozneje bodeš plačeval!
Mohorjeva družba. Ptujski dopisnik „Marbur-gerqe“ se je lotil zadnji teden celo Mohorjeve družbe. Ni mu po volji, da so nekateri ptujski ’Slovenci tudi udje te-le slavnoznane prekoristne ustanove nepozabljenega Škofa Slomšeka, in skuša zasejati razdor med. phiiškimi Slovenskimi prebivalci. Hinavec! Seveda za Povika, ki je bil že vse na ljubem svetu, samo pošten kristjan Še ne, je taka cerkvena
družba bodeč trn v peti. Ne, ti nama ne bodeš dajal nauke! Značilno pa je, 'da odlaga svojo smrdljivo
gnofico \ vse, eniški „Mä|rburgerei“, M jej je krščanstvo sploh deveta briga. Gliha/ vkup štriha!
Zaroka. Finančni komisa/ pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Ptuju Viktor PffeMaelier‘ se. je zaročil z Elzo Hutter, hčerjo fabrikjanta Simona Hutterja v Ptuju,
Za zimo. Kmalu bo več časa, da lahko začnemo z gospodarsko organizacijo našega okraja. Najprej pa seveda potrebujemo (močne opore v mestu samem;. Vsl(ed tega mislijo naši. pristaši resno na ustanovitev centrale za gospodarsko organizacijo celega okraja. Mnogo nas je, ki a veseljem čaka na pričetek kakega dela, A tudi pplifi/čno društvo nam ne bi škodovalo.
Izginil je učenec ljudske Šole Franc Obran iz predmestja Kaniže 86. Govori, samo slovenski.
Grof Herberstein, posestnik ptujskega grada, je zapustil v pondeljek Ptni in se preselil v Gradec S romaki bodo težko pogrešali dobrosrčnega, ljadomilega grajščaka in njegovo enako plemenito gospo.
Sv. misijon so imeli pri Sv. Marku od dne 31. okt. do 1. nov.; vspel je jako dobro, ak ravno je imelo ljudstvo veliko dela na piiju. Slawisch ev „Štajere“ je hotel č gospodom misijonarjem dajati dobre nasvete in lepe nauke; zato jim je za vse dobro in krščansko „vneto“ uredništvo dopadalo v zavitku kar tri cele številke. Oh, kolika skrb! Kolika linbezen do slovenskega kmeta-okoliČana! Gospod Poldek Slawitsch, priredite rajši kar d »ona v Ptuju misijon! Ptujčani sfe ga silno potrebni. Saj dobro vemo, kolikokrat so razni Ornigi, Hutteri, Kasimiri, itd. v cerkvi pri službi božji. Tem le pridigujte, mi Vas ne maramo! Pometajte pred svojim pragom; sp> lnnjte prej sami božje zapovedi, potem še le pojdite in nčite druge. Mi se Vam ne klanjamo 1
Govori se po Ptuju, da postane načelnik mestnega urada zopet dobro znani, radi nečedne afere pred leti odpuščeni Anton Eberhartinger. Ako se ta govorica uresniči, potem vemo, koliko je bila ura.
Umrla je v Ptuja dne 16. nov. gospa Marja Weißan-stein, mati gostil n :ča rja in mesarja Hugona We'ßenstein.
Na okrajnih cestah v ptujskem okraja so se zopet poškodovale ob cesti zasajena drevesa. SamonmevDO je, da obsojamo taka dejania, naj se se potem zgodda iz slovenske ali nemške strani. Toda tndi to se mora odkrito povedati okrajnemu zastopu, da niti nemški niti slovenski vozniki niso s temi drevesi ob okrajnih cestah zadovoljni. Caste so itak ozke in vsied dreves je izogibanje še bolj ovirano. Glavno pa je, da bo senca dreves solidnosti e« ste vedno škodila. Na širokih državnih cestah je to kaj dragega, a tudi tam drevesa niso v povzdigo ceste.
Drugi kraji.
Nesreča na lovn. Iz Sv. Jurija ob Ščavnici poročajo: Zdvran.k dr. Kreft je na lovn po nesreči ustrelil kmeta Krtfta, ki je iz neprevidnosti zapustil določeno mu mesto, v oko. Ponesrečenca so z avtomobilom prepeljali v graško bolnišnico. Zdravniki dvomijo, da bi mu rešili oko.
Požar, Pri Sv. Juriju ob Ščavnici ste zgoreli dne 13. t. m. dve veliki gospodarski poslopji.
Haloze. Kupci za vino se že pridno oglašajo. Starino plačujejo po 36 K, novo pa po 24—28 K od hi, sLbejšo robo dobe seveda ceneje. Tudi naša Posojilnica je prevzela naknp novega vina za Zvezo in si zato najela več kleti v okoLci, da ne bodo tisti, ki so v denarni zadregi, postali plen oderuhov. — Šola je zaprta že od julija sem, dasi je bolezen že docela ponehala; no vsied lepe jeseni se otroci itak rabijo za pastirje doma. — Obč. volitve bomo zopet imeli pri Sv. Barbari, ker smo s prizivom prodrli v 2. in
3.	razredu.
Konjice. Nek delavec ‘tukajšnjo usnjarne je prišel na kolodvoru, kjer je nalagal kože, med dva železniška voza, in sicer tako nesrečno, da je vsied poškodb umrli, — Delavec Avguš^n Zorman pa je padel pod kolo voza, s katerim se je peljal, m si zlomil desno nogo. Prepeljali so ga v bolnišnico.
Velenje. Mi se kar nič nismo čudili, ko smo čitali zadnjič o drznem nastopu železniških uradnikov in uslužbencev na (Koroškem, kjer so zaprli; slovenskega kmeta, ki je zahteval listek v slovenskem jeziku. Pri n'as se je pred nekaj čajsom nekaj sličnega pripetilo. Dva Slovenca sto zaklicala v kupeju, poslavljajoča se bd svojjih prijateljev na postaji ,$iviDi! “' V istem vozu je sedel pajngerm/au, ki je radii klioa „;živio“ zahteval od pcjstaijenačeljtte-ka, da morata radi tega oba Slovenca iz istega kupeja. Zeloznični uslužbenci- sb nato z (silo vlekli oba Slovenca iz voza in ga vtaknili v drugega. Kako pa delajo po železnicah nemški hajlovci ? ^Razgrajajo. razbijja|o, kričijo ih besnijo, todia v takih sJučajiTi se nikdar ne zgane železniška uprava, da bi pošteno naredila red med .hajlovci. Bodemo videli,, kako dolgo Še bode jrpela železniška uprava te barbarske razmere.
Sv. Jurij, ob južni železnici. Dne 13. in 14. oktobra /e priredil gospod Franc Vouk iz Gradca predavanje. o svojem potovanju v sveto deželo ter je vse to pokazal v 118 slikah. Vstopnina je bila prosta, vendar je občinsflvp darovalo precejšno svoto radovoljno, ker je gospod Franc Vouk radovoljno podaril to svoto našemu katoliškem^ bralnemu društvu. Poučno in zanimivo, predavanje je občinstvo veselo in zadovoljno poslušalo, Gospodu predavatelju Francu Vouku in njegov# soprogi smo Za njun ves trud iz srca hvaležni. Bog plati! — Dne 31. oktobra ib dne * 7r novembra nam je pa' zopet priredilo katoliško brahu* društvo dve igri in siper: „Za eno čašico kave“ in „Kazen, ne izostane." Tudi tambu-
r/a/njb in petje ni manjkajo. Pa so igralci, igralke, tamburaški in pevski zbor dobro rešili svoje uloge, to je pokazalo občinstvo, katerega je bila polna dvorana, s svojim ploskanjem. Kakor se sliši, nos bode katoliško bralno društvo zopet ; razvedrilo z neko predstavo -L' s kakšno, poročamo pravočasno. Na zdar! — Da bo pa svet tudi izvedel, kako naši Šentjurski liberalci presojajo prireditve katoliškega bralnega društvta, zato navajamo Še tukaj kot dodatek k našemu poročilu en odlomek iz „Narodnega Lista“: „Iz St. Jurija ob južni železnici. Tuicaisni klerikalci' nam vedno skrbijo za zabavo. Pred tremi tedni sta neki graški muzejski uslužbenec in Žgank -razkazovala in razlagala jeruzalemsko romainje, pota, cerkve, ceste itd. Minulo nedeljo smo bili pa spet tako srečni, da se nam je nudila klaverna predstava v „Katoliškem domu“. Igralci niso smeM v gostilniške prostore, samo kaplan Jih je za trud obdaril & Žemljami, katere jim je zmetal tje, kakor kakšen pS* janec šolarjem sladkor, da se potem tepejo za njega.-!.* N! res? znajo pa znajo. Toda pustimo jim to veselje, ker pač d'-ugače ne znajo; žaba zna tudi samo regljati. Naše liberalce je menda liberalizem že tako preslepil, da Že ne znajo drugega skrpucati, kakor take neslanosti. — Na zdar!	—e—
Novacevkev pri Vojniku. V nedeljo dne 14. t. m. so fantje 201etnemu Frideriku Stimulak v gostilni na Jevševi lokv pri Vitanju z nožem roko tako raz-rr^ali«, da (je dpugi dan M cejfski bpljiišjnici umrl. Kaj vse naredi slaba tovili Šija in ples?! Ali bi ne bilo bolj prijetno se kratkočasiti s poštenim berilom po (nedeljah popoldne, kateregja je v našem braCnem društvu obilo na razpolago?! Več novocerlcovških mladeničev si je naročilo žvozine znake. Videli smo jih na sosednjih, pa smo jih hoteli tudi mi. Pa tudi z obmejnim kolekom in pa z vžigalicam v pomoč obmejnim bratom ne smemo tz/aostati. Oboje ima naša cenjena prodajalka gospodična Okrožnilc na .azpo-lago. — Okrajno cesto poleg Senegalskega mlina so uravnali, kar je hvale Vredno. Da bi le tudi naši vozniki izpremenili svoje nemške napise na tablicah ob vozu. — Vitanjskih fužin rte več!- Tam stoji sedati velijka električna žaga, !ka|t$ro je dal postaiviti sedanji lastnik Liptauer.
Šmarje pri Jelšah, Občinske volitve okolice Šmarje so razpisane. Imenik volilcev se lphko pregleda do 1.- deoembra. Vsak davkoplačevalec naj lse potrudi pogledat, če je res vpisan. Ce ne, naj se kar pritoži! Volitve morajo letos za božičnico prav dobro srečo prinesti — katoliški stranki! Katoliška misel zmaguje povsod, zakaj bi v občinah ne?! In res si namigava/jo naši voliloi, da JSteroi“ in liberal* Čki morajo letos vira iz občinskega odbora! Prav bi bilo! Zakaj bi vsaj Šmarska okolica ne bila Čisto — katoliška?.!; Na noge torej,‘zavedni katoliški vtolilcil — Pozor! — Vsi storimo svojo dolžnost, versko-na/rodno sveto dolžnost !
Griže. Z veliko silo so se vrgli paši liberalci na mladino. (Vse moči so napeli, da si ustvarijo med našo mladino temelj za svoje brezverske jn proti,katoliške namene,. Vsak večer zbirajo sinove in hčere v neki hiši v Migojnicah, kjer se jih navdušuje za liberalizem, Ščuje proti duhovnikom, pro tli veri in sploh proti tistim, ki ne čutijo ž njimi. Čuditi se je, da je res v naši občini nekaj starišev, kateri pošiljajo svoje sinove in celo hčere v to nočno šolo. Ko sem pretečeni teden slučajno Šel v mraku skozi vas, zagledal sem, kako srčkano so si ti mladeniči in dekleta stiskali roke ter se pozdravljali: zdravo, sodruglf, zdratvo sodrnginja! jStariši, sl pošiljate svoje sinove in hčere v te počne šole, pomislite^ kam jih pošiljate, Kako se iam -vzgojojejo ka: se jim tam vceplja, kaj se tam z mladino godM Svoje sinove prodajate za srebrne krope, katere jim daje brezverska liberalna stranka, da ditvjajo po shodih. Ni-' li boljši vinar, katerega si mladenič poštenim poiom prisluži, kakor pa judovski groši, ta katere proda jate svoje (Siinove, in hčere? Stariši, pomčsLiten v pravem času! Ig vi dragi mladeniči in mladenke, ki S,e dobro mislite; pokažite vrata vsakemu, ki se vam bode hlinil in vas vabil v ta brezverski tabor ! Sveta dolžnost vseh pa je, da podučujemo našo mladino (ter jo utrjiajemo, dh bo pozlne]g(B lahko sama odbijala Vsak, tudi najhujPte napad. jAko se nam pokvari vsa naša ml/adina, pe bodo tega krivi samo nasprotniki, ampak tudi mi, ki nismo ničesar storili v bran.	■
Sv. Peter na Medvedovem selu. Kmetijska podružnica Mestinje-Sv. Peter na Medvedovem selu priredi poufene shode, in sicer v torek, dne 23. novembra öb 8. uri v stari Šoli v Zibiki, ob 3. uri popoldne v kaplaniji pri Sv: Emi, v sredo, dne 24. novembra Ob 8. uri v župnišču pri Sv. Petru na Medvedovem selu, popoldne ob 3. uri v Župnišču na Sladki gori. Govoril bo na vseh Štirih poučnih shodih deželni potovalni učitelj Jelovšek zelo zanimivo o Živinoreji, podružnični tajnik Jaikob Gomilšek pa ; bo pojasnjeval glavne ovisre kmetijskega napretka. Udje podružnice, pa tudi drugi, pridite polnoštevilno vi omenjenih Župnijah na poučne shode, da se poučite o prevažni gospodarski panogi, o živinoreji, kako jo je mogoče izrabiti kar najboljše v naš gospodarski prid. Naj ne izostane noben ud podružnici!
Trbovlje V nedeljo 21. t to, lse vrši v gwtflnl Vincenca Jagra (pri PamSnhn) delavski'shod.'to» katerem bo govoril odličen govornik it Ljubljane. Shod. na katerega se vabijo Vsi delavci in delavke, - bo velevažnega pomena.
— Podelavskem shoda pa ima v istih prostorih pazniško strokovno društvo svoj mesečni sestanek.
Gradec. Slov. kat: akad. tehn. društvo „Zarja“ v Gradcu vrši svoj II. občni zbor v zimskem tečaju 1909/10. v petek 19. t. m. ob 7*8 uri zvečer v lokalu „Pri zeleni Štajerski“ s sledečim dnevnim redom: a) čitanje zapisnika prvega občnega zbora; b) poročilo odburovo; c) sprejem novih Članov; d) slučajnosti.
Nesreča. Iz Sokova poročajo: Hudo se je tukaj poškodoval učitelj godbe in organist benediktinskega samostana p. Štefan Müller, ko se je peljal v torek na večer iz Knittelfelda domov. Na kobenškem klancu se je konj splašil in zdirjal z vozom navzdol Pater Štefan je pri tem padel z voza in si dvakrat zlomil levo roko. Okrožni zdravnik dr. Böhm mu je dal prvo pomoč, ga obvezal in dal odpeljati v bolnišnico v Knittelfeld.
Odgovor.
(Dopis iz Trbovelj.)
Z,adnji čas se berejo v „Narodnem Dnevniku“ jako pogosto dopisi „Iz 'Hrastnika.“ Mnogo dopisov ima svojo pušico namerjeno na našegja gospođa župana. Tuintam ima „Narodni Dnevnik“ kak poseben članek iz Trbovelj in stoeir ‘zato, da se hr astu iški dopisniki lažje skrivajo pod tem imenom. [Vemo sicer, da so hrastniški dopisuni ^„Narodnega Dnevnika“ in „Narodnega Lista“ f bližnjem sorodstvu z Rošem, pa če bi tega tudi ne( vedeli, bi morali to sklepati iz vsebine dotični spisov :v „Narodnem Dnevniku.“ Saj skoraj ni drugega čitati, kakor slavospev gospodu Rošu in smrt vsem, ki ne trobijo v njegov rog, — oziroma ne plešejo po taktu „Roš-Söhne.“
V svesti si zmage nad nasprotnikom, se hvalijo ti üjirdje, da so hoteli hrastniški Nemci vreči iz užitninskega zakupa gospoda Roša, pa da so se pri tem nesmrtno blamirali. Niso ss ti blamirali, piač pa gospod Vater Roš, ker so z povzdignjenimi rokami prosili, naj se jih še vendar eanaprej voli v už*t-ninski zakup, saj niso ničesar zakrivili, saj se hočejo poboljšati itd. Volilci so se jih nazadnje usmilili. Hoteli so namreč tako Sllovejnci, kakor Nemci voliti v ta zakup namesto gospoda Roša priljubljenega gospoda ppdžupana Kramarja, ki bi bil gotovo bolj sposoben za to mesto, kakor gospod Roš, — bivši Župan.
Našemu spoštovanem» in obče priljubljenemu gospodu županu se očita, da je preveč nemški, da z nemščino sili na dan v občinskem uradu, da se premalo briga za Hrastnik itd. Nič bi ne imeli proti temu, 6e tff na nrlmer ufelvši župan* uradoval samo slovenski, pobila! Nemce s kijem. Toda Če pogledamo Bfcozi ]>rste ■ Zgodovino , bivšega župana“, zapazimo v njej mnogo narodnih madežev. Pod bivšim županom je bila v navadi bolj nemščina kakor slovenščina. V gospodarskem toziru se ni storilo skoraj nič drugega važnega, kakor nova cesta iz Hrastnika v Trbovlje, po kateri se j® vozil bivši župan. Da je gospod „bivši župan“ idealno naroden, raz-vidimo iz tega, fda je hotel preprečiti sokolsko veselico v Hrastniku, in sicer san.\o rad* tega, ker se ni vršila slavnost na njegovih prostorih.. Ko je on žu-panov/aH, je oddfijal občinski lov navadjno Nemcem.
Sicer pa ne obsojamo tako ^gospoda „bivšega župana“, kakor „Roši S ohne.“ Le-ti so namreč s svojo neumno politikjo dosegli, d|a je njijh oče politično ubit. Na lijjh lelži krivda, da so s svojo napetostjo povzročili, da nismo zmagali V okrajnem zastopu. Kričali in zahtevali so slovenskega zdravnika, pol leta so ga imeli in že jih zapušča.
Sad njihovega dela je, ida deiaivcii vecj/no bo M pošiljajo svoje otroke v šta’ferajjnsko Šolo, saj jih je samo letos okoli SO pra(stoppo jz slovenski fr\ nemško Šolta. To delajo delavci nalašč, samo da pokažejo, da se ne (dajo komandirati od „Roš-Sčhlne.“
Pomilujemo gospoda Roša, da se da tako voditi od svojih sinov in si tako dela Ivedno večji prepad. Znano nam je sicer, zakaj napadajo „RoŠ-Soh-ne“ našega gospoda Ižupana, Radi bi namreč svojemu očetu pripomogli zopet do Županskega prestola. Toda motijo se. Roš-župan je dandanes utopija.
Gospodu Rošu pa svetujemo to-le: Kadarkoli bo bral v Svojem časopisu kak dopis iz Hrastnika ali iz Trbovelj, kjer se bo napialclal na£ gospod župan, naj vselej trdo prime svoje ljube Roš-Sčhne, da bodo enkrat nehali neutemeljeni napadi, sicer se zna zgodite?, da bodo delavei vsjed ondotnih razmer prisilni postati nemčurji, gospod bivši župap pa ne bodo ved sedeli v občinskem zastopu. „RoŠ-Soh-ne* nam izlaršenim občinskim odbornikom ne borb ukazovali!
Podpirajte trgovce, ki so prijatelji krščanske narodne stranke! Svoji k
svojim!
Koroška kliče! Ž ozirom na zadnje dogodke nia Koroškem,v da je zaprlo glavarstvo Narodni dom ,v Grebinju, fda so odvedli? slovenskega župana radi rabe slovenskega jezika v zapor, da so namestili in nastavili vse slovenske abitnrijente učiteljiščnike po
samonemšMh’krajih, se mora vsak pošten Slovenec, ki imej le količkaj rodoljubja v sebi, zgražati nad temi narodnimi grozodejstvi. Prav značilno piše ljubljanski Slovenec: „Vsi Slovenci' moramo: kot en mož vstati za nalšte koroške brate. Meso so odi našega mesa, kri od naše krvi, Kar se njim godi, reže tudi v naše telo. Sramota za celo S.ovenstvo, če bomo pustili, da bodo v Celovcu Slovjence zapirali in policijsko kaznovali po kazenskih paragrafih nemškega Volksrata!“ Rajši vise rafzbitl v parlamentu, kakor to dopustiti! Nobenega rafiunskjega provizorija in nobenih „državnih potrebščin“ ne poznamo brez naših potrebščin, brez pravic Slovencem na Koroškem! In če bodo prišli morebiti Nemci na Dunaju do pameti, noben mir in .nobeno premirje se ne sme skleniti dokler boda na Koroškem vladaje take nezakonite razmere, ki so hujše, kaljor na Poznanjskem! “
Nemški Volksverein za Koroško je imiel v ponedeljek, dne 15. t. m. svoj občni zbor. O; delovanju je poročal deželni odbornik Hönlinger. Povdarjal - je, da je obračalo društvo posebno pozornost na slovensko narodno gibanje. Bridko je tožil, da zanašajo kranjski Slovenci prepir na Koroško, ki je bila poprej tako „,tiha j!n mirna dežela“, Napram Slovencem je. treba zavzeti najostrejše stališče, in posebno kranjskim emiserjem zapreti pot, da ne bodo hodili na Koroško, pomagat svojim bjratom boriti se proti nemškemu nasilju. V to so poklicane posebne c. kr. oblasti. Seveda bi bilo Hönlinger ju najljubše, Če bi se sezidal okoli Koroške kitajski zid, da bi Nemci potem nemoteno zatirali Slovence, Na pomoč so poklicali Nemci državnega poslanca Jesserja s Češkega.. Ta pa je povedal Nemcem precej gorke, Češ, da zanemarjajo delavce in kmete. Tožil je, da na Češkem Nemci nazadujejo, Cehi pa prodirajo. Bojkot je na Češkem Nemce zelo oškodoval, Cehe pa je okrepil. Zato je svaril pred bojkotom. Znani urednik Lackner je slikal veliko nevarnost, ki preti alpskim Nemcem od Jugoslovanov. Klical je na pomoč severne Nemce, češ, da so ti v manjših stiskah, in prosil Jesse j a, naj vpliva pri židovskin dunajskih listih, da zamolčijo vse češke priredbe in pritožbe, tako kakor koroški listi slovenske, „Deutsch bis zur Adria“, to mora biti deviza vsakega pravega Nemca. -Pri volitvah je bil izvoljen stari Jodbor:	Deželni odbornik
Hönlinger za načelnika, za odbornike: dr, Lemisch, dr. Bruigger, Huth iz Volšperga, Schüller iz Blato-grada, Pinterič iz Velikovca in .še par drugih vele-nemcev,
Celovec. Umrl je včeraj bivši koroški deželni glavar dr. Erwein v starosti 90 let. Dr. Erwein je bil čl* n koroškega deželnega zbora, odkar je ta pričel zborovati, to je 1. 1861., glavar pa je bil od 1884. do 1895., ko je vsled starosti resigniral.
Železniška nesreča. Na,lokalni železnici Lanndorf-Hüttenberg sta dne 17. t. m. trčila dva vlaka. Ranjenih je bilo 12 oseb Štirje vozovi tovornega vlaka so zgoreli. Proga je bila do večera zastavljena.
Velik požar pri Beljaku. V nedeljo zvečer proti g. uri je pričela goreti v St. Juriju pri kajjžarju Tiflingu. Ogetoj se je tako hitro Širil, da je prešel tudi na sosednje, z deskami pokrite hiše. Mnogo požarnih bramb iz domačega in sosednjih krajev se je s silo borilo proti plamenu, Le a veliko težavo in z napornim trudom so mogli rešiti še ostala poslopja, zlasti pa cerkev pred požrešnim plamenom. Silen veter je nosil daleč po zraku žareče iskre in, ako bi prebivalci, združeni z gasilen, ne ppljvaftf lesenih streh ostalih hiš z vodo,, bi zgorela cela vas.
Volšperk. Hlapec Alojz Sternad je nadeval jermen na gonilno kolo stroja za rezanje losa, pri tem je pa izgubil ravnotežje jn padel z lestvice Jer si zlomil nogo. Zgubil je takjoj zavest ter so ga morali prepeljati v bolnišnico.
Breže. V nedeljo ^popoldne je padel 53Jetni delavec Franc Graser pri elektrarni v Olzo in se u-tppil. Ö polnoči ga je našel delovodja Jakobi Olsa* her mrtvega na grabjiah, ko je Šel pregledovat za-tvonnice, Graser Jo bil zelo udan pijači» posebno Je pa imel rad žganjico.
Kranjsko.
Volitve t obrtno sodišče so se končale v sredo v popoten poraz liberalnih frakarjev in njihovega priveska „Narodne del. organizacije“. Povsod so zmagali naši somišljeniki. V delavski skupini so mislili liberalci, da jim je zmaga zagotovljena, pa so se močno varali, kajti niti do ožje volitve niso mogli spraviti svojih kandidatov. V skupini obrtnikov so tndi naši prodrli > večino kandidatov. NarO-dovei so se pripravljali že dolgo na boj in so vzeli seboj v bitko ščit (zeleno brošuro), misleč, da jih bo obvaroval poraza in jim naklonil zmago. Pa ravno ta ščit jim je bil v pogubo.
Proslavo bitke pod Grnnwaldom je praznovala v sredo večer v hotelu „Unionu“ v Ljubljani „Slovenska krščansko socialna zveza“. Sicer bo prava obletnica 500 letnega spomina sijajne zmage Poljakov nad nemškim vitežkim redom šele prihodnje leto, a radi vporabe skiop-tjčmb slik, ki so jih poslali Poljaki, se je vršila proslava že sedaj. G. dr. Lenart je narisal poljsko zgodovino ter obširno in temeljito pojasnil dogodke, ki so dovedli do grnnwaldske bitke in sijajne poljske zmage pod poveljstvom kralja Jagiela samega. 'Skioptične slike so pojasnjevale in predočavale občinstvu, katerega je bilo natlačeno
K' (o, razne dogodke med bitko- Prvikrat med slovenskim »tvom se je slišalo peti lepo poljško narodno himno, katero je pel možki zbor „Ljubljane“.
Občni zbor Orlov se bo vršil v nedeljo 21. novembra v Ljubljani. Občni zbor bo kot zaključek dvatedenskega mladeniškega tečaja in se bo vršila tudi javna telovadba udeležencev.	J, ,
Jugoslovanska soc. demokraška konferenca se vrši 2 L. in 22. nov. v Ljubljani. Zastopane bodo slovenske, hrvaške in srbske socialistične stranke. Konferenca je sklicana v ta namen, da zavzamejo socialisti skupno stališče proti političnim in kuiturnim jugoslovanskim zahtevam. Pri posvetovanjih bodo zastopane tndi druge avstrijsko-ogrske socialne demokracije po svojih gostih.
Grosuplje. Pri Sv. Juriju so se na večer sprli nekateri lovci v gostilni. D;va izmed njih, Perme in Puščak, sta prežala zurtq(j gostilne in sta napadla Janežiča, ko se je ta vračal dz gostilne proti domu. Ko je Janežič zgrabil za ppško, ista mu jo hotela napadalca iztrgati iz rok, pri tem se je puška sprožila in je krogla zadela Puščaka v glavo ter ga težko ranila. Perme je še dalje vlekel za puško, da se je še drugp cev sprožila in ga težko ranila na desni nogi. (Se-lle po tej nesMeČi so se pijani lovci streznili.
Stari denar so izkopali v Ljubljani, ko so podaljševali cestni jarek iz Gorjupove ceste proti Gradaščici. Našli so v globočini 45 cm več kot .850 srebrnih, novcev, katere so oddali lastniku zemlje, ta-kozvanega „mirja“ nemškemu vitežkemu redu. Novci datirajo večina iz leta 1657. za Časa vladanja cesarja Leopolda L do leta 1777 in slo najrazličnejšega kova. Ta denar so zakopali najbrž za Časa vojne nevarnosti po smrti cesarice Marije Terezije, da ga obvarujejo pred sovražnikom.
Primorsko.
V katoliško vero je prestopil bovški občinski zdravnik dr. Ernest Fürih, Žid in je bil v Rimu krščen od kardinala Cassetta Pozneje je bil Fürth sprejet od sv. Ofota.
Novo okrajno glavarstvo bodo ustanovili na goriškem in sicer za sodna okraja Tržič in Červinjau. Sedež glavarstva bo v Tržiču.
Nabiralnik Slov. sirotišča v Gorici v gostilni g. Ahaca so zlobneži že dvakrat okradli. Povsod poeve 'ujejo po teh tatovih, ki še sirotam kradejo te male prispevke iz nabiralnikov To so pač hijene v človeški podobi.
Socialdemokrati imajo dne 28. novembra shod za-upnikov vseh okrajnih organizacij na Goriškem. P<>*verovaIi se bodo o ustanovitvi mladeniške organizacije na Goriškem in bodo razpravljali o stališču napram nadomestnim volitvam po pokojnem poslancu Jeriču.
Prehod Čez mejo iz Goriške ua Laško se bo zdaj vršil lahko tudi po noči, ker se je upeljala za stražmke od sedaj naprej nočna služba na meji tako, da morejo vozovi vsake vrste in popotniki s prtljago tudi po noči čez mejo.
Smrtno ponesrečil se je 28 letni Jakob Cechet, brat deželnosodnega svetnika Josipa Cecheta iz Gorice, ko se je peljal na kolesa iz Palmanove proti domu. Na poti je trčil z nekim drugim kolesarjem in pri tem tako nesrečno odletel na cesto, da je takoj mrtev ob ežal.
Železniško postajo v Korminu bodo vendar enkrat razširili. Mala postaja že ne zadostuje več, ker se promet s sadjem in poljskimi pridelki iz vseh zapadnih Brd vedno veča in je toraj že skrajni čas, da se kolodvor poveča.
Narodno-obrambno delo.
Nova nemška šola se obeta v Št. liju v Slov. gor. Pravijo, da imajo otroci naseljencev v sedanje šole predaleč hoditi. Glavni vzrok pa je ta, da hočejo* v vsakem kota imeti Učitelja—agitatorja. Šulverein je že posLl svojega zastopnika v St. Ilj, da je preštudiral krajevne rizmere in da bo glavnemu odboru lahko poročal o oprav čenusti želje po novi nemški šoli. Druiba sv. Cirila in Meto ia bo vendar morala kmaln priti do prepričanja, kako ve ik greh je storila, da je Slovence razcepila pri narodno obrambaem dein in s tem oslabila njih odporno moč.
Odpor nasproti nemškutarskemn šolstvu v Šaleški dolini. V Šoštanja smo z veseljem vsi pozdravili wis*l, da se v Velenja osnuje z novim letom otroški vrtec Ravno tako kakor tam je tndi v Šoštanju živa putr„r>a za tak vrtec. Dostdaj nam ni bilo treba skrbeti za otroke, ter so lepo pohajali v slovenske šole. Odkar pa je vstanovila Südmarka vrtec in nato nemško šolo, se moramo že braniti, da nam ne polovijo v te Šole preveč slovenske deoe. Stariči radi pošiljajo male otročiče v vrtec in iz tega jih potisnejo v nemško šolo. Le radi tega se polnijo razredi teh šal ve ■ rajnskih šol v Šoštanju in Velenju. To moramo zaprečiti z ustanovitvijo slovenskih vrtcev
Občine, okrajni zastopi Šaleške in Savinjske doline! Vsi tujci, ki se vozijo po državni željeznici od Spodnjega Dravograda do Celja, se čudijo napisom od Velenju do Celja.. Na popolnoma slovenski zemlji imamo le nemške napise, nemške listke, nemško uradovanje, imena postjjj se pišejo in izklicujejo le nemški itd. Na slabšem smo v tem opiru nego na Koroškem v tistih delih, kjer teče državna železnica. Kaj je temu krjjvo? Premalo se pobrigamo sami! Vsi zastopi se morajo še enkrat ganiti in zahtevati jezikovne pravice. Predlagamo še enkrat, da; se zadeva spravi znova ,v tir, to-le: Vse občine od Velenja do Celja naj gotovo Se v tem letu skličejo sejo in sklenejo, da občina zahteva dvojezične napise, slovenske vozne listke in slovensko uradovanje pri uradih te državne proge. Te sklepe naj spišejo, v primerni obliki jn podpisane odpošljejo na vodstvo S. K. Z* v Mariboru, ki bode izročila takoj^svo-jim poslancem, vse peticije, ,da s lemi gredo v lezniško ministrstvo in posredujejo primernim potom
Povdarjamo pa, da ne sme izostati piti jedna občina, ker se moramo na to sklicevati v ministrstvu, da so soglasno občine eef.ega tega ozemlja vposlale protest. Prepričani smo, da bodemo tudi le takrat v tej zadevi jčesla dosegli, /če b/ode ta nastop skjup/no delo vseh občin. Ce ne pridajo ti sklepi do decembra v roke vodstva S. K, Z., bodemo primoran' javno občine, ki ne storijo svojih narodnih dolžnosti, spominjati na potrebne korake.,
Slovenji gradeč. Nekako Čudno. se Človeku zdi, da hodi toliko otrok iz slovenj,öjgiriaS!k|e okolice v; nemško Šfclo. — /Možje slovenski, saj ste vendar dovolj prebrisani, (pomislite vendar viedjno pri /takem koraku, da jo to narodni greh. Mi bi se ne hudovali tako radi tega čina, če bi ne bilo primerne slovenske Šole, Toda slovenska okoliška Šola je Bna najboljših, kar jih poznamo. Saj se tudi tukaj otroci nauče dovolj blažene nemščine. Zakaj se torej 'zatekate z otroci v nemško šolo? Možatosti je treba zlasti v šolskih zadevah.
Mislinjska dolina. Z žalostjo opakzujemo pri raznih uradih, da uradujejo docela slovenske občine, ki so sklenile slovensko uradovanje, Še vedno z oblastmi v nemškem jeziku. Zakaj je tega treba? Zlasti opozarjamo tajnike teh občin, da storijo svojo narodno dolžnost. Le to uradovainje je krivo, da nastavljajo pri uradih v Slovenjem gradcu vedno več uradnikov, 0q/ niso zmožni slovenskega jezika. Le odločno in vstraj.no slovensko uradovanje zahtevajmo!
Baron Večera in prestolonaslednik Rudolf.
Pred kraitkim smo poročali, da je v Colorado umrjl bardn Večera. $^m/erik{an|sM listi spravljajo umrlega barona Večero v stik s smrtjo prestolonaslednika Rudolfa in trdijo celo, da je avstro-ogrski generalni konzul v New-Yorku to javno povedal.. To vest m gejneiralfni konzulat odločno demontira Sjn izjavlja: Akti o žaloigri tv. Mayerlingu so bili tedaj spravljeni V zaboj in ta .zapečaten. iSe-le petdeseti smrtni dan prestolonaslednika Rudolfa, se bo zaboj odprl in akti oddali javnosti. Dognano je, brez vsega dvoma, da prestolonaslednik ni bil umorjen. -
Strašna žaloigra.
Strašna drama se jje te dni doigrala y mali francoski vasi Saijnt Lavrenee v bl|ižini Bordlauxa, Bogata vdova Cluzeau je o priliki svojega rojstnega godu povabila ik sebi okoli dvajset oseb, med’ njimi tudi mladega Montillauda, s HateHm je imela ljubavno razmerje in kateremu je vedno dajala darove. Med tem in vdovinim sinom je prišlo pogosto do prepira, ker je sin mislil, [da bo mati. poročila Montillauda in da bo on na ta načijn prikrajšan pri ded-ŠčinL
Zabava se je vršila mirno in naposled je ostal pri vdovi edino Montillaud. Mladi Cluzeau je sklenil porabiti to priliko in izvršiti dejanje, katero je že dolgo časa nameraval. Oborožil se je z b c dalo m in samokresom, zastavil hiš(na vrata in nato usmrtil s tremi streli iz samokresa mater in njenega ljubimca. Nato je še kot blazen z bodalom obdeloval obe trupli in ju grozno razmesaril. Ko so sosedje čuli strele in prihiteli k hiši^, je morilec grozil, da bo vsakega ustrelil, ki bo poskušali udreti vrata. Orožniki so celo noč oblegali hiša, Ko je drugo jutro prišel preiskovalni sodnik pred hišo, mu je vrgel Cluzeau listek in rekel, dla je to (njegova oporoka. Nato se je odstranil od okna in si. pognal krogljo v iglavo. Bil je na mestu mrtev.
Narodno gospodarstvo.
Vinogradniki proti davku nla vino. FinanČnb ministrstvo se bavi že delj časa z vprašanjem, kako bi vpeljalo davek na vino. Vedelo se je že naprej, da se bo proti temu uprlo vse, zlasti pa mali vinogradniki, ki so edino navezani na prodajo onega vina, la ga pridelajo na svojih malih posestvih. Saj je cena vinu. v zadnjih letih vedno bolj padala, in zdaj naj bi ta vinogradnik, ki komaj izhaja, moral še plačevati davek od tistega bornega pridelka. Ako se u-vede davek na vino, tedaj se zmanjša hipno tudi kon-zum, in ako pade konzum, tedaj je uničen tudi kmet-vinogradnik, ker ne more razpečati radi povišanja cene svojega pridelka. Dobiček od vsega, tega bodo pa imeli bogati pivovarnarji, lđ bodo temveč piva prodali, Čim dražje ho vino. Že sedaj ne morejo vinogradniki prodati v dobrih letih svojega pridelka, ker je kupna moč srednjih stanov radi hude draginje močno oslabela. Tukaj si stoje torej v hudem na-sprotstvu bogataš pivovarnar, katerega; hoče finančni minister Bilinski z upeljavo vinskega davka še bolj obogateti, in ubogi kmet vinogradnik, katerega tira isti k obupu in uničenju. Ni se torej Čuditi, da kmet in vinogradnik nimata več poguma in veselja, napravljati nove nasade in se ž njimi pečati, ker vesta, da je njiju trud skoro popolnoma zastonj, in dragi izdatki za oskrbo nasadov brez vsakega haska. Vlada ponuja z desnico brezobrestna posojila za nove nasade, z levico pa jemlje v podvojeni meri, kar je posodila. Po vseh vinorodnih deželah so se ljudje ojačili in zahtevali sredstev pred izmozganjem Bilin-skega, ki hoče vpeljati vedno nove davke, katerih vsak zadene zlasti nižje sloje kakor oster nož v sr-
ce. Bilinski naj bi si pač privoščil malo poučno potovanje na Dansko, kjer vladajo v, iinančni upravi najsrečnejše razmere v celi Evropi. Proti nameravanemu davku so se dvignili tudi naši ljudski zastopniki in; poslanci „Kmečke zveze“ so se na merodajnem mestu energično potegnili za interese stiskanih vinogradnikov.
Sporazum med sladkornimi pridelovalci in tovarnarji dosežen. Kakor sporočajo iz Prage, se je sporazum med pridelovalci slaldkorne pese in sladkornimi industrijci popolnoma dosegel. Posebno se je trudil za to namestnik grot Koudenhove. V zadnji seji je sprejel odbor za sporazum enoglasno sledeče predloge: Okrajnim organizacijam se prepuste določila in. pqgoji glede nabave pese, istotako tudi sladkornim agencijam. Od posameznih sladkornih agencij ponujana cena za leto 1910 se je sprejela, in sedaj je treba samo še razne male diference med okrajnimi organizacijami in sladkornimi agencijami poravnati. Za nadaljne dobre in prijateljske odnošaje med sladkornimi industrijci in producenti/ (pridelovalci) pese, je sklenil sedanji pododbor vpeljati nova pogajanja, kar bo na sladkorno ceno jako ugodno uplivalo.
Paroplovna družba Avsf.ro-Amerikan a. Minuli teden je imela, paroplovna družba Avstro-Amerikana v Trstu občni zbor, kjer se je govorilo tudi o pogodbi z državno upravo glede upeljave parobrodne črte z Brazilijo in Argent) ni jo, za katero bo dovolila država/ subvencijo. Dalje se je sklenilo, d* parniki družbe na. Črti proti Newjorku pristanejo tudi še v Alžiru in v Almeriji. .Na povratku pa se ustavijo na Azorih', v Giberaltarju in Benetkah. V Argentinijo in Brazilijo se u/ravna vožnja po pogodbi z vlado. Odhod bo iz Trsta, oziroma Buenos Airesa vsake tri tedne. Na tej črti bodo pristale ladje v Las Palmas, Rio de Janeiro,. Santos, Montevideo in Neapolj. Družba je imela, meseca septembra 2,856.772 kiron dohodkov, a od januvarja do avgusta pa 16,690.549 kron, vsega skupaj torej 19,047.321 kron, ali 1,404.858 kron več kot lansko leto.
Obrtno kreditno vprašanje.
Eno najnovejših vprašanj za celokupen promet v trgovini in obrtu je kreditne vprašanje zlasti za male podjetnike. Kapitalističnemu sovražniku malih podjetnikov se more le zopet s kapitalom ustavljati. Žalibog, da se je ravno kreditno vprašanje malih obrtnikov dosedaj tako zanemarjalo, akoravno mali obrtima, kaioor tudi poljeuelci, potrebujejo nujne državne in deželne pomoči. Da se je ravno to vprašanje vedno tako zanemarjalo, postane lahko usodepol-no,, ako se ne ukrene takoj kaj za odpravo teh neznosnih razmer.
Pri maloobrlnem kreditnem vprašanju prideta posebno dve točki v, poštev: visočina obrestovan ja in rizike. Gr,e se za to, da' se s koristnim in ugodnim zjgdi njcvjijern obrtni’lov doseže neka gotova sigurnost, ki je potem podlaga za določbo kredita. Iz obrtov se napravijo iajhkp zadruge, ki so. istotako zmožne kredita, kot veletrgovine in velike industrijske in akcijske družbe. Dostikrat se dogodi, da postanejo veletrgovine insolventne, in pri takih izgube marsikatere banke velike svote,.. Pri malih (obrtnikih bi bila pa taka izguba zelo majhna, ali bi je pa š,e celo nič ne bilo, ako so stvar dobro in z razumom vodi.
Kako se naj torej osnujejo take zadruge? Že važnost prave ocene kredita priporoča osnovo zadrug, ker načelnik zadruge p/ozna vsakega poedine-ga zajdrugarja, njegove odnošaje, njegovo zmožnost in dobičkanosmost njegovega podjetja. V poštev pridejo tu obratni kredit in začetni kredit (nakup novih strojev, orodja itd.)
Obratni kredit se more dovoliti le na kratko dobo in se mora/ redno do določenega dne. vrniti. Zatorej ne gre tukaj obrtnikom podeljevati kredita ,v obliki zemlje Eli pa poslopja. Obratni’ kredit se ne more podeljevati kot osebni kredit. Djru/gače je pri začetnemu kreditu, kjer, sc more za začetek) podesti tudi kredit v obliki poslopja, strojev, prostorov itd., ter je določen na daljšo dobo Časa. Dandanes je pri malih obrtnikih v navadi posojilo kot poroštven kredit. To se ragvidi že iz nekaterijh, 'kreditnih d|n> štev, ki so dosegla v kratkem času toliko prometa, da so povečala iz ene sobice pisarno, in bila nekaj let pozneje že v stanu si nakupiti lasten dom. To zna&i velikD potrebo malih obrtnikov po kreditu, Ih ako ni pri roki sQlidnih kreditnih društev, ki bi posojala denar na male vračilne obresti, potem je pa izročen mali obrtnik na milost m nemilost ravoclom, ki imajo nastavljene -visoke obresti, ali pa zasebnim 9deruhom. Po nekaterih krajih so stopili mali obrtniki skupaj, vsak je plačal mal delež v blagajno, izvolili so si med seboj upravitelje In si tako sami pomagali. Pa to > le v malih slučajih tam, kjer so ljudje bo’j razumni, Za varstvo kreditnega interesa za male obrtnike, poljpdelce in slične, bi morala v prvi vrsti skrbeti država sama, da v njih dobe potem zaslombe dež e ne in občinske naprave, Ha se zasigura njih obstoj v prid vseli,.
Ra g Sed t o svetu.
Atentati na Napoleona I Življenje Napoleona I. je bilo v« krat v nevarnosti. Navadno se je to dodajalo na dan kake b tke ab heja, ki bi moral odtočiti o usodi kakega naroda Nijzunmenitejš; atentat na Napoleona je
bil oni po b tki pri Wagramn. Dne 15. julija 1809. je zapovedal Napoleon, da se napade avstrijska vas Wagram. Voj-ka je izvršila napad, ki pa je bil od Avstrijcev odbit. Drusi dan je Napoleon ponovil napad na Wagram, kateremu so se morali umakniti Avstrijci, ki so se devet ur hrabro borili. Na avstrijski strani je padlo mrtvih in ranjenih 24 000 ljudi, a na francoski strani 7000 mrtvih iu 11000 ranjenih. Vsled te bitke je zavladalo v Avstriji splošno ogorčenje proti Napoleonu. Naposled se je Avstrija odločila za mir, češ, da je to edino sredstvo, s katerim se more rešiti. Napoleon je privolil v pogajanja ter zahteval, da se mu odstopijo gotove dežele in plača 100 milijonov. Mržnja proti Napoleonu je vsled tega še bolj narastla in se združila v eno samo misel: Smrt tiranu! Res je kmalu prišla prilika za atentat na Napoleona, ko je prišel 2. oktobra v Schönbruon zaradi podajanj. Ko je vladar mirno šel m/mu vojakov, so opazili človeka, ki se je večkrat skušal približati Napo eonu Ko je hotel prodreti skozi vrste vojakov, ga je general Rapp opazil, da skuša skrivati nož. Napadalca so priseli in odvedli v trdnjavo. Sam Napolo m ga je izpraševal o vzrokih napada. Neustrašeni mladenič mn ni hotel odgovarjati, temveč je samo rekel, da ni hotel izvršiti napada iz osebnega sovraštva, nego vsled sovraštva cele Avstrije ter da bo drugi dan isto storil, če ga izpuste. Napoleon ga je pustil ustreliti ter prekinil mirovna pogajanja.
Cesarica Evgenija. Bivša francoska cesarica Evgenija, soproga Napoleona III., leži na smrtni postelji. Cesarica je stara 80 let
Vesela dogodbica iz življenja papeža Pija X. Te
dni obhaja sv. CLe papež P j X petindvajsetletnico ško-fovstva. Ob tej priliki se spominjamo na sledečo dogodbico: Nekega lepega jutra je stopil v zakristijo sto n/ce v Padovi kanonik Sarto; hotel je obiskati svojega prijatelja škofa Csllegarija, poprej pa še maševati. „Ati imate celebret?“ (škofovo dovoljenje, da sme maševati) ga vpraša stolni župnik. Odgovor: „Žal, nimam ga pri sebi“. Nato se je pričelo strogo zas iševanje. „Odkod ste?“ — „Iz Treviza“— „Kaj delate v Trevizu?“ — „Nič“, glasil se je odgovor —-„Kaj? Nič? Niste niti kaplan niti župnik?“ — „Ne. nič“. To se je zdelo stolnemu župnika sumljivo; rekel mn je, da hoče govoriti pri škofa zanj, da dobi kako mesto, punti) mu je pa vsejedno služiti sv. mašo. Ob onem je pa naročil Cerkveniku, naj natanko pazi, če bo tujec pravilno maševal. No, cerkvetisk je našel vse v redu in sporočil župniku, da mora ta g. spod b ti jako pobožen duhovnik. Velik kamen se je vsled tega odvalil župniku od srca in radovedno je prinesel, knjigo, da se tujec vp še. Pač je moral napraviti dolg obraz, ko je čital:	„Jožef Sarto, imenovani škof
mantovski“.
Zločin jurista Kragnjeviča Se je vsem znano, da je lansko leto jurist kragujevio napadel svojega sostanovalca knj govodjo Reitza na Duoaju in ga hotel oropati. Ko je tačas poizvedovala policija o tem dog >dku je izjavil Reitz, da je nameraval izvršiti t-amoumor, a ga je Kragu jevič odvrnil od tega. Drogi dan na to je pa prišel Reitz k policiji in naznanil, da ga je hotel Kragnjevič z neko zanko zadaviti in oropati. Kragujevič je med tem časom zbežal v Badimpešto. V Berolina so čitali o tej zadevi in so se jeli zanimati za Kragnjeviča. Komisar Nasse je odpotoval v Budimpešto, kjer je spoznal Kragnjeviča kot nevarnega zločinca, ki je tudi v Berolinu že napravil zločin umora na trgovcu Juliju Eogelu. Poboja ga je takoj prijea. Kragujevič je obtožen radi mnogih tatvin in ker je tudi dovršil mnogo protmravnostmh zločinov, se bo o tem razpravljalo v tajni seji.
Prepir v romunskem svetem sinodu. Poroča se, daje šktf Gerazim izrekel v navzočnosti naučnega ministra Hareta v seji svetega sinoda, kateremu je predsed val metropolit Atanazij, nad člani sinoda cerkveno prokletstvo, ker so nekateri člani sinoda glasovali za zakon glede cerkveni ga sveta, v kat- rem bi imeli lajiki več moči kot doslej duhovniki. Škof Gerazim je izjavil, da je izrekel svoj anatema samo nad onimi, ki so glasovali za zakon. Med temi sta dva metropolit» in nek škof. V ministrst n za uk in bogočastje grajajo Gerazimov čin, a se še ni odločilo v kaki obliki bi nastopil proti njemu. Če se šk>f Gerazim obrne na carigrajskega patriarha s pozivom za varstvo kanoničnega prava rumuoske cerkve, je tu pomislek, nastop patri*rha glede pregaojanj Rumunov v Makedoniji. To je iz ava ministrstva. Dijaki bogoslovja so se zavzeli za Gerazima in groze s stavko, ako se ga kaznuje na kakrš nkoli način
Zgodovinski voz poljskega kmeta v Poznanja
Naši č.taelji s» gotovo še spominjajo vesti, kako si je po-mogal polj-ki kmet Drzimala v Pomanju, ko mu pruska vlada ni hitela dovoliti, da si sezida hišo na svojem zemljišču. Napravil si je namreč voz po načinu potujočih komedijantov in ga zapeljal na svoje zemljišče. Nastanil se je v njem z vso svojo družino in se veselil, da je tako imenitno nadmodnl prusake in njih vlado. Kmalu je tudi našel posnemovalcev, a p uska vlada ui hotela razumeti te dobre poljske šale. Začela je preganjati stanovalce v vozovih z najrazličnejšimi sekaturaoii, n. p. da v vozov h ne smejo kuhati in kuriti radi nevarnosti ognja itd. Drug za drugim eo tem sekaturam podegli posesti iki v vozovih ter se preselili, le Drzimala je vstrajal do zadnjega. Sedaj pa je odnehal tudi on in stavil svoj zgodovinski voz na prodaj. Poljaki so sklenili, da kupijo voz za narodni muzej v Krakovu in poob'astiii za izvršbca nakupa poznanjskega odvetn ka dr. Javorški ga Drzimala bo dobil za svoj voz 2000 mark, narodni muzej v Kraktvu pa znamenit spomenik tevtonskega barbarstva iz 20. stoletja. V vozu bodo Poljaki uredili poseben oddelek za vse ostale dokaze in spomine pruskega nasilja nasproti Poljakom n. pr. zakone, odredbe itd. Prusi si lahko čestitajo na tem muzeju, ki bo še poznim rodovom pričal njih visoko — kulturo v XX. stoletju.
3MT Ne pozabite na Št. Ilj! ‘•d.
MILA NAZNANILA
ki se prejemajo po 2 via. od besede, najmanjši znesek je 50 vinarjev.
Kdor želi pojasnila o rečeh, ki so naznanjene v inseratnem delu, naj pridene za odgovor znamko 10 vinarjev. Drugače se ne odgovori.
■0 kasno ia krepko letožnje halož-ko vlao lastoi pridelek oddaja kap-lamja sv. Barbare v Halcaak s post je Ptuj po So K ki. Sodi se posod jo.J________'______________324
'Naznanjam, da sem otvoril vinotoč črez ulico m da točim vino domačt ga pridelka po najnižji ceni. Za obilen obisk se priporoča Pajk Jožef, veleposestnik, Dol pri Planini.	168
Lepo stanovanje, dve s bi, kuhinja, klet in vrt se da s 1. decembrom t 1. v najem, Pobrežje it. 2 9 pri Mariborn.	912
Pozor Slovenci!
Izdelujem obleke vsake vrste iz garantirano pristnega domačega in tujega sukna po najnižji ceni. Postrežba točna in solidna. Fi*njo
Pajk, krojač, Dol pri Planmi.
od motorja oddaje 100 kg. po 25 K.
Tiskam sy. Cirila y Mora.
registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
v lastni hiši (Hotel pri belem volu) v CELJU, Graška cesta.
Poštno hranilnični račun št. 92.465. — Telefon št. 8.
Hranilne vloge se obrestujejo po 4*/*% brez odbitka rentnega davka.
Domači hranilniki še dajejo na dom brezplačno.
Hraaikie knjižice dragih zavodov se sprejemajo
Posojila na zemljišča po 5°/0 do 51/,*/» brez
in z amortizacijo.
Posojila na zastavo vrednostnih listin. Osebni kredit na meniee in v tekočem račantt pod najugodnejšimi pogoji.
Konvertacija vknjiženih dolgov z najmanjšimi stroški.
kot vloge, ne da bi se obrestovanje prekinilo.
Oskrbuje svojim članom izterjevanje njihovih terjatev.
Brezplačno reševanje vseh zadev.

©00©i■
j s 'g e
*	;s 'S rj k — >©
5 J o •-
"■ -S .0	..
S i £
-13
sl .s
f I s ►-
lili
*	h
°* e §
g g S
ooooi
g ° -
i-® !»
O O O
aS >
.® d ® 'S“ ‘g» o ö £ bc o o „„
Šolske potrebščine
kupite po ceni in dobro edino pri tvrdki:
es Goričar & Leskovšek a
v CELJU, Graška ulica št. 7.
Lastna zaloga šolskih zvezkov, risank in risalnih skladov po novih predpisih. — Zaloga šolskih tiskovin, papirja, peres, svinčnikov, peresnikov, raznovrstnih črail in tušev, kamenčkov, gob, tablic, uradnih zavitkov in stran.
NA DEBELO I	NA DROBNOil
Jj£ -sqzajjsod SAf[[santz uisuejsad
SMT Za nakup priporočamo tvrdko 'K
UL E. Šepec, Maribor
Grajiki trg štev. 2
katera prodaja po najnižji ceni vsakovrstno modno blago za ženske obleke, svilnate in druge robce, vse vrste najboljše perilno blago, * vsakovrstno snkno (štofe) za moške obleke, površnike, fino snkno za talarje in salonske obleke, srajce, ovratnike, kravate, naramnice, nogavice, dežnike, obrisače, mizne prte, odeje, preproge, zastore, razni cvilih, perje za blazine itd.	7
P<
I
s**
>C0
«I
■%* ■§ > ■° «s
*S
os» M .
I »
08 *g
M g H S
		 Hotel 		
Pr	i belem volu v Celju	
	sredi mesta, blizu vseh uradov; za	
X	tujce 30 sob z vso ugodnostjo pri	55
X	nizkih eenah, tudi mestčna stano-	55
X X 55	vanja s hrano za letoviščarje; izborna kuhinja, vedno sveže pivo, različna vina; po letu senčnat vrt; vozovi	X
55	v hiši vsak čas na razpolago: : :	X
55	51	X
e se priporoča za obilni obisk, s		
X/\7NU/XX\7
■ ■ ■
■ ■ ■ ■.
Zastonj
se ne trži, ampak po zmerni ceni s tiskovinami za posojilnice, ki so pri ljubljanski ali celjski zvezi, za občinske urade, za krajne šolske svete in šolska vodstva, za odvetnike, notarje, trgovce obrtnike in zasebnike in vsa društva. Krasne diplome za častne ude, zavitke in pisma s tvrdko, vizitke, vabila za drflptvene veselice, lepake in letake iz-tiskarna sv. Cirila v Mariboru.

m

Zastonj
se ne trži, pač pa po nizki ceni s trgovskimi loijigami, odjemalnimi knjižicami, papirnatimi vrečami, kredo, svinčniki, črnilom, peresi, tablicami, kartami za tombolo, lampijoni, papirnatimi krožniki in servieti, pismenim papirjem v mapicah in kasetah, albumi za fotografije jn razglednice, spominskimi knjigami za gospodične, vsakovrstnimi „ razglednicami	: : :

Zastonj
se ne trži, pa ugodno kupite podobice za molitvenike, slike v spomin na prvo sv. obhajilo, podobe sv. družine za steno z milo godbo po 15 K in 20 K, stenske slike papeža, cesarja, škofa, raznih svetnikov, rožne vence iz ribje kosti, lesa in kokosa, svetinje iz aluminija, ki nikdar ne rjavijo, škapulirje vsake vrste, križce stoječe, ki se rabijo pri :: bolnikih in križe viseče za steno. ::
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
SME** Stolna ulica ši 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo).
								
	Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po 4°/0, proti 3 mesečni odpovedi po 41/,. Obresti se pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obre-štovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago (šek konto 97.078). Rentni davek plača posojilnica sama.		posojila se dajejo le članom in sicer: na vknjižbo proti pnpilarni varnosti po 4s/4°/#, na vknjižbo sploh po 5°/M na vknjižbo in poroštvo po & 7,% in na osebni kredit po 6#/,. Nadalje izposojuje na zastave vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le keleke.		Uradne ure so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. dopoldne in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, izvzemši praznike. — V uradnih nrah se sprejema in izplačuje denar. pojasnila se dajejo in prošnje sprejemajo vsak delavnik od 8.—12. dopoldne in od 2.-6. dopoldne. r 6			
Posojilnic» Ima tudi n» rax|)i>laico domaće hranilne itübtralisOtc.
Zastonj v Celje!
Tvrdka R. Stermecki v Celju
povrne do 24. decembra t. 1. vožnjo III. raz. v Celje in nazaj vsakemu, kdor se izkaže iz katerega kraja da je in ako nakupi za tukaj navedeno vsoto blaga: Iz Velenja in Šoštanja za K 50*— Pake K 40’—, Polzele K 30'—, Sv. Peter, Žalec, Petrovče K 20'—, Sevnica K 60'—, Trbovlje, Hrastnik K 50'—, Radeče, Zidanimost K 40'—, Rimske toplice, Laško K 30'—, Poličane K 50'—, Šmarje pri Jelšah K 40'—, Ponikva, Grobelno, Sv. Jurij, Štore K 30‘—.
Izvrstno domače usnje :
priporoča po najnižji ceni
Elizabeta Welle, usnjarija
»r Pi*amn
Pozor! Slovenci! Pozor!
Josip Mačah,Maribor
Stolna ulica štev. 5.
se priporoča slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini za zdelovanje vsakovrstnih oblek. Postrežba točna, cene nizke! Na razpolago je tudi velika zaloga izgotovljenih oblek po jako nizkih cenah.	48
jJpOOOC Restavracija XXXX^
Narodni dom
v Mariboru.
Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinarec, bizeljčan, konjičan itd.
Pivo iz budjeviške češke pivovarne.
Po letu udobno kegljišče. Vrtni paviljoni.
Sobe za tujce.
Za obilni obisk se priporoča	37
Lojzika Leon.
Svoji k svojim!
Urar, očalar in zlatar
Maribor
Tegethofova cesta 33
pred kolodvorom, priporoča svojo bogato zalogo zlatnine,
srebrnine, ur itd. po najnižji ceni.
rramnfnriA 8 s^°Tens^mi ploščami, čistim in W1 ttlllUlUIltJ jasnim glasom iz najboljših tovarn.
10	Priznano najboljše igle za gramofone.
Popravila se točno in hitro izvršujejo.
Novosti!
Za moške in ženske
krasno zimsko blago
::	pri	::
Druškovič-u v Slovenjgradeu.
Slovenski brivec!
Prečastiti dnhovščini in slavnemn občinstvo najtopleje priporočam svojo
moderno urejeno brivnico,
:: Postrežba čista, točna in solidna. :: Izdelujem tudi lasulje in kupujem lase.
IVAN BERGLEZ 9 brivec
Maribor, Šolska ulica 2.
55
Tovarna za peči H. KOLOSEUS
Wels, Gornje Avstrijsko.
Izvrstne in v vsakem oziru nedosegljive peči iz železa, emaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparoru, s plinom in peči na plin. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Koloseus-štedilniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj.
Edina narodna steklarska trgovina
Fran Stropi, Celje
priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana in kamenine, vsakovrstnih šip, svetilk, ogledal in okvirov za podobe. Prevzele vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah.	2
Najniže cene! Najsolidnejša in točna postrežba 1
Na debelo.	Na drobno.
Brzojavi: „Kamnoseška industrijska zadruga Colje“.
Prva južnoštajerska kamnoseška industrijska družba
Brzojavi: „Kamnoseškalu-dustrijska zadruga Coljo“.
Edino narodno kamno-
Stavbena in umetna kamnoseška
::: obrt s strojnim obratom. :::
Izvrševanje vseh stavbenih del:
kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. iz različ-::: nih kamenov in cementa. :::
Specialna delavnica in podobarski atelje za umetna cerkvena dela kakor: altarjev, obhajilnih miz, prižnic, kropilnih in krstnih :::	kamnov itd.	:::
Brušenje, poliranje in struganje
:::	kamena s stroji. :::
seško podjetje v CELJU.
Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih marmornih vrst granitov in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah.
Naprava zidanih ‘ali betoniranih :: :,rodbinskih grobišč (rakev).::
Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim ali cementnim :::	tlakom.	:::
Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih :::	vrst v vseh oblikah.	:::
Popravljanje spomenikov, ndela-:::	vanje napisov v iste. :