Višemir France                                           ^^H
Za uboge ptičke.        ^H
Daste kaj za uboge ptičke?*                            ^^^
»Veš,  Mimica,  nimam  nič  denarja  pri  sebi.^    J
Mimica je žalostno povesila veliko, zeleno ste-klenico in je odšla po ulici, pokriti s snegotn. Kajti padaJo je vso noč, in visoke strehe mestnih hiš so bile pokrite z debelo sneženo odejo. Ptički so letali 1 žalostno okoli, čivkali in prosili hrane. ZrnrzovaH so ves dan v vGlikih jatah, a ponoči so se greli v diunnikih.
In zato se je  napotila  Mimica po mestu in je     1 prosila za revčke.
Jaz scm poznal Mimico. Bila je majhna in bleda. Črne oči so gledale v svet zamišljeno tn sa-njavo. Imela je drobne, voŠčene ročice in kostanjeve lasc. Oče ji je bil delavec v tovarni. Videl sem ga le, ko je zvečer prihajal truden od dela. Materc nisem poznal in ne vem, ali je umrla ali je bila bolna.
Stran 126                ANGELčEK                  Leto 30
Smilila se mi je Mimica, ker ji nisem dal ničc-sar, in zato je šla dalje, a ni zamerila.   Bila je res     ¦ zlata duša, ta Mimica,                                               I
Na oglu je srečala delavca in mu pomolila ze-lenko. Ni se ji bilo treba vzpenjati, ker je bil ta mož sključen od težkega dela in od skrbi.
¦»Prosim, bi dali kaj za stradajoče ptičice?« »Za  kakove  ptičice?«
'          Pogledal je deklico začudeno z velikimi, med-
limi ocmi,
»I no, za one, ki stradajo, ko je mraz, polcti nam pa prepevajo.«
»Kaj bi ti dal, ko sem pa sam tak pticek, gla-dujoČ in prezebujoč sredi cestc. Glej, kako obleko iraam; vsa jc že raztrgana in tanka je, da čutim ^sak pihljaj. Nc morem ti nič dati, nimam, zares n«!« Mož se jc okrenil in je odšel, Mimica je pa obstala, a nato se zdramila, in  odšla.
»I seveda, kako bo dal, revež, ko sam nič nima« ...
»Ah, glejte, tam prihaja gospod Skopcina, on bo dal! Bogat je, tri hiše ima, in raoj oče delajo v njegovi  tovarni!«                                                       1
Odkašljala   se   je   deklica   globoko   in   je   za-   I prosUa.
»Gospod! Ponižno prosim, milostljivi gospod, ko bi mogli kaj dati za ptičke.«
Pogledala ga je milo in proseče. Samo žc za-radi njenega pogleda bi bil moral dati krono, vcč ko pct kron bi raoral dati!
»Ja, ko pa nc utegnem. Mudi se mi na koncert« »Gospod, samo eno kronico!" »Drugič, drugič, ko bora več imell«
Leto30___________ANGELČEK                Stran T2f I
Okrcnil se je  in se izgubil za oglom.                 1
Mimica je odšla žalostna s povešeno glavo. Pod pazduho je nesla steklenico, in le čma dvajsetica je  žvenketala  zamolklo v  njej.
»Nikoli nima dovolj ta gospod! Za konccrte ima, za te ubožce, za stradajoče in zmrzujoče nima.«
Pod kostanji so se drsali otroci. K tem je pri-stopila Mimica žalostna, a upajoča na usmiljenje mladih src
»Malčki, ali vas kaj zebe?«
Umazan fantalin, kuštrav in raztrgan, je stopil iz gruče in jo je udaril v hrbet.
»Kaj pa misliš, da si ti? Kakšni malčki sm« mi, ha?   Povej!   Izgubi se!«
Mimica je zaihtela od žaiosti in odšla. Oni so se zakrohotali za njo in so udrli za kuštravcem v ulico.
Ko se je Mimica ozrla, ji jc pritekel nasproti majhen deček. Oblečcn je bil v slabo, zašito obleko in  obut v raztrganc čevljc z  lcsenimi podplati.
»Ubožica, zakaj jočeš? Ali te je kdo udaril? Povej.    AH  si mleko razlila?«
Pogledal jo je socutno z vclikimi rjavimi očmi. Nekaj angelskega jc bilo v njegovem pogledu in na obrazu.
Mimica je obrisala solzne oči, pa ga jc pogle-da\a Viva^ežno.
«Ne, nisem razlila mlcka. Za pličke nabiram dcnar, da bi jim kupila drobnega žita in bi ga jim posula.   Lačni so revčki.^
*AH st žc dosti nabrala?«
«Samo to-Ic dvajsetico, in zato jokam,«
»Na! Jaz ti pa dam to krono. Kar na cesti scm jo naŠel in zdaj sem si hotel kupiti žemljo, a teM jo dam  rad, da nc boŠ jokala!«
Strao 138                ANGELČEK                  Leto 30
Dal ji jc krono, zmečkano in mokro, a ona ga je hvaležno pogledala s svojimi črnimi očmi.
»Bog   ti   povmi,   ljubo dete!   A stojl   Kako ti
je imc?«                                                                    ^^
»Jožko, mali Jožko.«                                         ,^H
»Lepo ime Jožko!   Jaz sem Mimica.«                 ^H
»Lepo   je  tudi  tvoje   ime,«   je  rckct  Jožko  in    ^H
stekel po uHci nazaj.   Zažvižgal si je veselo pesern,    ^H
kipečo  iz  čistega,  usmiljenega  srca.                           '^H
Mimica se je pa okrenila in jc odšla,                  j^B
 »»Ah ta Jožko, ta jc še zlato dete!« A ko je Jožko tisto noč zaspal, se mu je sa-njalo, da je prišel k njemu bel angel in je princscl veliko, zlato knjigo. Knjiga dobrih del je bila to, in v to knjigo je zapisal angel z velikimi zlatimi črkami Jožkov dar.