Letník iv-9, December 1997 GLASILO KRAJEVNE SKUPNOSTI TRZIN Iz kave pa nisem "šlogal" Otoznica bo iremenila Trzin Č«,' je Milan Kućan tvoj šef Silvo Božić • igralec mladeniškega izraza Včasih je bilo Jř?inn Inčtiui rjjjjíj-. us-ir/ss -m, ««dis vs-ima in--; hBhkbmhH OPTIKA v Martina Skofic Ljubljanska 87, Domžale Tel. 714-006 w jr Servis Trzin VSEM DOSEDANJWI IN BODOCJM KUPCEM FORD OVIH VOZIL ŽELIMO BlBBlHHnHÉÉMiÉÉMÉBHMl šjmshiu m usLhsbijcj no v o MTO IVÍJH vsak dan 8.00 -in 16.00 -18 sobotů zaui Vsem svojim stránkám in bralcem Odu sadje zelen java "PRi MARTINEZ" vabi. PESTRÁ PONUOBA VSEH VÍLSJ SADJA IN ZELENJAVE, OSVEZILNIH PU AC IN DRUGIH PRI80USK0V. DNEVNO SVEŽE SEZONSKO SÀDJE IN ZELENJAVA, JJJ JJU^JiJl/JJJJJJ i/^-yJi* jj^j^jjjJía -íiáj1 žs^ZJJ u jjj ÍJ^P^JJV ýAuuu Jhíu /# LB vsak dan od 8.30 do 19.00. pri martinez, trzin, miakarjeva 7. Î&; 061 / 716-734 .: ■ r CENTER ZA TUJE JEZIKE ( BAH WE') w I INSTALACIJE CERAR MONTAŽA IN SERVIS VSEH VRST OGREVALNIH NAPRAV VSEM SVOJIM SEDANJIM IN PRIHODNJIM STRAIUKAM ŽELIMO KAR NAJBOLJ USPEŠNO IN POSLOVNO DONOSNO NOVO LETO 1998! Tel.: 061/713-037 Mobitel: 0609/628-451 0609/648-389 Slamnikarska 1, 1230 DOMŽALE Tel./fax: (061) 716 913 centralna kurjava, plinske instalacije, solarno ogrevanje, vodovodne instalacije DRAGO CERAR s.p. Zupančićeva 11, 1236 Trzin Vsem skupaj pa želimo prijetne in vesele božične praznike ter zdravo in prijetno novo leto! Vpisuje v tečaje angleškega jezika. Od 12. januarja dalje. Med 8. in 12. ter 14. in 18. uro, GSKâm OGSMM avtopralnica prodaja vozil (komisijska prodaja) vulkanizerstvo MOBIL BAR Ljubljanska 39, 1236 TRZIN, tel.: 061/ 722 - 879, 06V 714 - 734, 041/ 626 - 174 S4VLm Trgovina z gradbenim materialom Prodajni center Laikova vas Franšizing■ Siporex - SAM Krakovsko 4b, DOMŽALE Laikova vas 84. PRESOLD SAK d o o K1S0VEC TEL 061/716-454 TEL: 0631702-250 TEL 0601/71-182 FAX: 061/713-288 PAX: 063/702-251 ^PCBM IN POSLOVNIM PÁR ^ ▼ PRAZNIKEIN SREÔVO liïsspf* c^k^^ SPOŠTOVANI KUPEC ^O^/a AKCIJSKE CENE V DECEMBRU ^Jo NUDIMO VAM vse vrste gradbenih materialov: opečne izdelke, kritine, schiedel dimnike, železo in armaturne mreže, stavbno pohištvo, parka, hidro in termo izolacije, zidarsko orodje in drugo potrebno za gradnjo po POSEBNIH AKCIJSKIH CENAH V DECEMBRU. Pričakujemo vas vsak dan od 7 - 19 ure, ob sobotah od 7 - 13 ure. HVALA ZA ZAUPANJE AJi veste, da je zdaj čas volčjih noči? Da so včasih mislili, da se v tem času ponoči na okrog podi divja jaga in da je zvečer najbolje ostajati doma, za toplo zakurjeno pečjo, si pripovedovati zgodbice in deiati náčrte za prihodnje leto? Casi so se spremenili in dolge noči zdaj vse bolj izrabljamo za prednovoletne zabave in nabiranje kondicije za najdaljšo noč v letu. Marsikdo spoznava divjo jago od zabave do zabave, od šanka do šanka in po zvenu denarcev, ki odtekajo kot iztekajoče se ure tega leta. Za nekatere pa je to tudi adventni čas, čas umirjenega veselega pričakovanja, čas pre-mišljevanja in iskanja družinske topline. Za otroke je to najlepši čas v letu, saj si belobradi starčki z dařili drug drugemu kar stopajo po nogah, si podajajo kljuke in tekmujejo, kdo bo bolj osrečil malčke. Le-po je gledati iskrice presenečenja in veselja v očeh najmlajših, verjetno pa vsak rad tudi zase odvije kako darilo. Najlepše v tem obdobju pa so pričakovanja. Kujemo náčrte za kar najprijetnejši prestop v novo leto, izmenjamo si na tisoče lepih in dobrih želja, upamo, da se nas bo tako, kot se spodobi, spomnila kaka simpatija, da borno mogoče přejeli kako prijetno darilce in mogoče še kaj. Delamo náčrte za naprej in sami sebi zagotavljamo, da bo prihodnje leto na vsak način boljše od tega, ki se izteka. V prihodnjem letu borno prav gotovo naredili to in to, dosegli to in to ter zagotovo poskusi-li tudi to in to ... Upamo, da se bodo naša pričakovanja, želje in načrti uresničili, če pa že ne, pa to ne bo naša krivda, saj si zdaj sveto obljubljamo, da borno dali vse od sebe. Za vsak primer pa se oborožujemo z raznimi podkvicami, detelji-cami, dimnikarčki, pujski in drugimi pripo-močki, s čimer bi si zagotovili srečo. V našem časopisu od leta, ki se nam bliža, kar precej pričakujemo. Želeli bi biti še bolj-ši, radi bi izboljšali pogoje za delo, predvsem pa bi želeli rešiti finančně probleme. Kar nekako prepričani smo, da bomo tudi v prihodnjem letu imeli dovoljenje Sveta KS za izhajanje. Prihodnje leto bo vsekakor eno od zgodovinskih let za naš kraj in prav bi bilo, da to tudi dokumentiramo. Kaj se bo v Trzinu drugo leto dogajalo? Dobili bomo obvoznico! Nekateri sicer ne bodo ravno ploskali, ker jim bodo odvzeli zemljo ali kako drugače posegli v življenjski prostor, vendar bo obvoznica za večino Tr-zincev, po tem, ko bo zgrajena, pomenila veliko olajšanje. Na gradnjo obvoznice je vezano tudi reševanje veliko drugih vprašanj -od oskrbe z vodo, sanacije kanalizacije, prometne povezave industrijske cone z ostalim Trzinom in še celo vrsto drugih pomembnih zadev, tako da bo obvoznica prav gotovo přinesla nov razvojni zagon v naše naselje. Drugo leto pa bodo začeli graditi tudi center Trzina, že zdaj pa hrumijo stroji na območju med OIC in novim naseljem, tako da bo Trzin drugo leto spet pravo grad-bišče, Že zdaj napovedujemo še počasnejšo vožnjo skozi naselje in več slabe volje zaradi kolon. Ko pa bodo gradbinci umaknili stroje, bo naše naselje drugačno in vožnja ço M 10 precej bolj tekoča. Že zaradi tega bo prihodnje leto zapisano v trzinske kronike z debelejšimi črkami, po tistem, kar so na KS pisali v pismih Miklav-žu, Božičku in dedku Mrazu, pa lahko upamo, da bo leto zapisano tudi z bolj svetlečimi se črkami. Da se bodo novoletna pričakovanja izpolnila, se bomo morali včasih kar precej potruditi tudi sami. Clani uredništva Odseva in vsi, ki se ukvarjamo z nastajanjem našega časopisa, želimo vsem našim bralcem obilo medčloveške topline, prijateljstva, sreće in zdravja v letu 1998, hkrati pa želimo vsem tudi kar najlepše prazno-vanje božiča in novega leta, da bi vam za vedno ostal v najlepšem spominu! Urednik ODSEV - glasilo KS Trzin Glavni in odgovorni urednik: 12 VSEBINE: MiroŠtebe Člani uredniškega odbora: Stane Mesar, Jani Mu ili, Joie Štih, Tone Ipavec, Uria Mandeljc, Mojca Senlca, Viktorija Peinikar • Oblak In Nuia Matan BENCINSKA ČRPALKA ŽE DO POMIADI 7 PRVA ZDRAVSTVENA ORDINACIJA V TRZINU S PĚTKRÁT HITREJŠI RAZVOJ V SAMOSTOJNI OBČINI (POGOVOR Z ŽUPANOM MORA VČ) 9 Tehnično urejanje: EmilPevec . . í : ' Fotografije: Moica Ruiigaj Lektoriranje: Marija tukan Tisk: Bavant Trading d.o.o., Ljubljana Naklada: 1100 izvodov S'isilo Odro Izhaja enkrat mesačno In ga dobljo wwplaiao vsa gospodlnjstva In podjatja v Trzinu. ISSN 1408-4902 M MW,'"1'va » kuHura' Republike 8tovehije 395/97 krajévnl 6«iiSp« Odeev spad« med Momattwega značaja U 13. točke tarifne r*"*"3' » «« pia6ujë 5% davek od prometa l^wvodov. ANKETA: NOVOLETNO OVŠTEVANJE 11 PRAZNIČNA PESEM TRZINSKIH ZVONOV 12 KAKO, KJE, KDAJ BOMO UPORABUAU PETARDE? 14 ZOPET USPEH NASIH MLADIN PIANINK 19 NOVICE ŠPORTNEGA DRUŠTVA TRZIN 20 LUKA VRANCIC, DRŽAVNI PRVAK V KARATE JU 22 DEZINFORMACIJSKI VRTINCI MED TRZINCI 24 Slika riá naslovnici: ; '' ' Novoletne radosti ■ - (foto: Mojća) ^Prijaznost je jezik, ki ga lahko slišijo gluhi in berejo slepi. (Mark Twain) Zadnjič me je predsednik sveta KS Trzin Tone Ipavec povabil na kavico in ko sva slonela ob šanku, me je vprašal, ali sem si lani, ko smo izdajali prvo številko obu-jenega Odseva, predstavljal, da bo časopis preživel eno leto in da bo takšen, kot je. Po pravici povedano, takrat marsičesa nisem vedel. Bil sem izzvan in z nekaterimi prijatelji, še zlasti iz vodstva KS, sem izziv sprejel. Poskusili smo pač in ker je prva številka naletela na ugoden odziv, svet KS pa nam je prižgal zeleno luč, smo z izdajan-jem časopisa nadaljevali. ne: "Veš, za svoj denar hočem kaj dobiti. Gledati moram na stranke. Reklamo zase plačujem v "uglednih" vseslovenskih, celo tujih revijah, z večstotisoč izvodi naklade. Reklama v lokalnem časopisu me ne zanima preveč. Lahko ti pokažem cel šop prošenj iz Trzina in okolice za finančno podporo. Ja, kam bom pa přišel, če bom dal vsakemu!" Po svoje imajo ti podjetniki prav. Če ne bi pazili na denar, bi bili slabi gospodarji. Člani uredništva prav gotovo nismo dobri gospodarji. Svoj čas, ki bi ga lahko precej donos-neje izrabili, tratimo za pisanje Odseva. Ne- _ redko ostajamo za računalniki pozno v noč, kar se Emila, našega tehnič-nega urednika tiče, tudi do jutran-je zore. Namesto da bi Studirali in hodili k izpitom, tratimo naše mož-gane za ta "caj-tng". Kolikokrat je treba dvigniti telefon, da dobiš pra-vega sogovornika, koliko kilometrov je treba prevoziti, da naberemo zadosti reklam in da časopis nazadnje . , .„ , izgleda tak, kot Clani uredništva Odseva. Od leve proti desni (stojijo): Jani pri£je med yudj?! Mušič, Tone Ipavec, Miro Štebe, Emil Pevec, Nuša Matan, Jože jo ni racionalno Štih; (sedijo): Viktorija Pečnikar - Oblak, Mojca Ručigaj, Mojca j„ donosno počet- Senica in Urša Mandeljc. Manjkajo Stane Mesar, Franci Banko je Honorarji ki in Marija Lukan. Odsev je začel dobivati lepšo podobo, začel se je debeliti in Trzinci, pa tudi drugi, so začeli naše glasilo jemati bolj resno. V uredniške vrste smo dobili nekaj potrpežlji-vih in na delo pripravljenih sodelavk, idej nam ne manjka. Trzin je prijazen kraj, ki si zasluži svoj časopis, zato kaže, da nas boste lahko brali še naprej. Ko smo začeli, nisem vedel, da bo sprejem pri krajanih na splošno tako dober, vendar pri časopisu tudi ni šio vse ravno tako, kot bi lahko. Se najbolj je škripalo pri financah, tako da še vedno največje finančno breme nosi KS, vendar smo nepopravljivi optimisti in upamo, da bo nekoč že bolje. Denar je zdaj drag Pogosto smo razočarani, ko pri trzinskih podjetjih tako rekoč beračimo za reklamne oglase. Neredko nam kak podjetnik odvr- jih dobimo za to, ne poplačajo našega vloženega delà, naših živcev in časa. Kot tišti poslovneži, ki nam vzvišeno obrnejo hrbet, bi se tudi mi morali zamisliti, če se vse skupaj izplača. Ali sploh rabimo trzinski časopis? In vendar se izplača Če pogledate na reklamne oglase v Odsevu, boste verjetno opazili, da je kar lepo število podjetij, ki se odločajo za oglašanje v našem časopisu, iz sosednjih krajev. Tam ne vihajo nosov nad Trzinci kot nekateri naši "biznismani". Zavedajo se, da zdaj v Trzinu prebivajo, za slovensko povprečje, premožni krajani, ki so lahko dobri kupci ali porabniki njihovih uslug. Hkrati pa je v Trzinu tudi dosti takih in drugačnih podjetnikov, gospo-darstvenikov, politikov in drugih vplivnih ljudi, ki pri svojih odločitvah lahko uporabijo tudi namige iz Odseva. Tudi to lahko posredno vpliva na úspěšnost reklamiranja v našem časopisu. Kakor koli že, zdaj smo v tržném sistemu in vsak se lahko odloči za boljšo ponudbo. Ob obletnici pa bi se radi zahvalili nekaterim trzinskim podjetjem, ki kljub temu, da jim reklame v našem časopisu mogoče ne povečajo prometa v tolikšni meri, kot bi želeli, zvesto oglašajo v Odsevu. S tem pravzaprav omogočajo izhajanje našega časopisa. Med temi podjetji moramo še zlasti omeniti: Biring, Ford servis, Fizio center, Slaščičarno Oger, Strojno ključavničarstvo Kogovšek, podjetje Bahne, Slikopleskar-stvo Križman Andrej, zahvaljujemo pa se tudi nekaterim zvestim stránkám iz sosednjih krajev. Po najboljših močeh bomo še naprej skušali bralce seznanjati z njihovo dejavnostjo in izdelki. Ob tem pa moramo povedati, da smo pri nekaterih podjetjih slišali, da se jim je pravilno izbrana reklama v našem časopisu tudi izplačala. Da se je po objavi oglasa v Odsevu zanimanje strank žanje povećalo. V uredništvu bi želeli z našimi reklamními akcijami tudi prepričali sokrajane, da bi se v večji meri odločali za nakupe in izbiranj poslovnih partnerjev kar v Trzinu. Ne vemo, zakaj bi silili v sosedovo češnjo, če imamo tudi doma zelo kakovost-ne in lepe? Nabrali smo tudi sovražnike in kritike izza šanka S pisanjem v Odsevu smo si v minulem letu zaslužili tudi nekaj sovražnikov. Ko smo obveščali o žgočih problemih iz našega okolja, smo pač nekatere stvari predstavili tako, kot so se pokazale, ko smo pokukali v ozadje. Ves čas smo skušali braniti trzinske interese in če se ti ne skladajo z drugimi, je stvar pristojnih, da dosežejo ustrezne demokratične rešitve. V času našega izhajanja pa smo slišali tudi precej kritik in pripomb. Zanimivo je, da jih je bilo še največ slišati za gostilniškimi pulti. Ves čas poudarjamo, da je naše uredništvo odprto za kritike, da priznavamo, da ne naredimo vsega ravno tako, kot bi morali in kot bi lahko. Delamo pač v času, ki nam ga dopuščajo naše redne delovne in šolske obveznosti. Treba pa je reči, da se trudimo, da bi bilo leh napak kar najmanj. Tišti, ki v gostilnah govorijo, da pišemo narobe, da navajamo napačne podatke, naj pridejo k nam s svojimi dokazi. Objavili jih bomo to ovrgii morebitne trditve. Zanimivo je, da v času izhajanja nismo přejeli prav dosti pišem, ki bi komentirala naše pisanje. Nekaj najbolj tehtnih smo objavili, eno pa se zaradi stiske s pros- ilS'1" POGLED NAPREJ! torom še ni přebilo na strani časopisa. Přejeli pa smo tudi anonimno pismo, kakršnih pa načeloma ne nameravamo obravnavati. Če bo v prihodnje podpisanih pišem več, bomo odprli rubriko Pisma bral-cev. Ko na torti oživljenega Odseva pihamo prvo svečko, kljub všemu z veseljem ugotavl-jamo, da smo na splošno pri krajanih ven-darle naleteli na ugoden odziv in da smo, kot kaže, vsaj za nekaj časa še obsojeni na izdajanje tega časopisa. Poskušali bomo še kaj popraviti, saj imamo radi zadovoljne bralce. Da bi natančneje vedeli, kaj nas čaka, pa bomo morali pogledati vsaj v "kofe". Lani se tega nisem spomnil. Miro Štebe Včasih je potreben pogled nazaj, da bi jasneje videli naprej. Toda ne namer-avam naštevati, kaj vse smo storili v pretek-lem letu; trudili smo se, ne moremo pa biti zadovoljni. Tudi opravičilo, da je le malo odvisno od nas, veliko več pa od Občine, ne vzdrži podrobne kritike, saj imamo v OS tri svetnike. Vsak krajan naj razmisli in pove: to je bilo dobro, to slabo. Ob bližajočem se prazniku božiču želim vsem družinám, da ga praznujejo v okviru svojih bližnjih in se spomnijo krščanskega izročila o dobroti, strpnosti do svojih najbližjih in duševnega miru, ki nam je tako potreben v tem času. Naj nam vsem prinese obilo daril! Po tem vzgledu naj se tudi Miklavž, Božiček in dedek Mraz nehajo ločevati. V bližajočem se novem letu 1998 naj vlada razumevanje: sosed naj bo sosedu brat. S skupnimi močmi bomo skušali zgradili naš boljši jutri! Ob koncu mandata se želim čutiti kot vaš predsednik. Tone Ipavec Krajanům Jnina želimo vesele božične praznike in uečno novo leto! Svet Krajevne skupnosti 7wn Vsem bratcem OdseVa, še zlasti pa Vsem Trzincem, želimo prijetno in Veselo praznoVanje božica, V noVem letu 1998 pa želimo Vsem Veliko uspehoV, zdraVja in zadovoljstva! Želimo tudi, da bi V prihodnjem letu o našem kraju pisati le lepe novice, da bi pisati kar največ o uspehih naših krajanov, o skladném razvoju naselja in prijetnem počutju Vseh, ki živijo V naselju pod Ongrom. Uredniški odbor OdseVa llOt NOA nACisr«*uw asîA wj o ÎÏXONSIRUKCUA MAGiSííAIN: CÎSJf MIO 08UGECESÎE íflEZhlkA MOGA «KONSTCIXCDA ŽElftNIŽKt fiOGl M IO OtÓbiA UWUAtU, I OtÙNA COMÍAU MPAIAVAS OBVOZNICA BO SPREMENILA TRZIN ] Vponedeljek, 24. novembra letos, so v poročni dvorani obnovljenega Kul-turnega doma v Domžalah direktor Direkcije RS za ceste Anton Šajna, generalni direktor SCT Ljubljana Ivan Zidar in direktor Cestnega podjetja Ljubljana Alojz Kramljak slavnostno podpisali pogodbo o rekonstrukciji magistralne ceste M 10 od Črnuč mimo Trzina do Domžal. Na prilož-nostni slovesnosti, ki so se je udeležili številni najuglednejši predstavniki Občine Domžale in Mestne občine Ljubljana, člani več ministrstev ter funkcionarji podjetij, ki bodo opravila sanacijo, so govorniki pou-darjali pomen rekonstrukcije te ceste za Domžale, domžalsko občino in tudi za Ljubljano, jasno pa je, da bo štiripasovna obvoznica izjemnega pomena tudi za naš kraj. Trzin je v zadnjih desetletjih doživel spre-membe, ki so ga iz nekdanje vasice spre-menile v moderno bivalno-podjetniško središče. Ali je to dobro ali ne, lahko presodi vsak sam, pomembno pa je, da za naš kraj nihče ne more reči, da ga je razvoj obšel ali da ga je čas povozil. Življenjski in sploh bivalni pogoji v našem kraju se, z izjemo okrnjene narave v naši okolici, ves čas postopno izboljšujejo. Vse več imamo trgovin, lokalov in drugih ustanov, kjer lahko izpolnjujemo svoje potrebe. Že nekaj let pa je bilo čutiti, da življenje v kraju vse bolj greni glavna cesta proti Ljubljani. Problemi s prometom Magistralka M-10 je zdaj najbolj obremen-jena cesta v državi, saj se po njej dnevno prepelje več kot 30.000 vozil. Dolge, počasne kolone avtomobilov, izpušni plini, smrad, hrup, nezadovoljstvo voznikov, ogrožanje varnosti vseh udeležencev v prometu, predvsem pa krajanov, ki nismo varni niti na vzporednih ulicah, saj jih vozniki skušajo izrabiti za pridobivanje na času in prehitevanje kolon, so že dolgo nakazovali, da je nujno treba najti rešitev. Obvoznica in posodobljena magistralka to nesporno je. K manj-ši prometni obremenjenosti našega naselja bo nekaj vsaj začasno, přinesla tudi izgradnja avtoceste od Ljubljane do Maribora, vendar bo promet, ko bo obvoznica zgrajena, mimo Trzina precej hitreje potěkal tudi ob konicah, ki jih povzroča predvsem dnevna migracija na delovna města in nazaj, česar avtocesta ne bo odpravila. Posodobitev M 10 pa bo za Trzin pomembna tudi, ker je na izgradnjo štiripasovnice vezanih še cela vrsta drugih vprašanj. Ne gre le za obvoznico Ob rekonstrukciji bodo izvajalci zaščitili oz. přestavili, hkrati pa tudi okrepili s cevmi večjega premera, skoraj kilometer vodovoda. Omogočili bodo sanacijo kanalizaci-jskega omrežja v novem naselju, saj bodo morali poskrbeti za 700 m kanalizacijskih cevi. Ob tem bodo morali urediti tudi PTT napeljavo, električne vode visoke in nizke napetosti ter skoraj 100 m plinovoda. Podpisana pogodba predvideva, da bodo uredili tudi vzporedno cestno pove-zavo med obrtno cono in preostalim delom naselja, v dolžini 250 m bodo regulirali potok Pšata in preko nje zgradili most za potrebe štiripasovnice in železnice. Med drugim bodo morali urediti tudi 295 m poljskih poti, 443 m ceste do plinarne, 600 m dovoznih poti, skoraj pol kilometra kra-jevnih ulic, 330 m gozdnih poti ter tudi 280 m stare ceste. Ob novi štiripasovnici bodo uredili štiri avtobusne postaje in štiri križišča (pri gasil-skem domu, pri banki, za obrtno cono in v Dobra vi). Ponekod bodo uredili tudi protihrupno zaščito, ko bo magistralka posodobljena, pa naj bi dobili svojo stezo tudi kolesarji. Vse to pomeni, da se bodo življenski pogoji v Trzinu z obvoznico precej izboljšali, ker pa bo ta omogočila tudi ureditev centra Trzina, lahko mirno zapišemo, da bo obvoznica spreme-nila izgled Trzina in življenje v njem. Vsi niso zadovoljni Obvoznico s precej manj navdušenja spre-jemajo nekateri lastniki zemljišč, ki jih bodo razlastili. Njihovo nezadovoljstvo je razumljivo in delno tudi upravičeno, vendar vse kaže, da so si s tem, ko so ultimativno nasprotovali vsakršnemu posegu, naredili več škode, kot če bi skušali vsi skupaj, v povezavi s KS, s strpnimi in razumnimi pogajanji najti rešitev, ki bi lahko zadovoljila vse. Nekateri, ki so se bili pripravljeni pogovarjati, so dosegli precej več kot tišti, ki so nastopali z brezkompromisnim ne. Kakor koli že, pogodba je podpisana in pripravljalna delà za začetek gradnje štiripasovnice so stekli. Bodo roki držali? Pogodba določa, da bodo delà končali v 14 mesecih, kot smo slišali, pa naj bi izvajalci zatrjevali, da so vse skupaj sposobni opraviti tudi precej hitreje, celo v desetih mesecih. Sliši se lepo, vendar je kar težko verjetno, še zlasti Če vemo, da bo treba ob gradnji porušiti tudi sedem stanovanjskih hiš in štiri gospodarska poslopja, nekateri od lastnikov pa zahtevajo nadomestne gradnje in to po načelu ključ za ključ. Za C^ BENCINSKA ČRPALKA ŽE DO POMLADI Na območju T 12, se pravi med industrijsko cono in preostalim delom Trzina, vse j»lj veselo rijejo buldožerji in kopljejo oagri. Pripravljajo teren za gradnjo petrolove bencinske črpalke, ki bo, kot jagotavljajo gradbinci, potem, ko bodo do-7*' gradbeno dovoljenje, zgrajena v 90 «lovnih dneh. Predvidoma bodo gradbeno aovoljenje dobili v dneh okoli božiča. Se Pra", če bo zima mila, bo črpalka gotova ® v aprilu. Delavce, ki pripravljajo teren, J" Je presenetila "podlaga". Ko so bul- M riîlf "1'V Zemli0' so ug°tovili' da rijejo PO debeli plasti odpadkov, po pravi de- P®™!' smeti, zavrženih avtomobilskih školjk, razbitih WC-jev, starega železja in druge navlake. Na listem městu so bile, kot smo že pisali, včasih jame za trzinske opekarne. Jam ni zasul le čas in zemeljska erozija, izdatno so pomagali tudi ljudje in drugi packi. Gradbeniki bodo zato morali, pred gradnjo črpalke, odkopati precej globje, odpeljati več materiala in nasuti več peská, če bodo hoteli utrditi dobre temelje za črpalko. 2daj še niso začeli graditi nobene nado-mestne gradnje. Manjka pa še cela vrsta drugih papirjev. Zdaj, ko naj bi se začelo, franci držimo pesti, da bi vse dobro in hitro teklo, saj lahko pričakujemo, da bo v {asu gradnje v našem kraju še več prometnih zamaškov. Gradbinci sicer trdijo, da bodo vse skupaj speljali tako, da bo zasto-jev kar najmanj, vendar smo v Trzinu že prevečkrat spoznavali resničnost Murp-heyevega zakona: če gre kaj slabo, gre lahko še slabše. Zato smo raje previdni pesimisti kot pretirani optimisti. Pomem-bno je le, da bo čez 14 mesecev že vse urejeno! Kdo si upa staviti? Naložba v številkah Za konec povejmo še nekaj številk o bodoči štiripasovnici. Dolga naj bi bila 4.027 m, od tega naj bi jo bilo 3.074 m v domžalski občini, 953 m pa v Mestni občini Ljubljana. Del štiripasovnice -tišti del, ki se bo kot obvoznica izognil naselju, bo potěkal po obstoječi železniški progi, zato bodo železniško progo v dolžini 1.310 m přestavili nekoliko južneje na sedanje travnike (približno od križišča za OIC do sedanje železniške postaje Trzin). 1.600 m štiripasovnice bo povsem nove, v ravnin-skem delu od novega naselja proti Dobravi pa bo potěkala po sedanji trasi magistralke, tako da bodo ob sedanji dvo-pasovnici zgradili še en dvopa-sovni cestni trak. Ta dvopa-sovnica bo zgrajena na zem-Ijišču med sedanjo cesto in industrijsko cono. Najprej bodo začeli graditi prav ta del štiripasovnice, se pravi od meje z Ljubljano proti Trzinu. Delà bodo potěkala, kot prav-ijo, pod tekočim prometom, kar pomeni, da bo zaradi gradbišča promet delno ovi-ran. Najprej bodo zgradili novo dvopasovno cesto, nato nanjo preusmerili prome in posodobili še sedanjo dvo-pasovnico. Ob tem poudar-jajo, da bodo storili vse, kar je mogoče, da bi bilo ovir čim manj. Polovico denarja od EBRD Vrednost pogodbe je ob podpisu znašala 1.633.394.958,00 SIT. Od tega naj bi polovico krili z denarjem Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD), drugo polovico pa naj bi krili država in občina. Občine v takih primerih običajno krijejo 30 % vrednosti zneska, kar bi v tem primeru pomenilo približno 350 milijonov SIT. S spretnimi pogajanji pa je občinskim funkcionarjem uspelo, da bo domžalski občini treba na kupček primakniti precej manj denarja. Po podatkih, ki smo jih dobili, le 140 milijonov SIT. Vse čestitke domžaiskim pogajalcem! Opravili so res dobro delo, še zlasti če vemo, da je bilo treba opraviti nič koliko pogovorov, uskla-jevanj, in da je že nekajkrat kazalo, da bo vse padlo v vodo. Kot je na slavnostnem podpisu pogodbe poudarila Županja Cveta Zalokar Oražem, gre največ zaslug za to podžupanu Simonu Mavsarju in poslanců v državnem zboru Jožetu Leniču. Nekaj trp-kega okusa pri tem ostane v grlu le ob pomisleku, da bo sanacija domžalskega pokopališča občino stala precej več, kot pa sanacija življenjsko precej bolj pomembne magistralne ceste M 10. Miro Štebe PREDSTAVITEV ČLANOV SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI TRZI1 Nadaljujemo s predstavltv(jo članov SVeta KS Trzin. Tokrat predstavljamo le dva od svetnikov, ker so bili drugi precej zasedeni, dokaj neradi pa tudi dajejo izjave za javnost. Za naslednjo številko je svoje odgovore le napovedalo veí článov Sveta KS. Upamo, da bodo odgovorili še pred-iztekom mandata, ki se izteče v prlhodnjem letu. - STANE MESAR Poklic inženir organizacije delà Izvoljen na listi: SKD Član komisije za kulturo, vzgojo in izobraževanje, javno obveščanje in prometno varnost Kaj bi morali v Trzinu najprej urediti?: Ena glavnih nalog sveta KS Trzin je, da v pogajanjih z občino Domžale doseže pravič-nejšo višino sredstev, ki so za delovanje KS in razvijanje kraja nujno potrebna. Znano je namreč, da sveti KS, seveda tudi trzinski, po sedanji zakonodaji nimajo praktično skoraj nikakršnih pristojnosti, saj se večina za kraj aktualnih od-ločitev sprejema na nivoju občine. Verjetno je razumljivo, da je v primeru neuspešnih pogajanj potrebno nadaljevati s procesom osamosvajanja. Na to temo je zanimiva tudi izjava g. Matjaža Kočarja, župana občine Moravče v tej številki Odseva in v Domžal-skih novicah št. 23, z dne 27. II. 97, ki med drugim pravi: "Kljub ugotovitvi, da občina Moravče nima dosti sredstev, pa statistični pokazatelji govorijo o vsaj pětkrát hitrejšem sedanjem razvoju naše občine, v primerjavi z obdobjem, ko smo bili še del velike stare občine Domžale." Komisija, katere član sem, ima pomembne naloge, najpomembnejše je v prejšnji št. představil njen predsednik Jani Mušič. Izvedba nalog brez sredstev seveda ne bo možna; so pa dobrodošle ideje, pobude in sodelovanje vseh, ki jim je tematika oz. vse-bina delà navedene komisije blizu. Posebno skrb bo prav gotovo potrebno na-meniti vzgoji za ohranjanje okolja. Letos sem s predsednikom sveta KS in predsednikom komisije sodeloval pri izdaji prvih številk krajevnega glasila Odsev, ki je, tako pravijo tudi bralci izven Trzina, postalo eno najboljših krajevnih giasil na širšem območju. Zahvala za uspešno izhajanje gre predvsem glavnemu in odgovornemu uredniku ter številnim mladim, prizadevnim sodelavcem, ki jih je v kratkem času uspel pridobiti za to pomembno dejavnost. V naslednjem letu bom član komisije za kabelsko televizijo in komisije za občino. ANA LUKNER Poklic ekonomska tehnica lzvoljena na listi: Demokratska stranka Slovenije Predsednica Komisije za finančna vprašanja. Kaj menite, da bi bilo potrebno v Trzinu najprej urediti? Verjetno bom zelo dolgočasna, ker kot vsi člani Sveta KS Trzin, postavljam na prvo mesto ustanovitev lastne občine Trzin. Me-nim, da je to bist-veni predpogoj za uresničitev potreb in želja krajanov Trzina, Dokler ne bomo imeli svojega proračuna, na osnovi katerega bi lahko realno planirali razvoj, oziroma razcvet Trzina, razvoja naselja po željah Trzincev ne bo. Potreb, ki jih ni malo, ne bi naštevala. Ko pa bodo za to dani pogoji, jih bomo skupaj, brez zadržkov načrtovali in uresničili. Potrudimo se, da bo to čim prej. Člověk vse zmore, dokler se česa ne loti. (Konstantin Melihan) PRVA ZDRAVSTVENA ORDINACIJA V TRZINU naselju kar dosti otrok, pri večini starejšft pa se kaj hitro pojavijo kakšne srčne težave. Če nič drugega, je na tem področju priporočljiva vsaj preventiva. V ordinaciji ima doktor vse potrebne diagnostične inštrumente, s svojim znanjem pa bo lahko dobrodošel pomočnik marsikateremu pre-bivalcu našega kraja. Pa še to! Med pogoji za ustanovitev občine je tudi zdravstvena ustanova. Zdaj jo imamo tudi v Trzinu! 28. novembra letos smo v Trzinu dobili svojo prvo zdravstveno ustanovo! Prvo pediatrično-kardiološko ordinacijo v Trzinu, pa tudi na širšem območju Domžal in Mengša, je na Mengeški 48a odprl primary dr. med. Slávko Popadič. Slavnostně otvoritve so se udeležili nekateri vidnejši predstavniki Trzina, dr. Popadič pa je povedal, da bo njegova ordinacija odprta praktično ves čas - da bo imela fleksibilen delovni čas. Se pravi, da se bo prilagajala potřebám bolnikov. Da bi se izognili čakanju, dr. Popadič priporoča vsem pacientom, da svoj obisk nápovědo po telefonu št.: 713-478. Doktor, ki ga v starem delu Trzina nekateri bolniki že dobro poz-najo, je pripravljen obiskati paciente tudi na domu, prvi obisk pri njem pa je za zdaj za vse brezplačen. Dr. Slavko Popadič ima dolgoletne izkušnje in je priznan strokovnjak. Med drugim je kar 38 let délai na Kliničnem centru v Ljubljani kot kardiolog in pediater. Prepričani smo, da bo imel v Trzinu veliko delà, saj je v našem HITREJSI RAZVOJ V SAMOSTOJNI OBČINI Župan občine Moravče Matjaž Kočár nam je povedal: "Ljudje so bili, ko smo ustanavljali novo občino Moravče, sprva nezaupljivi. Na zborih krajanov so bili proti temu, da bi imeli svojo občino. Tudi v prvém letu samostojnosti je bilo še precej nezaupanja, vendar so se kasneje pogledi naših občanov krepko spremenili in zdaj so vsi za. Do izraza prihaja" celo zanimiv pojav, da občani vse bolj sodelujejo pri financiranju posameznih projektov v občini." Občina Moravče zdaj šteje približno 4.400 prebivalcev, ki živijo v šestih krajevnih skupnostih, dve pa nameravajo še ustanoviti. V času stare domžalske občine je bilo območje, ki ga zdaj pokriva občina Moravče, izrazito komunalno nerazvito, zdaj pa se stvari že krepko spreminjajo na bolje. "To da smo samostojna občina, nam pri-naša velike přednosti. Predvsem lahko sami oblikujemo koncept razvoja. Izdelali smo strategijo razvoja območja na infras-trukturnem področju in širše. Statistike, ki snio jih naredili za občino, kažejo, da je zdaj razvoj našega območja petkrat hitrejši, J»t pa v času, ko smo bili še v skupni občini Domžale. Za tisto, kar smo naredili v zadnjih treh letih, odkar smo samostojni, bi v stari občini rabili 15 let. Letos smo imeli in ""amo odprtih kar 19 gradbišč na cestah. Ne gre vedno za velike posege, nekaj večjih ™ nas še čaka, vendar je to neprimerno kot so naredili v časih stare občine, ko *> poskrbeli za en ali dva odseka na leto. f« Področju vodovodne infrastrukture izva-Jan*> štiri investicijska delà, precej večje pa 50 tudi naložbe na področju kulture, kar so Prej tako rekoč zanemarjali. Pred tremi leti začeli s celovito prenovo kulturnega «»a v Moravčah, za kar smo namenili Precei sredstev. Letos smo dobili prizidek h kulturnemu domu saj smo pod streho spravii godbeni dom." Moravče se s tem spreminjajo v pomembno kulturno središče, občina pa v precej večji meri skrbi tudi za druga področja v svoji pristojnosti, od šolstva, do sociale, zdravstva, prevozov itn. Na področju zdravstva so tako opremili svojo ambulanto z vsemi diagnostičnimi pripomočki, dobili pa so tudi rentgen za zobozdravstvo, avto za patronažno službo in še celo vrsto potrebnih stvari. "V prvém obdobju je bilo kar precej težav. Občani so občino sprejemali s precejšnjo skepso, tudi država ni točno vedela, kako naj ravna z novimi občinami. Ni nam bila pripravljena dati določenih pristojnosti, saj pravzaprav še ni bilo jasno, kaj se bo pravzaprav dogajalo z novimi občinami. Stvari so se v enem letu bistveno spreme-nile. Težave smo imeli tudi z ureditvijo občinskih prostorov, saj primernih prostorov sprva nismo imeli. Spomnim se, da sem bil v tistem času praktično vse, zidar, snažilec, kadrovnik, saj je bilo treba zaposliti ljudi, pa tudi občinski uradnik in funkcionar. Za opremo prostorov in sez-nanitev z delom občine smo potřebovali približno eno leto in zdaj moram reči, da so stvari stekle. V občinski upravi imamo redno zaposlenih 5 oseb, ob tem je treba povedati, da funkcijo župana opravljam neprofesionalno. V občini imamo še režijski obrat, kjer sta zaposlena dva režijska delavca, ki sta zadolžena za različno komunalno dejavnost." Zanimivo je, da občinski proračun občine Moravče ni posebno velik, letos je znašal 435 milijonov SIT, vendar so v občini opravili precej več del, dosti tudi zaradi sofinanciranja krajanov, ki sami zbirajo denar in se zavzemajo za ureditev posameznih problemov v občini. Za nekatere projekte občani prispevajo več kot 50 % denarja. To je eden bistvenih dejavnikov hitrejšega razvoja občine. "Kot občina bomo skušali še naprej enakomerno razvijati vsa svoja območja, da ne bomo zanemarjali nobenega kraja ali zaselka. Mislim, da nam je to v precejšnji meri že uspelo, vendar nas čaka še veliko delà. Ljudem želimo dati možnosti dostopa in koriščenja vseh uslug, ki jim jih občina in širša družba lahko daje. Pomagati želimo kmetijstvu in drobni obrti, kar naj bi prispevalo k večji zaposlenosti ljudi. Pri-hodnje leto bi radi naredili prizidke k vrtcu in šoli ter dokončali lekarno." Načrtov imajo v občini še veliko in s tako odločnostjo, kot se zdaj lotevajo po- sameznih problemov, jim bo, kot kaže, uspelo. Župan Matjaž Kočar pa nam je tudi povedal, da se zavzemajo za čimprej-šen zaključek delitvene bilance. Glede te bilance je še preveč nesoglasij, ki se odražajo tudi na drugih področjih, kjer bi že lahko v večji meri razvili sodelovanje med sosednjimi občinami. V zadnjem letu so oblikovali predlog, ki so ga kar dolgo časa pilili in bi bil lahko dobra osnova za razdelitev premoženja, vendar se tudi pri tem še zatika. V Moravčah so prepričani, da so bili v pre-jšnji občini zapostavljeni na vseh področjih. Moravški župan se sprašuje, kako si je lahko občina dovoljevala tako neenakomerno po-razdeljevanje sredstev. "Katere koli kriterije gledamo, sredstva v stari občini niso bila enakomerno porazdeljena. Ne vem, kako si je stara občina lahko dovolila, da so ponekod ljudje ostajali brez vode in drugih osnovnih živijenjskih potrebščin, drugje pa so po ure-jenosti krepko presegali slovensko povprečje? Te probleme moramo zdaj reše-vati mi. Dinamika razvoja v zadnjih treh letih nam je dokazala, da bi stara občina lahko tudi pri nas poskrbela za te probleme." Kar se tiče trzinskih želja po osamosvajanju pa moravški župan Matjaž Kočar pravi, da sicer ne pozna glavnih argumentov, zaradi katerih se želimo odcepiti, vendar meni, da se Trzincem splača iti na svoje. Rešitev problema pa vidi v dveh možnostih: ali da se Trzin osamosvoji in kot občina prevzame urejanje vseh pristojnosti, ki sodijo pod občino ali pa da si KS v okviru občinskega sveta izbori takšno politiko, da se bodo sredstva, ki odte-kajo iz Trzina, po določenem ključu vračala v naselje in bo z njimi lahko razpolagala tudi sama KS. Na ta način se ne bi izločili iz občine, bili pa bi nekakšno avtonomno območje. Miro Štebe Vsak člověk ima obdobje, v katerem se mu vse posreći. Vendar brez panike - ne traja dolgo. (Jules Renard) ČE JE MILAN KUĆAN TVOJ ŠEF INTERVJU: MARINA FILIPPINI - TRUNKEU Po nedavnih predsedniških volitvah smo se tudi v uredništvu Odseva odločili pristaviti svoj lonček. Tokrat nismo pokukali v zakulisje dogajanja, pač pa kar v predsedniško palačo. Naša tarča ni bil predsednik RS, pač pa njegova "desna roka", naša sokrajanka gospa Marina Filippini. Gospa Marina, kje ste se rodili? Rojena sem 30.11.1940 v Kozarjah pri Ljubljani, v do-mači hiši. ko Evo in sina Gregorja. Oba sta zaposlena in dokaj samostojna. Imam pa tudi že dve vnučki - Anjo, ki bo šla drugo leto že v šolo, in Chiaro, staro mesec in pol. Kakšno izobrazbo imate? Přiznáno imam višjo izobrazbo. Moj osnovni poklic je debatna stenografka-tajnica. V sedanjem času računalništva poklic stenografa ni tako aktualen in přiznán, kot je bil leta nazaj. Moje znano mnenje je, da bi morala stenografijo obvladati vsaka dobra tajnica oziroma poslovna sekretarka tako v državni upravi kot v raznih drugih institucijah, firmah itd. Mi lahko na kratko opišete vaše delo? Moje delo pri predsedniku Republike je dokaj odgovorno. Predsednik Kučan je znan kot zelo delaven in natančen. Glede na to, ker pri njem delam že 23 let, do potankosti poznam njegov način delà. Zelo ceni točnost prihajanja v službo, stalno prisotnost na delovnem mestu, samostojno določanje terminov za razgovore, sprejeme, akreditive tujih veleposlanikov v RS ipd. Ali so kriteriji za delo v predsedniškem kabinetu strožji? V kabinetu veljajo takšni kriteriji, ki zahtevajo visoko profesionalnost delà in s tem tudi ugled predsedniškega kabineta. Kakšni so vaši poslovni in morebiti tudi osebni odnosi z gospodom predsed-nikom? Poslovnih ne morem imeti, ker kabinet predsednika ni firma, še manj pa osebnih, Najin odnos je korekten in glede na dolgo-letno sodelovanje, prijateljski. Ali spremljate gospoda predsednika na njegovih poslovnih potovanjih? Njegova potovanja so predvsem državniška in ga na njih ne spremljam. Kakšno bo vaše delo po končanem mandatu zdajšnjega predsednika? O tem bom razmišljala takrat. Kako izgleda novo leto v predsedniški palači? Predsednik vsako leto priredi novoletne sprejeme za novinarje, športnike, diplomate itd., in seveda se vsako leto spomni tudi na zaposlene v Uradu. Vaši konjički in kako si zapolnite prosti čas? Moj prosti čas, ki ga je pa zelo malo, si zapolnim s hojo v naravo in hribe, kakšen prost vikend pa grem tudi na morje. Koliko časa že živite v Trzinu in ali vam je tu všeč? V Trzinu živimo že dvajset let. V tako imeno-vanem novem naselju vrstnih hiš smo bili prvi prišleki. Vsaj tako so nam rekli "stari Trz-inci". Pred dvema letoma pa smo vrstno hišo zamenjali za individualno hišo na Zorkovi 5 v Trzinu, v kateri živimo štiri generacije. To pa pomeni, da nam je vseoi v Trzinu zelo všeč, saj naselje sedaj, vključno z industrijsko cono, nudi prebival-cem Trzina praktično vse. Kaj menite o samostojni trzinski občini? Prav gotovo nas je veliko v Trzinu, ki ano mnenja, da bi lahko imeli svojo občino. Sicer pa bi nam rezultat referenduma pokazal, ali imam prav. Ali spremljate družbeno - politično do-gajanje v Trzinu? Družbenopolitično dogajanje v Trzinu sem spremljala takoj po vselitvi v Trzin. Tisti čas je bilo kar precej rednih sestankov, na katerih smo se za precej stvari dogovorili, vendar je več ali manj ostalo le na papiiju, ker občina Domžale ni imela veliko posluha za probleme v naselju. Poznate trzinski časopis Odsev? Trzinskega časopisa Odsev ne poznam, ker mi tudi ni bil nikoli dostavljen, ne vem, morda se je treba nanj naročiti. In če je tako, potem ga bom z veseljem brala. Kaj vam pomenijo prihajajoči prazniki? Prihajajoči prazniki mi ne pomenijo kaj bistveno novega - leto bo naokrog, videli pa bomo, kaj lepega in kaj slabega nam bo přineslo. Kako se boste poslovili od starega leta? Od starega leta se bom poslavljala v krogu družine na Zorkovi 5, Trzin, kjer je najlep- še. Mojca Senica OPOZORILO IN PROŠNJA Upravnike in iastnike oz. uporabnike zgradb obveščam, da ste v skladu z 11. členom Odloka o ureditvi zimske službe v občini Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, štev. 7/96) dolžni pred svojimi objekti: - odstraniti sneg s pločnikov za pešce v celotni dolžini nepremičnine, - odstraniti s streh in žlebov ledene sveče, - ob poledici posipati pločnike za pešce, - odstraniti sneg s parkirnih prostorov in dostopnih poti. V primeru nespoštovanja določil omenjenega Odloka bom zoper kršilce podal predlog za uvedbo postopka o prekršku, saj za kršitve odlok predvideva denarne kazni v višini do 25.000,00 SIT. Komunalni nadzornik Občine Domžale Aleš Kerin ANKETA: NOVOLETNO ODŠTEVANJE Ker se nam bližajo božično - novoletni prazniki, je tudi naša anketa praznično obarvana. Trzlnce srno povprašali o tem, kaj jim je přineslo letošnje leto, kaj pričakujejo od naslednjega in kje bodo sllvestrovall. Marko Vesel Letošnje leto je bilo najboljše v mojem življenju. Špica. Za na-slednje si želim, da bi bilo še boljše. Za novo-letne praznike grem pa na Hrvaško. Na dopust proti morju. Glede na to, da nisem bil že tri leta na dopustu, prav "paše". Peter Lovšin To leto? Au. Verjetno, da boljšega ni bilo. Res. Kaj pričakujem od naslednjega? Če bo še to tako "v redu", bo fino. Silvestroval pa še ne vem, kje bom. Aleš Dolenšek Letošnje leto sem preživel "v redu". Od naslednjega pričakujem, da bo vsaj tako dobro kot to. Silvestroval pa še ne vem, kje bom. Vera Škedel Veste kaj, silvestro-vala nisem še nikoli drugje kot doma, ker je imel mož takšno službo, da nisem mogla nikamor. Letošnje leto sem krasno preživela, da bi le še na-slednje leto ne bilo slabše. Tomaž Gorenc Drugo leto bom skoraj ce'° v v°is't'in 23,0 n'če" I sar ne pričakujem. Kje I bom silvestroval, še ne I vem. Kako sem preživel I to leto? Tako no. Tako I kot vsako leto. Bolj živ-otarim iz leta v leto. Ne bi bilo slabo, če bi zadel "a lotu. Samo potem moram začeti igrati. Rado Ferjan Od tega leta sem več pričakoval, od slede-čega pa pričakujem še manj. Silvestroval bom doma. Olga Čerček Za praznike imamo v náčrtu, da bi šli kam ven, ampak nismo se še odločili, kam. Letošnje leto je bilo povprečno, za naslednje pa si želim, da bi bilo vsaj takšno kot letošnje. Aleš Kosmač Letošnje leto sem preživel delavno, ker sem gradil stanovanje. Praznoval bom v novem stanovanju in pričakujem, da se bom imel v naslednjem letu prav lepo. Majda Mušič Kako sem preživela to leto? Ja, skromno, čisto "v redu", da bi bilo naslednje vsaj takšno, če ne boljše. Lani, za silvestrovo, smo šli po večerji peš v Domžale, potem pa čez mengeško polje v Mengeš. Celo noč smo vandrali naokrog in plesali na prostém do šestih zjutraj, ko smo se vrnili domov. Super je bilo, pa še poceni. Z anketirane! sta se pogovarjali Viki Pečnikar - Oblak in Mojca Senica. Fotografije Mojca Ručigaj. KDAJ TRZINSK1 KRAJEVNI PRAZNIK ga. Trstenjak Letošnje leto sem preživela "v redu". Za drugo leto pa si želim, da bi bilo še boljše. V vodstvu KS so na zadnji seji Sveta KS sprožili predlog, da bi tudi Tr-zlncl izbrall datum za svoj krajevni praznik. Prvi predlog je" že dal Stane Mesar, kl predlaga, da bi bll praznik 15. maj, to je dan, ko je bil Trzin pred 724 leti prvič omenjen. Če bo njegov predlog sprejet, bomo prihodnje (eto vidneje obeiežlli 725. obletnlco prve omembe kraja. Datum je primeren tudi zaradi spom-ladanskega časa, ko še ni množičnlh dopustov in vreme dopušča tudi praznovanje na prostem. Slcer pa na KS zdaj čakajo še druge predloge. Će ima kdo kako dobro idejo, naj se z njo oglasi na sedežu KS. Upamo, da bo imel še kdo kakšen dober predlog. Tišti, da bi praznovali vsak dan, žal odpade. Zelo malo možnosti imajo tudi 1. april, 1. november, 29. februar, dan varčevanja, pustni torek In pepelnlčna sreda. O drugih bi se dalo še diskutirati. PODJETJA IN PODJETNIKE obveščamo, da tudi na KS zbi-ramo prijave vseh, ki jih zanima nakup stanovanja ali lokala v CENTRU Trzina. Zainteresirani lahko na sedežu krajevne skup-nosti dobi ustrezne podatke in anketo, ki jo izpolni, mi pa jo posredujemo Potezi, to je agenciji, ki bo trgovala s prostori, predvidenimi za izgotovitev v I. 1999, tako za lokale kot za stanovanja. Dogovorjeni smo tudi, da ima KS pravico vplivati na strukturo posameznih de-javnosti. Zgiasite se osebno, svoj prihod najavite na tel. 711-060! Krajane obveščamo, da ima Občina Domžale SPREMENJENO telefonsko številko. vm _ ft j Nova številka je: 720 -100 PRAZNIČNA PESEM TRZINSKIH ZVONOV iz drugih cerkva se kar niso upali pognati največjega zvona in so pritrkavali le ob stojećih zvonovih. Mi pa smo rekli, če smo že prišli sem, bomo pa poskusili. Saj smo Trzinci! Tudi Jaka nam je govoril: "Ne ga lomit, fantje. Osramotili se bomo!" Kljub vsemu smo šli v zvonik in pognali veliki zvon. Kaj hitro smo ujeli njegov ritem in kmalu je iz zvonika donela mogočna slav-nostna pesem vseh zvonov. Ko smo prišli dol, so nam vsi ploskali". V trzinskem zvoniku so trije železni zvonovi, ki so jih leta 1920 izdelali v kranjski industrijski družbi na Jesenicah. Veliki zvon s kembljem tehta 1450 kg, srednji je težak 720 kg, mali pa 380 kg. Pred cerkvijo imajo še en železni zvon, ki bi se po oceni pritrkovalcev zelo lepo podal k drugim trem zvonovom, vendar v zvoniku zanj ni dovolj prostora. Zdaj je že oddan in bo kmalu zvonil v nekem drugem zvoniku. Pred temi zvonovi so v Trzinu imeli že tudi bronaste zvonové, ki so bili manjši in naj bi tudi imeli lepši zvok. Vendar Tone Capuder pravi, da sedanjih železnih zvonov ne bi zamenjal za bronaste, saj imajo tudi ti prav poseben, lep trzinski zven. Trzinski pritrkovalci znajo iz njih privabiti kakih 30 melodij, ki se prenašajo iz roda v rod in se razlikujejo od melodij, ki jih znajo pritrkovalci v drugih krajih. Vendar so Trzina naučili sosednje zvonarje tudi nekatere trzinske melodije, tako da zdaj tudi v Domžalah ali pa Mengšu pravijo: "Dajmo zdaj še trzinsko čez udarit!" Vendar pritrkavanje ni povsem nedolžno početje. Ko stojite v zvoniku in začne udar-jati veliki zvon, pridružita pa se mu še požarih, npr. ko so partizani požgali šolo. Tudi po vojni, ko je oblast skušala pritrko-vanje izkoreniniti in je dovoljevala le po tri minute zvonjenja ob največjih praznikih, so Trzinci vseeno pritrkavali, le ponoči ob pol-nočnici za božič in silvestrovo se niso upali. Tone se spominja tudi nekdanjih pritrkovalcev: "Dobri pritrkovalci so bili fantje iz Haba-tove družine, še zlasti Franc Habat starejši s sinovoma Cirilom in Stanetom, pa Franc Žandar starejši in mlajši Štefan Žandar. Pritrkovalci so bili tudi Jože Habjan - ta mutast, Franc Lukman, Caharijev ata, ki je bil tudi mežnar, omeniti moram tudi Skrekovega Jaka, Klinčevega Jožeta, Vosvovegajaneza, Tomažiča, pa še koga sem verjetno pozabil. Ko smo po vojni spet začeli pritrkavali, so se nam pridružili Jakob Šmon, Pavle Habat, Ivan Trojanšek, Jakob Narobe mlajši in seveda Franci Kurent, s katerim se najbolje ujameva. Jaka Šmon in Ivan Trojanšek sta pritrkavanje zaradi bolezni opustila, tako da smo zdaj v zvoniku največkrat skupaj Franci Kurent, jaz in Jože Vrbec, ki poganja veliki zvon. Občasno nam pomagata tudi Pavle Habat in Jaka Narobe. Bili smo že na več srečanjih pritrkovalcev in smo dosegli kar nekaj lepih rezultatov. Zdaj pa vse kar někam zamira, saj ni podmladka in zanimanja za našo dejavnost. Starše, ki jim je všeč pritrkavanje, pozivam, naj svoje fante nagovorijo, da bi se nam pridružili in se naučili te svojevrstne umetnosti." Tudi Franci Kurent se dobro spominja, kako je na veliko noč leta 1957 kot 13-leten fantič prvič přišel k zvonovom. Bilo ga je strah, tako da ga je Jaka Šmon kar štuporamo prinesel do drugih pritrkovalcev. Pesem zvonov ga je takoj pritegnila in kmalu je redno zahajal poganjat veliki zvon. Nekoć, ko sta bila s Caharijevim očetom sama in ni bilo nikogar drugega, da bi še pritrkaval, pa ga je mežnarjev ata vprašal, če bi se upal pritrkavati. Franci je izziv sprejel in ker ima dober posluh, je takoj postal eden od najbolj vnetih pritrkovalcev. Precej ga je naučil Pavle Habat, nekaj pa tudi oče Franc Lukman. Franci pravi, da je to kar dedno. Zelo ga veseli, da se za pritrkavanje zdaj vse bolj vnema tudi njegov zet Matjaž, ki že zna nekaj melodij, zanimanje pa je pokazal tudi vnuk Uroš, ki ima tudi dober posluh. Franci se spominja cele vrste prigod, ki so jih doživeli med pritrkavanji. Še zlasti rad se spominja nastopa, ki so ga imeli na Brezjah. 'Tam imajo štiri velike zvonové. Pritrkovalci Kdo še ni prisluhnil zvonjenju zvonov in se zamislil ob njihovi ubrani melodiji? Kaj sporočajo? 0 čem pojejo? Nekdo je rekel, da je zvonjenje zvonov neke vrste molitev k bogu, za druge je le lepo zvočno doživetje, nekateri pa ob tem slišijo opozorilo o minljivosti člověka. Zvonjenje ima med Slovenci dolgo zgodovino in zaseda posebno mesto v slovenski kulturi. Zvonovi v zvoniku napovedujejo čas, bijejo ure. Včasih opozarjajo na nevarnost - da se bliža huda ura, toča, da kje gori ... Pred stoletji so zvonovi opozarjali, da prihajajo Turki, marsikje pa navček še obvešča ljudi, da je nekdo umri. Ob raznih slavnostih in praznikih pa se oglasi praznična pesem zvonov. Takrat slovenske zvonike zasedejo pritrkovalci in vesela, slovesná pesem poje v čast prazniku, Bogu in življenju. Pritrkavanje je slovenska posebnost, ki je drugod ne poznajo. Tudi v Trzinu imamo dobre pritrkovalce, ki ohranjajo to slovensko tradicijo. Tone Capuder, najstarejši med trzinskimi pritrkovalci, se spominja, da je bilo včasih veliko pritrkavanja in dosti pritrkovalcev. Vsakemu fantu je bilo v čast, če je lahko stopil v njihovo družbo. Tone je začel zaha-jati v zvonik že davnega leta 1937, ko je bil še sedemletni fantič. Še zdaj se spomni, kako ga je na Štefanovo v "turen", kot še zdaj pravijo zvoniku, povabil Franc Habat. Od takrat je precej redno prihajal med pritrkovalce, družbo pa mu je délai tudi brat Franc. Kot vsi začetniki, sta morala sprva poganjati veliki zvon, kasneje pa soju pustili tudi k drugim zvonovom. "V zvonik prihajam redno že 60 let. Imel sem nekaj prekinitev zaradi služenja vo-jaškega roka, orožnih vaj in službenih obveznosti, vendar kadar le morem, pridem v zvonik. Med vojno pritrkavanja ni bilo in tudi po vojni je bilo nekaj časa pre-povedano," pravi Tone Capuder, ob tem pa se spominja, da so vseeno zvonili ob manjša dva, vam začne pritrkavati vse drobovje, pa še sluh lahko izgubite. Zdaj imajo pritrkovalci na ušesih slušalke, vendar so nekateri starejši raje brez. Včasih pritrkavajo po celo uro in ko se vrnejo z zvonika, morajo kar malo počakati, da se jim telo umiri in vrne v normalno stanje. Spomnijo pa se tudi prigod, ko se jim je utrgal kembelj in je iz zvonika pádel kar v gozd. Enkrat pa je kembelj padel ravno na pokojnega Mušičevega Ivana - Pava, ko se je ravno vzpenjal po stopnicah v zvonik. Če bi ga pravilno zadel, bi ga prav gotovo ubil, tako pa je le padel s stopnic. Trzinski pritrkovalci zdaj pritrkavajo ob večjih cerkvenih praznikih: ob božiču, novem letu, za veliko noč, za veliki šmaren, za procesijo ob telovem, Florjanovo nedeljo, pa ob birmah in prvem obhajilu, včasih pa tudi za kako poroko. "Pritrkovalci imamo ta privilegij, da pritrkavamo POM EN ADVENTA IN ADVENTNEGA VENĆKA tudi takrat, kadar se poroči kak naš bližnji sorodnik ali če kdaj praznuje kak pritrkovalec. Tudi ob smrti pritrkovalca drugi običajno pritrkavajo," je povedal Franci, Tone pa je rekel: "Kaj je lepšega, ko se po dolgem postnem času spet iz zvonika oglasi veliki zvon s svojim mogočnim slo-vesnim glasom in se spet začne pritrkavanje? Če se bo nehalo pritrkavati, bodo procesije ob veliki noči in na telovo izgledale bolj kot pogrebi in ne zvonovi. Da ne bi šlo vse v pozabo, so kot procesije. Ta lepa dejavnost ne sme trzinski pritrkovalci za žegnanjsko nedeljo zamreti!" pesem trzinskih zvonov posneli na video Res bi bila naša kultura osiromašena, če ob kaseto, verskih praznikih po naših krajih ne bi doneli Božič, rojstvo Odrešenika, se v katoliški cerkvi praznuje v noči iz 24. v 25. december. Že štiri tedne pred tem pa potekajo globje priprave na veseli dogodek. Ta čas imenujemo advent. S prvo adventno nedeljo se pričenja tudi novo cer-kveno leto. Trzinski župnik Pavle Krt mi je na vprašanje, kaj je advent, odgovoril kar s člankom iz časopisa Družina, patra Franca Cerarja, ki govori o pome-nu adventnega venca in začenja pri zelenju: "Spleten je iz mnogih vej, vejic in listov, ki jih je treba trdno povezati, V tem lahko gledamo množico verni-kov, ki jih povezuje pri-čakovanje Odrešenikovega prihoda. Čeprav smo na začetku zime, je ves venec sestavljen iz zelenja. Pomen: kristjanova vera pozimi ne zamre, ampak ostane živa. Sveža je in zelena, ne oziraje se na letni čas. Sredi zime prihaja "red nas tišti, ki se je sam hotel imenovati Emanuel - Bog z nami. Nenehno navzočnost božje Ijubezni nam ukazuje venec tudi s tem, da je neprekin-ten. Nikakor mu ne priđeš do konca. Bog, tó ga v adventu čakamo in za božič do-čakamo, nima ne začetka ne konca, je večni in neskončni Bog. Adventni čas ja čas resnosti. Strogi Janez Kretnik, ki nas na Jezusov prihod priprav- lja, nam naroča, naj znižujemo hribe, polnimo doline in zravnamo krivine svojega srca. Obrodimo naj vreden sad pokore, ker je sekira že nastavljena drevesu na korenine. Na to spokornost in resnost nas spominja vijoličasti trak, ki je ovit okrog venca. Ta trak pa ne sme biti preširok, da ne prekrije zelenja. Štiri sveče, pritrjene na venec ali postavljene poleg njega, imajo več spo-ročil. Najprej nam lahko pomenijo štiri letne čase. V adventu se končujejo, obenem pa znova začen-jajo. Vprašujejo nas, koliko smo bili v preteklem letu rodovitni in koliko nameravamo biti v pri-hodnjem. Pomen štirih sveč je tudi, da razsvet-Ijujejo štiri mejnike v človeški zgodovini: stvar-jenje, učlovečenje, odre-šenje in dovršenje. V ta dogajanja smo zajeti vsi in nihče se jim ne more izog-niti; vprašanje je le, koliko je kdo zavestno vanje včlenjen in dopušča, da mu jih vera razsvetljuje. Ni težko te štiri sveče nave-zati tudi na štiri može, ki so nam posredovali luč Jezusovega evangelija. Najbližji pomen štirih sveč adventnega venca pa je, da nam označujejo štiri ad-ventne nedelje. Prižigamo jih postopoma, vsako nedeljo po eno več. S to rastjo luči nakazujemo, da nam je Jezus vsak teden bliže. Pričakovanje raste do vrhunca, ko se razcveti v svetlobi božične noči. Plamen gorečih sveč pomeni isto, kar pomeni vsak plamen: svetlobo in toploto. Plamen na adventnem vencu pa dodatno sporoča, da je tišti, ki ga te sveče naznaču-jejo, sam sebe imenoval Luč sveta. Ko sveče gorijo, izgorevajo. Sporočilo: izgorevamo naj za druge, nosimo naj jim toploto in svetlobo vere, upanja in Ijubezni. Plamen sveče se po svoji moči ne more meriti s svetlobo električne žarnice. Ima pa nekaj, česar žarnica nima - ustvarja do-mačnost, zbuja skrivnostno razpoloženje, člověka odpira v presežnost. Trepetajoči plamen sveče sega v globino duše, nagiba k tišini in razmišljanju, povezuje srca." Pater končuje z besedami, da adventni venec ne doseže svojega namena s tem, ko je narejen ali kupljen. Doseže ga, kadar se pred njim zbiramo, molimo, pojemo, premišlju-jemo in se tako pripravimo na skriv-nost Jezusovega učlovečenja. Viktorija Pečnikar Oblak KAKO, KJE, KDAJ BOMO UPORABLJALI PETARDE?^ Že od nekdaj so Ijudje konec leta In prihod novega pozdravljali z bučnim veseijačen-jem in pogosto tudi s streljanjem z možnarji, tnetanjem petard pa tudi drugih eksplozivnih teles. Neredko je pri tem prišlo do nesreč. V zadnjih dneh decembra bodo za javni red in mir tudi letos pooštreno skrbeli domžaiski policisti. O metanju petard in drugi splošni problematik! trzinskega naselja smo se pogovarjali s komandirjem PP Domžale Alojzom Senčarjem. Kako bo ob božicu in novem letu po-skrbljeno za javni red in mir oz. kakšne so kazni za metanje petard? Samo uporabo petard sankcionira Zakon o prekrških zoper javni red in mir. To je neka zasilna rešitev, ker zakona, ki bi to popol-noma preprečil, ravno ni. Delamo predvsem po dveh členih tega zakona. Kadar gre za neko res predrzno ravnanje, imamo po zakonu možnost petarde zaseči oz. jih odvzeti, po drugi, lažji varianti pa te pravice nimamo. O hujšem primeru govorimo, kadar kdo vrže petarde v skupino oseb in obstoji možnost, da pride do poškodb. Druga oblika je recimo v zaprtih prostorih, kot so avtobusi, vlaki, šole, dvorane kjer potekajo prireditve, ipd. Tretja, najbolj kruta oblika te težje variante, je nastavljanje petard v žepe bund, v kapuce. Za te prekr-ške zakon předpisuje celo zaporno kažen. Kako dolga pa je lahko ta kažen? Praviloma do 60 dni, čeprav sodnik veliko-krat zaporno kažen spremeni v denarno. Katera pa je blažja oblika kazni pri nepravilni uporabi petard? Blažja oblika je samo tisto, kar imenujemo nedostojno vedenje, ko mečejo petarde na javnem kraju, kot so ožje soseske, predvsem pa v kakšnih blokih ali če se moti nek obred. V mislih imam polnočnico, ki je posebej aktualna v bližnji příhodnosti. V tem primeru jih na žalost nimamo pravice zaseči. Zavedati se moramo, da so petarde legalno v prodaji tudi pri nas in tu prihaja do nekega nasprotja. Kupite jih lahko, uporabljali pa jih smete le v času od božiča in do 2. januarja. Torej jih ne smemo uporabljati ob no-benem drugem prazniku ali proslavi, zabavi? Ne, uredba v zakonu jih dovoljuje le za omenjeni čas. Drug primer pa so ognjeme-ti. Za njih se lahko pridobi posebno dovoljenje uprave enote, ki potem to ureja in dovoljuje. Se v zvezi z uporabo petard pripravlja kakšna oddaja, objave,...? Predvideno imamo akcijo po osnovnih šo-lah, kjer se bomo z otroki pogovarjali in jim skušali prikazati nevarnost petard in drugih pirotehničnih izdelkov ter jih na ta način odvrniti od nepravilnega, škodljivega ravnan-ja. Sponzorjev za podobno akcijo, kot je bila v preteklih letih, ni. Zbrane petarde smo přinesli na PP in jih vrgli v vodo, potem pa delili neke nagrade. Pred kratkim je izšla tudi zloženka na to temo. Kot zanimivost naj povem, da smo leta '95 v Sloveniji zasegli 488.962 kosov pirotehničnih izdelkov, lani pa kar 1.287.667. V Trzinu že beležimo tovrstno kršitev in sicer v OŠ, ko je eden izmed učencev vrgel petardo v školjko in jo poškodoval. V Domžalah je bil lani ognjemet. Ali morda veste, če bo tudi letos? Napovedujejo ga, zagotovo pa bom lahko rekel, ko bom imel v rokah odločbo upravne enote. Vem, da se je občina Domžale zanimala za silvestrovanje na prostém. Določeno število domžalskih prebivalcev ožjega centra se je temu upiralo in jih tudi po neki strani poskušam razumeti, ker želijo imeti mir in praznovati po svoje, ne pa da jim nekdo nekaj vsiljuje. Kaj boste konkretno naredili v času praznikov? Maksimalno bomo pojačali službo. To se pravi, da bomo ob polnočnicah pokrivali predvsem izpostavljene cerkve, kjer je v pre-teklosti najbolj pogosto prihajalo do kršitev. Ali priđete v Trzin? Tudi. Domžale, Mengeš, Trzin, Dob, Morav-če. To je osnutek, ki bo odvisen od takratne-ga števila policistov, ki jih bom imel na razpolago. Rad bi rekel, da bomo "pokrili" vse cerkve, vendar, če kakšna gripa udari v moštvo ... Zagotovo pa v tistem času ne bo letnih dopustov, to sem dekletom in fantom že povedal. Nikjer to sicer ni določeno, vendar imamo med seboj takšen dogovor. Tako bodo na božično noč v okolici cerkva skušali preprečevati metanje petard, jasno pa mi je, da tega povsem ne bomo mogli preprečiti. Tudi za novo leto bomo pripravljeni v večjem številu. Predvsem je odvisno od tega, koliko bo zabav na prostém. Lani smo bili v Mengšu in Domžalah praktično brez delà. Težave so nastopile v Mengšu po koncu silvestrovanja, ko je prišlo do obračuna med dvema skupinama mladostnikov, ko so na žalost uporabljali tudi nože. Kaj pa se v zvezi z mladostniki dogaja na trzinskem območju, so problemi s pretepi, mamili? V zadnjem času nismo obravnavali kršitev so pa imeli kriminalisti UNZ Ljubljana od-mevnejšo akcijo, o kateri je pisal tudi dnevni časopis, ko je člověk, ki je v Trzinu živel začasno, imel mamila skrita v gozdu. Po tistem česa drugega ni bilo. Imate kakšne pritožbe zoper preglas-nost, sosedske težave, ...? Običajno so težave z zakloniščem, v kate-rem vadijo glasbene skupine. Vendar ni glasba v zaklonišču problematična, pač pa je hrup, ki ga delajo v neposredni okolici, tisto kar zelo moti sosede in nas večkral kličejo zaradi tega. Problemi v Trzinu se razlikujejo od problemov v blokovskih na-seljih, kjer sosed hodi sosedu dobesedno po glavi, sliši se preglasno ropotanje s stoli, prevračanje pohištva,... Intervencije v Trzinu so še kar pogoste. V glavnem gre za kršitve javnega reda in miru v stanovan-jih, mislim na primere, ko se eden od zakoncev napije in potem fizično moč preizkuša nad drugim. Običajno posredujemo tudi v gostinskih lokaKh, če kdo prekorači dozo. Ko kazalček pokaže, da je mera polna, je normalno, da mu strežno osebje več ne da alkohola, oseba pa se s tem ne more spri-jazniti, ker ima še nekaj tolarčkov v žepu in jih želi do konca pognati. Lani je bil en poskus izterjevanja dolgov v IOC Trzin, ki se je končal s pretepom. Beležimo tudi primer streljanja v enem od gostinskih Iokalov, tako da se vsake toliko časa kaj zgodi, da vendarle tudi Trzin pokaže, da obstaja, če izvzamemo preljubo prometno gnečo. Boste za konec povedali še kaj vesele-ga? Za zadnjo letošnjo številko Odseva smo se dogovorili, da naj bi bila kar se da pozitivna, dobrohotna, ... Seveda, vsem krajanom želim veliko uspeha v prihajajočem letu, zdravja, sreče, osebne-ga zadovoljstva in da bi imeli oni z nami, mi pa z njimi, čim manj delà. Viktorija Pečnikar Oblak C PRAV LUSTNO JE BILO VČASIH Marija Colnar - Meri Zgodovina Trzina in kraj sam sta kar precej zanimiva, zato ni čudno, da so se vedno našli ljudje, ki so skušali kako ohraniti spomin na nekdanje čase ali pa kaj jzbrskati iz zgodovine kraja in njegovih ljudi- Marija Colnar, po domače Matičkova Meri, starejša, tako hrani podatke o Trzincih iz obdobja od leta 1854 do 1944. Podatke je začela zbirati že njena _ mama, potem ko \ž ,t ji je občinski uradnik Janko Po-dobnik dal knjigo s podatki o Trzincih. Matičkova stara mama je seznam marljivo dopolnjevala in v knjigo beležila podatke o rojstvih in smrti posameznih Trzincev. Njena hčerka to tradicijo nadaljuje, le da je zdaj težje priti do željenih podatkov. Iz povojnega obdobja seznam zato ni celovit, še zlasti pa ne zajema prebivalcev novega naselja. Gospa Meri je nekaj let delala na občini, kjer se je ukvarjala tudi s statistiko, zato ve, kako pomembno je zbiranje takih podatkov, in bi s tem, če bi bilo mogoče, tudi nadalje-vaia. Sodelovala je pri štetju prebivalstva, ko so popisovali vse, od tega, koliko je članov družine, koliko imajo vozil, koliko glav živine in celo koliko imajo perutnine in zajcev. Gospa Meri pravi, da jo takšno delo zanima in da bi bilo prav, če bi zdaj, ko nikče v KS in tudi na občini ne ve natančno, koliko je pravzaprav prebivalcev našega kraja, enostavno šli po ulicah, od hiše do hiše, in popisali vse prebivalce. Stari oče je 30 let županoval Stari oče Matičkové mame Miha Colnar je bil kar 30 let trzinski župan, zato ni čudno, da so pri Colnarjevih vedno imeli več podatkov o Trzinu kot drugi. "Moj stari oče se je sicer rodil v tej hiši, kjer je zdaj gostilna pri Matičku, vendar se |e přiženil k hiši, kjer so imeli gostilno in trgovino pri Na jezu. Žena mu je kmalu umria, zato se je poročil v drugo in z drugo ženo je imel 7 otrok. Eden od otrok, moj je, ko se je poročil, prevzel domačijo Pri Matičku in v njej leta 1925 odprl B°stilno in trgovino. Med drugo svetovno vojno so nam gostilno in trgovino zaprli, ker je bil naš brat v partizanih, po vojni smo lokala odprli le za krajši čas, saj so nam povojne oblasti tako trgovino kot gos- tilno kmalu zaprle. Leta 1949 je stara do-mačija pogorela, ko jo je oče obnovil, pa je v njej spet odprl gostilno, ki deluje še zdaj. Vodi jo moja hčerka Meri, ki je kot izšolana gostinka lokal neposredno prevzela od moje mame." Matičkova Meri se rada spominja starih časov: "Luštno je bilo. Bolj kot pa zdaj!" pravi. "Včasih je bilo precej drugače. Ljudje so bili bolj prijetni. Bolj so držali skupaj. Prišli so v gostilno pa kaj zapeli in zaplesali. Vzdušje je bilo povsem drugačno. Tega zdaj ni več. Zdaj imajo televizije, avtomobile in čisto drugačno življenje. Treba pa je reči, da so v gostilno prihajali predvsem ob koncih tednov, ob sobotah in nedeljah, čez teden pa so delali. V Trzinu so bili predvsem kmetje, ki so garali na poljih in pa delavci, ki so hodili v službo v sosednje kraje in Ljubljano. Zvečer, po končanem delu, so možje prišli mogoče na dva deci, drugače pa so v gostilno prišli predvsem za konec tedna. V Trzinu je bilo sicer precej gostiln, vendar se nikjer niso preživljali samo z gostinjstvom. S tem ni bilo zadosti zaslužka. Praktično povsod so se ob gostilni morali ukvarjati še s kmetijstvom." Drugače smo se zabavali Kako pa se je zabavala mladina? "Takrat niso imeli toliko možnosti, da bi hodili na okrog. Zvečer so se zbirali na primer v spodnjem delu Trzina ob kapelci pri treh kraljih ali pa na Knoftrovem mostu. Tako zbirališče je bilo tudi tu zraven, blizu Narobeta, kjer je bil vodnjak in mogočni kostanji. Mladina se je zbirala na takih mestih, se pogovarjala in zabavala, največkrat pa so zapeli. Nekateri so bili res dobri pevci! To pa res! Petje je bilo tako lepo, da je težko povedati! Včasih so šli fantje iz gostilne, potem pa so na vasi zapeli in so peli vse do jutra. Bilo jih je res lepo poslušati!" Za Trzince so rekli, da so se radi tudi pretepali. "Ja, zmeraj je bilo kaj. Sem, v gostilno, so prišli fantje iz zgornjega pa spodnjega konca. Saj so bili prijatelji, ampak je že kaj prišlo vmes pa so se "zruvali". Tudi če so prišli iz drugih krajev, je bilo hitro kaj "cufanja". Takrat je bila drugačna zabava." Bilo je tudi več prireditev V tistem času pa je bilo razvito tudi drugačno družabno življenje v vasi. "Ja, še zlasti kulturno društvo je bilo delovno. Vsako leto so igrali po dve, tri igre. Veliko več je bilo veselic. Pripravljali so jih gasilci, mladina in kulturniki. Pred vojno so bili aktivni tudi Sokoli in Orli, Niso se najbolj marali, vendar je vsa njihova dejavnost le poživila življenje v Trzinu. Takrat sem bila še mlajša, tako da ozadja ne poznam najbolje. Iz tistega časa se spominjam tudi imenitnih povork, ki so jih večkrat pripravili ob različnih priložnostih, na primer za Flor-janovo nedeljo ali pa takrat, ko je bil moj stari oče izvoljen za župana, povorka je bila na primer tudi v počastitev obletnice trzinske šole. Bilo je več povodov za ra-zlične povorke. Pokojna Matičkova mama Marija Colnar Takrat so bili nekateri Trzinci zelo dobri organizatorji in so precej naredili za take stvari. Spomnim se, kako so bili pri tem prizadevni Kraljevi, pa Žankarjevi, Luk-manovi in še cela vrsta drugih. Take povorke so šle po Trzinu, potem pa so se običajno zaključile z veselico, na primer pri Narobetu. Tam so imeli več prostora na dvorišču, na podu pa je bilo lahko plesišče. Pri nas smo veselico pripravili le enkrat, smo pa imeli razne glasbenike, ki so nastopili za naše goste. Na primer har-monikarja Veleberija. Bilo je veselo, kaj hitro smo peli in zaplesali." Vendar vedno ni bilo tako prijetno, bilo je tudi dosti delà in garanja, včasih pa so ljudi presenetile tudi kake nesreče, na primer požari ali poplave. Slednje so bile včasih v Trzinu zelo pogoste, saj je Pšata prestopala bregove ob vsakem večjem deževju. "Spominjam se, kako nam je voda vse poplavila. Dostikrat so bile poplave tudi, ko se topil led in sneg, ko so se na Pšati lomile ledene plošce - kore, kot so jim rekli stari Trzinci." Takšne nesreče so Trzince še bolj povezovale. S skupnimi močmi so se jim postavljali po robu in ni čudno, da so kas-$ neje, ko je bilo na-jhuje pozabíjeno, radi sedli skupaj, kakšno rekli in tudi zapeli. Miro Štebe Y-^UV franc kotar Irzin 'ff^Y M* vsm krajanom vesele božične praznike in srečno, kulture polno novo leh 1998! SILVO BOŽIĆ: 1GRALEC MLADOSTNEGA IZRAZAJ fe r j e t n o dostikrat H stojite pred zr-calcem, se gledate vanj, delate različne obraze, mogoče tudi koga oponašate ali pa vzamete glav-nik in si predstavljate, da imate v roki mikrofon in za-pojete kakšno veselo. Verjetno počenjate še mnogo podobnih stvari, a samo takrat, ko vas nobeden ne vidi. Nekateri pa so pogumni, stopijo na oder in pokažejo, kakšen talent skrivajo v sebi. Eden takih je ludi naš sokrajan Silvester Božič, ki nam je kljub svoji veliki prezaposlenosti, naj omenim, da ima ta mesec okoli 25 představ, naklonil nekaj časa. Kdo vas je navdušil za igranje? Lahko bi rekel, da je bilo pod prisilo.V osnovni šoli smo igrali neko igrico. Učitelj g. Jurjevič me je prosil, da odigram vlogo, jaz sem mu rekel, da so odličnjaki boljši za to in sem se otepal vloge. A je bil tako tečen, da sem sprejel vlogo palčka. Jasno, da s lako vlogo ponavadi tudi začneš, preden postaneš igralec. Ko sem dobil prvi aplavz, pa me je přijelo. Z igranjem sem nato nadaljeval v idrijskem gledališču, od koder sem doma. In nato... Odločil sem se, da grem študirat na igralsko akademijo. Za izpite na faks sem se pripravl-jav sam. Ker stvari nisem dobro obvladal, seveda nisem bil sprejel in sem šel študirat svetovno književnost in slavistiko. Čez dve leti pa sem igral v nekem študentskem gledališču z Ahačičevo. Nekdo iz publike je opazil, da morda pa res nisem tako slab in sem še enkrat poskušal narediti izpite na igralski akademiji. Tokrat mi je uspelo pred isto komisijo kot takrat, ko sem pádel. A poleg tega sem dokonča! tudi prejšnji študij, tako kot sem obljubil očetu. Tako imam sedaj dva pokliča: sem igralec in predmetni učitelj slovenščine. Po šoli pa profesionalne vloge. Začel sem v mladinskem gledališču. Moja prva vloga v službi je bila zmaj iz zgodbe Lepotica in zver. A še pred tem (v 3. letniku) sem odigral že mnogo profesionalnih vlog v gledališču v Novi Gorici. Nato pa je sledilo V katerih predstavah igrate sedaj? Za otroke pripravljamo predstavo Grdi raček, v kateri med drugim igram tudi račkovega očeta. Za resnejšo publiko igramo Kalibro in pa že tretje leto Štajerc v Ljubljani, s katero se bližamo že 140-ti ponovitvi. Kako je gledati sam sebe na televiziji? Se rajši ne gledam. Če pa se že gledam, pa največkrat nisem zadovoljen, se mi je pa tudi že zgodilo, da sem rekel: no, to pa podpišem. Lep spomin ... Joj, teh spominov je polno. Ravno pri tej predstavi (glej sliko), sem imel hlače iz žaklovine. Po nekaj predstavah se je to we razcefralo. Stopil sem si na hlačnico in ker sem se skrival v sodu, ni bilo vse tako preprosto in zato sem se zakotali naravnost med publiko. Nato sem se moral znajti. Skobacal sem iz soda in igro nadaljeval kar iz parterja. No in to se mi je zgodilo kar dvakrat. Urša Mandeljc mnogo vlog za otroke in za "resno" občin-stvo. A nedolgo za tem sem odšel iz mladinskega gledališča in sem bil štiri leta v svobodném pokliču. Tako da sent v tistem času nekoliko igral v Novi Gorici, v lutkovnem gledališču ... Nato pa sem pristopil k Mestnemu gledališču. Kako se naučite besedilo? To je najlažja stvar. Usedeš se in se naučiš. Težje je potem to predstaviti na odru. Nekoliko pa tudi vadim gibanje po odru, a to je doma težko. Vadim zmeraj sam. Nočem motiti ljudi naokoli, tako da me tudi moja družina ponavadi ne vidi in ne sliši, ko vadim. Katera je bila vaša največja vloga? Velikokrat igrate glavno vlogo? To je zelo težko reči. Hmmm ... V predstavi Agrokles in lev. No, ampak to ni edina glavna vloga. Lánsko leto v predstavi Deževniki in pa na filmu sem dostikrat odigral glavno vlogo. Koliko vlog ste že približno odigrali in kaj se zgodi z besedilom v vaši glavi po končai Igri? Mnogo. Igram že 25 let, na leto tri predstave, je to 75 vlog. Vsako vlogo pa odigraš približno 40-krat in več. Če nam nato rečejo, da predstave ne bomo več igrali, se besedilo naglo pozabi, če pa bomo še igrali, pa se skoraj nič ne pozabi. Na katerih področjih vse igrate? Največ in najraje igram v gledališču. Seveda pa večinoma vsi slovenski igralci igramo tudi na televiziji, ker je slovenskih igralcev premalo. V bistvu pa je premalo filmov, da bi imeli igralce samo na filmskem področju. Igram tudi na radiu. Včasih tudi sam kaj napišem, če me ravno prime. Napišem pa kakšen bolj smešen spomin iz svoje mladosti ali pa napišem pravljice za lahko noč. Ponavadi tudi to vlogo odigram sam, s pomočjo drugih. □CL, mmm mob GLORIA BAR GLORIA PEKOS Završ nik In ostali d. n. o. Mengeška 9 1236 Trzin Tel.: 715-315 del. čas: od 7.00 do 24.00 želimo vam vesel Božič in SRečno novo leto 1998 h božične k novoletne praznike Imtm Mmm Mfâfes Avtopralnica Vulkanizerstvo Komisijska prodaja vozil Kava Bar "MOBIL' Vsem Trzincem in svojim stránkám želimo vesele praznike in srečno novo leto 1998! Tel., Fax: 061 / 722 - 879 Ljubljanska 39 061 / 714 - 734 1236 Trzin GSM: 041 / 626 -174 • atelje za portretno in amatersko fotografijo • ekspres color in č.b. laboratorij • povečave in uokvirjanje fotografij \ŮACO MAJHENIČ s.p.si# ' foto reportaže Ljubljanska 91, 1230 Domžale ' fotografiranje za prospekte tel./fax: 061 721-057 • foto trgovina Delovni čas: od 8.00 do 18.30, ob sobotah od 8.00 do 13.00 V letu 1998 želimo vsem stránkám in Trzincem veliko sreće, veselja, zdravja, prav tako pa želimo tudi prijetno preživete božične praznike. V novem letu pa vam seveda želimo tudi čim več uspelih fotografij. T R G 0 V I 1 A Z 0BUTVÍ J'O ■ES ' Vsem Trzincem ter vsem svojim stránkám želimo vesele božične praznike ter srečno ter zdravo novo leto. Mengeška cesta 53/A, 1236 Trzin Tel.: (061) 724-182 Za nakup se priporočamo! ROBERT PANCUR Jemčeva 48 1236 Trzin Tel.: 061/711-273 V letu 1998 želim vsem svojim stránkám sreíe, veselja in zdravja, ter da bi bližajoče božične praznike preživeli kar najbolj prijetno. Podjetje za izvajanje cestno prometne signalizacije in vzdrževanja PE ČRNUČE, Brnčičeva 31 1231 Črnuče Telefon: (061) 161-14-83, 161-15-83 Telefon/fax: (061) 373-202 Vesele božične praznike ter srečno in uspešno novo leto, predvsem pa varno vožnjo želi vsem krajanom Signa d. o. ©., podjetje za izvajanje cestno prometne signalizacije. RTV SERV/S GQREHCs.p. telefon: 061 716-302 IjuMjanska 44, Trn'n mobitel: 0609 644 - I21 Popravila: - TV sprejemnikov, - PC monitorjev, - audio naprav. Montaža klasičnih in SATanten ter avtoakustike Vsem svojim stránkám želim vesele božične praznike in srečno novo leto 1998! ML: 061/1«Mfr00, Bttnka 14. TRZIN iTl bi U d. o. o. Podjetje MBB tzdeluje nadgradnje na tovornih vozilih, jih popravlja in vzdržuje. Izdeluje vse vrste kesonov in furgonov. Osnovni poudarek pri proizvodnji je na kakovosti, pristop do kupca pa je individualen. IZDELOVANJE VSEH VRST NADGRADENJ NA MOTORNIH VOZILIH, POPRAVILO IN VZDRŽEVANJE ZVONE VRHOVNIK TEHNIČNI DIREKTOR Gorenjska c 20 D, 1234 Mengeš, »: 061 737 - 530 061 737 - 641 Fax: 00386 61 737 - 530, SLOVENIJA mobitel: 0609 629 - 898 Vsem Trzincem, svojim strankom, partnerjem in kupcem želimo vesele božične praznike ter srečno novo leto! Cvedicarna Fani VACIK Dunajska c. 362, 1231 Ljubljana - Črnuče «: (061) 372-045 Želimo vam vesel božič in srečno ter zdravo novo leto. Izdelava usnjenih oblačil POŽÁRNÍK MARIJA, s. p. Trdinova 5, 1236 Trzin (061) 712-791 Vsem Trzincem želim srečno, zdravo in uspešno novo leto ter vesele božične praznike. BI radi Trzince In okolKana seznanlti s wojo dajanottjc, možnostmi nakupa pri vat, obwstili _, * takrajane o tam poraambnem? OGLAŠAJTE V ODSEVU! Dobra reklama Je pol uspeha, druga polovica pa Je priložnost, da ste z objavo v časopisa uspešni! Oglase, reklamne članke in druga obvestila lahko naročite ali sporočite na u radu KS Trdn, Mengeška 9, tel/fax-* 711-060, aD pri povetjenlldb in članfh uredniškega odbora Odseva. Market Pri Jurju Mengeška 47, Trzin Tel.: 714 ■ 948 Uoičimo árečne in veâeie božične in nouoietne praznike. ZaL uaijujemo ie uiem Itupcem in fill vabimo n uçfoclen nali up v meóecu decembru. v. m tudi svemu make-up. dokažite svoje nottanp ■ ^rHepoio Hma0itr'l\ Coktiřite nas na tél. (061) IŠMJW Oóueščamo vas tudiféa vam IS. do 30. decemôra o ï^m >ÍJ0% fiopuftS PIZZERIA ípwewm da OViaiEa 50LATE, SLADÍCE Odbilo n® pokušíno p\xx, testeniii/ ojokov, ravioîov, lazanje, solnt, sladíc in dobregn vin a še vedno vclj«.' Zeli vsem ôaôicam, mamicam, oïkom, iïedkom in ottokom veliko družinskega veselja, doôre volje in zdruvja v letu 98. Od 17. 12. do 21. 12. vam ob HRANI nudimo GRATIS MEÏEmî^B kavo. Sprejemamo rezervacije do 20 oseb! Tel.: 714 - 787. as O O IVI ŽALE Auôi AVTO SERVIS DOMŽALE Ljubljanska 1, 1230 Domžale, tel.: 061 716 185 Nova in rabljena vozila po ugodnih cenah! Tudi na kredit ! BREZOVCE 8, IOC TRZIN TEL.: 162 12 54; 162 12 57 (TAKOJ ZA PIRAMIDO) V SVOJI MALOPRODAJNI TRGOVINI PONUJA MODNE TKANINE PO UGODNIH CENAH IN ŠIVANJE PO MER: ODPRTO VSAK DAN OD 7h DO 19h V SOBOTO OD 8h DO 13h Želimo vam srečno, veselo, zdravo in uspešno novo leto 1 998 ter prijetne božične praznike. VESTICKE IZPOD ZAROMETOV rpoliko vam imam povedati, da člověk 1 sploh ne ve, kje bi začel. December je za igralce, režiserje, najrazličnejše anima-lorje představ eden najbolj delavnih mese-cev v letu. Toliko za uvod. Nič vas ne bom utrujal ter se vračal nazaj v letošnje leto - to ste lahko spremljali preko Vrstičk izpod žarometov skozi vse leto. Danes bi vam rad představil Uršo, za katero lahko s ponosom rečemo, da je naš perspektivni kader. Poznamo jo kot fo-tografinjo, novinarko, plesalko, igralko, režisérko (oprosti, Urša, če sem kaj poz-abil). Kot že nekajkrat nam je tudi letos pripravila - zrežirala - čudovito otroško igrico, seveda z otroki trzinske osnovne iole, za Miklavžev večer. Da, drage dame in gospodje, otroci so s svojimi velikimi, strmečimi očmi, s strahom, upanjem in na koncu z nasmehom na ustnicah spremljali dogajanje na odru, seveda v velikem pričakovanju Miklavža. Kakor veste, Miklavž ne pride brez dařil. In drznem si, v imenu vseh otrok, ki so spremljali predstavo, in drznem si, v imenu vseh staršev, ki so pripeljali svoje otroke na Miklavžev večer v trzinski hram kulture, zahvaliti se vsem sodelujočim, ki so kakorkoli pripomogli, da je predstava zaživela. Posebno zahvalo pa si zasluži Franci (Smukov), ki je z veseljem přiskočil na pomoč ter s tem pripomogel, da so se tokrat (in mislim, da ne zadnjič) Miklavž in njegovo spremstvo pripeljali na zapravljivčku s konjsko vprego. Franci, hvala. Je pa res, drage dame in gospodje, da imam prav v tem trenutku, ko pišem ta članek, malo ali malo bolj orosene oči, ampak tokrat ne od veselja ali prehlada, temveč od žalosti. Saj ne vem, ali bi vam zamolčal ali pa povedal po resnici, kaj se je pravzaprav zgodilo. In ven-dar, če se vam lahko pohvalimo z uspehi, je potrebno tudi obratno, priznati tudi poraze, kajneda? Če ste slučajno v zadnji številki Odseva brali Vestičke, potem zagotovo veste, da skupina igralcev pod imenom Franc K. tekmuje (je tekmovala) v KUDu France Prešeren v Trnovém z nasprotniki iz Vrhnike, ki slišijo na ime Potočkani in povedali smo vam še, da so Vrhničani zelo dobri. Ampak roko na srce, nikdar nisem mislil, da so zares tako moćni, da bi premagali tudi naše veterane v ligi. In zgodilo se je prav to. Toda po vem vam, drage dame in gospodje, da so ti Žabarji skupina samih fejst fantov, da o puncah sploh ne bi izgubljali besed. Po končani tekmi smo jim pošteno stisnili roke za njihovo prvo zmago in prvo tekmo v Impro ligi. To pa je tudi nekaj. Da pa ne bi bil članek ena sama dolina solz, vam z veseljem oznanjam novico, ki morda res ne bo obkrožila sveta, Trzin bo pa zagotovo. In to je! Naša Brigita, torej Brigita Dane (po domače Bramarca), je končno, da, drage dame in gospodje, je končno preživela svoj sodniški debi. Sodila je gimnazijskima Impro skupinama, ki tekmujeta v mladinski impro ligi pod imenom Silo. Sodila je strogo, vendar pošteno, tako kot se za tazaresnega sodnika spodobi. In medtem ko jaz kraćam in po papirju mečem besede, se v dvorani Kulturnega doma dogajajo zelo zelo čudne stvari. Pod vodstvom Renata Volkerja so na odru za-živeli: strašno strašni zmaj, ki pa se vendar na koncu izkaže, da pravzaprav ni tako strašen, kot je sprva zgledalo. Menda ga je bolel zob, pa še Jurij ga je namenoma (zanalašč) zabodel s hiidebardo v rep, tako da je zmajček od same žalosti in hudih bolečin bruhal ogenj. Na koncu z Marjetico postaneta prijatelja in tudi Jurij ga ne pre-ganja več. Ja, ja, v pravljicah je konec vedno srečen. In za koga so pripravili Kudovci to simpatično igrico? Za otroke seveda, in to za otroke iz vrtcev in za prvo in dru-gošolčke iz cele občine. Podjetno, ni kaj. In za konec leta vam želim srečno v novem letu in da bi si ogledali še več gledaliških představ, kot ste jih v tem letu. Vendar pa, prosim vas, ne pretiravajte s teatrom, enkrat za razliko si pa le oglejte na TV Obalno stražo ali kaj podobnega. Lep gledališki pozdrav! Jože Štih MIKLAVŽEVANJE Tako! Tradicionalno miklavževanje je zopet za nami. Dvomesečne priprave, lahko rečemo, da so bile uspešne. Najprej smo se 4. 12. 1997 z zapravljivčkom in dvema konjema popeljali skozi Trzin in se ustavili v trgovini pri Jurju in trgovini Flis v novem naselju. Še isti dan nas je čakal prvi nastop. Igrico smo zaigrali v domu za in-validno mladino v Kamniku. Bili smo tako uspešni, da smo dobili povabilo tudi za naslednje leto. Nato pa nas je 5.12. ob 17. uri v KUD-u v Trzinu čakal "finalni" nastop. Miklavž in angeli so se pripeljali z zapravljivčkom, in že zunaj pozdravili otroke. Hlađen večer pa so popestrili še trzinski gledališčniki - žonglerji, bru-halci ognja ... Nato je sledila igrica "Miklavž prihaja ..." in zatem še vrhunec dneva: prihod Miklavža in razde-litev daril. Z Miklavžem se vidimo zopet prihodnje leto ob istem času na istem naslovu, z novimi presene-čenji in s čisto novo igrico. Seveda pa ne pozabite na Božička, za katerega tudi že pripravljamo predstavo "Božično drevo" (na-pisal H. C. Andersen). Tekst in foto: Urša Mandeljc ÉiÉ ONGER P. D. TRZIN PLANINSKO DRUŠTVO ONGER TRZIlsTl IZLET V NEZNANO TUDI TOKRAT USPEL] PD Onger Trzin vsako leto pripravi izlet v neznano. Letos smo tak izlet v pripravili že petnajstič. Če me spomin ne vara, smo pred petnajstimi leti za cilj prvega taklnega izleta izbrali Svibno in Ostrovrharjev grad, ki stoji na tistem hribu. Sledili so Slivnica, Tinjan, Ostrež, Mala Kopa, Pšinc nad Uskovnico, Čemšeniška planina, Gomila, Mirna gora, Čaven, Donačka gora, Paški Kozjak, Žavčarjev vrh, Olševa. Tudi za tokratni izlet v neznano smo se zbrali pred trgovino Merkator v Trzinu, odkoder so nas popeljali v neznano. Avto-bus je bil skoraj poln, saj se nas je zbralo kar 47 planincev, od tega nekaj mladih in "manj mladih" članov našega društva. Vod-niki: Jože, Lojze in Tone so nas najprej prešteli, nato pa so nam dali nekaj napotkov. Odpeljali smo se v smeri Vrhnike. Pri ugibanju cilja izleta smo sodelovali vsi. Na vse pretege smo se trudili, da bi čim prej ugotovili, kje je ta neznani kraj. Vodnik Lojze nas je namerno zavajal z raznimi imeni in kraji, da ja ne bi prehitro uganili pravega cilja. Lojze nam je razdelil lističe, na katere smo napisali imena vzpetin, za katere smo mislili, da so cilj izleta. Za marsikoga je bila naloga kar trd oreh. Da bi nam pomagal, nam je vodnik prebral odlomek iz knjige Frana Levstika Martin Krpan. Pri opisu tovorjenja soli iz IN ŠE ... PD ONGER V PRICAKOVANJU NOVEGA LETA Planinci v poletni sezoni ne sestankujejo preveč radi, saj jih bolj mika potepanje po hribih, zato je zimski čas primeren za organizacijsko delo, sestankovanja in podobno. Tudi PD Onger se vsako leto za konec leta nekako prebudi in člani društva postorijo kaj tudi na organizacijskem področju. Društveni vodniki so tako že sestavili program izletov in akcij, ki društvo čakajo v prihodnjem, jubilejnem letu. Program akcij so, kot vsako leto, tudi letos natisnili na ličen stenski koledar, ki naj bi ga društveni poverjeniki v teh dneh začeli, podobno kot gasilci, upokojenci, dimnikarji in drugi, raznašati po trzinskih hišah. Verjamemo, Trsta se nam je skoraj vsem posvetilo, da gre za Sv. Trojico. Praktično vsi smo oddali pravilno izpolnjene lističe, ki so jih spravili v vrečo, iz katere smo kasneje v gostilni, pravzaprav kmečkem turizmu, izžrebali na-grajence. Avtobus nas je pripeljal do vznožja Sv. Trojice, kjer smo od vodnikov dobili še zadnje napotke in se nato v dolgi koloni podali proti vrhu. Nekateri so vzpon premagovali zlahka, drugi že malo težje, a na vrh smo prišli prav vsi. Zaradi hudega mraza in vetra se na vrhu nismo prav dolgo zadrževali, le toliko, da smo se malo okrepčali in se razgledali, potem pa smo se hitro spuščali v dolino, kjer nas je čakal avtobus. Vodnik nas je pohvalil, ker smo hodili dobro in brez nesreč, potem pa smo se zapeljali do gostilne, kjer nas je čakalo kosilo, kasneje pa še družabne igre mlade tudi tekmovanje v risanju. Nekateri so se z risanjem prav izkazali, saj so bile risbe res dobre. Za zabavo sem poskrbel tudi jaz s svojo harmoniko. Vzdušje je bilo zelo prijetno, nazaj grede pa so nas zabavali naši najmlajši planinci s svojimi šalami, z igranjem na instrumente in s petjem. Za trud so bili nagrajeni z raznimi dařili. Razpoloženi in zadovoljni smo se vrniii v Trzin. Nabrali smo si nekaj novih moči in imeli bomo lepe spomine. Ob tej priliki bi se rad zahvalil vsem spon-zorjem, ki so nam poklonili darila. Bralcem Odseva pa želimo zdravo in uspešno leto 1998 ter zadovoljne božične praznike. Žnidar Janez da bodo krajani veseli koledarja in voščila planincev, saj je koledar tudi tokrat Iep in bo lahko v ponos vsem, planinsko društvo pa bo z njim, vsaj upamo, nabralo tudi nekaj denarja za svojo dejavnost. NOVOLETNO SREČANJE BO Med tradicionalnimi vsakoletnimi akcijami društva so med trzinskimi planinci zelo priljubljena tudi novoletna planinska srečanja. Tokratno srečanje vseh, ki imajo radi hribe in simpatizirajo s trzinskim društvom, bo v soboto, 27. decembra, po 19. uri v gostišču Šorn na Zgornjem Dobenu. Kot vsako leto, bo tudi tokrat poskrbljeno za jedačo in pi-jačo, predvsem pa za dobro razpoloženje. Pogoj za sodelovanje na novoletnih srečanjih trzinskih planincev je vedno tudi ta, da mora vsak prinesti s seboj duhovito, zelo poceni darilo, ki ga položi pod jelko, potem pa "Božiček" z zbranimi dařili, ob glasnem ko- mentiranju, obdari prav vse udeležence zabave. Pohitite, še je čas za prijavo! Prijavite se lahko pri Jožici Valenčak ali katerem drugem članu upravnega odbora društva. PRIPRAVE NA 15. OBLETNICO DRUŠTVA PD Onger Trzin bo prihodnje leto prazno-valo 15. obletnico svojega obstoja. V počastitev jubileja bodo člani društva pripravili razstvavo, ki bo prikazala njihovo delovanje, izdali bodo društveni bilten, nameravajo pa razviti tudi društveni prapor, ki ga društvo še nima. Podrobneje bomo o jubileju poročali v prihodnji številki našega glasila, kot je slišati med najbolj prizadevnimi člani društva, pa bodo pr^ hodnje leto skušali spet obuditi društveni časopis Ongerčki, ki že več kot eno leto ni izšel. Veliko sonca, širnih razgledov, prijateljstva, veselja in smeha želi vsem bralcem Odseva v letu 1998 planinsko društva Onger, hkrati pa vošči vsem tudi vesele in blagoslovljene božične praznike! Šahovsko društvo Trzin želi vsem sokrajnom vesele in prijetne božične praznike, ter veliko sreče, zdravja in zadovoljstva pa tudi šahovskih užitkov vletu 1998! [MLINSKI ODSEK: ZOPET USPEH NAŠIH MLADIH PLANINK Planinska srečanja mladih v društveni hišici spet potekajo. Otvorili smo jih, 12. II. 1997 z "gorniškim simpozijem", ki so se ga udeležili ugledni strokovnjaki Šljastiman, Edgar B. dipl. ing. gorništva, Bracov Koren, PBH - predstavnik Grčije in mični tajnici. Zraven je bilo še nekaj (ne)naključno izbranih predstavnikov planinske mladine, saj je bilo število sedežev ome-jeno. Popolnoma resno smo obravnavali predlog pravilnika Miadinske komisije, ki postavlja omejilev pri zgornji starosti načelnika - 26 let. Za predlog se nismo ogreli, so pa mlada dek-leta predlagala, da se v pravilnik zapiše, da naj bo načelnik predvsem lep. O načelnici niso razmišljala. Srečanje smo zaključili s huronskim vzklikan-jem pod točko razno in pojedino po točki razno. Zavel je nov veter v našem odseku. Bracovemu Korenu je odpihnil vse dlake z oprsja, zdaj pa se veselo pripravljamo na predvolilno kampanjo. Do 30. septembra leta 2000 (upam, da sem si datum pravilno zapomnila) moramo v skladu z novim pravilnikom, ki je bil sprejet na zboru načelnikov na Igu, izvoliti dovolj mlađega načelnika/načelnico. Lepota ni pogoj! Časa imamo še dovolj. Do dne, ko bomo svobodno zadihali pod novim vodstvom, pa se bomo še naprej srečevali v društveni hišici vsako drugo sredo v mesecu ob 20.00. Tudi krožka na OŠ ne bomo ukinili in tudi na izlete bomo še hodili. Lep planinski pozdrav! Irena Mučibabič P. S. Decembrsko srečanje mladih v društveni hišici se je že zgodilo. Kljub mrazu v Orlovi sobi smo tam zdržali skoraj dve uri. Ob diasih smo obujali spomine na Bavšico in Borisa, na lansko lekmovanje Mladina in gore ter na letošnji tabor v Trenti. V pri-hodnjih mesecih se nam obetajo zanimivi gosti - vrhunski alpinisti: Tomaž Humar, Marko Prezelj, Viki Grošelj ... Prednovoletno srečanje bo. Datum je do-ločen, le to še ni znano, ali bomo cvrli krompirček ali kalamare. Vam pa želimo srečen in trezen preskok v novo leto, po doskoku pa čim bolj varen korak - predvsem v gorah! Verjetno vas že daje radovednost, kako so se naša dekleta odrezala na 9. državnem tekmovanju Mladina in gore v Podlehniku. f^o ja, malce nas je sram priznati, saj je glavni urednik Odseva menda izjavil: Kako se sploh upate priti v Trzin s tako slabo uvrstitvijo. O. K. Krivda je naša! Dekleta so dosegla 3. (tretje) mesto med 71 ekipami, ki so si ga po napetem "podaljšku" delile z ekipo iz Podlehnika. Letošnji testi so bili kar zahtevni. Ni zadostovalo samo golo znanje, naučeno je bilo potrebno tudi uporabiti. Uspeha smo veseli, saj je odraz večletnega delà pri planinskem krožku, seveda pa imajo dekleta tudi iz šole veliko uporabnega znanja. Uspeh so tekmovalke zalile s sokovi, mentorja pa s "pristno planinsko živaljo" pivovarne Laško. Pica se je tudi prilegla. Ker bistvo planinstva ni tekmovanje, čeprav se kakšno priznanje kdaj pa kdaj tudi prileže, poglejmo, kaj se na mladinskem odseku še dogaja. NOVICE ŠPORTNEGA DRUŠTVA TRZIN Kar na začetku moramo pohvaliti naše športno društvo, ki se je zelo potrudilo in nam je v decembru pripravilo lepa presenečenja. V četrtek, 18. 12. 97, bo božično-novoletna zabava za najmlajše prebivalce našega kraja. Otroci iz trzinskega vrtca se bodo ob 18.00 uri skupaj veselili Božička, ki jih bo obdaroval, ogledali si bodo igrico Božično drevo, ki jo pripravlja naša sodelavka Urša Mandeljc, skratka, ta dan bo veliko veselja za male Trzince. Ob tem lahko napišem, da se je ŠD Trzin odzvalo na javni razpis Občine Domžale za finančno pomoč za Veseli december, ki bi bistveno pripomogla k lep-šemu praznovanju naših maičkov. Tudi tokrat je občina Domžale pokazala svoj mačehovski odnos do KS Trzin, saj ni odobrila nobene pomoči. Že sam podatek, da Športna zveza občine Domžale dodeljuje dotacijo v visini 6.263 SIT na mesec našemu športnemu društvu, nam da misliti, da bo v tej smeri potrebno nekaj ukreniti. Pa pojdimo k bolj veselim novicam Še enkrat vas vabimo na trzinsko silvestrovanje, ki bo 31. 12. 97 ob 20. uri v dvorani Kulturnega doma v Trzinu. Rezervacije niso potrebne, za hrano in Çijaco bodo poskrbeli naši prijatelji iz Glorija bara. SD Trzin se intenzivno pripravlja na prihajajočo smučarsko sezono, skupaj z njimi upamo na obilno snežno odejo, saj bo v Dolgi dolini omogočeno vsakodnevno smučanje na urejeni progi, za okrepčilo bo poskrbel tudi stalno odprt bife. Za najmlajše bo organizirana smučarska šoia. Informacije dobite pri Tonetu Županu na KS, tel. 711-060. Že dva meseca pa v telovadnici OŠ Trzin vsak četrtek poteka otroška telovad-ba za vse malčke od 2 - let. Svojega otroka še vedno lahko prijavite pri Igorju Kralju. Ob tej priliki bi se ŠD zahvalilo Mc'Donaldsu za [McDonald's Mrak i sons d. o. o. Branilo/a 15 1230 Domžale Tel.: 716-412 Tel./lac 716-410 ' proznovonje rojstnih dnevo» ob prisolnosti hostese, 1 ogled reslavrocije, 1 telefonska prednaročilo za skupine, 1 přenosná "oronge bowl", 1 darilni kuponi, doslova veijih norotil. pomoč pri otroški telovadbi. Enkrat na mesec nam namreč posodi rekvizite. V veliko pomoč pa nam je tudi Jan bar, ki nam prav tako posoja telovadne rekvizite. Žal moramo povedati, da je košarkarski turnir, ki naj bi potěkal 9. 11. 97, odpadel. Pa naslednje leto! In nacrti za naslednje leto? Ljubitelji šaha naj se pripravijo na šahovski turnir, ki ga bomo organizirali v januarju, pa tudi na maškerado v febru-arju nismo pozabili. Vendar bomo to prihranili za naslednjo številko. Nuša Matan 'SU* Snfoe ¥ teiv 1111 mm želi Il M Trgoavto Koper TRGOVINA BURNIK Mengeš • Prešernova 3 telefon/fax: 061 737 785, mobitel: 0609 648 422 âcso snežne verige Weisenfels od 6.240 SIT dalje dalje akumulatorski polnilci Bosch, Poko od 5.608 SIT preizkuševalec kisline akumulatorja samo 671 SIT preizkuševalec tekočine hladilnika samo 671 SIT brisalci za vetrobranska stekla od 1.194 SIT/par dalje dodatne stop luči od 1.440 SIT dalje pretočna prostostoječa črpalka za tekočine samo 10.920 SIT agregati za pranje vozil, traktorjev itd od 31.318 SIT dalje tekočina proti zmrzovanju za pranje stekel 11 od 438 SIT dalje avto tepihi - univerzalni od 2.112 SIT dalje sobna kolesa - Viva digital od 32.160 SIT dalje motokultivator Goldoni - uno 5S samo 199.815 SIT motorna žaga Husquarna - 61 FF samo 71.064 SIT motorna žaga Partner 370 samo 33.600 SIT motorno kolo Tomos APN 6 - Alpina novi model samo 134.800 SIT j VEDNO NA ZALOGI: mot. olja Castrol, Valvoline, Elf, Mobil, Mapetrol, Proton in Rsl antifriz - koncentrat in razredčeni, akumulatorji Fiamm za motorna kolesa, osebna in tovorna vozila - 2 leti garancije, zimske in letne pnevmatike Sava in Pneumat, prt-Ijažniki Fapa + dodatki za smuči, magnetni prtljažniki za smuči, sedežne prevleke, športni volani, spojlerji, rezervni deli; mehanični rez. deli, pločevina, elektro material Iskra, Saturnus, Helia, Bosch in Ves, drugi material za osebna in tovorna vozila, tovorne prikolice, kolesa Rog in Atala, skuterji Piaggio, ročno elektro in navadno orodje in drugo. Plačilo kupljenega blaga tudi na 1 + 7 čekov ali s kreditom brez pologa. Kolesa Rog 10% popusta na gotovino ali 1 +1 ček, možen nakup na 1 +11 čekov brez popusta in brez obresti! Trgovina je odprta: vsak dan od 8.-19. ure, sobota od 8.-12. ure Obiščite nas in se prepričajte o naši bogati ponudbi in konkurenčnosti cen. VSEM KRAJANOM TRŽIM IN OKOLICE ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IH SREČNO NOVO LETO 1998. 2. PREHODNA SKIRCA BORISA PATERNOSTA IN ZAČETEK PIONIRSKE DRŽAVNE LIGE 3. in 4. januarja 1998 bo v Trzinu veliko strdsko tekmovanje »2. prehodna skirca Borisa Paternosta«. Pričakujemo najbolj-še střelce iz vse Slovenije. V začetku novega leta se drugič zapore-doma spominjamo odličnega trzinskega strelca Borisa Paternosta, ki je bil žrtev prometne nesreče. Dvodnevno tekmovanje na najvišji ravni bo potěkalo 3. in 4. januarja, na 18-mestnem strelišču v telovad-nici OŠ Trzin, s pričetkom ob 9:00 uri. Pomerili se bosta obe kategoriji strelcev -puškaši in pištolaši. V premorih, ki bodo na vsako uro in 45 minut, bo mogoče kar na strelišču opazo-vati in kaj pobarati tekmovalce, ki se bodo s poskusnimi streli dokončno osredotočili na črno piko v tarči. Za vse udeležence prireditve bodo pripravljene razne družab-ne igre, tekmovalci pa bodo deležni tudi toplega golaža. O predvideni kakovosti tekmovanja naj priča podatek o najbolje uvrščenih letos: puškaši - Martin Strakušek, Grega Boh in Rajmund Debevec, pištolaši pa Peter Tka-lec, Janez Štuhec in Vinko Srečko. Prisrčno vabljeni! Naši pionirji pa se lahko pohvalijo z dobrim začetkom v državni ligi. Tudi pionirji ne počivajo. Ravno so pričeli s tekmovanji v državni ligi, ki bodo trajala do aprila 98'. Začetni rezultati pričajo o dobri pripravljenosti najmlajših. Trenutno je v društvu pet standardnih pio-nirjev, ki se glede na najboljše rezultate na treningih menjajo v tričlanski ekipi, ki nastopa v državni ligi. Poleg ekip lahko na tovrstnih tekmah sodelujejo tudi posamez-niki. Vaditelj Damjan Klopčič takega posa-meznika izbere pri novincih, ti so v društvu trije, in s tem pridobiva nove moči. Na prvi od osmih tekem so nastopili Kolene Tine, Blažič Anže, Maglica Simon in posameznik Jakša Tilen. Najboljši med njimi je Kolene Tine, ki hodi v osmi razred OŠ in bo moral naslednje leto že zamenjati serijsko puško za standardno in prestopiti k mladincem. V ta namen že občasno strelja s standardno puško, vendar ne prepogosto, kajti razlika v teži je dva kilograma, to pa je za mlado telo, ki je še v rasti, nevarno breme. Ob novem letu želimo vsem krajanom zdravja in veselja, našim sponzorjem pa predvsem poslovnih uspehov. Našo zahvalo naj přejme: BIRING d.o.o., glavni sponzor (Trzin), JAN BAR. sponzor disciplin s puško (Trzin), SERVIS HTAR IN REKLAMNI NAPISI ŠINKO TOMAŽ s.p. iz Loke, oh pomoči ANDREJA PERNETA iz Trzina, KOVINOPLASTIKA KOSMATIN VINKO s.p. (IOC Trzin), MT INTERNATIONAL Ljubljana, MIZARSTVO PEVC »Nov veter v lesu« (Trzin), JEMKOPLAST JOŽE KOSMATIN s.p. (Trzin), LTVARNA UBAMETAL - PIRC DARKO s.p., ČIŠĆENJE STEKEL MDŠIČ FRANC s.p. (Trzin), POHIŠTVENI SALON MASKO (Trzin), GLORIJA BAR (Trzin), ČISTOĆA d.o.o. (Trzin), SLAŠČIČARNAOGER (Trzin), TRGOVINA UNITAP d.o.o. (Trzin), KIMI (Trzin), NAPREDEK DOMŽALE za dobro oskrbo na veselici. Daljne zvezde svetijo na vas in na trudno tiho zasneženo polje ... S cerkvice samotne vabi glas: Mir Ijudem na zemlji, ki so blage volje. (Iz pratike Vodnikove družbe) Grudna mraz in sneg, žita dosti prinese prek in prek. Ako se grudna bliska in grmi, drugo leto vetrov dosti buči. Ako se zmrzlina grudna ne odtaja, še prosinca hujši mraz nastaja. Ce na božič dežuje, prihodnje leto močo oznanjuje. 0 božiču zeleno, o veliki noči sneženo. Ce o božiču led visi raz veje, se velika noč vsa v cvetju smeje. 0 božiču za steno (mišljeno je zunaj na soncu!), o veliki noči za pečjo. Sveti dan vetrovno, k letu bo sadja polno. Svetal božič bo dal jeseni polni kozolec. Ce na Štefanje (sv. Štefan - 26. december) burja buči, trta prihodnjič nič kaj ne obrodi. Ce Silvester piha in kiha, na dan novega leta pa se sonce prijazno nas-•niha, se slaba trgatev obeta. (Slov. ljudski rek) Gruden — Gruden je slovensko ime za zadnji mesec v letu, in ki je bil že zapisan v prvém písmenem dokumentu iz I. 1466. Ime gruden ima svoj koren v besedi gruda. Poznamo zmrznjeno grudo ledu, kakor tudi prsteno grudo na polju. Tudi glagol gruditi, -im v pomenu razdrobiti, razbiti, lomiti ni neznan. Tako je umel in razložil že B. Kumerdej v svojem rokopisnem besednjaku I. 1798. Vendar poznamo še več drugih imen za mesec december, postavim: grudnik, kolednjak, srežavec, ranozimen. Pri poljakih in Ukrajincih je ime gruden v vsakdanji rabi, pri Slovencih pa ga bomo uveljavili. Čehi in Hrvati pa imajo za ta mesec ime prosinec, ki velja pri Slovencih za mesec januar. Zdaj, ko smo skoraj na koncu leta, v mesecu grudnu, berimo, kaj je o tem zapel Oton Župančič: Gruden je truden, se je že naveličal, časa voz nam bo v snegu obtičal -kar zazvene kraguljčki kot smeh: mladi Prosinec na novih saneh. (Lit. pratika 1914) LUKA VRANČIĆ, DRŽAVNI PRVAK V KARATEJU Pravzaprav sem prlčakovala malce starejšega in mogoče malo močnejšega fanta. Pa sem spoznala zelo prijetnega devetnajstletnlka, pravega mlađega športnika. Luka obiskuje prvi letnik Fakultete za družbene vede, smer sociologija. V Trzinu živi že 13 let, tudi osnovno šolo je obiskoval v našem kraju. Kdo te je navdušil za karate? Za karate so me navdušili predvsem kung fu filmi. Vedno sem si želei, da bi se tudi jaz znal tako dobro boriti kot junaki iz teh filmov. Kakšni so bili začetki? V drugem razredu osnovne šole sem se vpisal v Karate klub Domžale, moj prvi trener je bil Darko Kotar, kasneje pa se je zamenjalo veliko športnih učiteljev. Kaj pa kasneje? Ko sem napredoval, sem začel hoditi na treninge v Ljubljano, v Karate klub Forum. To je največji klub v Sloveniji za sankukai. Kakšna je razlika med posameznimi vejami karateja? Tako je, nekateri stili poudarjajo borilnost, imajo drugačne povezave korakov, dru-gačne stile udarcev... Postal si državni prvak? Ja, državni prvak sem v bistvu nekaj let. Prej sem bil državni prvak v kategoriji dečkov, potem pri mladincih do 18 let, zdaj pa sem že dve leti prvak v kategoriji starej-ših mladincev. Kakšne barvě je tvoj pas? Rjav, vendar sem postal tudi mojstrski kandidat, tako da bom verjetno naslednje leto junija že dosegel temnejšo barvo - črni pas. Kaj pomeni barva pasu? Pašovi pomenijo samo dokaz za boljše znanje in boljšo tehniko v karateju. Vrstijo pa se po vrsti: trije beli, rumeni, oranžni, zeleni, modri, rjavi in deset črnih. Deset črnih!?! Ja, ker pas ne pomeni, da si najboljši, tu gre predvsem za znanje in zares pravilno tehniko. Kdo odloči, kakšen pas ima kateri od karateistov? Glavni mentor, saj te vse leto opazuje, kako napreduješ, dvakrat na leto pa imaš možnost napredovanja, vsako leto imamo tudi v Umagu karate šolo in tam se vidi, kdo je sposoben priti na višjo stopnjo. Kako pa potekajo treningi? Obvezni treningi potekajo dvakrat tedensko v klubu, vendar jaz treniram najmanj pětkrát na teden, v klubu ali doma. Trening se deli na tri dele: pozdrav, ogrevanje in osnovna tehnika. So te že kdaj poškodovali? Ne, moram potrkati na les, je pa res, da je pri takem športu veliko nezgod, polomljene noge, kakšne odrgnine sem in tja ... Malo je treba paziti. Kaj pa na ulici? Si to svoje znanje že kdaj uporabil pri t.i. normalnih Ijudeh? Neee, zaenkrat mi svojega znanja še ni bilo potrebno dokazovali izven klubskih prostorov, sicer pa nisem take vrste člověk, da bi se me dalo kar tako spraviti s tira. Seveda pa bi v zelo skrajnem primeru uporabil tudi kakšen trši prijem. Ali sploh smete uporabljati to svoje znanje izven kluba? Načeloma ni etično in sprejemljivo za karateista, da bi se pretepal izven kluba niti da bi zaradi svojega znanja izzval kakšne pretepe. Vendar nikoli ne veš, morda ti to znanje pride kdaj prav, seveda le za samoo-brambo. Pověj mi, je kaj žensk v vašem klubu? Ja, seveda so, same fejst punce, nekaj jih ima celo črni pas. Niso kar tako. Luka, hvala lepa za pogovor, želimo ti še veliko uspehov in seveda - črni pas. Nuša Matan NASTOP ROCK GLASBENIH SKUPIN NA VIRU imeli svojega predstav-' nika. Nastopile so sku-p pine: Fikus, Embrio, JJ Sraufi, Brown Sugar in Ten Cap Chew. Po oceni vseh jje koncert lepo uspel. Bomo ^ý tak koncert kdaj doživeli tudi v Trzinu? 29. novembra je na koncertu rock skupin na Viru pri Domžalah pred številnimi mladimi oboževalci nastopilo S skupin rockerjev. Zanimivo je, da le v eni od skupin Trzinci nismo NARAVOSLOVN1 DAN naredili horenčkov sok. Roïrebovali smo korenčke, jabolka, rdečo peso. Čez nekaj časa smo šli v učilnico. Tam srno se pripravili, da bomo iz semen naredili dve sliki. Iz katerih semen smo delali slike? Iz koruznih, bučnih in sončničnih semen. Naredili smo pa sliko sončničnega cvela in žilni klas. Čez nekaj časa nas je poklicala Iva na bučno rižoto in zelenjavno juho. Zelo je bilo dobro. Tamara Klavžar 1. a Prelepo mi je bilo. Jedli smo kruhke. Obloženi so bili s smetano in skuto. Pili smo jabolčni, korenčkov in pesin sok ter jedli korenčkove piškotke. Slastni so bili. Ta dan je bil krasen. Moja zlata Iva, hvala. Anja Bavčar 1. a Najboljša je bila rižota. Imeli smo se lepo. Samo mi ni bilo vse tako dobro. Poskusil sem vse. Peter Jurše 1. a Meni se je zdela juha zelo dobra. Vzel sem jo osemkrat. Takih dnevov si še želim. Silvi Habat I. a Stvari, ki jih občutimo in zaznamo s čim več čutili, si ni težko zapomniti, če pa ob tem doživimo še pozitivna čustva, nam stvar zlepa ne bo ušla iz spomina. V prvem razredu spoznavamo člověkovo bližnjo okolico. Mednjo sodi tudi vrt. Sre-dišče našega zanimanja je bila zelenjava. Ogledali smo si jo v naravnem okolju, v knjigah, jo otipali, vonjali, estetsko doživeli in okusili. Del tega doživljanja nam je omogočila gospa Iva Dolenc, ki se je prijazno odzvala mojemu vabilu. Ves dopoldan je ustvarjala okusne zelenjavne jedi in nas poučila, kako v naravi neškodljivo ravnamo 2 gospodínjslťími odpadki. Večino odpadkov je pripravila za nadaljnjo obdelavo (kompost, pomije) le malo pa jo je končalo v kanti za smeti. V gospodinjski učilnici je mamljivo zadišalo in komaj smo čakali, da okusimo zelenjavne dobrote. Pravo veselje je bilo opazovati učence, kako z užitkom jedo pripravljeno hrano. Gospe Ivi se zahvaljujemo za prijetno doživetje. Zvonka Majdič in učenci 1. a razreda 22.10. smo imeli prvi naravoslovni dan. Že prvo šolsko uro smo šli v gospodinjsko učilnico. Tam smo sedli za mizo. Zakaj pa smo sploh prišli v tisto sobo? Zato ker je prišla k nam Lukova babica Iva připravit jedi iz zelenjave, iz jabolk in zelenjave pa sok. Prvo smo pripravili obložene kruhke. Ko nas še ni bilo, jih je Iva namazala s kislo smetano in skuto. Obložili pa smo jih z naribanim korenčkom, peteršiljem, cvetačo, kdor je hotel, pa je dobil tudi rdečo peso. Potem smo [PELOVNI NOVEMBER V VRTCU TRZIN - ŽABICA ... Tudi v novembru nam v vrtcu Žabica ni bilo dolgočasno. V skupini pikapolonic smo se tako posvetili pripravam živali na zimo. Obiskali smo lovca Jožeta, ki nam je zanimivo pripovedoval o svojih lovskih do-godivščinah. Razkazal nam je trofeje, ki jih je uplenil na lovih, pokazal pa nam je ludi čisto pravega lovskega psa. Veselili smo se prvih snežink, naredili smo sneženega moža in že preizkusili hrib, ki ga imamo na igrišču. Konec novembra smo skupaj s starši izde-lovali okraske, s katerimi smo okrásili sobo in hodnik, da se bodo tudi pri nas ustavili Mildavž, Božiček in dedek Mraz. Vsak dan odpremo predalček na advent-nem koledarju, ki nam prinaša pre-senečenja: dobre misli, skriti zaklad, darila, različne naloge. Zadnji dan novembra pa smo se skupaj z drugimi skupinami odpeljali v Ljubljano v lutkovno gledališče, kjer smo si ogledali Trdoglavčka. Medvedek se je tako prikupil otrokom, da jim je bilo ob odhodu kar hudo. Po predstavi pa smo izkoristili Priložnost in odšli na živilsko tržnico, kjer smo utrjevali oktobrska spoznanja o sadju to zelenjavi ter si kupili banane in se Posladkali. ... IN VESELI DECEMBER V VRTCU ŽABICA December je za vse, še zlasti za otroke, mesec veselja. V vrtcu Žabica Trzin so si v skupini metuljev tako za vsak teden decembra posebej sestavili pester program dejavnosti, ki v tem mesecu malčkom krajšajo čas in lepšajo prednovoletne dni. Najprej so poskrbeli za okrasitev igralnice, potem pa so se začele vrstiti številne dejavnosti, ki pri-našajo veselje in smeh na lička malih "metuljčkov". Imeli so glasbeno predstavo, med katero so se seznanili z otroškimi Ijud- skimi pesmicami, obiskali so knjižnico Domžale in preizkušali svoje talente v pred-novoletni likovni delavnici. Med zanimive-jšimi točkami z njihovega programa naj omenimo še zgodbico Zajčkova hišica, dežela slaščic, predstavo učencev srednje vzgojiteljske šole Šivilja in škarjice ter izde-lovanje novoletnih voščilnic za mamice, očke in vse, ki jih imajo otroci radi. December je v vrtcu res super mesec! PRIPRAVE NA ZIMOVANJE ŽE TEČEJO Tudi to zimo bodo v vrtcu pripravili zimovanje za malčke. Ker imajo dobre izkušnje z njimi, so tudi tokrat organizacijo zimovanja na Ambrožů pod Kr-vavcem zaupali podjetju Leštan & Leštan. Zimovanje bo od 2. do 7. februarja, organizatorji pa napovedujejo, da bodo otroci tam smučali in tekli na smučeh, poskrbeli pa bodo še za celo vrsto drugih iger na snegu in za prijetno in družabno življenje otrok tudi takrat, ko ne bodo na snegu. Janja, Petra DEZINFORMACIJSKI VRTINCI MED TRZINCI "K..cpa tak rekord. Pogledam dol in evo kriminala," je svojo mukotrpno pripetijo žrtev jela razlagatl svojim rešiteljem. (Turk je 4. z desne ali 5. z leve) Turkov Srećko se je sprva takole veselil... JO KDO POZNA? V bližini gradu Jablje je pred dobrim tednom dni našega znanca, gobarja -amaterja, Srečka Turka čakalo kar dvojno presečenje: goban velikan in pod njim človeška roka . Silno čustveno prelresen in pod vplivom maliganov se je zvrnil vz-nak in nato ječal na pomoč več kot osem (8) ur. Kriminalisti so dali skrivnostno roko v medicinsko analizo ...nato pa osupel obstál pred zmaličenlm udom... strokovnjakom, ki so iz nje izluščili naslednja dějstva: gre za žensko, starost 30 - 40 let, s prekomernim holes-terolom, slabše poraščeno in po vsej verjetnosti (ne)srečno razvezano, s krvno skupino A. Postavni možje zaradi po- moči pri osvetljevanju ozadja tega dogodka (po nepreverjenih govoricah naj bi šio za zločin) in srhljive najdbe naprošajo morebitne očividce in občane, naj kakršnekoli informacije sporočijo prek interneta na naslov http://w.w.w.trz.roka. Medtem pa so za našega Srečka poskrbeli kar njegovi rešitelji sami, člani kluba Kaveljci in Korenine, ki so se na srečo občana Turka prav takrat mudili na pogozdovalni udarniški akciji POGOZD 97. Ponudili so mu šilce znanega in čik, ga skulirali ter pozorno pri- --—--x sluhnili njegovi frapantni gobarski štoriji. Krlmimalist Egon Kremžar: "Domnevamo, da gre za zelo razlreseno osebo ženskega spola. A zakaj? Njene stvari smo našli v krogu najdbe 200m in več... Sumimo, da seji je zgodilo kaj hudega, kaj pa, pa še ne vemo. Preiskava je v toku. Trudimo se :..." Srečkova sreča v nesreći - Anketa: IMA SAMOSTOJEN TRZIN PŘÍHODNOST? Popularna "PŠATVOČ" dobila nov večnamenski objekt Komisar Rex: "Wuffw! Matiasz Tiinka: " Gazdak levesek lorrásuiz oszibarak rostos kedvenc édes. Nyerô szôrp fedé szo/ô tisztàgi betét. holbaszkrem! Gôrog holbaszkrem!!" I I MNENJA NISO SPODBUDNA, VSI NISO ZA! I .-■- ■- _________________ Vas zanima, kaj si o samostojni občini mislijo naši sokrajani? V DVORANI KUD-a BOMO UDOBNEJE SEDELI Takole je bilo na slavnostní primo-predaji prepotreb-riega objekta. Fántje niso skrivali zadovoljstva. Če primerjamo grafa - diagrama úspěšnosti '96 in '97 naših vrlih fantov, hiporaa dobimo jasen odgovor na vprašanje o upravičenostl te naložbe PŠATVOČI TUDI POZIMI TRDO DELAJO! Tisti, ki poznate naše reševalce iz priljubljene Pšate, veste, kako na-poren je v vseh vremenskih razmerah, še zlasti pozimi, njihov vsakdan. Bdijo nad varnostjo šolarjev, kopalcev, drsalcev, ribičev in vseh pijanih, pri tem pa jim ni žal nobena na bregu přebita ura, pa čeprav v nočni izmeni. Da bi bili njihov delovni pogoji še bolj člověku prijazni, jim je zavod Tivoli-bazeni podařil dotrajano halo B, ki so jo po delih s prosto-voljnim delom přenesli v strugo Pšate. V tem večnamenskem objektu solidarnosti zavzeto vadijo tudi njihovi stanovski kolegi "Pšatvoč ponoč" in skupaj veselo prerokujejo zmago nad rečnimi nezgodami. Stavkovni odbor: Zanoškar, Pudgar, Cileníek Predstavnik za stike z javnostjo: Smrke Stavkokazi: Bonko, Knnuplež, Rumenigge Odpuščeni: Konciuja, Karate Kid, Jablonský in ostali Statistika je dovolj zgovorna. Ob koncu leta moramo pohvaliti občino Domžale in tudi Županjo Cveto Zalokar Oražem, ki je držala besedo in zagotovila trzinskemu Kulturnemu društvu Franc Kotar denar za nakup 150 novih, udobnejših stolov za dvorano trzinskega kulturnega doma. Stole smo že močno pogrešali, saj so stari že vse bolj škripali, zaradi neudobnosti stolov pa naj bi bil celo obisk představ v domu manjši. Zdaj so stole le pripeljali in ročno sta jih v dvorano znosila kar predsednik sveta KS Tone Ipavec in predsednik KUD-a Jani Mušič (v zapisniku drugi garači niso omen-jeni - če smo koga iz-pustili, naj nam bo odpuščeno). Denar za nakup stolov, vrednih 800.000 SIT, je občina odobrila po 'em, ko so se Trzinci odzvali javnemu razpisu za vzdrževanje in obnovo kulturnih domov v občini. Napisali so sicer, da bi želeli trzinski kulturni dom obnoviti v precej večji meri. Med drugim bi radi na podstrešju uredili nove prostore, ki bi jih lahko še kako koristno izrabili za različne dejavnosti. Ker pa gre zdaj še precej denarja za odplačevanje obnove Kulturnega doma v Domžalah in sanacijo ograj ob domžalskem pokopališču, smo Trzinci lahko veseli, da bomo vsaj udobno sedeli na zborih krajanov in predstavah naših gledališčnikov. Če kdo delà slabo in se boji, da bi se to razvedelo, je pri njem celo v slabém zrnce dobrega. Če pa kdo delà dobro in stori vse, da bi svet za to zvedel, je pri njem tudi v dobrem koreni-na slabega. (kitajski pregovor) NOVIČKE GASILSKEGA DRUŠTVA TRZIN Dan odprtih vrat 24. oktobra je bil v gasil-skem domu Trzin dan odprtih vrat. Priložnost za ogled doma in za seznanitev z delom gasilcev sta izkoristili dve skupini osmošoicev iz OŠ Trzin. Predsednik GD janez Stebe jim je představil društvo, poveljnik Ivan Ruči-gaj in podpoveljnik Hermi Verbič pa sta jim pokazala nekaj praktičnih vaj. Na žalost drugih obiskoval-cev, kljub povabilu v Odsevu, ni bilo. Nenapovedana medsektorska vaja Na državnem posestvu Pšata se je v mesecu požarne varnosti odvila največja medsektorska gasilska vaja na območju občine Domžale. Ker je bila nenapovedana, so za čas in mesto treninga vedeli le poveljniki posameznih društev. Takšni preizkusi so nujno potrebni, da v primera večjih nesreč vsakdo natanko ve, kje je njegovo mesto in kaj je njegovo delo. Ker v Trzinu nimamo svoje cisterne z vodo, morajo naši gasilci mesto prvega gašenja prepustiti ekipi, ki jo ima in nenehno skrbeti za njeno polnost. Vendar se ne vznemirjajte. Imamo izkušeno in požrtvovalno ekipo, ki ob požaru poišče najbližji hidrant ali kakšen drug vir vode (npr. potok). Včasih so imele vasi, zlasti hri-bovske in vse, v katerih je le te primanjkovalo, kar požarni bazen, ki je moral biti vedno poln. Uporabiti je niso smeli v druge namene, celo v primera suše ne. Veselica za veterane Seveda se niso le urili, temveč tudi plesali in se gostili. Na veselici v gasilnem domu Zeja Sv.Trojice so se zbrali gasilci, stari nad 63, in gasilke nad 50 let. Takšnih Trzince v je enajst, udeležilo pa se jih je osem. Odlična gasilka iz Ihana je za vsakega obiskovalca zabave pripravila po en krof in teh je moralo biti kar 127. Veterani so bili zelo veseli, da so se spomnili nanje. Njihova generacija je, kot vsaka, nekaj posebnega, toda zaznamovana z udarniškim delom pridnih rok, ki so sezidale tudi naš gasilni dom s stolpom, v katerem bodo vsak čas zamenjali obrabljena okna, ki jih je izdelal kar gasilec Kajfež Tone. Novi gasilci V Domžalah poteka tromesečni tečaj za gasilce, ki se ga udeležuje tudi šest trzinskih fantov. V februarju 1998 pa se bo volilo novo vodstvo Gasilskega društva Trzin. Petletni mandat se izteka in upamo, da bodo prihodnjiki prav tako dobro vodili in usposabljali gasilce ter varovali naš kraj! Gasilski koledar za leto 1998 Natisnjen je že tradicionalni gasilski koledar. Na njem je tokrat upodobljen približno 400 let star sv. Florjan brez glave iz trzinske cerkve. Devetsto koledarjev bodo gasilci, razdeljeni na trinajst ekip, raznesii po naših domovih do božiča. Viktorija Pečnikar Oblak BOŽIČNO-NOVOLETNO SREČANJE STAREJŠIH KRAJANOV IN INVALIDOV Tudi letos se bo naša krajevna skupnost ob koncu leta spomnila starejših krajanov in invalidov. Tudi letos bo komisija za zdravstvena in socialna vprašanja pri Svetu KS v dvorani KUD-a v Trzinu pripravila srečanje, namenjeno vsem starejšim in invalidním Trzincem. V nedeljo, 21. t. m., bo v kulturnem domu prav tako ali pa še bolj zabavno, kot je bilo lani, ko so za dobro razpoloženje skrbeli Kamniški koledniki. Tokrat bo goste zabaval Miha Dolžan s svojimi citrami in vedno mládími in lepimi melodijami. Představil se bo tudi trzinski dekliški cerkveni pevski zbor. Veliko prilike bo tudi za sproščen klepet s starimi prijatelji in znanci, saj se je v minulem letu zgodilo toliko zanimivega. Srečanje se bo začelo ob 16. uri, vsi, ki bi radi prišli, pa nimajo prevoza, naj to sporočijo gospe Viki Kreča na sedežu KS, tel.: 711 -060. Převoz bodo preskrbeli predstavniki KS. Sicer bo vsak dobil na dom posebno vabilo, v kolikor pa tega pomotoma ne přejme, velja vabilo v ODSEVU. Utrinek z lanskoletnega srečanja Gasilsko društvo Trzin želi vsem kraianom Trzina in vsem bralcem Odseva prijetno božično praznovanje ter uspešno, zdravo in veselo novo leto 1998, ki naj vsem mine brez nesreč in Požarov! ; F S PUCAM I NAD TRZINOM mLi-^mrn fttl «r ^^^ IR: ..J.-' S"' ^JEs-'«®jkSB' ajjjBEgEg^""»* - . "Hl "■ . MÁL ' ÉéSfeJ n M ... Bsvá.gJ^MIBB Pri sosedihi^S Miklavž tradicionalno rad zaide v Depalo vas. Tako je s svojim spremstvom izgledal letos. VABILO TRZIN KE IN TRZINCI Vabimo vas, da se v prijatni, razposajeni družbi svojih najbližjih, svojih prijateljev, sosedov, sokrajanov in drugih veselih ljudi družno poslovite od tega leta in nazdravite novemu letu 1998 na TRZINSKEM SILVESTROVANJU v dvorani kulturnoga doma v Trzinu. Zabava se bo začela 31.12.1997 ob 20. uri zvečer, trajala pa bo do jutranjih ur naslednjega leta. Poskrbljeno bo za pijaco in jedačo (topli ter hladni bife) in seveda tudi za zabavo. Vabita vas Sportno društvo Trzin in Gloria ZAKAJ PA NE OBLAČILA PO MERI IN LASTNIIZBIRI 3E BLAGA? grosističnih podjetij s tekstilom pri nas. Poleg grosistične prodaje najrazličnejših vrst blaga znanih tujih tekstilnih podjetij našim podjetjem in trgovinam po vsej Sloveniji podjetje Marka v Trzinu kupcem nudi tudi maloprodajno ponudbo modnih tkanin po ugodnih cenah. Kupci imajo res bogato izbiro najrazličnejših vrst blaga; praktično za vse priložnosti. V podjetju Marka, kjer imajo kar 15 zaposlenih, nudijo pestro ponudbo nekaterih najuglednejših tekstilnih podjetij iz tujine - če omenimo le kakovostne tkanine znanega itali-janskega proizvajalca Miroglio, pa francosko zamko Tisavel ali pa blago nemške tovarne Kufner, pa je za poznavalce dovolj po-vedanega o kakovosti izbire. Vendar v Marki ne zanemarjajo naših kakovostnih proizvajal-cev tkanin. Med balami blaga v podjetju Marka boste prav gotovo lahko našli blago, ki bo ustrezalo vašim zahtevam in potřebám. Prijazni proda-jalci vam bodo radi priskočili na pomoč pri izbiri s strokovnimi nasveti, ko enkrat izberete blago, pa si v Marki lahko daste oblačila tudi sešiti. V podjetju imajo namreč šiviljo, ki vam po naročilu, po meri, sešije oblačila. Naročila sprejema predvsem ob četrtkih. Maloprodajna trgovina v podjetju Marka je odprto vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 13. ure. Pridite in prepričajte se o bogati izbiri in prav gotovo boste spoznali, da si lahko ceneje omislite zelo kakovostna in točno po vaših merah narejena oblačila iz modnih tkanin. Z naročilom oblačil pa ob praznikih lahko prijetno presenetite tudi svoje najbližje. Sj^-'Sfe naveličali konfekcijskih oblačil? ;ŽeWć"flčkaj: posebnega, povsem po svojem okusu in svojih merah? Nič lažjega kot to! Izberite si blago in si dajte sešiti svoja oblačila! Zelo ugodna prilika za to se vam ponuja v obrtni coni Trzin, takoj za piramido (Brezovce 8). Tam že drugo leto posluje podjetje Marka, ki je sicer že devet let eno najuspešnejših Najpomembnejša stvar življenju je ; Ijubezen. Ljubiti pa ne moreš niti v ? preteklosti niti v bodočnosti. Ljubiti je mogoče vedno samo v sedanjosti. (Lev Nikolajevič Tolstoj) Brž ko začneš sebe imeti za pomembnega in si domišljaš, da \ so tvoje kreposti pomembne, ker so tvoje, postaneš jetnik lastne j nečimrnosti in celo tvoja najboljša J delà te bodo zaslepila in prevar-ala. Potem boš, da bi obránil sebe, , začenjal v dejanjih drugih povsod -odkrivati grehe in napake. (Thomas Merton) Storite vse, kar je v vaši moči, da dosežete tisto, kar ljubite, sicer boste ljubili tisto, kar dosežete. (George Bernard Shaw) Molčati ni nobena umetnost, pa vendar je těžko (slovenski pregovor) PRIPRAVLJENI NA NOVE TEHNOLOGIJE JEROVŠEK KOMPJUTERS jého^ÉK computers Ne vem, res ne vem, če si je gospod Matjaž Jerovšek, ko je ne tako daljnega leta '89 ustanavljal podjetje Jerovšek Computers d. o. o. predstavlja), da bo tako rekoč v osmih, da gospe in gospodje, v osmih letih, na vseh koncih Slovenije postavil na trdne temelje osem, da to ni napaka, osem poslovnih enot, kjer poleg prodajnih ar-tiklov, nudijo tudi kakovostne servisne storitve. Naj si jih drznem našteti: Murska Sobota, Maribor, Novo mesto, Kranj, Nova Gorica, Koper, Ljubljana in zadnja, katere otvoritev je bila II. 12. 1997, v Domžalah. Kakšen položaj, ugled in težo ima podjetje Jerovšek Computers na slovenskem poslovnem in računalniškem trgu, se je izkazalo tudi ob otvoritvi, saj sta prodajno storitvene prostore na Breznikovi 17 poleg generalnega direktorja podjetja gospoda Sitarja odprla tudi podpredsednik slovenske vlade Marjan Podobnik in gospa Županja Cveta Zalokar Oražem. Seveda pa se je na otvoritvi poslovne enote trio tudi kar nekaj eminentnih ljudi s področja raču-nalništva. Uspehi, ki jih nizajo enega za drugim, niso naključni, ampak so sad trdega delà, rezultati raziskav, in jih postavljajo na 1. mesto med vsemi računal-niškimi podjetji v Sloveniji. Kot trdijo sami, je uspeh přineslo strokovno delo in tudi pravilna izbira part-nerjev. Naj jih omenim le nekaj: kot prva sta vsekakor Intel Corporation, ki je že desetletja vodilni proizvajalec v mikroraču-nalniški industriji, ter podjetje Microsoft, ki prav tako že desetletje kroji svetovne trende v razvoju programske opreme. Poleg teh pa so še avtoriziran prodajalec izdelkov podjetij: Creative Labs, Liyama, VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO vam želi kolektiv trgovine FLIS in vas v decembru vabi k ugodnemu nakupu: pršut kmečki UP KRAS 1kg 3.012,00 SIT sir MAXI SPECIAL b.p. 1kg 962,00 SIT kava mleta ZLATI MINAS 100 g 119,00 SIT čokolada MILKA 100 g (vsi okusi) 115,00 SIT napolitanke MANNER lešnik 450 g 273,20 SIT keksi DOMAĆICA čokoladni 350 g 367,60 SIT Čokolešnik 200 g 159,00 SIT margarina PETRA 500 g 172,10 SIT olje sončnično SONČNI CVET 11 195,20 SIT sok marelica DAN 154,00 SIT sok pomarančni 50% FRUCTAL 144,40 SIT vino belo 11 VINAG 163,40 SIT vino briško belo 11 204,90 SIT vino muškát OTONEL 0,75 1 304,60 SIT hrana pasja ČAPI 1,2 kg 308,40 SIT hrana za zunanje ptice 1kg 166,30 SIT prašek pralni PERSIL 3,6 kg 889,00 SIT toaletni papir SANYA 8/1 343,60 SIT Akcija velja do razprodaje zalog. Pripravljamo različne narezke po naročilu! Se priporočamo. Canon, Epson in Hewlett Pacard. Glavni vhod v svet raču-nalništva, in to na Breznikovi 17, je za nas odprt. In prosim vas, ne razmišljajte, da bi vanj vstopili šele jutri, storite to danes! In ne pozabite, pojem Jerovšek Computers je visoka kakovost. O ugodnih cenah in še bolj ugodnih plačilnih pogojih pa se morate prepričati sami. Jože Štih Foto: Stane Mesar Generalni direktor podjetja Jerovšek computers g. Sitar, podpredsednik slovenske vlade g. Marjan Podobnik, lastnik podjetja g. Matjaž Jerovšek in gospa Županja Cveta Zalokar Dražem na slavnostní otvoritvi novih prodajno staritvenih prostorou. SinjpsS Dařila, dařila! Lepo jih je prejemati, izbira pa je včasih že prav težavna. Ne moremo ves čas kupovati sladkarij in steklenic, še zlasti, če mora tisti, ki mu darilo kupujemo, paziti na težo ali pa ima pravzaprav že vse, kar bi mu lahko kupili kot darilo. Pa vendar so tudi možnosti za nakup ko-ristnih in včasih tudi malo drugačnih daril! V podjetju Simps'S pravijo: Zakaj ne bi svojim najdražjim in prijateljem kupili darilo, ki jim bo mogoče olajšalo vsakdanje težave ali pa jih zaščitilo pred morebitnimi zdravju škodljivimi pojavi?! V maloprodajni trgovini podjetja Simps'S lahko izbirate med zares pestro ponudbo izdelkov, ki kot dařila prijetno presenetijo praktično vse, od najmlajših pa do najstare-jših, ženske, moške, še zlasti pa tište, ki se ubadajo s kakšnimi telesnimi težavami. Pri Simps'S-u lahko najdete najrazličnejše pripomočke za nego dojenčkov, za zaščito otrok, ženske bodo verjetno zanimali najra-zličnejši kozmetični preparati, pripomočki za masažo, kopeli, za ohranjanje vitke postave, za boj proti celulitisu, moške pa bodo pritegnili pretehtano izbrani in lično oblikovani kompleti prve pomoči, pripomočki za preživljanje prostega časa v naravi, kompleti prve pomoči za v avtomobile, najrazličnejši sanitetni material, na primer sredstva za zaščito kože pred soncem pri smučanju. Skoraj vsakega kdaj tudi zanima, kako je z njegovim krvnim pritiskom. V Simps'S-u pa ponujajo najrazličnejše merilce krvnega pritiska, ki so zelo kakovostni in enostavni za uporabo. Prijazne prodajalke vam njihovo uporabo tudi prikažejo in vam pojasnijo vse podrobnosti. V SIMPS'S PO KORISTNO DARILO Med izdelki, ki jih ponujajo v maloprodajni trgovini Simps'S-a, pa je tudi izredno bogata ponudba izdelkov, ki pridejo prav starejšim Ijudem, pa tudi tištim z različnimi zdravstven-imi težavami in motnjami. Zakaj naj ne bi kakega prijatelja, ki ima zdravstvene težave ali pa je invalid, obdarili s kakim pripo-močkom, ki mu bo olajšal življenje? Se mogoče zavedate, da je okrog nas izredno veliko invalidov in da ima tudi praktično vsak od nas kako hibo? V Simps'S-u vam bodo prodajalke prijazno pomagale pri izbiri in sve-tovale, kupljeno darilo pa vam bodo tudi okusno zavile. Ko smo se s poslovodkinjo Vanjo Šimon - Božič pogovarjali o izdelkih, ki jih kupci naj-pogosteje kupujejo za darila, nam je povedala, da se stranke največkrat odločajo za ra-zlične merilce krvnega pritiska, naštela pa nam je še celo vrsto drugih izdelkov, ki so mogoče lahko tudi dobra ideja za vaš nakup, pa naj gre za novoletno darilo ali pa za izdelek, ki ga boste kupili zase. Med drugim je omenila: masažne kadi za noge, masažne aparate z dodatnim gretjem ali pa za masažo proti celulitisu, masažne hlače proti celulitisu, osebne tehtnice, električne zobne ščetke in prhe, pripomočke za nego nog in nohtov, ortopedske natikače, biserne kopeli, pripomočke za kopanje, to so rokavice, soli in kopeli - ki jih ponujajo že v darilni embalaži. Lepo darilo je lahko tudi negovalna kozmetika priznanih proizvajalcev, za mlade mamice pa tudi pripomočki za nego dojenčkov. Okusno darilo so lahko vlažilci zraka, grlne blazine za postelje, električni grelci za noge, nenazadnje pa tudi toplo spodnje perilo za moške in ženske ali pa grelni ramenčniki in komolčniki, marsikaka ženska pa bo vesela tudi hlačnih nogavic proti krčním žilam. Ne nazadnje pa, zakaj ne bi komu od starejših prijateljev kupili tudi sprehajalne palice? Izbirate lahko med lešeními, zložljivimi ... Idej kolikor hoćeš! Treba je le priti v trgovino Simps'S-a, se sprehoditi med policami in izbrati, kar se vam bo zdelo najugodneje. Svoje najdražje boste prijetno presenetili! V podjetju Simps'S svojim stránkám v prednovoletnem času nudijo posebno ugodnost! Vsi, ki boste v trgovino prišli nakupovat s kuponom Simps'S-a, ki ga objavljamo v tej številki Odseva, boste deležni posebnega 5 % popusta. Vse, ki boste kupili darilo, vredno več kot 10.000 SIT, pa čaka še posebno priložnostno dar-ilce. Trgovina podjetja Simps'S je odprta vsak dan od 8.00 do 18.00, ob sobotah pa od 8.00 do 13.00. Vse podrobnejše podatke lahko dobite tudi po telefonu: 162-13-52. ! KUPON KUPON KUPON I Darilni kupon za bralce SinjpsS j Odseva omogoča 5 % I popust pri vseh nakupih I v trgovini Simps'S. Vsi ki kupijo za več ! kot 10.000 SIT prejmejo tudi darilee. PODJETJE SIMPS'S ŽELI VSEM TRZINCEM IN BRALCEM ODSEVA VESELE PRAZNIKE TER ZDRAVO, USPEŠNO IN SREČNO NOVO LETO 1998! Nasvidenjejanuarja! VSEM NAŠIM PACIENTOM ŽELIMO OBILO / ' FUIOTfKÂWhM \ / VOONÍ TtKAPIJC \ ' BLATNI OBLOGE - TANGO N TOR., SRE., ČET. 12h-21h MASAŽE (terapevtska, športna, vodna) REFLEKSNA MASAŽA SHIATSU ROČNA LIMFNA DRENAŽA AROMATERAPUA ZELIŠČNA SAVNA BISERNA ZELIŠČNA KOPEL 1998 informacije na tel.: 061/162-18-37 OPEL V DOMŽALAH ZDRAVJA V LETU Md© in SALON, LJUBUANSKA 110, DOMŽALE, TEL.061/716-092 aWÏOienna VUQ>/l# IVC^OllO d.o.o. SERVIS, Kamniška 19, DOMŽALE, TEL.061/715-333 PRODAJA VSEH MODELOV OPEL, SERVIS IN NADOMESTNI DELI, AVTOELEKTRIKARSKE STORITVE ZA VSE VRSTE VOZIL. MOJ NASLEDNJI AVTO! WATT ELEKTRO, d.o.o. praznike in srečno Novo leto 1998! Odprto imamo vsak. dan, tudi ob nede)jah in praznikih od 7.00 do 22.00. NE POZABITE, PRI OGRU BOSTE VEDHO DOBRODOŠLI! Trzin, Mengeška cesta 26, tel.: 715 699. Veletrgovina in maloprodaja elektroinstalacijskega materials Dunajsko 421, Ljubljana Črnuče Trgovski center Črnuče - bivša Črnuška opekarna delovni čas: 9h-16h, sobota: 8h-13h Telefon: 061/37 23 51, tel.ifax: 061/37 16 92 GOTOVINSKI POPUSTI SLIKOPLESKARSTVO IN FASADERSTVO Mengeška 53a, Trzin 1236 Trzin Telefon: 061 724 240 Telefaks: 061 724 182 Mobitel: 0609 618 760 ooo ANDREJ KRIŽMAN s.p. Ml ZLATARNA M.I.L. Loparič & Matej PRODAJA ZLATEGA NAKITA, ODKUP. PREDELAVA IN 1ZDELAVA NAKITA TER POPRAVILA Kidričeva 11, 1236 TRZIN, tel.: 061 711 014 SERVIS IN TRGOVINA RTV TEHNIKE DUŠAN HRIBAR s.p. tel 061/710-209 061/722752 Delovni čas vsak dan od 8 00 • 12 00 in od 11.00 19.00, ob sobotoh od 8.00 - 13 00 TV SPREJEMNIKI - VIDEO REKORDERJI RADIO APARATI - HI-FI NAPRAVE Vesele Božične praznike in srečno novo leto 1998 vam želi papirnica čačka Trzin, Kidričeva 11 tel.: 711 -014 mesarstvo kmetič Mengeška 31. 1234 Trzin tel.: 713 - 537 Vsem svojim cenjenim stránkám želimo vesel Božić in srečno Novo leto! Zahvaljujemo se vam za celoleten obisk in zaupanje in se še naprej priporočamo! Z>ùl6**u fùAiC IOC TRZIN felc Softcttt vetiá* ďiece u ctavevpt tetu Î99X Praznična akcija v Napredkovih trgpvinah Želimo Vam vesele praznike in srečno novo leto 1998 KEllMANNS MAIONK» elkov OJAko-^s« 2IO TRGOVINA S POHISTVOM Dunajska 421 (TC Čmuče -stara Črnuška opekarna) tel.: 161 -30-30 Delovni čas: od 9h. -13. in 15. - 19. ure, ob sobotah od 9. - 13. ure. SEDEŽNA GARNITURA SIMONA S FOTELJEM: 122.000 SIT BREZ FOTELJA: 99.000 SIT PRODAJA PO ELEMENTIH DOBAVA 14 dni NAJUGODNEJŠA CENA V FLOCKU 89.600 SIT V COVEJEM USNJU 158.000 SIT V UMETNEM 73,900 SIT USNJU 59.000 SIT 200 x 160 cm, po naročilu tudi druge velikosti. VZMETNICE: • ORTOPEDICO 190x90 12.900 SIT • MEDICAL 190 x90 21.900 SIT druge dimenzije po naroćilu KUHINJA IW u 1