Status kranjskega učiteljstva — potreben revizije. Čez mesec dni se snide deželni zbor, da reši najvažnejše zadeve naše dežele. — Če tudi stvar, o koji hočem v nastopnih vrstah govoriti, ne pride pred Božičem na vrsto, vendar hočem vže sedaj pisati o njej, da se naši poslanci in občinstvo začasa seznanijo ž njo. V mislih imain status kranjskega učiteljstva. — Status, kakoršen je sedaj, — je po svoji sestavi nelogičen, nepravilen in čisto krivičen. — Nelogičnost in nepravilnost statusa zakrivi dejstvo, ker bazira uvrščenje v status na definitivnem imenovanji. — De- finitivnost nima za ucitelja razun nekaterih pravnih pravic in pravice do petletnic — nobenih drugih pomembnih nasledkov, zato se je le čuditi, da se je s stalnim nameščenjem zvezalo uvrščenje v status. — Edino pravilno in logično bi bilo, da se učitelj uvrsti v status takoj po prebitem izpitu učne usposobljenosti. — Kakor s tem izpitom pridobi pravico do pokojnine, tako naj bi zadobil pravico do uvrščenja v status. S pričetimi stetimi leti v penzijo naj bi pričelo njegovo pomikanje po lestvici v statusu. Posledice nepravilno sestavljenega statusa pa segajo tudi v preteklost ter delajo inarsikomu — nehote — krivico. Da bode to laglje — tudi neučitelju tnneti, — hočem stvar kolikor možno na kratko pojasniti. V ta namen mi je poseči v dobo pred letom 1890. Ta čas so bili za učiteljstvo 4 plač. razredi: po 400, 450, 500 in 600 gld. A te plače so bile zvezane s krajem, ne z osebo. V enem kraju si imel 400 — v drugem 500 gld. plače, — odvisno je bilo to ponajveč od sreČe in pa od pokroviteljstva recte: protekcije. Zgodilo se je prav pogosto, da je imel učitelj — nsmolar", kateremu se ni moglo ničesar očitati — po 25 in še veČletnem službovanji 400 gld. — njegov za polovico mlajsi — a slajši in srečnejši tovariš pa 500 gld. plače. — To je bilo v dobi cilindrov, belih rokavic in kljukopritiskanja. — Poleg teh idilično prijetnih razmer je bilo pa še to, da z 2. izpitom ni bil zvezan noben avancement; kolikor si imel kot provizoričen, toliko si imel kot definitiven; z definitivnostjo si pridobil petletnice — druzega nič. Definitivnost je bila pa za človeka, ki je imel le 400 gld. plače in druzega nic7 večinoma le -pobožna želja", — zakaj treba je bilo plačati takso imenovanja in 12°/0 plače v penzijski fond, torej okroglih 75 gld. — ostane 325 — sedaj pa živi. Ta velikanski dohodek je potem marsikaterega napotil, da je velikodušno ostal toliko časa provizoričen, dokler ni dobil ali mesta z boljšo plačo ali pa kakih postranskih zaslužkov, s katerimi je plačal pristojbino in druge pritikline. Nekaterim so pri tem potekli 2, drugim 3, 4 in še drugim pa še po več let. Za sedaj imajo ti možje — po 40, po 60, 80 in še po več prednikov več v statusu, kakor njihovi srečnejši tovariši, ki so bili gmotno toliko trdni, da so vže 1. leto po 2. izpitu zmogli takso i drugo poplačati. — To je ena jasna stran; pokazati hočem še drugo, ki pa še bolj kričL — Definitivno irnenovanje je bilo preje — ce je še danes ne vem, — čestokrat odvisno od dobre ali zle volje glavarjeve; včasih Ti ni bil naklonjen iz kateregakoli vzroka — včasih pa malomareu, da ni utegnil rešiti Tvoje prošnje. — Na Notranjskem službuje ucitelj, ki je pred leti prosil definitivnega nameščenja na svojem takratnem službenem mestu; tekmeca ni bilo nobenega, kvalifikacija najbolja. Po uloženi prošnji čaka: 2, 4, 6, 8, 12 mesecev, in glej, 12. mesec ga doleti stalno nameščenje. — In kaj je bil vzrok tej naglosti? — Glavarju dotičnega okraja se tekom 11 mesecev, beri enajstih mesecev, ni zljubilo sklicati seje c. kr. okrajnega šolskega sveta. Znan nara je slučaj, da je prošnja nekega učitelja za stalno nameŠčenje čakala 15 mesecev rešitve pri dotičnem okrajnem šolskem svetu; poprej je pa že v zaČasnem svojstvu služboral ta učitelj pet let, ker dotični okrajni glavar ni hotel razpisati službe v stalno nameščenje, povdarjaje, da se začasnega učitelja laglje kaznuje kakor pa stalnega. Pot do stalnega nameščenja tega učitelja je bila dolga celih 6 let! Mož, ki ima dvanajst otrok, bi moral biti že davno v II. plač. razredu, a vsled krivice, ki se mu godi, jih ima še v III. plač. razredu blizo 100 pred sabo. Na ta način je prvi učitelj izgubil eno leto pri petletnicah in ima sedaj 20 prednikov v statusu več — nego bi jih imel sicer. Škoda in krivica, ki jo ima pa drugi učitelj, je pa naravnost v nebovpijoča. Isto se je zgodilo tudi neki učiteljici v istem letu, pri istih razmerah in pri istem glavarju. Kdo je kriv? — kdo 'prvrne škodo? Takih in enakih slučajev je še več. Iz navedenga je pač razvidno, da ni vse v redu, da je status popravila potreben. — Pri popravilu se ne gre za kako dobroto, temveč za pravico, za pravilnost. — Zato bode tudi naše geslo: revizija statusa tudi v navedenem oziru. Dolžnost človeka je, krivico popraviti; in če status krivico dela, če je — če tudi nehote — krivično sestavljen, je te krivice odstraniti. Dolžnost naših poslancevbode, to vprašanje spraviti na dnevni red letosnjega zasedanja ter je tudi rešiti v tem smislu, da se vrši uvršeenje v status s prebitim 2. izpitom,*) ne pa z definitivniin imenovanjem. *) Tako je tudi v Šleziji in na češkem in to je edino pravično. Urednistvo.