Uredniš ka priloga „Kmetovalcu“
VRTNAR.
List s podobami za šolsko vrtnarstvo, vrtnarstvo sploh
in za sadjarstvo.
Št. 21. V Ljubljani, 15. novembra 1891. Letnik IV.
Japonska trdolesnica.
Japonska trdoleska je jako hvaležna sobna rastlina, ki prav rada uspeva, zato jo prav toplo priporočamo. Japonska trdoleska je sorodna naši domači trdo-leski (farske kapice) ter se latinski imenuje euonymus japo-nicns. Ta rastlina je vse leto zelena, prebije po več mesecev v zakurjeni sobi in ob času, kadar ne poganja, ne zahteva prav nič solnčne svetlobe, zato jo je po zimi celo v kleti lahko hraniti. Razmnožuje se s potak-nenci. Posebno lepa je veliko-listna japonska trdoleska. (var. macrophyllus) in pa belo ali rumeno obrobljena in zlatošarasta (var. aureo-va-riegatus), katero kaže pod. 45. Da ta rastlina, katero vzgajamo zaradi njenega lepega listja, zadobi lepo okroglo obliko, moraš mladi večkrat vršičke odščipati. Lonec, v katerem je vsajena, napolni s prstjo, ki sestoji iz 4 delov tratne in 3 delov gozdne prsti, potem iz enega dela suhega in zdrobljenega kravjaka, iz enega dela svišča in enega dela stolčenega oglja.
Podoba 45.
Gnoj za sadno drevje.
Znano je, da po obilni sadni letini malokedaj pride*’zopet bogata sadonosna letina. Saj tudi drugače ne more biti, ker zemlja ne more vedno obilne hrane
82
dajati	drevesu, katero se o bogati letini tako	rekoč unese ter nima	več potrebne
moči,	da bi nastavilo tudi dovolj cvetnih	popkov za prihodnje leto,	in če bi jih
tudi nastavilo, ne more jih vzrejati, ker pomankuje mu potrebne hrane.
„Zemlja peša, drevje ne rodeva več tako obilno" — pravijo naši ljudje. Ees je. Vedno le jemati ji, a nikdar ji povrniti, to jo mora oslabiti. Res je, da drevo, na priliko hruševo, dela silno globoke korenine, ki dospejo do onili zemeljskih plasti, do katerih ne more nobena druga rastlina pririti. Pa v 50 letih tudi pobere drevo mnogo redilnih tvarin iz zemlje ter slednjič mora pešati prav zarad pomankanja živeža, katerega ne dobiva več v tej medli zemlji. Drevo hira in peša, dokler ne usahne popolnoma. A do tega, d\ bi sadnemu drevju pripomogli s primernim gnojem, nismo še prišli, ker še vedno smatramo drevo za rastlino, ki naj se sama preživlja.
Ako hočemo, da bodo naša sadna drevesa redneje in obilneje rodila, posnemati moramo poljedelce, ki pusti zemlji pomagajo z gnojem. Tudi sadjar mora iskati	si pomoči v gnoji, brez katerega bo	le	redkokedaj imel bogate	letine. Sadnemu	drevju moramo z gnojenjem vsaj	en	del onih tvarin, katere	je nam dalo
po sadji, povrniti. Zagotovljen pa sme biti sadjerejec, da bo imel največi dobiček on sam, ker sadno drevje mu bo jako hvaležno in bogato povračalo, kar je od njega prejelo v dar.
Kako pa treba gnojiti sadnemu drevju?
Gnoji se lahko s hlevskim gnojem, ki se pred zimo krog drevesa potrosi, da ga zimska vlaga spira v tla Vsakakor pa treba zemljo krog debla za 1 meter na široko prekopati. Na to prekopano zemljo se naspe gnoj tet se ž njo tudi nekoliko pokrije. Premlad in preslamnat ne sme biti hlevski gnoj, v slamnat gnoj se kaj rade miši priklatijo.
Prav posebno potrebno pa je, da se gnoji, na priliko s kompostom, pred zimo ali po zimi, da pride po snegu in dežji redilna gnojnina do spodnjih plasti, po katerih se navadno razprostirajo najboljše korenine. Koder imajo obilo hlevskega gnoja, lahko tako postrežejo sadnemu drevju.
Gnojnica pa je izvrstno gnojilo za sadno drevje, ker pride prav naglo do najtanjših korenin, ki pa se navadno nahajajo le po najglobokejših plasteh.
Z debelim, na konci zaostrenim kolom ali tudi s krampom se okrog debla, pa nekoliko od njega, napravijo luknje po '/t metra globoke, in vanje se vliva gnojnica, katero treba, ako je močna, navadno z 4/3 vo^e stanjšati. Dobro pa je, da je gnojnica uže nekoliko stara, to je, da je vže povrela.
Prav primeren gnoj za sadno drevje si napravimo, če nabiramo v uepro-dirno jamo ali v kad navadne hlevske gnojnice in vanjo nametavamo smeti, pepela, pepelike, saj ter pustimo, da vse to dobro povre. Po potrebi prilijemo vode, da ni premočna ta tekočina, posebno če jo rabimo ob suhem ali celo vročem vremenu. V izkopane luknje se vliva taka gnojilna voda, in potem čez nekoliko časa se luknje zaspo z zemljo ali pa le z ruševjem pokrijejo. Nikdar pa ne smemo rabiti take premočne pa premlade gnojnice, ker bi lahko mladim korenikam škodovala po svoji razjedljivosti, vsled katere koreninice lahko usahnejo.
Z gnojnico se gnoji sadnemu drevju ali zgodaj spomladi, ali pa koncem julija in začetkom avgusta, — v poslednji dobiy pa mora biti dokaj stanjšana, in najboljše je, da se gnoji ob močnem deževji, če se je tak tekoč gnoj uže razkrojil in povrel, silno hitro se spozna njegova korist: v malo tednih skoro opešana drevesa poženo iz nova krepke mladike, če je še tako drobno sadje, v treh tednih neverjetno odebeli. Tak tekoč gnoj pomaga posebno meseca avgusta, da debeli sadje, katero tudi ne odpada, ker drevo pridobi več moči. Prav posebno pa koristi s tem, da drevo oživljeno po takem gnoji izdelava močne cvetne popke, kar se v tej dobi vrši. Onim sadjerejcem, ki imajo stare onemogle sadne
83
vrte, kakeršni se nahajajo le prepogostoma, prav toplo svetujemo, naj pred z mo okopljejo drevje, namreč prekopljejo vso trato, ali vsaj krog vsakega debla zemljo za 1 meter na široko. Pogostoma je prav to, ker je trata na sadnem vrtu stara, vsa posuta in trda, vzrok, da peša drevje, in ni je boljše pomoči v takem slučaji, nego da se taka stara trata prekoplje pred zimo in pognoji. Tako prekopavanje zemlje pospešuje, da prihaja v zemljo zrak s svojim kisieeem, prepotrebnim za razkrojevanje še nerazkrojenih rudninskih tvarin. Paziti pa je treba pri prekopavanji, da se korenine drevju ne ranijo
Da okopana drevesa bogato rodč, izpričuje nam izkušnja, da po zelenjadnih vrtili, po katerih so sadna drevesa zasajena in ki se zaradi vrtnih rastlin obilno gnoju in prekopavajo, rode sadna drevesa navadno obilno in redno leto za letom.
Umni sadjerejci poskušali so tudi razne rudninske gnojilne tvarine, na pr. pepel, zmlete kosti, žveplenokisli kalij itd. Poskušnje so dokazale, da gnoj, ki je sestavljen iz pepela in zmletih kosti, jako pospešuje cvetje. S tako mešanico pognojeno majhno, komaj 3 '/^ metra visoko drevo je imelo nad 1800 cvetnih popkov. Prav obilen sad imelo je drevje, kateremu se je pognojilo z mešanico zmletih (razkrojenih) kosti in žveplenokislega kalija, vsakega po 2 kilograma. (Zmes 2 kilogr. zmletih kosti in 2 kilogr. žveplenokislega kalija zadostuje za 12 dreves,)
Gnojnica in pepel, in sicer na 10 kilo gnojnice 1 kilo bukovega pepela, naj bode torej jako toplo priporočena gnojilna tvarina za sadno drevje.
Dandanes mora poljedelec uprav v umni gnojitvi iskati si pripomoči, da ž njo prisili pešajočo zemljo do le sploh mogoče velike rodovitnosti. Prav tako naj tudi sadjerejci izkušajo iz sadnih vrtov dobivati najobilnejših dohodkov, kar bodo gotovo dosegli, če si bodo pomagali z umnim gnojenjem sadnih vrtov in dreves.
Prezimovanje cvetlic.
Odkar je nastopila jesen, prihaja vreme čim dalje mrzlejše. Cvetja kras gine s polja in vrtov. Cvetlice se pripravljajo na dolgo zimsko spanje, da si zadobe novih moči za prihodnjo spomlad, ko bode zopet potreba obleči se v novo praznično obleko. Za cvetlice v naravi je že skrbljeno, da jim zimski mraz ne more naškoditi. Drugače pa je z našimi udomačenimi cvetlicami, koje gojimo v loncih. Večina jih je došla iz toplejših krajev, zato naše zime ne morejo prenesti. Zavarovati jih je torej treba zoper mraz. Ako smo jih po leti imeli na prostem, na vrtu ali kje drugje, prenesti jih moramo v varno zavetje, da ondi prezimujejo.
Pri večih vrtili imajo v to svrho rastlinjake, kamor o pričetku zime premestijo cvetlice in po katerih kurijo toliko, kolikor treba cvetlicam toplote. Ker so pa rastline v tem različne, imajo veči vrtnarji vsaj po dva rastlinjaka, enega s toplo in enega s hladno temperaturo. V prvega namestijo ponajveč eksotične rastline, katere zahtevajo precej topline, potem pa tudi cvetlice, katere naj že po zimi ali vsaj zgodaj spomladi cveto, n. pr. kamelije, azaleje, rododendron, primule, ciklamen, chrysanthemum, abutilon, cineraria i. dr. V hladni rastlinjak, v katerem treba le ob hudi zimi kuriti, premestijo vse druge cvetlice, ki ne zahtevajo posebne topline in ki tudi ne cveto zgodaj, na pr. fuksije, pelargonije, petunije, tra-descantia i. dr. Lahko ljudem, ki imajo rastlinjake, a velika večina ljubiteljev cvetlic razen kakega okna ali malega prostorčka v sobi nima prostora, kjer bi mogle njih cvetlice prezimovati. A človek si mora pomagati, kakor si ve in zna. Cvetlice, katerim odpade listje ali celo steblo, na pr. begonijam, preneso se v kako klet, katera pa ne sme biti tako mrzla, da bi v njej zmrzovalo. Tamkaj prebijejo celo zimo brez prilivanja. Druge cvetlice, katere perje obdrže celo zimo,
84
naj bodo v sobi na cvetličnih stojalih ali na deskah pred okni. Cvetlice so sobam le v kras ter jih delajo tem bolj prijazne, čim bolj zunaj zima pritiska in nas sili v sobah bivati. Seveda ne kaže v spalni sobi imeti preveč rastlin, posebno ne cvetočih, kajti njih duh človeka lahko omami. Naposled imamo še cvetlice, ki po zimi eveto in jim v to svrho treba precej toplote, da čim preje cveto. Take je najbolje do časa, ko prično cvesti, postaviti na kako okno v kuhinji ali v sobi, kjer zmerom kurimo. Ko prično cvesti, postavijo se na kako hladnejše mesto, da obdrže dalj časa cvet.
Po zimi treba cvetlice pregledavati, če niso na njih listne ušice; odpravijo se pa s tobakovo vodo. Zalivati treba cvetlicam po redko in le z mlačno vodo. Pregosto zalivati zato ni dobro, ker cvetlice po zimi ne rabijo toliko vode in ker od prevelike vlage rade gnijo korenine. Posebno paziti pa moramo na cvetlice, kadar zračimo sobe. Marsikdo je že obžaloval izgubo najljubših cvetlic, pustivši jih ob zračenji na oknih ali blizu njih. Zamoril jih ni le zimski mraz, nego ponajveč hitra prememba temperature. Saj še ljudem kaj rado škoduje brzo preminjanje toplote in mraza, karno li dokaj občutljivejšim rastlinam. Torej, kadar zračimo, prenesimo cvetlice iz sobe, katero zračimo, ali če ni posebnega mraza, odmaknimo jih od oken, da ne stoje na prepihu. Rastlino pa, katero je mraz opalil ali katera je celo zmrnila, ne postavljajmo na toplo, ker to bi bil njen konec. Denimo jo za nekaj časa na hladen prostor, kjer se odtali, potem smemo jo šele postaviti na toplejše mesto. Vprav načelo, koje velja za zmrzle ljudi.
Za cvetlice stalnice (perennes), ki bivajo na vrtu, zaradi njih prezimovanja ni treba nikake skrbi, k večemu da nekatere mehkejše vrste pokrijemo z listjem, steljo in slamo, kar velja posebno o cvetlicah s čebulicami ali gomolji in o visokodebelnih vrtnicah, katere treba pripogniti in z zemljo in drugimi stvarmi pokriti ter jih tako obvarovati mraza.	Rajko Justin.
Vrtnarske raznoterosti.
Petrolej se čestokrat rabi kot preskušeno sredstvo za pokončevanje raznih škodljivih mrčesov, zlasti listnih uši. Mnogi poskusi so pa pokazali njegovo škodljivost za sadno drevje. Kedar se s petrolejem namaže deblo, popije ga, kakor sušilnik črnilo. On prodere tudi v one stanice, po katerih se pretaka sok po deblu, ter zapreči daljno cirkulacijo. Posledica tega je brzo odpadanje cvetja in sadu. Zelegaste drevesne mladike namazane s petrolejem kmalu izumro. Najhuje deluje petrolej na slive in jabolka, a nekoliko vztrajneje se mu upirajo črešnje in hruške.
Za varstvo mareličnega in breskovega drevja, ki zgodaj poganja ter mu zato cvetje pogostokrat zarad mraza pogine, priporočajo meseca novembra in decembra naslednje sredstvo: Ko je zemlja dobro in globoko premrznila, pokrij jo nad koreninami z listjem ali gnojem. Pomladi je ne more solnce pregreti pod to odejo, in se zato ne odtali. Vsled tega se ne vzbudi kroženje soka in prezgodnje poganjanje se prepreči. Razen tega skrbi, da odpelješ dežnico in snežnico. Tudi je dobro varovati zgodaj pomladi drevje pretoplega solnca, da se rast prezgodaj ne vzbudi.
Da ti Češpljevo drevje obilo rodi, moraš je kakor vsako drugo sadno drevje od časa do časa otrebiti, t. j. odstraniti moraš vse nepotrebne in polomljene veje ter poganjke. Vej skrajšavati pa češpljevemu drevju ne smeš, ker potem žene le v les in ne stori nič rodnega lesa.
Odgovorni urednik: Gustav Pirc.	Tisk J. Blasnikovih naslednikov.
Založba c. kr. kmetijske družbe kranjske.