Čim bližje so poletni meseci, več turistov in gostov prihaja na Bled — Foto: F. Perdan Leto XXX. - Številka 37 TRIDESET LET 1947-1977 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SOCI Kranj, petek, 13. 5. 1977 Cena: 3 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltcdnik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZA GORENJSKO Preddvor pozdravlja goste iz Semberije Prebivalci krajevnih skupnosti Preddvor, Bela in Visoko jih bodo sprejeli danes popoldne na La-borah — Jutri ob 17. uri v Kulturnem domu na Visokem osrednja prireditev prijateljstva Preddvor, Bela, Visoko — V teh krajevnih skupnostih bodo danes, 13. maja, sprejeli okrog 100 prebivalcev iz vasi Dvorovi v Bosni in Hercegovini, ki leži nedaleč od Bije-line v pokrajini Semberija med Savo in Drino. Preddvorčani, Belani in Visočani so bili namreč pred meseci gostje na srečanju »Znanje-imanje«, ki so ga pripravili v Dvorovih. Izredno gostoljubje so takrat uživali Gorenjci v bratski republiki. Zato se sedaj v Preddvoru, na Visokem in Beli trudijo, da bi gostom iz prijateljskega kraja vsaj del tega vrnili in da bi se prebivalci iz teh krajev medsebojno še bolj spoprijateljili. Slovesen sprejem okrog 100 gostov iz Semberije, med katerimi bodo tudi strelci in igralci namiznega tenisa, folkloristi, glasbeniki in pevci, bo danes popoldne med 15. in 16. uro na Laborah. Gostje in gosti- telji se bodo odtod napotili proti Preddvoru. Prvič se bodo ustavili pri Herlecu v Tupaličah, kjer je za prebivalce prijateljskega kraja pripravljen krajši kulturni program in domača zakuska. Od Herleca bo odšla povorka do osrednjega spomenika v Preddvoru, kjer bo komemoracija, nato pa uradni sprejem pred osnovno šolo Matija Valjavec v Preddvoru. Jutri, 14. maja, pripravljajo gostitelji gostom ogled zanimivosti Gorenjske in ene od kranjskih delovnih organizacij (najverjetneje Iskre), ob petih popoldne pa bo v kulturnem domu na Visokem nastop kulturnih skupin iz Dvorovov, Preddvora in Bele. Nedelja bo namenjena športnim tekmovanjem v namiznem tenisu in streljanju z malokalibrsko puško. V nedeljo je načrtovan tudi odhod. Srečanje ne bo imelo le kulturnega in športnega pomena, temveč se bodo predstavniki krajevnih skupnosti pogovarjali tudi o izkušnjah pri delovanju krajevnih skupnosti in delegatskega sistema ter o novih možnostih sodelovanja. Organizatorji srečanja želijo, da bi se na sprejemu gostov in na prireditvah zbralo čim več ljudi in da bi gostje odšli z Gorenjske z najlepšimi vtisi! J, Košnjek Danes imajo svoj praznik pripadniki naših varnostnih organov. Svečani proslavi ter prikazu veščin in znanja gojencev RSNZ o Tacnu je poleg številnih obiskovalcev in gostov prisostvoval tudi republiški sekretar za notranje zadeve dr. Marjan Orožen. Pra velikih uspehov J" TACEN PRI LJUBLJANI - Praznik pripadnikov naših varnostnih organov — Veliki uspehi v preteklem obdobju in zahtevne naloge za prihodnje — Prikaz veščin in znanja gojencev šolskega centra republiškega sekretariata za notranje zadeve — Svečane prireditve v počastitev praznika dneva varnosti, 13. maja, ki je bila preteklo sredo v Tacnu pod Šmarno goro, se je udeležil tudi republiški sekretar za notranje zadeve dr. Marjan Orožen s svojimi sodelavci — »Naši načrti so dolgoročni,« je dejal, »kajti le tako lahko pričakujemo uspehe tudi v prihodnje.«. Mladi fantje v modrih uniformah so zares izurjeni. JWi psi so nepogrešljivi pri uspešnem delu naših miličnikov. Šolanje nemških ovčarjev traja približno pol leta. Toda že po mesecu in pol »vzgoje« so Pokazali veliko »znanja«. DOGOVORIMO SE 5. STRAN: SEJA KRANJSKE OBČINSKE SKUPŠČINE V sredo, 18. maja, ob 15. uri se bodo v Kranju na ločenih sejah sestali vsi trije zbori občinske skupščine. Najpomembnejša točka dnevnega reda so stališča in sklepi izvršnega sveta skupščine o predlogih samoupravnih sporazumov o osnovah planov občinskih SIS za obdobje 1976—1980 in drugih samoupravnih sporazumov za financiranje programov skupne in splošne porabe. Vsi zbori pa bodo med drugim obravnavali tudi osnutek srednjeročnega programa razvoja kmetijstva v občini in v republiki. Povzetke iz gradiva objavljamo tudi danes na 5. strani. Podrobnejše tiskano gradivo o predlogih samoupravnih sporazumov o osnovah planov SIS pa bodo prihodnji teden dobila vsa gospodinjstva v občini. To gradivo bo namenjeno za javno razpravo v temeljnih ^organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih v občini. Pripadniki naših varnostnih organov danes praznujejo. Svoj praznik lahko proslavijo ponosno, saj so ga dočakali v znamenju velikih uspehov. »V preteklem letu smo dosegli zares lepe uspehe,« je dejal na sredinem srečanju s slovenskimi novinarji v prostorih šolskega centra republiškega sekretariata za notranje zadeve, tam kjer se šolajo mladi fantje v modrih uniformah, republiški sekretar za notranje zadeve dr. Marjan Orožen, »toda pripomniti moram, da v prihodnje pričakujemo še boljše rezultate. Kajti naši načrti so dolgoročni. Le tako namreč lahko pričakujemo še večje dosežke. Naša naloga je predvsem zagotoviti še bolj stabilne varnostne razmere,« je poudaril, »in to v letu, ko smo gostitelji evropske konference o varnosti in sodelovanjuu.« Za letos so si po besedah dr. Marjana Orožna pripadniki naših varnostnih organov zadali predvsem naslednje naloge: odkrivanje nosilcev sovražnega delovanja proti naši državi in predvsem naši samoupravni socialistični ureditvi, zagotovitev ustreznega gradiva za olajševanje dela sodiščem, odkrivanje »kanalov« psihološkega in subverzivnega delovanja, spremljanju dela slovenske politične emigracije, odkrivanju kršilcev naše nove zakonodaje, še predvsem pa bo dan velik poudarek preventivnemu delovanju. Izredno veliko vlogo pa bo potrebno dati tudi organom družbene samozaščite in narodne zaščite. Na srečanju s slovenskimi" novinarji sta nato spregovorila še republiški podsekretar za notranje zadeve Dore Dovečar o uresničevanju koncepcije družbene samozaščite ter pomočnik republiškega sekretarja za notranje zadeve Franc Bajt o gospodarskem kriminalu. Letošnji praznik bodo pripadniki varnostnih organov proslavili zares slovesno. Osrednje republiške proslave sicer ne bo, zato pa bodo prisrčna srečanja in proslave, nekatere so že bile, po vseh večjih krajih. Ob tej priložnosti bodo vsem najzaslužnejšim delavcem v organih varnosti podeljena posebna priznanja in odlikovanja. Ze v sredo pa je bila v Tacnu pod Šmarno goro, v »okrilju« šolskega centra republiškega sekretariata za notranje zadeve, velika svečanost. Gojenci centra so številnim obiskovalcem, med gosti je bil tudi republiški sekretar za notranje zadeve dr. Marjan Orožen s svojimi sodelavci, prikazali veščine, k^so si jih pridobili med šolanjem, in svoje znanje. Navdušeni aplavzi po vsaki točki so dali vedeti, da so mladi fantje v modrih uniformah zares dobro izurjeni. Za to pa imajo prav gotovo zasluge tudi njihovi predavatelji. Besedilo: d. Govekar Slike: F. Perdan Almira alpska modna industrija Vljudno vas vabimo na pomladanski nakup modnih pletenin v preurejeno trgovino v starem delu Radovljice, Linhartov trg 3. II. MEDNARODNI SEJEM MALEGA GOSPODARSTVA od 6. do 13. maja Naročnik: Gvajanski voditelji v Jugoslaviji Tito-revolucija-mir Danes dopoldne ob 10. uri se bo v domu JLA v Novem mestu začelo republiško tekmovanje v znanju Tito-revolucija-mir, ki zajema osnovnošolsko mladino vse Jugosla vije. Tekmovanja v Novem mestu se bo udeležilo po pet pionirjev in mladincev iz vsake občine in sicer tisti, ki so se najbolje odrezali na občinskih tekmovanjih v začetku aprila. Najboljših pet današnjega tekmovanja se bo udeležilo zveznega tekmovanja, ki bo ob dnevu mladosti v Kum-rovcu. Titu zlata plaketa Novega Beograda Skupščina občine Novi Beograd je na torkovi slavnostni skupni seji vseh zborov skupščine in izvršnih teles družbenopolitičnih organizacij sprejela sklep, da se tovarišu Titu kot tvorcu ideje za graditev novega mesta na levem bregu Save podeli zlata plaketa »Novi Beograd 1948- 1978.« Štafeta mladosti na Kadinjači Štafeta mladosti, ki potuje po Srbiji, je v torek iz Ljubo- . vije, prek Mačkovega kamna, Krupnja in Bele crkve pritekla najprej v Valjevo, kjer jo je pričakalo več kot 2000 občanov in ji pripravilo veličasten sprejem in kjer se je zvezni štafeti pridružilo še dvajset lokalnih štafet. Nato so štafe-tno palico ponesli proti Titovemu užicu, kjer so na kraju, s katerega je legendarni delavski bataljon odšel na svoj zadnji boj na Kadinjačo, pripravili bogat kulturno-umetniški program. Štafeti se je tu pridružilo 14 lokalnih palic. Palice so potem spravili v muzej vstaje, v sobo, iz katere je predsednik Tito vodil vstajo. Štafeta je od tam pohitela na Kadinjačo, kjer je prenočila. Svečanost v Mauthausnu Ob 32-letnici osvoboditve nekdanjega nacističnega končen tra cijsk ega taborišča Mauthausen v bližini Linza v gornji Avstriji, je bila v nedeljo na kraju, kjer je nekdaj stalo taborišče, pred spomeniki taboriščnikom, na nekdanjem »apel plazu«, velika spominska svečanost. Zbralo se je več tisoč ljudi iz vse Evrope. Posebna slovesnost je bila tudi pred spomenikom, ki so ga postavili v spomin na 13.000 Jugoslovanov, žrtev najbolj grobega mučenja v tem nekdanjem taborišču smrti. Za koga sto tisoč traktorjev Če bodo vsi sedanji in bodoči proizvajalci traktorjev uresničili svoje napovedi, bo Jugoslavija v nekaj letih proizvajala 100.000 traktorjev letno, tako da bodo pred njo le še ZDA in SZ. Pri tem pa bo traktorska industrija, če bo dosegla načrtovano proizvodnjo, zavzela tudi prvo mesto na svetu po velikosti izgub in zapletenosti notranje organizacije proizvodnje. Naš trg pa letno sprejme 45 do 50 tisoč traktorjev; od tega jih precej tudi uvažamo, ker vseh potrebnih tipov tudi po načrtih ne delamo in jih ne bomo delali doma. Do te ugotovitve so prišli že tudi investitorji, vendar zaradi nasprotujočih interesov še ni prišlo do dogovora med njimi. Posvet v Ljubljani Na republiškem svetu Zveze . sindikatov Slovenije bo danes posvetovanje predsednikov občinskih in medobčinskih svetov Zveze sindikatov. Govorili bodo o poteku sprejemanja samoupravnih sporazumov o temeljih planov družbenih dejavnosti za obdobje od 1976— 1980 in pripravah na pogovore o uresničevanju zakona o združenem delu v organizacijah združenega dela. Načelnik UJV Kranj Stane Mihalič je podelil priznanja za uspešno delo delavcem UJV Kranj — Foto: F. Perdan 13. maj — dan varnosti Uprava javne varnosti Kranj je v sredo, 11. maja, popoldne pripravila v dvorani kina Center v Kranju svečanost v počastitev dneva varnosti, 13. maja. Letos poteka že 33 let, odkar je bila na ta dan leta 1944. ustanovljena enotna jugoslovanska varnostno obveščevalna služba, začetki njenega nastajanja pa segajo že v sam začetek NOB. Letošnje praznovanje dneva varnosti pa sovpada, kot je poudaril slavnostni govornik Leopold Kejžar, sekretar medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko, s časom celovite družbene preobrazbe naše družbe na osnovi ustave in zakona o združenem delu; letos pa proslavljamo tudi druge pomembne dogodke v zgodovini slovenskega naroda: obletnico ustanovnega kongresa KPS na Čebinah, obletnico prihoda tovariša Tita na čelo partije ter obletnico njegovega rojstva. »V naši družbi postaja jasno,« je poudaril govornik »da varnost službe ni le dolžnost te ali one službe varnosti, temveč postaja vse bolj pravica in dolžnost vseh delovnih ljudi. Služba notranjih zadev je vedno sledila in sledi družbenopolitičnemu razvoju in se kreativno vključuje v vse procese revolucionarnega menjavanja najpomembnejših družbenih razmerij. Na različne načine prihaja do izraza dosledno javno delovanje varnostne službe, povezanost z občani, delovnimi organizacijami in občinskimi skupščinami.« Na slovesnosti so nato delavcem UJV Kranj podelili za njihovo dolgoletno vestno in uspešno delo sedem zveznih plaket varnosti, sedem zlatih značk za zasluge za varnost in dve pismeni pohvali. V kulturnem delu sta sodelovala akademski komorni zbor iz Kranja pod vodstvom Matevža Fab-jana ter godba milice z dirigentom Jožetom Hriberškom. L. M. V počastitev 13. maja, dneva varnosti, je bilo na območju Uprave javne varnosti Kranj več športnih prireditev. V sredo, 11. maja, popoldne je bilo na strelišču v Vincarjih pri Škof ji Loki tekmovanje v streljanju, ki se ga je udeležilo 10 ekip postaj milice. — Foto: F. Perdan ŠKOFJA LOKA Na sredini seji predsedstva občinske konference ZSMS so najprej pregledali delo, ki so ga opravili v zadnjih mesecih. Ugotovili so, da nekatere komisije še niso začele delati kot bi bilo treba, zelo aktivne pa so: komisija za delo s pionirji, komisija za izobraževanje in komisija za SLO in družbeno samozaščito. Zelo dobro dela tudi mladinska pohodna enota, ki bo 21. maja skupaj z ZRVS in ZZB NOV pripravila pohod na Ožbolt. Tudi komisija za mladinske delovne brigade je dobro opravila evidentiranje brigadirjev, saj je škofjeloška brigada Jože Gregorčič, ki bo delala na mladinski delovni akciji Goričko 77, že sestavljena, sedaj pa evidentirajo brigadirje še za zvezno delovno akcijo »Avtocesta Bratstvo in enotnost« in brigadirje, ki bodo odšli v brigado v Smederevski Palanki. Konferenca mladih delavcev si je zadala nalogo, da bodo v vseh TOZD ustanovljene osnovne organizacije in to uspešno izvaja. Pred nekaj dnevi so ustanovili novo osnovno organizacijo v Veletrgovini Loka, v večini drugih TOZD pa je delo mladine že zaživelo. Na seji so tudi pregledali izvajanje programa meseca mladosti in se dogovorili za potek osrednjih prireditev, ki bodo na predvečer dneva mladosti. -Ib Množičen pohod odpade Blegoš — Zaradi izredno slabega vremena je organiziran množičen pohod, ki so ga pripravljala planinska društva Gorenja vas, Sovodenj in Žiri, v nedeljo, 8. maja, na 1563 metrov visoki Blegoš, odpadel. J Mladinska politična šola Bohinj — Republiška konferenca ZSMS je pripravila seminar za mlade iz krajevnih skupnosti. Šola se je začela včeraj in bo končana jutri, 14. maja. Program šole obsega razpravo o pripravah na 10. kongres <'SMS in o vlogi in nalogah mladinske organizacije v krajevni skupnosti. L. B. Izvedeli pa smo, da se je kljub močnemu dežju in megli na vrh povzpelo kar lepo število planincev. Zaradi slabega vremena bo pohod, kot je že bilo napovedano, prihodnjo nedeljo, 15. maja. Odhod iz J a vonj bo ob 8. uri, proslava na vrhu Blegoša pa ob 11. uri. "JK Letna skupščina zveze tabornikov Kranj — Zveza tabornikov občine Kranj bo imela danes, 13. maja, ob 18. uri redno letno skupščino. Skupščina bo v dvorani občinske skupščine. Pregledali bodo delo v preteklem letu, dogovorili se bodo o programu dela za prihodnje in izvolili nov izvršni odbor. L. B. BEOGRAD — Predsednik kooperativne republike Gvajane Arthur Chung je prispel na uradni obisk v Jugoslavijo, kamor ga je povabil predsednik republike in ZKJ J osip Broz-Tito. Voditelja Gvajane in Jugoslavije sta med pogovori ocenila odnose in sodelovanje med državama, razpravljala o mednarodnem položaju in še posebno pozornost posvetila neuvrščenemu gibanju, kamor sodita Gvajana in Jugoslavija. O tem sta predsednik Tito in Chung obširneje govorila tudi v zdravicah na slovesni večerji v čast gostu iz neuvrščene države. O aktualnem položaju v svetu sta razpravljala tudi naš zvezni sekretar za zunanje zadeve Miloš Minič in gvajanski zunanji minister Fred Wilsom. Predsednik Arthur Chung je bil nekaj dni gost Beograda, v torek pa je skupaj s člani delegacije in spremljevalci odpotoval na obisk v republiko Bosno in Hercegovino. MADKII) — Španija se pripravlja na volitve poslancev in senatorjev v novem parlamentu. Španska predvolilna kampanja se bliža koncu. Do volitev ni več daleč, saj bodo le-te 15. junija. Za 500 senatorskih in poslanskih mest se poteguje 6000 kandidatov, ki zastopajo 195 političnih strank. Vse sicer ne bodo nastopale samostojno. Nekatere so se odločile za koalicije. Le-teh bo na volitvah osem. Levica se je odločila za eno koalicijo. Sestavljata jo ljudska socialistična stranka in federacija socialističnih strank. Socialistična delavska stranka bo na volitvah nastopala samostojno, prav tako pa tudi nedavno dovoljena Komunistična partija Španije. Med kandidati so ugledni predstavniki španskega političnega življenja Tako kandidirajo predsednik vlade Adolfo Suares, neofrankist Mario Fraga, generalni sekretar K F* Španije Santiago Carillo itd. V napetem predvolilnem vzdušju svetovne agencije sporočajo, da so španske oblasti dovolile vrnitev v domovino predsednici KP Španije Dolores Ibarurri. Legendarna La Pasionaria je od leta 1939 dalje živela v izgnanstvu v Moskvi. Voditeljica KP Španije bo dobila tudi potni list. LONDON — Beograjska konferenca o varnosti in sodelovanju v Evropi je bila ena osrednjih tem pogovorov na srečanju voditeljev držav članic Atlantskega pakta, na katerem so govorili tudi o trdnosti Atlantskega pakta, oborožitvenih naporih Sovjetske zveze in o položaju v Sredozemlju. Voditelji držav članic atlantske zveze so menili, da mora pomeniti beograjska konferenca novo stopnico v prizadevanjih za popuščanje napetosti v Evropi in v svetu. Enaka mnenja je povedal v govoru tudi ameriški predsednik Carter. Med drugim je dejal, da se Združene države zavzemajo za skrbno oceno napredka v času po podpisu listine v Helsinkih. Dodal je, da ameriška skrb za človeške pravice ni vsiljevanje ameriške družbenopolitične ureditve drugim državam. Dobro sodelovanje ZDA s komunističnimi državami je v prid napredku človeštva, je poudaril Carter in v nadaljevanju govoril o oboroževanju in oboroževalni tekmi in sodelovanju ZDA in Atlantskega pakta z Evropsko gospodarsko skupnostjo. ADIS ABKBA. RIM — Nemiri v Etiopiji se ne poležejo. Najhuje je v pokrajini Eritreja in na jugu države. Številne države, ki imajo svoje prebivalce v Etiopiji, se že pripravljajo na izselitev. Italijanska vlada je na primer v sodelovanju z družbo Alitalia pripravila »zračni most«, s pomočjo katerega bo lahko iz Etiopije v primeru hujše zaostritve odpeljala okrog 4000 svojih državljanov. Za zdaj še nihče od državljanov republike Italije ni zahteval vrnitve v domovino. NEW YORK — Na sedežu Organizacije združenih narodov je imel ta teden prvo sejo pripravljalni odbor za organizacijo izrednega zasedanja generalne skupščine OZN, na katerem naj bi razpravljali o razorožitvi. Kot je znano, je bil predsednik SFRJ Josip Broz-Tito med pobudniki za sklicanje takšnega zasedanja. Na seji pripravljalnega odbora je govoril tudi naš veleposlanik na sedežu OZN Jakša Petrić. Naš predstavnik je v razpravi ocenjeval tudi razprave o uporabi jedrske tehnologije. Tudi o tem bi morali razpravljati na izrednem zasedanju in predlagati, naj imajo do jedrske tehnologije za miroljubne namene in napredek dostop vse države, ne pa da se krog uporabnic oži in daje na oboroževalne osnove. Izredno zasedanje bo priložnost, da dosežemo na tem področju demokratični sporazum. To ne bo lahko, vendar je sporazum na tem področju mogoč. MOSKVA — V sovjetskem glavnem mestu so z izrednim zanimanjem spremljali sestanek predstavnikov držav, ki so članice pakta NATO. Menijo, da je to nov poskus odstranjevanja nesoglasij v kapitalističnem svetu in težnja Združenih držav Amerike, da se še bolj uveljavijo v zahodnem svetu. To je napovedoval Carter že v predvolilnem boju. Prav tako pa utegne srečanje sedmerice v Londonu vplivati na odnose med Vzhodom in Zahodom. Iz Sovjetske zveze prihajajo vesti o možnosti srečanja med Brežnjevom in ameriškim voditeljem Carterjem. Voditelja obeh držav naj bi se srečala v neki socialistični državi, ki bi jo istočasno obiskala. To bi prispevalo k »odmrznit vi« odnosov med državama. ŽENEVA — V Ženevi sta se srečala ameriški predsednik Carter in sirski voditelj Asad. Menila sta, da je ženevska konferenca najlepša priložnost za mirno rešitev krize na Bližnjem vzhodu 4n da imajo Palestinci pravico do svoje države. Svoj načrt za rešitev krize na Bližnjem vzhodu pa so pripravili tudi Izraelci. Vršilec dolžnosti izraelskega premiera Peres jo povedal, da imajo načrt že pripravljen in nočejo, da bi jim kdo, med drugim tudi ZDA, vsiljeval načrte za rešitev bližnje-vzhodne krize. Pri sestavljanju mirovnega načrta so Izraelci še posebej pozorni na svoje meje. LIMA — Perujski predsednik general Bermudez se je sestal s predstavniki strank, med katerimi sta najpomembnejši krščanska ljudska stranka in ameriška ljudska revolucionarna zveza. V Peruju imajo oblast vojaki, na srečanju pa so razpravljali d prenosu oblasti od vojaških oseb na civile. Slišati je bilo, da bi bil prenos oblasti izvršen še pred letom 19H0 oziroma najkasneje to leto. Ob tej priložnosti naj bi v Peruju razpisali tudi splošne volitve. Vesti s Koroške Protijugoslovanska ustaška provokacija ob meji Kale, da avstrijskim oblastem ni mogoče več verjeti, da bodo odločno ukrepale in preprečile dejavnost ustašev v republiki Avstriji! V nedeljo, 8. maja, smo bili priča v Libušah pri Pliberku, blizu avstrijskojugoslovanske državne meje, novemu ustaškemu protijugoslovanskemu shodu. Na shodu se niso zbrali le ustali iz Avstrije, temveč so prišle tudi delegacije iz Švedske, Belgije, Švice in Zvezne republike Nemčije. Ob tej priložnosti so blagoslovili spomenik ustaiem, ki so jih na tem območju ob koncu vojne uničile enote NOV. Blagoslovitev in malo je opravil nekdanji Paveličev vojalki duhovnik Cecelj iz Salzburga. Se bolj pa se je treba čuditi, da so avstrijske oblasti dovolile provokacijo na dan, ko je bila v nekdanjem koncentracijskem taborišču Mauthausen pri Linzu spominska svečanosti Avstrija sicer na ustalko slovesnost ni dovolila priti znanemu voditelju Ivanu Jeliču, ki so mu prepovedali bivati v Avstriji zaradi provokacije v Celovcu, ki jo je povzročil pred leti s protijugoslovanskim govorom, vendar se je v Libušah pojavil marsikateri znani ustaški zločinec. Demokratične in napredne sile republike Avstrije in pri nas v Jugoslaviji se lahko vprašamo, kakšen učinek imajo obljube Avstrije, da bo za vselej onemogočila delovanje ustašev v nevtralni Avstriji! »Lov na Slovence« bi lahko imenovali odločitev vodje državnega tožilstva za Koroško dr. Stoiserja, ki je kmalu za protislovenskim govorom deželnega glavarja VVagnerja napovedal, da bodo postavili pred sodišče okrog 25 koroških Slovencev. Gre za skupino prebivalcev Sel, ki so po lanskem jezikovnem štetju odnesli skrinjico, za Podjunčane, ki so obdolženi napisne akcije leta 1976, in za mlade Skocjančane, ki so protestirali zoper oživljanje nem-škonacionalističnih sil in je policija z njimi izredno grobo ravnala. Obtoženim očitajo »hude zločine«, ki pa v bistvu niso nič drugega kot nadaljevanje politike pritiska in zastraševanja Slovencev naa Koroškem. Le-ti se upravičeno sprašujejo, zakaj oblasti niso ukrepale v primerih, ko so skrajneži leta 1972 rušili dvojezične napise in pomendrali v blato zakonite pravice naše narodnostne skupnosti na Koroškem! V skladu z 19. členom avstrijske državne pogodbe je nal Zvezni izvrlni svet imenoval komisijo za ugotavljanje stanja grobov, grobišč, spomenikov in spominskih obeležij borcev NOV, ki so padli v Avstriji. Komisija, ki jo vodi Bolko Siljego-vič, je že obiskala nekatere predele Avstrije. Posebno zanimiv utegne biti obisk na Korolkem, kjer so na okrog 40 mestih pokopani partizani in aktivisti. Radovedni smo, se sprašuje Slovenski vestnik, kako bodo odgovorni jugoslovanskim predstavnikom pojasnili zločinske atentate na partizanske spomenike, ki so bili večinoma obnovljeni s pomočjo Zveze koroških partizanov in republilkega odbora ZB NOV Slovenije, čeprav je za njihovo varovanje zadolžena republika Avstrija ... Dolgoletni urednik Slovenskega vestnika iz Celovca Rado Janežič je pred kratkim slavil SO. obletnico življenja. Rndo Janežič. ki je prejel tudi republiško priznanje OF, je eden najtrdnejših zagovornikov pravic Slovencev na Koroškem in uresničitve državne pogodbe, obenem pa je imel pomemben delež pri oblikovanju Slovenskega vestnika. Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo Glasa! J. Košnjek Ocena javnih razprav o kmetijstvu in gozdarstvu Radovljica — Na 3. seji občinske , konference SZDL Radovljica je bila v ospredju ocena javnih razprav o Problemih in razvoju kmetijstva in gozdarstva v občini, ki so jih v marcu in aprilu organizirale krajevne organizacije SZDL s kmetijci zasebniki in zadrugarji, predstavniki kmetijskih zadrug, gozdarskih in lesnih Podjetij, družbenopolitičnih organizacij in sveti krajevnih skupnosti. . Člani OK SZDL so si bili edini, da Je bila udeležba, zlasti kmetov dokaj ninožična, razprave pa izredno po-\ {dobljene, kar naj bi bil dokaz velikega zanimanja in zrelosti vseh prizadetih, ki se tako ali drugače soočajo s problemi kmetijstva in gozdarstva. Hkrati so razprave pokazale nujnost takšnih oblik pogovorov, ki Jih doslej ni bilo kdove koliko na vasi. Člani konference so sicer podprli pripravljeno oceno delovne skupine, ki je uredila gradivo o stanju kmetijstva in gozdarstva, vendar je bilo tudi precej nasprotujočih mnenj o tej akciji. Ni moč namreč prezreti ugotovitve, da kmetovalci povsod še vedno niso dojeli bistva novih smeri v organiziranosti in v dohodkovnih odnosih, ki se uveljavljajo v kmetijstvu, prav tako pa je še precej nejasnosti o združevanju dela, sredstev in zemlje, ki ima za cilj boljše proizvodne rezultate, uspešnejšo preskrbo s hrano za prebivalstvo in ne nazadnje tudi boljše socialne razmere samih kmetov. V razpravah se je pokazalo, da nekateri kmetje' to usmeritev razumejo tako, da zakon o združenem delu z administrativnimi ukrepi oži njihove pravice, oziroma da odprav- lja osebno lastnino in da jih sili v zadruge kot v prvih povojnih letih. Takšna, zgrešena sklepanja so vzrok očitno nezadostnega seznanjanja prizadetih kmetijskih posestnikov z bistvom nove usmeritve. Deloma je to pripisati tudi razmeroma omejenemu času po sprejetju novega zakona o združenem delu. Šele razprave so odstranile dvome o prednostih, ki jih prinaša nova usmeritev, ki zagotavlja tudi kmetovalcem enake pogoje kot delavcu samo-upravljalcu v združenem delu. V razpravah se je znova pokazalo, da je nujno izdelati merila za uveljavljanje dohodkovnih odnosov, ki še vedno niso določena. Povsem jasno je, da proizvodni stroški za kmetijske pridelke še ne dosegajo realnih cen, kljub regresom za mleko in še nekatere proizvode. Največ pripomb je bilo na račun odnosov med kmeti in zadrugami, ki so še preveč odtujeni, prav zato pa tudi še vedno največji kamen spotike. Zlasti veliko pripomb je bilo na dosedanji način kreditiranja, nuđenje davčnih ugodnosti, invalidsko pokojninskega zavarovanja, socialnega skrbstva in upoštevanja osnovnih življenjskih potreb predvsem odmaknjenih kmetij in naselij. Prav tako pa so bile deležne kritičnih ocen pašne skupnosti, ki so očitno še preveč razdrobljene (v nekaterih vaseh sta tudi dve) zaradi česar tudi z družbenimi sredstvi ni moč zagotoviti njihovega uspešnega razvoja. Razen tega pa so kmetje opozorili, da z dohodkom teh skupnosti še vedno razpolagajo zadruge. Problemi, ki jih bo potrebno čimprej odpraviti, je tudi naglo prehajanje KRANJ — V torek, 10. maja, je bilo v Kranju posvetovanje o problematiki tnalega gospodarstva. Posvetovanje, ki so se ga udeležili predstavniki iz vseh Jugoslovanskih republik in pokrajin, je letos že drugič pripravil Gorenjski sejem v sodelovanju z gospodarsko zbornico in komitejem za zasebno delo Pn izvršnem svetu. Poleg ostalih tem je sedemdeset udeležencev dvodnevnega Posvetovanja poslušalo še predavanja o pomenu urbanizma in izobraževanja deficitarnih poklicev, (ds) - Foto: F. Perdan 1. OZD TIKO Tržiško podjetje industrijsko kovinske opreme 64290 Tržič, Koroška c. 17 po sklepu samoupravnih organov objavlja prosta delovna mesta tehnologa I Pogoj: Tehnična srednja šola strojne smeri — 3 letna praksa ali delovodska šola in 5 letna ustrezna praksa 2. nabavnega referenta Pogoj: Srednja šola ekonomske, komercialne ali tehnične smeri^2-letna praksa in šoferski izpit B kategorije 3. poslovodja skladišča Pogoj: Srednja šola ekonomske ali poslovodske smeri i-letna praksa ali Poklicna šola kovinske ali tehnične trgovske / smeri 3-letna praksa 4. kuharice Pogoj: KV kuharica in 1-letna praksa ali priučena kuharica in 3-letna ustrezna praksa 5. 3-učence v gospodarstvu za poklic strojni ključavničar v šolskem letu 1977/78 ^a delovna mesta od 1—4 se delo združuje za nedoločen čas s 3-mesec-nun poskusnim delom. Kot poseben pogoj za delovna mesta 1 —3 je odslužen vojaški rok. kandidati naj pošljejo svoje ponudbe z opisom dosedanjega dela 111 dokazili o zahtevani izobrazbi v 10 dneh od objave na gornji naslov. Vse podrobnejše informacije kandidati lahko dobijo v •ajništvu podjetja ali po telefonu 50-477. ^ izbiri bodo kandidati pismeno obveščeni v 15 dneh po preteku roka za Prijavo. zemljišč v last nekmetovalcev predvsem za gradnjo vikendov in drugih objektov, opuščanje obdelovalnih površin, poraščanje planinskih paš-nikov-rovtov, onesnaževanja okolja z odpadki in drugo. Še vedno pa tudi ni jasno določen položaj kmetov in polkmetov. Podobne ugotovitve o dohodkovnih odnosih, organiziranosti, samoupravnih pravicah in o bodočem razvoju so bile v razpravah o gozdarstvu; zlasti zasebnega sektorja, ki precej zaostaja za družbenim. Občinska konferenca SZDL je sprejela vrsto sklepov za hitrejše izboljšanje stanja v kmetijstvu in gozdarstvu in njegovem organiziranju v skladu z novim zakonom o združenem delu in nakazala smernice za njihovo konkretno uresničevanje. Bistvo teh sklepov se zrcali v pripravljenih akcijah in ukrepih, ki jih bodo z združenimi močmi neposredno zainteresiranih kmetov, za-drugarjev, družbenopolitičnih organizacij in pristojnih interesnih skupnosti, skušali dosledno izvajati tako kot je nakazano tudi na problemski konferenci o kmetijstvu in v razpravah po krajevnih skupnostih. ELMONT Bled Odbor za medsebojna razmerja objavlja prosta delovna mesta več kvalificiranih ključavničarjev za delo v delavnici Pogoji za zasedbo: poklicna šola kovinarske stroke, praksa zaželena. Nastop dela možen takoj. Rok prijave je do zasedbe delovnih mest. Pismene prijave pošljite kadrovski službi ELMONT 64260 Bled. Merila ne bodo nič manj ostra Mladi delavci, štipendisti Titovega sklada, dobivajo štipendije v višini poprečnega osebnega dohodka v republiki, poleg tega pa ohranijo lastnost delavca v združenem delu. Čeprav so to izredne ugodnosti, pa zaradi ostrih meril za pridobitev pravice do štipendije, niso bije še nikdar podeljene vse štipendije. Merila tudi v prihodnje ostanejo enaka. Tako so sklenili na ponedeljkovi seji izvršnega odbora skupščine Titovega sklada, ki je bila v Ljubljani. Izvršni odbor je sklenil predlagati skupščini Titovega sklada SR Slovenije, da bi za šolsko leto 1977/78 razpisala 80 štipendij za mlade delavce, ki redno študirajo ob delu ter 40 štipendij za otroke delavcev, ki se šolajo v srednjih, visokih in višjih šolah. Delavci, ki jih bodo za štipendije predlagale družbenopolitične organizacije, kolektivi kjer delajo ali drugi, ki so seznanjeni z njihovim delom in sposobnostmi, ne smejo biti starejši od trideset let, morajo biti aktivni družbenopolitični delavci in pri delu morajo dosegati nadpoprečne rezultate. Praviloma se morajo odločiti za študij, ki je nadaljevanje dela v njihovem poklicu. Poprečna ocena, ki jo morajo dosegati pri študiju je 8,5, le prvo leto je labko za oceno nižja. Otroci delavcev pa izpolnjujejo pogoje za pridobitev štipendije v srednjih šolah, če so odliČnjaki, če delajo v mladinski organizaciji in je njihova usmeritev logično nadaljevanje izrazite osebne nadarjenosti. Na seji se je tudi pojavilo vprašanje, če so do štipendij iz Titovega sklada upravičeni tudi kmečki otroci. Menili so, da za otroke tistih kmetov, ki svoje delo in sredstva združujejo z določeno OZD ali kmetijsko zadrugo, ne sme biti zadržkov. L. B. Industrijski kombinat Planika Kranj razpisuje za šolsko leto 1977/78 naslednja učna mesta in štipendije: I. učna mesta 2 učni mesti 15 učnih mest 10 učnih mest 3 učna mesta 8 učnih mest Za TOZD Kranj 1. na poklicni čevljarski šoli a) za poklic prirezovalec zg. delov za poklic prešivalka zg. delov za poklic dodelovalec ZaDSSS 2. na poklicnih šolah drugih strok za poklic orodjar, mehanik Za TOZD Breznica 3. na poklicni čevljarski šoli a) za poklic prešivalka zg. delov Vpisni pogoji za poklicno čevljarsko šolo: — dokončanih vsaj 6 razredov osnovne šole — starost do 18 let Vpisni pogoji za druge poklicne šole: — dokončanih 8 razredov osnovne šole — starost do 18 let Za sprejem v učno razmerje predložite: — prošnjo za sprejem, h kateri priložite: — zadnje šolsko spričevalo — izpisek iz matične knjige rojenih — natančno izpolnjen obrazec DZS 1,65 prošnja za štipendijo. Rok za prijavo je 5. julij 1977. II. Štipendije: Za TOZD Kranj Na tehnični čevljarski šoli 3 štipendije ZA DSSS Na ekonomski srednji šoli 1 štipendija Na upravni administrativni šoli 1 štipendija Na dvoletni administrativni šoli 1 štipendija Na višji šoli za organizacijo dela računalniška in proizvodna smer 2 štipendiji Na ekonomski fakulteti 2 štipendiji Prošnje za štipendije sprejema kadrovski oddelek kombinata v Kranju do 10. 7. 1977. K prošnji priložite: — zadnje šolsko spričevalo — natančno izpolnjen obrazec DZS 1,65 prošnja za štipendijo — izjava, da ne prejema štipendije pri drugem štipenditorju. Prednost pri podelitvi štipendij imajo dijaki višjih letnikov in tisti, katerih starši so zaposleni v Planiki. Vsa pojasnila v zvezi z učenjem in štipendiranjem dobite v kadrovskem oddelku kombinata. KOVINSKO PODJETJE KRANJ Šuceva 27 objavlja naslednja prosta delovna mesta 5 KV ključavničarjev Pogoj: poklicna šola 5 PU ključavničarjev z nekajletno prakso 5 NK delavcev za priučitev Za vsa navedena delovna mesta veljajo še naslednji pogoji: — poskusna doba 3 mesece — delo je delno tudi na terehu — stanovanj ni na voljo — OD po samoupravnem sporazumu o osnovah in merilih za delitev osebnih dohodkov in drugih prejemkov delavcev. Rok prijave na objavo prostih mest je 8 dni. "LTLT JOKAINVEST IŠKOMA LOKA LOKAIN VEST p. o. podjetje za gradbeno komunalni in stanovanjski inženiring ŠKOFJA LOKA, Titov trg 3 a objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. nadzornika II visoke gradnje Pogoj: VS izobrazba gradbene stroke in najmanj 4 leta delovnih izkušenj od tega vsaj eno leto na sorodnem delu s strokovnim izpitom; 2. pravnega referenta Pogoj: VŠ izobrazba pravne smeri in najmanj 4 leta delovnih izkušenj od tega vsaj 1 leto na področju imovinsko-pravnih poslov; 3. čistilke Pogoj: popolna ali nepopolna osnovna šola in nad 1 leto ustreznih delovnih izkušenj. Za vsa delovna mesta je pogoj poskusno delo. Kandidati naj prijave z dokazili naslovijo na gornji naslov v 8 dneh po objavi. Boljša zemljišča Na osnovi plana razvoja kmetijstva je kmetijsko zemljiška skupnost že uspela z agromelioracijami — Dobro delo pospeševalcev Škofja Loka — i.ani je kmetijsko zemljiška skupnost z akcijo agromelioracij izboljšala in za strojno obdelavo usposobila 45 hektarov zemljišč od katerih je bilo prej 30 hektarov travnikov, 10 hektara?/ pašnikov, ostalo pa je bil gozd. Skupna vrednost opravljenih del je znašala milijon 350.000 dinarjev, od tega je kmetijsko zemljiška skupnost prispevala 593.000 dinarjev ali 44 odstotkov sredstev, ostalo pa lastniki zemljišč. Izboljšana zemljišča so razdrobljena, a se vsa vključujejo v površine tistih lastnikov, ki so že do zdaj dosegjLi, veliko intenzivnost. Zdaj W>tTo še bolj lahko povečali produktivnost dela in količino pridelkov. Izboljšanje kmetijskih zemljišč pa zagotavlja možnosti za združevanje dela in sredstev in s tem podružablja proizvodnjo. Programa pa vendarle niso povsem dosegli, predvsem zaradi pomanjkanja ustrezne mehanizacije. Vendar pa ob podatku, da je bilo v minulih sedmih letih od vseh naložb na usmerjenih kmetijah vloženih le 1,2 odstotka ali 557.700 dinarjev v melioracije, so sedanji podatki akcije vsekakor zadovoljivi. Zelo uspešno pa je lani delovala tudi kmetijska pospeševalna služba, ki je poleg rednih pregledov skrbela za izobraževanje, za usmerjanje in kreditiranje kmetij, za odkup pridelkov in za kmečki turizem. Največ so vlagali v živinorejske objekte ter v kmetijske stroje ter v posebno mehanizacijo. Prednost pri kreditiranju so imele skupne naložbe. Več investitorjev se je odločilo za skupno nabavo posameznih priključkov, registrirana pa je bila tudi strojna skupnost Hotavlje-Podgora. Lani so bili na novo zgrajeni trije hlevi, trinajst pa je bilo adaptiranih. Zgradili so tudi 23 silosov za siliranje krme, vse več pa je zanimanja za gradnjo lesenih stolpnih silosov, ki se tudi bolje vključujejo v okolje. Delavci pospeševalne službe so med drugim tudi sodelovali pri ocenjevanju semenskega krompirja. Ugotavljajo, da obseg semenske proizvodnje že nekaj let upada, proizvodnja je večinoma le na Sorskem polju. Lani so pospeševalci tudi pregledali 30 kmetij, ki so imele možnosti za uvedbo kmečkega turizma. Osmim so odobrili skupaj 690.000 dinarjev srednjeročnih investicijskih kreditov. Vendar pa je skupna predračunska vrednost za opremo sob, za novogradnje in adaptacije na osmih kmetijah milijon 970.000 dinarjev. To so hribovske kmetije, ki leže višje od 600 metrov nadmorske višine. Tako bodo pridobili 106 novih po- r Nekoč je bilo podjetje, ki je imelo nadkralja in več podkraljev ter še več vdanih podložnikov. Vsi so nekaj delali, ker so morali, saj je bilo podjetje veliko, upravljalo je tudi z žičnicami in vlečnicami. Pa je nekoč ukazal eden izmed podkraljev, pred tremi leti je bilo, da mora kar osem delavcev nemudoma k žičnicam. Poleti naj bi jih vzdrževali, pozimi pa poganjali. In tako se je zgodilo, kajti podložniki so morali spoštovati podkraljev ukaz. Šetnajst pridnih, delavnih rok je bilo dnevno osem ur pri žičnicah. Ker pa je znano, da vijak drži vsaj leto dni, če ga močno priviješ in da je z ostalimi vzdrževalnimi deli enako, so vrli žičničarji malo tudi počivali, se šli razne družabne igrice, da bi jim minil delovni čas pekočega poletja; in tudi pozimi so morali hočeš nočeš s kratkočasnimi igricami na dan, saj so se smučarji smučali le po snegu, tega pa je bilo za štirinajst dni v letu. Tako je osem žičničarjev dan za dnem hodilo na delo, lica pa so jim žarela veselo. Ljudem, ki so jih srečevali, je bilo toplo pri srcu: kakšni zagnani, delavni podložniki! Tudi podkralj, ki jih je večkrat obiskal, posebno rad pozimi, je bil srečen, da kar osem parov oči božka in miluje žičničarske kable in sedeže in nosilce. Tako vzorno so varovali in skrbeli za smučarske objekte, tako pridno buljili dan za dnem v stalno mirujočo se žičnico! Včasih so jo iz čistega veselja tudi pognali, da se je malo stekla, sebi v zabavo in v dokaz, da jo tako lepo vzdržujejo, da tako lepo poje in brni! Za svojo budno skrb so bili krasno plačani, vsa tri leta so dobivati veliko več kot je puprečno zaslužil poprečni Slovenec . . . Moderna pravljica Pa so prišli hudi, grdi časi. Nadkralj in podkralj so morali pokazati, če so žičničarski podložniki res toliko zaslužili kot so dobi/i. Ni se dalo ničesar zakriti, že tretje leto se je pokazala čista izguba. Neki izračuni .so pokazali, da so delali žičničarski podložniki le dve slabi uri na dan in da je izguba že tretje leto nad sto milijoni. Stahoten hrup so nagnali nekateri neuvidevni ljudje izven kraljestva, divje robantili nad nadkraljem in podkralji, ki so morali nazadnje popustiti. Osem žičničarskih podložnikov je moralo drugam, žičnice pa so prepustili v varnost in v upravljanje nekim sezonskim podložnikom. Le-tijih bodo zdaj vzdrževali le nekaj mesecev na leto. Ljudje pa so žalostni, ker ni več moč videti osmih zagnanih žičničarjev, ki so tako veselo hodili na delo, ki so jim lica tako žarela veselo. Nič več veselja, nič več družabnih igric, nič več vestnega gledanja žičničarskih kablov in stebrov. Takšna je ta žalostna pravljica z Gorenjske in jemljite jo kot pravljico. Kajti Če jo boste vzeli zares, se hudo bojim za nadkralja in podkralja. Vem, da bi jim v vašem besu lahko zavili vrat, saj so se tri leta izgovarjali na nesistemsko reševanje žičničarskih problemov in težav. Zaradi osmih veselih podložnikov bi bil lahko velik kravat, zato je najbolje, da verjamete, da so se nadkralj in podkralji skrili pred vašim gromkim besom pet klafter globoko noter v pobočje Starega vrha Osem žičničarjev je prišlo na delo, lica jim tiare vetteU stelj v 49 sobah. Dosedanja analiza pa kaže, da je pri kmetih še precej zanimanja za turistične kredite in da se bo letos še precej novih kmetij odločilo za kmečki turizem. D. S. OBVESTILO BORCEM KOKRŠKEGA ODREDA IN OSTALIM ENOTAM NA LEVEM BREGU SAVE Odkritje spominskih obeležij Po poteh borcev Kokrškega odreda v Dragi in pod Stolom bo na Dan mladosti in rojstva maršala Tita dne 25. maja 1977. Zbor borcev odkritja spominskih obeležij v Dragi pri Begunjah na Gorenjskem bo ob 8. uri pri žagi v Dragi. Zbor borcev odkritja spominskih obeležij pod Stolom, Titova vas, Smokuška, Poljska planina in Lovska koča bo ob 7. uri v vasi Rodine. Borce, kateri se pohoda ne bodo udeležili pa obveščamo, da bo ob 14. uri zaključna slovesnost v dolini Završnice. K udeležbi vas vabi Pododbor štaba KOKRŠKEGA ODREDA občine Radovljica, Jesenice VSI, ki jim je pri srcu taborjenje, bodo od 1 2. do 21. maja prišli na svoj račun v škofjeloški NAMI Teh devet dni bo namreč v veleblagovnici na Titovem trgu razstava in prodaja šotorov in druge taborniške opreme. Kupci bodo lahko izbrali med naslednjimi artikli: ŠOTORI: (Induplati, Jarše in Bosna — šport, Sarajevo): • za 2 osebi 1.454 din • za 3 osebe od 2.294 do 5.109 din • za 4 osebe od 2.305 do 6 522 din • za 5 oseb od 6.870 do 1 1.029 din TABORNIŠKE POSTELJE od 367 do 590 din HLADILNE TORBE od 365.00 do 552,20 din RAŽNJI od 299,00 do 430,40 din PLINSKI KUHALNIKI — komplet od 375,50 do 793,80 din PLINSKE SVETILKE 465,30 din BLAZINE od 249,60 do 512.60 din TABORNIŠKE MIZE od 31 5,50 do 561.45 din TABORNIŠKI STOLI od 209.80 do 435,50 din SPALNE VREČE 350 din ALUMINIJASTA POSODA ZA KUHA NJE, PVC JEDILNA POSODA. PVC ME HOVI ZA VODO, PO LICE ZA ŠOTORE, PVC ČOLNI, BAZENI, PASOVI ZA PLAVANJE ITD. ]iM Torej, zdaj je • najprimernejši čas, da se pravočasno v miru opremite za počitnice! nama Škofja Loka POSREDUJEMO PRODAJO KARAMBOLIRANIH VOZIL: 1. osebni avto Renault R-12 TL leto izdelave 1970, 8 prevoženimi 136.000 km. Začetna cena 23.500 Ndin 2. osebni avto VVV1200 J leto izdelave 1975, s prevoženimi 44.000 km. Začetna cena 22.000 Ndin (prometni davek plača kupec) 3. osebni avto DYANA leto izdelave 1976, s prevoženimi 5500 km. Začetna cena 30.000 Ndin. Ogled vozil je možen vsak delovni dan od 8. do 14. ure pri ZAVAROVALNI SKUPNOSTI TRIGLAV, GORENJSKA OBMOČNA SKUPNOST KRANJ, Oldhamska c. 2. Pismene ponudbe z 10 % pologom od začetne cene sprejemamo do srede, 18. 5.1977 do 12. ure. ZAVAROVALNA SKUPNOST TRIGLAV KRANJ 4T\ Komisija za medsebojna razmerja TOZD Mejni turistični servis Turističnega in gostinskega podjetja KOMPAS JUGOSLAVIJA objavlja naslednja prosta delovna mesta v poslovni enoti Korensko sedlo: 1. vodje kuhinje Pogoji: — končana gostinska šola — smer kuhar — 3 leta delovnih izkušenj — dvomesečno poskusno delo 2. ekonoma — vzdrževalca Pogoji: - poklicna šola - KV ključavničar ^ — 3 leta delovnih izkušenj — dvomesečno poskusno delo — izpit za voznike motornih vozil B kategorije Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh na naslov: KOMPAS JUGOSLAVIJA, Ljubljana, Praiakova 4, kadrovska služba. Zavod za letovanje Kranj Razpisna komisija pri ZAVODU ZA LETOVANJE KRANJ razpisuje po 3. členu statuta zavoda vodilno delovno mesto direktorja Poleg splošnih pogojev, določenih v zakonu in družbenem dogovoru o temeljih kadrovske politike, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: višja ali srednja strokovna izobrazba ustrezne smeri; najmanj 5 let delovnih izkušenj, organizacijske in strokovne sposobnosti; aktiven in pozitiven odnos do samoupravljanja. Kandidati naj pošljejo prijave za razpisano delovno mesto v 15 dneh po objavi razpisa na naslov ZAVOD ZA LETOVANJE KRANJ z oznako »za razpisno komisijo«. Razpisna komisija TERMOPOL predelava plastičnih mas 64225 Sovodenj, tel. 69-001 razpisuje prosto delovno mesto vodje finančne službe Pogoji: višja izobrazba ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj na enakem ali podobnem delovnem mestu, srednja izobrazba ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj na enakem ali podobnem delovnem mestu. Pismene ponudbe sprejema tajništvo podjetja 15 dni po objavi. Vse ostale informacije lahko dobite na gornjem naslovu. TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ M Modne, elegantne in praktične ženske obleke za spomlad dobite v prodajalni Triglav konfekcije Kranj t r i g 1 a v htek - 7? maja 1977 Glas — 5. stran KRANJ 34. S K.J A družbenopolitičnemu zbora skupščine občine Kranj sreda, 18. maja 1977, ob 1 5. uri dvorana kranjske občinske skupščine 34. SEJA /bora združenega dela skupščine občine Kranj sreda, 18. maja 1977, ob 15. uri dvorana kranjske občinske skupščin«' 30. SEJA zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Kranj sreda, 18. maja 1977, ob 15. uri dvorana kranjske občinske skupščine Kljub težavam doseženo varčevanje Pred javnimi razpravami o samoupravnih sporazumih SIS predlaga izvršni svet vsem zborom občinske skupščine v potrditev več ugotovitev, stališč in priporočil — Prihodnji teden bodo vsa gospodinjstva v občini dobila posebno tiskano gradivo o programih SIS in o načrtovani proračunski porabi; zato glede sredstev za skupno porabo objavljamo le tabelo Osrednja točka dnevnega reda letos ni bilo izpeljano do kraja in zasedanja vseh zborov kranjske občinske skupščine v sredo, 18. maja, bo nedvomno razprava o predlogih samoupravnih sporazumov o osnovah planov občinskih samoupravnih interesnih skupnosti za obdobje 1976 do 1980 in drugih samoupravnih sporazumov za financiranje programov skupne in splošne porabe. Gre namreč za to, da tovrstno dogovarjanje in sporazumevanje zaradi nekaterih strokovnih zakasnitev konec minulega leta za Dnevni red 34. SEJA DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA SKUPŠČINE OBČINE KRANJ Poleg izvolitve komisije za verifikacijo pooblastil, ugotovitve sklepčnosti in odobritve zapisnika so na dnevnem redu se naslednja vprašanja: — stališča in sklepi izvršnega sveta o predlogih samoupravnih sporazumov o osnovah planov občinskih SIS za obdobje 1976- 1980 in drugih samoupravnih sporazumov za financiranje programov skupne in splošne porabe — splošna poraba in osnutek odloka o proračunu občine Kranj -/.a leto 1977 — osnutek srednjeročnega programa razvoja kmetijstva v občini Kranj za obdobje 1976- 1980 in republiški program razvoja kmetijstva za isto obdobje — poročilo o poslovanju in delu v letu 1976 ter program in naloge samoupravne stanovanjske skupnosti v 1977 letu — odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o delni nadomestitvi stanarine in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu — soglasje k statutu SIS za varstvo pred požarom občine Kranj — kadrovske zadeve: 1. razrešitev in imenovanje načelnikov občinskih upravnih organov; 2. razrešitev člana v delovnih telesih občinske skupščine — predlogi in vprašanja delegatov 34. SEJA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA IN 30. SEJA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI SKUPŠČINE OBČINE KRANJ Dnevni red zasedanj obeh zborov je enak kot za zasedanje družbenopolitičnega zbora. Le da bo zbor združenega dela obravnaval se: — potrditev letnega davčnega zaključnega računa za leto 1976. Zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine pa bo razen te točke imel na dnevnem redu se razpravo o — spremembi družbenega dogovora o kadrovski politiki v občini Kranj O vseh predloženih točkah dnevnega reda bodo vsi trije zbori občinske skupščine razpravljali na ločenih sejah. je zato republiška skupščina podaljšala rok za sklenitev sporazumov do 1. julija letos. Hkrati je predpisala, da morajo biti javne razprave v združenem delu in v krajevnih skupnostih končane do konca maja. Določen je bil tudi poseben časovni »vozni« red posameznih akcij, na podlagi katerega je izvršni svet kranjske občinske skupščine marca letos sprejel akcijski program. Toda zdaj spet Četrto leto poslovanja Samoupravna stanovanjska skupnost občine ra"J Je '»ni sklenila četrto leto poslovanja. Iz Poročila delegatom občinske skupščine o po-: ovanJU in delu v minulem letu ter o programu nalogah za letos je razvidno, da so imeli "JKani skupnosti v Štirih letih 33 sej. Za letos pa en t9° Mnancn' načrti vseh treh samoupravnih °t 208,877.914 dinarjev. Sicer pa poglejmo "ejavnost posameznih enot. » samoupravni enoti za graditev stano-na *VJ,e bil° lani združenih 53,875.736 dinarjev, Vs« V do 1976- leta Pa 178,287.736 dinarjev. Pa t \ 8redstva 80 D''a dana kot posojilo, sicer JLaH • e usmerjena v začasno financiranje I aanje stanovanj. Lani je bilo v družbeni grad-ni„ Krajenih 537 stanovanj (32.834,17 kvadratna^ m^tra) v skuPni vrednosti 231,275.900 di-BhJeV ^ak° je bil minuli srednjeročni program stotk gradn-»e stanovanj izpolnjen s 87,25 od-kov i' g'.eo'e P°vrSine pa presežen za 14 odstot-lOOft m ^e m'° zgrajenih 13,9 stanovanja na prebivalcev, v zadnjih Štirih letih pa Pon!Scno 11 stanovanj na 1000 prebivalcev, riari na cena stanovanj je znaSala 7043,75 di-6fjftia za kvadratni meter, samo na Planini pa °*.19 dinarja. »j^T1.8a,noupravni enoti za gospodarjenje s VTivt m hii v družbeni lastnini se je lani dinar°8t sklada his P°vecala na 533,735.047 h0va Jev- v upravljanju je 4739 družbenih sta-63131o 8kuPaJ 8 stanovanji etažne lastnine pa cjigK '2?6.549 kvadratnih metrov). Za investirali i° V7*drzevanje je bilo porabljeno sedem Vani n°v 692246,45 dinarja, za tekoče vzdrže-tiarja 08 80 nišni 8Veti Porabili 1.051.004,42 di-deriar'- °^ 3-190-556.57 dinarja razpoložljivega 90.^^-^HiSni sveti so bili organizirani prek b^,QenarJem samoupravne enote za druž-■tvu - p0m°c v stanovanjskem gospodar- novaJe. 'am zgrajenih in vseljenih 299 sta-fnater ' °^ tega delavcem z nizkimi dohodki 96, hom A"1 samohranilkam 92, starejšim obča-rnladj • °-e'ovno nesposobnnim občanom 12 in bilo d .dru*inam 57. Za udeležence NOB je kaže anib I4 stanovanj. Stanje 1. aprila letos gotovi!8 ^e za 'ansko prioritetno listo treba zaje biin 8Le 90 stanovanj. V zadnjih Štirih letih hadorn ranin 120,971.954 dinarjev. Za delno vičenp 8t'tev stanarine pa je bilo za 26 upravna p?rab'Jenih 46.453.20 dinarja, »o bjjj !^n.' načrti vseh treh samoupravnih enot Itiesl, izpolnjeni s 97,3 odstotka oziroma v bpad • 18?-°03.610 dinarjev. Tako imenovani darno^e n" 'e Pr> združenih sredstvih in soli-*'iid 8tneni skladu, ker je bilo za dijaške in j°neiia oddaja 21.00 24 ur 21.20 Sužnja ljubezni -celovečerni film TV Zagreb 9.50 Poročila 10.00 Otroški spored 11.00 Narodna glasba 11,30 Kmetijska oddaja 13.50 Gledalci in TV 14.20 Levinja Elza - serijski film 15.10 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 Več kot igra - nadaljevanka 21.05 Potovanja — dokum. oddaja 21.35 TV dnevnik 22.00 Športni pregled 16 PONEDELJEK TV Ljubljana 8.10 TV v šoli: Pravljica, Zgradba atoma, Doba zorenja, Makedonščina (Zg) 9.30 TV v šoli: Za najmlajše, Metalurgija (Sa) 10.05 TV v šoli: Srbohrvaščina, Risanka, Kiparska dela prirode (Bg) 14.10 TVvšoli- ponovitev (Zg) 17.05 Vrtec na obisku: Obisk v mestu 2iv-žav 17.20 Človek in zemlja — serijski film 11.03 Za vsakogar nekaj 12.10 Revijski orkestri 12.30 Kmetijski nasveti: Redčenje plodov breskev 12.40 Pihalne godbe 13.30 Priporočajo vam 14.05 Pojo amaterski zbori 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Iz tuje glasbene folklore 18.25 Zvočni signali 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom Lojzeta Slaka 20.00 Kulturni globus 20.10 Predstavljamo vam nov posnetek opere Macbeth G. Verdija 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev 23.05 Literarni nokturno - M.Švabič: Rdeča mašina 23.15 Za ljubitelje jazza Drugi program 8.00 13.00 13.33 13.55 14.00 14.20 14.33 16.00 16.05 16.40 17.40 18.00 18.40 18.55 Ponedeljek na valu 202 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov Ponedeljkov križemkraž Glasbena medigra Na izvirih ljudskega glasbenega ustvarjanja Melodije iz naših studiev Z vami in za vas Kulturni mozaik Jazz na II. programu Za mladi svet Godala v ritmu Cocktail melodij Lahka glasba slovenskih avtorjev Minute za kulturo Tretji program 19.05 Snidenje s komornim zborom RTV Ljubljana 19.40 Znani skladatelji - izvrstni izvajalci 20.15 Ekonomska politika 20.35 Tri operne uverture 21.00 Naš eksperimentalni studio — M. Dernovšek: Sinje jezero 21.40 Večeri pri slovenskih skladateljih 23.10 Sezimo v našo diskoteko 23.55 Iz slovenske poezije 17 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo: 17.50 18.05 18.30 18.45 19.15 19.30 20.00 20.55 22.10 22.25 Obzornik Zdravila, človekov prijatelj in sovražnik Dogovorili smo se Mladi za mlade (Bg) Risanka TV dnevnik Josip Broz-Tito — Borba in razvoj KPJ med obema vojnama (Zg) S. Pavić: Na poti izdaje — 1. del drame TV dnevnik K uit urne diagonale Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Otroška odda ja 18.00 Živel je car 18.15 Življenje knjige 18.45 Mladi za mlade 19.30 T V dnevnik 20.10 Športna oddaja 20.40 Izkušnje 21.10 Poročila 21.20 Celovečerni film TV Zagreb do 20.00 isto kot na odd. II. TV mreže 20.05 Josip Broz-Tito - Borba in razvoj KPJ med obema vojnama 20.55 Drama TV Novi Sad 21.55 Mozaik 22.40 TV dnevnik TV Ljubljana 8.00 TV v šoli: Odnosi v svetu, Beograd, Geometrija, Nemščina, Tv vrtec) Zaščita ptic (Zg) 10.00 TV v Soli: Prirodoslovje, Risanka, Glasbena vzgoja (Bg) 14.00 TV v šoli - ponovitev (Zg) 16.05 Šolska TV: Nihanja 17.05 V znamenju dvojčkov: Zajček v škripcih 17.25 PanTau - serijski film 17.55 Obzornik 18.10 Moji gosti in jaz: Arsen Dedič 18.40 TV trimski test 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Josip Broz-Tito - Borba in razvoj KPJ med obema vojnama - 2. del (Zg) 20.55 I. Bergman: Prizori iz zakonskega življenja — nadaljevanka 21.45 T V dnevnik 22.00 Iz koncertnih dvoran — I. Stra vinski: Žar ptica Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 9.30 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.05 15.30 15.45 16.00 17.00 18.05 19.35 19.45 20.00 20.30 21.30 22.20 23.05 23.15 0.05 0.30 1.03 2.03 ao3 3.30 4.03 Tito in mladina Iz glasbenih šol Kdaj, kam, kako in po čem Promenandni koncert Danes smo izbrali Kmetijski nasveti: Narejanje rojev Po domače Priporočajo vam V korak z mladimi Glasbeni intermezzo Narava in človek: Varstvo narave Vrtiljak Studio ob 17.00 Obiski naših solistov Lahko noč, otroci Minute z ansamblom Milan Ferlež Slovenska zemlja v pesmi in besedi Radijska igra — U. Ryun: Na en sam dan Zvočne kaskade Pota jugoslovanske glasbe Literarni nokturno — M.Todorovič: Rosinanto zajašem • Popevke se vrstijo Dixieland parada Popevke za vse K oncert po polnoči Vaš gost Majhni ansambli Paleta akordov Proti jutru Drugi program 8.00 Torek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Radijska šola za višjo stopnjo: Godčevske zgodbe 14.33 Z vami in za vas 16.00 Pet minut humorja 16.05 Moderni odmevi 16.40 Zvočni portreti 17.40 Z ansamblom Franci Puhar 17.50 Ljudje med seboj 18.00 Lahka glasba na našem valu 18.40 Popevke slovenskih avtorjev 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 G. Puccini: odlomki iz opere Turandot 20.00 Znanost in družba 20.15 Vsa zemlja bo z nami zapela 20.35 G. Verdi: Godalni kvartet v e-mol u 21.00 Dvignjena zavesa 21.20 IzMunchenskega koncertnega življenja 22.50 V ljudskem duhu 23.55 Iz slovenske poezije 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 9.25 9.40 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.05 14.30 15.30 15.45 16.00 17.00 18.05 18.30 19.35 19.45 20.00 22.20 23.05 23.15 0.05 0.30 1.03 2.03 2.30 3.03 4.03 Za mlade radovedneže Zapojmo pesem Aktualni problemi marksizma Kdaj, kam, kako in po čem Po svetu glasbe Lahka glasba za opoldne Kmetijski nasveti: Oskrba rodnih ribezovih nasadov Pihalne godbe Priporočajo vam Ob izvirih ljudske glasbene kulture Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Glasbeni intermezzo Spomini in pisma — B. Borko: Dva obraza Loto vrtiljak Studio ob 17.00 Odskočna deska Pesmi s socialno in borbeno tematiko Lahko noč, otroci Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom Koncert iz našega studia S festivalov jazza Literarni nokturno — C. Castaneda: Nauki Don Juana Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Glasbene miniature slovenskih mojstrov Za pozne plesalce Zaprite oči in poslušajte Note v ritmu Dve simfonični pesnitvi Vaš gost Lahke note velikih orkestrov 17.45 18.15 18.45 19.30 20.00 20.45 21.05 Skrivnosti globin Dokumentarni film Narodna glasba TV dnevnik R. B.Sheridan: Šola za obrekovanje - 2. del 24 ur Zabavno glasbena oddaja Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 S solisti in ansambli JRT 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo: Tito in mladina 14.25 Glasbena medigra 14.33 Z vami in za vas 16.00 Tokovi neuvrščenosti 16.10 Lahke note 16.40 Iz slovenske produkcije zabavne glasbe 17.40 Tipke in godala 18.00 Progresivna glasba 18.40 Srečanja melodij 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 Sodobna vokalna glasbena ustvarjalnost slovenskih Borba in razvoj KPJ med obema vojnama - 2. del 21.00 Odpadlo listje - celovečerni film 22.30 TV dnevnik 21.35 Znanost TV Zagreb do 19.30 isto kot na odd. II. TV mreže 19.30 T V dnevnik 20.00 Josip Broz-Tito - 18 TV Ljubljana 8.10 TV v šoli: Elektronika, Poklici in proizvodnja. Slovnica (Zg) V švedski barvni nadaljevanki Prizori iz zakonskega življenja opisuje scenarist Ingmar Bergman šest poglavij iz nekega zakona. Marianne in Johan živita deset let srečno zakonsko življenje. Oba sta zaposlena, imata dva otroka; vsi skupaj so zadovoljni in si pravzaprav ne želijo ničesar več. Počasi pa se vednar situacija spreminja in lepega dne Johan pove, da si hoče ustvariti novo^ življenje z drugo žensko. Agonija slovesa je dolga, vendar do ločitve vseeno pride. Mine osem let, Marianne in Johan sta oba drugič poročena. Ponovno se srečata in zbližata; rodijo se nova čustva prave ljubezni, ki klijejo iz nežnosti, obojestranskega razumevanja in medsebojnega spoštovanja. Iz nadaljevanke je Bergman sestavil potem celovečerni film, ki smo ga videli tudi pri nas. A vtor pravi, da je svoje »Prizore« pisal tri mesece, doživljal pa skoraj vse življenje in da bi bil veliko bolj zadovoljen, če bi bilo obratno. O svojih junakih in junakinjah pa meni, da si pripovedujejo same neumnosti, a tu in tam vseeno povedo tudi kaj pametnega; da so nervozni, ljubeznivi, nežni, sentimentalni, neznosni in prijetni. skladateljev 19.30 V vedrem tonu ""nn Znrmnie politični feljton 20.15 Minute s hornistom Jožetom Faloutom 20.35 Iz manj znane operne literature 21.30 Sodobni literarni portret: Miroslav Valek 21.50 Razgledi po sodobni glasbi 23.08 Z dunajskimi klasiki 23.55 Iz slovenske poezije ČETRTEK 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola, za višjo stopnjo: Godčevske zgodbe 9.35 Slovenski mali vokalni ansambli 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Uganite, pa vam zaigramo po želji 12.10 Zvoki znanih melodij 12.30 Kmetijski nasveti: Vpliv pinciranja mladic pred cvetenjem vinske trte 12.40 Od vasi do vasi 13.30 Priporočajo vam 14.05 Kaj radi poslušajo 14.40 Enajsta šola 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Jezikovni pogovori 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Iz domačega opernega arhiva 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom Silvo Štingl 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 21.00 Literarni večer 21.40 Lepe melodije 22.20 Iz novejše literature za komorne ansamble 23.00 V gosteh pri tujih radijskih postajah 23.30 Naš nocojšnji gost Elda Viler 0.05 Lahka kri 0.30 Pop, ročk, beat 1.03 Z opernega in koncertnega odra 2.03 Vaš gost 3.03 Jazz s plošč 3.30 Nepozabne popevke 4.03 Proti jutru Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Aktualni problemi marksizma 14.20 Mehurčki 14.33 Z vami in za vas 16.00 Tam ob ognju našem 16.15 Instrumenti v ritmu 9.00 14.10 17.00 17.15 17.40 17.55 18.30 19.15 19.30 20.00 20.55 22.20 T V v šoli: Kocka, kocka, Risanka, Izobraževalni film(Bg) TV v šoli -ponovitev (Zg) Deklica Delfina in lisica Zvitorepka Ukročeno oko: Deževni dan Obzornik Na sedmi stezi Glasba takšna in drugačna Risanka TV dnevnik Josip Broz-Tito — Borba in razvoj KPJ med obema vojnama - 3. del (Zg) Čuvaj plaže v zimskem času — jugoslovanski film TV dnevnik Oddajniki II. T V mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Mali svet 18.15 Izobraževalna oddaja 18.45 Narodna glasba 19.30 TV dnevnik 20.00 Kvropa danes 20.45 24 ur 21.00 Zabava vas Jack Parnell 21.30 Test 21.55 Nogomet SZ : Madžarska — posnetek TV Zagreb do 20.00 isto kot na odd.II.TV mreže 20.00 Josip Broz-Tito - Borba in razvoj KPJ med obema vojnama - 3. del 20.50 Dokumentarna oddaja 21.40 T V dnevnik 21.55 N ogomet SZ : Madžarska — posnetek 19 ČETRTEK TV Ljubljana 8.00 TV v šoli: Arktika in Antarktika, Klasične bajke. Računalniki (Zg) 9.00 TV v šoli: Francoščina (Sk) 9.30 TV v šoli - Izobraževalna ' reportaža Risanka (Bg) 14.00 TVvšoli- ponovitev (Zg) 15.00 Šolska TV: Nihanja 15.35 Nogomet Radnički: Budučnost — prenos (Bg) 17.35 Colargol 17.50 Obzornik 18.05 Mladina gradi - mladinske delovne akcije 18.45 Staubringer- Popovič: Zgodba oTitu - l.del 16.40 Top albumov 17.40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana 18.00 Čustveni svet računalnika Ruperta 18.40 Z velikimi zabavnimi orkestri 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 Večerni concertino 19.55 Vprašanja telesne kulture 20.00 Iz glasbenih dram 20.35 Pod mojim oknom — nekaj lepih melodij v priredbah 20.45 Kultura danes 21.00 Javni koncerti 22.15 Na Kosovelova besedila 23.25 D.Sostakovič: Simfonija št. 6 v h-molu, op. 54 23.55 Iz slovenske poezije 20 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo: V živalskem vrtu 9.30 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Po Talijinih poteh 12.10 Revija orkestrov in solistov 12.30 Kmetijski nas veti: Omejevanje zaleganja v času medenja 12.40 Pihalne godbe vam igrajo 13.30 Priporočajo vam 13.50 Človek in zdravje 14.05 Glasbena pravljica: Prepir v orkestru 14.16 Naši umetniki mladim poslušalcem 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Napotki za turiste 15.35 Glasbeni intermezzo 15.45 Naš gost 16.00 Vrtiljak 17.00 18.05 19.35 19.45 20.00 21.15 22.20 23.05 23.15 0.05 1.03 1.30 2.03 2.30 3.03 3.30 4.03 Studio ob 17.00 Mesta prijatelji Lahko noč, otroci Minute z ansamblom bratov Avsenik Stop pops 20 Oddaja o morju in pomorščakih Besede in zvoki iz logov domačih Literarni nokturno Jazz pred polnočjo Ples do enih Drobne komorglasbene skladbe Nočni znanci Mojstri jazza: ErrollGarner Revija popevk Serenada po polnoči Paleta akordov Majhni ansambli Drugi program 8.00 13.00 13.33 14.00 14.25 14.33 16.00 16.05 16.40 17.40 17.50 18.00 18.40 18.55 Petek na valu 202 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov Zvoki dežel ob medi te ranu Radijska šola za nižjo stopnjo: V živalskem vrtu Glasbena medigra Z vami in za vas Prometni leksikon Vodomet melodij S popevkami po Jugoslaviji Odmevi z gora Prijetni zvoki Stereo jazz Glasba za vsakogar Minute za kulturo Tretji program 19.05 19.40 20.15 22.00 22.30 22.40 23.15 23.55 Radijska igra — B. Bermange: Sanje Minute s Handlom Z jugoslovanskih koncertnih odrov V nočnih urah Mednarodna radijska univerza Iz klavirskega opusa Aleksandra Skrjabina Iz slovenske operne literature Iz slovenske poezije ta teden na TV SOBOTA V čem je veličina kreacij Jamesa Deana, idola mladih sredi petdesetih let? Tako v filmu Vzhodno od raja kot v UPORNIKU BREZ RAZLOGA je poudarjeno nerazumevanje med starši in odraščajočimi »otroki«. James Dean očitno vlog ni odigral, temveč jih je živel. Prav zato je potegnil za seboj armade mladih, ki so v njem videli sebe in svoje težave. — Film Upornik brez razloga je ostra obsodba ameriške družine v času, ko je začelo cveteti huliganstvo in druge oblike mladostne delikvence. To je zgodba o Jimu, ki ima večne spore z oblastno materjo in neodločnim očetom, o Judv, ki je doma ne razumejo, o Platou, sinu ločenih staršev, skratka o fantih in dekletih, ki so prepuščeni sami sebi. — Poleg Jamesa Deana so v glavnih vlogah nastopili še: Nathalie Wood, Sal Miner, Jim Backus, Ann Doran, režiser pa je bil Nicholas Rav. NEDELJA ALI BABA IN ŠTIRIDESET RAZBOJNIKOV je znana orientalska pravljica. Toda če v njej igra Fernan-del, to ni več le pravljica, temveč vesela komedija s pa-rodičnimi bodicami. Zgodba se odvija seveda v puščavi, kjer je Ali Baba kupil za svojega gospodarja Kasina lepo sužnjo. Na poti ga je napadel Abdul s svojimi štiridesetimi razbojniki... PONEDELJEK Uredništvo izobraževalnih oddaj je pripravilo štiri oddaje z naslovom ZDRAVILO, ČLOVEKOV PRIJATELJ IN SOVRAŽNIK. Prvi dve oddaji nas bosta popeljali skozi zgodovino in razvoj zdravilstva do moderne proizvodnje zdravil. Spoznali bomo posamezne vrste zdravil in način uporabe. Drugi dve oddaji pa bosta govorili bolj o tisti temni strani številnih zdravil, ki jih najdemo po raznih kuhinjskih predalih in omarah kot ostalo potrošniško blago. Zal pa zdravila niso nedolžen čajček ... 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Josip Broz-Tito - Borba in razvoj KPJ med obema vojnama - 4. del (Zg) 20.45 Variacije — nanizanka TV Beograd 21.15 Mi med seboj 22.15 T V dnevnik 22.30 Miniature: France Slana Oddajniki II. TV mreže 17.35 TV koledar 17.45 Tehtnica 18.15 Socializem kot svetovni proces 18.85 Peščena ura 19.30 TV dnevnik 20.00 Josip Broz-Tito - Borba in razvoj KPJ med obema vojnama - 4. del 20.50 24 ur 21.10 Od glave do pete TV Zagreb 15.15 TV dnevnik 15.35 Nogomet Radnički: Budučnost — prenos od 17.35 do 20.50 isto kot na odd. II. TV mreže 20.50 S. Pavič: Na poti izdaje — 2. del drame 21.50 T V dnevnik 22.10 Glasbeni večer TV Ljubljana 8.10 TV v šoli: Smer in progra, Razvoj človeka, Slovenščina, Ruščina, TV vrtec. Dnevnik 10 (Zg) 10.00 TV v šoli: Angleščina, Risanka, Zgodovina (Bg) 14.10 17.10 17.20 17.55 18.10 18.45 19.15 19.30 19.55 20.05 21.10 21.50 21.55 22.45 TV v šoli -ponovitev (Zg) Križem kražem Pisani svet Obzornik Jugoslovanska folklora: Razigrana mladost Izbira študija in poklica: Montanistika Risanka TV dnevnik Tedenski notranjepolitični komentar G. Prosperi: Michelangelovo življenje Razgledi: Kadar čez gozdove rjovejo viharji (ob 35-letnici smrti Toneta Tomšiča) Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov U lice San Francisca TV dnevnik Oddajniki H. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 T V koledar 17.45 Modri plašček 18.15 Aktualna oddaja 18.45 Dnevnik 10 19.05 Kulturni pregled 19.30 TV dnevnik 20.00 Aktualna oddaja 21.00 24 ur 21.15 Glasbena oddaja T V Zagreb do 19.30 isto kot na odd.II.TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Ob gledanju TV - zabavno glasbena oddaja 21.05 Bogataš in siromak — serijski film 21.55 Na prvem mestu: Vlado Štefančič 22.35 TV dnevnik Banja Luka mesto mladih Mladinci iz Kranja smo se letos spet udeležili srečanja mladih pobratenih mest Jugoslavije. Tokrat so bili gostitelji Banjaluča-ni, ki so konec preteklega meseca pozdravili mlade iz Zemuna, Osijeka, Hercegnovega, Bitole in Kranja. Srečali smo se mladi s severa in juga, iz vzhoda in zahoda, različnih jezikov in narečij. To je bila priložnost, da se spoznamo, da si utrdimo pridobljeno poznanstvo iz prejšnjih srečanj, da izmenjamo izkušnje, fotografiramo, tekmujemo v športnih disciplinah. Skratka, da Izlet v Bosno bo 3., 4. in 5. junija Pred prazniki smo objavili kratko vest, da bomo skupaj z ALPF:TOUROM organizirali izlet v Bosno že 20. maja. Vendar pa smo morali zaradi prezasedenosti hotelov v Bosni v tem času izlet prestaviti v junij in borno tako zdaj šli na pot v petek, 3. junija. Program potovanja pa bo naslednji: 3. junija: Iz Kranja bo odhod ob 6: uri zjutraj; zbrali se bomo pred hotelom CREINA. Do Biha-ča, kjer bo kosilo, bomo imeli nekaj krajših postankov. Ogledali si bomo Bihač in njegove znamenitosti in še isto popoldne nadaljevali pot do Drvarja in si ogledali Titovo pečino. Večerja in prenočišče nas čaka v Bosanskem Petrovcu. 4. junija: Po zajtrku bomo nadaljevali vožnjo do Jajca, kjer se bomo nastanili v hotelu in imeli kosilo. Popoldne si bomo ogledali muzej II. Zasedanja AVNOJ in druge kulturnozgodovinske znamenitosti mesta. Večerja in prenočišče v hotelu. 5. junija: Po zajtrku se bomo zapeljali do Banja Luke in si jo ogledali, potem pa nadaljevali pot čez legendarno Kozaro. Postanek bo na M rakovici ob spomeniku, kjer si bomo ogledali tudi spominski muzej NOB. Na poti proti Zagrebu bomo obiskali fte Jasenovac in spominski muzej posvečen žrtvam tega zloglasnega taborišča. V Ljubljano se bomo vrnili v poznih večernih urah. Cena izleta je 990 din; v ceno je vračunan prevoz z udobnim turističnim avtobusom, gostinske storitve navedene v programu, ogledi ter vodstvo in organizacija izleta. Prijave sprejemajo vse ALPE-TOUROVE poslovalnice na Gorenjskem — v Kranju v hotelu CREINA, tel. 23-883 - in pri nas, na naših »malih oglasih«. Tokrat bo šel z nami brezplačno en naš naročnik. Ime srečnega izžrebanca bomo objavili v GLASU 27. maja. J se bolje spoznamo in postanemo še večji prijatelji. Kranjsko delegacijo je vodil predsednik občinske konference ZSMS Srečo Nečimer. Takoj po prihod u srno se udeležili otvoritve likovne in fotografske razstave v salonu Doma kulture, kjer je bila Kad nji dan odprta nova razstava na temo » Mladi pobratenih mest - mladina Banjaluke«, ki smo jo pripravili med bivati jem v tem mestu. Program srečanja mladih je bil zelo bogat in je zajemal tudi pogovore in tribune ter kulturne prireditve in tekmovanja. Pogovorov na temo »Mladi delavec — samouprav-Ijalec« se je udeležil -Jure Tomašič. Razstavo fotografij je pripravil Silvo Sladic, slike pa Štefan Remii . ki se je predstavil tudi s svojimi pes mirni. V tekmovanju kovinostrugar-jev smo dosegli tretje mesto, v šahu smo osvojili četrto mesto, v namiznem tenisu smo bili tretji, v posamični konkurenci za moške pa je bil najuspešnejši Kranjčan Zoran Ramovš, ki je osvojil prvo mesto. Ker je Banja Luka naše pobrate no mesto, si nekoliko pobliže oglejmo to mesto mladosti, športa in zelenja s prek 120.000 prebivalci, ki je po številu prebivalstva dvanajsto v Jugoslaviji in drugo v SR Bosni in Hercegovini. Mesto ima bogato zgodovinsko in kulturno tradicijo. Temelje Banjaluke so postavili Rimljani, ki so gradili pot od Jadrana do izliva Save in Donave. Po propadu' rimskega" cesarstva so leta 1528 Turki zavzeli trdnjavo Banja Luka in okoliška naselja. Banja Luka je postala središče bosanskega sandža-bega. Za časa a vst ro-ogrske okupacije je Banja Luka dobila izgled modernega evropskega mesta. V letih med dvema svetovnima vojnama je bila žarišče revolucionarnega delavskega gibanja. Med drugo svetovno vojno so Ba-njalučani veliko prispevali k borbi narodov .Jugoslavije. Zgovoren je že podatek, da je devetnajst Banjalu-čanov odlikovanih z redom Narodnega heroja. Svojo osvoboditev je Banja Luka dočakala 21. aprila 1945 — razrušena, požgana in osiromašena. Po obnovi se je začela hitro razvijati industrija elektronske in elek-tromehanske veje. lesnopredelovalna industrija in kovinska industrija. Ta razvoj se je ustavil le enkrat in sicer 26. oktobra 1.969, ko je mesto razrušil katastrofalni potres. V Banja Luki živi. študira in dela prek 50 tisoč mladih. Zato jo lahko upravičeno imenujemo mesto mladosti Lahko bi zapisali, da je tudi mesto gostoljubja in prijaznih ljudi. Ob koncu srečanja je predsednik mladine i/. Banja Luke dejal: »Upam. da se boste št' dolgo spominjali teh dni, preživetih v Banja Luki. da bo prijateljstvo skovano tukaj, še dolgo trajalo in se bo še poglobilo na naslednjih srečati jih« Prihod rt je leto bo srečanje mladine bratskih mest v Hercegnovem. Mladi iz tega mesta so dejali, da je takrat pri njih najlepše; vrhovi planin se bleščijo v snegu. o!> morju pa zorijo pomaranče in cvetijo minio/c S. Sladic Gorenjci na tržaškem radiu Poleg številnih enot jugoslovanske armade je v bojih za osvoboditev Trsta sodelovala tudi II. brigada VDV (Vojska državne varnosti). 5. bataljon te brigade so imenovali »Gorenjski«, ker je bil ustanovljen •r). maja 1944. leta na Martinj vrhu v Selški dolini od razformiranih skupin gorenjskih vosovcev. Ob ustanovitvi je bil to L bataljon, čez nekaj mesecev pa so ga preimenovali v 5. bataljon. Maja in junija 1944. leta se je bataljon bojeval na Primorskem in tedaj so v bataljon vključili precej Primorcev, iz bataljona pa so v druge enote IX. korpusa morali oditi vsi tisti, ki so prišli v partizane kot nemški vojaški dezerterji. Poleti 1944. leta se je gorenjski bataljon VDV vrnil nazaj na Gorenjsko in deloval po četah: kranjska četa VDV v kranjskem okrožju, kamniška četa v kamniškem, škofje loška v škofjeloškem in jeseniška v raznih krajih Gorenjske. V sestavi II. brigade VDV je gorenjski bataljon imel važno vlogo v bojih za osvoboditev Trsta- Deset dni po osvoboditvi mesta in dva dni po kapitualciji Nemčije, to je bilo 10. maja 1945. leta. so štirje vede-vejevci iz gorenjskega bataljona VDV v studiu, radia Trst pripovedovali radijskim poslušalcem 0 svojih vtistih oziroma doživetjih v zaključil ili bojih za osvoboditev mesta. Drugi z leve proti desni je Tine Zaletel (tedaj menda oficir na razpoloženju), tretji /. odlikovanjem na prsih je poveljnik gorenjskega bata ljona VDV Matija Suhadolnik-Lu-ka, ki živi v Kranju. Ime prvega in četrtega ni znano. Luka se spominja le to, da sta na radiu nastopila kot predstavnika skojevske organizacije. Ce ju bo kdo prepoznal, naj javi na uredništvo Glasa njuno ime in priimek, ker bi želeli sliko dokumentirati. J. Vidic ODMEVI IZ TAŠKENTA m Obračun Do prihoda našega vlaka so si predstavniki krajevne oblasti, v kateri je bil tudi načelnik postaje Aris, oba ranjenca natančno ogledali in pregledali njuno lastnino. Na podlagi dokazil, ki sta jih imela prj sebi, so ugotovili, da sta brat in sestra, Boris in Monika Kat a jeva iz Taškenta. Imela sta s sabo usnjeni torbi, polni carskih bankovcev po sto in petsto rubljev. Krajevni funkcionarji so se nemalo začudili in presodili bogastvo takole: Ce so se vsi pučisti tako izdatno založili s carskim denarjem kot ta dva, so do kraja izpraznili taškent-ske banke in blagajne. Ko je naš vlak pripeljal na postajo in ko smo zvedeli, kaj se je tam malo prej zgodilo, smo osupnili in se čudili, a najbolj medicinska sestra Ana Tabunova. Ona je bila namreč Mo-nikina sošolka več let in je Kata-jeve poznala. Tudi njihova trgovina ji je bila dobro znana, saj so Tabu novi v njej kupovali blago, ki so ga potrebovali. To smo zvedeli že tedaj, ki je bila afera odkrita. Tudi to, da je Monika po dovršeni trgovski šoli prevzela v očetovi trgovini računovodske posle in jih opravljala z materino pomočjo pod bratovim nadzorstvom. Brat Boris je bil namreč že pred tem duša podjetja, očetova desna roka, ker je bil di LTH s 5 točkami. M la iinci: Sv. Duh : Alpina 0:5, Alples : LTH 3:1. Vodi Alpina s 5 točkami. Pionirji: Kondor : Alpina 5:0, Alples : LTH 4:4. Vodi Kondor s 4 točkami. P.Novak Oranžna liga v judu Pod pokroviteljstvom judo kluba Triglav je bilo v Ljubljani 1. kolo oranžne lige v judu, v kateri nastopajo dve ekipi kranjskega Triglava, Ljubljana, Bežigrad in Šiška. Rezultati: Triglav H : Šiška 5:1 (20:45), Triglav I : Ljubljana 8:8 (30:28), Bežigrad : Šiška 11:5 (50:20), Triglav II : Ljubljana 6:10 ( 23:38). Triglav I : Bežigrad 7:9 (30:35), Ljubljana : Šiška 10:6 ( 50:23), Triglav II : Bežigrad 7:9 (25:32), Ljubljana : Bežigrad 8.7 (37:25), Tri glav I : Triglav II 16:0 (80:0), Triglav I : Šiška b. b. Na lestvici Vodi Ljubljana pred Bežigradom, T lig lav oni I, Šiško in Triglavom II. 2. kolo bo v začetku junija v Kranju, v Nežmah O srečanju Jelovica : Slovan pravi Igor Stup-nišek, trener RK Jelovica: »Zavedamo se, kako pomembno je srečanje s Slovanom. Igralci so dobro razpoloženi za srečanje in bomo poskusili z borbeno igro presenetiti Slovan. Zmaga bi nam pomenila veliko možnost za obstanek v II ZRL. V srečanju z ekipo Slatine smo zaigrali taktično zelo dobro ter s požrtvovalno in borbeno igro zmagali s petimi goli prednosti, kjer se je še posebno izkazal vratar Avgustinčič.« V nedeljo dopolne ob 10. uri bo tudi srečanje Preddvor : Velenje. V jesenskem delu prvenstva so v Velenju zmagale z rezultatom 18:10 igralke Preddvora. O srečanju 17. kola SRL — ženske Preddvor : Velenje pravi Božo Crije-vič, trener RK Preddvor: »Proti Slovanu v Ljubljani smo nastopili s tremi poškodovanimi igralkami. Se vedno nas tarejo poškodbe, toda upam, da bodo do nedelje ozdravele lahko vse tri poškodovane igralke. V tem srečanju računamo na zmago, ki bi nam pomenila tudi osvojitev tretjega mesta na lestvici.« J. Kuhar Memorial Metke Podjed SŠD osnovne šole Davorin Jenko je letos organiziral tekmo v pcx*astitev tragično preminile učenke in košarkarice Metke Podjed ter Veronike Bostič. Srečanje je bilo v Cerkljah med reprezentancama SŠD Davorin Jenko, v kateri je še pred letom dni nastopala Metka Podjed ter SŠD osnovne šole Simon Jenko iz Kranja. Končni izid srečanja je bil 29:22 (12:11). Koše za ŠŠ1) D.Jenko so dale: Skerjanc 13, Kristane 4. Pistotnik 2, Bolka M. 4, Lipar 6. Koše za SŠD S.Jenko pa so dosegle: Matko 1, Drinjakovič 12, Bogataj 2, Oblak 7. Prvi Metkin memorial je bil organiziran na dan 29.4. in bo odslej vsako leto izveden v Cerkljah. ćm Triglav se ne da presenetiti V nadaljevanju regijskega prvenstva občinskih mladinskih reprezentanc so gostujoče ekipe slavile. Triglav je visoko zmago dosegel s hitro igro, neizkušenost je botrovala pri porazu Šenčurjanov, Kladivar pa je osvojil dve točki v Skofji Loki. Izidi: Škofja Loka A (Lokainvest) : Škofja Loka B (Kladivar) 74:82 (31:40), Kranj B (Šenčur) : Jesenice 55:57 (30:16), Tržič : Kranj A (Triglav) 34:102(17:.'»). List vica: Kranj A 2 2 0 198: 92 4 Radovljica 2 2 0 183:146 4 Jesenice 3 2 1 177:208 4 Škofja Loka B 2 1 1 168:162 2 Kranj B 3 1 2 193:184 2 Škofja Loka A 2 0 2 132:142 0 Tržič 2 0 2 103:182 0 čm Kranj 75 osvojil zimski pokal Končalo se je zimsko prvenstvo v košarki za pokal Kranja 77. V tekmovanju je sodelovalo 12 košarkarskih ekip, ki so nastopile v dveh skupinah. V finalu so sodelovale štiri ekipe, in scer Kranj 75, Šenčur, Sava ter Triglav (mladinci). Razočarali so Savčani, ki niso pripeljali ekipe na tekmo v Šenčurjem, ki bi odločala o 3. oziroma 4. mestu. Izidi: Kranj 75 : Sava 53:52 (25:28), Triglav : Šenčur 96:58 (43.27). Za pokal Kranja 77 sta se srečali ekipi Kranj 75 : Triglav 66:64 (28:30), KK Šenčur pa je brez borbe osvojil 3. mesto. Vrstni red: 1. KK Kranj 75, 2. KK Triglav, 3. KK Šenčur, 4. KK Sava. čm Prvomajski kros v Podbrezjah V počastitev 1. maja so DPO Podbrezje organizirale prvomajski kros, na katerem sta sodelovali ekipi Dupelj in Podbrezij. V posameznih kategorijah so bili najboljši: cicibani Gorazd Marčun, cicibanke Mojca Gomzi, ml. pionirji Aleš Grašič, ml. pionirke Irena Korancan, st. pionirji Toni Šuštar, st. pionirke Romana Pirih, mladinci Milan Čulibrk, člani Jože Gort-nar. M. C. Atletski teden v radovljiški občini V radovljiški občini bodo od 16. do 21. maja kar štiri atletske prireditve 16. maja se bodo v Lescah pomerili učenci osnovnih šol na občinskem prvenstvu v spomladanskem krosu. V sredo, 18. maja, pa še na občinskem prvenstvu osnovnih Sol v atletiki na blejskem stadionu. Zveza telesnokulturnih organizacij občine Radovljica bo organizirala v petek, 20. maja, tradicionalni tek po ulicah Radovljice v počastitev meseca mladosti. V mladinskih in članskih kategorijah lahko nastopijo tekmovalci telesnokulturnih organizacij, šolskih športnih društev, sindikalnih in mladinskih organizacij ter pripadniki JLA. Poleg individualnih tekov so na programu tudi teki štafet 3x 600 m. 1'ričetek teka, katerega pokrovitelj je občinska konferenca ZSMS Radovljica, je ob 18. uri. Naslednji dan, to je v soboto, 21. maja. ob Ki uri pa bo v Begunjah občinsko prvenstvo v krosu za mladince in člane. Start in cilj je v Krpinu. Organizator občinskega prvenstva je rVI) Partizan Begunje. M. F 13. maj je dan varnostne službe, ki ga letos varnostniki praznujejo še posebej slovesno, saj jubilej službe ustanovljene pred 33 leti sovpada tudi s partijskimi jubileji in jubileji tovariša Tita, vse bolj pa njihov praznik postaja praznik družbene samozaščite. Kot je ob jubilejih že navada, so tudi tokrat zaslužnim delavcem v varnostnih organih podelili vrsto priznanj za njihovo predano in dolgoletno delo. Na osrednji gorenjski proslavi za področje Uprave javne varnosti Kranj, ki je bila v sredo, 11. maja, so priznanja dobili med drugim tudi današnji trije gostje naše rubrike. Ivanka Gorjanc, vodja pisarne na PM Radovljica: »Moje delo se verjetno kar precej razlikuje od tistega, ki ga na primer opravljajo miličniki ali miličnice na postaji milice, vendar mislim, da bi tako pestro prav nič enolično delo kje drugje težko našla. Odgovorno delo je po moje vsako delo, zato ga je treba opravljati vestno, pa čeprav se recimo delo v pisarni razlikuje od terenskega dela miličnikov. Zato sem pohvale za vestno delo, ki bi jo sicer po moje zaslužil še marsikdo na naši postaji, seveda vesela. To pa mi je obenem tudi spodbuda za nadaljnje delo.« Alojz Bi tež ni k, inšpektor milice pri UJV Kranj: »Ze več kot 30 let sem v varnostni službi; pretežni del na Gorenjskem, zadnjih šest let pa delam na področju javnega reda in miru. To je dokaj zahtevno delo, moja naloga pa je predvsem usmerjati delo na tem področju, pomagati in seveda nadzirati službo, ki ima osnovno nalogo zavarovati občane na javnem prostoru pred vznemirjanji, hrupnim ali drugače nemogočim obnašanjem drugih občanov. Treba je reči, da je v zadnjih desetih letih opazen stalen upad prekrškov te vrste, kar je seveda razveseljivo, saj si vsi pač želimo mirno življenje, kjerkoli pač smo, brez neprijetnih vznemirjanj. Običajno občani le izjemoma kršijo javni red in mir, nekaj pa je seveda stalnih razboritežev. Pri delu z občani je potrebna dokajš-nja mera strpnosti in takta, saj je običajno primerna beseda ali nasvet še najbolj učinkovit, da se razburjenje poleže. Prav tak pristop do občanov se mi zdi zelo pomemben, saj mora naša služba potekati le v zadovoljstvo občanov. To je naš cilj. Letošnje priznanje — zlata značka za zasluge za varnost — mi osebno pomeni priznanje za uspešno dolgoletno delo, v katerega sem vložil vse svoje sile, obenem pa mi je bilo to delo vedno v zadovoljstvo.« Alojz Rakar, komandir oddelka milice v Gorenji vasi: »V službi milice sem že 28 let, tako da s svojimi petdesetimi leti skoraj mislim že na pokoj. Vendar je verjetno vsakemu, ki je od mladega, tako kot na primer jaz, ves čas v varnostni službi, skoraj nemogoče izpreči. V Gorenji vasi sem že 25 let, sprva sem bil kot miličnik, nato vodja varnostnega okoliša, zadnjih pet let pa komandir oddelka. Ce si seveda toliko časa v službi na enem mestu, je to vsekakor velika prednost, saj do potankosti poznaš delovno okolje, poznaš vse ljudi, lažje se delo organizira. Sicer pa mislim, da poleg tega, da je tehnika dokaj izboljšala delovne pogoje miličnikom, če jih samo primerjam s tistimi pred 28 leti, vendar pa menim, da se postavljajo v zadnjem času pred službo varnosti nove naloge, naj omenim samo naš prispevek pri organizaciji družbene zaščite. Priznanja — zvezne plakete za 25-letno delo v varnostni službi — sem tembolj vesel, ker sovpada z letošnjimi pomembnimi jubileji in ne nazadnje praznujem tudi sam 50. rojstni dan.« L. M. Delavci Cestnega podjetja v Kranju so začeli pripravljalna dela za izgradnjo druge faze kranjske obvoznice, to je ob priključku obvoznice na magistralno cesto pri savskem mostu. — Foto: F. Perdan KRANJ — V sredo, 11. maja, nekaj minut po 17. uri so v Kranj po brzicah Save »priveslali« v kajakih kajakaši iz Radovljice, Kranja in Škofje Loke s toplimi pozdravi predsedniku Titu za njegov 85. rojstni dan in v počastitev vseh njegovih letošnjih jubilejev. Nosilci štafetne palice so se podali na pot iz Mojstrane že dopoldne ob 10. uri. V sredo zvečer je štafeta prenočila v Medvodah, včeraj pa so jo slovenski športniki — člani slovenskih brodarskih društev — ponesli po najdaljši jugoslovanski reki Savi naprej proti Beogradu. Ob rojstnem dnevu predsednika republike Josipd Broza-Tita, 25. maja, bodo štafetno palico kajakaši svečano predali jubilantu. V kulturnem programu na svečanosti ob predaji štafete v Kranju so nasto pili učenci osnovne šole Simon Jenko, (-jg) — Foto: F. Perdan te dni po svetu POTRES V ZR NEMČIJI Na planinskem pogorju Taunus v ZRN je bil v noči med nedeljo in ponedeljkom manjši potres. Naprave seizmološkega instituta v Kolnu so zabeležile, da potres ni presegel jakosti 3,3 stopnje po Richterjevi lestvici. KRAJA ZNAMK V ponedeljek so neznanci vlomili nevv-vorško javno knjižnico in ukradli del slovite zbirke znamk, ki jo cenijo na en do dva milijona dolarjev. Med najbolj dragocenimi znamkami, ki so izginile s tatovi, je tudi ameriška znamka za letalsko pošto, ki je med zbiralci vredna 75.000 dolarjev. Z nominalno vrednostjo 24 centov so jo izdali leta 1918, v pionirskih časih letalstva in prikazuje letalo, ki leti na hrbtu. Spretni vlomilci niso pustili sledov. LOV BREZUSPEŠEN V nedeljo in v ponedeljek je imela avstrijska policija v Gradcu veliko racijo. Kontrolirali so vsa osebna vozila, zlasti z zahodnonemško registracijo, ki so zapuščala Gradec. Preverjali so tudi goste v hotelih. Voznike so ustavljali z brzostrelkami, odpirali pa so tudi prtljažnike osebnih avtomobilov. Od In ter pol a so namreč dobili obvestilo, da se menda v Gradcu skriva 25-letni Knut Volkerts, eden izmed teroristov, ki so bili udeleženi pri napadu na nemškega državnega tožilca Bu-backa. NOVINARJI SVOBODNI Trije od sedmih tujih novinarjev, ki so jih zairske oblasti izpustile iz zapora, so konec preteklega tedna prispeli v Bruselj. Colin Smith, novinar londonskega Observerja, Erich Follath in Regis Bossu, novinar in fotoreporterja zahodnonem.škega Sterna, so se ob prihodu najprej zahvalili kolegom, ki so od zairske vlade zahtevali, da jih izpustijo. Potem so pripovedovali o svojem bivanju in aretaciji v provinci Saba. Colin Smith je bil zaprt v samici in se je zelo bal, da ga bodo postavili pred vojaško sodišče in ga obsodili na smrt. Sternova reporterja pa sta bila zaprta skupaj s še dvajsetimi jetniki. Vsi trije so izjavili, da je bil zapor »igra živcev«, ker vse do izpustitve niso vedeli, kaj bo z njimi. ODKRILI SPOMENIK V Polikarstronu, severno od Soluna, so odkrili spomenik zavezniškim oficirjem in vojakom, padlim med prvo svetovno vojno na solunski fronti. Ob prisotnosti 1500 preživelih veteranov iz Srbije, Francije, Anglije, Grčije in Italije je spomenik odkril grški obrambni minister Averof. Slovesnosti se je udeležila tudi delegacija družbenopolitičnih organizacij Srbije. SODELOVANJE SOVJETOV IN AMERIČANOV Sovjetski in ameriški znanstveniki bodo jeseni začeli pripravljati načrte za izdelavo skupnega modela umetnega srca. Direktor moskovskega inštituta za presajevanje organov in tkiva Valerij Sumakov se je v ZDA z ameriškim kirurgom Michaelom DeBakeyem pogovarjal o razrešitvi tega problema. Pred letom dni so v Moskvi izvedli prvi poskus: sovjetski in "ameriški znanstveniki so vsadili teletom umetna srca izdelana v SZ in ZDA. Izmed več deset modelov so izbrali tiste, ki se po teži in velikosti najmanj razlikujejo od velikosti naravnega srca. POŽAR V AMSTERDAMU Najmanj deset ljudi je izgubilo življenje, več kot 30 pa je bilo ranjenih, v požaru, ki je v nedeljo zajel hotel Polen v središču Amsterdama. Po podatkih je bilo v hotelu več kot sto tujih turistov, ki so še spali, ko je izbruhnil ogenj. Ogenj se je pojavil najprej v pritličju, potem pa se je v slabi uri razširil na vso štirinadstropno stavbo in zajel še dve bližnji trgovini. Goste je zgrabila panika in nekateri so se rešili tako, da so zlezli na streho. Hotel Polen je popolnoma uničen. EKSPLODIRALA BOMBA Pri dunajskem donavskem prekopu v predmestju je razneslo 250 kilogramov težko letalsko bombo, ki je verjetno tam ostala iz druge svetovne vojne. Pri eksploziji ni bil nihče ranjen, gmotna škoda pa je velika. Poškodovanih je tudi okrog 15 avtomobilov, ki so bili parkirani v bližini. RIBIŠKA VOJNA Italijanska mornarica je poslala ladje in helikopterje patruljirat v siciljsko ožino v Sredozemskem morju. Med Italijo in Tunizijo se je namreč vnela »ribiška« vojna, ker so Tunizijci zaplenili štiri italijanske ribiške ladje. Ribiči so lovili v tunizijskih vodah. Sedaj Italijani pazijo, da Tunizijci ne bi zapluli v italijanske vode. Večina sadja je vzdržala Kljub pozebi je pričakovati na Gorenjskem ši sorazmerno dober pridelek sadja — Zgodnejše sorte jabolk in hruške bolj poškodovane Podvin — Aprilska pozeba, slana in sneg za slovensko sadjarstvo in vinogradništvo niso minili brez posledic. Najhujše posledice je srečati po vinogradih na Štajerskem in tudi na Primorskem, na hruškovih nasadih in po nasadih marelic, breskev in visenj. Sledovi pozebe in slane so vidni tudi na ribezu. Zato sadjarji sedaj še bolj želijo lepo vreme do konca cvetenja, da bodo čebele 10.000 Jeseničanov na Pristavi JESENICE - Za soboto, 21. maja, pripravljajo na Jesenicah osrednjo občinsko proslavo ob jubilejih partije in Tita ter ob letošnjem dnevu mladosti. Jeseničani bodo na Pristavo v javorniških rovtih, kjer bo slavnostni govornik Vencelj Perko, udeleženec ustanovnega kongresa partije na Čebinah, odšli po kurirskih in partizanskih poteh. V Završnici bodo odkrili spominsko ploščo, poklonili pa se bodo tudi spominu vseh padlih v Karavankah. Predvidevajo, da se bo proslave na Pristavi v javorniških rovtih udeležilo okoli 10.000 Jeseničanov. Ob tej priložnosti bodo po enosmerni cesti od Čufarja na Jesenicah v jeseniške rovte in na Pristavo vozili avtobusi in se vračali po cesti proti Javor-niku. D. S. Teden Iskre Iskra — Industrija za telekomunikacije, elektroniko, elektro-mehaniko Kranj tudi letos prireja tradicionalni Teden Iskre. Osrednja prireditev ob 31. obletnici obstoja Iskre-Elektromeha-nike Kranj bo slavnostno zasedanje delavskega sveta, ki bo v petek, 20. maja, ob 17. uri v dvorani Tovarne telekomunikacij na Laborah. Na svečanosti bodo podelili odlikovanje zaslužnim članom kolektiva in značke jubilantom. Sicer pa bo v okviru Tedna Iskre od 14. do 21. maja več kulturnih in drugih prireditev. Tako bo že jutri, 14. maja, Iskra-Elek-tromehanika od 9. ure naprej odprta za javnost. Podobno kot že nekaj let si bodo tisti, ki imajo zaposlene svojce v Iskri in drugi, lahko ogledali posamezne proizvodne obrate. Več prireditev pa bo tudi v prihodnjem tednu. V ponedeljek, 16. maja, bodo na Laborah odprli razstavo likovnih umetnikov Iskre, naslednji dan pa bo ob 17. uri Tribuna mladih v dvorani Tovarne Telekomunikacij na Laborah. V sredo bo celovečerni koncert moškega pevskega zbora Iskra, v četrtek, 19. maja, ob 17. uri pa bo na Laborah seja konference ZK delovne organizacije v počastitev letošnjih jubilejev partije in Tita. Po petkovem slavnostnem zasedanju delavskega sveta bodo v soboto, 21. maja, sklenili letošnji Teden Iskre - s prvim športnim srečanjem delovnih organizacij Save, Tekstilindusa in Iskre na igriščih ŠD Sava v Stražišču. _ A. 2. lahko opravile oprašitev in da b< izpad zaradi pozebe ublažen ■ pridelkom, ki mu slana in mraz nistf bila kos! Gorenjska je bila pod udarort dveh pozeb. Prva je prišla v začetku aprila skupaj s snegom, drugi val pa zebe pa se je pojavil med 15. in 20 aprilom. Škoda na Gorenjskem za radi pozeb sicer ni bila tolikšna ko\ na primer na Štajerskem, kjer je bil' temperatura nižja od Gorenjske, in deloma tudi na Primorskem, vendal je kljub temu omembe vredna. Prv* pozeba je prizadela slabo razvit« popje, druga pozeba pa je poškodb vala predvsem zgodnje sorte jabolk hruške, orehe in črni ribez. Bolj razviti sadni cvetovi so bili bolj izpostavljeni od manj razvitih. V nasadu Resje pri Podvinu, ki je skupaj s klimatsko ugodnejše ležečim nasadom v Preddvoru največja gorenjska sad jarska površina, ugotavljajo, d* bodo zaradi pozebe letos količin* zgodnjih jabolčnih sort manjše. T« velja še posebej za sorte beličnik james grieve, grafenstein, rdeči bo-skop in rdeči delišez. Vendar te sort« v celotni ponudbi ne prevladujejo Več je sort, ki niso bile tako pošktf dovane in bodo sorazmerno dobr« obrodile. Torej se za pridelek n1 treba bati. Le izbor bo manjši. Letošnja pozeba, ki ji v zgodovini podvinskega nasada skoraj ne najdemo primerjave, je obenem pokazala, katera sorta je odpornejša in katera cveti prej, katera pa kasneje. Sadjarji žele, da bi trajalo lepo vreme Še do konca cvetenja in opraševanja. J. KoŠnjek NOV ASFALT NA PERAŠKEM MOSTU - Delavci Cestnega podjetja iz Kranja so se v torek lotili obnove asfaltne prevleke na peraškem mostu, kije bila že dotrajana. Včeraj je bila cesta na tem odseku spet prevozna. Ker na most zaradi dodatne obremenitve niso smeli vgraditi nove asfaltne prevleke, je moralo Cestno podjetje iz Kranja uporabiti poseben zahodnonemški stroj za odstranjevanje starega asfalta. Stroj je dotrajano asfaltno prevleko najprej s pomočjo plinskih gorilcev raztopil in potem z napravo, ki deluje na principu rolbe, odstranil s cestišča, (jk) — Foto: F. Perdan •3 4* POSTREŽBA V trgovini. Naši, kajpak. »Zamenjala bi bluzo, kupljeno v tem oddelku pred dnevi. Lahko?« Dolg, nasršen obraz mlade prodajalke, ocenjujoč pogled. Po-miga z roko, skomigne z rameni, stranka je očitno premalo imenitna. »A to so vse, kijih imate?« Spet kavbojski zamah prodajalke, zroče na širno ploščad. »Tole pa bi, zeleno,« dahne stranka, nakar se nasršeni obraz razbesni in zaničljivo zarenči: »Ta je pa pet jurjev dražja. Boste mar doplačali?« Stranka začuda zmore doplačilo. Prodajalka pa je že zavrtela pete: zdaj se gre neme, nasršene dialoge in zaničljive opazke s prihajajočimi novimi sitnobami.. 527264013308781^^^7973