VELIKE LAŠČE
Krajevna skupnost se predstavi
Krajevna skupnost Velike Lašče bo 19. sep-tembra praznovala svoj krajevni praznik. Ni torej naključje, da smo se namenili teh krajevni skupnosti posvetiti nekaj prostora v našem gla-sfln.
Dela zares nismo imeli težkega. Franc Rigler, predsednik skupščine krajevne skupnosti, nam je namreč vedel povedati prav vse, kar nas je zanimalo.
Velikft Lašče so imele pred vojno 719 prebi-valcev. 1913. leta so postale trg in tako pridobi-le svoj grb. V kraljevini Jugoslaviji je bila obči-na Velike Lašče druga po velikosti. Za ilustraci-jo naj povemo, da je imela 13 gostiln, nekaj špecerij, sodišče, zapore,...
Po drugi svetovni vojni, ko so bili ustanovlje-ni krajevni ljudski odbori so Velike Lašče spa-dale pod okraj Grosuplje, nekaj kasneje pa pod
okraj Kočevje.
Od 1952. leta pa do 1960. so bile Velike Lašče samostojna občina, ki se je nato priključi-la občini Rudnik in potem kot krajevno skup-nost občini Ljubjana Vič-Rudnik.
Danes je v tej krajevni skupnosti 44 vasi in 4 zaselki, v njej živi 2280 prebivalcev. Imajo pa le eno gostilno in en bife.
Prebivaicev ta krajevna skupnost resda nima veliko, je pa zato toliko večja po obsegu. Meji na Cerknico, Ribnico in Grosuplje.
Sicer pa so Velike Lašče izrazito kmeti]sko področje s 40 čistimi kmeti kooperanti in števil-nimi polkmeti, ki so člani zadruge in imajo od 2-5 glav živine.
Sicer pa je 366 prebivalcev zaposlenih izven kraja. V domačem kraju nudijo zaposlitev obrat IGO, KZ Velike Lašče, Gozdna uprava, trgovi-
na Tabor, Ljubljanske mlekarne-trgovina, že-leznina, pa šola, vrtec, zdravstveni obrat in po-šta. Okoli 260 ljudi je torej zaposlenih v doma-čem kraju.
V slogi je moč in napredek
Po drugi svetovni vojni so krajani sklenili kraj obogatiti z gradnjo vodovoda in rekonstrukcijo poti, ki povezujejo vasi s centrom Velikih Lašč.
»Pri tera so nam delovne organizacije in ob-činska uprava stali ob strani in nam veliko po-magali«, je pripovedoval Franc Rigler. »V kra-jevni skupnosti imamo 61800 metrov vsega vo-dovoda. 1974. leta smo zgradili vodovod Uzma-ni - Velike Lašče, dolg 12054 metrov. Vodovod teče po izredno težkem, hribovitem terenu. Izvir Uzmani je namreč na 654 metrih nadmorske višine. Vodovod je bil zgrajen s prostovoljnim delom krajanov. Občinska skupščina nam je plačala cevi, vse ostale stroške - tudi čistilno napravo - pa so plačali porabniki vode sami. Po predračunu je vodovod stal staro milijardo in dvesto milijonov,« nam je povedal predsednik skupščine krajevne skupnosti.
V zadnjem času so rekonstruirali 33 kilome-trov poti, tako da je v vse vasi omogočen dostop intervencijskih vozil. »To je bilo mogoče, ker so kiajani brezplačno odstopili zemljišča, ker so veliko naredili s prostovoljnim delom, ker so 53 odstotkov vseh potrebnih sredstev prispevali krajani sami.
Leta 1981. so adaptirali Zadružni dom, sedaj imenovan Levstikov dom. S tem so poživili kul-turno življenje v kraju. V tem domu delujejo številna društva, od pevcev, do dramske skupi-ne, TVD Partizana, planinskega društva, turi-stičnega društva,... Aktivno je tudi Gasilsko društvo, ki se že veseli novega gasilskega doma, ki naj bi bil predan v uporabo do konca leta. Za ta gasilski dom so kajpak prispevali tudi krajani - vsako gospodinjstvo od 100-200 starih tisoča-kov, 150 starih tnilijonov je prispeval RIKO Ribnica. Gasilski dom bo služil tudi potrebam SLO in CZ.
Trenutno je v gradnji Zdravstveni dom -objekt iz sredstev tretjega samoprispevka. Ob zdravstvenem domu bo tudi lekama. Vendar pa sredstva samoprispevka Ljubljančanov, name-njena za ta objekt ne zadostujejo, zato tudi zanj krajani zbirajo po 200 starih tisočakov na go-spodinjstvo. Tokrat ne samo krajani Velikih Lašč ampak tudi Roba in Turjaka. Upajo, da bo 15. januarja zdravstveni dom predan v uporabo.
Želja krajanov je, da bi vsaka vas imela tele-fonsko povezavo. Zato so krajani na svoje bre-me vzeli postavitev celotnega 40 kilometrov dolgega telefonskega omrežja. Na območju Ve-likih Lašč so postavili 1138 drogov, v upanju, da bodo leta 1985, zares telefoni tudi oživeli.
Gradijo pa tudi cesto Logarji-Zgončje, za katero se je našlo kar pet investitorjev. Končana naj bi bila že letos oktobra.
To pa še zdaleč ni vse. »Krajani si želimo več delovnih mest. Gradnja obrata kovinske indu-strije - RIKO Ribnica bi nam odprl 400 novih delovnih mest. Upamo, da realizacija tega načr-ta ne bo padla v vodo. Sicer pa je trenutno naš največji problem«, je nadaljeval Franc Rigler, »regulacija struge Raščice, Karlivščice in Ro-barke. Gre za dolinske, zamočvirjene predele z 800 hektari zemljišda, ki pa ne more služiti svojemu namenu - poljedeljstvu. Poleg te za-močvirjenosti povzroča metlavost, bolezen, ki se pojavlja na živini. Upamo, da bomo z večjo povezavo z občinsko skupščino uspeli regulacijo teh strug uvTstiti v program Območne vodne skupnosti Ljubljanica - Sava.«
To so le nekateri, a najpomembnejši in iiaj-bolj vidni uspehi pridnih krajanov, ki pa jih, kot je poudaril sekretar osnovne organizacije Zveze komunistov, ne bi mogli uresničiti, Če ne bi imeli močne podpore vseh dmžbenopoliričnih organi-zacij v KS in ljudi, ki v njih aktivno delujejo.
NINA ČOŽ
Proslave ob krafcvnem prazniku Vrhovc in Brda se je udeležilo nekaj sto krajanor. Sam potek pa so atotili osebni avtomobili, saj organizator ni mogel za dobro uro zapreti del Ceste na Vrhorce od samopostrežne trgorine pa do kegljišča Pečaiič
V imeou Sveta KS in DPO Vrbovd sta priznanja podelila Antonija RoOi in Dngo Jtfaroria. Med dmgimi je pisno priznanje KS spre-jti tudi dolgotetni dmžbeno-politični delarec Franc Tomšič
Po rei letih prcmora se je sokrajanom predstanl tudi ženslti pev-ski zbor KUD Brdo-Vrbovd