SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 52, KNJIGA 2001 ¡OfcAŠ t M/, uo,/; ■ij.lNlV^ tiso' LJUBLJANA 2002 ISSN 0374-0315 LETOPIS SLOVENSKE AKADEMIJI: ZNANOSTI IN UMETNOSTI 52/2001 THE YEARBOOK OF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS VOLUME 52/200 L r? rara^iDnC^ Ljnin VMr ue) SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 52. KNJIGA 2001 THE YEARBOOK OF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS VOLUME 52/2001 ijy StOw t G Z. O b . V JI^ LJUBLJANA 2002 SPREJETO NA SEJI PREDSEDSTVA SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI DNE 26.2. 2002. Naslov - Address SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI 1000 LJUBLJANA / Novi trg 3 / p.p. 323 / telefon (01) 470-61 -00, faks (01) 425-34-23 /elektronska pošta: sazu@sazu.si spletna stran: www.sazu.si VSEBINA L ORGANIZACIJA SAZU.......................................................................................9 Skupščina SAZU, redni, izredni, dopisni člani................................................11 IL ČLANI...................................................................................................................19 Razred za Zgodovinske in družbene vede........................................................21 Razred za filoloske in literarne vede...............,.„...........„.....,„...„.,..................25 Razred za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede.......................28 Razred za naravoslovne vede...........................................................................,.33 Razred za umetnosti............................................................................................37 Razred za medicinske vede,..............................................................................40 Bibliografija članov Akademije v letu 2001 ....................................................45 Novi člani.............. J. razred.............. Raj ko Bratož... Tine Hribar.... Jože Mlinaric.. Biba Teržan ..„ ........................................................._..........................85 .....................................................................................85 ....................................................................................85 .....................................................................................86 .....................................................................................87 88 Iliiltlllitlllltlllillitillilitlllillliittltillllililill^iiiMlli +* + * + « il<»ftff «11 Wblfgang L. Gombocz..................................................................................89 Evgen Pusič...................................................................................................91 Sergio Tavano ...........................................................................................93 II. razred.............................................................................................................95 M il ko M ati če tov .........................................................................................95 Primož S i mo niti............................................................................................97 Lcszek Moszynski.......................................................................................99 Karel Matej Woschitz.................................................................................101 J/L razred...........................................................................................................104 Igor Grabeč..................................................................................................104 Gabrijel Kernel............................................................................................106 Miha Toro ažev ič.................................. ...................................... ,,..108 Arthur E. Bergles.........................................................................................110 Alan R. Katritzky.........................................................................................112 Dušan C. Frevoršek....................................................................................114 John Vi 11 adsen.....................................................116 IV. razred..........................................................................................................118 Andrej Kranjc .................................................„................................118 Mitja Zupančič............................................................................................119 Robert Zoreč................................................................................................122 Otto R Geyer................................................................................................125 Andrej Vladimira vi č Popov......................................................................126 V^a I ti /L Vliti . 4 • i • rf • 4 ali • i»l i i lllltll 111 1111 ttllf «11111 111 1111111 t(«f f f H 111 H f f f f ! I ! I llltt 1111 I ! ■ 1 jž 8 Drago Jančar................................................................................................128 Andrej Jemec...............................................................................................129 Enierjk Bernard...........................,.,..............,..............................................130 Janez Matičič.............................................................................!..................132 Tone Pavček.........................................................................................,134 Rudi Šeligo...................................................................................................135 Luko Paljetak...............................................................................................137 VI. razred..........................................................................................................138 Marjan Kordaš.,...........................................................................................138 Saša S ve t ina........................................................................................ 140 Janez Skeleli.................................................................................................143 An to nio Cardesa......................................................................................... 146 Anton Wem i g..............................................................................................148 Umrli člani...................................................................................................., „„ J SI Lev Milčinski...................................................................................................169 Vinko Kam bič.................................................................................................172 Rajko Tomovič................................................................................................175 III. POROČTLO O DELU V LETU 2001................................................................179 Slovenska akademija znanosti in umetnosti v letu 2001.............................181 Delo skupščine S AZU ..,.„„„„„„...................................................................... 183 Razred za zgodovinske in družbene vede......................................................195 Razred za filoLoškc in literarne vede,..............................................................197 Razred za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede...................,.199 Razred za naravoslovne vede...........................................................................199 Razred za umetnosti..........................................................................................201 Razred za medicinske vede...............................................................................201 Svet za varovanje okolja....................................................................................204 Odbor za preučevanje narodnih manjšin.....................................................,204 Odbor za medicinske študije............................................................................206 Odbor za trajnost ni razvoj...............................................................................207 Komisija za sestavo slovarskeda dela za slovenski pravopis.......................207 fundacija dr. Bruno Breschi.............................................................................209 Fundacija Janez Vajkard Valvasor....................................................................210 Oddelek za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo......„...211 Jubileji..................................................................................................................218 Nagrade, odlikovanja, priznanja, izvolitve, imenovanja...............................218 Tiskovne konference.........................................................................................219 Predavanja na SAZU.........................................................................................220 Biblioteka SAZU.................................................................................................228 IV. PUBLIKACIJE SAZU........................................................................................237 V. SUMMARY...,.....................................................................................................245 IMENSKO KAZALO ČLANOV SAZU 278 I ORGANIZACIJA SAZU SKUPŠČINA SAZU Predsednik France Bernik, redni član Podpredsedn ika Kajetan Gantar, redni član Alojz Kralj, redni član Glavna tajnica Lidija Andolšek - Jeras, redna članica Člani predsedstva SAZU po 22, členu Zakona o SAZU: Janez Batjs, redni član Ernest Mayer, redni član Ciril Zlobec, redni član REDNI ČLANI (76) Lidija Aridolšek - J eras, Janez Balis, France Bernik, Janez Bernik, Robert Biinc, Raj ko Bratož, Emili jan Ccvc, Davorin Dolar, Vinko V. Dolenc, Matija Drovenik, Peter Fajfar, Dušan Ferluga, Janez Fettich, Stane Gabra ve c, Ivan Gams, Kajetan Gantar, Josip Globevnik, Matija Go gala, Ljubo Golič, Peter G os ar, Igor Grabeč, Stanko Grafenau er, Ludvik Gyergyck, Dušan H a dž i, Valentin Hribar, Franc Jakopin, Drago Jančar, Andrej Jemec, Taras Kermauner, Gabrijel Kernel, Marjan Kordaš, Janko Kos, Kajetan Kovic, Alojz Kralj, Andrej Kranj c, Jože Krašovec, Uroš Krek, Rudi Kyovsky, Lojze Lebič, Valentin Logar, Jože Maček, Boris Maj er, Milko Malice tov, Ernest Mayer, Vasilij Meli k, Janez Menart, Milan Mihelič, Ivan Minalti, Zdravko Mlinar, Jože Mlinaric, Dušan Moravec, Janez O resni k, Boris Paternu, Janez Peklcnik, Mario PI eni čar, Janko Pleterski, Jože Pogačnik, Veljko Rlls, Janez Stanonik, Branko Stanovnik, Saša Svetina, Alojz Šercelj, Mili a Tišler, Jože Toporišič, Jože Trontelj, Drago Tršar, Dragica Turnsek, Ivan Vidav, Anton Vratuša, Igor Vrišer, Franc Zadravec, Dane Zaje, Ciril Zlobec, Mitja Zupančič, Boštjan Žekš, Andrej O. Župančič. IZREDNI ČLANI (19)_ Emerik Bernard, Ivan Bratko, Franc Forstnerič, Malija Horvat, Matjaž Kmecl, Lojze Kovačič, Ivan Kreft, Janez Leveč, Janez Matičič, Tone Pavček, Savin Sever, Primož Simon it i, Janez Sketelj, Rudi Šeligo, Alenka Selih, Hiba Teržan, Mili a Tomaže vi č, Marijan Zadnikar, Robert Zoreč. POPISNJ ČLANI (85)_ Krešimir Balenovič, Frantisek Benhart, Arthur E. Bergles, Nikolaj A. B o rise vi £, Ivan H raj d i č, Savo 11 rat os, Zoran Bujas, Antonio Cardesa, Henry R. Cooper jr., Aleksandar Despic, Milan R, Dimitrijevic, Arnold Feil, Kurt von Fischer, Aleksandar Flaker, Rudolf Flotzinger, [vo Franges, Otto E Geyer, Gerhard Giesemann, Wolfgang L. Gombocz, Drago Grdenič, Irena Gríckat - Radulovič, Stanislav Hafner, Erwin L. Hahn, Nikola Hajdin, Peter Handkc, Milan Me rak, Lukas Hottinger, Vil Hrymyc, Milka Ivic, Ste van Kara mata, Alan R. Katritzky, Zoran Konstant i novic, Georg Kos sack, Leopold Kret-zenbacher, Anne McLaren, Abe! Lajtha, Henry Leeming, Rado L. Lenček, Florjan Lipuš, Thomas Lutkmann, Milan Maceljski, Ju raj Mart i novic, Gian Carlo Meniš, My Ion Eugene Merchant, Pavle Merkü, Ki ril Micevski, Slavko Mihalič, Joseph Milic-Em i Ii, Andre Mohorn vicié, Leszek Moszynski, Zoran Mušič, Hermann Müller Karpe, Karl-Alexander Müller, Vladimir A. Negov-ski, Rudolf Neuhäuser, Boris Pahor, Luko Paljetak, Branko Pavičevic, Marlon Pees i, Slobodan Pero Vič, Jože Pirjevec, Boris Podrecca, Livio Po Id i ni, Bogdan Povh, Dušan C- Prevoršek, Otto Prokop, Andrej Vladi m i rovi c Popov, Evgen Pusič,Chintamani N. R. Rao, Alojz Rebula, Helmut Rumpler, Peter Safar, Jakov Sirotkovié, Erik Valdemar Stálberg, Jan Stankowskí, Dimitrije Stefanovič, Jože Straus, Ivo Supičic, Gunnar Olaf Sva ne, Sergio Tava no, Felix Unger, )ohn Villadsen, John Waugh, Anton Wem ig, Karel Matej Woschitz. Pri delu skupščine lahko sodelujejo (udi dopisni člani. ORGANIZACIJA SAZU V LETU 2001 A. PREDSEDSTVO Predsednik H ranče Rernik Podp redsednika Kajetan Gantar Alojz Kralj Glavna tajnica Lidija A ndolšek - Jeras Tajnik I. razreda {zgodovinske in družbene vede) Raj ko Bratož Načelnik oddelka za zgodovinske vede Raj ko Bratož Načelni ca oddelka za družbene vede Alenka Šelih Tajnik II. razreda (filološke in literarne vede) Jože Pogačnik Tajnik III. razreda (matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede) B oštj a n Zekš Načelnik oddelka za matetnalične, fizikalne in kemijske vede Boštjan Žekš Načelnik oddelka za tehniške vede Peter Fajfar Tajnik IV. razreda (naravoslovne vedo) Jože Maček Tajnik V. razreda (umetnosti) Kajetan Kovic Tajnik VI. razreda (medicinske vede) Jože Trontelj B. POSEBNE ENOTE SAZU 1. ODDELEK ZA MEDNARODNO SODELOVANJE IN ZNANSTVENO KO- ORDINACIJO Vodil ga je akademik Branko Stanovnik, 2. BIBLIOTEKA SAZU Vodila jo je Marija Fabjancič. C. SVETI IN ODBORI 1. SVET ZA VAROVANJE OKOLJA Vodil ga je znanstveni svetnik v pokoju prof, dr. Avguštin Lah, 2. ODBOR ZA PREUČEVANJE NARODNIH MANJŠIN Vodila sta ga akademik Anton Vratuša in dopisni član Jože Pjrjevec, 3. ODBOR ZA MEDICINSKE ŠTUDIJE Vodil ga je akademik Marjan Kordaš, 4. ODBOR ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ Vodil ga je akademik Roberl BJinc. D, FUNDACIJE 1. FUNDACIJA DR. BRUNO BRESCH1 Vodil jo je akademik Kajetan Gantar. 2. FUNDACIJA J AN EZ VAJK ARD VA J.VASOR Vodil jo je izrodili član Matjaž Kmccl. E. UPRAVA SAZU Upravni direktorje bil Zoran Mezeg. SKUPŠČINA SAZU PREDSEDSTVO i I RAZREDI UPRAVA I- POSEBNE ENOTE 1. ODDELEK ZA MEDNARODNO SODELOVANJE IN ZNANSTVENO KOORDINACIJO 2. BIBLIOTEKA SVETI IN ODBORI L SVET ZA VAROVANJE OKOLJA 2. ODBOR ZA PREUČEVANJE NARODNIH MANJŠIN 3. ODBOR ZA MEDICINSKE ŠTUDIJE 4. ODBOR ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ FUNDACIJE 1. FUNDACIJA DR. BRUNO BRESCHI 2. FUNDACIJA JANEZ VAJKARD VALVASOR I. razred za zgodovinske in družbene vede Oddelek za družbene vede Oddelek za zgodovinske vede II. razred za filološke in literarne vede III. razred za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede Oddelek za matematične, fizikalne in kemijske vede Oddelek za tehniške vede IV. razred za naravoslovne vede V. razred za umetnosti VI. razred za medicinske vede Kabinet predsednika Upravna pisarna Sekretariat predsedstva Pisarna predsedstva Tajništvo razredov Oddelek za tisk in publikacije Finančnoracunovodska služba Tehničnonabavna in investicijska služba II ČLANI REDNI, IZREDNI IN DOPISNI ČLANI I. RAZRED__za zgodovinske in družbene vede Redni člani Bratož, Raj ko, dr, zgodovinskih znanosti, redni profesor za zgodovino starega veka Filozofske fakultete Univerze v I,j ubijam. Rojen 17. februarja 1952 v Braniku. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001. Načelnik oddelka za zgodovinske vede v 1. razredu SAZU od 7. maja 1996, tajnik L razreda od 1. aprila 1999. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Rožna dolina IV/39, tel. 256-33-15. Službeni naslov; Filozofska fakulteta, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, tel. 24110-00,232-03-13, faks: 425-93-37, e. pošta: rajko,bratoz@guest.arnes.si Cevc, Emilijan, dr. zgodovine in teorije umetnosti, znanstveni svetnik v Umetnostno zgodovinske m inštitutu Franceta Štele ta ZRC SAZU v pokoju. Rojen S. septembra 1920 v Kamniku. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23, maja 1985. Načelnik oddelka za zgodovinske vede v J. razredu SAZU od 25. januarja 1991 do 7. maja 1996 in tajnik I. razreda od 1. marca 1995 do 7. maja 1996. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Zlatek 55 a, tel. 507-59-04, Službeni naslov; SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 470-61-42, faks: 42534-23. Gabrovec, Stane, dr, arheoloških znanosti, znanstveni svetnik, vodja arheološkega oddelka Narodnega muzeja v Ljubljani v pokoju. Rojen 18. aprila 1920 v Kamniku. Izredni član od 23. aprila 1987, redni član od 30. maja 1991, Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Hajdrihova 24, tel. 426-18-16. Hribar, Valentin, dr. političnih znanosti, redni profesor za fenomenologijo in filozofijo religije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 28. januarja 1941 v Goričici pri Ihanu. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001, Privatni naslov: 1292 Ig, Tomišelj 1 a, tel. 286-25-16. Službeni naslov: Filozofska fakulteta, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, tel, 24110-00, faks: 425-93-37. Kyovsky, Rudi, dr. prava, redni profesor za delovno pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 17. avgusta 1906 v Roču, Istra, Hrvaška. Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 24, aprila 1981. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Jezerska 4, tel. 231-04-26. Majer, Boris, dr. filozofskih znanosti, redni profesor sodobne filozofije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 15. februarja 1919 na Colu pri Vipavi, Izredni član od 25. marca 1975, redni član od 24. aprila 1981. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Cesta v Rožno dolino 18 f, tel. 252-64-40. Melik, Vasilij, dr. zgodovinskih znanosti, redni profesor za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju, Rojen 17, januarja 1921 v Ljubljani, Izredni član od 27. maja 1993, redni član od 27. maja 1997. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Cankarjeva 11, tel. 252-25-44. Mlinar, Zdravko, dr. družbenopolitičnih znanosti, redni profesor za sociologijo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 30. januarja 1933 vŽireh. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. aprila 1937. Načelnik oddelka za družbene vede v I. razredu SAZU od 1. aprila 1995 do 5. maja 1998 in tajnik I. razreda od 7. maja 1996 do 1. aprila 1999. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Pod topoli 93, tel. 283-10-32. Službeni naslov: Fakulteta za družbene vede, 1000 Ljubljana, Kardeljeva ploščad 5, tel. 580-51-00, 580-53-51, faks: 568-34-21, SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 470-64-23, faks: 425-34-23. Mlinarič, fože,dr, znanosti, redni profesor za zgodovino fevdalizma in pomožne zgodovinske vede Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru. Rojen 13. marca 1935 v Mariboru, Izredni član od 6, junija 1995, redni član od 7, junija 2001. Privatni naslov: 2000 Maribor, Ljubljanska 3 a, tel. 02/ 331-13-94. Službeni naslov: Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru, 2000 Maribor, Koroška c. 160, tel. 02/ 229-36-00, faks: 02/ 251-81-80. Pleterski, Janko, dr, znanosti, redni profesor za zgodovino Slovencev in zgodovino jugoslovanskih narodov od srede 18. stoletja do 1918 Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 1. februarja 1923 v Mariboru. Izredni član od 18. maja 1989, redni član od 27. maja 1993, Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Štefanova 13, tel. 251 - 91 -62. Službeni naslov: SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 470-64-26, faks: 42534-23. Rus, Vcljko, dr. socioloških znanosti, redili profesor za industrijsko sociologijo in socialni razvoj Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 8. decembra 1929 v Ljubljani. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Lubejeva 1, tel. 507-35-89, Službeni naslov: Inštitut za družbene vede, 1000 Ljubljana, Kardeljeva ploščad 1, tel. 580-52-00, faks: 580-52-13. Vratuša, Anton, dr. slavističnih znanosti, redni profesor za teorijo in prakso samoupravljanja na Fakulteti družbenih znanosti Univerze v Beogradu in na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 21. febru- arja 1915 v Dolnjih SI a ve čih, Murska Sobota, Izredni član od 23. marca 1978, redni član od 23. maja 1985. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Rimska 14, tel. 251-01-88. Službeni naslov: ICPE, J 000 Ljubljana, Dunajska 104, tel. 568-23-31, faks: 568-27-75. Izredni člani Šelih, Alenka, dr. znanosti, redna profesorica za kazensko pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, Rojena 2. oktobra 1933 v Mariboru. Izredna članica od 27. maja 1997. Načel niča oddelka za družbene vede v L razredu SAZU od 5. maja 1998. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Pod bukvami 40, tel. 283-47-01. Službeni naslov: Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, 1000 Ljubljana, Poljanski nasip 2, tel. 420-31-93, 420-32-46, faks: 420-32-45, e. pošta: a lenka. sel ih @ mi t -tj .si Teržan, Riba, dr, arheoloških znanosti, redna profesorica za prazgodovinsko arheologijo kovinskih obdobij na oddelku za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in na Arheološkem inštitutu Svobodne univerze v Berlinu, Nemčija. Rojena 25. julija 1947 v Mariboru. Izredna članica od 7. junija 2001. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Ziherlova 43, tel. 283-11 -92, Službeni naslov: Filozofska fakulteta, Arheološki oddelek, Zavetiška 5, 1000 Ljubljana, tel. 241-15-54, faks: 423-12-20. Za dni kar, Marijan, dr. znanosti iz zgodovine in teorije umetnosti, znanstveni svetnik v Republiškem zavodu za spomeniško varstvo v pokoju. Rojen 27-. deccmbra 1921 v Novem mestu. Izredni član od 27. maja 1997. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Švabičeva 7, tel. 283-84-73. Dopisni člani_ Bujas, Zoran, rojen 27. decembra 1910. Redni profesor za psihologijo Univerze v Zagrebu, Hrvaška, v pokoju, Dopisni član od 23, maja 1985. Feil, Arnold, rojen 2. oktobra 1925. Redni profesor za muzikologijo v Inštitutu za muzikologijo Univerze v Tubingenu, Nemčija, v pokoju. Dopisni član od 30. maja 1991. Fischer von, Kur t, rojen 25. aprila 1913. Redni profesor za muzikologijo Univerze v Zurichu, Švica, v pokoju. Dopisni član od 29. marca 1979. Flotzinger, Rudolf, rojen 22. septembra 1939. Direktor Inštituta za muzikologijo Univerze v Gradcu, Avstrija. Dopisni član od 23. maja 1985, Gombocz, Wolfgang L., rojen 28, septembra 1946. Redni profesor za zgodovino filozofije Univerze v Gradcu, Avstrija. Dopisni član od 7. junija 2001. Kossack, Georg, rojen 25. junija 1923. Redni profesor za prazgodovino in stari vek Univerze v Münchnu, Nemčija, v pokoju. Dopisni član od 30. maja 1991. Luckmann, Thomas, rojen 14. oktobra 1927. Redni profesor za sociologijo religije, sociolingvistiko, sociologijo znanja ler teorijo komunikacijskih zvrsti Univerze v Konstanz i, Avstrija, v pokoju. Častni doktor Univerze v Ljubljani, Dopisni član od 27. maja 1997. Meniš, Gian Carlo, rojen 10. decembra 1927. Profesor zgodovine, arheologije in umetnostne zgodovine. Dopisni član od 27. maja 1997, Müller-Kar pe, Hermann, rojen L februarja 1925. Redni profesor za prazgodovino in stari vek Univerze v Frankfurtu ob Main i, Nemčija, v pokoju. Dopisni clan od 27. maja 1993. Pavičevic, Branko, rojen 2. marca 1922. Redni profesor za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Titogradu, ZRJ, v pokoju. Dopisni član od 10, marca 1977. Pcrovič, Slobodan, rojen 10. septembra 1930. Redni profesor za obligacijsko pravo Pravne fakultete Univerze v Beogradu, ZRJ. Dopisni član od 23. aprila 1987. Pirjevec, Jože, rojen L junija 1940, redni profesor za evropsko zgodovino Filozofske fakultete v Trslu in Fakultete za politične vede v Padovi, Italija. Dopisni član od 6. junija 1995, Pusič, Evgen, rojen 1, julija 1916, Redni profesor upravne znanosti Pravne fakultete Univerze V Zagrebu, Hrvaška, v pokoju. Dopisni član od 7. junija 2001. Rumpter, Helmut, rojen 12. septembra 1935. Redni profesor za novejšo in avstrijsko zgodovino Univerze v Celovcu, Avstrija. Dopisni članod27. maja 1993. Sirotkovič, Jakov, rojen 7, novembra 1922. Redni profesor Ekonomske fakultete Univerze v Zagrebu in vodja Zavoda za ekonomske raziskave Hrvaške akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu, Hrvaška, v pokoju, Dopisni član od 29. marca 1979. Stefanovič, Dimitrije, rojen 25. novembra 1929. Upravnik Muzikološkcga inštituta Srbske akademije znanosti in umetnosti, Beograd, ZRJ. Dopisni član od 23. aprila 1987. Straus, Jože, rojen 14. decembra 1938. Redni profesor in predstojnik oddelka za inozemsko in mednarodno patentno, avtorsko in konkurenčno pravo v Inštitutu Max Planck,München,Nemčija. Dopisni član od 6. junija 1995. Supičič, Ivo, rojen 18. julija 1928. Redili profesor Akademije za glasbo Univerze v Zagrebu in predstojnik Zavoda za muzi ko loške raziskave Hrvaške akademije znanosti in umetnosti, Zagreb, Hrvaška, v pokoju. Dopisni član od 24. aprila 1981. Tavano, Sergio, rojen 13, marca 1928- Redni profesor za zgodnjekršcansko arheologijo in bizantinsko umetnost Univerze v Trstu, Italija. Dopisni član od 7, junija 2001. II. RAZRED_za filaloške in literarne vede Redni člani Bernik, France, dr. znanosti, nazivni redni profesor za zgodovino slovenske književnosti, znanstveni svetnik v Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU v pokoju, častni doktor Univerze v iMariboru. Rojen 13. maja 1927 v Zapužah pri Ljubljani, Izredni član od 6. junija 1983, redni član od 23. aprila 1987; tajnik razreda za filološke in literarne vede od 16, februarja 1988 do 1. junija 1992; član ožjega predsedstva od 23. januarja do 14. maja 1992; predsednik SAZU od 14. maja 1992. Privfl(ni nusiov: 1000 Ljubljana, Židovska 1, tel, 425-03-65. Službeni naslov: SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 470-61-20,425-52-47, faks: 425-34-39, e. pošta: darja.pate@sazu,si Gantar, Kajetan, dr. znanosti, redni profesor za latinski jezik in književnost na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 11. oktobra 1930 v Ljubljani. Izredni član od 27. maja 1993, redni član od 27, maja 1997; podpredsednik SAZU od 6. maja 1999. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Rusjanov trg 6, tel. 540-90-60. Službeni naslov: SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 470-61-27, faks: 42564-92, e. pošta: darja.serbelj(®sazu,si, Filozofska fakulteta, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, tel. 241-14-14, faks: 425-93-37. Jakopin, Franc, dr, znanosti, znanstveni svetnik v Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v pokoju. Rojen 29. septembra 1921 v Dramljah pri Celju. Izredni član od 23. maja 1985, redni član od 18. maja 1989. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Vodnikova 4, tel. 505-32-88, Kermauner, Taras, dr. literarnih znanosti, habilitirani redni profesor za drama-turgijo v pokoju, Rojen 13, aprila 1930 v Ljubljani. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995. Privatni naslov: 6210 Sežana, Avber 8. Kos, Janko, dr. znanosti, redni profesor za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 9, marca 1931 v Ljubljani. Izredni član od 10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, P lete rš ni kova I, tel. 436-80-99. Krašovec, Jože, dr. bibličnih znanosti, dr. filozofije, dr. teologije, dr. zgodovine religij - religijske antropologije, redni profesor za biblični študij Stare zaveze Teološke fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 20. aprila 1944 v Sodni vasi pri Podčetrtku. Izredni clan od 30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Do I ničarjeva 1, tel. 434-01-98, fax: 433-04- 05. Službeni našlo v: Teološka fakulteta, 1000 Ljubljana, Poljanska 4, tel. 231-2593,432-91-97, faks: 432-92-65, e. pošta: teof-dekanat@urti-lj.si Logar, Valentin, dr. filozofije, redni profesor za dialektologijo in zgodovino slovenskega jezika Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor, Rojen 1 L februarja 1916 v Horjulu. Izredni član od 13. marca 1972, redni član od 24. aprila 1981. Tajnik II. razreda SAZU od 5. marca 1975 do 31. oktobra 1979. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Ilirska 4, tel, 232-10-04. Matice tov, Milko, dr. znanosti, znanstveni svetnik v Institutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU v pokoju. Rojen 10. septembra 1919 v Koprivi na Krasu. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Langusova 19, tel. 426-51-86. Moravec, Dušan, dipl. filozof, ravnatelj Slovenskega gledališkega muzeja v Ljubljani v pokoju. Rojen 4. oktobra 1920 v Ljubljani. Izredni clan od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981. Tajnik II. razreda SAZU od 6, februarja 1984 do 29. februarja 1988. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Zvona rs ka 9, tel. 251-67-92, Orcšnik, Janez, dr. znanosti, redni profesor za primerjalno slovnico germanskih jezikov in redni profesor za splošno jezikoslovje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 12, decembra 1935 v Ljubljani, Izredni član od 23. aprila 1987, redni član od 27. maja 1993. Tajnik II. razreda SAZU od 26. maja 1992 do 23. marca 1999. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Janežičeva 21, tel. 425-54-45, e. pošta: j an e z. oresn ik@ un i - lj. si Službeni naslov: Filozofska fakulleta, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, tel. 24114-22, faks: 425-93-37, e. pošta: janez.oresnik(®uni-lj.si Paternu, Roris, dr. literarnih znanosti, redni profesor za zgodovino slovenske književnosti Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 5. junija 1926 v Predgradu. Izredni član od 29. marca 1979, redni član od 23. maja 1985, Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Vidcmska 5, tel. 505-46-28. Pogačnik, Jože, dr. znanosti, redni profesor za slovensko književnost Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru in njen zaslužni profesor. Rojen 14. marca 1933 v Kovorju. Dopisni član od 30. maja 1991, izredni član od 27. maja 1993, redni član od 27. maja 1997. Tajnik II. razreda SAZU od 23. marca 1999. Privatni naslov: 2000 Maribor, Koroška cesta 118/V1I, tel. 02/ 252-34-01. Stanonik, Janez, dr. filoloških znanosti, redni profesor za angleško in ameriško književnost Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 2. ja- nuarja 1922 v Slovenj Gradcu. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. aprila 1987. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Zvonarska 13, tel. 251-66 92. Toporišič, Jože, dr. znanosti, redni profesor za slovenski jezik in stilistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 11. oktobra 1926 na Mostecu pri Brežicah- Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 27. maja 1997. Privatni naslov: 1000 Ljubljana. Sarhova 18, tel. 534-11-97, Službeni naslov: Filozofska fakulteta, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, tel. 24110-00, faks: 425-93-37. Zadravec> Franc, dr. znanosti, redni profesor za slovensko literarno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 27, septembra 1925 v Stročji vasi pri Ljutomeru. Izredni član od 29. marca 1979, redni član od 23. maja 1985. Privatni naslov; 1000 Ljubljana, Prijateljeva 9, tel. 251-88-20, Izredna člana Kmecl, Matjaž, dr. znanosti, redni profesor za slovensko literarno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 23. februarja 1934 v Dobovcu (Trbovlje). Izredni član od 27. maja 1997. Privatni naslov: 1231 Ljubljana Črnuče, Pot v Čezelj 14, tel. 537-40-14. Simontti, Primož, dr. filoloških znanosti, redni profesor za latinski jezik in književnost Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 28. decembra 1936 na Golniku, Izredni član od 7. junija 2001. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Javorjev drevored 9, tel. 283-10-60. e. pošta: pri mo z .s i m on i t i@g u e st, a rnes.si Službeni naslov; Filozofska fakulteta, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, tel. 241-14-14, faks: 125-93-37, e, pošta: primoz.simoniti@ff.uni-lj.si Popisni člani_ Cooper, Henr/ R.jr,, rojen 30, septembra 1946. Redni profesor in predstojnik oddelka za slovanske jezike in književnosti Univerze v Bloomingtonu, Indiana, ZDA. Dopisni član od 6, junija 1995. Flakcr, Aleksandar, rojen 24. julija 1924. Redni profesor za slovanske književnosti Filozofske fakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška, v pokoju. Dopisni član od 23. aprila 1987. Frangeš, Ivo, rojen 15, aprila 1920. Redni profesor '¿a novejšo hrvaško književ- nost Filozofske fakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška, v pokoju. Dopisni član od 6. junija 1983. Giesemann, Gerhard, rojen 14. julija 1937. Redni profesor za slavistiko v Inštitutu za slavistiko Univerze fustusa Liebiga, Glessen, Nemčija. Dopisni član od 18. maja 1989. Grickat-Radulovič, Irena, rojena 19. januarja 1922. Znanstvena svetnica v Inštitutu za jezik Srbske akademije znanosti in umetnosti, Beograd, ZRJ. Dopisna članica od 6. junija 1933. Hafner, Stanislav, rojen 13. decembra 1916. Redni profesor za slavistiko Univerze v Gradcu, Avstrija v pokoju. Dopisni član od 27. maja 1997, Ivič, Milka, rojena 11. decembra 1923. Redna profesorica za srbski in hrvaški jezik Filozofske fakultete Univerze v Novem Sadu, ZRJ. Dopisna članica od 6. junija 1983. Konstanti novic, Zoran, rojen 5. junija 1920. Redni profesor za primerjalno književnost Univerze v Innsbrucku, Avstrija, v pokoju. Dopisni član od 18. maja 1989. Kretzenbacher, Leopold, rojen 13. novembra 1912. Redni profesor za etnografijo Univerze v Münchnu, Nemčija, v pokoju. Dopisni član od 27, maja 1993. Leeming, Henry, rojen 6, januarja 1920. Redni profesor za primerjalno in zgodovinsko Ieksikologijo slovanskih jezikov Univerze v Londonu, Anglija, v pokoju. Dopisni član od 23. maja 198S. L en ček, Rado L., rojen 3. oktobra 1921. Redni profesor za slovanske jezike Kolumbijske univerze, New York, ZDA in njen zaslužni profesor. Dopisni član od 30. maja 1991. Martinovic, Ju raj, rojen 24. maja 1936. Redni profesor za slovensko književnost Filozofske fakultete Univerze v Sarajevu, Rosna in Hercegovina. Dopisni član od 23. maja 1985. Moszynski, Leszek, rojen 19. februarja 1928. Redni profesor za slovansko jezikoslovje Univerze v Gdansku, Poljska. Dopisni član od 7. junija 2001. Neuhäuscr, Rudolf, rojen 17. junija 1933. Redni profesor za slavistiko v Inštitutu za slovanske jezike in književnost Univerze v Celovcu, Avstrija. Dopisni član od 6. junija 1995. Sva ne, Gunnar Olaf, rojen 25, septembra 1927, Redni profesor za slovanske jezike in književnosti Univerze v Lrhusu, Danska. Dopisni član od 18. maja 1989. Woschitz, Karel Matej, rojen 19. septembra 1937. Redni profesor na Teološki fakulteti Univerze v Gradcu, Avstrija. Dopisni član od 7. junija 2001. III. RAZRED_za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede Redni člani Rime, Robert, dr. fizikalnih znanosti, redni profesor za fiziko Fakultete za tna- tematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Znanstveni svetnik in predsednik znanstvenega sveta Instituta »J, Štefan« v Ljubljani. Rojen 31, oktobra 1933 v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1969, redni član od 25. marca 1976. Tajnik III. razreda SAZU od 27. februarja 1978 do 31. oktobra 1980; podpredsednik SAZU od 2. oktobra 1980 do 6. maja 1999. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Kumanovska 1, tel. 231-52-13. Službeni naslov: Institut »Jožef Štefan«, 1111 Ljubljana, Jamova 39, tel. 47733-44,477-39-00, faks: 426-32-69, e. pošta: robert.blinc@ijs.si Dolar, Davorin, dr. kemijskih znanosti, redni profesor za fizikalno kemijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 1, februarja 1921 v Kranju. Izredni član od 5, februarja 1970, redni član od 10. marca 1977. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Igriška 2, tel. 251-08-28, Fajfar, Peter, dr. znanosti, redni profesor za teorijo konstrukcij in potresno inže-nirstvo Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Rojen 27. maja 1943 v Ljubljani. Izredni član od 18. maja 1989, redni član od 27. maja 1993. Načelnik oddelka za tehniške vede III. razreda SAZU od 7. maja 1996. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Puharjeva 6, tel. 251-98-52. Službeni naslov: Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, 1000 Ljubljana, Jamova 2, tel. 425-06-80,476-85-00, faks: 425-06-93, e. pošla: peter.fajfar@ikpir.fgg.uni-lj.si Globevnik, Josip, dr. znanosti, redni profesor za matematično analizo Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Rojen 6. decembra 1945 v Ljubljani. Izredni član od 23. maja 1985, redni član od 18. maja 1989. Privatni naslov: 1000 Ljubljana» Trnovska 2, tel, 283-50-11. Službeni naslov: Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko, 1111 Ljubljana, Jadranska 19, tel. 476-65-48, 476-65-00, faks: 251-72-81; e. pošta: j osip.gl ob e v n ik @fmf. u n i - Ij .si. Golič, Ljubo, dr. kemijskih znanosti, redni profesor za anorgansko kemijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 2. julija 1932 v Vrenski gorci. izredni član od 18. maja 19S9, redni član od 27, maja 1993. Privatni naslov: 1110 Ljubljana, Na peči 4, tel. 544-60-03, e. pošta: Jjubo.golic@uni-Ij,si Gosar, Peter, dr. fizikalnih znanosti, redni profesor za fiziko Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 15. oktobra 1923 v Ljubljani, Izredni član od 7, februarja 1969, redni član od 25. marca 1976. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Mirje 21, tel. 426-55-57. Grabeč, Igor, dr. znanosti, redni profesor za fiziko Fakultete za strojništvo Uni- verze v Ljubljani. Rojen 17. novembra 1939. Izredni član od 6. junija 1995, redni élan od 7. junija 2001. Privatni tmslov: 1000 Ljubljana, Kantetova 75, tel. 256-37-18, Službeni naslov: Fakulteta za strojništvo, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 6, tel 477-12-00,477-16-05, faks: 425-31-35, e. pošta: igor.grabec@fs.uni-lj.si Gyergyek, Ludvik, dr. uporabnih znanosti (Docteur en Sciences Appliquées), častni doktor Univerz v Budimpešti in Mariboru, redni profesor za sisteme, avtomatiko in kibernetiko Fakultete za elektrotehniko in računalništvo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 2. septembra 1922 v Vi don c ih. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. aprila 1987. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Pod akacijami 23, tel. 283-48-93. Hadži, Dušan, dr. kemijskih znanosti, dr. phil. h. c. (Uppsala), redni profesor za strukturno kemijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 26. avgusta 1921 v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1967, redni član od 21. marca 1974. Tajnik III. razreda SAZU od 27. oktobra 1980 do 30. junija 1992. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Teslova 21, tel. 425-47-59. Službeni naslov: 1000 Ljubljana, Hajdrihova 19, tel. 476-02-70, faks: 425-9244, e. poŠta: dusan.hadzi@ki.si Kernel, Gabrijel, dr. fizikalnih znanosti, redni profesor za fiziko Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 14. septembra 1932. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001. Privatni naslov, 1000 Ljubljana, Bičevje 2, tel. 425-96-61. Službeni našlo v: Fakulteta za matematiko in fiziko, 1000 Ljubljana Jadranska 19, tel. 477-37-95, faks: 425-70-74, e. pošta: gabrijel.kernel@ijs.si Kralj, Alojz, dr. znanosti, redni profesor za biomedicinsko tehniko, biomehaniko in robotiko Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 12. marca Î937 v Novem Sadu, Vojvodina. Izredni član od 27. maja 1993, redni član od 27. maja 1997; podpredsednik SAZU od 6. maja 1999. Privatni naslov: 1231 Ljubljana-Črnuče, Planinska 26, tel. 537-48-25. Službeni naslov: SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 470-61-28, faks: 425-64-92, e. pošta: darja.serbelj@sazu.si. Fakulteta za elektrotehniko, 1000 Ljubljana, Tržaška 25, tel. 476-84-11, 476-82-37, faks: 476-82-39, e.pošta: alojz.kralj@robo.fe.uni-lj.si Peklenik, Janez, dr. ing. habil, dr. tehniških znanosti, redni profesor za tehnično kibernetiko, obdelovalne sisteme in računalniško tehnologijo, predstojnik katedre Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 11, junija 1926 v Tržiču. Izredni član od 5. februarja 1970, redni član od 29, marca 1979. Privatni naslov: 1113 Ljubljana, Rodičeva 3, tel. 534-85-00. Službeni naslov; Fakulteta za strojništvo, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 6, tel, 252-32-24,477-12-00, faks: 521-85-67, e. pošta: janez.peklenik@fs.uni-lj.si Stanovnik, Branko, dr. znanosti, redni profesor za organsko kemijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Rojen 11. avgusta 1938 na Brezovici pri Ljubljani. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6, junija 1995, predstojnik Oddelka za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo od 21. septembra 1999. Privatni naslov: 1360 Vrhnika, Tič ni ca 26, tel. 755-11-40. Službeni naslov; Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 5, tel. 241-92-38, tel. in faks: 241-92-72, e. pošta: branko,stanovnik<£)uni-]j.si, SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 470-61-34, faks: 425-53-30, e. pošta: international@>sazu.si Tišlcr, Miha, dr. kemijskih znanosti, redni profesor za organsko kemijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 18. septembra 1926 v Ljubljani. Izredni član od 5. februarja 1970, redni član od 10, marca 1977. Privatni naslov: 1351 Brezovica pri Ljubljani, Lukovica pri Brezovici, Pod gradom 32, tel. 365-75-80, faks: 365-75-85, e. pošta: miha.tisler@uni-lj.si Vid a v, Ivan, dr. filozofije, redni profesor za matematiko Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 17. januarja 1918 na Opčinah pri Trstu, [talija. Izredni član od 17. oktobra 1958, redni član od 21. decembra 1962, Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Ilirska 8, tel. 232-13-03. Žekš, Boštjan, dr. znanosti, redni profesor za biofiziko Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, Rojen 26, junija 1940 v Ljubljani. Izredni član od 23. aprila 1987, redni član od 30. maja 1991. Načelnik oddelka za matematične, fizikalne in kemijske vede III. razreda SAZU od 5. oktobra 1994 in tajnik III, razreda od 7. maja 1996. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Trubarjeva 77, tel. 041-741-898. Službeni naslov: Inštitut za biofiziko Medicinske fakultete, 1000 Ljubljana, Lipiceva 2, tel. 543-76-18, 543-76-00, faks: 431 -51 -27, e. pošta; bostjan.zeks@bioftz.mf.uni-lj.si Izredni člani Rratko, I vaji, dr, računalniških znanosti, redni profesor za področje računalništva in informatike na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Rojen 10, junija 1946 v Ljubljani. Izredni član od 27. maja 1997. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Pod rožni ška 4, tel. 251-39-11. Službeni naslov; Fakulteta za računalništvo in informatiko, 1000 Ljubljana, Tržaška cesta 25, tel. 476-83-93.476-83-87, fax: 426-46-47, e. pošta: ivan.bratko@frLiini-lj.si Forstncrič, Franc, dr. znanosti, redni profesor za matematično analizo Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Rojen 1. maja 1958 v Ljubljani. Izredni čian od 8. aprila 1999, Privatni naslov; 1231 Ljubljana-Črnuče, Pot v Hrastovec 8, tel. 561-17-87. Službeni naslov: Fakulteta za matematiko in fiziko, 1000 Ljubljana, Jadranska 19, tel. 476-65-56.476-65-00, faks: 251-72-81. e. pošta: franc.forstneric@fmf.uni-lj.si Leveč, Janez, dr. znanosti, redni profesor za kemijsko mženirstvo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Rojen 23. oktobra 1943 v Začretu pri Celju. Izredni član od 27. maja 1997. Privatni naslov: 1000 Ljubljana. Pod brezami 32, tel. 283-33-5L Službeni naslov: Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 5, tel: 476-02-80,241-95-02, faks: 476-03-00, 241-95-30, e. pošta: j an ez. levec@ u n i - lj. si Tomaževič, Miha, dr. znanosti, direktor Zavoda za gradbeništvo Slovenije v Ljubljani, redni profesor za potresno inženirstvo in zidane konstrukcije Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, Rojen 19. septembra 1942 v Ljubljani, Izredni član od 7. junija 2001. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Kvedrova 1, tel. 541-59-80. Službeni naslov; Zavod za gradbeništvo Slovenije, 1000 Ljubljana, Dimičeva 12, tel. 280-42-50, faks: 280-44-84, e. pošta: miha.tomazevic@zag.si Dopisni člani_ Balenovič, Krešimir, rojen 17, maja 1914. Redni profesor za organsko in bio-organsko kemijo Univerze v Zagrebu in vodja Centra za kemijo organskih naravnih vezi Hrvaške akademije znanosti in umetnosti, Zagreb, Hrvaška v pokoju. Dopisni član od 25. marca 1976, Rergles, Arthur E,, rojen 9. avgusta 1935. Redni profesor za ter mod i na m i ko na Rensselaer Polytechnic Institute, Troy, ZDA. Dopisni clan od 7. junija 2001. Borise v i c, Nikolaj A., rojen 21. septembra 1923. Redni profesor za fiziko in matematiko Univerze v Minsku, Belorusija. Dopisni član od 24. aprila 1981, Bratos.Savo, rojen 28. julija 1926. Redni profesor za fiziko, Laboratoire de Physique Théorique des Liquides Univerze Pierre et Marie Curie v Parizu, Francija. Dopisni član od 23. aprila 1987. Despič, Aleksandar, rojen 6. januarja 1927, Redni profesor za fizikalno kemijo Tehnološke fakultete Univerze v Beogradu, ZRJ. Dopisni član od 25. marca 1976. Grdenic, Drago, rojen 31. avgusta 1919. Redni profesor za splošno in anorgansko kemijo Univerze v Zagrebu, Hrvaška, v pokoju. Dopisni član od 25. marca 1976. Hahn, Erwin Louis, rojen 9. junija 1921. Redni profesor za fiziko Univerze v Bar-keleyu, California, ZDA, v pokoju. Dopisni član od 24, aprila 1981, Hajdin, Nikola, rojen 4. aprila 1923. Redni profesor za statiko Gradbene fakultete Univerze v Beogradu, ZRJ v pokoju. Dopisni član od 23. aprila 1987. Katritzky, Alan R,, rojen 18. avgusta 1928. Redni profesor heterociklične kemije na Univerzi v Gainesvilleu, Florida,ZDA. Dopisni član od 7. junija 2001. Merchant, Eugene Mylon, rojen 6, maja 1913. Višji svetovalec Inštituta za pospeševanje proizvodnje, Edison Technology Center, Cincinnati, Ohio, ZDA. Dopisni član od 23. aprila 1987, Müller, Karl-Alexander, rojen 20. aprila 1927, Redni profesor za fiziko trdne snovi Univerze v Ziirichu, Švica. Nobelov nagrajenec za fiziko, 1987. Dopisni član od 23. aprila 1987. Povh, Bogdan, rojen 20. avgusta 1932. Znanstveni član, član kolegija in direktor Jedrskega inštituta Max Planck, Heidelberg, in osebni redni profesor Univerze v I Ieidelbergu, Nemčija. Dopisni član od 10. marca 1977. Prevoršek, Dušan C., rojen 14. februarja 1922. Raziskovalec v podjetju Goodyear in na Univerzi v Princetonu, ZDA, v pokoju. Dopisni član od 7. junija 2001. Rao, Chintamani Nages Ramachandra, rojen 30. junija 1934. Redni profesor za kemijo in predsednik Indijskega znanstvenega inštituta Centra Jawaharlal Nehru za pospeševanje znanstvenih raziskav, Bangalore, indija. Dopisni član od 24. aprila 1981. Stankowski, Jan, rojen 1. januarja 1934. Redni profesor za molekularno fiziko v Inštitutu za molekularno fiziko Poljske akademije znanosti, Poznanj, Poljska. Dopisni član od 27. maja 1993. Villadsen, John, rojen 12. junija 1936. Redni profesor za biotehnologijo na Tehniški univerzi v Lyngbyju, Danska. Dopisni član od 7. junija 2001, Waugh, John S., rojen 25, aprila 1929, Redni profesor za fizikalno kemijo v Massachusetts Institutu za tehnologijo, Cambridge, ZDA. Dopisni član od 18. maja 1989. IV. RAZRED______za naravoslovne vede Redni člani Drovenik, Matija, dr. znanosti, redni profesor za mineralogijo, nahajališča mineralnih surovin, premogov in nafte, mikroskopijo rud in premogov ter geološko kartiranje II Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 14, februarja 1927 v Ljubljani. Izredni član od 23, marca 1978, redni član od 23. aprila 1987. Glavni tajnik SAZU od 14. maja 1992 do 6. maja ]999. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Pohorskega bataljona 8, tel. 534-34-35. Službeni naslov; SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 470-61-48, faks: 42534-23, e, pošta: sazu@sazu.si Gams, Ivan, dr. znanosti, redni profesor za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 5, julija 1923 v Šmartnem pri Slovenj Gradcu. Izredni član od 23. marca 1978, redni član od 23, maja 19S5. Privatni naslov: 1113 Ljubljana, Pohorskega bataljona 185, tel. 534-18-46, c. pošta: ivan.gams@guest.arnes.si Gogaia, Matija, dr. znanosti, muzejski svetnik, direktor Prirodoslovnega muzeja Slovenije; ha bil it i rani redni profesor za fiziologijo živali na Biološkem oddelku Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 11. decembra 1937 v Ljubljani Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 8, aprila 1999. Privatni naslov: 1351 Brezovica pri Ljubljani, Pot na Tičnico 6, tel. 365-4444. Službeni naslov: Prirodoslovni muzej Slovenije, 1000 Ljubljana, Prešernova 20, tel. 241-09-40,241-09-49, faks: 241-09-53, e. pošta: matija.gogala@uni-lj.si Grafcnauer, Stanko, dr. tehniških znanosti, redni profesor '¿a kristalografijo, mineralogijo in pctrologijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 13. maja 1922 v Ljubljani. Izredni član od 17. aprila 1973, redni član od 24. aprila 1981. Tajnik IV. razreda SAZU od 26. maja 1981 do 15. februarja 1989. Privatni naslov: 4294 Krize, Senično 84, tel, 04/ 595-79-83, v mesecih in ki. maj do avgust 5232 Soča,Trenta 56 F, mobi: 041 812-648 (7-9 in 19-21). Kranjc, Andrej, dr. znanosti, znanstveni svetnik na Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU docent za fizično geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 5. novembra 1943 v Ljubljani. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001. Privatni naslov: 6230 Postojna, Rožna 6, tel, 05/ 720-15-10, e. pošta: maja.kranjcl@siol.net Službeni naslov: 1ZRK ZRC SAZU,6230 Postojna, Titov trg 2, tel. 05/ 700-1931, faks: 05/ 700-19-99. Maček, Jože, dr. agronomskih znanosti, dr. ekonomskih znanosti, dr. zgodovinskih znanosti, redni profesor za fito patologij o, gozdno fitopatologijo in fi-tofarmakologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 28. oktobra 1929 v Oleščah pri Laškem. Izredni član od 18. maja 1989, redni član od 6. junija 1995. Tajnik IV. razreda SAZU od 7. maja 1996. Privatni naslov: 1210 Ljubljana-Šentvid, Jerančičeva 12, tel. 512-35-31. Službeni naslov: Biotehniška fakulteta, 1001 Ljubljana, Janmikarjeva 101, tel. 423-11 -61,256-37-70, faks: 423-10-SS. Mayer, Ernest, dr. filozofije, botanik - taksonom, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU v pokoju. Rojen 10, novembra 1920 v Zgornjem Tuhinju pri Kamniku. Izredni član od 21. marca 1974, redni član od 6. junija 1983. Tajnik IV. razreda SAZU od 15. februarja 1989 do 7. maja 1996, član predsedstva SAZU po 22. členu Zakona o SAZU od 23, novembra 2000. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Valvasorjeva 5, tel. 251-46-59. Službeni naslov: SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 470-61-45, faks: 42534-23. Plenica r, Mario, dr. znanosti, redni profesor za fizikalno geologijo, b iost rat igra fijo in geološko kar tira nje Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 5. avgusta 1924 v Ljubljani. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 30. maja 199], Privatni naslov: 4240 Radovljica, Prešernova 19, tel, 04/ 531-41-12. Šercclj, Alojz, dr. znanosti, palinolog, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu lovana Hadžija ZRC SAZU v pokoju. Rojen 8. decembra 1921 na Gornjem Polju pri Dolenjskih Toplicah. Izredni član od 18. maja 1989, redni član od 27. maja 1997. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Tržaška 51, tel. 256-32-24. Službeni naslov: Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 5, tel. 470-63-19. Turnšek, Dragica, dr. znanosti, paleontologinja, znanstvena svetnica v Pa lean-tološkem inštitutu Ivana Rakove a ZRC SAZU v pokoju. Rojena 6. avgusta 1932 v Šalamencih, Prekmurje. Izredna članica od 23. maja 1985, redna članica od 27. maja 1993. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Zelena pot 13, tel. 283-18-34. Službeni naslov: Paleontološki inštitut Ivana Rakovca ZRC SAZU, 1000 Ljubljana, Gosposka 13, tel. 470-63-73. Vrišer, Igor, dr. znanosti, redni profesor za družbeno geografijo ¡n regionalno planiranje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v in njen zaslužni profesor. Rojen 13. januarja 1930 v Ljubljani, Izredni član od 23, aprila 1987, redni član od 27. maja 1993. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, V Murglah 205, tel. 283-43-9«, Zupančič, Mitja, dr. gozdarskih znanosti, fitocenolog, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU v pokoju. Rojen 25. decembra 1931 v Ljubljani. Izredni član od 27. maja 1993, redni član od 7. junija 2001. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Trubarjeva 61, tel. 432-41-66. Službeni naslov: SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 470-63-24, faks: 42533-24. Izredna ¿lana Kreft, Ivan, dr. znanosti, redni profesor za genetiko Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 23. novembra 1941 v Novem mestu. Izredni član od 27. maja 1997. Privatni naslov; 1000 Ljubljana, Kremžarjeva 36, tel. in faks: 517-14-88, Službeni naslov: Biotehniška fakulteta, 1001 Ljubljana, jamnikarjeva 101, tel. 423-11-61, e. pošta: ivan.kreft@guest.ames.si Zoreč, Robert, dr, znanosti, redni profesor za patološko fiziologijo na Inštitutu za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 23. januarja 1958 v Kopru, Izredni član od 7. junija 2001. Privatni naslov: 1125 Ljubljana, Brdnikova 31, tel. 256-J 3-84. Službeni naslov: Inštitut za patološko fiziologijo Medicinske fakultete, Zaloška 4, 1104 Ljubljana, tel, 543-70-20, faks: 543-70-21, e. pošta: robert.zorec@mf.uni-lj.si Dopisni člani_ Geyer, Otto R, rojen 18. maja 1924, Redni profesor stratigrafije, paleontologije in paleoekologije na Univerzi v Stuttgartu, Nemčija, v pokoju. Dopisni član od 7. junija 2001. Herak, Milan, rojen 5, marca 1917. Redni profesor za paleontologijo Fakultete za naravoslovne in matematične vede Univerze v Zagrebu, Hrvaška, v pokoju. Dopisni član od 30. maja 199 L Ilottingcr, Lukas Conrad, rojen 25. februarja 1933. Redni profesor za paleontologijo v Geološko- paleontološkem inštitutu Univerze v Baslu, Švica. Dopisni član od 27. maja 1993, Kara mata, Stevan, rojen 26. septembra 1926. Redni profesor za petrogenezo Rudarsko-geološke fakultete v Beogradu, ZRJ, v pokoju, Dopisni član od 30. maja 1991. Maceljski, Milan, rojen 27. decembra 1925. Redni profesor za entomologijo in fitofarmakologijo na Agronomski fakulteti Vseučilišča v Zagrebu, v pokoju. Dopisni član od 8. aprila 1999. Micevski, Ki ril, rojen 29. aprila 1926. Redni profesor za rastlinsko sistemizacijo in geobotaniko Fakultete za naravoslovne in matematične vede Univerze v Skopju, Makedonija. Dopisni član od 6. junija 1995. Pees i, Mär ton, rojen 29. decembra 1923. Profesor-raziskovalec za fizikalno geografijo v Geografskem raziskovalnem inštitutu, Budimpešta, Madžarska. Dopisni član od 18. maja 1989. Poldini, Livio, rojen 7. septembra 1930. Redni profesor za rastlinsko ekologijo Univerze v Trstu, Italija. Dopisni član od 6. junija 1995. Popov, Andrej Vladimirovič, rojen 24. oktobra 1939, Vodja oddelka 7,a nevroe-tologijo žuželk Sečenovega inštituta za evolucijsko fiziologijo in biokemijo Ruske akademije znanosti v St- Petersburgu. Dopisni član od 7. junija 2001. V. RAZRED za umetnosti Redni člani Bernik, Janez, akademski slikar, redni profesor Akademije za likovno umetnost Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 6. septembra 1933 v Ljubljani. Izredni član od 18. maja 1989, redni član od 27, maja 1993. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Komenskega 8, tel, 231-17-66,4274 Žirovnica, Brezni ca 41 a, tel. 04/ 580-21 -05. Jančar, Drago, pisatelj, tajnik in glavni urednik pri Slovenski matici v Ljubljani, Rojen 13. aprila 1948 v Mariboru. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Štihova 2, tel. 432-33-22. Službeni naslov: Slovenska malica, 1000 Ljubljana, Kongresni trg 8, tel, in faks: 251-42-00, e. pošta: drago.jancar@siol.net Jemec, Andrej, akademski slikar, redni profesor za risanje in slikanje Akademije za likovno umetnost Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 29. novembra 1934 v Ljubljani. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001. Privatni naslov; 4274 Žirovnica, Zabreznica 40 b, tel. in faks: 04/ 580-21 -66, Studio: 1000 Ljubljana, Prešernova 12, tel. 425-56-76, e. pošta: andrej.jemec@sicrl.net Kovic, Kajetan, pesnik, pisatelj, prevajalec, glavni urednik in pomočnik direktorja za založništvo v Državni založbi Slovenije v pokoju. Rojen 21. oktobra 193 1 v Mariboru, Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995. Tajnik V. razreda SAZU od 7. maja 1996, Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Pleteršnikova 13, tel. in faks: 436-86-52. Krek, Uroš, skladatelj, redni profesor za kompozicijo in teoretske predmete Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 21. maja 1922 v Ljubljani. Izredni član od 29. marca 1979, redni član od 23. maja 1985. Tajnik V. razreda SAZU od 12. januarja 1993 do 7. maja 1996. Privatni naslov: 4248 Lesce, Na vrtači 5, tel. 04/ 531-80-91, Lebič, Lojze, skladatelj, dirigent, glasbeni publicist in redni profesor za glasben o-teoretične predmete in kompozicijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 23. avgusta 1934 na Prevaljah na Koroškem. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Ulica bratov Učakar 134, tel. 518-31-55. Službeni naslov. SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 470-64-29, fax; 42534-23. Menart, Janez, pesnik in prevajalec, programski vodja knjižnega kluba Svet knjige pri založbi Mladinska knjiga v Ljubljani v pokoju. Rojen 29, septembra 1929 v Mariboru. Izredni član od 6. junija 1983, redni član od 23. aprila 1987. Tajnik V. razreda od S. januarja 1985 do 12. januarja 1993, Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Poljanski nasip 30, tel. 231-33-31. Mihelič, Milan, univ. dipl. ing. arh., samostojni kulturni delavec v pokoju, Rojen 20. julija 1925 v Dolenjih Lazah pri Ribnici. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. aprila 1987. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Peričeva 22, tel, 436-26-87. Službeni naslov: Arhitekt ni biro, 1000 Ljubljana, Dunajska 29, tel. 436-1448. Minatti, Ivan, pesnik in prevajalec, urednik v založbi Mladinska knjiga v Ljubljani v pokoju. Rojen 22. marca 1924 v Slovenskih Konjicah. Izredni član od 23. aprila 1987, redni član od 30. maja 1991. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Zvona rs ka 7, tel. 251-67-35. Tršar, Drago, akademski kipar, redni profesor za kiparstvo Akademije za likovno umetnost Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 27. aprila 1927 v Planini pri Rakeku, izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6, junija 1995. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Cesta na Rožnik 25, tel. 251-39-28, atelje: 1000 Ljubljana, Svetčeva I. Zaje, Dane, pesnik, dramatik, esejist, višji knjižničar v Pionirski knjižnici v Ljubljani v pokoju. Rojen 26. oktobra 1929 v Zgornji Javorščid. Izredni član od 27. maja 1993, redni član od 27. maja 1997. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Praprotnikova 5, tel, 425-16-56. Zlobec, Ciril, pesnik, romanopisec, publicist, prevajalec, novinar, urednik, v pokoju, Rojen 4. julija 1925 v Ponikvah na Krasu. Izredni član od 23. maja 1985, redni član od 18. maja 1989. Podpredsednik SAZU od 14. maja 1992 do 6. maja 1999, član predsedstva SAZU po 22, členu Zakona o SAZU od 6. maja 1999. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Vošnjakova 10, tel. 231-28-76. Službeni naslov: SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel, 470-61-43, faks; 42534-23, e. pošta: sazu@sazu.si Izredni člani Bernard, Emerik, akademski slikar, redni profesor za slikarstvo Akademije za likovno umetnost Univerze v Ljubljani. Rojen 22. septembra 1937 v Celju. Izredni član od 7. junija 2001. Privatni naslov: 1370 Logatec, Gorenjska cesta 13A, tel. 754-26-78, Službeni naslov: Akademija za likovno umetnost, Erjavčeva 23,1000 Ljubljana, tel. 251-27-26, faks: 251-90-71, Kovač tč, Lojze, pisatelj, pedagog v Centru za kulturo mladih v pokoju. Rojen 9. novembra 1928 v Baslu, Švica. Izredni član od 27. maja 1997. Privatni naslov: 1000 Ljubljana,Vojkova 85/6, tel, 534-31-23. Matičič, Janez, skladatelj, honorarni docent za analizo glasbenih form in har-monsko analizo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, v pokoju. Rojen 3. junija 1926 v Ljubljani. Dopisni član od 23. aprila 1987, izredni član od 7. junija 2001. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Lepi pot 10, tel. 252-23-05. Pavček, Tone, pesnik, esejist in prevajalec, glavni urednik Cankarjeve založbe v pokoju. Rojen 29. septembra 1928 vSentjuriju pri Novem mestu. Izredni član od 7. junija 2001. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Trubarjeva 61, tel. 231-58-09. Sever, Savin, univ. dipl. ing. arh., svetnik v Slovenija projektu v pokoju. Rojen 27, junija 1927 v Krškem, izredni član od 27. maja 1997. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Barjanska c. 16, tel. 425-04-93, atelje: 1000 Ljubljana, Cankarjeva 1, tel. 425-42-95. Šeligo, Rudi, pisatelj, dramatik in esejist, višji predavatelj na Fakulteti za organizacijske vede Univerze v Mariboru, v pokoju. Rojen 14. maja 1935 na Sušaku pri Reki, Hrvaška. Izredni član od 7. junija 2001. Privatni naslov: 4000 Kranj, Ulica Draga Breza rja 12, tel. 04/ 233-12-81, e. pošta: rudi.scJigo@guest.ames. s i Dopisni člani_ Betih a rt, František, rojen 10, septembra 1924, Slavist, kritik, prevajalec slovenske književnosti, Praga, Češka. Dopisni član od 23. maja 1985. Brajdič, Ivan, rojen 16. junija 1924. Pisatelj in prevajalec slovenske književnosti, Zagreb, Hrvaška. Dopisni član od 18. maja 1989. Handkc, Peter, rojen 6. decembra 1942. Pisatelj, dramatik, prevajalec, Salzburg, Avstrija. Dopisni član od 23. aprila 1987. Hrymyč, Vil, rojen 7. junija 1925. Književnik in prevajalec, Tajnik uprave Kijev-ske podružnice Zveze pisateljev Ukrajine, Kijev, Ukrajina. Dopisni član od 30. maja 1991. Lipuš, Florjan, rojen 4. maja 1937. Pisatelj, učitelj osnovne šoje Šentlipš na slovenskem Koroškem, Avstrija. Dopisni član od 23, maja 1985. Merkii, Pavle, rojen 12. julija 1927. Slavist, skladatelj in violinist, programski režiser Radia Trst A v pokoju, Italija. Dopisni član od 23. maja 1985. Mihalič, Slavko, rojen 16. marca 1928, Pesnik, Zagreb, Hrvaška. Dopisni Član od 6, junija 1995. Mohorovičič, Andre, rojen 12. julija 1913. Redni profesor za arhitekturo Fakultete za arhitekturo Univerze v Zagrebu, Hrvaška, v pokoju, Dopisni član od 6. junija 1983. Mušič, Zoran, rojen 12. februarja 1909. Akademski slikar, Pariz, Francija. Dopisni član od 24. aprila 1981. Pahor, Boris, rojen 26. avgusta 1913. Književnik, publicist in profesor za slovensko in italijansko književnost na srednji višji šoli s slovenskim učnim jezikom v Trstu, Italija, v pokoju. Dopisni član od 27, maja 1993. Paljctak, Luko, rojen 19. avgusta 1943. Pesnik, prevajalec, esejist in teatrolog. Glavni urednik revije Dubrovnik, Hrvaška. Dopisni član od 7. junija 2001. Podrecca.Boris, rojen 30, januarja 1940. Dipl. ing. arhitekture. Direktor Inštituta Raumgestaltung und Entwerfen Tehnične Univerze, Stuttgart, Nemčija. Dunaj, Avstrija. Dopisni član od 23. aprila 1987. Rebula, Alojz, rojen 21. julija 1924. Pisatelj, esejist in publicist, profesor na srednji šoli v Trstu, Italija, v pokoju. Dopisni član od 27, maja 1993. VI. RAZRED_za medicinske vede Bedni člani Andolšek - Jeras, Lidija, dr. znanosti, redna profesorica za ginekologijo in porodništvo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju in njena zaslužna profesorica. Rojena 30. julija 1929, Brvace, Grosuplje. Izredna članica od 23. aprila 1987, redna članica od 27. maja 1993, Tajnica VI, razreda SAZU od 27. maja 1992 do 28. septembra 1999; glavna tajnica SAZU od 23. septembra 1999. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Župančičeva 14, tel. 251-60-44. Službeni naslov: SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 470-61-26, faks: 42564-92, e. pošta: darja.serbelj@sazu.si Batis, Janez, dr. veterinarskih znanosti, redni profesor za mikrobiologijo Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 15. marca 1919 na Konju pri Litiji. Izredni član od 10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983, Glavni tajnik SAZU od 10, marca 1985 do 14, maja 1992, član predsedstva SAZU po 22, členu Zakona o SAZU od 7. maja 1996. Privatni naslov. 1000 Ljubljana, Slovenska 55 c, tel. 232-65-26. Službeni naslov: SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 470-61-47, faks: 42534-23. Dolenc, Vinko V., dr. znanosti, redni profesor za nevrokirurgijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 29. junija 1940 v Sestržah pri Ptuju. Izredni član od 23. aprila 1987, redni član od 27. maja 1993. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Barvarska steza 7, tel. 282-18-00. Službeni naslov: Klinični center, Klinični oddelek za nevrokirurgijo, Zaloška 7,1525 Ljubljana, tel. 522-53-57, e. pošta: vinko.dolenc@kclj.si Fcrluga, Dušan, dr. znanosti, redni profesor za patologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 28. maja 1934 v Grubišnjem polju. Izredni član od 27. maja 1993, redni član od 27. maja 1997. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Komcnskega 20/11, tel.232-21-36. Službeni naslov: Inštitut za patologijo Medicinske fakultete, 1000 Ljubljana, Korytkova 2, tel. 543-71-37,543-71-03, faks: 543-71-04, e. pošta; ferluga@mf uni-lj,si Fettich, Janez, dr. znanosti, redni profesor za dermalovenerologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 9. oktobra 1921 v Ljubljani. Izredni član od 21. marca 1974, redni član od 29. marca 1979. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Vesel o va 19, tel. 426-43-00. Kordaš, Marjan, dr. znanosti, redni profesor za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 17. avgusta 1931 v Čupriji. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Ilirska 8, tel. 232-24-96. Službeni naslov: Inštitut za patološko fiziologijo Medicinske fakultete, 1104 Ljubljana, Zaloška 4, tel. 543-70-83, faks: 543-70-21; e. pošta; marjan.kordas@mf.uni-Ij.si Svetina, Saša, dr. znanosti, redni profesor za biofiziko Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 16, oktobra 1935 v Celju. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001. Privairti naslovi 1000 Ljubljana, Gradišče 6. Službeni naslov: Inštitut za biofiziko Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, 1000 Ljubljana, Lipičeva 2, tel. 543-76-00, faks; 431-51-27, e. pošta: sa sa .svet in a@ bio fiz. m f. u n i - Ij .si Trontelj, Jože, dr. znanosti,dr. medicine, višji zdravstveni svetnik, redni profesor nevrologi je na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani in vodja oddelka za nevrobiološke raziskave in razvoj Inštituta za klinično nevrofiziologijo, Nevrološka klinika, Klinični center v Ljubljani. Rojen 1. junija 1939 v Kamniku. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995. Tajnik V L razreda SAZU od 28. septembra 1999. Privatni naslov: 1355 Polhov Gradec 99, tel. 364-50-09. Službeni naslovi Inštitut za klinično nevrofiziologijo, Nevrološka klinika, KC, 1525 Ljubljana, Zaloška 7, tel. 522-15-00, 522-15-25, faks: 522-15-33, e. pošta: joze.trontelj @kclj.si Župančič, Andrej 0„ dr. znanosti, dr. medicine, redni profesor za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 27. januarja 1916 v Ljubljani. Izredni član od 3. juiija 1964, redni član od 5. februarja 1970. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Valvasorjeva 12, tel. 251-69-74. Službeni naslov: Kabinet prof. A. O. Župančiča, Inštitut za patofiziologijo, 1105 Ljubljana, Zaloška 4, tel. 543-70-23, faks: 543-70-21. izredna člana Horvat, Matija, doktor znanosti, redni profesor za interno medicino Medicinske fakutete Univerze v Ljubljani, Rojen 23. septembra 1935 v Školji Loki. Izredni član od 27. maja 1997. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Jakčeva 38, tel. 524-88-06. Službeni naslov: Klinični center, 1525 Ljubljana, Zaloška 7, tel. in faks: 431 - 71-55, e. pošta: matija.horvat@mf.uni-lj.si Skctolj, Janez, redni profesor za patološko fiziologijo, predstojnik Inštituta za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 23. junija 1947 v Ljubljani. Izredni član od 7. junija 2001. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Jesihov štradon 47, tel. 427-56-26, Služi en i naslov: Inštitut za patofizologijo, Zaloška 4, Ljubljana, tel. 534-7046, faks: 543-70-21, e, pošta: sketelj@ibmi.mf.uni-lj.si Dopisni člani_ Cardesa, Antonio, rojen 23, marca 1939, Redni profesor za patologijo Univerze v Barceloni, Španija Dopisni član od 7. junija 2001. Dim i trije v id, Milan R,, rojen 27. januarja 1931. Redni profesor za nevrologijo in predstojnik Oddelka za nevrologijo in nevrobiologijo, Baylor College of Medicine, Houston, Texas, ZDA. Dopisni član od 24. aprila 1981. Lajtba, Abel, rojen 22, septembra 1922, Redni profesor za psihiatrijo Medicinske fakultete Univerze New York in Centra za nevrokemijo v N.S. Kline Inštitutu, Orangeburg, N.Y., ZDA. Dopisni član od 18. maja 1989. McLaren, Anne, rojena 26. marca 1927. Redna profesorica v Wellcome CRC inštitutu, Cambridge in podpredsednica Kraljevega društva v Londonu, Anglija. Dopisna članica od 6. junija 1995. Milic Emili, Joseph, rojen 27. maja 1931, Redni profesor za fiziologijo na oddelku za fiziologijo in eksperimentalno medicino, direktor Meakins-Christie laboratorijev McGill Univerze, Montreal P.Q., Kanada. Dopisni član od 6. junija 1983. Negovski, Vladimir A., rojen 19. marca 1909, Direktor Inštituta za splošno reani- matologijo Akademije medicinskih ved, Moskva, Rusija, v pokoju. Dopisni član od 6. junija 1983. Prokop, Otto, rojen 29. septembra 1921. Redni profesor za sodno medicino Humboldtove Univerze v Berlinu, Nemčija, v pokoju, Dopisni član od 23. aprila 1987. Safar, Peter, rojen 12. aprila 1924. Redni profesor za rea ni matologijo in direktor Mednarodnega centra za rea ni m ato loške raziskave Univerze v Pittsburghu, PA, ZDA. Dopisni član od 6. junija 1983. Stälberg, Erik Valdemar, rojen 21. aprila 1936. Redni profesor za klinično nevro-fiziologijo Univerzitetne bolnišnice v Uppsali, Švedska, Dopisni član od 27. maja 1997. Unger, Felix, rojen 2, marca 1946, kardiolog. Predstojnik Klinike za kardioki-rurgijo in predsednik Evropske akademije znanosti in umetnosti, Salzburg, Avstrija. Dopisni član od 6. junija 1995. Wernig, Anton, rojen 14. oktobra 1944. Redni profesor za ne vro fiziologi jo na Univerzi v Bonnu. Dopisni član od 7. junija 2001. BIBLIOGRAFIJA ČLANOV AKADEMIJE V LETU 2001 Emerik Bernard ESEJtSTIKA In statu nascendi. Modernistične ikone: Emerik Bernard, dela na papirju/ Andrej Medved - Obalne galerije, Piran 2001. (Edicija Artes). Le se dovršitev v sedanjiku, Jaz, čas in zgodovina. Nova revija, Ljubljana 2001. (Posebna izdaja mesečnika Nova revija). RAZSTAVE Sredozemske variacije, Galerija Kulturnega centra Ivana Na potnika, Velenje 2001, Modernistične ikone: Emerik Bernard, dela na papirju. Koper, Galerija Loža / Zagreb, Galerija DHLU, 2001. Figurativno slikarstvo od Preglja do Marušiča. Galerija Loža, Koper 2001. Ofco in njegova resnica, Spektakel in resničnost v slovenski umetnosti ¡984-2001. Moderna galerija, Ljubljana 2001, France Bernik RAZPRAVE iN DRUGE OUJAVE - IZBOR DU Poesie Simon Gregorčič s im L.icht der russischen formalistischen Ästhetik. Literarische Avantgarde. Festschrift für Rudolf Neuhäuser. Herausgegeben von Horst-Jürgen Gerigk. Mattes Verlag. Heidelberg 200], str. 15-28. Alojz Gradnik in Prešeren. Primerjalna književnost. Zbornik ob sedemdesetletnici Janka Kosa. Ljubljana 2001, str, 11-17. Profesor dr. Pavle Merkit. Kras, Ljubljana 2001, november, št. 49, str, 8-9, Branje literarnih del - Izziv tn skušnjava. (Skrivni) dnevniki ustvarjalnega branja ali Kako povečati priljubljenost branja med osnovnošolci? Založba Roku s, Ljubljana 2001, str. 3-4. O strpnosti. Novi glas (Trst, Gorica) V], št. 5, 6, 7; 8, 15. in 22. 2.2001. Odgovornost do sveta vrednot in zgodovine. Odgovornost kot ključna vrednota odličnosti. 13. Forum odličnosti in mojstrstva, Otočec 2001, str. 3-6. Tradicija in inovacija - Vloga in perspektive evropskih akademij znanosti, http: //www.sazu.si, 7. 12.2001. Ustvarjalne moči za Slovenijo. Communio (Mednarodna katoliška revija) 11, št. 4, Ljubljana 2001, str. 294-295. Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev. Enciklopedija Slovenije, 15. knjiga, MK, Ljubljana 2001 (str. 108). UUEDNISTVO Juš Kozak. Zbrano delo. Dvanajsta knjiga. Glavni urednik France Bernik. Uredil in opombe napisal Jože Munda, DZS, Ljubljana 2001, 551 str. Stanko Majcen. Zbrano delo. Osma knjiga. Glavni urednik France Bemik. Uredil in opombe napisal Goran Schmidt, DZS, Ljubljana 2001,578 str, Darko D o linar. Pisma Franceta Kidriča Franu Ramovšu, Korespondence pomembnih Slovencev. Urednika France Bernik in Janko Kos. Knjigo uredil France Bernik. SAZU, razred za filološke in literarne vede, ZRC SAZU, Institut za slovensko literaturo in literarne vede. Ljubljana 2001,190 str. Marija Kacin. Žiga Zois in italijanska kultura. Sigismondo Zois e la cultura italiana. Urednika France Bemik in Jože Faganel. Založba ZRC SAZU. Ljubljana 2001,180 str, INTEKVIUJI Veriga uspeha. Spraševala Ajša S, Peceli, Tevepika, Ljubljana 22. i. 2001. Ponovitve: 24. in 26.1. ter 13.2.2001. Problemi sodobne slovenske literarne zgodovine. Spraševal France Pibernik. Delo-Književni listi, Ljubljana 16, 5. 2001, str. 11. Znanstvena odličnost na akademski tehtnici - Za ravnotežje med razredi in strokami. Delo-Znanost, Ljubljana 13, 6, 2001, str. 11. Ljudje odprtih rok. Pogovor z Borutom Pogačnikom. Radio Zeleni val, Ljubljana 21,9,2001, Janez Bernik S A MOSTO) NA RAZSTAVA Katharsis ad Infinitum, ciklus, Stadtgalerie, Wo! fsber g, 16. 11.-11. 12. 2001. SKUPINSKE RAZSTAVE Govorica telesa kot pot k dialogu, Moderna galerija Ljubljana, otvoritev 5.6.2001. Dela iz grafičnih ateljejev MGLC, Ljubljanski grad, L 8,-31,8- 2001 Sommerausstellung "Graphische Werke', Galerie + Verlag ARAS, Ravensburg, oktober 2001. AÍGLC & Umetniki, MGLC Ljubljana, J 6. 10.-2. 12 .2001. Prostor; iluzija, želja, Galerija sodobne umetnosti Celje, 22. 11.-15. 12. 2001, Figurativno slikarstvo od Preglja do Maruštča, Galerija Loža Koper, otvoritev 30, 11.2001. Robert Blinc ČLANKI Dynamics of relaxar ferroelectrics. Phys. Rev. B, Condens. Matter, vol. 63 (2001), str. 054203-1-054203-9. (Avtorji: R. Blinc, R. Pire, V. Bobnar.) Nuclear magnetic resonance study of the relaxar ferroelectric Pb(Sc¡/2Nb¡fJ O.. J. AppJ. Phys,, 89 (2001), str. 1349-1354. (Avtorji: R, Blinc, A. Cregorovic, B. Zalar, R. Pire, V. V. Laguta, M. D. GHnehuk.) Electro-optic response of an antiferroeledric liquid crystal in submicron cells, Liq. Cryst., 28 (2001), str. 607-613 (Avtorji: R. Blinc, M. Škarabot, G. Heppke, I. Muševič.) Proton spin-lattice relaxation study of the hydration of self stressed expansive cement. Cem.Concr. Res., 31, (2001), str. 263-269 (Avtorji: R. Blinc, T, Apih,G. Lahajnar, A Sepe, F. Milia, R. Cvelbar, L Emri, B. V. Gusev, L. A. Titova.) 93Nb NMR of the random-field-dominated relaxor transition in pure and doped SBN. Phys, Rev., B, Condens. Matter, (2001), vol. 64, str. 124109-1-134109-9. (Avtorji: R. Blinc, A. Gregorovic, B. Zalar, R. Pire, J. Seliger, W, Klcemann, S. G, Lushnikov, R, Pankrath,) Coupled spherical pseudospin-phonon model and the pressure-temperature phase diagram of relaxor ferroelectrics. Phys. Rev., R, Condens. Matter, (2001), vol. 64, str. 132103-1-132103-4. (Avtorji: R. Blinc, V. Bobnar, R. Pire.) OBJAVLJENO VABLJENO PREDAVANJE NA ZNANSTVENI KONFERENCI Critical behaviour of chiral smectic liquid crista is: presented at VIII International Topical Meeting on Optics of Liquid Crystals (OLC'99), Puerto Rico, USA, 27. 9.-1. 10. 1999. Mol. Cryst. Liq. Cryst. Sci. Technol., A Mol. Cryst. Liq. Cryst., str. 53-72. (Avtorji: R. Blinc, I. Muševic, M. Škarabot, M. Con radi, G. Heppke, H. T. Nguyen.} 2H NMR measurements of molecular self-diffusion in nanoscale-modulatcd liquid crystal structures : [invited talk J. V: Martinez, Alipio G.Calles (ur.), VII International Conference on Advanced Materials, [CAM 2001, 26.-30. 8. 2001, Cancun, Q.R., Mexico. Program. fS.l.]: International Union of Materials Research Societies, 2001, str. 169. (Avtorji: R. Blinc, B, Zalar, A, Gregorovič, S. Žumer, D. Finotello.) Vključitev dimenzije trajnostnega razvoja v visokošolske programe. Razvoj visokega šolstva v Sloveniji: zbornik referatov na posvetu, Ljubljana,27. 11. 200]. Ljubljana: SAZU, (2001), str. 53-55. OBJAVLJENO PREDAVANJE NA ZNANSTVENI KONFERENCI Dynamics of relaxors. Krakauer, Henry (ur.). 11th Williamsburg Ferroelectrics Workshop, Williamsburg, Virginia, U.S.A., 4.-7, 2. 2001. Fundamental Physics of Ferroelectrics 2001, (ATP Conference Proceedings, vol. 582), Melville: American Institute of Physics, cop. (2001), str. 97-105. (Avtorji: R, Blinc, R. Pire, V. Bobnar, A. Gregorovič.) Model of polar cluster in relaxors: charge transfer and heal configuration instability effects. Krakauer, Henry (ur.). 11 th Williamsburg Ferroelectrics Workshop, Williamsburg, Virginia, U.S.A., 4.-7. 2. 2001. Fundamental physics of ferroelectrics 2001, (AIP Conference Proceedings, vol. 582). Melville: American Institute of Physics, cop. (2001), str. 144-154. (Avtorji: R. Blinc, V. S. Vikhnin, R. Pire, S. Kapphan.) OBJAVLJENI POVZETEK PREDAVANJA NA ZNANSTVENI KONFERENCI J3C NMR of molecular configurations leading to ferromagnetic exchange in TDAE- C^ ESR and solid state NMR in high magnetic fields : specialized colloque AMPERE : Stuttgart, Germany, 22.-26. 7. 2001. Stuttgart: 2. Physikalisches Institut, Universität Stuttgart, {2001), str. 66. (Avtorji: R. Blinc, F- Milla, T. Apih, D. Arčon, P. Jeglič, D. Mihailovič, A. Omerzu.) OBJAVLJENI POSTER ALI POVZETEK POSTERJA NA ZNANSTVENI KONFERENCI A model of polar clusters in ferroelectric relaxors : interacting charge transfer and lattice distortions, and local configuration instability effects. Abstracts of the 10th International Meeting on Ferroelectridty, IMF 10 t 3.-7. 9. 2001, Madrid, Spain. Madrid: Universidad Autónoma de Madrid, (2001), str. 66, {Avtorji: R. Blinc, V.S, Vikhnin, R Pire, S.E. Kapphan.) 93Nb NMR of the random field dominated relaxor transition in pure and doped SBN. 9th Chianti Workshop on Magnetic Resonance, Tirrenia (Pisa), Italy, 26. 5,-1. 6. 2001. Nuclear and electron relaxation. [S.I.: s.n.], (2001), str. 74. (Avtorji: R. Blinc, A. Gregorovič, R. Pire, J. Seliger, ñ. Zalar.) POGLAVJE ALI SAMOSTOJNI SESTAVEK V ZNANSTVENI KNIIGI Magnetism in TDAE-C^ Miller, Joel S. (ur.), Drillon, Marc (ur.). Molecule-based materials, (Magnetism : Molecules to materials, Vol. 2). Weinheim [etc,]: Wiley-VCH, cop. (2001), sir. 123-147. (Avtroji: R. Blinc, A. Omerzu, D. Arčon, D. Mihailovič.) DRUGI ČLANKI ALI SESTAVKI Polarizacijsko ojačana 14Njedrsko kvadrupolno resonančna detekcija TNT in drugih eksplozivnih snovi v minah s kvadrupol-kvadrupol "solid"efektom. Patentna prijava št. P-200100178. Ljubljana: Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino, (2001). (Avtorji: R. Blinc, J. Seliger, T. Apih, G. Lahajnar,) Postopek in naprava za določanje specifične površine granula to v. Patentna prijava št. P-200100037. Ljubljana: Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino, (2001). (Avtorji: R. Blinc, J.Pirš, B, Marin,G. Lahajnar,M. Vilfan, B. Zalar, T. Mlakar Ljubic, M. Gabrijelčič, M. Valič.) Ivan Bratko KNI1GA Prolog Programming for Artificial Intelligence. Tretja izdaja. Harlow, England: Addison-Wesley; Pearson Education, 2001, xxi + 678 str. ČLANKI V REVIJAH Predicting Patients Long-Term Clinical Status after Hip Arthroplasty Using Hierarchical Decision Modelling and Data Mining. Methods of Information in Medicine, Vol. 40 (2001), str. 25-31, (Avtorji: B- Zupan, J, Demšar, D. Smrke, K. Božikov, V. Stankovski, I. Bratko. j. R. Beck.) Induction of hypotheses concerning hip arthroplasty: a modified methodology for medical research. Methods of Information in Medicine, Vol. 40 (2001), str. 392-396. (Avtorji: V, Stankovski, I. Bratko, J. Demšar, D. Smrke.) POGLAVJE V KNJIGI Constructive induction t i tro ugh function decomposition. V: G. del la Riccia (cd,), C1SM Publications Scries, Springer-Verlag, 2001, ( Avtorji: j- Demšar, B. Zupan, L Bralko.) OBJAVE V SERIJSKIH PUBLIKACIJAH Abductive inference of genetic networks, I.N AI Series: AIME'OI, Eighth European Conf. on Artificial Intelligence in Medicine, Cascais, Portugal, 2001. Springer-Verlag. (Avtorji: B. Zupan, L Brat ko, J. Demšar, R. Beck, A. Kuspa, G. Shaulsky.) Induction of qualitative trees. V: LNAI Series: ECML'Ol, Freiburg, september 2001, Springer-Verlag. (Avtorja: D- Sue, I. Bratko.) Web-enabled knowledge-based analysis of genetic data. V: LNAI Series: Proc. ISMDA'01, Madrid, september 200L Springer-Verlag, (Avtorji: P Juvan, B. Zupan, J. Demšar, L Bratko, J. A. Halter, A. Kuspa, G. Shaulsky.) OBJAVLJENI REFERATI V ZBORNIKIH KONFERENC Qualitative induction. Proc. QR'200l (Qualitative Reasoning), San Antonio, Texas, maj 2001, (Avtorja: D, Sue, I. Bratko,) Gene Pat h: a computer program for genetic pathway discovery from mutant data. V: Patel, V. L. (ur,), Rogers, R. (ur.), Haux, R. (ur.), Proc. 10th World Congress on Medical Informatics MED1NFO,London 2001. Amsterdam: IOS Press in Ohmsha,str. 956-959. (Avtorji: J. Demšar, B. Zupan, 1, Bratko, A, Kuspa, J, A. Halter, R. J. Beck, G. Shaulsky.) Decisions at Hand: A Decision Support System on Handheld^. V: Patcl, V, L. (ur), Rogers, R. (ur), Haux, R. (nr.). Proc, 10th World Congress on Medical Informatics MEDINFO, London 200 L Amsterdam: IOS Press in Ohmsha, str. 566570. (Avtorji: B. Zupan, A. Poren ta, G. Vidmar, N. Aoki, I. Bratko, R. J. Beck.) Qualitative Induction for Behavioral Cloning. Proc. ERK'01, Portorož, september 200 J, (Avtorja: D. Sue, I. Bratko.) Raj ko Bratož KNJIGA (UREDNIK): Slovenija in sosednje dežele med antiko in karolinško dobo. Začetki slovenske et noge neze - Slowenien und die Nachbarländer zwischen Antike und karolingischer Epoche. Anfänge der slowenischen Ethnogenese. Uredil/he raus gegeben von Rajko Bratož. Situla. Razprave Narodnega muzeja Slovenije 39 - Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Razred za Zgodovinske in družbene vede, Razprave IS. Ljubljana 2000. 1130 strani (2 zvezka, I. del, str. 1-606, II. del, str. 607-1130). ZNANSTVENI IN STROKOVNI PRISPEVKI: Das Patriarchat Grado im monotheletischen Streit. V: Slovenija in sosednje dežele..../ Slowenien und die Nachbarländer..., str. 609-658. The Early Christian Church in Macedonia and its Relation i to Rome - Ranohri-stijanskata crkva vo Makedonija i nejzinite odnosi so Rim. V: Macedonian heritage. The Journal for archaeology, history, history of art and ethnology - Makedonsko nasledstvo. Spisanie za arheologija, istorija, istorija na umetnost i etnologija V/13, Skopje 2000, str. 3-82. Soča in prehodi čez reko v antiki. V: Goriški letnik. Zbornik Goriškega muzeja 27, 2000, str. 27-50. Gelasio I, santo. V: Enciclopedia de i papi, vol. I, Roma 2000, str. 458-462. Felice III, santo. V: Enciclopedia de i papi, vol. I, Roma 2000, str. 450-457. Vlsonzo tra I'antichita e il medioevo. V: 1 Goriziani nel medioveo. Conti e cittadini. A cura di Sergio Tavano, Gorizia 2001, str, 15-42, Prelomni trenutki iz časov antike in preseljevanja narodov. V: Temeljne prelomnice preteklih tisočletij. 30. zborovanje slovenskih zgodovinarjev, Ro g la, 28.-30. 9.2000, Zbornik referatov (ur. Stane G ran da, Barbara Satej), Ljubljana 2001, str. 19-42. Verske razmere v Petovioni v drugi polovici 3. stoletja v luči poročil škofa Viktorina. V: Ptuj v rimskem cesarstvu. Mitraizem in njegova doba (ur. Mojca Vomer Goj-ko Vič, Nataša Kol ar), Archaeologia Poetovionensis 2, Ptuj 2001, str, 313-325. VinkoV, Dolenc Diabetes Insipidus as Representation of Posttraumatic Seizures. 12th World Congress of Neurosurgery, Sydney, Australia, 16.-20. 9.2001. (Avtorja: V. V. Dolenc, M. Seliger-Fettich.) How Agressive Shoould be Neurosurgery after Trauma: A Case Report of Shotgun Injury with 10 Years Follow-up. 12lh World Congress of Neurosurgery, Sydney, Australia, 16,-20.9.2001. (Avtorja: V, V. Dolenc, M. Seliger-Fettich.) Peter Fajfar On the applicability of pushover analysis to the seismic performance evaluation of asymmetric buildings. European Earthquake Engineering, 25 (2001), str. 2031. (Avtorja: V. Kilar in P. Fajfar.) Soft storey effects in uniformly infilled reinforced concrete frames. Journal of Earthquake Engineering, 5 (2001), str, 1-12. (Avtorja: M. Dolšek in P, Fajfar,) Comparison of simplified procedures for nonlinear seismic analysis of structures. 3"1 US-Japan Workshop on performance-based earthquake engineering methodology for reinforced concrete buildings, Seattle, Washington, USA, August 2001. Preprints, 10 str. (Avtorja: D. Zamfirescu in P. Fajfar.) Dušan Ferluga 19 objavljenih prispevkov, med njimi: Cyclosporin e - triggered hemolytic-uremic syndrome in kidney graft recipients: a se- lies of 12 cases. Transplant Proc 2001, vol, 33, Str. 3691-3692. (Avtorji: A. F. Bren, A, Kandus,J, Lindič, D, Kovač, J. Buturovic, A. Vizjak, D. Ferluga.) Interstitial capillary in normal and in transplanted kidneys: an idtrastructural study. Ultrastruct Pathol 2001, vol. 25(4), str. 295-299. (Avtorji; A. Hvala, D, Ferluga, T. Rott, T. Kobcnter, M, Koselj-Kajtna, S. Kaplan-Pavlovčič, A. F. Bren.) Real-time ultrasound-guided renal biopsy with a biopsy gun in children: safety and efficacy. Acta Paediatr 200 [.vol.90,str, 1394-1397. (Avtorji: T, Kersnik-Le var t, A. Ken ig, J. Buturovtč-Ponikvar, D. Ferluga, M. Avguštin-Čavič, R. B, Kenda.) Ivan Gams Notion and forms of contact karst. Acta carsologica, 30. 2. 2001, str. 33-46. Land use and human impact in the Dinaric Karst. International Journal of Speleology, Karst and agriculture in the world, 28B (1/4, 1999), str. 55-70 {Avtorja: Ivan Gams, Matej Gabrovec.) Gustinčičeva jama. Nase jame, 42,2000. Ljubljana 2000, str. 21-40 (Avtorja: Ivan Gams, Jože Gustinčič.) Gospodarskogeografski pregled. V: Koroška pokrajina, Ravne na Koroškem 2001, str, 14-19. W. M. Davis, geomorfoloika šola Antona Melika in razčlenjenost gričevja na južnem obrobju Panonske kotline. Geografski zbornik, 41, Ljubljana 2001, str, 203-219. O Afganistancih in drugih gorjancih. Geografski vestnik 73,2, Ljubljana 2001, str. 33-41. Regionalizacija Slovenije in pouk. Geografija v šoli, št.l, X/2001, str. 9-13. Mangartski plaz v luči plazovne teorije. Ujma 14-15,2000/2001, str. 452-453. Kajetan Gantar KNJIGE Evripid, Ifigenija v Avlidi. Prevod iz grščine (str. 5-89),opombe (str. 91 -104), spremna študija (str. 105-132). Sidro 20, Ljubljana 2001. Prevodi latinskih besedil in citatov in opombe v knjigi. V: Spominska knjiga ljubljanske plemiške družbe sv. Dizma, Ljubljana 2001, passim. ZNANSTVENI IN STROKOVNI ČLANKI Tragovi Hetade u slovenskoj književnosti l Die Spuren der Hellas in der Stowenischen Literatur. V: Slika antike u novovjekovlju / Das Bild der Antike in der Neuzeit, Zagreb 2000, str. 43-68, Ciklus latinskih napisov okrog podobe sv. Miklavža v stari ljubljanski Stolnici. V: Vita artis perennis /Festschrift Emilijan Cevc, Ljubljana 2000, str. 307-314. Predgovor. V: Rogerij Ljubljanski, Pal mar iu m Enipyreum - Spremne študije, Ljubljana 2001. Dela S AZU, II. razred, str. 7-9, Wiesthaler Fran (str, 1), Zima Luka (str. 185), ŽepičSebastijan (str. 352), Živa antika (str. 338-339). Enciklopedija Slovenije, iS. knjiga, MK, Ljubljana 2001. Josip Giobevnik Discs in Stein manifolds. Indiana Univ. Math. J. 49 (2000), str. 553-574 Proper holomorphic discs in C\ Math. Res. Lett. 8 (2001), str. 257-274. (Avtorja: F. Forstncrič, J. Globevnik.) Matija Gogala strokovni Članek Zanimive tehnične rešitve rta razstavah Istra in Kras ter Človeška ribica v Prirodos-lovnem muzeju Slovenije. Argo 44(1), str. 100-104. REFERATI NA KONGRESIH Akustische Methoden in faunistischen Untersuchungen der Insekten XVII. SIEEC Societas International is Efltomofau nistica F.uropae Centralis, Radenci, Slovenija 20. 26.-5.2001. Eine multimediale Darstellung der slowenischen Stngzikaden und deren Gesänge, XVII. SIEEC Societas International Entomofaunistica Europas Centralis, Radenci, Slovenija 20. 26.5.2001. Endangered endemic fauna of the Karst peaks' grasslands. XVII. SIEEC Societas I liter national is Entomofaunistica Europae Centralis, Radenci, Slovenija 20. 26.5.2001. (Avtorji: A. Gogala, R. Verovn ik, M. Gogala, G. Seijak .) Wing clicking in songs of Cicadatra and Pagiphora cicadas from SE Europe. 2nd European Hemiptera Congress, Fiesa, Slovenia 20. - 24.6.2001. (Avtorja: M. Gogala, T. Tri i a r.) Interactive computer presentation of cicada songs from Slovenia. 2nd European Hemiptera Congress, Fiesa, Slovenia 20. 24.6.2001. Singing cicadas of Macedonia. 2nd European Hemiptera Congress, Fiesa, Slovenia 20. 24.6.2001. (Avtorji: V. Krpach, T. Trilar, M. Gogala,) Studies of cicada sound production using commercial HS video. XVI11, IB AC meeting, C ogne, (Aosta), Italia, 3.-6. 9. 2001. (Avtorja: M. Gogala, T. Trilar.) Posvet Biodiverziteta v Sloveniji. Prirodoslovni muzej Slovenije, NIB, Ljubljana, 13.9.2001. POSTER Acoustic emissions of the species complex of Cicadetta montana. 2nd European Hemiptera Congress, Fiesa, Slovenia 20. 24.6.2001. (Avtorji: A. Kap la, T. Trilar, M. Gogala, A. Gogala,) Zoologija (str. 218-221). Enciklopedija Slovenije, 15. knjiga, MK, Ljubljana 2001. Ljubo Golič ČLANKI l,l-Dicarba-do$o-dodecaboranyl Group-containing Analogues of 4-Iodo-N-[2-(1-piperidiny!)ethyljbenzamide. - Acta Chim. Slov., 48, (2001), str. 181-198. (Avtorji: P. Škofic, A. Golobic, L. Golič, A. Petrič.) 11 egioselect ive 1,3-D ipolar Cycloaddition s of (IZ)-i-(A rylm ethyliden e) -S, 5-d i m et-hyi-3-oxopyrazolidtn-l-iwi-2-tde Azomethine I mines to Acetylenic Dipolarop-hiles. - Helv. Chim. Acta, S4, (2001), str. 146-156. (Avtorji: C. Turk, J. Svete, B. Stanovnik, L. Golič, S. Golič-Grdadolnik, A. Golobic, L. Selič.) A simple synthesis of apiysinopsin analogues by dimethylamine substitution in N,N-(dimethylamino)methytidene derivatives of five-membered heterocycles. - Tctrahedron, 57,(2001), str.8395-8403.(Avtorjt: R. fakse,S. Rečnik, J.Svete, A. Golobic, L. Golič, B, Stanovnik,} Synthesis and Transformations of Ethyl (Z)-2- (2,3 - d\ hydro- J, 3 - dioxo -1 H- i so iadol-2-yl)-3-(dimethylamino)propetwate. - Himija Gete roc. Soedin,, 12, (2001), str. 1651-1663. (Avtorji: D. Bevk, M. Kmetic, S. Rečnik, J. Svete, L. Golič, A. Golobic, B. Stanovnik.) Igor Grabeč MONOGRAFIJE Opis naključnih pojavov. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo, Ev. št. 270, Ljubljana, 2000, 197 str., 300 izvodov. (Avtorja: L Grabeč, J. Gradišek.) ČLANKI V MONOGRAFIJAH Hybrid modeling of kinetics for methanol synthesis. Soft Computing Approaches in Chemistry, Eds: L, Sztandcra,H.Cartwright, Springer-Verlag,Berlin 2001, in print, Eds: L. Sztandcra, H. Cartwright. (Avlorji: P. Potočnik, L Grabeč, M, Šetinc, J. Leveč.) ČLANKI V REČEN ZI RANIH REVIJAH Experimental modeling of physical laws. EPJ-B, 22, str.129-135 (2001). Desynchronization of striations in the development of ionization turbulence. Physics Lett. A, 287, str. 105-110 (2001), (Avtorja: 1, Grabeč, S, Mandelj.) C hal ter onset in non-regenerative cutting: A numerical study. Journal of Sound and Vibration, 242(5), str. 829-838 (2001). (Avtorji: J. Gradišek, £. Govekar, I. Grabeč.) Stališ tičal modeling of stochastic surface profiles. CIRP - J. Manuf. Syst, 30,(3), str. 281-287 (2000). (Avtorja: S. Mandelj, I. Grabeč.) Statistical modeling of spatio-temporal chaotic data. Int. J. Bifurcation and Chaos, II,(11), str. 2731-2738 (2001). (Avtorji; S, Mandelj, L Grabeč, E, Govekar,) ČLANKI NA RECENZIRANIH KONFERENCAH Analysis of high-speed willing dynamics: Chatter versus chatter-free cutting. P roc. 3rd Int. Conf. on Metal Cutting and High Speed Machining, 27.-29. 6. 2001, Metz, France, Vol. 2, str. 103-106. (Avtorji: J. Gradišek. E. Govekar, L Grabeč, J. Mehnen, M. Kalveram, K. Weinert.} Detecting chatter in grinding. 3rd Int. Conf. on Metal Cutting and High Speed Machining, 27.-29.6.2001, Metz, France, Vol. 1, str. 290-210. (Avtorji: J. Gradišek, E. Govekar, i. Grabeč, A, Baus, F. Klocke.) Analysis of cutting tool wear predictability. Proc. 3rd Int. Conf, on Metal Cutting and I ligh Speed Machining, 27.-29.6.2001, Metz, France, Vol. 2, str. 247-251, (Avtorji: E. Govekar, J. Pel h an, I, Grabec.) Nonlinear predictive approach to control of the cutting process. IWES'01, Bled, 2001, in prinr. (Avtorja: P. Potočnik, L Grabeč.) process Monitor - system for on-line characterization of manufacturing processes. Int. Conf."NI-Week 2001", in print. (Avtorji: P. Potočnik, E. Govekar, I. Grabeč.) Non-parametric modeling of spatio-temporal dynamics using local state reconstruction. Dynamics Days, Dresden, 2001, poster, Book of abstracts. (Avtorji: S. Mandelj, E. Govekar, L Grabeč.) Experimental modeling of manufacturing process dynamics. Dynamics Days, Dresden 200 ], Book of abstracts (Avtorja; F. Govekar, I, Grabec.) Hybrid modeling approach in chemistry. SCI!200l - 5th World Mul t i-Conf. on Systems, Cybernetics and Informatics, Orlando, 22.-25, 7. 2001, Eds. N, Callaos, X. Zong, C. Verges, J. R. Pelaez, str. 607-612. (Avtorji: P. Potočnik, 1. Grabec, M. Šetinc, J. Levee.) Matija Horvat Zdravljenje bolnikov z akutnim srčnomišičnim infarktom - Treatment of patients with acute myocardial infarction. Z dr. ves in., marec 2001, ietn, 70, št. 3, str. 133-137. (Avtorji: Remškar, Mojca, Jazbec, Anja, Horvat, Matija, Noe, Marko.) Acute oniazid neurotoxicity during preventive therapy. Critical Care Medicine, 2000, letn, 28, št. 2, str. 567-568. (Avtorji: Martinjak-Dvoršek, Trma, Gorjup, Vojka, Horvat, Matija, Noč, Marko.) Pojav zadržanega pretoka pri bolniku z akutnim miokardnim infarktom = "No reflow" phenomenon in a patient with acute myocardial infarction. Z dr. vestn., april 2000, letn. 69, št. 4, str. 249-251. (Avtorji: Remškar, Mojca, Kranjec, Igor, Horvat, Matija, Noč, Marko,) Tine Hribar RAZPKAVE Sem, torej bivam. V: zbornik Čas in zgodovina, Nova revija 20 (2001) št. 225-227, str. 197-2)4. Slovenci v XX. stoletju ( pogled filozofa). Slovenska matica, Ljubljana 2001, str. 24-32. Čisti jaz kot causa sui. Phainomena 10 (2001) št, 3-36, str. 171-206. Nesrečni narod. Nova revija 20 (2001) št. 234-235, str. 1-16. O odpravi uma. Ampak 2 (2001) št. 1, str. 50-51, Trojno sesutje Zahoda. Ampak 1 (2001) št. 11, str. 4-8. Evroslovenstvo. Delo - Sobotna priloga (25. 12. 2001), str. 22-23. REFERATI Amor fatt, Literature, Eros of the New Age. V: 34. International Wri te rs'Meeting (Bled 23. 5.-27.5, 2001), str.l 1-27. Stoletje orientacije in modroslovja. Bled Ne t - Blejska mreža (1.10.-3.10.2001). Filozofski vidiki slovenske osamosvojitve, simpozij Slovenska osamosvojitev; Brcžice (24.6.2001). Drago Jančar SAMOSTOJNE KNJIÄNF. IZDAJE Upor bralcev, Esej v slovenščini s prevodi v nemščino, italijanščino, angleščino in ruščino. Mohorjeva družba, Celovec, Avstrija 2001. Polarna ziara (Severni sij). Roman, prevod v slovaščino Anežka Koča!kova, Kailigram, Bratislava 2001, Die Erscheinung von Rovenska (Prikazen iz Ravenske). Novele, prevedel Klaus Detlef OK Foho Verlag, Dunaj 2001. DRAMSKE UPRIZORITVE Hall s tat t (Halstat), Prevedla Nina Blažon. Uprizoritev drame na halštatskem arheološkem najdišču, Del lach, Avstrija, 5.7.2001. ANTOLOGI1E IN VAŽNBJŠK REVI JALNE OB JAVE V TUJ INI Joyces Pupil (Joyceov učenec). Kenyon Review, Gabier, Ohio, ZDA, Winter 2001. Lieber rauchgeschwärtzte Trümer (Rajši črno pogorišče). Esej, Neue Zürcher Zeitung, Zürich, 3. 3.2001. Der Bück des Engels (Pogled angela). Die Zeit der kürzen Geschichte, antologija kratke slovenske proze, Drava Verlag, Celovec 2001. Katarina, paun i isusovac (Katarina, pav in jezuit). Poglavji iz romana, forum 1-3, Zagreb 2001. Pogled angela, novela in Veliki briljantni valček, odlomek iz drame, V ruski antologiji Sovremennaja slovenskaja proza, poezija, drama. Litterae slovenicae, Ljubljana 2001. Die dunkle Seite des Mondes (Temna stran meseca). Esej, Komun ne Nr. 5, Frankfurt 2001. Arhipetag Brioni (Brioni). Esej, Republika, Beograd, november 2001. Sprzedana Evropa (Prodana Evropa). Esej, Gazetta Wy bo reza, Varšava, 29. 3. 2001. Die Welt als Gegensatz begreifen (Razumeti svet kot protislovje). Esej, Neue Zürcher Zeitung, Zürich, 19. 5. 2001. Gerechtigkeit für Sarajevo (Pravičnost za Sarajevo), Esej, IDE Studien Verlag, Innsbruck-München 2001. Rozmiyshnia o Polsce (Premišljevanje o Poljski). Esej, Zeszyty Literackie, Rok XIX, Varšava-Pariz, 2001. S t redna Europa, idea minulosti? (Srednja Evropa, ideja preteklosti?). Esej, OS, Bratislava, april 2001. Brioni. Esej, Pravo, Praga, 24. 5. 2001. Der Aufstand der Leser (Upor bralcev). Esej, Die Brücke, KJagenfurt, oktober 2001. Central question; what kind of sociétés and what kind of democracies? (Centralno vprašanje: kakšne družbe, kakšne demokracije?). Referat, East European Constitutional Review, Nr. 2/3, New York 200 L Zörej afejbcn (Zvene nje v glavi), Ko r unk - S , Cluj, Romunija 2001. Slowenien in Europa oder Europa in Slowenien? Frankfurter Rundschau, Frankfurt, 24. 10.2001, Der Käfig (Kletka). Poglavje iz romana Katarina, pav in jezuit, Lichtungen, Graz 2001. Vzgljad angela (Pogled angela). Slovensko-ruski almanah, Moskva 2001. Andrej Jemec SAMOSTOJNE RAZSTAVE Klub Nove revije, Ljubljana, 19. februar-april 2001. Sakaide Civic Art Museum, Sakaide, lapan, 16.6 - 8. 7.2001. Galerija Katttbtč, Metlika (skupaj z Dragom Tršarjem), 23. 11. 2001-27. L 2002. SKUPINSKE RAZSTAVE Dediščina mojstrov, Mednarodni grafični likovni center, Ljubljana, 6, 2.-25. 3, 2001. Mini Print Sakaide, Galerija TIS- Sakaide, 20. 2-11. 3,2001. Oltreconfini, Palazzo Pretorio, Cittadella, 5. 5.-3. 6. 2Û01. Grafische Werke, Galerie + Verlag ARAS, Ravensburg, junij - 31, oktober 2001 Dela iz grafičnih ateljejev MGLC, Festival I,j ubij ana. Ljubljanski grad, 1,-31,8.2001. CONTENPORARY PRINTS from 10 European Countries, Kim Nae Hyun Art Gallery, Goyang city, Korea, 19.10.-17. 11.2001. Prostor/ Iluzija/ Želje, Galerija sodobne umetnosti Celje, 22. 11.-15, 12.2001. »Selection of Works from IPT- Krakow 2000«, Cultural City Network, Graz, 12.12. 2001. ČLANEK Na hrbtu umetnikov, Ampak, oktober 2001, str. 41-42. Taras Ker manner ČLANKI IN SESTAVKI POGLAVJE ALI SAMOSTOJNI SESTAVEK V STROKOVNI KNJIGI Nerazločljivost in omrtvelost (ob Gr um o vem Dogodku v mestu Go g i). V; G rum, Slavko, Dogodek v mestu Gogi: faks i mile rokopisa z vzporednim d iplo matičnim prepisom in študijami. Slavnostna izd. ob stoletnici umetnikovega rojstva. Knjižnica Mirana farca, Novo mesto 2001, str. 187-188. OBJAVLJENA RECENZIJA, PRIKAZ KNJIGE, KRITIKA O rodiških prdvcah. Primorska srečanja, 2001, letn. 25, št. 239, str. 243-245. ZNANSTVENA MONOGRAFIJA Svetost, čudež, žrtev (Rekonstrukcija in/ali re interpretacij a slovenske dramatike). Slovenski gledališki muzej, Ljubljana 1998-, Zv,, graf. prikazi. Čitalniška dramatika. Dela, 56; 59. S A ZU, Ljubljana, 2001. Današnja slovenska dramatika. 4, Zgodovina Lipicanije, (Rekonstrukcija in/ali reinterpretacija slovenske dramatike). Slovenski gledališki muzej, Ljubljana 2001,245 str. Dialogi. 2, Hudogovori, pogovori, (Rekonstrukcija in/ali reinterpretacija slovenske dramatike). Slovenski gledališki muzej, Ljubljana 2001,235 str. (Avtorja: T. Kermauner, A. Rot.) Dramatika slovenske politične emigracije. 4, Pravica in kazen, (Rekonstrukcija in/ali reinterpretacija slovenske dramatike). Slovenski gledališki muzej, Ljubljana 2001,215 str. Dramatika slovenske politične emigracije. 5, Prijatelji in izdajavci, (Rekonstrukcija in/ali reinterpretacija slovenske dramalike), Slovenski gledališki muzej, Ljubljana 2001. Dramatika SPE. 3, Paradoks odreševanja, (Rekonstrukcija in/ali reinterpretacija slovenske dramatike). Slovenski gledališki muzej, Ljubljana 2001, 224 str. Porajanje tevice-desnice. 3, Napačni in pravi, (Rekonstrukcija in/aI i reinterpretacija slovenske dramatike). Slovenski gledališki muzej, Ljubljana 2001.238 str. Primorska slovenska dramatika. 3, Nebo = pekel, (Rekonstrukcija in/ali reinterpretacija slovenske dramatike). Slovenski gledališki muzej, Ljubljana 2001.255 str. Gabrijel Kernel ČLANKI 1. A search for the electric dipole moment of the r- lepton. Phys. Lett. B485 (2000), str. 37-44 (kolaboracija ARGUS, več avtorjev), 2. Estimation of confidence intervals in measurements of Iriple-gduge boson cou- plings. Nucl. lustrum. Methods A536 (2001), str. 536-544 (avtorji: B. Kerše-van, B. Golob, G. Kernel, T. Podobnik) 3. Study of Iii-K oscillations and B'< lifetimes using hadronic decays of B°s mesons. Eur. Phys. J. C18 (2000), str. 229-251 (kolaboracija DELPHI, več avtorjev). 4. Charged and identified particles in the hadronic decay of\V bosons and in eV —> qq from 130 to 200 GeV. Eur. Phys. J. CIS (2000), str. 203-228 (kolaboracija DELPHI, več avtorjev). 5. Search for the Standard Model Higgs boson at LEP in the year 2000. Phys. Lett. B499 (2001), str. 23-37 (kolaboracija DELPHI, več avtorjev). 6. Measurement of the ZZ cross-section in e*e interactions at 183-189 GeV. Phys. Lett. B497 (2001), str. 199-213 (kolaboracija DELPHI, več avtorjev). 7. Search for R-parity violation with a UDD coupling at Vs = 189 GeV. Phys. Lett. B500 (2001), str. 22-36 (kola bo racij a DELPHI, več avtorjev), S. Search for spontaneous R-parity violation at ^/s - 183 GeV and 189 GeV. Phys. Lett. B502 (2001), str. 24-36 (kolaboracija DELPHI, več avtorjev). 9. Search for slep tons in e*er collisions at Vs = 183 to 189 GeV. Eur. Phys. J. C19 (2001), sir. 29-42 (kolaboracija DELPHI, več avtorjev). 10. Study of dimuon production in photon-photon collisions and measurement of QED photon structure functions at LEP. Eur. Phys. }. Cl9 (2001), str. 15-28 (kolaboracija DELPHI, več avtorjev). ! I. Search for neutralino pair production at Vs = 189 GeV. Eur. Phys. J. C19 (2001), str. 201-212 (kolaboracija DELPHI, več avtorjev). 12. Search for technicolor with DELPHI. Eur. Phys. j. C22 (2001), str. 17-29 (kola- boracija DELPHI, vec avtorjev). 13. Single intermediate vector boson production in eV collisions at vs -183 GeV and 189 GcV. Phys, Lett. B515 (2001), str. 238-254 (kolaboracija DELPHI, več avtorjev). 14. Measurement of the semileptonic B branching fractions and average 13 mixing parameter in Z decays. Eur. Phys. \. C20 (2001), str. 455-478 (kolaboracija DELPHI, več avtorjev), 15. A measurement of the lau topological branching ratios. Eur Phys. J. C20 (2001), str. 617-637 (kolaboracija DELPHI, več avtorjev), 16. Measurement of the mass and width of the W boson in eV collisions at Vs =189 GeV. Phys. Lett. B511 (2001), str. 159-177 (kolaboracija DELPHI, več avtorjev) . 17. Measurement ojVchfrom the decay process Ef D'f/v. Phys. Lett. B511 (2001), str. 159-177 (kolaboracija DELPHI, več avtorjev). 18. Search for a ftrmiophobic Higgs at LEP- 2. Phys. Lett. B507 (2001), str. 89-103 (kolaboracija DELPHI, več avtorjev). 19. Measurement of tritineargauge boson couplings WWV, (V-Z, y) in e*e at 189 GeV. Phys. Lett. B502 (2001), str. 9-32 (kolaboracija DELPHI, več avtorjev). 20. Update of the search for supersymmetric particles in scenarios with gravitino LSP and sleptons NISP, Phys. Lett, B503 (2001), str. 34-48 (kolaboracija DELPH1, več avtorjev). Marjan Knrdaš The use of equivalent electronic circuits in simulating physiological processes, IEEE trans educ. 2001,44: str. 384-389. (Avtorji: M. Rupnik, F. Runovc, M Kordas.) Tanku Kos ZNANSTVENA MONOGRAFIJA Primerjalna zgodovina slovenske literature. MK, Ljubljana 2001,407 str, RAZPRAVE tN ŠTUDIJE Krst pri Savici v luči kritik in interpretacij. - V: France Prešeren, Krst pri Savici, Mohorjeva družba, Celje 2001, str. 71-96, Moji pogledi na Prešerna. - Glasnik Slovenske matice, 24, 2000, št. 1 - 2, str. 3 - i 0. Učna ura zgodovine. - V : Čas, jaz tn zgodovina, Nova revija, Ljubljana 2001, str. 333-340. Prešeren in Puškin - dvoje tipov romantične klasike,-V : Zbornik F. Prešeren - A. S. Puškin (ob 200-letnici njunega rojstva), Znanstveni inštitut Filozofske falultete, Ljubljana 2001, str. 17-23. Slovenska moderna lirika. Prevedel Radoslav Dabo. - Forum, 2000, št. 110-112, str. 1428-1439. Članki in eseji Po Prešernu Prešeren. - Delo, 29. 1.2001, str. 8. Problemi književnega pouka. - Primerjalna književnost, 2000, št. 2, Dodatek - Posvet o programih in metodah književnega pouka,str.6-8. Umetnost danes in nikdar več. - Delo, 26. 2. 2001, str. 8. Zadrege s Prešernom, - Šolski razgledi, 3.2. 2001, št. 3, str. 1. Blišč in beda televizije. - Delo, 26.3.200 L str. 8, Elegija svojim rojakom. - Delo, 30.4. 2001, str, 5. Zasebništvo in novr srednji sloj, - Finance,. 30, 4. 2001, str, 16. Mediji in oblast. - Ampak, 2. letnik, april 2001, št. 4, str, 12-14. Literarna veda naj bo hkrati znanstvena in filozofska. - Delo, Književni listi, 23. 5. 2001, str. II. Po Sokratu Sokrat. - Delo, 28. 5. 2001, str, 5. Konec slovenske zgodovine. - Delo, 2. 6. 2001, str. 5. Čas nihilizma, čas anarhije. - Delo, 30. 7. 2001, str. 5. Umetnost in politika. - Delo, 27, 8, 2001, str, 5, To naša bo osveta. - Delo, 24.9.2001, str. 6. Evropa da, Evropa ne. - Delo, 22, 10. 2001, str. 6. Enciklopedija Slovenije včeraj, danes, jutri. - Delo, Književni listi, 28,11. 2001, str. 8. Slovo generacij. - Delo, 19.11, 2001, str. 6. Poslednja Cankarjeva skušnjava. - Delo, 17. 12. 2001, str. 6. Poslanstvo Enciklopedije Slovenije je ustvarjati samopodobo Slovencev. - Naglas, december 2001, št. 75, str. 2-3. predavanja in referati Prešeren danes. - Predavanje v Vodnikovi domačiji, Ljubljana, 5. 2. 2001. France Prešeren in krščanstvo. - Predavanje v Klubu krščanskih izobražencev, Koper, 13.2.2001. Mediji in oblast. - Referat na posvetu Mediji in oblast v Slovenski matici, Ljubljana, l. 3. 2001. Primerjalna književnost in literarna teorija na Sfovmsfcerti. - Predavanje na Slovenskem slavističnem kongresu, Nova Gorica, 4. 10.2001. Kulturne razmere na Slovenskem na prelomu stoletij. - Referat na simpoziju ob 100-letnici gradnje prve slovenske gimnazije, Zavod sv. Stanislava, Ljubljana, 8. 11.2001. SJovßrtitü katoliško leposlovje včeraj m danes. - Referat na simpoziju ob obletnici Franceta Balantiča, Ljubljana, 23. november 2001. učbeniki Literarna teorija. - DZS, Ljubljana 2001,188 str. Svet književnosti 2. - Obzorja, Maribor 2001,318 str, (Avtorja: Janko Kos, Tomo Virk.) Lojze Kovačič knjižnk izdaje Prišleki. Prvi del. (Za maturo 2002), Fragmente der Wirklichkeit - Fragments de la Réalité. Monografija v nemščini in francoščini. Kajetan Kovič KNJIGE IN ANTOLOGIJE Kajetan Kovič. Zbirka interpretacije št.10. Zbornik razprav, Nova revija, Ljubljana 2001. Zgodba o Radenski, Monografija, Radenska d. d., Radenci 2001. The Story of Radenska. Angleški prevod Erica Johnson Debeljak, Radenska d. d,, Radenci 2001. Vrt. Izbrane pesmi s spremno besedo Mitje Čanderja, MK, Ljubljana 200 L Kalejdoskop. Zbirka sonetov s spremno besedo avtorja: Zgodba o sonetu, Študentska založba, knjižna zbirka Beletrina, Ljubljana 2001. Jaz, čas in zgodovina. Zbornik pričevanj.- Kajetan Kovič: Od tod do večnosti, prvič, Nova revija, Ljubljana 2001, str.363-365. Sovremennaja slovenska proza poezija drama. Antologija v ruskem prevodu. K. Kovič: Tvoj neznakomec (Tvoj tujec), Son. Instrukcija (Navodilo za spanje), V bare, kuda ja hažival (V mojem bifeju) - prevod Žana G i leva, Strana ne-roždjonih (Dežela nerojenih) - prevod B.Art. - Litterae Slovenicae 2/2001, Društvo slovenskih pisateljev, Ljubljana 201, str. 105-109. pesmi v prevodih A frescura e maila humididade (Zlati vrt). Galicijski prevod Ursula Heinze de Lorenzo. - O Correo Galego, Santiago de Compostela, 6. 2. 2001 - Zlate ladje (original), Golden Boats (angleški prevod E. Johnson Debeljak), Navios dourados (portugalski prevod Joao Bar rento), Voda življenja (original), The Water of Life (angleški prevod Tom Ložar), A âgua da vida (portugalski prevod Joao Barren t o). - IV Encontro international de po et as, [Festivalni ai manah}. Coimbra, 27.-30. S, 2001, str. 25-26. Bez nâpovedi (Brez iztočnice). Češki prevod Fran tis ek Benhart - Dnevnik Pravo, priloga Salon, Praga, 14 .6.2001, A Visit (Obisk), angleški prevod [gor Maver, Robots (Roboti), angleški prevod V, Tau ter in Michael Scammel, Mad Dog (Stekli pes), angleški prevod Michael Biggins, Epitaph (Epitaf), angleški prevod Alasdair MacKinon. - Exquisite Corpse, A Journal of Letters and Life, Issue 8,2001. Sam, Pesem, Smrt pesnikov, Odhod, V mojem bifeju, Pismo Izetu Sarajliču. Korejski prevod Ho-Byeong Yoon. - Si wa Sihak (Poetry SiPoctics), 42. snopič, Che-onan, Južna Koreja 2001, str. 212-217. Message désagréable (Nepriljudna poslanica), Epitaphe (Epitaf), Francoski prevod Vladimir Fishera, A Visit (Obisk), francoski prevod Gisèle Ar gaud, Verteidigung der Dichter (Zagovor pesnikov), nemški prevod Fabjan Hafner. - Ironie et Satire l Scherz und tiefere Bedeutung [zbornik bienala], VII l Biennale Mitteleuropa, Schilligheim 200l,str.89-93. Zamena (Menjava), Kiša (Dež), Potok, Lisce (Listje), Veterani, Vlakovi (Vlaki), Nišam (Nisem), Te kasne sobe (Te pozne sobe), Žalost, Pobječi cu (Zbežal bom), hrvaški prevod Jadranka Matic-Zupančič, Republika 7-8, Zagreb 2001, str. 181-190. Alojz Kralj Uvodne besede ob posvetu o razvoju visokega šolstva v Sloveniji. Zbornik referatov posveta Razvoj visokega šolstva v SI oven ij, Ljubljana, 27. 11.2001, str. 9 -13. Slovenia in Transition; Without R&D Strategy, All Europen Academies. Estonian Academy of Sciences, Tallinn 2001, str. 59 - 62. The European Universities: How to Enhance Innovativeness Efficiency and Competitiveness. European Academy of Sciences and Arts, Proceedings and Recommendations Which European University for the 21 si Century?, (Ed. Raoul A. Weiler), Symposium of the Fall Meeting, Brussels, 24-25, 11 2000, marec 2001, str. 80 - 88. Evropska akreditacija univerz in odzivna univerza, ekpertno mnenje, naročnik Vlada Republike Slovenije, Ministrstvo za šolstvo in šport, Ljubljana, december 2001, 17 str. Andrej Kranjc Lunan "ShiUn" (Stone Forest) human impact and protection of (eventual) World Heritage Site (Yunnan, China) = Lunanski "Shillin" (Kamniti gozd), vpliv človeka in varstvo (morebitnega) objekta svetovne naravne dediščine (Yunnan, Kitajska). Acta carsol.,200), letn. 30,št. 1, str.25-38,ilustr. (Avtorja: Andrej Kranjc, Liu Hong.) About the name Kras (Karst) in Slovenia. V: Speleology in the third m ill en in m: sustainable development of karst environments : proceedings. Brasilia, [s. Ik],2001, CD 193, Session 4. urkunistvo publikacij iv. razreda za naravoslovne vede sazu Acta carsoJogica 30/1: 2001. (Uredniški odbor: Franco Cucchi, Jože Čar, Ivan Gams, Matija Go gala, Andrej Kranjc, Marcel LaJkovič, Jean Nicod, Mario Pleničar, Trevor R, Shaw, Tadej Slabe, Glavni in odgovorni urednik Andrej Kranjc). Ljubljana 2001, 239 str., priJ. Ilustr. 23 cm. 700 izvodov. (Sozaložnik ZRC SAZU). Acta carsoJogica 30/1 Supplement um: 2001. Annotated Bibliography of Karst Publications No. 9 (Uredniški odbor Franco Cucehi, Jože Oar, Ivan Gams, Matija Go ga I a, Andrej Kranjc, Marcel Lalkovič, Jean Nicod, Mario Pleničar, Trevor R. Shaw, Tadej Slabe, Glavni in odgovorni urednik Andrej Kranjc. Zbral in uredil Andrej Kranjc}, Ljubljana 2001,65 str., pril, Ilustr. 23 cm. 500 izvodov. (Sozaložnik ZRC SAZU). Acta carsologica 30/2: 2001. 9lh International Karstological School »Classical Karst - Contact Karst Postojna, 26.^29. 6. 2001. (Uredniški odbor: Franco Cucchi, Jože Čar, Ivan Gams, Matija Gogala, Andrej Kranjc, Marcel Lalkovič, Jean Nicod, Mario Pleničar, Trevor R. Shaw, Tadej Slabe. Glavni in odgovorni urednik Andrej Kranjc, pomočnik urednika Franci Gabrovšek). Ljubljana 2001, 299 str,, pril, Ilustr. 23 cm, 700 izvodov, (Sozaložnik ZRC SAZU) Jože Krašovec KNJIGA Med izvirnikom in prevodi (Between Original and Translations). Dela 57; SAZU, Razred za filološke in literarne vede. Svetopisemska družba Slovenije, Ljubljana 2001,784 str. + 56 str, likovnih prilog. razprave jn člank! Načelni in izkustveni razlogi za etiko v znanosti. Bogoslovni vestnik 61, št 1. Ljubljana 2001, str. 3-22; vzporedni natis v: Poti znanosti k edinosti Slovencev: zbornik. Svetovni slovenski kongres, Ljubljana 2001, str. 26-40. Pesntske značilnosti hebrejskih psalntov v slovenskih prevodih. V: M, Cifrak (ur.), O kraljevstvu nebeskom - novo i staro: zbornik radova u čast Bonaventuri Dudi, u povodu 75, rodendana i 50 godina svečeništva = Liber miscellaneus in honorem Bonaventurae Duda, in occasione XV lustri vitne et X lustri sacerdotii. Teološki rado vi, sv. 34. Krščanska sadašnjost, Zagreb 2001, str. 97-109. Teološki študijski programi ob vključevanju v Evropsko skupnost. Vi B. Stanovnik, L. G o lic, A. Kralj (ur.), Razvoj visokega šolstva v Sloveniji: zbornik referatov na posvetu, Ljubljana, 27. 11. 2001. SAZU, Ljubljana 2001, str. 91-96, Bible Translation and Poetics, V: E, Jenni (ur), International Organization for the Study of the Old Testament - IOSOT XVIIth Congress Basel 5-10.8. 2001. UNI, Basel 2001, str. 94-95. Razsežnosti upanja: predlog za izvolitev Karla Mateja Woschitza za dopisnega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Bogoslovni vestnik 61, št. 4. Ljubljana 2001, str. 531-534. Poročilo o tiskovni konferenci ob izidu osnovne izdaje Svetega pisma in knjige Med krivdo in spravo akademika Jožeta Krašovca. Bogoslovni vestnik 61, št. 1. Ljubljana 2001, str. 79-87. Ivan Kreft razprave Nutritional properties of starch in buckwheat products: studies in vitro and in vivo. }. Agric. Food Chem., 2001, vol. 49, str. 490-496. (Avtorji: V Škrabanja, H. Liljeberg Elmstahl, I. Kreft, I.M.E. Bjorck.) Morfološki znaki heterostilje in končne rasti pri navadni ajdi (Fagopyrum escuten-tum Moendi) v Sloveniji. Razprave IV. razreda SAZU, Razred za naravoslovne vede, 2001,42, str. 139-147. Characterization of buckwheat groats by mechanical and chemical analyses Fagopyrum, 2001, vol. 18, str. 37-43. (Avtorji: K. Ikeda, R. Arai, K. Mori, M.Tougo, I. Kreft, K. Yasumoto.) Minerah in buckwheat flours subjected to enzymatic digestion, Fagopyrum, 2001, vol. 18, str. 45-48. (Avtorji: S, Ikeda, K. Tomura.Y. Yamashita, L Kreft,} Effect of spelt wheat flour and kernel on bread composition and nutritional characteristics. J, Agric. Food Chem., 2001, vol. 49, str, 497-500. (Avtorji: V. Škraba-nja, B. Kovač, T. Golob, H. Liljeberg Elmstahl, I.M.E. Bjorck, I. Kreft.) Buckwheat research, past, present and future perspectives - 20 years of internationally coordinated research. V: Ham, S.S, (ur.), Choi, Y.S, (ur.), Kim, N.S, (ur.), Park, C.H. (ur.). Advances in Buckwheat Research, Chunchon, Korea: str, 361-366. Alternativna žita in stročnice - osnova za funkcionalna živila. V: Žlender, Božidar (ur.), Gašperlin, Lea (ur.). Funkcionalna hrana. Biotehniška fakulteta,Oddelek za živilstvo, Ljubljana 2001, str, 243-252. (Avtorja: M. Modic in I, Kreft.) Nutritional profile of minerals in buckwheat and its products. V: Ham, S.S. (ur.), Choi, Y.S, (ur,), Kim, N,S. (ur,). Park, C.H, (ur,). Advances in Buckwheat Research, Chunchon, Korea: str. 485-488. (Avtorji: S. Ikeda, K. Tomura, Y. Yam as hita, I. Kreft.) Food-scientific characteristics of buckwheat products, V: Ham, S.S. (ur.), Choi, Y.S. (ur,), Kim, N.S. (ur.), Park, C.H. (ur.). Advances in Buckwheat Research, Chunchon, Korea: str. 489-493. (Avtorji: K. Ikeda, R. Arai, J. Fujiwara, Y. As a m i, l, Kreft.) A molecular basis for the quality characteristics of buckwheat. V: Kreft, I, (nr.), Skrabanja, V. (ur.). Molecular and Genetic Interactions Involving Phy to chemicals: COST 916 Action: Bio active Plant Cell Wall Components in Nutrition and Health. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, 2001, str. 161-165. (Avtorji: K. lkeda, J, Fujiwara, Y. Asami, R. Arai, L Kreft,) Nutritional characteristics of minerals in rice. V: Kreft, I. (ur.), Škrabanja, V. (nr.). Molecular and Genetic Interactions Involving Phytochemicals: COST 916 Action: Bioactive Plant Cell Wall Components in Nutrition and Health. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, 2001, str. 167-173. (Avtorji: S. Ikeda, Y. Ya-mashita, K. Tomura, L Kreft.) Origin and present situation in buckwheat growing in Europe. V: Michalova, A. (ur.), Lehka, E, (ur.), Pestovani a vyuziti nckterych opomijenych a netradič-nich plodin v ČR.Vyzkumny ustav rostlinne vyroby, Praha 2001, str. 19-23. Uroš Krek pomembnejše izvedbe skladb Canticum Resumum za mezzosopran in komorni orkester, Ljubljana, Sonat« za violončelo in klavir, Celje. Druga sonata za violino in klavir "Spominjanja', Dunaj, Sonatina za oboo solo, Ljubljana, Celje, Črnomelj v okviru mednarodnega zduže-nja Musica Danubiana. Sarabanda za Natašo za klarinet in klavir, Ljubljana, Slovenj Gradec, in na Škotskem /Tomintoul Church, Music Centre Loughborough University/. Zborovske skladbe Aj, zelena je vsd gora, Ljubljana, na proslavi slovenskega kulturnega praznika. Sijaj mi sončece, Skrinja orehova, Mlini življenja, Vora bije, Maribor, na 17. tekmovanju pevskih zborov "Naša pesem 2001". Deset koroških ljudskih pesmi, Slovenj Gradec. Psalm XLil Desiderium exulis, Festival Radovljica. ZVOČNI ZAPISI Sonata za violončelo in klavir. Arhivni posnetek za Radiotelevizijo Slovenija. Inventiones ferales za violino in godalni orkester, CD "Musik auf Burg Langendorf", WDR, Koln. Portreti slovenskih skladateljev - Uroš Krek, Ars Slovenica, ED DSS st. 973 Sarabanda za Natašo za klarinet iti klavir. Arhivni posnetek za Radiotelevizijo Slovenija, Canto per viola e arpa. Arhivni posnetek za Radiotelevizijo Slovenija. Trije impromptuji za violino solo, za Radio Trst program A. NOTNE IZDAJE Concertino za piccolo in orkester, orkestrska pa rt it ura, ED DSS 1111. Concertino za piccolo in orkester, klavirski izvleček ED DSS 1582. Lojze Lebič nova dela Glasba za orkester - Cantico II. notne izdaje Queensland Music za orkester. Partitura. Ed, DSS 1246 Ljubljana. Zmerom moram bondrati (ljudska) moški zbor. Naši zbori L. 51,sL 1. zvočni napisi Štirje letni časi (haiku), suit a za mladinski zbor. Upanje (Anton Vodnik, Anica Černe), za mladinski ali ženski zbor in glasbila. CD Založba Carmina .S love niča "Citira" in "Kraji in časi", 2001. Lojze Lebič - skladatelj; Illud tempus... CD Kasetna produkcija RTV Slovenija 106729. Rubato za violo. Franc Avscnek: Antologija viole... RTV Slovenija 106507. Urok ( bes. ljudsko ) za mladinski zbor. CD One World - Many Voices - vol, 2, Earthsongs 04 Corvalis, USA. strokovna besedila Slovenske pesmi - ob izidu zgoščenke. Naši zbori L, 51. s t, 1 Portret skladatelja, Radio Slovenija, 29. 5, 2001. POMEMBNEJŠE IZVEDBE Mozaiki (G. Strniša) za mešani zbor in instrumente. Zbor AVE, dirigent Matjaž Hauptman. Mednarodni zborovski festival TALLINN, 21.4,2001. Aprilske vinjete za flavto. Luisa Seli o. Associazione Culturale, Tempo reale Me rano. 21.4. 2001. Iz kamna v vodi (G. Strniša ) za mešani zbor in instrumente. APZ Tone Tomšič dir. Stojan Kuret. Concorso Internazionale di Canto Corale Seghizzi Gorica, 7. 7. 2001. Od blizu in daleč, za kljunaste flavte. Tosiya Suzuki ISCM Svetovni glasbeni dnevi WMD Yokohama. In voce cornu, pet miniatur za francoski rog. Boštjan Lipovšek, Musi ca - Danubiana. Radio Slovenija, 22.10. 2001. Janez Leveč originalni znanstveni prispevki Integrated Ion Exchange/Catalytic Process for Efficient Removal of Mi rit fes from Drinking Water; Chem. Eng. Sci., 56(2001), str, 1551-1559. (Avtorji: A. Pintar, J. Batista, J. Levee.) Catalytic denitrification: direct and indirect removal of nitrates from potable water. Catal. Today., 66(2001), str. 503-510. (Avtorji; A. Pintar, J. Batista,). Levee.) Gravimetric method for the determination of liquid holdup in pressurized trickle-bed reactors. Ind. Eng. Chem. Res., 40(2001), str. 3418-3422. (Avtorji: D. Nemec, G. Berčič, J. Leveč.) Dynamics of a mixed slurry reactor for the three-phase met haul synthesis, C hem. Eng. Sci., 56(2001), str. 6081 -6087. (Avtorja: M. Setjnc, J. Levee.) The hydrodynamics of trickling flow in packed beds operating at high pressures. The relative permeability concept, Chem. Eng. Sci., 56(2001), str. 5955-5962. (Avtorji: D. Nemec, G. Berčič, J. Leveč.) Impact of structured packing on bubble column mass transfer characteristics, Pari 1. Backmixing in the liquid phase. Acta Ciiim. Slov. 48(2001 ), str. 453-468 (Avtorji: A. Lakota, M. Jazbec, ). Levee.) Jože Maček Residues of hydrocarbon pesticides in plant products and soil in Slovenia. 6,h HCH and Pesticides Forum, 20,-22, 3. 2001, Poznan, Poland, Forum Book, str, 385-390. Slovensko kmetijstvo v XX. stoletju. Slovenci v XX. stoletju. Simpozij 4, in 5. 12, 2001. V Ljubljani: Slovenska matica, 2001, str. 128-141. O cerkvenem premoženju v preteklosti in o denacionalizaciji. Mohorjev koledar 2002, Mohorjeva družba Celje 2001, str. 53-66. Uredništvo: 5. slovensko posvetovanje o varstvu rastlin. Društvo za varstvo rastlin Slovenije, Čatež ob Savi, 6.-8. marca 2000, 492 str. Zajem (str. 41 J, Zakupno pravo (str. 48). Enciklopedija Slovenije, 15. knjiga, MK, Ljubljana 2001. Janez Matičič izvedbe glasbenih DEL Koncert v "Modrem Salonu" Hotela Union v Ljubljani, posvečen glasbenim delom Janeza Matičiča. Poleg nekaterih reproduciranih simfoničnih del, živa izvedba sledečih komornih del: Utripi in dve Novi Etudi za klavir in Geode za klavir in tolkala (Nadja Vodišek, Janez Matičič, klavir in Andraž PoJjanec, tolkala), 4.2.200 L Simfonija št. 2. Krstna izvedba (Maribor, 14. 2. 2001, Ljubljana, 15. in 16.2.2001). Orkester Slovenske Filharmonije, dirigent: Marko Letonja. Uspavanke za violino in klavir in Chants za violino sol o. V okviru festivala komorne glasbe 20. stoletja. (Clara Cernât, violina in Thierry Huillet, klavir). Radenci, 5. 10.2001, Zdravko Mlinar izvirni znanstveni članek Globalkacija komuniciranja in teritorialne identitete. Primorska srečanja, 2001, letn. 25, št. 243, str. 446-451. Krepitev in slabitev moči lokalnih akterjev ter nastajanje in izginjanje lokalnih posebnosti v procesu glokalizactje. Teorija in praksa, 2001, letn. 38, št. 5, str. 765-785. p re d ho dna objava Ponuja se možnost obogatitve in osiromašenja: teritorialna raznovrstnost in odpiranje v svet. Delo, 6. 6, 2001, leto 43, št. 128, str. II (Znanost=Scientia), iiustr. Vozniki 1 nt ere a rope: fizična odsotnost in telekomunikacijska povezanost. Primorska srečanja, 2001, letn. 25, št. 248, str. 808-813. poglavje ali samostojni sestavek v znanstven! knjigi Conceptualizing the process of globalization. V: Woodward, Alison (ur.), Kohli, Martin (ur.). Inclusions and exclusions in European societies. London; New York: Routledge, 2001, str. 169-186. Managing the openness of border regions in the context of European integration, V: Geenlmizen, Marina van (ur.).Ratti, Remigio (ur,). Gaining advantage from open borders; an active space approach to regional development. Aldershot [etc.]: Ashgate, cop. 2001, str, 233-256,zvd, urednik International journal of sociology and social policy. Mlinar, Zdravko (član uredniškega sveta 1981-). Hull: Barmarick Publications Space & polity. Mlinar, Zdravko (član uredniškega sveta 1997-}. Abingdon. Oxfo rdsli i re; C a r fax. b ttp r//ww w.catch wo rd. com / r psv/c at ch word/carfax/ 1356-2576/contpl-l. htm. Regional contact. Mlinar, Zdravko (član uredniškega sveta 1987-). Kobenhavn: The Foundation for International Understanding; Maribor: European Centre for Ethnic, Regional and Sociological Studies, 1987-, Teorija in praksa. Mlinar, Zdravko (predsednik uredniškega sveta 1995 ). Ljubljana: Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo Univerze v Ljubljani, 1964-. Žirovski občasnik. Mlinar, Zdravko (predsednik uredniškega sveta 1980-). 'Z\t\: DPD Svoboda Žiri, Literarna sekcija: Krajevna skupnost Žiri, 1980-. Jože Mlinaric knjigi Kartuzija Bistra. /Fotografije Marjan Smrke; Zusammenfassung / P, Janez Hollenstein; Summary / Mirjam Skube, Barbara Maznik/. Družina, Ljubljana 2001,631 str. Gradivo za zgodovino Maribora. Zv. 26. Mariborska župnija sv. Janeza Krstnika. Poročna knjiga 1646-1699. 1. Pokrajinski arhiv, Maribor 2001, 1 mapa, 243 str. razprave in članki Vinogradi, vinogradništvo in vinska trgovina na mariborskem območju iio uničenja vinogradov zaradi trtne uši. V: Zbirka ampelografskih upodobitev Vinzenza in Con rada Kreuzerja. Umetniški kabinet Primož Premzl, Maribor 2001, str. 11-43. Turki in Maribor v prvi polovici 16. stoletja ter družina Willenrainerjev. V: Melikov zbornik: Slovenci v zgodovini in njihovi srednjeevropski sosedje. Založba ZRC. ZRC SAZU, Ljubljana 2001, str 251-271. Kartuzijanski red, slovenske kartuzije in turška pustošenja v 15. in 16. stoletju. V: "Hodil po zemlji sem naši..."; Marijanu Zadnikarju ob osemdesetletnici = Festschrift Marijan Zadnikar. Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana 2001, str. 259-283. Območje Cerkvenjaka do konca 18. stoletja. V: Podobe kraja: zbornik Občine Cer-kvenjak. Občina Cerkvenjak 2001, str. 65-85, Dušan Moravec Sto slovenskih dramskih umetnikov. Prešernova družba, Ljubljana 2001. (Avtorja: D. Moravec, str 16-123 in V. Predan, str. 124-233), Pol stoletja z Eduardom De Filippom. GL MGLj 2001-02, str. 18-25. Spominski zapisek o Jožetu Tiranu. G L MGLj 2001-02, str. 61-63. Slovenski biografski leksikon . (Poskusna gesla za novi SBL); ZRC SAZU, Ljubljana 2000, izšlo 2001: Borštnik Ignacij, Borštnik Zofija (str. 113 -119). Withelm Albert (str. 1), Win trova Ana (str, 3), Wollman frank (str. 6), Zeleznik Rado (str.311), (tudi urednik za gledališče do 1945). Enciklopedija Slovenije, 15. knjiga, MK, Ljubljana 2001. Janez Orešnik A predi c table aspect oj (morpho)syntactic variant s. Predvidljiv vidik (obliko)sktadenjskih dvojnic. SAZU, Razred za filotoške in literarne vede. Dela 58, Ljubljana 2001,243 str. Naturalncss: The scale format s >sem (+/-A, -A) and >sem (+/-A, +A). Lingüistica 40, 2000, str. 237-62. Naturalness: The passive in the mainland Scand'mavian languages, Sprachty p elogie und Universalienforschung (Berlin) 54, 2001, str. 26-34. Naluralness: Some Slovenian (morpho)syntactic examples. Slovenski jezik - Slo-venc Linguistic Studies 3,2001, str. 3-31. Boris Paternu KNJIGE Književne študije, Ljubljana 2001,317 str. uazprave, Študije, strokovni članki Vprašanje antipetrarkiztna pri Prešernu. Zbornik ob sedemdesetletnici Janka Kosa, Primerjalna književnost, Ljubljana 2001, str. 61-70. Moji pogledi na Prešerna. Glasnik Slovenske matice, 1. XXI V, 2000, str. 11-17. Vprašanje Prešernovega jezika. Zbornik Društva slovenskih književnih prevajalcev, Ljubljana 2000, str. 13-18. Genij slovenščine, Glasilo MOL. 1. II, Ljubljana, marec-april 2001, str. 62-63. Odstavljeni jazon. Spremna beseda v zbirki Marka Kravosa Potrkaj t?a žaro, Ljubljana 2001, str. 89-96. Avtorja izredne jezikovne zmogljivosti. Delo, KL 26. 9.2001, str. II. Problemi sodobne literarne zgodovine. (Intervju), Delo, KL 9.5.2001, str. 11. K Pibernikovemu enoumju. Delo, KL 4,4,2001, str. 28. Bolečine nedoživetega. Dokumentarni film o pesniku Ivanu Minattiju. Scenarij. Rezija Vesna Arhar Stili, TV Slovenija, prva predstavitev 8, 3. 2000 in si. Predavanje o Francetu PreŠenu ob 190-letnici najstarejše stolice slovenskega jezika, Univerza v Gradcu, 11.10.2001 (razmnoženi referat). Tone Pavček Pesmi. Miniaturka. Knjižna zadruga, Ljubljana, Teči kot reka. Grafično pesniška bibliofiiska zbirka, Založba Edina, Ljubljana. Juri Muri drugič v Afriki. Pesnitev za mladino, MK, Ljubljana, Juri Muri v Afriki. Petnajsti ponatis, M K, Ljubljana, Upočasnitve, Pesniška zbirka, četrti dotis, MK, Ljubljana. Svetloba pesmi, Spremna beseda k pesmim Ane Rostohar »Na srčnih privezih«. Alojz Kocjančtč, pesnik slovenske Istre. Spremna beseda k ponatisu Šavrinskih pesmi A. Kocjančiča, Libris, Koper. Sobesedniki in Dvoje Angelov. Pesmi. V antologiji Slovenska duhovna pesem, Knjižna zbirka KUD Logos, Ljubljana. Korak v nebo. Ljubezen, Dediščina, Konec pesmi, Temna zarja, Reka Temenica. Pesmi. V antologiji So vre men naj a slove nskaja proza, poezija, drama, Litterae Slovenicae, Slovene Writers' Association, Ljubljana. Soneti za vnuka. Sodobnost, št. 5, Ljubljana. Soline. Cikel sonetov, Rast, št.6, Novo mesto. Slovenski pesniki in pisatelji, Tone Pavček, T V Slovenija. Janez Peklenik Modelling of a Subject's Competence. Proc. of 3rd Intern, Workshop on Emergent Synthesis, I WES 01, Bled, 12.-13. 3. 2001, str. 207-216. (Avtorji: M. Vovk -Avšič, A. Sluga, J. Peklenik.) Mario Plenicar ČLANKI Preloženi rudisti vpaleocenskem flišu pri Anhovem. Geologija,44/1 (2001), str. 115136 + 7 tabel. (Avtorji; M, Pleni čar, B, Jurkovšek in S. Ruser.) Rudisti Javornikov (JZ Slovenija). Razprave IV. razreda SAZU, 42-1 (2001), str. 103-161 + 18 tabel, (Avtorja: M, Plcničarin B. Jurkovšek,) referat na simpoziju Značcnjc kartalikulatnih rudista za Dinarska karbonatna platforma, 1. znanstveni skup Rudarsko-geološko-naftni fakultet, Prirodoslovno-matematički fakultet, Institut za geološka istraživanja, Hrvatsko geološko društvo, Zagreb, 1.-2. 10.2001, Knjiga sažetaka,str. 74-76. Wi>ikler-Hermaden Artur (str.3), Žurga Janez (str, 388). Enciklopedija Slovenije, 15. knjiga, Ljubljana 2001. Janko Pleterski 80 let koroškega plebiscita. V: Koroški vestnik, Ljubljana 2000, št. 2, str. 9-28. Beseda ob knjigi Erika Hob$bawma, Čas skrajnosti, Ljubljana 2000. V: XL Prispevki za novejšo zgodovino, 2000, št. 2, str. 165-167. Pogovor s profesorjem Jankom Lavrinom. V: Vincenc Rajšp in dr. (ur.), Melikov zbornik, Ljubljana 2001, str. 185-189. »Hermanov dosje«, moje pripombe. V: XLI Prispevki za novejšo zgodovino, 2001, št. 1, str. 105-116. Odpor - nujnost ali ne? - Dalje: Posebnosti in značilnosti NOB na Slovenskem, uvodni poudarki. - Dalje: Mednarodna uveljavitev NOB Slovenije. Vse v: Zdenko Čepic, Tanja Vela g ič, (ur.), Odpor 1941: zbornik s posveta ob 60. obletnici Osvobodilne fronte slovenskega naroda, Ljubljana 2001, str. 113-125, 177-181 in 209-212. lože Pogačnik kn|1ge Rogerij Ljubljanski: Pabnarium ernpyreuni. Faks i mile. Uredili: J. Pogačnik (glavni urednik), K, Gantar in J. Faganel (tajnik). SAZU, Ljubljana 2001. Dela 55,1. in II. del, Tragovi u vremenu. Matica hrvatska, Zagreb 2001, str. 286 + (II) str. (Inozemni kroatisti, 5), Prevrednotenja. Slovenska matica, Ljubljana 2001, str.200 + (1) str. (Razprave in eseji, 48). razprave in Študije Lirika. Slovenska književnost 111, Ljubljana 2001, str. 29-103. Književnost v zamejstvu in zdomstvu. Slovenska književnost III. Ljubljana 2001, str. 351-401. Lujo Medvidovtč -pjesnik soneta, Radost raskovanih ruku, Vinkovci. Osijck - Zagreb 2001, str. 311-23. Literarni ustvarjalec Vanek Šiftar in socialni realizem. Šiftarjev zbornik. Maribor 2001, str. 277-84. Narečna književnost (Pojem in razsežnosti). Zbornik Slavističnega društva Slovenije 11, Ljubljana 2001, str. 71-78. Rogerij Ljubljanski v slovenski literarni zgodovini. Palmarium empyreum (spremne študije), Ljubljana 2001, str. 11-28, Moj pogled na duhovniški poklic, Mojc oko je pero, Ljubljana 2001, str. 82-93. Španski Don Kihot in slovenski Abadon. Primerjalna književnost (Zbornik ob sedemdesetletnici Janka Kosa), Ljubljana 2001, str. 159-64, STROKOVNI ČLANKI Ko i da kopljern nov skozi veliko goro. Intervju s Petro V id al i. Literatura XIII (2001), str. 49-71. Hrvatska enciklopedija 3 (Da-Fo). Zagreb 2001 (Članki o J. Dalmatinu, A, Debe-Ijaku, K. Destovniku, li. Faturju in F. S. Finžgarju). Leksikon strani h pisaca. Skolska knjiga, Zagreb 2001 (19 člankov o slovenskih pesnikih in pisateljih). Vcljko Rus KNJJGA Podjetizacija in socializacija države. Knjižna zbirka Teorija tn praksa, l,j ubija na, Fakulteta za družbene vede 2001,141 str. razprave Quango: Katalizator ali transmisija? V: Uršič S. (ur.) in F. Vodopivec (ur.). Razvoj in inteligenca pred volitvami 2000, Državni svet RS, Ljubljana 2001. Moderna država kot institucija in kot organizacija. V: Simoneti R. (ur,) Moč in nemoč državnega upravljanja: Kaj mora in kaj zmore država, Društvo občanski forum 200 Ljubljana. Državne finance in katoliška cerkev. V: Hvala I. (ur,) Država in cerkev, Založba FDV, Ljubljana, str. 59-62. Savin Sever projekti Yucca - Ljubljana. Programska sprememba tipskih garažnih objektov ob Jamovi ulici v Ljubljani - projekt nadzidave in okoIjska ureditev. Varianta asanacije fasade na objektu Dunajska c. 51 v Ljubljani. Idejni osnutek za preureditev trgovskega paviljona v kompleksu "Astra" ob Dunajski cesti v Ljubljani. RAZSTAVE Mestna galerija Ljubljana 29. 11.-23. 12. 2001. Slovenska arhitektura dvajsetega stoletja (avtor prof, dr, Stane Bernik). Galerija Dessa. Ljubljana 14.5.2001, okrogla miza,"Pogovor s Savinom Sevcrjem" (razgovor je vodil arhitekt Jurij Kobe), objavljeno v glasilu Dessa in v Delu, Janez Skctclj Schwann cell dependence of regenerating rat sensory neurons is inversely related to the quality of axon growth substratum. J. Neu ropat hoi. Exp. Neurol. 2001, 60: str, 65-74. (Avtorji: F, Bajrovic, M. Srpčič, J. Sketelj.) Muscle activity-resistant acetylcholine receptor accumulation is induced in places of fortner motor endplates in ectopically innervated regenerating rat muscles. Int. J. Dev. Neurosci, 2001; 19: str, 339-346. (Avtorji: R. Gašperšič, B. Koritnik, L Eržen,). Sketelj.) Fiber types and myosin heavy chain expression in the ocular medial rectus muscle of the adult rat. J. Muscle Res. Cell MotiL 2001; 21: str. 753-761. (Avtorji: ß. Stirn-Kranjc, J. Sketelj, A. cTAlbis, M. Ambrož., I. Eržen.) Long-term changes in myosin heavy chain composition afterbotulinum toxin A injection into rat medial rectus muscle. Invest. Ophthalmol. Vis. Sei. 2001, 42: str. 3158-3164. (Avtorji: B. Stirn Kranjc, J. Sketelj, Anne d'Albis, L Eržen.) Janez Stanonik RAZPRAVE Die Heiligenkulte im spdtmittelalterlichen Slowenien als ein möglicher Indikator der frühmittelalterlichen ethnischen Struktur des Landes. V; Zbornik: Slovenija in sosednje dežele med antiko in karolinško dobo. Začetek slovenske etnogeneze. Uredil Raj ko Bratož, Narodni muzej Slovenije, S AZU, Razred za zgodovinske in družbene vede, Ljubljana 2000, Knjiga II, str. 829-838, English Studies, Comparative Literature, Historiography. Zbornik: Krilo sto nas u nebo iznosi. Zbornik radova u čast profesora dr. Vesel in a Kostiča. Uredila Sonja Dekanič Janoski, Založba Plato, Beograd 2000, str. 155-164. OCENA Matjaž Klemenčič: Jurij Trunk jned Koroško in Združenimi državami Amerike ter zgodovina slovenskih naselbin v Leadvillu, Kolorado, in San Franciscu, Kalifornija. Zgodovinski časopis LIV, 3 (2000), str. 477-483. Zitnic Stanislav (str. 185-186), Žele Stanley (str. 294). Enciklopedija Slovenije, 15. knjiga, MK, Ljubljana 2001 Branko Stanovnik znanstveni IN strokovni ČLANKI Alkyl 3-(Dimethylamino)propenoates and Related Compunds as Useful Building Blocks in the Synthesis of Heterocyclic Systems - Approaches towards the Synthesis of Natural Products and their Close Analogs. Targets in Heterocyclic Systems. Chemistry and Properties. (Ur. O. A. Attanasi, D. Spinelli), Reviews and Accounts on Heterocyclic Chemistry, Italian Society of Chemistry, Rome, Vol. 4,105-137 (2000) (Avtorja: B. Stanovnik, J. Svete.) (Izšlo 2001). The Tautom er ism of Hetero cycles. Six-Membered Hete recycles: Part 1, Annular Tau tome ri s m. Adv. Heterocycl Chem., 81,253-303 (2001) (Avtorji: B. Stanovnik, M, Tišler, A. R. Katritzky, O. V. Denisko.) Alkyl 2-Substituted 3-(dDimethylamino)propenoate Derivatives and their Chi-ral Analogs. Versatile Reagents in Heterocyclic Chemistry, 2nd Florida Hete- rocyclic Course and Conference. Gainesville, Florida, ZDA, March 7-9, 2001, Book of Abstracts D1-D17 (2001) 17 strani. (Avtor: B. Stanovnik). Synthesis and Transformations of Methyl (Z}-2-[(ferf-Butoxycarbonyl)ami-no]-3-(dimethylamino)propenoate. ARKIVOC 2, part. 2, 1189-1199 (2001) (Avtorji: J. Baš, S. Rečnik, J, Svete, S, Golič-Grdadolnik, B, Stanovnik.) Ring Contractions of 4-Oxoquinolizine-3-diazonium Tctra flu robo rates, by an Aza Wolff Rearrangement, to A Iky I lndolizine-3-carboxylates, European / Org. Chem. 2000,3705-3709. (Avtorji: S. Rečnik, J. Svete, 13. Stanovnik.) Regioselective 1,3-Dipolar Cycloadditions of (l2)-l-(Arylmethylidene)-5,5-dimethyl-3-oxopyrazolidin-l-ium-2-ide Azomethine Imines to Acetylenic Dipolarophiles. HeU Chim. Acta, 84,146-156 (2001) (Avtorji: C, Turk, J. Svete, B. Stanovnik, L, Golič, S. Golič-Grdadolnik, A. Golobic, L, Selič.) 1,3 - D ip ola r Cycl oad d it io ns to (5Z) -1 - Acyl - 5 - (cya no met hy 1 iden e) i mi dazol id i ne-2,4-dianes: Synthesis and Transformations of Spirohydantoin Derivatives. Hetv. Chim. Acta, 34, 3403-3417 (2001) (Avtorji: U. Grošelj, A. Drobnič, S. Rečnik, J. Svete, B. Stanovnik, A. Golobic,N. Lah, I. Leban, A. Meden, S. Golič-Grdadolnik.) Reactions of Alky! (Z)-2-[(£)-2-Cyano-2-(2-pyridinyl)ethenylamino-3-dimet-hylaminopropenoates with C- and N-Nucleophiles. The Synthesis of Fused 2H,5H-pyran-2,5-diones, 4H-Pyrmidin-4-one$, and 1-1-ieteroaryl-lif-imi-dazole -4 - ca rboxy 1 ates. Heterocycles, 55, 705-727 (2001} (Avtorji: L. Jukič, J. Svete, B. Stanovnik.) Synthesis and Transformations of Ethyl (Z)-2-(2,3-dihydro-l,3-dioxo-lH-iso-indol-2-yl)-3-(dimcthylamino)propenoate. Him. Geterociki. Soedin. 2001, 1651-1663. (Avtorji: D. Bevk,M. Kinetic,S. Rečnik, J, Svete,L. Golič, A, Golobic, B, Stanovnik.) The Synthesis and Transformations of 2-[2-Ethoxycarbonyi-2-(2-pyridinyl)et-henyl]amino-3-dimethylaminopropenoates. The Synthesis of Substituted p-Amino-a,p-didehydro-a-amino Acid Derivatives./. Heterocycl. Chem., 38, 859-869 (2001) (Avtorji: L. Jukič, S. Rečnik, S. Golič-Grdadolnik, J. Svete, B. Stanovnik.) Reactions of Alky] (Z)-2-J(E)-2-Ethoxycarbonyl-2-(2-pyridinyl)ethenyl]amino-3-dimcthyl-aminopropcnoates with C- and N-Nucleophilcs, The Synthesis of Fused Pyranones, Pyridinones and Pyrimidinones. /. Heterocycl. Chem., 38,869-876 (2001) (Avtorji: L. Jukič, J. Svete, B. Stanovnik.) A Simple Stereoselective One Pot Conversion of Compounds with a Dime thy lamino methylene Group into Enol Esters. Synth. Commun, 31,1743-1752 (2001) (Avtorji: L. Selič, L, Jukič, G. Soršak, S. Golič-Grdadolnik, B- Stanovnik.) Dimethylamine Substitution in W.JV-Dimethyl Ena mines. Synthesis of Ap lysine psi n Analogues and 3-Aminotetrahydrocoumarin Derivatives. Tetrahedron 57, 3159-3164 (2001) (Avtorji: L. Selič, B. Stanovnik.) A Simple Synthesis of Aplysinopsin Analogues by Dimethylamine Substitution in N^ CDimethylaminoJmethylidene Derivatives of Five-membered Hete-rocycles. Tetrahedron 57, 8395-8403 (200 L) (Avtorji: R. fakse, S. Rečnik, j. Svete, A. Golobic, L. Golič, B, Stanovnik,) Synthesis of (S)-3-Heteroaryl-2-hydroxy-l-propyl Benzoates by King Switching Methodology./.Heterocyd Chem. 38,1307-1312 (2001).(Avtorji: D.Mihelič, R. fakse, J. Svete, B. Stanovnik, S, Golič Grdadolnik.) Stereoselective Ring Opening of Dimethyl 5-Aryl-2,3-dihydro-3,3 dimethyl-l-oxo -1H ,5 H - pyrazolo [ 1,2 - a J py razole- 6,7 - d i ca rb oxy lat es wi th H ydrazi ne Hydrate. Synthesis of rel-(4'R,5'S)-3-[5-Aryl-3,4bis (hydrazino-carbonyl)l-4,5-dihydro -1 H-pyrazol-1 -yl)-3-methylbutanohydrazides, ARKiVOC 2001, Part V, str. 87-97. (Avtorji: G. Turk, L. Golič, L. Sclič, J. Svete, B. Stanovnik.) Tribute to Prof. Miha Tišler. ARKIVOC 2001, Part V, str. 1-6. (Avtor: B. Stanovnik). uredniško delo Razvoj visokega šolstva v Sloveniji. Zbornik referatov na posvetu, Ljubljana, 27 novembra 2001, Uredili Branko Stanovnik, Ljubo Golič, Alojz Kralj. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana 2001,295 strani. PLENARNA IN VAliLJENA PREDAVANJA Alkyl 2-Substituted 3-(Dimethylamino)propenoate Derivatives and their C hiral Analogs, Versatile Reagents in Heterocyclic Chemistry, Florida Heterocyclic Course and Conference. Gainesville, Florida, ZDA, March 7-9, 2001. Book of Abstracts D1-DI7 (2001) (Avtor: B. Stanovnik.) (Plenarno predavanje.) p-DimethyIamino-a,(3-Didehydro-a-amino Acid Derivatives and their Chiral Analogs in the Synthesis of Heterocyclic Systems, Minisymposium in Applied Heterocyclic Chemistry, Roy a i Danish School of Pharmacy, Kopenhagen, Denmark,20.4.2001. (Avtor: B. Stanovnik.) (Vabljeno predavanje.) 2-Substituted 3-Dimethylaminopropenoates and their Chiral Analogs in Stereoselective and Reg i os elective Synthesis of Chiral Heterocycles, Blue Danube Seminar on Heterocyclic Chemistry, Bratislava, Slovaška, 3.7.2001. (Avtor: B. Stanovnik.) (Vabljeno predavanje,) Alkyl 2-Substituted 3-(Dimethylamino)propenoates Derivatives and their Chiral Analogs - Versatile Reagents in Heterocyclic Chemistry. The 18'1' Post-International Congress of Heterocyclic Chemistry (Post-ICHC at Sendai) and The 23'd Organic Chemistry Colloquium, Sendai, Japan, August 4, 2001, str 14. (Avtorja: B, Stanovnik, J, Svete.) (Vabljeno predavanje) Alkyl 2-Substituted 3-(DimethyIamino)propenoates Derivatives and their Chiral Analogs : Versatile Reagents in the Synthesis of Heterocyclic Systems. XXVII Convegno Nazionale del la Division? d i Chimica Organica, Trieste, 3-7 settembre 2001, Atti. Trieste: Universita di Trieste, 2001, str. PL 1. (Avtor: B. Stanovnik.) (Plenarno predavanje.) Substituted Imines and Enamines, Versatile Reagents in the Synthesis of Heterocyclic Systems. 5. Tagung Iminiumsabe, Stimpfach- Rechenberg,! 1,-13 September 2001, str. S3. (Avtor: B. Stanovnik.) (Vabijeno predavanje.) a.p-Unsaturated Acid Derivatives and their Chiral Analogs - Versatile Reagents in Heterocyclic Chemistry, XXXi. FCrkine nagrade. Novo mesto: Krka, 25. oktobra 2001, str, 26, (Avtor: B, Stanovnik.) (Vabijeno predavanje) 1,3- Dipolar Cycioadditions of Diazoalkanes to Heteroaromatic Systems. The Formation of Heterocyclic Azomethinc Imines and their Transformations, Emory University, Atlanta, Georgia, USA, 5.3.2001. (Avtor: B. Stanovnik.) Alkyl 2-Substituted 3-(Dimethylamino)propenoate Derivatives and their Chiral Analogs, Versatile Reagents in Heterocyclic Chemistry, Brigham Young University, Provo, Utah, USA, 12.3.2001. (Avtor: B. Stanovnik.) refer. at j na kongresih ik simpozijih Alkyl a-Substitutcd (i-(Dimethylanhno)-a,(i-Didehydro Acid Derivatives and their Chiral Analogs - Versatile Reagents in the Synthesis of Heterocyclic Systems. 18th International Congress of Heterocyclic Chemistry : Pacifico Yokohama, Japan, July 29-August 3, 2001, str 309. (Avtorji: B, Stanovnik,), Svete, U. Bratusek, R, Jakse, L. Jukic-Sorsak, S. Pirc, S. Recnik, C. Turk.) Methyl 2-Benzoylamino-3-oxobutanoate in the Reactions with Various Amino and Hydrazino Compounds, The 12th European Symposium on Organic Chemistry : 13-18 July, 2001, Groningen, The Netherlands, Programme and Abstracts str. P1 -161, (Av torji: U. Bratusek, J, Svete, B. Stanovnik.) Improved Pathways to A ply sin ops in and Thiooxoaplysinopsin Derivatives. The 12th European Symposium on Organic Chemistry: 13-18 July, 2001, Groningen, The Netherlands, Programme and Abstracts, str. Pl-162. (Avtorji: R. fakSe, J, Svete, B. Stanovnik.) A Novel Example of Wolff Rearrangement in the Cyclic a-Diazoamide Series: Transformations of Quinolizinone-3-diazonium Tetrafluoroborates into Indolizine-3-carboxylates. The 12th European Symposium on Organic Chemistry : 13-18 July, 2001, Groningen, The Netherlands, Programme and Abstracts, str, PI-163. (Avtorji: S. Recnik, J. Svete, B.Stanovnik.) 1,3-Dipolar Cycioadditions of (lZ)-Arylmethylidcne-5,5-dimethyl-3-pyra-zolidinone l-Azome thine Imines to Acetylenic Dipolarophiles, The 12th European Symposium on Organic Chemistry : 13-18 July, 2001, Groningen, The Netherlands, Programme and Abstracts, str. PI-164. (Avtorji: C. Turk, J. Svete, B.Stanovnik, L. Goljc, S. Golic-Grdadolnik, A. Golobic, L. Selic.) 1,3-Dipolar Cycioadditions to l-Acyl-5-[(Z)-(cyanomethy]idene)]-3-methy-limidazoiidine-2,4-diones Synthesis and Transformation of Spirohydan-toin Derivatives, 5"' European Symposium on Organic Reactivity (ESOR-8), September 1-6, 2001, Cavtat (Dubrovnik), Croatia, Programme and Abstracts], str, 202 (PB18.) (Avtorji: U. Groselj, A. Drobnic, S. Recnik, J. Svete, B. Stanovnik, A. Golobic, N. Lah, L Leban, A. Meden, S. Golič-Gr-dadolnik.) Stereoselective 1,3-Dipoiar Cydoaddition Reactions to Methyl (S)-3-[(E)-Cya-nomethylidene]-2-oxotetrahydrofuran-5-carboxylate. 8lfr European Symposium on Organic Reactivity (ESOR-8), September 1-6, 2001, Cavtat (Dubrovnik), Croatia, Programme and Abstracts, str, 222 (PB38.) (Avtorji; S. Pire, M. Škof, S. Rcčnik, J. Svete, L. Golič, A Golobic, S, Golič-Grdadolnik, B. Stanovnik.) Regio- and Stereoselectivity of 1,3-Dipolar Cycloaddilions to (lZ)-Arylmet-hylidene-3-pyrazolidinone-I-azomethine I mines. 8"1 European Symposium on Organic Reactivity (ESOR-8), September 1-6,2001, Cavtat (Dubrovnik), Croatia, Programme and Abstracts, str. 235. (Avtorji: ). Svete, C, Turk, B. Stanovnik.) Synthesis and Transformations of Ethyl 3-DimethyIamino-2-(indol-3-yl)prope-noate. XXVll Convegno Nazionate delta Divisione di Chimica Organica, Trieste, 3-7 settembre 2001. Atti, Trieste: Universita di Trieste, 2001, str, PQ38. (Avtorji: R. )akše, j. Svete, B. Stanovnik.) An Extension of Ring-Switching Methodology; Synthesis of Substituted l-Pyri-dazmiyl-lHl,2,3-triazole-4-carboxylates. XXVI1 Convegna Nazionate delta Divisione d i Chimica Organka, Trieste, 3-7 settembre 2001. Atti. Trieste: Universita di Trieste, 2001, str. P106, (Avtorji: S. Rcčnik, J. Svete, B. Stanovnik.) 3-Ben2oylamino-4-dimethylamino-3-btiten-2-one ill the Reactions with Various N- and C-Nucleophilic Compounds. XXVII Convegno Nazionale delta Divisione di Chimica Organica, Trieste, 3-7 settembre 2001. Atti. Trieste: Universita di Trieste, 2001, str. P175. (Avtorji: U. Bratušek, J. Svete, B. Stanovnik.) 2D NMR Structural Characterization of Alkyl Indolizine-3-carboxylates: Aza-Wolff Rearrangement of Quinolizine-3-diazonium Tet rafluorobo rates. Frontiers of biomolecular NMR - five years of Slovenian NMR centre, Ljubljana, Slovenia, February 16-17, 2001 : Book of Abstracts, 2001, str. 48. (Avtorji: S. Rečnik, J. Svete, B. Stanovnik.) Študij 1,3 dipolarnih cikloadicij na l-acil-5-(2)-(cianometiliden)-3-meti]imida-zol id in -2,4 -d ion - sinteza spirohidantoinskih derivatov, Slovenski kemijski dnevi 2001, Maribor, 20. in 21. september 2001, Zbornik referatov s posvetovanja, str. 224-229. (Avtorji: U. Grošelj, A. D robni č, S. Rečnik, j. Svete, B. Stanovnik, A, Golobic, N, Lah, L Leban, A. Meden, S, Golič-Grdadolnik.) Sinteza in transformacije etil in metil 3-dimetilamino-2-(indol-3-il)propenoata, Slovenski kemijski dnevi 2001, Maribor, 20. in 21. september 2001, Zbornik referatov s posvetovanja, str. 254-259. (Avtorji: R. Jakše, S. Rečnik, J. Svete, B. Stanovnik.) Stereoselektivne 1,3-dipolarne cikoadicije na metil (i>}-3-[(E)-cjanometili-den]-2-oksotetrahidrofuran-5-karboksilat, Slovenski kemijski dnevi 2001, Maribor, 20, in 21. september 200i, Zbornik referatov s posvetovanja, str. 260-263. (Avtorji: S. Pire, S. Rečnik, M. Škof, J. Svete, L Golit, A. Meden, B. Stariovnik,} Sinteze stabilnih azolopirmidinoni diazonijevih soli in njihove pretvorbe v metil l-(azolil)-lJ-f-I,2,3-triazo]-4-karboksiIate, Slovenski kemijski dnevi 2001, Maribor, 20. in 21. september 2001, Zbornik referatov s posvetovanja, str. 264269. (Avtorji: B. Japelj, S. Rečni k, J- Svete, B. Stanovnik.) Priprava (E)-3-benzailamino-4-ciano-2-okso-3-butena in na dalj ne reakcije z nitril imini in nitril oksidi, Slovenski kemijski dnevi 2001, Maribor, 20. in 21. september 2001, Zbornik referatov s posvetovanja, str. 280-283. (Avtorji: U. Bratošek, J. Svete, A. Meden, B. Stanovnik.) Etil (Z)-2-ftaloilimino-3-(dinictilamino)propenoat kot reagent za sintezo a,b-ne nasičenih aminokislin in lic t ero cikličnih spojin. Slovenski kemijski dnevi 2001, Maribor, 20. in 21, september 2001, Zbornik referatov s posvetovanja, str. 296-299. (Avtorji: D. Bevk, S. Reč ni k, J. Svete, B. Stanovnik,) 1,3-Dipolarne cikloadicije arilmetiliden in cianometiliden substituiranih azolidi-n on ov, Slovenski kemijski dnevi 2001,Maribor,20.in 21.9.2001, Zbornik referatov s posvetovanja, str. 300-305. (Avtorji: J. Svete, T. Bratož, U. Bratušek, A. Drobnič, U. Grošelj, P. Grum, S. Pire, M. Škof, C. Turk-Jelen, B. Stanovnik.) Nov primer a za Wolffove premestitve: transformacija 4-oksokinolizin-3-diazonijevih tetrafluoroboratov v indolizin-3-karboksilate, Slovenski kemijski dnevi 2001, Maribor, 20. in 21. september 2001, Zbornik referatov s posvetovanja, str, 306-310, (Avtorji: S. RečnikJ, Svete, B, Stanovnik.) Sinteza in pretvorbe etil 3-(dimelilamino)-2-{[l,3-dioksoindan-2-iliden)meti-l]amino}prop-2-enoala, Slovenski kemijski dnevi 2001, Maribor, 20, in 21-september 2001, Zbornik referatov s posvetovanja, str. 323-326. (Avtorji: K Bevec, L. Jukič-Soršak, J. Svete, B. Stanovnik.) Reakcije metil 2-(benziIoksikarbonil)amino-3-dimetilaminopropeiioata s subs t it u i rani m i 3-aminopiridazini, Slovenski kemijski dnevi 2001, Maribor, 20. in 21, september 2001, Zbornik referatov s posvetovanja, str. 327-332. (Avtorji: T. Kočar, S. Rečnik, R. Toplak, J. Svete, B. Stanovnik.) Sinteze in pretvorbe mono in di(dimetilaminometilen) derivatov 1,3-acetondi-karboksilatov in sorodnih spojin, Slovenski kemijski dnevi 2001, Maribor, 20. in 21. september 2001, Zbornik referatov s posvetovanja, str. 333-338. (Avtorji: S. Zupančič, J. Svete, B. Stanovnik.) Fotokemična pretvorba dietil (E)-4-[2-[2-(teri-butoksikarbonil)vinilJfenil]-2,6-dimetil-l,4-dihidropirid in -3,5-dikarboksilata, Slovenski kemijski dnevi 2001, Maribor, 20, in 21. september 2001, Zbornik referatov s posvetovanja, str. 339-342. (Avtorji: L Simonič, S. Zupančič, L. Golič, B. Stanovnik.) Syntheses and transformations of mono and di(dimethylaminomethylene) derivatives of 1,3-acetonedicarboxylatcs and related compounds, XXXI. Krkine nagrade. Novo mesto; Krka, 2001, str. 35. (Avtorji S. Zupančič, mentor B. Stanovnik) Sinteze aplisinopsi novih analogov, Pretvorbe 5-[(dimeti1amino)metiliden]imid azo|[din,2,4-dionov in sorodnih spojin (Synthesis of aplysinopsin analogs, Reactions of 5[dimethylamino)methylidene]-imidazolidine-2,4-diones and related compounds). XXXI. Krkine nagrade. Novo mesto: Krka, 2001, str. 60. (Avtorji V. Krose 1 j, mentorja B. Stanovnik, J. Svete) Saša Svetina članki Mielin-like protrusions of giant phospholipid vesicles prepared by electroformation. Colloid Surface A, 181 (2001), str, 315-318, (Avtorji: V. Kralj-Iglic, G, Gomtš-ček, J. Maj hen c, V. Arrigler, S. Svetina.) Shapes of nearly cylindrical, axisymmetric bilayer membranes. Eur. Phys. ). E 6 (2001), str. 91-98, (Avtorji: B, Božič, V. Heinnch, S. Svetina, B. Žekš,) Fractional occurrence of defects in membranes and mechanically driven intcrlc-afiet phospholipid transport. Phys. Rev. E 64 (2001), str. 051913+10. (Avtorji: R. M. Raphael, R. E. Waugh, S. Svetina, B. Žekš.) Rudi Šeligo samostojne knjižne izdaje Dve drami -Razveza, Kamenje bi zagorelo. Založba Obzorja, Maribor 2001. važnkiSe revialne objave Samota in akcija. Nova revija, št, 225-227, letnik XX, Ljubljana 2001, Štiri poglavja iz romana Izgubljeni sveženj. Nova Tevija, št, 230-231, letnik XX, Ljubljana 2001, Prva velika bitka. Nova revija, št. 232-233, letnik XX, Ljubljana 2001. Knjiga v rokah poslancev. Ampak, št. 8-9, letnik 2, Ljubljana 2001. a ntologl| e v tuj ih j ezi ki h Sovremennaja stovenskaja proza, poezija, drama (Vse k tučšemu - Uslišani spomin, novela), Literae Sbvenicae, Slovene Writers'Association, Ljubljana 2001, Antologija novije sfovcmte pripovjetke (Hljeb - Hleb), Buybook, Sarajevo 2001, Die Zeit der kurzen Geschichte. Drava, Celovec 2001, važnejša intervjuja (razgovora) Izgubljeni sveženj v koioseju. Ampak, št. 2, letnik 2, Ljubljana 2001. Kultura v procesu osamosvajanja (Pogovor v studiu ob 17-ih). Nova revija, št. 234235, letnik XX, Ljubljana 2001. Alenka Šel i h poglavje ali samostojni sestavek v strokovni knjigi Kazniva ravnanja v zvezi s proizvodnjo in uporabo farmacevtskih proizvodov in problemi odgovornosti zanje. Medicina in pravo. Reberšek-Gorišek Jelka, Fl is Vojko (ur), Splošna bolnišnica Maribor 1999, str. 29-38, The prosecution process and the (changing) role of the prosecutor. Crime and criminal justice in Europe. Strasbourg, Council of Europe 2000, sir. 93-108. Predgovor, Uvod. Kučni red kaznenih zavoda kao odraz us merjenja zavodai Žene i kazna zatvora. Grozda nie Velinka, Šelih Alenka (ur.). Pravni fakultet Sveuči-lišta u Rijcci, Rijeka 2001, str. 1,3-4,67-84. RAZPRAVE IN ČLANKI Pravni vidiki obveznega cepljenja. XI. srečanje pediatrov v Mariboru z mednarodno udeležbo. Kržišnik Ciril (ur.). Ljubljana, Slovenska pediatrija 7/2000/ SuppLl. Bringing West-and-East European experiences together. Amsterdam, European journal of Criminal Policy and Research 9/2001/3, str. 337-338. Razhajanja medpoklicnoetičnhni in pravnimi normami (teze). Ljubljana, Zdravniški vestnik 70/2001/9, sir. 463-464. drugi ČLANKI ali sestavki Prvi kongres Evropskega kriminološkega združenja. Lausanne, Švica, 6, - 9.9.2001, Ljubljana, Pravna praksa 20/2001/28, str. 31-32. Slavnostni govor (na podelitvi Prešernovih nagrad študentom) prof. dr. Alenke Šelih. Objave Univerze, Ljubljana 2001/2, str. 9-10. UREDNIK Materialno kazensko pravo. Splošni det. Judikatura slovenskih sodišč. Šdih Alenka, Korošec Damjan (ur.). Ljubljana, ČZ Uradni list Republike Slovenije 2000, 161 str. Žene i kazna zatvora. Šelih Alenka, Grozdanič Velinka (ur.), Pravni fakultet Sve-učilišta u Rijeci, Rijeka 2001,218 str. Vodopivec Kalja (str.298). Enciklopedija Slovenije, 14. knjiga, MK, Ljubljana 2000, Biba Teržan znanstvene razprave Dolgoživ spomin - preži tki halštatskega obredja v pustnih šegah na Slovenskem? V: Arheološki vestnik 52,2001, str. 207-219, Richterin und Kriegsgöttin in der Halls t at t zeit. Versuch einer Interpretation. V: Prähistorische Zeitschrift 76, 2001, Str. 74-86, RECENZIJA S. Kurz, Bestattungsbrauch in der westlichen Hallslattkultur. V: Prähistorische Zeitschrift 76, 2001, str. 237-239. Miha Tišler KNJIGA Reminiscence in razmišljanja. Družina, Ljubljana 2001,201 str. monografija Tautomerism of Heterocycles. Six-Membered Heterocycles: Part I, Annular Tau-tomerism. V: Advances in Heterocyclic Chemistry, SI (2001), str. 253-303. Academic Press, San Diego, ZDA. (Avtorji: Branko Stanovnik, Miha Tišler, Alan R. Katritzky, Olga V. Denisko.) ČLANKI Higher Education - Private versus State, V: Universities in Europe, (2001), str. 7079. Academia Scienliarum et Artium Europaea, Dunaj. Vzroki globalne ekološke krize in možnosti za trajnost ni razvoj. Oko lj ska vzgoja, 3 (2001), Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, str. 21-25. Prednosti in slabosti državnega in privatnega visokega šolstva. V: Razvoj visokega šolstva v Sloveniji, SAZU, Ljubljana 2001, str. 251-255. Miha Tomaževič Some aspects of experimental testing of seismic behavior of masonry walls and models of masonry buildings, I SET journal of Earthquake Technology, 37 (2000) 4, str. 101-117. Protupot resna obnova postoječih zidanih grade vina, Grade vinar, 52 (2000) 11, str. 683-693. Seismic assessment and retrofit of masonry structures. V: Proceedings of international workshop on seismic reconstruction, repair and retrofitting, The Gujarat State Disaster Managment Authority, Ahmedabad, Indija, 2001, str. 70-79. V: Seismic assessment and upgrading of existing structures, M.Rado-ux, O. Lateltin, P. Tissieres, uredniki, Institut Universitaire Kurt Bosch, Sion, Švica, 2001, str. 87-96. Einfluenza delte vibrazioni indotte dal traffico sir edifici in m ura t ura in pietra di valore storko. V: Vibrazioni indotte sui fabbricati dal traffico veicolare in contesto urbano, P. Casarin, A. Ciotti, urednika, Reg ione del Veneto-Giunta Regionale, Dolo, Italija, 2001,str. 113-124. (Avtorji: A. Žnidarič, M. Tomaževič, I. Klemene, I. Lavrič.) Jože Toporišič KNJIGE Slovenski pravopis. - SAZU in ZRC SAZU, Ljubljana 2001, XV + 1805 str.; glavni avtor pravil in prvoimenovani član uredniškega odbora SP 1 Pravila ter predsednik Komisije za sestavo slovarskega dela, hkrati predsednik uredniškega odbora za slovarski del; tudi redaktor (gl. Shema zgradbe slovarskega sestavka. Shema zgradbe slovarskega sestavka. - Slovenski pravopis 2001, notranji ovitek). Simpozij Slovenska lastnoimenskost. Zbornik s simpozija'99 v Piše ca h. - Novo mesto 2001,204 str; urednik. France Žagar, Slovenska slovnica in jezikovna vadnica. 10., pregledana in dopolnjena izdaja. -Obzorja, Maribor 2001,360 str. (20-odstolni avtorski delež). ItAZPRAVl Ženske oblike 500-ih najpogostnejiih priimkov v S/o vem; i. - Simpozij Slovenska lastnoimenskost... 2001, str. 5-20. (Sinopsis v slovenskem in angleškem jeziku, povzetek v anleščini.) Slovaropisna pravila. - Slovenski pravopis 2001, str. 211-231. Članki in zapisi Spremna beseda 11, - Slovenski pravopis 2001, str. Vil -X. Vsi slovarski sestavki zaimkov, predlogov, predpon, pripon, popon in vseh vrst obrazil. - Slovenski pravopis 2001, na ustreznih abecednih mestih. Shema zgradbe slovarskega sestavka. - Slovenski pravopis 2001, notranji ovitek, str. I in IV. Zbornik Slovenska lastnoimenskost s simpozija v Pišecah. - Simpozij slovenska lastnoimenskost, 2001, str. 199-201. Anton Grad, Vladimir Pogačnik, Florence Perko Gregot: Francosko-slovenski in slovensko-francoski slovar, Ljubljana 2001, str. 375-390: Les caractéristiques principales de la langue Slovène, Anton Grad, Italijansko-si ovens k i in slovensko-italijanski moderni slovar. -Ljubljana 2001, str. 227-242: Carrateristiche principal! della lingua si oven a. Jože Trim tel j 19 objav, med njimi: Elderly suicide in Slovenia. In: de Leo D. (ed.) Suicide and euthanasia in older adults: a transcultural journey. Seattle: Hogrefe and Huber Publishers, 2001, str. 77-SS, (Avtorji: O. Grad Tekavčič, A. Kogoj, ). Trontelj.) The "new" biotechnology gives rise to concern, In: Kornhauser A, DaSilva E, editors. Biotechnclogicai intellectual property at universities: scientific, technological, economic, legal and ethical aspects, Proceedings of the UNESCO workshopexpert meeting 1CCS (International centre for chemical studies); 2001 Feb 21-24; Ljubljana. Ljubljana: Littera Picta, 2001, str, 17-27, Primerjava s placebo m v psihiatričnih raziskavah zdravil - etična napaka? Isis, 2001, vol. 10, str. 44-45. Drago Tršar SKUPNA RAZSTAVA Galerija Kambič, Metlika (skupaj z Andrejem Jemcem), 23. 11.2001-27. 1.2002. SKUPINSKE RAZSTAVE: Razstava Prešernovih nagrajencev, Kranj. Viški Salon, Ljubljana, Družina v dvajsetem stoletju, Umetnostna galerija, Maribor. Galerija kulturnega centra Ivana Vipotnik, Velenje, MGLC&umetniki- Mednarodni grafični center, Ljubljana. postavitev skulvtuiie pred novim upravnim poslopjem btc v ljubliani-tema: KATEDRALA DRUŽINE. Ivan Vidav Heronovi trikotniki z racionalnimi težišcnicami. Obzornik za matematiko in fiziko 48 (2001), str. 96-108, Anton Vratuša Objavil; Vrt spominov in tovarištva. Šiftarjev zbornik. Pravo, narod, kultura, Maribor 2001, str, 379-401, Sourednik: L Šiftarjev zbornik Pravo, narod, kultura. Maribor 2001. izdajatelja: Pravna fakulteta Univerze v Mariboru, Maribor in Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija, Petanjci 19, Prekmurje. Igor Vrišer KNJIGE Uvod v geografijo. 7. dopolnjen natis. Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, Ljubljana, 2002, str.1-414 + 2 priloženi karti. razprave Slovenske regionalizacijske dileme. Goriška pokrajina. Inka Štrukelj (UR). Goriška pokrajina. Forum za Goriško, Nova Gorica 2000, str 29-40 + 7 kart. Trbovlje (str.317-318) 13. knjiga, Zagorje ob Savi (str. 26) 14. knjiga, Zasavje (str. 72-73), 15. knjiga. Enciklopedija Slovenije, MK, Ljubljana. Marijan Zadnikar Romanske cerkve v Sloveniji, II.-13. stoletje. Družina, Ljubljana 2001, 107 str., ilustr. Samostan Stična in njegove znamenitosti, Družina, Ljubljana 2001,320 str,, ilustr, Stiski samostan - umetnostni vodnik. Stična 2001, slovensko, nemško, francosko, italijansko, angleško, špansko. Franc Zadravec hazprava Gi5 in prostor. V: Slovenska književnost ITT. Ljubljana 2001, str. 3-17. Studiu Src Mi? pege - Herzflecken. V; Lipuš lesen. K lagenfu rt/Celovec 200], str. 137-149. Slavko G rum, Dogodek v mestu Gogi. V: Dogodek v mestu Gogi, Slavko G rum. Slavnostna izdaja ob stoletnici umetnikovega rojstva. Knjižnica Mirana Jar-ca. Novo mesto 2001,str. 181-184. Vanek Šiftar, Pesnik, Šiftarjev zbornik. Maribor 2001, str. 331-336. KRITIKA Pomembna knjiga o prekmurskem pesništvu. Franci Just, Med verzuško in pesmijo. Poezija Prckmurja v prvi polovici 20. stoletja. Sodobnost. Ljubljana 2001, str. 1186-1189. Ciril Zlobec POEZIJA Poletni sam ogovori na Krasu (Deset sonetov: 1. Raziskovanje sebe, 2. Iz edenskih vrtov otroštva, 3. Poraženec in zmagovalec, 4, Spet še en dan, 5. Po človeški meri, 6. Rojevanje pesmi, 7. lidina večnost, 8. V avgustovskem soncu, 9. Beseda - čisto ogledalo, 10. Nori orkester). Revija Dvatisoč, 2001, št. 5-10, str. 137-139. Dvomi 1. - 10. (Deset sonetov). Sodobnost 2001, št, 4, str. 417-422. proza Na Trst! Zbornik Tržaška knjiga, Slovenska matica 2001, str. 229-232. ESEJISTIKA L a poesia dell'io (plus devet pesmi v ilustracijo eseja), p rev. Miran Košuta. La battana, Reka 2001, št. 135, str. 10-23. Zgodovinsko aH sodobno branje Tomizzet Zbornik To m izza i mi - Ibmizza e noi - Tomizza in mi, Umag 2001, str. 72-73. Virgil Šček - osebnost mojega otroštva. Zbornik Življenje in delo primorskega krščanskega socialca Virgila Ščcka, Annales, ZRS Koper 2001, str. 13-21. Svobodni in zmedeni v globalni civilizaciji. Zbornik Jaz, čas in zgodovina, založba Nova revija 2001, str. 647-653. Robert Zoreč Integrins: the missing link. J. Physiol. (Lond) (2001) 530.1:1. (Avtorji: A. C, Hrum-b&ck, R, Zoreč, in W. J, Betz.) Intergranule Fusion In Rat Pars Intermedia. Image Analysis & Stereo logy 2001.20: 79-85. (Avtorji: K. Košmelj, A, Cedilnik, P. Vera nič, G. Zupančič, M. Rupnik, L- K. Bobanovičm R. Zoreč.) Modeling Excess Retrieval In Rat Melanotroph Membrane Capacitance Records. biophysical Journal. 2002,82, str. 226-232. (Avtorji: J. Poberaj, M. Rupnik, M. Kreft, S. K. Sikdar, R. Zoreč.) Mitja Zupančič izvirni znanstveni članek Asociacija Salicetum waldsteinianae Beger 1922 v jugovzhodnih apneniških Alpah (Slovenija). Razprave IV. razreda SAZU, 42-2, Ljubljana 2001, str. 275-310. (Avtorja: M. Zupančič, V. Žagar.) strokovna članka Ob osemdesetletnici botanika Ernes t a Mayer j a. Razprave IV. razreda SAZU, 42-2, Ljubljana 2001, str. 7-38. (Avtorja: T. Wraber, M, Zupančič.) Vegetacijska raziskovanja G. Tomažiča tta Notranjskem Snežniku, Hladmkia, 12, Ljubljana 2001, str. 29-36. Hoštjan Žekš Uniplanar Smectic Phases in Free-Standing Films - Plrys. Rev. L 62 (2000), str. 3758-3765. (Avtorji: B. Rovšek, M. Cepič, B. Žekš.) Shapes of Nearly Cylindrical, Axisyrnmetric Bilayer Membranes - Eur, Phys. J. E 6 (2001), sir. 91-98. (Avtorji: B. Božič, V. Heinrich, S. Svetina, B. Žekš.) The Deposition of AgCl into Tubules of the Human Tooth Dentine - J. Phys, D, Appl. Phys. 34 (2001), str. 852-856. (Avtorji: A. Levstik, J. Leskovec, C. Filipič, Z. Kutnjak, B, Žekš, M. Kordaš.) Reentrant Ferroelectricity in Liquid Crystals - Phys. Rev, Lett. 86 (2001), str. 30483051. (Avtorji: D, Pociecha, E- Gorecka, M. Cepič, N. Vaupotič, B, Žekš, D. Kardas, J. Mieczkowski.) Piezoelectricity and Piezoelectricity: The Reason lor the Reach Variety of Phases in Ant ¡ferroelectric Smectic Liquid Crystals - Phys. Rev. Lett. 87 (2001), str. 085501-1-4. (Avtorji: M. Cepič, B. Žekš.) Positional, Reorientational, and Bond Orientational Order in DNA Mesophases - Phys. Rev. Lett. 87 (2001), str. 218101-1-4. (Avtorji: V. Lorinan, R. Podgornik, B.Žekš.) Fractional Occurrence of Defects in Membranes and Mecanicaily Driven In ter leaflet Phospholipid Transport - Phys. Rev. E 64 (2001), str. 0519131-10. (Avtorji: R. M, Raphael, R, E, Waugh,S. Svetina, B. Žekš,) V nameri, da bi Letopis čimbolj približali letopisom evropskih akademij, so bili člani SAZU zaprošeni, naj posredujejo za Letopis samo tehtnejše prispevke po lastnem izboru. Kot it' vidi, so posamezni člani ravnali po svoji presoji: bodisi prikazali le povzetek, bodisi popolno bibliografijo. Tajniki razredov in člani redakcije (Lidija Andolšek - Jeras, Kajetan Gantar in Marjan Kordaš) so upoštevali želje članov, zato je bibliografija neenotna. Popolne bibliografije članov SAZU so v računalniških zbirkah in v specializiranih objavljenih bibliografijah, NOVI ČLANI I. RAZRED_za zgodovinske in družbene vede RAJKO BRATOŽ Raj ko Bratož je po svoji izvolitvi za izrednega člana SAZU pokazal izredno delavnost, ki je vidna tako v njegovem znanstvenem, uredniškem in organizacijskem delu. V znanstvenem deiu naj omenim objavo 2 monografij (11 christianesimo aquileiese pritna di Constantino /557 str./ in Grška zgodovina) in še čez 20 obsežnih znanstvenih razprav, številne ocene in gesla v enciklopedijah. V tem času je bil organizator in vodja dveh mednarodnih simpozijev, Ilirik in severozahodna Italija v po-znorimski dobi in Slovenija in sosednje dežele med antiko in karolinško dobo, sodeloval je še pri pripravah drugih dveh, na vseh je imel odmevna predavanja in bil vodja sekcije. Pri obeh slovenskih simpozijih je bil tudi urednik publikacij predavanj, ki so obsegala čez 1000 strani. Prav tako je sodeloval pri postavitvi muzejskih razstav, ki so spremljale simpozije, tako v Ljubljani in Čedadu. V svojem drugem znanstvenem delu je sistematično nadaljeval z raziskovanjem zgodnjega krščanstva na našem prostoru. Če so bile njegove študije pred 1995 namenjene predvsem času pred Konstantinom, se je sedaj posvetil obdobju po njem. Tako je obravnaval predvsem preživetje antičnega krščanstva na našem prostoru v pozni antiki, vlogo Ogleja pri pokristjanjevanju Slovanov, njihove misijonske metode med pogani, vlogo koncila v Čedadu in sinode v Rimu leta 680, zgodovino oglejskega patriarhata in druge številne teme, ki zadevajo čas propada antike, preseljevanja narodov in prihoda Slovanov, Na) samo še omenimo, da je zgledno vodil zgodovinski oddelek I. razreda SAZU in bil od 1999 tudi njegov tajnik. Vse navedeno samo dokazuje, da je Raj ko Bratož danes vodilna in mednarodno uveljavljena osebnost, poznavalec kasne antike in zgodnjega krščanstva od Ogleja do Sirmija in naš najodličnejši poznavalec celotne antične zgodovine. Skupščina SAZU je Rajka Bratoža 7. 6, izvolila za rednega člana. Stefie Gabrovec TINE HRIBAR Dr- Tine Hribar, redni prolesor za fenomenologijo in filozofijo religije na filozofski fakulteti, je v času od izvolitve za izrednega člana SAZU spomladi 1995 do zdaj pripravil za tisk štiri samostojna knjižna dela. Dve od teh sla že izšli, drugi dve pa sta v tisku. Izšlo je obsežno temeljno delo Fenomenologijo II (SM, Ljubljana, 1995, 698 str), v kateri podaja avtor celovit prikaz in oceno Heideggerjeve, Levinasove, Lacanove in Der-ri daje ve misli. Druga knjiga je kulturnozgodovinska analiza poosamo-svojitvenega dogajanja v Sloveniji in nosi značilen naslov Slovenci kot nacija (Enotnost, Ljubljana, 1995). V tem delu skuša avtor na izviren način ovrednotiti razmere na Slovenskem potem, ko smo si kot narod priborili svojo državo. Dr. Hribar ima v tisku še dve samostojni knjižni deli. Tik pred izidom je Onto-teo-logija, ki vsebuje izbrana poglavja iz filozofije religije, se pravi iz tematike, ki je zdaj ponovno v središču duhovnega in družbenega dogajanja. Poleg te knjige ima avtor v tisku študijo Die Anwesetiheit und das Unscheibare; ta bo izšla pri znani založbi Alber iz Freiburga. V zadnjih petih Jetih je dr. Tine Hribar objavil čez dvajset obsežnih filozofskih razprav v znanih revijah, kot so Phainomena, Pol igra ti in Dignitas ter v drugih strokovnih revijah. Z več kot desetimi referati je sodeloval na domačih in mednarodnih simpozijih. Omenimo naj lc nekatere, ki so bili še posebej deležni pozornosti. Z referatom je sodeloval na posvetovanju SAZU Ob 50-letniči Splošne deklaracije OZN o človekovih pravicah (1999) in na posvetovanju SAZU Strategija razvoja znanstvenoraziskovalne dejavnosti v Sloveniji (2000). Izven Slovenije šteje med najbolj odmevne mednarodni simpozij Zur hermeneutisehen Phanomenologie von Sem and Zeit (1998). Vzporedno z izvirnimi filozofskimi teksti je avtor objavil Eudi Številne pre vode Descartesa, Husserla, Heideggerja Le vin asa, Derridaja, M ari on in drugih. Vodil je tudi prevajanje glavnega Heideggerjevega dela Bit in čas (SM, Ljubljana, 1997), ki pomeni za Slovence kullumi dogodek prvega reda. Skupščina SAZU je 7.6, izvolila dr, Tineta Hribarja za rednega člana. Veijko Rus, Anton Vratuša, Zdravko Mlinar JOŽE MLINARIC Jože Mlinaric, rojen 13. 3. 1935 v Mariboru, je diplomiral v I.j ubija ni iz klasične filologije (19fi 1) in iz zgodovine (1969). Štiri leta (J961-1965) je učil na gimnaziji, najprej na Ravnah, potem v Novem mestu. 25 let je delal v arhivu (1965-1990), najprej v Novem mestu, nato v Pokrajinskem arhivu v Mariboru. Leta 197S je doktoriral na ljubljanski Filozofski fakulteti. Leta 1990 je postal redni profesor za zgodovino fevdalizma na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Znanstveno delo je posvetil najprej Dolenjski, potem pa Štajerski. Evidentiral je starejše gradivo in izdelal diplomat arij za mariborsko zgodovino do srede 16. stoletja. Predvsem pa je v svoje delo zajel naše samostane, zlasti kartuzijanskc in cistercijanske. Pokojni akademik dr. Bogo Grafenauer je v oceni Mlinaričevega dela poudaril, da je prikazal samostane v celoti, kot organizme zemljiške posesti in cerkvenega življenja, in podčrtal pomen samostanov za kulturno življenje. »Mlinaric je postal najpomembnejši zgodovinar samostanov in samostanskega življenja pri nas, zgodovinar širokega slovenskega kulturnega razvoja na slovenskih tleh.« To delo je široko odmevalo tudi v evropskem znanstvenem svetu. 6.6. 1995 je bil dr. Jože Mlinaric izvoljen za izrednega člana S A ZU. V naslednjih šestih letih je dr. Mlinaric z veliko zavzetostjo nadaljeval svoje delo in ga širil še na druga področja naše srednjeveške pa tudi poznejše zgodovine. Svoje bogate študije o razvoju samostanov, samostanskega Življenja in kulture je izpopolnil z novimi deli. Več kot tisoč strani obsega zgodovina stiske opatije (1136-1784), več kot tristo strani pa zgodovina marenberškega dominikanskega samostana (1251-1782).Dr.Mlinaric seje posebej posvetil zgodovini Maribora in njegove okolice. Med deli te vrste je treba omeniti razprave o mariborskih Judih, ki segajo do njihovega izgona 6.1.1497 - in dragoceno pregledno sliko vinogradništva na ožjem mariborskem območju od prvih omemb v enajstem stoletju pa vse do katastrofalnega pojava trtne uši v osemdesetih letih 19. stoletja. Ob upoštevanju vse te bogate dejavnosti je Razred za zgodovinske in družbene vede predložil izvolitev Jožeta Mlinarica za rednega člana S AZU. Skupščina S AZU je 7. 6. izvolila dr. Jožeta Mlinarica za rednega člana. Vasilij Melik BIBA TERŽAN Biba Teržan, rojena 1947, je diplomirala 1971, magistrirala 1975, doktorirala 1986, vse iz arheologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Od 1972 je tam asistent, od 1994 redni profesor. Leta 1989 je bila izvoljena za profesorja na Freie Universität v Berlinu, kjer predava še danes, Za diplomsko nalogo je dobila Prešernovo študentsko nagrado, leta 1991 pa nagrado Sklada Borisa Kidriča. 1992 je bila imenovana za dopisnega člana Nemškega arheološkega inštituta v Berlinu. Izdala je tri monografije Most na Soči I-U, Starejša železna doba na Slovenskem Štajerskem in Depojske najdbe bakrene in bronaste dobe na Slovenskem III, ki so temeljne za razumevanje bronasle in železne dobe Slovenije in so bile s priznanjem ocenjene v vodilnih evropskih revijah. Napisala je nad 50 razprav v domačih in pretežno inozemskih znanstvenih revijah in zbornikih ter številne ocene in gesla v enciklopedijah. V njih je odkrivala vplive zgodovinskih kultur Mediterana na železno dobo vzhodnoalpskega, panonskega in balkanskega pros- tora, Novost so njene analize grobnih pridatkov in njihovega sestava, s katerimi raziskuje grobni kult, ugotavlja družbeno strukturo železo dob nega prebivalstva in mesto posameznika v njej. Študije Teržan ove kažejo suvereno poznanje celotne bronaste in železne dobe Srednje Evrope in Balkana, njuni vpetosti v zgodovinski svet Mediterana in Kavkaza, Z novimi originalnimi metodami je poglobila tudi povednost prazgodovinskih virov. S tem je tudi pomembno razširila zgodovinsko podobo železne dobe ne samo Slovenije, ampak celotnega alpskega prostora, Podo-navja in Balkana. Izkopavala je v Stični, sedaj pa vodi mednarodno izkopavanje v Monkodonji (ls t raj, ki ga financira Deutsche Forschungsgemeinschaft. S svojim delom se je Teržanova v prazgodovinski arheologiji bronaste in železne dobe danes evropsko uveljavila. Za področje od Vzhodnih Alp do Podo-navja in Balkana velja za največjo avtoriteto. Posebna vrednost in originalnost njega dela sta, da je odkrila dragocene povezave našega prostora z zgodovinskimi mediteranskimi kulturami, ki se kažejo ne le v materialni kulturi, ampak tudi v duhovno-religioznem svetu. Biba Teržan je gotovo v vrhu listih, ki so pomembno uveljavili slovensko arheologijo v mednarodnem svetu. Skupščina S AZU je 7.6. izvolila Bibo Teržan za izredno članico. Stane Gabrovec WOLFGANG L. GOMBOCZ Wolfgang L, Gombocz, rojen 28, 9. 1946 v Laafeldu/Potmi (avstrijska Štajerska), je profesor zgodovine filozofije na univerzi v Gradcu. Temeljni področji njegove dejavnosti sta antična in zgodnjesrednjeveška fdozofija, s poudarkom na platonizmu in neoplalonizmu ter pat ris tiki in zgodnji sholastiki. S teh po- dročij je tudi njegova glavna knjiga Die Phtiosophie der ausgehenden Antike unddesfriihen Mittelalters, ki je leta 1997 izšla pri uveljavljeni nemški založbi Beck. To Gomboczo-vo obsežno delo (513 strani) je v zbirko reprezentativne Zgodovine filozofije uvrstil znani miinehenski zgodovinar filozofije Wolgang Rod. Celotna Gomboczova bibliografija obsega 14 knjig, 120 razprav in esejev ter 55 recenzij. Posebej velja poudariti Internacionalno bibliografijo avstrijske fdozofije v petih zvezkih (1978-1992). Značilno za prof, Gom-boeza je, da kljub miselni osredotočenosti na temeljna filozofska vprašanja s svojo dejavnostjo pokriva različna področja, tudi na mednarodni ravni. Kot predavatelj je gostoval na univerzah v Tucsonu (ZDA), Insbrucku, na Dunaju in v Pečaju, Večkrat je predaval tudi na oddelku za filozofijo Filozofske fakultete v Ljubljani in na Pedagoški fakulteti v Mariboru, na svoji matični univerzi pa omogoča podiplomski študij slovenskih študentov filozofije. Kot predavatelj filozofije na graški univerzi je prof. Gombocz naslednik ustanovitelja pred met nos t ne teorije Alexisa MeLnonga, katerega najbolj priljubljen učenec in sodelavec je bil France Veber, o čemer priča to, da mu je podaril svojo osebno knjižnico, ki jo danes hrani filozofski oddelek Filozofske fakultete ljubljanske univerze. Prof. Gombocz je sodeloval pri novem kalalogiziranju Meinongovih knjig, pri pripravi Meinongove in Vebrove popolne bibliografije in soorganiziral tri mednarodne simpozije o Francetu Vebru, leta 1986,1986 in 1990. Vrh te dejavnosti je bil mednarodni kongres o Francetu Vebru leta 2000 v Celju, katerega glavni organizator je bil, udeležilo pa se ga je poleg slovenskih in avstrijskih referentov več ko sto udeležencev iz preostale Fvrope in Amerike, med njimi zelo vidni zastopniki predmet no s tne teorije, fenomenologi-je in kognitivne znanosti. Prof. Gombocz je ob svoji strokovni dejavnosti hkrati zelo aktiven med Slovenci na Štajerskem. Skrbi za ohranjanje zavesti o pripadnosti slovenskemu narodu ter za razumevanje med slovensko manjšino in večinskim narodom. Je soustanovitelj (1988) in član vodstva Kulturnega društva člen 7 za avstrijsko Štajersko, katerega cilj sta politično priznanje slovenske manjšine in uveljavitev pouka slovenščine. Društvo izdaja tudi revijo Signal, katere vodilni sodelavec je prof. dr. Wolfgang L. Gombocz. Skupščina SAZU je Wolfganga L. Gombocza 7. 6. izvolila za dopisnega člana. Tint.' Hribar EVGEN PUSIČ Rodil se je v Zagrebu 1, 7. 1916. Diplomiral je na Pravni fakulteti v Zagrebu in tam doktoriral 1939, Med leti 1946-1955 je bil pomočnik hrvaškega republiškega sekretarja za zdravstvo in socialno politiko. Na Pravni fakulteti v Zagrebu je bi! od 1955 najprej predavatelj, potem pa je leta 1965 napredoval do rednega profesorja za predmet upravna znanost. 1986 se je upokojil. Predaval je na številnih univerzah v Evropi, ZDA in drugod, med drugim na univerzi v Manches! ru, Berke-leyju, Philadelphias, Chicagu, Kopenhagnu, Padovi. Bil je znanstveni član (fellow) institucij: Institute ofSocial Studies, Den Haag, in Center for Advanced Studies in the Behavioral Sciences, Stanford. Kot gostujoči znanstvenik je deloval tudi v okviru Woodrow Wilson Center for Scholars. Bil je ekspert OZN za socialna vprašanja, svetovalec glavnega tajnika OZN za organizacijo tehnične pomoči v socialnih službah (1964-1965), član izvršnega odbora, podpredsednik in kasneje predsednik International Council on Social Wellfare (1956-1968), med 1976-1980 pa tudi predsednik Zveze republiških združenj za upravne znanosti in prakso. 1975 je postal izredni, ¡983 pa redni član Jugoslovanske (sedaj Hrvaške) akademije znanosti in umetnosti. Bil je tudi tajnik njenega Razreda za družbene znanosti, predstojnik Kabine I a za pravne, politične in sociološke znanosti Juraj Križanič. Sedaj je član njenega predsedstva. Objavil je 35 knjig in monografij, preko 1300 znanstvenih, strokovnih in preglednih člankov in recenzij idr. s področja upravne znanosti, sociologije in teorije prava, Za delo Lokalna zajednica je prejel nagrado Božidarja Adžija (i 965), za Upravne sisteme nagrado Službenega lista SFRJ (1985), za knjigo Društvena regulacija pa nagrado dr. Vladimirja Bakariča (1990). Nekatera druga njegova dela so še: Amertčka uprava (1954), Urban Government Jbr Zagreb (1968), Samoupravljanje (1968), Social Well/are and Social Development (1970), Problemi upravljanja (1971), Razvedenost i povezanost (1974), Order and Randomness in Cooperative Systems (1977), Upravna znanost. izbor radova (1995) idr. Za svoj prispevek k socialni politiki v svetovnem merilu je bil 1970 nagrajen z mednarodno nagrado Rene Sand, 1985 pa z republiško nagrado za življenjsko delo. Največji prispevek akademika Pusica - v svetovnem merilu - vidimo v tem, da je upravno znanost utemeljil na sistemski teoriji. S tem in ob tem pa je hkrati vtisnil svoj pečat tudi splošni teoriji družbenega razvoja. Njegova dela zajemajo izredno časovno in prostorsko širino, tako da vključujejo relevantna dejstva od predzgodovine in p red državni h oblik upravljanja do velike kompleksnosti sodobnih družb in držav. Vse to pa obvladuje s svojo razlago dinamike razvojnih procesov predvsem z vidika razmerij med diferenciacijo in integracijo v družbi, drŽavi in upravi. Njegovo preučevanje sega od podrobnega empiričnega raziskovanja problematike upravljanja v posameznih lokalnih skupnostih do primerjalnih analiz upravnih sistemov v mednarodnem merilu. Pomembna sta tako njegovo pojasnjevanje pravnih in socioloških razsežnosti sistemov regulacije na najbolj abstraktni ravni kot tudi operacionalizacija splošnih pojmov in uporaba matematično-statističnih metod, tako da je lahko uvedel merjenje sprememb v konkretnih okoliščinah, npr. na ravni občin. Pri vsem tem pa je prof. Pusič dolgoročno sicer uveljavljal razlagi o prehajanju od brezidejne afirmacije obstoječega k razumevanju nujnosti propadanja in nastajanja, vendar pa je hkrati vseskozi odpiral prostor za razjasnjevanje vloge volje in akcije ljudi. Sam osebno pa je ob vseh političnih spremembah v okolju dosledno ohranja] svojo kritično distanco. Prof. Pusič je več desetletij v številnih oblikah sodeloval s slovenskimi družboslovci (pravniki, sociologi, specialisti za upravne znanosti idr.), ne le v mejah nekdanje Jugoslavije, temveč tudi v številnih znanstvenih aktivnostih v mednarodnem merilu. S svojo teoretsko kulturo in duhovno širino je ob vsaki priložnosti navdihoval sodelujoče in je nasploh spodbudno vplival na razvoj družbenih znanosti pri nas. Skupščina SAZU je Evgena Pusica 7,6. izvolila za dopisnega člana, Zdravko Mlinar SERGIO TAVANO Sergio Tavano se je rodil 13. 3. 1928 v Gorici. Svojo znanstveno kariero je oblikoval na univerzi v Trstu, najprej kot docent in nato kot profesor za zgodnjekrščansko arheologijo in bizantinsko umetnost- Kot univerzitetni pedagog, raziskovalec, uspešen organizator znanstvenega dela in angažiran kulturni delavec je v več kot štirih desetletjih svojega ustvarjanja dosegel pomembne rezultate, na področjih, ki se jim posebej posveča, pa velja za vrhunskega strokovnjaka v mednarodnem merilu, Tavano spada v najožji izbor poznavalcev umetnosti, arheologije in zgodovine pozne antike in zgodnjega srednjega veka na severnojadranskem prostoru, poleg tega je tudi odličen poznavalec umetnosti in zgodovine Goriške in Furlanije v srednjem in novem veku. Njegov opus se nanaša predvsem na štiri področja, ki jih bomo kratko predstavili. Tavano je eden vodilnih poznavalcev pozne antike in zgodnjega krščanstva na območju sever noj ad ran skih dežel. S tega področja je napisal vrsto temeljnih razprav in objavil več monografij, od katerih veljata deli Aquileia cristuuia (1973) ter Aquileia c Grado (1986) za klasični. Največ se je posvečal naslednjim temam: Akvileja v 4. stoletju kot ena od metropol rimskega cesarstva in eno pomembnih središč krščanstva (umetnostna zgodovina, arheologija, poleg tega nekaj izvrstnih zgodovinskih razprav); Gradež v 6. stoletju kot novo upravno in cerkveno središče v zgodnjebizantinski dobi (s poudarkom na J ust i nij a nov i dobi); Konkordija v obdobju od konca 4. do 6, stoletja. Njegovo osrednje zanimanje je veljalo zgodnjekrščatiski arhitekturi in mozaični umetnosti. Na tem področju je v vrsti razprav posegel ne le na sosednji območji Istre in sploh jadranskih dežel, temveč na območje celotnega krščanskega sveta s poudarkom na spomenikih iz Afrike in Bližnjega Vzhoda. V teh raziskavah je kronološko, stilistično in razvojno včlenil zgodnjekrščansko umetnost sevemojadranskega prostora v umetnost rimskega oz, bizantinskega cesarstva. Iz te tematike je imel več pomembnih nastopov in objav v prestižnih publikacijah. Omenimo naj referat o arhitekturi Justinijanove dobe na svetovnem kongresu zgodnjekrščanske arheologije v Solunu (1980; izšel 1984) ter geslo Acjuileia v vodilnem enciklopedičnem priročniku (Reallexikon fiir Antike und Christentum, Supplementband 1,1986), ki velja za klasično krajšo sintezo arheologije, zgodovine in umetnosti poznoarititne Ak-vileje (z Gradežem). Čeprav je v evropskem okviru in širše poznan predvsem kot specialist za umetnost pozne antike in zgodnjega Bizanca, velja omeniti tudi njegove Študije s področja zgodnjesrednjeveške nmetnosti na območju severno-jadranskih dežel, zlasti 7. in S. stoletja. Sintezo svojih tovrstnih raziskav je predstavil v referatu na simpoziju Slovenija in sosednje dežele med antiko in karolinške dobo. Začetki slovenske etnogeneze (SAZU, Razred za zgodovinske in družbene vede, Razprave 18, Ljubljana 2000). Sergio Tavano se je dosti posveča! raziskovanju umetnosti kasnejših obdobij na območju Furlanije in današnje zahodne Slovenije, prav posebej pa še umetnostni dediščini same Gorice, S sodelavcem Bcrgaminijem je objavil (1984) klasično delo o umetnosti Furianije - Julijske krajine, kije doživelo več ponatisov. Raziskoval je umetnost (in ob tem zgodovino, za katero se je vseskozi zanimal) srednjega veka, novega veka (goriški barok), segel je tudi v dobo klasicizma in v 19. stoletje (Josip To mine). Na tem področju se je soočil z ustvarjanjem slovenskega človeka na zahodni meji slovenskega naselitvenega prostora. Sergio Tavano je danes vodilni organizator znanstvenega raziskovanja umetnosti, zgodovine in arheologije na območju Furianije - Julijske krajine. Bil je avtor ali soavtor vrste razstav, organiziral in vodii je več znanstvenih srečanj. Omenimo naj le glavne dosežke iz zadnjega obdobja: bilje so organizator simpozija o zgodnjih obdobjih krščanstva na oglejskem področju (Akvikja, maj 1999), glavni organizator simpozija o oglejskem patriarhatu (Videm, oktober 1999) in glavni avtor velike razstave o oglejskem patriarhatu (oz. dveh razstav, v Ogleju in Čedadu) ter obsežnega kataloga (2000). Vse tri prireditve so doživele velik uspeh. Prav tako je bil eden vodilnih organizatorjev vrste prireditev ob tisočlet-nici Gorice (2001) ter simpozija o Venanciju Fortunatu in njegovi dobi (Treviso, 29. 11.-1. 12. 2001). Pri vseh teh prireditvah je zgledno sodeloval s slovenskimi strokovnjaki in s slovenskimi institucijami. Slovenci kot sosedje furlansko-italijanskega prostora, v zadnjem desetletju pa tudi Slovenija kot država, smo med italijanskimi humanistično usmerjenimi intelektualci povečini deležni naklonjenosti. Za Sergia Tavana pa lahko rečemo, da seje pri svojem delu izkazal kot prijatelj Slovenije in Slovencev. Med zamejskimi SJ o venci na Goriškem velja za nesporno vodilnega in njim najbolj naklonjenega italijanskega intelektualca. Njegove zveze z znanostjo in kulturo v Sloveniji so bile vseskozi dobre. To dobro sodelovanje se je pokazalo ob več priložnostih in na različne načine: kot poglobljeno obravnavanje del najpomembnejših goriških ustvarjalcev slovenskega rodu (kot sta bila npr. slikar Josip Tominc in teolog ter jezikoslovec Štefan Kocjančič); kot predstavljanje dosežkov slovenske znanosti italijanski strokovni publiki (z množico recenzij in raziskovalnih poročil o slovenski znanosti in o publikacijah slovenskih avtorjev, z vključevanjem slovenskih del v knjižni program italijanskih založb); z vzdrževanjem stikov z vrsto slovenskih raziskovalcev, med njimi tudi z več člani 5AZU Pri svojem delu je do slovenske znanosti objektiven tako v njenem vrednotenju kot pri občutljivih vprašanjih imen, etničnega izvora ustvarjalcev itd. Kot izredno delaven in uspešen znanstvenik ter kulturni delavec je Sergio Tavano dosegel več pomembnih priznanj, Je član furlanske akademije znanosti in umetnosti (Accademia d i scienze, lettere e arti) in več vodilnih strokovnih društev in inštitutov {npr. Deputazione di storia patria per il Friuli, Deputazio-ne di storia patria per la Venezia Giulia). V goriškem istituto di storia sociale e religiosa, ki ga je vodil vrsto let in v katerega je vključenih več slovenskih znanstvenikov iz zamejstva in Slovenije, je 1986 osnoval seminar o kulturi na stičišču slovenskega in italijanskega (oz. furlanskega) prostora, v katerega je pritegnil vrsto slovenskih strokovnjakov. Skupščina SAZU je 7.6. izvolila Sergia Tava na za dopisnega člana. Emilijan Cevc, Raj ko Bratož II. RAZRED_zafilološke in literarne vede MILKO MATI ČETO V Področij, na katerih je delo dr. Milka Matičetova (1919, Kopriva na Krasu) obrodilo sadove, je več. Na prvem mestu naj poudarimo dejstvo, da Slovenci doslej nismo imeli tako uspešnega zbiralca ljudskega pripovednega gradiva in terenskega delavca v najboljšem pomenu besede, ki bi imel hkrati tudi vse kvalitete odličnega znanstvenika. Veliko ljudskega pripovednega izročila iz različnih slovenskih pokrajin (Gorenjsko, Prekmurje, Dolenjsko, zahodna Slovenija idr.), posebej pa še področja, kjer živijo zamejski Slovenci {Porabje, Koroška, Benečija), je posnel na magnetofonske trakove, V mnogih člankih in popularnih televizijskih oddajah je predstavil pomen pripovedovalca. Ko pa ga je pot zanesla v Rezijo, je odkril v njej živ vrelec ljudskih pravljic in pripovedk, pa tudi pesmi in. drugega gradiva. Matičetov je pri nas uveljavil in dosledno izvajal zapisovanje ljudskih besedil po mednarodnih strokovnih načelih, po katerih je pripovedovalec obravnavan kot avtor enkratne stvaritve, ki mora ohraniti svojo izvirno obliko. Tako je stroko dvignil na evropsko in svetovno raven. Pomemben je njegov delež pri ustanavljanju mednarodnih združenj in organizacij, kot sta Alpes orientales in international Society for Folk. Narrative Research. Njegova bibliografija govori zgovorno o njegovem znanstvenem delu. 2e njegova disertacija Sežgani in prerojeni človek, napisana po tedaj uveljavljeni historično-geografski ali komparativni metodi, dokazuje globoko poznavanje ljudskega pripovednega izročila in vseh zakonitosti njegovega življenja. Po natančnem pregledu razprostranjenosti tega izročila, ki ohranja in obnavlja stare pripovedne motive, verovanja, sledi preživelih predstav in davno odmrlih navad, je odkrival njegovo pot v času in prostoru. S podobno natančnostjo in znanstveno poglobljenostjo se je lotil drugih tem, npr. Kralja Matjaža, izročila o razmejitvenem teku, rezijanskega Martina Krpana - Lola Kotliča, »Bolen Dojčina«; po domačih in tujih logi h je zasledoval vpreženega medveda ter s pomočjo novih odkritij, predvsem v Reziji, prihajal do presenetljivih spoznanj, ki so sprožila nastanek številnih študij. S svojimi raziskavami je presegel meje ljudskega pripovedništva in tako so nastale njegove študije o primorskih napisih, prekopavanju mrliče v, umivanju lobanj, o zvezdah, še posebej o Škopnjekovem gozdu. Posebej dragoceni so njegovi prispevki s področja bajeslovja, npr. o kentavrih in Kurentu, Okrog tristo bibliografskih enot in strokovnih prispevkov in veliko število strokovnih ocen, poročil in drugih objav pomeni lep prispevek k slovenski znanosti. Temeljnega pomena za etnološko stroko pa je tudi njegovo vzorno uredniško delo pri strokovnih publikacijah, kot so npr. Sfovens&e ljudske pesmi (bil je sourednik prvih dveh knjig), ter pri etnoloških periodičnih glasilih SiovenjAern etnografu in Traditiones, kjer je bil posebej mlajšim sodelavcem dober svetovalec in mentor. Skupščina SAZU je 7, 6. izvolila Milka Matičetova za rednega člana. lože Pogačnik, France Bernik in Franc Jakopin PRIMOŽ SI MONITI Rojen je 28. decembra 1936 na Golniku. Diplomiral je i i klasične fdologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani (1959), kjer je bil 1978 tudi promoviran za doktorja filotoških znanosti. Po nekajletnem službovanju na gimnaziji in na Inštitutu za filozofijo in sociologijo se je 1967 zaposlil na Filozofski fakulteti, najprej kot lektor in asistent, nato (1979) kot docent in od 1987 kot redni profesor za latinski jezik in književnost Znanstveno se je izpopolnjeval na univerzah v Munchnu in na Dunaju, raziskovalno delal v pomembnih evropskih bibliotekah, kot gost predaval na univerzah v Mila--- nu in Padovi. V letih 1988-1994 je bil predsednik Slovenske matice. Ime Primoža Simonitija je neločljivo povezano s preučevanjem slovenskega humanizma, kjer je opravi! pionirske raziskave in čemur se je posvetil že v disertaciji Humanizem na Slovenskem in slovenski humanisti do srede 16, stoletja (objavljeno v razširjeni knjižni obliki 1979). Odkril je več doslej neznanih osebnosti, ki so širile humanistične ideje pri nas, pri že znanih Osebnostih pa je odkrival neznana besedila in osvetljeval njih pomen z novih mednarodnih vidikov. Predstavil je vrsto humanistov slovenskega rodu, ki jih je pot zanesla na tuje, kjer so se vzpeli v vrh razumniške elite in naše dežele povezovali v evropsko humanistično skupnost. Z bogato dokumentacijo je pokazal, kako so humanistični tokovi tekli prek ozemlja današnje Slovenije in kako so se vanje vključevali tudi predstavniki slovenske reformacije. Čeprav knjiga vsebuje samo kratek povzetek v nemščini, je visoko cenjena tudi v tujini, kot pričajo recenzije, objavljene v uglednih tujih revijah, in omembe v študijskih priročnikih. Se večji mednarodni odmev je zbudila Simonltijeva kritična izdaja polemične razprave avgustinca Bartholomeja Arnoldija De Usingena, Responsio contra Apologiam Philippi Melanchthonis. Delo se je doslej že večkrat omenjalo v strokovni literaturi o Melanchthonu, a je veljalo za izgubljeno. Simoniti je ohranjeni rokopis tega domnevno izgubljenega teksta iz obdobja reformacije odkril v NUK-u in ga izdal z uvodno študijo, s kritičnim aparatom in opombami v knjigi, ki je izšla 1978 v seriji Casskiacum v Würzburg u. Delo osvetljuje doslej malo znana poglavja iz recepcije filozofskih in teoloških naukov Philipp a Melanchthona, enega najpomembnejših nemških reformatorjev in humanistov, ki je slovel kot praeceptor Gerrnaniae. Izdajo so v uglednih znanstvenih revijah laskavo ocenili najbolj kompetentni strokovnjaki. Poleg tega je Simoniti leta 1972 pri JAZU objavil bibliografijo vseh latinskih tiskov, ki so izšli od inkunabul do leta 1848 na Slovenskem, in vec kot 60 člankov in razprav, posvečenih preučevanju slovenske reformacije in humanizma, npr. Filozofski rokopisi /6-16'. stoletja v NUR, Trubarjev izvod Prvega deta Novega testamenta v Vatikanski biblioteki, Eine unbekannte Elegie des Basinius Parmensis, Auf den Spuren einer Aristophanes-Handschrift, K vprašanju razmerja med humanizmom in reformacijo, Martin Crustus in seinen Beziehungen zu slowenischen Protestanten, Pavel Santonino v Sloveniji - Stvarnost in merita Ii te ta v potopisu iz pozne gotike. Vsaka od teh in drugih razprav izhaja iz latinskih besedil, ki jih je Simoniti odkrival v fondih slovenskih in tujih bibliotek. Ob tem se ni izgubljal v nizanju golih podatkov, ampak je obravnavana besedila in avtorje vrednotil v širšem kult urno-zgodovinske m kontekstu. Posebno pozornost zasluži njegov prispevek k raziskovanju predhodnice S A ZU - Academiae Operosorum: rep r i nt oz. dvojezična edicija Apes Operosorum z opombami in spremno besedo, kjer poslavlja Apes v širši okvir "emblematične poezije". Ne nazadnje je treba omeniti Simonitijevo prevajalsko ustvarjalnost, zlasti prevode najpomembnejših antičnih romanov (Petronijev Sadrikon, Apulejcv Zlati osel, Heliodorove Etiopske zgodbe), za katere je dvakrat (1973, 1982) prejel Sovretovo nagrado. Posebno si je prizadeval preseči okvire antike ter razkriti strokovni in širši javnosti besedila srednjeveške, humanistične in poznejše latinščine, kot so Carmirta Buratia, dnevnik Pavla S a nt on i na, Spinozova Etika, Descartesove Meditacije. Krono teh prizadevanj pomeni Srednjeveški cvetnik (2000), dvojezična antologija srednjeveške latinske lirike, ki predstavlja v izvirniku in prevodu več kot sto pesmi raznih žanrov, raznih stoletij in dežel, Antologija je z vidika nacionalne kulture tem pomembnejša, ker ne predstavlja le srednjeveške lirike v širšem evropskem okviru, ampak odkriva tudi neznane primere in odmeve latinske ustvarjalnosti na Slovenskem. Poleg poetične vrednosti, ki se kaže v adekvatnem slovenjenju zahtevnih metričnih obrazcev, ima delo tudi znanstveno težo, saj v komentarju tenkočutno interpretira kulturnozgodovinske aluzije, pa tudi strukturalne, stilistične iti ritmične finese srednjeveške lirike. Tako je Primož Simoniti tudi s to antologijo v slovenski medievalistiki zaoral ledino. Skupščina SAZU je Primoža Simonitija 7.6. izvolila za izrednega člana. Kajetan Gantar LESZEK MOSZYNSKI Redni profesor za slovansko jezikoslovje dr. Leszek Moszyhski je bil rojen 19- 21928 v Lublinu; tam je na katoliški univerzi leta 1947 začel študirati poljsko in slovansko filologijo ter študij končal z magisterijem iz poljskega in slovanskega jezikoslovja na univerzi v Poznanju 1952. Doktoriral je leta 1959 in se habilitiral 1962. Do leta 1954 je delal kot asistent na univerzi v Poznanju, nato kot adjunkt in docent na univerzi M. Kopernika v Torunju; na univerzi v Gdansku, kjer je sicer honorarno predaval že od leLa 1964, je bil leta 1973 kot izredni profesor izvoljen za predstojnika slavističnega oddelka in tam je delal kot redni profesor od leta 1979 do upokojitve 1998; kot predstojnik oddelka je v dveh desetletjih razvil gdansko slavistiko v pomembno raziskovalno središče. Moszyhski je stalni član osrednje poljske vseučiliške komisije, ki podeljuje naslov redni profesor. Od 1992 je član obnovljene krakovske Poljske akademije umetnosti in od 1998 častni doktor univerze M. Kopernika v Torunju. Znanstveni opus Moszyhskega obsega sedem knjižnih monografij, kompen-dij o slovanski filologiji in nad 300 razprav, recenzij in polemičnih člankov; skoraj četrtina njegovih prispevkov je bila objavljena zunaj Poljske, največ v slovanskih slavističnih revijah in zbornikih, deloma tudi v Nemčiji, na Nizozemskem, v Italiji in v Izraelu, Kot ena prvih mednarodnih avtoritet za vprašanja stare cerkvene slovansčine je bil Moszynski vabljen v številna univerzitetna slavistična središča; tako je kot gost predaval v Angliji, Avstriji, Nemčiji, na Nizozemskem, v Grčiji, v Litvi in v vseh slovanskih državah, leszek Moszyriski se je s svojimi raziskavami mednarodno uveljavil zlasti na tehle področjih: poljsko zgodovinsko in narečno jezikoslovje, s t aro cerkve-noslovanščina, praslovansčina, primerjalno slovansko jezikoslovje in zgodovina sJavistike, V območju polonistike je na podlagi gradiva iz sodnih arhivov 14. in 15. stoletja ugotovil dva toka germanizmov, južnega in severnega; razpoznavni so po izhodiščni obliki in poljski adaptaciji. V svoji drugi monografiji obravnava vlogo mazurženja (c, z, s = č, ž, š) v sklanjatvenih izravnavah v poljskih narečjih-Ugotovil je, da je moralo poljsko mazurženje obstajati že v 14. stoletju, medtem ko je isti pojav v polabščini mlajši; podobni pojavi (cakavizem) v severni ruščini so nastali na finskem jezikovnem substratu, Poljščine se neposredno dotika tudi študija o ostankih kašubsko-slovinskega besedišča ob Lebskem jezeru; dragocena je njegova raziskava o nemških izposojenkah v znamenitem latinsko-polj-skem slovarju Jana M^czvnskega iz leta J 564. Najpomembnejši jezikoslovni dosežki Moszyriskega spadajo v območje raziskovanj starocerkvenoslovanskega jezika in njegovih spomenikov. Najgloblje in vsestransko je preučil prvi glagolski spomenik - Zografski kodeks, zlasti njegovo besedišče; opravil je izčrpne primerjave z grškim izvirnikom in drugimi sta-rocerkvenoslovanskomi teksti. Po V. Jagiču, ki je ta spomenik izdal leta 1879 v cirilski transliteraciji, se je ponovno lotil glagolskega rokopisa; odkril je številne nedoslednosti v Jagičevem prepisu in napačno branje posebno na mestih, ki so bila popravljana. V obliki indeksov je zbral tudi vse cirilske pripise v spomeniku in ugotovil, da izhajajo od osmih rok; za prvega prepisovalca domneva, da je bil tudi prepisovalec celotnega glagolskega teksta (Ze s t udi o w nad rgkopisem Kodeksu Zografskiego, Polska akademia nauk, 1961). Jezikovno (besedišče, oblikoslovje) je obdelal Zografski kodeks obdelal do vseh nadrobnosti v dveh knjigah:/^/; Kodeksu Zografskiego, 1. del, bese do tvor je in pregibanje samostalnikov, PAN, 1975; }ezyk Kodeksu Zografskiego, 2. del, pridevnik, števnik, zaimek, PAN, 1990. Monografiji se odlikujeta s svojo količinsko in kakovostno analizo gradiva, zato sta bili sprejeti kot velika novost v stcksl. ftlologiji. V več kot 50 razpravah je Moszynski vzporedno primerjal besedno gradivo Zografskega kodeksa z drugimi starimi glagolskimi in cirilski mi evangelijskimi tekstiki, s psalmi, molitvami itn.; ukvarjal se je tudi z mlajšimi, cerkve-noslovanskimi teksti hrvaške in drugih redakcij. Kot (po pokojnem češkem in dunajskem slavistu P. Marešu) najboljši poznavalec tega obsežnega jezikovnega kompleksa j a zasnoval načrt za izdelavo velikega stcksl, slovarja; od leta 1975 vodi starocerkvenoslovansko delavnico Poljske akademije znanosti. V okviru primerjav stcksl. besedišča z grškim izvirnikom je zlasti pomemben njegov prispevek Ali je bilo besedišce stcksl. prevodov revnejše od besedila grških iz\'irnikov (1988); v njem ugotavlja, da so prevajalci kljub tesni naslonitvi na izvirnik znali ustvarjalno izkoristiti besedotvorne, oblikoslovne in druge možnosti, ki so obstajale v takratni južni slavanščini. Celovit pogled na delovanje Cirila in Metoda je Moszyriski predstavil v razpravah: Miqdzy patriarchatem w Konstantynopolu a arcybiskupstwetn wSalzburgu (1991), Dzialalrtošč sw, Cyryla i Metodego pomostem mi?dzy Wschodem j Zachodem (1991), Tradycja patryctycz-na w pišmienttichvie cyrybmetodejskim (1993), V ta sklop spada tudi izdaja žitij Konstantina in Metoda z bogatim komentarjem (1988). J Prof. Leszek Moszynski je že več kot dve desetletji trdno povezan s Slovenijo in s slovenskim slavističnim in sloven ¡stičnim jezikoslovjem. Prvič je sodeloval na Nahtigalovem simpoziju leta 1977 z referatom o najstarejših slovanskih oblikah in zemljepisni razširjenosti izposojenke cerkev ( Nahtigalov zbornik, 1977); leta 1997 je v JiS objavil razpravo Ali je ime Slovani res nom en originis?, sodeloval je v Logarjevem zborniku (1989) s prispevkom Leksikahte posebnosti (slovenizmi?) slovanskega prevoda Molitve sv. Emmerama v Sinajskem evhologiju. V zadnjem desetletju je bil Moszynski med najvidnejšimi udeleženci štirih mednarodnih simpozijev v Ljubljani: na Miklošičevem, 1991, s prispevkom Shwianskie nazwy demonôw w materiatach „Lexiconu", na simpoziju o Brižinskih spomenikih, 1994, z razpravo Terminologia religij na zabytkâw Fryzyjskich - najstarsza znana terminologia religij na Slowian; na Kopitarjevem simpoziju, 1994, je nanovo osvetlil vrednost Kopitarjevih etimologij {Poglqdy etymologiczne Kopitara wyrazone w sbwniczku opublikowanym w roku 1836 w Glagol i ta Clozianus) in na simpoziju o interpretaciji Svetega pisma, 1996, z razpravo o slovenskem prevodu Psalterja (Trubar, 1566) in poljskem prevodu Budnega iz leta 1572 (iz hebrejščine). Njegovi referati so bili zaradi svoje izvirnosti vedno sprejeti z veliko pozornostjo in naklonjenostjo poslušalcev. Ne gre prezreti tudi dejstva, da je prvi prevedel v poljščino Briži tiske spomenike. Po izidu Kastelec-Vorenčevega latinsko-slovenskega slovarja (s slovenskimi iztočnicami) 1997 je Moszynski v Slavistični reviji (1999} objavil študijo o leksikografskih prijemih Kastelec-Vorenca in Poljaka Jana Mqczynskega v latinsko-poljskem slovarju iz leta 1564 (Izbrana vprašanja staropoljske in staroslovenske leksikografije). Skupščina SAZU je Leszka Moszynskega 7. 6. izvolila za dopisnega člana. Franc Jakopin, Tine Logar, Jože Toporišič KAREL MATE! WOSCH1TZ Karel Matej Woscliitz je Slovenec, rojen 19. 9. 1937 pri Sveti Margareti v Rožni dolini. V letih 1947-1955 je obiskoval humanistično gimnazijo v Celovcu, maturiral je 23. 6. 1955. V letih 1955-1963 je študiral filozofijo in teologijo na Teološki fakulteti Univerze v Innsbrucku. 23. 11. 1963 je bil promoviran v doktorja teologije, naslov disertacije: Ontologija še neobstoječega pri Emstu Bloc-hu in krščanska metafizika upanja, V letih 1965-1967 je študiral svetopisemske znanosti na Bibličnem inštitutu v Rimu. Področje študija: metodologija v raziskovanju Stare in Nove zaveze, zgodovina religij in jeziki: biblična hebrejščina, grščina, aramejščina, arabščina. 17,6. 1967 je magistriral z nalogo: Transpozicija starozaveznega pojma kulta v Ef 5,2. V letih 1967-1968 se je na École Uiblkjue et Archéologique française v Jeruzalemu osredotočil na študij biblične arheologije in nadaljnjih staroonentalskih jezikov: sirski, koptski, egiptovski. V letih 1963-1971 je poučeval novozavezne študije na Filozofsko-teološki šoli v Celovcu, Leta 1978 se je ha-bilitiral na Teološki fakulteti Univerze v Gradcu za področje bibličnih ved Nove zaveze; naslov habilitacijskega dela: Elpis/ upanje: Zgodovina, filozofija, eksegeza in teologije temeljnega pojma. Delo je leta 1979 izšlo pri založbi Herder na Dunaju (773 strani). 2. 12. 1978 je na Dunaju prejel nagrado kardinala Innitzerja. Od leta 1978 dalje deluje kot predavatelj na Teološki fakulteti Univerze v Gradcu, V letu 1981 je gostoval na Dunaju in v SalamancL 23. 11, 1982 je imel nastopno predavanje na Katoliški fakulteti Univerze v Ljubljani. V letu 1982 je gostoval na Katoliški teološki fakulteti v Erfurtu, V letih 1983-1984 je gostoval na univerzah na Dunaju in Main zu. 1,10. 1984 je postal redni profesor na Teološki fakulteti Univerze v Gradcu za področje znanosti o religijah in posebej za biblično teologijo. 24. 2. 1988 je v Celovcu prejel nagrado koroške dežele. Od leta 1991 je član Evropske akademije znanosti in umetnosti in je prodekan 8. razreda; Religije. V akademskem letu 1988/89 je bil preddekan, v letih 1989-1991 dekan, v letih 1991-1996 prodekan Teološke fakultete Univerze v Gradcu. 17.12, 1996 je prejel priznanje avstrijski častni križ za znanost in umetnost, 1. razred, Veliko habilitacijsko delo Elpis-Hoffnung: Geschichte. Philosophie, Exegese, Theologie eines Schlüsselbegriffs (Wien / Freiburg / Basel : Herder, 1979, 773 strani), dokazuje avtorjevo izredno znanstveno erudicijo, moč sintetične presoje in izvirnost sloga. V uvodu je predstavljen pojem upanja najprej po temeljnih usmeritvah obdobja od patri stike do sodobnih ideoloških tokov in natančneje v okviru slovstva grško-rimske antike, Stare zaveze, poznega judovstva in Nove zaveze. Obsežna panorama omogoča avtorju natančnejšo študijo no voza veznega pojmovanja upanja v štirih glavnih delih. Za avtorja je značilno, da povezuje sposobnost natančne analize besedil ob upoštevanju klasičnih metod tekstne, zgodovinske in literarne kritike in sintetično interpretacijo na širokem obzorju primerjalnega vero si o vj a. Po tej intenzivni kombinirani metodi je avtor razkril moč in dinamiko upanja kot osnovne strukture človeškega bitja. Filozofski duh mu omogoča, da v bogatem izročilu grškega, judovskega in krščanskega izročila razkriva univerzalnost in presežnost pojava upanja. Bistvene ugotovitve so, da je upanje emotivni apriori, nenasitno, čustvo, ki presega vsako izpolnitev. Upanje je ontološka ali metafizična, ontična in noetična kategorija, metareligiozen princip, ki razodeva humanistično, personalistično, eksistencialno-ontološko, transcendentalno-filozofsko, socialno-utopično, kritično-spreminjajočo se in še kakšno perspektivo. Eshatološka perspektiva upanja svetopisemskih besedil je sama na sebi kritika ideologije. V človekovem bivanjskem mejnem položaju strahu, ogroženosti, odtujenosti in ranjenosti zaradi krivic vseh vrst upanje pomeni odločilni impulz, ki omogoča preživetje, ustvarjalnost, hrepenenje po pravičnejšem svetu, in nepopustljiv korektiv egoistične samovšečnosti. Tako se v ontološki strukturi človekovega upanja kaže tudi njegova moralna razsežnost. Samo tista družba nosi sledove dobrega, ki že v svoji zasnovi vključuje izpopolnitev, ki kaže onkraj dobrega in hudega, Ra nje nos t zaradi krivde in trpljenja je za upanje največja preizkušnja, a toliko močneje kliče po spravi med odtujenimi sopotniki k cilju onkraj predstav upanja - z opozorilom, da človek ni niti »Bog« niti »volk«. Monografija De Homine: Existenzweisem Spiegelungen, Konturen, Metamorphosen des antiken Menschenbildes, ki je leta 1984 izšla pri založbi Styria, obsega 336 strani in je razčlenjena na osem poglavij: 1. Uvod, 2. Podoba človeka v grških mitih, 3. Vizija človekove tragike, 4. Pustolovščina resnice, 5. Podoba človeka pri Vergilu, 6. Preroška eksistenca, )eremija, 7, Krščanska eksistenca, 8. Integracija in pogled naprej. Poznavanje razpona poskusov odgovoriti na vprašanje, kaj je človek, avtor knjige predstavi široko zasnovo dramatičnega iskanja odgovora na to večno uganko. Ko zasleduje vire po zaporedju poglavij knjige, razodeva svojo strastno osebno zavzetost; to se zlije v skladno celoto, ki ji daje čar izvirni filozofsko-literarni slog. Primerjava med kulturnim izročilom grškega in latinskega kulturnega kroga in med Svetim pismom kaže, da so grški in latinski duhovi vprašanje zavili v estetiko kozm o loških modelov, hebrejska preroška religija pa jo je nadgradila s sintetičnim pogledom v brezkončno obzorje, s čimer je vse težišče postavila na dramatiko polarnega bivanjskega razmerja med končnim in brezkončnim. Avtor knjige pripovedi, izreke in dramo interpretira z žarom sintetične refleksije, ki ji daje impulz bivanjska potreba po absolutnem smislu. Knjiga Erneuerung aus dem Ewigen: Denkweisen - Glaubensweisen in Antike und Christentum nach Offb. i -3 (Wien / Freiburg / Basel: Herder 1987, 285 strani) je sad talenta in temeljitega poznavanja idejnih tokov helenistične dobe. V uvodnem delu avtor obravnava religijska gibanja vse do indijske mistike. V luči krize in iskanja v h členi stične m kulturnem svetu v glavnem delu analizira odlomke prvih treh poglavij no voza vez ne knjige Razodetja po metodi sodobne literarne kritike in izvirno razkriva razsežnosti presežne vere v judovski apoka-liptiki, ki vsa dogajanja presoja v luči večnosti. Monografija Das Mantchäische Urdrama des Uchtes: Studien zu kaptischen, mitteliranischen und arabischen Texten (Wien: Herder 1989, 304 strani), je delo treh avtorjev; K. M. Woschitz je urednik in avtor prvega dela: Der Mythos des Lichtes und der Finsternis: Zum Drama der Kosmogonie und der Geschichte in den koptischen Kephalaia: Grundmotive, Ideengeschichte und Theologie (str. 13-150). V tem delu avlor obravnava dualistični religiozni sistem Manija (216-276), Ma-nijeva doktrina temelji na mitu kozmološkega, antropološkega in soteriološkega tipa in poskuša razrešiti nasprotja, ki se manifestirajo v sami biti s postavko o odrešitvi v luči. Avtor je analiziral delo Kephalaia, ki je »summa theologica« matt ihejskega mita. Poleg monografij obsega opus profesorja Woschitza 159 enot. Profesor Woschitz kljub obremenjenosti na Univerzi v Gradcu in na Evropski akademiji znanosti in umetnosti vzdržuje tesne znanstvene in strokovne stike s Slovenijo in se torej pojavlja v slovenskih znanstvenih revijah in zbornikih. Ko je bil na Teološki fakulteti univerze v Gradcu, se je posebej zavzemal za srečanja med profesorji svoje fakultete in profesorji Teološke fakultete Univerze v Ljubljani. Pozdravne nagovore je tudi v Avstriji imel najprej v slovenščini. V Sloveniji je predaval na nekaterih znanstvenih in strokovnih posvetih, nekajkrat je bil predlagan za recenzenta znanstvenih projektov pri MZT in profesorjev v postopku za napredovanje. Skupščina SAZÖ je Karla Mateja Woschitza 7, 6. izvolila za dopisnega člana. Jože Krašovec, France Bernik, Janez Orešnik III, RAZRED_za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede IGOR GRABEČ Prof, dr, Igor Grabeč se je rodil 17. 11. 1939 v Slovenjem Gradcu. Za izrednega člana SAZU je bil izvoljen 6, 6. 1995. Zaposlen je na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani kot redni profesor. Raziskovalno delo dr, Grabca se nanaša na tri interdisciplinarna področja: na nelinearne in kaotične pojave, analizo akustične emisije in razvoj ter uporabo simuliranih nevronskih mrež. V zadnjih petih letih je prof. Igor Grabeč namenil svoje raziskovalno delo pretežno uporabi nevronskih mrež na tehniškem področju. V središču raziskav njegove skupine je predvsem razvoj metod za sprotno ka-rakterizadjo obdelovalnih procesov, kot sla struženje in brušenje, Osnovni probiem na tem področju je, kako iz signalov akustične emisije, ki so sorazmerno enostavno merljivi, pridobiti informacije o lastnostih procesa in orodja, ki so težko merljive med samim procesom. V ta namen so kot prvi v svetu začeii uporabljati samoorganizirano nevronsko mrežo, ki se iz predloženih primerov prilagodi na sprotno ocenjevanje spremenljivk procesa. Njegova raziskovalna skupina pri tem delu uporablja tudi metode kaotične dinamike z namenom pridobivanja optimalnih karakteristik nestabilnih in kaotičnih tehničnih procesov. Novost na tem področju pomeni tudi ocena ostrine orodja in kvalitete površine iz signala akustične emisije. Nov korak pri opisu kaotičnih pojavov predstavlja tudi statistično modeliranje generatorjev kaotičnih polj, ki ga je dr, Grabeč razvil z razširitvijo metode predikcije časovnih serij. Statistično modeliranje kaotičnih polj je empirična dopolnitev fizikalnega analitičnega obravnavanja poli in nudi nove možnosti uporabe v tehniki. Novosti pri karakterizaciji nelinearnih in kaotičnih obdelovalnih sistemov predstavljajo izrazit napredek na področju znanosti o obdelovalni tehniki, zato je Volkswagnova fundacija v ZR Nemčiji podprla sodelovanje njegove ekipe z univerzama v Aachnu in Erlangnu z mednarodnim raziskovalnim projektom. Ob raziskavah možnosti karakterizacije kaotičnih obdelovalnih procesov nadaljujejo v Laboratoriju za tehnično fiziko, ki ga vodi prof. Grabeč, tudi z razvojem metod inteligentne analize akustične emisije obremenjenih materialov. Na tem področju predstavlja novost razvoj inteligentnega lokatorja izvorov akustične emisije, ki sloni na uporabi nevronskih mrež. Namesto dosedanjih lokatorjev, ki delujejo na osnovi analize potovanja ultrazvočnih valov, deluje inteligentni lokator na osnovi učenja iz znanih primerov. Zaradi tega je veliko bolj prilagodljiv in v bistvu predstavlja zasnovo nove generacije inteligentnih instrumentov, namenjenih neporušnim preiskavam materialov in konstrukcij. Dela prof. I. G rab ca so v mednarodni literaturi po seznamu SCI citirana več kot 450-krat, njegov opus pa obsega okoli 275 prispevkov v znanstveni in strokovni literaturi; od tega več kot 2/3 v angleščini, ter 17 patentnih prijav. Prof. Grabeč je tudi soavfor znanstvene knjige Synergetics of Measurement, Prediction and Control, ki je izšla pri založbi Springer v zbirki Springer Series in Synergetics. Prof, Grabeč je redni član Inženirske akademije Slovenije in redni član International Institution for Production Engineering Research. Je član Društva matematikov, fizikov in astronomov RS, International Neural Network Society in Društva za neporušne preiskave, ki mu je predsedoval eno mandatno obdobje. Kot strokovnjak na področju analize akustične emisije je bil izvoljen v uredniški odbor revije Research in Nondestructive Evaluation ter v mednarodni znanstveni odbor japonskega društva za neporušne raziskave, kjer sodeluje pri pripravi mednarodnih konferenc Acoustic Emission Symposia. Sodeluje tudi z Acoustic Emission Working Group pri ameriškem društvu za neporušne preiskave, ki organizira svetovne konference o akustični emisiji. Na strokovnem področju je doslej neposredno sodeloval z inštitutom Češke akademije znanosti, s tehniško univerzo Danske v Lyngbyju, z univerzo v Londonu ter s Cornell University v ZDA, Zlasti s slednjo je bilo sodelovanje zelo uspešno, zato so mu dodelili naziv Adjunct Professor. Pri EU Com i ss ion for Science and Technology v Bruslju sodeluje kot podpredsednik Technical Committee on Physics, ki vodi mednarodno sodelovanje v programu COST. Skupščina SAZU je prof. dr. Igorja Grabca 7.6. izvolila za rednega člana. Janez Pek!en i k GABRIJEL KERNEL Prof. dr. Gabrijel Kernel se je rodil 14. 9. 1932. Za izrednega člana SAZU je bil izvoljen 6.6, 1995, Od tedaj je objavil 47 znanstvenih publikacij iz dveh sklopov raziskav: meritve eV interakcij pri ko I abo racij i ARGUS v laboratoriju DESY v Hamburgu in meritve pri trkal niku LEP v evropskem laboratoriju CERN v Ženevi, V 90-članski koJaboraciji ARGUS v DESY je vodil eno od šestih skupin. Ta seje ukvarjala z raziskavo procesov, ki nastanejo pri trku dveh visokoenergijskih fotonov. S tem v zvezi je v pregledni publikaciji Physics with ARGUS, Phys. Rep. 276, No.5&6 (1996), ki zajema rezultate več kot desetletnega delovanja kolabo-racije, napisal poglavje o dvofotonskih reakcijah. Ostala dela s tega področja se nanašajo na različna končna stanja pri interakciji dveh fotonov. V delu Two Photon Production of Omega Pairs, Phys. Lett. B374 265-270 (1996) so objavljeni re- zultati meritev s šestimi pioni v končnem stanju, od katerih 3% tvorijo par uiu). V članku Measurement of K*antiK* Production in Two-Photon i ntc rac tion s, Eur. Phys. J. C16 435-444 (2000) je objavljena prva kompletna analiza vseh reakcijskih kanalov s končnimi stanji K^antiK*. Obe omenjeni meritvi sta zanimivi za študij morebitnega obstoja stanj z dvema kvarkoma in dvema antikvarkoma. Delo A Partial Wave Analysis of the Reaction YY rrTT rt0, Z. Phys. C74,469-477 (1997) predstavlja natančno analizo parcialnih valov tri-pionskega stanja. Pokaže se, da v končnem stanju reakcije prevladuje resonanca a,(1320) in da ni indikacij za stanje iT,(1670) v nasprotju z rezultati starejših, manj natančnih meritev. Omenjena problematika je bila tudi predmet več tem doktorskih del na Oddelku za fiziko FMF Univerze v Ljubljani pod mentorstvom prof, Kernela. Večina publikacij v zadnjem času se nanaša na delo v kol abo racij i DELP-Hl. Težišče dela G. Kernela je v dveh raziskavah. Prva je povezana z meritvijo trojne sklopilve vektorskih brnionov, do katere pride pri visokih energijah, ki so dosegljive pri CFRN-ovem pospeševalniku LF.P2. Pri dovolj velikih energijah nastaneta namreč s posredovanjem nevLralnega mezona Z" dva nabita vektorska bozona W1 in W\ kar je prvič omogočilo neposredno meritev sklopitvene konstante med omenjenimi tremi Šibkimi bozoni. Meritev je pomembna za primerjavo s sklopitvijo, ki jo predvideva standardni model elektrošibke interakcije. Analiza meritve zahteva natančno statistično obdelavo podatkov. Rezultati so pokazali, da v okviru napak ni odstopanj od standardnega modela. Drugi del njegovih raziskav v kolaboraciji DELPHI se nanaša na asimetrijo razpada Z° -* b anlib pri težiščni energiji irkalnika LEPI, ki ustreza masi Z". Asimetrija je posledica razlike v sklopitvi Za z levoročnimi in desnoročnimi fermioni (neohranitev parnosti). Zanimiva je zato, ker daje posredno oceno za maso Higgsovega bozona, ki nastopa v popravkih k merjenemu efektivnemu Wembergovemu kotu. Posebnost meritve je označevanje z nabitimi kaoni in precejšnja neodvisnost od simulacije. Rezultati kažejo dobro ujemanje z meritvami, pri katerih so bile uporabljene drugačne metode. G. Kernel je bil mentor pri dveh doktoratih s tega področja, prav tako opravljenih na Oddelku za fiziko FMF Univerze v Ljubljani. Vse publikacije prof. Kernela v okviru kolaboracij v CERN-u in DESYju so na zelo visokem znanstvenem nivoju. To dokazuje, da je bilo raziskovalno delo prof. Kernela v zadnjih šestih letih ravno tako intenzivno kot v prejšnjem obdobju. £e posebej pa predstavlja sodelovanje v omenjenih kolaboracij ah pomembno povezavo med mednarodnimi raziskavami in raziskavami v Sloveniji. Vpliv prof. Kernela na aktivnosti v fiziki visokih energij v Sloveniji je zelo velik in njegove povezave z mednarodno fizikalno skupnostjo so odlične. Na Oddelku za fiziko je prof. Kernel v zadnjem obdobju na dodiplomskem študiju predaval Kvantno mehaniko in Fiziko jedra in osnovnih delcev, na podiplomskem pa Eksperimentalno fiziko osnovnih delcev in jedra in Izbrana poglavja iz fenomcnologije osnovnih delcev. Vodil je Seminar in Izbrana poglavja iz fizike na podiplomskem študiju. Med leti 199$ in 1997 je bil član Senata Univerze v Ljubljani. Do leta 1998 je bil član Upravnega odbora instituta »Jožef Štefan«. Od leta 1995 do leta 1999 je bil član Senata Fakultete za matematiko in fiziko. Med leti 1996 in 1999 je bil koordinator za fiziko pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo. Od leta 1999 je član Senata Politehnike Nova Gorica. Skupščina SAZU je prof. dr. Gabrijela Kernela 7.6. izvolila za rednega člana. Dušan Povh, Robert Blittc, Peter Gosar MIHA TOMAŽE VIČ Prof. Miha Tomaževič se je rodil 19. 9. 1942 v Ljubljani. Diplomiral je na gradbenem oddelku tedanje FAGG Univerze v Ljubljani leta 1966. Podiplomski študij je opravil na Inštitutu za potresno inženirstvo in inženirsko seizmologijo Univerze Kiril i Metodij v Skopju, kjer je magistriral leta 1977, Doktor tehniških znanosti je postal na Univerzi v Ljubljani leta 1985, Od leta 1967 dalje je zaposlen na Zavodu za gradbeništvo (prej Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij) v Ljubljani, kjer je od leta 1996 dalje direktor. Prof. Tomaževič je eden najvidnejših slovenskih strokovnjakov na področju gradbeništva, ki ga odlikujejo izjemni raziskovalni dosežki in zelo uspešno inženirsko delo v praksi. Ožje področje njegovega znanstvenega dela je obnašanje zidanih in armiranobetonskih gradbenih konstrukcij pri potresni obtežbi. Ukvarja se pretežno z eksperimentalnimi raziskavami, dosežene rezultate pa zelo uspešno uporablja pri razvoju metod analize in projektiranja, Objavil je vrsto odmevnih člankov, s katerimi se je na področju svojega dela uvrstil v svetovni vrh, o čemer pričajo med drugim vabili za pripravo preglednih (state-of-1 he-art) poročil na 10, evropski konferenci o potresnem inženirstvu leta 1994 na Dunaju in na 11. svetovni konferenci o potresnem inže-nirstvu leta ¡996 v Acapulcu, številna vabila za predavanja na konferencah in univerzah, nagrada (Outstanding Paper Award) za članek, objavljen v zborniku 6. severnoameriške konference za zidane konstrukcijo leta 1993, predvsem pa vabilo založbe Imperial College Press/World Scientific za pripravo knjige z naslovom Earthquake Resistanl Design of Masonry Buildings. V knjigi, ki je izšla leta 1999, je v zgoščeni, vendar lahko razumljivi obliki podal osnovne informacije o obnašanju zidanih stavb med močnimi potresi ter predstavil in razložil potresno odporno projektiranje zi danih konstrukcij. Knjiga na uravnotežen način obravnava najnovejše standarde in predpise, uveljavljene metode projektiranja in rezultate lastnih raziskav. Bibliografija M, Tomaževiča obsega vec kot 300 naslovov, med njimi 6 knjig, 3 poglavja v knjigah in priročnikih, 39 znanstvenih in strokovnih člankov, objavljenih v tujih, in 55 v domačih revijah in časopisih, 26 vabljenih predavanj na mednarodnih konferencah in seminarjih (21 objavljenih v zbornikih), S3 referatov, predstavljenih na mednarodnih konferencah in seminarjih (67 objavljenih v zbornikih), in 63 referatov, predstavljenih na domačih konferencah (61 objavljenih v zbornikih). Med ostalimi deli je 56 poročil o raziskovalnem delu (26 prevedenih v angleščino), pa tudi veliko število strokovnih del,ki zajemajo projektiranje, ekspertize in preizkušanja na področjih visokogradnje in mostov ter drugih inženirskih objektov. Poudariti je treba, da dela M. TomaževiČ v majhni raziskovalni skupini, kjer je njegov prispevek v skoraj vseh primerih prevladujoč. Pri zelo veliki večini objav je M. Tomaževič edini ali prvi avtor. M. Tomaževič je leta 1986 postal izredni profesor, od leta 1991 dalje pa je redni profesor za potresno in že ni rs t vo in zidane konstrukcije Univerze v Ljub- ¡j&ni. Je nosilec več predmetov na podiplomskem študiju na konstrukcijski smeri gradbenega oddelka FGG. Bil je gostujoči profesor na Universita di Trento, Italija, 1988, na Universidad de Chile, Santiago, Čile, 1991, in na univerzi v Padovi, Italija, 1999, predaval pa je tudi na podiplomski šoli za konzervatorstvo Fakultete za arhitekturo Politehnike v Milanu. Imel je več kot 60 predavanj in seminarjev na različnih univerzah in raziskovalnih inštitutih v ZDA, Italiji, Nemčiji, Grčiji, Japonski, Kitajski, Čilu in Mehiki. Je član upravnega odbora Evropskega združenja za potresno inženirstvo in član uredniškega odbora revije European Earthquake Engineering. Dela M. Tomaževica so obogatila svetovno zakladnico znanja z novim temeljnim znanjem o obnašanju objektov pri potresni obtežbi. Obenem prinašajo njegova dela nove metode za potresno odporno projektiranje novih objektov in za ojaČevanje obstoječih zidanih stavb, ki se že uporabljajo v praksi pri nas, pa tudi drugod po svetu. Rezultati raziskav tako niso omejeni samo na objave, pač pa neposredno prispevajo k bolj varnim in racionalnim gradbenim objektom. Skupščina SAZU je prof, dr. Miha Tomaževiča 7. 6. izvolila za izrednega člana. Peter Pajfar ARTHUR E. BERGLES Profesor dr. Arthur E. Bergles je eden od vidnih in vodilnih termodinami-kov v ZDA. Rojen je bil 9. S. 1935 v New Yorku, NY. Doktoriral je leta 1962 na MIT in postal redni profesor leta 1972 na Georgia Institute of Technology. Vodil je Department of Mechanical Engineering v letih 1972-1983, bil direktor laboratorija za prenos toplote in je kot John A. Clark and Edward T. Crossan profesor na Rensselaer Polytechnic Institute zasedel stolico za prenos toplote. V letih 1989-1992 je bil izvoljen za dekana inženirske fakultete navedene univerze. Profesor Bergles je izredno uspešen in plodov it znanstvenik in raziskovalec na področjih konvekcijskih in turbulentnih prenosov toplote. Njegove številne publikacije v vodilnih znanstvenih revijah pokrivajo enofazne in dvofazne tokove v širokem spektru pogojev, aplikacij in geometričnih oblik. Posebno izrazito je njegovo eksperimentalno delo, s katerim je podprl teoretične raziskave kompleksnih procesov prenosa toplote. Zelo pomemben je prispevek profesorja Berglesa doprinesel na področju prenosa toplote pod ekstremnimi pogoji in na področju hlajenja elektronskih naprav. Na obeh področjih se je s temi deli odlikoval v strokovni javnosti in posebno industrija vesoljskih plovil je uspešno uporabila njegove izsledke, Profesor Bergles je kot prvi analiziral probleme, ki nastajajo pri prenosu toplote v turbulentnih razmerah, razvil je odgovarjajočo taksonomijo za klasifikacijo različnih pristopov reševanja problemov prenosa toplote v ekstremnih razmerah. S številnimi poglobljenimi raziskavami fun da me nt al nega in aplikativnega značaja je v zadnjih tridesetih letih ustvarjal tako pomembne rezultate, da je industriji vesoljskih plovil z uporabo teh dognanj pri razvoju njihovih proizvodov uspel odločujoč preboj pri njihovi uporabi. Tako je ustvaril novo pomembno raziskovalno polje „druge generacije tehnologije prenosa toplote* z mnogimi nov imi revo! uci on a r n i m i do - gnanji, o katerih je poročal v svojih znanstvenih delih. Bil je eden od prvih raziskovalcev, ki je pričel z raziska- - vami hlajenja elektronskih naprav. Njegova ocenitev pomembnosti tega problema je bila izjemna. Danes si ni mogoče zamisliti zanesljivega delovanja, npr. računalnikov, elektronskih krmilnikov itd., ne da bi bili problemi generiranja in prenosa toplote v teh napravah teoretično in praktično rešeni. Njegovi prispevki v raziskavah te problematike so industriji vseh vrst elektronskih naprav omogočili, da je razvila proizvode, ki so odgovarjali pričakovanjem uporabnikov. Profesor Bergles je odigral pomembno vlogo pri delu s študenti na podiplomskem nivoju. Bil je mentor 88 doktorjem in magistrom, ki jih je aktivno vključeval v sodelovanje na najbolj zahtevnih problemih svoje znanstvene radovednosti. Tudi dva naša podiplomca sta zaključila svoje študije pri njem. Objavil je 291 znanstvenih razprav, ki so imele pomemben vpliv ne samo na razvoj znanstvenih področij prenosa toplote in hlajenja elektronskih naprav, temveč so omogočile tudi in predvsem industriji vesoljskih plovil ler industriji elektronskih naprav, da so njuni proizvodi dosegali želj ene standarde pri svojem obratovanju. Za svoje delo je bil profesor Bergles večkrat nagrajen. Prejel je vrsLo visokih priznanj. Med drugim je bil izvoljen tudi v prestižno Nacionalno inženirsko akademijo ZDA kot redni član. Tudi po upokojitvi je profesor A. E. Bergles v letih 1998 do 2001 prejel vrsto mednarodnih priznanj in odličij, ki potrjuje- jo akademsko odličnost in med ji a rod ni ugled tega ameriškega znanstvenika slovenskega porekla. S Slovenijo je profesor Bergles še posebno povezan. Njegov i starši so slovenskega porekla. To ga je tudi mnogokrat napotilo v domovino svojih prednikov. Te poti pa niso imele samo čustveno naravo, temveč je z delovnimi obiski na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani ustvaril tesne povezave z našimi ter-modinamiki. Dvema našima podiplomskima Študentoma je omogočil doktorski študij v svojem laboratoriju, utiral je poti naših raziskovalcev v znanstvene kroge, na konference, seminarje itn. in s tem v mnogočem prispeval, da se je na Fakulteti za strojništvo razvila priznana šola za termodinamiko in procesno termo-dinamiko. V juniju 2000 je s sodelavcem Fakultete za strojništvo dr. Golobičem na Bledu organiziral International Thermal Science Seminar v okviru American Society of Mechanical Engineers. Udeležba je bila mednarodna in številna (preko 150). Organizatorja sta izdala tudi zbornik del, ki so jih predstavili vodilni ter mod i n a mik i v svetu. Tudi s tem je dr. Bergles prispeval k utrjevanju identitete Slovenije v mednarodnih znanstvenih krogih. Skupščina SAZU je prof, dr. Arthurja E. Berglesa 7. 6. izvolila za dopisnega člana. Janez Pek kri i k ALAN B. KATRITZKY Profesor dr. Alan R. Katritzky se je rodil 18.8.1928 v Londonu. Študiral je na univerzi v Oxfordu (od leta 1948 do leta 1957), kjer je prejel B. A. leta 1951, B. Sc. leta 1952, M. A. in D. Phil, leta 1954, in na univerzi v Cambridgeu (1958-1963), kjer je prejel Ph. D, leta 1958 in Sc. D, leta 1963. Od leta 1963 je bil profesor na univerzi v Norwichu, East Anglia, kjer je zgradil School of Chemical Sciences in bil 11 let dekan. Od leta 1980 dalje je profesor na University of Florida, Gainesville, Florida. Glavni rezultati njegovega raziskovalnega dela so prispevki o hetero-aromatski tavtomeriji, heteroaromatskih N-oksidih, konformacijski analizi nasičenih heterociklov, piridinium betainih, heterocikličnih premestitvah, heterocikličnih radikalih, pretvorbah pirilijevih soli, zaščiti in aklivaciji pri litiiranju, mehanizmih heterocikličnih ciklizacij, reakcijah, ki potekajo preko benzotriazolskih derivatov, N MR-fosfor je vi h spojin, mehanizmih nuldeofilnih substitucij na nasičenem ogljikovem atomu, QSAR itd. Prof. Katritzky je bil mentor okrog 300 magistrantom in doktorandom in preko 300 postdokto-random. Objavil je preko 1700 originalnih znanstvenih člankov, preglednih člankov in knjig. Njegovi učbeniki s področja hetcro ciklične kemije so zaradi izredno modernega pristopa doživeli več izdaj, prevedeni pa so bili v kitajščino, francoščino, nemščino, italijanščino, japonščino, poljščino, ruščino in španščino in s tem povzročili pravo revolucijo v poučevanju tega področja po celem svetu. Handbook of Heterocyclic Chemistry podaja pregled celega področja in je namenjen predvsem raziskovalcem na področju heteroci-klične kemije. Prof. Katri tz.ky je urednik zbirke Advances in Heterocyclic Chemistry (preko 7(1 knjig) in zbirke Physical Methods in Heterocyclic Chemistry (8 knjig), regionalni urednik revij Tetrahedron in Tetrahedron Letters, predsednik uredniškega odbora Comprehensive Heterocyclic Chemistry (1984, nova dopolnjena izdaja 1994), Organic Functional Group Transformations ter sourednik Best Synthetic Methods v Topics in Applied Chemistry, Leta 1962 je bil v starosti 33 let imenovan za prvega dekana School of Chemical Sciences novo ustanovljene University of East Anglia v Norwichu. Čeprav je bil odgovoren za vse: od gradnje stavb, organizacije in opreme laboratorijev, izbire in nastavitve profesorjev, priprave učnih in raziskovalnih programov in splošnih kriterijev o organizaciji pouka in raziskovalnega dela, mu je v zelo kratkem času uspelo ustvariti šolo mednarodnega ugleda in enega od svetovnih centrov h etero ciklične kemije. Leta 1980 se je preselil na University of Florida, Gainesville, kjer je organiziral Center za h etero ciklične spojine, ki je danes vodilna institucija na tem področju Prof. Katritzky je zelo iskan in po celem svetu vabljen predavatelj: štirikrat je imel predavateljsko turnejo okrog sveta, bi i plenarni predavatelj na mnogih konferencah in predaval na mnogih univerzah, raziskovalnih inštitutih in industrijskih raziskovalnih laboratorijih. V njegovi veliki raziskovalni skupini so sodelavci s celega sveta: iz Avstralije, Avstrije, Belgije, Brazilije, Češke, Egipta, Francije, Nemčije, Grčije, Holandske, Madžarske, Hongkonga, Indije, Italije, japonske, Kuvajta, Nove Zelandije, Pakistana, Poljske, Romunije, Rusije, Slovaške, Slovenije, Španije, Sudana, Švice, Turčije, Ukrajine in iz drugih držav. Periodično organizira »osvežilne« enotedenske in pettedenske tečaje za raziskovalce iz industrijskih laboratorijev v Evropi in Ameriki. Poleg tega je svetovalec mnogih lovarn: 3 M (ZDA, Ilaiija, Vel. Britanija), Exxon (ZDA, Vel. Britanija), Monsanto Rubber Company, NutraSweet, Novartis, Re illy Industries, Bristol-Myers-Squibb, Pharmos in drugih. Prof. Kalritzky jc prejel vrsto priznanj in nagrad, častnih doktoratov, član-stev v akademijah znanosti itd. Skupščina SAZU je prof. dr. Alana R. Katritzkyja 7. 6. izvolila za dopisnega člana. Branko Stanovnik DUŠAN C. PREVORŠEK Dr. Dušan Prevoršek se je rodil 14.2.1922 v Ljubljani, kjer se je šolal in postal leta 1950 inženir kemije na Oddelku za kemijo Tehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Prav tam seje zaposlil kot asistent na Inštitutu za organsko kemijsko tehnologijo. Leta 1956 je doktoriral pri prof. D, Hadžiju na temo o strukturi hidroksiaminskih kislin. Istega leta je odšel za dve leti na univerzo v Pariz na podoktorski študij na področju infrardeče spektroskopije. Leta 1958 je odšel v ZDA in se zaposlil pri podjetju Goodyear, kjer se je ukvarjal z raziskavami avtomobilskih pnevmatik. V letih 1961-1965 je delal na Inštitutu za raziskave tekstila univerze v Prince tonu. Kmalu jc postal vodilni raziskovalec za polimere. Raziskoval je predvsem vlakna z enoosno orientiranimi polimeri, poliamidi in poliestri ter njihovo strukturo in mehanske lastnosti. Leta 1965 se je vrnil v industrijo, Zaposlil se je v raziskovalnem in tehnološkem centru podjetja Allied Signal in se tam leta 1994 upokojil kot direktor oddelka za polimerno fiziko in kompozitne materiale. S tem podjetjem še vedno sodeluje kot svetovalec. Dr. Prevoršek je delal predvsem na področju morfologije in mehanskih lastnosti vlaken, na področju kompozitnih materialov in na področju dinamike avtomobilskih gum. Pri raziskavi vlaken ga je zanimala povezava med morfologijo in mehanskimi lastnostmi. Zato je poleg običajnih metod za raziskava morfologije, kot so sip an je rentgenskih žarkov, elektronska mikroskopija in infrardeča spektroskopija, uvedel še merjenje difuzije vzdolž vlakna in pravokotno na vlakno. Na tej osnovi je podal kvantitativno interpretacijo relativnih sprememb mehanskih lastnosti poliamidnih in poliestrnih vlaken na podlagi morfoloških podatkov in dopolnil mikrofibrilar ni model polimerov A. Peteri i na. Te raziskave je dopolnil z analizo mehanskih lastnosti visokotrdnih polietilenskih vlaken. Z uporabo rentgenskega s i panj a in laserske Ramanove spektroskopije napetih vlaken je bil omogočen izračun absolutne in tlačne trdnosti ter formuliran kriterij zloma sintetičnih vlaken. Te raziskave so zelo pomembne za razumevanje polimernih materialov, ker razložijo izredno veliko odpornost visokotrdnih polietilenskih vlaken proti utrujanju in poškodbam. Dr, Prevoršek je uspešno raziskoval vpliv procesnih spremenljivk pri formiranju vlaken iz taline polimerov. Tako je optimiziral proizvodnjo vlaken iz p ol ieti len a, p ol i vi n i 1 alkoh ola in poliakilnitrila. Raziskoval je tudi ojačevalni vpliv dodatka termolropnih snovi vlaknotvornim polimerom. Na področju kompozitnih materialov je dr. Prevoršek s sodelavci razvil in patentiral nov postopek za izdelovanje polimernih konipozitov. Tako so bili dobljeni materiali z visoko odpornostjo proti penetraciji izstrelkov. Našli so široko uporabo, npr. za izdelavo vojaških čelad, neprebojnih jopičev in vrste izdelkov s področja balistične zaščite. Široka je bila tudi uporaba teh materialov za karoserije letal in raznih vozil, ki so odporne proti eksplozijam. V začetku devetdesetih let se je dr. Prevoršek začel ukvarjati z raziskavami izboljšanja ekonomičnosti postopkov za pripravo ko m p oz it ov ogljik-ogljik. Uspelo mu je skrajšati čas postopkov od 1000 ur na manj kot 100 ur. Na področju študija dinamike avtomobilskih gum se je dr. Prevoršek ukvarjal s problematiko uporabe različnih polimernih vlaken, predvsem poliestrskih, za ojačanje avtomobilskih gum. Razvil je metodo za določanje deformacij vlaken med vožnjo. Dokazal je, da je mogoče s pomočjo natančne analize temperaturnega profila avtomobilske gume v kombinaciji z mehanskimi lastnostmi vlaken določiti deformacijo vlaken med vožnjo. Izkazalo se je, da so pomembne le deformacije v smeri vlaken. Nadalje je pokazal, da je mogoče obvladovati mehanske lastnosti in predvsem mehansko histerezo sistema vlakno-guma z impregnacijo polimernih vlaken, kar omogoča boljšo adhezijo med vlaknom in gumo. Bibliografija dr. D. Prevorška obsega 358 naslovov, od tega 135 člankov v znanstvenih časopisih, 58 objavljenih predavanj, 2 monografiji in 14 poglavij v monografijah ter 147 patentov. Dr. D. Prevoršek je častni doktor Univerze v Ljubljani in častni član Združenja fizikov ZDA. Je svetnik in gostujoči profesor na več univerzah v ZDA, na Kraljevem inštitutu za tehnologijo v Stockholmu in na Oddelku za tekstilstvo Univerze v Ljubljani, Dr. Prevoršek že precej časa intenzivno sodeluje i Oddelkom za tekstilstvo Naravoslovno tehniške fakultete, kjer je leta 1994/9 Svod il podiplomski seminar o orientiranih polimerih. Dr. Prevoršek je sodeloval tudi pri pripravi učnih načrtov za področje visokozmogljivih vlaken in imel uvodna predavanja na mednarodnih simpozijih, ki jih je organiziral Oddelek za tekstilstvo, ter Oddelku pomagal z opremo. Skupščina SAZU je dr. Dušana C, Prevorška 7.6. izvolila za dopisnega člana. Davorin Dolar JO i IN VILLADSEN Prof. dr. John Villadsen se je rodil 12. 6. 1936 v Copenhagnu, kjer se je šolal in dosegel stopnji Ph. D. (1963) ter Dr. Techn, (1970) na tehnični univerzi Danske. Ho do k to rs ko delo je v letih 1965-66 opravljal na Oddelku za kemijsko inženirstvo Univerze Wisconsin (Madison, ZDA). Od leta 1962 je na tehnični univerzi Danske v Lyngbyju, kjer je bil leta 1986 izvoljen za (super) profesorja za biotehnologijo. Od leta 1991 je tudi direktor Centra za procesno biotehnologijo, ki se je razvil v enega izmed najvplivnejših centrov za biokemijsko inženirstvo v Evropi in morda tudi v svetu. Njegova prva odmevna raziskovalna dela so nastala na področju uporabne matematike v šestdesetih letih. S sodelavcem W, E, Stcwartom je razvil metodo ortogonalne kolokacije, ki je danes nepogrešljiva pri reševanju robnih problemov v kemijskem inženirstvu; bila je objavljena v vodilni reviji Chemical Engineering Science, Nadaljnje izpopolnjevanje te metode je doseglo vrh v zdaj že klasičnem učbeniku z naslovom Solution of Differential Equation Models by Polynomial Approximation, ki ga je napisal s soavtorjem M. L. Mich el se no m za založbo Prentice-Hall (leta 1978). Učinkovito matematično orodje za reševanje sistemov parcialnih diferencialnih enačb je kasneje uporabil pri študiju interakcij med snovnim in toplotnim transportom ter kemijsko reakcijo v poroznem katalizatorju. Z dobljenimi rezultati je tako bistveno prispeval k razumevanju in modeliranju večkratnih (mul-tiplih) stanj v katalitskih zrnih, v katerih potekajo močno eksotermne reakcije. kot je oksidacija žveplovega dioksida na vanadijevem katalizatorju, ki jih je treba voditi v smeri stabilnega obratovanja reaktorja. Uporabo aproksima-tivne metode je demonstriral tudi v vrsti odličnih prispevkov, ki obravnavajo konduktiv-m transport toplote (npr, Gra-etzov problem) in absorpcijo z eksotermno kemijsko reakcijo, ki poteka sočasno v padajočem filmu kaplje vine. Dela s teh področij je objavil v prestižni periodiki, največ v Chemical Engineering Science. S prevzemom p rotes ure na Oddelku za biotehnologijo se je njegova raziskovalna dejavnost bolj usmerila v študij kin etike in matematičnega modeliranja bioloških procesov. Z odličnim matematičnim znanjem je skupaj s sodelavci priobčil vrsto del, ki obravnavajo tako optimizacijo reaktorjev za fermentacijske procese kot tudi modele za konLrolo in simulacijo fermentacije penicilina in mlečne kisline. Posebno pomembni so njegovi prispevki, ki obravnavajo identifikacijo »počasnih« encimov pri biosintetični proizvodnji penicilina. Prispeval je Ludi nove izotopske in akustične tehnike za študij snovnega transporta v bioreaktorjih in dinamiko le-teh. Njegova izredna sposobnost modeliranja biosistemov se najbolje izkazuje v odmevni knjigi Bioreaction Engineering Principles, ki jo je s sodelavcem (T Nielsonom) izdal pri založbi Plenum Press (leta 1994). Sedaj pripravlja že tretjo, prenovljeno izdajo knjige. Kljub pretežni usmeritvi v modeliranje dinamike bio-procesov pa je v zadnji dekadi objavljal še pomembne originalne prispevke s področja numerične analize (npr. metoda spremenljivih končnih elementov) in dinamike katalitskih procesov. Rezultate raziskav je prof. Villadsen objavil v več kot 140 originalnih razpravah. Objavil je tudi že omenjeni dve odmevni monografiji. Science Citation Index je eno od njegovih del uvrstil med »klasike citacije« na področju inženir-stva, tehnologije in uporabnih znanosti. Prof. Villadsen je član danske inženirske akademije od leta 1979 in častni doktor finske Abo Akademi (1993). Prof. Villadsen več kot 10 let sodeluje z raziskovalci Kemijskega inštituta v Ljubljani pri konstrukciji opreme za fermentacijske procese in v mednarodnih projektih. Posebej je treba poudariti mentorstvo šestim mladim raziskovalcem iz raznih raziskovalnih skupin v Sloveniji, tudi iz industrije, ki so se izpolnjevali pri njem na tehnični Univerzi Danske. Septembra 1997 se je prof. Villadsen odzval vabilu SAZU in predaval o pomenu in perspektivah biotehnologije. Ob tem obisku Slovenije je predaval tudi na Kemijskem inštitutu in na Slovenskih kemijskih dnevih v Mariboru. Skupščina SAZU je prof. dr. Johna Villadsena 7. 6. izvolila za dopisnega člana. Dušan Hadži IV. RAZRED za naravoslovne vede ANDREJ KRANJC Tudi po izvolitvi za izrednega člana SAZU leta 1995 je ostala zgodovina krasoslovja na Slovenskem v ospredju njegovega raziskovanja in delovanja. Nove ugotovitve iz zgodovine speleologije, hidrologijc, imenoslovja in turizma je vnašal v tematsko razširjene pregledne študije. Posebej se je ukvarjal z zgodovino raziskav Krasa in odkrivanjem Škocjanskih jam in Postojnske jame. Ugotavljal je odnos uprave Postojnske jame do kapnikov, Ta jih je do nedavna podarjala muzejem,svetovnim razstavam in odličnikom, istočasno pa jamskim vodnikom prepovedovala lomljenje in prodajo kapnikov. Poglobil je poznavanje o več domačih in tujih raziskovalcih slovenskega krasa, zlasti o E. A. Martclu, J, A. Naglu, Wiljemu Puticku in Alfredu Šerku. Za moderno znanje o vzrokih presihanja Cerkniškega jezera in periodičnosti izvira Lintvema, ki smo ga doslej pripisovali T. Gruberju, je zasledil starejše moderne razlage že pri J. Naglu. Prikazal je pomen sprememb, ki so nastale na kraških poljih pri vodnih melioracijah, in z njimi povezano vlogo W, Puticka ter V. Hraskyja na dolenjskih kraških poljih. Drugo njegovo dejavno področje je kraška hidrologija. Raziskoval je ranljivost kraških vodonosnikov in varstvo voda in jam na krasu. Kot vodja triletnih mednarodnih raziskav in slovenski koordinator evropskega projekta COST 65 je bil ne le urednik zbornika, ampak tudi soavtor končnega poročila o uporabnosti sledil in o rezultatih hidrološkega raziskovanja Trnovske planote ter o smernicah za varovanje kraških voda. Sodeloval je pri organizaciji in raziskavah pri drugih temah, prevzetih v matičnem Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU- Za Nacionalni atlas Slovenije je prispeval karto kraških voda. Andrej Kranjc je v letih 1995-2000 objavil čez 50 strokovnih in znanstvenih prispevkov in več poglavij v monografijah. Je redni član komisije za kras pri Mednarodni geografski zvezi in član komisije za zgodovino pri Mednarodni spel eo loški zvezi. S sodelavci je organiziral več mednarodnih simpozijev in sodeluje pri raziskavah slovenskih in kitajskih krasoslovcev, ki izmenoma prihajajo na terensko delo na slovenska in kitajska področja. V le lih 1995-2000 je uredil deset zajetnih zvezkov glasila Inštituta za. raziskovanje krasa ZRC SAZU in sedem drugih knjig, kar vse prispeva k rastočemu ugledu njegove institucije, v kateri deluje od leta 1966, v mednarodnem krasoslovju. Leta 1997 je prejel francosko priznanje Chevalier dan s 1' Ordre des Palmes Academiques, 1998 mu je MZT podelilo priznanje za raziskovalne dosežke, s katerimi se razvija in utrjuje identiteta Slovencev in Slovenije. Skupščina SAZU je Andreja Kranjca 7. 6. izvolila za rednega člana. Ivan Gams, MITJA ZUPANČIČ Rojen 25. 12. 1931 v Ljubljani, od leta 1976 doktor gozdarskih znanosti, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana 1 ladžija ZRC SAZU v pokoju. Izredni član SAZU od leta 1993. Po stroki geobotanik raziskuje vegetacijo jugovzhodnega evropskega območja s posebnim poudarkom na slovenskem prostoru in njegovi umestitvi od preteklih obdobij do današnjega časa. Tej izredno obsežni problematiki že desetletja uspešno posveča svoja med seboj tesno povezana flor isti čno-fitogeo-grafska, fitocenološka in sintaksonomska ter palinološka, geološko-ped o loška, klimatološka idr. raziskovanja. Kljub širokemu poznavanju rastlinske odeje se je v glavnem omejil na problematiko gozdne vegetacije. V ospredju tega raziskovanja so smrekovi, v novejšem času še subinedit-eranski gozdovi iti subalpinska ruševja, sledijo jim še borovi, javorovi ter bukovi gozdovi. Osrednje mesto njegovega obsežnega znanstvenega opusa zavzemata monografiji Smrekovi gozdovi v mraziščih dinarskega gorstva Slovenije (1980j, temeljno delo o naših naravnih smrekovih gozdovih, in Smrekovi gozdovi Slovenije (1999), v kateri je podrobno prikazan njihov razvoj in reče nt no stanje ob kritični primerjavi s sorodnimi fitocenozami v Evropi. Jedro te monografije predstavljajo naše fi toče nože vegetacijskega razreda Vacdnio-Piceetea, ki združuje vse evropske smrekove in njim sorodne sestoje. Ta razred je M. Zupančič pred časom z ustrezno analizo emendiral z določitvijo njegovih manjkajočih značilnih in razlikovalnih vrst in s tem bistveno dopolnil njegovega avtorja J. Braun - B!anqueta. Fun-damentalna pomembnost monografije je v tem, da je M, Zupančič v njej za naše ozemlje opisal in z obsežnimi komparativnimi vegetacijskimi tabelami utemeljil kar 6 novih smrekovih litocenoz, ob reviziji nadaljnjih devetih pri nas in v evropskem prostoru pojavljajoči h se smrekovih fitocenoz pa je z novo emendacijo pri 3 od njih postal njihov avtor, pri preostalih pa je izločil nove geografske variante in številne nižje sinsistematske enote. Globina Zupančičeve monografije kaže še naslednje: ker je smreka (Picea abies) v svojem ogromnem evroazijskem arealu polimorfna agregatna vrsta, je posvetil potrebno pozornost tudi temu taksonomskemu problemu, Z opozorilom in sprejetjem najnovejših rezultatov palinološke skupine A. Šerclja, ki je na podlagi pelodnih in morfoloških razlik pri storžih dokazala, da je poleg tipičnega taksona (subsp. abies) na slovenskem ozemlju raztreseno navzoč tudi severovzhod no evropsko-sibirski takson (subsp. obovatet), je nakazal nadaljnja raziskovanja tudi v tej smeri. Pri raziskavah slovenskih submediteranskili gozdov je naletel na povsem drugo problematiko, V monografski študiji je obdelal tamkajšnje hrastove goz- do ve in ob opisu dveh novih asociacij in reviziji drugih fitocenoz ugotovil, da imajo v njih prevladujočo vlogo srednjeevropske vrste, medtem ko so mediteranski gcoelcmenti izrazito siromašno zastopani, pa tudi mikroklimatske razmere odstopajo od submediteranskih. Zato je podvomil v dosedanje tolmačenje teh fitocenoz kot primarne vegetacije in začel razmišljati o njihovem sekundarnem poreklu kot sukcesijskem stadiju na primarnih rastiščih termo fi hi ih bukovih gozdov, Zanesljive palinološke raziskave so to nesporno potrdile in M. Zupančič je z revizijo obstoječih fitocenoz izločil in opisal več navili geografskih variant in nižjih sintaksonomskih enot. Nadaljuje raziskave v zvezi z dinamiko in razvojnimi smermi zaraščanja kraških travišč Submediterana. Tretja raziskovalna dejavnost je usmerjena v problematiko fitocenoz ruševja, ki rastejo pretežno v subalpinskem pasu v območju Vzhodnih Alp in dinarskih ter osrednjebalkanskih pogorjih, Ruševje tvori v tem pasu specifične sestoje, ki jih M, Zupančič, večinoma s sodelavcem, že več kot desetletje sistematično raziskuje glede na floristično-fitogeografske in ekološke razmere njihovih fitocenoz ter medsebojno sinsistematsko povezavo od zahodnega do jugovzhodnega obrobja njihovih arealov. V zadnjem času se spet vrača k odprtim vprašanjem nižinskih in montan-skih gozdov rdečega bora, gozdnega javorja in bukve. V teh publikacijah so poleg nove asociacije opisane predvsem nove geografske variante raznih že znanih asociacij. Uspešno je rešil razna sinsistematska in vzporedno z njimi nomenkla-torična vprašanja, posebej še za naše subpanonsko območje. Za M. Zupančiča so na osnovi lastnih terenskih in literaturnih izkušenj postajale posebej zanimive določene fitogeografske novosti v slovenskem prostoru. V seriji razprav je z upoštevanja vrednimi novimi dognanji širšega ali lokalnega značaja dopolnil prvo fitogeografsko razdelitev Slovenije (1969) prezgodaj umrlega izr. člana SAZU Maksa VVraberja. Ob tej priložnosti je vredno opozoriti na zanimivo dejstvo, da seje znanstvena radovednost M. Zupančiča ob dolgoletnih botaničnih terenskih raziskavah obračala tudi k humanističnemu področju: vedno močneje je doživljal povezavo med različnimi fitogeografskimi območji Slovenije in dialektološkimi ter etnološkimi posebnostmi teh predelov, Skupaj s soavtorico dr. V, Smole je objavil zanimivo razpravo o konkretnih skladnostih, ki sta jih primerno ovrednotila. Ker je sam doživljal začetke fitocenologije v Sloveniji in bil kmalu aktivno udeležen pri njenem razvoju do današnjega časa, je tej zgodovinski tematiki posvetil več preglednih razprav V njih je z njemu lastno natančnostjo dokumentirano prikazal pionirje te pri nas takrat nove smeri geobotanike, njihove sodelavce in naslednike ter za vsakega od njih navedel popolno bibliografijo. Zato velja M. Zupančič za našega najboljšega poznavalca tega ge o botaničnega obdobja. Dodati je treba, da v enaki meri obvlada tudi nastanek in razvoj fitocenologije v bivši Jugoslaviji, vključno z vsemi bibliografskimi enotami. Pedagoškemu delu se je posvečal v okviru danih možnosti. Bil je mentor ali ko mentor 5 doktorjem znanosti, 4 magistrom in 1 diplomantu ter odprt svetovalec mlajšim znanstvenikom. Končno je potrebno spregovoriti še o njegovi dejavnosti pri vegetacijskem kartirauju in izvedbi vegetacijskih kart kot rezultatu več desetletij trajajočega terenskega dela, urejanja ustreznih popisov in izdelave konkretnih vegetacijskih tabel, seveda vse to ob sprotnem študiju strokovne literature, Kot vodja geobota-nične skupine Biološkega inštituta Jovana Hadžija SAZU oz. kasneje ZRC SAZU je Mitja Zupančič od leta 1972 do svoje upokojitve leta 2000 vzorno skrbel za nemoten in uspešen potek dela na velikem nacionalnem projektu Vegetacijska karta Slovenije, ki je sedaj v glavnem dokončana. Njegov delež pri izvedbi te fundamental ne vegetacijske karte je neprecenljiv, vendar moramo zapisati, da se v najnovejšem času pojavljajo tendence, ki zavestno minimalizirajo ali celo za-molčujejo to dejstvo. Do sodelavcev je bil M. Zupančič zahteven in toleranten, do sebe strog in discipliniran. Povsem obvlada teoretična vprašanja površinskega prikazovanja fi to cen oz in je soavtor 90 enot gradiva vegetacijskih kart ter osmih tiskanih vegetacijskih kart v različnih merilih. Našo utemeljitev želimo zaokrožiti še z mednarodno pomembnostjo in odmevnostjo kandidatovega znanstvenega opusa. Glede na njegova številna izvirna nova dognanja o vegetaciji nekdanje Jugoslavije in v Sloveniji, temelječa na poznavanju terenskih specifičnosti in solidnem pregledu nad obsežno in nehomogeno literaturo, je nadvse uspešno reševal in rešil vrsto velikih odprtih problemov v neurejeni sintaksonomiji višjih in nižjih vegetacijskih kategorij ter njihove zapletene nomenklature. Zato je že zgodaj postal član redakcijskega odbora za Evropsko vegetacijsko karto s sedežem v Bonnu in hkrati odgovorni redaktor ter avtor teksta za območje osrednjega Balkanskega polotoka. Nadalje je član redakcijskega odbora za Karto vegetacije Alp, član znanstvenega sveta Alpen Foruma pri švicarski akademiji za naravoslovne vede in član skupine za izdelavo naravoslovnih kart, podpredsednik mednarodnega Vzhodnoalpsko-dinarskega društva za proučevanje vegetacije itn. Dodatno naj ome tlimo, da je tudi uspešen urednik Razprav IV. razreda SAZU. Skupščina SAZU je dr. Mitjo Zupančiča 7.6. izvolila za rednega člana. Ernest Mayer ROBERT ZOREČ Rodil se je 23. 1. 1958 v Kopru. Po osnovni šoli v Piranu in gimnaziji v Kopru seje leta 1976 vpisal na študij biologije na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 19S1 diplomiral s povprečno oceno 9,8. Stopnjo magistra bioloških znanosti je dosegel na isti fakulteti <19S3>, doktorat medicinskih znanosti (1986) pa na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. V letih 1983-1985 se je izpopoinjeval pri dr. McBur-neyju (Newcastle upon Tyne) v Veliki Britaniji v elektrofizi-ološki metodiki proučevanja ionskih kanal čkov (patch -clamp). V naslednjih dveh letih je nato uvedel to metodo doma na Inštitutu za patofiziologi-jo Medicinske fakultete. Ker takrat ni bilo mogoče kupiti take aparature, je s sodelavci razvil lastno, ne Je za merjenje ionskih prevodnosti v membrani, pač pa tudi za meritve membranske kapacitivnosti. Te metode omogočajo proučevanje procesov, kot sta ekso- in endocitoza v realnem času. V letih 1987 do 1990 je delal kot gostujoči znanstvenik (s podporo ustanov: The Wellcome Trust, The Royal Society, European Science Foundation, Raziskovalna skupnost Slovenije) v različnih laboratorijih univerze v Cambridgeu v Veliki Britaniji, kjer je proučeval spremembe kapacitivnosti hipofiznih celic ter homeostazo kalcijevih ionov z optičnimi fluorescenčnimi metodami. Leta 1991 je bil povabljen v Avstralijo (Univ. of Adelaide), kjer je izvedel in uvedel meritve kapacitivnosti tudi na rastlinskih celicah. Od leta 1991 do danes vodi laboratorij za nevroendokrinologijo in molekularno celično fiziologijo na Inštitutu za patološko fiziologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. V letu 2000 pa je bil gostujoči profesor (program Fullbright) na univerzi v Denverju, ZDA. Osrednje področje njegovega dela so molekularni mehanizmi eksocitozc. Raziskuje predvsem molekularno fiziologijo celic (delno tudi rastlinskih celic), eksocjtozo ter probleme, povezane z uravnavanjem celičnih procesov v normalnih in bolezenskih stanjih. Del elektrofiziološke laboratorijske opreme za merjenje kapacitivnosti membran z, metodo vpete membranske krpice, ki so jo zgradili sami, je med najboljšimi na svetu in omogoča meritve tudi do velikostnega razreda ato-Paradov. Med drugim so v laboratoriju odkrili, da uravnava eksocitozo več vzporednih mehanizmov, ki se ločijo po biokemičnih in fizioloških lastnostih. Pri teh raziskavah uporabljajo metode za proučevanje homeostaze znotrajcelične koncentracije Ca:+ in protonov (optična metoda s fluorescenčnimi indikatorji) v posameznih celicah. Uporabljajo tudi različne metode molekularne biologije (protismiselna strategija DNK za inhibicijo specifičnih genov, RT-PCR), citoke-mija, biokemija, konfokalna mikroskopija, transfekcija primarnih in kloniranih celic, amperometrija kateholaminov in peptidov. S povezanimi elektrofiziološki-mi in molekularnobiološkimi metodami so uspeli inhibirati ekspresijo mono-mernega proteina za vezavo GTP in sinaptotagminoa. Za raziskave napetostno odvisnih kalcijevih kanalčkov in sinaplotagminov uporabljajo metodo RT-PCR. Z različnimi fuzijskimi proteini, ki sestojijo iz zelenega fiuorescirajočega proteina in raziskovanega proteina, s konfokalnim mikroskopom zasledujejo premike in fiziološke lastnosti ccličnih predelkov (sekretorni mešički, mitohondriji, lizo-somi) v realnem času. Konfokalno mikroskopijo uporabljajo tudi za evalvacijo celične fuzije, ki je temeljnega pomena za pripravo celičnih vakcin pri zdravljenju rakavih bolezni. Cilj raziskav je razumevanje molekularnih mehanizmov eksocitoze v normalnih in patoloških razmerah, Eksociloza je univerzalen proces vseh evkari-ontskih celic in sodeluje ne le pri sekreciji kemičnih prenašalcev v živčevju in hormonov v enodkrinem sistemu, pač pa tudi drugod. Pomembno vlogo ima tudi pri uravnavanju plazemske koncentracije glukoze. Adipociti se na povečano koncentracijo insulina odzovejo tako, da se jim v plazmalemo vgradijo membranski transporterji za prenos glukoze z eksocitozo mešičkov, ki vsebujejo te membranske p rote i ne. Drug primer predstavlja uravnavanje transporterjev za aminokisline, kot je glutamat. Eksocitoza je temeljnega pomena pri prezentaciji antigenov v imunskem sistemu, V vseh primerih proces eksocitoze odločilno vpliva tudi na potek bolezenskih procesov: npr. sladkorna bolezen, možganska kap, nevrodegenerativne bolezni, motnje v imunskem sistemu (zavrnit ven a reakcija pri presadkih). Za razumevanje fizioloških in med boleznijo iztirjenih procesov je študija na celični in podcelični ravni posebnega pomena. Ta novi pristop, fiziomika, pridobiva v naravoslovju na pomenu. Kandidat Robert Zoreč navaja (od leta 1984) v svoji bibliografiji 58 pomembnih znanstvenih del, ki so napisana v svetovnih jezikih in objavljena v vodilnih mednarodnih revijah, vključno z uglednima revijama Nature in Proc. National Academy Sci. Poleg tega je objavil tudi več del v slovenskem jeziku v domačih revijah. Po številu citatov je eden od mednarodno najbolj upoštevanih znanstvenikov s področja biotehničnih in biomedicinskih ved v Sloveniji. Pri številnih mednarodnih in domačih projektih je sodelavec ali vodja, povabljen je bil kot predavatelj na številne ustanove, Izkazal se je tudi pri uvajanju mladih ljudi v raziskave, bil mentor petim sodelavcem pri pripravi disertacij. Leta 1997 je prejel državno nagrado Republike Slovenije za vrhunske do- sežke v znanosti Od leta 2001 je predsednik Pri rod os lov nega društva Slovenije. Skupščina SAZU je dr. Roberta Zore a 7. 6. izvolila za izrednega člana. Matija Gogala OTTO F. GEYER Prof. dr. Otto F. Geyer je bil rojen 18.5. 1924 vRergreic-hensteinu, današnje Kašperske Hory na Češkem, kjer je končal osnovno in srednjo šolo. Študiral in diplomiral je na geološkem oddelku univerze v Stuttgartu. Po študiju je kratek čas delai v naftni industriji v Hannovru, nato se je izpopolnjeval na univerzi na Dunaju. Leta 1952 se je vrnil v Stuttgart in leta 1953 doktoriral z disertacijo o koralah in grebenskem razvoju jure na Würtember-škem. Po habilitaciji je postal docent, nato izredni profesor in leta 1979 redni profesor, kar je bi! vse do upokojitve leta 1994. Predaval je paleontologijo, historično geologijo in paleoekologijo. V Deutsche Forschungsgemeinschaft je bil dolga leta glavni nosilec mnogih geoloških projektov zunaj Nemčije kakor tudi uradni mednarodni izvedenec v komisiji za historično geologijo in stratigrafijo ter član mednarodnih paleontoloških društev za knidartje in amonoide. Bil je mentor 55 diplomantom in 24 doktorantom. V geološkem inštitutu univerze v Stuttgartu dela še sedaj. Njegovo znanstveno delo je obsežno. Po vsebini ga lahko razdelimo na strati-grafske, paleontološke in paleoekološke raziskave, po regionalnih območjih pa na alpski prostor, Iberski polotok ter Kolumbijo, Ekvador in Peru v južni Ameriki, Stratigrafska dela so v največji meri posvečena mezozojskemu obdobju Tetide. Preučeval je posamezne stopnje tega obdobja in jih podrobno kronostra-tigrafsko razčlenjeval. Pil le ontološke raziskave obsegajo v glavnem si s tematiko in razvoj koral in amonitov. To so študije o fosilih iz raznih krajev Evrope in Južne Amerike, V njih je ugotavljal diagenetske spremembe mikrostrukturnih elementov in kritično ovrednotil sisteme,ki so sloneli samo na mikrostrukturi. Poleg koral in amonitov zasledimo v Geyerjevih delih še spongije, školjke in ichnofosile, ki so mu služili kot stratigrafska in paleoekološka dokumentacija pri korelaciji skladov. Tretji sklop raziskav so paleoekološke raziskave, pri katerih je z dobrim poznavanjem faciesov razmejeval platforme in bazene ter interpretiral nastanek in razvoj alpskih formacij ter subbetskih pa tudi južnoameriških geoloških enot. Rezultate tega širokega znanja je predstavil v več kot sto znanstvenih razpravah in člankih ter sedmih samostojnih knjigah. To so Osnove stratigrafije in faciesa (Grundzüge der Stmtigraphie und Fazieskunde) v dveh delih ter geološke monografske študije raznih pokrajin, kot so Baden-Württemberg, Die Schwäbische Alb, Schwarzer Jura zwischen Reutlingen und Balingen, Die Siidalpen zwischen Gardasee und Friaul, od katerih so nekatere doživele več ponatisov. V delu je še Die Hochrhein Gebiet. Vsa ta dela prinašajo celostno geološko podobo omenjenih območij in so rezultat avtorjevih lastnih raziskav. Obsežne monografske narave so tudi njegove študije Iberskega polotoka in prej omenjenih držav Južne Amerike, kjer je mnogokrat oral ledino pri raziskavah geoloških struktur, S Slovenijo prof. Geyer sodeluje že od šestdesetih let. Pri njem so se specializirali slovenski geologi kot doklorandi, kot Humboldtovi štipendisti ali so bili povabljeni kot gostujoči profesorji. Po njegovem priporočilu je Paleontološki inštitut Tvana Rakovca ZRC S A ZU dobil iz Nemčije kompletno laboratorijsko opremo. Slovenske geologe je pritegoval v svoje projekte pri raziskavah v Nemčiji in Španiji in tudi sam raziskoval pri nas. Skupščina S A ZU je O t ta F. Geyerja 7. 6, izvolila za dopisnega člana, Dragica Turnšek, Mario Pleni čar, Ivan Gušič ANDREJ V LADI MIRO VIČ POPOV Andrej Vladimirovič Popov se je rodil 24. 10. 1939 v Leningradu, kjer je preživel tudi vojna leta, Tam je študiral biologijo na oddelku za zoologijo ne vretenčarjev, kjer je diplomiral leta 1962. Kandidat bioloških znanosti je postal leta ! 968, doktor bioloških znanosti pa leta 1981. Dela na Sečcnovcm inštitutu za evolucijsko fiziologijo in biokemijo Ruske akademije znanosti vSanktPeterburgu, kjer je zasedal različna mesta, od asistenta (leta 1962) do vodilnega znanstvenega delavca (leta 1986). Od leta 1991 do danes je na tem inštitutu vodja oddelka za nevroetologijo žuželk. V zadnjem času njegova skupina sodeluje skupaj z dvema skupinama raziskovalcev genetikov v interdisciplinarnem centru za študij vedenja drozofile Inštituta za fiziologijo L P. Pavlova Ruske akademije znanosti v Koitusih pri SanktPeterburgu. Delo dr. Popova je v glavnem posvečeno raziskavam zvočne in vibracijske komunikacije pri žuželkah z nevrofiziološkimi, etološkimi in biotizi kalnimi metodami. Poudariti moramo vrsto del, ki obravnavajo fon »taktične reakcije artropodov, lastnosti slušnih organov, mehanizme produkcije zvoka, primerjalne študije zvočnih signalov v zvezi s speaacijo in filogemjo skupin Crylloidea in Cicadoidea, v zadnjem času pa dela tudi na genetskih aspektih delovanja centralnega živčnega sistema in komunikacije pri genetskih mutant a h mušic Drosophila metanogaster. Iz teh raziskav, ki so razen redkih izjem posvečene insektom, je dr. Popov v celoti objavil preko 90 del v publikacijah z neodvisnimi ocenjevalci, od teh 43 samo od leta 1987 do danes. Z originalnostjo in iznajdljivostjo pri eksperimentalnem delu je postal znan ne samo doma, temveč tudi po svetu, zato so ga že v časih blokovske delitve vabili na znanstvena srečanja in študijske obiske na Zahod. Prav tako je bil že okoli leta 1965 v delegaciji sovjetske akademije, ki je obiskala Ljubljano. S slovenskimi kolegi, ki so delali na sorodni problematiki, se je kasneje srečeval na različnih institucijah in znanstvenih srečanjih po svetu s tematiko nevrobioloških in bioakustičnih raziskav, vendar takrat kljub željam in načrtom zaradi politično-administrativnih p rep rek ni prišlo do konkretnega sodelovanja. Po političnem preobratu v Rusiji je dr. Popov večkrat prišel za en mesec ali dva v Slovenijo in pričel skupaj z biologi iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije raziskovati bioaku-stiko zaho d no - p alea rktičn i h škržatov. Te raziskave so dosedaj privedle do petih skupnih publikacij, delo pa se še nadaljuje. Del skupnih raziskav }e potekal tudi na Hrvaškem in v Rusiji, Dr. Popov je neformalno sodeloval tudi pri do diplomskem in podiplomskem študiju nekaterih kandidatov Univerze v Ljubljani kot komentor. Zaradi svojega odmevnega znanstvenega dela je dr. Andrej V. Popov leta 1987 dobil državno nagrado ZSSR. Od leta 1990 je inozemski član Kraljeve danske akademije znanosti, od leta 1992 pa tudi član Academiae Europaeae in član Nemške akademije naravoslovcev - Leopoldina. Skupščina SAZ t! je dr. Andreja VladimiroviČa Popova 7, 6. izvolila za dopisnega člana, Matija Gogala V. RAZRED za umetnosti DRAGO JANČAR Pisatelj in dramatik Drago Jančar je bil izvoljen za izrednega člana 6. 7. 1995. Odtlej je svoj opus razširil in poglobil z novimi deli, se kot esejist in predavatelj doma in v tujini zavzeto loteval perečih kul turnih in družbenih vprašanj ter s številnimi prevodi doživel nova mednarodna priznanja, Med novimi deli zaslužita posebno pozornost romana Zvenenje v glavi ter Katarina, pav iti jezuit, oba nagrajena 7. nagrado kresnik za najboljša romana leta 1997 in 2000. Prvi govori o vstaji zapornikov v jugoslovanskem zaporu v Livadi, ki jo povezuje s podobnim uporom v zgodovini Judeje. Ob dinamični zgodbi in odlično izrisanih likih vsebuje knjiga tudi simbolično sporočilo, Paralela, ki veže časovno oddaljene dogodke, priča, da se človeška narava skozi tisočletja ni spremenila: tudi udeleženci ali natančneje voditelji pravičnih uporov po zmagi zapadejo sli po oblasti in namesto svobode uvedejo novo prisilo. Skozi ta circulus vitiosus se avtorju odstira tragična zgodovina človeštva. V preteklost je postavljena tudi zgodba romana Katarina, pav in jezuit, ki skozi optiko minulega časa zrcali občutja, upanja in razočaranja sleherne dobe. Kot so zapisali ocenjevalci, se je Drago Jančar napotil v osemnajsto stoletje po pretresljive podobe Slovencev in Evropejcev, njihovih vojn, romanj in verovanj, da je lahko re stav tira! veliko baročno fresko današnjih dni. Roman je sinteza pisateljeve dosedanje ustvarjalne poti, spoj žlahtnega starega jezika in modernih pripovednih zasukov, hkrati živa resničnost in lucidna parabola, dostopno branje in visoka literatura. V drugi polovici devetdesetih let je Drago Jančar bral svoja dela na številnih nastopih pa Evropi in Ameriki ter sodeloval s predavanji na mednarodnih simpozijih o sodobni literaturi in položaju intelektualcev v globalizacijskih družbenih procesih na prelomu tisočletij. Najpomembnejša besedila s tega področja je zbral v leta 1999 objavljeni knjigi Konec tisočletja, račun stoletja. Jančarjevi eseji so v tem času doživeli knjižne objave v češčini, poljščini in hrvaščini, romani v angleščini, nemščini, madžarščini, poljščini in češčini, števil ne pa so bile tudi objave krajših besedil v antologijah in periodiki, Skupščina SAZU je Draga Jančarja 7.6. izvolila za rednega člana. Kajetan Kovič ANDREJ JEMEC Akademski slikar Andrej Jemec je bil izvoljen za izrednega člana 6. 7. 1995. Odtlej je z novimi deli potrdil visoko umetniško kvaliteto in s številnimi razstavami vitalno navzočnost ne le v slovenskem, ampak tudi v evropskem in svetovnem likovnem prostoru. V razpravi o najnovejših premikih v jemčevem slikarstvu umetnostni zgodovinar dr Zoran Kržišnik ugotavlja, da se je trem bistvenim elementom njegovega slikarstva: prostoru, barvi in svetlobi, pridružila še poteza in postala dominantna. Po njegovi presoji je Jemčevo sedanje slikarstvo svojevrsten barvni zapis slike: ko razbiramo njene tonske vrednosti, občutimo hkrati zapisano neposrednost. Zapis pa je po definiciji sporočilen in lalentna sporočilnost te faze umetnikovega ustvarjanja ima izrazit erotični naboj. Prostor, ki ga ustvarja, postaja vse bolj transparenten. Težišče kompozicije se prenaša na nenavadna mesta, umetnik dopušča, da mu sliko organizira tudi naključje. Mojstrsko obvladovanje kvalitete in izraznosti barve dopolnjuje obnovljen občutek za izrazno vrednost materialne podlage. Risba je sproščena, ogiba pa se banalnosti. Poteza je postala zgovornejša kot nekdanja gradnja slike s ploskvami. Zdaj gradi sliko konstelacija spontano porajajočih se znakov, umeščenih v prosojni prostor. Nova sproščenost Jemčevega slikarstva avtorja izrazito umešča v sedanji likovni trenutek, katerega poglavitni vrednosti sta, poleg prirojene umetniške ustvarjalne potence, spontanost in direktnost, Razvojna pot, ki je privedla Jemca do zdajšnje faze, izpričuje njegovo zasidran ost v dragoceni evropski likovni tradiciji, obogateni z dognanji ameriškega »action paintinga« in z njegovo iastno, mnogostransko raziskovalno dejavnostjo. Tej se je pridružilo spoznanje, da se je na sedanji stopnji zrelosti in vpetosti v čas hitrih sprememb vredno nekoliko razbremeniti zavestnega iskanja in dati prosto pot ne samo definiranim, temveč tudi nagonskim in čustvenim prvinam pomembnega umetniškega temperamenta in talenta. Skupščina SAZU je Andreja Jemca 7. 6. izvolila za rednega člana. Kajetan Kovic EMERIK BERNARD Akademski slikar Emerik Bernard se je rodiJ 2. 9.1937 v Celju. Leta 1965 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in leta 1968 končal spe-cialko pri profesorju Gabrijelu Stupici, Več let je bil svobodni umetnik, leta 1985 je postal docent za slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost, kjer je zdaj že vrsto let redni profesor, Med številnimi nagradami je leta 1997 prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo. UmetnišJd prispevek Emerika Bernarda k razvoju slovenske umetnosti lahko po sodbi profesorja Akademije likovnih umetnosti dr. Tomaža Brejca označimo kot doslej najvidnejšo in najuspešnejšo sintezo načel modernizma z likovnimi iznajdbami post modernizma. Dokazal je, da je mogoče z odločnim ustvarjalnim dejanjem preseči utečeno prepričanje, da je razkorak med analitično, reduktivno strogostjo modernizma in izrazno odprtostjo p ost modernizma nepremostljiv. S tem dejanjem se je vpisal v temeljno razvojno zgodovino slovenskega slikarstva v 20. stoletju. Sprva je ustvarjal v različnih kolažnih in asemblažnih tehnikah. Te slike objekti so bile po kompoziciji in uporabljenih gradivih blizu novemu realizmu. V začetku osemdesetih let pa je ko lažno tehniko povezal s poetično ikonizacijo krajinske podobe, vezano na istrski genius toci. V njih zasledimo malone etnografsko fantazijo z namigi na glagoljaške napise, na ploskovitost in zadržan, vendar zgoščen kolo rit gotskih fresk, na tiho in skromno življenje v odmaknjenih istrskih vaseh (Istrsko pregrinjalo, 19H4,- Istrski palimpsest, 1985). Enega vrhov tega obdobja predstavlja monumental na Materada, ki z asociacijami na roman Fulvia Tomizze sintetizira obdobje istrskih palimpsestov. To slikarstvo odlikuje izjemen občutek za estetske preobrazbe, v katerih se robustna krajina spreminja v subtil n o so bi vanje barvnih, snovnih in nesnovnih likov, večplastnih površin, v katere so se prelil i cerkvice, hiše, polja, kamniti zidci, ciprese, prti, vsakdanje stvari in angelske prikazni. Slike iz devetdesetih let odlikuje likovno visoko urbanizirana gradnja, ki spominja na cesannovski premislek o oblikovanju prostora in barvnega nanosa v krajinski podobi. Vrtišče iz leta 1990 je triptih, ki stopnjuje intenzivna soočanja statičnih in dinamičnih likov, kontrastira vodoravne, krajinske poglede s prostorninami imaginarnih predmetov ter navpično arhitekturo zidne slike. Bernard o vo novo slikarstvo razkazuje lahkotno prosojno slikovitost, ki z veliko mero optične inteligence nadgrajuje njegovo dosedanje ustvarjanje. Slika z značilnim naslovom Zasleknjeni deljenec iz leta 1997 povzema temeljne lastnosti Bernardovega stila: premišljena kompozicija raste iz notranje dialektike vertikal in horizontal, slikovite robne risbe in skoraj haptičnih likov v iluzionističnih prostorih abstraktne notranjosti; vsaka tektonska forma doživlja svojo dialektično preobrazbo; abstraktna poteza oblikuje otip ni, reliefni lik; prostor kompozicije ohranja fantazmične sledi realne izkušnje, kakršne daje le premišljen vpogled v niše in alkove istrske hiše in kamre in ga razkriva Bernardov analitični pogled na konstruktivni relief istrske pokrajine. Njegova antropološka izkušnja je zmeraj povzdignjcna v estetsko in slike so zaznavne in predstavne sinteze, izpričujejo vrhunsko umetniško spoznanje, v katerem so likovno h ar m on izi rana vsa naravna in socialna protislovja. To je slikarstvo, kot poudarja dr, Tomaž Brejc, v katerem znova prepoznavamo visoke kvalitete zgodovinske izkušnje: lepoto in harmonijo, simbolne vsebine in avtonomno obliko. Slikar je nepopustljiv kritik lastnega ustvarjanja, a prav iz mogočnih dvomov m ustvarjalnih stisk nastajajo mojstrovine: kar je bilo v dekorativnem slikarstvu »nove podobe« zgolj čutno minljivo in izrazno naključno, se je v Bernardo ve m opusu zgostilo v občutje trajanja, poduhovljenosti in izrazne globine. Emerik Bernard je tudi umetnosti filozof, poznavalec zgodovine in teorije slikarstva, filozofije in literature. Svoje izvirno zasnovane spise s tega področja je zbral in objavil leta 2000 v knjigi Približevanja. V njej se razkriva umetnikov ideal: najti ali pa vsaj razkriti skupno, po\rezovalno matrico ustvarjalnega dejanja, v kateri ne bo izključevanja, prepovedi in dogem, temveč bodo v mnogoličnosti sodobne estetske prakse prevladale izkušnje sinteze in harmonije. Estetska izkušnja mora biti utemeljena v etičnem sporočilu. Oblika brez duhovne vsebine je zanj brez pomena. Skupščina SAZU je Emerika Bernarda 7. 6. izvolila za izrednega člana. Kajetan Kovič JANEZ MATIČIČ Skladatelj Janez Matičič se je rodil 3. 6, 1926 v Ljubljani, kjer je leta 1950 na Akademiji za glasbo diplomiral iz kompozicije, kontrapunkta, glasbene analize in klavirja v razredu profesorja Lucijana Marije Škerjanca. Nekaj let je bil predavatelj na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani, nato pa je študij nadaljeval v Parizu pri profesorici Nadji Boulanger in kasneje pri Groupe de recherches musicales na francoskem radiu. V informatiki in glasbeni kompoziciji seje pridružil raziskovanjem po sistematiki računalniške tehnike, ki jih je takrat vodil Picrre Boulez, eden najvidnejših skladateljev moderne smeri, Glasbeno ozračje Pariza ga je spodbudilo, da je doumel nujnost preobrazbe iz dotedanje klasicistične naravnanosti k novim tehnikam kom po niranja. Impresionistične prvine, posebej izreden čut za barvne odtenke, ritmično pisanost in z resničnim glasbenim erosom ustvarjeno prelivanje dinamičnega razpleta muzikalnih idej so mu omogočili suvereno odkrivanje novih izraznih možnosti. Iz tega obdobja izvirata Drugi violinski koncert (1978), ki skladatelja pred stav- ]ja kot izvrstnega poznavalca violinske tehnike, in Klavirski koncert št. 2, prav tako zanimiv zaradi nove piani stične vloge in orkestrskega zvena. Matičič je izvrsten pianist, ki nastopa tudi solistično, zato lahko o njem govorimo kot o kompletnem muziku. Vsestranskost njegovega snovanja kažejo tudi elektro-akustične skladbe, ki v naši glasbeni literaturi niso zgolj novosti, temveč avtentične refleksije, prestavljene iz elek-troaku stične konkretnosti v sonorni svet glasbene dikcije, Tem skladbam so podobne Kosmofonija za klavir in magnetofonski trak ter Tri vizije. Vse to priča o izredni sposobnosti njegovega ustvarjalnega impulza in odzivnosti na tedanje raziskujoče smeri novih tolmačenj sodobne glasbene govorice. V obdobju od 1988 do danes so nastala med drugimi tudi naslednja dela: Druga in Tretja sonata za klavir (L988, 1993), Osmose za maribo in vibrafon (1992), Trans...za simfonični orkester (1997), Geodes za klavir in tolkala (1998) ter Simfonija št. 2 za simfonični orkester. Navedene skladbe so doživele izvedbe v Ljubljani, Pragi in Parizu. fanez Matičič je bil v Parizu odlikovan z redom Croix de chevalier (1970), prejel je nagrado mednarodnega natečaja za kompozicijo Prince Rainier de Monaco (1962), 1. oceno mednarodnega natečaja elektroakustične glasbe v Bo-urgesu (1990) ter za Koncert za violino in orkester Prešernovo nagrado (1981), Njegova dela so bila natisnjena doma in v tujini, izšla so na ploščah pri domačih in tujih založbah ter so stalno na sporedih radijskih postaj in koncertnih odrov, Ker je živel v tujini, je bil 23.4. 1987 izvoljen za dopisnega člana SAZU. Po vrnitvi v Ljubljano in pridobitvi slovenskega državljanstva je skupščina SAZU Janeza Matičič a 7,6. izvolila za izrednega člana. Uroš Krek, Kajetan Kovič TONE PAVČEK Pesnik, esejist in prevajalec Tone Pavček se je rodil 29. 9. 1928 v Šentjur:ju pri Novem mestu. Diplomiral, je leta 1954 na Pravni fakulteti v Ljubljani. V letih 1955-1957 je bil novinar pri Ljubljanskem dnevniku in Ljudski pravici, nato pa do leta 1972 novinar in urednik na RTV Ljubljana. Hkrati je bil v letih 1963-1967 ravnatelj Mladinskega gledališča v Ljubljani, Od 1972 do upokojitve 1990 je bil glavni urednik Cankarjeve založbe. Tone Pavček seje vidno uveljavil tudi kot družbeni in politični delavec, še posebej v času osamosvajanja Slovenije, V letih 1979-1983 je bil dva mandata predsednik Društva slovenskih pisateljev in je odločno nasprotoval jugoslovanskim unitarističnim prizadevanjem. V letih 1986-1990 je bil poslanec slovenske skupščine in je na množičnem zborovanju na Kongresnem trgu v Ljubljani leta 1989 prebral za osamosvojitveni proces pomembno Majniško deklaracijo. Za svoje pesniško in prevajalsko delo je prejel vrsto nagrad in priznanj, med njimi dvakrat Levstikovo (1958, 1962) za mladinsko poezijo in leta 1984 Prešernovo za pesniško zbirko Dediščina. Pavček je tudi po človeški plati izjemno zavezan mladim, zato ni naključje, da ga je Unicef leta 1996 imenoval za enega svojih ambasadorjev in je v tej funkciji obiskal tudi v vojni prizadeto Sarajevo. Tone Pavček se je v knjigi najprej predstavil v zbirki Pesmi štirih (1953) skupaj s Kajetanom Kovičem, Cirilom Zlobcem in Janezom Menartom. Kot je poudarila kritika in presodila literarna zgodovina, je bil svet Pavčkove lirike sprva vitalističen, v razmerju do narave včasih idiličen in harmoničen. Ta oznaka velja v pretežni meri za zbirke Sanje živijo dalje (1958), Ujeti ocean (1964) in Poganske hvalnice (1976). Njegov pesniški razvoj je dosegel vrh v intenzivno doživeti, a hkrati z refleksivnimi toni podloženi poeziji v zbirkah Dediščina (1983) in Goli-čava (1988), V obeh se je prizadeto in hkrati z veliko ustvarjalno močjo dotaknil vprašanj življenja in smrti, tako z vidika posameznika kot tudi širše narodne skupnosti [Slovenske pesmi v zbirki Dediščina). V obliki je Pavček zavezan zvočnosti, včasih že kar spevnosti verza. Njegova lirika je blizu prvinskemu izviru poezije, ki ga določa govor in ne pisava. Večina njegovih pesmi ima vezano obliko z rimo ali asonanco, hkrati pa je notranje ritmično razgibana, da tudi ob strogem redu zbuja vtis najžlahtnejše improvizacije. Ta način izražanja je pripomogel tudi k visoki vrednosti in privlačnosti Pavčkove poezije za otroke in mladino, ki se lahko enakovredno kosa z najboljšimi iz naše literarne tradicije, z Levstikom in Župančičem, Za otroke je doslej napisal 21 knjig, med katerimi naj omenimo uspešnico /wri Alan' v Afriki, fantazijsko bogato in jezikovno bravurozno Čenčarijo (1975) ter v sodobnem najstniškem duhu in govoru zasnovano zbirko Majtiice (1996), za katero je prejel nagrado Večer niča za najboljšo mladinsko knjigo leta. Posebej je treba omeniti Pavčkovo esejistično pisanje, zlasti na v dveh delili objavljeno knjigo Čhs duše, čas telesa (1994, 1997). V njej je občutljivo spregovoril o svojih dolenjskih rodovnih koreninah, o zorenju in odraščanju dečka in mladostnika, o šolanju v šoli in v življenju. Ta avtobiografska izhodišča je nadgradil s pogledi v širše dimenzije bivanja, kjer se izmenjavajo svetlobe in sence, ekstaze čutnosti in duhovnosti, hvala življenja in hlad minljivosti. Obsežen je tudi Pavčkov prevajalski opus, vezan pretežno na rusko poezijo in njene vrhunske pesnike od Jesenina in Majakovskega, prek Ahma-tove in Pasternaka do CVeta-jeve in Žabo! očke ga. Prevajal je tudi iz drugih slovanskih jezikov, poleg poezije za odrasle še pesmi za mladino, V številne tuje jezike so prevedene tudi njegove pesmi, v knjižni obliki med drugim v ruščino, srbščino, hrvaščino, gruzinšČino in azerbajdžanščino. Skupščina SAZU je Toneta Pavčka 7.6. izvolila za izrednega člana. Kajetan Kovič rudf Šeligo Pripovednik, dramatik in esejist Rudi Šeligo se je rodil 14. 5.1935 na Sušaku pri Reki. Leta 1960 je diplomiral iz filozofije in psihologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani in leta 1987 opravil magisterij iz estetike. Leta 1962 se je zaposlil na Zavodu za preučevanje organizacije dela in izobraževanje kadrov v Kranju ter do leta 1993 predaval na Visoki šoli za organizacijo dela oz. Fakulteti za organizacijske vede v Kranju. Sourejal je Revijo 57 in Perspektive, bil glavni urednik Problemov in knjižne zbirke Znamenja pri založbi Obzorja v Mariboru. Kot predsednik Društva slovenskih pisateljev (1987-1991) je pomembno sodeloval pri slovenski demokratizaciji in osamosvajanju. Bil je med ustanovitelji Slovenske demokratične zveze in bil 1990 izvoljen za njenega poslanca v slovenski skupščini. V letih 1990-1992 je vodil parlamentarni odbor za kulturo. V letih 1990-1994 je bil predsednik Sveta RTV Slovenije, že več let pa je predsednik Borštnikovega srečanja. Od junija do novembra 2000 je bil minister za kulturo v slovenski vladi. Leta 1989 je prejel Prešernovo nagrado za dramska in prozna dela. Rudi Šeligo velja za osrednjo osebnost slovenskega literarnega modernizma. Njegova prozna besedila so v petdesetih in šestdesetih letih prinesla v slovensko literaturo odločilne inovacije, tako s svojo nekonvencionaino tematiko kot z izjemnim in izvirnim slogom, kakršnega slovenska književnost do njegovega nastopa ni poznala. Z vrsto novel, zlasti pa s kratkim romanom Triptih Agate Schwarzkobler (1968} je uveljavil nove standarde sodobnega pripovedništva. Po njih so se zgledovale cele generacije, danes pa so njegova besedila že postala moderna klasika, ki seje znašla v učbenikih, služila za filmske upodobitve, omenjeni roman pa je bil preveden tudi v vrsto tujih jezikov. Pisanje Rudija Šeliga je bil že od prvih objav v neposrednem stiku z evropskimi literarnimi novostmi, zlasti z načeli francoskega novega romana, in je predstavljalo enega redkih slovenskih literarnih tokov, ki ni bil zamudniski, ampak sočasen, ob tem pa izviren, napajajoč se iz slovenske tematske izkušnje. Njegova zgodnja dela je zaznamoval poseben, selektiven pogled in so navidez brezčutno popisovala tavajoče eksistence marginalcev, zlasti mladih ljudi, izoblikoval je svojevrsten, samo zanj značilen slog, dosledno je pisal v sedanjiku in s kohezivnimi, čeprav nekoliko nenavadnimi stavki detajl i ral pojave in usode, ki jih je obravnaval. Nekateri teoretiki so njegova besedila označili kot fenomenološko deskripcijo. V poznejših tekstih se je oddaljil od strogega deskripcionizma. V zbirki novel Poganstvo (1973) in v romanu Rahel stik (1975) so izražene eksistencialne stiske sodobnega človeka, uveljavljati se začnejo tudi groteskni in satirični elementi, ki pridejo posebej do izraza v romanu Demoni slavja. Njegova zadnja knjiga Uslišani spomin pa že napoveduje povsem novo fazo Šeligovega proznega ustvarjanja. Čeprav je njegov slog še zmeraj v znamenju selektivnega detajla, vsebuje knjiga Že zelo izrazite razpoloženjske elemente, ki skozi posamične usode izrisujejo človekove poskuse, da bi se izrazil kot neponovljivo in občutljivo bitje sredi sodobnega, posurovelega načina življenja, Mitski in parabolični elementi, zastrta simbolika ter liričnost so nove kvalitete, značilne za Šeligovo prozo iz zadnjega časa. Obsežen in pomemben je tudi Šeligov dramski opus, V vrsti del, kot so Čarovnica iz Zgornje Davče, Lepa Vida, Svatba, Ana, Volčji čas ljubezni, Razveza ali Sveta sarmatska kri, se kritično razčlenjevanje družbene realnosti in njenih zgodovinskih zablod izrazito veže na posamične usode, še posebej ženske kot tragične žrtve lastnega hotenja, hkrati pa na arhaično mitsko simboliko. Noben slovenski avtor doslej ni tako izrazito in globoko dojel katarz i čjie in magične vloge gledališča kot Šeligo, ki se je s temi vprašanji poglobljeno ukvarjal tudi v svojih teoretičnih spisih. Skupščina SAZU je Rudija Šeliga 7. 6. izvolila za izrednega člana. Drago Jančar, Kajetan Kovic LUKO PALJETAK Pesnik, dramatik, prevajalec in esejist Luko Paljetak se je rodil 19. 8. 1943 v Dubrovniku. Diplomiral je na Filozofski fakulteti v Zadru, doktoriral pa na Filozofski fakulteti v Zagrebu. Bil je režiser in dramaturg Lutkovnega gledališča v Zadru ter asistent na tamkajšnji Filozofski fakulteti. Zdaj je glavni urednik in tajnik uredništva revije Dubrovnik. Dela in živi v Dubrovniku. Luko Paljetak je član Društva hrvaških književnikov in Društva hrvaških književnih prevajalcev ter častni član Društva slovenskih pisateljev. Od 1997 je redni član Hrvaške akademije znanosti in umetnosti. Za svoje književno in prevajalsko delo je prejel številne nagrade in priznanja. V Sloveniji so mu leta 1983 podelili Župančičevo listino za prevode Prešernove poezije, leta 1984 pa je prav tako za prevode Prešernove poezije prejel slovensko državno odlikovanje. Luko Paljetak je dobršen del svoje literarne in še posebej prevajalske dejavnosti posvetil slovenski književnosti. V številnih hrvaških revijah je objavil obsežne izbore slovenske poezije od Valentina Vodnika do najnovejših sodobnih avtorjev ter z odločilnim deležem prevodov sodeloval v tretji, razširjeni izdaji Antologije slovenske poezije, ki je izšla v Zagrebu leta 1993. V knjižni obliki so izšli njegovi prevodi otroških pesmi Svetlane Makarovič in Nika Grafenauerja ter pesmi Borisa A. Novaka, med dramskimi deli pa velja posebej omeniti prevod drame Dominika Smoleta Antigona. Svoje prevajalsko mojstrstvo je dokazal s številnimi prevodi vrhunskih avtorjev svetovne literature, med katerimi lahko naštejemo Ryrona, E. A, Poeja in Oscarja \Vilda. V slovenski književnosti se je posebej posvetil Prešernu in prav s prevodi njegovih Poezij dosegel enega svojih vrhunskih dosežkov. Pokojni hrvaški pesnik Gustav Krklec, ki je tudi prevajal Prešerna in se rad pohvalil, da je bolj kot na svojo poezijo ponosen na prevod Prešernovega Sonetnega venca, je z vsem spoštovanjem ■---priznal, da ga je Paljetak v tej prevajalski preizkušnji prekosil. V zadnjega četrt stoletja so Paljetkovi prevodi Prešerna stalnica v hrvaških literarnih revijah, antologijah in radijskih oddajah. V knjižni obliki so Poezije doslej doživele tri izdaje: 1982,1997 in 2000. Paljetkova zasluga je, da je Prešeren zaradi visoke kvalitete prevodov in številnih objav na Hrvaškem nadvse spoštovan in živo navzoč pesnik kot najbrž nikjer drugje na svetu. Skupščina SAZL1 je Luko Paljetka 7. 6. izvolila za dopisnega člana, Ciril Zlobec, Kajetan Kovic VL RAZRED_za medicinske vede MARJAN KO R DAŠ Dr. Marjan KordaŠ, redni profesor za patološko fiziologijo v pokoju, zaslužni profesor Univerze v Ljubljani, izredni član od leta 1995, je znanstvenik, ki si je na področju mikroelektrofiziologije in prenosa snovi prek postsinaptične in presinaptične citoplazemske membrane celic pridobil izjemen sloves doma in v svetu, Ci-tiranost njegovih objav je med najvišjimi na področju medicine v državi. Ugled vrhunskega znanstvenika si je pridobil z uvajanjem izjemno zahtevnih novih raziskovalnih tehnik in s svojimi temeljnimi znanstvenimi dosežki. Ti so pomemben prispevek v razvoju mikroelek-trofizilogije in k razumevanju procesov transporta prek cito-plazemskih celičnih membran, posebej na ravni živčno-mišičnega prenosa. Metodo »vpete napetosti« (voltage clamp) iz poskusov na orjaškem aksontt lignja je dr. Kordaš v laboratoriju B. Katza v Londonu % uporabo m ikro-elektrod prilagodil tako, da je omogočila nekatere ključne raziskave membranske prevodnosti skeletne mišice, V svojem laboratoriju na Inštitutu za patološko fiziologijo v Ljubljani je nato poleg navedene metode z originalnimi zamislimi razvil tudi elektronsko opremo za metodo »pateh-elamp«, Tako je postal njegov laboratorij eden redkih v svetu, ki so obvladali tehnologijo meritve sprememb električnega parametra membranske površine in spremljanja procesov eksoci-toze in endocitoze. Ta tehnologija je bila iz Kordaševega laboratorija pozneje prenesena v druge ugledne raziskovalne ustanove v svetu. Moderne raziskave so pokazale, da prevodnost v postsinaptični membrani mišičnega vlakna nikakor ne temelji na preprosti difuziji, ampak da prek membrane obstajajo elektrokemijski gradienti za različne ione, ki se prevajajo vzdolž teh gradientov prek selektivnih prevodnosti, Slednje temeljijo na encimih ali danes bolj popularno imenovanih ionskih kanalčkih. Profesor Kordaš je odkril in opisal prvi nespecifični kat ionski kan al ček na postsinaptični membrani, ki je fiziološko podoben danes poznanemu glutami.it ne mu kanal čku v osrednjem živčevju. Oba kanalčka prevajata kalcijeve ione. Raziskave dr. Kordaša so potrdile, da so prevodnosti v citoplazemski membrani odvisne od sprememb membranskega potenciala, vendar sprememba napetosti ni pogoj za aktiviranje prevodnosti, ampak se i napetostjo uravnava le življenjska doba prevodnosti. Delo profesorja Kordaša do Lela 1995 je podrobneje predstavljeno v Letopisu SAZU 46 J 995, 73-74. V obdobju po izvolitvi za izrednega člana SAZU leta 1995 je profesor Kordaš velik del svojega znanstvenega zanimanja in tudi pedagoških prizadevanj posvetil računalniški simulaciji fizioloških sistemov. V zadnjih letih so se zaostrili pogoji za up o rab o živa I i za poskuse bodisi v raz i skoval ne bodi s i pedagoške namene. Zaradi etičnih razlogov naj bi se povsod, kjer je mogoče, poskus na živalih nadomestil z računalniško simulacijo. Slednja postaja tudi nadvse uporabno orodje za samostojno delo študenta na do diplomski kot na podiplomski stopnji. Digitalna simulacija fiziologije krvnih obtočil in ledvic je bila na tekmovanju računalniških programov v ZR Nemčiji tako uspešna, da jo je elektronska založba AskNet iz Stuttgarta uvrstila v svoj program v svetovnem spletu. Dr. Kordaš se je v zadnjem času usmeril v še primernejše analogno simuliranje. Med mo-deliranimi fiziološkimi mehanizmi so črpalka za ustvarjanje koncentracijskega gradienta, elektrotonično prenašanje po kablu (mišičnem oz. živčnem vlaknu) in razporeditev zdravil po telesnih tekočinah, kadar vstopajo ali kadar ne vstopajo v celični prostor, Dr. Kordaš je uspešno simuliral tudi klasični Starlingov preparat srce-pljuča in krvna obtočila človeka, posebej v razmerah popuščanja desnega prekata in kompenzacije, pa tudi spremembe zaradi negativnega tlaka v prsni votlini. Model dobro pojasnjuje vrsto dogajanj (npr. ob krvavitvi, iniokardnem infarktu, hipertenziji in hudo pospešenem utripu srca) in različne nadgradnje (npr. posledice sprememb hitrosti s is tole). Profesor Kordaš je razvil tudi simulacijo pljučne ventilacije (bronhokonstrikcije in pnevmotoraksa) in nihanja glukoze v plazmi po i nt ravenski injekciji ali infuziji raztopine glukoze. Profesor Kordaš je leta 1999 prevzel vodstvo Inštituta za medicinske vede ZRC SAZU. Skupščina SAZU je Marjana Kordaša 7.6. izvolila za rednega člana. Andrej O. Zupančič, Dušan Ferluga, Jože Trontelj SAŠA SVETINA Dr. Saša Svetina, profesor za biofiziko, izredni član SAZU od 6. 6. 1995, je ugleden raziskovalec mehanskih lastnosti celičnih membran in njihovega vpliva na celične procese. V šestih letih po izvolitvi za izrednega člana je uspešno nadaljeval z raziskovalnim delom na področju biofizike celičnih in fosfolipidnih membran. O tem priča dvanajst objav v mednarodnih recenziranih revijah, dve poglavji v monografijah, pet objavljenih predavanj na povabilo in šest referatov. Večina člankov je izšla v vodilnih svetovnih biofizikalnih in fizikalnih revijah. Odmevnost Svet i- novega dela se kaže tudi v številnih citiranih njegovih objav v mednarodnih revijah in monografijah, v pogostih vabilih za predavanja na mednarodnih znanstvenih srečanjih in za predavanja na tujih univerzah ter v njegovem vključevanju v mednarodno znanstveno sodelovanje. Njegovo delo do leta 1995 je podrobneje predstavljeno v Letopisu SAZU 46, 1995,73-74. Znanstveno delo prof,Saša Svetine v zadnjih šestih letih obsega študij celičnih oblik in oblik fosfolipidnih mehurčkov, študij elastičnih lastnosti fosfolipidnih in bioloških membran ter študij lastnosti rdeče krvne celice, Poudarek pri njegovem delu v tem času je bil na študiju-- vloge mehanskih lastnosti membran pri celičnih procesih. Delo prof. Svetine na področju študija oblik fosfolipidnih mehurčkov in celic je neposredno nadaljevanje njegovih prejšnjih raziskav, v katerih je skupaj s sodelavci pokazal, kakšno vlogo igra pri nastanku oblik mehurčkov in celic povprečna ukrivljenost membrane. Podrobneje so se ukvarjali z vplivom osne sile na obliko osnosimetričnega mehurčka. Razložili so, zakaj zaradi delovanja takih sil nastanejo tanki cevasii izrastki. Posebno pomemben rezultat njihovih analiz je bila Ludi ugotovitev, da pride pri tem do spontane zlomitve simetrije, saj ima z osno silo obremenjen mehurček polarno obliko. Ugotovitev se ujema z eksperimentalnimi opažanji na fosfolipidnih mehurčkih. Na osnovi lastnosti mehurčkov In analognih sistemov, da imajo pod določenimi pogoji lahko polarno obliko, je s sodelavci predlagal nov mehanizem za nastanek celične polarnosti. Razložili so nastanek polarnih celičnih oblik zaradi nasprotnih vplivov osnih sil, ki jih povzročajo vzdolž osi rastoči mikrotubuli, ter sil, ki delujejo tangencialno glede na celično membrano kot posledica delovanja aktino-mi-ozinskega sistema celične membranske skorje, Skupaj s sodelavci je Svetina izdelal teoretsko metodo, ki omogoča ugotavljanje vpliva termičnih fluktuacij na obliko mehurčkov tudi v primerih, ko njihova oblika bistveno odstopa od oblike krogle. V okviru študija mehanskih lastnosti membran je profesor Svetina v sodelovanju s skupino iz Rochestra, N Y> ZDA, analiziral dinamične pojave pri meritvi mehanskih lastnosti fosfolipidnih membran z metodo vlečenja tankega ceva-stega izrastka. Analiza je omogočila natančnejšo določitev lokalne in ne lokal ne upogibnostne konstante fosfolipidne membrane kakor tudi določitev koeficienta trenja med plastema fosfolipidne membrane in značilnega časa za prehajanje fosfolipidnih molekul iz ene plasti v drugo. Ti značilni časi so bistveno krajši od časov, ki so bili pred tem dobljeni z merjenjem izmenjave fosfolipidnih molekul med plastema membrane pri pogojih, ko je sistem neobremenjen in je v ravnovesnem stanju. Rezultati meritev so nakazali, da na prehajanje fosfolipidnih molekul med plastema vpliva mehanska obremenitev membrane, in tako pokazali do sedaj še neodkrito lastnost fosfolipidnih membran. Biološke membrane se razlikujejo od fosfolipidnih membran po svoji strukturi in mehanskem obnašanju. Skupina Saša Svetine se je posvetila vprašanju prispevkov k membranski energiji, ki poleg upogibnostne energije vplivajo na njeno mehansko obnašanje. Izdelali so fenomenološki opis elastičnega obnašanja membrane, kjer so predpostavili, da so molekule, ki sestavljajo membrano, lahko tudi drugod v celici in da imajo tam drugačno energijo. Z uvedbo ustreznega energijskega člena, ki ima obliko energije zaradi površinske napetosti, so lahko obravnavali spreminjanje oblike membrane celice pri njeni delitvi. Z upoštevanjem elastične raztegljivosti membrane pa so lahko realistično obravnavali nastanek kritičnega tlaka pri klasični meritvi mehanskih lastnosti celic (kot so npr. nevtrofilci) z vsesavanjem v mikropipeto. V še eni posplošitvi opisa bioloških membran je Saša Svetina s sodelavci obravnaval vpliv v membrano vključenih makromolekul na membranske mehanske lastnosti. Upoštevali so, da med fosfolipidnim delom membrane in takim vključkom delujejo sile, katerih velikost je lahko odvisna od ukrivljenosti membrane na mestu vključka. Izdelali so fenomenološki model za splošno obliko interakcije med vključkom in membrano. Pokazali so, kako se zaradi tako dobljenega energijskega člena vključki porazdelijo po površini membrane mehurčka z določeno obliko. Izračunali so tudi ustrezen entropijski prispevek k prosti energiji membrane in raziskali posledični vpliv membranskih vključkov na obliko mehurčka. Dr. Svetina je nadaljeval študije električnih in mehanskih lastnosti membrane eritrocita. Z meritvijo transporta flourcscirajoče molekule ANS, ki je električno nabita in se tudi veže na menih ran o, je s sodelavci izmeril vrednost električnega potenciala na notranji strani membrane eritrocita. Skupaj s sodelavci je pokazal, zakaj pri vesikulaciji eritrocita lahko nastanejo mehurčki, katerih membrana nima membranskega skeleta, Saša Svetina in sodelavci so pokazali, da spremembo oblike eritrocita, ki vodi do njegove vesikulacije, lahko povzroči Jateralna separacija integralnih membranskih proteinov, ker je njihova interak- cija z membrano odvisna od njene ukrivljenosti, Membranski skelet preprečuje lateralno separacijo integralnih membranskih proteinov, ker so leti večinoma vezani na proteine membranskega skeleta, Saša Svetina je s sodelavci izmeril in pojasnil vesikulacijo eritrocita, do katere pride pri zmanjšanju pH v suspenziji eritrocitov pod določeno kritično vrednost. Posebej se je posvetil študiju vpliva interakcije med fosfolipidnim delom membrane eritrocita in membranskim skeletom na obliko eritrocita. Uvedel je prosto energijo membrane, pri kateri je upošteval, da se vezava med proteini, ki sestavljajo membranski skelet, podreja zakonitostim kemijskih reakcij. Opozoril je na možnost, da so tudi interakcije med proteini membranskega skeleta ter med integralnimi membranskimi proteini in proteini membranskega skeleta lahko odvisne od ukrivljenosti membrane, s čimer bi lahko razložili vpliv strukturnih sprememb v membranskem skeletu na obliko eritrocitov pri raznih genetskih boleznih. Skupščina SAZU je Saša Svetino 7. 6. izvolila za rednega člana. Boštjan Žekš, joze Trontelj, Vinko Dolenc JANEZ SKETELf Janez Sketelj se je rodil 23. 6. 1947 v Ljubljani. Maturiral je leta 1966 in se vpisal na Medicinsko fakulteto v Ljubljani. Kot študent je dvakrat prejel Prešernovo nagrado (leta 1969 in 1970), leta 1973 pa tudi Oraznova nagrado Medicinske fakultete za izvrstnega študenta. Diplomiral je leta 1972 in 1973 postal asistent na Inštitutu za patološko fiziologijo Medicinske fa kulte le v Ljubljani, Potem ko je 1977 dosegel stopnjo magistrate bil v akademskem letu 1977/78 Fulbrightov štipendist in se je izpopolnjeval pri prof. B. W, Wilsonu, Dept. of Avian Sciences, University of California, ZDA. Leta 1980 je doktoriral s temo Lastnosti holinesteraz v skeletnih mišicah sesalcev v različnih poskusnih razmerah. Za docenta, izrednega profesorja ter rednega profesorja za patološko fiziologijo je bil izvoljen v letih 1981, 1986 oz. 1991. Od leta 1992 je predstojnik Inštituta za patološko fiziologijo. Bit je dvakrat dobitnik nagrade Sklada Borisa Kidriča (1982 kot član raziskovalne skupine ter 1989 kot vodja raziskovalne skupine). Leta 1994 je prejel nagrado H epu h like Slovenije za vrhunske dosežke v znanosti, danes znano kot Zoisova nagrada. Znanstvenoraziskovalno delo Janeza Sketlja opisuje več kot 40 člankov v revijah, ki jih indeksira SCI. Odmevnost njegovega raziskovalnega dela ponazarja visoka citiranost (436 citatov, indeks citiranosti 83). Raziskoval je na treh področjih nevrobiologije, ki se med seboj dotikajo, predvsem pa imajo nekatere skupne metodološke pristope. Prvo področje zajema raziskave uravnavanja acetilholinesteraze v skeletnih mišicah, encima, ki je ključen za pravilen prenos impulzov z živca na mišico v živčnomišič-nem stiku. Janez Skelel j je raziskoval njeno vlogo in pomen v skeletni mišici ter raznih tkivih sesalcev. Gre za podatke o obnavljanju acetilholinesteraze ter njenih asimetričnih oblik, tako v motorični ploščici kot zunaj nje. Denervacija mišice in paraliza, povzročena z botu-linovim toksinom, imata delno enake delno pa različne učinke na molekularne oblike acetilholinesteraze v mišici. Glede uravnavanja acetilholinesteraze obstojata dve temeljni razliki med hitro mišico dolgo iztegovalko prstov in počasno mišico soleus pri podgani. Aktivnost mišične acetilholinesteraze se uravnava na ravni njene mRNA. Dr. Sketelj je s sodelavci uporabi] tudi kronično nizkolrekvečno električno draženje hitre mišice, ki posnema vzorec živčne aktivacije počasne mišice. Izkazalo se je, da je različen vzorec kontrakcij, ki jih sproži v motoričnih enotah hitre in počasne mišice njun motorični živec, odgovoren za večjo množino katalitične podenote acetilholinesteraze in za višjo raven mRNA za acetilholinesterazo v hitri kot v počasni mišici, Končno je preučil tudi vzrok za različno razporeditev "si nap lične" asimetrične molekularne oblike acetilholinesteraze v hitrih mišicah, kjer je le v živčnomišičnih stikih, in v počasnih mišicah, kjer se v nižji koncentraciji kot v stikih nahaja tudi zunaj njih. Ta razlika v razporeditvi asimetrične molekularne oblike acetilholinesteraze se ohrani tudi po denervaciji hitre in počasne mišice, Denervacija mišice in paraliza, povzročena z botulinovim toksinom, imata delno enake delno pa različne učinke na molekularne oblike acetilholinesteraze v mišici. Enak učinek pri obeh stanjih je močan padec aktivnosti temeljne katalitske p od eno te (oblike G,), kar je verjetno posledica mišične neaktivnosti, značilne za obe stanji. Bistvena razlika pa se pokaže glede asimetrične »sinaptične« oblike encima: pu denervaciji pade v nekaj dneh na 10-20 %, po paralizi pa počasi na okrog 50 % normalne aktivnosti. Tako z botulinom ohromljeni živčni končič še vedno deloma vzdržuje asimetrično obliko acetilholinesteraze v mišičnem vlaknu. Drugo področje je regeneracija in kolateralno brste nje perifernih živcev po poškodbi, ki prizadene živce. Rezultati kažejo na odločilen pomen bazalne lamine kot rastne podlage za aksone med regeneracijo in izpodbijajo prejšnje mnenje, da imajo to vlogo Schwan nove celice. Sketljeve raziskave kažejo, da se meje med dermatomi pri odrasli podgani ne vzdržujejo s tekmovanjem med živčnimi končiči dveh sosednjih dermatomov za kožna področja, ampak da določajo mejo drugi dejavniki, Raziskava kolatetalnega brstenja senzoričnih aksonov nepoškodovanega suralnega živca podgane v distal ni krn prerezanega peroneahiega živca, ki je bil od strani brez poškodbe prišit na suralni živec (ana-stomoza "end-to-side"), je pokazala, da so senzorični aksoni suralnega živca pri vseh živalih množično b rs tel i v prisili krn pero neal nega živca. Pri tretjini živali seje vsaj delno obnovila tudi občutljivost kože v področju oživčenja peroneal-nega Živca. Metodo anastomoze ^end-to-side" bi bilo možno uporabiti tudi za zdravljenje nekaterih poškodb živcev pri človeku. Raziskava regeneracije peri-nevrija v poškodovanem živcu je pokazala, da obnovo lahko začno m igri raj oče Schwan nove celice, ki tudi brez prisotnosti regenerirajočih se živčnih končičev organizirajo okrog sebe v krog sklenjene fibroblastom podobne celice, te pa nato pridobijo nekatere lastnosti perinevrijskih celic. Za polno diferenciacijo celic v perinevrijske pa je potrebna prisotnost živčnih končičev. Adaptacija obsega hitrih in počasnih mišic glede izražanja različnih izoob-lik težkih verig miozina (kun trakt i Inc beljakovine v mišici). Podatki iz Skelljevih raziskav s sodelavci z Inštituta za anatomijo Medicinske fakultete nasprotujejo domnevi, da omejeni adaptacijski obseg zrele hitre mišice temelji na lastnostih njenih mišičnih matičnih celic. Bolj podpirajo multipotent nos t miogenih matičnih Celic, Veselje za pedagoško delo, ki seveda izvira iz raziskovanja, se je pri dr. Sketlju pokazalo že v študentskih letih (Prešernova nagrada za študente, 1969 in 1970), Rezultat je bil izpopolnjen analogni model krvnih obtočil, ki se je dolga leta uporabljal pri vajah iz patološke fiziologije. Po habilitaciji je bil mentor pri 14 nalogah za Prešernove nagrade študentom (od teh je 7 nalog prejelo univerzitetno Prešernovo nagrado); dalje je bil mentor pri 6 magistrskih nalogah in pri 4 doktoratih. Velik dosežek dr. Sketlja pa je bil njegov delež pri uspešnem prizadevanju za podaljšanje študija medicine s 5 na 6 let (okoli leta 1986, ko je bil član študijske komisije Medicinske fakultete) in pri organizaciji 6-letnega študija (1987-1994, ko je bil predsednik te komisije). Dr, Skctelj je pomembno prispeval tudi k znanstveni politiki, predvsem na področju medicine, kot član Sveta za znanost in tehnologijo Republike Slovenije v letih 1996 do 2000 in kot predsednik Znanstvenoraziskovalnega sveta na področju medicinskih ved od leta 2000. Skupščina SAZU je dr. Janeza Sketlja 7.6. izvolila za izrednega člana. Jože Trontelj, Andrej O, Župančič, Marjan Kordas ANTONIO CARDESA Profesor za patologijo lia univerzi v Barceloni, dr. Antonio Cardes a, vrhunski zdravnik patolog in znanstvenik izrednega mednarodnega ugleda, že vrsto let s posebno naklonjenostjo in zavzetostjo sodeluje s slovenskimi zdravniki in znanstveniki pri preučevanju nastanka raka v grlu. Rodil se je 23. 3. 1939 v kraju Huesca v Španiji, Leta 1963 je postal doktor splošne medicine na univerzi v Za-ragozi. V letih 1963-1967 se je specializiral za anatomsko patologijo na inštitutu Cajal in v klinični bolnišnici univerze Complutense v Madridu, Leta 1967 je z odliko obranil doktorsko disertacijo o histopatologiji in histokemiji raka v grlu. V letih 1967-1975 seje strokovno in znanstvenoraziskovalno izpopolnjeval v tujini, kot znanstveni sodelavec na Inštitutu za patologijo univerze v Mimchnu in nato na Inštitutu za patologijo univerze v Hannovru. V letih 1971-1975 je končal specialistični študij anatomske in klinične patologije v univerzitetni bolnišnici v Omahi (Ncbraska, ZDA), kjer je obenem delal kot docent na Eppleyevem inštitutu za raziskovanje raka. Po vrnitvi v Španijo je postal namestnik predstojnika za patologijo klinične bolnišnice univerze Complutense v Madridu. V letih 1977-1980 je bil profesor in predstojnik Oddelka za patologijo klinične bolnišnice univerze Valladolid v Španiji. Od leta 1980 naprej je redni profesor in predstojnik Oddelka za patologijo klinične bolnišnice univerze v Barceloni. Profesor Cardesa je od leta 1963 član Kraljevske akademije za medicino v Kataloniji. V letih 1995-1997 je bil podpredsednik, v letih 1997-1999 pa predsednik španskega društva za patologijo. V obdobju 1995-1999 je bil član izvršilnega odbora Evropskega društva za patologijo. Profesor Cardesa ima zelo bogal publicistični opus, ki obsega prek 150 člankov v najprestižnejših revijah. Publikacije profesorja Cárdese in njegovih sodelavcev imajo izjemno odmevnost v svetu, kar dokazuje prek 2800 registriranih citatov. V Evropi in v svetu uživa profesor Cardesa ugled široko razgledanega zdravnika - kirurškega patologa, predvsem pa vrhunskega, mednarodno priznanega strokovnjaka za patologijo tumorjev glave in vratu. Iz začetnega obdobja strokovnega usposabljanja je večina njegovih publikacij s področja eksperimentalne patologije povezana z raziskovanjem nastanka in razvoja tumorjev pri poskusnih živalih. Profesor Cardesa je napisal več poglavij v knjigah Monographs on Pathology of Laboratory Animals in Pathology of Tumors in Laboratory Animals. Večina poznejših publikacij profesorja Cárdese pa je posvečenih patologiji tumorjev različnih vrst in različnega izvora pri človeku. V raziskave je skupaj s sodelavci vključeval moderno tehnologijo, v zadnjem desetletju zlasti molekular-nogenetske tehnike. Izstopajo njegova dela, ki jih je objavil v sodelovanju s svetovno znanim hematologom, našim rojakom, profesorjem barcelonske univerze dr. C, Rozmanom o malignih tumorjih limfatičnega aparata in o transplantaciji kostnega mozga. Pomembne in številne so objave iz študij na področju tumorjev glave in vratu. Dr. Cardesa je eden od avtorjev dveh monografij Svetovne zdravstvene organizacije o histološki klasifikaciji tumorjev žlez slinavk in tumorjev zgornjih dihal in ušesa. Profesor Cardesa vodi barcelonsko skupino raziskovalcev nastanka raka v grlu. Kot vabljeni predavatelj je nastopal na številnih univerzah po svetu ter na svetovnih in evropskih kongresih. Profesor Cardesa je od ustanovitve leta 1994 predsednik delovne skupine za patologijo glave in vratu pri Evropskem društvu za patologijo. )e član uredniških odborov uglednih revij Virchows Archiv in Experimental and Toxicologic Pathology. Vezi profesorja Cárdese s slovenskimi strokovnjaki in raziskovalci so dolgoletne in plodne. Sprva je šlo za srečanja in izmenjave izkušenj na kongresih in drugih strokovno-znanstvenih sestankih ter za skupno delo vodborih in komisijah Evropskega društva za patologijo, Pozneje je prišlo do tesnejšega sodelovanja med ljubljansko in barcelonsko skupino raziskovalcev predrakavih sprememb in raka v grlu, ki je vključevalo tudi izmenjavo strokovnih obiskov in izpopolnjevanj. Profesor Cardesa je bil eden ključnih vabljenih predavateljev na ¿Mednarodni konferenci o epitelnih hiperplastičnih lezijal: grla v Ljubljani leta 1996. Ob tej priložnosti je bila oblikovana delovna skupina za raziskovanje epitelnih hiperplastičnih sprememb grla. Skupina, v kateri imajo poleg profesorjev Cárdese, Michael s a in Hell quista zelo pomembno vlogo tudi slovenski raziskovalci, je v dveh prestižnih mednarodnih revijah objavila deli o ljubljanski klasifikaciji epitelnih hiperplastičnih laringealnih lezij ter razmejitvah in odnosu teh sprememb sluznice do raka v grlu. Skupščina SAZU je dr. Antonia Cardeso 7. 6. izvolila za dopisnega člana. Vinko Kambic, Dušan Ferluga ANTON WERN1G Anton Wernig je bil rojen 14. 10. 1944 v Celovcu. Medicino je študiral na univerzah na Dunaju in v Innsbrucku. Po diplomi leta 1969 je začel delati na Inštitutu za farmakologijo univerze v Innsbrucku pri profesorju Konzettu, kjer je z elektrofiziološko metodo raziskoval mehanizme sproščanja mediatorja iz živčnega končiča. V tem obdobju se je dve leti (1970-1972) kot podoktorski štipendist izpopolnjeval pri znamenitem elektrofiziologu A. R. Martinu na Oddelku za fiziologijo Medicinske fakultete v Denverju, Univerza Colorado, ZDA. Z elektrofiziološko metodo je preučeval ta dogajanja pri rakovici in sodeloval pri razvoju in utemeljitvi binomialne hipoteze o sproščanju mediatorja v živčno-mišičnem stiku. Ta je po mnenju nekaterih avtoritet najboljši kvantitativni model sproščanja mediatorjcv. Iz tega dela sta izšla dva odmevna članka, objavljena v reviji Nature. Po vrnitvi v Evropo je delo nadaljeval kot asistent raziskovalec (19731980) na Oddelku za nevro fiziologij o Inštituta Mas-Planck za psihiatrijo v Münchnu pri profesorju 11. D. Luxu, iz bibliografije se vidi, da je nadaljeval delo v zvezi z binomialno hipotezo in poskusil uskladiti strukturo in funkcijo sinapse. Dalje je natančneje opredelil mesta sproščanja acetilholina v živčno-mišičnem stiku (aktivne cone). Preučeval je reinervacijo mišic; do novih podatkov je prišel z avtoradiografijo motoričnih nevronov, označenih z zaznamovanim (J1!i) strupom tetanusa (pri tem je sodeloval s profesorjem Habermannom z univerze v Gießnu). Prispeval je nova dognanja o sinaptični plastičnosti (še posebej o procesih regresije in tvorjenja novih strukturnih in funkcijskih elementov; pri tem je uporabil kombinacijo histokemičnih, elektronsko-mikroskopskih in elektrofizioloških metod). Napeljal je obsežno sodelovanje z dr. Monique Pécot - Dechavassine in s profesorjem R. C oute a-uxjem z univerze v Parizu, Leta 1978 je pridobil habilitacijo in venia legendi Vi fiziologije (prof. J. Du- dd, Tehnična univerza München) s tezo: Sproščanje medial or ja v živčno - m išičnem stiku: kritika in dodelava kvantne hipoteze, Leta 1980 je bil izvoljen za profesorja za senzorično fiziologijo in nevro-fiziologijo ji a Oddelku za nevrofiziologijo Medicinske fakultete Friedrich-Wi I -helmove univerze v Bonnu, Nemčija, Tu vodi raziskovanje na naslednjih področjih fiziologije: plastičnost živčno-mišičnega stika in mišice; reinervacija dolgoročno denervirane mišice; okvara mišic pri miši zaradi dolgotrajnega teka; z rabo izzvana sprememba učinkovitosti živčno-misičnega stika; učinek blokade živčno-mišičnega prenosa s specifičnimi snovmi na reinervacijo mišičnih celic; funkcijski izpadi pri mišjih modelih miastcnskih sindromov; implanlacija mio-genih celic v poškodovane mišice (z zavoro imunskega odziva in brez te zavore); raziskovanje človeških miogenih celic, gojenih v miši (ob sodelovanju v evropski raziskovalni mreži). Znotraj evropske raziskovalne mreže (projekt o mišici med staranjem) sodeluje z dr, Ido Eržen z Inštituta za anatomijo Medicinske fakultete v Ljubljani. V okviru svojega zanimanja za plastičnost živčevja prof. We mig od leta 1990 dalje razvija rehabilitacijo hoje pri bolnikih s hudo prečno poškodbo hrbtenjače. Dognanja bazične nevrofiziologije je uporabil v kliničnih razmerah pri paraplegičnih in tetraparetičnih bolnikih. Pokazal je, da izolirana hrbtenjača tudi pri človeku ohranja vsaj del sposobnosti za gibe hoje, kakršne ima v veliko večji meri spinal na mačka. Dr. Wernig je prispeval praktične izsledke o sposobnosti za ponovno učenje vzorcev hoje na ravni hrbtenjače. V sodelovanju s profesorjem Harmsom s klinike za rehabilitacijo v Langensteinbachs je razvil rehabilitacijsko metodo učenja hoje na tekaču, Ta metoda se že uporablja v nekaterih rehabilitacijskih centrih po svetu. Dolgoročna študija prepričljivo kaže sposobnost, da se hudo poškodovani paraplegiki in tet rap le g iki (kronični in akutni poškodovanci) zmorejo naučiti hoje, če se tega učijo na tekaču. Kakor hitro se sposobnost hoje na ta način obnovi, je neodvisna hoja najboljši nadaljnji trening. Profesor Wernig na tem področju že več let sodeluje z Inštitutom Republike Slovenije za rehabilitacijo invalidov. Zato je bil tudi eden prvih, ki mu je Medicinska fakulteta v Ljubljani podelila častni naziv gostujoči profesor. Ugled Antona Werniga dokazuje tudi zaupanje, ki so mu ga izkazale ugledne ustanove in forumi. Tako je ali je bil svetovalec pri državni fundaciji za znanost ZDA, ravnatelj raziskovalnega sveta nemškega sklada za paraplegijo, član uredništva revije Ne uro cytology. Wernigova bibliografija obsega več kot 60 člankov, objavljenih v revijah, ki jih indeksira SCI. Končno velja opisati dr. Werniga še kot intelektualca, ki je odraščal v dvojezičnem okolju v Rožu in ga zato privlačita zgodovina in kultura ter pomen govorice pri dograjevanju človekove identitete. Profesor Wernig je pogost obiskovalec Arhiva Slovenije, pa tudi Semeniške knjižnice v Ljubljani in Frančiškanske knjižnice v Kamniku, kjer ljubiteljsko preučuje stare knjige in listine. Skupščina SAZU je Antona Werniga 7.6. izvolila za dopisnega člana. Marjan Kardas, Jože Trontelj, Vinko Dolenc UMRLI ČLANI Andrič Ivo, rojen 10. oktobra 1892, umrl 13. marca 1975, književnik, Beograd. Nobelov nagrajenec za književnost, 1961, Dopisni član od 2. junija 1953. Apostolski Mihailo, rojen 8, novembra 1906, umrl 7. avgusta 1987, zgodovinar in vojaški teoretik, Skopje. Dopisni član od 10. marca 1977. Bajec Anton, rojen6. januarja 1897, umrl 10, junija 1985, dr. fil., izredni profesor za slovenski jezik na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Izredni član od 13. marca 1972, redni član od 23. marca 1978, Bajt Aleksander, rojen 27. februarja 1921, umrl 24, februarja 2000, dr. ekonomskih znanosti, redni profesor za ekonomijo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani; predstojnik Ekonomskega inštituta Pravne fakultete Univerze v Lj ubijati i in njen zaslužni profesor. Izredni član od 24. aprila 1981, rednt član od 23. aprila 1987; načelnik oddelka za družbene vede v I. razredu SAZU od 12. maja 1988 do 1, aprila 1995 iti tajnik I, razreda SAZU od 25. januarja 1991 do 28. februarja 1995. Barton Derek Harold Richard, rojen 8. septembra 1918, umrl 16. marca 1998, redni profesor za kemijo na Texas Univerzi A&M in njen zaslužni profesor, College Station, Texas, ZDA. Nobelov nagrajenec za kemijo, 1969. Dopisni član od 23- maja 1985, Bartoš Milan, rojen 10. novembra 1901, umrl 12. marca 1974, dr. prava, redni profesor na Pravni fakulteti v Beogradu, Dopisni član od 17, oktobra 1958, Bedjanič Mirko, rojen 29. junija 1904, umrl 15. februarja 1976, dr. med., redni profesor za infekcijske bolezni na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Izredni član od 7, februarja 1968, redili član od 21. marca 1974; tajnik razreda za medicinske vede od 20. marca 1975 do smrti, Beier Fried rich-Kari, rojen 9. aprila 1926, umrl 13. novembra 1997, Direktor Inštituta Maxa Plancka za tuje in mednarodno patentno, avtorsko in konkurenčno pravo, Miinehen, Nemčija. Dopisni član od 6. junija 1983. Belič Aleksandar, rojen 2. avgusta 1876, umrl 26. februarja 1960, dr. fil., profesor za lingvistiko na univerzi v Beogradu; predsednik Srbske akademije znanosti in umetnosti. Dopisni član od 7. novembra 1947. Benac Alojz, rojen 20. oktobra 1914, umrl 6. marca 1992, dr. arheolških znanosti, redni profesor prazgodovinske arheologije na Filozofski fakulteti v Sarajevu. Dopisni član od 23. marca 1978, Berkopec Oton, rojen 6. decembra 1906, umrl 16. septembra 1988, dr, fil., vodja Bibliografije slavik v češkem tisku pri Akademiji znanosti v Pragi. Dopisni član od 5. februarja 1971, redni član od 24. aprila 1981. Bevk Prance, rojen 17, septembra 1890, umrl 17. septembra 1970, književnik, Ljubljana. Redni član od 2. junija 1953; tajnik razreda za umetnosti od 28. oktobra 1960 do 26. novembra 1966. iiezlaj France, rojen 19. septembra 1910, umrl 27, aprila 1993, dr. fil,, redni profesor za primerjalno slovansko jezikoslovje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Redni član od 3. julija 1964. Bogdanovič Milan, rojen 4. januarja 1892, umrl 28, februarja 1964, književnik, gledališki kritik in esejist, profesor za sodobno jugoslovansko književnost na univerzi v Beogradu in upravnik Narodnega gledališča v Beogradu. Dopisni član od 2. junija 1953. Bole Jože, rojen 17. junija 1929, umrl 26. decembra 1995, dr, znanosti, zoolog - malakolog, znanstveni svetnik v Biološkem inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, Izredni član od 10. marca 1977, redni član od 23. maja 1985. Boršnik Marja, rojena 24. januarja 1906, umrla 10. avgusta 1982, dr, fil., redna profesorica za zgodovino slovenske književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Izredna članica od 10. marca 1977. Brajkovic Vladislav, rojen 24. januarja 1905, umrl 9. septembra 1989, dr. prava, redni profesor za pomorsko in splošno transportno pravo na F ravni fakulteti v Zagrebu. Dopisni član od 24. aprila 1981. Bravničar Matija, rojen 24. februarja 1897,umri 25- novembra 1977, skladatelj, redni profesor za kompozicijo in glasbenoteoretske predmete na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Izredni član od 13. marca 1972, redni član od 21. marca 1974. Brc cel j Bogdan, rojen 6. maja 1906, umrl 9. septembra 1986, dr, med., redni profesor za ortopedijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani in predstojnik Ortopedske klinike v Ljubljani. Redni Član od 6, decembra 1949, Breznik Anton, rojen 26, junija 1881, umrl 26. marca 1944, dr. fil., gimnazijski ravnatelj, jezikoslovec, Ljubljana. Izredni član od 16. maja 1940. Brodar Srečko, rojen 6. maja 1893, umrl 27. aprila 1987, dr. fil., redni profesor za kvartarologijo na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Izredni član od 6. decembra 1949, redni član od 2. junija 1953. Broz-Tito Josip, rojen 25. maja 1892, umrl 4. maja 1980, predsednik SFRJ, maršal Jugoslavije. Prvi častni član SAZU od 6. novembra 1948. Brzin Miroslav, rojen 13. aprila 1923, umrl 8. avgusta 1999, dr. kemijskih znanosti, redni profesor za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, Izredni član od 21. marca 1974, redni član od 29, marca 1979. Butozan Vaso, rojen 5. decembra 1905, umrl 15, maja 1974, dr. veterinarskih znanosti, častni dr., redni profesor Veterinarske fakultete v Sarajevu. Dopisni član od 7. februarja 1967. Cankar Izidor, rojen 22. aprila 1886, umrl 22. septembra 1958, dr. fil., redni profesor za zgodovino umetnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, Redni član od 2. junija 1953. Cigoj Stojan, rojen 27. junija 1920, umrl 19. septembra 1989, dr. prava, redni profesor za civilno in mednarodno zasebno pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Izredni član od 6. junija 19S3, redni član od 23. aprila 1987. Cilenšek Joharm, rojen 4. decembra 1913, umrl 14. decembra 1998, skladatelj, redni profesor na Visoki šoli za glasbo Franza Liszta v Weimarju, Nemčija. Dopisni član od 7, februarja 1967. Cvetko Dragotin, rojen 19. septembra 1911,umrl 2. septembra 1993,dr. fiI., redni profesor za zgodovino slovenske in novejše glasbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Izredni član od 7. februarja 1967, redni član od 5. februarja 1970. Načelnik oddelka za zgodovinske vede v razredu za zgodovinske in družbene vede od 1. aprila 1982 do 1986 in tajnik istega razreda od 1986 do 31. januarja 199L Čamo Edhem, rojen 30. decembra 1909, umrl 25. novembra 1996. Redni profesor za zoohig i eno Veterinarske fakultete v Sarajevu, Bosna in Hercegovina. Dopisni član od 13. marca 1972. Četešnik Franc, rojen 27. oktobra 1911, umrl 28. avgusta 1973, dr. med., redni profesor za čeljustno kirurgijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1969. Černigoj Avgust, rojen 24. avgusta 1898, umrl 17, novembra 1985, akademski slikar in grafik, Sežana. Dopisni član od 24. aprila 1981. Čop Bojan, rojen 23. maja 1923, umrl 3. avgusta 1994, dr. filoloških znanosti, redni profesor za primerjalno jezikoslovje in orientalistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 13. marca 1972, redni član od 25. marca 1976, Čubrilovič Vasa, rojen 14. januarja 1897, umrl 11. junija 1990, dr. zgodovinskih znanosti, redni profesor za Zgodovino narodov Jugoslavije v novem veku na univerzi v Beogradu. Dopisni član od 24. aprila 1981. Deanovič Mirko, rojen 13. maja 1890, umrl 16. junija 1984, dr. fll., redni profesor za romansko filologijo na univerzi v Zagrebu, Dopisni član od 21. marca 1974. D emu s O t to, rojen 4. novembra 1902, umrl 17. novembra 1990, dr. fiJ., ordinarij umetnostno zgodovinske katedre na univerzi na Dunaju. Dopisni član od 23. aprila 1987. Djordjevjč Jovan,rojen 10. marca 1908, umrl 9. decembra 1989, dr. prava, redni profesor za politične vede in ustavno pravo na univerzi v Beogradu. Dopisni član od 17. oktobra 1958. Djurdjev Branislav, rojen 4. avgusta 1908, umrl 26. februarja 1993, Redni profesor za zgodovino turškega obdobja Filozofske fakultete Univerze v Sarajevu. Dopisni član od 7. februarja 1969. Djuričič Ilija, rojen IS. julija 1898, umrl 2. aprila 1965, dr, med., redni profesor za fiziologijo na Veterinarski fakulteti v Beogradu, predsednik Srbske akademije znanosti in umetnosti. Dopisni član od 22. decembra 1961. Dolenc Metod, rojen 19. decembra 1875, umrl 10. oktobra 1941, dr. prava, redni profesor za kazensko pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; načelnik pravnega razreda od 28. januarja 1939 do smrti. Dolinar Lojze, rojen 19. aprila 1893, umrl 9. septembra 1970, akademski kipar, redni profesor na Akademiji za umetnost v Beogradu. Tzredni član od 2. junija 1953, redni član od 5. februarja 1970. Drujan Boris, rojen 27. junija 1928, umrl 24. decembra 1991, dr. organske kemije in farmakologije, predstojnik laboratorija za nevrokemijo IVIC v Caracasu (Venezuela). Dopisni član od 10, marca 1977. Dyggvc Ejnar, rojen 17. oktobra 1887, umrl 6. avgusta 1961, častni dr., inž., arhitekt in arheolog v Kobenliavnu. Dopisni član od 17. oktobra 1958. Finžgar Alojzij, rojen 30. decembra 1902, umrl 28. marca 1994, dr. prava, redni profesor za civilno in rodbinsko pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 20. marca 1975, redni član od 23. marca 1978. Načelnik oddelka za družbene vede v 1, razredu SAZUodl6. septembra 1980 do 31. maja 1988 in tajnik razreda za zgodovinske in družbene vede SAZU od 15. marca 1982 do 25. januarja 1991. Finžgar Fran Šaleški, rojen 9. februarja 1871, umrl 2. junija 1962, književnik. Redni član od 7. oktobra 1938; načelnik razreda za umetnost od 28. januarja 1939 do 30. septembra 1949. Franchini A Ido, rojen leta 1910, umrl 3. aprila 1987, dr. medicinskih znanosti, predstojnik Inštituta za sodno medicino v Genovi. Dopisni član od 29. marca 1979. Fučič Branko, rojen 8, septembra 1920, umrl 31, januarja 1999, znanstveni svetnik v Kabinetu za arhitekturo in urbanizem Hrvaške akademije znanosti in umetnosti, Rijcka. Dopisni član od 18. maja 1989. Gaspari Maksim, rojen 26. februarja 1883, umrl 14, novembra 1980, slikar, Ljubljana. Redni član od 13. marca 1972. Gavazzi Milovan, rojen 18. marca 1895, umrl 20. januarja 1992, dr. fil., redni profesor za etnologijo na Filozofski fakulteti v Zagrebu, Dopisni član od 25. marca 1976, Gerškovic Leon, rojen 2. februarja 1910, umrl 1. junija 1992, dr. prava, redni profesor političnih znanosti, Beograd, Dopisni član od 17, oktobra 1958. Gcslrin Ferdo, rojen 8. oktobra 1916, umrl 9. aprila 1999, dr. znanosti, redni profesor za občo zgodovino fevdalizma Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 6. junija 1983, redni član od 23. aprila 1987. Gligorič Velibor, rojen 28. julija 1899, umrl 3. oktobra 1977, književni kritik, Beograd, Dopisni član od 7. februarja 1967. Golia Pavel, rojen 10. aprila 1887, umrl 13. avgusta 1959, književnik, upravnik Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953. Gorica r Jože, rojen 20, januarja 1907, umrl 20. februarja 1985, dr. prava, redni profesor za sociologijo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Izredni član od 7, februarja 1969, redni član od 25. marca 1976; načelnik oddelka za družbene vede v razredu za zgodovinske in družbene vede SAZU od 24. aprila 1980 do 30. septembra 1980; glavni tajnik SAZU od 24. junija 1980 do smrti. Grad Anton, rojen 23. februarja 1907, umrl 28. marca 1983, dr. 6L, redni profesor za romansko ftlologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Izredni član od 10. marca 1977. Gradnik Alojz, rojen 3. avgusta 1882, umrl 14. julija 1967, dr. prava, književnik, Ljubljana, Redni član od 21. decembra 1962. Grafenauer Bogo, rojen 16. marca 1916, umrl 12. maja 1995, dr. filozofije, redni profesor za zgodovino Slovencev Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 7. februarja 1968, redni član od 13. marca 1972. Grafenauer Ivan, rojen 7. marca 1880, umrl 29. decembra 1964, dr. 111., gimnazijski profesor, Ljubljana. Izredni član od 16. maja 1940, redni član od 21. decembra 1946; tajnik razreda za filološke in literarne vede od 30, septembra 1949 do smrti. Grošelj Milan, rojen 19. septembra 1902, umrl 12. februarja 1979, dr. fil,, redni profesor za klasično filologija na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Izredni član od 17. oktobra 195S, redni član od 10. marca 1977. Gnštč Branimir, rojen 6, aprila 1901, umrl 7. julija 1975, dr, med., dr. fil., redni profesor za otorinolaringologijo na Medicinski fakulteti v Zagrebu. Dopisni član od 3. julija 1964. Hadži Jovan, rojen 22. novembra 1884, umrl 11. decembra 1972, dr. fil., redni profesor za zooiogijo na Prirodoslovno-matematični fakulteti v Ljubljani, Redni član od 7. oktobra 1938. Hanptman Ljudmil, rojen 5. februarja 1884, umrl 19. aprila 1968, dr. fil., redni profesor za občo zgodovino srednjega veka na univerzi v Zagrebu, Dopisni član od 16. maja 1940. Hcgednšič Krsto, rojen 26. novembra 1901, umrl 7. aprila 1975, akademski slikar-maj s ter, Zagreb. Dopisni član od 20. marca 1975. H ieng Andrej, rojen 17. februarja 1925, umrl 17. januarja 2000, pisatelj, Ljubljana. Izredni član od 6. junija 1995. Ibrovac Miodrag, rojen 24. avgusta 1885, umrl 21. junija 1973, dr. filoloških znanosti, redni profesor romanistike na Filozofski fakulteti v Beogradu. Dopisni član od 17. aprila 1973. Ilešič Svetozar, rojen 8. junija 1907, umrl 4. februarja 19S5, dr. fil., redni profesor za geografijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1967, redni član od 5. februarja 1970. Ingolič Anton, rojen 5. januarja 1907, umri 11. marca 1992, književnik. Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981, Tajnik razreda za umetnosti SAZU od 21. marca 1977 do 31. maja 1981. Ivič Pavle, rojen 1. decembra 1924, umrl 19, septembra 1999, redni profesor za srbski jezik in hrvaški jezik Filozofske fakultete Univerze v Beogradu. Dopisni član od 29. marca 1979. Jakac Božidar, rojen 16. julija 1899, umrl 20. novembra 1989, redni profesor Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Redni član od 6, decembra 1949, Jakopič Rihard, rojen 12, aprila 1869, umrl 21. aprila 1943, akademski slikar, Ljubljana. Redni član od 7, oktobra 1938, Jama Matija, rojen 4. januarja 1872, umrl 4. aprila 1947, akademski slikar, Ljubljana. Redni član od 7. oktobra 1938, Jovčič Dimitrije, rojen 14. oktobra 1889, umrl 16. februarja 1973, dr. med., redni profesor za ortopedi jo in travmatologijo na Medicinski fakulteti v Beogradu. Dopisni član od 7. februarja 1967. furančič Janko, rojen 18, decembra 1902, umrl 15. decembra 1989, dr. filo loški h znanosti, redni profesor za srbski in hrvaški jezik ter starejšo hrvaško in srbsko literaturo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981; tajnik razreda za filološke in literarne vede od 25. septembra 1979 do februarja 1984. Kalin Boris, rojen 24. junija 1905, umri 22. maja 1975, kipar-mojster, redni profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953. Kalin Zdenko, rojen 11. aprila 1911, umrl 11. novembra 1990, akademski kipar, redni profesor za kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981; tajnik razreda za u metnosti S AZU od 31. maja 1981 do 3 L januarja 1985. Kambič Vinko, rojen 7. aprila 1920, umrl 24. novembra 2001, dr. znanosti, redni profesor za otorinolaringologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 23, maja 1985, redni član od 18. maja 1989. Kardelj Edvard, rojen 27, januarja 1910, umrl 10, februarja 1979, marksistični teoretik, soorganizator KP Jugoslavije in KP Slovenije, avtor del s področja marksističnega družboslovja in tvorec samoupravnega sistema SFRJ, Častni član SAZU od 6, decembra 1949. Kenk Roman, rojen 25. novembra 1898, umrl 2. oktobra 19S8, dr. naravoslovnih znanosti, redni profesor za zoologijo in sodelavec Kongresne knjižnice v Washingtonu v oddelku za zoologijo nevretenčarjev. Dopisni član od 6. junija 1983. Kcrmavncr Dušan, rojen 7. decembra 1903, umrl 11. junija 1975, dr. prava, znanstveni svetnik Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Izredni član od 5. februarja 1971. Kidrič Boris, rojen 10. aprila 1912, umrl 11. aprila 1953, predsednik Gospodarskega sveta FLRJ. Redni član od 6, decembra 1949. Kidrič France, rojen 23. marca 1880, umrl 11. aprila 1950, dr. fil., redni profesor za starejše slovanske jezike in slovensko literaturo na Univerzi v Ljubljani, višji znanstveni svetnik akademije. Redni član od 7. oktobra 1938; od 28. ju- nija 1941 do 1. julija 1942 načelnik filozofsko-filološko-historičnega razreda SAZU; predsednik SAZU od 2, oktobra 1945 do smrti, Klopčič Mile, rojen 16. novembra 1905, umrl 19. marca 1984, pesnik in prevajalec! Ljubljana. Izredni član od 23. marca 1978, redni član od 6. junija 1983. Koblar France, rojen 29. novembra 1889, umrl 11. januarja 1975, dr. fil., redni profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Redni član od 3, julija 1964; v. d, lajnika razreda za filološke in literarne vede od 7, februarja 1965, tajnik istega razreda od 7. februarja 1968 do smrti. Kochansky-Devide Vanda, rojena 10. aprila 1915, umrla 26. februarja 1990, dr. naravoslovnih znanosti, redna profesorica na Naravoslovno-matematični fakulteti v Zagrebu. Dopisna članica od 20. marca 1975. Kogoj Franjo, rojen 13. oktobra 1894, umrl 30, septembra 1983, dr. med., redni profesor za de rm ato ven ero log ij o univerze v Zagrebu. Dopisni član od 29. marca 1953. Koneski Uiaže, rojen 19. decembra 1921, umrl 7. decembra 1993. Redni profesor za makedonski jezik Filozofske fakultete Univerze v Skopju, Dopisni član od 7. februarja 1968. Korošec Viktor,rojen 7.decembra 1899,umrl 16. novembra 1985,dr. prava,redni profesor na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, Redni član od 2. oktobra 1956. Kos Gojmir Anton, rojen 24. januarja 1896, umrl 22. maja 1970, akademski slikar, redni profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949. Kos Milko, rojen 12. decembra 1892, umrl 24. marca 1972, dr. fil„ redni profesor za občo zgodovino srednjega veka in pomožne zgodovinske vede na Filozofski fakulteti v Ljubljani, Redni član od 7. oktobra 1938; glavni tajnik SAZU od 19. maja 1950 do 13. marca 1972. Kosmač Ciril, rojen 28. septembra 1910, umrl 28. januarja 1980, književnik, Portorož. Redni član od 22. decembra 1961. Kostrenčtč Marko, rojen 21. marca 1884, umrl 19. maja 1976, dr. prava, redni profesor za zgodovino države in prava narodov SFRJ od 19, stoletja na Pravni fakulteti v Zagrebu. Dopisni član od 2. junija 1953. Košir Alija, rojen 6. aprila 1891, umrl 9. junija 1973, dr, med., redni profesor za histologijo in einbriologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Redni član od 24. junija 1955. Kozak Juš, rojen 26. junija 1892, umrl 29, avgusta 1964, književnik, Ljubljana. Redni član od 22. decembra 1961. Kozina Marjan, rojen 4. junija 1907, umrl 19. junija 1966, skladatelj, izredni profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953. Koželj Venčeslav, rojen 17. septembra 1901, umrl 6. avgusta 1968, dr. tehniških znanosti, redni profesor za teoretično elektroniko na Univerzi v Ljubljani. Izredni član od 2. junija 1953, redni član od 21.decembra 1962. Kranjec Miško, rojen 15. septembra 1908, umrl 8. junija 1983, književnik, Ljubljana. Redni član od 2. junija 1953. Krašovec Stane, rojen 14. julija 1905, umrl 13. aprila 1991, dipl. ing. ekonomije, redni profesor Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981. Kratochvil Josef, rojen 6, januarja 1909, umrl 17, februarja 1992, dr. naravoslovja, dr. biologije, profesor zoologije, konzultant - vodilni znanstveni delavec Inštituta za raziskovanje vretenčarjev Češkoslovaške akademije znanosti. Dopisni član od 5. februarja 1970. Kravar Miroslav, rojen 6. aprila 1914, umrl 14. januarja 1999, redni profesor za klasično filologijo in hrvaški jezik Filozofske fakultete v Zadru in stalni redni profesor na Univerzi v Bonnu, Dopisni član od 23. maja 1985. Krbek Ivo, rojen 23. avgusta 1890, umrl 16. januarja 1966, dr. prava, redni profesor za upravno pravo na univerzi v Zagrebu. Dopisni član od 17. oktobra 1958. Kreft Bratko, rojen 11. februarja 1905, umrl 17. julija 1996, dr. filozofije, književnik, teatrolog, gledališki umetnik, redni profesor za novejšo rusko književnost Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Redni član od 22, decembra 1961. Tajnik V. razreda SAZU od 26. novembra 1966 do 25. marca 1976. Podpredsednik SAZU od 25. marca 1976 do 14. maja 1992. Krek Gregor; rojen 27. junija 1875, umrl 1. septembra 1942, dr. prava, redni profesor rimskega in civilnega prava na Pravni fakulteti v Ljubljani. Redni Član od 7, oktobra 1938; prvi glavni tajnik AZU od 28. januarja 1939 do 11.julija 1942. Krkkc Gustav, rojen 23. junija 1899, umrl 30. oktobra 1977, književnik, Zagreb, Dopisni član od 7, februarja 1969. Krleža Miroslav, rojen 7.julija 1893, umrl 29.decembra 1981,književnik, Zagreb. Dopisni član od 2. junija 1953. Kuhelj Anton, rojen 11. novembra 1902, umrl 31. julija 1980, dr, tehniških znanosti, redni profesor za mehaniko na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani, Redni član od 6, decembra 1949; podpredsednik SAZU od 22. decembra 1961 do smrti, Kumbatovič Filip Kalan, rojen 25, marca 1910, umrl 8. avgusta 1989, dipl. inž. arhitekture, gledališki zgodovinar, esejist, prozaist, redni profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani, Izredni član od 24, aprila 1981, redni član od 23. maja 1985. Kuret Niko, rojen 24. aprila 1906, umrl 25, januarja 1995, dr, folklornih znanosti, znanstveni svetnik v Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU Izredni član od 18. maja 1989, redni član od 30. maja 1991. Kiihn Othmar, rojen 5. novembra 1892, umrl 26. marca 1969, dr. lil., redni profesor za paleontologijo in paleobiologijo na univerzi na Dunaju. Dopisni član od 6. februarja 1965. Nahtigal Rajko, rojen 14, aprila 1877, umrl 29, marca 1958, dr. fiL, redni profesor za slovansko filologijo in primerjalno gramatiko slovanskih jezikov ter častni predstojnik Slovenskega inštituta na Univerzi v Ljubljani, Redni član od 7. oktobra 1938; prvi predsednik AZU od 4. januarja 1939 do 27. junija 1942; načelnik razreda za zgodovinske in zemljepisne vede, filozofijo in filologijo od 2. oktobra 1945 do 30, septembra 1949, Nejedly Zdenck, rojen 10. februarja 1878, umrl 9. februarja 1962, profesor muzi-kologije na Karlovi univerzi v Pragi; predsednik Akademije znanosti ČSSR, Dopisni član od 7. novembra 1947. Neubauer Robert, rojen 7. decembra 1895, umrl 3. maja 1969, dr. med., redni profesor za ftlziologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Redni član od 22. decembra 1961. Nitsch Kazimierz, rojen 1. februarja 1874, umrl 26. septembra 1958, profesor poljskega jezika na univerzi v Krakovu, Dopisni član od 7. novembra 1947. Nougayrol Jean, rojen 14. februarja 1900, umrl 23. januarja 1975, asiriolog, profesor na École pratique des Hautes Études v Parizu. Dopisni član od 7. februarja 1968. Novak Franc, rojen 2. junija 1908, umrl 29. septembra 1999, dr. znanosti, redni profesor za porodništvo in ženske bolezni Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 22. decembra 1961, redni član od 5. februarja 1970. Tajnik VL razreda SAZU od 25. februarja 1976 do 27. maja 1992. Novak Grga, rojen 2. aprila ] 888, umrl 7. septembra 1978, dr. fil., redni profesor za zgodovino starega veka na univerzi v Zagrebu. Dopisni član od 22. decembra 1961. Ocvirk Anton, rojen 23. marca 1907, umrl 6. januarja 1980, dr. fil., redni profesor za zgodovino svetovne književnosti in literarno teorijo na Filozofski Fakulteti Univerze v Ljubljani. Redni član od 3. julija 1964. Olszak Waclaw, rojen 24. oktobra 1902, umrl 10. decembra 1980, dr, tehniških znanosti, eden od rektorjev Mednarodnega centra za mehanične znanosti v Vidmu (Udine), Italija. Dopisni član od 29. marca 1979. Oštir Karel, rojen 13. oktobra 1888, umrl 27. decembra 1973, redni profesor za primerjalno jezikoslovje na Filozofski fakulteti v Ljubljani, Redni član od 2. junija 1953 do 17, junija 1958. Panteleev Dimitar, rojen 26. novembra 1901, umrl 16. aprila 1993, pisatelj in prevajalec. Dopisni član od 24. aprila 1981. Pavlin Alfonz, rojen 14. septembra 1853, umrl 1. decembra 1942, gimnazijski profesor, strokovnjak za iloristiko, lit o geografijo in botanično sistemaliko, Ljubljana. Izredni član od 16. maja 1940, Pavlov Todor, rojen 14. februarja 1890, umrl 8. maja 1977, profesor filozofije dialektičnega material i zm a in marksistične estetike na univerzi v Sofiji. Dopisni član od 7. novembra 1947 do 1948 ali 1949. Pavšič Vladimir - Bor Matej, rojen 14. aprila 1913, umrl 29. septembra 1993, pisatelj. Redni član od 6. februarja 1965. Pcrsianinov Leonid Semenovič, rojen 18. avgusta 1908, umrl 27. decembra 1978, dr. med., predstojnik Inštituta za ginekologijo in porodništvo v Moskvi. Dopisni član od 29. marca 1979. Peteri in Anton, rojen 25, septembra 1908, umrl 24, marca 1993, dr, naravoslovnih znanosti, sodelavec Nacionalnega biroja za standarde v Washingtonu, Izredni član od 21. decembra 1946, redni član od 6, decembra 1949, Pitamic Leonid, rojen 15. decembra 1885, umrl 30. junija 1971, dr, prava, redni profesor za ustavno pravo in teorijo države na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938 da 21. maja 1948. Črtan iz članstva leta 1948, posmrtno rehabilitiran na Skupščini SAZU 17. decembra 1996. Plečnik Jože, rojen 23, januarja 1872, umrl 7. januarja 1957, redni profesor za arhitekturo na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938. Pletnelj Josip, rojen 1. decembra 1873, umrl 22, maja 1967, dr. fil., častni doktor matematičnih in tehniških znanosti, redni profesor za matematiko na Univerzi v Ljubljani, Redni član od 7. oktobra 1938; načelnik razreda za matematične, prirodoslovne in tehniške vede od 16, julija 1942 do 30. septembra 1949. Polec Janko, rojen 19. avgusta 1880, umrl 12. maja 1956, dr. prava, redni profesor za narodno in primerjalno pravno zgodovino na Pravni fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; načelnik pravnega razreda od 23. februarja 1942 do 30. septembra 1949; predsednik Terminološke komisije pri AZU oz. SAZU. Potrč Ivan, rojen 1. januarja 1913, umrl 12, junija 1993, pisatelj. Izredni čian od 10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983, Prelog Vladimir, rojen 23. julija 1906, umrl 7. januarja 1998, predstojnik laboratorija za organsko kemijo Švicarske visoke tehniške šole v Ziirichu, Švica, Nobelov nagrajenec za kemijo, 1975. Dopisni član od 29. marca 1979. Pretnar Stojan, rojen 23. januarja 1909, umrl 1. marca 1999, dr. prava, redni profesor za gospodarsko pravo, primerjalno trgovinsko pravo in pravo industrijske lastnine Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 25. marca 1975, redni član od 24. aprila 1981. Rajičič Sta noji o, rojen 16, decembra 1910, utnrl 21, julija 2000, skladatelj. Redni profesor Glasbene akademije v Beogradu, ZRJ. Dopisni član od 20. marca 1975. Rakovec Ivan, rojen 18. septembra 1899, umrl 3. avgusta 1985, dr. fil., redni profesor za geologijo in paleontologijo na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Izredni član od 21. decembra 1946, redni član od 6. decembra 1949; tajnik razreda za naravoslovne vede od 15, junija 1966 do 19. maja 1981, Rammelmeyer Alfred, rojen 31, decembra 1909, umrl 16, marca 1995, dr. filozofije, redni profesor za slovansko Biologijo na Univerzi v Frankfurtu ob Maini, Nemčija. Dopisni član od 24. aprila 1981. Ramovš Fran, rojen 14. septembra 1890, umrl 16, septembra 1952, dr, fil., redni profesor za fonetiko in zgodovino slovenskega jezika na Univerzi v Ljubljani, Redni član od 7. oktobra 1938; načelnik filozofsko-filološko-historičnega razreda od 28. januarja 1939 do 31. januarja 1940; glavni tajnik AZU oz. SAZU od 11. julija 1942 do 19. maja 1950; upravnik Inštituta za slovenski jezik; predsednik SAZU od 19. maja 1950 do smrti. Ramovš Primož, rojen 20. marca 1921, umrl 10. januarja 1999, skladatelj, višji bibliotekar specialist in upravnik Biblioteke SAZU, Izredni član od 10, marca 1977, redni član od 6. junija 1983; član predsedstva SAZU po 22. členu Zakona o SAZU od 7. maja 1996 do smrti, Rant Zoran, rojen 14. septembra 1904, umrl 12. februarja 1972, dr, tehniških znanosti, redni profesor za procesno tehniko na tehniški univerzi v Braunsch-weigu. Dopisni član od 3. julija 1964. Ravnikar Edvard, rojen 4. decembra 1907, umrl 23. avgusta 1993, ing. arhitekture, redni profesor za urbanizem in javne zgradbe Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1969, redni član od 29. marca 1979. Rechinger Kari Heinz, rojen 16. oktobra 1906, umrl 30, decembra 1998, dvorski svetnik in direktor Prirodoslovnega muzeja na Dunaju, Avstrija. Dopisni član od 30. maja 1991. Regen Ivan, rojen 9.decembra 1868, umrl 27, julija 1947,dr. ftl,gimnazijski profesor, strokovnjak za živalsko fiziologijo in občo biologijo, Ljubljana. Izredni član od 16. maja 1940. Rigter Jakob, rojen 2. decembra 1929, umrl 8. julija 1985, dr. filoloških znanosti, znanstveni svetnik v Inštitutu za slovenski jezik ZRC SAZU. Izredni član od 23. maja 1985, Saeverud Harald, rojen 17. aprila 1897, umrl 27. marca 1992, skladatelj in dirigent, Norveška, Dopisni član od 25. marca 1976. Saiopek ¿Marijan, rojen 23. decembra 1883, umrl 23. februarja 1967, dr. fil., profesor Univerze v Zagrebu. Dopisni član od 7. februarja 1967. Samec Maks, rojen 27. junija 1881, umrl 1. julija 1964, dr, fil., redni profesor za kemijo na Univerzi v Ljubljani od 1919 do 1945, do 1959 upravnik Kemijskega inštituta Boris Kidrič v Ljubljani in od 1959 znanstveni svetovalec. Redni član od 6. decembra 1949; tajnik razreda za mate matične, fizikalne in tehniške vede od 16. novembra 1962 do smrti. Savič Pavle, rojen 10. januarja 1909, umrl 30. maja 1994, redni profesor za fizikalno kemijo univerze v Beogradu, Dopisni član od 13. marca 1972. Seidl Ferdinand, rojen 10. marca 1856, umrl 1. decembra 1942, profesor, strokov- njak za meteorologijo, klimatologijo, seizmologi]o in geologijo, Ljubljana, Izredni član od 16. maja 1940. Skok Petar, rojen l. marca 1881, umrl 3. februarja 1956, dr. fil., redni profesor za romansko filologijo na univerzi v Zagrebu. Dopisni član od 2. junija 1953. Slodnjak Anton, rojen 13. junija 1899, umrl 13. marca 1983, dr, fiL, redni profesor za slovensko književnost na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Redni član od 7, februarja 1967. Sodnik - Zupane Anica, rojena 21. marca 1892, umrla 20. januarja 1978, slikarka. Izredna članica od 25. marca 1976. Sovre Anton, rojen 4. decembra 1885, umrl J, maja 1963, redni profesor za grški jezik na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953. Spacal Lojze Luigi, rojen 15. junija 1907, umrl 6. maja 2000, samostojni slikar En grafik v Trstu, Italija. Dopisni član od 23, aprila 1987. StankovičSiniša, rojen 26. marca 1892, umrl 24, februarja 1974, dr. fiL, rodni profesor za zoologijo na univerzi v Beogradu. Dopisni član od 2. junija 1953. Štele France* rojen 21. februarja 1886, umrl 10, avgusta 1972, dr. fil., redni profesor za umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Redni član od 16. maja 1940. Stern Pavel, rojen 17, marca 1913, umrl 20. marca 1976, redni profesor za far-makologijo na Medicinski fakulteti v Sarajevu. Dopisni član od 21. marca 1974. Stevanovic Petar, rojen 3. junija 1914, umrl 31. marca 1999, redni profesor za geologijo Rudarsko-geološke fakultete v Beogradu, Dopisni član od 20, marca 1975. Stupica Gabrijel, rojen 21, marca 1913, umrl 19. decembra 1990, akademski slikar, redni profesor Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Izredni član od 10. marca 1977, redni čian od 6. junija 1983, Szentagothai Janos, rojen 31. oktobra 1912, umrl 8, septembra 1994, redni profesor za anatomijo Univerze v Budimpešti. Dopisni član od 24. aprila 1981. Šašcl Jaroslav, rojen 21.januarja 1924, umrl 25. marca 1988,dr, arheologije, znanstveni svetnik v Inštitutu za arheologijo ZRC SAZU. Izredni član od 23. maja 1985. Šidak Jaroslav, rojen 4. januarja 1903, umrl 25. marca 1986, dr. zgodovinskih ved, redni profesor za občo zgodovino novega veka na Filozofski fakulteti v Zagrebu. Dopisni član od 24. aprila 1981. Skerjanc Ludjan Marija, rojen 17. decembra 1900, umrl 27. februarja 1973, skladatelj, redni profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Redni Član od 6. decembra 1949. Škerlj Milan, rojen 4. septembra 1875, umrl 8. decembra 1947, dr. prava, redni profesor za trgovinsko, menično in čekovno pravo na Univerzi v Ljubljani. Redni čian od 16. maja 1940. Škerlj Stanko, rojen 7. februarja 1893, umrl 21. julija 1975, dr. fil., redni profesor za romansko filologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. februarja 1969. Šlebinger Janko, rojen 19. oktobra 1876, umrl 5. februarja 1951, dr. 0!., slovenski bibliograf, upravnik Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Izredni član od 2 i. decembra 1946. Šnuderl Makso, rojen 13. oktobra 1895, umrl 23. junija 1979, dr. prava, redni profesor za ustavno pravo SFRJ na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Redni član od 2. oktobra 1956. Štampar Andrija, rojen 1. septembra 1888, umrl 26. junija 1958, dr. med., redni profesor za higieno in socialno medicino na univerzi v Zagrebu, predsednik JAZU, Dopisni član od 7. novembra 1947. Suklje Lujo, rojen 2L septembra 1910>umrl 18. junija 1997, dr. tehniških znanosti, redni profesor za mehaniko tal in osnove tehnične mehanike Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 7. februarja 1969, redni član 20. marca 1979. Tavčar Alois, rojen 2. marca 1895, umrl 1. marca 1979, redni profesor za genetiko in žlahtnjenje rastlin na Agronomski fakulteti v Zagrebu. Dopisni član od 2. junija 1953. Tavčar Igor, rojen 2, novembra JS99, umrl 27. decembra 1965, dr. med., redni profesor za interno medicino na Medicinski fakulteti v Ljubljani, upravnik Inštituta za medicinske vede SAZU. Redni član od 6. decembra 1949. Taylor Alan John Pere i val, rojen 25. marca 1906, umrl 7. septembra 1990, profesor zgodovine na univerzi v Oxfordu. Dopisni član od 6. junija 1983, Testiiére Lucien, rojen 13. maja 1893, umrl 6, decembra 1954, redni profesor za primerjalno jezikoslovje na Univerzi v Montpellieru. Dopisni član od 2. junija 1953, Todorovič Kosta, rojen 5. julija 1887, umrl 19, septembra 1975, dr. med., redni profesor za infekcijske bolezni na Medicinski fakulteti v Beogradu. Dopisni Član od 2. junija 1953. Tolstoj Nikita Iljič, rojen 15. aprila 1923, umrl 27, junija 1996. Redni profesor za staro slovanščino in slovansko jezikoslovje Državne univerze v Moskvi, Rusija. Dopisni član od 23. aprila 1987. Tomovič Rajko, rojen L novembra 1919, umrl 30. maja 2001, redni profesor za računalništvo in biomedicinsko tehniko Fakultete za elektrotehniko Univerze v Beogradu. Dopisni član od 18. maja 1989. Trofenik Rudolf, rojen 15. aprila 1911, umrl 7. decembra 1991, dr. prava in dr. fiL, založnik v Münchnu, Nemčija. Dopisni član od 30. maja 1991. Trstenjak Anton, rojen 8. januarja 1906, umrl 29. septembra 1996, dr. teologije, častni doktor Univerze v Mariboru in Ljubljani, redni profesor za psihologijo Teološke faklultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 29. marca 1979, redni član od 6. junija 1983, Ud o vič Jože, rojen 17. oktobra 1912, umrl 5, novembra 1986, pesnik in prevajalec, Ljubljana, izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. maja 1985. Ušcničnik Aleš, rojen 3. julija 1868, umrl 30. marca 1952, dr. fil., dr. teol., redni profesor filozofije na Teološki fakulteti v Ljubljani. Predsednik društva »Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani« od 11, decembra 1937 do 4. januarja 1939. Redni član od 7. oktobra 1938 do 21. maja 1948; namestnik v nadzornem odboru akademije od 2. oktobra 1945 do 21. maja 1948. Črtan iz članstva 1.1948, posmrtno rehabilitiran na Skupščini SAZU 17. decembra 1996. Vavilov Sergej Iva novic, rojen 24. marca 1891, umrl 25. januarja 1951, predsednik Akademije znanosti ZSSR v Moskvi. Dopisni član od 7. novembra 1947, Vavpctič Lado, rojen 26. junija 1902, umr! 28. marca 1982, dr. prava, redni profesor za javno upravo in upravni postopek na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Redni član od 17. oktobra 1958. Vebcr Franc, rojen 20. septembra 1890, umrl 3. maja 1975, dr. fil., redni profesor filozofije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Izredni član od 16. maja 1940 do 18. maja 1945. Odrekel se je članstvu 18, maja 1945, posmrtno rehabilitiran na Skupščini SAZU 17. decembra 1996. Vidmar Josip, rojen 14. oktobra 1895, umrl 11, aprila 1992, publicist, literarni kritik, častni doktor Univerze v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949; predsednik SAZU od 7. oktobra [952 do 25. marca 1976; častni član SAZU od 25, marca 1976. Vidmar Milan, rojen 22. junija 1885, umrl 9, oktobra 1962, dr. tehniških ved, častni dr. tehniških znanosti, redni profesor za elektrotehniko na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 16. maja 1940, načelnik matematično-prirodos-lovnega razreda od 10. oktobra 1940 do 16. junija 1942; predsednik AZU oz. SAZU od 27. junija 1942 do 2. oktobra 1945; tajnik razreda za matematične, fizikalne in tehniške vede od 30. septembra 1949 do smrti. Vilfan Sergij, rojen 5. aprila 1919, umrl 16. marca 1996, dr. prava, redni profesor za pravno zgodovino Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 23. marca 1978, redni član od 6. junija 1983. Votlovnik Lojze, rojen 6. septembra 1933, umrl 14. junija 2000, dr. znanosti, redni profesor za bjokibernetiko in nevrokibernetiko Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983. Tajnik IIi. razreda SAZU od 16. aprila 1992 do 7. maja 1996 in načelnik oddelka za tehniške vede III. razreda od 5. oktobra 1994 do 7. maja 1996 ter član predsedstva SAZU po 22. členu Zakona o SAZU od 7. maja 1996 do smrti. Volkov, Mstislav Vasiljevič, rojen 2-junija 1923, umrl 1996. Direktor Centralnega inštituta za travmatologijo in ortopedijo N. N. Priorova v Moskvi, Rusija. Dopisni član od 7. februarja 1968, Vouk Vale, rojen 21. februarja 1886, umrl 27. novembra 1962, dr. fll., redni profesor za botaniko na univerzi v Zagrebu. Dopisni član od 2. junija 1953. Vučenov Dimitrije,rojen 30.oktobra 191 l.umrl 13.novembra 1986,dr.znanosti, literarni zgodovinar, redni profesor Filozofske fakultete v Beogradu. Dopisni član od 24. aprila 1981. Wo lim an Frank, rojen 5. maja 1888, umrl 9. maja 1969, dr. fil., redni profesor za slovansko slovstvo in splošne literarne vede na Filozofskih fakultetah v Bratislavi in Brnu. Dopisni član od 7. februarja 1969. Wraber Maks, rojen 16. septembra 1905, umrl 14. maja 1972, dr, naravoslovnih znanosti, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Javana Hadžija S AZU. Izredni član od 7. februarja 1969. Zâvada Vilem, rojen 22. maja 1905, umrl 30. novembra 1982, književnik, Praga. Dopisni član od 29, marca 1979. Ziherl Boris, rojen 25. septembra 1910, umrl 11, februarja 1976, redni profesor za občo sociologijo in zgodovino marksizma na Filozofski fakulteti in Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani. Izredni član od 6, decembra 1949, redni član od 17. oktobra 1958; podpredsednik S AZU od 20. marca 1975 do smrti. Zupančič Rihard, rojen 22. decembra 1878, umrl 23. marca 1949, dr. fil., redni profesor za matematiko na Tehniški fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938 do 25. julija 1945; namestnik načelnika matemattčno-priro-doslovnega razreda od 28. januarja 1939 do 25. julija 1945. Zwitter Fran, rojen 24, oktobra 1905, umrl 14. aprila 1988, dr. fiL, redni profesor za občo zgodovino novega veka na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, izredni član od 2. junija 1953, redni član od 17. oktobra 1958. Tajnik razreda za zgodovinske in družbene vede od 9. junija 1977 do 31, marca 1982. Župančič Oton,rojen 23. januarja 1878,umri 11. junija 1949,književnik, Ljubljana. Redni član od 7, oktobra 1938. VINKO KAMBIČ (1920-2001) Slovenska akademija znanosti in umetnosti je z akademikom Vinkom Kambičem izgubila enega najvidnejših in naj odličnejših članov. Njegova smrt je kolege in prijatelje še posebej pretresla zato, ker je prišla povsem nepričakovano. Akademik Kambič je prav ta čas preživljal vrhunec svojega bogatega življenja. Strokovni vrh, ker je prav v zadnjih letih konča i svoje življenjsko delo v stroki in znanosti in je to delo priznala, sprejela in visoko ocenila mednarodna strokovna in znanstvena javnost. A tudi življenjski vrhunec umetniške in estetske narave, ko je sloven--- skim ljubiteljem umetnosti, še posebej pa rodni Metliki, namenil izreden dar. To je galerija z edinstveno zbirko umetnin težko occnljive vrednosti, sadom poznavalskega in ljubiteljskega zbiranja, in, kot lahko slutimo, tudi premnogega osebnega odrekanja, ki je močno zaznamovalo desetletja njegovega življenja. Samo dan pred smrtjo je bil namenjen na slovesnost, ki bi ta desetletja okronala s trenutki, ki jih je skrbno načrtoval in se jih je dolgo vnaprej veselil. Vendar akademiku Kambiču ni bilo dano, da bi doživel odprtje svoje galerije. Na mizi so ostali tudi načrti za nadaljnje obetavne medicinske raziskave in še mnogo drugega. Življenjska pot Vinka Kambičaseje začela pred 81 leti. Leta 1939 seje vpisal na Medicinsko fakulteto v Ljubljani. Študij mu je prekinila vojna, ki jo je preživel v narodnoosvobodilnem boju. Končal ga je po vojni v Zagrebu, specializacijo iz o tort nol ari ngol oglje pav Beogradu. Leta 1957, ko je izstopil iz vojske, se je zaposlil na ljubljanski otorinolaringološki kiiniki; tu je bil zadnjih 1S let do upokojitve predstojnik. Dr. Kambič je bil leta 1964 izvoljen za docenta, leta 1973 pa za rednega profesorja in predstojnika katedre za otorinolaringologijo. Leta 1990 je bil izvoljen za zaslužnega profesorja ljubljanske Medicinske fakultete. Leta 1985 je bil izvoljen za dopisnega, leta 1989 pa za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Postal je tudi član vrste uglednih tujih akademij in združenj, med njimi Ameriške akademije znanosti. Tudi to kaže. kako široko znan in izjemno cenjen je bil naš pokojni kolega v svetu medicinske znanosti na svojem področju. Težko bi našteli vse tuje univerze, klinike in akademije, ki jih je akademik Kambič obiskal kot vabljeni predavatelj, Med domačimi priznanji pa naj omenim vsaj nagrado Sklada Borisa Kidriča leta 1972, Kidričevo nagrado 1978 in srebrni častni znak, s katerim ga je odlikoval predsednik Kučan ob njegovi 80-letnici. Dostojno in pravično predstaviti Kam biče vo izjemno bogato življenje in delo v teh kratkih vrsticah ni mogoče. Dosežkov, s katerimi je obogatil svetovno medicinsko znanost kakor tudi svojo stroko doma, je preprosto preveč. Vendar je prav, če se spomnimo vsaj nekaterih. Akademik Kambič je večino svojega znanstvenega in zdravniškega dela posvetil raku glave in vratu, zlasti grla. Med prvimi v svetu je razvijal laringomikroskopijo, pregled in operacije grla s posebnim operacijskim mikroskopom. Raziskal je vpliv testosterona in tobačnega dima na razvoj raka grla. Vpeljal je poseben rez pri operacijah vratu, ki je močno izboljšal celjenje. Razvil je novo metodo obnovitve grla po polovični odstranitvi zaradi raka. Veliko zanimanja so zbudile njegove raziskave vpliva azbestnih vlaken na grlo. Skupaj s sodelavci patologi je raziskoval izražanje on-kogenov in zaviralnih genov na hiperplastični povrhnjici papilomov grla. Posebno mesto pa imajo Kambičeve dolgoletne in obsežne raziskave pre-drakastih sprememb v sluznici grla. Tu je svoje bogato znanje, klinično izkušenost in medicinsko daljnovidnost združil z znanstveno odličnostjo ljubljanskih patologov. Tako je nastala Kambič-Lenartova klasifikacija epitelnih hiperplast j enih sprememb sluznice grla, ki je nato prerasla v »ljubljansko klasifikacijo«. Odlika klasifikacije, ki jo je prevzela svetovna laringologija, je njena dragocena praktična uporabnost za prognosticiranje teh pomembnih in za bolnika pogosto usodnih sprememb. Tudi kot dolgoletni predstojnik klinike za otorinolaringologijo in cerviko-facialno kirurgijo je Kambič izstopal, Njegovo načelo je bilo, da je treba kirurško ustanovo voditi kot eliten vojaški oddelek. Strokovno odličnost morata spremljati tankovestna odgovornost in brezhibna disciplina. Znano je bilo, da njegova zahtevnost sodelavcem ni bilo vedno prijetna. Bila pa je učinkovita. Profesor je vzpostavil in vzdrževal zavidanja vreden red, ki je preživel tudi njegovo upokojitev. Vzgojil je vrsto vrhunskih naslednikov, ki nadaljujejo tradicijo strokovne odličnosti. Na tiste, ki smo kliniko poznali, je naredila velik vtis izredna zvestoba in lojalnost njegovih sodelavcev, ki je ob upravljanju s trdo roko marsikdo ne bi pričakoval. Vendar so trdoto pogosto omehčali človeško razumevanje, prijateljska pomoč, kadar je bila potrebna, in dobrosrčna kolegialnost. Zato pa je klinika za otorinolaringologijo in cervikofaciatno kirurgijo še vedno kraj,kjer se bolnik upravičeno nadeja strokovno neoporečne oskrbe pa tudi drugače vzornega postopka. Pokojni akademik Vinko Kambič je bil znanstvenik in zdravnik velikega mednarodnega ugleda, V dvomilijonskem narodu tudi vrhunski zdravnik z naj- višjim položajem v stroki, s posebnim zanimanjem za posamezno bolezen ne more zbrali tisočev bolnikov s to boleznijo, ker jih toliko pač ni. A ravno to je pogoj za izkušnje, ki vodijo v preboj z novo diagnostiko ali novo terapijo, Tak preboj je izjemen dosežek - še večji, če imamo pred očmi omejene materialne možnosti majhne, ne komajda srednje razvite dežele. Akademiku Kambiču je uspelo, kar se še danes zdi nemogoče: prepričati svetovno medicinsko javnost na svojem področju, da sprejme kot standard metode diagnostike in zdravljenja, ki so bile razvite v majhnem in skromnem okolju, Kaj takega gotovo lahko doseže le človek posebnega kova. Akademik Kam bič je že pred desetletji opozoril nase tudi s pronicljivo in za tiste čase nenavadno pogumno javno kritiko napak in slabosti zdravstvenega sistema in zdravstvene politike. Neposrednega učinka tedaj njegove kritike in predlogi niso imeli. Sistem je bil pod ideološkim nadzorom in vse preveč zaprt. Vpliv so zagotovo imeli pozneje, žal tudi tedaj premajhnega. Kot so pokazale številne razprave, ki smo jih imeli zadnja leta v razredu za medicinske vede, je akademik Kambič bistroumno uvide I bistvo problemov, ki še vedno čakajo na reševanje. Naš pokojni kolega je bil nadvse pokončen mož, Znal je stati za svojimi mnenji in stališči, nikoli se ni obotavljal zastaviti odločne besede in svojega vpliva za tisto, v kar je verjel. Živo ga je prizadevalo, ko je opažal, da gredo nekatere stvari v zdravstvu slabo zaradi slabih odločitev, stereotipnega mišljenja tistih, ki so odločali, in premajhne zavzetosti drugih, ki bi lahko kaj spremenili, pa niso. To njegovo prizadeto opazovanje in razmišljanje je seglo daleč prek meja njegove ožje stroke. Eno njegovih zadnjih razočaranj je bilo, da naša ustanova ni prišla do skupnega stališča o spornih vprašanjih oploditve z biomedicinsko pomočjo. Pokojnik je bil vse življenje tudi velik estet, To se je kazalo v skrbnem in klenem jeziku, ki gaje z velikim čutom in smislom gojil v stroki, še bolj pa v njegovem posebnem zanimanju za umetnost. Mladostno prožnost njegovega uma je kazala ne samo izbira najmodernejših metod v njegovih raziskavah, dokazuje jo tudi njegova umetniška zbirka, kjer so poleg starin in platen impresionistov tudi stvaritve moderne umetnosti. Pokojnega profesorja bo še najbolj pogrešala njegova ožja stroka. Tu je bil nedvomno velikan, delaven prav do svojega konca, Od njegovega dela na pre-drakastih spremembah smo pričakovali še marsikaj dobrega za preprečevanje te hude m mučne bolezni, ki bo mnoge tisoče ljudi po vsem svetu še dolgo spravljala v prezgodnji grob. Naš pokojni kolega in prijatelj je gotovo mož, na katerega smo lahko kot narod ponosni. Bil je učitelj, od katerega se lahko še naprej učimo. Bil je zdravnik, ki mu je lahko hvaležno na tisoče bolnikov, tudi tistih, ki bodo zboleli šele nekoč v prihodnosti. In bil je znanstvenik, kije lahko za zgled prihajajočim generacijam. Jože Trotitelj LEV MILČINSKI (1916-2001) Sredi marca se je tiho poslovil eden najžlahtnejŠih slovenskih razumnikov in humanistov akademik I^ev Milčinski, Njegova poklicna pot se je začela v Bolnišnici za duševne bolezni v Ljubljani pred 60 leti. Že slaba štiri leta pozneje jo je pretrgal okupator, ki ga je zaradi sodelovanja z O F zaprl Dr. Milčinski je pričakal konec vojne v koncentracijskem taborišču Dachau. Po vojni je kot asistent nekaj let delal na Nevrološki kliniki, nato pa se je vrnil v psihiatrično stroko. Do upokojitve je bil predstojnik dispanzerja na sedanji Psihiatrični kliniki na Studencu, ustanove, ki jo je sam zasnoval. Kot mlad psihiater se je izpopolnjeval v Švici, Franciji in Angliji. Leta 1949 je doktoriral z disertacijo o samomoru in samomorilnem poskusu v Sloveniji. Leta 1958 je bil imenovan za docenta, 1966 pa za profesorja za psihiatrijo, Leta 1978 je bil izvoljen za izrednega, leta 1983 pa za rednega člana SAZU. Življenjsko delo pokojnega akademika Milčinskega je bilo posvečeno preučevanju in preprečevanju samomorilnosti in samomora. S tem se je zapisal med velika imena v svetovni suicidologiji. Obenem pa je veliko storil za to kritično področje patologije slovenskega ljudstva. Omeniti velja tudi njegovo delo na področju psihiatrične epidemiologije in terminologije. V pisni zapuščini pokojnika je nad 200 objav. Za znanstvene dosežke je leta 1970 prejel nagrado Sklada Borisa Kidriča, leta 1978 Kidričevo nagrado za življenjsko delo, leta 1987 pa nagrado dr. Jožeta Potrča. Pokojnik je bil tudi cenjen učitelj generacijam slovenskih medicin cev in specializantov; med drugim ¡e soavtor in urednik prvega slovenskega učbenika o psihiatriji. Iz zadnjih let njegovega ustvarjanja sta knjiga o samomoru na Slovenskem in biografsko delo o psihiatru Mihaelu Kaminu. I.ev Milčinski je med zaslužnimi profesorji ljubljanske univerze. Za svoje dragoceno delo je prejel vrsto odlikovanj, pred šestimi leti mu je bil podeljen srebrni častni znak Republike Slovenije za izjemne zasluge na področju slovenske psihiatrije. Pokojnik je bi! na svojem področju strokovnjak svetovnega slovesa, bil pa je tudi subtilen in daljnoviden mislec. Tako je predvidel pravzaprav vse velike stvari, ki so se pozneje zgodile v stroki. Napovedal je, kako se bodo odpirale pomembne teme, kot je razvoj v smeri teamskega dela, odpiranje psihiatričnih bolnišnic navzven ali premiki v družbeni patologiji, kot je uničujoča zloraba drog. Podobno velja za njegovo odprtost za psih os o mat i ko in biološke smeri v psihiatriji, Čeprav se sam ni udeležil prodora psihiatrije na področje nevroloških znanosti, je v tem zgodaj uvidel nove obete in je razvoj pozorno spremljal. Zavzemal se je za povezovanje psihiatrije z drugimi vejami medicine in tudi to je bilo v tistem času daljnovidno, Kot zdravnik, človek in mislec pa se je največ poglabljal v svet duhovnosti. Veliko svojih misli je posvetil tudi etiki v psihiatriji. Dr Lev Milčinski bo med tistimi, ki smo ga poznali, ostal zgled izjemno blagega človeka. Bolj slutili kot poznali smo globino njegovega uvida v bistvo človeka, ki ga je kot humanist in psihiater poznal tako v njegovi veličini kot v njegovi šibkosti. Enako smo lahko slutili globino njegovega uvida v tiste maloštevilne velike reči, ki so pravzaprav edine pomembne. S pokojnim Milčinski m ni bilo treba govoriti o podrobnostih. Argumente je poznal, sogovorniku pa je vedno pustil njegov prav, Tudi v tem je veličina: ko razumeš, da tvoja resnica ni edina in da se mora do svoje resnice dokopati vsakdo sam. Drugače ni veliko vredna. Enako velja za odločitve. Svojim kolegom je puščal, da so te v njih dozorele same. Včasih nam je bilo žal, da se v nekaterih kritičnih trenutkih ni vmešal, ko bi bil s svojim velikim vplivom lahko veliko dosegel. Danes slutimo: čas bo najbrž pokazal, da je imel prav, Moder človek pozorno gleda, skrbno posluša, a bolj redkokdaj spregovori. To je vzhodnjaška modrost, iz katere je pokojnik znal zajeti najboljše. Ena zadnjih razprav v razredu za medicinske vede, v katero se je akademik Milčinski zares vključil z žarom, je bila o evtanaziji in samomoru z zdravnikovo pomočjo, Ne bom pozabil, kako ga je za hip zaskrbelo, ali se člani komisije za medicinsko etiko zavzemamo za pravo stvar. Ali razumemo, kaj je poglavitno: razumeti stisko hudo bolnega in umirajočega in se nanjo odzvati. Vendar to storiti tako, da z vso obzirnostjo pazimo na človeško dostojanstvo tega, ki odhaja. Te stiske je razumel tako dobro kot komaj kdo. V svojem dolgoletnem poklicnem in znanstvenem delu se je veliko posvečal tistim, za katere seje vsaj tedaj malokdo res zanimal, za katere je redkokdo skrbel, To so ljudje, ki jim je breme življenja postalo pretežko in se odločajo za prostovoljni odhod. To so tudi tisti, ki se jim je odhod ponesrečil. To so najbližji prvih in drugih, svojci, ki jih je samotna odločitev njihovega dragega ali drage globoko prizadela, ki jo težko razumejo in še težje sprejmejo. Akademik Milčinski je tem nesrečnežem pomagal z vso svojo rahločutnostjo. V svojem znanstvenem prizadevanju pa je poskušal čim bolje razumeti to pretresljivo dogajanje, nedvomno povezano s hudim duševnim trpljenjem in s skrajno stisko. Cilj njegovega prizadevanja je bil poskrbeti, da se usodni tok dogodkov preusmeri že veliko prej, tedaj, ko je še čas. Tudi tisti, ki pokojnega Leva Milčinskega niso poznali pobližje, so že v bežnem pogovoru lahko zaslutili, da se je za navidez skromno, vsakdanjo besedo skrivalo nekaj velikega: izjemno rahločutno, a vseeno globoko razumevanje, iskrena tolerantnost, plemenita dobrohotnost, predvsem pa globok mir, ki je sad tiste zadnje duhovne zrelosti in modrosti, kakršna je dana samo redkim. Lev Mil-činski je vedel, da je poti dote zrelosti več, morda celo mnogo. Najbrž nobena ni lahka - za spoznanja je vedno treba plačati ceno. Milčinski je vsakomur priznaval pravico, da svojo pot išče sam. Nekaterim je svetoval, predvsem pa je mnogim pomagal s svojim izjemnim zgledom. Ta zgled lahko vzamemo kot izročilo, ki je morda najdragocenejša zapuščina našega pokojnega kolega in prijatelja. Jože Trontelj RAJ KO TOMO VIČ (1919-2001) Akademik prof. dr. Raj ko Tomovič seje rodil 1. It, 1919 v Baji na Madžarskem. Vpisal se je na Fakulteto za elektrotehniko in strojništvo v Beogradu (leta 1938). Druga svetovna vojna je prekinila njegov študij. Priključil se je narodnoosvobodilnemu gibanju, bil je aretiran in zaprt v koncentracijskih taboriščih na Banjici in Sajmištu, poleni pa poslan na prisilno delo v Trepčo, Kosovo. Iz Trepče je ušel in se priključil partizanski vojski. Po vojni se je leta 1946 vrnil na fakulteto in diplomiral. Leta 1952 je doktoriral na Srbski akademiji znanosti in umetnosti. Po končanem študiju je začel delati na fakulteti, vendar se je ukvarjal tudi s praktičnimi problemi v okviru inštituta ministrstva na elektrogospodarstvo (do leta 1950). Od leta 1950 je delal na InštituLu Boris Kidrič v Vinči, med leti 1960 in 1962 pa na Institutu Mihajlo P up in. Tu je ustanovil tudi prvo skupino za robotiko. I.eta 1962 se je Rajko Tomovič vrnil na elektrotehnično fakulteto, kjer je bil izvoljen za izrednega in leta 1964 za rednega profesorja za področje avtomatike. Ko se je upokojil, ni prenehal z znanstvenim in strokovnim delom v okviru projektov na fakulteti in na akademiji. Glede na rezultate svojega znanstvenega dela je najprej postal redni član Vojvodinske akademije znanosti in umetnosti, kasneje, ko sta se akademiji združili, pa redni član Srbske akademije znanosti in umetnosti. Izvoljen je bil tudi za dopisnega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Za svoje delo in rezultate je bil nagrajen z najvišjimi priznanji Jugoslavije, z nagrado Avnoj in sedmojulijsko nagrado. Za zasluge pri delu je bil odlikovan tudi z najvišjimi državnimi odlikovanji. Vzporedno z znanstvenim delom je bil Rajko Tomovič zelo aktiven in uspešen tudi na področju družbenega in strokovnega udejstvovanja. Je eden od ustanoviteljev Jugoslovanskega združenja za elektroniko, telekomunikacije, nuklearno tehniko in avtomatiko (ETAN), Jugoslovanskega društva za biomedicinsko tehniko in vrste drugih sorodnih institucij. Dr. Tomov ic je eden od pobudnikov ustanovitve Centra za multidisciplinar ni študij univerze v Beogradu kot tudi Centra za strategijo družbenega in tehničnega razvoja, ki je bil ustanovljen leta 1981 v Novem Sadu. V obdobju med 1955 in 1990 je organiziral nekaj pomembnih in originalnih znanstvenih in tehničnih aktivnosti, od katerih je imela vsaka posebej močan odmev v svetu. Knjiga o repetitivnih analognih strojih je bila prva monografija te vrste v svetu in je bila kmalu prevedena v francoski, angleški in ruski jezik, Prav tako je avtor prve monografije o teoriji občutljivosti, ki je bila objavljena v angleškem in srbskem jeziku. Dr Tomovic je avtor učbenika Nelinearni sistemi (1983) skupaj s prof. dr. Srdjanom Stankovičem, s prof. dr. Walterjem Carplusom paje leta 1979 napisal učbenik Omejitve formalne teorije sistemov. Povezujoč teorijo in prakso je dr. Tomovic sodeloval v mnogih pionirskih pristopih v moderni avtomatiki. Med ostalim je dal tudi pobudo in bil udeležen pri izdelavi prve elektronske naprave za jugoslovansko p roti av ionsko obrambo, posebnega računalnika za službo državne varnosti in prvega pilotskega popolnoma avtomatiziranega pogona za proizvodnjo TNT. Kot izjemen strokovnjak je bil vabljen v največje in najpomembnejše znanstvene centre na svetu, sodeloval je pri nastanku in razvoju znanstvenih programov, njegovo ime pa bo ostalo zapisano tudi v zgodovini robotike in računalništva. Leta 1963 je bil začetnik razvoja projekta o prvi večfunkcionalni artikulirani roki (beogradska šaka), ki je bila v nekem obdobju standard inteligentne robotike. Ta večfunkcionalna roka je prva terminalna naprava v robotiki, opremljena s senzorji sile in zdrsa. Hranijo jo v muzeju robotike v Bostonu, Veliko je prispeval tudi k razvoju analognih in hibridnih računalnikov. Njegovo ime je med najpomembnejšimi za razvoj računalništva v svetu. Posebno pomembno je delo R, Tomoviča pri organizaciji znanstvenih srečanj in poletnih šol v Jugoslaviji. Ti sestanki so bili izjemna priložnost za srečanja znanstvenikov in kultur Vzhoda in Zahoda v času Berlinskega zidu in skoraj nemogoče direktne komunikacije med S Z in ZDA. Rezultat 10 trie nal nih mednarodnih simpozijev (Advances in External Control of Human Extremities), znanih kot Dubrovački sastanci.je 10 zbornikov, ki se uporabljajo kot osnovna referenca moderne rehabilitacije prizadetih ljudi. Najboljši dokaz izjemnosti dela dr. Tomoviča so njegovi študenti in nasledniki. Predaval je vrsto predmetov, predvsem na podiplomskem študiju na področju avtomatike, bil je mentor številnim magistrantom in doktorati do m, njegovi študenti pa so ugledni znanstveniki po vsem svetu. Šola avtomatike iz Beograda je pojem zaradi rezultatov dr, Tomoviča in njegovih naslednikov. Najbrž je dal direktor Nacionalne znanstvene fondacije (NSF) iz Washingtona leta 1984 najboljši opis delovanja dr. Tomoviča, ko je po predavanjih in diskusiji rekel, da sodi dr. Tomovic v redko skupino renesančnih znanstvenikov. Dr. Tomovič je avtor več kot 150 znanstvenih del, od katerih jih je bilo veliko objavljenih v najpomembnejših revijah na svetu in so zelo pogosto citirana. S soavtorjema (dr. Dejanom Popovičem in Richardom B. Steinom) je objavil prvo monografijo v svetovni literaturi o neanalitičnih metodah motorične kontrole (World Sci Pub, 1955). Na povabilo je napisal tudi več poglavij v znanih monografijah in enciklopedijah o robotiki, bjoinženiringu in avtomatiki. Dr. Tomovič je bil viden družbeni delavec z nalogami in rezultati na vseh nivojih in v vseh organizacijah, v katerih je sodeloval. Niti za trenutek ni odstopil od svojih svetovljanskih idej o integraciji vsega dobrega in pozitivnega. Seveda je zadnje desetletje dvajsetega stoletja vplivalo na možnosti za delo, toda prekaljenemu borcu ni preprečilo pozitivnega delovanja. Akademik prof. dr. Raj ko Tomovič je v vsakem trenutku dobro poznal pravo mero ravnotežja med svojim znanstvenim delom in drugimi aktivnostmi, ki odlikujejo dobrega učitelja in filantropa. Našel je čas tudi za umetnost in filozofijo. Velikokrat se je zatekel h klavirju in zase in svoje bližnje igral priljubljeno kla-siko. Branje klasičnih del matematike in filozofije mu je bilo inspiracija za nove ideje. Tudi v svojih poznih letih je imel enega od najboljših rezultatov v veslanju v svoji starostni skupini. Njegova posebna ljubezen je bil tenis. 1. 11.2000 je prof. Tomovič dopolnil SI let in je bil še poln načrtov. V začetku leta 2001 je bil pripravljen na še eno znanstveno turnejo po ZDA, ki je vključevala vabljeno predavanje na MIT-u in razgovore o nadaljnjem sodelovanju z raziskovalci na UCLA. Hitra bolezen je ustavila ta polet in 30. 5. 2001 ugasnila veliko luč na znanstvenem nebu Balkana, Enainosemdesct let je za zgodovino kratko obdobje, toda zgodovina, ki jo je zapustil dr. Raj ko Tomovič, je zelo dragocena za njegovo okolico, prijatelje in znance, njegove študente, predvsem pa za znanstvena področja, s katerimi se je ukvarjal. Dejan Popovič, Peter Fajfar III POROČILO O DELU V LETU 2001 SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI V LETU 2001 Kot prejšnja leta je bila Akademija dejavna tudi v tem letu na vseh področjih, ki sodijo v njeno pristojnost. Sestala se je na treh skupščinah: 20. februarja, ko so člani sprejeli zaključni račun za preteklo leto in predračun za tekoče leto; 7. junija, ko so izvolili nove člane - dvanajst rednih, devet izrednih in štirinajst dopisnih članov, in 21. junija, ko so bile novoizvoljenim članom izročene diplome, Predsedstvo se je zbralo na treh sejah - 20. februarja, 23. aprila in 4. decembra. Izvršilni odbor je sej al praviloma vsak teden, razen v počitnicah. Z žalno slovesnostjo smo počastili spomin dveh umrlih rednih članov: 16. marca Leva Milčinskega in 29. novembra Vinka Kambiča. Akademija je tako ob koncu leta štela 95 članov, 76 rednih in 19 izrednih ter 85 dopisnih članov. O dejavnosti posebnih enot - komisij, odborov in fundacij - govorijo poročila v Letopisu, O njihovem delu in načrtih za tekoče leto je izvršilni odbor seznanil javnost na konferenci za medije 1. marca. Od kritično angažiranih nastopov naj omenimo vlogo, naslovljeno na ministrico za šolstvo, znanost in šport, v kateri se je predsedstvo zavzelo za oprostitev davka na dodano vrednost za področje znanosti in raziskovanja (4. maja). Pred koncem leta je razred za filološke in literarne vede pripravil izjavo o položaju in rabi slovenščine v javnosti, jo ponudil v branje članom Akademije z željo, da jo do 3K januarja 2002 podpišejo tisti, ki se z njo strinjajo. Kritični odmevi na izjavo so se oglasili v vseh razredih. Predsedstvo je zato 22. januarja 2002 sklenilo, naj se objava izjave zadrži, predstavniki razreda za filološke in literarne vede ter razreda za umetnosti pa naj se sestanejo in oblikujejo usklajeno besedilo. Izdajateljska dejavnost Akademije je bila razgibana in mnogovrstna. Do konca leta je izšlo 23 knjižnih enot, ob splošnih publikacijah predvsem izdaje prvega, drugega in četrtega razreda, največ v s o založništvu ZRC SAZU. Osrednji dogodek je bil vsekakor izid novega Slovenskega pravopisa v soizdajateljstvu z ZRC SAZU oz. Inštitutom za slovenski jezik Frana Ramovša. Javnosti smo Pravopis predstavili 15. decembra. Dejavni sta bili obe fundaciji, ustanovljeni lani. Fundacija Janez Vajkard Valvasor je predstavila bibliofilsko izdajo Spominska knjiga ljubljanske plemiške družbe sv. Dizma 1688-1801 {6. septembra), Fundacija dr. Bruno Breschi pa re-torsko prozo Rogerija Ljubljanskega v dveh knjigah Pahvarium empyreum (23. oktobra). V mejah prejšnjih let in čez seje odvijala predavateljska dejavnost. Domači in predvsem tuji predavatelji so obravnavali različno problematiko - od huma- nističnih, zlasti zgodovinskih tem z vseh področij, do izbranih tem iz fizike in kemije, ne nazadnje najbolj aktualno temo sodobnosti Jedrska nevarnost v novem tisočletju. Štirje predavatelji so naši člani, dva Nobelova nagrajenca, eden predsednik tuje akademije znanosti. Povzetki predavanj so objavljeni v Letopisu. Znanstvenih posvetovanj je bilo troje. Razred za naravoslovne vede je z Biotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani organiziral mednarodno srečanje Rastlinska hrana za zdravje ljudi (30. marca), razred za zgodovinske in družbene vede - oddelek za družbene vede - mednarodni posvet Država in cerkev (21. in 22. junija), razred za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede posvet Razvoj visokega šolstva v Sloveniji (27. novembra). Zbornik referatov tega posveta, čez petdeset po številu, je bil na voljo že njegovim udeležencem, priporočila posveta pa so bila poslana ministrstvu za šolstvo, znanost in šport. Posebno mesto v dejavnosti Akademije zavzema mednarodno sodelovanje, ki se je tudi letos odvijalo v skladu s pogodbenimi obveznostmi ter v dajanj ti pobud za nove povezave in stike s tujimi akademijami. Podpisali smo dokument o sodelovanju s Kraljevo akademijo književnosti, zgodovine in antikvitet v Stockholmu (31. januarja) in obnovili oz. podaljšali protokol s Poljsko akademijo znanosti v Varšavi (22. oktobra), tako da imamo danes s petindvajsetimi tujimi, pretežno evropskimi akademijami znanosti podpisano pogodbo o znanstvenem sodelovanju. Od vabljenih obiskov predsednika SAZU v tujini naj na tem mestu navedemo vsaj dva; predsednikovo predavanje o zgodovini in delu naše Akademije na generalnem zasedanju Kraljeve akademije književnosti, zgodovine in antikvitet v Stockholmu (2. oktobra) in njegovo sodelovanje na mednarodnem posvetu Bavarske akademije znanosti o vlogi evropskih akademij in njihovih prespektivah v Mtinchnu (7. decembra). Opisana dejavnost Akademije je rezultat prizadevanj njenih dejavnih članov oz. tistih, ki čutijo pripadnost ustanovi. Ob njih zaslužijo priznanje za opravljeno delo v preteklem letu Še posebne enote naše Akademije in uprava. France Bernik, predsednik SAZU DELO SKUPŠČINE SAZU Skupščina SAZU je zasedala dvakrat, in sicer: 22. 2, in 7, 6. Slovesno zasedanje s podelitvijo diplom je bilo 21.6. Skupščina SAZU 22. 2._ Skupščino je vodil predsednik akad. France Bernik. Na začetku je pozdravil navzoče člane in goste. Potem, ko je ugotovil, daje sklepčna {od 88 je bilo prisotnih 57 rednih in izrednih članov), je predlagal, da se sprejme dnevni red, Navzoči so se strinjali s predlogom in soglasno sprejeli naslednji dnevni red: 1. potrditev zapisnika skupščine 23. 11.2000, 2. poročilo predsednika o delu v letu 2000, 3. finančno poročilo o poslovanju v letu 2000, 4. finančni načrt za leto 2001, 5. razno. K točki 1 Potrditev zapisnika skupščine 23, 11, 2000 Predsednik je vprašal navzoče, ali imajo pripombe oziroma dopolnitve k zapisniku zadnje skupščine. Ker ni bilo pripomb, so navzoči z javnim glasovanjem potrdili zapisnik. K točki 2 Poročilo predsednika o delu SAZU v letu 2000 Najvišja nacionalna znanstvena in umetnostna ustanova je bila v tem letu dejavna na vseh področjih, ki sodijo po zakonu v njeno pristojnost in so v skladu z njenim poslanstvom. Statistika pove, da so se člani Akademije sestali na treh skupščinah: 17. 2,, 22. 6, in 23. 11. Petkrat je zasedalo predsedstvo: 15. l„ 16. 3., 20, 6., 19. 9, in 21. 11, (Za novega člana predsedstva namesto pokojnega Lojzeta Vodovnika je skupščina 23. II. izvolila Ernesta Mayerja.) Izvršilni odbor, operativni organ Akademije, je imel seje praviloma vsak teden, razen v poletnih počitnicah. Dejavnost posebnih enot bodo prikazala v Letopisu objavljena poročila. Kot doslej so poleg teh delovale še Komisija za tisk in publikacije, Komisija za razvojna in strukturna vprašanja, Odbor za spremljanje odmevnosti slovenske znanosti v svetu skozi čas m Komisija za sestavo slovarja Slovenskega pravopisa. Novi sta fundaciji, letos ustanovljeni z namenom, da izdajata starejša dela naše kulturne dediščine - v ponatisih ali faksimilirani obliki - in spodbujata njihovo znanstveno preučevanje. Fundacija dr. Bruno Ereschi obstaja in deluje od 23. 2., Fundacija Janez Vajkard Valvasor od 7. 12. Da bi bila javnost, ne samo strokovna, širše seznanjena z raznovrstno dejavnostjo Akademije, je izvršilni odbor sklical dve tiskovni konferenci. Na prvi so predsednik, oba podpredsednika in vodja oddelka za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo govorili o letošnjih načrtih Akademije na različnih področjih dela (17.3.), na drugi je pripravljalni odbor za mednarodni simpozij o Prešernu poročal o bližnjem znanstvenem srečanju (28.11,)« Dvoje vprašanj je bolj kot druga problematika zaposlovalo vodstvo Akademije. Najprej novi Slovenski pravopis. Njegov slovarski del, ki bi moral biti glede na obljube že gotov,je izid priročnika spet odmaknil za nekaj časa. Po številnih zapletih pa se je Akademija načelno dogovorila z ZRC S AZU o založniku Pravopisa - izdajatelja sta S AZU in ZRC S AZU - tako da je objava dolgo pričakovanega dela zdaj odvisna zgolj od zaključka dela Komisije. Druga tema, posebej izpostavljena v Akademiji, so volitve novih članov v letu 2001. Predsedstvo je določilo "zgornje število prostih mest" pri rednih, izrednih in dopisnih članih, skupščina pa je sprejela nekatere spremembe statuta še pred dokončnim izborom kandidatov in začetkom kandidacijskega postopka. V skladu s 3. členom Zakona o SAZU se je izvršilni odbor konec leta odzval na načrtovano ukinitev ministrstva za znanost in tehnologijo oz. na njegovo priključitev ministrstvu za šolstvo, znanost in šport tako, da je seznanil T V Slovenije s perečo problematiko (5. 12.). Predlagal je temo javnega pogovora in člane Akademije, ki bi bili pripravljeni sodelovati v pogovoru, vendar T V Slovenija na predlog Akademije ni odgovorila. Izdajateljska dejavnost v tem letu je bila raznovrstna, količinsko in kakovostno uspešna, Poleg treh izdaj iz leta 1999 je izšlo sedemnajst knjig, zbornikov oz. periodičnih zbornikov razprav. Pri sedmih publikacijah je bil sozaložnik ZRC SAZU, pri eni Svetopisemska družba Slovenije. Znanstveni posvetovanji sta bili dve. Odmeven posvet Strategija razvoja znanstvene in raziskovalne dejavnosti v Sloveniji 27, 3. na pobudo tretjega razreda je poglobljeno in kritično pospremil prav tako kritično razpravo o predlogu novega zakona o organizaciji in Financiranju znanstvene in raz i skoval no-razvoj ne dejavnosti ministrstva za znanost in tehnologijo. Mednarodni znanstveni simpozij France Prešeren - kultura - Evropa, ki ga je pripravil drugi razred z Inštitutom za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, pa je ob standardnih temah poskušal na novo umestiti Prešerna v kontekst osrednjih duhovnih formacij evropske kulture: antike, krščanstva in razsvetljenstva (30. 11. in 1. 12.). Nadaljevala se je predavateljska dejavnost. Poslušali smo enajst predavateljev, med njimi enega Nobelovca in tri predsednike akademij. Prevladovali so gostje, od enajstih govornikov so bili trije domači. Tematika predavanj je bila raznovrst- na,segala je od humanistike oz, filozofije sožitja in naravoslovja, tj. fizike,kemije in biomedicine, do politike visokega šolstva in organizacije znanosti. Mednarodna dejavnost se je opirala na pogodbe o sodelovanju s štiriindvajsetimi akademijami znanosti. Vzdrževali smo v skladu s finančnimi možnostmi, v nekaj primerih celo intenzivirali, stike z združenji akademij, tako z Združenjem evropskih akademij ALLEA, Mednarodnim združenjem akademij IUA s sedežem v Bruslju in Mednarodno mrežo sredozemskih akademij (Neapelj) kot z Evropsko znanstveno fundacijo in Medakademijskim forumom za mednarodne zadeve i A P. Ob koncu leta je Akademija štela 88 nacionalnih članov, 66 rednih in 22 izrednih. Dopisnih je bilo 73, Med letom so preminili trije domači člani: izredni član Andrej Hieng (17. 1.) ter akademika Aleksander Bajt (24. 2.) in Lojze Vodovnik (14.6.). Izkoriščam priložnost, da se zahvalim vsem članom, rednim in izrednim, ki so sodelovali pri uresničevanju nalog Akademije v letošnjem letu in prispevali k njenemu ugledu. Predsednik je odprl razpravo o poročilu. Ker te ni bilo, je dal poročilo na glasovanje. Navzoči so z javnim glasovanjem sprejeli poročilo predsednika. K točki 3 Finančno poročilo o poslovanju SAZU v ietu 2000 Predsednik je dal besedo upravnemu direktorju Zoranu Mezgu in mu predlagal, naj poda finančno poročilo o poslovanju Akademije v minulem letu, Upravni direktor je v svoji uvodni obrazložitvi komentiral najvažnejše kazalce v finančnem poročilu, ki so ga prejeli vsi člani skupščine. Posebej je poudaril podatek, da so bile investicije v preteklem letu nižje kot v preteklih letih zaradi neizkoriščenega zneska 90 milijonov SIT, ki jih ZRC SAZU ni uspel porabiti do konca tekočega leta zaradi tega, ker ni pridobil vseh potrebnih soglasij. Predsednik se je upravnemu direktorju zahvalil za obrazložitev finančnega poročila in odpri razpravo. V razpravi je akad. Dragica Turnšek vprašala, kako se je lahko zgodilo, da ZRC SAZU ni porabil 90 milijonov SIT, namenjenih za investicije, Upravni direktorje pojasnil, da je bilo treba vse pogodbe z izvajalci skleniti do 31.10. 2000. Ker ZR.C SAZU teh pogodb ni imel podpisanih, je ostalo 90 milijonov SIT neizkoriščenih. Predsednik je poudaril, da je vprašanje akad, Turnškove razumel drugače. Obvestiti bi morali ZRC SAZU, da SAZU s takim obnašanjem ne more biti preveč zadovoljna. ZRC SAZU bi moral natančneje predvidevati sredstva, ki jih namerava porabiti. To pomeni, da je Akademija napravila slab vtis, ker uradno ona ni porabila odobrenih sredstev. Tak položaj se ne bi smel več ponoviti, Izredni član Mitja Zupančič se je strinjal z ugotovitvami predsednika in dodal, da bo o tem razpravljal upravni odbor ZRC S AZU, ko bo sprejemal zaključni račun ZRC SAZU za leto 2000, Eden od akademikov je vprašal, za kakšne vrste investicij ZRC SAZU je šlo v konkretnem primeru. Upravni direktor je pojasnil, da so bila sredstva namenjena za investicije v stavbi na Novem trgu 2, kjer je ZRC SAZU odkupil del stanovanj, ki jih preureja v pisarniške prostore za potrebe institutov, in za ureditev okolice objekta v Postojni, kjer pa okoliški stanovalci ne izdajo soglasja za začetek del (postopek je še na sodišču). Predsednik je zaključil razpravo in dal finančno poročilo na glasovanje. Navzoči so z javnim glasovanjem sprejeli finančno poročilo o poslovanju SAZU v letu 2000. K točki 4 Finančni načrt SAZU za leto 2001 Predsednik je dal besedo upravnemu direktorju in mu predlagal, naj razloži finančni načrt SAZU za leto 2001, ki so ga prejeli vsi člani. Upravni direktor je poudaril, da proračunski del za SAZU za leto 2001 še ni dokončno potrjen, ker državni zbor še ni sprejel proračuna RS za leto 2001. Tako v prvih treh mesecih tega leta poteka začasno financiranje in lahko pričakujemo, da bo državni zbor sprejel proračun RS konec aprila. Od 1.5. dalje naj bi veljalo redno financiranje. Upravni direktorje pojasnil, daje usklajevanje letošnjega proračuna SAZU potekalo v več fazah. Prva varianta proračuna SAZU je bila pripravljena konec preteklega leta in predložena ministrstvu za finance. Pa prvem razrezu, ki je prikazan v zadnji tabeli finančnega načrta, je SAZU prejela samo 620,140,000 SIT. Po naknadnem usklajevanju na ministrstvu za finance si je SAZU zagotovila dodatna sredstva v znesku 50,000,000 SIT, ki so bila namenjena za članske nagrade akademikov in za investicije ZRC SAZU. Ko je vlada na seji pred štirinajstimi dnevi sprejela zadnji osnutek državnega proračuna, ki gaje poslala državnemu zboru, je minimalno znižala sredstva SAZU za 4,911.000 SIT, kar v celotnem proračunu SAZU predstavlja le 0,7 %. Z odobrenimi sredstvi, ki so navedena v finančnem načrtu, bomo lahko v celoti financirali dejavnost SAZU v letu 2001, V nadaljevanju svoje obrazložitve je upravni direktor razložil vse postavke finančnega načrta, ki predvideva sredstva v znesku 665,229.000 SIT. Delež SAZU v celotnem proračunu RS je le 0,055 %. Predsednik seje upravnemu direktorju zahvalil za uvodno obrazložitev in odprl razpravo. Predsednik je poudaril, da sta vlada in ministrstvo za finance z upoštevanjem predlogov SAZU glede proračunskih sredstev pokazali, da upoštevata S AZU kot najvišjo umetnostno in znanstveno institucijo v Sloveniji, Pred začetkom razprave o projekciji proračuna za obdobje 2002-2005 se je pojavila informacija, da bodo ukinili samostojno postavko SAZU v državnem proračunu. Upamo, da se to v naslednjih letih ne bo zgodilo, kar lahko štejemo za določen izraz spoštovanja države do naše ustanove. A kad. Zdravko Mlinar je vprašal, če je možno prelivanje sredstev med posameznimi postavkami. Upravni direktorje pojasnil, da so to fiksne postavke, lahko pa pride do določenih prelivanj sredstev na sorodnih podpostavkah. A kad. Mlinar je opozoril, da je postavka "nakup knj i g ¡11 revij11 precej nizka. Upravni direktorje pojasnil, daje letos na razpolago 4,780.000 SIT za nakup knjig in revij, ki pa se v prvih treh mesecih ne bodo naročale. Akademiki lahko del teh nakupov realizirajo iz sredstev Fonda upokojenih akademikov. Podpredsednik akad. Kajetan Gantar je omenil, da so zahodnoevropske akademije veliko bolj navezane na spon zor ska sredstva in donacije kapitalskih družb, ker jih k temu spodbujajo davčne olajšave. Meni, da bi morali v SAZU začeti razmišljati o tem, da bi predlagali pobudo za spremembe v veljavni davčni zakonodaji, ki bi spodbujale privatno sponzorstvo. Predsednik je predlog podprl in menil, da bi se podpredsednik lahko zavzel za uresničevanje te pobude. Akad. Ciril Zlobec je poudaril, da podatek o tem, da je SAZU obdržala samostojno postavko v državnem proračunu, pomeni institucionalno prednost. To je uspeh prizadevanj SAZU ¡11 njenega vodstva, ki se je pogajalo in doseglo, da smo samostojno postavko obdržali. SAZU ima vzorno urejeno finančno poslovanje, kar je zasluga upravnega direktorja, in prav je, da mu navzoči izrazijo priznanje za izvajanje finančne politike, ki ni samo načelne, ampak tudi praktične narave. Navzoči so z aplavzom izrazili svoje soglasje s predlogom akad. Zlobca. Akad. Ivan Gams je postavil vprašanje, ki zadeva prenehanje pošiljanja periodike preko Biblioteke SAZU. Zanimalo ga je, ali je za letošnje leto predvidenih več sredstev v ta namen. Upravni direktor je pojasnil, da Biblioteka SAZU ni prenehala z razpošiljanjem publikacij, ampak je bilo zahtevano le skrčenje spiska publikacij od 700 na 400 naslovov. Pošiljanje je bilo le premaknjeno na čas, ko so bila zagotovljena potrebna sredstva. Predsednik je zaključil razpravo in izrekel upravnemu direktorju in njegovim sodelavcem priznanje za vodenje finančnega poslovanja SAZU. Navzoči so predsednikove besede pozdravili s spontanim aplavzom, Predsednik je dal finančni načrt na glasovanje in člani skupščine so ga soglasno potrdili, K točki S Razno V tej točki ni bilo predlogov za razpravo. Predsednik se je vsem navzočim zahvalil za sodelovanje in zaključil skupščino. Zapisal: Miha Lesar Glavna tajnica: akad. prof, dr. Lidija Andolšek - feras Skupščina SAZU 7. 6,2001 Skupščino je vodil predsednik akad. France Bernik. Na začetku je pozdravil navzoče člane in goste. Ko je ugotovil, da je skupščina sklepčna {od 87 je bilo prisotnih 71 rednih in izrednih članov), je predlagal, da se sprejme dnevni red. Navzoči so se strinjali s predlogom in soglasno sprejeli naslednji dnevni red: 1, potrditev zapisnika zadnje skupščine 22.2.2001, 2, izvolitev verifikacijske in volilne komisije, 3, predstavitev kandidatov za redne, dopisne in izredne člane, 4. po roč i 1 o ve r i fi kac ij s ke komisije, 5. volitve novih članov, 6. razglasitev rezultatov volitev in zaključek skupščine. K točki 1 Potrditev zapisnika skupščine 22.2.2001 Predsednik je vprašal navzoče, ali imajo pripombe oziroma dopolnitve k zapisniku zadnje skupščine. Ker ni bilo pripomb, so navzoči z javnim glasovanjem potrdili zapisnik. K točki 2 Izvolitev verifikacijske in volilne komisije Predsednik je v skladu z 8. Členom pravilnika SAZU o volitvah predlagal: za predsednico verifikacijske komisije: akad. Dragico Turnšek, za člana verifikacijske komisije: akad. Dušana Ferlugo, za predsednika volilne komisije: akad. Branka Stanovnika, za člana volilne komisije: izr. člana Matjaža Kmecla, za člana volilne komisije: izr. člana t5ranča Forstneriča. Predsednik je prosil ia pripombe oziroma druge predloge. Ker jih ni bilo, je dal predlog na glasovanje. Navzoči so z javnim glasovanjem soglasno potrdili podani predlog. K točki 3 Predstavitev kandidatov za redne, dopisne in izredne člane Predsednik je opozoril, da je na volilnem seznamu 38 kandidatov, od teh je 12 kandidatov za napredovanje v redne člane SAZU, 14 tujih znanstvenikov in umetnikov kandidira za dopisne člane in 12 kandidatov se poteguje za 11 prostih mest novih izrednih članov. Predsednik je predlagal, da v skladu s 7. členom pravilnika SAZU o volitvah tajniki razredov, njihovi namestniki oz. načelniki oddelkov predstavijo kandidate za nove redne, dopisne in izredne člane. Načel niča Oddelka za družbene vede izredna čJanica Alenka Šeiih je predstavila za rednega člana: Rajka Bratoža. Tajnik L razreda Raj ko Rratož je predstavil za redna člana: Tineta Hribarja in Jožeta Mlinarica, za dopisne člane: Wolfganga L. Gombocza, Eugena Pusiča in Sergia Tavana, za izredna člana: Vida Pečjaka in Bibo Teržan, Tajnik IL razreda akad. Jože Pogačnik je predstavil za rednega člana: Milka Mati četova, za dopisna člana: Leszeka Moszyriskega in Karla Mateja Woschitza, za izrednega člana: Primoža S im on it ij a. Tajnik III. razreda akad. Boštjan Žekš je predstavil za redna člana: Igorja Grabca in Gabrijela Kernela.za dopisne člane: Arthurja £, Berglesa, Alana R, Katritzkega, Dušana C. Prevorška in Johna Villadsena, za izredne člane: Franca Gubenška, Vita Turka in Miho Toma že vi ca. Tajnik iV. razreda akad. Jože Maček je predstavil za redna člana: Andreja Kranjca in Mitjo Zupančiča, Za dopisna člana: Otta F. G eye rja in Andreja V, Popova, za izrednega člana: Roberta Zorca. Tajnik V. razreda akad, Kajetan Kovič je predstavil za redna člana: Draga Jančarja in Andreja Jem ca, za dopisnega člana: Luko Paljetaka, za izredne člane: Emerika Bernarda, Janeza Matičiča, Toneta Pavčka in Rudija Šeligo. Tajnik VJ, razreda akad. Jože Trontelj je predstavil za redna člana: Marjana Kor-daša in Saša Svetino, za dopisna člana: Antonia Cardeso in Antona Wcrniga, za izrednega člana: Janeza Sketlja. Predsednik je odprl razpravo o predstavitvah kandidatov za nove redne, izredne in dopisne člane. V razpravi je najprej sodeloval akad. Dušan Hadži, ki je poudaril, da sta znanstvena prispevka obeh kandidatov III. razreda (Turka in Gubenška) tako izenačena, da se razred sam ni mogel odločiti med obema. Zato so prepustili odločitev članstvu Akademije, ki naj presodi prispevek enega in drugega kandidata k razvoju biokemije v Sloveniji. Akad. Robert Blinc je pojasnil, da ne bi želel komentirati kvalitete enega ali drugega kandidata. Menil pa je, da je obžalovanja vredno, da moramo na tej skupščini izbirati med kandidatoma, od katerih ima prvi indeks citiranosti 4000, drugi pa 1000. Sprejemamo pa vrsto kandidatov, ki imajo bistveno nižji indeks citiranosti. Ugotovil je, da imata omenjena kandidata najvišji indeks citiranosti v zadnjih nekaj letih. Žalostno dejstvo je, da nismo mogli najti dveh mest za dva tako odlična kandidata. Akademija bi morala združevati vse najboljše znanstvenike, ne pa, da se dogaja, da so znanstveniki, ki so izven Akademije, boljši od tistih, ki so njeni člani. To ni očitek postopku pri izbiri kandidatov oziroma določanju števila prostih mest, ampak opozorilo za bodoče delo Akademije. Akad. Janez Peklenik je opozoril, da ima razred za umetnosti štiri kandidate, a je dolgo časa imel samo tri. Problem III. razreda je razložil že akad. Rlitic. Sprašuje se, zakaj nastajajo take razlike. Po drugi strani je predlagan za kandidata v 1, razredu znanstvenik, katerega prispevki ne dosegajo visokih meril, ki jih pričakujemo od kandidatov za članstvo. Ugotavlja veliko razliko med kandidatoma iII. razreda in kandidatom 1. razreda. Sprašuje se, kakšno politiko vodi SAZU. Akad. Branko Stanovnik je povedal, da ga je odsotni akad. Tišler, ki je glasoval pisno, prosil, naj prebere kratek odstavek kot dopolnilo mnenju, ki je bilo napisano za kandidata Franca Gubenška. Navede naslednji citat: »Obsežna številka zelo uglednega znanstvenega časopisa Nature je 15. 2, 2001 objavila celoten načrt človeškega genoma. V enem od člankov, ki obsega 61 strani in 242 raziskovalcev kot avtorjev je med 452 citati omenjen tudi članek profesorja Gubenška in dr. Kordiša.ki je bil objavljen v European Journal of Biochemistry leta 1997, V tem članku sta opisala lateralni prenos genov v genom. Do sedaj je veljalo, da geni lahko prihajajo v genom samo po navpični liniji. Istočasno navajajo tudi članek Smitha, ki citira dosežke prof. Gubenška.« Te podrobnosti ni bilo mogoče napisati v predlogu za izvolitev, ker je bil predlog pripravljen pred omenjeno objavo. Ostala dva sopodpisnika predloga sta se s tem dodatkom strinjala. Izredna članica Alenka Selih je poudarila, da se želi kot načelnica oddelka za družbene vede v I. razredu; odzvati na pripombo akad. Pek len i ka. Pojasnila je, da je kandidat, ki ga je oddelek predlagal, sodeloval s svetovno znanimi psihologi v času, ko je bilo sodelovanje družboslovcev v mednarodnih raziskavah relativno oteženo in omejeno. Opravil je raziskave, ki so še danes pomembne. Poudarila je, da pripomba akad. Peki en ¡ka ni upravičena. Predsednik je povzel razpravo in poudaril, da je bil postopek za nove redne, izredne in dopisne člane izpeljan korektno in v skladu z veljavnim statutom. Vse kandidate je soglasno sprejelo predsedstvo na seji 23. 4. 2001, z izjemo enega kandidata, pri katerem se je en Član predsedstva vzdržal. Posebej je poudaril, da je število prostih mest v razredih sprejelo predsedstvo na seji 21. 11. 2000 in pri tem upoštevalo strukturo razredov. So namreč razredi, ki so po svoji strokovni sestavi zelo heterogeni, in razredi, ki so bolj sorodni. Predsedstvo je ugotovilo, da razred za umetnosti že vrsto let zaostaja. To dejstvo moramo upoštevati pri razporeditvi članstva. Treba je bilo popraviti nesorazmerja med znanostmi in umetnostjo, drugim konstitutivnim elementom naše Akademije. Zato ima na teh volitvah V. razred štiri odlične umetniške ustvarjalce kot kandidate. Za vsemi kandidati stoji stroka oziroma strokovna pristojnost razreda. K točki 4 Poročilo verifikacijske komisije Predsednik je prosil predsednico verifikacijske komisije akad. Dragico Turnšek, naj poda poročilo, Akad. Turnškova je poročala, da ima SAZU sedaj 65 rednih in 22 izrednih članov. Skupno torej 87 članov, ki so vsi volilni upravičenci. Na skupščini je prisotnih 71 članov, pisno je volilo 13 Članov. V celoti bo na današnji skupščini volilo 84 članov, kar je 96,55 % volilnih upravičencev. Predsednik se je a kad. Turnškovi zahvalil za poročilo in poudaril, da udeležba kaže na visoko stopnjo pripadnosti vseh članov naši ustanovi. K točki 5 Volitve novih članov Predsednik je napovedal volitve in prosil predsednika volilne komisije akad. Branka Stanovnika, naj obrazloži volilni postopek. Predsednik volilne komisije je opozoril na določbe statuta SAZU in pravilnika SAZU o volitvah. V skladu s 15. členom statuta volijo redni člani redne, dopisne in izredne, izredni člani pa le izredne člane. Po 11. členu pravilnika o volitvah SAZU se voli »za« kandidata tako, da se obkroži številka pred njegovim imenom in priimkom. Po 13, členu istega pravilnika je potrebna za izvolitev kandidatov naslednja večina: za izvolitev rednih in dopisnih članov je potrebna večina glasov vseh rednih članov, torej najmanj 33, Za izvolitev izrednih članov je potrebna večina glasov vseh volilnih upravičencev, torej vsaj 44. Predsednik volilne komisije je opozoril, da imamo v oddelku za matematične, fizikalne in kemijske vede lil. razreda dva kandidata za eno prosto mesto, Med tema dvema kandidatoma se voli samo enega od obeh kandidatov. Lahko se zgodi, da v prvem krogu volitev ne bo izvoljen nihče od obeh kandidatov. V tem primeru se po 13. členu pravilnika o volitvah za tistega kandidata, ki je dobil relativno večino, volitve ponovijo še na isti skupščini. Če tudi na drugem glasovanju nobeden od kandidatov ne dobi potrebne večine glasov, se volilni postopek konča. V skladu s 14. členom zakona o SAZU ter 22. in 38. členom pravilnika SAZU o volitvah je omogočeno pisno glasovanje. Za pisno glasovanje je prosilo 13 članov, Po tej obrazložitvi je predsednik volilne komisije začel volitve. Najprej volitve tistih članov, ki so glasovali pisno. Odprl je glasovnice s pisnim glasovanjem. Iz vsake ovojnice je vzel izjavo o pisnem glasovanju in prebral ime in priimek člana, kije glasoval. Nato vložil izjavo v ovojnico, iz nje pa vzel manjšo ovojnico, jo odprl in glasovnice vložil v skrinjico tako, da je bila zagotovljena tajnost glasovanja. Predsednik je prosil navzoče člane, naj glasujejo in napovedal odmor. Zaradi možnosti drugega kroga glasovanja je člane posebej opozoril, naj ne zapuščajo seje skupščine predčasno. K točki 6 Razglasitev volilnih rezultatov in zaključek skupščine Predsednik volilne komisije akad, Branko Stanovnik je poročal navzočim o volilnih rezultatih, Na skupščini je od 87 članov volilnih upravičen cev glasovalo za nove redne in dopisne člane 62 članov oziroma 95,4 %. Za nove izredne člane je glasovalo 84 članov oziroma 96,6 %. Neveljavne so bile 4 glasovnice. Predsednik volilne komisije je razglasil število glasov, ki so jih dobili posamezni kandidati za redne člane, in ugotovil, da so bili vsi izvoljeni ter jim čestital v imenu volilne komisije in v svojem imenu. Nato je predsednik volilne komisije razglasil število glasov, ki so jih dobili kandidati za izredne člane, Ugotovil je, da so bili izvoljeni vsi kandidati, razen Vida Pečjaka ter Vita Turka (38 glasov) in Franceta Gubenška (35 glasov). Predsednik volilne komisije je razglasil število glasov, ki so jih dobili kandidati za dopisne člane, in ugotovil, da so bili vsi izvoljeni. Predsednik je ugotovil, da bo za kandidata Vita Turka potrebno opraviti drugi krog volitev, in prosil predsednico verifikacijske komisije akad. Dragico Turnšek, naj poda poročilo. Akad, Turnškova je poročala, da je za drugi krog volitev prisotnih 68 članov, kar je 78,2 % volilnih upravičencev. Predsednik je nato povabil navzoče k drugemu krogu volitev in napovedal odmor. Po odmoru je predsednik volilne komisije poročal, da je bilo za kandidata Vita Turka v drugem krogu oddanih 68 glasovnic. »Za« je glasovalo 39, »proti« pa 26 članov. Tri glasovnice so bile neveljavne, Predsednik volilne komisije je ugotovil, da nobeden od kandidatov ni bil izvoljen in da je volilni postopek končan. Predsednik je čestital novoizvoljenim novim članom, ki so navzoči na skupščini, z željo, da bi s svojim znanstvenim in umetnostnim delom prispevali k ugledu SAZU doma in po svetu. Predsednik je sporočil, da bo podelitvena skupščina 21.6. 2001 ob 11. uri v dvorani SAZU. Zahvalil seje vsem navzočim za udeležbo in sodelovanje ter zaključil volilno skupščino ob 12.25. Zapisal: Miha Lesar Glavna tajnica: akad. prof. dr. Lidija A ndolšek - Je ras Slovesno zasedanje SAZU s podelitvijo diplom novoizvoljenim članom 21.6. 2001 Predsednik akad. France Bcrnik je s pozdravnim nagovorom začel slovesno zasedanje: Spoštovani akademiki in izredni člani, gospe in gospodjel V imenu predsedstva in izvršilnega odbora, zlasti pa v svojem imenu vas prisrčno pozdravljam na slovesnosti, na kateri bomo izročili diplome novoizvoljenim članom nase Akademije. S posebnim zadovoljstvom pozdravljam v naši sredi visokega gosta predsednika države g. Milana Kučana in vse goste, ki so se odzvali našemu povabilu. Spoštovani zbor! Skupščina Slovenske akademije znanosti in umetnosti je 7. 6. izvolila nove dopisne, izredne in redne člane. Naj uvodoma poudarim, da so bile doslej vse volilne skupščine naše Akademije dobro obiskane. Odziv na letošnji volilni skupščini - pred štirinajstimi dnevi - pa je bil rekorden. Izjemno visoka, 96,6-odstotrta, udeležba kaže veliko pripravljenost članov, da vplivajo na personalni sestav Akademije, kaže pa tudi njihovo resnično pripadnost ustanovi in njenemu poslanstvu. Letos je bilo največ izvoljenih novih dopisnih, tj. mednarodnih članov, štirinajst. Izbrali smo jih po najstrožjih strokovnih merilih, ki veljajo za redne člane, ob tem smo upoštevali še njihovo povezanost s slovenskimi znanstvenimi prizadevanji in našo umetnostjo. Z novimi dopisnimi člani so se najbolj okrepite naravoslovne, tehniške in biomedicinske vede. Posebno zanimanje v javnosti navadno zbudijo novi izredni člani in tako je bilo tudi letos. Predlaganih je bilo 12 kandidatov za ¡1 prostih mest - dva kandidata sta bila alternativna - izvolili smo jih devet. Spričo očitnega nesorazmerja med znanstvenimi razredi in razredom za umetnosti seje letos popolni! umetniški razred s štirimi izrednimi člani. Seveda je treba članstvo Akademije po razredih in njeno strukturo presojati v gibanju, v procesu, zlasti kar zadeva zastopanost znanstvenih disciplin ali umetniških zvrsti. Uravnoteženost med razredi in strokami se uresničuje postopoma. Akademija je iz svojih vrst izvolila dvanajst novih rednih članov - akademikov. Ti so najmanj v šestih letih, nekateri tudi v daljšem obdobju, na svojem področju ustvarili tako izjemno pomembna dela, da napredovanje ni bilo vprašljivo. Govorim o izidih volitev. Sam kandidacijski postopek, določen po zakonu irt statutu ter pravilniku o volitvah, se odvija daljši čas, več kot pol leta, in je rezultat večkratnih vrednotenj in selekcij kandidatov - najprej v matičnem razredu, potem v drugih razredih, v sklepni fazi v predsedstvu, končno na volitvah. Kandidacijski postopek in volitve postajajo vse strožje, ker so akademije znanosti v Evropi, tudi slovenska, v prehodnem obdobju, v procesu spreminjanja. Akademije, prav tako naša, ki jo zakon opredeljuje kot "najvišjo nacionalno znanstveno in umetnostno ustanovo", ohranjajo sicer svojo prvotno vlogo. vedno so ustanove časti, ki podeljujejo najvišje priznanje najzaslužnejšim znanstvenikom in umetnikom, hkrati pa se začenjajo bolj operativno kot doslej vključevati v areno aktualnega znanstvenega dogajanja in v najnovejše tokove umetnosti. Novi člani bodo v tem pogledu, prepričani smo, bistveno okrepili Akademijo in njena ustvarjalna prizadevanja na različnih področjih znanosti in umetnosti. Nekaterih novoizvoljenih članov iz opravičljivih razlogov danes ni med nami. Diplome jim bomo izročili pozneje. Predsednik akad, Bernik je najprej izročil diplome novoizvoljenim dopisnim članom. Diplome so prejeli: Wolfgang L. Gombocz, Evgen Pusič, Sergio Tava no, Karel Matej Wo s chit z, Alan R, Katritzky, Dušan C. Prevoršek (v njegovem imenu prevzame diplomo akad. Uroš Krek), John Villadsen, Luko Pal/etak in Anton Wernig. Zatem je izročil diplome novim izrednim članom: Bibi Teržan, Primožu Si-monitiju, Mihu Tomaževiču, Robertu Zorcu, Emeriku Bernardu, Tonetu Pavčku, Rudiju Šeligu in Janezu Sketlju. Naposled je predsednik izročil diplome še novim rednim članom. Diplome so prejeli: Rajko Bratoz, Tine Hribar, Milko Matičctov, Igor Grabeč, Gabrijel Kernel, Andrej Kranjc, Mitja Zupančič, Drago Jančar, Marjan Kordaš in Saša Svetina. V imenu dopisnih članov se je zahvalil Sergio Tava no, v imenu akademikov Rajko Bralož. Za obema govornikoma je ponovno prevzel besedo predsednik a kad, Ber-nik in zaključil slovesnost z naslednjimi besedami: Spoštovani, dragi novi člani naše Akademije, dragi kolegi in prijatelji! Slovenski akademiji znanosti in umetnosti je v posebno zadovoljstvo, da ste sprejeli njeno članstvo. Verjamem, da bo tudi vam članstvo v zadovoljstva in čast in da si bomo odslej vsi skupaj in vsak posebej prizadevali za uresničevanje plemenitih ciljev znanosti in umetnosti. V tem duhu vam še enkrat čestitam za zasluženo priznanje. Zaključujem formalni del slovesnosti in vas vabim, da nazdravimo novim članom. RAZREDI SAZU Razred za zgodovinske in družbene vede_________ Razred za zgodovinske in družbene vede je na začetku leta 2001 štel 9 rednih, 5 izrednih in 16 dopisnih članov, ob koncu leta pa - po izvolitvi treh rednih, enega izrednega in treh dopisnih članov - 12 rednih, 3 izredne in 19 dopisnih članov. V letu 2001 je imel štiri seje: 6. 3., 11.4,13. 9 in 16. 11. Enako število sej je imel tudi oddelek za zgodovinske vede, še nekoliko več pa oddelek za družbene vede. Obe razredni seji v spomladanskem delu leta sta bili namenjeni pripravi na volitve 7,6., na jesenskih sejah pa je razred poleg reševanja tekočih zadev zasnoval nove načrte, ki jih bo skušal uresničiti v naslednjih letih. Razred za zgodovinske in družbene vede je pravočasno oddal vloge za kandidate na volitvah novih članov SAZU, ki jih je predsedstvo potrdilo in so bile nato dane v razpravo po ostalih razredih. Na seji 6.3. je obravnaval vloge drugih razredov za volitve in se posvetil reševanju zapleta, ki je nastal zaradi zadržkov enega razreda do ene kandidature našega razreda. Na seji 11, 4. je razred še enkrat podprl sporno kandidaturo in jo dodatno utemeljil. Kljub temu volitve 7. 6. niso potekale tako, kot je razred pričakoval. Izvoljeni so bili vsi trije kandidati za redne člane, vsi trije kandidati za dopisne člane, od dveh kandidatov za izredne člane pa samo kandidatka oddelka za zgodovinske vede. Oddelek za družbene vede, ki je v nekaj letih doživel znaten osip članstva zaradi smrti dveh akademikov in zaradi l raj ne bolezenske odsotnosti še dveh akademikov, je bil zaradi neizvolitve kandidata za izrednega člana prizadet. S komaj petimi aktivnimi člani je !e težko organiziral svoje delo. Na seji 13. 9. 2001 je razred analiziral volilne rezultate. V razgovoru, ki se je nanašal na razmere v razredu, je bila izpostavljena tudi njegova neugodna starostna struktura, saj je polovica članov razreda starejša od 75 let. Razred je v zvezi i neugodno številčno in starostno sestavo na tej (in na naslednji) seji izrabil pričakovanja, da se bodo razmere popravile po prihodnjih volitvah. Na tej seji je sprejel v svoj program pripravo simpozija ob stoletnici rojstva a kad. Dušana Kermaunerja, ki bo poteka] decembra 2003 na SAZU. Na seji 16. 11, je razred začel s pripravami na volitve novega vodstva SAZU, ki bodo potekale 25. 4. 2002, in potrdi! natis dveh prihodnjih akademijskih publikacij. V letu 2001 je bil precej aktiven na publicističnem področju. Med knjigami, ki so izšle v tem letu in ki so v veliki meri rezultat dela članov razreda, naj navedemo naslednje: zbornika v čast dveh članov, ki sta jeseni 2000 (E. Cevc) in v začetku 2001 (V. Melik) praznovala svoj osemdeseti rojstni dan: (1) Vita ar tis perennis. Ob osemdesetletnici akademika Emilijana Cevca (s predstavitvijo na SAZU 7. 2.2001) in (2) Melikov zbornik (s predstavitvijo v juniju 200J); dalje (3) zbornik simpozija Slovenija in sosednje dežele med antiko in karolinško dobo. Začetki slovenske etnogeneze (izšel v maju 2001) ter (4) "Statistični terminološki slovar", pri katerem je sodeloval pokojni akad. Aleksander Bajt. Razred je pripravil uspel simpozij Država in cerkev. Izbrani zgodovinski in pravni vidiki (21.-22. 6.), ki ga je organizacijsko vodila načel ni ca Oddelka za družbene vede Alenka Šelih. 18, 4. je organiziral predavanje dopisnega člana Helmuta Rumplerja, ki je predstavil novo stanje raziskav parlamentarizma v Habsburški monarhiji v razdobju 1848-1918. Osebne jubileje so praznovali trije člani razreda: akad. Vasilij Melik je 17.1. praznoval osemdeseti rojstni dan, izredni (od j unija redni) član Tine Hribar šestdeseti rojstni dan (28. L), izredni član Marijan Zadnikar osemdeseti rojstni dan (27, 12.). Predstavitvi zbornikov ob osemdesetletnici E. Cevca in Vasilija Melika sta bili priložnost za dve uspeli in zelo dobro obiskani prireditvi, na katerih sta oba jubilanta predstavila svojo življenjsko in znanstveno pot. Naj navedemo v skopem izboru še nekaj aktivnosti posameznih članov razreda, ki so pomembne za celoten razred in tudi SAZU. Akad. J. Pleterski je izdal knjigo Avstrija in Slovenci: 1945-1976. Načelnica Oddelka za družbene vede se je udeležila 5, srečanja mednarodnega foruma za človekove pravice v Parizu, ki se posveča posebej vprašanju kršenja človekovih pravic znanstvenikov po vsem svetu, in to predvsem zaradi njihovega znanstvenega dela. Akad. V. Rus je prevzel več zadolžitev v mednarodnih forumih, v katere je vključena SAZU. V celoti menimo, da je bilo leto 2001 za razred uspešno. Ob vrsti nedvomnih uspehov, predvsem na publicističnem področju in pri organizaciji mednarodnih znanstvenih srečanj, pa velja izpostaviti en neuspeh (neizvolitev enega kandidata in s tem izgubo enega mesta na volitvah junija 2001), zlasti pa izredno šibko številčno stanje Oddelka za družbene vede in zaskrbljujočo starostno strukturo Oddelka za zgodovinske vede. Raj ko Rratož Oddelek za družbene vede Ob koncu leta je štel oddelek 6 rednih, 11 izrednih in 8 dopisnih članov. Oddelek je ime) pet sej, na katerih je obravnaval vprašanja , ki so se, med drugim, nanašala na volitve novih članov SAZU; na posvetovanje "Država in cerkev11; na morebitno sodelovanje SAZU v Medakademijski mreži za varstvo človekovih pravic in na predlog za preoblikovanje oddelka za družbene vede v razred. Izredni član prof. dr. Tine Hribar je bil izvoljen za rednega člana. Eugen Pusič v dopisnega člana, predlagani kandidat za izrednega člana Vid Pečjak žal ni bil izvoljen. Junija 2001 je SAZU pripravila mednarodno posvetovanje o temi "država in cerkev - nekateri izbrati i zgodovinski in premoženjskopravni vidiki". Na posvetu so sodelovali domačin in nekateri priznani tuji strokovnjaki. Zbornik s poročili je v pripravi in bo izšel v slovenščini in v tujih jezikih (angleško, francosko, nemško). Strokovni vodja posveta je bila članica oddelka Alenka Sel ih. Izredna članica Alenka Šel i h se je maja 2001 udeležila posveta Med akademijske mreže za varstvo človekovih pravic v Parizu; oddelek je nato dal pobudo Predsedstvu SAZU, da SAZU pristopi k tej mreži. Namen mreže je poskušati zavarovati raziskovalce v različnih delih sveta, ki zaradi svojega raziskovalnega dela postanejo žrtve autoritarnih režimov, Novembra 2001 je oddelek na svoji seji oblikoval predlog, da se oddelek preoblikuje v razred in to utemeljeval s tem, da je takšen razred (za ekonomijo in pravo) obstajal do 1948. leta; da na družboslovnem področju dela 110 raziskovalcev in da je družboslovje tudi mednarodno utemeljena in sprejeta skupina ved, ki ima svojo samostojnost. Poleg teh vprašanj se je oddelek ukvarjal s tekočimi zadevami. Alenka Šelih Razred za filološke in literarne vede Razred je imel ob koncu leta 2001 15 rednih članov , 2 izredna in 16 dopisnih članov. Razred je imel v letu 2001 štiri redne in dve korespondenc ni seji. Na kore-spodenčnih sejah smo potrjevali publikacije, ki naj bi izšle pri SAZU. Prva seja (13. 3. 2001) je obravnavala predloge za objave knjig našega razreda. Ker je p on ud enih rokopisov preveč, je bil sprejet sklep, da o prioriteti odloča komisija za založniško dejavnost pri SAZU, ki vsako leto sprejme založniški program v okviru možnih finančnih sredstev. Ostala dela pridejo v poštev, če so na razpolago druga denarna sredstva. Razpravljali smo o kandidatih za nove člane SAZU. Razred je predlagal za rednega člana Milka Matičetova, za izrednega člana Primoža Simonitija, za dopisna člana pa Leszeka Moszynskega in Karla Mateja Woschitza. Druga seja (15. 5. 2001) je bila posvečena tematski obravnavi poskusnega snopiča SBL. O njem je poročal prisotni urednik dr. Andrej Vovko, ki je člane seznani] z načeli in tehniko, geslovniku in o seriji monografskih biografij, ki jih Inštitut pripravlja. V razpravi so prevladovali naslednji poudarki: novi SBL naj bi vztrajal pri tradiciji dosedanjega SBL, ker je ES površna, redakcija bi morala biti suverena in odločna, paziti je treba na geslovnik in uravnovešenost člankov, selekcija za zadnjih sto let naj bo izrazitejša, bolj je treba upoštevali izseljenslvo, gesla naj bodo pisana stvarno, po možnosti brez vrednotenja, opravljena naj bo skrbna jezikovna redakcija člankov. Drugo vprašanje, za katerega je prišla pobuda od zunaj, je bilo vprašanje o računalniškem pisanju šumevcev. Pokazalo se je, da je ta problemski kompleks širok in zelo zapleten, zato je prav prišla preverjena informacija, da se pripravlja svetovni nabor črkovnih znakov. Odločeno je, da to delo spremljamo in posredujemo, če bo mogoče, ob konkretnih predlogih. Tretja seja (9, 10.2001) je v glavnem obravnavala besedilo Izjave o jeziku, ki jo je kot delovno gradivo pripravil dopisni član Matjaž Kmecl. Razprava je bila obširna, na trenutke ostra, vendar je bil na koncu sprejet sklep, da se besedilu doda še nekaj stališč o rabi jezika v šolstvu. Četrta seja (18.12.2001) je, ponovno po ostri debati, sprejela besedilo o jeziku. Ker so mnenja o jeziku tudi v razredu različna, je pričakovati, da se bodo tudi člani akademije v tem pogledu različno opredeljevali. Zato je bil sprejet sklep, da se izjava ponudi vsem rednim in izrednim članom akademije, podpišejo pa naj jo tisti, ki se z njo strinjajo. Na tej seji so bili s tajnim glasovanjem evidentirani kandidati za novo vodstvo SAZU. Za predsednika je bil predlagan akad. Janko Kos, za podpredsednika akad, Kajetan Gantar, za člana predsedstva pa akad. Jože Krašovec. Izvoljeno je bilo tudi novo vodstvo II. razreda. Tajnik razreda v naslednjem mandatu bo akad. Jože Pogačnik, njegov namestnik pa izredni član Matjaž Kmecl. Razred je bil v letu 2001 tudi organizator nekaj tiskovnih konferenc, na katerih so bila predstavljena dela njegovih članov. Med njimi je treba posebej poudariti delo akad. J. Krašovca Med izvirnikom in prevodi, faksimile Rogerija Ljubljanskega Palmarium empyreum s spremnimi študijami v posebni knjigi (glavnik urednik akad. Jože Pogačnik) in izid Slovenskega pravopisa, ki ga je pripravila delovna skupina pod vodstvom akad. Jožeta Toporišiča. Dopisni Član razreda prof. dr. Stanislav Hafner je prejel odlikovanje «častni znak svobode Republike Slovenije«, Razred je spremljal tudi zakonsko in statutarno regulativo, za kar pa obstaja komaj kaj zanimanja. Poslal je tudi svoj predlog za Nobelovo nagrado, za katero je bil predlagan književnik Boris Pahor. Jože Pogačnik Razred za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede Ob koncu leta 2001 je razred štel ¡6 rednih, 4 izredne in 17 dopisnih članov. Med letom je umrl dopisni član Hajko Tomovič, upokojeni redni profesor za računalništvo in biomedicinsko tehniko Fakultete za elektrotehniko Univerze v Beogradu, izredna člana Ivan Bralko in Gabrijel Kernel sta postala redna člana, nov izredni član pa je postal prof.dr. Miha Tomaževič. Izvoljeni so bili tudi štirje novi dopisni člani; strojnik prof.dr. Arthur E. Bergles, kemik prof.dr. Alan R. Katritzky, kemik dr. Dušan Prevoršek in kemik prof, dr. John Villadsen. Razred sestavljata oddelek za matematične, fizikalne in kemijske vede in oddelek za tehniške vede. Prvi ima 11 rednih članov, enega izrednega in 12 dopisnih, drugi pa 5 rednih, 3 izredne in S dopisnih. Oddelka delujeta na skupnih sejah razreda in se le po potrebi samostojno sestajata. V letu 2001 je imel razred šest rednih sej: 25. 1., 15. 2„ 19,4., 10.5., 11. 10. in 6. 12. V letu 2001 je razred organiziral posvet Razvoj visokega šolstva v Sloveniji, ki je bil 27. 1 L 2001 na SAZU in na katerem so sodelovali mnogi člani razreda, v organizacijo posveta pa so bili najaktivneje vključeni akad. Alojz Kralj (predsednik organizacijskega odbora), akad. Ljubo Golič in akad, Branko Stanovnik. Razred je organiziral tudi več znanstvenih predavanj uglednih tujih znanstvenikov na SAZU, med njimi sta bila dva Nobelova nagrajenca, Razred je precej aktivno sodeloval v razpravah o novem zakonu o raziskovalni dejavnosti in o nacionalnem raziskovalnem programu. Seznanil se je tudi z delom in aktivnostmi Inženirske akademije Slovenije (IAS), razprava o bodočem sodelovanju pa je še odprta.V prvi polovici leta je bil razred precej zaposlen s pripravami na volitve novih članov in je ob tem kritično ocenil predloge za nove člane v razredu in v drugih razredih, v jesenskem obdobju pa so se že začele aktivnosti pred volitvami novega vodstva SAZU in novega vodstva razreda. Boštjan Žekš Razred za naravoslovne vede Razred je imel ob koncu leta 12 rednih, 2 izredna in 9 dopisnih članov, Razred se je sestal na dveh rednih sejah, imel pa je tudi več korespondenč-nih sej. Na njih je bila obravnavana sprotna problematika razreda. Ker je bilo leto 2001 volilno, je imel razred veliko dela z izborom kandidatov in pripravo gradiv. Brez težav je bil nato izvoljen izredni član Robert Zoreč in dva dopisna člana (Otto F, Geyer in Andrej V. Popov). Razred je v sodelovanju z Biotehniško fakulteto 30. 3, 2001 organiziral posvetovanje Rastlinska hrana za zdravje ljudi. Po uvodnih besedah tajnika razreda je udeležence pozdravil predsednik SAZU akad, France Bernik. Na posvetovanju je bilo pet referatov vabljenih tujih gostov (iz Avstrije, Nizozemske in Švedske) ter devet referatov domačih, predvsem mlajših znanstvenikov. Referati so obravnavali možne vplive klimatskih sprememb na pridelovanje rastlin, ekološko pridelovanje rastlin v Sloveniji ter zlasti pomen polifenolnih in drugih sekundarnih metabolitov in elementov v sledovih v rastlinah za prehrano ljudi. Posvetovanja se je udeležilo prek 100 udeležencev, ki so prejeli brošure s povzetki predavanj. V marcu 2001 je izšla knjiga referatov posvetovanja Mokeular and Genetic Interactions Involving Phytochemicals (Molekulske in genetske interakcije rastlinskih metabolitov), ki je bilo septembra 2000 v Gozdu Martuljku, Tako kot je bil razred v letu 2000 soorganizator omenjenega posvetovanja, je bil skupaj z Evropsko komisijo (odborom COST 916) in Biotehniško fakulteto soizdajatelj knjige referatov. Knjiga je bila slovenski strokovni javnosti predstavljena 30. 3. 2001 v okviru posvetovanja na SAZU. Izredni član Ivan Kreft je bil na zasedanju Znanstvenega komiteja Alpskega foruma septembra 2001 v Alpbachu v Avstriji. Zasedanje je bilo posvečeno predvsem programu konference Alpskega foruma, ki bo septembra leta 2002 v Avstriji. Zasedanje bo posvečeno spremembam narave, družbe in gospodarjenja v Alpah, s posebnim poudarkom tudi na klimatskih spremembah. Udeleženci iz Slovenije bodo imeli na tem zasedanju vidno vlogo. Prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj je predvidena za sopredsedujočo na plenarnem delu zasedanja, kjer je predvideno njeno predavanje o klimatskih spremembah v alpskih območjih. Doc. dr Andrej Udovč je predviden za enega od predsedujočih na plenarnem zasedanju o družbenih spremembah na podeželju in v kmetijstvu, prof. dr. Ivan Kreft je sprejel zadolžitev za organiziranje delavnice o problemih biodiverzitete v alpskem prostoru in za predavanje o uporabi naravne genetske raznolikosti v kmetijstvu, prof. dr. Ivan Marušič pa je predviden za predavatelja s področja urejanja krajine. Okvirna razprava na gornjem zasedanju je potekala tudi o konferenci Alpskega foruma, ki je predvidena za september leta 2004 in naj bi bila v Sloveniji, ki je (poleg Avstrije) edina od članic, ki konference še ni organizirala. Delo na monografiji Alp, kot večletnem projektu razreda, ne poteka, kot je bilo predvideno, zaradi zapletov s financiranjem, ki jih povzroča Biološki inštitut ZRC SAZU. Ker je tajnik razreda član Komisije za razvojna in strukturna vprašanja pri predsedstvu SAZU, je poročal razredu o delu te komisije in njenih predlogih. Med predlogi, kako med razredi razporediti nove člane, kar posebej zadeva IV. razred, kot enega najmanjših, je razred zavzel stališče, da naj z manjšimi popravki ostane pri dosedanjem načinu. Veliko dela so imeli člani razreda pri rečenziranju prispevkov za Acta car- sologica, ki izhaja sproti in v povečanem obsegu. Izšle so razprave IV razreda SAZU, pred izidom pa je Zbornik ob 80-letnici akad. Krnesta Mayer j a. Jože Maček Razred za umetnosti Razred je imel ob koncu leta 2001 J2 rednih, 6 izrednih in 13 dopisnih članov. V tem obdobju je imel dve redni in eno izredno sejo.Na prvi 14.2.2001 je razpravljal o kandidatih za nove čiane drugih razredov in jih sprejel brez pripomb. Na neformalni seji 7.6. 2001 je razpravljal o predloženih osnutkih za celostno podobo SAZU ter podal o njih svoje kritične pripombe. Na drugi seji 10, 1. 2002 (planirani za konec decembra, a zaradi vprašljive sklepčnosti zaradi bližnjih praznikov preloženi) je tajnik v glavnih črtah povzel zaključke poročila Komisije za strukturna in razvojna vprašanja ter drugih dokumentov s tega področja. Po razpravi je razred soglasno podprl drugo predlagano možnost o prihodnjem številu članstva SAZU z zgornjo mejo 99 (oz, 100) članov, Glede razporeditve članstva po razredih se je opredelil za predlog št. I, ki predvideva stalno število članov v razredih, od tega eno petino (20 članov) v razredu za umetnosti, Na seji se je razred seznanil z rokovnikom volitev novega vodstva. Svojih predlogov za kandidate za predsednika in dveh podpredsednikov ni imel, za člana predsedstva po 22. členu pa je za drugi mandat predlagal akad. Cirila Zlobca. Kot kandidata za novega tajnika razreda je soglasno evidentiral akad. Andreja Jem ca. Razred je posvetil daljšo razpravo predlagani Izjavi o jeziku. Bil je mnenja, da je v sedanji obliki preohlapna in glede zahtev v zvezi s slovenskim jezikom v javni rabi premalo jasna in odločna. Predlagal je, da se sedanja Izjava zadrži ter ponudil svojo pomoč pri njeni dopolnitvi. Na seji uredniškega odbora zbornikov Akademiki 5, 4. 2001 so uredniki razpravljali o finančni konstrukciji projekta in o konkretni uredniški praksi. Kajetan Kovič Razred za medicinske vede Ob koncu leta je imel razred 9 rednih, 2 izredna in 11 dopisnih članov. Na volilni skupščini sta bila dva izredna člana, Marjan Kordaš in Saša Svetina, izvoljena v redna člana. Razred pa je pridobil novega izrednega člana, pro- fesorja za pat »fiziolog i) o Janeza Sketlja, in dva nova dopisna člana, profesorja za patologijo An to ni a Cardeso iz Barcelone in profesorja za nevrofiziologij o Antona Werniga iz Bonna. Razred je imel pet rednih sej. Na sej i 14.2. je začel razpravo o ocenjevanju, nadzoru in zagotavljanju kakovosti v zdravstvu, ki jo je nadaljeval nekaj nadaljnjih sej. Predsedstvu SAZU je predlagal enotnejši slog in format za besedilo bibliografij in utemeljitev predlogov za izvolitev novih članov SAZU. Razred je kot škodljiva in neetična ocenil prizadevanja Društva 'Za svobodno odločanje, katerega člani, starši mladoletnih otrok, zavračajo obvezno cepljenje v imenu svojih otrok in zahtevajo ustrezno spremembo zakona. Podprl je stališče državne komisije za medicinsko etiko do teh pobud. Na seji 9,5. je razred izčrpno obravnaval novi zakon o oploditvi z biomedi-cinsko pomočjo. O tem je oblikoval pisno stališče, ki ga je podprla večina članov, in o njem obvestil tudi predsedstvo SAZU, ki se zaradi ločenih mnenj ni odločilo za izjavo za javnost. Med tem je zaradi pregretosti javne razprave ugoden čas za objavo stališča razreda minil; kljub temu pa je bilo v nekaterih odločilnih trenutkih citirano, zlasti v razpravah v državni komisiji za medicinsko etiko in v zdravstvenem svetu, in je prispevalo k opredelitvam teh teles. Na seji 24, 10. je razred razpravljal o raziskovalni politiki znanstvenoraziskovalnega sveta za področje medicine. Razred je podprl nekatere načelne poglede vodstva biomedicinske raziskovalne javnosti (sedanjega in prejšnjih svetov pri ministrstvu za znanost) na politiko usmerjanja razvoja s porazdelitvijo virov (sredstev za raziskovalne projekte in za mlade raziskovalce). Na naslednji seji je razred sprejel stališče do pristojnosti znanstvenoraziskovalnega sveta za medicino, da vodi ustrezno razvojno politiko predvsem z vplivom na porazdelitev investicij v znanosti in na podiplomsko znanstveno izobraževanje. Sicer pa je razred ponovno posvetil pozornost aktualnim etičnim vprašanjem v javni razpravi. Eno teh zadeva senzacjonalistične članke o nepravilnostih pri diagnozi smrti v zvezi s posmrtnim darovanjem organov, ki neupravičeno rušijo zaupanje javnosti v transplantacij s ko medicino. Zavzel se je za to, da se stori vse za ohranjanje zaupanja ljudi v korektno medicinsko delo na tem področju; prav od tega je usodno odvisna naklonjenost do darovalstva, s tem pa zdravje in življenje številnih bolnikov. Razred je obravnava! tudi stališča s posveta slovenskega zdravniškega društva o etičnih problemih slovenskega zdravnika in zdravstva. Podprl je pobudo ministru za zdravje, da Slovenija začne uresničevati Priporočilo št. 1418 Parlamentarne skupščine Sveta Evrope o varstvu pravic bolnih na smrt in umirajočih. Na seji 28. 11. je razred odprl razpravo o aktualnih dogajanjih v zvezi s slovensko perinatologijo in z varovanjem «produktivnega zdravja žensk. Pridobil si je m ne nje vrhunskih izvedenk v stroki in se opri na tuje in domače študije, med zadnjimi na raziskavo o malih porodnišnicah, ki jo je ob sodelovanju akad. Lidije Andolšek - Jeras izdelal Razred za medicinske vede ZRC SAZU. Sklenil je izdelati stališče, s katerim bi svetoval ministru za zdravje in drugim odgovornim za zdravstveno politiko in medicinsko delo na tem pomembnem področju. Razred je tudi razpravljal o volitvah članov vodstva SAZU v prihodnjem letu in obavnaval nekatere kandidature. Na seji 20. 12. je razred poda! soglasje k nekaterim potrebnim spremembam volilnega pravilnika in statuta SAZU in obravnaval predloge za kandidate za člane predsedstva. Nadaljeval je razpravo o problematiki perinatologije in varovanja reproduk-tivnega zdravja žensk in obravnaval prvi osnutek stališča. Osredotočil se je na tri ključna vprašanja: o vlogi ginekologov v primarnem zdravstvenem varstvu, o ukinjanju malih porodnišnic in o zgodnjem odkrivanju pred rakav i h sprememb materničnega vratu. Razred je z zadovoljstvo m vzel na znanje poročilo predstojnika Inštituta za medicinske vede ZRC SAZU akad. Marjana Kordaša, iz katerega je razviden uspešen potek revitalizacije inštituta, Zdravniška zbornica je člane razreda povabila na posvet o stanju slovenskega zdravstva in o načrtih in strategiji svojega delovanja v prihodnji mandatni dobi. V razpravi je bilo osvetljenih več ključnih problemov slovenskega zdravni-štva in zdravstva. Posebej je bilo obravnavano vprašanje, kako zagotoviti ustrezen vpliv strokovnega vrha slovenske medicine na politiko v javnem zdravstvu. Razred se je na več sejah dotaknil tudi posameznih etičnih besedil Sveta Evrope, o katerih namerava podrobneje razpravljati v prihodnjem letu. Gre za protokol o bio medic i n škili raziskavah na človeku, za pravne instrumente o ravnanju z osebnimi medicinskimi podatki in z biološkim materialom človeškega izvora, o varstvu pravic bolnikov z duševno motnjo v zvezi z neprostovoljnim pridržanjem in zdravljenjem, o ksenotransplantacji, o biotehnologiji in nekatere druge. Akad. Jože Trontelj se je v imenu SAZU 27. 4. udeležil rednega letnega zasedanja Stalnega odbora evropskih svetov za medicinske raziskave Evropske znanstvene fundacije v Strasbourgu. Razred za medicinske vede SAZU je bil to leto sprejet v članstvo nove organizacije - InterAcademy Medical Panel (1AMP), ustanovljene leta 2000 ob zasedanju mednarodne organizacije akademij znanosti Inter Academy Panel (1AP) v Tokiju. I AM P obravnava zdravstvene in medicinske probleme globalnega pomena. Jože Trontelj Svet 7.a varovanje okolja Svet je uresničeval za leto 2001 določen program: obravnava prometa s stališča okoljskih razmer, izdelava geslovnika okoljskih pojmov, obravnava strategije gospodarskega razvoja RS in dodatno se problematiko izobraževanja o okolju za okolje prihodnosti. Tesno je sodeloval z odborom za trajnost ni razvoj SAZU, s Svetom za varstvo okolja RS in s predstavništvom Rimskega kluba v Sloveniji. Predsednik sveta je sodeloval tudi v Slovenskem svetu za trajnost ni razvoj pri vladi RS. Nova organizacijska ureditev je omogočila poglobljeno skupinsko proučevanje tematike. V razpravah o prometu so člani sveta proučevali vplive prometa na okolje, varovanje morja in obale, izobraževanje za kakovost in varnost prometa, zmanjševanje škodljivih vplivov izpušnih plinov vozil, nezgode ter perspektivo sona-ravnega razvoja prometa in prometnih sredstev. V razpravi o izobraževanju za okolje so člani proučevali okoljske teme, ki vplivajo na izobraževanje in metode dela v šolah. Zbornika o teh temah bosta objavljena v letu 2002. Intenzivno se je nadaljevalo pripravljanje slovarja okoljskih pojmov in izrazov. Sestavljalec priročnika je predložil osnutek v presojo in izpopolnjevanje 11 članom sveta in drugim strokovnjakom. Delo so temeljito pregledali in re-cenzirali a kad. Robert Blinc, akad. Jože Maček, prof. dr. Prane Lobnik, prof. dr. Simon Pire in prof. dr. Dušan Plut. Sestavljalec je njihove in vse druge predloge upošteval ter smiselno dopolnil predlog slovarja za zadnje branje. Kaže, da bo priročnik pripravljen za tisk v letu 2002. Tudi v letu 2001 so člani sveta sodelovali pri številnih projektih z okoljsko vsebino, npr, pri okoljskem programu kmetijstva,strategijah razvoja (vladni programi RS in razprave v Rimskem klubu) ter pri razpravah v Svetu za varstvo okolja RS, V letu 2002 je prva naloga dokončanje okoljskega slovarja, sodelovanje pri projektu Alpe in alpska konvencija ter obravnavanje tehnologij in programov za izboljšanje okolja. Avguštin Lah Odbor za preučevanje narodnih manjšin V letu 2001 je imel Odbor za preučevanje narodnih manjšin štiri seje. Organiziral je dve znanstveni srečanji: 4.4, v Ljubljani znanstveni posvet o pomenu preučevanja narodnih manjšin, 19.10. pa v Novi Gorici znanstveno srečanje Slovenski kulturni prostor danes. Na seji 24, I. je bil sprejet sklep, da Odbor organizira znanstveni posvet o pomenu preučevanja narodnih manjšin v aprilu 2001 v Ljubljani ter znanstveno srečanje Slovenski kulturni prostor danes ob obeležjtvi tisoč letnice mesta Gorice v oktobru v Novi Gorici. Sklenjeno je bilo tudi, da Odbor povabi v članstvo tudi predstavnike zainteresiranih znanstvenoraziskovalnih ustanov in univerz. Na predlog predsednika Odbora akad, Antona Vratuše, ki je Odbor vodil več kot 12 let, je prevzel njegovo vodstvo dopisni član SAZU prof. dr. Jože Pirjevec. Namestnik predsednika je ostal akad. Janko Pleterski. 4.4. je bil v Ljubljani znanstveni posvet o pomenu preučevanja narodnih manjšin. V skladu s sklepom Odbora na 13. seji 24. 1. je prof. dr, Jože Pirjevec, dopisni član S AZU, prevzel vodstvo Odbora za preučevanje narodnih manjšin. Na posvetuje bil predstavljen tudi zbornik Narodne manjšine 4 Živeti z mejo. Materinščina, dejavnik osebne in skupnostne narodnostne identitete, v katerem so zbrani referati z znanstvenega srečanja v Murski Soboti, 5.-6.6.1998. Odhajajoči predsednik Odbora akad. Anton Vratuša je podal poročilo o rezultatih dela v 12 letih njegovega obstoja, nastopajoči predsednik prof. dr. Jože Pirjevec pa je govoril o pomenu preučevanja narodnih manjšin. Mag. Vera Klopčič iz Inštituta za narodnostna vprašanja je predstavila zbornik Živeti z mejo. Znanstveni posvet sta pozdravila predsednik S AZU akad. Prance Bernik in državna sekretarka na ministrstvu za zunanje zadeve in direktorica urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Magdalena Tovornik Navzočih je bilo okoli 40 znanstvenikov iz RS ter zamejstva. Na seji 16, 5. je bila opravljena razširitev članstva Odbora, tako so njegovi člani postali poleg predstavnikov Znanstvenoraziskovalnega centra S AZU in Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani tudi predstavniki Inštituta za geografi] o Univerze v Ljubljani, Inštituta za novejšo zgodovino, Znanstvenoraziskovalnega središča iz Kopra ter Goriškega muzeja. Na seji 11. 7. je bila sprejeta vsebinska zasnova in predlagani možni referenti za znanstveno srečanje Slovenski kulturni prostor danes v Novi Gorici oktobra 2001. 19. 10, je bilo v Novi Gorici znanstveno srečanje Slovenski kulturni prostor danes v okviru slovesnosti za o beležite v tisočietnice mesta Gorice. Pripravil ga je Odbor S AZU za preučevanje narodnih manjšin v sodelovanju z Inštitutom za narodnostna vprašanja, Inštitutom za geografijo, mestno občino Nova Gorica in Goriškim muzejem. Referate so predstavili prof. dr Jože Pirjevec, izr. prof. dr. Miran Komac iz Inštituta za narodnostna vprašanja, Peter Kovačič Peršin iz Revije 2000 in dr. Jernej Zupančič iz Instituta za geografijo. V razpravi so sodelovali tako predstavniki znanstvenoraziskovalnih centrov Slovencev v zamejstvu kot tudi predstavniki znanstvenoraziskovalnih organizacij v Sloveniji, ki se ukvarjajo s preučevanjem narodnih manjšin. Na seji 23. 11. je bilo sklenjeno, da se gradivo obeh znanstvenih posvetov v letu 2001 objavi v posebni publikaciji. Anton Vratusa, }oze Pirjevec Odbor za medicinski; študije Komisija za preučevanje rodnosti in samomorilnosti je v letu 2001 uspeh okrepiti svojo raziskovalno skupino, ki deluje v sklopu Inštituta za medicinske vede ZRC SAZU. To so: Dr- Majda Černič - Istenič (1/3), dr. Duška Kneževič - Hočevar (3/3), dr. Lilijana Sprah (2/3), mag. Andrej Kveder (mladi raziskovalec) in Urška Rajgelj (mlada raziskovalka), Kaže, da nam bo v letu 2002 uspelo raziskovalno skupino razširiti ter pridobiti še eno mlado raziskovalko, Sanjo Čuku t. Novost pri tem projektu je, da je vanj vključena raziskava z naslovom Učinki oianzapina prek interakcije dopaminskih receptorjev Dl in D2 pri hemiparkinsonični podgani. Ta poteka v sklopu temeljnih raziskav o molekularnih mehanizmih delovanja atipičnih antipsihotikev, ki že več let potekajo v Laboratoriju za raziskave možganov na Inštitutu za patološko fiziologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Glavna izvajalka je dr, Lilijana Sprah. Podpisana je pogodba za projekt Rodnost in samo mor iinost na Slovenskem: multidisciplinarni vidiki (rok trajanja 20. 10.2001-20. 10. 2004) s skupno pogodbeno vrednostjo za celotno obdobje trajanja 10,000.000,00 SIT, Sodelavci Inštituta so v letu 2001 objavili pet prispevkov v mednarodnih in en prispevek v domačih strokovnih revijah. Marjan Kordaš Komisija za preučevanje prekanceroz grla Delo članov skupine za preučevanje prekanccroz grla je bilo v preteklem letu obsežno in odmevno. Raziskave so bile usmerjene predvsem v odkrivanje dejavnikov (na molekularnem nivoju), ki vplivajo na razvoj predrakavih sprememb v griu in njihovega prehoda v napredovalno obliko raka. Člani skupine so sodelovali pri dveh doktoratih znanosti, ki sta v zaključni fazi, objavili pet prispevkov v revijah, ki jih indeksira SCI in sodelovali s štirimi predavanji na dveh znanstvenoraziskovalnih sestankih tujini. Na 18. Evropskem kongresu za patologijo v Berlinu so prejeli prvo nagrado za predavanje in poster z naslovom Katalitična podenota encima telomeraze v laringalni karcinogenezi. V/«to Kambič Odbor za trajnostni razvoj Odbor je v letu 2001 pripravil več javnih delavnic, predavanj in okroglih miz s področja t raj nos t nega razvoja. Tako je 6. 7. prof. Igor Emri predaval o indikatorjih trajnostnega razvoja, 20. i2. pa akad. Robert Blinc o viziji trajnostnega razvoja Slovenije. Težišče dela v letu 2001 pa je bila priprava kvantitativnih kazalnikov trajnostnega razvoja in tako imenovanega "indeksa bodočnosti", ki kaže, ali gre razvoj države v smeri trajnostnega razvoja aH ne. Delo odbora jc profesor Robert Blinc predstavil na letni konferenci Rimskega kluba v Valdiviji v Čilu novembra 2001. Robert Blinc Komisija za sestavo slovarskega deta za slovenski pravopis Uredniški odbor (J. Toporišič, predsednik,J. Dular, M. Hajnšek - Holz, člana, zapisnikarica N. f-Iolz do 15. 5., odtlej M, Hajnšek - Holz) se je sestal na 33 sejah (od 381. do 413. seje). Na načeloma tedenskih triurnih sejah je obravnaval predsednikove redakcije predlogov z/s od, do, med, njegove recenzijske pripombe k redakcijam črke S ter njegovi besedili za IL del Spremne besede v Slovenskem pravopisu 2001 ter Slovaropisna pravila v L delu Slovenskega pravopisa. Obravnaval je tudi popravke v SP1P, ki so jih poleg članov uredniškega odbora S P predlagali tudi člani slovarskega kolektiva iz Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. Odbor je reševal tudi sprotna redakcijska vprašanja ob tiskanju pravopisa (teh nično usklajeval na dela in korekture), Predsednik je skupaj z dr. O. Lutharjem skrbel za vrsto in obliko tiska, pa tudi opreme knjige. Sam je redigiral tudi 89 str. zapisnikov s 33 sej. Prenos SPI P v elektronsko obliko je pod vodstvom H. Majcenovič in dr. P. Jakopina potekal od aprila do junija, recenzija sprememb v prvotnem besedilu pravopisnih pravil iz 1. 1997 pa je delo predsednika komisije. H. Majcenovič je tudi opravila tri korekture Pravil, spopolnila seznam krajšav in slovarskih oznak ter jih deloma vnesla v slovarski del pravopisa. Predsednik komisije seje udeležil več sestankov z direktorjem ZRC SAZU dr. O, Lutharjem, direktorjem založbe ZRC dr. V. Likarjem, predstojnico Inštituta dr. Varjo Cvetko Orešnik in nekaterimi drugimi (Milojko Zalik Huzjan) zaradi opreme in oblikovanja strani in ovitka SP (črke, naslovnica, kolofon, zrcalo), N- Holz je pripravila končno verzijo datoteke slovarskega dela SP (ta je bila 2.4. oddana Založbi ZRC), Od 19.4. do 14, 8. so bile opravljene štiri korekture slovarskega dela, in sicer ena v straneh, tri v stolpcih. Tiskovna konferenca Slovenskega pravopisa 2001 je bila 15. 11. na SAZU, 29. II. pa predstavitev knjige v Cankarjevem domu ob knjižnem sejmu. Novi Instituía za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU. Denarna sredstva za ta projekt so zagotovljena od donatorja in so se izplačevala v pogodbenih rokih. Fundacija je posredovala Narodni galeriji tudi sredstva donatorja dr. Bruna Breschija za odkup umetnine Riharda Jakopiča, Študija sort ca, ki predstavlja dolgo iskani deziderat in zelo pomembno fazo v Jakopičevem umetnostnem razvoju. Slika je bila odkupljena iz zapuščine Jakopičeve vnukinje gospe Eve lic Fornezzi in postavljena v stalno zbirko Narodne galerije. V letu 2002 načrtuje Fundacija dr. Bruno Breschi ponatis Pohlinove Kraj tiske gramatike (iz leta 1768) hkrati z ustreznimi spremnimi študijami. Nadaljevala bo tudi s financiranjem dela za Slovar Janeza Svetokriškega, ki bo predvidoma dokončano čez štiri leta. Na izrecno željo donatorja dr. Bruna Breschija, čigar rod po materi izhaja iz Idrije, so v teku tudi dogovori z idrijskim Mestnim muzejem za izdajo oziroma za subvencioniranje reprezentativne monografije o idrijskih čipkah, ki jo idrijski muzej že dalj časa načrtuje, pa zanjo doslej ni mogel zagotoviti potrebnih denarnih sredstev. Kajetan Gantar Fundacija Janez Vajkard Valvasor Delovno območje Fundacije v letu 2001: 16. januarja - izid knjige Janeza Vajkard a Valvasorja: Topografija Kranjske, skicna knjiga, 1678-79. 20, januarja - Lojze Gostiša, član upravnega odbora Fundacije, predstavi skicno knjigo na radiu Ljubljana L (Kulturna panorama) in 23. ferbruarja širši zagrebški javnosti v državnem arhivu Hrvaške; 6. septembra - promocija Spominske knjige ljubljanske plemiške družbe i v. Dietna v Narodni galeriji v Ljubljani; 12. novembra - na gradu v Idriji, nekdanjem domovanju Sigismunda pl Kümpacha, ustanovitelja D i zrno ve družbe - Fundacija podari osemdesetim slovenskim knjižnicam dva študijska zvezka Spominske knjige ljubljanske plemiške družbe sv. Dizma; 28. novembra je bil organiziran obisk predsednika republike Milana Kučana v Biblioteki Metro polita ni v Zagrebu z ogledom Valvasorjeve knjižnice; 11. decembra je bila ob odprtju razstave miniatur Simona Tadeja Volbenka Grahovarja predstavljena Spominska knjiga ljubljanske plemiške družbe sv. Dizma v knjižnici Antona Tomaža Linharta v Radovljici. Matjaž Kmecl Oddelek za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo SAZU Oddelek za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo SAZU (v nadaljevanju oddelek) je bil v preteklem letu dejaven zlasti na področju meda-kademijske znanstvene izmenjave z nekaterimi akademijami, s katerimi je SAZU sklenila pogodbe o sodelovanju, Slednjih je 25 in jih naštevamo po abecednem redu drŽav, katerim pripadajo: Avstrijska akademija znanosti (Dunaj), Akademija znanosti Belo ru s i je (Minsk), Bolgarska akademija znanosti (Sofija), Akademija znanosti in umetnosti Bosne in Hercegovine (Sarajevo), Akademija znanosti Republike Češke (Praga), Estonska akademija znanosti (Talin), Evropska akademija znanosti in umetnosti (Dunaj), Finska akademija znanosti in književnosti (Helsinki), Francoski inštitut akademije znanosti (Pariz), Hrvaška akademija znanosti in umetnosti (Zagreb), Indijska nacionalna akademija znanosti (New Delili), Izraelska akademija naravoslovnih in humanističnih ved (Jeruzalem), Akademija znanosti in umetnosti Kosova (Priština), betonska akademija znanosti (Riga), Madžarska akademija znanosti (Budimpešta), Makedonska akademija znanosti in umetnosti (Skopje), Poljska akademija znanosti (Varšava), Poljska akademija umetnosti in znanosti (Krakov), Mednarodna akademija tehniških ved v Moskvi, Ruska akademija znanosti (Moskva), Slovaška akademija znanosti (Bratislava), Švedska kraljeva akademija književnosti, zgodovine in starinoslovja (Stockholm), Švicarska akademija naravoslovnih ved (Bern), Britanska akademija (London) in Kraljevska družba v Londonu, Oddelek je pripravljal tudi vso potrebno dokumentacijo in vodil postopke za: podpis pogodbe s Švedsko kraljevo akademijo književnosti, zgodovine in starinoslovja, obnovo Protokola za obdobje 2001-2003 s Poljsko akademijo znanosti, sprejetje tematskega plana s Hrvaško akademijo znanosti in umetnosti ter potrditev tristranskega projekta v okviru sodelovanja z Britansko akademijo in Madžarsko akademijo znanosti. Poleg nekaterih že začetih postopkov in pobud za sklenitev novih pogodb (Belgija, Irska, Romunija, Španija) je SAZU dala pobudo tudi za sodelovanje s Švedsko kraljevo akademijo znanosti. Obravnavan je bil predlog za sklenitev pogodbe, ki ga je podala Albanska akademija znanosti, z Bolgarsko akademijo znanosti pa so se začele priprave za oblikovanje tematskega načrta za izmenjavo znanstvenikov, Neposredno ali posredno preko ostalih oddelkov SAZU smo spremljali tudi aktivnosti drugih tujih akademij in akademijskih združenj, zlasti glede kadrovskih sprememb, obvestil o znanstvenih, umetnostnih, kulturnih in drugih dejavnostih ter jim posredovali potrebne informacije. V okviru določil dvostranskih pogodb je oddelek v preteklem letu uresničeval mednarodno izmenjavo znanstvenikov. Tako je slovenske znanstvene ustanove obiskalo 10 tujih znanstvenikov v obsegu 13 tednov, 17 slovenskih znanstvenikov pa je obiskalo tuje znanstvene ustanove v obsegu 17 tednov. Kraljevska družba v Londonu je v okviru programa izmenjav odobrila slovenskemu znanstveniku petmesečni študijski obisk v Veliki Britaniji, ki je prvi takšen obisk v okviru izmenjave doslej. Omenjena akademija je skupaj z Britansko akademijo, tako kot v preteklih letih, 12, 11, v Pragi organizirala letno srečanje akademij, znanstvenih fundacij in drugih znanstvenih ustanov, ki sodelujejo v njunih programih znanstvene izmenjave na področju naravoslovja, družboslovja in human istike. Na srečanju, ki se ga je udeležil tudi predstojnik oddelka akademik Branko Stanovnik so udeleženci posebno pozornost posvetili vprašanjem glede novega sistema financiranja projektov zaradi uvedbe evra ter napredku in statistiki izmenjav znanstvenikov, Podali so predloge za njihovo izboljšanje ter priporočila glede ciljev in vsebine raziskav, okrepitve sodelovanja med britanskimi in evropskimi znanstveniki ter izbire meril za spremljanje znanstvenih rezultatov in izbiro novih partnerjev. Oddelek je imel tudi stalne stike in bil dejaven z naslednjimi akademijskimi združenji, katerih članica je tudi SAZU Zveza evropskih akademij (ALLEA, AH European Academies), Medakademijski forum za mednarodne zadeve (fAE Inter Academy Panel on International Issues), Medakademijski medicinski forum (!A MP, Inter Academy Medical Panel), Evropska znanstvena fundacija (ES F, European Science Foundation), Mednarodno združenje akademij (UAI, Union Académique Internationale), Mednarodna mreža mediteranskih akademij (Network of Mediterranean Academies), Znanstveni komite Alpskega foruma (Internationales Wissenhaftliches Komi tee Alpenforschung) ter drugi. ALLEA, s sedežem pri Nizozemski kraljevi akademiji umetnosti in znanosti, nas je redno obveščala predvsem o dejavnostih v zvezi z uresničevanjem znanstvene politike in drugimi vprašanji evropske znanstvene skupnosti. Ena njenih osrednjih nalog je bila obravnava okvirnega programa Evropske unije 2002-2206, ki naj bi zaradi različnosti pogledov znatno prispevala k širši razpravi o pomembnih vprašanjih evropskega raziskovalnega področja. ALLEA nas je večkrat prosila za mnenje o pomembnih vprašanjih na znanstvenoraziskovalnem področju, med drugim tudi glede svetovalne vloge, ki naj bi jo imela v družbi akademija. O tem je oddelek pripravil daljši vprašalnik. Zelo dejaven je bil tudi Forum za medakademijske zadeve, ki nas je redno obveščal o konferencah, delavnicah in drugih srečanjih, na katerih so obravnavali pereča vprašanja s področja trajnost nega razvoja (Znanost in medicina, Znanost in izobraževanje, Mati in otrok, Šolstvo in dr.). Posebno pozornost je MP namenil organizaciji konference na vrhu, ki bo septembra 2002 v Johannesburgu. Udeležil se je bo tudi predstavnik SAZU. Oddelek je imel zelo dejavno vlogo v sodelovanju z Evropsko znanstveno fundacijo (ESF), zlasti z njenimi petimi stalnimi komiteji, in sicer za medicinske vede (EMRQ, vede o okolju (LESC), fizikalne in tehniške vede (PESC), humanist i ko (SCH) ter družboslovne vede (5CSS). Vsa obvestila o njihovem delovanju, strokovna gradiva pomembnih projektov (npr. European Social Survey), razpise programov, kadrovske razpise, vabila na zasedanja komitejev, jedrnih skupin, delovnih teles in skupščine, konference, raziskovalne delavnice, okrogle mize in druga znanstvena srečanja ter poročila o finančnem poslovanju, publikacije in brošure in druge informacije je oddelek posredoval slovenskim predstavnikom v omenjenih telesih in drugim zainteresiranim ustanovam. Sodelovali smo tudi z upravnimi organi fundacije; upravnim odborom in izvršilnim odborom fundacije, s posvetovalno komisijo za raziskave glede evropskih ko operacijski h programov EUROCORES, z ekspertnimi skupinami EUROHORC in evropsko znanstveno konferenco EURESCO,ki nam je redno pošiljala vabila na znanstvene konference. Obveščali so nas tudi o delovanju Komisije za raziskave morja, Komisije za raziskave polarnih krogov, uvedbi novih m uit i - in transd i sc ¡plinarn ih evropskih programov ESF Scientific Forward Look. Pripravili smo nekaj vprašalnikov in fundaciji posredovali potrebne podatke o SAZU. V preteklem letu so se slovenski predstavniki udeležili naslednjih zasedanj fundacije: a kad. Miha Tišler se je 7. 6. v Strasbourgu udeležil sestanka v zvezi s pripravo strateškega načrta EZF, 20. in 21.9, pa zasedanja upravnega odbora, dr. Milena Horvat se je od 19. do 20. 4. v Stockholmu in od 12. do 13.11. v Berlinu udeležila zasedanja stalnega komiteja LESC, akad. Jože Krasovec se je 27, 4. v Rimu udeležil zasedanja stalnega komiteja SCH, akad. Veljko Rus seje 11. 6. v Stockholm vi udeležil 8. srečanja jedrne skupine S CCS, od 18. do 19. 10. pa zasedanja stalnega komiteja SGSS v Strasbourgu. V preteklem letu je SAZU denarno podprla sodelovanje slovenskih raziskovalcev pri naslednjih »a la ca rte« raziskovalnih programih: Onesnaženje podzemnih voda in Kulturne izmenjave v Evropi med 14. in 17. stoletjem. Pri delu za Evropsko znanstveno fundacijo smo sodelovali tudi s Slovensko znanstveno fundacijo. V okviru delovanja Mednarodne zveze akademij sta se akademika Kajetan Gantar in Jože Krašovec od 27.5. do 2.6. udeležila generalne skupščine v Pekinga Mednarodno dejavnost oddelka je dopolnjevalo predvsem znanstvenoraziskovalno sodelovanje z Evropsko komisijo, Unescom, U ni dom, s tujimi raziskovalnimi organizacijami, univerzami, inštituti, forumi in agencijami. Oddelek je prejemal t vid i razpise nagrad, štipendij in priznanj nekaterih fundacij in drugih ustanov, sodeloval s številnimi založbami pri posodabljanju podatkov o SAZU, pripravi gradiva za leksikone, sezname, računalniške baze podatkov in drugo. V letu 2001 je oddelek organiziral 11 predavanj, ki so jih imeli vidni tuji in domači znanstveniki. Med 9 tujimi predavatelji sta bila dva Nobelova nagrajenca in dva dopisna člana SAZU. (Predavanja na SAZU so predstavljena v posebnem poglavju Letopisa,) V preteklem letu je v okviru petletnega programa nadaljevala z delom tudi skupina za spremljanje razvoja znanosti pri ministrstvu za šolstvo, znanost in šport, ki je v treh ekspertnih sklopih delala na naslednjih projektih: analitična obdelava podatkov v letu 2001, dokončanje enotne klasifikacije raziskovalnih področij za Slovenijo in nadaljevanje priprave publikacije Raziskovalna skupnost na Slovenskem v devetdesetih letih dvajsetega stoletja, Predstojnik oddelka je opravljal funkcijo predsednika programskega sveta raziskovalno evalvacijskega programa omenjene skupi ne. Sodeloval pa je tudi pri delu komisije Sklada dona-torjev za podiplomski študij matematike in naravoslovnih ved. Pri svoji dejavnosti je oddelek sodeloval z vsemi drugimi enotami SAZU, posredoval različna sporočila razredom, pripravljal gradivo o mednarodnem sodelovanju za seje izvršilnega odbora in predsedstva ter skupščine. Sodeloval je tudi z Znanstvenoraziskovalnim centrom SAZU ter drugimi znanstvenoraziskovalnimi ustanovami in zavodi, univerzo v I.j ubij a ni in v Mariboru, različnimi fakultetami, ministrstvom za šolstvo, znanost in šport, ministrstvom za zunanje zadeve (zlasti sektorjem za mednarodne odnose v kulturi) ter drugimi političnimi in kulturnimi ustanovami in posamezniki. Branko Stanovnik MEDNARODNA IZMENJAVA RAZISKOVALCEV OBISK TUJIH ZNANSTVENIKOV V SLOVENIJI Avstrijska akademija znanosti Dr. F ran z Lacku er, Komisija za pisane in knjižne spomenike pri Avstrijski akademiji znanosti, je obiskal Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (1.-13.7.). Prof. dr. Rudolf Flotzinger, Komisija za muzikologijo pri Avstrijski akademiji znanosti, je obiskal Muzikološki inštitut ZRC SAZU (24.-26.10.), Madžarska akademija znanosti Dr. Zsolt Jozsef Horvat h, Inštitut za tehniško fiziko in materiale pri Madžarski akademiji znanosti, je obiskal institut »Jožef Štefan« (9.-14. 10.), Poljska akademija znanosti Dr. Maria Marta Mizianty, Inštitut za botaniko pri Poljski akademiji znanosti, je obiskala Oddelek za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani (7.-14.9.). Ruska akademija znanosti Dr, Iskra VasiJjevna Tchourkina, Inštitut za slovanske študije pri Ruski akademiji znanosti, je v Ljubljani obiskala Inštitut za novejšo zgodovino, Inštitut za slovensko izseljcnstvo ZRC SAZU in Arhiv Republike Slovenije (3.-18. 9.). Dr. Leonih Gibianskii, Inštitut za slovanske študije pri Ruski akademiji znanosti, je v I.jubljani obiskal Inštitut za novejšo zgodovino in Arhiv Republike Slovenije (8.-19. 11.). Dr, Nadezhda Ni kol aye v na Stankova in dr. Tatjana Ivanovna Tchepelevskaya, Inštitut za slovanske študije pri Ruski akademiji znanosti, sta obiskali Oddelek za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU (13.-23.12.). Slovaška akademija znanosti Dr. Emil Betak, Inštitut za fiziko pri Slovaški akademiji znanosti, je obiskal Institut »Jožef Štefan« (26.8.-2.9.). Dr. Jožef Jakal, Inštitut za geografijo pri Slovaški akademiji znanosti, je v Postojni obiskal Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU (24.9.-1. 10.). OBISKI SLOVENSKIH ZNANSTVENIKOV V TUJINI Avstrijska akademija znanosti Prof. dr. Mitja Guštin, Oddelek za arheologijo Filozofske fakultete, je na Dunaju obiskal Oddelek za arheologijo Univerze na Dunaju in Komisijo za pred-zgodovino pri Avstrijski akademiji znanosti (8.-11. 3,). Dr. Milivoja Šircelj, Statistični urad Republike Slovenije, se je na Dunaju udeležila okrogle mize v organizaciji Demografskega inštituta na Dunaju (1.6.). Dr. Ivan Klemenčič in dr. Jurij Snoj, Muzi kolo ški inštitut Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, sta se na Dunaju udeležila posveta v organizaciji Komisije za muzikologijo pri Avstrijski akademiji znanosti (10.-13.6.). Prof. dr, Nataša Golob, Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete, je na Dunaju obiskala Oddelek za knjigo in pisavo v srednjem veku pri Avstrijski akademij i znanosti ter Avstrijsko nacionalno knjižnico (I7.-23.6.). V Gradcu pa je obiskala univerzitetno biblioteko (23.9-5. 10.). Akad. Andrej Kranjc, Inštitut za raziskovanje krasa ZR.C SAZU, je na Dunaju obiskal Naravoslovni muzej, Avstrijsko nacionalno knjižnico in Državni arhiv (5.-11.8.). Dr. Mateja Režek, Inštitut za novejšo zgodovino, se je na Dunaju udeležila znanstvene konference v organizaciji Komisije za zgodovino pri Avstrijski akademiji znanosti (28,11.-1,12.). Akademija znanosti Republike Češke Prof, dr. Slovenko Polanc, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, je v Pragi obiskal Inštitut za organsko kemijo in biokemijo pri Akademiji znanosti Republike Češke (13.-16.9.), Madžarska akademija znanosti Dr. M a rje tka Golež Kaučič, Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU, se je v Budimpešti udeležila 7. kongresa Mednarodnega združenja za raziskovanje etnologije in folklore v organizaciji Inštituta za etnologijo pri Madžarski akademiji znanosti in zasedanja Komisije za raziskovanje balad ter obiskala nekaj narodopisnih ustanov (20.-29. 4.). Dr. Marija Klobčar, Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU.se je v Budimpešti udeležila 7. kongresa Mednarodnega združenja za raziskovanje etnologije in folklore v organizaciji Inštituta za etnologijo pri Madžarski akademiji znanosti in obiskala nekaj narodopisnih ustanov (23.-29. 4.). Dr. Monika K rop ej, Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU.se je v Budimpešti udeležila 7. kongresa Mednarodnega združenja za raziskovanje etnologije in folklore v organizaciji Inštituta za etnologijo pri Madžarski akademiji znanosti in obiskala nekaj narodopisnih uslanov (25.-27. 4,). Drago Kunej, Glasben on aro dopisni inštitut ZRC SAZU, se je v Budimpešti udeležil mednarodne konference o arhiviranju, restavriranju in novih metodah snemanja ter obiskal Muzi ko loški inštitul pri Madžarski akademiji znanosti (4.-9.10.). Ruska akademija znanosti Dr. Miha Javornik in Blaž Podlesnik, Oddelek za slovanske jezike in književnost Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, sta se udeležila mednarodne znanstvene konference v organizaciji Inštituta ¿a slovanske študije pri Ruski akademiji znanosti (20.-25,11.). Velika Britanija Britanska akademija Akademik prof. dr. fože Krašovec, Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani, je v Cambridgeu obiskal Fakulteto za orientalistične študije (30. 8.-15, 9.}. Kraljevska družba v Londonu Dr. Aleš Gregorc, Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani, je v okviru programa ESEP obiskal univerzo v Cardiffu in Centralni znanstveni laboratorij v Yorku (4.-24.6.). Dr, Odon Planinšek, Fakulteta za farmacijo Univerze v Ljubljani, je L 10. v okviru programa ESEP začel 5-mesečni študijski obisk na Fakulteti za farmacijo Univerze v Londonu. JUBILEJI V ietu 2001 so praznovali: 95 let redni član Rudi Kyovsky, 85 let redna člana Andrej O. Župančič in Tine Logar, dopisni član Stanislav Hafner, 80 let redni člani Davorin Dolar, Janez Fettich, Dušan Hadži, Franc Jakopin, Vasilij Melik in Alojz Šercelj, izredni član Marijan Zadnikar, dopisni člani Erwin L. Hahn, Rado L. Lenček in Otto Prokop, 75 let redni člani Boris Paternu, Janez Peklenik, Miha Ti šle r in fože Toporišič, izredni član Janez Matičič, dopisni člani Savo Bra los, Ste va il Karam ata in Ki ril Micevski, 70 let redni člani Marjan Kord a š, Janko Kos, Kajetan Kovič in Mitja Zupančič, dopisna člana Milan R. Dimitrijevič in Joseph Milic - Emili, 65 let dopisna člana Juraj Martinovič in Erik Valdemar Stalberg, 60 let redni član Tine Hribar in izredni član Ivan Kreft, 55 let izredni član Ivan Bratko, dopisna člana Henry R. Cooper in Feüx Unger. NAGRADE, ODLIKOVANJA, PRIZNANJA, IZVOLITVE, IMENOVANJA Akademik France Bernikje napredoval v naziv maréchal Mednarodnega reda sv. Fortunata in bil imenovan za člana Strateškega sveta za varnostna vprašanja vlade Republike Slovenije. V letu 2000 je bil izvoljen za senatorja Evropske akademije znanosti in umetnosti za naslednjih pet let. Akademik Janez Bernik je prejel Herderjevo nagrado. Akademik Robert Bi in c je bil izvoljen za pridruženega člana Rimskega kluba, prejel je spominsko medaljo An a toi ij Nikolajevič Podgornij Mednarodne inženirske akademije s sedežem v Moskvi in Zoisovo priznanje za izume in tehnološke dosežke pri izdelavi tekočekristalnih zaščitnih filtrov. V letu 2000 je prejel častni doktorat univerze v Bukarešti. Akademik Ivan Gams je postal častni občan Mestne občine Slovenj Gradec. Akademik Matija Go ga la je bil predsednik organizacijskega odbora 2nd European Hem i p te ra Congress in član organizacijskega odbora XVII. SIEHC Societas Internationalis Entomofaunistica Europae Centralis, Radenci, Akademik Dušan Hadži je bil izvoljen za častnega člana Kemijskega inštituta v Ljubljani, Akademik Drago Jančar je prejel Del ovo nagrado k res ni k. Akademik Janko Kos je prejel Zoisovo nagrado za življenjsko delo. Akademik Andrej Kranjc je postal član World Commission on Protected Areas (WCPA) pri The World Conservation Union (IUCN) in član Slovenske nacionalne komisije za UNESCO. Bil je predavatelj in predstojnik podiplomskega študijskega programa Geografija - krasoslovje na Fakulteti za humanistične študije v Kopru. Izredni član Ivan Kreft je prejel častni naziv gostujoči profesor univerze Shanxi, Kitajska. Imenovan je bil za predsednika nacionalnega odbora za žita pri ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Izredni član Janez Leveč je član International Advisory Board, Chinese Journal of Chemical Engineering v Pekingu, Kitajska, od leta 2000. Akademik Janez Peklenik je bil na skupščini IAS izvoljen za častnega predsednika Inženirske akademije Slovenije. Akademik Mario Pleničar je prejel medaljo Marka Vincenca I.ipolda za življenjsko delo na področju geologije, ki mu jo je podelil Geološki zavod v Ljubljani. Akademik Janko Pleterski je prejel priznanje dr. Franca Petka, ki mu ga je podelila Zveza slovenskih organizacij (ZSO) na avstrijskem Koroškem. Akademik Vel j ko Rus je postal zaslužni profesor Univerze v Ljubljani in postal predstavnik slovenskega družboslovja v Evropski znanstveni fundaciji. Akademik Miha Tišlcr je dobil častni doktorat Univerze v Ljubljani. Izredni član Miha Tomaževič je dobil priznanje za znanstveni doprinos, ki mu ga je ob 25-letnici potresa v Furlaniji podelila Provincia di Udine, Italija. Akademik Ciril Zlobec je prejel veliko nagrado odličnosti in mojstrstva za poezijo, ki jo podeljuje Združenje ekonomistov Dolenjske in Bele krajine. TISKOVNE KONFERENCE 16. januarja Predstavitev skic ne knjige Janeza Vajkarda Valvasorja za topografijo Kranjske, 1688-89. 25. januarja Tiskovna konferenca IV. razreda SAZU; Predstavitev monografske študije o življenju in delu akademika Jovana Hadžija. L marca Tiskovna konferenca o dejavnosti SAZU v letu 2001. 17. aprila Tiskovna konferenca II, razreda SAZU: Razprave II. razreda (Dissertationes) 17,2000, Traditiones, 29/1 in 29/II> 2000. 29. maja SAZU in Narodni muzej sta predstavila zbornik Slovenija in sosednje dežele med antiko in karolinško dobo. Začetki slovenske etnogeneze. 6. septembra Predstavitev Spominske knjige ljubljanske plemiške družbe sv. Dizma. 23. oktobra Predstavitev reprinta zbirke slovenske retorske proze iz obdobja baroka, Roge-rij Ljubljanski: Palmarium empyreum I-II Spremne študije (Fundacija dr. Bruno Breschi). 15. novembra SAZU in ZRC SAZU sta predstavila novi Slovenski pravopis, 20, decembra Tiskovna konfercnca ii. razreda: Taras Kermauner: Čitalniška dramatika, Jože Krašovec s sodelavci; Med izvirnikom in prevodi, Janez Orešnik: Predvidljiv vidik (obUkojskladenjskih dvojnic. predavanja na sazt 30, L. Prof. dr. Inge Jonsson ŠVEDSKA KRALJEVA AKADEMIJA KNJIŽEVNOSTI, ZGODOVINE IN STA-RINOSLOVJA Švedska kraljeva akademija književnosti, zgodovine in starinoslovja velja za drugo najstarejšo nacionalno akademijo na Švedskem, kronološko takoj za Kraljevo akademijo znanosti, ustanovljeno leta 1739. V začetku je akademijo predstavljal manjši krog, zbran okrog kraljice Lovise Ulrike, mlajše sestre Friderika Velikega Pruskega in dame z velikim zanimanjem za umetnosti in znanosti. Toda dejavnost tega kroga je prenehala že po treh letih zaradi poskusa državnega udara, ki so ga izvedli na pobudo kraljice. Tako so se člani ponovno sestali šele leta 1773. Nekaj let po kraljičini smrti je njen sin kralj Gustav iii. po francoskem vzoru ustanovil akademijo za jezike in literaturo z imenom Švedska akademija, ki je od leta 1901 svetovno znana zaradi izbiranja Nobelovih nagrajencev za literaturo. Hkrati je tudi preuredil staro akademijo svoje matere in jo zasnoval po zgledu francoske Académie des inscriptions et des belles-lettrès z dokaj dolgim in nerodnim imenom, ki ga akademija še vedno uporablja. To je bilo leta 1786. Iz različnih razlogov je bila preurejena akademija pooblaščena, da skrbi predvsem za kulturno dediščino, zlasti za prazgodovinske spomenike in ostali ne. Skoraj dve stoletji je v bistvu delovala kot administrativna ustanova, vse do leta 1974, ko so se vezi z državo končno pretrgale. Odtlej je akademija popolnoma neodvisna ustanova humanistične usmeritve v širšem pomenu, Ena njenih osrednjih nalog je, da podpira mednarodne znanstvene stike. Akademija ima dva razreda, v vsakem je lahko največ 30 članov, mlajših od 65 let Ker je članstvo dosmrtno, akademija danes šteje okoli 200 rednih, tujih in dopisnih članov. Rednih akademijskih zasedanj, ki so enkrat mesečno, razen v aprilu, juliju in avgustu, se običajno udeležuje kakih 60 do 70 članov. Akademija ne prejema nobenih državnih subvencij, vse svoje dejavnosti lahko financira iz letnih dividend kar nekaj skladov, ki so ji bili podarjeni. Čeprav številni vsakoletni posveti in različne knjižne izdaje, vključno z arheološko revijo, bremenijo akademijski proračun, lahko dolgoročno financira tudi nekatere raziskovalne projekte. Omeniti je treba dva, ki sta z mednarodnega stališča še posebej zanimiva: Registracija in identifikacija srednjeveških pergamentnih rokopisov v Nacionalnem arhivu in Korespondenca Axela Oxenstierna. Projekta potekata že vrsto let, a zaradi razi ičn ih razlogov še nista končana, danes pa zanju ne bi bilo mogoče dobiti državne podpore. In nazadnje: akademijski proračun vsebuje sredstva za predavanja gostujočih profesorjev na univerzah in v drugih znanstvenih ustanovah. Akademija je sklenila več sporazumov s tujimi akademijami kot drugačno obliko podpore mednarodni mobilnosti znanstvenikov na teh področjih. Zadnjo od lakih pogodb o izmenjavi smo podpisali 31. 1. v Ljubljani s SAZU v upanju na plodno sodelovanje. 31. 1. Dr. Ulf Erik Hagberg HALŠTATSKI BRONASTI PREDMETI NA ŠVEDSKEM Predavatelj je z diapozitivi predstavil svoje najpomembnejše odkritje, Pri posestvu Froslunda na polotoku Kal lan d na zahodnem Švedskem je leta 1986 skupaj s sodelavci izkopal eno največjih zakladnih najdb nordijske bronaste dobe: 16 tankih bronastih Ščitov vrste herzsprung s premerom okrog 0,50 m. Nanje so naleteli pri oranju leta 1985. Terenska raziskava je dokazala, da so jih hkrati potopili v zalivu jezera Vanem na mestu, ki je bilo od obale oddaljeno 40 m. Zelo verjetno gre za kultno daritev jz časa okrog 700 pr. n. š. V bližini so odkrili ludi več drevakov. Enega od njih je mogoče datirati v pozno bronasto dobo. Ščiti so okrašeni z iztolčenimi koncentričnimi rebri in vrstami bunčic med njimi. Ročaji so premajhni, da bi šla vanje roka odraslega moškega. Tudi tanka ploče- vina, iz katere so narejeni, kaže na to, da ne gre za orožje, ampak za kultne predmete, s katerimi so morda povzročali trušč in ropot. Na Švedskem je bil najden samo še en ščit iste vrste, in sicer v barju pri kraju Nackhalle. Okrašen je z vodnimi pticami. Preostali znani ščiti vrste herzsprung pa izvirajo pretežno iz Danske in Irske. 28.2. A kad. Matija Horvat AKUTNI MIOKARDN1 INFARKT Akutni miokardni infarkt je eden od najpogostejših vzrokov smrti v našem okolju. Mislimo, da v Sloveniji letno umre zaradi le bolezni najmanj 2000-3000 oseb. Vzrok je največkrat zamašitev koronarne arterije s krvnim strdkom. Potrebni sta čim hitrejša diagnoza in takojšnja odstranitev zapore v žili, ki prehranjuje srčno mišico. Prikazujemo vso verigo potrebnih postopkov pri bolniku od trenutka,ko začuti značilno bolečino v prsih, do sprejema v bolnišnico in odprtja arterije. Uspehi zdravljenja so tem boljši, čim krajši je čas, ki je potreben za vse te postopke. Glavni zapleti akutnega miokardnega infarkti so: motnje srčnega ritma z nenadnim zastojem srca, razpok prizadete srčne stene, šok zaradi obsežne okvare srčne mišice. Pri postavljanju diagnoze je najpomembnejša klinična slika, to sta ocena prsne bolečine in e I ekt roka rdi o g ram. Vsi ostali diagnostični postopki zamudijo in so za zgodnjo diagnozo le malo pomembni. Dve uri po začetku bolečine se pojavijo v krvi znaki nekroze srčne mišice. Bolnik mora čimprej vzeti aspirin, ki ima precejšnjo sposobnost raztapljanja krvnega strdka. Po ugotovitvi srčnega infarkta pri večini bolnikov z značilnim elcktrokardiogramom uporabimo enega od načinov raztapljanja in odstranjevanja krvnih strdkov in zapore v arteriji. Od 1882 do 1997 smo v ta namen uporabljali Fibrinolitična zdravila (streptokinazo in tkivni aktivator plazminogena), od 1997 dalje pa vse bolj takojšnje slikanje koronarnega žilja (koronarografijo), predrtje krvnega strdka in razširitev zožitve prizadete arterije. Tak način je mnogo učinkovitejši, posebej pri zdravljenju hudo prizadetih bolnikov, poleg tega pa je povezan z manjšo kasnejšo obolevnostjo, invalidnostjo in manjšimi stroški. Trenutno je tak poseg možen samo v ljubljanskem kliničnem centru. Pri obsežni okvari srčne mišice bolniku pomagamo z »asistiranim krvnim obtokom«, to je z balonom v aorti, ki se napihuje in sprošča sinhronizirano z elektrokardiogramom. Na ta način izboljšuje pretok skozi koronarne arterije in hkrati zmanjšuje odpor proti iztisu krvi iz levega prekata. Motnje ritma zdravimo na električni način - počasno bitje s srčnim spodbujevalcem, prekatno migetanje in prekatne tahikardije pa odstranjujemo z elektro šokom, Nekatere okvare srca, ki nastanejo zaradi razpoka srčne mišice, lahko popravimo samo z operacijo: z zamenjavo zaklopke in kritjem predrtega prekatnega preti na. V zadnjih letih smo dosegli uspehe tudi pri bolnikih, ki bi bili še nedavno izgubljeni: takojšnje odpiranje zaprte arterije na mehanični način je rešilo marsikaterega bolnika, pri katerem se je zaradi obsežne okvare srčne mišice razvil šok. Prikazujemo tudi novejša zdravila, ki preprečujejo prekomerno strjevanje krvi, in uporabo žilnih opornic, ki zagotavljajo odprtost koronarne arterije. 18.4. Prof. dr. Peter Štih SOLKAN IN GORICA OB PRVI OMEMBI PRED TISOČ LETI 28. 4. 1001 je v Ravenni cesar Oton 111. izstavil listino, s katero je podelil oglejskemu patriarhu Johannesu polovico kaštela, ki se mu pravi Solkan, in polovico vasi, ki se v jeziku Slovanov imenuje Gorica, ter polovico ozemlja med Sočo, Vipavo, Vrlovinskim potokom in Trnovsko planoto. S to listino se v zgodovinskih virih prvič omenjata Solkan in Gorica. Pol leta kasneje, 27. 10, 1001, je isti cesar v Pavi j i podelil Še drugo polovico Solkana in Gorice in njima pripadajočega ozemlja. Prejemnik te druge listine je bil furlanski grof VVerihen. Listini sta izjemnega pomena za starejšo slovensko zgodovino, saj se z njima prostor ob srednji Soči in v spodnji Vipavski dolini prvič omenja v pisanih virih, prvič pa se v jasnejših konturah kaže tudi življenje v njem. Zaradi oznake Gorice kot vasi, ki se tako imenuje v jeziku Slovanov, sta listini, še zlasti pa prva z navedeno omembo, ki je tudi drugače vsebinsko bistveno bogatejša in tudi pomembnejša od druge, že dolgo poznani slovenski strokovni in drugi zainteresirani javnosti. Toda njun pomen ni samo v tem, da je z njima tako jasno dokumentirana poselitev slovansko govorečih prednikov današnjih Slovencev na začetku drugega tisočletja ob Soči, ampak je listina za oglejskega patriarha tudi velikega pomena za zgodovino oglejske cerkve in Furlanije nasploh; nenazadnje je s podelitvijo vseh tistih vasi, ki so nastale v Furlaniji po prenehanju madžarskih vpadov v drugi polovici 10. stoletja oglejski cerkvi, najbolj eksplicitno omenjena velika obnova Furlanije po koncu nomadskih pustošenj, ki je v pokrajino pripeljala tudi številne slovanske koloniste in kalerih sledovi so se do danes ohranili v furlanski toponomastiki. V predavanju sta bili listini analizirani s formalne (diplomatične) in vsebinske plati, pri čemer je bil prvi del namenjen vprašanjem, kot so: izročilo listin, njun zunanji videz (pečat) in notranja struktura, diplomatične posebnosti, diktat listin; drugi del pa je obravnaval vprašanje obsega podeljenega teritorija, njegovo strateško-pro met no pomembnost, gospodarsko in etnično strukturo, način njegove delitve, madžarske vpade in sledečo obnovo Furlanije ter vlogo slovanskih kolonistov v njej. Zainteresirani bralec se z vsemi navedenimi vprašanji lahko seznani v monografiji Petra Stiha Vilki quae lingua Sdavorum vacatur Goriza, Študija o dveh listinah cesarja Otona III, iz leta 1001 za oglejskega patriarha Johannesa in furlanskega grofa We ri hen a (DD. O. III 402 in 412), Nova Gorica 1999,192 str. 19.4. Prof. dr, Helmut Rumpler, dopisni član SAZU O NOVOSTIH V RAZISKOVANJU ZGODOVINE PARLAMENTARIZMA V HABSBURŠKI MONARHIJI 1848-1918 Prof. dr. Helmut Rumpler z univerze v Celovcu, urednik in soavtor nove knjige v dveh zvezkih, naslovljene Ustava in parlamentarizem, ki je VII, del velike zgodovine Habsburška monarhija 1848-1918, v izdaji Avstrijske akademije znanosti na Dunaju, bo govoril o vprašanjih centralnih predstavniških teles Avstrije. Gre za centralno temo avstrijske zgodovine, za prizadevanj a najti ustrezno rešitev ustavnega problema velike mnogonarodne, torej tudi slovenske države. »Drzen podvig je znanstvena obdelava te zgodovine, ki je zgodovina nekega eksperimenta,« meni profesor Rumpler v svojem uredniškem uvodu. 17.5. Prof. dr. Karl - Alexander Miiller, Nobelov nagrajenec in dopisni clan SAZU PETNAJST LET PO ODKRITJU SUPERPREVODNOSTIV KU PR ATI H Leta 1986 je predavatelj skupaj z Georgom Bed no rz cm odkril novo vrsto pl a s tov i ti h dopiranih bakrovih oksidov, ki jih zdaj imenujemo visokotemper-a turn i superprevodniki. V teh spojinah so dosežene že zelo visoke temperature superprevodnosti do 163 K (ali - 110° C). Ker so spojine superprevodne krepko nad vreliščem tekočega dušika, so uporabne za zelo različne namene in aplikacije se hitro razvijajo tako v energetiki kot v majhnih elektronskih napravah, Koncepti, ki so bili vodilo k prvotnemu odkritju teh materialov, so bili nedavno eksperimentalno in teoretično potrjeni. Nekaj primerov je bilo prikazanih v predavanju. Po mnenju predavatelja je mikroskopska osnova za pojav elektronska degeneracija, tako imenovani Jahn-Tellerjev efekt. Kot rešitev problema superprevodnosti v ku prati h je bil posebej izpostavljen nov teoretični model, t, i. mezoskopski Jahn-Tellerjev efekt, ki sta ga razvila slovenska raziskovalca profesor dr. Dragan Mihailovič in dr. Viktor Ka banov z Instituta »Jožef Štefan«. 11.6. Prof, HvangJielos A. Moulsopoulos PLATON, USTANOVITELJ GLASBENE PSIHOLOGIJE Od Države do Zakonov izraža Platon svojo skrb za izobraževanje z glasbo. Na tem področju je vsekakor zaoral ledino s svojim očitnim vztrajanjem pri nauku Dam Cula iz Oe (Država, IV 424c). Bistvo Damonovega nauka je domneva, da se starodavna pravila in zakonitosti glasbe ujemajo s sočasnim trajanjem političnih sistemov, katerih izraz so. Vsaka najmanjša sprememba na tem področju neizogibno vpliva na samo delovanje teh sistemov. Iz te domneve izhajajo tudi določene posledice, med katerimi je najpomembnejša ta, da ima »slaba« glasba enako moč kot »dobra«, ki ne vpliva samo na duševnost državljana, pač pa tudi na stanje njegovega duha in v širšem smislu na njegovo državljansko obnašanje. To pomeni, da sta glasba in človeška duša tesno povezani. Treba je samo bežno preleteti Fileba, Titnaja in Zakone, da ugotovimo, da je pri Platonu princip gibanja tisti, ki zagotavlja to povezanost (Zakoni, VII 79Oc). Zanj so govor, ritem in melos tri prvine, ki ustvarjajo »sprejemljivo glasbo«, Zato odkrito obžaluje njihovo poznejšo razdruževanje zaradi razvoja visoko dovršenih glasbenih tehnik, ki delujejo popolnoma neodvisno od govora in so spodkopale vse klasične oblike (Država III 394b; Zakoni, III, 700a in nad.). Že v Državi zasledimo predlog o nujnosti združitve koncepta »duše« in »harmonije«, ki se nato ponovi še v Timaju, in sicer na kozmični ravni, ki nato preide na absolutno raven (Timajos 35a in nad.). Posebna oblika giba - glasbeni gib - je posrednik med gibom in mirovanjem. Harmonični zvoki dosežejo telo v različnih trenutkih glede na njihovo različno hitrost. Kakorkoli že, ko dosežejo telo, se njihova hitrost zmanjša, kar jim omogoča, da se ponovno zlijejo potem, ko so zapolnili ustrezne telesne dele, kjer imajo sedež hgistikon, thymoeides in epithjmetikdn (Timajos 67a; SO ab). Timajos vztraja pri harmoniji, povzdignjeni na raven ravnovesja med različnimi deli telesa in duše. Psihologija v Državi je povsem teoretične narave. Psihologija v Timaju pa je hkrati normalna in patološka {Timajos S7e - 88c). Enako je v Zakonih (Vil 79le), kjer je glasbeni gib terapevtski princip. Tukaj Platon, pod močnim vplivom Hipokratove medicine, obravnava pomen ohranjanja in - če je to potrebno - obnavljanja odnosov ravnovesja med posameznimi deli človekove entitete. Značilnosti glasbenega giba bodo tako pomagale v primerih telesne hipertrofije {Timajos S9a), kar pomeni, da omenjenih metod ne morejo izvajati otroci, ki še niso dosegli samozavedanja, pa tudi »obsedenci« ne, ki so samozavedanje Že utrdili, V Timaju (88e) in Zakonih (VII, 790c) se omenjena metoda uporablja v smislu ritmičnih pozibavajočih gibov (aioresis). Gibe rok običajno spremljajo uspavanke, s katerimi matere uspavajo svoje otroke, tako kot čarovne besede začarajo poblaznele bakhantke.Po Platonovem mnenju ima glasba pomirjujoč učinek. Pomembnosti tega ne moremo enostavno prezreti, kajti to je osnova celotne Platonove teorije o glasbeni in plesni vzgoji. Princip glasbenega giba je sam na sebi posredovanje, ki zagotavlja kontinuiteta med bistvom in pravim pomenom manifestacije človeškega bitja. 20. 6. Prof. dr. Alan R. Katritzky, dopisni član SAZU DOGODIVŠČINE NA PODROČJU KEMIJE Predavanje je predstavilo vtise s potovanja po poti sinteze knjižnic organskih spojin s kombinat orno sintezo. Teme vključujejo definicije o mejah posameznih knjižnic spojin in razpravo o potrebnih povezavah, V predavanju so bile obravnavane sintetizirane knjižnice a primarnih a min i h, substituí ranih fenolih, triazolih.piridinih, pirimidinih,2-piridonih in benzotiazofenih. 29. S. Prof. dr. jean - M ari e Lehn, Nobelov nagrajenec PERSPEKTIVE NA PODOROCJU S U P R A MOLEKUL A RNE KEMIJE: OD RAZPOZNAVANJA DO SAMOORGAN1ZIRANJA MOLEKUL Spoznavanje molekul med seboj, tj. kako receptorska molekula selektivno spozna in veže substrat, igra temeljno vlogo pri bioloških procesih. Dolgoletne raziskave na tem področju so privedle do novega poimenovanja, do »supramo-lekularne kemije«. V bistvu gre za nastajanje kompleksnih enot z asociacijo dveh ali več kemijskih pod enot na temelju intramolekularnih sil. Nasprotno temu je področje molekularne kemije, kjer gre za povezovanje atomov v organske molekule s kovale nt ni mi vezmi. Načrtovanje in sinteze m akropoli ciklični h kompleksirajočih spojin so vodile do možnosti selektivne vezave enega ali več molekularnih substratov, do molekularnih receptorjev in koreceptorjev. Razširitev tovrstnih raziskav je pripeljala do supramolekularne katalize, do kokatalize in encimskih modelov, do načrtovanja in izvedbe selektivnih nosilcev pri transportu anionov, kationov in molekul. Na področju samosestavljanja in samoorganiziranja so potekale raziskave na sistemih, ki so vodili do samodejnega sestavljanja sestavin, organskih in anorganskih, ali do polimolekularnih skupkov. S tem se je odprlo tudi področje ke-mionike, tj. molekularne fotonike in elektronike, nelinearnih optičnih lastnosti, do postopkov prenosa energije in elektronov, pretvarjanja svetlobe, nastanka in procesiranja optičnih,elektronskih in ionskih kemičnih signalov. Na področju bioorganske kemije in bioloških aplikacij so bili pripravljeni modeli bioloških receptorjev, encimov in bioloških transportnih procesov, heli-kalnih kompleksov in vektorjev za prenos umetnih genov. 12.9. Prof. dr. Anthony S. Legon, HRS JE VODIKOVA VEZ EDINSTVENA? DOKAZI ZA OBSTOJ HALOGENSKE VEZI Mikrovalovna spektroskopija omogoča zelo natančno določanje geometrijskih parametrov molekul in molekulskih kompleksov v plinski fazi (do ±0.0002 A) in nekaterih drugih lastnosti. V kombinaciji s tehniko nadzvočno ekspandira-n i h plinskih curkov je možno določati tudi karakteristike molekulskih kompleksov, ki se tvorijo pred samo kemijsko reakcijo, Avtor je prikazal lastnosti kompleksov med Lewisovimi bazami in dihalogenskimi molekulami (ki v klasičnih razmerah burno reagirajo) ter jih primerjal z lastnostmi sorodnih kompleksov preko vodikove vezi. 17.9. Dr. Siegfried Hecker JEDRSKA NEVARNOST V NOVEM TISOČLETJU Konec hladne vojne in razpad Sovjetske zveze še zdaleč ne pomenita tudi konec nevarnosti, ki preti svetu zaradi nakopičenega jedrskega orožja, temveč se je jedrska nevarnost po avtorjevi oceni celo znatno povečala. Avtor je govoril o nevarnosti, ki preti svetu po razpadu nekdanje Sovjetske zveze v luči težavnega prehoda v tržno ekonomijo. Pri tem se je osredotočil na potencialno nevarnost, ki grozi zaradi morebitne kraje jedrskega orožja oziroma kraje tehnologije, povezane z jedrskim orožjem. Govoril je tudi o medvladnih programih, s katerimi zahodne sile s sodelovanjem sedanje ruske vlade skušajo blažiti jedrsko nevarnost, in o problemih,s katerimi se pri tem srečujejo. biblioteka sazu Biblioteka SAZU, tretja največja knjižnica v državi, se ob zaključku leta lahko spet pohvali z delovnimi uspehi. Sodobno opremljeni uporabniki nase knjižnice imajo možnost, da pridejo do statističnih podatkov o delu knjižnice preko domače strani na http: / /www.sazu, s i/b ibl i oteka_sazu .htm L Inventarizirali in strokovno obdelali smo več kot 7,600 enot knjižničnega gradiva. 2. Naš prispevek v vzajemno bazo podatkov COBIB je zasedel visoko tretje mesto med 251 sodelujočimi knjižnicami. 3. Še bolj smo izpopolnili racionalno, enotno in sprotno vodenje bibliografij - za nekatere člane SAZU, za vse raziskovalce ZRC SAZU in za vse nove publikacije SAZU in ZRC SAZU. A. Naš lokalni geslovnik, ki je že dobil zelo visoko strokovno oceno, smo še izpopolnjeval L 5. Končno se nam je povečala tudi izposoja, kar je pri tako specifičnem gradivu res težko doseči. 6. Pomagali sino mnogim neznancem pri iskanju informacij o Sloveniji, o naših naravnih in kulturnih znamenitostih, o naših običajih. 7. Že enajsto leto t aktivnim sodelovanjem pri vzajemnem katalogu v sistemu COBISS, kar je najpomembnejše področje našega dela, pomagamo raziskovalcem, znanstvenikom in drugim bralcem pri iskanju informacij o našem pretežno tujejezičnem gradivu z vseh področij znanosti in umetnosti. Gradivo je po vseh pravilih stroke katalogizirano, klasificirano in indeksirano (opremljeno s slovenskimi in angleškimi deskriptorji). S. Še naprej ostaja značilnost Biblioteke SAZU zamenjava publikacij. Z razpošiljanjem akademijskih publikacij v zamenjavo 1.531 ustanovam po vsem svetu Biblioteka presega slovenske okvire in se tudi tako aktivno vključuje v mednarodni znanstvenoraziskovalni prostor. 9. Biblioteka SAZU opravlja centralizirano vsa knjižničarska dela za SAZU in Znanstvenoraziskovalni center SAZU, obenem pa je tudi tehnični izvajalec akademijske založbe. 10. Delo smo predstavili več domačim in tujim gostom, tako posameznim bibliotekarskim strokovnjakom, znanstvenikom in raziskovalcem kot tudi skupini študentov, ki se učijo slovenščine na fakulteti v Hamburgu. 11. Tudi v letu 2001 smo se delavci Biblioteke ves čas izobraževali in akt ivno sodelovali na delovnih sestankih in strokovnih posvetovanjih. AKCESIJA Prirastek knjižničnega fonda je razviden iz naslednje tabele: Zamenjava Darila Nakup Obvezni Skupaj izvodi Knjige, letniki revij 3,372 1.821 1.364 933 7.490 Rokopisne zapuščine 0 0 0 0 0 Mikrofilmi 0 0 0 0 0 Geografske karte 0 10 0 0 10 Fotografije, reprodukcije 0 46 0 0 46 Plošče, (video)kasete 1 38 2 8 49 CD-ROM-i 2 2 8 0 12 Skupaj 3.375 1.917 1.374 941 7.607 Biblioteki SAZU so podarili več dragocenih knjig akademiki France Bernik, Kajetan Gantar, Jože Maček in Janez Stanonik ter dr, Marjan Dolgan, dr. Andrej Pleterski, dr. Marija Stanonik, Marija Brezigar, Martin Grum, Miloš Likar, Lela B. Njatin, Pavla Plavc in Drago Samec. DVOJNICE Tudi v preteklem letu smo redno sproti izločali dvojnice, vendar se jih je nabralo premalo (147 enot),da bi pripravili posebne sezname dvojnic knjig in revij, ki bi jih ponudili v zamenjavo. CELOTNI KNJIŽNIČNI FOND Ob koncu leta 2001 je imela Biblioteka SAZU inventariziranih: knjig in letnikov revij 450.634 rokopisnih zapuščin 116 mikrofilmov 791 geog rafsldhkart 3,751 fotografij in reprodukci 9.424 plošč in (video)kaset 658 CD-ROM-ov 143 Skupaj 465.517 KATALOGI IN BAZE PODATKOV Lastna baza podatkov obstaja v obliki tnventarnih knjig, signal urnega kataloga (numcrus currens) ter klasičnih lis t kovnih kartotek za matični abecedno-imenski katalog, čitalniški abccednoimenski katalog, sistematski katalog (klasifikacija po UDK), katalog razpošiljanja publikacij in katalog prejemanja publikacij. Biblioteka S AZU je tudi v letu 2001 dopolnjevala več internih računalniških baz podatkov, in sicer: baze podatkov o publikacijah S AZU (kumulativna bibliografija publikacij S AZU za leta 1981-1990; letne bibliografije; razpoložljive in razprodane publikacije oz. katalog) in baze podatkov o naslovnikih, ki jim Biblioteka pošilja akademijske publikacije v zamenjavo (inozemstvo: 1,416 naslovnikov, Slovenija; 115 naslovnikov), v dar (institucije: 147 naslovnikov; člani S AZU: 95 naslovnikov), v recenzijo (59 naslovnikov, od tega 48 tujih) in bazo podatkov o naslovnikih, ki jim je Biblioteka prenehala pošiljati akademijske publikacije (arhiv: 422 naslovnikov). Interne računalniške baze podatkov o naslovnikih so izdelane še s programom STEVE na računalnikih ATARI, večina ostalih pa že s programsko opremo za okolje Windows na močnejših osebnih računalnikih. Posebej smo ponosni na rezultat, ki smo ga dosegli pri sodelovanju v kooperativnem online bibliografskem sistemu COBISS. V vzajemno bazo podatkov COB1B smo v letu 2001 prispevali - takoj za Narodno in univerzitetno knjižnico in Osrednjo humanistično knjižnico na Filozofski fakulteti - največ zapisov, kar je razvidno iz pri ras ta zapisov. Statistiko prirasta zapisov vodi IZUM (Institut informacijskih znanosti, Maribor) za 251 knjižnic, ki sodelujejo v sistemu vzajemne katalogizacije. Podrobni podatki za lokalno bazo so: Ob koncu leta 2001 je imela Biblioteka v lokalni bazi skupaj že 94.7S9 zapisov, od teh je bilo izvirnih, formalno in vsebinsko obdelanih zapisov 71.450, prevzetih in za lokalno bazo še formalno in vsebinsko dodelanih pa 23.339 zapisov. V letu 2001 je bilo vnesenih 8.963 zapisov; od tega je bilo izvirnih, formalno in vsebinsko obdelanih 6,493, prevzetih in za lokalno bazo še formalno in vsebinsko dodelanih pa 2.470 zapisov. Precej manjši vnos kot lansko leto je posledica pogostih komunikacijskih težav in odklopov, ki so onemogočali tekoče delo, Strokovna komisija za vsebinsko obdelavo pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije nam je vrnila obsežen lokalni geslovnik z zelo dobro oceno. Pripombe, ki so jih v oceni navedli, smo upoštevali in zato v letu 2001 ponovno pregledali in redigirali kar 6,302 zapisa. ZAMENJAVA Zamenjava akademijskih publikacij je še vedno naše najobširnejše in najaktivnejše delovno področje. Med letom smo redno poslovanje prekinili z enim slovenskim in 64 inozemskimi naslovniki, nove stike pa smo navezali z dvema slovenskima in 35 inozemskimi naslovniki, V dogovoru z Znanstvenoraziskovalnim centrom SAZU smo v letu 2001 ponovno racionalizirali pošiljanje posameznih publikacij, potem ko smo preverili poslovanje z vsemi zamenskimi naslovniki. Ob koncu leta je bila menjalna mreža Biblioteke SAZU razširjena na 81 držav sveta s 1.531 naslovniki (115 v Sloveniji in 1.416 v inozemstvu). Celotni seznam naslovnikov, ki vsebuje tudi vse spremembe naslovov od leta 1987 naprej ter evidenco poslanih pošiljk od leta 1990 naprej, ima Biblioteka SAZU na računalniških datotekah. RECENZIJA Akademijske publikacije pošiljamo v oceno 59 naslovnikom, večinoma v inozemstvo (48). Recenzenti nam pogosto pošljejo tiskan izvod tehtnih objavljenih ocen, kijih hranimo kot dragocena priznanja objavljenim publikacijam. RAZPOŠILJANJE PUBLIKACIJ IN INFORMACIJSKIH BILTENOV Razpošiljali smo akademijske publikacije, publikacije, ki jih je SAZU izdala v sozaložništvu z ZRC SAZU in drugimi založbami ali prejela kot dediščino nekaterih ustanov, in informacijske biltene Biblioteke SAZU; Publikacije: v zamenjavo - tujina 4.874 v zamenjavo - Slovenija 400 v dar 11.345 v prodajo 369 skupaj 16.988 Informacijski bilteni: v dar 150 skupaj 150 Vsega skupaj: 17.138 Naklado informacijskih biltenov Biblioteke SAZU smo zaradi varčevanja pri tiskanju in razpošiljanju omejili na minimum. Javnosti pa smo vseeno omogočili vpogled v naše delo in biltene, saj imamo sedaj elektronsko inačico na domači strani SAZU. IZPOSOJANJE Knjižnični fond je vsakomur dostopen, posebnih omejitev ni bilo, 2al pa je bilo zaradi pomanjkanja skladiščnega prostora tudi v letu 2001 izposojanje zelo oteženo. Ker je dobil ZRC SAZU skladiščne prostore v Planini, je več inštitutov tja preselilo manj frekventni knjižnični fond. Kot dober skrbnik za celotni knjižnični fond in z njim povezano izposojo ga je višji bibliotekar Drago Samec v večdnevnih delovnih akcijah kar sam uredil. V čitalnici je bralcem po prostem pristopu na voljo približno 500 revij. Upo- rahljajo lahko enciklopedije, atlase in slovarje, Ker ima čitalnica terminalske priključke, lahko tudi sami iščejo informacije po vzajemni bazi (COBISS/OPAC). S pomočjo naših informatorjev pridejo uporabniki tudi do več tujih baz podatkov, dosegljivih preko interne ta. V letu 2001 se je izposoja končno Je nekoliko povečala, K temu je prav gotovo pripomoglo tudi dislocirano, a sedaj po sistemu numerus currens urejeno skladišče manj frekventnega fonda inštitutskih knjižnic v Planini. Tako je Biblioteka iz svojega in inštitutskih fondov v letu 2001 izposojala 4.567 uporabnikom (4.432 posameznikom in 135 kolektivnim članom). Ti so Biblioteko obiskali 9.253-krat (5.867-krat za izposojo v čitalnici, 3.386-krat za izposojo na dom). Število izposojenih zvezkov v preteklem letu; v čitalnici 17.213 na dom 5.919 inštitutskim bibliotekam 7.828 medbibliotečno v Slovenijo 439 (97 bibliotekam) medbibliotečno v inozemstvo 57 (8 bibliotekam) Skupaj 31.456 INFORMACIJE Biblioteka SAZU je poskrbela, da je uporabnikom posredovala strokovne informacije (ustne, telefonske, pisne, tiskane) v najkrajšem možnem času in čim popolneje. V letu 2001 je izdala tiskane informacijske biltene, in sicer: 1. Marija Fabjančič: Biblioteka. Kratko poročilo o delu v letu 2000. - Ljubljana 2001.14 f. 30. cm. 2. Seznam prejetih knjig 2001. - Ljubljana 2001.12 zv, (392 str.) 30 cm. (Odgovorna urednica Marija Fabjančič, urednica Ana Z a dni kar.) 3. Katalog publikacij Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Januar 2001. - Ljubljana 2001. 55 str, 21 x 30 cm. (Odgovorna urednica Marija Fabjančič.) Biblioteka je pripravila tudi bibliografijo Publikacije Slovenske akademije znanosti in umetnosti v letu 2000 za Letopis SAZU, 51. knjiga za leto 2000. MUZEJSKA ZBIRKA SAZU SAZU hrani več sicer že popisanih zapuščin, ki so urejene po pravilih bibliotekarske stroke. Med njimi je tri uredila bibliotekarska svetovalka Ana Koblar - Horetzky (1: Zapuščina Ivana Jagra, ki obsega knjižnico, biografsko gradivo ter gradivo muzejske zbirke, 2: Korespondenca Frana Ramovša, 3: Zapuščina Koste Strajniča), po eno pa višja bibliotekarka Majda Capuder (Zapuščina Janka Lavrina), bibliotekarka V las ta Žigon (Zapuščina Ivana Regna) in bibliotekarka specialistka Marija Fabjančič (Zapuščina Alfonza Paulina). Poleg teh zapuščin, ki vsaka zase predstavlja zaključeno zbirko, hrani SAZU tudi več umetniških del, ki so večinoma v funkciji dekoracije prostorov. Ves ta fond predstavlja pomemben del slovenske kulturne dediščine in ga je kot takega že iz varnostnega vidika potrebno ustrezno dokumentirati, del gradiva pa kasneje tudi prezentirati. V letu 2000 je bilo inventariziranih vseh 195 že evidentiranih predmetov (slike, kipi, predmeti muzejske vrednosti), evidentiranih in inventariziranih pa tudi 171 negativov s pripadajočimi fotografijami. Kot dopolnilo k ustrezni muzejski dokumentaciji zbirke pa smo v letu 2001 začeli ustvarjati tudi diateko. Začeli smo s podrobno fotografsko dokumentacijo zbirke ukio-e grafike iz zapuščine Janeza Jagra, ki po svojem obsegu in kakovosti sodi med najpomembnejše tovrstne zbirke v srednji Evropi in kot taka zasluži ustrezno strokovno obdelavo. BIBLIOGRAFIJE Kreiranje in redakcija bibliografskih zapisov v sistem COBISS sta se tudi v letu 2001 pospešeno nadaljevala. Dobre izkušnje, ki smo si jih pridobili v preteklih letih, so nam pomagale, da smo lahko v sistem COBISS vnašali tudi bibliografije nekaterih članov SAZU ter bibliografijo publikacij SAZU in ZRC SAZU. Enotno vodenje bibliografij - za člane SAZU, raziskovalce ZRC SAZU in publikacije SAZU in ZRC SAZU - se je izkazalo za smiselno in je deležno mnogih pohval. V letu 2001 je Biblioteka SAZU prispevala v sistem COBISS: kreiramh je bilo 3.980, prevzetih 962, redigiranih pa še 618 zapisov. Vseh teh 5.560 zapisov je bilo izpolnjenih v skladu z normativi, Id jih predpisujejo vedno bolj zahtevna in podrobna bibliotekarska pravila. Ker je v sistemu COBISS ažurno evidentirana tudi vsa publikacijska dejavnost SAZU in ZRC SAZU, je v Letopisu SAZU za leto 2001 poglavje z naslovom Publikacije Slovenske akademije znanosti in umetnosti v letu 2001 skrajšano tako, da so v popisu samo osnovni podatki o publikacijah, ki jih je izdala SAZU sama ali pa v koprodukciji z ZRC SAZU ali drugimi založniki. Ta oblika seje izkazala za smiselno že v Letopisu SAZU za leto 2000. OSEBJE, IZOBRAŽEVANJE IN OPREMLJENOST Omembe vreden podatek za leto 2001 za 21-članski kolektiv Biblioteke SAZU, od katerih ima 12 članov visoko izobrazbo, je priznanje, ki ga je izdala Komisija za priznavanje kvalifikacij bibliotekarske stroke v NUK-u bibliotekarki Bredi Pajsar, ko ji je na podlagi opravljenega dela dodelila strokovni naziv višji bibliotekar, Znanje, pridobljeno na tečajih, ki so del stalnega izobraževanja, in prizadevnost celotnega kolektiva sta nam omogočila, da smo kljub težavam, ki jih je sicer povzročalo več krajših bolezenskih dopustov, svoje delo opravili - in to celo zelo dobro, kar se najbolje kaže v številu in kakovosti zapisov, ki smo jih kreirali in redigirali v vzajemni bazi podatkov COB1B. Marija Fabjančič, Helena Verbinc, Ana Zadnikar, Romana Bernik - Gostič, Mojca Uran in A na m arij a Valantič so se na bibliotekarskem področju aktivno udeleževale sej delovnih skupin, komisij in odborov, katerih članice so (delovne skupine pri IZUM-u, Komisija za priznavanje kvalifikacij bibliotekarske stroke, Komisija za stvarno obdelavo. Komisija za abecednoimenski katalog, Izvršni odbor Društva bibliotekarjev Ljubljana). V letu 2001 smo dobili pet novih računalnikov, tri laserske tiskalnike in fotokopirni stroj. Delo bi bilo zato lahko precej olajšano in posodobljeno, če se ne bi pojavil nov problem - večkratne težave s komunikacijami ali celo odklopi iz omrežja, kar pri našem načinu dela z živo bazo (online vnosi in preverjanja) pomeni popoln zastoj. BIBLIOGRAFIJA BIBLIOTEKARJEV BIBLIOTEKE SAZU Marija Fabjančič Biblioteka. Kratko poročilo o delu v letu 2000. - Ljubljana, Biblioteka SAZU. 2001, 14 t". Biblioteka SAZU. (Poročilo o delu v letu 2000).. - Letopis SAZU, 51(2000), 2001, 159-165. Publikacije Slovenske akademije znanosti in umetnosti v letu 2000. - Letopis SAZU, 51(2000),2001, 169-171. Seznam prejetih knjig. 2001 / Biblioteka Slovenske akademije znanosti in umetnosti in knjižnice Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. Biblioteka SAZU, 200L 12 zv. (392 str,) 30 cm, (Odgovorna urednica) Katalog publikacij Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Januar 2001. Biblioteka SAZU, 2001,55 str. 21 x 30 cm, (Odgovorna urednica) Dušan Koman Sveta nedelja - nedeljski Kristus in nedeljska cerkev, V; Klemene, Alenka(ur.): »Hodil po zemlji sem naši ...« : Marijanu Zadnikarju ob osemdesetletnici - Festschrift Marijan Zadnikar. Ljubljana : Založba ZRC, ZRC SAZU, 2001, str. 233-242, ilustr, Digitalne baze podatkov z nekaterih področij humanistike in njihova prisotnost v ponudbi knjižnic. V: Ambrožič, Me lit a (ur.): Digitalna knjižnica : [zbornik referatov]. Ljubljana : Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, 2001, str. 143-149. Angleški prispevek k poznavanju upodobitve ikonografskega motiva Svete nedelje : Athene Reiss: The Sunday Church Christ... Oxford 2Ö00. -Acta historiae artis Slove niae, 2001, G, str, 189-190, ilustr, [Objavljena recenzija.] Drago Samec Ljubljana 2. Biblioteka Slovenske akademije znanosti in umetnosti - Laibach 2. Bibliothek der Slowenischen Akademie der Wissenschaften und Künste. V: Handbuch deutscher historischer Buchbestände in Europa, Bd. 9: Kroatien, Slowenien, Italien. Ii i Idesheim, Zürich, New York 2001, str. 191-198. Ana Zadnikar Bibliografija dr. Marijana Zadnikarja. V: Klemene, Alenka (ur.): »Hodil po zemlji sem naši...« : Marijanu Zadnikarju ob osemdesetletnici = Festschrift Marijan Zadnikar, Ljubljana : Založba ZRC. ZRC SAZU, 2001, str. 47-59. Seznam prejetih knjig. 2001! Biblioteka Slovenske akademije znanosti in umetnosti in knjižnice Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. Biblioteka SAZU, 2001, 12 zv. (392 str.) 30 cm. (Urednica) IV PUBLIKACIJE SAZU PUBLIKACIJE SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI V LETU 2001 splošne publikacije L Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti, 51. knjiga, 2000 = Yearbook of the Slovenian Academy of Sciences and Arts. Volume 51/2000. (Glavna in odgovorna urednica Lidija Andolšek - Jeras.) Ljubljana 2001. 207 str. ilustr. 22 cm. ISSN 0374-0315 2. Razvoj visokega šolstva v Sloveniji. Zbornik referatov na posvetu, Ljubljana, 27. novembra 2001. Uredili Branko Stanovnik, Ljubo Gdič, Alojz Kralj. Ljubljana 200]. Graf. prikazi, 24 cm. ISBN 961-6242-43-1 3. Spominska knjiga ljubljanske plemiške družbe sv. Dizma : 1688-1801.1, Transkripcija besedila, prevod, spremno gradivo. (Nosilec projekta, urednik in oblikovalec Lojze Gostila. Transkripcija besedila Angel Kralj in France Baraga, Prevod iz nemščine v slovenščino Tone Janko, prevod iz latinščine v slovenščino Kajetan Gantar, sodelavec [pri obeh prevodih] France Baraga. [Ljubljana! 2001. 363 str., ilustr. faksimile. 34 cm. (Založnik Fundacija Janeza Vajkarda Valvasorja) ISBN 961-6242-39-3 4. Spominska knjiga ljubljanske plemiške družbe sv. Dizma: 1688-1801. II, Razprave, (Nosilec projekta, urednik in oblikovalec Lojze Gostiša. Prevod v nemščino Hanka Štular, Marija Javor Briški, prevod v angleščino Ljubica Klančar, Roger Metcalfe in Hugh Brown. [Ljubljana] 2001. 363 str., ilustr. faksimile. 34 cm, (Založnik Fundacija Janeza Vajkarda Valvasorja) ISBN 961-6242-40-7 PUBLIKACIJE I. RAZREDA ZA ZGODOVINSKE IN DRUŽBENE VEDE 5, Slovenija in sosednje dežele med antiko in karolinško dobo : začetki slovenske etnogeneze =» Slowenien und die Nachbarländer zwischen Antike und karoling-ischer Epoche : Anfange der slowenischen Ethnogenese, Uredil Rajko Bratož. Ljubljana 2000 (izšlo 2001), 2 zv, (1130 str,), Ilustr., zvd. 25 cm, - (Razprave S AZU, Razred I; 18) (Situla ; 39) (Sozaložnik Narodni muzej) ISBN 961-6242-36-9 (SAZU) ISBN 961-6169-14-9 (Narodni muzej) 6. Arheološki vestnik 52: 2001. (Odgovorni urednik Stane Gabrovec. Glavni urednik Slavko Ciglenečki.) Ljubljana 2001, 407 str, priJ. Ilustr, 29 cm, (Sozaložnik ZRC SAZU) ISSN 0570-8966 7. Plaveč, Gabrijel: Flosculus ve rn al i s (1621), (TranskribiraJ in revidiral Tomaž Faganel.) Ljubljana 1997 (izšlo 2001). 1 partitura (XXIII, 317 str.). Faks. 29 cm. - (Monumenta arlis musicac Slovcniae ; 33) (Sozaložnik ZRC SAZU) ISMN M-709004-03-4 8. Posch, Isaac: Harmonia concertans (1623). (Transkribirala in revidirala Metoda Kokole.) Ljubljana 1998 (izšlo 2001). 1 partitura (XLVI, 162 str.). Faks. 29 cm. - (Monumenta ar tis musicae Slove ni ae ; 35) (Sozaložnik ZRC SAZU) ISMN M-709004-04-I 9. Wratny, Vencesiav: Missa in B. (Transkribiral in revidiral Aleš Nagode.) Ljubljana 2000 (izšlo 2001), 1 partitura (XVI H, 192 str.), Faks. 29 cm. - (Monumenta artis musicae Sloveniae ; 37) (Sozaložnik ZRC SAZU) ISMN M-709004-01-0 10. Wratny, Vencesiav: Missa in A, (Transkribiral in revidiral Aleš Nagode.) Ljubljana 2000 (izšlo 2001). I partitura (XV, 123 str.). Faks, 29 cm. - (Monumenta artis musicae Sloveniae ; 39) (Sozaložnik ZRC SAZU) ISMN M-709004-02-7 PUBLIKACIJE II. RAZREDA ZA FiLOLOŠKE IN LITERARNE VEDE H. Roger i) Ljubljanski: Palmar iu m empyreum, scu Condones CXXVI. de sanctis totius anni : signanter de nonnullis particularibus & extraordinär i is, qui in qui-busdam locis festive celebrantur, & usque modo sermones de ipsis visi non suni, comp osi tae ex vit is eorum: Script ura sacra, ac S S, Patribus: variis concept ib us, symbolis [et] historiis: praecipuč aptis moralitalibus refertae, in II. partes divisae, ac copioso indice provisae, datae publicae luci Camiolico idiomate ... a p. Roge-rio Labacensi . [Uredili Jože Pogačnik, Kajetan Gantar, Jože Faganel.] Ljubljana 2001.2 zv, ([12],653, [8]; [8], 662, [181 str.) + spremne študije (111 str,). Faks. 22 cm. - (Dela SAZU, Razred II ; 55/1, 55/2, 55/3) (Založnik Fundacija dr. Bruno Rreschi) ISBN 961-6412-00-0 (zv. 1) ISBN 961-6412-01-9 (zv.2) ISBN 961-6412-02-7 (spremne študije) 12. Kermauner, Taras: Čitalniška dramatika. Prvi del. Ljubljana 2001. 223 str. Graf. prikazi. 23 cm. - (Dela SAZU, Razred II; 56) ISBN 961-6242-41-5 13. Krašovec, Jože [et aL]: Med izvirnikom in prevodi = Between original and1 translations. Ljubljana 2001.784 str, barvne pril. 25 cm. - (Dela SAZU, Razred II; 57) (Studijska zbirka Svetopisemske družbe Slovenije ; 3) (Založnik Svetopisemska družba Slovenije) ISBN 961-6138-53-7 Na 17. slovenskem knjižnem sejmu je bila ta knjiga izbrana za najlepšo slovensko knjigo v letu 2001. 14. Orešnik, Janez: A predictable aspect of (morpho)syntactic variants = Predvidljiv vidik (obliko)skJadenjskih dvojnic. Ljubljana 2001.243 str, 24 cm. - (Dela SAZU, Razred II; 58) ISBN 961-6242-42-3 15. Kermauner, Taras: Čitalniška dramatika. Drugi del. Ljubljana 2001, 269 str. Graf. prikazi. 23 cm. - (Dela SAZU, Razred II; 59) ISBN 961-6242-44-X Doli tiar, Darko: Pisma Franceta Kidriča Franu Ramovšu, Ljubljana 2001. 190 str. llustr. 24 cm. - (Korespondence pomembnih Slovencev ; 12) (Sozaložnik ZRC SAZU) ISBN 961-6358-48-0 17. Traditiones 30/1. Zbornik Inštituta za slovensko narodopisje in Glasbenonaro-dopisnega inštituta. Ob 50-letniči Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, (Uredila Helena Ložar - Podlogar.) Ljubljana 2001.347 str. Ilustr. 24 cm. (Sozaložnik ZRC SAZU) ISSN 0352-0447 18, Traditiones 30/2. Zbornik Inštituta za slovensko narodopisje in Glasb en on aro-dopisnega inštituta. Ob 50-letnici Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU. (Uredila Helena Ložar - Podlogar.) Ljubljana 2001,248 str. llustr. 24 cm. (Sozaložnik ZRC SAZU) ISSN 0352-0447 19. Košmelj, Rlaženka [et al.]: Statistični terminološki slovar. Razširjena izdaja z dodanim slovarjem ustreznikov v angleščini, francoščini, nemščini in italijanščini, Ljubljana 2001. 403 str. 24 cm. (Sozaložnik Statistično društvo Slovenije) ISBN 961-6349-45-7 (Statistični urad Republike Slovenije) 20. Slovenski pravopis. (Uredniški odbor] Jože Toporišič... [et al.] Ljubljana 2001. XV, 1805 str. 25 cm. (Sozaložnik ZRC SAZU) Vsebina: 1. Pravila - 6„ ponovno pregledana izd. 2. Slovar (redaktorji Martin Ahlin ... et al.] ISBN 961-6358-37-5 PUBLIKAdfE IV. RAZREDA ZA NARAVOSLOVNE VEDE 21. Razprave XLH -1. (Uredniški odbor Matjaž Gogala, Milan He rak, Ernest Mayer, Kiril Micevski, Mario Pleničar, Livio Poldini, Mitja Zupančič (glavni in odgovorni urednik). Tehnični urednik Dušan Merhar.) Ljubljana 2001. 170 str. I lust r. 24 cm. ISSN 0352-5090 22. Razprave XLII-2. Ob 80 -letnici akademika Ernest a M aye rja. (Uredniški odbor Matjaž Gogala, Milan He rak, Ernest Mayer, Ki ril Micevski, Mario Plen i čar, Livio Poldini, Mitja Zupančič (glavni in odgovorni urednik). Tehnični urednik Dušan Merhar.) Ljubljana 2001. 319 str, pril. llustr. 24 cm. ISSN 0352-5090 23. Acta carsologica 30/1: 2001. (Uredniški odbor Franco Cucchi, Jože Car, Ivan Gams, Matija Gogala, Andrej Kranjc, Marcel Lalkovič, Jean Nicod, Mario Ple-ničar, Trevor R. Shaw, Tadej Slabe. Glavni in odgovorni urednik Andrej Kranjc.) Ljubljana 2001. 239 str., pril. Ilustr. 24 cm. (Sozaložnik ZRC SAZU) ISSN 0583-6050 24. Acta carsologica 30/1: 2001. Sup plemen t um. Annotated Bibliography of Karst Publications. No. 9. International Geographical Union - Karst Commission - Association of the Geographical Societies of Slovenia. Collected and edited by Andrej Kranjc. Ljubljana 2001.65 str. 24 cm. (Sozaložnik ZRC SAZU) ISSN 0583-6050 25. Acta carsologica 30/2: 2001. (9th International Karstological School "Classical Karst - Contact Karst", Postojna, June 26-29"1, 2001. (Uredniški odbor Franco Cucchi, Jože Čar, Ivan Gams, Matija Gogala, Andrej Kranjc, Marcel Lalkovič, Jean Nicod, Mario Pleničar, Trevor R. Shaw, Tadej Slabe. Glavni in odgovorni urednik Andrej Kranjc.) Ljubljana 2001. 299 str., pril. Ilustr. 24 cm. (Sozaložnik ZRC SAZU) ISSN 0583-6050 26. Molecular and Genetic Interactions Involving P hy t o chemical s, European Scientific Symposium, Gozd Martuljek, Slovenia, September 17-September 20, 2000. Organising Committee: Ivan Kreft (Chairman), Birgit Mayer, Marjan Simčič, Vida Škrabanja, Rajko Vidrih. Secretariat: Neta Timer, Nina Logar, Karin Male, Klemen Nučič. Technical Editor: Franc Kramarič. Scientific Committee: Albin Her met ter (Chairman), Veronika Abram, Franc Batič, Rune Elomhoff, Jenny Gee, Janez Hribar, Ivan Kreft, Josef Mol nar, (Edited by Ivan Kreft and Vida Škra- banja.) Ljubljana 2001. V, 214 str. llustr.Graf, prikazi. 25 cm - (GOST 916 Action; Bi o active plant cell wall components in nutrition and health) (Sozaložnik Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta) ISBN 961-6379-02-X 27. Rastlinska hrana za zdravje ljudi = Plant food in human nutrition and health. Posvetovanje v petek, 30, marca 2001, Ljubljana. (Publikacijo uredil Ivan Kreft.) Ljubljana 2001. 37 str. 30 cm. (Sozaložnik Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta) ISBN 961-6379-03-3 IZBOR PUBLIKACIJ, katerih izdajo je SAZU sofinancirala: 1. Menart, Janez: Slovenec v Srboslaviji: Kulturno politični spisi. V Ljubljani, Knjižna zadruga 2001.307 str. 21 cm. ISBN 961-6140-21-3 2. Minatti, Ivan: Pesini. Miniaturna izdaja. Ljubljana, Knjižna zadruga 2001. 127 str. 11 cm. ISBN 961-6140-20-5 V SUMMARY slovenian academy op sciences and arts in 2001 As in the preceding years the Academy has been active throughout this year in all areas, pertaining to its domain. The Academy members met in three assembly sessions: on the 20th of February, when they passed the closing balance sheet for the previous year and the preliminary budget for the current year; on the 7th of June, when they elected new members: twelve full members, nine associate members and fourteen corresponding members, and on the 21st of June, when the newly elected members received their dipiomas.The Presidency convened on three occasions: on the 20th of February, on the 23rd of April and on the 4th of December. The Executive Committee, as a rule, met on a weekly basis except during the summer recess. We honoured the memory of two full members, with commemorations held on the 16th of March for Lev Milcinski and on the 29th of November for Vinko Kambic. At the end of the year the Academy had a total of 95 members: 76 full members, 19 associate members and 85 corresponding members. The activity of individual bodies i.e. committees, boards and foundations, is presented in their respective reports attached to the Yearbook. Their activities and plans for the current year were presented to the public by the Executive Committee at a media conference on the 1st of March. As far as our critical and committed public involvement is conccrned mention should be made of the request we addressed to the Minister of Education, Science and Sport, in which we urged that science and research be granted the exemption from VAT (4th of May), Before the end of the year the Section of Philological and Literary Sciences drafted a statement regarding the status and public use of the Slovene language; subsequently it was submitted to the Academy members with the request that those who agree with it also sign it by the 31st of January 2002. Critical comments concerning this statement came from all sections, therefore, the Presidency decided on the 22nd of January 2002 to withhold the publication of the statement, requesting the representatives of the Section of Philological and Literary Sciences and of the Section of Arts to meet and draft a con corded text. The publishing activity of the Academy was both dynamic and varied. Up to the end of the year twenty-three book units were published, mainly by the first, second and fourth section. Also, some publications of a more general nature were issued. Most of these publications were co-issued with the SASA SRC. The central event was certainly the publication of the new Sicvefie Orthography, co-issued with the SASA SRC i.e. with the Fran Ramovs Institute of the Slovene Language. On the 15th of November the Orthography was presented to the public. Both foundations, founded last year, were active, The Janez Vajkard Valvasor Foundation presented the bibliographical publication Alburn of the Ljubljana Noble Society of St Dismas 1688-1801 (6th of September).The Dr. Bruno Breschi Foundation published two volumes of rhetoric prose by Rogeri of Ljubljana titled Palmarium empyreum (23rd of October). The lecturing activity was as intense, if not more so, as in the past. National lecturers and primarily foreign lecturers covered diverse issues - from humanistic ones, mostly historical topics covering different areas, to selected topics relating to physics and chemistry, and last but not least the most topical contemporary issue of the Nuclear Danger in the New Millenium. Four lecturers are our members, two are Nobel laureates, and one is the president of a foreign academy of sciences. The summaries of all lectures are published in the Yearbook. Three scientific meetings were organized. The Section of Natural Sciences organized, jointly with the Biotechnical Faculty of the University of Ljubljana, an international meeting concerning plan t food and human health (30th of March), The Section of Historical and Social Sciences- subsection of Social Sciences-organized an international conference State and Church {21st and 22nd of June) and the Section of Mathematical, Physical, Chemical and Technical Sciences organized a meeting on the Development of High Education in Slovenia (27th of November). The book of proceedings of this conference, consisting of over fifty papers, was already at the disposal of the participants; the recommendations of the conference were submitted to the Ministry of Education, Science and Sport. Among the Academy's activities international co-operation holds a special place, Also this year it evolved on the basis of agreements and initiatives for new connections and contacts with foreign academies. We signed a document of co-operation with the Royal Academy of Letters, History and Antiquities in Stockholm (31st of January) and renewed i.e prolonged the protocol with the Polish Academy of Sciences in Warsaw (22nd of October), so that today we have signed agreements of scientific co-operation with twenty-five foreign academies, mainly European academies. Among the visits that the SASA President made, on the basis of invitations, mention should be made of at least two: the Presidents lecture on the history and activity of our Academy at the General Assembly of the Royal Academy of Letters, History and Antiquities in Stockholm (2nd of October) and his participation at the international symposium of the Bavarian Academy of Sciences concerning the role of European academies and their future perspectives, held in Munich (7th of December), The activities of the Academy, as described above, are the result of the endeavours of its active members, namely of those who have the awareness of belonging to this institution. Recognition must also be expressed for the work performed, in the course of the year, by the various units of our Academy and its administration. France Bernik SASA President THE PRESIDENCY President: France Rernik Vice-Presidents: Kajetan Gantar Alojz Kralj Secretary-General: Lidija Andolšek - Je ras Members of I he Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the S AS A: Jane z Bat i s Ernest Mayer Ciril Zlobec SECTION ONE Historical and Social Sciences Secretary: Head of Subsection of Historical Sciences: Head of Subsection of Social Sciences: Raj ko Bratož Raj ko Bratož Alenka Selih SECTION TWO Philological and Literary Sciences Secretary; Jože Pogačnik SECTION THREE Mathematical, Physical, Chemical and Technical Sciences Secretary: Boštjan Žckš Head of Subsection of Mathematical, Physical and Chemical Sciences: Boštjan Žekš Head of Subsection of Technical Sciences: Peter Fajfar SECTION POUR Natural Sciences Secretary: )ože Maček SECTION FIVE Arts Secretary: Kajetan Kovič SECTION SIX Medical Sciences Secretary: Joze Trontelj Secretaries of the Sections are also members of the Presidency. MEMBERS OP THE SLOVENIAN ACADEMY OE SCIENCES AND ARTS SE CTIO NO NE_Historical and Social Sciences Full Members Bralož, Rajko, D. Sc., born on February 17, 1952, Professor of Ancient History, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7,2001, Home: SI-1000 Ljubljana, Rožna dolina IV/39, Phone: +386 1/ 256-33-15. Office: Faculty of Arts and Sciences, SI-1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, Phone; +386 1/ 241-10 00, 232-03-13, Fax; +386 If 425-93-37, E- mail: raj ko. bra toz@gues t, arne s .si Cevc, Emilijan, Ph. D.,born on September 5,1920. Scientific Adviser at the France Stele Institute of Art History, SASA Scientific Research Centre, Ljubljana, retired. Associate Member since April 24, 1981, Full Member since May 23, 1985. Home: Sl-1000 Ljubljana, Zlatek 55 a, Phone: +386 1/ 507-59-04. Gabrovec, Stane, D. Archaeol. Sc., bom on April 18, 1920. Head of the Archaeological Department of the National Museum in Ljubljana, retired. Associate Member since April 23, 1987, Full Member since May 30,1991. Home: SI-1000 Ljubljana, Hajdrihova 24, Phone; +386 1/426-18-16. Hribar, Valentin, D. of Political Sciences, born on January 28.1941. Professor of Phenomenology and Philosophy of Religion, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana. Associate Member since June 6,1995, Full Member since June 7,2001, Home: SI-1292 ig.Tonnšelj 1 a, Phone: +386 I/ 286-25-16. Office; Faculty of Arts and Sciences, SI-1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, Phone: +386 1/241-10-00, Fax: +386 1/425-93-37. Kyovsky, Rudi, LL, D„ born on August 17, 1906. Professor of Labour Law, University of Ljubljana, retired. Associate Member since March 25, 1976, Full Member since April 24,1981. Home; SI-1000 Ljubljana, Jezerska 4, Phone: +386 1/ 231-04-26. Majer, Boris, Ph. D,, born on February, 15,1919. Professor of Philosophy, Faculty of Arts and Sciences,. University of Ljubljana, retired, Associate Member since March 25,1975, Full Member since April 24, 1981. Home: SI-1000 Ljubljana, Cesta v Rožno dolino 18 f, Phone: +386 1/ 25264-40. Melik, Vasilij, Ph. D., boril on January 17, 1921. Professor of History Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, retired. Associate Member since May 27,1993, Full Member since May 27,1997. Home: SI-1000 Ljubljana, Cankarjeva 11, Phone: +386 1/ 252-25-44. Mlinar, Zdravko, Ph, D., born on January 30,1933. Emeritus Professor of Sociology, Faculty of Social Sciences, University of Ljubljana. Associate Member since April 24, 1981, Full Member since April 23,1987. Home: SI-1000 Ljubljana, Pod topoli 93, Phone: +386 1/ 283-10-32. Office: Faculty of Social Sciences, SI-1000 Ljubljana, Kardeljeva ploščad 5, Phone:+386 I/ 580-51-00,580-53-51, Fax:+386 1/568-34-21,SASA,SI-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: +386 1/ 470-64-23, Fax: +386 1/ 425-34-23. Mlinaric, Jože, Ph. D., born oil March 13, 1935. Professor of History of Feudalism, Faculty of Pedagogy, University of Maribor. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7,2001. Home: SI-2000 Maribor, Ljubljanska 3 a, Phone: +386 2/ 331-13-94. Office: Faculty of Pedagogy, University of Maribor, SI-2000 Maribor, Koroška c. 160, Phone; +386 2/ 229-36-00, Fax: +386 2/ 251-81-80. Pleterski, Janko, D, Sc., born on February 1,1923. Professor of History, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, retired. Associate Member since May 18,1989, Full Member since May 27,1993. Home: SI-1000 Ljubljana, Štefanova 13, Phone: +386 1/ 251-91-62. Office: SASA, SMOOO Ljubljana, Novi trg 3, Phone: +386 1/ 470-64-26, Fax: +386 1/ 425-34-23. Rus, Veljko, Ph. D.,born on Deceinber 8,1929. Emeritus Professor of Industrial Sociology and Social Development, Faculty of Social Sciences, University of Ljubljana. Associate Member since May 30,1991, Full Member since June 6,1995, Home: SI-lOOO Ljubljana, Lubejeva 1, Phone: +386 1/ 507-35-89. Office: institute of Social Sciences, Si-1000 Ljubljana, Kardeljeva ploščad 1, Phone: +386 1/ 580-52-00, Fax: +386 I/ 580-52-13. Vratuša, Anton, Ph. D., bom on February 21, 1915. Professor of Socialist Self-Management Development in Yugoslavia and Workers' Self-Management in the World, Faculty of Social Sciences, University of Ljubljana, retired. Associate Member since March 23,1978, Full Member since May 23,1985. Home: SI-1000 Ljubljana, Rimska 14, Phone: +386 1/ 251-01-88. Office: 1CPE, SMOOO Ljubljana, Dunajska 104, Phone: +386 1/ 568-23-31, Fax: +386 I/ 568-27-75, Associate Members Šelih, Alenka, Ph. D., born on October 2, 1933. Professor of Criminal Law, Fa cul- ty of Law, University of Ljubljana. Associate Member since May 27, 1997. Home: SL1000 Ljubljana, Pod bukvami 40, Phone: +386 1/ 283-47-01, Office-. Faculty of Law, SI-1000 Ljubljana, Poljanski nasip 2, Phone: +386 1/ 420-31-93, 420-32-46, Fax: +386 1/ 420-32-45, E-mail: a] en ka. seiih(y>uni-Ij.si Terzan, Bib a, D. Archaeol. Sc., bam on July 25, 1947, Professor of Prehistoric Archaeology, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, Institute of Archaeology of the Freie Universität Berlin. Associate Member since June 7,2001. Home: SI-1000 Ljubljana,Ziherlova 43, Phone: +3S6 1/ 283-11-92. Office: Faculty of Arts and Sciences, Dept. of Archaeology, SI -1000 Ljubljana, Zavetiska 5, Phone: +386 1/241-15-54, Fax: +386 1/423-12-20. Zadnikar, Marijan, Ph. D,, born on December 27,1921, Scientific Adviser at the Institute for Monument Conservation of Slovenia, retired. Associate Member since May 27, 1997. Home: SI-1000 Ljubljana, Svabiceva 7, Phone: +386 1/ 283-84-73. Corresponding Members_ Bujas, Zoran, born on December 27,1910. Professor of Psychology, University of Zagreb, retired. Corresponding Member since May 23,1985. Home: HR-10000 Zagreb, Kordunska 1, Phone: +385 1/ 579-455. Office: HAZU IC, HR-10000 Zagreb, Ante Kovacica 5. Feil, Arnold, born on October 2, 1925. Professor of Musicology, Institute of Musicology of the University of Tubingen, retired. Corresponding Member since May 30,1991. Home: D-72070 Tübingen-Hirschau, Schützenstrasse 22, Phone; +49 70/ 71-791289. Fischer von, Kurt, born on April 25,1913. Professor of Musicology, University of Ziirich, retired. Corresponding Member since March 29,1979. Home: CH-3012 Bern, Burgerheim HH 74, Postfach 5672, Viererfeldweg 7. Flotzinger, Rudolf, born on September 22, 1939. Director of the Institute of Musicology at the Graz University. Corresponding Member since May 23, 1985. Home: AT-8044 Graz, Hans-Maura eher-Str. 81, Gombocz, Wolfgang L., born on September 28, 1946, Professor of History of Philosophy, University of Graz, Corresponding Member since June 7, 2001. Home: AT-8010 Kainbach bei Graz, Riesstrasse 362, Phone: +43 316/ 302324. E-mail: wum@utanet.at Office: Institut für Philosophie, Karl-Franzens-Universität Graz, AT-8010 Graz, Heinrichstrasse 26. Phone: +43 316/ 380-2304, Fax: +43 316/ 380-9705, E-mail: gombocz(®kfunigraz.ac.a Kossack, Georg, born on June 25, 1923. Professor of Prehistory and Antiquity, University of Munich, retired. Corresponding Member since May 30, 1991. Home: D-S3083 Riedering, Pietzenkirchen 5S a, Phone: +49 80/ 36-1342. Luckmann, Thomas, born on October 14, 1927. Emeritus Professor of Sociology of Religion, The Konstanz University, D. h. c. University of Ljubljana. Corresponding Member since May 27,1997. Home: CH-8724 Gottlieben, Kirschstrasse 15, Phone: +41 716/ 69-1317 or Ossiachberg 2, AT-9551 Bo dens dor f. Office: D-78434 Konstanz, Universität Konstanz, Universitätstrasse 10. Meniš, Gian Carlo, born on December 10,1927. Professor of History, Archaeology and Art History, Corresponding Member since May 27, 1997. Home: IT-33030 Buja (Udine), Via Ursinis Grande 179. Müller-Karpe, Hermami, born on February 1,1925- Professor of Prehistory and Antiquity, University of Frankfurt on Main, retired. Corresponding Member since May 27, 1993. Home: D-5330 Königs winter 41, Am Limperichtsberg 30, Phone: +49 22/ 44-22-85. Pavicevic, Branko, born on March 2, 1922. Professor of History, University of Titograd, retired. Corresponding Member since March 10, 1977. Home: YU-81000 Podgorica, Rista Stijovica 5, or YU-3 1000 Belgrade, Sind-jeličeva 36/VII, Phone: +381 11/ 439-096. Perovič, Slobodan, born on September 10, 1932. Professor of Obligational Law, Faculty of Law, University of Belgrade. Corresponding Member since April 23,1987. l-Iome: YU-11000 Belgrade, Miročka 6/25, Phone; +381 11 / 324-77-25, Office: Faculty of Law, YU-UOOO Belgrade, Bulevar revolucije 67, Phone +381 11/ 324-15-01. Pirjevec, jože, Ph. D., born on June 1, 1940. Professor of European History, Faculty of Philosophy in Trieste, and Faculty of Political Sciences in Padua. Corresponding Member since June G, 1995. Home: SI-6210 Sežana, Trg 28. avgusta 6. Pusic, Evgen.born on July 1,1916. Professor of Administrative Science, Faculty of Law, University of Zagreb, retired. Corresponding Member since June 7,2001. Home: HR-10000 Zagreb, Vramceva 1, Phone: +385 1/ 481-7832. Rumpler, Helmut, born on September 12, 1935, Professor of Modern and Austrian History, University of Klagen fur t. Corresponding Member since May 27, 1993, Home: AT-9073 Viktring/Klagcnfurt, Kornblumengassc 9, Phone: +43 463/ 281-782. Sim t ko vie, Jakov, born on November 7, 1922. Professor al the Faculty of Economics, University of Zagreb, Head of the Institute for Economic Research, Croatian Academy of Sciences and Arts, Zagreb, retired. Corresponding Member since March 29, 1979. Home: HR-10000 Zagreb, Medvescak 87. Stefano vie, Dimitrije, born on November 25,1929. Head of the institute of Músico logy, Serbian Academy of Sciences and Arts, Belgrade. Corresponding Member since April 23,1987. Home: YU-11000 Belgrade, Dzordza Vosingtona 28 a, Phone: +381 11/321935. Office: Phone: +381 11/ 639-033. Straus, Joze, D. Sc., born on December 14, 1938. Professor, Head of the Department for Foreign and International Patent Copyright, and Competition Law of the Max-Planck Institute, Munich. Corresponding Member since June 6, 1995. Office: Max-Planck-Institut für Patentrecht, D-80539 München, Marstall-platz I, Phone: +49 89/ 24-246-321, Pax: +49 89/ 24-246-501. Supicic, Ivo, born on July 18, 1928, Professor at the Music Academy, University of Zagreb. Director of the Institute for Mus ico lógica I Research, Croatian Academy of Sciences and Arts, Zagreb, retired. Corresponding Member since April 24, 1981. Home: HR-10000 Zagreb, Draskoviceva 27. Office: Croatian Academy of Sciences and Arts, HR-10000 Zagreb, Zrinski trg 11, Phone: +385 1/ 433-834, Fax: +385 1/ 433-383. Tavano, Sergio, born on March 13,1928. Professor of Early Christian and Byzantine Archaeology, University of Trieste. Corresponding Member since June 7,2001. Home: 1T-34170 Gorizia, Via Margotti 9, Phone: +39 048/ 134-061. Office: Dipartimento di Storia e Storia dell'arte, University di Trieste, 1T-34123 Trieste, Via Principe di Monfort 16, Phone; +39 040/ 676-7617. SECTION TWO__Philological and Literary Sciences Full Members Bernik, France, Ph. D., D. h. c. University of Maribor, born on May 13, 1927 Scientific Adviser at the institute of Slovenian Literature and Literary Sciences, S AS A Scientific Research Centre, retired. Associate Member since June 6, 1983, Full Member since April 23,1987. President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts since May 14, 1992. Home: SI-1000 Ljubljana, Židovska 1, Phone: +386 1/ 425-03-&5. Office: SASA, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: +386 1/ 470-61-20,42552-47, Fax: +386 1/425-34-39, E-mail: darja.pate@sazu.si Gantar, Kajetan, Ph. D., born on October 11, 1930. Emeritus Professor of Latin Language and Literature, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana. Associate Member since May 27,1993, Full Member since May 27,1997. Vice - President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts since May 6,1999. Home: SI-1000 Ljubljana, Rusjanov trg 6, Phone: +386 1/ 540-90-60. Office: SASA, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: +386 1/ 470-61-27, Fax: +386 1/ 425-64-92, E-mail: darja.serbelj@sazu.si, Faculty of Arts and Sciences, SI-1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, Phone: +386 1/ 241-14-14. Fax: 386 I/ 425-93-37 Jakopin, Franc, Ph. D., born on September 29,1921, Scientific Adviser at the Fran Ramovš Institute of Slovene Language, SASA Scientific Research Centre, retired. Associate Member since May 23, 1985, Full Member since May 18, 1989. Home: SI-1000 Ljubljana, Vodnikova 4, Phone: +386 1/ 505-32-88. Kcrmauner, Taras, Ph. D., born on April 13,1930. Professor of Dramaturgy, retired. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995. Home: SI-6210 Sežana, Avber 8. Kos, Janko, Ph. D., born on March 9, 1931. Emeritus Professor of Comparative Literature and Literary Theory, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana. Associate Member since March 10,1977, Full Member since June 6,1983. Home: SI-1000 Ljubljana, Pleteršnikova I, Phone; +386 1/ 436-80-99. Krašovec, Jože, Sc.B.D., Ph.D., Th.D. and Anth. Rel. D„ born on April 20, 1944. Professor of Biblical Sciences, Faculty of Theology, University of Ljubljana. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995. Home: SI-1000 Ljubljana, Dolničarjeva 1, Phone: +386 1/ 434-01-98, Fax: +386 1/433-04-05. Office: Faculty of Theology, SI-1000 Ljubljana, Poljanska 4, Phone: +386 1/ 231-25-93,432-91-97, Fax: +386 1/432-92-65, E-mail: teof-dekanat@uni-]j.si Logar, Valentin, Ph. D.,born on February 11,1916. Emeritus Professor of History and Dialectology of Slovene Language, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana. Associate Member since March 13, 1972, Full Member since April 24,1981. Home: SI-1000 Ljubljana, Ilirska 4, Phone: +386 1/ 232-10-04. Matice tov, Milko, Ph. D., born on September 10, 1919. Scientific Adviser at the Institute of Slovene Ethnology, SASA Scientific Research Center, retired. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7,2001. Home: SI-1000 Ljubljana, Langusova 19, Phone: +386 1/ 426-51-86. Moravec, Dušan, B. A. (Philosophy), born on October 4, 1920. Director of the Theatre Museum in Ljubljana, retired. Associate Member since March 25, 1976, Full Member since April 24,1981. Home: SI-1000 Ljubljana, Zvonarska 9, Phone: +386 M 251-67-92. Orešnik, Janez, Ph. D., born on December 12,1935. Professor of Germanic Comparative Grammar and General Linguistics, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana. Associate Member since April 23, 1987, Full Member since May 27,1993. Home: SI-1000 Ljubljana, Janeziceva 21, Phone: +386 1/ 425-54-45, E-mail: janez,oresnik@uni-lj.si Office: Faculty of Arts and Sciences, SI-1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, Phone: +386 1/ 241-14-22, Fax: +386 1/ 425-93-37, E-mail: janez.oresnik@uni-lj.si Paternu, Boris, Ph. D„ born on June 5,1926. Emeritus Professor of Slavic Literature, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana. Associate Member since March 29,1979, Full Member since May 23,1985. Home: SI-1000 Ljubljana, Videmska 5, Phone: +386 1/ 505-46-28. Pogačnik, Jože, Ph. D., born on March 14, 1933. Emeritus Professor of Slovene Literature, Faculty of Pedagogy, University of Maribor. Associate Member since May 27,1993, Full Member since May 27,1997. Home: Sl-2000 Maribor, Koroška 118/V1L, Phone: +386 21 252-34-01. Stanonik, Janez, Ph. D,p bom on January 2,1922. Professor of English and American Literature, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, retired. Associate Member since ApriJ 24, 1981, Full Member since April 23,1987. Home: SI-1000 Ljubljana, Zvonarska 13, Phone:+386 1/251-66-92. Toporišič, Jože, D. Sc., born on October 11, 1926. Professor of Slovene Literary Language and Theory of Style, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, retired. Associate Member since May 30,1991, Full Member since May 27,1997. Home: SI-1000 Ljubljana, Sarhova 18, Phone: +386 1/ 534-11-97. Office: Faculty of Arts and Sciences, SI-1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, Phone: +386 1/ 241-10-00, Fax: +386 1/ 425-93-37. Zadravec, Franc, Ph. D., born on September 27,1925. Emeritus Professor of Slovenian Literary History, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, Associate Member since March 29,1979, Full Member since May 23,1985. Home: SI-1000 Ljubljana, Prijateljeva 9, Phone: +386 1/ 251-88-20. Associate Members Kmecl, Matjaž, D. Sc., born on February 23,1934. Professor of Slovenian Literary History, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, retired. Associate Member since May 27, 1997. Home: SI-1231 Ljubljana Črnuče, Pot v Čeželj 14, Phone: +386 1 / 537-40-14. Simon it i, Primož, Ph. D., born on December 28, 1936, Professor of Latin Language and Literature, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana. Associate Member since June 7,2001, Home; SI-1000 Ljubljana, Javorjev drevored 2, Phone: +386 1/ 283-10-60, E-mail: primoz.simonititsguest.arnes.si Office: Faculty of Arts and Sciences, SI-1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, Phone: +386 1/ 241-14-14, Fax: +386 1/ 125-93-37, E- ma il: p r im o z, si mon it i @ff. u n i -1 j .si Corresponding Members_ Cooper, Henry R, jr., born on September 30, 1946. Professor and Head of Department of Slavic Languages and Literature, University of Bloomington, Indiana. Corresponding Member since June 6,1995. Home: 929 Manor Rd., Bloomington, US-Indian a 47401-5067. Office; Indiana University, Department of Slavic Languages and Literatures, Ballantine Hall 502, Bloomington, US-Indiana 47405, Phone: +1 812/ 8552608, Fax: +1 812/ 855-2107, E-mail: iuslavic@indiana.edu Flaker, Aleksandar, barn on July 24, 1924. Professor of Slavic Literature, Faculty of Arts and Sciences, University of Zagreb, retired. Corresponding Member since April 23,1987. Home: HR-10000 Zagreb, Vočarska 110. Frangeš, Ivo, born on April 15, 1920. Professor of Newer Croatian Literature, Faculty of Arts and Sciences, University of Zagreb, retired. Corresponding Member since June 6, 1983. Home: HR-10000 Zagreb, Ul, grada Vukovara 236 a, Phone: +385 1/ 514228. Giesemann, Gerhard, born on July 14, 1937. Professor of Slavic Languages and Literature, Institute for Slavic Studies, The Justus Liebig University, Gtessen. Corresponding Member since May 18,1989. Home: D-35415 Pohlheim 5, Paul-Hutten-Ring 31, Phone: +49 6403-63802. Gričkat-Radulovič, Irena, born on January 19, 1922, Scientific Adviser at the Institute of Languages, Serbian Academy of Sciences and Arts, Belgrade. Corresponding Member since June 6,1983. Home; YU-11000 Belgrade, Molerova 35 A, Phone; +381 11/ 440-203. Hafner, Stanislav, born on December 13,1916. Professor of Slavic Philology, University of Graz, retired. Corresponding Member since May 27,1997. Home: AT-8010 Graz, Vogelweiderstrasse 48/15, Phone: +43 316-681 -691. Ivic, Milka, born on December II, I923+ Professor of Serbian and Croatian Lan- guages, faculty of Arts and Sciences, University of No vi Sad, Corresponding Member since June 6, 1983. Home: YU-11000 Belgrade, Skadarska 6, Phone: +381 11/ 322-501. Konslanlinovic, Zoran, born on June 5, 1920. Professor of Comparative Literature, University of Innsbruck, retired, Corresponding Member since May 18, 1989. Oj^ce: Universität Innsbruck, Institut für vergleichende Literaturwissenschaft, AT-6020 Innsbruck, Innrain 52, Phone +43 512-507-4111, Fax: +43 512-507-2896. Kretzenbacher, Leopold, born on November 13,1912. Professor of Ethnography, University of Munich, retired. Corresponding Member since May 27, 1993. Home: AT-8403 Leb ring, Stangersdorf 20, Phone: +43 3182-7665, or D-80803 München, Clemenstrasse 36/1. Leeming, Henry, born on January 6, 1920. Professor of Comparative and Historical Lexicology of Slavic Languages, University of London, retired. Corresponding Member since May 23,1985, Home: GB-London N-12 7LE, 47,Linkside, Phone: +44 81/ 34-66-577. Lencek, Rado L„ born on October 3,1921. Emeritus Professor of Slavic Languages, Columbia University New York. Corresponding Member since May 30, 1991. Home: 560 Riverside Drive, US-New York, N. Y„ 10027-3202, Phone & Fax: + 1 212 749 1002. Office: Columbia University in the City of New York, Dept. of Slavic Langu-ges, 708 Hamilton Hall, US-New York, N, Y. 10027. M a rti nov tc, Juraj, bo r n o n M ay 24,1936. Professor of SI ove ne Li te rat u re, Facu Ity of Arts and Sciences, University of Sarajevo. Corresponding Member since May 23,1985. Office: Institute of Languages and Literature, BA-71000 Sarajevo, Hasan a Kikica 12. Moszyriski, Leszek, born on February 19, 1928. Professor of Slavic Philology, University of Gdansk, Poland. Corresponding Member since June 7,2001. Home: PL-80-39S Gdahsk-Oliwa, Obroncöw Wybrzeza 6A, m. 80, Phone: +48 58/ 553-29-23. Neuhäuser, Rudolf, born on June 17,1933. Professor of Slavic Philology, institute of Slavic Languages and Literature, University of Kiagenfurt. Corresponding Member since June 6,1995. Home: AT-9500 Villach, Italienerstrasse 39/10. Office: Institut für Slawistik, Universität Klagenfurt, AT-9010 Klagenfurt, Universitätstrasse 65-67, Phone: +43 463/ 270-03-18, Fax: +43 463/ 270-03-22. Svane.Gunnar Olaf,bom un September 25,1927. Professor of Slavic Languages and Literature, University of Lrhus. Corresponding Member since May 18,1989. Home: DK-8520 Lystrup, Enebakken 4. Woschitz, Karel Matej, born on September 19, 1937, Professor at the Faculty of Theology, University of Graz. Corresponding Member since June 7,2001. Home; AT-8010 Graz, Geidorfgurtel 28, Phone: +43 316/ 380-3164, Fax: +43 316/ 380-9313. Office: AT-8010 Graz, Karl-Franzens-Universität Graz, Institut für Religionswissenschaft, Attemsgasse 8, Phone: +43 316/ 380-3164, Fax: +43 316/ 380-9315. SECTION THRF.E_Mathematical, Physical, Chemical and Technical Sciences Full Members Blinc, Robert, D. Phys. Sc., born on October 31,1933. Professor of Physics, Faculty of Mathematics and Physics, University of Ljubljana. Associate Member since February 7,1969, Full Member since March 25,1976. Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from October 2, 1980 to May 6,1999. Home: SI-1000 Ljubljana, Kumanovska 1, Phone: +386 1/231-52-13. Office: Jozef Stefan Institute, S3-1111 Ljubljana, Jamova 39, Phone: +386 1/ 477-33-44,477-39-00, Fax: +386 1/ 426-32-69, E-mail: robert.blinc@ijs.si Dolar, Davorin, D. Chem. Sc., born on February 1, 1921. Emeritus Professor of Physical Chemistry, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana. Associate Member since February 5, 1970, Full Member since March 10,1977. Home: SI-1000 Ljubljana, Igriska 2, Phone: +386 1/ 251-08-28, Fajfiar, Peter, D. Sc., born on May 27, 1943. Professor of Structural and Earthquake Engineering, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, University of Ljubljana. Associate Member since May 18, 1989, Full Member since May 27,1993. Howe: SI-1000 Ljubljana, Puharjeva 6, Phone: +386 1/ 251-98-52. Office: FGG,SI-1000 Ljubljana, jamova 2, Phone: +386 1/425-06-80,476-8500, Fax: +386 1/ 425-06-93, E-mail: peter.fajfar(S)ikpir.fgg.uni-lj.si Globevnik, Josip, P. Math, Sc., born on December 6,1945. Professor of Mathematical Analysis, Faculty of Mathematics and Physics, University of Ljubljana. Associate Member since May 23,1985, Full Member since May 18, 1989. Home: SI-1000 Ljubljana, Trnovska 2, Phone: +386 1/ 283-50-11. Office: FMF, Institute of Mathematics, Physics and Mechanics, Sf-1111 Ljubljana, Jadranska 19, Phone: +386 1/ 476-65-48, 476-65-00, Fax: +386 1/ 25172-81, E-mail: josip.globevnik@fmf.uni-lj.si Golic, Ljubo, D. Chem. Sc., born on July 2,1932. Emeritus Professor of Inorganic Chemistry, Faculty of Chemistry and Chemical Technology, University of Ljubljana. Associate Member since May 18, 1989, Full Member since May 27,1993. Home; SI-1110 Ljubljana, Na peči 4, Phone: +386 1/ 544-60-03, E-mail: ljubo.golic@uni-lj.si Gosar, Peter, D. Phys. Sc., born on October 15, 1923. Emeritus Professor of Physics, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana. Associate Member since February 7, 1969, Full Member since March 25, 1976. Home: SI-1000 Ljubljana, Mirje 21, Phone: +386 1/426-55-57. Grabeč, Igor, D. Sc., born on November 17,1939, Professor of Physics, Faculty of Mechanical Engineering, University of Ljubljana. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001. Home: SI-1000 Ljubljana, Kantetova 75, Phone: +386 1/ 256-37-18. Office: Faculty of Mechanical Engineering, SI-1000 Ljubljana, Aškerčeva 6, Phone: +386 1/ 477-12-00, 477-16-05, Fax: +386 M 425-31-35, E-mail: igor.grabec@fs.uni-lj.si Gyergyek, Ludvik, D. Techn. Sc., D. h. c., born on September 2, 1922. Emeritus Professor of Network Systems and Information Theory, Faculty of Electrical Engineering and Computer Science, University of Ljubljana. Associate Member since April 24, 1981, Full Member since April 23, 1987. Home: SI-1000 Ljubljana, Pod akacijami 23, Phone: +386 1/ 283-48-93. Hadži, Dušan, D. Chem. Sc., Ph. D h. c, (Uppsala), born on August 26,1921. Professor of Structural Chemistry, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, retired. Associate Member since February 7, 1967, Full Member since March 21, 1974. Home: SI-1000 Ljubljana, Teslova 21, Phone: +386 I/ 425-47-59. Office: Faculty of Chemistry, Hajdrihova 19, Si-1000 Ljubljana, Phone +386 1/ 476-02-70, Fax: +386 1/ 425-92-44, E-mail: dusan.hadzi@ki.si Kernel, Gabrijel, D. Phys. Sc., born on September 14,1932. Emeritus Professor of Physics, Faculty of Mathematics and Physics, University of Ljubljana. Associate Member since June 6,1995, Full Member since June 7,2001. Home: 1000 Ljubljana, Bičevje 2, Phone: +386 1/ 425-96-61. Office: FMF, SI-1000 Ljubljana, Jadranska 19, Phone: +386 I/ 477-37-95, Fax: +386 1/ 425-70-74, E-mail: gabrij el. kernels ijs.s i Kralj, Alojz, D. Sc., born on March 12, 1937. Emeritus Professor of Biomedical Engineering, Biomechanics and Robotics, Faculty of Electrical Engineering, University of Ljubljana. Associate Member since May 27,1993, Full Member since May 27, 1997. Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts since May 6,1999. Home: SI-1231 Ljubljana-Črnuče, Planinska 26, Phone: +386 1/ 537-48-25. Office: SASA, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: +386 I/ 470-61-28, Fax: +386 1/ 425-64-92, E-mail: darja.serbelj@sazu.si, Faculty of Electrical Engineering, SMOQO Ljubljana, Tržaška 25, Phone: +386 1/ 476-8237, 476-84-11, Fax: +386 1/ 476-82-39, E-mail: alojz.kralj@robo.fe.uni-îj.si Peklenik, Janez, D. Eng., born on June 11,1926. Professor of Control and Manufacturing Systems, Faculty of Mechanical Engineering, University of Ljubljana, retired. Associate Member since February 5,1970, Full Member since March 29, 1979, Home: SI-1113 Ljubljana, Rodičeva 3, Phone: +386 1/ 534-85-00. Office: Faculty of Mechanical Engineering, SI-1000 Ljubljana, Aškerčeva 6, Phone: +386 1/ 477-12-00, 252-32-24, Fax: +386 1/ 251-85-67, E-mail: janez.pek]enik@fs.uni-Ij.si Stanovnik, Branko, D. Chcm. Sc., born on August 11,1938. Professor of Organic Chemistry, Faculty of Chemistry and Chemical Technology, University of Ljubljana, Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995. Head of Department for International Relations and Scientific Coordination since September 21,1999. Home: SI-1360 Vrhnika, Tičnica 26, Phone: +386 1/ 755-11-40. Office: FKKT, SI-1000 Ljubljana, Aškerčeva 5, Phone: +386 I/ 241-92-38, Phone & Fax: +386 1/426-32-57, E-maiir branko.stanovnik@uni-lj.si, SASA, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: +386 1/ 470-61-34, Fax: +386 1/ 42553-30, E-maii: ¡nternational@sazu.si Tis!er, Miha, D. Chem. Sc., D. h. c. University of Ljubljana, born on September 18, 1926. Emeritus Professor of Organic Chemistry, Faculty of Chemistry and Chemical Technology, University of Ljubljana. Associate Member since February 5,1970, Full Member since March 10,1977. Home: SI-1351 Brezovica pri Ljubljani, Lukovica pri Brezovici, Pod Gradom 32, Phone: +386 i/ 365-75-80, Fax: +386 1/ 365-75-85, E-mail: miha.ti si er@u n i - Ij. s i Vidav, Ivan, Ph. 1)., born on January 17, 1918. Emeritus Professor of Mathematics, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana. Associate Member since October 17, 1958, Full Member since December 21,1962. Home: SI-1000 Ljubljana, Ilirska 8, Phone: +386 1/ 232-13-03. Žekš, Boštjan, D, Sc., born on fune 26, 1940. Professor of Biophysics, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since April 23, 1987, Full Member since May 30,1991. Home: SI-1000 Ljubljana, Trubarjeva 77, Handy: +386 <11/741-898. Office: Institute of Biophysics, SI-1000 Ljubljana, Lipiceva 2, Phone: +386 1/ 543-76-18, 543-76-00, Fax: +386 1/ 431-51-27, E - ma i 1 ; bostj a n ,zeks@bi ofiz, mf. u n i -lj .si Associate Members Bratko, Ivan, D. Sc., born on June 10,1946. Professor of Computer and Information Science, Faculty of Computer and Information Science, University of Ljubljana. Associate Member since May 27, 1997. Home: SI-1000 Ljubljana, Podrožniška 4, Phone: +386 1/ 251-39-11. Office: Faculty of Computer and information Science, University of Ljubljana, SI-1000 Ljubljana, Tržaška 25, Phone: +386 1/ 476-33-93,476-83-87, Fax: +386 1/ 426-46-47, E-mail: ivan.bratko@fri.uni-lj.si Forstneric, Franc, D. Math. Sc., bom on May 1, 1958. Professor of Mathematical Analysis, Faculty of Mathematics and Physics, University of Ljubljana. Associate Member since April 8, 1999. Home: SI -1231 Ljubljana-Črnuče, Pot v Hrastovec 8, Phone: +386 1/ 561-17-87. Office: FMF, SI -1000 Lj ubljana, Jadranska 19, Phone: +386 1/ 476-65-56,47665-00, Fax: +386 1/ 251-72-81, E-mail: franc.forstneric@fmf.uni-lj.si Levee, Janez, D. Sc., born on October 23, 1943. Professor of Chemical Engineering, Faculty of Chemistry and Chemical Technology, University of Ljubljana. Associate Member since May 27, 1997. Home: SI-1000 Ljubljana, Pod brezami 32, Phone: +386 1/ 283-33-51. Office; FKKT, Sl-1000 Ljubljana, Aškerčeva 5, Phone: +386 1/ 476-02-80, 476-03-14, Fax: +386 1/ 426-45-77,425-92-24, E-mail: janez.levec@uni-Ij,si To ma že vič, Miha, D.Sc.,born on September 19,1942. Director, Slovenian National Building and Civil Engineering Institute, Ljubljana, Professor of Earthquake Engineering and Masonry Structures, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, University of Ljubljana. Associate Member since June 7,2001. Home: SI-1000 Ljubljana, Kvedrova 1, Phone: +386 1/541-59-80 Office: Slovenian National Building and Civil Engineering Institute, Sl-1000 Ljubljana, Dimičeva 12, Phone: +386 1/ 280-42-50, Fax: +386 1/280-44-84, E-mail: miha.tomazevic@zag.si Corresponding Members_ Bale novic, Krešimir, born on May 17,1914. Professor of Organic Chemistry and Biochemistry, University of Zagreb, Head of the Center for Chemistry of Natural Organic Bonds, retired, Croatian Academy of Sciences and Arts, Zagreb. Corresponding Member since March 25, 1976. Home: HR-10000 Zagreb, Gubčeva cesta 7. Bergle s, Arthur E., born on August 9, 1935, Professor of Thermo - dynamics, Rensselaer Polytechnic Institute, Troy, retired. Corresponding Member since June 7,2001. Home: ISO River View Une, US-Centerville, M.A. 02632-3236, E-mail: aber-gles@aol.com Borisevic, Nikolaj A., born on September 21,1923. Professor of Physics and Mathematics, University of Minsk. Corresponding Member since April 24, 1981. Office: The National Academy of Sciences of Belarus, BY-220072 Minsk, F. Scoryna Av. 66. Bratos, Savo, born on July 23, 1926, Professor of Theoretical Physics of Liquids, Laboratory of Theoretical Physics of Liquids at the University of Pierre et Marie Curie, Paris. Corresponding Member since April 23,1987. Office: University of Pierre and Marie Curie, Laboratory of Theoretical Physics of Liquids, Tour 16/5 - 5e étage - Couloir 16/15,4, Place-Jussieu, FR-75252 Paris-Cédex 05, Phone: +33 1/ 4329-5574. Despic, Aleksandar, born on January 6, 1927. Professor of Physical Chemistry, Faculty of Technology, University of Belgrade. Corresponding Member since March 25,1976. Home: YU-11000 Belgrade, Vlajkov ice va 13/6, Phone: +381 11/ 339-492. Office: Faculty of Technology, YU-11000 Belgrade, Karnegijeva 4-ÎV. Grdenic, Drago, born on August 31, 1919. Professor of General and Anorganic Chemistry, University of Zagreb, retired. Corresponding Member since March 25, 1976. Home: HR-10000 Zagreb, Masarykova 13, Phone: +385 1/ 421-982. Habn, Envin Louis, born on June 9,1921. Professor of Physics, University of Bar-kelcy, California, retired. Corresponding Member since April 24, 1981. Office: Physics Dep., University of California, US-Berkeley, 94720 California. Hajdin, Nikola, born on April 4,1923. Professor of Statics, Faculty of Civil Engineering, University of Belgrade, retired. Corresponding Member since April 23, 1987. Home: YU-ltOOO Belgrade, Te to vska 72, Phone: +381 11/ 401-656. Katritzky, Alan R., born on August 18, 1928. Professor of Chemistry of Heterocyclic Compounds, University of Florida, Gainesville. Corresponding Member since June 7, 2001. Office: University of Florida, Dept. of Chemistry, PO Box 117200, US-Gai-nesville,FL 32611, Phone: +1 352/ 392-0554, Fax: +1 352/ 392-9199. E-mail: kat r i tzky@ch em. ufl. edu Merchant, Eugene Mylon, born on May 6, 1913. Senior Consultant, Institute of Advanced Manufacturing Sciences, Inc. Edison Technology Center, Cincinnati, Ohio. Corresponding Member since April 23,1987. Office: Institute of Advanced Manufacturing Sciences, Inc. 111 Edison Drive, US-Cincinnati, Ohio 45216-2265, Phone: +1 513/ 453-20-67, Fax: +1 513/ 948-21-09. Müller, Karl-Alexander, born on April 20, 1927. Professor of Solid-State Physics, University of Zurich. Nobel Prize for Physics, 1987. Corresponding Member since April 23, 1987. Office: IBM Zurich Research Laboratory, CH-8803 Rüschlikon, Säumerstrasse 4, Zurich, Phone: +41 1/ 72-48-237. Povh, Bogdan, born on August 20,1932. Scientific Member, Member of Collegium, and Director of the Max-Planck Institute for Nuclear Physics, Heidelberg, and Professor at the Heidelberg University. Corresponding Member since March 10,1977. Office: Max-PI a nek Institut für Kernphysik, D-69029 Heidelberg, p. f. 1039B0, Phone: +49 622 1/ 516-272/270, Fax: +49 622 1/ 51-65-40, Prevorsek, Dusan C, born on February 14, 1922. Scientist in Polymer Physics, Research and Technology Center, Allied Signal, Morristown, retired. Corresponding Member since June 7,2001. Home: PO Box 677, US-Hood River, OR 97031-0021, Phone: +1 541/ 3865 872, E-mail: prevorse@gorge.net Rao, Chintamani Nages Ramachandra, born on June 30,1934. Professor of Chemistry, President of the Jawaharlal Nehru Center for Advanced Scientific Research, Bangalore. Corresponding Member since April 24, 1981. Office: Indian Institute of Science, lN-Bangalore 560012. Stankowski, Jan, born on January I, 1934, Professor of Molecular Physics, Institute for Molecular Physics, Polish Academy of Sciences, Poznan, Poland. Corresponding Member since May 27,1993. Office: Institute of Molecular Physics of PAN, PL-Poznan. Villadsen, John, born on June 12, 1936. Professor of Biotechnology, Technical University of Denmark, Lyngby. Corresponding Member since June 7, 2001. Home: Phone: +45 49/ 707-709. Office: BioCentrum-DTU, Saltofts Plads, Building 223, DK-2800 Kgs, Jyng-by, Phone: +45 45/ 25 2668, Fax: +45 45/ 88 4148, E-mail: john, vilJadsen@biocentrum.dtu.dk Waugh, John S., born on April 25, 1929, Professor of Physical Chemistry at the Massachusetts institute of Technology, Cambridge. Corresponding Member since May 18,1989. Office: MT1, US-Cambridge, Mass. SECTION FOUR_____Natural Sciences Full Members Drovenik, Matija, D. Sc., born on February 14, 1927. Emeritus Professor of Mineralogy, Ore, Coal and Petroleum Deposits, Ore & Coal Microscopy, Fa- culty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana. Associate Member since March 23,1978, Full Member since April 23,1987. Secret a ry-General of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 14, 1992 to May 6, 1999. Home: SI-1000 Ljubljana, Pohorskega bataljona 8, Phone: +386 1/ 534-3435. Office: S AS A, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: +386 I/ 470-61-48, Fax: +386 1/ 425-34-23, E-mail: sazu@sazu,si Gams, Ivan, D. Sc., born on July 5, 1923, Emeritus Professor of Geography, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, Associate Member since March 23, 1978, Full Member since May 23,1985. Home: SI-1000 Ljubljana, Pohorskega bataljona 158, Phone: +386 1/ 534-1846, E-mail: ivan,gams@guest.arnes.si Gogala, Matija, D. Sc., born on December II, 1937. Scientific Adviser and Director, Slovenian Museum of Natural History, Ljubljana; Professor of Animal Physiology, Bio technical Faculty, University of Ljubljana, retired. Associate Member since May 30,1991, Full Member since April 8, 1999, Home: SI-1351 Brezovica, Pot na Tičnico 6, Phone: +386 1/ 365-44-44. Office: Slovenian Museum of Natural History, SI-1000 Ljubljana, Prešernova 20, Phone: +386 1/ 241-09-40, 241-09-49, Fax; +386 1/ 241-09-53, E-mail; m a ti j a. gogal a @ un i - lj. si; mat ij a .go gala @>gu est .arn es. s i Grafenauer, Stanko, D, Tech. Sc., born on May 13,1922. Professor of Mineralogy and Petrography, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, retired. Associate Member since April 17, 1973, Full Member since April 24,1981. Home: SI-4294 Križe, Senično 84, Phone: +386 4/ 595-79-83, in the months ind. May to August: 5232 Soča, Trenta 56 F, Handy: +386 41/ 812-648 (7-9 a.m. and 7-9 p.m.). Kranjc, Andrej, D. Sc.,born on November 5,1943. Scientific Adviser at the Karst Research Institute, SASA Scientific Research Centre, Assistant Professor of Physical Geography, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana. Associate Member since June 6,1995, Full Member since June 7, 2001. Home: SI-6230 Postojna, Rožna 6, Phone; +386 5/ 720-15-10, E-mail: maja.kranjcl@siol.net Office: The Karst Research Institute, SI-6230 Postojna, Titov trg 2, Phone: +386 5/ 700-19-31, Fax; +386 5/ 700-19-99, E-mail: kranje@zrc-sazu.si Maček, Jože, D. Agr. Sc., D- Ecorn, D, Hist. Sc., born on October 28,1929. Emeritus Professor of Phytopathology and Phytopharmacology, Biotechnical Faculty, University of Ljubljana. Associate Member since May 18,1989, Full Member since June 6, 1995. Home: SI-1210 Ljubljana-Sentvid, Jerančičeva 12, Phone: +386 1/ 512-35-31. Office: Bio technical Faculty, SI-1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101, Phone: +386 1/ 423-11-61,256-37-70, Fax: +386 1/ 123-10-88. Mayer, Ernest, Ph. D,, Botanist-Taxono mist .born on November 10, 1920. Scientific Adviser at the Jovan Hadzi Institute of Biology, SASA Scientific Research Centre, Ljubljana, retired. Associate Member since March 21, 1974, Full Member since June 6, 1983, Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA since November 23,2000. Home: SI-1000 Ljubljana, Valvasorjeva 5, Phone: +386 1/ 251-46-59. Office: SASA, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: +386 1/ 470-61-45, Fax: +386 1/ 425-34-23. Plcnicar, Mario, D. Sc., born on August 5, 1924. Professor of Geology, Biostrati-graphy and Geological Mapping, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, retired. Associate Member since April 24, 1981, Full Member since May 30,199], Home: SI-4240 Radovljica, Presernova 19, Phone: +386 4/ 531-41-12. Sercelj, Alojz, D. Sc., Palynologist, born on December 8,1921. Scientific Adviser at the Jovan Hadzi Institute of Biology, SASA Scientific Research Centre, Ljubljana, retired. Associate Member since May 18,1989, Full Member since May 27, 1997. Home: SI-1000 Ljubljana, Trzaska 51, Phone: +386 1/ 256-32-24. Office: lovan Hadzi Institute of Biology, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 5, Phone: +386 1/470-63-19. Tiirnsek, Dragica, D. Sc., Palaeontologist, born on August 6, 1932. Scientific Adviser at the Ivan Rakovec Institute of Palaeontology, SASA Scientific Research Centre, Ljubljana, retired. Associate Member since May 23, 1985, Full Member since May 27, 1993. Home: SI-1000 Ljubljana, Zelena pot 13, Phone: +386 1/ 283-18-34. Office: Ivan Rakovec Institute of Palaeontology, SI-1000 Ljubljana, Gosposka 13, Phone: +386 1/ 470-63-73. Vriser, Igor, D. Sc., born on January 13, 1930. Emeritus Professor of Social Geography and Regional Planning, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana. Associate Member since April 23, 1987, Full Member since May 27, 1993. Home: SI-1000 Ljubljana, V Murglah 205, Phone: +386 1/ 283-43-98. Zupancic, Mitja, D. Sc., Phytocoenologist, born on December 25, 1931. Scietit ific Adviser at the Jovan Hadzi Institute of Biology, SASA Scientific Research Centre, Ljubljana, retired. Associate Member since May 27,1993, Full Member since June 7,2001. Home: SI-1000 Ljubljana, Trubarjeva 61, Phone: +386 1/ 432-41-66. Office: SASA, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: +386 1/ 470-63-24, Fax: +386 1/425-33-24. Associate Members Kreft, [van, D. Sc., born on November 23,1941. Professor of Genetics, Biotechnical Faculty, University of Ljubljana. Associate Member since May 27, 1997. Home: SI-1000 Ljubljana, Krcinzarjeva 36, Phone 8c Fax: +386 1/ 517-14-88, Office: Biotechnical Faculty, SI-1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101, Phone: +386 1/ 423-11-61, E-mail: ivan.kreft@guest.arnes.si Zorec, Robert, D. Sc., born on January 23, 1958. Professor at the Institute of Pathophysiology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since June 7,2001. Home: SI-1000 Ljubljana, Brdnikova 31, Phone: +385 1/ 25G-13-84, Office: Institute of Pathophysiology, Faculty of Medicine, SI-1104 Ljubljana, Zaloska 4, Phone: +386 1/ 543-70-20, Fax: +386 11 543-70-21, E-mail: rober t ,zorec@ m f. u nil j. s i Corresponding Members Geyer, Otto F, born on May 18, 1924. Professor of Stratigraphy, Paleontology and Paleo-ecology, University of Stuttgart, retired. Corresponding Member since lune 7,2001. Home: Peter Cornelius-Strasse 29, D-72766 Reutlingen, Phone: +49 7121/ 17411, Office: Institut fur Geologie und Paläontologie der Universität Sttutgart, Herdweg 51, D-70174 Sttutgart, E-mail: ütto.geyer@geologie,uni.sttutgart .de Herak, Milan, born on March 5,1917. Professor of Palaeontology, Faculty of Natural Sciences and Mathematics, University of Zagreb, retired. Corresponding Member since May 30, 1991. Home: HR-10000 Zagreb, Zvonimirova 28, Phone: +385 1/ 413-088. Hottinger, Lukas Conrad, born on February 25,1933. Professor of Palaeontology, Basel University. Corresponding Member since May 27, 1993. Office: Natural History Museum, Augustinergasse 2, Postfach, CH-400I Basel, Phone: +41 61/ 266-55-22. Karamata, Stevan, born on September 26,1926. Professor of Pedogenesis, Faculty of Mining and Geology, Belgrade, retired. Corresponding Member si net May 30,1991. Home: YU-11080 Zemun, Karamatina 17. Maceljslii, Milan, born on December 27, 1925. Professor of Entomology and Phytopharmacology at the Faculty of Agriculture of the University of Zagreb, retired, Corresponding member since April 8, 1999. Home: HR-10000 Zagreb, Kneza Borne 14, Phone: +385 1/ 461-34-08. Office: Agronom ski fakultet, Zavod za poljoprivredunu zoologiju, HR-10000 Zagreb, Svetosimunska 25, Phone: +385 1/ 239-37-77. Micevski, Kiril, born on April 29, 1926. Professor of Plant Systematization and Geobotanics, Faculty of Natural Sciences and Mathematics, Skopje. Corresponding Member since June 6,1995. Office: Macedonian Academy of Sciences and Arts, MK-91000 Skopje, Bulevar K. Misirkov 2, Phone: +389 91/ 114-200, Fax; +389 91/ 115-903. Pecsi, Marton, born on December 29, 1923. Research Professor of Physical Geography, Geographical Research Institute, Rudapest, Corresponding Member since May 18, 1989. Home: HU-2747 Tortel, Dözsa üt 7, Phone & Fax: +36-35/ 376-243. Potdini, Livio, born on September 7,1930. Professor of Plant Ecology, University of Trieste, Corresponding Member since June 6, 1995. Office: University degli Studi di Trieste, Dipartimento di Eiologia, IT-34127 Trieste, Via A. Valerio 32/34, Phone: +39 040/ 676-38-82, Fax: +39 040/ 568855. Popov, Andrej Vladimirovic, born on October 24, 1939. Head of the Dept. for Neuroetology of Insects at the Sechen Institute of Evolutionary Physiology and biochemistry, Russian Academy of Sciences in St. Petersburg. Corresponding Member since June 7,2001. Home: RU-188680 St. Petersburg, Koltushi, ul Rikova 21, kv. 2, Phone: +7 812/ 70 72 308. SECTION FIVE_Arf£ Full Members Bernik, Janez, Painter, Graphic Artist, born on September 6, 1933. Emeritus Professor of Painting, Academy of Fine Arts, University of Ljubljana. Associate Member since May 18,1989, Full Member since May 27,1993. Home: SI-1000 Ljubljana, Komenskega 8, Phone: +386 1/ 231-17-66, or SI-4274 Žirovnica, Brezni ca 41 a, Phone: +386 4/ 580-21-05. Jančar, Drago, Writer, born on April 13, 1948, Secretary and editor-in-chief of Slovenska matica (Slovenian Society), Ljubljana. Associate Member since June 6,1995, Full Member since June 7,2001. Home: SMOOO Ljubljana, Stihova 2, Phone: +386 1/ 432-33-22. Office; Slovenska matica, SI-1000 Ljubljana, Kongresni trg 8, Phone 8c Fax: +386 1/ 251-42-00, E-mail: drago.jancar@siol.net Jemcc, Andrej, Painter, born on November 29, 1934. Professor of Drawing and Painting, Academy of Fine Arts, University of Ljubljana, retired. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7,2001. Home: SI-4274 Žirovnica, Zabreznica 40 b, Phone & Fax: +386 4/ 580-21-66, Studio: SI-1000 Ljubljana, Prešernova 12, Phone: +386 1/ 425-56-76, E-mail; andrcj .j emec@ siol. n e t. Kovic, Kajetan, Poet, Writer, Translator, born on October 21,1931, retired. Associate Member since May 30, 1991, Fuli Member since June 6, 1995. Home: SI-1000 Ljubljana, PleterSnikova 13, Phone & Fax: +386 1/ 436-86-52. Krek, Uroš, Composer, born on May 21, 1922. Emeritus Professor of Composition and Theoretical Subjects, Music Academy, University of Ljubljana. Associate Member since March 29, 1979, Full Member since May 23,1985. Home: SI-4248 Lesce, Na vrtači 5. Phone: +386 4/ 531-80-91. Lebič, Lojze, Composer and Conductor, born on August 23, 1934. Professor of Music Theory Subjects and Composition, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, retired. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6,1995. Home: Si-1000 Ljubljana, Ulica bratov Učakar 134, Phone: +386 1/518-3155. Office: SASA, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: +386 1/ 470-64-29, Fax; +386 1/425-34-23. Menart, Janez, Poet and Translator, born on September 29,1929, retired. Associate Member since June 6,1983, Full Member since April 23,1987. Home: SI-) 000 Ljubljana, Poljanski nasip 30, Phone: +386 I/ 231-33-31. Mihelič, Milan, Free-lance Architect, born on July 20, 1925, retired, Associate Member since April 24,1981, Full Member since April 23,1987. Home: SI-1000 Ljubljana, Pcričeva 22, Phone: +386 1/ 436-26-87. Office: Studio AD, SI-1000 Ljubljana, Dunajska 29, Phone: +386 1 / 436-14-48. Minatti, Ivan, Poet and Translator, born on March 22, 1924, retired. Associate Member since April 23,1987, Full Member since May 30,1991. Home: SI-1000 Ljubljana, Zvonarska 7, Phone: +386 1/ 251-67-35. Tršar, Drago, Sculptor, born on April 27, 1927, Emeritus Professor of Sculpture, Academy of Fine Arts, University of Ljubljana. Associate Member since May 30,1991, Full Member since June 6, 1995. Home: SI-1000 Ljubljana, Cesta na Rožnik 25, Phone; +386 1/ 251-39-28, Studio: SI-1000 Ljubljana, Svetčeva 1. Za'jc, Dane, Poet, Playwright and Essayist, born on October 26,1929, retired. Associate Member since May 27, 1993, Full Member since May 27, 1997. Home: SI-1000 Ljubljana, Praprotnikova 5, Phone: +386 1/ 425-16-56. Zlobec, Ciril, Poet, Publicist and Translator, born on July 4,1925, retired. Associate Member since May 23, 1985, Full Member since May 18,1989. Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 14,1992 to May 6, 1999, Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA since May 6, 1999. Home; SI-1000 Ljubljana, Vošnjakova 10, Phone: +386 1/ 231-28-76. Office; S AS A, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: +386 1/ 470-61-43, Fax: +386 1/ 425-34-23, E-mail; sazu@sazu.si Associate Members Bernard, Emerik, Painter, born on September 22, 1937, Professor of Painting, Academy of Fine Arts, University of Ljubljana. Associate Member since June 7,2001, Home: SI-1370 Logatec, Gorenjska cesta 13A, Phone: +386 1i 754-26-78. Office: Academy of Fine Arts, SI-1000 Ljubljana, Erjavčeva 23, Phone: +386 11 251-27-26, Fax:+386 1/ 251-90-71. Kovač i č, Lojze, Writer, born on November 9, 1928. Pedagogue in the Pionirski dom - Centre of Youth Culture, retired. Associate Member since May 27, 1997. Home: SI-1000 Ljubljana, Vojkova 85/6, Phone: +386 1/ 534-31-23 Matičič, Janez. Composer, born on June 3, 1926. Professor of Musical Forms and Harmony Analysis, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, retired. Corresponding Member since April 23, 1987, Associate Member since June 7, 2001. Home: Si-1000 Ljubljana, Lepi pot 10, Phone: +386 1/252-23-05. Pavček, Tone, Poet, Essayist and Translator, born on September 29, 1928, Editor-in-chief of the publishing house Cankarjeva založba, retired. Associate Member since June 7,2001. Home: SI-1000 Ljubljana, Trubarjeva 61, Phone: +386 1/ 231-58-09. Sever, Savin, Architect, born on June 27, 1927. Adviser at the Slovenija projekt, retired. Associate Member since May 27,1997. Home: SI-1000 Ljubljana, Barjanska c. 16, Phone: +386 I/ 425-04-93, Studio: SI-1000 Ljubljana, Cankarjeva 1, Phone: +386 1/ 425-42-95. Šeligo, Rudi, Writer, Dramatist and Essayist, bom on May 14, 1935. Senior Lecturer, Faculty of Organizational Sciences, University of Maribor, retired. Associate Member since June 7, 2001. Home: SI-4000 Kranj, Draga Brezarja 12, Phone: +386 4/ 233-12-81, E-mail: r udi ,sel t go@gues t.arnes.si Corresponding Members____ Be it h art, František, born on September 10, 1924, Critic and Translator of Slovenian Literature, Prague. Corresponding Member since May 23, 1985. Home; CZ-10600 Praha 10, Jahodova 27, Phone: +42 02/ 752-486. Brajdii, Ivan, born on June 16,1924. Writer and Translator of Slovenian Literature, Zagreb. Corresponding Member since May 18,1989. Home: HR-10000 Zagreb, Dalmatinska 12. Handke, Peter, born on December 6, 1942. Writer, Playwright and Translator, Salzburg, Corresponding Member since April 23,1987. Home: AT-5020 Salzburg, Monchberg 17/A. Hrymyc.Vil, born on June 7,1925. Writer and Translator. Administration Secretary of the Kiev Chapter of the Writers' Union of Ukraine, Kiev. Corresponding Member since May 30, 1991. Home: UA-Kijev-54, ul Chkalov 52/49. Li pus, Florjan, born on May 4,1937. Writer. Corresponding Member since May 23, 1985. Home: AT-9133 Miklavcevo/Miklauzhof, Sele/Sielach 52. Merkii, Pavle.born on July 12,1927. Slav ist, Composer and Violinist, Programme Director of the Radio »Trieste A«, retired. Corresponding Member since May 23, 1985. Home: IT-34139 Trieste, Via Rossetti 113, Phone: +39 040/ 944-477, Milialic, Slavko, born on March 16, 1928. Poet. Corresponding Member since June 6,1995. Home: HR-10000 Zagreb, Banjavciceva 24. Mohorovicii, Andre, born on July 12,1913. Professor of Architecture, Faculty of Architecture, University of Zagreb, retired. Corresponding Member since June 6, 1933. Home; HR-10000 Zagreb, Tom isla vov trg 21. Music, Zoran, born on February 12,1909, Painter, Corresponding Member since April 24,1981. Home: FR-75007 Paris, 284, Boulevard Saint Germain, Phone: 33 1/ 455-69117. Pahor, Boris, born on August 26,1913. Writer, Publicist and Professor of Slovene and Italian language, Slovene Secondary School, Trieste, retired. Corresponding Member since May 27,1993. Home: IT-34136 Trieste, Salita a Contovello 71, Phone; +39 040/ 410-880. Paljetak, Luko, born on August 19, 1943. Poet, Translator and Essayist. Editor-inchief of the magazine Dubrovnik. Corresponding Member since June 7,2001. Home: HR-20000 Dubrovnik, Gorica sv. Vlaha 155. Podrecca, Boris, born on January 30, 1940. Director of the Institute Raumgestaltung und Entwerfen, Technical University, Stuttgart. Corresponding Member since April 23, 1987. Home: Architekturatelier Podrecca, AT-1170 Vienna, Jörgerbadgasse 8, Phone: +43 1/427-210, Fax: +43 1/427-21-20. Rebula, Alojz, born on July 21, 1924. Writer, Essayist and Publicist, Professor of Secondary School in Trieste, retired. Corresponding Member since May 27, 1993. Home: IT-34016 Opicina, Trieste, Via Prosecco 2/2, Phone: +39 040/ 213687. SECTION SIX__________Medical Sciences Full Members Andolšek - Jeras, Lidija, D. Sc., born on July 30, 1929. Emeritus Professor of Gynaecology and Obstetrics, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since April 23, 1987, Full Member since May 27, 1993. Secretary-General of the Slovenian Academy of Sciences and Arts since September 23,1999. Hotne: SI-1000 Ljubljana, Župančičeva 14, Phone: +386 1/ 251-60-44. Office: SASA, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: +386 1/ 470-61-26, Fax: +386 1/425-64-92, E-mail: darja.serbelj@sazu.si Batis, Janez, D. Sc., born on March 15, 1919. Emeritus Professor of Microbiology, Veterinary Faculty, University of Ljubljana. Associate Member since March 10, 1977, Full Member since June 6,1983, Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA since May 7,1996. Home: SI-1000 Ljubljana,Slovenska 55, Phone: +386 1/ 232-65-26. Office: SASA, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: +386 1/ 470-61-47. Fax: +386 1/425-34-23, Dolenc, Vinko V., D. Sc., born on June 29, 1940. Professor of Neurosurgery, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since April 23, 1987, Full Member since May 27, 1993. Home: SI-1000 Ljubljana, Barvarska steza 7, Phone: +386 1/ 282-18-00. Office: Medical Centre, Clinic of Ne uro-Surgery, SI-1525 Ljubljana, Zaloška 7, Phone: +3S6 1/ 522-53-57, E-mail: vinko.dolenc@kclj.si Fertuga, Dušan, D. Sc., born on May 28, 1934. Professor of Pathology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since May 27, 1993, Full Member since May 27,1997. Home: SI-1000 Ljubljana, Komenskega 20/U, Phone: +386 1/ 232-21-36. Office: Institute of Pathology, Faculty of Medicine, SI-1000 Ljubljana, Ko-rytkova 2, Phone; +386 1/ 543-71-37, 543-71-03, Fax: +386 1/ 543-71-04, E-mail: ferluga@mf.uni-lj.si Fettich, Janez, D. Sc., born on October 9,1921. Professor of Dermatovenerology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana, retired. Associate Member since March 21, 1974, Full Member since March 29,1979. Home: SI-1000 Ljubljana, Veselova 19, Phone: +386 1/ 426-43-00. Kordaš, Marjan, D. Sc., born on August 17, 1931. Emeritus Professor of Pathophysiology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since )une 7,2001. Home: ST-IOOO Ljubljana, Ilirska 8, Phone: +386 1/ 232-24-96. Office: Institute of Pathophysiology, Faculty of Medicine, SI-1104 Ljubljana, Zaloška 4, Phone: +386 1/ 543-70-83, Fax: +386 1/ 543-70-21, E-mail: inarjan.kordas@mf.uni-lj.si Svetina, Saša, D, Sc., born on October 16,1935, Professor of Biophysics, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7,2001, Home: SI-1000 Ljubljana, Gradišče 6. Office: Institute of Biophysics, Faculty of Medicine, University of Ljubljana, SMOOO Ljubljana, Lipičeva 2, Phone: +386 I/ 543-76-00, Fax: +386 1/43151-27, E-mail: sasa.svetina@biofiz.mf.uni-lj.si Trontelj, Jože, D. Sc., born on June 1, 1939. Senior Adviser to the Ministry of Health, Professor of Neurology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since May 30,1991, Full Member since June 6, 1995. Home: SI-1355 Polhov Gradec 99. Phone: +386 1/ 364-50-09, Office: Faculty of Medicine, Institute of Neurophysiology, SI-1525 Ljubljana, Zaloška 7, Phone: +386 1/ 522-15-00, 522-15-25, Fax: +386 1/ 522-15-33, E-mail: joze.trontelj@kclj.si Župančič, Andrej O., Dr. Sc., born on January 27, 1916. Emeritus Professor of Pathological Physiology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since July 3,19(54, Full Member since February 5,1970. Home: SI-1000 Ljubljana, Valvasorjeva 12, Phone: +386 1/ 251-69-74. Office: Faculty of Medicine, institute of Pathology, SI-1105 Ljubljana, Zaloška 4, Phone: +386 1/ 543-70-23, Fax: +386 1/ 543-70-21. Associate Members Horvat, Matija, D. Sc., born on September 23, 1935. Professor of Internal Medicine, Faculty of Medicine, University of Ljubljana .Associate Member since May 27,1997. Home: SI-1000 Ljubljana, Jakceva 38, Phone: +386 1/ 524-88-06. Office: Medical Centre, SI-1525 Ljubljana, Zaloska 7, Phone & Fax: +386 1/ 431-71-55, E-mail: matija,horvat@mf.uni-lj.si Sketelj, Janez, D.Sc., born on June 23, 1947. Professor of Pathophysiology, Head of the Institute of Pathophsyiology. Associate Member since June 7, 2001. Home: SI-1000 Ljubljana, Jesihov stradon 47, Phone: +386 1/ 427-56-26. Office; institute of Pathophysiology, Faculty of Medicine, SI-1104 Ljubljana, Zaloska 4, Phone: +386 1/ 534-70-46, Pax: +386 1/ 543-70-21, E-mail: sketelj@ibmi.nif, imi-lj.si Corresponding Members_ Cardesa, Antonio, born on March 23,1939, Professor of Pathology, University of Barcelona, Corresponding Member since June 7,2001. Office: Hospital Clinic i Provincial de Barcelona, Villarroel, 170, ES-08036 Barcelona, Phone: +34 93/ 227-54-50. Fax: +34 93/ 227-57-17, E-mail: acardesa@clinic.ub.es Dimitrijevic, Milan P., born on January 27, 1931. Professor and Head, Department of Physical Medicine and Rehabilitation, Baylor College of Medicine, Houston, Texas. Corresponding Member since April 24, 1981. Office: Baylor College of Medicine, S-821, Houston, One Baylor Plaza, US-77030 Texas, Phone: +713/ 664-22-60, Fax: +713/ 664-01-58, E-mail; agoshie@bcm,tmcedu. Lajlha, Abel, born on September 22, 1922. Research Professor of Psychiatry, New York University School of Medicine and Center for Neurochemistry, the N,S. Kline Institute, Orangeburg, N.Y Corresponding Member since May 18,1989, Office: The N. S. Kline Institute, 140 Old Orangeburg Road, Bldg. 39, Orangeburg, US-NY 10962-2210, Phone; +1 845 / 398-55-30, Fax: +1 845 / 39855-31, E-mail: lajtha@nki.rfmh.org. McLaren, Anne, born on March 26,1927. Professor and former Vice-President of the Royal Society of London. Corresponding Member since June 6,1995. Office; Wellcome/CRC Institute, Tennis Court Road, GB-Cambridge CB2, 1QR. Mi lie, Emili, Joseph, born on May 27, 1931. Professor of Physiology and Experimental Medicine, Director of the Meakins-Christie Laboratories, McGill University, Montreal P. Q. Corresponding Member since June 6,1983. Home; 4394 Circle Road, Montreal P.Q. CA- H3W1YS. Office: Meakins-Christie Laboratories,Mc Gill University, 3626 St. Urbain Street, Montreal Q. CA-H2X2P2, Phone: 1 514/ 398-3864, Fax: 1 514/ 398-7483. Ncgovski, Vladimir A., born on March 19, 1909. Director of the Institute for General Reanimatology, Academy of Medical Sciences, Moscow, retired. Corresponding Member since June 6, 1983. Office: Institute for General Reanimatology, RU-103031 Moscow, 25 Petrov-ka Sir. 9, Building 2. Prokop, Otto, born on September 29, 1921. Professor of Forensic Medicine, Humboldt University, Berlin. Director of the Institute for Forensic Medicine, Halle and the institute for Forensic Medicine, Leipzig, retired. Corresponding Member since April 23,1987. Office: Institut fur gerichtliche Medizin, D -104 Berlin, Hannoverische Stras-se 6, Phone: +49 30/ 2827-725. Safar, Peter, bom on April 12,1924. Professor of Reanimatology and Director of the International Resuscitation Research Center, University of Pittsburgh, PA, Corresponding Member since June 6, 1983. Office: Resuscitation R. C, Pittsburgh, 3434 Fifth Avenue, 2nd Floor, US-15260 Pennsylvania, Stalberg, Erik Valdemar, born on April 21, 1936, Professor of Clinical Neurophysiology, University Hospital Uppsala, Corresponding Member since May 27,1997. Home: Rorbaksvagen 40, Vilan, S-752 57 Uppsala. Office: Department of Clinical Neurophysiology, University Hospital, 5-751 85 Uppsala. Unger, Felix, born on March 2,1946. Cardiologist, Head of the Clinic of Cardiac Surgery, Salzburg. President of Academia Scientiarum et Artium Europaea. Corresponding Member since June 6,1995. Office: Academia Scientiarum et Artium Europaea, Waagplatz 3, AT-5020 Salzburg, Phone: +43 662/ 841-345, Fax: +43 662/ 841-343. Wernig, Anton, born on October 14, 1944. Professor of Neurophysiology, University of Bonn. Corresponding Member since June 7, 2001. Office; Dept. of Physiology, University of Bonn, WiJhelmstrasse 31, D-53111 Bonn, Phone: +49 228/ 227-22-74, Fax: +49 228/ 287-22-08, E-mail: we rn ig@ physio .u n i -b on n .de LIBRARY (Summary) The SAS A Library worked intensively on its programme and has implemented it in spite of the encountered problems (lack of storage room, shorlage of personnel) due to its efficiency, high professionalism and extraordinary efforts of the Library staff and management. The SAS A Library, as a unit of the Slovenian Academy of Sciences and Arts, works as library and technical service for SAS A as well. It is organised as central library, working also for 17 smaller library-units of Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts. Publications and duplicate stock exchange established with 1531 institutions throughout the world represents the most significant and active sphere of the Library's activities. In 2001, the Library collection was increased for 7607 units, 3375 on the basis of exchange, 1917 donations, 1374 purchases and 941 obligatory editions. At the end of the year, the Library collections comprised 465517 units, recorded in an alphabetical order in various catalogues (according to authors in a systematic way (UDC).). In 1991, the Library took part in shared cataloguing system, now called CO-BISS. We are creating our local data base, which is on-line connected with host data base of the Institute of Information Science (IZUM, Maribor), In 2001, our local data base as a part of shared cataloguing system was increased for 3963 entries, precisely for 6493 entries created by our library, and 2470 copied entries. At the end of the year, our local data base holds a total of 947S9 entries, precisely for 71450 entries created by our library, and 23339 copied entries, The Library regularly informs its readers of the new acquisitions and its own activity by monthly publishing a bulletin and newsletters. Its collection is accessible to one and all, either in its reading room or for home-use. In total, the Library has lent out 31456 works to 4567 readers, and has recorded 9253 visits. The Library proceeds with dispatching the SAS A publications. A comprehensive data base of the addressees the Library sends the SAS A publications to, was revised in 2001 too, It comprises 1531 addressees for regular exchange (1416 from abroad and 115 from Slovenia), 59 for reviews, 147 addressees receiving publications as gifts and 95 addressees receiving publications as compulsory copies. At the end of the year, its staff consisted of 21 employees, 1R of them enlisted as the professionals. imensko kazalo članov sazu A Andolšek - Jeras, Lidija, 11,13, 17,40, 84,187, 192,203,239,250,273, 285 Andrič, Ivo, 152 Apostolski, Mihailo, 152 B Bajec, Anton, 152,208 Bajt, Aleksander, 152,185,196 Balenovič, Krešimir, 11, 32, 263 Rarton, Derek Harald Rjchard, 152 Bartoš, Milan, 152 Batis, Janez, 11,17,40,250,273 B cd j anič, M i rko, 152 B e ie r, Fried r ich - Kari, 152 Belič, Al eksan dar, 152 Benac, Alojz, 152 BenharU:rantisck, 11,39,61,271 Bergles, Arthur E. 11,32,110,111, 112,199,263 Berkopec, Oton, 152 Bernard, Emerik 11,38,45,130,132, 271 Bernik, France, 11,13, 16,25,45,46, 96,104,182,183,188,192,193, 194, 200, 205, 209, 218, 229, 249, 250,255 Bernik, Janez, 11,37,46,218,269 Bevk, Francc, 53,73,77,152 Bezlaj, France, 152 Blinc, Robert, 11,14, 16,28,46,47,48, 108,189,204, 207,218, 260 Bogdanovič, Milan, 153 Bole, Jože, 153 Borisevič, Nikolaj A., 11, 32, 264 Boršnik, Marja, 153 Brajdič, Ivan, 11,39,272 B raj kovic, Vladislav, 153 Bralko, Ivan, 11,16,31,48,49,159, 199,218,263 Bratos, Savo, 11,32,218,264 Bratož, Rajko. 11,13,21,49,72,77.85, 86,95, 189, 194,196,240,250, 251 Bravničar, Matija, 153 Brecelj, Bogdan, 153 Breznik, Anton, 153 B roda r, Srečko, 153 Rroz-Tito, Josip, 153 Brain, Miroslav, 153 Bujas, Zoran, 11,23,253 Rutozan.Vaso, 153 C Cankar, Izidor, 153 Cardesa, Antonio, 11, 42,146, 147, 275 Cevc, Emilijan, 21,51,95,196,251 Cigoj, Stojan, 153 Cilenšek, Jobann, 153 Cooper, Henry R. jr., 12,27,218,258 Cvetko, Dragotln, 154,207,209 Č Čamo, Edheni, 154 Čelešnik, Franc, 154 Če rnigoj, Avgust, 154 Čop, Bojan, 154 Čubrilovič, Vasa, 154 D Dea novic, Mirko, 154 Demus, Otto, 154 Despič, Aleksandar, 12,32, 264 Dimitrijevič, Milan, 12,42, 218,275 Djordjevič, Jovan, 154 Djurdjev, Branislav, 154 Djuričič, riija, 154 Dolar, Davorin, 11,29,116,218,260 Dolenc, Metod, 154 Dolenc, Vinko V., 11,40, 50, 143,150, 273 Dolinar, Lojze, 46,154,242 Drovenik, Matija, l i, 17,33, 265 Drujan, Boris, 155 Dyggve, Ejnar, 155 F Fajfar, Pcler, 11,13,29,50, 110, 177, 250,260 Feil, Arnold, 23,253 Ferluga, Dušan, 11,41,50,51,140, 147,273 Fettich, Janez, 11,41,50,218,273 F inžgar, Alojzij, 155 Finzgar, Fran Šaleški, 71,155 Fischer, Kurt von, 12, 23,253 Fiaker, A leks an dar, 12,27 Flotzinger, Rudolf, 12,23,215,253 Forstnerič, Franc, 11,32, 52, 263 Franchini, Aldo, 155 Frangeš, Ivo, 12,27,258 Fučič, Branko, 155 G Gabrovec, Stane, 11,21.51,86,89, 240,251 Gams, Ivan, 11,34.51,62,119,187. 218,243,266 Gantar, Kajetan, 11,13,14,16,25,51, 70,84,98,187,198,208,210, 213,229,239,241,250,256 Gaspari, Maksim, 155 Gavazzi, Milo van, 155 Gerškovič, Leon, 155 Gestrin, Ferdo, 155 Geyer, F. Otto, 12,36,125,126,199, 268 Giesemann, Gerhard, 12, 28, 258 Gligorič,VeIibor, 155 Globevnik, Josip, 11,29,52,260 Gogala, Matija, 11,34, 52,62, 125,128, 218, 243,266 Golta, Pavel, 155 Goltč, Lj ubo. 11,29,52, S3. 73, 74,75, 76, 77,199, 239,260 Gombocz, Wolfgang L, 12,24,89,90, 193,253 Gori čar, Jože, 17,155 Gosar, Peter, 11,29, 108,261 Grabeč, Igor, 11,29,53, 54, 104, 105, 106,194, 261 Grad, Anton, 81,156 Gradnik, Alojz, 45, 156 Grafenauer, Bogo, 88,156 Grafenauer, Ivan, 156 G rafe nau e r, Stanko, 11,34,266 G rde nič, Drago, 12,33,264 Grickat-Radulovič, Irena, 28,258 Grošelj, Milan, 73.75,76, 77,156 Gušič, Branimir, 126,156 Gyergyek, Ludvik, 11, 30, 261 H Hadži, Dušan, 11,30,114,118,189, 218,261 Hadžijovan, 219 Hafner, Stanislav, 12,28,61,198,218, 258 Hahn, Erwin Louis, 12, 33,218,264 Hajdin, Nikola, 12,33,264 Handke, Peter, 12,39,272 Hauptman, Ljudmil, 65, 156 Hegedušič, Krsto, 156 Herak, Milan, 12,36,243,268 H ieng, Andrej, 156,185 Horvat, Matija, 11,42, 54,213,222, 274 Hottinger, Lukas Conrad, 12,36,268 11 rib ar, Valentin, 11, 21,54,86,87,91, 194,196,197,218,244,251 Hrymyc.Vil, 12,39,272 i Jbrovac, Miodrag, 156 llešie, Sveto zar, 156 Ingolič, Anton, 156 Ivič, Milka, 12,28,258 Ivič, Pavle, 156 i Jakac, Božidar, 157 Jakopič, Rihard, 157 Jakopin, Franc, 11,25,96,101,208, 209,218,256 Jama, Matija, 157 Jančar, Drago, 11, 37, 55,128,129, 137, 194,218,269 Jemec, Andrej, 11,37,56,129,269 Jovčič, Dimitrije, 157 Jurančič, Janko, 157 K Kalin, Boris, 157 Kalin, Zdenko, 157 Kambič, Vinko, 56,81, 147,157,169, 170,171,206,247 Kara mata, Ste van, 12,36,218,268 Kardelj, Edvard, 157 Katritzky, Alan R-, 12,33,72,80,112, 113,114,193, 199,226,264 Kenk, Roman, 157 Kermauner, Taras, 11,25,56,57, 220, 241,242,256 Kcrmavner, Dušan, 157 Kernei, Gabrijel, 11, 30,57, 194,199. 261 Kidrič, Boris, 157 Kidrič, France, 16, 46,157,242 Klopčič, Mile, 158,205 Kmecl, Matjaž, 11,14,27,198,210 KobJar, France, 158,232 Kochansky-Devide, Van da, 158 Kogoj, Franjo, 81,158 Koneski, Blaže, 158 Konstantinovič, Zoran, 12,28, 259 Kordaš, Marjan, 11, 13,41,58, 84, 138, 139,140, 145,150,194,201,206, 218, 274 Korošec, Viktor, 79, 158 Kos, Gojmir Anton, 158 Kos, Janko, 11,25, 46,58,60, 198, 218, 256 Kos, Milko, 17,158 Kosmač, Ciril, 158 Kossack, Georg, 12,24,254 Kostrenčič, Marko, 158 Košir, Alija, 158 Kovačič, Lojze, 11,39, 60,205, 271 Kovic, Kajetan, 11, 13,37,60, 129,130, 132,133, 135,137, 138, 189, 201, 218,250,270 Kozak, Juš, 45, 158 Kozina, Marjan, 158 Koželj, Venčes lav, 158 Kralj, Alojz, 11, 13, 16,30,01,62,74, 73, 199,239,250, 261 Kranjc, Andrej, 11,34,61, 62,1%119, 194,216,218,243,266 Kranjec, Miško, 54,159 Krašovec, Jože, 11,25,62, 104,198, 213,217, 220,241,256 Krašovec, Stane, 159 Kratochvil, Josef, 159 K ravar, Miroslav, 159 Krbek, Ivo, 159 Kreft, Bratko, 208 Kreft, Ivan, 11,63,64, 200, 218,244, 268 Krek, Gregor, 17,159 Krek, Uroš, H, 37,64, 133, 193, 270 K retze nb ache r, Leop ol d, 12, 28,259 Krklec, Gustav, 138, 159 Kri e ža, M i rosi av, 159 Kuhelj, Anton, 16,159 Kumbatovič, Filip Kalan, 159 Kuret, Niko, 65,159 Kušej, Gorazd, 17,160 Kušej, Rado, 160 Kühn, Oth mar, 159 Kyovsky, Rudi, 11,21,218,251 L Lajovic, Anton, 160 Lajtha, Abel, 12,42,275 Laroche, Emmanuel, 160 Lav rac, Ivan, 160 Lavrič, Božidar, 16,80,160 Lavrin, Janko, 160 Lebič, Lojze, 11,37,65,270 Leeming, Henry, 12,28,259 Lenček, Rado L, 12,28,218,259 Leveč, Janez, 11,32, 53,54, 65,66,219, 263 Lipuš, Florjan, 12, 39,82, 272 Lobe, Feliks, 160 Logar, Janez, 160 Logar, Valentin, 11,26,101,218,256 Lorkovič, Zdrav ko, 160 Luckman n, Tho ni as, 12,24, 254 Luki č, Rado m ir, i 60 Lukm an, Fra n c Ksaver, 160 Luna ček, Pavel, 160 M Macelj ski, Milan, 12,36,268 Maček, Jože, 11,13,34,66,189,201, 204, 229,250, 266 Majer, Boris, 11,21,251 Maksimovič, Desanka, 161 Martinovič, Juraj, 12,28,213,259 Matičetov, Milko, 11,26,95, 194,256 Matičič, Janez, 11,39,66,132,133, 218,271 Matjašič, Janez, 161 Mayer, Ernest, 11,35,122,243,244, 250,267 McLaren, Anne, 12,42,275 Mekuli, Esad, 161 Melik, Anton, 161 Melik, Vasilij, 11,22, 88, 196, 218,252 Menart, Janez, 11,38,208, 244,270 Meniš, Gian Carlo, 12,24,254 Merchant, Mylon Eugene, 12,33,264 Merhar, Boris, 161,243 Merkij, Pavle, 12,39,45,272 Micevski, Kiril, 12,36,218, 243, 269 Mihajlovič, Mihajlo Lj., 161 Mihalič, Slavko, 12,272 Miheli, Milan, 11,38,270 M ihel ič, Fr a nee, 161 Milanski, Janez, 16,161, 209 Milčinski, Lev, 161,172,173, 174,247 Milic, Emili, 12,42,218,275 Minatti, fvan, 11,33,244,270 Mlinar, Zdravko, 11, 22,66,67, 87,92, 187,252 Mlinaric, Jože, 11,22,67,87, 88, 252 Moh orovičič, Andre, 12,40,272 Mole, Vojeslav, 161 Moravec, Dušan, 11,26,68,256 Moszyriski, Leszek, 12,28,99,100, 101,259 Murko, Mat i j a, 161 Mušic, Marjan, 161 M ušič, Zoran, 12,40,272 Muller, Karl-Alexander, 12,24,33, 224,254,265 Muller-Karpe, Hermann, 24,254 N Nahtigal, Raj ko, 16,162 Negovski, Vladimir A-, 12,42,275 Nejedly, Zdenek, 162 Ne ubauer, Robert, 162 Ncuhauser, Rudolf, 12, 28, 45,259 Nitsch, Kazimierz, 162 N o ugayrol, Jea n, 162 Novak, Franc, 162 Novak, Grga, 162 O Ocvirk, Anton, 162 Olszak, Waclaw, 162 Orešnik, Janez, 11,26,68, 104, 207, 209,220, 241,257 Oštir, Karel, 162 P Pahor, Boris, 12,40,198,272 Paljetak, Luko 12,40,137, 138, 193, 272 Panteleev, Dimitar, 162 Paternu, Boris, 11,26,68,218.257 Pavček,Tone 11,39,69,134,271 Pavičevič, B ranko, 12,24,254 Pavlin, Alfonz, 162 Pavlov, Todo r, 162 Pavšič, Vladimir - Bor Matej, 163 PekJcnik, Janez, 11,30,69,106,112, 189,218,219,262 Perovič, Slobodan, 12,24,254 Pars ia ni no v, Le on i d Se ju e no v ič, 163 Peteri in, Anton, 163 Pécsi, Márton, 12,36,269 Pirjevec, Jože, 12,13,24, 205,254 Pitamic, Leonid, 163 Plečnik, Jože, 163 Plemelj, Josip, 163 Pleničar, Mario, 11,35,62, 69,126, 219,243,267 Pleterski, Janko, 11,22, 70,196, 205, 219,229,252 Podrecea, Boris, 12,40,272,273 Pogačnik, Jože, 11,13,26, 70,81, 96, 189,198, 241,250,257 Poldini, Livio, 12,36,243,269 Polec, Janko, 163 Popov, Andrej Vladimirovič, 12,37, 126,127,128, 199,269 Potrč, Ivan, 163 Povh, Bogdan, 12,33,108,265 Prelog, Vladimir, 163 Pretnar, Stoj an, 163 Prevoršek, Dušan C, 12, 33, 114, 115, 116,193,199,265 Prokop, Otto, 12,43,218,276 Pusič, Eugen, 12,24,92, 193, 197,254 R Raj ičič, Stan ojio, 163 Rakovec, Ivan, 163,267 Ram m elm eye r, Alfred, 164 Ramovš, Fran, 16,17, 164 R a mo vš, P r i mož, 164 Rant, Zoran, 164 Rao, Chintamani Nagcs Ramacbandra, 12,33,265 Ravnikar, Edvard, 164 Re bula, A loj z, 12,40,273 Rechinger, Kari Heinz, 164 Regen, Ivan, 164 Rigler, Jakob, 164,208 Rumpler, Helmut, 12,24,224,254 Rus, Vcljko, 11,22, 71,87,196,213, 219,252 S Saeverud, Harald, 164 Safar, Peter, 12,43,276 Sal opek, Marijan, 164 Samec, Maks, 164, 229, 231,235 Savič, Pavle, 164 Seidl, Ferdinand, 164 Sever, Savin, 11,39,71,271 Simoniti, Primož, 11,27,97, 98,258 Sirot kovic, Jakov, 12,24 Sketelj, Janez, 11,42,71,72, 143, 144, 145,274 Skok, Petar, 165 Slo d njak, Anton, 165 Sodnik - Zupane, Anica, 165 Sovre, Anton, 165 Spacal, Loj ze Lu i g i, 165 Stankovič, Siniša, 165 Stankosvski, Jan, 12,33,265 Stanonik, Janez, 11, 26,72, 229,257 Stanovnik, Branko, 11, 13,31,53,62, 72,73,74,75,76,77.78, 80,114, 190, 191, 199,212,214,239,262 Stalberg, Erik Valdemar, 12,43,218, 276 Stefa novic, Dim i t r ije, 12,24,255 Stele, Franc, 165,251 Stern, Pavel, 165 Stevanovic, Petar, 165 Straus, Jože, 12,24,255 Stupica, Gabrijel, 165 Supičič, Ivo, 12,24,255 Svane, Gunnar Olaf, 12,28,259 Svetina, Saša, 11,41,78,84,140,141, 142,194,201,274 Szentagothai, Janos, 165 Š Šašel, Jaroslav, 165 Šeligo, Rudi, 11,39,78,135, 136, 137, 189,271 Želih, Alenka, 11, 13,23, 78, 79, 189, 190,196,197,250, 252 Šercelj, Alojz, 11,35,218,267 Ž idak, Jarosl av, 165 Škerjanc, Lucij an Marija, 165 Škerlj, Milan, 165 Škerlj, Stanko, 165 Šlebingcr, Janko, 166 Šnuderl, Makso, 166 Štampar, Andrija, 166 Šuklje,Lujo, 166 T Tavano, Sergio, 12,25, 50,93, 94,95, 193, 194,255 Tavčar, Alois, 166 Tavčar, Igor, 166 Taylor, Alan lohn Percival, 166 Teržan, Biba, 11, 23,79,88, 89,189, 194,253 Tesniere, Luden, 166 Tišler, Miha, 11,31,72, 74,79, 80,190, 213,218,219,262 Todorovič, Kosta, 166 Tolstoj, Nikita Iljič, 166 Tomaževič, Miha, 11,32,80,108,109, 199,219,263 Tomovič, Rajko, 166,175,176,177, 199 Toporišič, Jože, 11,27,80,101,207, 208,209,218,242,257 Trofenik, Rudolf, 166 Trontelj, Jože, 1 ], 13,41, 81,140, 143, 145, 150, 171.174, 189,203,250, 274 Trstenj ak, A nt o n, 166 Tršar, Drago, 11.38,81.270 Turnšek, Dragica, 11, 35,126, 185, 188, 190, 192,267 U Udovič, Jože, 167 Unger, Pelix, 12,43,218,276 Ušeninik, Aleš, 167 V Vavilov, Sergej Ivanovič, 167 Vavpetič, Lado, 167 Veber, Franc, 90, 167 Vida v, Ivan, 11,31,82,262 Vidmar, Josip, 16,167 Vidmar, Milan, 16,167 Vilfan, Sergij, 48, 167 Villadsen John, 12,33,116,117,118, 193,199,265 Vodovn i k, Loj ze, 167,185 Volkov, Mst islav Vas iij e v ič, 167 Vouk, Vale, 168 Vratuša, Anton, 11,13,22,87, 205,252 Vrišer, Igor, 11,35, 82, 267 Vučenov, Dimitrije, 168 W Waugh, John S, 12, 33,78,84, 265 Wernig, Anton, 12,43,148,149,193, 276 VVollman, Frank, 68, 168 VVoschitz, Karel Matej 12, 28, 101,104, 193,260 Wraber, Maks, 84,168 Z Zadnikar, Marijan, 11, 23,68,82,196, 218,232,234,235,253 Zadravec, Franc, 11,27,82, 257 Zaje, Dane, 11,38,270 Zavada, Vil cm, 168 Zihcrl, Boris, 16,168 Zlobec, CiriJ, 11,16,38, 83,138,187, 219,250,270 Zoreč, Robert, M, 36,83,124, 199,268 Zupančič, Mitja, 11,35,83,84,120, 121,122,185, 194,209,218,243, 267 Z upa nič, Rihard, 168 Zvvitter, Fran, 168 Ž Zekš, Boštjan, 11,13,31,78,84, 143. 189,199,250,262 Župančič, Andrej O., 11,41,140, 145, 218,274 Zupančič, Oton, 168 ISSN 0374-0315 LETOPIS SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 52. KNJIGA 200] Glavna in odgovorna urednica: a kad. prof. dr. Lidija Andolšek - Je ras Jezikovni pregled Marjeta Humar Izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani Prelom Medija Graphics Tiskarna: Tiskarna Skušek Ljubljana, 2002