TRIDESETI ROJSTNI DAN NOVE JUGOSLAVIJ E V življenju posameznikov, družin in naro-dov so dogodki, ki se jih v redkih presledkih! ne samo s ponosom spominjajo ampak jih tudi slovesno proslavljajo ter tako na zunanji viden način manifestirajo pomen njih vsebine. Tak zgodovinski dogodek praznujejo tudi jugoslovanski narodi 29. novembra 1973, ko slave trideseto obletnico zasedanja Antifašistič-nega veča narodne osvoboditve in s tem tudi 30. obletnico rojstva naše domovine SFR Jugoslavije in v nje okrilju rojstvo vseh ostalih republik. Pridružimo se zboru vseh jugoslovanskih narodov in vseh krajev širom domovine, ki v teh dneh z največjim spoštovanjem in z zasluženo slovestnostjo proslavljajo 30. obletnico dneva ustanovitve nove Jugoslavije. Ne bo odveč, če si v teh dneh ponovno prikličemo v spomin nekatere najvažnejše sklepe, ki so jih dne 29. novembra 1943 sredi najhujšega sovražnega ognja sprejeli po ljudstvu izvoljeni in v prijaznem bosanskem mestecu Jajcu iz vse Jugoslavije zbrani delegati. Tisti večer so predstavniki narodnoosvobodilne borbe jugoslovanskih narodov izglasovali med drugim tudi naslednje sklepe: — da se ustanovi nova demokratična ljudska oblast, ki je zrasla v oboroženi borbi in, ki je v sedanji ustavi formulirana v določilo »Vsa oblast izvira iz ljudstva in pripada ljudstvu«, — da se sprejme federativna ureditev nove državne skupnosti bratskih in enakopravnih narodov Jugoslavije, ki je v sedanji ustavi uokvirjena v določilo »SFRJ je zvezna država, prostovoljno združenih in enakopravnih narodov in socialistična demokratična skupnost, ki temelji na oblasti delovnega ljudstva in na samoupravljanju«, — prepove se vrnitev kralju Petru n., o čigar vrnitvi bo po končani vojni odločalo ljudstvo samo. Te Sklepe so delegacije v domu kulture v Jajcu pravzaprav samo potrdili in uzakonili, kajti vse to so narodi Jugoslavije izglasovali že s svojo oboroženo borbo, s svojo prelito krvjo, ki so jo prelili za svobodo, enakopravnost, za bratstvo ter za tako življenje, ki bo v vsakem oziru dostojno svobodnega človeka. II. zasedanje AVNOJ je imelo velik politični pomen, ne le kot manifestacija doseženih zmag in uspehov v triletni oboroženi borbi, temveč predvsem kot izraz politične moči o-svobodilnega gibanja. Brez dvoma so sklepi AVNOJ odločilno prispevali k nadaljnjemu razvoju osvobodilnega boja narodov Jugoslavije in še jasneje odprli pot k zmagi, k svobodi in prenehanju trpljenja in zatiranju narodov Jugoslavije. Ustanavljanje novih in utrjevanje že obstoječih organov ljudske oblasti je nedvomno potrjevalo, da je buržoazna monarhistična oblast stare Jugoslavije že strmoglavljena in razrušena, ter da je na njenem mestu zrasla nova revolucionarna oblast. AVNOJ je skupaj z ljudskimi odbori kot organi ljudske oblasti že takrat postavil temelje današnje jugoslovanske državne skupnosti. Ljudstvo je tako začrtano pot soglasno potrdilo. S kasnejšo ustavo, z ustavnimi spremembami in dopolnitvami jo je le duhovno poglobilo in vsebinsko razširilo, kar v največji meri velja predvsem tudi za naš novi osnutek Ustave. Tedaj postavljeni temelji novi jugoslovanski družbeni skupnosti so danes bolj čvrsti kot kdaj koli prej. Od tod je vzniklo drevo mogočnega družbenega razvoja, ki se je razraslo v vse smeri družbenega življenja in prinaša čudovite plodove človekove ustvarjalnosti. Materialna osnova kot predpogoj za življenje in ustvarjalnost po zaslugi vsakega posameznika iz dneva v dan bolj narašča. Iz materialne osnove izvirajo in se razvijajo duhovne dobrine, ki so nujno potrebne človeku državljanu za njegovo ustvarjalno delo. O stopnji, vsebini in namernosti teh dobrin pa zopet odloča državljan sam kot proizvajalec in upravljalec. Delovni človek v gospodarski organizaciji sam proizvaja pa tudi sam upravlja, se pravi, da sam gospodari s proizvodi svojega dela. Da pa delavec lahko nemoteno uporablja svoje fizično in umsko delo, potrebuje ustrezne svoboščine. Take svoboščine mu zagotavlja ustava. Kot rečeno, današnja stopnja razvoja materialne osnove družbene skupnosti ima izhodišče v sklepih AVNOJ in v kasnejših ustavnih normah. Ta zgradba, ki s svojimi temelji sega tja v leto 1943 je tekom časa dobila ne-slutene dimenzije. Današnja stvarnost zgovorno potrjuje pravilnost zastavljene poti. Iz do tal porušene domovine ob koncu vojne je zrasla povsem nova, z duhom o enakopravnosti in splošne enakosti oplemenitena družba, ki ima dovolj močno gospodarsko podlago in dovolj čvrsto politično zavest, da lahko kljubuje vsem težavam, ki se tu pa tam pojavljajo in ki nujno spremljajo vsako naglo se razvijajočo družbo. Mi vsi smo priče velike rasti vse jugoslovanske skupnosti. Koliko novih tovarn je zraslo po vojni, skoraj ni mogoče povedati. Kako na gosto so prekrižana pota cestnega, zračnega, železniškega, pomorskega prometa; temu skoraj ni mogoče slediti. Koliko novih rudnih bogastev je odkritih po vojni. Tudi kmetijstvo je naredilo precejšen korak naprej. Vse to je seveda pogojeno z nastalimi revolucionarnimi spremembami in z nezadržno ustvarjalno silo našega delovnega človeka, ki ni dopustil, da bi bil oviran v izgradnji na svoji poti k boljšemu, svobodnejšemu in srečnejšemu življenju. Tudi občani velenjske občine, kot del vse jugoslovanske družbene skupnosti, lahko s ponosom zremo na prehojeno pot in na uspehe, dosežene pri svojem delu. Spomnimo se kako opustosena je bila ta naša, sicer tako idilično lepa dolina, tik po vojni. Spomnimo se požganih domačij, napol praznih in od okupatorja izropanih kmetij, razrušenih cest, razdejanih šol in drugega kar je se ostalo po izgonu okupatorja. Z velikimi težavami se je moral spoprijeti naš človek in nadčloveško voljo je moral uporabiti, da si je vsaj za silo uredil najnujnejše za življenje. Potem je bilo lažje. Danes je dobro. Domačije so bile obnovljene, kmetje so prijeli za delo na kmetijah, delavci v tovarnah. Uredili in asfaltirali smo ceste, obnovili in zgradili nove sole, napeljali elektriko do vsake domačije, zgradili vodovode, modernizirali stare in postavili nove tovarne, skratka: zraslo je novo mesto z modernimi industrijskimi giganti. Vseh dosežkov ni mogoče popisati. Lahko le ugotovimo, da smo zelo veliko storili in da smo na dosežene uspehe lahko upravičeno ponosni. Razumljivo pa je, da še daleč niso zadovoljene vse naše želje in potrebe in da še ni vse tako v redu kot bi moralo biti v socialistični družbeni skupnosti. Razumljivo je tudi, da nase zelje in potrebe še dolgo ne bodo zadovoljene iz prav tako razumljivega razloga, da vsaka nova želja ali potreba rodi deset novih zelja in potreb. To je pogojeno s človekovo naravo, z njegovim nemirnim ustvarjalnim duhom, s tem pa je obenem pogojen tudi ves nadaljnji družbeni napredek. Problemi in občasni neuspehi, ki so lahko tudi boleči ekscesi tako za posameznika kot za družbo, nam ne smejo vzeti vero v ustvarjalno sposobnost jugoslovanskih narodov, ki so lahko le s svojo vitalnostjo, žilavostjo in borbenim duhom prenesli težke in krvave u-darce zgodovine. Dovolj dobrih izkušenj imamo, da lahko tudi težave in neuspehe spremenimo v svoj prid kot šolo, ki naj pripomore k hitrejšemu in zanesljivejšemu napredku naše družbene skupnosti. Ob koncu pa ne smemo pozabiti na ljudi, ki so s svojo idejno doslednostjo in vztrajno borbo pripravljali in pripravili temelje za našo državno skupnost SOCIALISTIČNO FEDERATIVNO REPUBLIKO JUGOSLAVIJO. To je Zveza komunistov Jugoslavije na čelu s tov. Titom. Njej se moramo zahvaliti, da lahko praznujemo in proslavljamo 30. obletnico zasedanja AVNOJ, predvsem pa da lahko praznujemo naš največji praznik 29. november — DAN REPUBLIKE. 27. november 1973 • Leto IX. št. 34 (204) • Cena 1 dinar • Poštnina plačana v gotovini Občani, delovni ljudje in delovni kolektivi velenjske občine! 29. november je rojstni dan naše socialistične federativne republike Želimo vam novih delovnih uspehov, za praznične dni pa vam še posebej iskreno čestitamo skupščina občine velenje občinska konferenca szdl občinska konferenca zks občinsko združenje zb nov občinski sindikalni svet občinska konferenca zms uredništvo »naš čas« MOZIRSKO GOSPODARSTVO BREZ IZGUB Odborniki obeh zborov skupščine občine Mozirje sfl na zadnji seji izvolili za novega predsednika občinske skupščine vršilca dolžnosti direktorja zgornje savinjske kmetijske zadruge in odbornika delovnih skupnosti Franca Sarpa. Dosedanji predsednik Jože Deberšek, ki je bil osem let in pol mozirski župan, je odšel na novo delovno mesto v TGO Gorenje Velenje. tavljajo hitrejšega razreševanja vodnogospodarskih problemov. Odločno so se zavzeli za to, da je nujno treba sistematično reševati Najprej so odborniki poslušali poročilo o izvršitvi sklepov prejšnje seje ter sprejeli osnutek statuta občine, v katerem so posebno poglavje namenih tudi družbenopolitičnim organizacijam in društvom v občini. Osnutek statuta tudi predvideva, da bo skupščina imela dva zbora: enotni zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti. Skupščina je sprejela tudi sklep, da mora biti javna razprava o osnutku, ki jo bosta vodila občinska konferenca SZDL in občinski sindikalni svet, končana do konca januarja prihodnjega leta. Na seji so obravnavali tudi poslovanje organizacij združenega dela s področja gospodarstva v prvih de- vetih mesecih letošnjega leta ter ocenili, da je potekalo zelo ugodno. Še zlasti so poudarili dejstvo, da so vse organizacije na območju občine končale poslovanje v tem času brez izgub. Odborniki mozirske občinske skupščine so zelo podrobno spregovorili o škodi, ki so jo povzročile septembrske poplave. Po zbranih podatkih znaša škoda na kmetijskih površinah, v industriji, na gozdnih cestah ter cestah četrtega reda, vodnih objektih in na republiških cestah 5,626.960 dinarjev. Poudarili so, da bo potrebno daljše obdobje za odpravo posledic vodne stihije, saj zbrana sredstva v takšni višini kot doslej ne zago- FRANC ŠARP, novi predsednik Skupščine občine Mozirje regulacijska dela na porečju Savinje in Drete. V zvezi s to problematiko so na predlog sveta za gospodarstvo sprejeli sklep, da je treba čimprej pristopiti k odpravljanju posledic poplav, zlasti tam, kjer so ogrožene stanovanjske hiše, zavarovati obrežja ob cestah ter si še naprej skupaj z vodno skupnostjo Savinja prizadevati, da bodo najbolj ogrožena poplavna območja čimprej zavarovana. Svetu za finance in družbeni plan pri skupščini občine pa so predlagali naj iz stalne proračunske rezerve izdvoji 150.000 dinarjev za najnujnejša popravila objektov, da bi tako preprečili stalno nevarnost poplav. V izčrpni razpravi o razdejanju, ki ga je povzročilo pobesnelo vodovje so odborniki še posebej pohvalili gasilce za njihovo požrtvovalnost, ki so jo pokazali ob poplavah ter vse tiste, ki so pomagali, da vodna ujma ni terjala še večjih posledic. Ob tem so o-pozorili, da bo treba čim- prej zagotoviti sredstva za nakup opreme za reševanje v primeru elementarnih nesreč. Gasilci imajo zdaj na razpolago le opremo, ki je prilagojena za posege v primeru požarov. V nadaljevanju seje so odborniki potrdili še sklepne račune občinskih skladov za lansko leto ter predlog odločbe o razširitvi delovnega področja osnovne šole Mozirje. IVANKRAGL ZLATAR ŽALEC lO-ODSTDTN NOVOLETNI .iiiimiiiiiiiiiiiiiihiiiiii.....mi..................................111111 < 91111111..........................................................................................................................................iiiiiiiiiiiiiiu......miiiiiiiimmmmmmiiiiiimmiimimmmmmmhiihmmmiiiimmmmiiiimmmiiiimmiiiiiiiiimiiiiihmiiiiiiiiiiiiiiiii illlllllllilllllllllllllllllllllllllilllllllllltlllllllllllllllllllltlllllillllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllt.ini.....Illllllllllllllllllllll................................................................................................................................Illlllllllllll.......II......IMUNIMI 0CLOVENUUES 1 f f — — NOV POSLOVNI CENTER CELJE Ste že kdaj pomislili, kakšna dragocenost je danes čas? Najbrž niste, SLOVENIJALES vam nudi priložnost, da to spoznate. Novi skladiščni prostori v Medlogu (v neposredni bližini Joštovega mlina) vam omogoča jo pregled, izbiro in nakup vsega, kar boste po trebovali pri gradnji vaše hiše. Ne samo stavb no pohištvo, tudi gradbeni material širše iz bire, rezan les, plošče, furnir, lesonit, uit rapas, vezane plošče, vse vrste instala cijskega materiala in material za cen tralno ogrevanje prostorov, zidno in sanitarno keramiko. SLOVENIJA LES prihaja v vaš novi dom z vsem, kar boste zanj potrebo vali. Vse na enem mestu, pregledno, hitro, kakovo stno in sodobno. To je prihranek časa, prih ranek v izdatkih. SLOVENIJALES VAM SVETUJE IN NUDI! Ljubljana MARIBOR. SLOVENIJALES POSLOVNI CENTER IMIIIIIIMIIIIIIIMIMMII..........Illll.............1111111111111M1111IIIM111111II111.....111H M111 f I r 111.....IMM......I.....rlllllll........ ■ 11 ■ ■ IIIII ■ ■ I ■ III.........I.......lili......HIMIIIIIIIINIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlir, umnimi........mu............,„„......................m...............llmiT IIIIIIIIIIMIIIIIIIIMIMIMIIM.....I.......I........I.....IIII..............Illll......II........Illll.....lllllll.....III........III......IIII.....III................................Illll.....MIHI.....Illll.....■Illll II........Milil.......f 11 ■ 111II111 ■ IMII1111II1111MI Ml 11IIIIIIII (M 11M 00484823482353230048234853535348534853235323534848485300010200020202532348534853232353484853915323482323232323012323535323022353892301534802482323484853532323482323535348232353482323534853484823 Rodila sta se pred tridesetimi leti RAVNATELJI OSNOVNIH SOL POZIVAJO Te dni prinašajo učenci osnovnih šol mesta Velenja pismo ravnateljev, ki pozivajo starše in občane, da se pridružijo k skupni akciji za izgradnjo IV. OSNOVNE SOLE in POSEBNE OSNOVNE ŠOLE V VELENJU. Nagel gospodarski razvoj našega mesta povzroča na področju šolstva nenehne skrbi, zlasti manjka šolskega prostora. Vse tri velenjske osnovne šole imajo dvoizmenski pouk, v letu 1974/75 pa predvidevajo celo tretjo izmeno. Zato je vredna širše podpore skrb ravnateljev osnovnih šol, šolskih kolektivov in temeljne izobraževalne skupnosti Velenje. Poziv velja staršem, občanom, krajevnim skupnostim, družbenopolitičnim organizacijam in predsedniku občinske skupščine. V letu 1974 je potrebno zagotoviti toliko sredstev, da bodo lahko zgradili IV. OSNOVNO ŠOLO in POSEBNO OSNOVNO ŠOLO V VELENJU. Vsa prizadevanja naj v smislu ustavnih sprememb podprejo temeljne organizacije združenega dela na ta način, da bodo njihovi deleži prispevki k skupnim naporom za izboljšanje pogojev šolanja naše mladine. Dragi starši! Hiter gospodarski razvoj našega mesta prinaša s seboj tudi povečane potrebe po izgradnji in razširitvi šolskega prostora. V letu 1974 velja kot glavna naložba pri izgradnji šolskega prostora v Velenju nova POSEBNA OSNOVNA ŠOLA in IV. OSNOVNA ŠOLA. Skrb za mladi rod, ki bo jutri dal potrditev tistemu, za kar se starejši danes zavzemamo in delamo, je naša prvenstvena naloga. Prav zato morajo biti vsi naši napori usmerjeni v to, da bomo mladi rod vzgojili v tem duhu, ki bo porok, da se bodo naša hotenja tudi v bodočnosti u-resničevala. Ali smo za dosego takega cilja, kot starši, u-pravljalci, občani te družbe naredili dovolj ? Vse tri velenjske o-snovne šole delajo v dveh izmenah in jim v prihodnjem šolskem letu 1974/75 sledi tretja izmena. Kaj pomeni to, boste sami najbolje presodili, ko bodo vaši otroci obiskovali tako organiziran pouk, ko ne bo mogoče normalno razvijati njihovih sposobnosti v o-kviru svobodnih dejavnosti in ko bodo vaši o-troci ostali brez varstva v času, ko ste zaposleni. POSEBNA OSNOVNA ŠOLA V VELENJU de- V. luje v nemogočih pogojih. Zato to akcijo za izgradnjo tudi Posebne osnovne šole usklajujemo z enotnimi prizadevanji vseh občanov mesta in okolice Velenja. POZIVAMO VAS, DRAGI STARŠI, da se samoupravljavci, kot občani v krajevni skupnosti, kot člani družbenopolitičnih organizacij, vključite v skupna prizadevanja za izgradnjo POSEBNE OSNOVNE ŠOLE in IV. OSNOVNE ŠOLE V VELENJU Delavke in delavci — samoupravi j alci postavite pred vaše samoupravne — izvršne organe zahtevo, da se zagotove sredstva in pristopi k čimprejšnji izgradnji. Občani v krajevnih skupnostih, kot nosilci neposredne samouprave in demokratičnega odločanja, sprejmite svoje sklepe, ki naj omogočijo izvršitev prepotrebne naloge. S tem pismom se obračamo tudi na družbenopolitične predstavnike naše občine, na predsedstvo občinske skupščine, da store vse — kot vedno doslej — da bo naša akcija enotna, v korist naše mladine. Velenje, 15. nov. 1973 RAVNATELJI OSNOVNIH ŠOL MESTA VELENJE BOGOMIR ZAGER »Moja mladost je potekala v težkem času, vendar sem ponosen, da sem se rodil v dneh, ko so se kovali temelji naše države.« Bogomir Zager je le štiri dni starejši od naše republike. Tri dni pred njegovim praznikom smo ga obiskali, vendar ne s šopkom ali kakšnim drugim darilom, temveč z željo, da nam opiše svojo mladostno pot, da nam izpove svoje notranje zadovoljstvo, pa tudi odkrije probleme. »Človek ne sme biti nikoli zadovoljen z doseženimi rezultati. Vedno mora gledati naprej, stremeti k višjim ciljem. To je moje življenjsko načelo.« Bogomir je gradbeni tehnik, je pa tudi študent višje tehnične šole za gradbeno industrijo v Mariboru. Čaka ga le še diploma. Kakšna je bila vaša mladost? »Izhajam iz delavske družine. Oče je bil železničar. Kovaška pesem ob potoku Bistrici se je oglasila pred 400 leti. Skozi stoletja šo vodna kolesa poganjala »re-pače«, pod katerimi so kovači iz žarečega železa delali lopate, motike in drugo poljedelsko orodje. V livarni na Muti so uli-vali topovske krogle, ki so jih po splavih pošiljali v Srbijo — v času prve srbske vstaje. Danes je tovarna poljedelskega orodja in livarna član velike družine Gorenje. Podoba se je v zadnjih letih močno spremenila. Nizke in sive zgradbe s starimi stroji so morale odstopiti »prostor pod soncem« novim zgradbam. Pod njimi so nova kladiva, velike stiskalnice, valjčni stroji, sodobne peči. Zgradili so novo tovarno jeklenega granulata, ki bo HOO-članskemu delovnemu kolektivu na Muti najlepše darilo za štiristoletnico. Na fotografiji notranjost dvorišča kladivarne na Muti pred nekaj leti. Danes je ta podoba povsem spremenjena. Asfaltne poti v tovarni, stare in lesene zgradbe so podrli, zrasle pa so nove in svetle delovne hale z modernimi stroji. Častitljivo obletnico bodo na Muti proslavili danes 28. V družini nas je bilo pet bratov. Ostali smo le še trije. En brat je padel leta 1944, drugi pa je med vojno umrl. Moja mladost ni bila rožnata. Še najbolj se spominjam prvih let po vojni, ko ni bilo kruha in smo bili večkrat lačni. Mislim pa, da je zelo težko primerjati mojo mladost z življenjem naših otrok. Imam sina in hčerko. Ce samo njiju vzamem za primer. Imata vse. No, skoraj vse. Jaz igrač nisem poznal.« Verjamemo Bogomiru, da je moral biti zadovoljen le z igračami, ki si jih je sam naredil največkrat iz leskovih palic ali kostanja, borove skorje. O igračah, ki jih danes uvažamo celo iz daljne Japonske se mu verjetno še sanjalo ni. »Tudi v osnovni šoli sem imel le najnujnejše: tablico, kamenček in gobico.« Mislite, da so mladi danes bolj razvajeni, kot je bila vaša generacija? »Ce so, niso po svoji krivdi. Zdaj je čas drugačen; večje možnosti. Kar poglejte, kaj vse smo napravili v teh treh desetletjih. Vsak stremi za tem, da bi otroku dal to, kar sam ni imel. Morda se danes premalo poudarja ljubezen do domovine. Ne vem. Mogoče se motim.« Kaj mislite o dolgih laseh? »Držim se načela: ne sodi človeka po zunanjem izgledu. Važno je, kakšna je njegova notranjost. Njegova zavest. Prav ta zavest pa mladim ne sme nikoli dovoliti, da bi pozabili na našo preteklost.« Bogomir Zager je že trinajsto leto član zveze komunistov. Kakšni so bili takrat kriteriji za sprejem? »Mislim, da so bili bolj ostri. S svojim delom v samoupravnih, organih v mladinski organizaciji si moral najprej dokazati, da si zrel. In šele na podlagi tega si novembra. Proslavo bodo združili s praznikom občine Radlje ob Dravi. Slavje, na katerem bo zbranih 1100 delavcev tovarne Gorenje — Muta in številni gostje, bo v novih proizvodnih prostorih tovarne jeklenega granulata v Muški Dobravi. V času praznovanja 400-letnice so na Muti imeli že več prireditev. Oktobra je bil na gozdni jasi v Dobravi mednarodni lokostrelski turnir. Pripravili so tudi več športnih srečanj s kolektivi združenega podjetja lahko kandidiral, upal, da boš sprejet.« Sproščeno je tekel pogovor z Bogomirom Zagerjem, ki ima o vsakem vprašanju, problemu svoje mnenje. Ki se vsake naloge loteva z največjo mero odgovornosti. Prav zato si je pridobil zaupanje mnogih in opravljal že vrsto pomembnih funkcij. Stisnili smo mu roko ter mu še enkrat čestitali za praznik, na katerega je zelo ponosen, saj le štirje dnevi preprečujejo, da njegov rojstni dan ni združen z rojstnim dnem republike. IVAN PURNAT Zadnjič sem pomislil, ker se bliža rojstni dan nove Jugoslavije, da tudi jaz letos praznujem 30. rojstni dan, čeprav točno mesec dni kasneje. Razmišljal sem o tem, kako so ta leta hitro minila. Republika in jaz sva odraščala v enakih pogojih, doživljala uspehe in neuspehe ter notranje krize, vendar premagala vse te- Gorenje. Na seji delavskega sveta pa so podelili najzaslužnejšim članom kolektiva spominske plakete. V novi tovarni pa bodo odprli likovno razstavo akademskega slikarja Harija Draušba-herja in kiparja Janka Dolenca. Pred tovarno pa odkrili dve plastiki iz varjenega železa, ki simbolizirata kovača in livarja. Plastiki v naravni velikosti sta delo kiparja samouka Alojza Jerčiča iz Mute. Najlepše darilo za praznik kovačev in livarjev iz Mute pa je nova tovarna. žave, ki jih vsak napredek nujno terja in ob tem sva oba popolnoma dozorela. Vesel sem napredka naše domovine in vzporedno tudi svojega življenjskega u-speha, saj sem v tem času diplomiral na učiteljišču in kasneje končal pedagoško akademijo (slovenščina — srbohrvaščina). Sedaj pa vodim novo ustanovljeno Delavsko univerzo v Mozirju. Začasno sem adaptiral hišo, ki sem jo podedoval po starših, pripravljam pa se na novogradnjo. Hišo bova postavila z ženo v rojstnem kraju Vologu, ker mi je ta kraj prirasel k srcu. Je umaknjen od prometa in vsega hrupnega. Rad se umaknem iz vrveža, ker le v miru lahko razmislim o ljudeh in delu. Generacija, rojena med vojno ima drugačne poglede na našo družbo kot pa rojeni po vojni. Svoje otroštvo in mladost smo preživljali pod težjimi pogoji v času, ko se je formirala naša družba in smo vzgojeni v takratnem duhu, prežeti z borbo po boljšem, pravičnejšem, lepšem in svobodnem svetu. Te kvalitete ocenjujemo na svojstven način. Imam svoje želje, vendar te želje naj ostanejo v meni samem, ker če ne bodo uresničene, bo tako, kot da jih nikoli ni bilo. Nikoli ne gradim v oblake, ker sem realist. Ob 30-letnici rojstva naše republike čutim ponos na ta velik razvoj naše domovine, obenem pa se zavedam, da je bilo v teh letih ogromno narejenega, vendar ne vsega tistega, kar je bilo mišljenega in izrečenega v času njenega rojstva in še nekaj let kasneje. Rojstni dan bom preživel po vsej verjetnosti doma, v krogu svojih najbližjih. Izredno uspešna krvodajalska akcija Občinski odbor rdečega križa Velenje je v soboto, 17. novembra organiziral izredno krvodajalsko akcijo za potrebe celjske bolnišnice. Akcija je izredno uspela, saj se je namesto predvidenih 80 krvodajalcev udeležilo kar 117 občanov. Od tega največ rudarjev — 40 in delavcev iz šoštanjskega GALIPA. Poleg teh so kri darovale še gospodinje iz Šentilja, Cirkovc in Plešivca. Ošlovnik razstavlja v knjižnici Do 7. decembra so v velenjski knjižnici na ogled akvareli, tonske risbe in oglja slikarja Julija Ošlov-nika in Ptuja. Slikar razstavlja 30 slik na drugi samostojni razstavi. 3 nagčas J Sporočamo, da smo se preselili v nove prostore MARTIN PIREČNIK urar - zlatar Velenje Čestitamo ob dnevu republike 29. novembru Stara kladivarna na Muti Štiristo let tovarne na Muti Mladi Gornjesavinjčani razstavljajo V nedeljo, 11. novembra je ob 11. uri v domu Partizana v Mozirju predstavnik OK ZMS Mozirje otvo-ril v počastitev dneva republike zelo pestro razstavo mladih likovnikov — Pepi-ja Miklavca, Gorana Horvata, Franca Pustoslemška ter likovnih izdelkov učencev in vrtcev, ki,so jih prispevale osnovne šole Mozirje, Ljubno, Luče in Gornji grad. Ob otvoritvi so izvedli mladinci in učenci osnovnih šol jedrnat spored, ki je zelo navdušil zbrano občinstvo. Učenci osnovne šole Luče ob Savinji so navzoče presenetili z zborno recita- nastopov, saj je škoda, da bi nadarjeno dekle igralo na tako redek instrument le zase. Razstava mladih likovnikov je bila v domu Partizana odprta do 16. novembra, zatem so jo prestavili v Zadrečko dolino do 18. novembra, kjer je bil tudi zaključek razstave. Po ogledu razstave smo z mladimi slikarji malo poklepetali o njihovem delu in načrtih, ki jih gojijo v sebi. • PEPI MIKLAVC iz Tr- novca: »V Velenju sem zaposlen v tovarni Gorenje in poleg službe še študiram, zato mi ostaja bolj malo Talci MLADINCA BERTA IN TONI IZ LUC STA NAVDU-DUŠILA S SVOJO GLASBENO TOČKO zadnjem času pogrešamo in tudi ne zasledimo pogosto pri slikarjih. • GORAN HORVAT iz NAZARIJ, študent strojništva: »Rišem že zelo dolgo, tako da začetka niti ne vem. Slike, ki jih razstavljam sem narisal, ko sem obiskoval prvi letnik tehnične šole. Slikam nenačrt-no. Spoprijemam se tudi z grafiko in keramiko. S slikanjem bom nadaljeval, ker mi nudi ob posebnem razpoloženju določeno sprostitev in razvedrilo.« Goran razstavlja slike z različno motiviko iz življenja. Spekter barv (voščen-ke) je bogat in se skladno prepleta med sabo, ter poleg ritma, ki je zajet v osnovnih potezah, učinkuje kot zaključena celota zelo prefinjeno in občuteno. • FRANC PUSTOSLEM-ŠEK iz Ljubnega ob Savinji: »V Nazarjah delam v obratu zmrzovalnih skrinj in ves prosti čas posvetim risanju. Velikokrat se zgodi, da rišem pozno v noč, saj me neka notranja sila neugnano žene, da ustvarjam. Delam v različnih tehnikah: akvarel, olje, tuš in s svinčnikom. Občudujem vse kar je lepega. Vzornik je Jaki.« Sto talcev Nemci so pobrali, za temni gozd jih odpeljali. Se preden ugasnile življenja so luči, zvezali so jim oči. Ko Nemci so jih postrelili, na tleh ležati so jih tam pustili, in mnoge od družin, so v taborišča odselili. In to storili so zato, ker je v nemški hajki padlo Nemcev sto Tako so se kruto maščevali, in proti partizanom so vse sile zbrali. Peter Kvartič 7. d STRAN MLADIH BRALCEV NAŠEGA ČASA Na bienalu Miha žirafo rise Smššk PEPI MIKLAVC, FRANC PUSTOSLEMŠEK IN GORAN HORVAT cijo, odlomkom iz Cankarjevega »Hlapca Jerneja«. Nastopajoči učenci so zelo prepričljivo interpretirali pravico, ki jo terja hlapec Jernej. Mladinca Berta in Toni iz Luč sta bila z originalno glasbeno točko res enkratna. Berta Zamernik je na redko igran instrument — citre, zaigrala zelo čustveno in spretno in požela obilen aplavz od starejših in mlajših. Berta, ki je zaposlena v GLIN Nazarje, je povedala, da igra na citre že iz otroštva. »Ko pridem iz službe domov in opravim gospodinjska dela igram na citre, včasih zraven tudi pojem. Najraje imam romantično glasbo.« Želimo ji še obilo uspešnih prostega časa za slikanje. Razstavljena dela sem narisal v vojski. Rišem predvsem tihožitja s cvetjem in se navdušujem tudi za abstraktnost. Vzornik je Jaki, čeprav ga ne posnemam. Tudi v bodoče bom risal iz lastne želje po ustvarjanju. Motive bom sproti oblikoval, ker jih enostavno ne morem določiti naprej. Pri tej razstavi nisem sodeloval iz lastne ambicioznosti, ampak zato, da sem pomagal zaključiti krog mladih u-stvarjalcev in šol.«_ Naj pripišemo, da Pepi razstavlja slike, naslikane s črnim tušem. Tihožitja cvetlic so podana čustveno in avtor vanje spontano vključuje našo bogato narodno ornamentiko, ki jo v Komaj 17-letni Franc Pu-stoslemšek je letos avgusta že razstavljal na Ljubnem ob Savinji. V takratnih risbah je zelo amatersko posnemal priznanega slikarja Jakija, sedaj pa si je oblikoval bolj samostojno pot. S tem opusom slik je pozitivno presenetil svoje občudovalce. Čestitamo občinski konferenci ZMS Mozirje, ki je organizirala in prevzela kljub bornim finančnim sredstvom odgovorno nalogo, da predstavi širši javnosti dela mladih likovnikov. Vsem mladim ustvarjalcem pa želimo, da bi Gornje Savinjska dolina že enkrat premogla sredstva za stalno galerijo oziroma prostor, kjer bi mladi u-stvarjalci, ki jih v tej dolini ni malo, lahko razstavljali svoja dela v dostojnih prostorih. Mihec je zelo rad telovadil. Plezal je na drog in skakal preko koze. Nekega dne je vzel odskočno desko in skočil preko koze, ter se pri tem domislil, kako bi narisal žirafo, ki ima zelo dolg vrat. Vzel je odskočno desko, skakal, pred žirafo v zrak in risal. Tako je Mihec uspel narisati žira-fin vrat in glavo. Tanja Grasselli, 2. c razred Jesen Spopad — linorez Moja najljubša žival Rada imam živali. Najraje imam psa Ringa. Ima lepo belo dlako in črne o-či. Kadar pridem na Dolenjsko, veselo pomaha z repom in zalaja. Je zelo ljubek. Želim, da bi imela psa tudi v Velenju. Skaza Alenka 3. c razred Že je prišel hladen veter in odšle so lastovice, od dreves odpada listje, ovenele so cvetice. Sonce redkokdaj pokuka in nebo je vse bolj temno polja zdaj so zapuščena, hladen veter nosi listje. K nam prišla jesen je v goste zdaj opravlja stfbji delo in pohlevntf čaka iime'*-~ ki prinesla mraz bo s sabo, zapustila pa — spomine. Marjetka Leban 7. d v Čarovnija Vsako noč, krog polnoči čudne se gode reči. Srajca spleza na drevo, hlače jo po stezi cvro. Suknjič zlekne se na klop, kapa skače: hopa, hop! Star dežnik se sam odpre, škorenj koj za čevljem gre. Mirno sveti mesec bled, vse se giblje brez besed. Ko v zvoniku bije tri, čudne splahnejo moči. Kot bi trenil, čar je preč, nihče se ne zgane več. Veter piha mimo vej, noč spokojna kot poprej. Marcel Medved 7. b O. S. G. Šiliha Velenje Na letošnjem tretjem grafičnem bienalu jugoslovanskih pionirjev v Kostanjevici na Krki je sodelovalo tudi 16 učencev osnovne šole »Gustava Šiliha« pod mentorstvom likovnega pedagoga Alojza Zavolovška, 8 učencev osnovne šole »Miha Pintar-Toledo« mentor — likovni pedagog Vitla Plazi in 2 učenca osnovne šole »Jože Letonje-Kmet« iz Šmartnega ob Paki, mentor — likovni pedagog Milena Marija Carli. Letošnja tema še posebej zasluži našo pozornost, saj je bila posvečena kmečkim uporom, to je tematiko, pplno idejnega in vsebinskega bogastva, ki krepi socialno zavest in občutek pravice med mladim rodom. Grafični svet in svet o-troškega likovnega izražanja otrok mnogokrat hvaležno in vzgojno opravičeno. To je dokazal letošnji grafični bienale v Kostanjevici, saj je na njem sodelovalo 80 šol iz vseh krajev Jugoslavije s približno 1600 grafičnimi listi. Žirija je po strogem kriteriju napravila izbor 378 grafičnih listov za razstavo. Žirija je rešila problem prostorske stiske tako, da je v Težave Že dva meseca sem vsak dan na poti v šolo in se spominjam počitnic, ko sem to pot z veseljem in v prostosti neštetokrat prekoračil. Bilo je lepo. Toda vsega lepega je bilo nenadoma konec. Konec je bilo počitnic in moral sem v šolo. Dobil sem lepe zvezke in knjige. Zvezke bi moral oviti, prav tako knjige. Vendar, ker tega nisem storil, mi je tovarišica strgala platnice. Za kazen bi moral platnice prišiti nazaj. Toda prišil sem jih narobe. Sedaj Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici razstavila 149, v Sevnici nadaljnjih 191 in v Krškem 38 umetniških del pionirjev s podobo Matije Gubca. Vloga grafičnega bienala jugoslovanskih pionirjev je tako dobila večjo širino in bila dostopna širšemu krogu obiskovalcev. Osnovno šolo Gustava Šiliha so na razstavi zastopali naslednji mladi talenti: Dušan Bre-šar, Ivan Lampret, Marjan Kec, Andrej Kugler, Silvo Rednak, Mateja Krapeš, Stanko Ramšak, Rajko Sušeč, Drago Štiglic, Ciril Verdelj, Aleš Zavolovšek, Silvo šušteršič, Milena Pa-ternež, Ivan Lampret, Vera Koprivšek in Martina Cvirn. Z Osnovne šole Miha Pintar-Toledo pa je žirija izbrala grafična dela naslednjih nadarjenih pionirjev: Mirjana Cvetko, Lil.ja-na Krašovec, Zdenko Mi-klavc, Metka Oblišar, Jelka Pogeljšek, Tina Skarlovnik, Anka Zidar in Martina Pavlin. Talentirana pionirja Anton Ažman in Tine Kolenc sta zastopala na bienalu Osnovno šolo Jožeta Leto-nje-Kmeta iz Šmartnega ob Paki. Liza Vera Gostečnik, 7. r. — »Uporniki« — linorez je sprednja stran zadnja, zadnja stran pa je sprednja. Tudi sicer nisem zvezka dobro sešil. Moral bi imeti novega. Ampak potem bi moral vso snov še enkrat prepisati. Tega se mi pa ne ljubi, zato bom imel star zvezek. Tudi drugače mi gre v šoli vse narobe. Dobil sem nekaj slabih ocen in zato se moram doma skoraj vsak dan učiti. Najslabše mi gre pri angleščini. Tam moramo govoriti kot Angleži. To pa mi ne gre, ker sem Slovenec. Potem je tu še matematika s svojimi premimi in obratnimi sorazmerji. Čim bolj priden si v šoli, tem manj priden si lahko doma. To je obratno sorazmerje. Sedaj to znam, prej pa tega nisem vedel in sem dobil enko. Križ čez vse pa je kemija. Tu ne razumem raznih oznak za elemente. Bolje rečeno, ne razumem niti elementov elementov. Pa se bo še vse obrnilo na bolje. Tako si mislim in čakam boljših časov. Roman Zbičajnik 7. d Ing. Janko Dobnik ŠOŠTANJ Gostinsko podjetje »POD GRADOM« Velenje Vsem cenjenim gostom čestitamo ob dnevu republike — 29. novembru in se še naprej priporočamo ljubljanska banka IZDELUJEMO VSE VRSTE SVETLOBNIH NAPRAV V NEONU IN OSTALA SVETLOBNA TELESA V KASETNIH IZVEDBAH VZNNC Izdelovalnica gumiranega papirja Velenje Ob dnevu republike in 30-letnici AVNOJ čestitamo prebivalcem velenjske občine, vsem temeljnim organizacijam združenega dela in delovnim ljudem naše domovine Trudili se bomo, da bodo naši izdelki še kvalitetnejši in se priporočamo za naročila P m tp ii 11 šMn tps SMn m Ips SOsJjJ m i i GLIN NAZARJE s svojimi obrati čestita delovnim ljudem, občanom in delovnim kolektivom ob prazniku republike STANE GRUDNIK gostilna »Pri pošti« Šoštanj čestita gostom ob dnevu republike in se priporoča OB PRAZNIKU REPUBLIKE IN 30. OBLETNICI AVNOJ ČESTITA VSEM OBČANOM VELENJA IN SlRSE OKOLICE TER JIM ZELI PRIJETNO PRAZNOVANJE M VELEBLAGOVNICA nama Splošno gradbeno podjetje VEGRAD Velenje NASE PODJETJE KVALITETNO IZDELUJE VSA ZAHTEVNEJŠA GRADBENA DELA IN JE DOBILO SLOVES SIROM DOMOVINE IN TUDI ZUNAJ NAŠIH MEJA OB DNEVU REPUBLIKE — 29. NOVEMBRU, ČESTITAMO ČLANOM NAŠEGA KOLEKTIVA, OBČANOM, POSLOVNIM PRIJATELJEM IN VSEM DELOVNIM LJUDEM Gostinsko podjetje »KAJUHOV DOM« Šoštanj se priporoča za obisk in čestita ob dnevu republike in 30-letnici AVNOJ Mladinska knjiga Velenje Lepa knjiga je najlepše darilo za praznične dni Našim kupcem, poslovnim prijateljem in vsem delovnim ljudem iskreno čestitamo ob dnevu republike ter jim želimo mnogo delovnih uspehov jiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii; I MIRO HUDOVERNIK | tesarstvo - embalaža | Velenje 1 E Poslovnim prijateljem in prebivalcem občine § = Velenje čestitam za 29. november — = dan republike § Ti 111111II i.....i ■ r ......11111.......1111111111111111111111111111111) 11 ■ f 111111111111.......i t r .........in: GALIP industrija galanterije in plastike Šoštanj čestita občanom in delovnim ljudem za praznik republike SAVINJSKO ŠALEŠKI ZDRAVSTVENI DOM Velenje Ob dnevu republike čestitamo delovnim ljudem, občanom in temeljnim organizacijam združenega dela iz občin Velenje in Mozirje Cvetličarna IRIS Velenje Čestitamo za dan republike in se priporočamo KLEPARSTVO VODOVOD VELENJE Vsem poslovnim prijateljem, občanom občine Velenje in delovnim ljudem naše domovine čestitamo ob dnevu republike - 29. novembru in zgodovinski 30-letnici zasedanja AVNOJ_ TOVARNA USNJA ŠOŠTANJ ob jubilejni 30. obletnici avnoj je praznovala 185-letnico obstoja tudi tovarna usnja šoštanj podjetje je v tem letu moderniziralo svojo proizvodnjo in sedaj proizvaja naslednja usnja in izdelke: SVINJSKE VELURJE IN GOVEJE GORNJE USNJE PODPLATNO GARNITURO IN DRUGE VRSTE VEGETABILNO STROJENEGA TEHNIČNEGA USNJA MOŠKO, ŽENSKO IN OTROŠKO USNJENO KONFEKCIJO ZAŠČITNA SREDSTVA Poslovnim prijateljem in vsem delovnim ljudem iskreno čestitamo ob prazniku republike 29. novembru SSJNJ-' '/',\?/'!i\rtfii\rifi\ift'/\rif/1\rifii\\ftfii,\i\ftfii\\f/'ji\\/-/--/, i: f/ft i >> m m m Ji ^ SP ši Strokovni odbor za SSD, ki ga vodi prof. Franci Cesar, si je zastavil program dela, iz katerega povzemamo: Namen ŠSD je spodbujanje in združevanje učencev v bolj sproščene in ustvarjalne oblike telesne vzgoje in športa, ki bi v končnem smotru združile šolsko telesno vzgojo in ŠŠD v novo kvaliteto in omogočili vsem učencem vsakodnevno telesnovzgojno aktivnost. Mladina se danes ne zadovoljuje več s tako vadbo, ki teži le za telesnim razvojem, temveč hoče takšen šport, ki razvija, meri in potrjuje zmožnosti mladih. Povezovanje in sodelovanje s športnimi društvi in klubi, saj so ŠŠD osnovni nosilec množične športne dejavnosti, iz katere se lahko ob pravilni usmerjenosti razvijajo mladi športniki, bodoči člani — tekmovalci športnih klubov. V programu občinskih prvenstev so predvidena tekmovanja za osnovne šole: v krosu, nogometu, košarki, rokometu, smučanju, gimnastiki, atletiki in plavanju. Srednješolci pa bodo tekmovali še v odbojki. Na teh tekmovanjih bodo nastopili učenci, ki so se najbolje uvrstili na šolskih in medrazrednih srečanjih. HOKEJISTI GORENJA V ZVEZNI LIGI V nedeljo, 25. novembra, bo na sporedu prvo kolo tekmovanja v II. zvezni hokejski ligi. Potem, ko so v zadnji sezoni hokejisti »Gorenja« osvojili prvenstvo Slovenije in s tem dosegli največji tekmovalni uspeh doslej, so se uvrstili v II. zvezno hokejsko ligo, v okviru katere bodo merili moči še hokejisti »Kranjske gore«, »Triglava« iz Kranja, »Tivolija« iz Ljubljane (gre za mlado moštvo »Olimpije«), »Mladosti« iz Zagreba in »INE« iz Siska. Razpored tekem HK »Gorenje« v tekmovanju II. zvezne lige je naslednji: 25. 11. 1973: »Gorenje« : »Tivoli« (povratno srečanje G. 1. 1974); 2. 12. 1973: »Gorenje« : »Mladost« (13. 1. 1974); 9. 12. 1973: »Triglav« : »Gorenje« (20. 1. 1974); 16. 12. 1973: »Gorenje« : »Kranjska gora« (27. 1. 1974); 23. 12. 1973: »INA« : »Gorenje« (3. 2. 1974). Hokejisti »Gorenja« bodo srečanja, v katerih so domači- ni, igrali v Celju. Drsališče na kotalkališču je sicer pripravljeno, zdaj le še čakajo na mraz, da bi • lahko »naredili« led in usposobili ledeno ploskev. Pričakujejo, da bodo lahko vsaj eno od srečanj v tekmovanju II. zvezne lige odigrali pred domačim občinstvom, saj bi se zanimanje za to zvrst športa zagotovo še povečalo. Mladi hokejisti »Gorenja« so zdaj pred najbolj odgovorno nalogo. Na led so prišli šele zadnjo nedeljo, 18. • novembra in že začenjajo tekmovanje. Moštvo je na začetku nove tekmovalne sezone precej o-slabljeno, saj je odšlo več hokejistov v JLA in bodo imeli precejšnje težave, da bodo lahko sestavili tri napade. Zato je razumljivo, da je njihova največja želja — ostati tudi še prihodnjo sezono v družbi dru-goligašev. Veseli bodo, če bodo osvojili četrto mesto, se pravi, če se bodo uspeli uvrstiti bolje, kot pa se bosta moštvi »Mladosti« iz Zagreba in »INE« iz Siska. Veliko priložnosti za gol V zadnjem kolu jesenskega dela prvenstva slovenske lige V) se Šmarčani srečali s Kla-divarjem. Zanimiv dvoboj, ki se je končal z rezultatom 0:0, si je ogledalo blizu 2000 gledalcev. Igra je bila večji del enakovredna in obe napadalni vrsti sta zapravili številne priložno- ODBOJKA V 6. kolu slovenske odbojkarske lige so Mislinjčani igrali z moštvom Mežice in izgubili z rezultatom 3:2. Mežičani so vodili že s 2:0 in vse je kazalo, da bodo gladko zmagali. V tretjem in če- AVTOTURISTICNO PODJETJE CELJE »IZLETNIK« Cenjene goste vabimo, da obiščejo novo obnovljene prostore Hotel Celeia v Celju. • RESTAVRACIJA je prijeten prostor z osemdesetimi sedeži, kjer vas udobno postrežemo z izbranimi jedili in pijačami. Restavracija je primerna za slavnostna kosila in večerje. • SALON s šestdesetimi sedišči je namenjen zlasti manjšim skupinam gostov v primeru sindikalnih občnih zborov, porok, konferenc in poslovnih razgovorov. • RIBJA SOBA s posebnim vhodom za goste in posebnim za strežno osebje ima 25 sedišč. Iz bazena, ki je v tej sobi, si boste lahko sami izbrali postrv, kakršno boste želeli. V RIBJI SOBI vas bomo zraven rib postregli z najboljšimi pijačami. • BISTRO je popolnoma novo zgrajen gostilniški prostor, ki je okusno in moderno opremljen. Ce želite za krajši čas pokramljati s svojimi prijatelji in posedeti na udobnih sediščih, potem pridite v naš BISTRO. Tu vas bomo postregli z vsemi vrstami alkoholnih in brezalkoholnih pijač. K BISTROJU spada še POSEBNA SOBA, namenjena pa je za hitro postrežbo avtobusnih potnikov, turistov in drugih gostov. V BISTROJU in POSEBNI SOBI si lahko izberete okoli trideset najrazličnejših jedi. • Hotel Celeia razpolaga s 108 sobami. Hotelske sobe smo letos obnovili in opremili z novim pohištvom. Večina sob ima kopalnico ali prho s toplo vodo. • CELJSKA KOČA spada k Hotelu Celeia. Kočo bomo do konca leta obnovili, v njej pa uredili samopostrežnico. Na pobočjih okrog CELJSKE KOČE so odlična smučišča s sedežnico. • V gostišču KLADIVAR v Kersnikovi ulici v Celju so trije večji prostori, kjer goste postrežemo z vsemi jedili in dobrimi pijačami. • Ponoči pa se lahko razvedrite v NOČNEM BARU, ki je v Hotelu Celeia. Bar je odprt od 22. do 4. ure zjutraj. V programu sodelujejo plesalke striptisa ter domači in mednarodni artisti. Do rane jutranje ure lahko plešete ob zvokih zabavnega ansambla »Profesionalci«. Obiščite nas in se prepričajte, kaj vse smo pripravili za vaše dobro počutje in razvedrilo. Vabi kolektiv HOTEL CELEIA Celje. Cenjenim gostom in drugim poslovnim prijateljem želimo prijetno praznovanje in čestitamo ob dnevu republike — 29. novembru. Sil ■M m 4 i m yM yžs\< m fžk #3 8§ 'M /M m m m 0855 m P #r3 y'A% m » 'M ml m m y£.k V*.vS SMUČALI SE BOMO TUDI V ZAV0DNJAH Pred dnevi smo povprašali predsednika gradbenega odbora za izgradnjo žičnice v Zavodnjah, Rudija Bajca, kako daleč so že z deli. »Najprej moram povedati, da je gradbeni odbor, ki ga je imenovala Krajevna skupnost Zavodnje, naletel na polno razumevanje lastnika zemljišča, ki je dovolil uporabo zemljišča za smučanje brez odškodnine. Kot pri vseh gradnjah, tudi tukaj ne gre brez težav. Naročilo za Gradbena dela smo dali Gradisu. Vendar morajo dela zaradi preobremenjenosti na drugih objektih stalno odlagati. Pred dnevi so nam obljubili, da bodo še pred prazniki zabetonirali stebre. Podjetje Kleparstvo-vodo- vod Šoštanj bo izdelalo jekleno konstrukcijo — stebre. Poleg tega upam, da bo medtem prispela še o-prema, ki je po sporočilu dobavitelja že gotova. Ce bo vse po sreči, se bomo za Novo leto v Zavodnjah že smučali.« Za smučarje bosta na voljo dve progi. Na uro bo lahko vlečnica potegnila na vrh smučišča 650 smučarjev. Stroški novega zimskega središča v Zavodnjah bodo skupaj z udarniškimi deli znašali 500 tisoč dinarjev. 200 tisoč dinarjev je dal sklad za negospodarske investicije, preostali denar pa delovne organizacije občine. Svoj delež k smučarski vlečnici v Zavodnjah so prispevali tudi Jolarji obeh šoštanjskih šol. sti za gol, zato ni čudno, da sta bila oba vratarja tokrat najboljša na terenu, saj sta i-mela polne roke dela. Šmarčani so končali jesenski del na osmem mestu. V trinajstih tekmah so zmagali trikrat, štirikrat igrali neodločeno, šest srečanj pa so izgubili. trtem nizu pa so bili znova boljši gostje in zmagali. Mežičani so na lestvici skupno z vodečo dvojico na vrhu lestvice z 11 točkami. Mislinjčani pa imajo sedem točk in zavzemajo 8. mesto. Iniciativni odbor za ustanovitev športnega društva Prejšnji četrtek je bil v Velenju skupni sestanek predstavnikov rokometnega kluba Gorenje in bivšega rokometnega kluba Rudar. Pobuda o tem sestanku je vzniknila že veliko prej, konkretno obliko pa je dobila na napovedanem ustanovnem občnem zboru samostojnega rokometnega kluba Rudar pred štirinajstimi dnevi, ki je doslej nastopal kot sekcija TVD Partizan Velenje. Na tem zboru so vsi navzoči menili, da je edina pot k nadaljnjemu uspehu ter popularizaciji rokometa v združitvi klubov v dolini, predvsem rokometnih klubov Gorenje in Rudar, še zlasti zato, ker je menda to edini primer v Sloveniji, če ne celo v Jugoslaviji, da v nekem mestu delujeta ženski in moški rokometni klub ločeno. Na zadnjem sestanku so predstavniki omenjenih rokometnih klubov napravili še korak naprej. Imenovali so devetčlanski iniciativni odbor za ustanovitev ne novega športnega kluba, ampak novega ŠPORTNEGA DRUŠTVA. Udeleženci sestanka so se dogovorili, naj bi društvo sprva združevalo rokometašice Gorenja ter rokometaše Rudarja. V njega se bodo lahko vključili tudi predstavniki drugih športnih panog; seveda, če bodo to želeli. Za predsednika iniciativnega odbora so imenovali Rudija Bizjaka. V zvezi s tem moramo še povedati, da je bil Rudi Bizjak tudi ustanovitelj prvega rokometnega kluba v Velenju, poleg tega pa tudi prvi trener takratnega kluba. Na sestanku se je skristali-ziralo še mnenje, da bi morala v novem društvu delovati tudi posebna sodniška komisija, ki bi skrbela za nadaljnje izpopolnjevanje sedanjih sodnikov ter skrbela za izobraževanje novih. Novo športno društvo se bo zelo tesno povezalo tudi s šolskim športnim društvom v Velenju ter si prizadevalo pritegniti v svoje vrste čim več šolarjev-tekmo-valcev kot tudi bodočih sodnikov. Šolarji iz obeh šoštanjskih šol so pomagali v Zavodnjah pri gradnji žičnice MLADI NOGOMETAŠI NAPREDUJEJO V celjski nogometni podzve-zi so se mladi nogometaši Rudarja dobro odrezali. Mladinci Rudarja so po prvem delu tekmovanja na drugem mestu za Kladivarjem. Šmarčani so na 6. mestu, Šoštanj pa na 7. mestu. Pionirska moštva so se uvrstila še bolje. Rudar deli prvo mesto s Kladivarjem, ki ima boljšo razliko v golih. Pionirji iz Šmartnega ob Paki pa so tretji. Nogometni klub Rudar že nekaj let načrtno dela z vzgojo mladih nogometašev in to delo je dalo že rezultate, saj so se nekateri doma vzgojeni nogometaši že uvrstili v prvo moštvo. Za to delo ima precej zaslug Stane Cas, ki je mentor, (tehnični vodja) pionirjev in se lahko pohvali tudi z uspehi svojih varovancev. Lestvica mladinske lige: 1. Kladivar 2. Rudar 3. Dravinja 4. Brežice 5. Šmartno C. Šoštanj 7. Steklar 8. Polzela 9. Olimp 10. Kovinar 9 8 0 1 47 9 7 0 2 34 9 7 0 2 27 9 5 2 2 21 9 5 0 4 29 9 3 1 5 17 9 2 2 5 11 9 2 1 6 13 9 1 2 6 15 9 0 2 7 7 6 16 :12 14 9 14 :17 12 :29 10 :27 7 -.20 6 :35 5 :3l 4 :35 2 Lestvica pionirske lige: 1. Kladivar A 9 7 1 1 35: 7 15 2. Rudar 9 7 1 1 36:13 15 3. Šmartno 9 6 1 2 26:11 13 4. Vojnik 9 6 0 5 24:15 12 5. Olimp 9 5 1 3 29:29 11 6. Steklar 9 5 1 3 22:14 11 7. Gotovi je 9 2 1 6 19:38 5 8. Žalec 9 2 0 7 15:32 4 9. Dravinja 9 1 1 7 9:23 3 10. Kladivar B 9 0 1 8 5:48 1 DVOJNA ZMAGA VELENJČAN0V V telovadnici RŠC je bil turnir v okviru I. republiške judo lige med Nagaoko iz Ljubljane, Alpine iz Zirov in Velenja. Velenjčani so bili tokrat dosegli dvojno zmago. Najprej so brez težav premagali judoiste iz Zirov 5:0 (44:0). Razen Kopitarja in Tepeja, ki sta se borila neodločeno so vsi ostali zmagali. Zanimivejše je bilo srečanje z Nagaoko. Po hudih borbah so Velenjčani odločili srečanje v svojo korist s tesnim rezultatom 4:3 (32:30). • NOVEJŠI TIP FIATA 750 kupim. Oglasite se pri Kam-šak, Tomšičeva 9, Velenje. • MANJŠO SOBO v Šoštanju oddam upokojencem ali dekletu s službo. Naslov v Uredništvu lista. Zmage so dosegli: Petrovič, Tajnšek, Tepej in Pugelj. Lestvica je nepopolna. Med seboj še morajo še pomeriti ekipe Velenja, Olimpije in Branika. 1. Šiška 2. Olimpija 3. Branik 4. Velenje 5. Celje 6. Nagaoka 7. Jesenice 8. M. Sobota 9. Alpina 6 5 0 1 23:14 10 4 4 0 0 22:4 8 4 4 0 0 17:8 4 3 0 1 15:10 6 3 0 3 20:19 6 2 0 4 21:19 6 2 0 4 15:21 6 10 0 16:21 6 0 0 6 3:36 Uredništvo in uprava Velenje, Titov trg 2, p. p. 89, telefon (063) 85-087 • Redakcija: Ljuban Naraks (glavni in odgovorni urednik), Liza Podpečan-Kuhar, Stane Vovk in Rudi Zevart • Časnik Izdaja organizacija SZDL, občine Velenje • Kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar« je izhajal do 1. januarja 1973 • List izide vsak petek • Cena je 1 dinar • Letna naročnina je 40 dinarjev • Za inozemstvo 65 dinarjev • TekočI račun št. 52800-678-55-263 pri SDK Velenje • Rokopisov in fotografij ne vračamo • Tisk in kliSeji AERO, kemična in grafična Induitrlja Celje • LUt je oproičen temeljnega prometnega davka na podlagi mnenja republiškega lekretarlata za prosveto in kulturo (št. 421-2/72). Poslanec Atelšek je vprašal Poslanec republiškega gospodarskega zbora Ivan Atelšek iz Velenja je poslal predsedniku skupščine SR Slovenije naslednje vprašanje: Volivci in krajevne skupnosti iz področja Smartnega ob Paki, Gorenja, Šaleka, Pake pri Velenju in dclavci tovarne IGE iz Velenja so me prosili, da postavim tole vprašanje: Reka Pa-ka poplavlja že več let nazaj. Tudi letos je že dvakrat ogrožala kmetijska posestva, stanovanjske hiše, gospodarska poslopja, ceste in tovarne na teh področjih ter napravila za tam živeče prebivalce veliko škodo. Vprašujem pristojni sekretariat izvršnega sveta, kaj in kdaj bo storil, da se ta vodna stihija odpravi, da naši ljudje ne bodo imeli več strahu pred poplavami. Znano je, da se precej sredstev zbere iz občine Velenje za te namene. Zanima me, kje se uporabljajo? Zakaj se zbrani denar ne uporabi na tem področju, da bi se nevarnost poplav odpravila in šele po tem na drugih področjih ? Znano je tudi, da sklad nima nobenega pravega sistema do porazdelitve teh sredstev na različna področja socialistične republike Slovenije. Ponekod se vrača 50 odstotkov, drugje 10, neglede na potrebo in škodo, ki pri poplavah nastaja. Pripomnil bi tudi to, da je velenjsko področje s prostovoljnim delom, pri katerem so sodelovali vsi prebivalci, reguliralo znaten del reke Pake. Ali naj Pako še naprej reguliramo sami s prostovoljnim delom? KINO REDNI KINO VELENJE • Torek, 4. 12. ob 17.30 in 19.30 angleški barvni film ZASEBNO ŽIVLJENJE SIIER-LOCKA HOLMESA. Režija: Biily Wilder. Igrajo: Robert Stephens, Colin Blokely, Ge-nevieve Page. • Sreda, 5. 12. in četrtek, 6. 12. ob 17.30 in 19.30 švedsko-nemški mladinski barvni film PIKA NOGAVIČKA. Režija: Olle Hellborn. Igrajo: Inger Nilsson, Par Sundberg, Maria Persson. • Petek, 7. 12. ob 17.30, sobota, 8. 12. in nedelja, 9. 12. ob 17.30 in 19.30, italijansko-nemški barvni pustolovski film IZABELA, HUDIČEVA KNEGINJA. Režija: Bruno Carbucci. Igrajo: Brigit Skay, Mimmo Polmara. KINOGLEDALISCE VELENJE • Ponedeljek, 3. 12. ob 20. uri, angleški barvni film ZASEBNO ŽIVLJENJE SHER-LOCKA HOLMESA. Režija: Billy VVilder. Igrajo: Robert Stephens, Colin Blokely, Ge-nevieve Page. Komunisti iz usnjarne kritično o delu Komunisti tovarne usnja Šoštanj so na volilni konferenci, ki je bila v torek, 20. novembra, kritično in temeljito ocenili delo osnovne organizacije ZK in njenih posameznih članov v preteklih dveh letih, še zlasti po 21. seji predsedstva ZKJ, pismu tovariša Tita in izvršnega biroja predsedstva ZKJ ter po 29. seji CK ZKS. Za sekretarja so znova izvolili Jožeta Rebernaka. Za člana občinske konference ZKS Velenje pa Franja Kljuna in Zdenka Jcsiha. V obsežnem poročilu, ki ga je imel sekretar osnovne organizacije ZK Jože Rebernak, je poudarjeno, da so se komunisti v tem obdobju odločno spopadli s pojavom tehnokratizma, liberalizma in mojsterske miselnosti v podjetju. Iz vrst komunistov so izključili tiste posameznike, ki so bili komunisti le na papirju. Kljub temu se je organizacija številčno okrepila, saj so vanjo sprejeli več novih članov, zlasti mladih oziroma delavcev iz neposredne proizvodnje. Pa tudi med vodilnimi delavci se je glede tega struktura precej izboljšala. Medtem ko je bil pred dvema letoma le en vodilni delavec član zveze komunistov, jih je danes od desetih že šest. »Če govorimo o borbi proti liberalizmu in tehno-kratizmu, moramo reči, da so glavni nosilci takšnih zavestnih ali podzavestnih pojmovanj odšli iz tovarne. Priznati pa moramo, da so nekateri nosilci takšnih teženj, dela in odnosov še v tovarni. Zato se mora naša borba še nadaljevati v smislu prepričevanja in dokazovanja, da nimajo prav ali v smislu prestavitve na drugo delovno mesto, oziroma zapustitve tovarne,« je poudaril Jože Rebernak. Med pomembnimi nalogami, ki so jih sprejeli komunisti in ki že kažejo pr- Gostinsko podjetje PAKA Velenje Obveščamo vas, da smo pričeli z prodajo rezervacij za SILVESTROVANJE • Silvester večerja v hotelu »PAKA« 200 din • Silvester večerja v kegljišču hotela »PAKA« 50 din • Silvester večerja v restavraciji »JEZERO« 150 din Rezervacije sprejema recepcija hotela »PAKA«, telefon 85-133 do 136 in Restavracija »JEZERO« telefon 85-170. PRIPOROČAMO VAM PRIJETNO SILVESTROVANJE! ve sadove, je sodelovanje oziroma integracija z drugimi sorodnimi delovnimi organizacijami. Pri tem so opozorili na izredno uspel referendum o priključitvi kot temeljna organizacija združenega dela k vrhniški industriji usnja. Vse sile pa je osnovna organizacija usmerila v boj za gospodarsko stabilizacijo tovarne, v reševanje socialne problematike oziroma družbenega standarda. Največji vsebinski, idejni in samoupravni korak v organizaciji in miselnosti, pa so dosegli z ustanovitvijo samoupravnih jeder, ki se že od januarja letos redno sestajajo. Problem obveščanja delavcev pa so rešili še na drug način: od razobešanja seznama osebnih dohodkov vseh zaposlenih in zapisnikov z vseh sestankov vseh samoupravnih organov podjetja do izdaje tovarniškega časopisa Šoštanjski usnjar. Vsekakor bodo morali, so poudarili komunisti na torkovi konferenci, še utrditi odgovornost tako članov ZK, kot tudi nečlanov. Zlasti odgovornost slednjih je še vedno premajhna, zato bodo v prihodnje še bolj kot doslej klicali na odgovornost tiste člane kolektiva, ki ne bodo izpolnjevali delovnih in samoupravnih za- dolžitev, ter posameznike, ki bodo spodkopavali medsebojne odnose. Menili so tudi, da še uspešnejše delo organizacije ovira tudi premajhna idejno politična razgledanost članov. Predlagali so naj bi imel vsak sestanek tudi izobraževalni namen. Med nalogami, ki so si jih zadali za v prihodnje pa so se predvsem obvezali, da bodo še naprej sprejemali kratkoročne akcijske programe in vanje vključevali tudi vse naloge višjih organov ZK. Prizadevali si bodo, da bi vsak član osnovne organizacije opravljal določeno funkcijo, ki bo u-strezala njegovemu hotenju, znanju, želji. Saj bodo tako le še poživili družbenopolitično dejavnost komunistov v političnem in samoupravnem življenju v tovarni ter zunaj nje. Komunisti iz tovarne usnja so na konferenci temeljito ocenili delo V PAKI PREMALO MLADIH V ZK V gostinskem podjetju Paka Velenje je zaposlenih 44 mladih, ki doslej niso organizirano delovali. Zato so na nedavni konferenci ustanovili mladinski aktiv ter sprejeli delovni program. Predsednik Aco Košak je povedal, da bo njihovo dejavnost usmerjana v izobraževanje, kulturo, zajela pa bo tudi področje športa. »V našem podjetju ni skoraj nihče izmed mladih član zveze komunistov. Zato bomo pridobivanju novih članov posvetili čimveč j o skrb. Prizadevali si bomo tudi, da bi dosegli čim tesnejše sodelovanje z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami v podjetju. Zelo radi bi v bodoče sodelovali tudi na vsakoletnih športnih igrah, ki jih prirejajo na gostinskem turističnem zboru. Ta je letos bil na Bledu. Mladi v gostinskem podjetju Paka Velenje pa imajo še eno željo. Že več let smo v Velenju, vendar doslej še nismo videli notranjosti nekaterih delovnih organizacij v občini. Zelo radi bi si ogledali tovarno Gorenje in Rudnik,« ]e dejal predsednik novoustanovljenega aktiva Aco Košak. novost m IZ izredna priložnost ob novem letu: barvni tv sprejemnik gorenje 24-mesečni kredit zmrzovalnik in pralni stroj is-mesecni kredit ne zamudite! proizvodi gorenja neštetokrat preizkušeni pri potrošnikih gorenja! V torek, 12. decembra ob 17. uri bo v skupščinski dvorani javna razprava, na kateri bodo govorili o ustanovitvi krajevne skupnosti v Velenju. Mestna konferenca SZDL je na območju nove krajevne skupnosti imenovala iniciativne odbore, ki bodo pripravili vse potrebno, da bo takoj po novem letu lahko začela velenjska krajevna skupnost delovati. Območje Krajevne skupnosti Velenje bo razdeljeno na 5 posameznih naselij — center levi breg, center desni breg, Konovo, Staro Velenje z Zagradom, nova soseska Šalek — Bevče in Šmartno. Tako razdeljena krajevna skupnost bo reševala vsakdanje zadeve ljudi, ki prebivajo na njenem območju. Nudila bo informacije in nasvete, dajala pomoč socialno ogroženim, skrbela za ostarele občane, mladoletne prestopnike in za tiste, ki se vrnejo iz kazensko poboljševalnih zavodov. Predvidevajo, da bo Krajevna skupnost Velenje i-mela 35-članski svet, v katerem bo po 5 delegatov iz vsakega naselja. Delegate bodo izvolili na zborih občanov. Poleg sveta in izvršnega odbora, ki bo o-pravljal delo med sejami sveta, bodo ustanovili še komisije za socialna vprašanja, ureditev mesta in za delo s hišnimi sveti, delovali pa bodo še poravnalni svet, odbor za SLO in štab civilne zaščite. O predlogih, kako naj bi izgledala krajevna skupnost v Velenju, se bodo pogovorili na torkovi javni razpravi. Pripravljajo samoupravno izobraževalno skupnost SAMOUPRAVNA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST ZA USMERJANJE IN FINANCIRANJE VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA V SOLSKEM CENTRU VELENJE KRAJEVNA SKUPNOST RAZDELJENA Mestna konferenca SZDL je pripravila osnutek dokumenta o ustanovitvi krajevne skupnosti v Velenju Šolski center Velenje je že zdavnaj prerasel občinske meje, saj že danes vzgaja in izobražuje 1500 mladih iz vse Slovenije in Jugoslavije. V centru delujejo štiri poklicne šole, srednja tehniška šola ter višja šola za elektro in strojno stroko ter za organizacijo dela. Izreden je tudi interes odraslih, saj se je v sedem oddelkov elektro poklicne in tehniške šole vpisalo kar dvesto ljudi. Glede na ustavne spremembe in določila v njej se je tudi v Šolskem centru porodila ideja o ustanovitvi samoupravne izobraževalne skupnosti za u-smerjanje in financiranje vzgoje in izobraževanja. Kar štirideset delovnih organizacij, ustanov ter družbenopolitične skupnosti Velenje, Dravograd, Radlje, Slovenj Gradec, Mozirje ter Žalec bo formiralo samoupravno skupnost ter tako neposredno vplivalo na programsko usmeritev Šolskega centra in skrbelo za materialne osnove vzgoje in izobraževanja. Srce samoupravne skupnosti bp njena skupščina. Sestavljali jo bodo delegati organizacij združenega dela, TOZD, delegacije samoupravnih in družbenopoli- tičnih skupnosti. V skupščini, ki bo uresničevala celotno politiko vzgoje in izobraževanja, bodo tudi drugi uporabniki in interesenti vzgojnih in izobrazbenih storitev. Iniciativni odbor nove interesne skupnosti že pripravlja osnutek za samoupravni sporazum. Tega bodo javno obravnavali zainteresirani člani. Gotovo si od samoupravnega sporazuma v nadaljnjem razvoju šolstva lahko mnogo obetamo. Kajti izhajal bo iz neposrednih potreb gospodarstva. Poleg dosedanjih oblik izobraževanja bo odprl verjetno še kako novo. Vseh štirideset članov v samoupravni skupnosti bo s sporazumom neposredno odločalo o nadaljnjih potrebah za vzgojo srednjega in višjega kadra, ki ga v gospodarstvu in drugje tako primanjkuje. Skupščina skupnosti bo neposredna konfrontacija problemov in potreb, neposredno zlitje vzgojnih in izobrazbenih vrednot, ki so bile do včeraj neproduktivne, z gospodarskimi. Tako bo tudi v šolstvu neposredno omogočeno pravilno dojemati in usmerjati šolsko politiko tja, kjer so potrebe po kadrih najbolj boleče. Izžrebani kupci v blagovnici STANDARD Kot smo pri otvoritvi blagovnice napovedali, smo v soboto 10. novembra dopoldne izžrebali lastnike kuponov, ki so od 12. septembra do vključno 10. novembra nakupili V novi blagovnici ERA STANDARD Velenje blaga v vrednosti nad 300 dinarjev in jih tudi nagradili. Sto razpisanih nagrad dobijo naslednji izžrebani potrošniki: 100 budilka 003310 99 budilka 005400 98 budilka 01071 97 budilka 005246 96 budilka 003681 95 budilka 004070 94 budilka 003172 93 servis za vodo 01293 92 servis za vodo 02356 91 servis za vodo 01636 90 servis za vodo 003116 1 TV Gorenje 003256 2 poni expr. Rog 00589 3 T V Kristal 01074 4 TV Baltik 01297 5 radio Meksiko 02107 6 kolo Rog 003586 7 kolo Rog 000276 8 kolo Rog 02137 9 ses. Progres 003960 10 stenska ura 003732 11 stenska ura 002567 12 stenska ura 01088 13 stenska ura 004126 14 stenska ura 01219 15 garnitura or. 01070 16 garnitura or. 003758 17 garnitura or. 004259 18 garnitura or. 01050 19 garnitura or. 003280 20 servis za čaj 000279 21 servis za čaj 003243 Ješnik Mirko, Tomšičeva 25, Velenje Roškar Bernarda, Rudarska 2, Velenje Part Ivan, Salek 31, Velenje Knez Silva, Krajgerjeva 6b, Velenje Dolinšek Mirko, Laze 26, Velenje Strukel Vinko, C. talcev 18, Šoštanj Salobir Alojz, Šaleška 22a, Velenje Rupreht Marjan, Dutinger- jeva 9, Ravne na Kor. Srbakovski Branko, Večani, Struga Juteršek Martina, Trg 4, Prevalje Kumer Milena, Gubčeva 4, Velenje Jamnik Ignac, Pirešica 16 Petrovski Majda, Šaleška 2a, Velenje Bačvanin Momir, Rade Končara 30, Osijek Mraz Antonija, Družmirje 18, Šoštanj Janič Alenka, Foitova 4, Velenje Gubič Štefan, Marka Ma- ruliča 2, Subotica Korošec Ana, Tolsti vrh 45, Sentflorjan Andonšek Marija, Vinski vrh, Šmarje pri Jelšah Pušnik Ludvik, Trg 4. julija 10, Dravograd Jan Ludvik, Skale 61, Velenje Kregar Franc, Na železnici 1, Celje Jelen Mira, Stanetova 11, Velenje Straže Ivan, »Alpos«, Šentjur Polanec Marija, Tomšičeva 30, Velenje Lukman Milan, Jenkova 5, Velenje Jan Branko, Skale 104, Velenje Bertoncelj Marjan, Trg svobode 14, Šoštanj Janežič Ladka, Kidričeva 5, Velenje Dobnik Marjana, Ravne 54, Šoštanj Gostilna Murko, SI. Gradec Suha Franc, Bračičeva 1, Velenje 22 servis za čaj 02095 23 servis za čaj 003202 24 servis za čaj 01693 25 vinski servis 02098 26 vinski servis 01235 27 vinski servis 01086 28 vinski servis 003071 29 vinski servis 01280 30 likalnik «00754 31 likalnik 00322? 32 likalnik 005291 33 iiifra peč 003622 34 servis za b. k. 003061 35 servis za b. k. 01018 36 servis za b. k. 01287 37 servis za b. k. 004138 38 servis za b. k. 004148 39 tehtnica 003987 40 tehtnica 02029 41 tehtnica 003146 42 43 tehtnica tehtnica 000389 003263 44 tehtnica 004056 45 tehtnica 000422 46 tehtnica 004176 47 tehtnica 000271 48 49 tehtnica tehtnica 003198 000418 50 51 tehtnica tehtnica 003333 000665 52 53 tehtnica tehtnica 003257 003523 54 tehtnica 0034809 55 tehtnica 002681 56 tehtnica 02225 57 tehtnica 003696 58 tehtnica 003309 59 tehtnica 003822 60 tehtnica 02061 61 62 tehtnica tehtnica 004237 003734 63 tehtnica 000405 Obšteter Ivan, Ravne 83a, Šoštanj Leskošek Lucija, Polzela 224 Koren Andrej, Bevče 11, Velenje Brilej Milan, Tomšičeva 26, Velenje Velter Hilda, Ugasle peči, Prevalje Pukšič Mirko, Prešernova Soder Marija, Sejmiška 24, 9a, Velenje Slov. Gradec Osolnik Albina, Prešernova 6, Velenje Majer Marta, Goriška 6, Šoštanj Jelen Marjan, Pesje 68, Velenje Jurko Jože, Celjska 10, Velenje Škorjanc Herman, Laze 60, Velenje Učakar Angela, Šaleška 18, Velenje Golob Nada, Šaleška 2b, Velenje Laure Jožica, Pameče 158, Slov. Gradec Pirečnik Alojz, Tovarniška pot, Šoštanj Nobernik Maks, Mislinja 189 Jezernik Edo, Podkraj 6, Šentilj Mikek Martin, Spodnji Raz-bor 64, Podgorje pri SI. Gradcu Plaznik Marija, Nova ulica 4, Šoštanj Lah Marija, Podkraj 36 Vejnovič Ana, Bračičeva 1, Velenje Rakun Ivan, Rečica ob Paki 10 Zmajšek Rozika, Šaleška 18c, Velenje Blagotinšek Franc, Podgorje 16, Velenje Korošec Štefka, Laze 59, Velenje Koren Marija, Mislinja 51 Gostenčnik Jože,Šaleška 2c, Velenje Resnik Olga, Kozje 49 Dermol Stane, Lokovica 35, Šoštanj Jamnik Ignac, Pirešica 16 Tajnik Alojz, Gaberke 31, Šoštanj Ovčar Franc, Bevče 31a, Velenje Prikijaš Ruža, Pesje 138, Velenje Iljaš Ana, Celjska 36a, Velenje Tempan Friderik, Kozjak 61, Mislinja Lah Stanka, Kidričeva 6, Domžale Sprager Branko, Trg svobode 4, Slov. Gradec Travner Vojko, Krajgerjeva 6, Velenje Bežan Boris, Mislinja 13 Vrbič Jože, Šaleška 22, Velenje Tajnikar Marija, Tomšičeva 26b, Velenje 64 65 66 67 68 69 70 71 72 73 74 75 76 77 78 79 80 81 82 83 84 85 86 87 88 89 tehtnica tehtnica tehtnica tehtnica tehtnica tehtnica tehtnica tehtnica tehtnica tehtnica tehtnica tehtnica 004173 000419 003630 003521 003078 004265 02266 004068 02064 003711 003708 000675 servis za č. k. 02121 servis za £. k. 003932 servis za 5. k. 003284 servis za č k. 003049 servis za č. k. 003551 kavni mlin kavni mlin kavni mlin kavni mlin kavni mlin budilka budilka budilka 02281 02277 004066 005429 003048 004520 003190 003408 servis za vodo 003064 Lešnik Franc, Lahovina 9, Dobrna Gostenčnik Nina, Šaleška 2c, Velenje Ravnak Metod, Socka 6, Strmec Plaznik Miha, Laze 20, Velenje Javornik Srečko, Jenkova 15, Velenje Kašnik Jože, Dravograd Tanšek Boža, Jurčičeva 4, Velenje Leskovšek Ivan, Ojstriška vas 7, Tabor Povh Jože, Družmirje 39, Šoštanj Kovač Franc, Skale 94, Velenje Jehar Ivan, Flnžgarjeva 11, Velenje Hojnik Barbara, Foitova 8, Velenje Grubelnik Jože, Celjska 14, Velenje Brunšek Anica, Lipje 37a, Velenje Lešnik Mirko, Šentjanž 2 Plutarič Miha, Prešernova 4, Velenje Rednak Avgust, Šmartno ob Paki 118 Furlan Jože, Kranj Robnik Milena, Podkraj 17, Velenje Kamenik Jože, Zavrh 2, Dobrna Sermek Rozalija, Jenkova 6, Velenje Polak Stafka, Gorenje 21, Šmartno ob Paki Creškar Janko, Planina pri Sevnici Bari Jože, Stari trg 112, Slov. Gradec Ocvirk Pavla, Kajuhova 17, Žalec Straus Franc, V. gora 20, Velenje Srečnim dobitnikom čestitamo. Zahvaljujemo pa se tudi drugim za dober nakup v tej novi blagovnici, kakor tudi v ostalih trgovinah ERA VELENJE. velenje tnjoveko In prclrrodno pod|«tJ* Čestitamo ob dnevu republike 29. novembru ČE IMAŠ ČAS PREBERI TEDNIK NAŠ ČAS V najslabšem primeru bosta le denarno kaznovana. Kar pa zadeva morebitno borbo z gang-sterji, si je on vedno želel, da se sreča s takim borcem. Oni so bili baje krivi tudi za smrt njegovega očeta in Henri si je vedno želel, da se jim maščuje. Ko mu je povedal to, je udaril s svojo veliko in močno pestjo po mizi, da sta se dva kozarca prevrnila in se razbila. — Mimo tega pa znam ravnati tudi s pištolo, ker je tudi to spadalo v moje področje. Moram vam reči, da jo imam tudi sedaj in da jo v zadnjem času nosim vedno s seboj. Pri tem je oprezno zavlekel roko pod suknjič. Tom je nevede položil roko na zadnji žep, kjer je tudi on nosil svojo pištolo, od katere se v zadnjem času ni nikoli ločil. — Še pred nekaj dnevi je mirovala tudi moja pištola, toda od tistega dne, ko sem odšel za njo..., tu je umolknil. Res, nisem streljal v glavo..., je dejal po krajšem premolku z resnim glasom. Henri je začel ponovno prepričevati, da tu ne more biti besed o kaki nevarnosti. Povedal mu je tudi načrt, kako bosta vse to izvedla. — V nobenem primeru ne morete delati sami. Vi morate imeti kakega dobrega prijatelja, ki vam bo pomagal in ki se ne bo bal. Ne mislim se hvaliti, toda spomnil bi vas rad, da se midva že zelo dolgo poznava in da najino prijateljstvo ni od pred nekaj dni, je zaključil. Tom je molčal in premišljeval. Toda te besede so bile pravi balzam za njegovo ranjeno srce. Spoznal je, da ima Henri prav in da se sam ne more boriti z gangster-ji. Moral bi biti srečen, da ga je srečal, če mu pa uspe osvoboditi Avo, ga mora bogato nagraditi, tako da bo Henri dojel, da to ni nagrada, temveč plačilo za usluge in požrtvovalnost. V tem pogledu je Henri j a dobro poznal. Henri je od njega sprejel ček ne kot pomoč, temveč kot posojilo, ki mu ga bo na vsak način vrnil takoj, ko se zaposli. Henri je uvidel, da Tom ni tako vztrajen, kot je bil v svoji odločitvi, da bo poskušal rešiti Avo sam. S prepričevanjem je nadaljeval toliko časa, dokler mu Tom ni dovolil, da mu pomaga. Šele sedaj mu je Tom tudi pojasnil, zakaj Ava ni zaprosila za pomoč policijo in zakaj je moral delati sam. — To je njena družinska stvar, je zaključil Tom razgovor, in če je ona sama tako odločila, nimam niti jaz pravice menjati njeno odločitev. OBRAČUN Nasproti vile št. 25 v High Street v New Yor-ku je stala majhna hišica z lepim vrtom, železno ograjo in garažo. To je bila montažna vila v severnem delu velemesta, kjer so imeli vile in palače samo bogataši. Zemljišča so bila naj-dražia po vsej Ameriki in kupil si ga je lahko res samo bogataš. Montažna vila št. 30 je bila last stare gospe Hus, vdove umrlega bankirja. Ko ji je nekega jutra prijeten moški glas govoril preko telefona, da bi rad najel hišico za nedoločen čas in kako je spoznal njenega moža, je gospa takoj pristala. Še zlasti zato, ker moški ni vprašal za ceno. Tom je sklenil pogodbo za tri mesece s pogojem, da se le-ta lahko tudi podaljša za nedoločen čas. Plačal ji je takoj. Oba sta bila zadovoljna, eden zaradi denarja, drugi pa zaradi lege vile. Gospa je prepustila Tomu le svojega starega služabnika. Preden je gospa odšla, jo je Tom zaprosil naj ostane pogodba in ves njun razgovor le med njima, zaradi čistih poslovnih odnosov. Oba sta bila zadovoljna. Stara gospa je že naslednjega dne odpotovala z letalom, Tom se je pa še tisto popoldne vselil. Njegov avto je bil vedno pripravljen. Skoraj vse dni je stal ob oknu in motril hišo št. 25, ki je stala nasproti vili. Tudi ta vila je imela spredaj lep vrt, zadaj pa sadovnjak, ki je bil ograjen z visokim zidom. Že naslednjega dne je stal za zaveso tudi Henri. Ravno, ko sta govorila o izginotju Ave, sta zagledala nov avtomobil z odprto streho. Vozila ga je ženska. — To mora biti njena prijateljica, Missis Ger, je dejal Tom svojemu prijatelju Henriju. Ves dan sta bila v hiši. Opazila sta, da se je vrnila šele zvečer. Tedaj je Henri zapustil sobo, odšel na ulico in žvižgajoč neko staro mornarsko pesmico, nenehno o-pazoval Jenino vilo. Nič se ni zgodilo. Enaka slika se je ponovila naslednjega dne. Oba sta postajala nervozna. Tom ni po cele dneve zapuščal stanovanja. Nekega večera je prišel Henri in dejal Tomu, da mu naj sledi. Tiho sta zapustila vilo. Šla sta le po tisti strani ulice, ki je bolj mračna. Obšla sta tudi vilo št. 25 in se znašla pred zidom sadovnjaka. — Da, še je tam, je zašepetal Tom. Njuno pozornost je takrat privlekel šum, ki je prihajal iz drugega konca sadovnjaka. Oba sta pogledala v isto smer. Zaradi mraka in senc košatih dreves nista mogla ničesar opaziti. Videla sta le, da na klopi v sadovnjaku sedi neka ženska, ki sta jo videla tako dobro zaradi barve obleke, ki jo je nosila. Vedela sta, da sedi na klopi hči Ročka Ger. Ženska je mirno sedela naprej. Prejšnjega šuma nista slišala in zato sta preplezala zid in vstopila v sadovnjak. Začela sta se plaziti proti njej. Trava je bila visoka, tako da ni slišala glasov. Šele v zadnjem trenutku je zaslišala nekakšen šum izza svojega hrbta. Ni pa i-mela več časa, da bi se obrnila. Ni imela niti časa, da bi zavpila in poklicala na pomoč. Roki, ki sta jo držali, sta bili izredno močni. Čutila je kako so močne, ko se je poskušala otresti prijema in zbeža-ti. — Ne otepajte se, missis Jeni, če vam je ljubo življenje, je naenkrat zaslišala tih, toda odločen glas v trenutku, ko so jo močne roke po- ložile na travo. Tedaj se je začela bati in trepetati po vsem telesu. Čeprav ji niti v prvem trenutku, ko so jo zgrabile močne roke ni bilo kaj preveč ugodno, je najprej pomislila, da gre za kako neumno-stno šalo njenih prijateljev. Toda v trenutku, ko je zagledala svetlobo noža in občutila njegovo ostrino na svojem vratu je obnemela od strahu in se ni mogla skoraj niti premakniti. Moža, ki sta jo ugrabila, menda nista imela veliko časa. Padala so kratka vprašanja, na katera je morala takoj odgovarjati. Takoj, ko je odgovorila na eno vprašanje, sta postavila vrsto novih in jo pazljivo poslušala. — ... Šla sva z mojim očetom na izlet k Severnim jezerom. Tam se nam je na nekem mestu pokvaril avtomobil. (DALJE PRIHODNJIČ) Le v rezervoar Avgust Rednak je še danes krepak, čeprav ima 90 let. Rodil se je v Šoštanju in v njem še živi. Poglejmo, kako je eden najstarejših živečih Šo-štanjeanov dočakal deveti križ. Avgust se dobro spominja vojakov. Že leta 1904 je odšel k vojakom in jih služil štiri leta. Bil je tudi v prvi svetovni vojni ter bil v nogo in roko trikrat ranjen. Njegova dobra volja je prav gotovo pripomogla, da je ozdravel. Prizanesli mu niso niti Nemci. Ker je v hiši skrival partizane, so ga pretepali. Od tega na levo uho sploh ne sliši. Bil je izučen vrtnar in je trideset let služil pri Voš-njaku na posestvu v Ravnah. Skrbel je za rože in okrasne nasade ter pomlajeval sadovnjak. Ponosen je, da je nasadil kar 2.200 drevesc, ki še sedaj obrodijo. Spomnja pa se tudi hudih časov. Pred vojno je delal v velenjskem premogovniku in cel mesec zaslužil za liter vina. Avgust Rednak ni nikoli nergal. Tudi danes je zadovoljen s svojo zasluženo pokojnino, čeprav ta ne znaša dosti več kot tisoč dinarjev na mesec. Vedno je živel skromno in ne zah- teva kdo ve koliko. Včasih pa je Avgust le nekaj pomenil. Pred več desetletji si je kupil kolo in se z njim vozil naokrog. Peljal se je večkrat v Ljubljano in celo v Zagreb. V Šoštanju je prvi imel kolo. Kljub delu in drugim o-pravilom si je Avgust u-stvaril številno družino, saj se mu je v zakonu s prvo ženo rodilo sedem otrok. Najmlajša hčerka je še sama, drugi pa sože odšli po svetu in se osamosvojili. Pred leti je Redna-ku umrla žena. Ni dolgo sameval. Poročil se je z dvajset let mlajšo Heleno in z njo živi v zadovoljnem zakonu. Čeprav mu ne manjka lot, se dobro počuti in o-pravlja vsa domača dela. Kadar mu kdo ponudi stol, hudomušno pravi: »Saj še nisem tako star, da bi moral sedeti.« Sosedje in znanci mu želijo mnogo zdravih let. Čestitkam pa se pridružuje tudi uredništvo Našega časa, katerega Avgust rad prebira. Ivan Šoln FRANC ŠPEH, kmet s Krnic. No, pa so spet na konjih tisti, ki imajo konje. Mi, ki smo se malo mehanizirali in si kupili železne konje, pa kaže, da smo ga polomili. Tudi v moj traktor ne gre več kot sedem litrov goriva. Z njim opravljam vsa kmečka dela — od oranja do vožnje ste-lje in lesa iz gozda. Kadar se odpravim s traktorjem v gozd, grem običajno zgodaj zjutraj, vrnem pa se proti večeru. Ker porabim na dan tudi po petnajst litrov bencina, vedno vzamem s sabo tudi sod bencina. Zdaj bom uro, dve ali tri delal, potem bom pa moral po gorivo na črpalko. In namesto da bi delal, se bom neprestano vozil po gorivo. ■JTCTfffB Na bencinskih črpalkah so konec oktobra začeli u-poštevati odlok, da lahko točijo bencin in drugo pogonsko gorivo »samo naravnost v rezervoar« motornega vozila. Kako izgleda ta ukrep v praksi, smo občutili na lastni koži. Pred dnevi nam je nekaj sto metrov pred bencinsko črpalko zakašljal motor in se ustavil. Zmanjkalo nam je bencina. Uprli smo hrbet v avtomobil in ga potiskali do črpalke, da so nam lahko natočili bencin, »naravnost v rezervoar«. Veliko bolj kot nas, pa je razburila nova odredba kmete, ki imajo traktorje in druge stroje ter pripomočke na bencin ali drugo gorivo. Ker je takšnih kmetov zelo veliko v mozirski občini, smo povprašali pet občanov, kaj menijo o novem predpisu. STANKO MOLICNIK, prodajalec na bencinski črpalki v Mozirju: »Novi predpis nas je postavil v zelo neprijeten položaj. Mnogi lastniki traktorjev še vedno prihajajo s posodami po gorivo, da bi se založili za zimo. In ko jim povemo, da jim lahko napolnimo le rezervoar, sode pa bodo morali odpeljati prazne nazaj, nikakor ne morejo verjeti, da takšen predpis res obstoja. Le s težavo jih prepričamo, da je to res in da si tega nismo sami izmislili. Zgodilo se je, da je neki kmet pripeljal na traktorju kar šest sodov; da mu pozimi ne bo treba hoditi po bencin, kot je dejal. In namesto, da bi se oglasil spet čez dva meseca ali tri, bo tukaj spet čez kakšen dan. STANKO PLESNIK, kmet iz Solčave: Do bencinske črpalke na Ljubnem imam okrog 25 kilometrov. Doslej sem vedno hodil po gorivo z avtomobilom, ter se o-skrbel za več tednov. S traktorjem nisem bil še nikoli na črpalki. Saj bi vožnja predolgo trajala. Poleg tega bi za pot porabil preveč goTiva, in hi mi ga za delo na kmetiji ostalo le za kakšen dan. Ne znam si predstavljati, kako bom dobil gorivo za kosilnico. Ali pa za motorno žago! Kaže, da bo treba stroje naložiti na tovornjak in jih odpeljati na črpalko, kjer bodo lahko natočili bencin naravnost v rezervoar. Sosed, ki zdaj proizvaja elektriko s svojim motorjem pa bo moral spet svetiti ne s petrolejko, ampak s svečami. Saj za petrolejko ne bo mogel dobiti goriva. SREČKO LAMUT, direktor trgovskega podjetja Savinja Mozirje: »Za naše razmere je ta odredba nerazumljiva. Saj ne moremo iz našega življenja izključiti kmeta. Kupil si je traktor in druge stroje ter si s tem zagotovil boljše delovne pogoje in boljšo perspektivo. Ker je za kmete čas zelo dragocen, so hodili na črpalke s posodami ter se oskrbeli z bencinom za več tednov, pa tudi mesecev. Odslej bodo morali po gorivo tudi po dvakrat ali pa še večkrat na teden. Pri tem odredbodajalec ni pomislil, da bodo kmetje, ki imajo po petnajst, pa tudi več kilometrov do črpalke, porabili skoraj vso gorivo samo za pot. Visoko v hribih so tudi pogostokrat stroji gospodarskih organizacij, ki gradijo ceste. Torej bi morali po predpisih tudi buldožerji na črpalke. VINKO KRIVEC, kmet s Krnic: V rezervoar mojega traktorja gre le sedem litrov goriva, zato sam nisem nikoli hodil na črpalko. Vedno so mi drugi pripeljali po več sodov, da sem imel mir nekaj mesecev. Zdaj bom moral pa sam na črpalko. Ne, to ni prav. Saj bom nenehno na poti. Traktor sem si kupil, da bi si olajšal delo, ne pa zato, da bom neprestano na črpalki in po nepotrebnem zapravljal čas, ki ga na kmetih ni nikoli dovolj. Ce bo sklep obveljal, je najbolje, da traktor shranim in se spet z golimi rokami začnem spopadati s trdim življenje. Zakaj je zimsko kopališče zaprto Okraski za novoletno jelko igrače in druga darila za torbo dedka Mraza novoletne voščilnice skratka VSE ZA NOVOLETNO RAZPOLOŽENJE ZA VESELJE OTROK IN ODRASLIH OB NOVEM LETU že na izbiro v Z : VELEBLAGOVNICI : i si nama VELENJE Slaba udeležba Razpravi o bodoči organiziranosti sindikata na področju gospodarskih in negospodarskih delovnih organizacijah so se pridružili tudi v velenjski občini. Najprej je o tem vprašanju razpravljal občinski sindikat storitvenih dejavnosti. Uporabljena sredstva sklada za negospodarske naložbe Upravni odbor sklada za negospodarske investicije skupščine občine Velenje je na zadnji seji obravnaval uresničevanje iinančneag načrta za letos ter predlog načrta za prihodnje leto. Vaši prispevki za m ipi To problematiko so obravnavali tudi člani občinskega sindikata delavcev industrije in rudarstva s predsedniki osnovnih orga-ganizacij sindikata. Seje, ki je bila 14. novembra, se je udeležila le tretjina članov. Skromna udeležba je še toliko bolj nerazumljiva, ker gre vendarle za razpravo o sindikatu, ki ga bodo organizirali delavci kot najširšo razredno organizacijo delavskega razreda v boju za razvoj samoupravnih socialističnih in za uresničevanje njihovih samoupravnih ter drugih pravic in interesov na vseh področjih dela, ustvarjanja in življenja. Ko gre za najširše sodelovanje delavcev pri izvajanju funkcije oblasti in pri opravljanju drugih pomembnih zadev, kakor tudi za reševanje socialnih vprašanj, ki so pomembna za vse delovne ljudi in za krepitev solidarnosti. V predlogu organiziranosti vnovih ustavnih razmerah na področju industrije in rudarstva je predvideno, da bi imeli delavci energetike in industrije ter kovinske industrije sindikalni konferenci, delavci kemične industrije, lesno- predelovalne industrije in gozdarstva kot tudi tekstilne in usnjarske industrije pa občinske odbore. To pomeni, da osnovne organizacije sindikata v posameznih dejavnostih ustanovijo skupno občinsko sindikalno konferenco oziroma odbor. Sklep o ustanovitvi konference oziroma odbora pa sprejmejo pristojni organi v osnovni organizaciji sindikata v TOZD. Na seji so se navzoči tudi dogovorili, da bodo pri volitvah delegatov v občinsko sindikalno konferenco oziroma odbor upoštevali paritetni sistem. V zvezi s tem je treba še poudariti, da bo imela vsaka delegacija v konferenci oziroma odboru le en glas. Obvezali so se tudi, da bodo pri volitvah članov v izvršni odbor osnovne organizacije sindikata, v konferenco sindikata na ravni TOZD in delovne organizacije ter občinsko konferenco (odbor) dosledno upoštevali strukturo članstva in da bodo ustrezno zastopani tudi mladi, ženske in neposredni proizvajalci. V vsaki osnovni organizaciji sindikata pa bodo ustanovili tudi aktive mladih delavcev. Takšna in podobna vprašanja postavljajo mnogi občani Velenja in predstavniki šol ter delovnih organizacij. Vprašanje je umestno, saj je bilo kopališče šele zgrajeno, pa že ne obratuje več, in to ravno v času, za katerega je pravzaprav namenjen. V tem prispevku bomo skušali obrazložiti stanje zimskega kopališča in s tem tudi odgovoriti na številna vprašanja občanov. Ko je KOC Velenje 1. 3. 1973 prevzel v upravljanje ves rekreacijski center, so Velenjčani upali, da se bo marsikaj spremenilo, kar jim prej ni bilo všeč. Pa se je res. Tudi to je res, da niti sedaj niso vsi zadovoljni z vsem. Tudi mi uprav-ljalci ne, čeprav smo se lotili dela z velikim elanom in upanjem, da bomo čim bolj zadovoljili velenjske in druge kopalce. Danes moramo priznati, da smo se v marsičem ušteli. 2e takoj drugi mesec po prevzemu smo kopališče zaprli zaradi zamenjave vode. Ob tej priložnosti smo generalno počistili ves objekt, obnovili barvane dele, popravili grelne priključke, obesili ponovno zavese, ki so bile v skladišču od otvoritve naprej, zamenjali ključavnice, tuširnice in popravili sanitarije ter še mnogo drugih del, ki pa jih ne bomo naštevali. Skratka, objekt je dobil prvotno podobo. Bazen smo napolnili z vodo, objekt odprli in ... nismo bili veseli, temveč močno razočarani. Ko smo pognali čistilne naprave smo imeli v nekaj urah v bazenu polno infuzijske zemlje, ki naj bi služila za čiščenje vode. Do 15. novembra je sklad zbral iz prispevka gospodarskih organizacij in samoprispevka 28,300.000 dinarjev. Vseh obveznosti do sklada v višini 4,600.000 dinarjev pa do tega dne niso poravnale še naslednje delovne organizacije: TE Šoštanj, RL Velenje, TGO Gorenje, Projektivni biro Velenje, Vegrad Velenje, Gu-mirnica Velenje, IGE Velenje, ERA Velenje, Vino Šmartno ob Paki, Paka Velenje, Pod gradom Velenje, RŠC Velenje, TU Šoštanj, Galip Šoštanj, Čevljarstvo Velenje, Ljubljanska banka podružnica Velenje, Izletnik Celje, Lekarna Velenje, Di-nos Ljubljana, Slovenija av-to-motor Celje, Avto Celje, Komunalni zavod za zaposlovanje Velenje, Veterinarska postaja Velenje, Elektro Celje, Zdravstveni dom Velenje, Merx Celje, Mercator Ljubljana, Tobačna tovarna Ljubljana. V tem obdobju je sklad iz prispevkov delovnih organizacij financiral izgradnjo več objektov v občini: tehnično šolo v višini 5,600.000 dinarjev, vrtec Z2 1,300.000, cesto v Zavodnje 267.000, tržnico Velenje 1,120.000, telovadnico Šoštanj 50.000, stanovanja za učitelje 44.300, cesto Skor-no—Penk 158.000 ter cesto v Bevče v višini 235.000 dinarjev. Poleg tega je imel sklad izdatke za plačilo raznih dotacij, anuitet, za informiranje, za vlečnico v Kristalno čista voda je v nekaj urah postala motna in umazana. Po nekaj dnevih obratovanja je odpovedal kotel, nadaljevale so se težave s črpalkami, s sušilci las, z disciplino itd. Bili smo močno razočarani, meščani jezni, nekateri pa so se smejali zaradi očitnih neuspehov. Nismo vrgli puške v koruzo, če smo prevzeli obveznosti upravljanja, smo dolžni usposobiti objekt, da bo služil svojemu namenu. Bilo nam je jasno, da z razpoložljivimi čistilnimi napravami ni mogoče vzdrževati čiste vode in da moramo nabaviti nove čistilne naprave. Obiskali smo več podobnih objektov v Sloveniji od Maribora, Kranja in Trbovelj ter proučevali njihove čistilne naprave in pogoje dela. Rezultat teh raziskav je bila odločitev o izbiri doslej najboljših čistilnih naprav za bazensko vodo. Pogodba o dobavi in montaži je bila sklenjena s tovarno JEKLO iz Ruš. Po tej pogodbi bi morale biti vse naprave montirane in objekt dan v uporabo 1. novembra letos. Stroški za nove naprave so precejšnji in jih KOC sam ne zmore. Zato nam je priskočila na pomoč občinska skupščina s svojimi sredstvi. Do sem je vse v redu. Vendar 1. november je že mimo, kopališče še vedno ne dela. Težave so nastopile pri JEKLU zaradi uvoza nekaterih naprav, ki jih tovarna sama ne izdeluje. Težavam pri uvozu lahko ver-I jamemo, vendar upamo, da Velenju pa je prispeval 200.000 dinarjev. Iz denarja, zbranega s samoprispevkom, pa so že namenili za kulturni dom Šoštanj 500.000 dinarjev, za tržnico Velenje 1,325.000 dinarjev, cesto v Zavodnje 700.000 dinarjev, za odplačevanje najetega kredita 4,800.000 dinarjev, obveščanje 65.000 dinarjev, krajevna skupnost Topolšica pa je dobila 100.000 dinarjev. Do konca leta se bodo izdatki sklada še povečali. Tako bodo med drugim dali za vrtec Z2 še 1,300.000 dinarjev, za cesto Skorno— Penk 142.000, cesto v Zavodnje 46.000, otroško igrišče Velenje 300.000, zdravstveni dom Velenje 400.000 ter za odplačilo anuitet 1,000.000 dinarjev. Iz sredstev samoprispevka pa bodo Soštanjčani dobili še za kulturni dom še 1,500.000 dinarjev. Ob koncu seje je upravni odbor sprejel še sklep, da bodo vse dolžnike obravnavali enako. Poleg tega so imenovali posebno komisijo, ki bo pripravila prednostni red izgradnje objektov, pri katerih bo sklad odslej nastopal le še kot sofinancer in ne več kot investitor gradenj. Poudarili so tudi, da bodo nakazali denar za posamezen objekt šele takrat, ko bo znana vsa dokumentacija in zagotovljena vsa sredstva. Da se ne bo več dogajalo tako kot doslej, ko so morali velikokrat pokrivati prekoračene stroške. se vse skupaj ne bo predolgo zavleklo. Nam upravljalcem kopališča ni vseeno, če je kopališče zaprto, saj smo močno prikrajšani na dohodku. Plačevati moramo zaposleno osebje in ostale stroške. Poleg tega pa moramo poslušati kritiko na račun kopališča, čeprav nismo sami krivi za stanje, kakršno je. Ce direktor NAME še ne bo javno odgovoril, zakaj je tako slaba izbira v velenjski veleblagovnici, predlagam vsem, ki z izbiro in založenostjo v tej trgovini niso zadovoljni, naj gredo v novo blagovnico STANDARD, kjer nudi ERA z vsakdanjo reklamo svojim kupcem VSAK TRENUTEK KAJ NOVEGA. Preseneča me tudi, da so odborniki skupščine občine Velenje na zadnji seji sprejeli sklep o ukinitvi oddelka Postaje milice v Šoštanju. Ne vem zakaj v V nedeljo, 18. novembra smo se s kolegi odpravili na krajši izlet na naše prelepe planine. Najprej smo obiskali dom na Slemenu. Sprejela nas je tabla z napisom: do sobote zaprto! Zal nas je ta tabla odpravila s Slemena tudi nekaj tednov pred tem. S Slemena smo prek Belih vod krenili na Smrekovec. Smola! Tudi dom na Smre-kovcu je bil zaprt. Spustili smo se proti Črni. Med Da bi vso stvar vsaj nekoliko izboljšali smo odprli za javnost SAVNO — finsko kopel, ki se je lahko po-služite vsak dan od 7. do 19. ure, seveda s prho, ker v bazenu še ni vode. O ponovnem obratovanju zimskega bazena vas bomo pravočasno obvestili. KOC TOZD - storitve Šoštanju venomer nekaj u-kinjajo. Lani so ukinili knjigarno, letos bodo oddelek Postaje milice, medtem pa razni razgrajači počenjajo po mestu kar se jim zlju-bi. Naselbina Šoštanja je stara že 773 let, mesto, ki ima precejšnje zaledje, pa je dobilo ta naslov že leta 1911. Zato mi nikakor ni jasno zakaj bi stvari, ki so bile v Šoštanju že desetletja, postale naenkrat odveč in nepotrebne. V. Kojc Šoštanj potjo je našo pozornost pritegnila reklamna tabla z napisom: Obiščite planinsko postojanko Pudgarsko. Ker smo bili lačni in žejni, smo jo seveda obiskali. Lastnica (?) nas je »vljudno« odpravila: »Zal vas ne moremo postreči, ker je na televiziji lep film«. Pa naj še kdo reče, da je TV program slab. Aco Košak, Velenje KOMUNALNO OBRTNI CENTER VELENJE Koroška 46 razglaša prosti delovni mesti 1. vodja plansko analitske službe 2. obratnega električarja Poleg splošnih pogojev se zahtevajo naslednji posebni pogoji: pod 1: visoka ali višja strokovna izobrazba — ekonomske smeri, zaželjena praksa na enakem ali podobnem delovnem mestu; pod 2: poklicna šola, željeno je poznavanje avto- elektrike Podrobnejše informacije dobijo kandidati v tajništvu podjetja, na Koroški c. 46, Velenje. PRODAJAMO GARAŽE v središču Velenja, v 100-stanovanjskem bloku ob Prešernovi cesti. Pogoji: • cena 17.000 din po garažnem mestu • rok predaje: 8 dni po podpisu pogodbe • garancija 2 leti • garaže so ogrevane Interesenti naj se pismeno ali osebno javijo na upravi SGP »VEGRAD« Velenje, komercialna služba, telefon 85-250. Vsak trenutek kaj novega Do sobote zaprto \\jJ/,IWlJ/,K\L M i i gf® zm It Šf m m m m m mš 9 np pni VSE ZA VAŠ DOM m #5 ■/,! \ I VI I J/,! \ I /,/AV \ I TJ/,I \ I /^7,/ V11 J 1,1 \ I tj/,f\\ lJ/,1 \ 11 J/tj/j \ 11 J/s! \ l lJl,T\\ /✓/// \ 11 J/,I \ 1 I J/,t \ 1 tJ/,7\\I J/,I \ l TJ/,t \ 1 lJl,T\\/J/4 \ 11 J/,I \ 11 J/,t \ I/Ju \ I lj/yi\\i J/, n i $ i % i ii m m m #5 m m Z0 n mi vMl um 0Š #3 i 18 ?M m ig p lil Ifs % I! SREČA ZA DANES ZA JUTRI Iskrene čestitke ob dnevu republike in 30-obletnici A V MOJ m m ^ tsgž !P spi Ti TJ/,T\\TJ/X\\iJ/sA\\TJbT\\TJf,r\\TJ/s,T\\ TJ/)Tw /. *ada COCKTAIL OBLEKE Zgodi se, da ste povabljeni na slavnostno večerjo ali manjšo popoldansko ali večerno prireditev. Dnevna ali izrazito večerna obleka za takšne priložnosti ni primerna. Zato pa so tem prireditvam namenjene cock-tail obleke. Navadno so v pasu rezane in v krilu krojene počez, nabrane ali plisirane. Pas je ozek, z majhno sponko ali zavezan s pentljo. Rokavi so široki in v zapestju stisnjeni. Zelo raznovrstni pa so tudi vratni izrezi in ovratniki, zavezane pentlje in podobno. Svečan videz ustvarjajo tudi materiali in prijetni dodatki. Staša Gorenšek OBVESTILO Obveščamo prebivalce mesta Velenja in okolice, da je odprta savna v zimskem kopališču rekreacijskega centra Komunalno obrtnega centra Velenje Savna je odprta vsak dan od 7. do 19. ure. Za obisk se priporočamo. Komunalno obrtni center Velenje TOZD Storitve POPIS BORCEV IN AKTIVISTOV MOV Pred dnevi smo tudi v naši občini pričeli z akcijo splošnega popisa borcev in aktivistov NOV in vojaških vojnih invalidov. Popis bo zajel vse udeležence narodnoosvobodilnega gibanja (NOG), vojaške vojne invalide, skratka, vse pripadnike NOG, ki so člani ZB ali pa tudi ne. V glavnem, vsak popisani mora izpolnjevati enega izmed pogojev po 8. členu Statuta ZB NOV Slovenije, to so: • da je sodeloval v narodnoosvobodilni vojni • da je vojaški vojni invalid ali član družine padlega borca NOV, oziroma umrlega vojnega invalida, da uživa pravice družinskega invalida • da je doma ali v tujini podpiral narodnoosvobodilno gibanje • da je bil zaradi podpiranja NOG izgnan, v zaporu, internaciji ali ni prisilnem delu • da je sodeloval v zavezniški vojni ali odporniškem gibanju i. t. n. Morda bo kdo rekel zakaj zopet popis, saj je teh bilo že več. Res je bilo že nekaj popisovanj (splošnih ali delnih), vendar je bil zadnji popis že pred desetimi leti. Tako zbrani podatki so nam več let zadovoljivo služili, iz leta v leto pa so manj vredni, saj se je skoraj povsod spremenilo materialno in socialno stanje borcev in aktivistov, zlasti pa se je poslabšalo zdravstveno stanje. Osvežiti take podatke pa je tudi glavni namen Zveznega in Republiškega odbora ZZB NOV. V začetku prihodnjega leta bo tudi Kongres ZO ZZB NOV Jugoslavije. Do takrat moramo imeti kar najbolj točen pregled stanja borcev in aktivistov, podatke o problemih materialnega, zdravstvenega in socialnega stanja sploh, ker je nujno potrebno, da se sprejmejo novi in dopolnilni predpisi s področja skrbi za borcev NOV. Popis je precej zahteven, popisnica pa zelo obširna in ker mora biti izveden do 11. decembra 1973, popisovalcev pa nam ni uspelo dobiti dovolj, vljudno prosimo vse, ki bodo obiskani, za sodelovanje, po možnosti z že pripravljenimi dokumenti, kolikor jih kdo poseduje, kot npr.: odločba o priznanju posebne dobe NOB, odločba o pokojnini, invalidnosti, priznavalnini, uvere-nje o odlikovanjih itd. Ker bo popis zajel vse kategorije udeležencev NOV in VVI, smo popisovalcem še posebej naročili, naj se na terenu zanimajo tudi za take probleme, ki jih popisnica ne precizira dovolj, predvsem v zvezi s socialnim stanjem, da bomo imeli kar najbolj popolno sliko stanja na terenu in, kar je najvažnejše, da bomo prizadetim nudili možno pomoč. Občinska popisna komisija pri Občinskem ooboru ZZB NOV TOVARIŠI RORCI IZ SOVJETSKE ZVEZE Prva brigada iz Jugoslavije je bila ustanov-novljena v Sovjetski zvezi 8. decembra 1943. Borci te brigade so v dobrem letu prehodili 7 tisoč kilometrov dolgo pot od Kolomna do Šoštanja. Ker letos mineva 30 let odkar je bila brigada ustanovljena, vabimo vse preživele borce prve, druge in tankovske brigade, na proslavo, ki bo 8. decembra 1973 ob 19. uri v delavskem klubu Velenje. Priložnostni govor bo imel rezervni poročnik in predsednik osrednjega odbora tovariš Tone Poljanšek iz Luč pri Savinji. Na proslavo vabimo tudi žene preživelih borcev in predstavnike občinskega odbora ZZB NOV Velenje. Predsednik odbora Janko Vihar RUDARSKI ŠOLSKI CENTER Velenje želi zaposliti v svojih elektro-kovinarskih obratih • več NK delavk • več NK delavcev (možnost priučitve za varilca) Interesenti naj se osebno zglasijo na naslov : Kadrovsko-social-na služba RŠC Velenje, Prežihova 3. Odbor za splošni ljudski odpor — Velenje POZIV Pri pregledu evidence občanov mesta Velenja, posebej pa še vojaških obveznikov, smo ugotovili, da so nekateri občani spremenili naslov starega bivališča bodisi, cla so zamenjali stanovanje ali pa se preselili v svojo hišo in niso prijavili spremembe naslova pri oddelku za narodno obrambo SO Velenje. Pozivamo vse tiste občane Velenja, posebej pa še vojaške obveznike, ki do sedaj iz kakršnihkoli razlogov niso prijavili spremembe naslova svojega stalnega bivališča, da to store takoj po objavi tega poziva, oziroma najkasneje do 30. II. 1973 pri oddelku za narodno obrambo skupščine občine Velenje in obenem tudi pri prijavni oziroma odjavni službi te občine. Kinoklub Gorenje vabi na predavanja Tudi v letošnjem letu je kinoklub »Gorenje« pripravil vrsto predavanj o kino-amaterstvu. Zapisati moramo, da so predavanja odprtega tipa. Torej imajo poleg članov kinokluba prost vstop tudi vsi tisti, ki jih zanima ki-nokamera in kratek film. Predavanja so vsak prvi torek v mesecu. Že iz prvega predavanja o filmski kameri in njenih sestavnih delih se je videlo, da so člani vodstva kluba pripravili svoja predavanja izredno skrbno. V torek, 4. decembra, bo v učilnici Rudarskega šolskega centra v Velenju naslednje predavanje iz cikla letošnje jesensko zimske sezone. Spoznali bodo kinoprojektor in vrste filmov. Ce je zanimanje za kakšno predavanje večje, takšna predavanja ponovijo. Naslovi naslednjih predavanj so: 3. predavanje: Kader in vrste filmskih planov; 4. predavanje: Filmski žanri, sinopsis, scenarij, snemalna knjiga; 5. predavanje: Montaža in zvok v amaterskem filmu; 6. Animirani in risani film; 7. Triki v amaterskem filmu; 8. Praktični primeri pisanja snemalne knjige.