GLASNIK
URADNI VESTNIK OBČIN: GROSUPLJE • HRASTNIK e LJUBI JANA-BEZIGRAD e CENTER • MOSTB-POLJB • SISKA • VIC-BUDNIH # ZAGORJE OB SAVI IN MESTNEGA SVETA LJUBLJANA
Ljubljana, so. decembra 1907
leto XIV., ST. 40
OBČINSKE SKUPŠČINE
OBČINA
GROSUPLJE
296
Na podlagi 50. člena zakona o financiranju d ružbeno-poti tičnih skupnosti (Ur. list SFRJ, št. 31/64), 52. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Ur. list SRS, št. 36/64) in
72.	člena statuta občine Grosuplje, je skupščina občine Grosuplje na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, dne 27. decembra 1967, sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Grosuplje za
I.	tromesečje 1968
1.	člen
Do sprejetja proračuna občine Grosuplje za leto 1968 se bodo začasno, najdalj pa do 31. marca 1968, financirale proračunske potrebe občine Grosuplje na podlagi tro-hnesečnega načrta proračunskih dohodkov in njihove razporeditve po splošnih določbah za leto 1967.
2.	člen
Tromesečni načrt razporeditve sredstev ne sme preseči ene četrtine razporejenih dohodkov po proračunu za preteklo leto, oziroma po finančnih načrtih zavodov in skladov za leto 1967.
3.	člen
Doseženi dohodki In uporaba sredstev na podlagi tega odloka so sestavni del proračuna občine ter finančnih načrtov zavodov in skladov za leto 1968 in se morajo prikazati v zaključnih računih za leto 1968.
4.	člen
Določbe tega odloka se ustrezno Uporabljajo tudi v začasnem financiranju potreb upravnih organov skupščine občine Grosuplje.
5.	člen
Svet za finance je pooblaščen, da Zaradi neenakomernosti dotoka dohodkov najame za nemoteno izvrševanje razporejenih proračunskih dohodkov ustrezno višino posojila.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan Po objavi v Glasniku, uporablja pa sc od 1. januarja 1968.
Številka: 402-89/67-1/1
Datum: 27/12-1967
297
Na podlagi 7. člena zakona o obrestih od gospodarskih skladov (Ur. list FLRJ, št. 8/61, 13/63 in SFRJ, št 5/65 ter 35/65), 1. in 2. člena zakona o spremembah zakona o obrestnih merah za obresti od gospodarskih skladov (Ur. list SFRJ, št. 52/66) in 92. člena statuta občine Grosuplje, je skupščina občine Grosuplje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, dne 27. decembra 1967, sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o določitvi obrestne mere od sredstev poslovnega sklada komunalnih, gostinskih in obrtno-storit-venih gospodarskih organizacij, s sedežem v občini Grosuplje (Glasnik, št. 8/67), ki se v prečiščenem besedilu glasi:
ODLOK
o določitvi obrestne mere od sredstev poslovnega sklada komunalnih, gostinskih in obrtnn-storitvenih gospodarskih organizacij
1.	člen
Komunalne, gostinske in obrtno-storitvene gospodarske organizacije plačujejo obresti od poslovnega sklada za leto 1968 po stopnji 1 %.
Delavsko-uslužbenske restavracije, Stanovanjsko-komunalno podjetje Grosuplje in stanovanjska enota pri SGP Grosuplje so za leto 1968 oproščene obračunavanja In plačevanja obresti od poslovnega sklada.
2.	člen
Delovne organizacije, določene v 1. členu tega odloka, plačujejo obračunane obresti od poslovnega sklada v kreditni sklad Kreditne banke in hranilnice Ljubljana.
3.	člen
Sredstva, zbrana po 1. členu tega odloka, uporabi Kreditna banka in hranilnica Ljubljana namensko za kreditiranje navedenih gospodarskih organizacij v soglasju s pristojnim svetom skupščine občine Grosuplje.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Glasniku, uporablja pa se od 1/1-1968.
mestnega zemljišča (Ur. list SFRJ, št. 10/65), 1. člena zakona o spremembah in dopolnitvah temeljnega zakona o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Ur. list SFRJ, št. 23/67, 1. in l.a) člena zakona o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Ur. list SRS, št. 42/66 in 40/67) in 92. člena statuta občine Grosuplje, je skupščina občine Grosuplje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, dne 27 decembra 1967, sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča
leto 1967 (Glasnik, št. 27/67 in 37/67) se 4. člen spremeni in se glasi:
Del občinskega davka od prometa blaga na drobno za izobraževanje znaša v letu, 1967 100 % občinskega davka od prometa blaga na drobno, ki je določen z odlokom o občinskem prometnem davku (Glasnik, št. 7/67).
2.	člen
Ta odlok začne veljati osorni dan po objavi v Glasniku, uporablja pa se od 1. julija 1967.
1.	člen
V odloku o prispevku za uporabo mestnega zemljišča občine Grosuplje (Glasnik, št. 39/67) se 2. člen spremeni in dopolni, da se glasi: »Za mestno zemljišče po tem odloku se šteje zazidano in nezazidano zemljišče v ožjem gradbenem okolišu naselja Grosuplje in Ivančna gorica, kakor tudi taka komunalno opremljena zemljišča zunaj ožjih gradbenih okolišev v obeh naseljih ki ležijo v mejah območja, zajetega z urbanističnim načrtom ali zazidalnima načrti, in so na njih že zgrajeni ali ko bodo zgrajeni takšni komunalni objekti ali naprave, ki omogočajo etapno uresničevanje urbanističnega načrta ali zazidalnih načrtov oziroma programa za komunalno urejanje zemljišč«.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Glasniku.
Številka: 402-47/67-1/1 Datum: 27/12-1967
Predsednik
skupščine občine Grosuplje
Ivan Ahlin, I. r.
OBČINA
HRASTNIK
300
Na podlagi 63. člena zakona o varstvu kulturnih spomenikov v LR Sloveniji (Ur. 1. LRS. št. 26/61) ter 200. člena statuta občine Hrastnik je Skupščina občine Hrastnik na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 9. decembra 1967 sprejela
SKLEP
o pooblastitvi Zavoda za spomeniško varstvo Celje, da opravlja službo spomeniškega varstva na območju občine Hrastnik
Številka: 350-14/67-1/1 Datum: 27/12-1967
Predsednik
skupščine občine Grosuplje
Ivan Ahlin, 1. r.
299
številka: 402-86/67-1/1 Datum: 27/12-1967
Predsednik
skupščine občine Grosuplje
Ivan Ahlin, 1. r.
Predsednik
skupščine občine Grosuplje
Ivan Ahlin, I. r.
Na podlagi zakona o prispevku
298
1.	člena temeljnega uporabo
Na podlagi 29. in 62. člena zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževa-nja v SR Sloveniji (Ur. list SRS, št. 16 67) ter 72. in 92. člena statuta ob-čine Grosuplje (Glasnik, št. 39/64), je skupščina občine Grosuplje na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, dne 27 decembra 1967, sprejela
ODLOK
o spremembi odloka e določitvi sredstev za izobraževanje v občini Grosuplje za leto 1967
1.	člen
V odloku o določitvi sredstev za izobraževanje v občini Grosuplje za
Skupščina občine Hrastnik pooblašča Zavod za spomeniško varstvo Celje, da opravlja službo spomeniškega varstva na njenem območju.
2.
Medsebojne obveznosti in pravice v zvezi z opravljanjem službe spomeniškega varstva se določijo s posebno pogodbo, ki se sklene z veljavnostjo od 1. januarja 1968 dalje.
Razveljavi se sklep Občinskega ljudskega odbora Hrastnik o pristopu k ustanovitvi medobčinskega zavoda za spomeniško varstvo s sedežem v Ljubljani, ki je bil sprejet na 1962 0beh zborov dne> 6 * * * 10- novembra
Ta sklep velja takoj in se objavi v »Glasniku«.
številka: 63-1/65
Datum: 9. decembra 1967
Podpredsednik skupščine občine Hrastnik Zdenko Ulaga, 1. r.
m
glasnik
občina
LJUBLJANA-
CENTER
301
Na podlagi 50, člena temeljnega Zakona o financiranju družbeno političnih skupnosti (Ur. list SFRJ, št. 91/64, 211 '60 in 1 67), 52. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnost: v SR Sloveniji (Ur. list, SRS št. or 64) in 110. člena statuta občne 1’ubIjana-Center je skupščina ohvoc Ljubljana-Center na 85. skimni reti občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, dne 27. decembra 1967 sprejela
o n i,o k
o začasnem financiranju proračunskih potreb v I. tromesečju 1968
1.	člen
■ l Do sprejetja proračuna občine Ljubljana-Center za leto 1968 se bodo začasno financirale proračunske potrebe, vendar najdalj do 31. marca 1969. na podlagi tromesečne-ga načrta dohodkov in izdatkov.
2.	člen
Tromesečni načrt izdatkov ne sme presedati četrtine sredstev, porabljenih za te namene v istem obdobju po proračunu za leto 1967.
3.	člen
-Dohodki in izdatki, doseženi oziroma porabi’■'ni na podlagi tega odloka, so sestavni del dohodkov in izdatkov občinskega proračuna za 'lčto' 1968.	•	■
- ..	... . člen, :
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Glasniku, uporablja pa se od 1. januarja 1968 dalje.
Številka: 400-08/67
Datum: 26 12-1967
Prodeorinik skupščine občine Liubliana-Center
Andrej levični k, 1. r.
302
Na podlagi 110. člena statuta občine Ljubljana-Center (Glasnik, št. 93/64 in 32/66), je Skupščina občine Ljubljana-Center na 85. seji dne 21. (Becembra 1967 sprejela
POSLOVNIK
9» delo skupščine občine Ljubljana-Center
I. Splošne določbe
1. člen
S tem poslovnikom se ureja delo »bčinske skupščine in njenih orga-jnov.
Delo svetov je urejeno s posebnimi poslovniki.
2. člen
Občinska skupščina (v nadaljnjem besedilu: skupščina), ki jo sestavljata občinski zbor in zbor delovnih skupnosti, dela stalno, in
Hčer:
na skupnih sejah obeh zborov, na ločenih sejah posameznega zbora in
po svojih organih.
3.	člen
Občinski zbor in zbor delovnih skupnosti delata in odločata praviloma na skupnih sejah.
Na ločeni seji posamezni zbor dela In odloča o vprašanjih, glede katerih je tako določeno v zakonih in drugih predpisih, v statutu občine ali kadar zbora tako skleneta.
4.	člen
Delo skupščine in njenih organov poteka po programu, ki ga vsako leto sprejme skupščina.
Program dela skupščine in njenih organov obsega okvirne naloge za vse leto.
Iz utemeljenih razlogov se program dela skupščine in njenih organov med letom lahko dopolni ali spremeni.
II. Verifikacija mandatov
5.	člen
Verifikacijo mandatov novo izvoljenih odbornikov opravi mandatno-imunitetna komisija vsakega zbora na prvi seji po volitvah odbornikov skupščine.
Na novo izvoljeni odborniki skupščine izročijo mandatno imunitetnima komisijama potrdila o izvolitvi. Odbornik, ki je zadržan in se ne more udeležiti prve seje, lahko predloži potrdilo o izvolitvi po pošti ali kako drugače.
Na podlagi potrdil o izvolitvi in na podlagi volilnih spisov ter morebitnih pritožb, ugovorov in opozoril v zvezi z volilnim postopkom, predloži mandatno imunitetna komisija vsaka svojemu zboru poročilo in predlog za verifikacijo mandatov.
6.	člen
O verifikaciji mandatov glasujejo odborniki na seji zbora. Vsaki dve leti se verifikacija opravi na prvi seji, ki se je udeležijo novoizvoljeni odborniki.
Verifikacija mandata odbornikov, ki so izvoljeni na nadomestnih ali ponovnih volitvah, se opravi na prvi seji, ki se je udeleži novoizvoljeni odbornik.
O verifikaciji mandatov po volitvah polovice odbornikov se glasuje skupno. Kadar se odloča o verifikaciji mandata posameznega odbornika. ali če je pravilnost volitve za posameznega odbornika sporna, se glasuje za vsakega odbornika posebej.
7.	člen
Odborniki, katerih mandati so verificirani, podpišejo slovesno izjavo.
Besedilo slovesne izjave se glasi:
»Izjavljam, da bom dolžnosti odbornika občinske skupščine opravljal
vestno, da bom delal po ustavi in zakonih ter da bom svoje moči posvetil nadaljnjemu razvoju in uresničevanju družbene in politične ureditve Socialistične federativne republike Jugoslavije in Socialistične republike Slovenije.«
Odbornik, ki pri podpisu slovesne izjave ni navzoč, poda in podpiše le-to pozneje, pred predsednikom skupščine. Predsednik to sporoči skupščini.
Z dnem verifikacije mandata novih odbornikov preneha funkcija odbornikom, ki jim poteče mandat.
III. Postopek pri volitvah ■ in imenovanjih
1. Splošne določbe
8.	člen
Volitve, imenovanja in razrešitve opravlja skupščina na svojih sejah po postopku, ki ga določajo zakoni in ta poslovnik.
9.	člen
Mandatna doba odbornika v organih skupščine, v katere je bil izvoljen ali imenovan, traja do izvolitve novih organov skupščine.
10.	člen
Skupščina izvoli vsaki dve leti v 30 dneh po verifikaciji mandatov polovice odbornikov skupščine svete, komisije in druge organe skupščine.
11.	člen
Kandidate za izvolitev ali imenovanje predlaga komisija za volitve in imenovanja skupščine, če ni s posebnim predpisom določeno drugače.
Predlog komisije za volitve in imenovanja obsega najmanj toliko kandidatov, kolikor članov je treba izvoliti v posamezni organ skupščine ter predlog za predsednika organa.
12.	člen
O predlogih kandidatur se glasuje javno, razen če zbora skleneta, da se glasuje tajno. Javno se glasuje tako, kakor je predpisano v 51. členu tega poslovnika.
13.	člen
O predlaganih kandidatih se glasuje javno, če skupščina ne sklene drugače.
Ce skupščina sklene, da se glasuje tajno, se glasuje z glasovnicami.
Na glasovnici morajo biti imena vseh predlaganih kandidatov po vrstnem redu, kot so bili predlagani. Pred imenom vsakega kandidata mora biti zaporedna številka.
Odbornik glasuje tako, da obkroži zaporedno številko prod imenom kandidata.
Izvoljeni so tisti kandidati, ki so dobili večino glasov navzočih odbornikov.
Ce nobeden od predlaganih kandidatov ni izvoljen, se volilni po* stopek ponovi, sicer pa se ponovi samo za kandidata, ki ni izvoljen.
14.	člen
Med glasovanjem lahko dobi besedo samo odbornik, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika.
Po končanem glasovanju ugotovi predsednik izid glasovanja in ga razglasi.
2.	Volitve predsednika in podpredsednika skupščine ter predsednikov zborov
15.	člen
Predsednika in podpredsednika skupščine voli skupščina vsako drugo leto po verifikaciji mandatov polovici na novo izvoljenih odbornikov in sta lahko ponovno izvoljena do preteka mandatne dobe.
Predsednik in podpredsednik se volita vsak posebej izmed odbornikov skupščine, na podlagi posamičnih kandidatur, ki jih vloži najmanj 10 odbornikov.
Volitve predsednika in podpredsednika so tajne.
Predsednik in podpredsednik, ki jima je potekel mandat, opravljata funkcije do izvolitve novega predsednika in podpredsednika.
16.	člen
Predsednika občinskega zbora in predsednika zbora delovnih skupnosti voli skupščina vsako drugo leto po verifikaciji mandatov polovice na novo izvoljenih odbornikov.
Predsednika zbora izvoli vsak zbor izmed odbornikov svojega zbora na podlagi posamičnih kandidatur na predlog najmanj 5 odbornikov posameznega zbora.
3.	Volitve svetov in komisij skupščine
17.	člen
Svete, komisije in druge organ« skupščine voli skupščina po predlogu komisije za volitve in imenovanja. Predlog obsega posebej im« predsednika In imena najmanj toliko članov, kolikor jih je treba izvoliti.
4.	Volitve odbornikov v mestni svet
18.	člen
Skupščina izvoli izmed svojih članov 15 odbornikov v mestni svet Predsednik skupščine je član mest- > nega sveta po svojem položaju.
Kandidate za člane mestnega sveta predlaga občinska komisija za volitve in Imenovanja.
Glasovanje pri volitvah je tajno-
ifi&.v;
GLASNIK
5.	Volitve predsednika in sodnikov občinskega sodišča
19.	člen
Predsednika in sodnike občinskega sodišča voli skupščina na predlog komisije za volitve in imenovanja za čas, ki ga določa zakon.
O vsakem kandidatu se glasuje posebej.
O kandidatih za sodnike porotnike občinskega sodišča se glasuje za skupno kandidaturo v celoti na podlagi predloga, ki obsega imena vseh kandidatov.
6.	Imenovanje vodilnih delavcev
skupščine
20.	člen
Tajnika in vodilne delavce skupščine imenuje skupščina na predlog komisije za volitve in imenovanja za čas, ki ga določa statut občine.
O vsakem kandidatu se glasuje posebej in javno.
21.	člen
Člane .organov upravljanja v delovnih in drugih organizacijah, ki jih po ustavi ali zakonu imenuje skupščina, predlaga skupščini komisija za volitve in imenovanja.
Ce je treba imenovati več članov V isti organ upravljanja, se glasuje o predlaganih kandidatih na podlagi skupnega predloga v celoti.
7.	Razrešitve
22.	člen
Določbe tega poslovnika, ki se nanašajo na postopek pri volitvah in imenovanjih, se primemo uporabljajo tudi v postopku za razrešitve.
23.	člen
Član sveta ali drugega organa, ki ga imenuje skupščina, ima pravico odpovedati se svoji funkciji in odpoved utemeljiti.
Odpoved funkcije se poda pismeno predsedniku skupščine.
IV. Seje skupščine
1.	Sklicanje
24.	člen
Skupno sejo obeh zborov sklicuje predsednik skupščine po potrebi na lastno pobudo.
Sejo obeh zborov skliče predsednik skupščine tudi na predlog skupščine SR Slovenije, mestnega sveta Ljubljana, krajevne skupnosti, petine odbornikov skupščine ter občinske konference SZDL.
Predlagatelji morajo hkrati z zahtevo za sklicanje seje predložiti obrazložen predlog dnevnega reda.
25.	člen
Predsednik mora sklicati skupščino v primerih lz drugega odstav-. Ita prejšnjega člena najkasneje v 10
dneh. Ce je ne skliče ali je ne skliče v roku 10 dni, jo skliče brez posebnega opozorila odbornik, ki ga za to pooblastijo predlagatelji.
26.	člen
Sejo skupščine skliče predsednik skupščine s pismenim vabilom, ki mora obsegati predlog dnevnega reda. Z vabilom se dostavi tudi potrebno gradivo.
27.	člen
Vabilo in gradivo za sejo mora biti dostavljeno odbornikom najmanj 5 dni pred sejo.
Izjemoma se lahko dostavi odbornikom vabilo in gradivo za sejo tudi kasneje, vendar le, če gre za neodložljive zadeve.
Sklic seje se objavi na oglasni deski.
28.	člen
Seje skupščine in njenih organov so javne, če ni s tem poslovnikom drugače določeno.
Na sejo skupščine se redno vabijo poleg odbornikov skupščine predsedniki svetov skupščine, republiški in zvezni poslanci, izvoljeni na območju občine, predsednik mestnega sveta, mestni javni pravobranilec, predsedniki krajevnih skupnosti, družbeno politične organizacije občine ter delovnih in drugih organizacij, katerih zadeve se obravnavajo na seji, zastopniki tiska in drugih oblik informacij.
Pred sejo skupščine določi predsednik, koga je treba še vabiti na sejo poleg oseb, navedenih v drugem odstavku.
Seje skupščine se morajo obvezno udeležiti starešine upravnih organov zaradi dajanja strokovnih pojasnil, po potrebi pa tudi delavci, ki so sodelovali pri pripravi gradiva.
29.	člen
Vsak odbornik skupščine, republiški In zvezni poslanec, mestni javni pravobranilec ter predstavnik občinske konference SZDL ima pravico, da sc seznani z vsem gradivom, ki je služilo za pripravo in obrazložitev zadeve, obravnavane na seji.
2.	Vodstvo seje
30 člen
Skupno sejo obeh zborov vodi predsednik skupščine. Pomagata mu predsednika obeh zborov.
Ce je predsednik skupščine odsoten, vodi sejo podpredsednik; če je odsoten tudi ta, vodi sejo odbornik, ki ga določi skupščina.
Ce je predsednik zbora odsoten, izvoli ustrezni zbor namestnika izmed članov svojega zbora.
3.	Pričetek seje
31.	člen
Predsednik skupščine prične sejo in ugotovi sklepčnost obeh zborov.
Skupščina je sklepčna, če je na seji navzoča več kot polovica odbornikov vsakega zbora.
Po ugotovitvi sklepčnosti razpravlja skupščina o zapisniku in sklepih, sprejetih na zadnji seji. Nato glasuje o potrditvi zapisnika.
4.	Predlaganje dnevnega reda
32.	člen
Predlog dnevnega reda seje predlaga predsednik skupščine. Vsak odbornik skupščine ima v utemeljenih primerih pravico predlagati spremembe in dopolnitve predloga dnevnega reda.
Dnevni red sprejme skupščina z javnim glasovanjem.
Skupščina lahko vsak čas sklene, da se obravnava določenih zadev vzame z dnevnega reda ali odloži na eno naslednjih sej.
33.	člen
Seja skupščine se ne more zaključiti, dokler dnevni red ni izčrpan, lahko pa se prekine in nadaljuje v času, ki ga ob prekinitvi seje določi skupščina. Prekinitev oziroma preložitev seje se vpiše v zapisnik.
5.	Razprava
34.	člen
Zadeve lz svoje pristojnosti obravnava skupščina na podlagi pismenih predlogov in obrazložitev.
Predlog odloka ali drugega predpisa se lahko da na dnevni red seje le, če sta bila predloga in obrazložitev dostavljena odbornikom najmanj 5 dni pred sejo skupščine.
35.	člen
O zadevi, ki je predložena v obravnavo in sklepanje skupščini in je bila sprejeta na dnevni red seje, poda ustrezno obrazložitev predsednik sveta ali komisije, v čigar delovno področje spada zadeva.
Ce je predsednik sveta zadržan ali odsoten, poda obrazložitev član, ki ga določi predsednik sveta.
Ce je zadevo obravnavalo več svetov ali drugih organov, poročajo skupščini njihovi predsedniki o svojih stališčih pred pričetkom razprave.
O upravnih zadevah in o zadevah, ki se rešujejo v upravnem postopku iz pristojnosti skupščine, poročajo predstavniki upravnega organa, v čigar delovno področje spada zadeva.
Ce skupščina tako odloči in če je gradivo dovolj izčrpno pripravljeno, se lahko začne razprava brez ustnega poročila.
36.	člen
Na seji skupščine imajo pravico razpravljati odborniki skupščine, predsedniki svetov, poslanci in tajnik skupščine.
Pravico sodelovanja v razpravi imajo tudi mestni javni pravobranilec, predstavniki občinske konference SZDL in krajevnih skupnosti.
Predstavniki delovnih in družbeno političnih organizacij, katerih zadevo obravnava skupščina, lahko razpravljajo, če skupščina tako odloči.
Na zahtevo predsednika skupščine sodelujejo v razpravi tudi starešine In drugi delavci občinskih upravnih organov.
37.	člen
Govornik lahko govori praviloma le o vprašanjih, ki so na dnevnem redu seje ali pa so, z njim v neposredni zvezi.
Ce je zaradi poteka obravnave potrebno, lahko skupščina omeji razprave posameznika na določen čas.
Odborniku lahko seže v besedo le predsednik skupščine.
Predsednik skupščine mora skrbeti, da govorniku ne bo kršena svoboda govora.
38.	člen
Govornikom daje besedo predsednik skupščine po vrstnem redu, kakor se priglase k razpravi.
Odborniku, ki želi govoriti o kršitvi dnevnega reda, poslovnika ali zato, da popravi svojo izjavo, da besedo predsednik takoj.
Predsednik Ima pravico govornika opozoriti na pravila poslovnika.
6.	Obravnavanje odlokov in drugih predpisov
39.	člen
Predlog odloka ali drugega predpisa poda pristojni svet ali komisija skupščine. Zahtevo za sprejem odtoka ali drugega predpisa lahko podajo tudi odborniki, delovne organizacije, družbeno politične organizacije, društva in občani.
Organizacija oziroma občan pošlje zahtevo, da se sprejme odlok ati drug predpis predsedniku skupščine, ta pa jo predloži v obravnavo in pripravo pristojnemu svetu oziroma komisiji.
Odbornik lahko predlaga tudi ustno na seji skupščine, da se izda odlok.
40.	člen
Skupščina je dolžna dati v javno obravnavo osnutek odloka ati drugega predpisa, za katerega tako določa statut; lahko pa sklene, da dš v javno obravnavo tudi druge predloge odlokov ati predpisov, če žeti širše seznaniti občane ali dobiti njihovo mnenje.
41.	člen
Obravnava predloga odloka ah drugega predpisa se obvezno začne z obrazložitvijo predlagatelja. Po
obrazložitvi povedo svoja stališča poročevalci svetov in komisij, ki so obravnavali ta predlog.
Po obrazložitvi odloka ali drugega predpisa se prične splošna obravnava, zatem pa obravnava besedila. Med splošno obravnavo se razpravlja o predlogu o načelu, med obravnavo besedila se lahko razpravlja o posameznih členih, če tako sklene skupščina. Med to obravnavo se odloča tudi o amandmajih.
42.	člen
Odbornik, predsednik sveta ali poslanec, ki misli, da predlog odloka ali drugega predpisa še ni dovolj proučen in primeren za obravnavo ter sprejem, lahko s primerno utemeljitvijo zahteva, da se predlog umakne z dnevnega reda ali pa poda pristojnemu svetu v ponovno proučitev.
O zahtevi za umik predloga z dnevnega reda se posebej glasuje.
če skupščina sklene, da se odlok ali drug predpis vrne pristojnemu svetu v ponovno proučitev, se predloži obema zboroma v obravnavo na prihodnji seji.
7.	Predlaganje amandmajev
43.	člen
Odborniki lahko dajejo k posameznim določbam predloga odloka v ali drugega predpisa spreminjeval-,:ne predloge (amandmaje), , ki jih morajo obrazložiti.
Amandma se praviloma da pismeno pred sejo, lahko pa se poda tudi' ustno na seji.
Predlagatelj odloka ali drugega predpisa lahko daje amandmaje vse do sklenitve obravnave.
O predloženem amandmaju se lahko izjavi predlagatelj.
44.	člen
O amandmaju se glasuje. Če je k istemu določilu podanih več amandmajev, se glasuje o vsakem amandmaju posebej po vrstnem redu, kakor so bili predlagani. Če je bil eden izmed njih sprejet, Odpade glasovanje ‘o nadaljnjih amandmajih.
Če bi imel amandma za posledico občutno spremembo odloka ali drugega predpisa, zlasti če je bil dan ustno na seji skupščine, lahko ta sklene, da bo obravnavo odložila, dokler pristojni svet amandmaja ne prouči in poda svoj predlog.
Obravnavo predloga bo skupščina nadaljevala na eni naslednjih eej.
8.	Sprejemanje odlokov in drugih predpisov
45.	člen
Ko je sklenjena obravnava o predlogu odloka ali drugega predpi-sa, se glasuje o predlogu v celoti.
Pri sprejemanju odlokov In drugih predpisov glasuje vsak zbor po-
sebej, če z zakonom ali drugim predpisom ni drugače določeno.
Predpis je sprejet, če ga oba zbora sprejmeta v enakem besedilu in če je zanj glasovala več kot polovica odbornikov vsakega zbora.
46. člen
Če se zbora o besedilu ne sporazumeta, določita skupno komisijo, v katero izvolita enako Število članov. Skupna komisija pripravi predlog za uskladitev spornih vprašanj.
Če se skupna komisija ne sporazume ali če zbora ne sprejmeta sporazumnega predloga komisije, se šteje, da predlog ni bil sprejet in se odloži z dnevnega reda.
Če gre v primeru iz prejšnjega -odstavka za odlok ali drug predpis, ki bi ga skupščina morala sprejeti na podlagi predpisov višjega organa, je predsednik skupščine dolžan brez odlašanja to sporočiti pristojnim organom skupščine SRS. Če skupščina kljub opozorilu pristojnega organa SRS na prvi prihodnji seji odloka oz. drugega predpisa ne sprejme, ugotovi predsednik skupščine, da je skupščina razpuščena.
8. Obravnavanje poročil
47.	člen
Posamezna vprašanja, ki imajo splošen gospodarski ali družbeno politični pomen za občane, obravnava skupščinh na podlagi poročila, analize, informacije ali drugega gradiva, ki ga skupščini predloži pristojni svet ali komisija po sklepu skupščine, na lastno pobudo ali na pobudo določene organizacije.
Obravnava v skupščini se prične potem, ko je poročevalec podal uvodno poročilo ali pojasnilo.
48.	člen
Splošno poročilo obč. upravnega organa, občinskega sodišča, mestnega javnega pravobranilca ali druge delovne organizacije, poda predstavnik tega organa oziroma organizacije.
K poročilu poda svoje pripombe ali stališča svet, pristojen za zadeve te organizacije.
49.	člen
Po končani obravnavi poročila, analize ali informacije sprejme skupščina pripombe, stališča, priporočila ali smernice za nadaljnje delo organizacije, ki je podala poročilo, sprejme poročilo na znanje ali pa ga vrne predlagatelju v dopolnitev.
Če je skupščini predloženo besedilo sklepov in priporočil, jih skupščina takoj obravnava in o njih glasuje.
Če besedilo sklepov ali priporočil skupščini še ni predloženo, jih lahko predlaga predsedujoči, predstavnik sveta ali organizacije, ki je
poročilo ali analizo predložila skupščini v obravnavo, lahko pa skupščina naroči pristojnemu svetu ali komisiji, da na podlagi poročila, obravnave in predlogov odbornikov pripravi ustrezne sklepe ter jih predloži skupščini na prvi prihodnji seji.
10. Odločanje
50.	člen
Skupščina veljavno sklepa, če je v času sklepanja navzoča večina odbornikov vsakega zbora. Posamezni zbor sklepa veljavno, če je navzoča večina odbornikov zbora. Ce predsednik dvomi, ali je na seji navzočih večina odbornikov vsakega zbora, odredi poimensko klicanje.
Predlog je sprejet, če je zanj glasovala večina navzočih odbornikov, razen če je s statutom občine določena posebna večina.
Sklepa se tako, da o predlogu odborniki glasujejo.
Odborniki glasujejo praviloma javno, razen če skupščina sklene, da glasujejo tajno.
Odborniki glasujejo za predlog, proti predlogu ali pa se glasovanja vzdrže.
51.	člen
Javno se glasuje z dviganjem rok ali poimensko.
Z dviganjem rok se glasuje ta-kp, da predsednik pozove, naj dvignejo roko najprej tisti odborniki, ki so za predlog, nato tisti odborniki, ki so proti predlogu in nazadnje odborniki, ki se vzdrže glasovanja.
Poimensko glasovanje odredi predsednik, kadar meni, da je to potrebno zaradi natančne ugotovitve izida glasovanja. Pri poimenskem glasovanju kliče odbornike po seznamu članov zbora. Odbornik glasuje tako, da izjavi, ali je za predlog, ali proti ali pa da se glasovanja vzdrži.
Tajno se glasuje z glasovnicami, kot je določeno v 13. členu tega poslovnika.
Ko je glasovanje končano, ugotovi predsednik izid glasovanja in razglasi, ali je predlog sprejet ali zavrnjen. Ce izida glasovanja ni moč zanesljivo ugotoviti, odredi predsednik ponovno glasovanje.
52.	člen
-Razprava in glasovanje o že sklenjeni zadevi se lahko obnovi po sklepu skupščine, če se v teku razprave o isti točki dnevnega reda ali kasneje ugotove nova dejstva take narave, ki bi lahko bistveno spremenila že sprejeti sklep skupščine.
V takem primeru lahko skupščina že sprejeti sklep razveljavi in znova odloča o zadevi.
jo funkcionarjem in organom, ki so skupščini odgovorni za svoje delo vprašanja, ki se nanašajo na njihovo delo ali na zadeve iz njihovega delovnega področja.
Odborniki in poslanci lahko postavljajo vprašanja ustno na seji ali pismeno predsedniku skupščine pred sejo in imajo pravico dobiti odgovor na isti seji, ali najkasneje na naslednji seji skupščine. Odbornik ali poslanec lahko zahteva tudi pismen odgovor na svoje vprašanje.
12. Vzdrževanje reda na seji 54. člen
Za red na seji skupščine skrbi predsednik skupščine.
Za kršitev reda na seji lahko predsednik skupščine izreče odborniku opomin, mu po sklepu skupščine odvzame besedo ali ga odstrani s seje.
11. Interpelacije 53. člen
Po končanem dnevnem redu lahko odborniki in poslanci postavlja-
55.	člen
Predsednik skupščine izreče opomin odborniku, ki s svojim obnašanjem, govorjenjem, čeprav mu predsednik ni dal besede, seganjem v besedo govorniku ali s podobnim ravnanjem na seji krši red in določbe tega poslovnika.
Predsednik odvzame besedo odborniku, ki s svojim obnašanjem ali govorom moti red na seji ali krši določbe poslovnika, kljub opozorilu
predsednika skupščine.*
Odstranitev s seje izreče predsednik skupščine odborniku, če po-novno ali hudo žali drugega odbornika ali skupščino, če se noče pokoriti predsedniku po tem, ko mu je odvzel besedo ali če s svojim ravnanjem onemogoča delo na seji-
Odbornik, zoper katerega se predlaga odstranitev s seje, ima pravico takoj podati ugovor.
Po podanem ugovoru dokončno odloči o odstranitvi odbornika s seje pristojni zbor skupščine.
56.	člen
Ce se poslušalec nedostojno obnaša ali moti red, lahko predsednik skupščine odredi, da se odstrani 8 seje.
Ce poslušalci huje kršijo red i° mir, lahko predsednik odredi, da zapuste dvorano, če je potrebno tudi s posredovanjem organov javne varnosti.
13. Zapisnik seje
57.	člen
O seji se sestavi zapisnik v štirih izvodih.
Zapisnik skupne seje obeh zborov vodi tajnik skupščine ali delavec, ki ga določi tajnik.
Zapisnik obsega bistvene podatke o poteku seje, o razpravi, o predlogih In sprejetih stališčih ter sklepih, čas in kraj seje, ime predscdUr
jočega, vodje zapisnika, overi tel jev zapisnika, število navzočih odbornikov, število in imena odbornikov, ki so odsotnost opravičili ter število in imena odbornikov, ki odsotnosti niso opravičili, sklepčnost seje, imena govornikov, vsebino njihovih izjav in sklepe seje.
Kadar skupščina sprejema odloke ali druge splošne predpise, mora zapisnik vsebovati celotno besedilo predloga odloka ali drugega predpisa z vsemi spremembami in dopolnitvami. Zapisnik skupne seje obeh zborov podpišejo predsedujoči seji, predsednika zborov in vodja zapisnika.
58.	člen
Tajnik skupščine skrbi, da se najkasneje v 10 dnejj po seji skupščine napravi pregled sprejetih skiepov.
Pregled sprejetih sklepov se dostavi vsem odbornikom skupščine, predsednikom svetov, poslancem, krajevnim skupnostim in predstavnikom družbeno političnih organizacij, z gradivom za prihodnjo sejo.
Predsednik in tajnik skupščine skrbita za izvajanje Sklepov skupščine.
59.	člen
Pregled sklepov, ki se dajo v razpravo skupščini na prvi prihodnji seji, praviloma obsega:
—	čas in kraj seje,
v, tt tme predsedujočega na skupni seji, predsednikov zborov in >vodje zapisnika,
—	ugotovitev sklepčnosti seje, •
■— imena opravičeno in neopravičeno odsotnih odbornikov,
—	ugotovitev potrditve zapisnika zadnje seje,
—	kratek potek dnevnega reda,
—	imena odbornikov in drugih oseb, ki so sodelovale v razpravi,
—	sklepe, priporočila in druge odločitve, sprejete k posameznim točkam dnevnega reda.
.	60. člen
Odbornik, katerega govor ali izjava je v zapisniku, lahko zahteva redakcijske popravke. Tako napako popravi tajnik skupščine.
O bistvenih pripombah k zapisniku odločata oba zbora skupščine na prvi prihodnji seji.
V. Ločena seja zborov
61.	člen
Sejo posameznega zbora skupščine skliče predsednik skupščine ali predsednik posameznega zbora.
Sejo zbora vodi predsednik. C c je predsednik zbora odsoten, vodi sejo zbora odbornik, ki ga izvoli zbor Izmed svojih članov.
Oba zbora lahko odločita, da bosta o zadevah iz enakopravne pristojnosti obeh zborov zasedala skupaj, glasovala pa ločeno.
62.	člen
Sejo zbora skliče predsednik skupščine ali predsednik zbora v primerih iz 24. člena tega poslovnika na predlog delovnih organizacij ali na priporočilo skupne seje obeh zborov. Hkrati z zahtevo za sklicanje zbora morajo predlagatelji predložiti tudi predlog dnevnega reda seje.
Predsednik skupščine ali predsednik zbora mora sklicati sejo zbora v primerih iz prejšnjega odstavka najkasneje v 10 dneh. Ce je ne skliče, ali je ne skliče v roku 10 dni, skliče sejo odbornik, ki ga za to pooblastijo predlagatelji.
Predsednik skupščine oziroma predsednik zbora je dolžan predlagal teljem pismeno obrazložiti, zakaj ni
sklical seje zbora.
.... -- ,
'•Vih.V-l -.	...	'	-	'	•'
63.	člen
Ce je za reševanje pomembnejših gospodarskih ali družbeno političnih vprašanj koristno, lahko predsednik zbora skliče skupno sejo zbora skupščine in samoupravnega organa delovne ali družbeno politične organizacije.
Tako sklicano skupno sejo vodi predsednik zbora.
Postopek pri sklicevanju ločenih sej zborov, obravnavanju predlogov, sprejemanje sklepov In vzdrževanje reda na seji je enak kot pri delu skupnih sej obeh zborov.
64.	člen
Kadar je sklicana skupna seja obeh zborov, pa v teku seje zbpra odločita, da bosta določene zadeve iz enakopravne pristojnosti obeh zborov obravnavala ločeno, prekine predsednik skupščine skupno zasedanje in zbora nadaljujeta obravnavo na ločenih sejah.
Ločeno zasedanje zbora vodi predsednik ustreznega zbora.
Ko zbor ugotovi, da je zadeva dovolj obdelana, sprejme predpis, priporočilo ali druge sklepe, o katerih zbora glasujeta ločeno.
Predsedujoči zbora nato zaključi ločeno zasedanje zbora in predsednik skupščine nadaljuje skupno sejo obeh zborov.
Postopek pri sestavljanju zapisnika in dostavljanju pregleda sklepov sej zborov je enak, kot je to določeno za skupno sejo obeh zborov.
65.	člen
Zapisnik seje občinskega zbora vodi praviloma šef upravno pravne službe, zapisnik seje zbora delovnih skupnosti pa praviloma šef službe za gospodarstva Ce sta odsotna, določi zapisnikarja tajnik skupščine.
VI. Komisije skupščine
66.	člen
Komisije skupščine so kolegijski organi. Vse zadeve rešujejo na sejah.
67.	člen
Sejo komisije sklicuje in vodi predsednik komisije. V odsotnosti predsednika skliče in vodi sejo član komisije, ki ga komisija določi izmed svojih članov.
Komisija je sklepčna, če je na seji navzočih več kot polovica članov. Ce šteje komisija tri do pet članov, ki imajo namestnike, je sklepčna le v celotnem tri oziroma petčlanskem sestavu.
Sklepi komisije so sprejeti, če je zanje glasovala večina prisotnih članov..	-r -
W»v '>’>.!■' ■	.....'	-v •-
68.	člen
O seji komisije se vodi zapisnik, ki obsega pomembne podatke o poteku seje, razpravi, sprejetih stališčih in sklepih.
Zapisnik seje komisije in druga administrativna tehnična dela za komisijo opravlja delavec skupščine, ki ga za to določi tajnik skupščine.
VII. Načelo javnosti in obveščanje
občanov
69.	člen
Skupščina obvešča javnost o delu svojih organov, o svojih odločitvah in stališčih in sploh o svojem delu z objavo v tisku, na oglasni deski ali z drugimi oblikami javnega obveščanja, ki jih sama določi. Posebna oblika obveščanja so poročila odbornikov na zborih volivcev oz. zborih delovnih skupnosti.
Občanom je zagotovljen prost dostop na skupno sejo obeh zborov ali sej oposameznega zbora skupščine. Skupščina oziroma zbor lahko sklene, da bo o posameznih vprašanjih razpravljala brez navzočnosti občinstva.
Sveti in komisije lahko dovolijo občanom dostop na svoje seje.
Predstavniki tiska in drugih oblik informacij imajo pravico biti navzoči na sejah zborov in skupnih sejah skupščine in obveščati javnost o njihovem delu. Na razpolago jim je tudi gradivo o vprašanjih, ki jih obravnava skupščina in njeni organi.
VIII. Pravice in dolžnosti odbornikov
70. člen
Razen pravic in dolžnosti, Id so določene z ustavo in zakonom, imajo odborniki skupščine tudi pravice in dolžnosti, ki so določene e tem poslovnikom.
Odborniki skupščine so za opravljanje svojih dolžnosti v skupščini odgovorni občanom in skupščini.
71.	člen
Odbornik skupščine ne sme biti poklican na odgovornost, ne sme se mu vzeti prostost in tudi ne sme biti kaznovan za glasovanje ali mnenje, izraženo v skupščini.
Za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, ni dovoljeno odborniku skupščine brez privolitve njegovega zbora Vzeti prostost ali začeti kazenski postopek; če zbor ni zbran, da privolitev v statutu določeni organ skupščine; zbor, ki mu odbornik pripada, mora pozneje privolitev potrditi. Privolitev ni potrebna, če gre za kaznivo dejanje, za katero je preiskovalni zapor obvezen, ali če je bil odbornik skupščine zaloten pri kaznivem dejanju, za katero je predpisana kazen strogega zapora, daljša od enega leta, ali hujša kazen.	t ,
72.	člen
Odbornik se mora udeleževati se, skupščine ter sej svetov, komisije ati organa, v katerega je izvoljen. Ce je zadržan, mora svojo odsotnost pravočasno opravičiti.
Odsotnost na seji skupščine se poimensko ugdtavlja s pletično1 listo. Pred potrditvijo zapisnika seje prečita predsednik skupščine imena neopravičeno odsotnih odbornikov.
73.	člen
Odborniki imajo pravico, da se jim povrnejo stroški, ki jih imajo pri opravljanju odbomiških dolžnosti in pravico do povračila izgubljenega rednega zaslužita za čas, ko opravljajo svoje dolžnosti.
74.	člen
Odbornik se lahko odpove mandatu z obrazloženo pismeno izjavo, ki jo izroči predsedniku skupščine.
Predsednik skupščine pošlje odbornikovo izjavo mandatno-imuni-tetni komisij pristojnega zbora, ki o tem poroča zboru na njegovi prvi seji. Ko sprejme skupščina odpoved na znanje, preneha odborniku mandat.
75.	člen
Ce je odbornik odpoklican, poda mandantno-imunitetna komisija na podlagi spisov o odpoklicu in na podlagi morebitnih pritožb, ugovorov in opozoril v zvezi s postopkom o odpoklicu, poročilo In predlog skupščini. Ko ugotovi skupščina, da je odbornik odpoklican, mu preneha mandat

'1-1
GLASNI*
IX.	Klub odbornikov
76.	člen
Zaradi pregleda splošnih, gospodarskih in družbeno političnih vprašanj, podrobnejšega pregleda zadev, ki se pripravljajo za sejo skupščine ali posameznega zbora, zaradi informativnega seznanjanja odbornikov s sprejetimi sklepi, stališči in priporočili ali zaradi drugi potreb odbornikov v zvezi z delom skupščine, njenih organov, zborov volivcev in zborov delovnih ljudi, lahko odborniki ustanovijo klub odbornikov.
77.	člen
Klub odbornikov vodi predsednik kluba ter po en odbornik iz vsakega zbora, ki jih za vodstvo izvolijo odborniki iz svoje srede za dobo enega leta.
Odbornik, ki vodi klub ali predsednik skupščine lahko skličeta, kadar je to potrebno, sestanek kluba odbornikov, da se prouče posamezne konkretne zadeve iz pristojnosti skupščine in njenih organov.
O delu kluba se vodi pregled, iz katerega je razvidno delovanje kluba, obiski odbornikov, predlogi in priporočila kluba odbornikov ter drugi podatki in spisi, ki omogočajo kronološki pregled dela kluba odbornikov.
Administrativno tehnično delo kluba odbornikov opravlja delavec, ki ga določi tajnik skupščine.
X.	Podpisovanje in objavljanje
78.	člen
Odloke In druge predpise, sklepe ln priporočila, ki jih sprejme skupščina ter odločbe o imenovanjih, podpisuje predsednik skupščine.
Akte, sprejete v upravnem postopku, o katerih je odločala skupščina, podpisuje tajnik skupščine, če zakon ne določa drugače.
79.	člen
Odloki in drugi predpisi skupščine se objavljajo v »Glasniku« ter na oglasni deski skupščine.
81.	člen
Upravno pravna služba evidentira prisotnost odbornikov na sejah skupščine in vodi evidenco in arhiv o sprejetih in izvršenih sklepih skupščine.
82.	člen
Upravno pravna služba opravlja vsa administrativna in tehnična dela v zvezi s sklicevanjem sej ter vodi v evidenci:
—	zapisnike sej skupščine z vsemi prilogami;
—	zapisnike sej svetov skupščine;
—	sklepe ali stališča odborniških komisij k zadevam, ki jih obravnava skupščina;
—	arhiv vseh odlokov in drugih predpisov, odločb in rešitev, sprejetih na sejah skupščine.
XII. Sodelovanje skupščine ln njenih organov s skupščino SR Slovenije
83.	člen
Skupščina in njeni organi neposredno sodelujejo s skupščino SR Slovenije in njenimi organi.
Pri uresničevanju tega sodelovanja skupščina In njeni organi zlasti:
—	dajejo predloge, mnenja in stališča k osnutkom in predlogom družbenega plana, republiškega proračuna in zaključnega računa, k osnutkom In predlogom zakonov ter drugih predpisov skupščine SR Slovenije;
—	dajejo predloge ln mnenja k programom zborov in komisij skupščine SR Slovenije ter odborov njenih zborov;
—	se obračajo na skupščino SR Slovenije za mnenja, predloge in stališča, ki jih pri obravnavanju zadev z vseh področij dejavnosti skupščine in njenih organov potrebujejo;
—	predsednik skupščine usklajuje delo skupščine in njenih organov s skupščino SR Slovenije ter uresničuje sodelovanje.
84. člen
87. člen
Z dnem, ko začne veljati ta poslovnik, neha veljati poslovnik za delo Skupščine občine Ljubljana-Center, štev. 020 z dne 20. 11. 1963.
Štev.: 020-010/67-2
Datum: 21/12-1967
Predsednik
občinske skupščine
Ljubljana-Center
Andrej Levičnih, 1. r.
OBČINA
LJUBLJANA-
ŠIŠKA
303
7a podlagi 50. člena temeljnega zakona o financiranju družbeno-po-litičnih skupnosti (Ur. 1. SFRJ, št. 31/64) in 232. člena statuta skupščine občine Ljubljana-Siška je Skupščina občine Ljubljana-Siške na seji obeh zborov z ločenim glasovanjem dne, 21. decembra 1967 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju proračuna občine Ljubljana-Siška za januar— marec 1968
1.	člen
Ker proračun za leto 1968 Še ni sprejet, se financiranje začasno nadaljuje na podlagi proračuna za leto 1967.
2.	člen
Pri začasnem financiranju se sme uporabiti največ četrtina vseh dohodkov, ki so bili razporejeni po proračunu za Leto 1967.
3.	člen
Ta odlok velja takoj.
Številka: 1/1-400-8/67
Datum: 21. decembra 1967 Predsednik
skupščine občine Ljubljana-Siška
Danilo Sbrizaj, 1. r.
aH podobno delo povprečno prejemajo delavci v delovnih organizacijah, ki delajo z družbenimi sredstvi. Povprečne osebne dohodke teh delavcev ugotavlja za delo pristojni upravni organ občinske skupščine.
2.	člen
Kolikor se pojavijo novi pokli- 1 d, ki niso našteti v aktu občinskega organa za delo, sme znašati najnižji osebni dohodek najmanj toliko, kot znaša v najbližjem sorodnem poklicu.
3.	člen
Za dela in poklice, za katere ni mogoče ugotoviti povprečnega osebnega dohodka na način, določen v prvem odstavku zgoraj navedenega člena, morajo zasebni delodajalci zaposlenim delavcem plačevati naslednje najnižje mesečne osebne dohodke:	•
Poklic:	znesek N din
1.	gospodinjska pomočnica, ki
samostojno opravlja vsa gospodinjska dela	600
2.	gospodinjska pomočnica, ki
opravlja gospodinjska dela ob strokovni pomoči delodajalke	500
3.	gospodinjska pomočnica — začetnica in varuhinja otrok 400
4.	člen
Ce zasebni delodajalec daje delavcem plačilo v denarju in naravi, ne sme biti del osebnega dohodka, kj se izplača v denarju, manjši od 200 N din.
Za plačilo v naravi še šteje zagotovitev stanovanja in hrane ali za-gotovitev samo stanovanja ali samo prehrane.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Glasniku.
Številka: 1/1-113-10/67
Datum, 21. decembra 1967 Predsednik
skupščine občine Ljubljana-Siška
Danilo Sbrizaj, I. r.
OBČINA LJUBLJANA-VIC-RUDNIK
Skupščina lahko določi, da se .ao-rajo objaviti v Glasniku tudi drugi važnejši sklepi.
XI.	Izvrševanje sklepov skupščine
80 člen
Pristojni organi skupščine so dolžni izvršiti sklepe skupščine čim-prej, najkasneje pa v roku, ki -fa je določila skupščina.
V primeru, da sklep skupščine ni izvršen v določenem času, je organ, ki mu je naložena izvršitev sklepa, dolžan poročati tajniku skupščine, zakaj sklep ni bil izvršen. Tajnik skupščine obvesti o tem predsednika skupščine.
Skupščina lahko poda predlog za izdajo zakona ln drugih predpisov.
XIII. Končne določbe
85.	člen
Spremembe tega poslovnika lahko predlaga predsednik skupščine, svet, komisija ali skupina 10 odbornikov.
Predlog mora biti obrazložen.
Poslovnik se spremeni po postopku, ki velja za sprejemanje splošnih predpisov.
86.	člen
Ta poslovnik začne veljati osmi dan po objavi v »Glasniku«.
304
Na podlagi 19. člena zakona o delovnih razmerjih delavcev, ki delajo pri zasebnih delodajalcih (Ur. 1. SRS. št. 41 66) in 232. člena statuta občine Ljubljana-Siška. je Skupščina občine Ljubljana-Siška na 8. seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti z ločenim glasovanjem dne. 21. decembra 1967 sprejela naslednji
ODLOK
o določitvi najnižjlh mesečnih osebnih dohodkov delavcev, zaposlenih pri zasebnih delodajalcih
1.	člen
Z delovno pogodbo dogovorjeni osebni dohodek delavcev pri zasebnih delodajalcih ne sme biti nižji od osebnega dohodka, ki ga za enako
305
Na podlagi 107. člena statuta občine Ljubljana-Vič-Rudnik in SO-člena temeljnega zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti (Ur. Ust SFRJ, št. 31/64) je skupščina občine Ljubljana-Vič-Rudnik r*a seji občinskega zbora ln zbora delovnih skupnosti dne 27. decembra 1967, sprejela	j
ODLOK
o začasnem financiranju proračunskih potreb za leto 1968
1. člen
Dokler ne bo sprejet proračun občine Ljubljana-Vič-Rudnik za 1®^ to 1968 sc bo začasno, vendar pfi*' dalje tri mesece, financirale proračunske potrebe na podlagi tromc'

1
1
t
t
t
t
K
h,
9-2 o.i*a.a.
tečnega načrta proračunskih dohodkov in izdatkov skladno z določili Proračuna za leto 1967.
2.	člen
Tromesečni načrt izdatkov ne presegati ene četrtine izdatkov proračuna občine za leto 1967.
3.	člen
Dohodki in izdatki doseženi, oziroma porabljeni na podlagi tega odloka so sestavni del proračunskih dohodkov in izdatkov občinskega Proračuna za leto 1968.
4.	člen
Zaradi neenakomernega priliva proračunskih dohodkov sc za« financiranje proračunskih potreb najema kratkoročno posojilo pri občinskem rezervnem skladu do zneska 770.000 N-din.
Posojilo iz prejšnjega odstavka je brezobrestno in sc mora vrniti najkasneje do 31. decembra 1968.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan Po objavi v Glasniku, uporablja pa sc od 1. januarja 1968 dalje.
Številka: 400-48/67
Datum: 27/12-1967
Predsednik skupščine občine Ljubljana-Vič-Rudnik
ing. Slavko Korbar, 1. r.
OBČINA ZAGORJE OB SAVI
306
Na podlagi 138. člena zakona o Prispevkih in davkih občanov (Ur.
1.	SRS, št. 7/67 in 36/67), pozitivnega izida referenduma in 120. člena statuta občine Zagorje ob Savi je Skupščina občine Zagorje ob Savi na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. decembra 1967 sprejela
ODLOK
O uvedbi krajevnega samoprispevka v občini Zagorje ob Savi. 1 2 3 4
1.	člen
Uveden je krajevni samoprispevek občanov v občini Zagorje ob Savi (v nadaljnjem besedilu »samoprispevek-") z namenom, da se zagotovijo sredstva za adaptacijo in gradnjo šolskih zgradb v občini Zagorje ob Savi.
2.	člen
Krajevni samoprispevek je uveden za čas od 1. 1. 1968 do 31. 12. 1972.
3.	člen
Sredstva, ki bodo zbrana s samoprispevkom, se smejo uporabiti le Za financiranje gradnje In adaptacije šolskih zgradb po sprejetem Programu. Program je lahko spremenjen le na podlagi predhodne obravnave na zborih volivcev.
4.	člen
S samoprispevkom bo v tem obdobju zbranih 1,470.000 din. Ker bodo skupni stroški gradnje in adaptacije šolskih zgradb znašali predvidoma 4,760.000 din, bo razlika sredstev zbrana n& podlagi prispevka delovnih organizacij, občinske skupščine in temeljne izobraževalne skupnosti, s katerimi bo upravni odbor
sklada za financiranje obnove in gradnje šolskih zgradb sklenil posebno pogodbo.
5.	člen
Za zbiranje sredstev ter za izvajanje gradnje in obnove šolskih zgradb po sprejetem programu je odgovoren upravni odbor sklada za obnovo in gradnjo šolskih zgradb v občini Zagorje ob Savi. Sklad mora vsako leto poročati zborom volivcev in občinski skupščini o poteku pobiranja samoprispevka in o izvajanju programa, po zaključku del pa sestaviti zaključni račun o uporabi sredstev samoprispevka ter ga predložiti zborom volivcev v obravnavo in potrditev.
6.	člen
Če bi po dokončanju gradnje in adaptacije ostal del sredstev, zbranih s samoprispevkom, neizkoriščen, se ta sredstva lahko porabijo le za dodatne investicije na področju adaptacije in gradnje šolskih zgradb v občini Zagorje ob Savi.
7.	člen
Samoprispevek se uvede v de-narju.
Zavezanci za samoprispevek so občani s stalnim prebivališčem na območju občine Zagorje ob Savi, ki imajo lastne dohodke iz delovnega razme:#!, od kmetijske dejavnosti, od samostojnega opravljanja obrti, druge gospodarske dejavnosti ali intelektualnih storitev ali od opravljanja obrtnih ali drugih storitev kot postranski poklic in ki prejemajo pokojnino.
8.	člen
Samoprispevek se v letih 1968 do vključno 1972 odmerja zavezancem v sledeči višini:
— zavezanci, ki imajo osebni do-
hodek iz delovnega razmerja, plača-
s jHpaBgtiMgr °'5%
—	zavezanci, ki imajo dohodek od kmetijske dejavnosti, plačajo samoprispevek po stopnji 1,5% od skupnega katastrskega dohodka;
—	zavezanci, ki imajo dohodek od samostojnega opravljanja obrti, druge gospodarske dejavnosti ali intelektualnih storitev, plačajo samoprispevek po stopnji 1 % od osnove, od katere se odmerja občinski prispevek za tekoče leto;
—	zavezanci, ki opravljajo obrtne ali druge storitve kot postranski poklic, plačajo samoprispevek po stopnji 1 % od osnove; _
—	zavezanci, ki prejemajo pokoj-
nino, plačajo samoprispevek po stopnji 0,3% od izplačanih zneskov pokojnin.	.	' ,
Zavezanci, ki imajo dohodek Iz dveh ali več virov, navedenih v prvem odstavku tega člena, plačajo samoprispevek za vsak vir dohodkov posebej.
9.	člen
Samoprispevek odmerjajo in pobirajo delovne organizacije, komunalni zavod za socialno zavarovanje in pristojni upravni organ občinske skupščine po zakonu o davkih In prispevkih občanov in na njegovi podlagi izdanih predpisov.
Samoprispevek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja zapade v plačilo ob vsakem izplačilu osebnih dohodkov, samoprispevek od pokojnine pa ob vsakem izplačilu pokojnine. Samoprispevka iz teh dveh virov morata biti plačana v roku 10 dni od dneva, ko zapadeta v plačilo.
Samoprispevek lz ostalih virov se plača v štirih obrokih letno, posamezen obrok zapade v plačilo vsakega prvega v tromesečju, plačan pa mora biti v roku 45 dni do zapadlosti.
Ce odmerjeni samoprispevek ni plačan v roku iz prejšnjih odstavkov tega člena, se skladno s 146. členom zakona'o prispevkih in davkih obča-' nov prisilno izterja po predpisih o prisilni izterjatvi prispevkov in davkov občanov.
10.	člen
Samoprispevek se ne plačuje od invalidnin, otroških dodatkov in socialnih podpor.
Samoprispevka ne plačujejo dijaki, študentje, vajenci in praktikanti od nagrad in štipendij.
Samoprispevka so oproščeni tudi upokojenci od minimalnih pokojnin.
Samoprispevka so oproščeni zavezanci, ki so oproščeni plačevanja občinskega prispevka od kmetijstva po 1. odstavku 13. člena občinskega odloka o davkih in prispevkih občanov.
Zahtevke za posebne olajšave obravnava in rešuje upravni odbor sklada za gradnjo in obnovo šolskih zgradb v občini Zagorje ob Savi.
11.	člen
Sredstva samoprispevka se zbirajo v skladu za gradnjo in obnovo šolskih zgradb v občini Zagorje ob Savi, ki ga ustanovi skupščina občine Zagorje ob Savi s posebnim odlokom.
12.	člen
Ta odlok večne veljati z dnevom objave v Glasniku, uporablja pa se s 1. 1. 1968.
Številka: 21/C-3/67-1 Datum: 27. 12. 1967
Predsednik skupščine občine Zagorje ob Savi
Dušan Kolenc, 1. r.
OBČINA
LJUBLJANA-
MOSTE-POLJE
307
Na podlagi 50. člena temeljnega zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SFRJ, št. 31/64) in 52. člena zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64) ter 167. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Glasnik št. 47/64) je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na svoji 11. sej; občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, dne 28. decembra 1967 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Ljubljana Moste-Polje za čas od 1. januarja do 31. marca 1968
1.	člen
Do sprejetja proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1968 se bodo začasno financirale proračunske potrebe občine Ljubljana Moste-Polje na podlagi trimesečnega načrta proračunskih dohodkov in njihove razporeditve.
2.	člen
Trimesečni načrt razporeditve sredstev ne sme preseči 22% razporejenih sredstev po proračunu za leto 1967.
Svet za družbeni načrt in finance lahko v Izjemnih primerih odobri dodatna sredstva za financiranje po posameznih postavkah, vendar največ do 25% proračuna za leto 1967.
3.	člen
Doseženi dohodki in uporaba sredstev na podlagi tega odloka so sestavni del proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1968.
4.	člen
Ta odlok začne veljati od dneva objave v Glasniku, uporablja pa se od 1. januarji 1908.
Št.: 400-3/67-1
Datum: 28. decembra 1967
Predsednik skupščine občine Ljubljana Mosite-Polje Polde Maček 1. r.
308
Na podlagi 60. člena zakona o izobraževalnih skupnostih in financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 16/67) in 167. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 28. decembra 1967 sprejela
ODLOK
o prenehanju sklada za šolstvo
občine Ljubljana Moste-Polje
1.	člen
Sklad za šolstvo občine Ljubljana Moste-Polje preneha.
2.	člen
Ostanek sredstev sklada se prenese na dohodke proračuna občine Ljubljana Moste-Polje.
3.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o ustanovitvi občinskega sklada za šcjlstvp občine Ljubljana Moste-Polje (Glasnilc' št. 15/61).
4.	člen
Ta odlok začne veljati od dneva objave v Glasniku.
Št.: 020-10/67-1
Datum: 28. decembra 1967
Predsednik skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
Polde Maček 1. r.
VSEBINA
296	Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb za I. tromesečje 1963 občine Grosuplje
297	Odlok o spremembah ln dopolnitvah odloka o določitvi obrestne mere od sredstev poslovnega sklada komunalnih, gostinskih ln obrtno-storltvenlh gospodarskih organizacij v občtnt Grosuplje
298	Odlok o spremembah ln dopolnitvah odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča občine Grosuplje
299	Odtok o spremembi odloka o določitvi sredstev za Izobraževanje za leto 1967 v občini Grosuplje
300	Sklep o pooblastitvi Zavoda za spomeniško varstvo Celje, da opravlja alužbo spomeniškega varstva na območju občine Hrastnik
301	Odtok o začasnem financiranju proračunskih potreb v I. tromesečju 1968 občine Ljubljana-Center
302	Poslovnik za delo skupščine občine Ljubljana-Center
303	Odlok o začasnem financiranju proračuna za januar—marec 1968 občine Ljubljana-Siška
304	Odtok o določitvi najnižjih mesečnih osebnih dohodkov delavcev, zaposlenih pri zasebnih delodajalcih občine Ljubljana-Siška
305	Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb za leto 1968 občine Ljubljana-Vič-Rudnik
306	Odlok o uvedbi krajevnega samoprispevka v občini Zagorje ob Savi
307	Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb za čas od 1. I. do 31 III, 1968 občine Ljubljana-Moste-Polje
308	Odlok o prenehanju sklada za šolstvo občine Ljubljana-Moste-Polje Grafični prikaz con k odloku mestnega sveta Ljubljana o prispevku za uporabo mestnega zemljišča na območju mesta Ljubljana
180
GLAST
MESTNI SVET
nilAFlfNI PRIKAZ CON k odloku Mestnega sveta Ljubljana o prispevku za uporabo mestnega zemljišča na območju
mesta Ljubljana (»Glasnik«, št. 39/89-67)
ČRNUČE
Mirneje
JEŽICA
STANEŽIČE
■ENTVID
ZIGRAD
Z ZADOBROVA . Zodob
!*	‘9 -	•
iartnO^V 3y OB SAVI
*	tbdulik
GLINCE /
KAŠELJ
m J
PETERI
A MOSTE X/—
MOSTE-POUE
ŠUJICA*

i mmj
./SOSTRO

Dobrunj
Bizovik
BIZOVIK
DOBRUNJE v
PODSMREI
TRNOVSKO PR
RUDNIK
Lavrico
J1 TOMIŠELJ
DOMŽALE i
L J U B L J A N A
OBMOČJE MESTA
UPRAVNA RAZDELITEV IN RAZDELITEV PO CONAH
0 ti 1l*
MERILO
LEGENDA^
meja območja mestci
--------CENTER meja In naziv Občine
DRAVLJE	meja in naziv kal.obč,
Tomačevo	naziv naselja
----območje prve cone
I	_	_ _ /
__	<	območje druge cone
IZDELAL: Zavod za izmero in kataster zemljiit. LJUBLJANA, december. 196/.