Glasilo Občine Ormož Leto III, številka 10, oktober 2010 Poštnina plačana pri pošti 2270 Ormož Ormoške novice MARTINOVANJE V ORMOŽU Stran 6: Umrla častna občana Stran 8-9: Uspehi Jeruzalemčkov Stran 16: Martinovanje Adijo počitnice, pozdravljena šola Učenci in učiteljica, 3.a OŠ Velika Nedelja_ Po dolgih, vročih poletnih počitnicah so se v sredo, 1. septembra, zopet odprla vrata hrama učenosti. Šolski zvonec nas je glasno opozoril, da je lenaije-nja nepreklicno konec. S tem pa se je začelo novo šolsko leto, v katero smo vsi vstopili z velikimi pričakovanji. Tudi mi tretješolci OŠ Velika Nedelja smo se vrnili v šolske klopi med sošolce, prijatelje. Čeprav smo skupaj že tretje leto, smo komaj čakali, da se zopet srečamo, med seboj poklepetamo, da vidimo, če smo morda dobili kakšnega novega sošolca ali sošolko. Danes, ko je nekaj dni pouka že za nami, skupaj z učiteljico ugotavljamo, da se imamo še vedno tako lepo, kot smo se imeli v 1. in 2. razredu. Vsi se želimo naučiti veliko novega, saj bomo le z znanjem, ki ga bomo dobili v šoli, uresničevali svoje cilje. Ob koncu želimo povedati vsem učencem, učiteljem in staršem, da gremo skupaj skozi šolsko leto z roko v roki, z medsebojnim razumevanjem in s spoštovanjem ter z dobrim sodelovanjem, saj bomo le tako zmogli prebroditi vse težave. KLUB ^ ORMOS1UH STUPEWTOV Mladinski center Ormož, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti OI Ormož in Klub ormoških študentov pripravljajo za vas GLEDALIŠKI ABONMA 2010/11 v Ormožu. 5 mesecev, 5 predstav, obilo smeha in zabave od novembra 2010 do marca 2011. Info: www.mco.si Naj vas v zimskih večerih greje smeh v družbi najboljših! Regijsko preverjanje ekip prve pomoči Milena Zorčič Uprava RS za zaščito in reševanje-Izpostava Ptuj, Območno združenje Rdečečega križa Ptuj in Območno združenje Rdečega križa Ormož so v soboto 25. 9. 2010 organizirali XV. regijsko preverjanje ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa pri Svetem Tomažu. Tekmovanja se je udeležilo 8 ekip. In kaj so bili cilji? - Preveriti usposobljenost ekip prve pomoči za delovanje v primeru nesreč v različnih okoliščinah, - obnoviti praktično znanje članov ekip in s tem vzdrževati njihovo trajno usposobljenost za dajanje pomoči, - pri članih ekip vzpodbuditi težnjo po čim boljšem izvajanju prve pomoči. Na tekmovanju so vse ekipe pokazale zadovoljivo znanje in usposobljenost za Ekipa prve pomoči Rdečega križa OZ Ormož posredovanje in nudenje prve pomoči poškodovanim in obolelim v hudih množičnih naravnih ali drugih nesrečah. Po točkovanju, ki so ga opravile zdravniške sodniške ekipe, je prvo mesto zasedla ekipa Civilne zaščite občine Ptuj II., ki je prejela pokal v trajno last, saj je že tretjič zmagala. Drugo mesto je osvojila ekipa Civilne zaščite Občine Majšperk, tretje mesto pa je pripadlo ekipi Civilne zaščite občine Ptuj III. Območno združenje RK Ormož je letos izvedlo tečaj za bolničarje, ki se ga je udeležilo in ga uspešno končalo devet prostovoljcev. Ustanovili smo ekipo prve pomoči Rdečega križa OZ Ormož, ki se je tako v soboto prvič predstavila na preverjanju ekip, takrat so si mladi prostovoljci pridobili prve izkušnje v simulaciji reševanja človeških življenj. Iz vsebine • Največji klopotec na svetu • Občinska uprava pospešeno gradi ceste • Odprtje novih cest • Blagoslov kapel v Cvetkovcih in Trgovišču • Pregled dogajanja na Ormoškem poletju • Razvedrilo 2 •J JiiMHxJiTA'JMt! ZGODILO SE JE Sejem sliv Osečina Ivan Babič Tudi letos je OOPZ Ormož organizirala skupinsko predstavitev na sejmu SLIV v Osečini. Na sejmu se je predstavila OOPZ Ormož s svojim sejmom KOVITO in celotnim martinovanjem v Ormožu. Prav tako sta se na skupnem razstavnem prostoru Občin Ormož in Središče ob Dravi predstavili še TD Središče ob Dravi in turistična kmetija Hlebec s Koga. Naš razstavni prostor je bil odlično obiskan z obiskovalci sejma, pa tudi s predstavniki medijev. Nacionalna televizija Srbije je dvakrat snemala na našem prostoru, potem smo imeli več intervjujev za razne radijske postaje in lokalne medije iz Srbije. Na našem prostoru se je med drugim oglasila tudi ministrica za regionalni razvoj v Srbiji, bilo je tudi nekaj veleposlanikov. Drugi dan sejma je bil organiziran gospodarski forum, na katerem so gospodarstveniki s Hrvaške, iz Slovenije, Makedonije in Srbije predstavili svoje videnje takega sodelovanja, kar nas še posebej veseli. Sklenili smo tudi konkretne posle, do katerih je prišlo zaradi tega sodelovanja mest. Tudi letos je OOPZ Ormož organizirala nastop naših kulturnih predstavnikov na kulturni prireditvi ob sejmu sliv ter izlet naših občanov in članov planinskega društva iz Ormoža. Letošnje 3fc leto so svoj program ■" '™i v Osečini predstavili Folklorna skupina iz Podgorcev, z njimi je bila tudi skupina sester Nedeljko, prav tako iz Podgorcev. Predstavil se je tudi mešani pevski zbor upokojencev iz Ivanjkovcev, pod vodstvom Jožeta Barin Turice. Na di-atonično harmoniko pa je zaigral David Lukner. Tudi letos se moramo zahvaliti Občini Ormož, da je finačno omogočila nastop kulturnikov v Osečini, tudi Občini Središče ob Dravi, ki nam krije stroške predstavitve na sejmu. Na sejmu nas je obiskal tudi župan Občine Središče ob Dravi, ki je med drugimi protokolarnimi obveznostmi urejal tudi podrobnosti okrog projekta - sodelovanje občinskih uprav Središče ob Dravi in Občine Kocelje-vo iz Srbije. Letos je bilo število udeležencev, ki so odpotovali v Osečino, 120. Nepozabno kot vedno doslej, pa je bilo slovo, saj so nas pospremili s kočijo, na kateri sta bila predsednik Občine Osečina in naš mali muzikant David Lukner. Igral je Golico po vsej glavni ulici v Osečini. Nove orgle v župniji Sv. Lenart - Podgorci podobo pa je poskrbel Sandi Potočnik. Seveda projekta ne bi bilo možno uresničiti brez donacij. Občina Ormož je za nove orgle prispevala 47.500 evrov, razliko do okroglih 76.000 evrov pa je krila župnija, pri čemer so priskočili v pomoč tudi botri Zvonko Dominko, Frank Dovečar, družina Mar, Ciril Nemec, Alenka Plohl in Ivan Zamuda, en boter pa ni želel biti imenovan. Novih orgel z dvanajstimi pojočimi registri in 691 piščalmi so še posebej veseli člani domačega cerkvenega pevskega zbora z organistoma Alenko Plohl in Francem Korpar-jem. Ob koncu maše je mariborski nadškof in metropolit dr. Franc Kramberger izročil priznanja vsem pevkam in pevcem, botrom in župljanom, ki so se izkazali pri svojem delu za župnijo ter pri skrbi za župnika. V slavnostni nedelji je župnija združila tri dogodke: slavje v čast zavetnika sv. Jerneja, zaključek oratorija, ki je v fari potekal od 20. avgusta, ter blagoslov novih orgel. Upamo, da bodo slednje pele v slavo Bogu in ljudem v veselje. Klara Megla, povzeto po članku iz Družine_ Kraljico vseh glasbil je pri slavnostnem bogoslužju na Jernejevo nedeljo, 22. avgusta, blagoslovil nadškof Kramberger. Župnija Sv. Lenart - Podgorci je bila ustanovljena leta 1786. Njena cerkev iz leta 1519 je posvečena sv. Lenartu, njen drugi zavetnik pa je sv. Jernej. Orgle so bile močno potrebne, skorajda nujne, saj stare, delo orglarja Adalberta Kafke iz leta 1867, zaradi dotrajanosti že nekaj časa niso bile več v uporabi. Zaradi tega je župnik Jožef Ši-poš dolga leta snoval idejo, ki se je končno uresničila. Nove orgle so tako zasedle svoje mesto v cerkvi njegove župnije. Zasnovala sta jih Matej Podstenšek in Andrej Dvoršak iz Orglarske delavnice Maribor, Janez Je-zernik je vodil montažo, za njihovo zvočno Največji klopotec na svetu Mirko Fekonja O« tanko Habjanič s Kajžarjaje skupaj s PGD Miklavž pri Ormožu v soboto, 14. avgusta 2010, postavil v Hermancih največji klopotec na svetu. Klopo-tec stoji na vrhu griča Strmec. Idejo o tako velikem klopotcu je dal Stanko Habjanič, ki je klopo-tec tudi izdelal. Tako je uresničil svojo dveletno željo, saj lani zaradi obnove gasilskega doma klopotca ni utegnili postaviti. Po podatkih člana PGD Miklavž pri Ormožu Mirka Fekonja gre za največji klo-potec, ki v Hermancih svojo funkcijo zares opravlja. Žal je zaradi nevarnosti pred močnim vetrom veliko časa ustavljen, vendar nas to pri uvrstitvi v Guinnessovo knjigo rekordov ne bi smelo ovirati. Vemo, da gre za precej dolgotrajen postopek, ki utegne trajati dlje časa. Stanko Habjanič, ki je klopotec izdelal, je po poklicu zidar, izdelava klopotca je bila njegov hobi. Pravzaprav nadaljuje družinsko tradicijo, saj je že njegov dedek izdeloval klopotce večjega obsega, tradicijo je nadaljeval njegov oče Janez, Stanko pa je izdelal največjega. Klopotec so člani PGD Miklavž pri Ormožu ■L-—1 1 Ek hÜ hhk*^' J 1 i v e ' ' postavljali 6 ur. Po delih ga je na 11 metrov visoko soho dvigovalo dvigalo tesarstva Marjana Miška, saj drugače ne bi šlo. Ob sohi pa je bil postavljen petnadstropni gradbeni oder. Še nekaj o velikosti klopotca: en krak vetrnice meri 17,20 m in tehta 180 kg. Križ je hrastov, vetrnice pa so smrekove. Gredel (osovina) z vilicami je dolg 2,07 m, debelina pa je 25 cm. Macleki (kladiva), ki jih je osem, tehtajo od 17 - 20 kg. Skupna teža klopotca je okrog 800 kg. Postavitev si je ogledalo veliko ljudi tudi z drugega konca Slovenije. Zanimanje je veliko, vsi so orjaka v prleških goricah hoteli videti in se zraven tudi fotografirati. Blagoslovitev ob 90-letnici obnovljene županove kapele Jožica Megla V nedeljo, 5. septembra, je bilo svečano v Cvetkovcih, saj smo blagoslovili ob 90-letnici obnovljeno Županovo kapelo, posvečeno Svetemu srcu Jezusovemu. Kapelo sta blagoslovila gospoda duhovnika Jože Šipoš in Franc Obran. Na slovesnosti so ubrano zapeli pevci Cerkvenega pevskega zbora župnije Svetega Lenarta pri Vel. Nedelji, otroški pevski zbor z gospo Marto Kandrič in gospod Janez Majcenovič iz Kamnika; odlomek iz svojega romana Zlatnik polne lune, ki govori o Cvetkovcih, je prebral pisatelj Darko Ra-doš. Spregovoril je tudi Jože Cajnko, ki je opravičil odsotnost župana g. Alojza Soka in poudaril, da Občina Ormož rada pomaga, ko gre za obnovo sakralnih objektov. Slovesnosti sta se udeležila sorodnica Neža Hebar in sosed Anton Senica, ki sta prekoračila 90. leto in sta bila kot majhna otroka prisotna na blagoslovitvi leta 1920. Kapelo so dale zgraditi goreče častilke Presvetega srca Jezusovega. Tako jih je imenoval pridigar Pavel Vesenjak, kije na isti dan pred 90 leti blagoslovil kapelo. Graditeljice so bile polsestri Marija Popla-tnik in Alojzija Veldin ter njuna nečakinja Terezija Geč, ki so s pomočjo sorodnikov v hudih časih po 1. svetovni vojni postavile hišico Boga med ljudmi, kakor se je izrazil g. Vesenjak, čigar pridiga se je ohranila. Za kapelo je 70 let skrbela Županova teta Terezija Geč, po njeni smrti pa Županovi, družina Hanželič. Pred tremi leti so se odločili, da kapelo temeljito obnovijo, saj jo je začel načenjati zob časa. Največje breme obnove je nosila družina Hanželič, pomagali pa so tudi številni dobrotniki, med njimi vsi sosedje in Občina Ormož. V nagovoru je bila izražena želja, naj nas Božja milost še naprej ohranja v slogi, zdravju in sreči. Ob koncu slovesnosti se je Anton Hanželič zahvalil vsem izvajalcem del in darovalcem ter jim v spomin podaril steklenico vina z nalepko, na kateri je slika kapele. Vsi obiskovalci slovesnosti pa so si za spomin na ta veseli dogodek lahko vzeli podobico. Sledila je pogostitev s prijetnim druženjem ob dobrotah, ki so jih pripravili domači in pridne gospodinje iz soseščine. Ormoške novice, Leto III, številka 10, oktober 2010 IZ OBČINSKE UPRAVE Krajani Bresnice slavili V nedeljo, 27. junija, je bilo v zaselku vasi Bresnica, ki mu rečemo tudi »Kačjak«, izjemno veselo. Lep nedeljski popoldan so krajani tega dela vasi Bresnica izkoristili za svečano odprtje asfaltnega cestnega odseka, katerega izvedbo je financirala Občina Ormož. Pobudnika svečanosti Franc Vuzem in Viktor Majcen, za povabilo na svečanost nista izkoristila zgolj lepega vremena, pač pa tudi popestritev dogodkov v sklopu praznovanja krajevnega praznika Krajevne skupnosti Podgorci. Na svečanem odprtju so bili navzoči: župan in podžupan Občine Ormož g. Alojz Sok in g. Branko Šumenjak, član občinskega sveta Ormož Jožef Cajnko; predsednik, tajnik in člani sveta KS Podgorci ter večje število kra-jank in krajanov iz Bresnice in ožje okolice. Zbrane je najprej pozdravil g. Vuzem, ki si je že kot bivši član sveta KS Podgorci veliko prizadeval, da se je večji del odseka te ceste asfaltiral že pred leti. Želja se je njemu in vsem ostalim krajanom iz tega dela vasi dokončno uresničila to leto, ko je bil asfaltiran še preostali del ceste, izvedena pa je bila tudi asfaltna prevleka na delu ceste, kjer je bilo vozišče poškodovano. Vidno zadovoljni krajani so se županu zahvalili za to, da niso bili pozabljeni, saj njihov zaselek leži čisto na robu Občine Ormož in cestnih povezav od njih proti zahodu skoraj ni. Po uvodnem pozdravu je nekaj besed o novi pridobitvi spregovorila mlada krajanka Suzana Meško, ki živi v neposredni bližini modernizirane ceste. Spregovoril je tudi župan, ki je spomnil na dejstvo, da je Občina Ormož v zadnjih štirih letih veliko vlagala v izgradnjo in modernizacijo cest, ki so zelo pomembne za razvoj krajev in prebivalcev. Če se bodo takšne aktivnosti nadaljevale tudi v naslednjih letih, bomo kmalu doživeli dokončanje prepotrebne izgradnje in modernizacije vseh občinskih cest in javnih poti. Vse to pa bo omogočilo pristop k realizaciji ostalih projektov, ki so nujni za nadaljnji razvoj Občine Ormož. Sledilo je simbolno odprtje cestnega odseka s prerezom vrvice. Sodelovali so župan, podžupan in občinski svetnik ter predstavniki KS Podgorci. Za veselo vzdušje po odprtju sta poskrbela mlada domača muzikanta in znani harmonikar Viktor Munda. Domačini in gostje so se zadržali v prijetnem druženju ob manjši pogostitvi, potem pa so se udeležili praznovanja Krajevne skupnosti Podgorci, ki se je odvijalo v gasilskem domu v Bresnici. Za nekaj cest bogatejši pri Veliki Nedelji Janja Kolarič, povzeto po pozdravnem govoru Po dolgem pričakovanju so se vaščani Senešcev zbrali 31. 7. 2010 zaradi dogodka, ki se ne zgodi vsak dan. Dobili so na novo zgrajeno cesto v dolžini 800 metrov. Pri odprtju ceste sta svečano sodelovala podžupan Občine Ormož Branko Šumenjak in župnik Tone Košar, ki je tudi opravil blagoslov ceste. Fotografija z odprtja nazorno prikazuje zadovoljstvo va-ščanov, saj so se zbrali kar v velikem številu, saj jih je bilo okrog 70. Tudi cesta (od Vesenjakovih do Škvorčevih) v Vičancih in Sodincih, po tako imenovanih »DOLEH«, je končno dobila, kar si je zaslužila - lepo temno asfaltno prevleko, ki je dolga 1.120 metrov. Nič več ni ozka, makadamska, ob slabem vremenu skorajda neprevozna in razdrapana, z mnogimi luknjami in neurejenim odtokom vode, pač pa širša, višja, urejena in predvsem, vsaj upamo tako, prevozna v vsakem vremenu in v vsakem letnem času. Svečanosti so prisostvovali župan Alojz Sok, podžupan Branko Šume-njak in domači župnik Janko Štampar, ki je cesto blagoslovil. Da pa vaščani Hajndla (cesta proti Plehu) ne bi bili za kaj prikrajšani, so se tudi oni malo poveselili pri odprtju ceste, dolge 490 metrov. Odprtje je bilo 7. 8. 2010. Udeležba je bila številčna, saj je bilo okrog 60 ljudi. Odprtja so se udeležili tudi lastniki starodobnih vozil. Prisotna sta bila tudi župan Alojz Sok in domači župnik Janko Štampar. Voznike teh in tudi ostalih cest bi radi prosili, naj se zavedajo, da cesta ni dirkališče, prav tako pa tudi ne igrišče. Zato naj se uporablja za tisto, čemur je namenjena, in naj v vožnji po novem cestišču uporabniki uživajo. Jesen! Sončna ali deževna? Slabe tri mesece počivanja Ormoških novic, zdaj pa spet veselo na delo. Kaj spet napisati po tako dolgem času?! Nekaj bo treba. Počitnic je že zdavnaj konec, tudi dopustov. Otroci že dolgo sedijo v šolskih klopeh in verjetno že odštevajo dneve do prvih počitnic. Tudi zaposlenim je dopust minil in tako življenje teče po starem. In prav je tako, kajti zdi se mi, da dopusti veliko bolj utrudijo kot normalen dan. Čas se je prevesil v jesen, kar nam oznanjajo klopotci v naših vinogradih. Prijetno toplo jesensko sonce pa se vztrajno skriva za oblaki in noče na plano. Narava je skoraj v vsej državi pokazala ostre zobe z obilico deževja in kdo je spet potegnil kratko -ubogi poplavljenci. Le kdaj bodo lahko ti ljudje ponovno normalno zaživeli in kdo bo plačal saniranje ogromne škode? Oh, kje so tiste lepe tople jeseni... Na tradicionalno martinovanje v Ormožu tudi tokrat nismo pozabili, vsi ste prisrčno vabljeni. Prepričana sem, da se bo za vsakega kaj našlo. Tako bo po dolgem času v Ormožu spet malo bolj živahno. Ti duhovi so sicer v času ormoškega poletja malce počivali, za katero od prireditev bi si zagotovo želeli, da bi bila bolje obiskana, ampak to so vsakoletne želje. Živo pa bo zagotovo, saj na vrata že trkajo lokalne volitve in napetost rase in rase. V času »uredniškega dopusta« se je veliko zgodilo, tako lepega kot tudi manj lepega. Občina je namreč v zelo kratkem času izgubila dva častna občana Občine Ormož, o čemer več pišemo na 6. strani. Na koncu bi se rada zahvalila trem dopustnikom (oni že vedo, kateri so), ki tudi ob namakanju v slani vodi mislijo na nas in so nam poslali prijeten morski pridih preko razglednice. Res hvala. Naj sklenem z iskreno željo, da jesen preživite lepo in pisano. Pa srečno do naslednjega izida, kadar koli že bo, če bo. Želim vam prijetno branje. Janja Kolarič, odgovorna urednica Obvestila uredniškega odbora Naslednja številka bo izšla predvidoma v meseca decembra 2010. Prispevke lahko pošiljate v digitalni obliki na CD-ju, disketi ali na e-mail: janja.kolaric@ormoz.si, lahko pa jih osebno prinesete na sedež Občine Ormož. Za morebitne informacije smo vam na voljo na telefonski številki 02 / 741 53 28. Glede na predviden izid naslednje številke, vas prosimo, da pošljete prispevke najkasneje do 5. decembra 2010. Prispevki naj bodo podpisani in opremljeni s fotografijo dogodka. Vsi prispevki so pred objavo lektorirani. Dosedanjim avtorjem prispevkov se zahvaljujemo za pomoč pri oblikovanju našega glasila in upamo na ponovno sodelovanje. Kolofon Uredniški odbor si pridržuje pravico spremembe naslovov, izbire in krajšanja člankov. Izdajatelj: Občina Ormož, Ptujska c. 6, 2270 Ormož Odgovorna urednica: Janja Kolarič Uredniški odbor: Janja Kolarič, Majda Vogrinec, Anica Pevec, mag. Franc Zemljič, Mirko Novak, Jožef Cajnko Lektoriranje: Nada Granduč, Naklada: 4250 izvodov Tisk: Grafis, d.o.o., Rače, www.grafis.si Glasilo Ormoške Novice je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1390. Glasilo prejemajo brezplačno vsa gospodinjstva v občini Ormož. Mladost in starost z roko v roki Lah pa je s šolskim pevskim zborom, ki na proslavah vedno navduši, popestril slavnostni večer. Mešani PZ DU Ivanjkovci je pod vodstvom Jožeta Barin Turice prispeval svoj delež k uspešnosti proslave. Krajevna pihalna godba in oba zbora pa so z zapeto pesmijo Slovenija lepo sklenili proslavo in dali navdih za medgeneracijsko sodelovanje. Hvaležni in veseli smo, da ima ravnateljica OŠ Ivanjkovci Nada Pignar posluh za dobro sodelovanje med OŠ in DU. S tem daje zgled za strpnost med različno starimi, kar je pogoj, da lahko živimo v sožitju. Na večer proslave je predsednik KS Drago Slavinec podelil zaslužnima krajanoma Nataliji Fajfar in Antonu Zadravcu priznanja. Plaketo KS pa je prejela Mira Kelemina. Čestitamo! Veronika Vrbnjak Medgeneracijsko sodelovanje kulturnega programa je bila rdeča nit na proslavi ob 13. krajevnem prazniku v Ivanjkovcih. Zinka Lukman, mentorica medgeneracijskega projekta na OŠ Ivanjkovci, je z učenci in s starejšo generacijo pripravila splet- na kmetiji, Leon Ormoške novice, Leto III, številka 10, oktober 2010 CV-^ „„„j.._IZ OBČINSKE UPRAVE Kje smo z občinskim prostorskim načrtom? Občinska uprava Občina Ormož je skladno z Zakonom o prostorskem načrtovanju v letu 2007 začela pripravljati nov temeljni prostorski akt - Občinski prostorski načrt (OPN). Še pred začetkom postopka je bilo zbranih več kot 500 predlogov, ki so se nanašali na spremembo namenske rabe zemljišč in so del priprave OPN. Občinski prostorski načrt (OPN) je prostorski akt, s katerim se, ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb občine in varstvenih zahtev, določijo cilji in izhodišča prostorskega razvoja občine, načrtujejo prostorske ureditve lokalnega pomena ter določijo pogoji umeščanja objektov v prostor; razdeljen je na strateški in izvedbeni del. Z njim se nadomeščajo dosedanji dolgo- in srednjeročni prostorski plani ter nekateri izvedbeni prostorski akti (prostorsko izvedbeni pogoji). OPN je trenutno v fazi priprave predloga. Pred tem je bil 45 dni, in sicer od 14. julija do 27. avgusta 2010, javno razgrnjen v anologni in digitalni obliki. V tem času je bil mogoč vpogled v dopolnjen osnutek OPN in okoljsko poročilo (OP). Od 9. do 11. avgusta so bile na Kogu, v Miklavžu pri Ormožu, Cvetkovcih, pri Veliki Nedelji, v Ivanjkovcih in Ormožu organizirane javne razprave, ki se jih je udeležilo nekaj čez 80 ljudi. Vprašanja in pripombe so se nanašali predvsem na individualne posege. V času javne razgrnitve je bilo podanih več kot 190 pripomb in predlogov, pri večini od njih gre za nove posege na najboljša kmetijska zemljišča. Dopolnjen osnutek je bil dne 20.9.2010 sprejet na občinskem svetu in do večine pripomb je bilo zavzeto pozitivno stališče. Stališča do pripomb so podlaga za pripravo predloga OPN, uskladilo se bo tudi okoljsko poročilo. Na osnovi pripomb bo pripravljen predlog OPN, ki bo posredovan na Ministrstvo za okolje in prostor. To bo preverilo, ali je gradivo pripravljeno na način in v obliki, ki omogoča neposredno uporabo pri pripravi mnenj, in zagotovilo, da je gradivo za nosilce urejanja prostora dostopno na svetovnem spletu, o tem je obvestilo tudi občino. K predlogu OPN se bo priložilo OP. Po objavi gradiva bo občina pozvala nosilce urejanja prostora, naj v 30 dneh predložijo mnenja k predlogu OPN. Po pridobitvi pozitivnih mnenj bo občina poslala predlog OPN z mnenji Ministrstvu za okolje in prostor, minister pa bo na podlagi mnenj državnih nosilcev urejanja prostora v 30 dneh od prejema predloga s sklepom ugotovil usklajenost predloga OPN. Če iz mnenj nosilcev urejanja prostora izhaja, da v predlogu OPN njihove smernice niso bile upoštevane oziroma da predpisi z njihovih delovnih področij niso bili ustrezno upoštevani, ministrstvo v sedmih dneh po izteku roka iz prejšnjega odstavka vladi predlaga, da odloči o usklajenosti predloga OPN. Vlada odloči o usklajenosti s sklepom v roku 45 dni. V primeru, da ministrstvo ali vlada v roku ne izdata sklepa o ugotovitvi usklajenosti, se šteje, da je predlog občinskega načrta usklajen, razen v primeru, če je ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, zavrnilo izdajo potrdila, da so vplivi izvedbe predloga občinskega prostorskega načrta na okolje sprejemljivi. OPN bo po prejemu sklepa o ugotovitvi usklajenosti OPN sprejel občinski svet z odlokom, ki bo objavljen v uradnem glasilu in se bo začel uporabljati. Predvidevamo, da bo OPN sprejet januarja naslednje leto. Pospešeno gradimo ceste Občinska uprava Investicije na področju cestne infrastrukture v Občini Ormož potekajo v polnem teku. Nekatere ceste, ki so bile planirane za letos, so že zgrajene, nekatere se trenutno gradijo, nekatere pa se bodo začele graditi prav kmalu. V letošnjem letu naj bi se na področju Občine Ormož moderniziralo kar okrog 28 km cest. Večina bo Žerovinci - Hujbar Slovesno v Velikem Brebrovniku Obenem se je zahvalil vsem, ki so tako ali drugače pomagali pri vseh novih pridobitvah v Krajevni skupnosti Miklavž. Med srečanjem se je množici pridružil tudi župan Občine Ormož, ki je spodbudil prisotne, naj ohranijo tradicijo srečanj pri kapeli, predvsem v spomin pokojnega prof. dr. Stanka Janežiča, ki je bil velik človek. Tudi on si zasluži mesto med pomembnimi možmi, katerih doprsni kipi so pred gradom v Ormožu. Prepričan je, da se bo to hitro zgodilo. Pri investicijah daje prednost izgradnji cest. V ormoški občini čaka še 80 km cestišč. Med obiskovalci so bili še podžupan Občine Ormož Branko Šumenjak, predsedniki in predstavniki društev v KS Miklavž. Krajani, ki so bili najbolj počaščeni in veseli srečanja, so poskrbeli za pogostitev in druženje po slovesnosti. Slovesnost v Brebrovniš, Obe fotografiji Špela Staj Emil Trstenjak Občutki, ki smo jih doživljali konec tedna ob obilici dežja po vsej Sloveniji, so bili slabo izhodišče za odpravo h kapeli v Velikem Brebrovniku, kjer je bila tradicionalna sv. maša, posvečena v spomin pokojnega prof.dr. Stanka Janežiča. Vremenske napovedi so se uresničile in občasno je ob razmeroma toplem vremenu posijalo tudi sonce. Mašo je vodil dekan Velikonedeljske dekanije Janez Georgner, so-maševala pa sta miklavževski župnik g. Janez Mohorič in prejšnji miklavževski župnik Alojz Trunk, ki nas je kljub bolezni obiskal in z nami delil spomine. Vsi so posvetili svoja razmišljanja pokojnemu prof. dr. Stanku Janežiču. Kapelica je bila zanj posebno mesto, kjer je, kadar je bilo le mogoče, molil. Kapela, pri kateri se je ustavil tudi na svoji zadnji poti po brebrovniški grabi. Srečanje pred kapelo je bilo namenjeno tudi na novo asfaltirani cesti. Po blagoslovitvi je bila predana svojemu namenu z željo za ugodno in predvsem varno vožnjo. Izvedbo del je predstavil predsednik krajevnega sveta Miklavž pri Ormožu Emil Trstenjak, ki je prepričan, da se bodo podobne akcije nadaljevale s sodelovanjem vseh krajanov. tudi izvedena, razen tam, kjer je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, ponekod pa se zatika pri pridobivanju služnostnih pogodb. Trenutno je tak problem najbolj pereč na Kogu, kjer so lastniki tudi tujci, s katerimi je težko vzpostaviti stik in doseči podpis služnosti. Sicer pa se bodo dela izvajala še ves oktober in tudi v začetku novembra. Na modernizacijo tako še čakajo lokalna cesta skozi Podgorce in Bresnico, javna pot F Litmerk Podgorci - Strjanci - Podgorci, javna pot v Drakšlu od kapele proti Senešcem, pre-plastitev javne poti v Cerovcu in lokalna cesta mimo pokopališča v Ormožu. Prav tako se bodo izvajala dela na cestah, ki so bile poškodovane ob gradnji železnice, in sicer v KS Podgorci in KS Velika Nedelja ter v Pušencih. Določene motnje pri uporabi cest nastajajo tudi zaradi gradnje optičnega omrežja, kjer bodo prevozi moteni do konca leta. Zaradi navedenega prosimo uporabnike cest za razumevanje in upoštevanje prometnih znakov. Sicer se zavedamo, da je čas jesenskih opravil in da zaradi del na cestah uporabniki kdaj tudi upravičeno godrnjajo, a žal se drugače ne da narediti prepotrebnih cestnih del. Pri gradnji pa smo tudi popolnoma odvisni od izvajalcev del, ki se kljub dejstvu, da je kriza, v marsičem obnašajo povsem neodgovorno. Tako se dogaja, da posamezni izvajalci, ne vsi, prekoračujejo podpisane roke za izvedbo del tudi za več mesecev. Prosimo za razumevanje! Ormoške novice, Leto m številka 10, oktober 2010 ZGODILO SE JE •J JiiMHKrliTA'JMt: 5 13. krajevni praznik v Ivanjkovcih Natalija Fajfar_ Tudi letos se je v Krajevni skupnosti Ivanjkovci ob praznovanju 13. krajevnega praznika zvrstilo mnogo prireditev. To leto se je krajevni praznik začel v začetku avgusta. Prvo prireditev so organizirali članice in člani Turističnega društva Runeč. Pripravili so srečanje generacij ob 20-letnici prenehanja delovanja OŠ na Runču. Zbralo se je lepo število nekdanjih učencev različnih generacij, ki so prisluhnili kratkemu kulturnemu programu ter nagovoru predsednika KS Dragu Slavincu. Prav tako so članice tamkajšnjega aktiva kmečkih žena prvič pripravile kulinarično razstavo. Naslednji dan pa so se odvile 10. vaške igre za pokal Runča. Prijavljenih je bilo sedem ekip, ki so se pomerile v petih zanimivih igrah. Ob koncu sta imeli dve ekipi izenačene točke, zato sta se pomerili v dodatni igri. Ekipa Črne vdove z Žvaba je premagala ekipo Folklore iz Ivanjkovcev ter tako zasedla prvo mesto. Druga je bila Folklora iz Ivanjkovcev, tretja pa Leska iz Lešnice. Krajevni praznik se je nadaljeval s praznikom župnije Svetinje ter s postavitvijo klo-potca, ki je vsako leto na veliki šmaren. Slovesna sveta maša se je začela ob 10. uri. Da je bilo še bolj slovesno, je sveto mašo daroval, žal že pokojni, častni občan Občine Ormož profesor doktor Stanko Janežič. V letošnjem letu je praznoval 65 let duhovništva, torej je na Svetinjah ponovil diamantno sveto mašo. Somaševala sta tamkajšnji župnik in dekan ter nekdanji župnik miklavževske župnije Alojz Trunk. Pred začetkom je izrekla prijazno dobrodošlico članica župnijskega sveta mag. Tanja Vaupotič. Po sveti maši pa so pred cerkvijo blagoslovili klopotec, ki so ga postavili člani Turistično- kulturnega društva Ivanjkovci s pomočjo domačih gasilcev. Na koncu slovesnosti pa je tamkajšnji župnik vse prisotne povabil k pogostitvi, ki so jo pripravili skupaj z aktivom kmečkih žena. V začetku septembra se je krajevni praznik nadaljeval z osrednjo proslavo v domu kulture. Tokrat je kulturni program prevzelo društvo upokojencev v sodelovanju z osnovno šolo, ki je temeljil na medgeneracijskem sodelovanju. Vse prisotne so nagovorili predsednik KS Drago Slavinec, župan Občine Ormož Alojz Sok ter ravnateljica OŠ Nada Pignar. Na prireditvi so bila podeljena tudi priznanja najzaslužnejšim krajanom. Dobili so jih Anton Zadravec, ki ga je predlagalo Turistično društvo Runeč, Natalija Fajfar, ki jo je predlagalo PGD Ivanjkovci, ter dekan Janko Goergner. Mira Kelemina pa je prejela plaketo KS, s katero so ji izkazali spoštovanje in priznanje za opravljeno delo v KS, saj je podpredsednica krajevnega sveta, aktivna je bila v svetu šole in staršev ter še marsikje. Pred proslavo pa so si lahko vsi obiskovalci ogledali kulinarično razstavo, ki so jo pripravile članice aktiva kmečkih žena. Naslednji dan so se odvijala športna tekmovanja in vaške igre za pokal KS. Zjutraj je društvo upokojencev pripravilo viseče kegljanje, pred tem pa so slovesno odprli novo, lepo urejeno kegljišče za gasilskim domom. Za kratek kulturni program so poskrbeli otroci iz vrtca s svojimi vzgojiteljicami. Tekmovanja se je udeležilo 25 ekip od blizu in daleč, torej skupno 125 keglja-čev. Pri moških so dosegli prvo mesto upokojenci iz Dupleka, drugo iz Podgorcev ter tretje iz Središča ob Dravi. Pri ženskah pa je prvo mesto dosegla ekipa iz Središča ob Dravi, drugo ekipa iz Koga in tretje ekipa iz Podgorcev. Prav tako se je ob istem času začelo tekmovanje v tenisu, ki se ga je udeležilo kar nekaj tekmovalcev. Organizacijo tekmovanja je prevzel Milan Fifnja. Na igrišču pa se je pod vodstvom predsednika športnega društva Denisa Vamber-gerja odvijalo tekmovanje v malem nogometu. Tekmovalo je pet ekip. Prvo mesto je dosegla ekipa Gube Team, drugo Beno Udrih Team in tretjo Lordi Ivanjkovci. V letošnjem letu se je obnovilo odbojkarsko igrišče, zato je športno društvo pripravilo tudi tekmovanje v odbojki. Tekmovale so štiri ekipe, kar je za prvič več kot uspešno. Prvo mesto je dosegla ekipa Lotmerške ptice, drugo Gaube Team in tretje Keter Energy. Po koncu tekmovanja v odbojki so se začele odvijati vaške igre v organizaciji Prostovoljnega gasilskega društva Ivanjkovci, vodja je bil Jože Plavec. Zaradi slabšega vremena so se iger tokrat udeležile le štiri ekipe. Tekmovalci so se smučali po travi, prenašali vodo preko ovir, nosili tenis žogico ter na koncu še pojedli kmečko južino. Končni vrstni red vaških iger je: 1. mesto Turistično društvo Runeč, drugi so bili domači gasilci, tretji pa klub Črne vdove. V domu kulture je po vaških igrah potekalo tekmovanje v pikadu pod vodstvom Tomaža Plavca. Prijavilo se je veliko tekmovalcev, tako da se je tekmovanje končalo pozno ponoči. Prvo mesto je letos dosegel Peter Kranjc, drugo Tomaž Plavec, tretje pa Timotej Vočanec. V Veličanah pri lovskem domu je potekalo tudi streljanje na glinaste golobe za pokal krajevne skupnosti, pripravila ga je tamkaj -šnja lovska družina. Prvo mesto je dosegla Lovska družina Bresnica-Podgorci, drugo Lovska družina Ivanjkovci in tretje Lovska družina iz Svetega Tomaža. Tudi letos so se v okviru krajevnega praznika v domu kulture srečali starejši krajani, stari več kot 70 let. Na srečanju se je zbralo veliko krajanov in povabljenih gostov. Prisoten je bil tudi najstarejši krajan Franček Škrinjar iz Mihalovcev, ki šteje 94 let. Kratek kulturni program so tudi letos pripravili najmlajši s svojimi vzgojiteljicami. Predstavil se je tudi Center starejših občanov Ormož, ki nudi pomoč na domu nekaterim krajanom. Odprte kleti v Pavlovskem Vrhu in na Li-banji so tudi letos privabile veliko obiskovalcev, tokrat se jih je zbralo okrog 300. Zbrali so se na prostoru Sadjarstva VVS Jeruzalem Ormož na Libanji. Tudi letos so se podali od kleti do kleti po Pavlovskem Vrhu in Libanji. Na poti so imeli kar 20 postojank. V poznih popoldanskih urah so se vrnili na prireditveni prostor. Krajevni praznik se je letošnje leto končal na lep in miren način. Župnija Svetinje je letos že petič zapored pripravila večer duhovne glasbe v tamkajšnji cerkvi. Letos so nastopili: mlada pevka Anita Kralj, vokalna skupina Objem iz Centra starejših občanov Ormož in Miklavški oktet iz Sv. Miklavža. Z doživeto recitacijo in interpretacijo Cankarja in svoje poezije je večer obogatil dramski igralec in pesnik Tone Kuntner. Zbrane je nagovoril dekan Janez Georgner, ki je poudaril, da moramo biti povezani z Bogom in med seboj in da prek pesmi in glasbe lahko začutimo božjo bližino in se kulturno bogatimo. Vsem se je tudi zahvalil za trud, ki so ga vložili v pripravo prireditve. Tako se je z večerom duhovne glasbe na Svetinjah končal tudi letošnji 13. praznik Krajevne skupnosti Ivanjkovci. Ormoško poletje 2010 Mojca Gorjak Letošnja jesen je zelo hitro pokazala zobe in nas opomnila, da je konec poletja. Vendar še ni tako daleč nazaj, ko smo si poletne večere radi popestrili s prireditvami Ormoškega poletja. Ormoško poletje se je letos začelo že zelo zgodaj s festivalom pesmi o vinu, ki ga je na grajskem dvorišču priredil Radio Prlek. Festival je bil zelo dobro obiskan in tudi zelo odmeven. Uradno odprtje Festivala pa je bilo ob koncu proslave praznika ob dnevu državnosti, ki sta jo povezovala naša domačina Barbara Krajnc Avdic in Gregor Geč, nam že poznana kot Natalija in Božo. V programu so sodelovali še glasbeniki Brass band Maribor, ki so prvi tovrstni band v Sloveniji. Na letošnjem Ormoškem poletju so si obiskovalci lahko ogledali dve gledališki predstavi- komedijo Zbudi se Katka in monodramo Familija u prahu, koncerte Adija Smolarja, tamburaški koncert pri Veliki Nedelji in koncert za mlade, kjer so nastopili člani skupine Zmelkow. Na ormoškem poletju je vedno en večer posvečen folklori. Letos je nastopila folklorna skupina iz Bosne, slovenske plese pa sta tisti večer predstavili grajskem dvoriš folklorna skupina Minerali iz Rogaške Slatine in folklorna skupina iz Ivanjkovcev. Tudi na najmlajše nismo pozabili. Ogledali so si lahko predstavo Za...ljubljena in Skoraj najboljši cirkus. Prav te predstave so bile poleg koncertov najbolj obiskane. Pri obeh predstavah so lahko otroci sodelovali, na prvi so zaplesali z lutkami, po koncu druge predstave pa so se tudi sami lahko poskusili v cirkuških spretnostih, tako da se je na koncu celotno grajsko dvorišče spremenilo v cirkus. Vsako leto pripravi en večer pevski zbor Gimnazije Ormož, ki je letos ponudil res pester program, v katerem je poleg ormoškega pevske zbora in gimnazijskega ansambla nastopil tudi Gal Gjurin s sestro Severo in Galeri-sti. V sklop ormoškega poletja pa je spadalo tudi nekaj dogodkov, ki jih je priredilo Zgodovinsko društvo Ormož, letos so počastili 200-letnico rojstva Stanka Vraza in ob tej priložnosti pripravili simpozij in razstavo. Več o večerih, ki smo jih pripravili, si oglejte na fotografijah iz nekaterih dogodkov. Upam, da vas bodo prepričale, da se vidimo tudi naslednje leto. Ormoške novice, Leto m številka 10, oktober 2010 •J JiiMHxJiTA'JMt! OBVEŠČAMO In memoriam Prof. dr. Stanko Janežič (4. 8. 1920 - 8. 9. 2010) Irena Kumer_ »Tam onstran/ je vse Harmonija/ in Mir in Svetloba/ in večna Pomlad.« (Stanko Janežič, Tam onstran, zbirka Večerno žarenje, 1995). Le kdo bi slutil, da se bo vseživljenjsko hrepenenje po večni Harmoniji prof. dr. Stanku Janežiču, potem ko je 17. junija slavil 65-letnico duhovništva in 4. avgusta 90-le-tnico življenja, tako nenadoma izpolnilo. V sredo, 8. septembra, na praznik rojstva Device Marije, se je za vedno poslovil. 20. junija letos smo skupaj z njim v domači cerkvi Sv. Miklavža praznovali še diamantno mašo, ki jo je nato ponovil na praznik Marijinega vnebovzetja, 15. avgusta, na Svetinjah in še na Jernejevo nedeljo, 29. avgusta, v Mačkovljah na Tržaškem. Kakor je tam prisotnim zatrdil, se je prišel poslovit in jim na koncu navdušujoče pridige izpovedal, da jih ima rad. Vseobsegajoča Ljubezen in Dobrota. Prav na Tržaškem, potem ko je bil 17. junija 1945 v vasi Zerman pri Trevisu posvečen v duhovnika, je začel svojo duhovniško pot, najprej kot kaplan v Proseku in Kontovelu. Nato je v župniji Mačkovlje-Osp, v coni A na takratnem Svobodnem tržaškem ozemlju, leta 1950 postal župnijski upravitelj. Leta 1954 je odšel na študij v Rim in ga na Vzhodnem institutu zaključil z doktoratom. Disertacija na temo ruske duhovnosti in o velikem ruskem duhovnem pisatelju 18. stoletja, menihu, škofu, »starcu« Tihonu Zadonskem je izšla v slovenskem, italijanskem, ruskem in francoskem jeziku. Njegova zazrtost v rusko pravoslavno teologijo, ikonoslovje, rusko pravoslavno cerkveno glasbo, ruski jezik in književnost ter kulturo nasploh izpričujejo njegovo ekumensko in široko slovansko dušo. Po študiju v Rimu se je, kakor je obljubil, vrnil med tržaške Slovence. V Trstu je doživljal eno najbolj razgibanih in plodnih desetletij, vezi, ki so se spletle v skoraj 20-letnem delovanju med tržaškimi Slovenci, pa so bile izjemno globoke. Na povabilo škofa dr. Maksimiljana Držeč-nika se je vrnil v domovino in predaval na Teološki fakulteti Ljubljana-Oddelek Maribor osnovno in ekumensko bogoslovje dobra tri desetletja. V tem obdobju je bil tudi eno leto stolni vikar, tri leta spiritual v Slomškovem dijaškem semenišču, rektor bogoslovja. Njegovo posebno poslanstvo pa je bilo delovanje na področju ekume-nizma, kjer je pustil neizbrisne sledi. O tem pričajo tudi številni članki in samostojna dela (Ekumenski leksikon, 1986, Ekume-nizem, 2003, Ekumenski dialog, 2006), pet desetletij je bil gonilna sila in urednik Eku-menskega zbornika (Kraljestvo božje in V edinosti), bil je neutruden organizator in sodelavec mnogih ekumenskih srečanj. Bil je ustanovitelj in urednik Slomškove založbe. Z dr. Stankom Janežičem, duhovnikom, teologom, velikim ekumenistom, glasnikom edinosti kristjanov je odšel romar Sveta, oznanjevalec Ljubezni in glasnik Edinosti. Z dr. Stankom Janežičem, pesnikom in pisateljem, so Prlekija in njegovi Goričan-ci izgubili velikega sina in poeta, ki se je znal vedno znova s svojo besedo in dejanji navduševati za vse, kar je Lepo, Dobro in Resnica. Njegov neomajni življenjski vitalizem in njegova ljubezen do njegovih najožjih, domače pokrajine in ljudi je bila neizmerna, tako kot njegovo občudovanje domovine, slovenstva in slovenskega jezika. Bil je zagovornik svobode in občudovalec vsega lepega. Skromen. Vse svoje življenje, tudi takrat, ko je ostal pred zaprtimi vrati domovine, je ne samo z besedo, ampak tudi dejanji potrjeval svojo naklonjenost do krajev, kjer v tem jesenskem času »Po vseh vrheh/ klopotci pojo,/ klop-klop,klop-klop,/ klop-klop,klop-klop.« Spodbujal je razvoj domačih krajev in tudi gmotno podpiral pridobitve miklavških gasilcev, izdajo Mi-klavževskega zbornika in drugih publikacij, obnovo njemu ljube kapelice v domačem Brebrovniku, nove zvonove v župnijski cerkvi pri Miklavžu in podružnični cerkvi Žalostne Matere božje na Jeruzalemu. Literarna zgodovina bo verjetno šele v prihodnosti vedela in zmogla ustrezno ovrednotiti njegovo vlogo in občudovanja vreden ustvarjalni opus, ki obsega 16 samostojnih pesniških zbirk, 3 antologije, 4 zbirke pesmi v prozi in 11 proznih del. Poleg tega pa še 14 samostojnih knjig s področja teologije. Najprej pa moramo biti zmožni ustreznega vrednotenja osebnosti in delovanja dr. Stanka Janežiča, tudi častnega občana Občine Ormož in častnega krajana Miklavža pri Ormožu, njegovi rojaki. Stanko Janežič je bil dejaven do poslednjega trenutka, tudi v zadnjih letih, ko se je vdano spopadal z boleznijo. Tako je na predvečer praznovanja diamantne maše pri Slomškovi založbi izšla tudi njegova poslednja knjiga s pomenljivim naslovom Med nebom in zemljo, ki jo v 1. delu sestavljajo izbrana teološka besedila, izbor kratke proze in izbrane pesmi, v 2. delu so besedila, nekaj pogledov na Janežičevo delo in življenje. V uvodu v knjigo je dr. Stanko Janežič zapisal: »Zemlja in nebo. Kakšno bogastvo za mojo romarsko življenjsko pot vseh 90 let....Poslavljam se od tega sveta, od zemlje in neba, teh mojih 90 let, in se hkrati vračam v zemljo, iz katere sem izšel, in odhajam v nebo, po katerem sem nenehoma hrepenel in ki je moj pravi dom.« V sredo, 8. septembra zvečer, ko je bila krsta s pokojnikom pripeljana v domačo cerkev Sv. Miklavža, je tudi nebo jokalo. Še posle-dnjič se je vrnil v domači kraj, kjer si je na miklavškem pokopališču izbral poslednji zemeljski dom. Pogreb, bil je v petek, 10. septembra 2010, je vodil nadškof-koadjutor dr. Marjan Turnšek ob naslovnem škofu dr. Štefanu Smeju, ki je imel tudi homilijo, in murskosoboškem škofu dr. Petru Štumpfu, velikem številu duhovnikov, bogoslovcih, šolskih sestrah in številnih pogrebcih od blizu in daleč. V cerkvi so pokojniku v slovo, spomin in zahvalo spregovorili domači župnik Janez Mohorič, v imenu ŽPS in župnije Anton Kirič, v imenu velikonedeljske dekanije dekan Janez Goergner, v imenu Teološke fakultete prodekan dr. Avguštin Lah, v imenu Evangeličanske cerkve škof dr. Geza Erniša, v imenu tržaških Slovencev Metod Lampe, duhovnik v Mačkovljah in dr. Drago Štoka, predsednik Sveta slovenskih organizacij v Trstu, v imenu PGD Miklavž predsednik Boštjan Kosajnč in v imenu KS Miklavž, predsednik Sveta KS Emil Trstenjak. Na pokopališču je besede slovesa spregovoril župan Občine Ormož Alojz Sok. V slovo so mu zapeli cerkveni pevci, Miklavški oktet in Franjo Mlakar, njemu tako ljubo rusko pravoslavno pesem. Vse izrečene misli so izzvenele v veliko občudovanje prof. dr. Stanka Janežiča, njegove osebnosti, življenja in delovanja ter zahvala za vse storjeno. Spoštovani gospod Stanko, hvala za dobro in bogato seme, ki ste ga posejali. Hvala, ker smo del življenjske poti lahko bili vaši sopotniki. Umrl častni občan Foto HOST Janja Kolarič_ Častni občan Občine Ormož Franček Bohanec se je rodil 13. februarja leta 1923 v Miklavžu pri Ormožu. Po končani klasični gimnaziji v Mariboru je dočakal 2. svetovno vojno, ki je bila zanj velika preizkušnja. Po končani filozofski fakulteti je pridobil diplomo iz primerjalne književnosti. Franček Bohanec se je ukvarjal s pisateljevanjem, publicistiko, časnikarstvom, prevajalstvom in z uredništvom. Dobršen del svojega življenja je poleg pisateljevanja posvetil šoli, saj je bil precej časa ravnatelj Poljanske gimnazije. Krajevna skupnost Miklavž ga je predlagala za svojega nekdanjega krajana, letošnjega prejemnika, častnega krajana KS Miklavž, za častnega Občana Občine Ormož za leto 2003. Iz njegove bogate bibliografije naj omenimo le nekaj najvažnejših literarnih del: - Osem italijanskih novel, esej o neorea-lizmu - Maribor 1954; - Knjižne police za otroke, knjižničarski priročnik - Ljubljana 1958; - Slovenska ljudska pripoved, izbor s komentarji - Ljubljana 1966; - Slovenska besedna umetnost, liter. Zgodovinski pregled - Ljubljana 1967; - Pesmi partizanov, izbor - Ljubljana 1971; - Ilovica, novele - Ljubljana, 1987 - Stopa in reka, roman - Ljubljana 1993 - Kanje, roman - Ljubljana 1995; - Raztrgana gnezda, roman - Ljubljana 1995. Stopa in reka, Kanje in Raztrgana gnezda, 1993 - 1995, so trilogija romanov. Pripovedovalec nobeni osebi ne odvzema zasebnosti, ne moti njenih nagibov in ciljev, ni ne moralist in ne pedagog. Osebo naj kar upogiba ljubezen ali pa ljubosumje, drugo dobičkarstvo in izdajalstvo ali pa mistika, tretja naj prosto razmahne svobodoljubno voljo in se spopada s sovražnikom, čuvar oblasti naj bo le obseden z oblastjo, in če kdo verjame, da je kriv, četudi ni kriv, naj pač živi svojo tragikomično držo, skratka, pripovedovalec se ravna po estetskem načelu, da naj se svobodno izživi, kdor v narodni drami išče dobiček, kakor naj se izživi tisti, ki noče biti suženj. Tako je zapisal o trilogiji romanov Franc Zadravec. Naj omenimo še nekatera njegova dela zadnjih let: - Literarni paberki, - slovensko - zgodovinske skice - Ljubljana 1996; - Življenje publicista - Ljubljana 1998; - Odločitve, Ljubezenske novele - Ljubljana 2000; - Portret Ivana Potrča, literarnozgodovin-ski oris - Ljubljana 2002; - Odsvitanje, literarnozgodovinski liki -Ljubljana 2002. Frančka Bohanca torej lahko predstavimo kot enega izmed spremljevalcev literarnega delovanja pri Slovencih, ki je nedvomno spodbudno vplival na smeri literarne tvornosti. Njegova literarna dela so izredno zanimiva še zato, ker je v njih prikazano tudi življenje v zamejstvu. Velik del svojega časa je posvetil pedagoškemu delu na gimnaziji, ko je bil vrsto let njen ravnatelj, ki je delal in živel samo zanjo. Daleč od doma, od svojega rojstnega kraja Miklavža, je gospod Bohanec živel in ustvarjal, vendar v vseh svojih 87. letih ni nikoli pozabil svoje Prlekije, na katero je bil vedno tako ponosen. Njegov življenjski opus je zelo bogat. Gospodu Bohancu je Krajevna skupnost Miklavž ob 39. krajevnem prazniku, ob visokem življenjskem jubileju 80-letnici, podelila naziv častnega krajana za leto 2003. Franček Bohanec se je za vedno poslovil 3. septembra 2010. Žalna seja v njegov spomin je potekala 8. septembra 2010 v prostorih ormoškega gradu. V spomin Ljubu Lukiču Veronika Vrbnjak_ Med vsemi mejami, ki so postavljene človeku, tako v mladih letih kot v starosti, je smrt najbolj dokončna in nepremagljiva meja. Poslovili smo se od Ljuba Lukiča, ki je bil vsestransko družbenopolitično aktivna osebnost. Dolga leta je bil predan stranki DeSuS, deloval je kot predsednik Občinskega odbora DeSuS in v UO Pokrajinskega odbora DeSuS. V DU Ivanjkovci je bil zadolžen za šport, kakor tudi v Medobčinskem društvu invalidov. Bil je predan prostovoljec OZRK Ormož in predsednik krajevne organizacije RK in predsednik krajevnega odbora Zveze borcev Ivanjkovci. Vsi, ki smo ga poznali in bili z njim povezani, ga bomo pogrešali. Ormoške novice, Leto III, številka 10, oktober 2010 ZGODILO SE JE •J JiiMHKrliTA'JMt: Dvojni praznik v Ključarovcih Sonja Krabonja, tajnica PGD Ključarovci_ V Ključarovcih pri Ormožu je bilo zelo veselo v soboto, 31. julija, in nedeljo, 1. avgusta, saj se zbrala pisana množica gasilcev in obiskovalcev od blizu in daleč. V soboto je potekal zabavni program, saj so člani PGD Ključarovcev organizirali druge operativne igre Gasilske zveze Ormož in drugo srečanje ljubiteljev starodobnih vozil Tomos Puch. Na operativnih igrah so se med sabo pomerila gasilska društva v zabavnih in sproščenih igrah. PGD Klju- Slovenije, poveljnik Podravske regije g. Janez Liponik, in poveljnik civilne zaščite v Občini Ormož g. Ludvik Hriberšek. Svečanosti so se udeležili tudi podžupan Občine Ormož g. Mirko Šumenjak, župan Občine Sv. Tomaž g. Mirko Cvetko, in predsednik KS Ormož g. Ivan Brumen. Svečanost se je začela s parado gasilcev, gasilk in gasilske mladine; na čelu je bila konjska vprega, na kateri se je peljal povelj -nik GZ Ormož s spremljevalcema. Zaprosil je za dovoljenje za začetek slovesnosti. Na paradi so se zvrstila tudi gasilska vozila. čarovci je ob tej priložnosti podarilo GZ Ormož v trajno last kipec sv. Florjana, kot prehodni pokal za operativne igre. Tokrat je pokal ostal kar v domačem društvu, saj so premagali ostalih 8 nastopajočih gasilskih društev. Sobotni popoldan so popestrili ljubitelji starodobnikov, ki so se zapeljali s svojimi starimi, vendar lepo vzdrževanimi in občudovanja vrednimi jeklenimi konjički na dveh kolesih. Starodobnikom na dveh kolesih so se letos že drugič pridružili tudi člani Štajer kluba iz Lačavesi, ki so s sabo na panoramsko vožnjo vzeli in popeljali tudi male radovedneže. Zabava se je nadaljevala v večer in vse do zgodnjih jutranjih ur. Za veselo vzdušje so poskrbeli člani skupine Modrijani. V nedeljo, 1. avgusta je bil pomemben dan za vse gasilce Gasilske zveze Ormož, še posebej pa za nas ključarovske gasilce, saj smo ob 39. dnevu gasilcev GZ Ormož praznovali tudi prevzem novega gasilskega vozila GV V1. Svečanosti se je udeležilo lepo število gasilcev, gasilk in gasilske mladine iz vseh društev Ormoža in ostalih sosednjih društev in GZ. S svojo prisotnostjo so nas počastili tudi številni gostje iz sosednjih gasilskih zvez in celo predsednik GZ Slovenije gospod Anton Koren. Med pomembnimi gosti so bili tudi g. Janez Merc, podpredsednik GZ Po nagovorih gostov smo začeli s prevzemom novega gasilskega vozila GV V1, katerega ključe je prevzel Anton Raušl. Gasilsko vozilo je blagoslovil domači župnik g. Janko Štampar. Iz kronike PGD Ključarovci je razvidno, da so se gasilska vozila nabavljala vsakih 20 let. Tako je preteklo 20 let od zadnje nabave gasilskega avtomobila. Člani sedanjega upravnega odbora smo se soglasno strinjali, da se začnemo pripravljati na nakup novega gasilskega vozila. Ta želja je v nas tlela že nekaj časa. Tokrat pa je napočil čas, da jo tudi uresničimo. 3. 7. 2009 smo svečano podpisali pogodbo s podjetjem Gasilska oprema Maribor, vozilo nam je izdelovalo podjetje Varkar iz Maribora. Izdelano je bilo do dogovorjenega datuma. Tako smo se 24. 10. 2009 pripeljali pred naš gasilski dom v Ključarovce z novim, že težko pričakovanim gasilskim vozilom. Treba je bilo odpreti veliko vrat in napisati kar nekaj prošenj ter poiskati donatoije, botre in dobre ljudi, ki so nam pomagali s finančnimi sredstvi, da so naše sanje postale resničnost. Nabavna vrednost avtomobila je znašala 91.000 evrov. Polovico stroškov nabave je pokrila Občina Ormož, ostala denarna sredstva pa smo pridobili s pomočjo 24 botrov, ki so darovali nad 300 evrov, in 15 zlatih botrov, ki so darovali nad 600 evrov. Gasilski avtomobil smo že preizkusili in opravili nekaj vaj. Je zelo fleksibilno vozilo in primerno za hitro posredovanje na požarih. Ob tej priložnosti se želimo člani PGD Ključa-rovci še enkrat zahvaliti vsem, ki ste nam kakor koli pomagali pri nakupu gasilskega vozila GV V1. Vaja gasilk GZ Ormož gasilskih vozil, iz katerih so se izvedli napadi na gospodarski objekt. Gasilke pa so naredile verigo dveh motornih brizgaln, saj so morale vodo odvzeti iz bližnjega potoka. Vajo je vodila gasilska častnica Sonja Krabonja, članica PGD Ključarovci. Gasilke GZ Ormož so kasneje izrazile željo, da bi pripravili tudi vajo v sodelovanju z operativnimi gasilci. Tamara Štuhec PGD Ključarov-ci pri Ormožu je 5.9.2010 organiziralo prvo mokro vajo gasilk Gasilske zveze Ormož. Vaja je bila izvedena v Spodnjih Ključa-rovcih na kmetiji Viktorja Štuheca. Sodelovalo je 35 gasilk iz večine gasilskih društev GZ Ormož. Gasilke so se vaje udeležile v polni gasilski opremi za gašenje požarov. Sodelovalo je tudi 8 Druga kogovska vinska kraljica Anica Pevec Dober mesec je za nami, minili s »Dnevi turizma na Kogu«. V štiridnevnem programu prireditev smo letos okronali tudi drugo kogovsko vinsko kraljico. Dosedanji prvi kogovski vinski kraljici-Mateji Prapotnik s Koga je potekel dveletni mandat. Svojo nalogo, predstavljati vinogradnike in vino s Koga, je Mateja odlično opravila. Navezala je številne stike z drugimi vinskimi kraljicami, kar tudi pričajo vse tiste kraljice in vinski princi, ki so že drugič prišli na Kog. Vinski festival z vinsko degustacijo, domača kulinarična ponudba »babičine kuhinje« - vse to je pripravila gospa Marta Hlebec s Koga. Ponudila je preko deset vrst domače hrane v domači lončeni posodi, kar je bila prava paša za oči, ki je zadovoljila še tako izbirčne poznavalce domače kulinarike. Mnogi posamezne hrane sploh več ne poznajo in so jo prav na Kogu na novo odkrili. Festival so spremljali tudi vitezi vina s področja Ptuja in Ormoža. Vodil jih je vinski konzul dr. Vladimir Korošec, posebej pa smo bili ponosni tudi na svojega kogovskega viteza vina, gospoda Slavka Prapotnika. Vse to dogajanje je bilo le uvod v kronanje vinske kraljice, ki se je odvijalo na prostoru pred KS Kog, ob potomki najstarejsše trte z mariborskega Lenta in ob prisotnosti številnih obiskovalcev. Druga kogovska vinska kraljica je postala Aleksandra Kelemina iz Vodrancev. Oblečena v obleko prelepih jesenskih barv, okrašena z grozdki, simbolom naših goric, je vse navzoče osvojila s svojo prisrčnostjo in prijaznim nasmehom. Aleksandra Kele-mina prihaja iz kmečke družine, ukvarjajo se tudi z vinogradništvom. Obiskovalcem je ponudila kraljičino vino in sladico. Na njeni prvi predstavitveni poti pa so jo spremljali člani folklorne skupine iz Miklavža. Aleksandra je članica v ševilnih društvih in je absolventka glasbene pedagogike. Svojo nalogo je prevzela nadvse odgovorno. Imela je tudi že nekaj predstavitev po Sloveniji. Obljubila je, da se bo odzvala na vsa povabila in dostojno predstavljala Kog, Občino Ormož in Slovenijo. Srečno - druga kogovska vinska kraljica! Ormoške novice, Leto III, številka 10, oktober 2010 Î_Ormoške novice REPORTAŽA Vse fotografije arhiv RK Jeruzalem Ormož Ormoška rokometna sola -vzgoja uspešnih mladih rokometašev Minirokometaši OŠ Ormož Nevenka KORPIC, Uroš KRSTIC_ Rokomet je dinamična in atraktivna igra, ki je Slovencem pisana na kožo. Ne manjka lepih potez, strelov, obramb in blokad. Tako tudi v Ormožu že vrsto desetletij uspešno deluje RK Jeruzalem Ormož. Ogledalo kluba je gotovo članska ekipa, pa vendar se v zadnjih letih zelo radi pohvalimo »Jeruzalemčke« je za njihove uspehe sprejel v ormoškem gradu ormoški župan. z dosežki mlajših selekcij. Posebej v zadnjih treh sezonah Jeruzalemčki dosegajo izredne uspehe, za kar gre zahvala vodstvu kluba in posebej trenerjema Urošu Krstiču in Mladenu Grabovcu s sodelavci. V mlajših selekcijah imajo nekaj izvrstnih posameznikov, ki se bodo v prihodnosti zagotovo uvrstili na širše sezname reprezentančnih trenerjev. Trenutni dosežki in uspehi Jeruzalemčkov so plod dolgoletnega načrtnega dela. V klubu trenira v različnih selekcijah več kot 100 rokometašev. Dosežki ormoških mladih rokometašev so dovolj zgovorni, pri vsem tem pa je pomembno, da ne ostane na trenutnih dosežkih. Pa čeprav vsako leto zagotovo ne bo tako uspešno kot nekaj zadnjih let. Prav gotovo ne smemo pozabiti, da ob rezultatih vsekakor igra pomembnejšo vlogo druženje, prijateljstvo in vzgoja mladih v pozitivne osebnosti. Uspešen konec sezone 2009/2010 za mlade ormoške rokometaše Mlajši dečki B državni prvaki Rokometaši Jeruzalema, mlajši dečki B (letniki 1998 in mlajši) so v nedeljo, 16. maja 2010, sodelovali na sklepnem turnirju v Škofji Loki. Na finalnem turnirju, na katerega so se uvrstile ekipe RK Merkur Škofja Loka, RK Mokerc Ig, RK Gorenje Velenje in RK Jeruzalem Ormož, je bilo odigranih šest tekem po sistemu vsak z vsakim. Največ rokometnega znanja je pokazala mlada ormoška rokometna ekipa Jeruzalemčki, ki so opravičili vlogo favorita in premagali vse svoje nasprotnike. Naslov državnih prvakov so osvojili: Jurček Korpič Lesjak, Kevin Caf, Rene Rizman, Nino Ulaga, Renato Kozel, Martin Hebar, Filip Luci, Timon Grabovac, Matej Nie-dorfer, Tilen Kosi, Miha Kavčič, Gašper Horvat, Dominik Ozmec, Rene Plavec, Nino Ulaga, Nejc Zidarič, David Lukner, Lan Voršič, Luka Voljč, trenerja Uroš Krstič in Mla-den Grabovac. Ormoški rokometaš Tilen Kosi je bil proglašen za najboljšega igralca turnirja, Gašper Horvat in Nejc Zidarič sta bila izbrana v najsedmerko turnirja. Končni vrstni red: 1. Jeruzalem Ormož, 2. Merkur Škofja Loka, 3. Mokerc Ig, 4. Gorenje Velenje. Državni prvaki v šolskem letu 2009/2010 Osnovna šola Ormož je v nedeljo, 23. maja, v športni dvorani na Hardeku gostila in zelo dobro organizirala sklepni turnir državnega prvenstva v minirokometu za dečke. Udeležilo se ga je 16 ekip iz vse Slovenije. Pravico nastopa so imeli osnovnošolci, rojeni leta 1999. Mladi rokometaši Osnovne šole Ormož so ponovno slavili, za piko na i pa so na koncu v finalu premagali miniroko-metaše iz OŠ Trebnje. Veliki finale je postregel z odlično tekmo, kjer so več sreče in zbranosti na koncu imeli domači osnovnošolci. Ormožani so že v predtekmovanju ugnali OŠ Trebnje s 13 : 9 in so si tudi tako bolj zaslužili naslov državnih prvakov. Tako so ormoški minirokometaši s 7 zmagami ubranili osvojeno lovoriko iz leta 2009, ko so v Kopru slavili z letniki 1998. Tretje mesto so zasedli učenci OŠ Ig, ki so bili v malem finalu boljši od rokometašev OŠ Antona Aškerca iz Velenja. Tekmovanje je budno spremljal tudi direktor zavoda za Fair play republike Slovenije Bojan Jurovič, ki je na koncu pohvalil prav vse igralce, njihove trenerje, navijače ter sodnike. Fair play vodi naprej - je bil moto letošnje prireditve, ki so se ga udeleženci skrbno držali. Za OŠ Ormož so naslov državnih prvakov osvojili: Jurček Korpič Lesjak, Rene Rizman, Matej Niedorfer, Martin Hebar, Nejc Zidarič, Lan Voršič, Luka Voljč, Renato Kozel, Kristjan Petek, Luka Komloš, Anže Notersberg, Aljoša Munda, Gašper Hebar, Teo Šulek, Matej Vrankovečki in trenerja Uroš Krstič ter Mladen Grabovac. Ormoška rokometna šola je tako rokometno sezono 2009/2010 sezono sklenila z dvema naslovoma državnih prvakov in ponovila uspeh iz minule sezone, kar je dokaz, da se v Ormožu odlično dela z mladimi rokometaši. Teh je vedno več tudi zunaj meja Občine Ormož. Hkrati so se v iztekajoči se sezoni uspešno udeleževali številnih turnirjev in se uvrščali na zmagovalne odre. Za njihove uspehe je ormoške Jeruzalemčke v ormoškem gradu sprejel ormoški župan in jih tudi nagradil z vstopnicami za letni bazen. Minirokomet, 11. Zasavje Cup 2010 Fantastični Jeruzalemčki "V' ... Mini rokomet - Jeruzalem Ormož deklice 2000 zmagovalke Zasavje cup 2010. V Dolu pri Hrastniku in v Radečah je v mesecu juniju potekal tradicinalni mednarodni turnir Zasavje, cup 2010. To je bil že 11. turnir, ki ga organizira RK Dol pri Hrastniku. Turnir velja za najmočnejšega v Sloveniji. Letos je na turnirju nastopilo 60 ekip iz 26 klubov iz Slovenije ter s Hrvaške. Ormoške novice, Leto m številka 10, oktober 2010 REPORTAŽA 9 Mini rokomet: dečki letnik 1999 zmagovalci Zasavje cup 2010._ Jeruzalemčki, ki so nastopili s tremi ekipami (deklice 2000, dečki 1999, dečki 2000), so blesteli na turnirju in osvojili dve 1. mesti (deklice letnik 2000, dečki letnik 1999) in 2. mesto (dečki 2000). Uspeh, ki v zgodovini Zasavja cupa še ni uspel nobeni ekipi. Mlade Ormožanke in Ormožani so na turnirju poželi številne čestitke trenerjev ostalih ekip. Jeruzalemčki na mednarodnem rokometnem kampu v v Sibeniku V turističnem naselju Solaris v Šibeniku je od 27. junija do 3. julija v organizaciji RK Zagreb in RK Maksimir Pastela potekal mednarodni rokometni kamp. Udeležili so se ga otroci iz Slovenije (14 otrok) in s Hrvaške, stari od 9 do 16 let. Iz vrst RK Jeruzalem Ormož se je kampa udeležilo 6 otrok: Miha Kolmančič, Matic Štumberger, Matic Topolo-vec, Dejan Kociper, Dominik Ozmec, Jurček Korpič Lesjak in in trener Uroš Krstič. Na kampu sta dnevno potekala dva treninga, s poudarkom na individualnem delu po pozicijah. Veliko pozornosti so trenerji posvetili tudi tehniki mladih rokometašev. Zadane vaje sta demonstrirala hrvaška reprezentanta Manuel Štrlek in Zlatko Horvat. Poleg treningov so se mladi poveselili na bazenih Solarisa in v bližnjem morju, ob vsem tem pa so obiskali tudi prelepe slapove Krke v hrvaškem narodnem parku. Zgodovinski uspeh Jeruzalemčkov na 18. Eurofestu v Izoli in Kopru Največji slovenski športni rokometni festival Eurofest se je odvijal v Izoli in Kopru od 3. do 8. julija. Na njem je sodelovalo 175 ekip, ki jih je sestavljalo okoli 3000 roko-metašev in rokometašic iz 21 držav. Tudi rokometaši z našega območja so pustili svoj pečat, saj so se vse ekipe uvrstile na zmagovalni oder. Z 52 mladimi rokometaši v 4 kategorijah sta na turnirju nastopili združeni ekipi Jeruzalema in Gorišnice ter poželi izjemne rezultate. Vse ekipe so skupaj na 29 odigranih tekmah dosegle 26 zmag in le tri poraze skupni razliki v golih 574 : 315. Kadeti so tekmovanje končali na 5. mestu, starejši dečki na 2. mestu, mlajši dečki in minirokometaši pa so ponovili uspeh iz pretekle sezone ter drugič zapored osvojili turnir Eurofest. Vse tri ekipe so pokazale velik potencial in upravičile svojo udeležbo na Eurofestu z dobrimi predstavami, odličnim vzdušjem ter vzornim vedenjem. 15. poletni rokometni tabor Kog 2010 Rokometna šola Ormož je s v sodelovanju z Osnovno šolo Miklavž, podružnico Kog, uspešno izpeljala že 15. poletni rokometni tabor Kog 2010. Od ponedeljka, 23. avgusta, do petka, 27. avgusta, se je na Kogu mudilo 68 udeleženk in udeležencev tabora. To je bil v zgodovini prvi rokometni tabor na Kogu. Sodelujoči so prihajali iz Novega mesta, s Ptuja, iz Gorišnice, Velike Nedelje, Ormoža, Središča ob Dravi, Miklavža, s Koga in iz Ljutomera. Najstarejši so prebivali v malem občinskem šotoru pri OŠ Kog, najmlajši v prostorih bivše šolske telovadnice in dekleta v šolskih razredih. Udeleženci rokometnega tabora na Kogu, avgust 2010. Za mlade nadebudneže so skrbeli trenerji Tjaša Brumen, Iztok Luskovič, Niko Klemenčič, Nikola Bistrovič, Mla-den Grabovac, Uroš Krstič in spremljevalna ekipa z Nejcem Havlasom na čelu, s kuharjem Danijem Prosni-kom ter hišnikom Dušanom Prapotnikom. Otroci od 8. do 14. leta starosti so bili razdeljeni v štiri različne starostne kategorije. Vsaka skupina je dnevno opravila po dva treninga. Poleg treningov so organizatorji pripravili spremljajoči animacijski program: orientacijski tek ob preverjanju znanja, zabavni program, otroci so se seznanili z lokostrelstvom, z zeliščarstvom, organizirali so kviz ipd. Vsi sodelujoči so prejeli tudi spominske majice. Tabor se je končal s tekmami staršev proti svojim otrokom in z družabnim srečanjem. Sklepne prireditve se je udeležilo več kot 200 ljudi, kar je zgovoren podatek, da tudi okolica s starši živi z ormoškim rokometom. Vpis otrok v mlajše rokometne selekcije Jeruzalemčkov Se želite pridružiti Rokometnemu klubu Ormož? Vpis za otroke (deklice in fante), rojene leta 1998 do 2003 poteka v mesecu septembru 2010. Otroka lahko vpišete ob sredah od 14.30 do 16.00 ure in petkih od 12.30 do 14.15 ure, ko je v športni dvorani na Hardeku organizirana vadba za najmlajše rokometne nadebudneže. Informacije: rkormoz@gmail.com, 031 510 892 (Uroš K.) Pripeljite otroke, povabite prijatelje! t. .-"T- * \ Trenerja dajeta navodila igralcem, Škofja Loka 2010. Ormoške novice, Leto III, številka 10, oktober 2010 ZGODILO SE JE 9 Izlet v Logarsko dolino Maja Botolin Vaupotič, RKS OZ Ormož_ V času poletnih počitnic sta, tako kot prejšnja leta, potekala dva tabora, ki sta jih organizirala Rdeči križ Slovenije, Območno združenje Ormož (RKS OZ Ormož), in Medobčinska lokalna akcijska skupina Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž (LAS). Med 28.6. in 2.7. 2010 je potekal 8. raziskovalni tabor, v katerem sta tradicionalno sodelovala tudi Pokrajinski muzej Ptuj -Ormož, OE Ormož in Mladinski center Ormož. Tabora se je udeležilo 32 otrok, starih od 6 do 12 let, in 5 mentorjev. Udeleženci skupine, ki sta jo vodila kustus arheolog Brane Lamut in konservatorka -restavratorka Nina Mertik iz Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož, OE Ormož, so risali mumijo živali, izdelovali kopije drobnih egipčanskih predmetov in veliko izvedeli iz zgodovine te starodavne dežele. Svoje izdelke bodo predstavili na priložnostni razstavi. Skupina, ki jo je vodila Maja Botolin Vaupotič, prof. biologije, se je seznanila z rastlino leta 2010-trpotcem in drugimi zdravilnimi zelišči. V ta namen so obiskali Knjižnico Frana Ksavra Meška v Ormožu, kjer jih je sprejela knjižničarka Leonida Šumenjak, Zeliščar-stvo Prapotnik v Jastrebcih, s pomočjo Ane Ratek in Anice Jaušovec so izdelovali trpotce iz kreppapirja, anketirali stanovalce Centra starejših občanov v Ormožu, obiskali lekarno v Ormožu, kjer je delo predstavila Monika Meško, mag. farmacije, zadnji dan pa izdelali predstavitveni plakat, s katerim bodo sodelovali na natečaju Prirodoslovnega društva Slovenije, Rastlina, žival in kamnina leta 2010, ter se udeležili novinarske konference. Mlade radovedneže, ki radi budno in kritično spremljajo dogajanje okrog sebe, sta vodili koordinatorica mladinskih programov Tamara Jurkovič in Nataša Zorec iz Mladinskega centra Ormož. S strokovno pomočjo Bojana Žalarja so spoznali digitalno fotografijo. Na terenu so slikali in slike uredili z računalniškimi programi za slike, nato pa spoznali še stroj in postopek za izdelavo fotografij. Srečanja z ormoškimi rokodelci je vodila kustosinja etnologinja Nevenka Korpič. V okviru tabora so se udeleženci ves teden srečevali s posameznimi rokodelci, se seznanjali z njihovim delom in v obliki muzejske delavnice skupaj z rokodelci izdelovali najrazličnejše izdelke: lončarske, cvečarske, glasbene. Raziskovalni tabor je finančno podprlo podjetje Carrera Optyl Ormož, toplo malico za vse udeležence pa je prispevalo podjetje Ortrade, d.o.o. Otroški počitniški tabor na Pohorju je letos potekal že dvanajstič, od tega enajstič na Treh kraljih. Letos smo ga izpeljali med 26. in 31.7., udeležilo se ga je 44 otrok in 5 spremljevalcev. Okvirni plan dela ostaja vsa leta enak, prilagajamo ga vremenskih razmeram in skupini. Prvo popoldne v taboru smo preživeli v duhu Malih sivih celic. Kviz je za naše udeležence vodil Marjan Škvorc. Zvečer smo zakurili taborni ogenj, v žerjavici spekli krompir, otroci pa so zaplesali ob petju in zvokih kitare, ki jih je iz priljubljenega inštrumenta izvabljal spremljevalec Andrej. Drugi dan smo se podali do Črnega jezera in Osankarice, popoldanske ure pa nam je, zraven ustvarjalnih delavnic, krajšala Saška Dobaj, ki je izvajala jogo za otroke, zvečer pa smo se z baklami podali do vzletišča zmajarjev. V sredo dopoldan sta nas obiskali Nataša Zorec in Anja Kelemina iz Mladinskega centra Ormož ter z otroki izdelali igro spomin, z njuno pomočjo so otroci izdelovali tudi različen nakit. Popoldan smo se podali na Veliki vrh ter se po poti nazaj sladkali z borovnicami, ki jih ni bilo malo. Sredin večerje bil namenjen predavanju Spoznajmo naše Pohorje, ki ga je ob bogatih diapozitivih izvedel Franc Hribernik. V četrtek smo si v Vzhodnem Kotu ogledali lipe, stare okrog 400 let, etnološko zbirko starega orodja, popoldan nas je obiskala Monika Štrman, ki je bila spremljevalka v taboru 5 let, zvečer pa smo se predstavili v kulturnem programu. Razkrili smo »skritega prijatelja«, podelili priznanja sodelujočim na taboru (letos jih je oblikovala in izdelala Ana Vaupotič) ter izvedli srečelov. Petkove vremenske razmere niso dopuščale pohoda, zato smo se kratkočasili ob različnih aktivnostih, ki so jih vodili spremljevalci. Najpogumnejši (tisti, ki jihje zeblo najmanj) so streljali z lokom, skupina fantov iz Ivanjkovcev pa je v popoldanskem času začela pripravljati večerjo - tradicionalno je naša jed zadnjega večera pohorski lonec, ki se skuha v kotlu. Večer je bil namenjen plesu, na katerega so se nekateri temeljito pripravili. V soboto dopoldan smo se, nekoliko utrujeni, vendar polni lepih vtisov vrnili v Ormož. Verjamem, da se bo večina še dolgo spominjala tedna prijetnega bivanja na Treh kraljih, ki je, kakor vsa prejšnja leta, spet prehitro minil. K prijetnemu vzdušju smo prispevali vsi: 44 otrok iz osnovnih šol Ivanjkovci, Velika Nedelja, Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž, spremljevalci Cilka Špindler, Ana Antolič, Jasmina Dovnik, Andrej Munda in Maja Botolin Vaupotič ter osebje penziona Jakec na Treh kraljih. Tabor so, zraven organizatorjev in v prispevku omenjenih, podprli in v njem sodelovali še Sonja in Ciril Meško iz Velike Nedelje, ki sta za udeležence prispevala »dodatne vitamine« (jabolka), Alenka Plohl, ki je za udeležence tabora sešila osnove za izdelavo lutk iz cunj, Jožica Jurkovič in Milena Zorčič, ki sta prispevali material za izdelavo slik iz blaga, Andrej Vaupotič z logistično podporo, Tovarna volnenih izdelkov Majšperk, ki je prispevala blago in volno za delavnice, Lekarna Ormož z darovanimi pripomočki za nego in Zdravstveni dom Ormož s pripomočki za nudenje prve pomoči. Prav tako pa smo imeli tudi letos omogočeno vsakodnevno javljanje za Radio Prlek in sodelovanje v oddaji Iz ormoškega konca na Radiu Ptuj. Silva Horvat, za prostovoljke_ Dobro jutro, dobro jutro, so bili pozdravi pred Centrom starejših občanov Ormož. Obloženi s sendviči, steklenicami vode ter z dobro domačo kapljico smo se odpravili z avtobusom iz Ormoža. Še malo zaspani smo se peljali skozi Ptuj in Celje proti lede-niški Logarski dolini. Prvi postanek na jutranji kavici je povzročil val smeha. Povzročili so ga tisti, ki so se posedli na zelo udobne in lepe naslonjače zaprtega bifeja. Končno smo prispeli na konec Logarske doline. Spet smeh - tokrat zaradi dveh, ki sta ostala pri avtobusu. Priprava na vzpenjanje na Okrešelj. Najprej ob bistri vodi, ki je br-zela preko lepo opranih kamnov. Mikalo me je, da bi si sezula čevlje in zabredla v vodo, saj me je to spominjalo na potoček pred rojstno hišo. Voda je bila tako mrzla, da te v noge ni samo zeblo, ampak so te bolele. Smo že pod »Orlovim gnezdom«. Malo me je stisnilo pri srcu ob misli na šolske ekskurzije z vsemi mažami namazanimi osmošolci. Korak za korakom, najprej po brvi čez potok, s pogledom na čudoviti slap Rinke. Ta pada 90 m globoko in je drugi najvišji slovenski slap. Je pa najvišji med tistimi, ki padajo prosto, ne da bi se spotoma dotaknili skale. Kakšno moč ima voda! Že opazim posebno lepo oblikovano skalo, poraslo z mahom in drobno zvončico. Sklenem, da jo ob povratku z Okrešlja odnesem domov na svoj vrt. Pa sem si premislila, naj jo občuduje še kdo drug. Mogoče pa kdaj drugič. Previdno se vzpenjamo po vhojeni poti, tudi ob žici. Prehiti nas skupinica s psičkom, ki veselo skaklja okoli. Mi pa trepetamo, da ne bi ob pitju vode zgrmel v dolino. Počasi napredujemo, saj se nam nikamor ne mudi. Vreme je lepo, gore čudovite. Zdi se nam, da vidimo zaplate snega, pa je verjetno samo kup grušča. Sprašujem se, zakaj nas vleče v tuje dežele, če pa so naše gore tako lepe. Vesela sem, da je z nami tudi Vera, ki zaradi bolečega kolena hodi počasneje. Tako niso opazili mojega sopihanja, mojim letom in kondiciji primerno. Končno smo pri koči, pod vrhom Okrešlja. Ugotovimo, da sploh nismo utrujeni. Čudovito. Pišemo razglednice, se podpisujemo na vse, naj vsi vedo, da smo bili v planinah. Povratek. Pri spuščanju v dolino srečamo družino iz Ormoža. Kako je svet majhen! Pred avtobusom spet smeh. Preobujemo in preoblečemo se. Obiščemo samostan sester Klaris. Lepo so nas sprejele in tudi pogostile. Smeli smo se pogovarjati s sestro, doma od Sv. Tomaža. Nekaj dni popolnega miru bi mi prišlo kar prav, da pa ne bi smela objeti svoje mame, sester in bratov - to pa ne. Potrebujem družbo, tolažbo, kadar mi je hudo. Spet v avtobus, v Šempeter k Štormanu, saj prazen žakelj ne stoji pokonci. Pika na i pa je bilo povabilo glavne domske sestre Marije v njeno stanovanje. Bi kar ostali, tako nam je bilo všeč. Hvala vam, uslužbenke, sedaj že kar prijateljice, za še en čudovito preživet dan, saj sem si v vaši družbi med temi hribi napolnila dušo in srce. Hvala tebi, Rajko, za varno pot v gore, pa tudi tebi, šofer Gregor, za umirjeno, varno potovanje in tudi Duški za skrb zame. Hvala, da smo smeli z vami. Srečanje društva Transplant Karolina Putarek Foto KTV Ormož Nekaj članov Slovenskega društva Transplant se je v organizaciji domačina Branka Vogrinca iz Vuzmetincev v začetku septembra srečalo na našem koncu Slovenije. 35 ljudi, od tega 20 s transplantacijami, se je najprej podalo na Jeruzalem, kjer so si ogledali cerkev Žalostne Matere božje, Dvorec Jeruzalem in park ob njem. Sledila je pot po ormoški vinski cesti do domačije Branka Vogrinca, kjer jih je čakala obilna malica izpod rok Brankove žene Majde in njenih dveh sestričen. Ob obloženih mizah pa so si udeleženci privoščili tudi uradni del srečanja: pozdrav predsednice Anastazije Bizjak, dr.dent.med, in gostitelja Branka Vogrinca, sledila pa je še predstavitev udeležencev. Kar 15 jih je bilo s presajenim srcem; od teh je bil zraven gospod, ki so mu srce presadili pred petnajstimi leti, in „najmlajši", ki so mu srce presadili pred šestimi meseci. Predsednici so leta 2001 presadili ledvico, s presajeno ledvico pa sta bila zraven še dva udeleženca; ter še dva - petinpetdesetletnik in šestnajstletnica s presajenimi jetri. Pa so bile tegobe, takšne in drugačne, ki jih pač prinese s seboj bolezen, čakanje na nadomestni organ, operacija in rehabilitacija, vrnitev v normalno življenje in drugo, hitro pozabljene, ko je harmonikar Uroš Hlebec raztegnil svoj meh, ko si je bilo treba povedati še in še doživljajev od minulega srečanja, pa seveda načrtovati že novo, ki bo prav kmalu v Rogaški Slatini. Vesela družba se je po uri in pol prijetnega druženja pri Branku Vogrincu v Vuzmetin-cih odpravila še na Kog, kjer je obiskala Čurinovo klet, si ogledala Kog in se potem odpravila še na kosilo k Balažičevim na Bajzek, kjer pa se je zbranim pridružil še eden izmed znanih slovenskih kardiologov prof. dr. Gregor Poglajen. Slovensko društvo Transplant je sodobno društvo, ki združuje bolnike s presajenimi organi in tkivi, njihove svojce in medicinsko osebje. Ustanovljeno je bilo leta 2000, danes ima okoli 450 članov. Prenovili in posodobili so ga v letu 2009. Materialna podlaga za izvajanje društvenih programov so pridobljena javna in zasebna sredstva. Aktivni člani delajo za društvo prostovoljno, je povedala predsednica Anastazija Bizjak in dodala, da pa ima razen družabnih, rekreativnih in informativnih nalog društvo tudi višje poslanstvo, kot je sodelovanje pri oblikovanju zakonodaje za primer priznanja telesne okvare in nove zakonodaje v zvezi z darovanjem in s presajenjem organov. Društvo namreč v širši javnosti uveljavlja nov pristop k promociji darovanja organov kot moderni obliki solidarnosti in življenja. "V Sloveniji je bilo do sedaj bilo uspešno opravljenih čez 1000 presaditev organov", je še povedala predsednica Slovenskega društva Transplant Anastazija Bizjak. "Od leta 2000, kar je tudi Slovenija članica Evrotransplanta, so transplantacije zelo pogoste in tudi uspešno opravljene." V društvu imajo trenutno čez 200 članov s presajenimi ledvicami, čez 200 članov s presajenimi jetri ( od tega je 32 otrok), 14 jih je s presajenimi pljuči, ter 15 članov, ki živijo s presajenim srcem. Ormoške novice, Leto III, številka 10, oktober 2010 ZGODILO SE JE ■Jan L«K1 A- O. F. A. K. festival Tamara Jurkovič, Nataša Zorec Ormoški Festival aktivnih klubov je festival v organizaciji Kluba ormoških študentov in Mladinskega centra Ormož. Letos se je odvil drugič, na koncu poletnih počitnic, od 14. do 21. avgusta 2010. Namen festivala OFAK je vsaj za en teden zbuditi Ormož in omogočiti vsem preživeti prosti čas nekoliko drugače. Ker nam 14.8., ko smo načrtovali velik otvoritveni koncert skupine Zmelkoow, Tadej and the playfulness in Abbey's road, vreme ni bilo naklonjeno, smo si zabavo organizirali v baru Maček. V nedeljo smo na grajskem dvorišču pripravili projekcijo Vinopiri: Ledena trgatev. Po ogledu prleškega celovečerca režiserja Vitomirja Kaučiča, ki je trajal poldrugo uro, je sledil Afterparty. V ponedeljek smo v ormoškem parku organizirali OFAK športe, kopico aktivnosti, v katerih so lahko uživali tudi najmlajši (žon-glersko delavnico, slackline, animacijo za otroke in zorbing). Prav zorbing je bil nekaj posebnega. Gre za veliko, z zrakom napihnjeno kroglo, v katero se »stlačiš« in spustiš po hribu. Uživalo je več kot 40 udeležencev, ki so zbrali pogum in ki jim je vsaj za nekaj trenutkov krvni tlak pošteno narasel. Da pa je tudi večer minil v znamenju smeha in zabave, so poskrbeli stand up komiki. Na odru grajskega dvorišča so nas do solz nasmejali kar štirje: Boštjan Gorenc, znan tudi pod psevdonimom Pižama, Klemen Mau-hler, Perica Jerkovič in Tin Vodopivec. V torek je bil v Mestni grabi turnir v street-ballu, ki ga je spremljala streetart delavnica. Rezultat delavnice si lahko ogledate na hišici v Mestni grabi. Zvečer smo bili v baru Maček priča house party-ju in odličnim koktajlom. V sredo se je dogajanje odvijalo na ormoškem bazenu. Udeleženci so za zabavo imeli več kot dober razlog, saj se je odvijal Ormoški reaggea pool splash. Zvečer pa smo na letni terasi Hotela Ormož pripravili degustacijo, ki jo je vodil Samo Simonič, potekalo pa je tudi potopisno predavanje. V četrtek nam je skoraj do zadnjega kotička uspelo napolniti Mestno grabo. Na sporedu je bil turnir v odbojki na mivki. Prijavljenih je bilo kar 14 ekip, boj za finale pa je bil zelo napet. V njem sta se pomerili ekipi Kislo vrhje in Persen, slednja pa je zmagala za zgolj eno točko. Veliko je bilo tudi navijačev, ki so dogajanje popestrili in dodobra ogreli ozračje. V petek je svojo kolekcijo oblačil v modni reviji predstavila mlada modna oblikovalka Jožica Trstenjak. Svoje kreacije je prikazala v štirih izhodih, poimenovala pa jih je Tj Sommer, Top 10. Med drugim smo lahko videli kolekcijo Casual Sttret, namenjeno prostemu romantičnemu sprehajanju po ulicah, videli smo tudi kolekcijo večernih oblek ter kolekcijo kopalk. Za več kot odličen videz modelov sta poskrbeli Maja Novak in Sandra Smontara, ki sta jih naličili, frizure so jim uredili v frizerskem studiu Frizi, obutev pa so nam posodili v trgovini obutve Žilnik. Za dobro voljo med izhodi je poskrbel kantavtor Jerry iz Maribora, ob koncu pa so se predstavile tudi plesalke, ki so se skozi ves teden pridno učile plesnih veščin na plesni delavnici. Vodila jih je Tadeja Jurinec. Večer pred sklepnim koncertom smo sklenili še z gledališko predstavo Kongres izgubljencev. Konec festivala je bil obarvan glasbeno, saj se je na ormoškem grajskem dvorišču odvil velik punk-rock koncert. Nastopili so Golliwog, Muškat Hamburg, Oružjem protiv otmicara in skupina Zmelkoow. Na zadnji dan festivala se je v popoldanskem času odvilo tudi skate tekmovanje. Skozi ves teden festivala smo organizirali tudi otroške delavnice, ki so bile zelo dobro obiskane. Vsak dan je z nami ustvarjalo več kot 20 otrok. Vodile sva jih Tamara in Nataša ob pomoči naših zelo pridnih prostovoljk -Renate, Mateje, Anje, Urše in še ene Mateje. Upamo, da ste na kateri od prireditev uživali tudi vi. Imamo v Ormožu čuvaja parka? Tamara Jurkovič, Nataša Zorec Za otroke, ki počitnice radi preživijo aktivno, smo v Mladinskem centru Ormož organizirali kar nekaj počitniških delavnic. Prva je bila PRAVLJIČNA URICA IN ISKANJE SKRITEGA ZAKLADA. Najprej smo prisluhnili pravljici, ki je govorila o tem, kako je čuvaj Bine svojim prijateljem skril zaklad. Ta zaklad niso bili čokoladni bonbončki, ampak novi prijatelj. Otroci so se strinjali, da je takšen zaklad veliko vreden. Za tem so se z radovednostjo odpravili na pot iskanja skritega zaklada. Tudi zanje je »Bine - ormoški čuvaj parka«, skril zaklad, do katerega so jih vodili navodila in naloge na različnih skritih kotičkih. Otroci so zelo dobro sledili navodilom in zahtevane naloge uspešno opravili ter tako našli zaklad - polno skrinjo sladoleda, ki je bil v tistem vročem poletnem dnevu več kot dobrodošel. Po osvežitvi s sladolednim zakladom je sledilo ustvarjanje. To je potekalo v hladni senci več kot 100 let starega drevesa. Otroci so izdelovali kazala za knjige, kramljali, se smejali... in si obljubili, da se ob naslednjih četrtkih znova srečajo na ustvarjalnih delavnicah v ormoškem parku. Bi želeli biti prisilno hospitali-zirani, ko bi bili v stiski? Saška Dobaj Študentje socialnega dela iz Ljubljane so pod vodstvom prof. Vita Flakerja prehodili skoraj 600 km dolgo pot po slovenskih institucijah, ki skrbijo za ljudi s težavami v duševnem zdravju. Pohod so poimenovali IZ-HOD in je trajal skoraj dva meseca. Namen pohoda je bil opozoriti ljudi na neučinkovitost in neustreznost omenjenih institucij, kot rezultat pa doseči spremembe zakona o duševnem zdravju. Etapa IZ-HODa se je ustavila tudi v Ormožu, v psihiatrični bolnišnici, kjer smo v Medosebni odnosi in reševanje nasprotij Naravoslovni dan Matejka Majcen in Božena Krivec_ V osnovni šoli Velika Nedelja smo v okviru projekta Zdrava šola izvedli naravoslovni dan. Rdeča nit letošnjega projekta so bili medsebojni odnosi, zato smo se s šestošolci odločili, da raziščemo to temo in ugotovitve predstavimo vsem učencem, staršem in učiteljem naše šole. Naravoslovni dan je potekal pod vodstvom profesorice biologije Matejke Majcen in šolske pedagoginje Božene Krivec. Učenci so si naprej preko projekcije ogledali nekaj primerov sporazumevanja iz vsakdanjega življenja, potem se je razvila živahna razprava. Pogovarjali smo se o komunikaciji, strpnosti med vrstniki, o sposobnostih poslušanja sogovornika in reševanju nesoglasij. Učenci so ugotovili, da se v šolskem okolju velikokrat pojavljajo težave v medsebojni komunika- (j r ciji. V ta namen so izpol-(-4 A anonimno anketo, ki je obsegala 20 vprašanj. Vprašanja so se nanašala na načine komunikacije, kvaliteto medsebojnega pogovora, zmožnosti poslušanja; o uporabi verbalnega in fizičnega nasilja med vrstniki, moralnih in etičnih vrednotah in o komunikacijski toleranci. Delo smo nadaljevali v ustvarjalno-komu-nikacijskih delavnicah, kjer smo predstavili nekaj načinov reševanja konfliktnih situacij (Tehnika TESC- Sharon, Gordon; Bluestein; Chalvin; Musek). Ob tem so na to temo nastajali plakati. Uporabili smo naslednje korake: 1. Pozorno prisluhni sogovorniku. 2. Pojasni svoj položaj, ne da bi koga obtoževal/a. 3. Vzemi si čas za hlajenje strasti. 4. Skupaj rešita težavo in ustvarita položaj »zmagaš-zmagam«. 5. Bodi pripravljen skleniti kompromise. 6. Reci, da ti je žal. 7. Uporabi humor, če ti situacija dopušča. 8. Prosi za pomoč, če jo potrebuješ. 9. Če je potrebno, se umakni. Plakate o načinih, kako uspešno rešujemo nesoglasja med ljudmi, smo izobesili na oglasno desko šole z namenom, da si jih ogledajo še drugi učenci, učitelji in starši v času govorilnih ur. Ob koncu naravoslovnega dne smo predstavili analizo ankete. Ugotovitve ankete: - Vsi sodelujoči so se strinjali, da je sporazumevanje v odnosih potrebno in da moramo v tem sodelovati vsi vpleteni, saj ni vseeno, na kakšen način se sporazumevamo. - Zaskrbljeni smo postali, ko je polovica vprašanih izrazila toleranco nad telesnim nasiljem (udarcem, podstavljanje nog, suvanje), prav tako jih je polovica menila, da je takšen način nekaj običajnega in ga jemljejo za sprejemljivega tudi šolskem okolju. - Anketaje pokazala, da polovica učencev sprejema materialna darila in ugodnosti za znak prijateljstva in naklonjenosti. - Laganje so učenci prepoznali za negativno, vendar se k laži pogosto zatekajo. Ob koncu naravoslovnega dneva smo vsi ugotovili, da moramo sporazumevanje in načine reševanja nesoglasij nujno izboljšati, saj se bomo tako vsi bolje počutili. Opazili pa smo tudi, da je vedenje in sporazumevanje odraslih pogosto na zelo nizki ravni. Naš namen je, da temu, vsaj na naši šoli, naredimo konec in tako pokažemo, da še vedno velja stara ljudska modrost, »lepa beseda vedno lepo mesto najde«! sodelovanju z Mladinskim centrom Ormož priredili okroglo mizo o prisilni hospitali-zaciji ter alternativah, ki bi bile ustreznejše za ljudi s težavami v duševnem zdravju. Psihiatrična bolnišnica nas je gostila v svoji sejni sobi, ki je bila ravno dovolj velika za številne udeležence okrogle mize. Gostje okrogle mize so bili Vito Flaker (prof. soc.dela), Edo Belak (zastopnik svojcev, ki imajo družinske člane s težavami v duševnem zdravju), Vesna Švab (psihiatrinja, voditeljica projekta skupnostne obravnave), Danijela Jurgec (strokovna sodelavka) in Maja Krušič (koordinatorica obravnave v skupnosti), Erna Fišinger (koordinato-rica obravnave v skupnosti), Tanja Bene Nadelsberger (direktorica CSD Ormož), Zvonko Medved (pomočnik načelnika PP Ormož) ter Viktor Pilinger (zastopnik pacientovih pravic MB). Govorili smo o različnih možnostih pomoči človeku v stiski, ki bi se morale preizkusiti in uporabiti, preden človeka prisilno hospitali-ziramo. Vito Flaker s sodelavci si prizadeva doseči ničnost prisilne hospitalizacije. Seveda pa je težava alternativnih rešitev v tem, da jih je premalo in so pomanjkljive. Predvsem naš štajerski konec je zelo reven s stanovanjskimi skupinami ali z dnevnimi centri, kjer bi lahko človek premagoval stiske. Mnenja, informacije in stališča naših gostov so spodbudili k razmišljanju in sodelovanju pri pogovoru slušateljev, ki so govorili tudi iz lastnih izkušenj. Na koncu okrogle mize smo podpisali tudi Ormoško deklaracijo, ki so jo pripravili uporabniki storitev v duševnem zdravju skupaj s študenti socialnega dela, ki bo, upam, povečala »moč« ljudi s težavami v duševnem zdravju. Ormoške novice, Leto m številka 10, oktober 2010 Ormoško novice OBVEŠČAMO / PRIPOROČAMO V BRANJE Odprimo srca! Tina Zadravec Dokler bodo ljudje mislili, da živali ne čutijo, bodo živali čutile, da ljudje ne mislijo, se glasi čudovita misel na letaku Društva za zaščito živali Pomurja. Veliko število zavrženih, zanemarjenih in celo mučenih živali Slovenijo še vedno peha prav na dno evropske skupnosti v tem smislu razvitih držav. K sreči pa število društev in posameznikov, ki skušajo popravljati škodo, povzročeno od drugih, vseeno narašča. Njihove kampanje osveščanja javnosti so, glede na to, da delo inšpekcijskih služb ne prinaša rešitev, zaenkrat še edina rešilna bilka, ki s preprečevanjem mučenja in zanemarjanja živali daljnoročno oblikuje okolje, v katerem bi bili vsaj korak bliže k simbiozi med človekom in živaljo. Čeprav imamo Zakon o zaščiti živali, ki mučenje živali jasno opredeljuje kot vsako naklepno ravnanje ali naklepno opustitev ravnanja, ki živali povzroči poškodbo ali dalj časa trajajoče ali ponavljajoče se trpljenje, ali škodi njenemu zdravju, sem pa sodi tudi nepotrebna ali neprimerna usmrtitev živali, in čeprav Kazenski zakonik Slovenije tudi opredeljuje mučenje živali kot kaznivo dejanje in določa, da se, kdor surovo ravna z živaljo ali ji po nepotrebnem povzroča trpljenje, kaznuje z denarno kaznijo ali celo zaporom do šest mesecev, pa papir prenese vse, a le realnost zapisuje zgodbe, ki jih piše življenje s krvavimi rokami. Tako se dogaja, da psi še vedno zanemarjeni trpijo na prekratkih verigah ali pa se nehote znajdejo tavajoč po cestah neznanega kraja, mačke živijo na dvoriščih zgolj kot naravni plenilci nezaželjenih glodalcev in se nekontrolirano množijo v nedogled, njihovi nezaželjeni mladiči so ob rojstvu kruto poklani, morda enostavno v škatli dostavljeni komu pred vrata ali pa zgolj odloženi na najbližjem smetišču. Še vedno so lastniki živali, ki se spretno izognejo vsakoletnemu obveznemu cepljenju psov, ki morajo od leta 2003 biti tudi obvezno označeni s čipom. Še vedno so ljudje, ki ne vedo, da je nekontrolirano parjenje živali ali dopustitev, da se žival nekontrolirano množi, pre-obremenjevanje živali, saj naj bi si mačka ali psica med kotitvijo in ponovno brejostjo odpočila vsaj 290 dni, kot preobremenje-vanje živali pa se šteje tudi parjenje živali, mlajših od 14. meseca starosti. Inšpekcijska služba je prešibak organ, ki s sankcijami preslabo preprečuje malomarnost ljudi, nevednost in mentaliteta ljudi pa največji šibki točki omenjenih težav. Ljudje imajo svojih težav še preveč, finančna kriza ne pozna moralnih vprašanj, vezanih na štirinožna bitja, ki imajo prav tako svoje fiziološke potrebe in bolečinski prag, ki je velikokrat višji kot pri človeku, a toliko bolj zlorabljen. Žival je še vedno tretirana kot človekova lastnina, s katero lahko razpolaga po mili volji in se jezi na vsakogar, ki mu pri tem soli pamet. Alarmne naprave so predrage, pes na verigi pa je poceni delovna sila, ki poskrbi, da na dvorišče ne vstopajo nepridipravi. Male glodalce najenostavneje s posestva poženejo mačke, ki tiho in nezahtevno ždijo v kotičku dvorišča. Pa je to res prav? Vsak je odgovoren za žival, ki si jo nabavi! Kjer pa se konča zakonska odgovornost, pa se začne moralna in to, da so luknje v zakonodajni in sodni veji oblasti, se mi ne zdi tako obsojanja vredno. Iskreno me moti moralna in etična oporečnost današnje družbe, katere uglajena obleka že težko skriva madeže krvi. Kaj bo zraslo iz otroka, ki zadavi mačjega mladiča, ker ga je oplazil s kremplji? Še hujši človek, kot je tisti, ki nastavi škatlo z nekaj dni starimi mladiči na smetišče. Da o tistem, ki mu na dvorišču v neznosnih mukah umira na verigo obešen pes, ki so ga dobesedno požrle bolhe, niti ne izgubljam besed. Sramota za človeštvo. Verjamem Gandhije-vim besedam, da o veličini naroda in njegovi moralni razvitosti lahko sodimo po tem, kakšenje njegov odnos do živali. In zato še vedno imam upanje, čeprav bi ob ducatu mačk in psov, ki sem jih za drugimi pobrala s ceste, lahko že nekaj -krat obupala. Še vedno vztrajam s trkanjem na vest drugih, pridiganjem in z velikokrat zasmehovanim delom, ker verjamem, da je zgled najboljši učitelj. In zato bi rada poudarila nekaj preprostih korakov, ki so majhni za posameznika, a veliki za ponos družbe, v kateri živimo. Sterilizacija in kastracija sta rešitev Začarani krog izgubljenih živali bi sčasoma lahko prekinili, če bi ljudje resnično poskrbeli za svoje živali in zanje odgovorno skrbeli. Tako pa se domače mačke nezaščiteno sprehajajo po dvorišču in se nekontrolirano parijo v nedogled. Popolnoma jasno je, da je parjenja na prostem živečih mačk težko preprečiti, a vsak lastnik bi moral razmisliti vsaj o sterilizaciji svoje mačke, če mu je že kastracija mačjega samca odveč. Srhljiv je podatek, da lahko mačji par v idealnih razmerah skupaj s svojim potomstvom v sedmih letih proizvede 420.000 mačk! In ker zakon prepoveduje uboj živali (tudi komaj rojenih mladičev!), sta sterilizacija in kastracija kot izjemno rutinska operativna posega edina rešitev, da se pri prostoži-večih mačkah izognemo boleznim, katerim so živali med nenehnim parjenjem močno izpostavljene, hkrati pa jih parjenje in koti-tev tudi neizmerno izčrpavata. Zato je neodgovorno zapiranje oči in ignoriranje problemov, ki se s pometanjem pod preprogo le še stopnjujejo in poglabljajo. Vsak od nas lahko prida kamenček v mozaik občutljive in odgovorne skupnosti, katere merilo je tudi odnos do živali. Če bomo ustrezno poskrbeli za svoje živali, smo že na dobri poti. Poskušajmo pa še bolj, kot smo, postati občutljivi do drugih. Preberite si Zakon o zaščiti živali, ki je dostopen tudi v Uradnem listu na spletu, in če opazite mučenje živali, obvestite najbližjo izpostavo VURS-a (Območni urad Ptuj, (02) 798 03 60). Predvsem pa bodimo zgled - sami sebi in drugim. Ne bomo rešili sveta, bomo pa dodali svoj prispevek za lepši jutri, predvsem pa bomo imeli svoj notranji mir in neizmerno hvaležnost štirinožnih bitij, ki nas imajo kljub vsemu nesebično rada. Viri: - O odgovornem lastništvu psa, brošura VURS, Ljubljana, 2010. - Koristni nasveti, Društvo za zaščito živali Pomurja. - Tudi živali so del našega življenja, Društvo za zaščito živali Pomurja. Thomas Glavinic, roman TO SEM VENDAR JAZ Nadica Granduč Pravzaprav ne vem zagotovo, zakaj se mi dozdeva, da beroči pri nas vse premalo posegamo po prevodih sodobnih avstrijskih avtorjev. Morda iz razgovorov z ljubitelji leposlovja razberem, da se nekako hitreje odločajo za branje ameriških uspešnic, tudi za skandinavske in nekatere druge evropske avtorje. Naši sosedje iz Avstrije niso toliko brani in priljubljeni, kot bi si to zaslužili. Seveda je lahko to samo moj občutek. Vsekakor pa se je pri naših severnih sosedih v zadnjih desetletjih pojavilo več zelo kvalitetnih avtorjev (poleg Nobelove nagrajenke Elfriede Jelinek, ki ima navdušene pristaše, pa tudi nasprotnike). Na samem vrhu mlajših avstrijskih pisateljev je gotovo Thomas Glavinic, rojen 1972 v Grazu, čigar priimek bi dal slutiti slovanske korenine. Prav na našem področju je kar nekaj nosilcev priimka Glavinič, ki sicer izhaja s Hrvaške. Roman To sem vendar jaz je izredno iskrena avtobiogra-fija, členjena na poglavja, katerih naslovi so skrajno preprosti - Ena, Dve, Tri. Poglavja so pravzaprav dnevniški zapisi obdobja, v katerem si je želel in pričakoval, da bo njegovo zadnje delo uvrščeno med šest najboljših del v nemškem jeziku. To so zapisi njegovih dnevnih dogajanj, razmišljanj, občutkov z veliko samokritičnostjo. Vse preveva njegova želja po uspeti, uspeti, biti dober, celo boljši od njegovega zaupnega prijatelja in še veliko uspešnejšega avstrijskega pisatelja Daniela Kehlmana. Vse njegovo življenje se tesno povezuje z literarno ustvarjalnostjo. Tako so opisana obiskovanja kulturnih dogodkov, odprtja razstav v različnih galerijah, bližnja in dalj -na potovanja z udeležbo na kulturnih dogodkih. Spoznavamo življenje med kulturniki v Avstriji, kulturniško (ne vedno tudi umsko smetano). Tudi njegovo družinsko življenje z ženo in s sinkom se mora podrejati njegovi osnovni dejavnosti - pisanju. Vse to, opisano realno, a samo tako, bi bilo seveda mnogo premalo, da bi nas kot bralce »zagrabilo«. Prav tukaj pa se izkaže mojstrstvo pisatelja, ki zna vse zelo vsakdanje dogodke povedati nadvse duhovito, nadvse iskreno, nadvse življensko. V neštetih podrobnostih se najdemo kot ljudje tudi sami, tako zelo podvrženi tegobam svojega telesa in mnogim človeškim slabostim, kot so: drobne zavisti, privoščljivosti, maleko-stnosti, ko nas že najmanjše ovire vržejo z utečenega tira., ker smo pač samo ljudje. Zato nas delo, ki sicer niza doživetja tudi naše vsakdanjosti in se v njej ne dogajajo velike stvari, pritegne z navidezno preprostostjo pisanja, stila in odkritim izpovedovanjem pisateljeve pritleh-nosti, priznanjem, da je poleg tistega več, znati pisati, samo človek s stoterimi človeškimi slabostmi. Ob opisovanju prav tega se iz srca nasmejimo, čeprav za pisatelja dogodki nikakor niso najprijetnejši. Ob branju dobivamo vpogled v kulturniške razmere sosednje države, ob čemer se nam ponujajo primerjave z razmerami v kulturi pri nas doma. Roman je bil leta 2008 v Avstriji uvrščen med šest najboljših nemško napisanih romanov. Pri nas je izšel v letu 2010 pri založbi Modrijan. Toplo priporočam v branje. Občina Ormož - sonce Prlekije POZIV KOMERCIALNIM UPORABNIKOM TURISTIČNOOBVESTILNE SIGNALIZACIJE Javna razvojna agencija je po naročilu Občine Ormož prevzela projekt izdelave Elaborata turističnoobvestilne signalizacije v Občini Ormož, ki bo pokrival ureditev signalizacije tako ob državnih kakor tudi ob občinskih cestah. Vzrokov za pripravo elaborata in izvedbo projekta je več, in sicer: • zakonodaja - Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (Url. RS, 46/2000), ki zavezuje vse zainteresirane pravne in fizične osebe kot postavljavce turistične in druge obvestilne signalizacije ob državnih cestah, da le-te uredijo v skladu s pravilnikom, • neenotna in pomanjkljiva turistična in druga obvestilna signalizacija ob lokalnih cestah v občini, • turistična in druga obvestilna signalizacija je zunanja podoba turistične ponudbe občine, ki ima poleg usmerjevalne tudi promocijsko funkcijo. Ker bi želeli s posameznimi ponudniki komercialnih vsebin preučiti lokacijske možnosti postavitve usmerjevalne signalizacije, kakor tudi stroškovno plat projekta, pozivamo vse zainteresirane sedanje in prihodnje komercialne ponudnike, da se do 30.10.2010 oglasijo na agenciji na Kerenčičevem trgu 4 v Ormožu. Kontaktni osebi sta Boris Zadravec ali Zlatko Zadravec, ki sta dosegljiva na tel. št. 741 53 54 in 741 53 52. Ormoške novice, Leto III, številka 10, oktober 2010 KOLEDAR PRIREDITEV KOLEDAR PRIREDITEV - oktober, november in december 2010 Oktober 5. 10. 2010 ob 18.00 uri, Hotel Ormož »PRAVLJIČNO STARŠEVSTVO« Razvijanje pozitivno naravnane komunikacije Predava: Leonida Novak Sočasno s predavanji bodo potekale ustvarjalne urice za otroke. INFO: Mladinski center Ormož, www.mco.si, mcormoz@siol.net, 02 / 719 41 41, 040 345 281 8. 10. 2010 ob 13.00 uri, dvorišče Centra za starejše občane Ormož Pozdrav jeseni INFO: Center za starejše občane Ormož 12. 10. 2010 ob 18.00 uri, Hotel Ormož »PRAVLJIČNO STARŠEVSTVO« Kaj lahko kot starši naredimo danes, da bo naš otrok kot odrasla oseba živel v izobilju? Predava: Zvonko Pukšič Sočasno s predavanji bodo potekale ustvarjalne urice za otroke. INFO: Mladinski center Ormož, www.mco.si, mcormoz@siol.net, 02 / 719 41 41, 040 345 281 14. 10. 2010 ob 18.00 uri, zelena vorana Glasbene šole Ormož Koncert učencev Glasbene šole Ormož INFO: Glasbena šola Ormož, 041 677 440 16. 10. 2010, odhod iz Ormoža Tramuntana - Cres (zahtevnost izleta - lahka) INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741, http://www.pdrustvo-mmormoz.si/ 16. 10. 2010, športna dvorana na Hardeku RK Jeruzalem Ormož : RK Cimos Koper (6. krog) INFO: Rokometni klub Jeruzalem Ormož, 070 826 767 17. 10. 2010 ob 15.00, športni park Mestna graba Ormož NK Carrera Optyl Ormož : NK Šmarje pri Jelšah INFO: NK Carrera Optyl Ormož, 02 741 53 60, http://www.nk-ormoz.net/ 19. 10. 2010 ob 18.00 uri, Hotel Ormož »PRAVLJIČNO STARŠEVSTVO« Čustvena pismenost Predava: Maja Kotnik Sočasno s predavanji bodo potekale ustvarjalne urice za vaše otroke. INFO: Mladinski center Ormož, www.mco.si, mcormoz@siol.net, 02 / 719 41 41, 040 345 281 19. - 24. 10. 2010, Hotel Ormož Dnevi mehiške kuhinje INFO: Hotel Ormož, 02/741 08 30 . 10. 2010 ob 16.00 uri, prostori ice Ormož Pravljična urica INFO: Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož, 02/ 741-55-80, knjiznicaorm@orm.sik.si 21. 10. 2010 ob 18.00 uri, zelena vorana Glasbene šole Ormož Koncert učencev Glasbene šole Ormož INFO: Glasbena šola Ormož, 041 677 440 26. 10. 2010 ob 18.00 uri, Hotel Ormož »PRAVLJIČNO STARŠEVSTVO« Partnerski odnos in vplivi na funkcioniranje otrok Predavata: Leonida in Albert Mrgole Sočasno s predavanji bodo potekale ustvarjalne urice za vaše otroke. INFO: Mladinski center Ormož, www.mco.si, mcormoz@siol.net, 02 / 719 41 41, 040 345 281 27. 10. 2010 ob 10.00 uri, prostori nice Ormož Počitniška ustvarjalna delavnica INFO: Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož, 02/ 741-55-80, knjiznicaorm@orm.sik.si 29. 10. 2010 ob 9. 30 uri v jedilnici Centra za starejše občane Praznovanje rojstnih dni z OŠ Velika nedelja INFO: Center za starejše občane Ormož 30. 10. 2010, odhod iz Ormoža Paklenica 2 (zahtevnost izleta - zelo zahteven) INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741, http://www.pdrustvo-mmormoz.si/ 30. 10. 2010 ob 18.00 uri v športni dvorani OŠ Podgorci »Podgorci pojejo in plešejo 2010«- folklorni večer INFO: Kulturno društvo Podgorci, 031 486 940, marjan.kolaric@amis.net 31. 10. 2010 ob 14.00, športni park Mestna graba Ormož NK Carrera Optyl Ormož : NK Pohorje INFO: NK Carrera Optyl Ormož, 02 741 53 60, http://www.nk-ormoz.net Vsak dan v oktobru od 12.00 -18.00, Zidanica Malek Možnost degustacije in nakupa vin INFO: Jeruzalem Ormož VVS, d. o. o., 02 741 77 76, 051 370 609 Oktober 2010, Hotel Ormož Organizacija enodnevnih izletov INFO: Hotel Ormož, 02/741 08 30 Oktober 2010, Hotel Ormož Nedeljska kosila INFO: Hotel Ormož, 02/741 08 30 Oktober 2010, grad pri Veliki Nedelji Ogled etnološke zbirke in razstav Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož Odpiralni čas: ponedeljek - petek: od 8.00 do 15. ure, sobota: od 9. do 14. ure, nedelja in prazniki zaprto; izven odpiralnega časa ogled možen po dogovoru. INFO: Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, 02/ 741 72 90, 02/ 741 72 80 Oktober 2010, predavalnica Mostovž v podjetju Fiposor, d. o. o. Vsak dan med 7. in 15. uro je odprta javna e-točka Možnost brezplačne uporabe računalnikov in dostopa do interneta INFO: 02/741 61 50 November_ 1. 11. 2010 v kapelici Centra za starejše občane Sveta maša, posvečena spominu na pokojne, žegnanje in prižiganje svečk INFO: Center za starejše občane Ormož 2. 11. 2010 ob 18.00 uri, Hotel Ormož »PRAVLJIČNO STARŠEVSTVO« Otroci so ogledalo družine in družbe Predava: Mihaela Rahne Sočasno s predavanji bodo potekale ustvarjalne urice za vaše otroke. INFO: Mladinski center Ormož, www.mco.si, mcormoz@siol.net, 02 / 719 41 41, 040 345 281 6. 11. 2010, športna dvorana na Hardeku RK Jeruzalem Ormož : RD Šmartno Herz Factor banka (8. krog) INFO: Rokometni klub Jeruzalem Ormož, 070 826 767 9. 11. 2010 ob 18.00 uri, Hotel Ormož »PRAVLJIČNO STARŠEVSTVO« Sočasno s predavanji bodo potekale ustvarjalne urice za vaše otroke. INFO: Mladinski center Ormož, www.mco.si, mcormoz@siol.net, 02 / 719 41 41, 040 345 281 11. - 14.11. 2010 Ormož Martinovanje v Ormožu INFO: TIC Ormož, 02 741 53 56, tic.ormoz. grad@siol.net, www.martinovanje.si 13. 11. 2010 2010, Hotel Ormož Martinovanje za skupine INFO: Hotel Ormož, 02/741 08 30 13. 11. 2010 ob 9.00 uri odhod iz Ormoža Martinov pohod med ormoškimi goricami (zahtevnost izleta - lahek) INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741, http://www.pdrustvo-mmormoz.si/ 14. 11. 2010 ob 9.00 odhod iz Ormoža Jezerska Kočna (zahtevnost izleta - zelo zahteven) INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741, http://www.pdrustvo-mmormoz.si/ 14. 11. 2010 ob 14.00, športni park Mestna graba Ormož NK Carrera Optyl Ormož : NK Podvinci INFO: NK Carrera Optyl Ormož, 02 741 53 60, http://www.nk-ormoz.net 16. 11. 2010 ob 18.00 uri, Hotel Ormož »PRAVLJIČNO STARŠEVSTVO« Sočasno s predavanji bodo potekale ustvarjalne urice za vaše otroke. INFO: Mladinski center Ormož, www.mco.si, mcormoz@siol.net, 02 / 719 41 41, 040 345 281 17. 11. 2010 ob 16.00 uri, prostori knjižnice Ormož Pravljična urica INFO: Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož, 02/ 741-55-80, knjiznicaorm@orm.sik.si 18. 11. 2010 ob 18.00 uri, zelena dvorana Glasbene šole Ormož Koncert učencev Glasbene šole Ormož INFO: Glasbena šola Ormož, 041 677 440 19. - 20. 11. 2010, prostori knjižnice Ormož Dan odprtih vrat ob Dnevu splošnih knjižnic z ugodnostmi za člane knjižnice INFO: Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož, 02/ 741-55-80, knjiznicaorm@orm.sik.si 20. 11. 2010, športna dvorana na Hardeku RK Jeruzalem Ormož : RK Gorenje (10. krog) INFO: Rokometni klub Jeruzalem Ormož, 070 826 767 23. 11. 2010 ob 18.00 uri, Hotel Ormož »PRAVLJIČNO STARŠEVSTVO« Moje telo, najin otrok, naš prehod: fiziološki porod Predava: Irena Šimnovec Sočasno s predavanji bodo potekale ustvarjalne urice za vaše otroke. INFO: Mladinski center Ormož, www.mco.si, mcormoz@siol.net, 02 / 719 41 41, 040 345 281 23. - 28. 11. 2010, Hotel Ormož Dnevi pizz INFO: Hotel Ormož, 02/741 08 30 25. 11. 2010 ob 18.00 uri, prostori knjižnice Ormož Literarni večer z NEŽO MAURER in sklepna prireditev Bralne značke za odrasle INFO: Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož, 02/ 741-55-80, knjiznicaorm@orm.sik.si 25. 11. 2010 ob 18.00 uri, zelena dvorana Glasbene šole Ormož Koncert učencev Glasbene šole Ormož INFO: Glasbena šola Ormož, 041 677 440 26. 11. 2010, Hotel Ormož Slow food »Martin po Martinu« INFO: Hotel Ormož, 02/741 08 30 28. 11. 2010, jedilnica Centra za starejše občane Praznovanje rojstnih dni INFO: Center za starejše občane Ormož November 2010, Hotel Ormož Organizacija enodnevnih izletov - »Martinovi izleti« INFO: Hotel Ormož, 02/741 08 30 Vsak dan v novembru od 12.00-18.00, Zid anica Malek Možnost degustacije in nakupa vin INFO: Jeruzalem Ormož VVS, d. o. o., 02 741 77 76, 051 370 609 November 2010, Hotel Ormož Nedeljska kosila INFO: Hotel Ormož, 02/741 08 30 November 2010, grad pri Veliki Nedelji Ogled etnološke zbirke in razstav Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož Odpiralni čas: ponedeljek - petek: od 8. do 15. ure, sobota: od 9. do 14. ure, nedelja in prazniki zaprto; izven odpiralnega časa ogled možen po dogovoru. INFO: Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, 02/ 741 72 90, 02/ 741 72 80 November 2010, predavalnica Mostovž v podjetju Fiposor, d. o. o. Vsak dan med 7. in 15. uro je odprta javna e-točka Možnost brezplačne uporabe računalnikov in dostopa do interneta INFO: 02/741 61 50 December 2. 12. 2010 ob 18.00 uri, zelena dvorana Glasbene šole Ormož Koncert učencev Glasbene šole Ormož INFO: Glasbena šola Ormož, 041 677 440 4. 12. 2010, Ormož Smučarski sejem INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741, http://www.pdrustvo-mmormoz.si/ 4. 12. 2010, športna dvorana na Hardeku RK Jeruzalem Ormož : RK Slovenj Gradec (12. krog) INFO: Rokometni klub Jeruzalem Ormož, 070 826 767 18. 12. 2010, odhod iz Ormoža Božični pohod na Goričko INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741, http://www.pdrustvo-mmormoz.si/ 15. 12. 2010, športna dvorana na Hardeku RK Jeruzalem Ormož : RD Merkur (14. krog) INFO: Rokometni klub Jeruzalem Ormož, 070 826 767 16. 12. 2010 ob 18.00 uri, zelena dvorana Glasbene šole Ormož Koncert učencev Glasbene šole Ormož INFO: Glasbena šola Ormož, 041 677 440 20. 12. 2010 ob 18.00 uri, Ormož Božični koncert harmonikarskega orkestra INFO: Glasbena šola Ormož, 041 677 440 22. 12. 2010, športna dvorana na Hardeku RK Jeruzalem Ormož : RD Slovan (16. krog) INFO: Rokometni klub Jeruzalem Ormož, 070 826 76 28. 12. 2010 ob 19.00 uri, športna vorana na Hardeku Novoletni koncert pihalnega orkestra INFO: Glasbena šola Ormož, 041 677 440 December 2010, Hotel Ormož Nedeljska kosila INFO: Hotel Ormož, 02/741 08 30 December 2010, grad pri Veliki Nedelji Ogled etnološke zbirke in razstav Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož Odpiralni čas: ponedeljek - petek: od 8.00 do 15.00, sobota: od 9.00 do 14.00 ure, nedelja in prazniki zaprto; izven odpiralnega časa ogled možen po dogovoru. INFO: Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, 02/ 741 72 90, 02/ 741 72 80 December 2010, predavalnica Mostovž v podjetju Fiposor, d. o. o. Vsak dan med 7. in 15. uro je odprta javna e-točka Možnost brezplačne uporabe računalnikov in dostopa do interneta INFO: 02/741 61 50 Do 5. decembra 2010 nam lahko posredujete, za brezplačno objavo v Koledar prireditev, podatke o prireditvah, ki jih pripravljate v januarju, februarju in marcu 2011, po elektronski pošti tic.ormoz.grad@siol.net, telefonu 02 741 53 56 ali na naslov Občina Ormož, Javna razvojna agencija Občine Ormož, Kolodvorska cesta 9, 2270 Ormož. Občina Ormož, sonce Prlekije Ormoške novice, Leto III, številka 10, oktober 2010 :_Ormožke novice KRIŽANKA - RAZVEDRILO ormoške novice človek, ki se ravna po izkušnjah okrasna rastlina, sporiš džar. ahist (laszlo) mad ša \ ) elda viler nikal-nica televizija francoski ples prvo znamenje ivo ban perzijsko ljudsko glasbilo ivo daneu fr. rezis. (jean, Velika iluzija) hrv. industrija nafte mariborski tabloid amer. režiser (roger, mala prodajALna) napoj nesmrtnosti v hinduizmu občina ormož cvetni prah knjiga janeza janše valant anja izrastek v ustih soglasni-ka v toni cigan želatina iz alg zvijača, ukana poškodovanje rastlin zaradi mraza albin felc robert redford potrdilo, certifikat naravovarstvena letovišče na floridi filipinski narodni park skupina ljudi z istimi političnimi interesi napad na politii politika Aškerčeva pesem oto pestner zdravstvena zapora polOpica z| madagas. oblazinjeno pohištvo grški poveljnik pred trojo estonci snov, ki daje prijeten vonj zgodba iz živalskega sveta postavila: tamara velušček izrael. politik (ehud) sl. smuč. am. igral. hunter ritika, presoja altajski jelen, vapiti severni veter na egejskem morju angl. glasbena skupina sl. pesnica grošelj zg. del. stopala vrsta eksploziva grški bog smrti sl. pevka ŽNidarič renij politični odposlanec anton trost marko elsner začetek čete kronika, letopis prebivalec sosede irana sloven. igralka levstik športnik avtor: jože borko Zakonski prepir Žena možu med prepirom s pepelnikom razbije glavo. Vzame povoj in mu jo povije. Nežno ga pogleda in reče: »Ubožček, le kaj bi ti brez mene!« Razbit avtomobil Kaj je rekel oče, ko si mu povedal, da si mu razbil avto? »Ali naj kletvice izpustim?« »Seveda.« »Nič.« Na prehodu za pešce Stara mamka stoji na prehodu za pešce in čaka. Pride Janezek in mamka ga prosi: »Janezek, pomagaj mi čez cesto«. »Seveda,« reče Janezek, »samo zdaj sveti rdeča luč na semaforju in morava počakati na zeleno.«. Pa mamka nejevoljno odvrne: »Eh, čez zeleno znam pa tud sama!«. Pravi pogum Pravi pogum je, ko se zelo pozno vračaš domov z moškega večera, te doma napade žena z metlo in imaš še vedno jajca vprašati: »Ali še vedno čistiš ali boš nekam odletela?« Nova igrača Tone je na tomboli zadel igračo. Zato je k sebi poklical svoje otroke, da se odloči, komu bi dal darilo. »Kdo najbolj uboga?« je vprašal. »Kdo nikoli ne jezika mami? Kdo naredi vse, kar mu mami reče?« Pet majhnih glaskov mu enoglasno odgovori: »O.K., oči, ti dobiš igračo.« Rešitev križanke št. 9, julij 2010 Vodoravno: shramba, trombon, eak, až, Ormož, ose, klada, žleb, Oto, vas, Verč, BO, Bert, as, Iranka, Ra, barnet, unča, vav, ostriž, Ada, irs, Avče, Jeruzalem, DL, lokal, sla, antar, diktat, Ian, naloga, icika, editor, kasač, Žen, SI. Gesla iz osenčenih polj se glasijo: Občina Ormož, Žvab, Božidar Raič, Jeruzalem. Rešitev križanke - dve gesli iz osenčenih polj prepišite na dopisnico in jo do ponedeljka, 25.10.2010, pošljite na naš naslov: Občina Ormož, Ptujska c. 6, 2270 Ormož. V sredo, 27.10.2010, bo na sedežu Občine žrebanje. Nagrajenci bodo obveščeni po pošti. Sponzor nagradne križanke in prvih dveh nagrad je Frizersko kozmetični studio Zvezdica, Zvezdana Raušl s. p., Velika Nedelja 5a, 2274 Velika Nedelja. Tretjo nagrado podarja Občina Ormož. 1. nagrada: aroma masaža v vrednosti 25 EUR 2. nagrada: klasična masaža v vrednosti 21,50 EUR 3. nagrada: knjiga Občina Ormož; Ormož, sonce Prlekije v vrednosti 15 EUR Frizersko kozmetični studio Zvezdana RAUŠL s.p. ^f ^^ Velika Nedelja 5a. 2274 Vel. Nedelja 031 /222156 IT* * nudimo razne masaže * nega obraza (kozmetika afrodita in decleor} * pedikura • depilacija * manikura ' solarij * podaljševanje nohtov * make up Ormoške novice, Leto III , številka 10, oktober 2010 ZGODILO SE JE 9 Ni bolj živega od živega sveta Janja Rudolf Od 29. junija do 2. julija je pod okriljem Festivala Lent potekala 3. mednarodna likovna forma viva ART KAMP 2010, ki smo se je že drugo leto zapored udeležili dijaki Gimnazije Ormož, letos v izključno ženski zasedbi. Forme vive so se namreč udeležile dijakinje Barbara Kirič, Jelka Kovačič in Valentina Gjura, ki so ves čas ustvarjale pod mentorstvom Janje Rudolf, prof. likovne umetnosti. Likovna forma viva je srečanje likovnih ustvarjalcev in uveljavljenih likovnih umetnikov, ki so v času šolanja ali preko lastnih življenjskih izkušenj pridobili vsaj osnovna likovna znanja in ustrezne reference na področju likovne umetnosti. Poleg likovnega ustvarjanja je namen srečanja tudi medsebojno druženje umetnikov, izmenjava mnenj in izkušenj, ovrednotenje lastnega dela in njegova predstavitev širši javnosti. Najboljši likovni ustvarjalci letošnjega umetniškega srečanja pa so bili tudi nagrajeni. Udeleženci letošnje forme vive so ustvarjali j rai Valentina ustvarja Obe fotografiji: Janja RUDOLF % v naravnem okolju mariborskega mestnega parka. Za temo so izbrali naslov »Ni bolj živega od živega sveta«. Dekleta, ki so zastopala našo gimnazijo, so se ustvarjanja lotila na prav poseben način. Valentina je ustvarjala izključno z belo barvo in s tem poudarila igro svetlobe in sence. Medtem sta se dijakinji Barbara in Jelka potepali po mestu in iskali navdih za lastno ustvarjanje. Idejo za delo sta dobili v preteklosti mesta Maribor, ki sta ga na izviren način povezali z odsevom sedanjosti. Zadnji dan ustvarjanja so dekleta svoja dela razstavila v parku, kjer jih je nato ocenila strokovna komisija iz Oddelka za likovno umetnost Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, v sestavi: prof. Oto Rimele, Prof. Samuel Grajfoner ter prof. Brigita Strnad. Rezultati strokovne komisije so nas zelo prijetno presenetili, ker so vse tri dijakinje za svoje delo dobile najvišjo nagrado. Nagrajene so bile s postavitvijo samostojne razstave v dvorcu Betnava, kjer bodo svojo ustvarjalnost postavile na ogled v začetku prihodnjega leta. 20. obletnica razvitja prapora Jožef Cajnko V soboto, 3. julija, se je v gasilskem domu Bresnica zbralo okrog 120 članov Rdečega križa Podgorci. Praznovali smo 20. obletnico razvitja prapora. Tega dogodka, ki se je odvijal pred 20 leti v kulturno - prosvetni dvorani v Podgorcih, se člani še živo spominjajo. Bilo je v času, ko je delo Krajevnega odbora Rdečega križa v Podgorcih zaživelo v polnem pomenu besede. Takratni in tudi še sedanji predsednik g. Stanko Škrlec. Gojil je zamisel o nabavi prapora in ta zamisel se je uresničila leta 1990. Po 20 letih smo se razvitja prapora spomnili in obletnico počastili s kulturnim programom in piknikom, ki je sledil. Srečanja so se udeležili tudi župan Občine Ormož g. Alojz Sok, predsednica Območnega združenja RK Ormož ga. Milena Zor-čič ter sekretarka tega združenja ga. Boža Antolič. Prisotna sta bila tudi tajnik krajevne skupnosti g. Hergula in predsednica Občinskega odbora RK Ormož ga. Gabrijela Kuhar, v času razvitja prapora. Zbrane je pozdravil podpredsednik KO RK Podgorci in član OZ RK Ormož Jožef Cajn-ko, ki je povezoval program prireditve in v kratkem govoru opisal potek nabave prapora ter poudaril najpomembnejše dogodke iz časa delovanja RK Podgorci. V kulturnem programu so sodelovali vaški pevci Društva upokojencev Podgorci, mlada harmo-nikarka Sara, harmonikarja Dejan in Patrik, za prijetno vzdušje pa sta s skečem poskrbela še Kristina Škrlec in Franček Rihtarič. Slednji je po končanem programu prisotne tudi zabaval s svojo glasbo. V priložnostnem govoru je bilo posebej poudarjeno dejstvo, da KO RK Podgorci deluje aktivno že vrsto let, posebej pa še od leta 1984, ko je vodenje prevzel g. Stanko Škrlec. V tem času so bile izvedene številne aktivnosti, kot so : - tečaj o negi bolnika na domu, - akcija za pomoč Halozam ob elementarni nesreči. Priskočili smo na pomoč svojim sosedom v KS Sveti Tomaž ob katastrofalni toči, ki je razdejala njihove pridelke, hiše in gospodarska poslopja. V tistem času se je začelo vedno večje povpraševanje po omaricah prve pomoči. Iz dotrajanih pet smo število povečali na 13 omaric. Nabavljen je bil tudi aparat za merjenje krvnega pritiska. Proti koncu vsakega leta obiščemo bolne in ostarele, jim kaj podarimo in jim zaželimo trdno zdravje. S finančno pomočjo prispevamo tudi nekaj sredstev za letovanje otrok iz materialno šibkejših družin. Redno se udeležujemo sej OZ RK Ormož in srečanj krvodajalcev. Redno smo tudi prisotni na športnih prireditvah s torbico prve pomoči. Vsaj enkrat letno se udeležimo krvodajalske akcije v Ormožu. Trenutno število naših krvodajalcev je med 50 in 60. V poseben ponos pa nam je krvodajalec Vlado Gregorec, ki je kri daroval že 101-krat. Za to plemenito dejanje je v zadnjem času prejel visoko priznanje RK in plaketo KS Podgorci. Po predstavitvi dosedanjega delovanja RK Podgorci so spregovorili tudi gostje - župan Občine Ormož, sedanja predsednica OZ RK Ormož ter predsednica, ki je to funkcijo opravljala v času razvitja prapora. Po kulturnem programu je sledilo veselo družabno srečanje s piknikom. Blagoslov kapele v Trgovišču Marija Cvetko Ob glavni cesti Ormož-Ptuj stoji Zovčova, Rnejova in Minkina kapela. Stara je več sto let in je posvečena Mariji Pomočnici kristjanov. Od sosednjih hiš kapele izhajajo trije duhovniki in ena usmiljena sestra, vsi so že pokojni. Kapela je vedno lepo vzdrževana, zdaj pa je bila še temeljito obnovljena. Čiščenja okolice kapele sta se udeležila 84-letna Rozika Antolič in prav tako 84-letni Ciril Skuhala.V lepem nedeljskem popoldnevu, 12. septembra, je blagoslovitev kapele opravil veliko-nedeljski župnik Janko Štampar. Cerkveni pevci pod vodstvom gospodične Renate pa so lepo zapeli. Letos je tudi pet let, kar smo vaščani postavili križ iz pohorskega granita sredi vasi. Nekaj pridnih posameznikov, še posebno mladi fant Filip, lepo skrbijo za okolico. Po končani slovesnosti je sledila pogostitev s prijetnim druženjem sorodnikov, prijateljev in domačinov. Povabljeni so bili namreč naši sovaščani, ki živijo že leta dolgo drugje. Ti se še posebej radi udeležijo takšnih srečanj. Poslovili smo se z željo, da se kmalu ponovno srečamo. Lokalni vodniki Mojca Gorjak Izobraževanje za Lokalnega turističnega vodnika v Občinah Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž Po pretečenih petih letih zadnjega izobraževanja smo se letos odločili ponoviti izobraževanje za lokalnega vodnika, na katero se je prijavilo 16 tečajnikov. Izvajalec programa je bila Ljudska univerza Ormož, ki je pripravila program in, glede na teme, poiskala ustrezne predavatelje. Najprej so sledila predavanja strokovnjakov iz Ormoža, ki so tečajnike izobrazili o geografskih značilnostih, z zgodovinskim razvojem občine in posameznih krajev. Poučili pa so nas tudi o načinu življenja v naših krajih nekoč in o vplivu vinogradništva na razvoj tega območja. Na predavanjih smo se seznanili še z načini vodenja in s pripravo na vodenje kakšne skupine. Za pridobitev licence je vsak od udeležencev moral pripraviti seminarsko nalogo, opraviti pisni izpit, del ocene pa je bil tudi vodenje na terenu. Ta del se je marsikomu zdel najtežji, saj smo se tečajniki v vodenju morali izkazati pred svojimi kolegi in komisijo. Vseh 16 udeležencev je uspešno opravilo navedene naloge. Tako smo se v register lokalnih vodnikov vpisali: Urša Ambrož, Renata Čeh, Ljuba Fišer, Manica Hartman, Franc Hartman, Mojca Gorjak, Nina Kace, Monika Klinc, Cvetka Kocjan, Maša Keček Potočnik, Aljaž Kovačič, Ciril Rojs, Mihael Sok, Marjan Topličar in Simon Zore. Licence so bile podeljene konec septembra in nekaj vodnikov že pridno dela, ostali pa, če ne prej, bodo lahko prve skupine popeljali po Ormožu, ko bo tukaj martinovanje. Ormoške novice, Leto III, številka 10, oktober 2010 ï_Ormoške novice OBVEŠČAMO Naše mesto bogatejše za monografijo o Ormožu ORMOŽ Nevenka KORPIC V sredo, 22. Septembra, je v ormoškem gradu potekala predstavitev nove arheološke monografije o Ormožu z naslovom »Ormož utrjeno naselje iz pozne bronaste in starejše železne dobe«, avtorjev Janeza Dularja in Marjane Tomanič Jevremov. V pričujoči monografiji so predstavljeni rezultati izkopavanj, ki so v Ormožu potekala med letoma 1974 in 1981. Vodila jih je Maijana Tomanič Jevremov, kustosinja Pokrajinskega muzeja Ptuj, ki je v tem času raziskala osem velikih območij s skupno površino preko 10.000 m2. Na dan so prišli novi tlorisi hiš, preveijena so bila nasutja obrambnega okopa, pridobljenega pa je bilo veliko gradiva, kije bilo po izkopavanjih vestno inventarizirano in shranjeno v muzejskih depojih. Ormož sodi med najpomembnejša arheološka najdišča v Sloveniji. Utijeno naselje iz pozne bronaste in starejše železne dobe se je raztezalo na območju današnjega mesta. Zraslo je na visoki terasi na levem bregu Drave. Prostor je bil premišljeno izbran, saj so jih proti reki varovali strma ježa, na vzhodu in zahodu pa razmeroma globoka naravna jarka. Dostop s severa so zaprli z visokim okopom. Kot je moč razbrati iz jo-žefinske vojaške karte, je nasutje še konec osemnajstega stoletja v širokem loku povezovalo pobočji obeh grap, do danes pa se je od okopa ohranil le še severni odsek. Povsod drugod so ga odstranili oziroma zravnali ob širjenju mesta. Da je bil Ormož poseljen že v prazgodovini, so pokazale najdbe, ki so prišle na dan ob raznih gradbenih delih. Leta 1955 je Pokrajinski muzej Ptuju organiziral obsežna arheološka izkopavanja, ki so z nekajletnimi prekinitvami trajala vse do leta 1981. V pretežni meri so imela zaščitni značaj. V tem času je bilo na območju mesta raziskanih okrog 15.000 m2 zemljišča, kar uvršča Ormož med najbolje raziskana prazgodovinska naselja pri nas. Snov v monografiji je pregledno razdeljena v pet poglavij. Monografija je izšla v zbirki Opera Instituti Archaeologici Sloveniae, ki jo izdaja Inštitut za arheologijo Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. V zbirki izhajajo monografije in zborniki, v katerih so objavljeni rezultati raziskav s področja arheologije, epigrafike in antične zgodovine. Namenjena je celovitim predstavitvam posameznih arheoloških najdišč oziroma arheoloških tem z območja jugovzhodnih Alp in zahodnega Balkana. Natis knjige sta velikodušno podprla župan Občine Ormož Alojz Sok in direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož Aleš Arih. Skrb za pravilno uporabo zdravil pri starostnikih Marko Hanželič, iiiag.fariii. Tudi letošnji Dan slovenskih lekarn bo v Lekarni Ormož minil v znamenju številnih aktivnosti, namenjenih ozave-ščanju starostnikov o pravilni uporabi zdravil. Lekarniški farmacevti se vsakodnevno srečujemo tudi z velikim številom starostnikov, saj jesen življenja poleg vsega lepega prinaša tudi povečano možnost obolenj za kroničnimi boleznimi in s tem tudi večje potrebe po uporabi zdravstvenih storitev ter zdravljenju z zdravili. Dan slovenskih lekarn, ki ga na letošnji 26. september praznujemo že šestič, tokrat poteka pod geslom » Zdravila in starostniki«. Prav slednji so ena najbolj občutljivih skupin uporabnikov zdravil, s katerimi si ob pravilni uporabi sicer lahko močno izboljšajo kakovost življenja, ne smemo pa zanemariti dejstva, da nepravilno jemanje več zdravil hkrati ter slabo sodelovanje bolnika vodi tudi v večjo pojavnost neželenih učinkov in celo do potenciranja simptomov nekaterih bolezni. Prav zato smo v Lekarni Ormož ob letošnjem Dnevu slovenskih lekarn poskrbeli za lep nabor aktivnosti, s katerimi želimo starostnikom podrobneje predstaviti delovanje posameznih zdravil, ki jih prejemajo, predstaviti pomen zniževanja krvnega tlaka na kakovost življenja, pomemben poudarek pa bo tudi na promociji zdravega načina življenja, torej gibanja in zdrave prehrane. Starostniki si bodo v času potekanja aktivnosti ob Dnevu slovenskih lekarn v naši lekarni lahko brezplačno izmerili tudi krvni pritisk, se stehtali in si določili indeks telesne mase. Zanje smo pripravili tudi kartico zdravil, s pomočjo katere bodo lažje vodili evidenco o zdravilih ki jih uporabljajo. Namenjena pa je tudi vsem drugim uporabnikom zdravil, zato jo lahko najdete tudi na spletni strani Lekarne Ormož in si jo natisnete za lastno uporabo. Dan slovenskih lekarn vsako leto organizirata sekcija farmacevtov javnih lekarn pri Slovenskem farmacevtskem društvu ter Lekarniška zbornica Slovenije, letošnja tema pa je bila izbrana tudi na podlagi dejstva, da starostniki postajajo vse večja in pomembnejša skupina znotraj celotne populacije uporabnikov zdravil. Pri starostnikih je svetovanje o uporabi zdravil še posebnega pomena, saj staranje prinese tudi številne spremembe, ki pomembno vplivajo na razvoj posameznih bolezni in tudi na zdravljenje z zdravili. Tako se lahko spremeni tudi porazdelitev zdravil v telesu, obseg vsrkanega zdravila in s tem tudi njegov učinek, zmanjša se zmožnost presnavljanja zdravila in delovanje ledvic, kar vpliva na izločanje zdravil iz telesa, poslabšata se sluh in vid. S starostjo se poveča tudi pogostost bolezni in njihovo pojavljanje, saj ima pri 65 letih že skoraj polovica vseh starostnikov dve kronični bolezni, s starostjo pa se najbolj poveča tudi število predpisanih zdravil. Pomen svetovanja in osveščanja farmacevtov o pravilni uporabi zdravil pri starostnikih je zaradi vsega naštetega še toliko večji. Prav zaradi sočasnega jemanja večjega števila različnih zdravil in možnosti njihovega medsebojnega vplivanja namreč prihaja do številnih neželenih učinkov. Prav zato se zdi ideja o osebni kartici zdravil še posebej na mestu. Še enkrat torej velja vabilo vsem, ki bi želeli izvedeti več o zdravilih, ki jih jemljejo, da obiščejo Lekarno Ormož in vprašajo vse, kar jih zanima, si izmerijo krvni tlak in izpolnijo osebno kartico zdravil. 1 i Ormoške novice, Leto III , številka 10, oktober 2010