Reka, ki se v rokave deli, nima nobene moči. Hrvaški pregovor naš tednik Številka 33 Letnik 50 Cena 15,- šil. (150-SIT) petek, 21. avgusta 1998 Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Zulassungsnummer: 28868K49E Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec CITAT TEDNA Sprašujem se, kaj je v ozadju medijske kampanje proti športni dvorani v kulturnem domu Pliberk? FRIC KUMER, predsednik KD Pliberk KD Pliberk: kampanja proti športni dvorani :=== Strani 2/3 Edina slovenska maša na Otoku Na dan velike gospojnice - 15. avgusta - je na Otoku (Maria VVorth) žegnanje. To pa je tudi dan, ko obiščejo znameniti turistični kraj slovenski romarji z obeh strani meje. Sv. maša v cerkvi na Otoku je slovenska in to edinokrat v letu. Tudi na letošnjo veliko gospojnico jo je daroval hodiški župnik Lovro Kašelj, pevsko pa jo je sooblikoval hodiški cerkveni zbor pod vodstvom Foltija Paulitscha. Slika: Rovšek POLITIKA Bodo Huberta Frasnellija, klubskega predsednika SVP (Sudtiroler Volkspartei), izključili iz stranke? Strani 2/3 IZ NAŠIH OBČIN V Bilčovsu je okoli Ogijeve-ga griča nastala pot doživetij s sedmimi postajami, vsaka po svoje posebna. Strani 6/7 ŠPORT Danes ob 17.30 SAK v pokalu gosti vodečo ekipo v max. Budesligi GAK. David proti Goljatu ... Stran 15 2 Politika Politika 3 Adrian Kert_____ Komentar Našega tednika Naj živi Italija! Dogodek lahko mirne duše štejemo k mejnikom - čeprav brez debate je in bo ostal nekje eden izmed spornih kamnov. Ukoreninjenega Korošca, ki pozna svojčasno izjavo bivšega deželnega glavarja Leopolda VVagnerja, češ, da je Korošec najprej nacionalen in šele nato vse drugo, ne čudi več, da se na Žili dvojezičnost lahko prezentirati samo še čez italijanščino. Tako si politiki vseh treh koloratur (SP, VP in FP) lahko ohranijo obraz, ko bodo stopili v naslednji volilni boj, saj jim nihče ne more podtakniti, da so se zavzeli za enakopravno upoštevanje slovenščine - njihovi nagibi so bili višji, namreč evropski(!). Za koroške Slovence je prav sreča, da nismo ob mejah ob-kolojeni samo s slovanskimi narodi. Raje ne pomislimo, kako porazno bi to bilo. Za Slovence na Žili bi to pomenilo najbrž enojezični otroški vrtec (o nemško-italijanskem se našim evropskim politikom niti sanjalo ne bi) in nobenega koraka „v evropskem duhu”. Tako se mora narodna manjšina v tem primeru sprijazniti s tem, da se politiki kopajo v pohvalah zaradi njene eksistence. Kljub trijezičnosti otroškega vrtca in s tem lepemu uspehu pripadnikov slovenske narodne skupnosti (kajti uspeh je prinesla vztrajnost manjšine) v Bekštanju in okolici, bo bekštanjski vrtec bržkone šel v zgodovino Koroške kot uspeh ..odprtih in v evropskem duhu delujočih” občinskih odbornikov večinskih strank. Mala EL bo ostala ob robu, čeprav je tako rekoč kot enoženska(l) občinska frakcija bila v težkih trenutkih kot skala v butajočih valovih ali pa kot klop, ki se ni dal iztisniti z ničimer kot s pristankom na ustanovitev dvo-, nato trijezične skupine (ki je šele z italijanščino nenadoma dobila evropske razsežnosti?!). Profet v svoji deželi nikoli ne šteje toliko kot tuji elementi. Tu pride do izraza specifična koroška nerazumljivost: po eni strani Korošci veljajo kot izrazito domoljubni, po drugi pa jim nemščina očitno ne zadostuje kot dovolj evropski del evropske jezikovne mnogoličnosti, tako da potrebujejo poleg slovenščine ob sebi še italijanščino, da je evropskost potrjena. Nerazrešeno vprašanje je in bo ostalo, ali italijanščina - ta odrešilni ključ za zveličanje koroških Slovencev (ne morem je zadosti ceniti) -služi le kot izbrisanje črne pege v obliki slovenščine, ki v javnosti naj bognedaj ne bo enakovredno postavljena ob nemščino. Mogoče bo današnji deželni glavar ali predsednik deželnega šolskega sveta nekoč v memoarih tožil, da je bil to koroški način jezikovne politike. Pes bo zalajal, karavana pa bo šla naprej po koroških poteh. Navsezadnje pa imamo kljub vsem prisilam, ki so botrovale skupini „Ringa raja", le vsi Korošci nekaj od tega: Nemci niso postavljeni na enako stopnjo s Slovenci, slovenski otroci pa so dobili svoj materni jezik v skupino. Preostane samo vprašanje, ali bo tudi italijanščina, ki je samo s svojo navzočnostjo razvoz-Ijala bekštanjski vozel, imela kaj od tega. Sicer je maloverj-etno, vendar ne neverjetno. In sicer, če bi se Italija začela navduševati za take projekte in sama od sebe ponudila vz-gajalno osebje, nemara brezplačno. Ker je novo vedno bolj „cool” kot staro, bi se morda celo otroci vrgli na italijanščino - in pustili slovenščino in nemščino. Tu bi se izkazalo, ali je italijanščina Korošcem zares evropska ali pa je verjetnejši scenarij ta o ohranjevanju obraza. Dotlej pa: „Viva Italia!” Kampanja proti športni dvorani v KD Pliberk Koroški tednik „Karntner VVoche” polemizira proti športni dvorani v pliberškem kulturnem domu. Predsednik KD Pliberk Fric Kumer se sprašuje o ozadjih protikampanje. „Karntner VVoche’’ v najnovejši številki s srede ostro napada zamisel športne dvorane v Pliberku in ji odreka uporabnost („nutz-los”). Pri tem se sklicuje na oceno člana državne odbojkarske zveze Karla Kulhaneka. Kulha-nek se sklicuje na odbojkarske smernice, ki mednarodno predvidevajo 10 m visoko igralno dvorano. Njemu se je kljub(!) drugačnemu izvidu koroške odbojkarske zveze (KOZ) priključil član KOZ dr. Peter Kaiser, ki za odbojkarskega prvoligaša SK Aich/Dob v dvorani vidi „črno”, tako Kaiser v ..Karntner VVoche”. Časnik je zato sprožil kampanjo o proč vrženem denarju dežele. Glede na izvid KOZ (glej faksimile) je za Doblja-ne jasno, da mere dvorane zadostujejo tudi za odbojko. Nekaj drugega pa je vredno natančnejšega prereše-tanja. Kdor je s projektom KD Pliberk samo bežno seznanjen, ve, da je športna dvorana v prvi vrsti bila sprejeta v gradbeni koncept za amatersko športno udejstvovanje in da so bili pogovori zaradi vključitve odbojkarjev z občino in deželo šele pozneje. Zato je trditev, da bi v primeru nesodelovanja z Dobljani bila dvorana nesmiselna, postavljena na laž. Samo vsebolj prodirjajoči športni aktivnosti v občini Pliberk in okolici ter uvidevnosti osrednjega odbora društva Kulturni dom gre zahvala za integracijo športne dvorane v kulturni dom. Ker je po velikosti in možnostih najsodobnejša dvorana v Podjuni, je predsednik Kumer že danes prepričan, da bo dvorana povsem izpolnjena. Kumer: ..Poudarjam, da je športna dvorana namenjena še za druge športne panoge in ne samo za odbojko. Kar pa se tiče odbojkarjev, opozarjam na pismo koroške odbojkarske zveze. Očitki o nesmiselnosti so nesramni.” Kumer se sprašuje, kaj je v ozadju teh napadov in je odvetniku že dal nalog, da zahteva od „Karntner VVoche” preklic glede nesmiselnosti dvorane. Poleg tega Kumer opozarja na dejstvo, da je deželni referent Michael Aus-servvinkler obljubil dvorani 25% podpore, vendar brez pojasnila, od katere vsote. To ostaja skrivnost do današnjega dne, čeprav je KD pristojnemu referatu že zdavnaj posredovalo finančni načrt za športno dvorano. Kdo v ozadju spletkari, ostaja vprašanje. Adrian Kert Ps.: Kulturni dom Pliberk je že od vsega začetka bil neželen otrok mnogih. Z vztrajnostjo in trdovratnostjo ptiberških društev in s pomočjo EL je realizacija uspela. Da se mu zdaj, ko je sprejel pod streho še odbojkarje v zvezni ligi mečejo polena pred noge, je skrajno nesramno in priča o provinciali-stičnem zavidanju na Koroškem. KARNTNER VOLLEVBALLVERBAND St. Peter-Strafie 5 9020 Klagenfurt Tel. (0463) 32 00 58 (auch Fax) Unscre Bank: DieKarntner Sparkass«, Kto.-Nr. 0-092767 SK Puntlgamer Aich/Dob Diefpmtrir Klagenfurt, 06.0f.97 VVerte Sportfreunde, nach Uberprufung der von Euch ubersandten Baupianc, betreffeod den Neubau des Kulturni dom Pliberk, halten wir rest wie folgt: Die AusmaBe des im Plan eingezeichncten Turnsaales sind fOr die DurchfOhrung von Bevverbsspielen der 1. Bundeslit vorbehall Kommissionierung nach Ferlfgstellung sliga der HerrenA/olleyball gmndsatzllch ausrelchend und es wlrd vom KAmtner Volleyballverband laltllch der korrekten Bodonmarkiomngcn und Netzbefestigungen - auch eme demenlsprechendo issiomerung nach Ferlfgstellung erfolgcn Wir hoffen. Euch damit geholfen zu haben und verbleiben Koroška odbojkarska zveza v tem izvidu dovoljuje odbojkarjem SK Aich/Do b igranje prvenstvenih tekem v športni dvorani KD Pliberk. 26. oktobra prva oddaja radia KOROTAN/AGORA Helmut Peissl, poslovodja radijskega društva Agora, hoče čimbolj usklajeno sodelovanje z radijsko družbo Korotan. ..Privatni radio Korotan/Ago-fa bo začel celodnevno oddajati 26. oktobra 1998." To je v Pogovoru z NAŠIM TEDNIKOM poudaril poslovodja radijskega društva Agora Helmut Peissl. Peissl je prepričan, da bosta obe radijski družbi do tega termina uredili vse, kar je potrebno za oddajanje celodnevnega radijskega sporeda. Znano je, da sta Korotan in Agora skupni nositelj radijske frekvence, čeprav bosta imela ločeni uredništvi in ločena študija. Sedež Korotana bo v Poslopju Mohorjeve družbe, Agore pa v hiši Feschnighugel (za deželno bolnico). Finančna podpora avstrijske zvezne vlade je za letošnje in prihodnje leto zagotovljena. Peissl NAŠEMU TEDNIKU: „Ta znaša za vsako družbo 4,6 milijonov šilingov na leto. Kako bo s finančno podporo po dveh letih, pa trenutno še ni mogoče reči. Vsekakor je urad zveznega kanclerja že napovedal, da jo hoče znižati. Po njegovem mnenju naj bi privatni radio po dveh letih bil v stanju, da preživi z več lastni- Čeprav imamo dve uredništvi, moramo navzven nastopati kot en sam radio. HELMUT PEISSL mi viri.” Poslovodja Agore se zato zaveda, da bo treba skupno s Korotanom preprečiti predvideno znižanje podpore. V studio je Agora investirala 1.5 mio. šilingov (brez prispevka v obliki lastnega dela), izdatki za osebje bodo znašali 2.5 mio. šilingov (zaposlila bo pet glavnopoklicnih sodelavcev, od tega tri urednike), za najemnino, ki jo ORF zahteva za oddajnike, pa morata Korotan in Agora skupno letno odšteti 1,5 mio. šilingov. Peissl: „ORF me zelo razočara. V obrazložitvi zakona o regionalnem radiu namreč piše, da naj bi manjšinske radijske družbe plačale nižjo najemnino kakor večinske." Medtem ko bo radijska družba Korotan delovala kot komercialni radio, bo Agora financirala svoje delovanje izključno z javnimi in privatnimi podporami ter ne z oglasi. Agora se pojmuje kot odprt radio, zato polaga tudi veliko važnost na brezplačno sodelovanje zainteresiranih posameznikov in skupin, npr. slovenskih kulturnih društev. Peissl: „Seveda pa je trenutno težko reči, ali se bo to dalo uresničiti. V mestih so okoliščine za odprt radio gotovo boljše kakor na podeželju." Glede politične usmerjenosti Agore je Peissl poudaril, da „se bomo čim manj vmešavali v dnevno politiko". „Agora pomeni forum. Kot forum hočemo drugim nuditi možnost, da posredujejo javnosti svoja mnenja in stališča, nočemo pa postavljati v ospredje svojih komentarjev. To velja tudi za Helmut Peissl naš odnos do NSKS in ZSO; Agora hoče igrati povezovalno vlogo." Posebno pozornost hoče Agora posvetiti poročanju iz občinskih sob, o lokalnih dogodkih in zanimivostih v prostoru Alpe-Jadran. Nadalje načrtujejo dva osrednja maga-cina - opoldanskega in večernega. Poslovodja Peissl: „V ospredju ne bodo kratka poročila. Sicer bomo enkrat na dan posredovali slovenska poročila BBC, drugače pa se bomo bolj osredotočili na oddaje iz ozadja. Tudi glasbeni program bo tematsko usmerjen, ne pa po sistemu lestvic popularnih popevk." Zelo pomembno je za Peis-sla čimbolj usklajeno sodelovanje z radijsko družbo Korotan. „Čeprav imamo dve uredništvi, moramo navzven nastopati kot en sam radio. Naš interes ne more biti, da bi delali eden proti drugemu,” poudarja poslovodja Agore. „Mnenja so lahko različna, ne smejo pa se končati v kontroverzah." Janko Kulmesch Mnenja so lahko različna, ne smejo pa se končati v kotroverzah. HELMUT PEISSL JUŽNA TIROLSKA_______________ Bodo Frasnellija izključili iz SVP? Težave, ki jih ima predsednik deželnozborskega kluba SVP (Sudtiroler Volkspartei) Hubert Frasnelli s svojo stranko, niso neznane. Že nekaj časa je Frasnelli nekaterim vplivnim krogom v SVP trn v peti - predvsem zato, ker govori jasen politični jezik in je v svojih političnih prizadevanjih dosleden do zadnjega. Prvi rezultat razhajanja med Frasnellijem in SVP je bilo opaziti, ko je postalo znano, da Frasnelli za naslednje dežel-nozborske volitve ne bo več kandidiral na listi SVP. Že v prihodnjih dneh pa naj bi izgubil tudi funkcijo predsednika njenega deželnozborskega kluba. Vendar to ni vse: teče tudi postopek, po katerem skušajo Frasnellijevi nasprotniki doseči njegovo izključitev iz stranke. Kakšna bo Frasnellijeva politična prihodnost, še ni odločeno. Ni izključeno, da bo kandidiral na listi, ki bo združevala socialdemokratsko, liberalno ter alternativno misleče Južne Tirolce in se ne bo omejila samo na nemš-kogovorečo narodno skupnost. Ne glede na vse to pa velja ponovno podkrepiti trajne Fras-nellijeve zasluge za uveljavljanje novih- pozitivnih odnosov med Južnimi Tirolci in koroškimi Slovenci. Znano je, da so bili ti do začetka osemdesetih let dokaj moteni, medtem ko je KHD videl v Južnih Tirolcih svojega naravnega zaveznika. Po Frasnellijevi zaslugi se je to temeljito spremenilo; od vsega začetka si je prizadeval za živeto solidarnost med Južnimi Tirolci in koroškimi Slovenci. Enako velja za odnos Južnih Tirolcev do Slovenije. Danes je na Južnem Tirolskem Frasnellijeva politika glede sodelovanja s Slovenci nesporna. To je bilo potrjeno tudi na nedavnem obisku EL in državne sekretarke Mihaele Logar v Boznu, kjer sta ju gostila deželni glavar Durnvvalder in deželni svetnik Hosp. Janko Kulmesch 4 Politika TEDNIK KULTURNO POLITIČNO GLASILO Poštni urad: 9020 Celovec — Vcrlagspostamt: 9020 Klagenfurt Izhaja v Celovcu — Erscheimmgeort Klagenfurt P, b. b< LETO XX / ŠTEVILKA 34 CELOVEC, DNE 22. AVGUSTA 1968 CENA 2,- ŠILINGA Češkoslovaška zasedena RADIO PRAGA POROČA V sredo, 21. avgusta ob 2. uri -ponoči je Radio Praga z žalostnim in monotonim glasom 'poročal, da so vojaške sile Sovjetske zveze, Poljsike, Ogrske, Vzhodne Nemčije in Bolgarije zasedle Češkoslovaško v torek ob 23. uri ponoči. Poročal je še, da se je to zgodilo brez vednosti češkoslovaških poli-. tikov. Vodstvo češkoslovaške vlade oporni i n,ia nai Tiirrl.ip nhr%niirv mir ,in n^.i ,rw> V "-Jti mcd 20. m 21. avgustom so (lriave: Sovjetska rveza, Poljska, Ogrska, Vzhodna Nemčija m Bolgarija zasedle Češkoslovaško. Zgodilo se je nekaj, česar ni nihče pri-cakoval. Svet jc za žalostno senzacijo bogatejši. Češkoslovaška je v zadnjem polletju stalno bila v svetovnem časopisju. Vendar so bile novice razveseljive in nikoli ni imela ta država toliko prijateljev. Sedaj pa prihajajo iz Prage žalostne novosti in ni jasno ali oddaje sploh pripravljajo še Cehi. snovne principe neodvisnosti. To je bila so. Zato je okupacija še posebej presenetila, zadnja uradna oddaja Radia Prage. Ob 2.40 ker še ni dolgo, odkar so sedeli državniki SO prekinili .oddaianie. vartavcl-pnra nqh'j fra 7en romnnoVprt5\ vsrf Reakcija v Avstriji Avstrijski zvezni kancler dr. Josef Klaus je govoril v sredo ob sedmih zjutraj v Avstrijskem radiu. Dejal je, da Avstriji politika nevtralnosti omogoča, da lahko ob dogodkih v CSSR ostane mirna in da svet računa s stabilnostjo Avstrije. Dejal je pa tudi, da biti nevtralen ne pomeni, da je uso- cfn 'Qcvervlnii'h n a mrlrt v •79 nas np-79,mmiva. Leta 1968je NAŠ TEDNIK, ki ga je v počitnicah vodil sedanji avstrijski veleposlanik v Sarajevu dr. Zdravko inzko, obširno in predvsem aktualno poroča! o vojaški zasedbi Češkos/o vaške. Češkoslovaška, 21.8.1968 l »zgodnjih urah 21. velikega \ J srpana 1968, bila je sreda, V se je raznesla vest, da so čete Varšavske zveze vdrle na Češkoslovaško, da bi jo pripeljale nazaj na pot pravega socializma. Taka je bila volja najmočnejšega moža v takratnem socialističnem svetu oz. sovjetskem ali vzhodnem bloku Leonida lljiča Brežnje-va in najvišjih oblastnikov držav članic Varšavske zveze; bili so to še VValter Ulbricht v Nemški demokratični republiki (Deutsche demokratische Republik DDR), Vladislav Gomulka na Poljskem, Janos Kadar na Ogrskem in To-dor Živkov v Bolgariji. Romunski diktator Nicolae Ceausescu je nasprotoval vojaškemu vdoru; prepričani stalinist je zagovarjal samostojno pot v socializem. Čez 400.000 vojakov se je prijavilo na Češkoslovaško. Ta ..tankovski komunizem" je doživel svojo veliko premiero novembra 1956, ko so sovjetske čete s tanki pridrvele na Ogrsko in zadušile gibanje za svobodo in samostojnost; na novo se je uresničil decembra 1979 s sovjetskim vdorom v Afganistan. Priljubljeno je bilo vprašanje: „Kako se vozijo Rusi v tujino na dopust?" - „V tankih." Ideološko osnovo napadu na suvereno državo je dal Brežnjev s svojo teorijo o omejeni suverenosti socialističnih držav. Vsaka država sovjetskega bloka je bila v svoji suverenosti podrejena skupnim višjim socialističnim ciljem; če je nastal sum ali je pretila nevarnost, da bi kaka država zapustila pravilno socialistično pot, je bila prijateljska dolžnost vseh drugih, da jo pomagajo pripeljati nazaj na pot socialističnega zveličanja. 5. prosinca 1968 je postal Slovak Aleksander Dubček generalni tajnik češkoslovaške komunistične partije. Nasledil je stalinista Antonina Novotnega. Dubček je koj kmalu začel s temeljitimi reformami, skušal je ustvariti socializem oz. komunizem „s človeško podobo". Namen se je rodil iz potrebe časa, vendar je bil od vsega začetka obsojen na neuspeh. Pomenil je kvadraturo kroga. Sosednji komunistični oblastniki, predvsem vzhodnonemški Ulbricht, stalinist prvega kova, so s sumničenji in strahom opazovali razvoj. Godile so se stvari, ki niso bile v skladu s pravilnim socialističnim naukom. Svoboda občil, verska svoboda, svoboda vesti nasploh, nastajanje novih strank, svoboda zbiranja, potovanja, odprte meje, zahteva po izstopu iz Varšavske zveze in nevtralnost, vse, kar se je dan na dan novega rojevalo in dogajalo, je spravljalo oblastnike v čedalje hujši strah. Začeli so se braniti. Pogovarjali in branili so se s češkoslovaškim vodstvom, svarili so in strašili, na Češkoslovaškem so uprizorili dolgotrajne vojaške manevre pod poveljem sovjetskih maršalov, poiskali in našli so domače pravoverneže, ki so poklicali vodstvo Sovjetske zveze na bratovsko pomoč. Jugoslovanski predsednik maršal Josip Broz Tito je v podporo češkoslovaški poti prišel na državni obisk, a to je pravoverneže kvečjemu še bolj utrdilo v njihovem prepričanju in potrdilo njihov strah. Kolo se je zavrtelo, kakor je moralo biti prav. Socialistični brati so hitro pozaprli češkoslovaško partijsko in državno vodstvo, najpomembnejše osebe zavlekli v Moskvo, tam izsilili neke izjave in podpise in spravili deželo na pot normalizacije. Češkoslovaška vojska se, kakor že leta 1939 ob Hitlerjevem vdoru, ni branila. Ljudje so se upirali po švejkovsko, a vse skupaj ni nič zaleglo. Oblastniki so Dubčka kmalu odstavili in ga ponižali do kraja, enako se je zgodilo njegovim zvestim pristašem. S terorjem so stlačili ljudstvo v molk ter v duhovno in umsko revščino, poskrbeli pa so za sorazmerno materialno blaginjo, vedoč, da sitim in zamaščenim ni do prevratov-Prevrat se je zgodil v Moskvi z novim načelnikom komunsitične partije Mihajlom Sergejevičern Gorbačovom in s ..perestrojko1'-Proti koncu leta 1989 je nenasilno padla na Češkoslovaškem komunistična oblast. Komunizem je padel tudi drugod. Izginila je Nemška demokratična republika, šla je Jugoslavija, razpadla je Sovjetska zveza, leta 1992 se je Češkoslovaška razdelila na državi Češko in Slovaško. Zgodovina se je zavrtela, kakor se je. Mraz, ki je zadušil praško vigred, je komunizmu izsušil moči. Jože VVakounicj 5 Petek, ^avgusta 1998 Reportaža VOGRČ E/ZDA Goodby Amerika, pozdravljena Evropa... 16-letna Magda Zidej iz Vogrč je pred kratkim po desetmesečnem bivanju v Združenih državah Amerike prišla nazaj v svojo domovino. reteklo leto, natančno av-p^gusta 1997, je tedaj še • 15-letna Magda Zidej odpotovala v ZDA. Čeprav je odšla od doma s težkim srcem, ni trajalo dolgo in mesto Oneida blizu New Yorka je postalo druga domovina. Magda je stanovala pri gosti-teljski družini s tremi dekleti. Sprejem pri družini je bil takšen, kot da bi se vrnila domov lastna hči. Vsekakor pa je bila Magda, toko je napisala gostiteljska družina v pismo Magdinim staršem, njihova četrta hčer. Vzrok 10 mesečnega Magdi-nega bivanja v Oneidi je bila želja po izboljšanju angleščine, vrhu tega pa si je želela spoznati ameriški stil življenja. Pravi, da se sploh ne da primerjati z našim življenjem. Amerika je država, kjer so ljudje odprti do vsakega človeka neglede na to iz katere dežele prihaja. Pred odhodom v Ameriko je treba bilo opraviti izpite in intervjuje v angleščini, s čimer Magda ni imela nikakršnih težav. Kot se za ameriško mladino spodobi se je tudi Magda udeležila tako imenovnih „pool-par-ties", katere so prirejali sošolci oziroma sosedje. Sicer pa to ni kaj posebnega, kajti v ZDA ima skorajda vsaka hiša bazen. čeprav se veliko bere o na- Magda Zidej pri obisku „bele hiše“ v VVashingtonu - v glavnem mestu Združenih državah Amerike. raščanju kriminala v ameriških šolah, je Magdi (ki je bila najboljša v razredu) življenje in učenje v Ameriki zelo ugajalo. Šolski sistem ZDA je tak, da si učenci v višjih šolah (high school) h glavnim predmetom po interesih izberejo še druge proste predmete, kar v avstrijskem šolskem sistemu ni možno. Posebno razveseljivo je, da je lokalni časnik Magdi posvetil tudi članek. V njem je citiran učitelj šole, ki pravi, da je zelo užival delo z nadarjeno Korošico in upa, da bo nadaljevala to Gostiteljska družina v mestu Oneida - z leve: Diane, Ann-Marie, Kevin, Mag a n in Kati e. 'You donft hove to speok tho same languago to communimte in ari/ Austrian exchange študent excels in Oneida art classes \y Krirten Bo,k« Dupoteh Sloff VVrilor ONEIDA - Magdo Zidej ia «n «*-r,onS» »tudent from Auatriu who lut" «*>yed apending thv pa« 10 Klirol a‘tondln* Oneida High Z'*J-» »phomore, aaid *he c ume '> uio United Stnlee bccaune »he *‘>ni.Ml to »on ti**>, »v* „• O ■ .v* v«n ■ >o*!»»■ O 1 lallo esisMoll vort Dir, l doli Du heufe unseren Erlebni$wanderweg besuchst. Wonn Du mit offenen Augen und Ohrcn diesen VVandcr i weg cnllong gehst, wirst Du efliche Abcnleucr erleben, ci | auch einiges uber das Leben im Wald lernen. ; Bevor Du Dich jelzf aber "auf die Socken machsl" noch zwei vvichtige Infos! Der Wald, seine Pflanzen und Tiere sind Dein Gastgeber bei dieser VVanderung. Bifte mach deshalb keinen unnoligen Larm, moch auch nichts kaputt und lauf nicht in don Wie$en herum, damit das Leben im Wald nicht gestort wird. % Du solist auf keinen Fali ohne Erlebnisrucksack losstarten Du kannsl ihn Dir im Gasthaus Ogris ausleihen. So, jetzt aber nichts wie los und viel Spafi! Načrt poti je na ogled pri izhodišču pešpoti - pri farni cerkvi v Bilčovsu. zanimivost pa predstavljajo tudi različne vrste razstavljenega lesa. Na peti postaji je vrt za igranje in je zaradi tega zanimiva predvsem za otroke. Zelo zanimiva je šesta postaja - ptičji svet. Tam so na ogled (na vrvi obešene) razne ptice iz naših krajev pa tudi take iz fantastičnega sveta. Opazujejo pa se iz hišice na drevesu. Zadnja -sedma - postaja je v dravskem pristanišču Kajzaze in je temu primerno oblikovana z naslovom »Življenjski prostor voda". Obiskovalcu je na voljo mnogo informacij o reki Dravi, predvsem o tukaj živečih ribah. Pot doživetij je s svojimi ponudbami odlično pripravljena nova atrakcija v Bilčovsu, ki je še posebno zanimiva za otroke oz. šolarje ter domačine. „Seveda tudi za letoviščarje in goste iz bližnje okolice, ki ob koncih tedna prihajajo na izlete," pravi Hanzi Ogris ml., ki je bil s strani občine pristojen za projekt. Strokovno pa je Petek, jh avgusta 1998 7 Iz naših občin uresničitev projekta vodil Herbert Stefan, sodelavec Carnice. Ker je bila realizacija pešpoti s 60% Podprta s strani EU v okviru Carice, je občino stal projekt 170.000 - šilingov. Nadaljnji projekt v ob e'ni, ki obeta biti še večja atrak-cija, pa je pravkar v nastajanju. »Potovanje po mističnih poteh" se bo imenovala podobna peš-P°t, le z drugimi težišči in v dru-9em kraju - na Gori. Ta pešpot bo vsebovala tri postojanke (mdr. Razava, Žalik žene, Skala sreče, ...) s posebnostmi, ki vpli-Vai° na človeka. Tam namreč obstaja naravna energija, ki pozitivno učinkuje na človeka. Projekt naj bi bil dokončan v prihod-njem letu pravočasno pred poletno sezono. Franc Sadjak Id ' 1 m. ••v'v •! Hanzi Ogris ml. je bi1 s strani občine pristojen za projekt. Krmljenje živali prikazuje tretja postaja. Risba zunanje oblike večnamenske hiše i/ Zahomcu. ZAHOMEC 21. septembra pričetek zidave večnamenske hiše 8,9 mio. šilingov bo stala večnamenska hiša v Zahomcu, ki jo bodo po večletnih debatah končno le začeli zidati. Kraj: na robu zahodnega dela vasi Zahomec. r,‘^ anes, ob 17.15, bo ob pri-1 sotnosti domačih občins-L-/ kih politikov in zastopnikov dežeine vlade položitev gradbenega kamna za večnamensko hišo v Zahomcu, ki naj bi služila tako potrebam gasilcev kakor športnega društva Zahomec. Primerna bo tudi za kulturne in družabne prireditve na vasi in v celi občini. Toda preden je zadeva bila odločena, je bilo potrebno mnogo debat in tankočutnosti. Veliki zagovornik in motor projekta Janko Zvvitter (VS) je zadevo v občinskem svetu Straja vas zagnal že pred tremi leti. Nevoščljivost, osebni interesi, predvolilna taktika in druge nevšečnosti so ob začetku tesno spremljali projekt, preden je poleti 1997 končno le dobil „žegen“. Ker je bil del denarnih sredstev že takrat razpoložljiv, je bil pričetek dela načrtovan že za konec leta 1997. Toda zopet se je zataknilo pri realizaciji in zadeva se je vlekla še skoraj leto dni. Financiranje. Danes bodo torej položili gradbeni kamen za večnamensko hišo v Zahomcu, pričetek gradnje pa bo 21. septembra. Kraj, na katerem bo nastala hiša, pa je približno 400 metrov severnovzhodno od skakalnega centra, torej na robu zahodnega dela vasi Zahomec (na zemljišču Millonig). Celotni projekt bo stal 8,9 mio. šilingov. Od tega so zagotovljene naslednje postavke: prispevek občine prek dežele (izredna dotacija dežele) 2,8 mio. šilingov - za Zahomčani vabijo Petek. 21. avgusta: 17.15 Položitev gradbenega kamna v Zahomcu pri šotoru 20.00 Ples športnikov v šotoru v Zahomcu (igra ansambel „Die Karnt-ner“ Nedelja, 23. avgusta: Žegen 10.00 Praznična maša v farni cerkvi na Ziljski Bistrici 14.00 Štehvanje in prvi rej (ples) pod lip v Zahomcu. Nato ples v šotoru z Gorenjskimi muzikanti gasilce, podpora za šport s strani dežele 3 mio. šilingov, sosvet za slovensko narodno skupnost 1 mio. šilingov in 700.000 šilingov iz programa ORE. Primanjkljaj pa društva nameravajo nadoknaditi z lastnim delom. Gradbeni načrt se seveda popolnoma ozira na potrebe društev. Za gasilce je predviden sodoben prostor z garažo za gasilski avto, za športnike prostori kot na primer trim center, posebni prostori za razne nordijske sekcije športnega društva in seveda tudi pisarne za organizacijsko delo. Glavni prostor večnamenske hiše pa bo dvorana za razne kulturne in zabavne prireditve. Vsekakor večnamenska hiša v Zahomcu obeta postati pravo osrčje športnega, kulturnega in družabnega dogajanja v občini Straja vas. Prireditve. Po dokončani zidavi bosta najemnika športno in gasilsko društvo Zahomec za koriščanje hiše takoj izdelali letni program. Ali bo za organizacijo oz. za red v hiši nameščena oseba? ..Nameščen nihče ne bo, skušali pa bomo nekoga najti, ki bo skrbel za primerno koordinacijo," pravi predsednik Športnega društva Zahomec Martin VViegele. Franc Sadjak 8 Rož - Podjuna - Žila ČESTITAMO V sredo je obhajala rojstni dan Melitta Male s Sela pri Šmarjeti. Slavljenki od srca čestitamo in želimo vse najboljše. Preteklo sredo je slavil rojstni dan Franc Sadjak iz Celovca. K osebnem jubileju mu čestitajo vsi kolegi in kolegice. V Bistrici nad Pliberkom je obhajala 50. življenjsko obletnico Milka Stančar. Čestitkam družine se pridružuje tudi uredništvo Našega tednika. Slovensko društvo upokojencev Podjuna čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Eriki Hafner z Dobrove, Janezu Kuchlingu iz Pudapa in Agnes Rutar iz Šentvida pri Šentprimožu. Vsi ostali člani društva upokojencev Podjuna slavljencem od srca čestitajo in kličejo na mnoga zdrava in milosti polna leta. Finiji in Jozeju Buteju se je pred kratkim rodil sinček Jan. Staršem želimo z otrokom veliko veselja, mlademu zemljanu pa obilo sreče v življenju. Čestitkam se pridružujeta tudi bratca Benjamin in Boris. V Žvabeku je pred kratkim slavil svoj 61. rojstni dan Hanzi Lutnik. Slavjencu iskreno čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Prihodnjo sredo, 26. avgusta, bosta v Dolah pri Šmohorju slavila 70-letnico dvojčka Franc Wutti in Mira Zorec. Vsi domači želijo vse najboljše, predvsem zdravja. Čestitkam in željam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Stefanie Veratschnig, po domače Tumplnova mama iz Trebelj pri Šmarjeti v Rožu je včeraj slavila 84-letnico življenja. Slavljenki ob tem lepem življenjskem prazniku od srca čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in milosti polna leta. Čestitkam se pridružujejo sosedje in drugi znanci. Pred kratkim je slavila na Otrovici pri Borovljah osebni jubilej Mici Muller. Čestitkam domačim se pridružuje tudi uredništvo Našega tednika. 71. osebni praznik je na Obir-skem obhajal Raimund Ojster. Slavljencu ob tem visokem prazniku od srca čestitamo in kličemo še na mnoga zdrava in milosti polna leta. Pred kratkim je obhajal svoj osebni praznik bivši podžupan Bistrice nad Pliberkom Jože Pa rti. Čestitkam domačih se pridružuje uredništvo Našega tednika in EL. 60. življenjski praznik je pred kratkim obhajala v Škofičah Hanni Pitschek. Vse najboljše in na mnoga leta. V Zgornji Jarši pri Radomljah je slavila rojstni dan Helena Gerkman. Slavljenki ob osebnem prazniku od srca čestitamo. Jutri bo slavil 75-letnico Simon Wolte, po domače Hajnži iz Dolnje vasi pri Šmarjeti v Rožu. Dobri znanci mu ob tej priložnosti prisrčno čestitamo in želijo obilo božjega blagoslova, zlasti trdnega zdravja in tihega osebnega zadovoljstva. Čestitkam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Slovensko društvo upokojencev Šentjakob čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Naci Krištof v Veliki vasi, Adolfu Ottovvitzu v Kotu ter Mariji Muller v Rutah. Vsi ostali člani društva od srca čestitajo in kličejo še na mnoga zdrava in milosti polna leta. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT. Na Kočuhi bo jutri obhajal rojstni dan Michael Mlečnik. Čestitamo in želimo vse najboljše! Čestitkam se pridružujejo dobri znanci in prijatelji. Prihodnji torek bo obhajal rojstni dan šmarješki župnik Janko Krištof. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam hvaležnih faranov ter pevcev in pevk domačega cerkvenega zbora se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Pred kratkim je obhajal svoj 7. rojstni dan Patrick Lauseg-ger. Iskreno četitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. 84. osebni praznik je obhajala Terezija VVeiler v Dobrli vasi. Za ta visoki jubilej iskreno čestitamo ter želimo še mnoga zdrava in milosti polna leta. V Rožeku obhajata prihodnji teden Frančiška Schuster 80. in Gusti Lesjak 70. življenjski jubilej. Obema kliče še na mnoga, zdrava in zdadovoljna leta domače kulturno društvo „ Peter Markovič"! Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo NT. Benjamin VVakounig iz Spodnjih Vinar pri Šentprimožu je te dni praznoval rojstni dan. Vsi domači in prijatelji mu iskreno čestitajo. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT. Slovensko društvo upokojencev Pliberk čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Jožetu Partlu z Bistrice nad Pliberkom, Sabini Buch-wald iz Nonče vasi, Maksu Piku iz Vidre vasi, Mirku Čušinu iz Črgovič pri Šmihelu in Rozi Kristan z Bistrice nad Pliberkom. Vsi ostali člani društva upokojencev Pliberk slavljencem od srca čestitajo in kličejo na mnoga zdrava in milosti polna leta. Prihodnji torek bo slavila okroglo obletnico življenja, 70. rojstni dan, Ljudmila Sablat-schan, po domače Otanova Mili iz Šmarjete v Rožu. Slavljenki od srca čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in milosti polna leta. ČESTITKA TEDNA Arthur Lamprecht in Krista Kuchling Po čudnih poteh Do srečanj s trajnimi posledicami prihaja običajno presenetljivo. Čudne poti so tudi naša dva novoporočenca privedle skupaj. Kako natančno sta se poti v primeru Kriste Kuchling iz Štriholč pri Velikovcu in Arthurja Lamprechta iz Metnitza križale, sicer nismo izvedeli, da pa je igral pomembno vlogo prvi pogled, je nesporno dejstvo. 8. avgusta sta mlada dva, ona učiteljica, on pa uslužbenec pri policiji, stopila na Želinjah pred poročni oltar, kjer ju je vezal nevestin stric Poldej Kassl. In ker so poročni obredi zelo dolgi in utrudljivi, sta se Krista in Arthur, ki zdaj živita v Celovcu, kar zatem poslovila v medene tedne v Grčijo. Kam natančno, pa ne rečemo. Vsi člani Havžarjeve družine in sorodniki novopečenima zakoncema želijo mnogo medsebojnega razumevanja in vse najboljše v zakonskem življenju. NT se čestitkam in željam rad pridružuje. Rož - Podjuna - Žila 9 METLOVA Slovo od Michaela Hobla Michael Hobel je umrl v 95. letu starosti. APAČE V četrtek, 6. avgusta 1998 So na pokopališču v Kazazah Položili k večnemu počitku Michaela Hobla, ki je umrl v letu starosti. Rajni se je rodi! na Humu pri Tinjah, živel pa (e na Metlovi skupaj s svojo ženo Rozo, ki pa mu je umrla že leta 1970. Imela sta dva otroka, sina Michala, ki se je Poročil v Vogrče ter hčerko ld°. ki živi na Pustrici. Rajni Miha Hobel je bil kot poštar daleč naokrog znan in priljubljen. Hodil in vozil se je po vsej p°djuni ter poznal skorajda vsako hišo in vse prebivalce. Ljudje so ga poznali kot dokaj Prijaznega poštarja, ki je tudi rad postal in se z ljudmi po-menil, čeprav se mu je včasih 2eJ° mudilo. Ko je šel v zasluženi pokoj, je prerajžal velik del Evrope, posebno pri srcu Pa mu je bilo potovanje v Rusijo. kjer je bil v vojnem času ujet. Vse kraje ujetništva je obiskal in si jih ogledal po več k°t 40 letih. Rajni Miha Hobel Je bil vedno trdnega zdravja in J® še nekaj mesecev pred smrtjo živel sam na Metlovi, le nekatera gospodinjska dela sta zanj opravljala sin Miha in snaha Roza. Michael Hobel t Na zadnjo zemeljsko pot so rajnega pospremili domačini in sorodniki, domači župnik Florijan Zergoj pa je vodil pogrebne obrede ter v pridigi zelo ganljivo in živo orisal življenjsko pot pokojnega; v slovo pa je rajnemu zapel cerkveni zbor pod vodstvom Tončija Mucher-ja. Hčerki, sinu in ostalim sorodnikom velja naše iskreno sožalje. Naj mu bo domača zemlja lahka. Silvo Kumer Umrl je Johan Kancian V soboto, 8. avgusta 1998, je veliko število žalnih gostov pospremilo Johana Kanciana na pokopališče v Apačah. Po kratki hudi bolezni nas je za vedno zapustil v sedemdesetem letu Johan Kancian, po domače Lesjakov Anza iz Robeža. Rajni je bi dobrega srca in pomagal kjer je bilo treba. Bil je mož, ki je ostal zvest domači zemlji in kmečkemu stanu. Vedno pa je rad sooblikoval cerkveno dejavnost. Kako priljubljen je bil v vaški skupnosti in njeni okolici, je pokazala tudi pogrebna svečanost na pokopališču v Apačah, ki je postalo njegovo zadnje zemeljsko počivališče. Ženi Elsi, sinu Hanziju in hčerki Elsi ter vsem sorodnikom in tistim, katerim je ta smrt odtrgala velikega prijatelja, soseda in dobrotnika, izrekamo iskreno sožalje in jim želimo veliko moči na nadaljnji življenjski poti. Vogrče: pomerili so se gasilci Preteklo soboto je vabilo gasilsko društvo Vogrče na 12. turnir v spomin Albertu Taupeju. Žal je bila udeležba tokrat zelo skromna. „ Čeprav so takšna tekmovanja najbolj-®av Priprava za resne akcije, je bila ude-®žba letos skromna. Tekmovalo je le °sem društev (navadno 15-18). Kaže, da mnoga gasilska društva pomen takšnih tekmovanj ne jemlje več resno. Kako Potrebna pa so, se je videlo pri letošnjem Požaru v Kortah. Subvencije, ki jih dobivljajo gasilska društva, bodo po vsej verjetnosti od sedaj naprej razdeljene po uspehih in deja-Vn°sti posameznih društev, tako okrajni Poveljnik Max Tschemernjak. Rezultat tekmovanja: l' Steber, I 7 Stara vas ’• Šmihel r *eplie Steber, II ■ Lovanke .Zunaj konkurence sta tekmovali skupi-n' gasilskega društva Vogrče, ki bi v tekmovanju zasedli prvo in tretje mesto. Brez urjenja na posebnih vajah bo izostala tudi podpora. SENČNI KRAJ-LIBUČE Utihnilo je veselo srce Zdovčevega Stanka Preteklo nedeljo je Stanko Apovnik umrl v 65. letu starosti. Stanko Apovnik, upokojeni posestnik Zdovčove domačije v Senčnem kraju pri Libučah, je bil mož vesele narave in pristne domače družabnosti. Zaradi svoje prisrčnosti in dobrovoljnosti je bil pri prijateljih in znancih priljubljen in cenjen. Težko ga bodo pogrešali, saj je znal zelo naravno razvedriti domačo družbo - med drugim na prireditvah libuškega kulturnega društva Kralj Matjaž. Preteklo nedeljo se je Zdovčev Stanko za vedno poslovil od svoje družine, bratov in sester ter številnih prijateljev ter znancev. V 65. življenjskem letu ga je Vsemogočni odrešil zemeljskega trpljenja. Rajnega pa je odlikovala predvsem tudi njegova velika ljubezen do slovenske narodne skupnosti. V mladih letih je sodeloval pri pli-berški farni mladini, vsa leta je dosledno podpiral Enotno listo, svojo zvestobo je izkazoval kulturnima društvoma Kralj Matjaž in SRD Edinost. Ima pa tudi velike zasluge za krožek za rejo pujskov, saj je bil med njegovimi soustanovitelji. Za vse to se mu je ob odprtem grobu zahvalil občinski odbornik Jurij Mandl. Svoje zadnje zemeljsko počivališče je Zdovčev Stanko našel pri sv. Andreju v Spodnjih Libučah. Pogrebno svečanost - pevsko so jo olepšali Matjaževci - je vodil pli-berški mestni župnik mag. Ivan Olip. Asistiral mu je Stankotov sosed in prijatelj iz otroških let dr. Janez Skuk. Ko se je sedanji sinče-vaški župnik poslavljal na dan svoje nove maše od doma, mu je Stanko v imenu sosedov in vaščanov želel vse najboljše v službi dušnega pastirstva. Veselo srce Zdovčevega Stanka je za vedno utihnilo. Sedaj uživa večno veselje. Ni se mu več treba bati zemeljskih bolečin - v večnosti je deležen ljubezni in dobrote Pravičnega očeta. Vdovi Ančki, otrokom Slavki, Petru, Vinku, Gregorju in Silviji, bratom Janezu, Francu, Štefanu in Pavlu ter sestrama Milki in Fridi izrekamo iskreno sožalje. Stanka Apovnika bomo ohranili v lepem spominu. -Kuj- 10 Kultura ROŽEK__________________ Olje in grafike Slikar Josef Tichy razstavlja prvič v galeriji Šikoronja v Ro-žeku Rodil se je leta 1922 v Porečah ob Vrbskem jezeru; tam tudi živi in ustvarja. V letih 1945 - 1948 je študiral na koroškem deželnem institutu za upodabljajočo umetnost pri profesorju Arnoldu Cle-mentschitschu; odtod njegove oljne slike. Bil je tudi profesorjev asistent. Od 1950 do 1954 je na dunajski Akademiji za upodabljajoče umetnosti študiral grafiko pri profesorju Christianu Ludvvi-gu Martinu, pri Herbertu Boecklu, koroškem rojaku iz Celovca pa večerni akt. Prvič je razstavljal leta 1954 v okviru prehodne razstave „Karntner Graphik" (koroška grafika) v Moderni galeriji v Ljubljani. V Ljubljani so ga videli velikokrat, predvsem pri grafičnih bienalah. Josef Tichy je razstavljal na vseh celinah razen v Avstraliji. Anglija, Belgija, Egipt, Filipini, Francija, Indija, Italija, Japonska, Jugoslavija, Koreja, Makedonija, Namibija, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Ogrska, Poljska, San Marino, Slovenija, Španija, Švica, Turčija, ZDA so bile postaje; kazal je v glavnem barvne jedkanice. Na študijskih potovanjih je tudi spoznaval tamkajšnje kraje pa ljudi. V Avstriji je razstavljal v vseh deželnih glavnih mestih. Vodil je številne seminarje za grafiko v Avstriji in v drugih državah, prejel pa je tudi vrsto domačih in mednarodnih nagrad. Leta 1982 mu je zvezni predsednik Rudolf Kirchschlager podelil naslov profesorja. V galeriji Šikoronja v Rožeku razstavlja Josef Tichy prvič, in sicer naj novejše oljne slike pa jedkanice iz zadnjih dveh let. Teh del prej še ni pokazal nikjer. Razstavo so odprli v četrtek, 13. avgusta. Večer je popestrila s flavto Andrea Gerber. Razstava je odprta do 13. septembra 1998 od srede do nedelje med 15. in 19. uro (ali po telefonskem dogovoru). Domači kmetje so pokazali svoje izdelke. Uspela ponovitev praznika „farant“ v Globasnici „Na farant", tako se je glasilo geslo prvega edinstvenega globaškega praznika na cesti. Komite za tujski promet je ta stari običaj spet priklical v življenje in povabil vse občane k praznovanju. Lepo vreme je preteklo soboto privabilo številne obiskovalce na prvi farant - praznik, ki je gotovo bil eden letnih viškov v družabnem življenju Globašanov. Celodnevni spored, ki so ga ogranizatorji sestavili, je bil zelo pester in zanimiv. Številne razstave so bile še dodatna zanimivost in navdušenju ni bilo ne konca ne kraja. Povabilu so se odzvali tudi številni domači politiki, ki so si z zanimanjem ogledali poleg domačih kmečkih izdelkov tudi domača podjetja in društva. Vsakemu ljubitelju slik pa so domači slikarji Stanko Sadjak, W. Smretsch-nig in Franz Pajantschitsch pokazali svoje umetnine. Mlajši obiskovalci so imeli na razpolago vrsto zanimivih tekem, lahko pa so se udeležili tudi pri posameznih delavnicah. Obdelovali so lahko npr. glino, mnogi pa se pokazali svoje talente pri brkljanju ali tkanju. Za zabavo in pravo farantsko vzdušje je po sveti maši poskrbel trijo ..Korenika". Svojevrstno enkraten je bil tudi kulturni program, na katerem so v lepem ambientu med drugim nastopali ..Folklorna skupina" (vodi Branko Hudi), „Gemischter Chor Globasnitz" (vodi Valentin Zirgoi) Na sliki se predstavljata Jenšacova in Kukmanova kmetija. K uspehu Jaranta" sta trčita tudi giobaškipodžupan Bernard Sadovnik in predsednik farantskega komiteja Michael Petschnig. in „Hemmaberg Trio". Velika je bila udeležba tudi pri tomboli, kjer so čakali dobički v vrednosti 20.000 šilingov. Vsi, katerim ..Fortuna" letos ni stala ob strani, imajo možnost že prihodnjo leto zopet poskusiti svojo srečo pri jahanju na rodeu oziroma pri kegljanju na cesti. Razveseljivo je, da se Globaša-ni trudijo z novimi idejami ohraniti stare običaje, posebno pa domači besedni zaklad. Cilj faranta je, tako predsednik turističnega komiteja Michael Petschnig v pogovoru z Našim tednikom, da se občina predstavi s svojimi domačimi izdelki in pridelki, hkrati pa privabi mnoge obiskovalcev v Globasnico. Važno je organizatorju bilo pokazati medkulturno življenje slovenskogovorečih in nemškogovorečih občanov, ki so s skupno pomočjo doprinesli k uspehu prireditve. DaKo petek, gl - avgusta 1998 Kultura 11 PODJUNA PRI GLOBASNICI Odličen koncert kitarista Janeza Gregoriča Pretekli petek je Slovensko kulturno društvo Globasnica vabilo na koncert domačega glasbenika Janeza Gregoriča. POPRAVEK Poznoantična cerkev v Podjuni ie bila pretekli teden kraj srečanja ljubiteljev klasične glasbe. Posebnost novoobnovljene cerkve n' samo akustika, temveč tudi freske. Svojevrstno enkratne pa so tudi poznoantične plastike, katere so pri obnovi nepričakovano odkrili. Narejene so bile v 5. ali 6. stoletju, tako domneva restavrator Ljubčo Deskoski, ki je Prepričan o dragocenosti in en-kratnosti na Koroškem. Ta plastika prikazuje kelih s trto kot ornament ter ptici orla in pava, vse simboli zgodnjega krščanstva. Prav v tem primernem ambien-*u je Janez Gregorič, ki je 1994 z odliko zaključil študij za kitaro v Gradcu, predstavil dela mojstrov kot so H. Villa Lobos, Abel Carle-Varo, Francisco Tarrega, Augu-stin Barrios in John W. Duarte. Obiskovalci koncerta so že danes prepričani, da je Janez Gre-9°rič eden najboljših evropskih umetnikov na kitari, kateremu je ves svet odprt. Številni nastopi kot solist in komorni glasebnik v tu- in inozemstvu kažejo, na kako visoko glasbeno raven je 33. letni Globašan že prispel. Čeprav je trajal koncert čez uro, Janez Gregorič iz Globasnice igra kitaro na zelo visoki ravni. Spodaj: novoobnovljena cerkev v Podjuni in Peter Sadjak, ki že 40 let deluje kot mežnar. je bila publika tako navdušena, da Med drugim je predstavil tudi svoje Janezu Gregoriču bilo treba do- je kompozicije, s katerimi je lepo dati še štiri skladbe za nameček, zaokrožil nepozaben koncert. V prilogi prejšnje izdaje NAŠEGA TEDNIKA (Naš upokojenec) so se nam pri objavi pesmi Vere Amenitsch pripetile neljube napake. Zaradi tega še enkrat v celoti objavljamo njeno pesem, ki jo je napisala za življenjski jubilej Milke Sienčnik. Gospe Milki Sienčnik za častitljivi jubilej! Kaj lepšega bi mogla mati za spomin otrokom dati, kot besedo blago, njeno, z ljubeznijo izgovorjeno?! Kdo bi stehtal žrtve njene v dar življenju položene ? Kdo lahko bi vse povrnil, kar zob časa je odškrnil? Naj vse življenju darovano, z zahvalo bo zaznamovano/ A z Gornje-grajske tam strani, so geni njeni k vam prišli. Vera Amenitsch SPD TRTA/ŽITARA VAS „Voice factory“ navdušili v Žitari vasi Preteklo nedeljo je Slovensko Prosvetno društvo Trta vabilo na koncert štajerske vokalne skupilo »Voice factory" v župnišče v kitaro vas. ..Tovarna glasov" se prevedeno 'menuje šajerska skupina, ki jo sestavlja pet članov. Skupina je Verjetno mnogim še znana kot ^oice company", v kateri je sodeloval tudi rojak in pevovodja mag. Stanko Polzer. Cilj skupine od vsega začetka fe bil publiki posredovati pesmi brez vsakršne pomoči glasbil (a CaPella). Da pa jim to tudi uspe, kažejo številni koncerti in nastopi v televizijskih oddajah v tu- in inozemstvu. Posebnost skupine ni samo kakovostno ritmično petje, temveč tudi humoristični vložki, s katerimi z lahkoto odstranijo bari ero med odrom in publiko. Repertoar mojstrov ritmike obsega poleg popevk in spiritualov tudi skladbe narodnozabavne glasbe (npr. skladbe Slavka Av- senika), s katerimi so obiskovalce preteklega koncerta tako navdušili, da se skorajda niso dali pomiriti. Kdor je bila tam, je bil o tem prepričan. Bučni aplavzi so dokaz za nadvse uspešen koncert, vsekakor pa tudi zahvala Slovenskemu prosvetnemu društvu Trta za angažirano delovanje. V sklopu poletnih prireditev SPD Trat vabi še to nedeljo na tretjo in zadnjo prireditev pod geslom ..FOLKLORNA NOČ". DaKo RADIO/TV, PRIREDITVE T A T E D E N PETEK, 21. avgusta 18.00-18.30 »Romantika v glasbi" (R. Klopčič) SOBOTA, 22. avgusta 18.00-19.00 Od pesmi do pesmi - Od srca do srca NEDELJA, 23. avgusta 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Morgan, Karnten. Duhovna misel (mag. Peter Olip) 18.00-18.30 Za vesel konec tedna. PONED., 24. avgusta 18.00-18.30 Kratek stik. TOREK, 25. avgusta R A D I U 18.10-19.00 Otroška oddaja SREDA, 26. avgusta 18.10 - 19.00 Glasbena mavrica 21.04 do 22.00 Večerna ČETRTEK, 27. avgusta 18.10-19.00 Rož - Podjuna - Žila [5)® S S® B>£\KL NEDELJA, 23. avgusta '98,13.30 PONEDELJEK, 24. avgusta 1998 ORF2, ob 1.55___________ TV SLOVENIJA 1, ob 16. 20 Predvidoma z naslednjimi prispevki: • Sklepi in obljube: Bilanca delovanja narodnostnega sosveta • „Dajmo življenju novo upanje": Romanje treh dežel v Bovcu • Ob prazniku velike gospojnice - slovenska maša v crkvi Marije na otoku • Kaj takega!: V Globasnici so sredi dneva napovedali farant, teden navrh pa so na gorskem maratonu iskali »Kralja Matjaža" • Športno društvo Zahomec -položili so temeljni kamen za večnamensko hišo v Zahomcu • Drugo kolo v avstrijskem pokalu: SAK gosti vodečega v max. Bundesligi GAK • Folklorna noč - zaključek niza poletnih prireditev v Zitari vasi Vsebino televizijske oddaje - in dnevnih radijskih sporedov - lahko preberete tudi na ORF-teletekstu, stran 299. Petek, 21. avgusta ZAHOMEC Ples in zabava ob prazniku gasilskega in športnega društva Čas: ob 20.uri Kraj: v šotoru Igrajo: „Die Karntner" Sobota, 22. avgusta ŽITARA VAS OPEN AIR: Folklorna noč Čas: ob 20. 30 Kraj: na dvorišču župnišča (ob slabem vremenu bo prireditev v ljudski šoli) Vstopnice za vse prireditve (9. 8., 16. 8. in 22. 8.) sov predprodaji na Posojilnicah Miklavčevo, Železna Kapla, Dobrla vas in Pliberk. Nedelja, 23. avgusta OBIRSKO 15. tekma koscev Čas: ob 14. uri Kraj: pri Jerebu Vabi: Alpski klub Obir Za zabavo bodo igrali „Die lustigen VVimitzer" Ob slabem vremenu bo prireditev preložena na 30. avgust ob istem času in na istem kraju. ZAHOMEC Žegen Čas: ob 14. uri štehvanje, ob 20. uri ples in zabava v šotoru z »Gorenjskimi muzikanti" Torek, 26. avgusta KOTMARA VAS Predavanje -Bruselj: »Evropski sistem zastopanja interesov in mi“ Čas: ob 20. uri Kraj: Društvena soba v stari šoli Predava: mag. Bojan llija Šturm-Šnabl Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo Gorjanci RAZSTAVE PODEN Razstava ljudskih votivnih tablic Kraj: gostilna Lausegger Razstava je odprta dnevno od 10. do 17. ure PLIBERK GALERIJA VVERNERJA BERGA Galerija je odprta od srede do nedelje od 10. do 12. ure in do 14. do 17. ure. Ob torkih je galerija odprta od 14. do 17. ure, ob ponedeljkih pa je zaprta. ŠENTJANŽ Razstave umetnika Ericha Novoszela Kraj: K & K center Razstava »Drava je svoja fraua - die Drau ist ihre ei-gene Frau“ Kraj: K & K center Razstavi sta odprti ob sredah, četrtkih in ob petkih od 9. do 12. ure in od 16. do 20. ure ter v sobotah in nedeljah od 10. do 18. ure. □ BUČE Znamenja časa - Zeichen der Zeit Valentin Oman, Jelka Flis in Herman Falke Kraj: galerija Falke. Razstava je odprta do 5. septembra ob petkih in sobo- tah od 10. do 18. ure ali po telefonskem dogovoru (04235/3600) VOVBRE/HAIMBURG Razstava del umetnikov Franza in Edvina VViegeleja Kraj: galerija VViegele Razstava je odprta od 11. julija do 31. avgusta dnev- no od 14. do 20. ure ali po telefonskem dogovoru (tel. 04232/ 72 32). TINJE Razstava slik umetnice Evelyn Sickl Kraj: Katoliški dom prosvete. Razstava je odprta dnevno od 10. do 17. ure SLOVENJ GRADEC Jože Tisnikar - retrospektivna razstava Kraj: Galerija likovnih umetnosti, glavni trg 24 Razstava je odprta do 10. oktobra, dnevno (razen ob ponedeljkih) od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure. Razpis ravnateljskega mesta Društvo »Glasbena šola" razpisuje mesto ravnatelja Glasbene šole. Kandidati/tke morajo izpolniti naslednje pogoje: c®1 zaključen študij na visoki šolo za glasbo ■®" avstrijsko državljanstvo obvladanje obeh deželnih jezikov "S" večletna praksa na področju glasbene pedagogike ■s* organizacijske in vodstvene sposobnosti. Delovno razmerje se prične 15. septembra. Plača se določi po sistemu, ki velja tudi za glasbeno šolo dežele Koroške (Landesmusik-schulvverk). Kandidati so naprošeni, da pošljejo svoje prijave in ustrezne podatke do 31. avgusta 1998 na naslov: Glasbena šola, Mikschallee 4, A-9020 Ce-lovec/Klagenfurt. Za upravni odbor društva »Glasbena šola", mag. Božo Hartmann, predsednik Naša društva v internetu - Osnovne informacije o koroških Slovencih (nem, slov, angl.) http://www.aprouc.co.at/sl ovene Cerkveni časopis Nedelja - tedensko aktualno http://www.aprouc.co .at/slovene/nedelja.html Center avstrijskih narodnostnih skupnosti (CAN) na Dunaju - Volks- gruppenreport 97http://www.aprouc.co.a t/slovene/volksgruppenre- port.html Mohorjeva založba - aktualna knjižna ponudba http://www.mohorjeva.co. at Založba Wieser http: //www.wieser-verlag.co.at Zveza Bank v Celovcu (slov., nem. angl.) http://www.zvezabank.co. at/zb Slovenska športna zveza: http://members.ma-gnet.at/ssz/ (nem, slov, angl.) e-mail-naslov: ssz@magnet.at Občina Suha in okolje -KPD Drava, RIS Žvabek, Oktet Suha (slov., angl.) http://members.magnet.at /Stefan.logar/ Oktet Suha. Živ-Žav. Enotna lista Suha http://www.members. magnet.at/d.katz SPD Zvezda Hodiše http://www.carinthia.Org/k eutschach/zvezda-ho- diše/sprachkurs Klub slovenskih študentk in študentov v Gradcu http://privat.schlund. de/ksssg Ljudska šola Sele Kot: 204651 @ asn. netway. at Pevsko društvo Sele: pevsko, društvo, šele @ asn. netway. at Katoliško dom prosvete v Tinjah: http: // www. sodalitas. at (Tinje) PRIREDITVE, OGLASI PLIBERŠKI JORMAK Glasbeni in prireditveni spored v šotoru SPD „Edi-nost“ v Pliberku Sobota, 5. septembra 1998 6. mednarodno srečanje upokojencev 10.00 Pozdrav, kratek kulturni spored Ples, humor in srečelov Igra vokalno-instrumentalni duet „Evergreen“ Soorirediteli Društvo upokojencev Pliberk 13.00 Koncert godbe na pihala iz Cerknice Godba sodeluje tudi na povorki 16.00 Ples in prosta zabava ob glasbi ansambla „ROSA“ 18.00 Slovenska oddaja v živo (Slovenski spored ORF) „Od pesmi do pesmi - Od srca do srca" Moderacija Danica Uršič in Franci Sadolšek (Voščila lahko oddate do 17.30 ure v šotoru SPD Edinost) 19.00 Ples in zabava z ansamblom „ROSA“ Nedelja, 6. septembra 1998 11 30 Koncert „Godba na pihala Šmihel" 15.00 do 18.00 Družabni popoldan z vižarji s Koroške Naprošamo vse vižarje, da se v čim večjem številu udeležite popoldneva v šotoru SPD Edinost (ne pozabite vaših harmonik) 18.00 Ples in zabava ob zvokih ansambla ..Podjunski muzikantje" Ponedeljek, 7. septembra 1998 12.00 Glasbeni popoldan z ansamblom „Evergreen" 17.00 Ples in zabava ob zvokih ansambla ..Podjunski muzikantje" Obiščite naš šotor, ne bo vam dolgčas.Tudi za dobro hrano in pijačo ob prijazni strežbi bo poskrbljeno! Vsi prisrčno vabljeni! Odbor SPD Edinost v Pliberku PISMO BRALCA 28. likovna kolonija v Vuzenici, spz sporoča, da bo letošnja likovna kolonija mladih potekala od 23. do 29. avgusta v Vuzenici. Udeležili seje bodo mladi iz Porabja, avstrijske Koroške in Tržaškega. Mlade bo pri delu vodilo 7 pedagogov in sodelavci osnovne šole v Vuzenici. Interesenti (otroke med 10. in 15. letom) prosimo, da se čim prej prijavijo v tajništvu Slovenske prosvetne zveze v Celovcu, telefon 0463/514300-22. Na stičišču treh kultur Ekskurzija v Trst in Koper (od 28. do 30. avgusta) Obisk inštitucij in srečanja s predstavniki manjšin Informacije in prijave: Al pen Adria Alternativ (tel.: 0316/812117) OGLAS POSOJILNICA-BANK PODJUNA oddaja v centru Dobrle vasi stanovanje v velikosti 77 m2 Inserenti naj pokličejo na št. tel.: 04236/2076 II. Gorski maraton okoli Pece z otroškim, družinskim in štafetnim tekom V soboto, 22. avgusta, zopet vabijo občine Bistrica, Pliberk in Globasnica ter sosednji občini Mežica in Črna na II. mednarodni gorski maraton okoli Pece. Start bo ob 15. uri v Mežici, prvi pa naj bi prispeli v cilj na Črni ob pribl 17.35. Organizatorji upajo, da bi čim več obiskovalcev ob cestah podprlo tekmovalce, predvsem domače, katerih bo kar mnogo. Koroška joče Stanko Bučovnik poudarja v intervjuju v zadnji številki NAŠEGA TEDNIKA („Člen 7 za nas še vedno aktualen") naslednje: Bilanca je takšna, da polovica slovenskih absolventov avstrijskih univerz in visokih šol ostane v tujini. Vzrok tega je visoka kvalifikacija absolventov, ki težko najdejo ustrezno delovno mesto na Koroškem. Iz tega sledi, da smo koroški Slovenci, ki garajo na Koroškem 'n se borijo za obstoj naroda, nekako tepci, ki niso zreli za visoki študij. Ali ni namen študija, da se sposobni pripadniki naroda izobrazijo predvsem zato, da s svojim znanjem olajšajo delo in da se gospodarski položaj domačega kraja izboljšuje ter ne propada. Če bi vsaka ženska gledala na samo višji dohodek, bi naš narod že zdavnaj izumrl. Kakšni egoisti so naši akademiki, se vidi tudi v tem, da nimamo slovenskega notarja, ker je pač izobrazba le slabo plačana. Vedno še najdemo med Slovenci idealiste, ki so pripravljeni biti duhovniki ali redovniki in to kljub visoki izobrazbi. Zakaj ni študentov, ki bi tudi na gospodarskem področju ne gledali samo na svoj žep, temveč tudi na dejstvo, da je zaposlitev številnih sodelavcev lepa naloga. Naš počitniški center išče npr. poslovodjo ali najemnika, ki bi mu pripadal ves donos - seveda, tudi skrb za obstoj podjetja. Zakaj se ne upa nekdo od visoko študiranih prevzeti te odgovornosti? To bi bila šansa, da naši visokošolci pokažejo, kaj znajo. Kom. sv. Franc Rutar Lido - Dobrla vas B©[ia 04239/26 42 Od ponedeljka, 24. avgusta, od 18. ure, do četrtka, 27. avgusta, do 13. ure Duhovne vaje za duhovnike nem. Voditeljica: prof. dr. Monika Ne-metschek Priprava na popravni izpit matematika: od 24. avgusta do 11. septembra; latinščina: od 31. avgusta do 11. septembra v četrtek, 1. oktobra, ob 17. uri Slovenščina za začetnike I. del Vodi: Nadja Volavšek iz Ljubljane od sobote, 3. oktobra, 14.30 do nedelje, 4. oktobra 16.30 Priprava na zakon Vodi: Jože Kopeinig Začetek jezikovnih tečajev v mesecih september in oktober 1998 • Slovenščina • Italijanščina • Angleščina • Francoščina • Španščina Jezikovni tečaji trajajo 10-krat po dve uri. Prispevek 950-šilingov. Podrobne termine bomo objavili v naslednjem NAŠEM TEDNIKU, informacije pa daje tudi dom v Tinjah. Potovanja: od ponedeljka, 24. avgusta do sobote, 29. avgusta 1998 Izobraževalno potovanje v Lombardijo Voditelj: dr. Johann Sturm od petka, 11. septembra do sobote, 19. septembra 1998 Romanje v Lurd Voditelj: žpk. Valentin Gotthardt od sobote, 19. septembra do nedelje, 20. septembra 1998 Potovanje po Sloveniji, nem. Voditelj: prof. p. Andrej Kropej I M P R E S U M NAS TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo .Narodni svet koroških Slo- sler-Gasse 4, tel. 0463/292664. NAS TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na na- vencev", ki ga zastopa predsednik Nanti Olip, 9020 Celovec, 10,-Oktober-StraBe slov: Naš tednik, 10.-Oktober-StraRe 25/IV, 9020 Celovec; telefon uredništva, upra- 25/IV. Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Silvo Kumer (namestnik ve in oglasnega oddelka: 0463 / 51 25 28. Telefaks: 0463 / 51 25 28 - 22. Letna Slavnega urednika), Franc Sadjak (urednik), Marjan Fera (fotograf), vsi: 9020 Ce- naročnina: Avstrija 500,-; Slovenija 3500,- SIT; ostalo inozemstvo 870,- šil.; zrač- lovec, lO.-Oktober-StraSe 25/Iv. Tisk: Mohorjevaliskarna, 9073 Viktring, Adi-Das- na pošta letno 2000,-šil.; posamezna številka 15,- šil.; Slovenija: 150-SIT. 14 Šport PODLIGA ZAHOD DSG Borovlje - Bilčovs 1:1 (0:1) Pričetek Bilčovščanov je bil kakor strela, kajti že v 3. minuti so povedli, v peti minuti pa jim sodnik Obvvur-zer ni prisodil jasne 11 -metrovke. Tudi nato odlične poteze in priložnosti, toda domači vratar se je nekajkrat odlično izkazal. Po odmoru pa že »tradicionalen" propad ekipe trenerja Struggerja. BILČOVS: Schavvarz 4, Stocklas 2, Arnavtovič 3, Li-pusch 3, Rajnovič 3, Kuess 3, Partl 4 (60. Schaunig 1), Durnig 2, duantschnig 3, Aleksič 3 (71. H. Strugger 0), I. Strugger 3; Borovlje: 300 gled.; sodnik: Obvvurzer; strelec: Partl (3.) Globasnica - VVelzenegg 1:1 (0:0) V prvem polčasu sta si bili ekipi enakovredni, prav tako so bile priložnosti enakomerno razdeljene. Po odmoru pa so Globašani nekoliko popustili, kar se je krepko maščevalo, saj so gostje izkoristili nezbranost domačinov za vodstvo. Da so Globašani ostali le neporaženi, pa se morajo zahvaliti Grobelniku, ki je tik pred koncem izenačil po prostegm strelu. GLOBASNICA: Smrečnik 5, Mišic 4, Kordesch 3, G. Sadjak 4, Grobelnik 4, Dlopst 5, Buchwald 3 (75. Wblbl 4), Hribar 3, Silan 3, M. Sadjak 3, Szabo 3; Ponikva: 300 gled.; sodnik: Zanin (povprečen); strelce: Grobelnig (89.); rdeči karton: Kordesch (81.) 1. RAZRED D Maria Rojach - Šmihel 1:1 (0:0) Po dobrih 20. minutah so Šmihelčani prevzeli pobudo ter silili po vodstvu, toda 11 -metrovko v 43. minuti niso znali izkoristiti (W. Motschilnik). Kmalu po odmoru pa je le uspelo vodstvo, ki pa ga Šmihelčani niso znali uspešno braniti do konca. ŠMIHEL: Suschnig 4, H. Motschilnik 3 (65. Burckhard 0), Kreutz 3, A. Gros 3, Janet 3, Hribernik 2, Lutnik 2, Kotnik 4, Berchtold 2 (60. Kraiger 3), W. Motschilnik 3, Ch. Gros 2; Maria Rojach: 100 gled.; sodnik: Meschnark (dober); strelec: W. Motschilnik (52.) Šentlenart - Železna Kapla 0:0 Slab nastop obeh ekip, tako da je bil neodločen rezultat pravičen. Priložnosti so bile redke, kajti obema ekipama sta se nudili komaj dve. Pohvale vredna pa je bila vzorna borbenost Kaplčanov. ŽELEZNA KAPLA: Ojster 4, Germadnik 3, Kock 3, S. Grubelnik 3, Nerz 3, Šteharnik 3, Schurtl 2 (35. Haller 2), Sporn 3 (60. Lippusch 3), H. Grubelnik 3, VVicher 4, Partej 3 (81. Miklau 0); Šentlenart: 130 gled.; sodnik: Schmied (dslab); rdeči karton: Nerz (82.) Bikarja vas - Vovbre 0:0 Slab začetek Rikarjanov, katerega so gostje izkoristili za rahlo terensko premoč. Ekipa trenerja Fere se je znala stopnjevati šele po odmoru, ko je kakih 20 minut kar krepko napadala, a priložnosti ni izkoristila. Proti koncu pa je bila tekma povsem odprta. BIKARJA VAS: Brezovnik 5, Streicher 4, Urch 3, Gomernik 2, Figoutz 4, Truschner 3, Pečnik 3, Sienčnik 3, Picej 5, Kampusch 4, Blažej 3; Bikarja vas: 200 gled.; sodnik: Glanz (dober); 2. RAZRED E Pliberk II - Žvabek 1:2 (1:0) Igralec tekme je bil tokrat nedvomno napadalec Juvan, ki je poskrbel za oba zadetka, drugega je dal v predzadnji minuti ter tako zagotovil svoji ekipi tri točke. Zmaga Žvabečanov pa je bila zaslužena, saj so bili skorajda celo tekmo v rahli terenski premoči. ŽVABEK: Jakob 4, Brezovnik 3, Žlinder 2 (71. Ra-musch 0), Zechner 3, Breitenegger 3, Jamer 3, V. Berchtold 0 (20. A. Berchtold 3), Mlinar 4, Trampusch 3 (82. Polanz 0), Homer 3, Juvan 5; Pliberk: 100 gled.; sodnik: Aichholzer (povprečen); strelec: Juvan (10., 89.) Dobrla vas - Galicija 2:1 (2:0) Odličen nastop Dobrolčanov, predvsem v 1. polčasu, ko so si pod režijo Velika in z lepimi potezami priigrali zasluženo vodstvo dveh golov. Po odmoru pa so bili gostje močnejši in celo blizu izenačenju. DOBRLA VAS: Pečnik 3, Golautschnig 4, Nachbar 4, Roger 3, Kampi 4, Petek 4, Velik 5, Kastrun 3 (80. M. Lesjak 0), Opietnik 3, Ch. Lesjak 4, Pustoslemšek 3; Dobrla vas: 150 gled.; sodnik: Jaklitsch (dober); strelca: Pustoslemšek (18.), Ch. Lesjak (35.) PRIHODNJI KROG PODLIGA VZHOD Bilčovs - Podkrnos (v nedeljo ob 17.30) - Trener Strugger je nekoliko razočaran od svoje ekipe, predvsem od nekaterih igralcev, ki na tekmah niso pripravljeni dati vsega. Toda to ni glavni vzrok, da Bilčovščanom v tej sezoni sploh ne gre: »Nekateri imajo po prestani poškodbi še zaostanek treningov, trije ali štirje ključni igralci pa so popolnoma brez forme," pravi Strugger, ki na tekmi proti Podkrnosu kljub temu upa na prve tri točke v tekoči sezoni. Toda pozor, tudi igralci Podkrnosa so navijačem obljubili tri točke. Pokrče - Globasnica (v nedeljo ob ob 17.30) - Pokrče, ki trenutno zasedajo zadnje mesto na tabeli, v tej sezoni še niso osvojile točke, niti gola niso zadele. Prav zaradi tega Globašani računajo s tremi točkami, toda le, če bodo vsi igralci popolnoma pri stvari. Podcenjevanje bi lahko postalo nevarno. Manjkala bosta Kordesch (rdeči karton) in Pasterk (poškodovan). 1. RAZRED D Bikarja vas - Labot (v nedeljo ob 17.ro) - Rikarjanom bo tokrat manjkal Gomernik (dopust), namesto njega pa bo prišel v ekipo Robert Sturm. Trener Fera: »Potrebujemo dobro izhodišče za derbi proti Žitari vasi, zato moramo Labot premagati." Šmihel - Šentlenart (v nedeljo ob 17.30 - »Ekipa dobro trenira in je tudi zelo motivirana, toda na tekmah trenutno enostavno ne gre," pravi sekcijski vodja Šmihelčanov Lojze Kužnik. Z Gradiščanske se je vrnil Žohar, tako da bo ekipa tokrat lahko nastopila v najmočnejši postavi, Vovbre - Železna Kapla (v nedeljo ob 18. uri) - Kaplčani so kar zadovoljivo pričeli prvenstvo, tako da so si sedaj cilje postavili nekoliko višje. Za prva mesta sicer še ne zadošča, toda mesto med 3 in 6 je vsekakor možno doseči, je slišati iz tabora Kaplčanov. Proti Vov-bram pa bi bili s točko zadovoljni, kajti ta ekipa je na domačem igrišču prava trdnjava. 2. RAZRED C Sele - Kriva Vrba (v nedeljo ob 18. uri) - 7 standardnih igralcev je manjkalo Selanom na tekmi proti SAK II, kljub temu so slavili zmago. Prav zaradi tega bo VVieser tudi na tekmi proti Krivi Vrbi pustil igrati iste igralce. 2. RAZRED E Žvabek - St. Margarethen/L. (v soboto ob 18. uri) - St. Margarethen iz Labotske doline sodi med boljše ekipe v tem razredu, zato bi bili Žvabečani tokrat zadovoljni že s točko. Mauterndorf - Dobrla vas (v soboto ob 17.30) - Dobrolčani se iz tekme v tekmo stopnjujejo, zato na tihem tudi proti Mauterndorfu računajo z zmago. Še nejasno je, ali bodo mogli nastopiti v popolni postavi, kajti legionar Pustoslemšek in Kampi bosta verjetno zaradi službene zadržanosti manjkala. ŠAH Dunja Lukan odlična tretja na državnem prvenstvu Šahistka Slovenske športne zveze Dunja Lukan je na odprtem ženskem državnem prvenstvu 1998 v Tennecku na Salzburškem slavila velik uspeh. Z remijem v zadnjem krogu proti Dunajčanki Schvvanin-gerjevi (Elo 2045!) je osvojila odlično tretje mesto in se hkrati že kvalificirala za nastop na (zaprtem) državnem prvenstvu prihodnje leto na Dunaju. 21-letna študentka medicine iz Vetrinja je v sedmih partijah osvojila 4,5 točk. Poleg nove državne prvakinje Fraunschie-love je na državnem prvenstvu ostala tudi Dunja neporažena. Prvič, odkar se udeležuje državnih prvenstev, pa se je uvrstila tudi pred državno prvakinjo leta 97 Korošico Sommerjevo, ki je tokrat zasedla samo peto mesto. Končna lestvica 1. Uršula Fraun-schiel (Dunaj) 5,5 točk, 2. dr. Ulrike Fraunschiel (Dunaj) 5, 3. Dunja Lukan (Koroška) 4,5, 4. Elisabeth Kirchmayer (Zg. Avstrija) 4, 5. Sonja Sommer (Koroška) 3,5 itd. Šahisti SŠZ/Carimpex 1 bodo v prvenstvu 1998/99 tekmovali v koroški podligi! Prva ekipa Slovenske športne zveze/Carimpex je zaradi neugodnega razpleta v 2. državni ligi - izpadla sta oba beljaška kluba, prvak Gamlitz pa ni uspel na kvalifikacijskem turnirju za vstop v 1. državno ligo - le izpadla iz najvišje koroške lige in bo v prvenstveni sezoni 1998/99 morala tekmovati v vzhodni podligi! Nasprotniki slovenskih šahistov v jesenskem delu prvenstva bodo: Bekštanj 1, Gospa Sveta 2, ASK/KSV 2 , Pošta Celovec 2 in Celovec-vzhod 1. Druga ekipa SŠZ, katere sponzorja sta Posojilnica Borovlje in Bilčovs, pa bo igrala v 3. razredu C. Šahisti ŠSK „Obir" iz Železne Kaple pa se bodo tudi letos udeležili prvenstva z dvema ekipama: prva bo kot doslej tekmovala v 1. razredu vzhod, druga pa v 4. razredu C. Prvenstvo se začne v drugi polovici septembra. PODLIGA VZHOD 1. Mostič 3 3 0 0 11:1 9 2. Velikovec 3 2 1 0 6:2 7 3. Žrelec 3 2 1 0 5:1 7 4. Globasnica 3 2 1 0 6:3 7 5. Liebenfels 3 1 2 0 5:2 5 6. VVelzenegg 3 1 2 0 4:2 5 7. Šentpavel 3 1 1 1 1:2 4 8. DSG Borovlje 3 1 1 1 3:4 4 9. ATUS Borovlje 3 1 0 2 3:3 3 10. Podkrnos 3 0 2 1 5:6 2 11. ASV 3 0 2 1 3:5 2 12. Bilčovs 3 0 1 2 3:14 1 13. Vetrinj 3 0 0 0 3:6 0 14. Pokrče 3 0 0 0 0:7 0 ■ 4. krog (22.122. avgust): Žrelec - Liebenfels, Šentpavel - ASV, Bilčovs - Podkrnos, Vetrinj DSG Borovlje, ATUS Borovlje - Velikovec, VVelzenegg' Mostič, Pokrče - Globasnica. 1. 1. Žitara vas RAZRED D 3 3 0 0 12:3 9 2. Metlova 3 2 0 1 5:4 6 3. Rikarja vas 3 1 2 0 8:4 5 4. Ruda 3 1 2 0 4:1 5 5. Železna Kapla 3 1 2 0 3:1 5 6. Eitvveg 3 1 1 1 9:6 4 7. Šmihel 3 1 1 1 3:4 4 8. Šentlenart 3 0 3 0 3:3 3 9. Vovbre 3 0 3 0 1:1 3 10. St. Stefan/L. 3 1 0 2 4:10 3 11. Labot 3 1 0 2 3:7 3 12. Maria Rojach 3 0 2 1 4:6 2 13. Klopinj 3 0 1 2 2:6 14. Grebinj 3 0 1 2 2:7 1 ■ 4. krog {22.122. avgust): Eitvveg - Metlova, Ri' karja vas - Labot, St. Stefan/L. - Ruda, Šmihel * Šentlenart, Grebinj - Žitara vas, Klopinj - Maria Rojach, Vovbre - Železna Kapla. 1. Šentjakob 2. RAZRED C 3 3 0 0 8:3 9 2. Tholica 3 3 0 0 8:3 9 3. Rožek 3 2 1 0 8:1 7 4. Kriva Vrba 3 2 1 0 5:1 7 5. Sele 3 2 1 0 3:1 7 6. SAK II 3 1 1 1 4:2 4 7. Hodiše 3 1 1 1 3:4 4 8. Treffen 3 1 1 1 4:5 4 9. Ledince 3 1 0 2 9:9 3 10. Donau 3 0 2 1 4:7 2 11. Škofiče 3 0 1 2 2:4 1 12. Poreče 3 0 1 2 0:4 1 13. HSV 3 0 0 3 3:10 0 14. Osoje 3 0 0 3 2:9 0 ■ 4. krog (22.122. avgust): Ledince - HSV, Škofiče - Donau, Sele - Kriva Vrba, Treffen - Hodiše Osoje - Šentjakob, SAK II - Rožek, Poreče - Tholica. 1. Sinča vas 2. Frantschach 3. Tinje 4. Važenberk 5. Dobrla vas 6. Žvabek 7. Šentpeter 3 8. St. Margarethen/L. 3 9. Pliberk II 3 10. Preitenegg 3 11. Reichenfels 3 12. Mauterndorf 3 13. Galicija 3 14. Djekše 3 2 1 0 11:3 7 2 10 5:3 7 2 0 1 10:7 6 2 0 1 7:2 6 2 0 1 6:4 6 2 0 1 6:5 6 111 7:9 4 111 4:8 4 1 0 2 5:5 3 1 0 2 5:5 3 1 0 2 3:6 3 1 0 2 3:11 3 0 12 4:6 1 0 12 2:7 1 2. RAZRED E 3 3 3 3 3 3 ■ 4. krog (22-/23. avgust): Djekše - Pliberk II. Preitenegg - Reichenfels, Važenberk - Sinča vas, Žvabek - Sl. Margarethen/L., Frantschach - Tinje, Mauterndorf - Dobrla vas, Galicija - Šentpeter. BOKS_________________ Tesen poraz VVieserja na Madžarskem Franc VVieser se je minuli konec tedna z avstrijsko reprezentanco udeležil tradicionalnega mednarodnega boksarskega festivala v Szegetu na Madžarskem (sodelovala so ekipe iz petih držav). VVieser je bil edini Avstrijec, ki je boksal v finalu, tam pa tesno z 2:3 podlegel močnemu domačinu Isctvanu. „Če bi bil boj na Koroškem, bi ga dobil jaz,“je menil VVieser. petek, 24. aprila 1998 15 Šport iuAK ■ wL:'t IhiK j ra ~r. :TMr m \Wm s J J Fifi? x % | IjiiZ/ W 1F7/! Vodeča ekipa max. Bundeslige - GAK. Levo spredaj (sede) Strpinčan Dieter Ramusch, desno stoje znameniti trener z Bavarske Klaus Augenthaler. Pokal: Bo SAK ponovil senzacijo iz sezone 86/87? Danes, ob 17.30, gosti SAK na igrišču ASV vodečo ekipo v max. Bundesiigi GAK, ki je seveda jasen favorit. Toda to je bil v sezoni 86/87 tudi LASK. Se dobro nam je v spominu pokalna tekma iz sezone 86/87, ko ie SAK na igrišču ASV pred 2200 navdušenih gledalcev v streljanju 11-metrovk premagal prvoligaša LAS K. Bila je senzacija, ki prej na koroškem ni imela para. Izhodišče takrat je bilo podobno kakor tokrat proti GAK: David SAK proti Goljatu iz najvišje avstrijske nogometne lige. Toda iz izkušenj vemo, da Goljat pogosto podcenjuje Davida, na kar tokrat upa SAK. Predsednik Perč: „S številnimi navijači v ozadju bo gotovo mnogo možno, niti senzacije v obliki napredovanja SAK ne izključujem." Pri SAK torej vlada zdrav optimizem, čeprav bodo tokrat manjkali kar trije zelo izkušeni igralci: Zanki, Roy in Eberhard. Namesto njih bodo dobili priložnost zopet mladi igralci (Hajnžič, R. Oraže, k. VVoschitz), ki so v prvih dveh Prvenstvenih krogih nepričakovano pozitivno presenetili. Ekipo bo okrepil tudi legionar Hajdini, kajti v pokalu sme igrati več legionarjev. Torej se bo napad SAK glasil Hajdini - Lessnigg. V vrstah gostov bodo navijači lahko videli tudi Strpinčana Die-terja Ramuscha, kateremu je vodstvo kluba zaupalo celo mesto kapetana. F. S. Memphis-Cup 2. krog SAK-GAK V petek, 21.8.1998, ob 17.30 na igrišču ASV t Mladi igralci kot npr. Lessnigg se z dobrim nastopom v pokalu lahko priporočijo za višje naloge. SELANI DOBILI DERBI SAK II tokrat razočaral Selani (manjkalo jim je sedem igralcev) so zasluženo dobili derbi proti drugi ekipi SAK, kateri tokrat ni uspelo nadaljevati z igro iz prejšnjih tekem. V prihodnjem krogu (v soboto, ob 17.30, v Grabštanju) pa gosti ekipa trenerja Woschitza Rožek. Sele - SAK II 1:0 (0:0) SELE: Scheiber 4, Djogič 4, Božič 4, K. Hribernik 3, M. Mak 3, M. Dovjak 3 (46. M. Oraže 3), F. Dovjak 4, M. VVieser 4 (88. M. Dovjak 0), E. VVassner 4, A. Oraže 3, H. Olip 3; SAK II: Regvar 3, Miiller 3, Tolmajer 3, M. Bla-js 2, M. Blažej 2 (30. S. Lampichler 3), Mesner 2, Kert 3, I. VVoschitz 2, D. Malej 3, S. VVieser 2 (80. Niemz 0), Mandl 2 (75. Galo Oj; Sele: 150 gled.; sodnik: Schatz (povprečen) (slab); strelec: A. Oraže (81.); rdeči karton: M. Blajs (81.) SAK Naraščaj CENTER PLIBERK Za začetek dve visoki zmagi Ekipi U 16 in U 14 sta prvenstvo pričeli z visokima zmagama. Od petka do ponedeljka pa so vse ekipe centra na pripravah v Lendavi v Sloveniji, prvenstvene tekme pa zaradi tega odpadejo. U 16: SAK I - Rikarja vas 10:0 (J. Galo 4, Malej 3, Niemz 2, H. Nachbar); U 14: Šentpavel -SAK 11:14 (Partl 5, Riedl 4, Zidej 2, Kreutz 2, Olip); REGIONALNA LIGA/2. KROG „Mladi SAK“ preseneča Lessnigg zadel 2-krat SAK tokrat ni prepričal le z borbenostjo in taktično zrelo igro, ampak predvsem s svežostjo. Medtem ko je bila tekma še pred odmorom odprta in izenačena, je ekipa trenerja Vrabca po odmoru prav nadigravala domačine. Predvsem dolge podaje na hitrega Lessnigga so bodle domačo obrambo. Zmaga SAK je bila - tudi v tej višini - povsem zaslužena. Da je bil nastop SAK tokrat res odličen, so po tekmi potrdile pohvalne besede poražencev. St. Florian - SAK 1:3 (0:0) SAK: Malleg 5, Vrabac 5, A. Sadjak 5, Hajnžič 3, R. Oraže 4 (88. K. VVoschitz 0), Dreier 4, Šmid 4, S. Sadjak 4, Eberhard 4, Lessnigg 5, Uremo-vič 4; St. Florian: 200 gled.; sodnik: Roschitz (povprečen); strelci: Obermiiller (84.) oz. Uremovič (52.), Lessnigg (62., 72.) Pliberčani popolnoma odpovedali v napadu Nepravičen poraz Pliberčanov, ki so prepričali z dopadljivo igro, toda v napadu je manjkala deloma sreča, deloma pa so igralci priložnosti klavrno zapravili. Nasprotno gostje, ki so po odmoru iz dveh priložnosti (protinapada) zadeli prav tolikokrat v črno. Pravičen bi bil remi. Pliberk-WAC 0:2 (0:0) PLIBERK: Matschek3, Lutnik 3, Krevvalder 4, F. VVriessnig 4 (80. Dobnik 0), Škof 3, Slamanig 3, D. VVriessnig 3 (76. Mosser 0), Urnik 3, Lisic 3, Huber 3, Miklau 3; Pliberk: 600 gled.; sodnik: Janesch (dober); streleca: Mundi (53.), Vallant (57.) Pokal: Pliberk - Grieskirchen. V soboto ob 15.30 gosti Pliberk v pokalu Grieskirchen, torej ekipo, kateri v tekoči sezoni še ni uspelo osvojiti točke. Trener Pliberčanov Polanz upa na zbranejši nastop kakor proti WAC, predvsem v napadu. „Na tej tekmi moramo zopet pridobiti samozavest za prvenstvo," pravi Polanz, za katerega je prvenstvo bistveno večja briga kakor pokal. Ključ ocen: 0 brez ocene, ker prekratko na igrišču, 1 je popolnoma razočaral, 2 slab, 3 povprečen, 4 dober, 5 zelo dober, 6 izreden nastop ter zrel za višje naloge. REGIONALNA LIGA 1. WAC 2 2 0 0 6:0 6 2. Hartberg 2 2 0 0 5:1 6 3. Wels 2 2 0 0 3:0 6 4. SAK 2 1 1 0 4:2 4 5. Leibnitz 2 1 1 0 2:0 4 6. Šentvid 2 1 0 1 3:2 3 7. Voitsberg 2 1 0 1 2:2 3 8. Pasching 2 1 0 1 2:2 3 9. Gratkorn 2 1 0 1 4:4 3 10. Pliberk 2 0 1 1 1:3 1 11. LUV Graz 2 0 1 1 0:4 1 12. Grieskirchen 2 0 0 2 0:3 0 13. St. Florian 2 0 0 2 2:6 0 14. Rapid Lienz 2 0 0 2 0:5 0 ■ Rezultati 2. kroga: St. Florian - SAK 1:3, Pliberk - WAC 0:2, Lienz - Gratkorn 0:3, Pasching - Šentvid 1:0, LUV Graz - Leibnitz 0:0, Hartberg - Voitsberg 1:0, Grieskirchen -Wels 0:1; M 3. krog (29./30. avgusti: Gratkorn -Grieskirchen, Leibnitz - Pliberk, Pasching -Hartberg, Šentvid - SAK, Voitsberg - Rapid Lienz, WAC - St. Florian, Wels - LUV Graz; Slovensko prosvetno društvo Kočna od 30. avgusta do 5. septembra zopet vabi na tradicionalni slikarski teden. Natančen spored bomo objavili v prihodnji številki NT. OSEBE & DOGODKI VOLKSSCHUlE RINK EN LJUDSKA SOLA VOGRCE Vogrče. Vogrski fantje (na sliki s Pliberškim podžupanom Stefanom Visot-schnikom pred lično vaško šolo) se že veselijo na novo šolsko leto v „svoji šoli”. Vo-grško ljudsko šolo so namreč celo leto obnavljali, zaradi česar so se šolarji morali preseliti v glavno šolo v Pliberk. Odslej pa bodo zjutraj lahko spet malo nategnili, saj jim je šola zopet pred vrati. GLAS IZ LJUDSTVA FRLOZEV LUKA V Den Haagu na Nizozemskem sodijo nekim bo-sansko-hrvaškim vojakom zaradi zločinov med boji proti bosanskim muslimanom. Zakaj ne pride pred sodišče hrvaški predsednik Franjo Tudžman sam? On bi vedel veliko več povedati. Jorg Haider je zagrozil, da bo, če bo treba, zapustil FPO in ustanovil novo politično gibanje. Naj kar gre pobarat za nasvet k Heide Schmidt, ona je to že naredila. V zadnjem NT so vabili na „Libuško žeganje”. Tu nekaj ne more biti prav. So li vabili na „Libuško žegna-nje“ ali morda na „Libuško žaganje”? MOPZ KRALJ MATJAŽ VABI 13. Libuško žegnanje Sobota, 22. avgusta ■ ob 20.30 plesna zabava-THE CAPS iz Šmihela Nedelja, 23. avgusta ■ ob 9.00 sv. maša s pranganjem ■ ob 11.00 opoldanska zabava - igra TRIO PAVLIČ ■ ob 14.30 kulturni program - nastopajo: •» MoPZ Kralj Matjaž •» Upokojenci Pliberk •» Vinko Šimek - Jaka Šraufciger •* Plesalci in glasbeniki iz Grčije •* Plesalci latinskoameriških plesov in Rock'n rolla •» Cerkveni zbor z Obirske •» Lovski rogisti iz Trga in z Notranjske (Slo) •» Folklorna skupina KUD ..Grifon" iz Šentpetra v Savinjski dolini *» Mladi libuški muzikantje -» Vesele Štajerke