Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno Din 16'—, četrtletno Din 48'—, polletno Din 96'—, celoletno Din 192'—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani.
»	Uredništvo	in	upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52.
46.
kos.
V LJUBLJANI, dne 6. junija 1936.
Letnik VIL
VSEBINA:
312. Uredba o spremembi področja občine Sv. Lovrenc na Dravskem polju in občine Pobrežje ter o spremembi imena občine Pobrežje.
313. Uredba o spremembi področja občine Škofja vas in občine Vojnik.
314. Odločba ministra za trgovino in industrijo o povračilu potnih stroškov za uradna dejanja po zakonu o obrtih.
315. Poslovni red za industrijska (tvorniška) podjetja.
316. Pojasnilo o državnih taksah, ki se plačujejo za gradbeno in uporabno dovolitev oziroma prijavo po gradbenem zakonu in veljavnih stavbnih redih.
317. Razglas (popravek) o volitvah občinskih odborov za občini Prečna in Št. Peter.
318. Razglas o volitvah občinskih odborov za občine Brusnice, Orehovica in Šmihel-Stopiče.
319. Objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin.
Uredbe osrednje vlade.
312.
Na osnovi §§ 3., 6. in 139. zakona o občinah predpisujem
uredbo
o spremembi področja občine Sv. Lovrenc na Dravskem polju in občine Pobrežje ter o spremembi imena občine Pobrežje.*
§ L
Kraji Zgornja Pristava, Popovci, Trnovci, Sela in Barislavci se izločijo iz občine Sv. Lovrenc na Dravskem polju in priključijo občini Pobrežje v srezu ptujskem Dravske banovine.
§ 2.
Ime občine Pobrežje se spremeni v »občina Sv. Vid pri Ptuju«.
§ 3.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih nov in ah«.
. y Beogradu, dne 15. maja 1936; IV. št. 1710.
Minister za notranje posle dr. Korošec s. r.
■ —
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 80. maja 1936, št. 122/XXVIII/297.
313.
Na osnovi §§ 3., 6. in 139. zakona o občinah predpisujem
uredbo
o spremembi področja občine Škofja vas in občine Vojnik.*
§ L
Katastrska občina Vojnik-okolica v srezu celjskem Dravske banovine se izloči iz občine Škofja vas in priključi občini Vojnik-trg.
§ 2.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«.
.V Beogradu, dne 15. maja 1936; IV. št. 2228.
Minister za notranje posle dr. Korošec s. r.
-
314.	)
Odločba
ministra za trgovino in industrijo.**
Na postavljeno vprašanje, ali morajo državna podjetja, v katerih korist se opravljajo uradna dejanja po zakonu o obrtih, glede na določbo § 115. zakona o obrtih v zvezi s členom 106. zakona o notranji upravi povračati
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 30. maja 1986, št. 122/XXVIII/295.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
25.	maja 1936, št. 117/XXV/273.
nastale stroške kot privatne stranke po določbah uredbe ministrstva pravde o povračilu potnih stroškov za službena potovanja sodnih uslužbencev z dne 29. marca 1929, št. 25.190, ali pa se opravljajo v takih primerih potovanja po določbah uredbe o povračilu potnih in selitvenih stroškov civilnih državnih uslužbencev z dne 12. decembra 1931, št. 84.600/1, in po izpremembah in dopolnitvah te .uredbe z dne 16. novembra 1932, št. 49.963/1, v breme kreditov državnega proračuna za dotično podjetje, v soglasju z ministrom za finance in mihistrom za notranje posle na podstavi § 460. zakona o obrtih radi enotnega postopka pri uporabi zakona
odločam:
1. Za potovanja v breme državnih gospodarskih podjetij je treba vselej, če nimajo taka podjetja o tem nikakih posebhih predpisov, določiti povračila po predpisih, ki veljajo za potovanja v breme države, ne pa po predpisih, ki veljajo za potovanja v breme privatnih oseb. To pa zato, ker so omenjena podjetja državne naprave, in je treba z njimi takd, t. j. kot z državnimi napravami, ravnati tudi glede določitve povračil za potovanja v njih bretne.
Potemtakem je treba, kadarkoli nima državno gospodarsko podjetje posebnih predpisov o povračilu za potovanja v njegovo breme, določiti povračila po predpisih, ki veljajo za potovanja v breme države, torej po določbah uredbe št. 84.600/1—31 (izvzemši člen 23.) in njenih izprememb in dopolnitev št. 49.963/1—32. Taka povračila obretnenjajo tisti kredit, ki je določen v proračunu dotičnega podjetja za ta namen ali ki je določen za stroške službenih potovanj v breme podjetja. Določajo pa povračila glede na določbe členov 58. in 59. zakona o glavni kontroli in člena 22. pravilnika o poslovanju krajevnih kontrol nakazovale! po dotičnem kreditu z izplačilnim nalogom in spada tak nalog pod pregled in vizo krajevne kontrole.
2. To odločbo je vročiti vsem banskim upravam v znanje in ravnanje.
.V Beogradu, dne 26. marca 1936; II št. 10.794/u.
Minister za trgovino in industrijo Vrbanič s. r.
S to odločbo se je izrekla soglasno glavna kontrola • sklepom občne seje št. 42.173 z dne 17. aprila 1936.
315
Na podstavi § 340. zakona o obrtih predpisujem tale obrazec poslovnega reda za industrijska (tvorniška) podjetja:
Poslovni red*
za  .............................................      ;■■■•
(Navesti je natančni naslov industrijskega podjetja in sedež podjetja.)
Sprejem na posel.
Clen 1.
Delavec, nameščenec ali učenec se sprejme v podjetje:
a)	če je dovršil najmanj 14 let starosti (§ 20. zakona o zaščiti delavcev);
* >Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
26.	maja 1836, št. 118/XXVI/235.
b)	če ima poslovno knjižico ali drugo listino, ki je potrebna, da izpriča svojo sposobnost za sprejem v tisto vrsto posla, v kateri hoče biti zaposlovah.
Učenec mora predložiti razen tega tudi še izpričevalo najmanj o dovršeni osnovni Šoli in zdravniško potrdilo o telesni sposobnosti za delo (§ 253. zakona o obrtih).
Delavce Sprejema na posel in sklepa službene pogodbe, bodisi poedinične ali pa kelektivhe, z delavci ali njih strokovno službojemniško organizacijo g  ..........................
Kategorije delaVceV.
Člen 2.
V tem podjetju so zaposlene tčle kategorije delavcev:
1      ................................................
9
          »•••••.......................................
 3...................................................;   I
 4........................................................
 5.................  :............................:............
O vsaki kategoriji delavcev se vodi register oseb,
zaposlovanih v dotični kategoriji, in sicer posebej za moške in posebej za Žehske, ob označbi del, pri katerih so zaposleni.
Register izkazuje v skupinah vše osebe, ki so zaposlene v podjetju, po letih starosti: do dovršenih 16 let, do dovršenih 18 let in nad 18 leti starosti. Ta register osnuje podjetje samo v obliki vezane knjige; obsega pa spredaj navedeno porazdelitev, za moške in za ženske.
Nedoletni delavci se sprejemajo samo na lažje posle in na posle strokovnega izučevanja.
Za delavce (nameščence) tuje državljane vodi podjetje register po obrazcu št. 4, predpisanem od ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje s členom 19. pravilnika za uporabo uredbe o zaposlovanjn tujih državljanov.
Člen 3.
Porodnice ne smejo delati 2 meseca pred porodom
in 2 meseca po porodu.
Pravice in dolžnosti lastnika podjetja in nadzornega
osebja.
Člen 4.
Nadzorno osebje skrbi za pravilno porazdelitev d®la in za uvajanje novo sprejetih delavcev v posel, ki jim je dodeljen. Nadzorno osebje daje razen tega delavcem potrebna navodila, da se opravljajo vsi posli s potrebno pazljivostjo in zanesljivostjo.
Okolnošt, da so delavci uvrščeni v poedine delavske kategorije, ne izključuje možnosti, da se zaposlijo delavci tudi pri drugih poslih podjetja, ki ustrezajo njih kvalifikaciji in telesnim sposobnostim.
Člen 5.
lastnik
   .............—.......................      direktor,
kaznuje delavce, če store kako kaznivo dejanje. Kazen se izreče, ko se dejanje ugotovi In dotični delavec poprej zasliši.
Nadzornemu osebju je prepovedano grdo ravnati z delavci in jih s psovkami žaliti. Če je delavec nepokoren,
je treba o tem obvestiti g.................................
ki preišče naznanjeni mu primer in postopa po veljavnih predpisih.
Ce je storilo nadzorno osebje delavcu krivico, se naj ta pritoži pri delavskem zaupniku, ki sporoči pritožbo ustno ali pismeno g  ........................................
ali pa neposredno pri g ...„........................................................
Člen 6.
Ko nastopi delavca posel, prejme orodje in druge stvari, potrebne za opravljanje njemu odrejenega posla, s knjižico, v kateri se vsak prevzem in predaja potrdita.
Delovni čas in odmori.
Člen 7.
Delovni čas traja 8 ur na dan ali 48 ur na teden in je razdeljen na poedine dni takole:
a) poleti, t. j. v mesecih  ...........................  ..,
se začne delo ob  in traja do ure;
b) pozimi, t. j. v mesecih ...................................
se začne delo ob ........... in	traja do ure.
Delavci delajo v izmenah:
a) prva izmena začne delati ob 	 in	neha
ob ..................... uri;
b) druga izmena začne delati ob .................. in	neha
ob .......... uri;
c) tretja izpena začne delati ob ................. in	neha
ob  .........uri.
(Če je še kaj izmen, je to vpisati v prednje prazne vrste.) Vsako nedeljo se menjajo izmene takole:
Začetek in konec dela se objavlja tako, da se da
znamenje s .......' .............
Delo se brez dovolitve predstojnikov ne sme zapustiti. Delavec, ki je prisiljen izostati od dela brez predhodne dovolitve, mora javiti izostanek po drugi osebi ali pa svojo odsotnost naknadno opravičiti.
Delovni čas se sme podaljševati v primerih, določenih v §§ 6. in 8. zakona o zaščiti delavcev.
Prekočasno delo se plačuje po določbah § 10. zakona o zaščiti delavcev s 50% više od rednega zaslužka.
Delavci in učenci pod 16 leti starosti delajo po 8 ur na dan, in sicer samo podnevi med 5. in 22. uro (§§ 0. in 17. zakona o zaščiti delavcev).
Zensko osebje in moški pod 18 leti starosti se ne smejo zaposlovati ponoči po 22. uri. Izjemoma se zaposli to osebje:
a) ob višji sili, ko je neizogibno treba podjetje oteti nertadne nevarnosti ali večje škode;
b) če se dela s surovinami, ki se rade kvarijo, ako jih je neizogibno treba obvarovati neizbežne pok vare (§ 18. zakona o zaščiti delavcev).
Če nastopi ta eventualnost, je treba o tem poročati tudi pristojni banski upravi-inspekciji dela.
Redni delovni odmori so tile:
1. poleti:
dopoldne	od .. do ure,
opoldne	od   ;..... do  ure,
popoldne.............od .......... do   ure,
2. pozimi:
dopoldne.............od .......... do   ure,
opoldne	od   do ure,
popoldne.............od .......... do .... ure,
(Če se dela v izmenah, je treba navesti natančno uro odmora za vsako izmeno posebej.)
Poleg rednega delovnega odmora se dovoljuje žen-skam-materam tudi poseben odmor za dojenje njih dece,
in sicer:
1. če je dete v materinem stanovanju, do 30 minut čez vsakih 4 do 5 ur dela, ali
2. če je dete v dečjem zavetišču podjetja, kjer mati dela, 15 minut za vsakih 4 do 5 ur dela. Zaradi teh odmorov se ne sme dotičnim materam skrajševati redni odmor niti se jim zato prikrajševati njih mezda (§ 24. zakona o zaščiti delavcev).
Delo se skrajša pod redni delovni čas v tebi« primerih:
V teh primerih se dela 	  ur	v	vsem	podjetju
ali pa le v naslednjih oddelkih:
Če se skrajša delovni čas zaradi ekonomskih ali finančnih razmer, je treba o tem obvestiti zaposleno
osebje 	  dni	naprej, da utegne vsak delavec, ki ne
pristane na skrajšani delovni čas, uporabiti odpovedni rok po zakonu o obrtih.
Čas za preoblačenje in umivanje se objavlja tako,
da se da znamenje s ...................   ,	in	sicer	tako	za
začetek kakor tudi za konec dela. Preoblačenje in umivanje traja ........ minut.
Delavci, ki so izpostavljeni nesnagi, in sicer v ........
 .................,	ki so zaposleni pri izdelovanju  ......—
..................,	se kopljejo od ........  do	   ure.
Ob nedeljah se ne dela, izvzemši primere, ki so določeni v §§ 14. in 15. zakona o zaščiti delavcev, in sicer:
(Tu je treba navesti konkretno za vsako industrijo izjeme, ki so označene v §§ 14. in 15. zakona o zaščiti delavcev in ki ustrezajo potrebam ali naravi podjetja.)
Ob nedeljah se zaposle pri delu zgolj odrasli delavci, ki so dovršili 18 let starosti (§ 16. zakona o zaščiti delavcev).
Ne dela se tudi še ob državnih praznikih, in sicer na dan rojstva Njegovega Veličanstva kralja in na dan
zedinjenja (izvzemši podjetja, v katerih je delo po značaju posla neprekinjeno; §§ 152. in 154. zakona o obrtih),
in ..............................................................
(Tu je treba našteti vse praznike, ko se po sporazumu z zaposlenimi delavci ne dela.)
Strokovno izpopolnjevanje in izučevanje učencev.
Člen 8.
Učencem (vajencem) in pomočnikom, ki še niso dovršili 18 let starosti in so zavezani hoditi v strokovno nadaljevalno šolo, se daje za pohajanje teh šol (tečajev) red delovnim časom prosto (§ 298. zakona o obrtih).
Zaščita življenja in zdravja delavstva in zaščite zoper požar.
Člen 9.
Zaposleno osebj,e se je dolžno ravnati po tehl« predpisih:
1.
o
3.
(Tu je navesti vse zaščitne odredbe, ki jih predpisujejo zakon o zaščiti delavcev in dotični pravilniki in ki so-v zvezi z delom v dotičnem podjetju.)
Člen 10.
Pri strojih zaposlenim delavcem mora biti znano ravnanje s. temi stroji. Drugače morajo zahtevati navodil od poslovodje, ki je njegova dolžnost, da jih pouči in opozori na vse nevarnosti, ki jih utegne povzročiti delovanje stroja.
Ko .se. dela z ognjem in lučjo, je treba ravnati z njima z največjo pazljivostjo.
Po dokončanem poslu mora spraviti vsak delavec stroj in orodje kakor tudi drugo opremo v red. Če dela z ognjem in poleg luči, ju mora po dokončanem delu ugasiti.
Vsak delavec mora odpravljati vse nedostalke, ki jih sam opazi ali po drugem zve in ki ogrožajo podjetje; vse primere, ki jih opazi ali zve, mora neutegoma prijaviti nadrejenemu starešini.
Obračun in izplačevanje delavcev.
Člen 11.
Delavski zaslužek se določi ob sprejemu na posel, oziroma ko se poverja nov posel, ki ni bil dogovorjen ob vstopu v delo.
Obračunska doba zaslužka se začne ...................  :.
In konča ........-........
Izplačilo se vrši redoma ................................
Akordna dela, ki niso bila dovršena v eni obračunski dobi, se izplačajo do ...................;	popolnoma	pa
se obračunijo v tisti obračunski dobi, v kateri se delo dovrši in po odrejenem starešini prevzame.
Delavci, ki izstopijo medtem iz dela, najsi so bili odpuščeni ali pa odidejo sami iz podjetja, se morajo izplačati takoj.
Vsaka znižba zaslužka se mora naznaniti delavcem
pravočasno pismeno ali ustno pred pričami ................ dni
poprej, da je vsakemu delavcu, ki ne pristane na tako znižbo, omogočeno uporabiti odpovedni rok po zakonu o obrtih.
Od zaslužka se odtegujejo:
a) z zakonom predpisani del prispevka za socialno zavarovanje;
b) z zakonom predpisani del prispevka za javno borzo dela in za delavsko zbornico;
c) z zakonom predpisani delavski davek;
č) stanarina; •
d) predjem v gotovini;
e) vrednost živil, kupljenih v Skladišču ali kantini podjetja, ki jim določajo cene pristojne inšpekcije dela banskih uprav po zaslišanju krajevnih upravnih oblastev;
f) odškodnina po sporazumu s podjetjem za name-roma storjeno pokvaro orodja in materiala in drugo škodo, ki jo delavec prizna. Če delavec ne prizna zneska odškodnine' za storjeno pokvaro, ga ugotovi razsodniški odbor pri občnem upravnem oblastvu prve stopnje.
Drobni ostanki zaslužka pod 25 parami, ki se ne izplačujejo, se zaokrožijo na popolnih 25 par v korist delavcu.
Izplačilo se vrši konec tedna ali po sporazumu .....................
Vsak delavec dobi pred izplačilom pismeni obračun.
Zoper netočno denarno izplačilo se je treba pritožiti takoj, zoper obračun pa v 3 dneh.
Zavarovanje delavcev in prva pomoč ob nezgodah.
Člen 12.
Vsak delavec podjetja postane z vstopom v delo član urada za zavarovanje delavcev (§§ 3. in 55. zakona o zavarovanju delavcev). Za zavarovanje za bolezen se odteguje delavcu tista vsota, ki jo določa zakon o zavarovanju delavcev.
Prvo pomoč ponesrečenim in obolelim delavcem da ....................... Vsaka nezgoda, tudi najmanjša poškodba, pa se mora takoj prijaviti g.......................  ,
ki jo prijavi pristojnemu uradu za zavarovanje delavcev in inšpekciji dela pristojne banske uprave ali inšpekciji dela v Beogradu.
Bolnim delavcem ali njih rodbinskim članom se je
prijaviti pri g....................  da	se jim izda potrdilo
o zaposlitvi (§ 15. zakona o zavarovanju delavcev).
Dolžnosti delavcev.
Člen 13.
Vsak delavec mora:	...
1. biti v svojem poslu zvest, pošten in marljiv, mora. spoštovati svoje predstojnike, s svojimi tovariši pa se vesti mirno in dostojno in opravljati dodeljeni mu posel vestno;	.
2. prihajati točno na delo. Če se zakasni ali izostane, se mora opravičiti pri pristojnem kontrolnem organu, kakor je to predpisano v členu 6. tega poslovnega reda;
3. redno poučevati dodeljene mu učence in se z njimi vljudno vesti;
4. delati v podjetju samo pri odrejenem poslu. Zase ali za druge osebe ne sme opravljati posle brez odobritve podjetja;
5. takoj prijaviti vsako napako v materialu, ki se
pojavi ob obdelavi njemu izročenega predmeta, g -
........... 1..:......... Če delavec to opusti, prevzame
nase odgovornost, če se delo za izdelavo predmeta ne
obračuna;
6. uporabljati vse zaščitne naprave, ki so nameščene za zaščito zdravja in življenja zaposlenih delavcev;
7. hraniti prejete črteže in jih po uporabi pristojnim organom vrniti. Kvarjenje črtežev ima za posledico kazen, izročitev načrtov neupravičenim osebam pa ima za posledico kazenski sodni postopek;
8. je odgovoren za prejeto orodje. Pokvara orodja se mora takoj prijaviti in zahtevati njegova izmenjava. Drugače izterja podjetje vrednost uničenega orodja v smislu točke () člena 12. tega poslovnega reda.
Člen 14.
Med delovnim časom je prepovedano:
1. hoditi brez potrebe z mesta poslovanja in odhajati v druge prostore, kjer za dotičnega delavca ni posla;
2. začenjati prepire in drugega v poslu ovirati;
3. povzročati nered in nesnago in se nemarno vesti;
4. kaditi v delovnih prostorih;
5. odhajati iz podjetja med delovnim časom brez
ustne ali pismene odobritve g....................... —•..............
Izhod brez dovolitve se kaznuje, opuščeni delovni ča» pa se ne plača.
Delavski zaupnik sme oditi med delovnim časom iz podjetja, če mora vršiti svoje delovanje po naravi njemu odrejenega področja med delovnim časom samim, o čemer mora obvestiti g.............................  Čas,	prebit
na prednjem delovanju, se smatra za normalni delovni čas (§ 117. zakona o zaščiti delavcev);
6. prinašati v	podjetje	alkoholne	pijače;
7. voditi tuje	osebe	v	podjetje	brez	dovolitve pri-
stojne osebe;
8. deliti brez dovolitve podjetja objave, letake ali tem podobne tiskovine;
9. odnašati brez dovolitve material iz podjetja.
Kazili.
Člen. 15.
Delavci, ki se pregreše zoper predpise poslovnega reda in v zvezi z njim izdanih izprememb in dopolnitev, se smejo kaznovati:
1. z ukorom;
2. v denarju.
Začasna razkinitev službenega razmerja sme nastopiti samo ob kršitvah § 239. zakona o obrtih.
Denarna kazen ne sme biti višja od tretjine dnevnega zaslužka. Samo hudi prekrški se kaznujejo v popolni višini povprečnega dnevnega zaslužka. Zoper tako kazen se sme pritožiti kaznovanec na razsodniški odbor pri občnem upravnem oblastvu prve stopnje.
Vse denarne kazni se uporabijo samo za izboljšanje razmer delavcev pri tem podjetju. Vsake tri mesece pošlje podjetje pristojnemu občnemu upravnemu oblastvu spisek izterjanih denarnih kazni in navede, za kaj so se uporabile [odstavek (s) § 340. zakona o obrtih].
Razrešitev delovnega razmerja.
Člen 16.
Glede prestanka službe delavcev veljajo predpisi §§ 223. do 251. zakona o obrtih, glede prestanka službe nameščencev pa predpisi §§ 332. do 338. zakona o obrtih.
Če uživa delavec ali nameščenec poleg plače tudi naturalno stanovanje, mora izprazniti stanovanje ob odpovedi službe v roku, določenem z zakonom, v katerem se mu sme odpovedati delovno razmerje.
Če se delavcu, ko prestane službeno razmerje, redni zaslužek ne izplača, mora izprazniti stanovanje v 15 dneh po prejemu rednega zaslužka.
Za redni zaslužek se ne smatrajo ostale terjatve, zaradi katerih teče spor pri pristojnih sodiščih ali oblastvih.
Delavec ali nameščenec se je dolžan preseliti na zahtevo lastnika (uprave) podjetja iz enega v drugo stanovanje podjetja.
Ob stavki mora izprazniti delavec ali nameščenec etanovanje v    dneh.
Delavski in nameščenski zaupniki.
Člen 17.
V podjetju zaposleni delavci in nameščenci smejo izvoliti izmed sebe delavske zaupnike po predpisih §§ 108. do 119. zakona o zaščiti delavcev in v zvezi s § 111. tega. zakona predpisanih navodil za volitve delavskih zaupnikov v podjetjih, ki spadajo pod omenjeni zakon.
Člen 18.
Ta poslovni red stopi v veljavo dni od dne,
ko s® preda pristojnemu občnemu upravnemu oblastvu
prve stopnje, pristojni inšpekciji dela in delavski zbornici, ki smeta podati do roka, ko stopi poslovni red v veljavo, svoje pripombe občnemu upravnemu oblastvu prve stopnje, če smatrata, da je izdani poslovni red protizakonit ali nepravilno izdan (§§ 339., 341. in 342. zakona o obrtih).
[Imetnik industrijskega podjetja vpiše tukaj dan, ko stopi poslovni red v veljavo; odstavek (4) § 339. zakona o obrtih.]
Člen 19.
Vsak delavec dobi, ko vstopi v posel, en primerek poslovnega reda, kar potrdi s svojim podpisom, in se mora točno po njem ravnati.
Poslovni red in vsaka njegova izprememba in dopolnitev se izobesi v podjetju na vidnem in pristopnem kraju.
Imetniki industrijskih (tvorniških) podjetij morajo izdelati za vsa svoja podjetja poslovne rede po prednjem obrazcu.
V Beogradu, dne 15. maja 1936; St. št. 6610/36.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje Dragiša Cvetkovič s. r,
Banove uredbe.
316.
V. No. 4933/1-1936.
Pojasnil*.
o državnih taksah, ki se plačujejo za gradbeno in uporabno dovolitev oziroma prijavo po gradbenem zakonu in veljavnih stavbnih redih.
I.	GRADBENA DOVOLITEV.
1.	Vloga, priloge, odločba.
Za vlogo se plača po taksni tarifi 1. taksa din 5'—;
za priloge se plača po taksni tarifi 2. taksa po din 2— za vsako prilogo (tehnično poročilo, načrti itd.);
za odločbo o gradbeni dovolitvi se plača po taksni tarifi 5. taksa din 20'—.
Navedena taksa se plačuje v taksnih znamkah, prilepljenih na vlogo oziroma priloge, za gradbeno dovolitev pa se priloži taksna znamka za din 20'—, ki se nalepi na odlok za stranko. Če je taksna znamka za odločbo neločljivo prilepljena na vlogi, jo je razveljaviti in navesti v odločbi, da je taksa plačana in na vlogi predpisno uničena.
2.	Posebna taksa po taksni tarifi 259./1., 4. in 5. ter po taksni tarifi 259. a.
a)	Poleg takse po taksni tarifi 1., 2. in 5. se plačuje za gradbeno dovolitev za zgradbe pridobitnega značaja vobče taksa po taksni tarifi 259./1. kakor tudi za selske zgradbe z več ko enim nadstropjem, in sicer v taksni znamki din 30'—. Ta taksa se nalepi in razveljavi na odloku za gradbeno dovolitev po čl. 188. taksnega in pristojbinskega pravilnika (»Sl. list« št. 327/32 ex 1932).
Za gradbeno dovolitev selskih zgradb s pritličjem ali z enim nadstropjem za stanovanjske namene kakor tudi selskih gospodarskih poslopij se plačuje samo taksa
po točki I./l. tega pojasnila, kakor je odločilo ministrstvo za finance pod br. 74.000/33 (prim. pojasnilo v »Službenem listu« št. 564/88 ex 1933).
b) Za gradbeno dovolitev občinskih zgradb pridobitnega značaja kakor tudi privatnih zgradb, namenjenih javni uporabi (§§ 84. in 87. ter 131. gradbenega zakona) v mestih, trgih ali vaseh se plača poleg takse po taksnih tarifah 1., 2. in 5. od vsakega kubičnega metra prostornine še taksa po taksni tarifi 259-/4. po din 0'50, ki se nalepi in razveljavi na vlogi.
Za gradbeno dovolitev preureditve ali popravila navedenih zgradb, kjer se menjajo konstruktivni deli, zunanjost ali velikost zgradbe in nje namen, se plačuje poleg takse po taksnih tarifah 1., 2. in 5. od vsakega kubičnega metra prostornine še taksa po taksni tarifi 259./S. po din 0'25, ki se nalepi in razveljavi na vlogi.
c) Poleg takse po taksnih tarifah 1., 2. in 5. ter 259./1., 4. in 5. se plačuje po čl. 188. a taksnega in pri-stojbinskega pravilnika (»Služb, list« št. 173/20 ex 1934) še taksa po taksni tarifi 259. a za gradbeno dovolitev novih ali popravljenih oziroma preurejenih obstoječih zgradb, za katere se plačuje taksa po taksni tarifi 359-/1.,
4.	in 5.
č) Za gradbeno dovolitev glede vseh ostalih zgradb se plačuje taksa v taksnih znamkah samo po taksnih tarifah 1., 2. in 5. kakor za gradbeno dovolitev selskih zgradb, toč. 2./a, drugi odstavek, tega pojasnila.
Taksa po taksni tarifi 259. a znaša pri proračunski
vsoti zgradbe do din 50.000 ............................. 0'5%,
nad din 50.000 do din 200.000 ........................ 1%,
nad din 200.000	   150%.
To takso morajo pobirati v gotovini oblastva, ki izdajajo gradbene dovolitve. Taksa se mora pobrati pred izdajo gradbene dovolitve in poslati pristojni davčni upravi. V odločbi o gradbeni dovolitvi mora oblastvo navesti, pod katero številko in v katerem znesku je taksa iz tarifne postavke 259. a v gotovini plačana. Državni in samoupravni uslužbenci, ki ne pobero te takse, se kaznujejo po čl. 55. zakona o taksah. Ministrstvo za finance je pod br. 83.707/34 z dne 21. II. 1930 izdalo o navedeni taksi naslednje pojasnilo: Spričo določila v ČL 188. a/l taksn. in pristojb. pravilnika (»Službeni lisk št. 173/20 ex 1934) je jasno, da se taksa po taksni tarifi 259.a plačuje za vse gradbene dovolitve, ki se izdajajo v mestih, trgih in vaseh za gradbe, za katere se plačuje taksa po taksni tarifi 259./1., 4. in 5.
Pri računanju kubature ali prostornine po taksni tarifi 259-/4. in 5. v smislu toč. b) tega pojasnila se mora upoštevati vsa kubatura zgradbe po vnanjih dimenzijah, v katero se poleg pritličja in nadstropij vračuna tudi streha, podzemlje, klet ter temelj z njega konstrukcijami.
Pri določanju proračunske vsote za ugotovitev takse po taksni tarifi 259. a v smislu toč c) tega pojasnila se morajo v vrednost zgradbe vračunati vse naprave in instalacije kot lift, svetlišča, naprave za ogrevanje, vodovod, kanalizacija itd., kakor je odredilo ministrstvo za gradbe pod br. 74.775/34 z dne 10. I. 1936.
Prostornino in proračunsko vrednost zgradbe mora ugotoviti komisija o priliki lokalnega ogleda glede proučitve pogojev za podelitev gradbene dovolitve, izračunati zakonito takso ter zabeležiti te ugotovitve v komisijskem zapisniku. Radi hitrejšega poslovanja naj se pobere še neplačana taksa takoj pri komisijskem ogledu, Ce je gradbeni gospodar oproščen takse po čl. 5. ali 6. taksnega zakona ali pa specialnih zakonskih določilih,
n. pr. Privilegirana agrarna banka, obrtne in kmetijske zadruge in njih zveze, zadruge državnih uslužbencev in njih zveze, okrožni urad za zavarovanje delavcev itd. v smislu pojasnila ministrstva za finance (»Službeni list-f št. 343/43 ex 1934), je to izrečno ugotoviti in zabeležiti v komisijskem zapisniku.
II.	PRIJAVA GRADNJE.
Za manjša popravila ali preureditve obstoječih zgradb, navedene v čl. 73. gradbenega pravilnika (»Služb, list« št. 115/16 ex 1933) ter v veljavnih stavbnih redih, ni potrebna gradbena dovolitev nego zgolj naznanitev občini oziroma sreskemu načelstvu, preden se začne zgradba popravljati ali preurejati. Ako priglasitelj v roku 8 dni izza dne prijave ne dobi od pristojnega oblastva poziva, naj zaprosi za gradbeno dovolitev in predloži načrte, sme pričeti z deli. Za prijavo označenih gradbenih del se plača samo taksa po taksni tarifi 1. v taksni znamki din 5‘—, ki se nalepi na vlogo. (Pojasnilo min. za finance VII. br. 5176/34 ex 1934.) Ako odredi občina ali srbsko načelstvo, da je potrebna gradbena dovolitev, mora gradbeni gospodar doplačati predpisane takse.
III.	UPORABNA DOVOLITEV.
1.	Vloga, priloge, odločba.
Za vlogo, ki se z njo prosi za komisijski ogled dograjene zgradbe in za podelitev uporabne dovolitve, se plača taksa po taksni tarifi 1. v taksni znamki din 5‘—‘, za eventualne nove priloge se plača taksa po taksni tarifi 2. po din 2-— za vsako prilogo, v taksnih znamkah;
za odločbo o uporabni dovolitvi se plača taksa dinar-* jev 20-— po taksni tarifi 5. v taksnih znamkah.
2.	Tehnični pregled.
Za tehnični pregled dovršene zgradbe se plača takša po taksni tarifi 262. v taksnih znamkah za din 50'—. Za pregled in uporabno dovolitev selskih zgradb s pritličjem ali z enim nadstropjem za stanovanjske namene kakor tudi selskih gospodarskih poslopij se taksa po taksni tarifi 262. ne plačuje nego samo taksa pod II I./l. tega pojasnila v smislu odločbe ministrstva za finance, navedene pod I./2. a).
Navedene takse se po čl. 190. taksnega in pristojbin-skega pravilnika nalepljajo na prošnjo in priloge za komisijski ogled in podelitev uporabne dovolitve.
Takso po taksni tarifi 262. je razlikovati od takse po taksni tarifi 263. O tem je izdalo ministrstvo za finance z razpisom br. 12.913/1 II z dne 7. III. 1936 naslednje pojasnilo:
Taksa po taksni tarifi 263. se plačuje samo tedaj, kadar se od državnega oblastva zahteva tehnična kolav-dacijska ali superkolavdacijska komisija za prevzem nove ali predelane zgradbe po državi. To takso plačuje samo podjetnik, ki prevzame gradbeno delo od dfzave, ne pa za gradbeno delo, ki ga prevzame od banovine ali občine. Takso plača podjetnik v taksnih znamkah na prošnji, s katero prosi za strokovni pregled zgradbe po tehnični kolavdacijski ali superkolavdacijski komisiji v smislu zakona o državnem račuuovodstvu in pravilnika o kolavdiranju gradbenih del. Označena taksa se ne plačuje za prošnje gradbenih gospodarjev za komisijski ogled upravnih oblastev za izdajo uporabne dovolitve po določilih gradbenega, obrtnega, vodnega zakona itd., ker se za te prošnje plačuje taksa po taksni tarifi 262. v taksni znamki za din 50'—. To pojasnilo velja tudi glede takse
po taksni tarifi 264., ki določa takse za strokovni tehnični pregled gradbenih del v mestih, trgih ali selih, izvršenih po podjetniku v smislu zakona o državnem računovodstvu.
IV. NAVEDBA TAKS V ODLOČBI,
V odločbi o gradbeni oziroma uporabni dovolitvi mora obla3tvo navesti vse takse, ki so plačane bodisi v taksnih znamkah ali v gotovini, z navedbo taksnih tarif in plačane vsote.
Po prednjih pojasnilih in navodilih naj se ravnajo vsa oblastva pri izdajanju gradbenih in uporabnih dovolitev oziroma pri prijavah gradbenih del v smislu gradbenega zakona in v smislu veljavnih stavbnih redov.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 29. maja 1996.
Za bana, pomočnik:
Dr. Majcen s. r.
■ ■ ■ ■■■
817.
II.	No. 15.008/2.
Razglas.
V 43. kosu »Službenega lista« z dne 27. maja t. 1. pod št. 291 objavljene volitve občinskega odbora za občini Prečna in Št. Peter (sreza novomeškega) se bodo vršile v ponedeljek, dne 29. junija 1936 (in ne v nedeljo, dne 12. julija), kar se s tem popravlja.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 31. maja 1936.
Po pooblastilu bana načelnik upravnega oddelka:
Dr. Hubad s. r.
318.
II.	No. 16.458/1.
Razglas.
Z uredbo ministrstva za notranje posle z dne 30. marca 1936, IV. broj 1190, sta bila izobčine Brusnice izločena kraja Hrušica in Pangrč grm ter priključena občini Šmihel-Sto-piče, z uredbo istega ministrstva z dne 27. maja 1936,
IV.	broj 2400, pa je bila iz občine Brusnice izločena bivša občina Orehovica ter ustanovljena kot samostojna občina.
Na podstavi § 9. zakona o občinah in odredb ministrstva za notranje posle z dne 31. marca 1936, IV. br. 1190, in z dne 27. maja 1936, IV. br. 2400, izdanih po § 32. fin. zakona za leto 1934./35., odrejam za občine Brusnice, Orehovica in šmihel-Stopiče
volitve občinskega odbora na nedeljo, dne 12. juliju 1936.
Za izvedbo volitev veljajo predpisi zakona o občinah ln uredbe banskega sveta o sestavi kandidatnih list,
o sestavi in o poslovanju volilnih odborov in o glasovalnem postopku pri volitvah občinskih odborov v Dravski banovini z dne 5. septembra 1933 (»Službeni list« št. 470/73).
Kraljevska banska Uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 2. junija 1936.
Za bana, pomočnik:
Dr. Majcen s. r.
319.
Objave
banske uprave o pobiranju občinskih davščin v letu 1936./37.
II.	No. 8929/4.
Občina Jesenice v srezu radovljiškem pobira v proračunskem letu 1936./37. nastopne občinske davščine:
1. 50 (petdeset) %no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine;
a) od	100 1 vina din 150’—,
b) od	100 1 vinskega mošta din 150’—,
c) od	100 1 piva din 25—,
č) od hi stopnje alkohola špirita in žganja 5 din,
d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač din 2—,
e) od	goveda nad 1 letom din 25-—,
f) od	goveda pod 1 letom din 15—,
g) od	prašičev din 15-—,
h) od	drobnice din 5-—,
i) od	100 kg uvoženega mesa vseh vrst din 201—, j) od premoga za industrijske svrhe od 10 ton
din 50'—,
k) od električnega toka za razsvetljavo din 0-10 od kWh, za pogon strojev in aparatov din 0'02 od kWh in od toka, porabljenega v metalur-gične svrhe din 0‘01 od kWh.
3. T a k s e po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 27. maja 1936.
II.	No. 13.760/1.
Občina Kočevska Reka v srezu kočevskem pobira v proračunskem letu 1936./37. nastopne občinske davščine;
1. 54 (petdeset štiri) %no doklado na vse držav-ne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od	100	1	vina din	lOO1—,
b) od	10O	1	vinskega	mošta din 100-—,
c) od	100	1	piva din	50—,
č) od	hi stopnje alkohola špirita	in	žganja 5 din,
d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač din 5-—,
e) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst din 25-—.
3. Takse po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava Dravske hanovine v Ljubljani,
dne 26. maja 1936.
II.	No. 14.883/1.
Občina Kranjska gora v srezu radovljiškem pobira v proračunskem letu 1936./37. nastopne občinske dav-Kine:
1. 65 (šestdeset pet) %no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od 100 1 vina din 100'—,
b) od 100 1 vinskega mošta din 100'—,
c) od 100 1 piva din 100'—,
č) od hi stopnje alkohola špirita in žganja 5 din,
d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač din 4-—,
e) od goveda nad 1 letom din 50—,
f) od goveda pod 1 letom din 30'—,
g) od prašičev din 30'—,
h) od drobnice din 5'—,
i) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst din 50—, j) od purana, gosi din 2'—,
k) od rac, kokoši, piščancev din 1*—.
3. T a k s e po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 27. maja 1936.
II.	No. 14.886/1.
Občina Osluševci v srezu ptujskem pobira v proračunskem letu 1936./37. nastopne občinske davščine:
1. 78 (sedemdeset osem) % no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od 100 1 vina din 100'—,
b) od 100 1 vinskega mošta din 50'—,
c) od 100 1 piva din 50'—,
č) od hi stopnje alkohola špirita in žganja 5 din,
d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač din 5'—,
e) od goveda nad 1 letom din 20'—,
f) od goveda pod 1 letom din 10'—,
g) od prašičev din 10'—,
h) od drobnice din 10'—.
8.	T a k s e po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 26. maja 1936.
II.	No. 14.332/1.
Občina Št. Jernej v srezu krškem pobira v proračunskem letu 1936./37. nastopne občinske davščine:
1. 95 (devetdeset pet) %no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a)	od 100 1 vina din 100-—,
b) od	100 1	vinskega mošta din 100'—,	'
c) od	100 1	piva din 50'—,
č) od	hi stopnje alkohola špirita in	žganja	5	din,
d) od	litra	likerja, ruma, konjaka,	šumečih	vin
in drugih luksuznih pijač din 5'—,
e)	od	goveda nad 1 letom din	30—,
f)	od	goveda pod 1 letom din	20—,
g)	od	prašičev din 10'—,
h) od drobnice din 5-—,	,
i)	od	100 kg uvoženega mesa vseh vrst din 100'—.
3.	T a k s	e po odobrenih tarifah	ali po	odobrenem
proračunu.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 26. maja 1936.
II.	No. 15.225/1.
Občina Topolšica v srezu slovenjgraškem pobira v proračunskem letu 1936./37. nastopne občinske davščine:
1. 80 (osemdeset) %no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine;
a) od 100 1 vina din 100-—,
b) od 100 1 vinskega mošta din 100'—,
c) od 100 1 piva din 50—,
č) od hi stopnje alkohola špirita in žganja 5 din,
d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač din 2-—,
e) od goveda nad 1 letom din 30'—,
f) od goveda pod 1 letom din 20'—,
g) od prašičev din 30'—,
h) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst, , masti in perutnine din 90-—,
i) od tone premoga din 10—.
3. T a k s e po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 26. maja 1936.
II.	No. 14.328/1.
Občina Vojnik-okolica v srezu celjskem pobira 'f proračunskem letu 1936./37. nastopne občinske davščine:
1. 110 (sto deset) %no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od 100 1 vina din 100'—,
b) od 100 1 vinskega mošta din 100'—,
c) od hi stopnje alkohola špirita in žganja 5 din, č) od goveda nad 1 letom din 25--
d) od goveda pod 1 letom din 15—,
e) od prašičev din 10-—,
f) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst din 1$'—,
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani
6 ne 25. maja 1936.
Izdaji, kraljevska banska uprava I>ravske banovine; njec predstavnik tn urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga Tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani, njen predstavnik: Otmar Mihalek v Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 46. kosu VIL letnika z dne 6. junija 1936.
Razglasi kraljevske banske uprave
VI. No. 2424(19.	1738
Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini
od 15. maja do 21. maja 1936.
Po naredbi ministrstva ta narodno zdravje H. br. 4948 i dne 21. marca 1930.
Srez
84!
© >		?-e
2	s	Sl
•a 3	D	s.
Skupina tiluznih bolezni.
Celje.................
Črnomelj . . . . ,
Litija................
Ljubljana (mesto) Murska Sobota . .
Prevalje..............
Ptuj..................
Vsega
18
Griža. — Dvsenteria.
Novo mesto................I	11 — I — I
Vsega
Skrlatinka. — Srarlatina.
• • •
• • • t
• • • • • • « •
Brežice..........
Celje (mesto) . ,
Dolnja Lendava . Kamnik. . .
Kranj ....
Kočevje .........
Krško ............
Laško .
Litija ...........
Ljubljana (srez) .. .. Ljuhllana (mesto) . . .
Ljutomer...............
Maribor desni breg . . Maribor levi hreg . . . Maribor (mesto) . . . .
Metlika................
Murska Sobota . ., • . Prevalje ........
Radovljica ........
'Slovenjgradec ..... «
Šmarje pri Jelšah ■ . ■
Vsega
Ošpice. — Morhilli.
Krško
Laško
Litija .
Dušljivi kašelj. — Pertussis.
23
1 - - -
2	1			—	3
5 i	3	3	—	5 i
i 7	2 t	—	-	1 9 |
3	i 1				1 4
9	2	4	—	7
3	2	—			6
5	1	1			6
5	2	1			6
14	6	fi			14
, 4	—	—	—	4
6	1	—	—	6
3	—				3
24	3	2	—	26
1	—	1			—
2	—	—	—	2
1	1	—			2
17	1	4	—	14
2	—	—			2
2	—	—			2
115	27	22	—	120
	1			1		
		1				1
	17		—	—	17
la (mesto) ....	1	2	1	—	2
Vsega . . .	19	3	2	-	20
Litija .«•••...»*«.	10	—	—	-| 10
Ptuj .«■•«•« «•••••	6	—	6	
-Vsega ..,	16	—	5	-1 10
Srez	Ostali	Na novo oboleli	3 O ► 15 •o M O	Dmrli	£.2 o t 94 So o>
Davica. — Diphteria et Croup.					
Brežice	3	2			1	4
Celje			5	2	3	—	4
Celje (mesto) .......	1	4	1	—	4
Dolnja Lendava .....	2	—	—	—	2
Kamnik ..........	6	—	—	—	6
Kranj ...........	3	—	—	—	3
Kočevje ..........	2	—	1	—	1
Konjice		1	—	—	—	1
Krško 			2	2	1	—	3
Laško ...........	1	—	—	—	1
Litija 		2	—	—	—	2
Ljubljana (srez) .....	8	—	3	—	5
Ljubljana (mesto) ....	7	7	6	—	8
Ljutomer			4	2	3	—	3
Maribor desni breg . . .	2	2	1	—	3
Maribor (mesto)		6	3	1	—	8
Murska Sobota		1	—	—	—	1
Novo mesto		—	1	—	—	1
Prevalje ..........	6	1	3	—	4
Ptuj		2	1	1	—	2
Radovljica .........	1	—	1	—	1
Slovenjgradec		o	—		—	4
Šmarje pri Jelšah ....	2	3	—	—	5
Vsega ... | 72 Sen. — Erysipe|		30 as.	25	1	76
Celje		—	2	-	—	2
Celje (mesto)		3	1	2	—	2
Dolnja Lendava		2	—	—	—	2
Kranj	4	l	2	—	3
Kočevje 		1	—	1	—	—
Krško		8	2	2	—	3
Litija 			t	—	—	—	1
Logatec		1	—	—	—	1
Ljubljana (mesto) . . . ,	6	1	—	—	7
Ljutomer		—	1	—	—	1
Maribor desni breg . . ,	—	1	—	—	1
Maribor levi breg ....	1	—	—	—	1
Maribor (mesto)		3	—	1	—	2
Novo mesto		1	1	—	—	2
Prevalje		1	1	—	—	2
Ptuj		1	—	1	—	—
Radovljica		1	—	—	—	1
Šmarje pri Jelšah ....	2	2	—	—	4
Vsega . .	31	13	9	—	33
Krčevita odrevenelost. -		- Tetanus.			
Slovenjgradec		1	-	—	—	1
Vsega . .	1	-	-	-	1
Otročniška vročica. — Sepsis puer peralis.					
Ljubljana (.iifsto) ....	1	—	—	—	1
Maribor levi brez ....	1			—	—	1
Prevalje		9	—	—	—	2
Vsega . . .	4	-	—	-	4
Vnetje priušesne slinavke. epidemica.		—	Parotitis		
Murska Sobota		26	41	—	—	67
Ptuj		19	17	18	-	18
Vsega . . .	46	68	18	—	85
Ljubljana, dne 23. maja 1936.
Kraljevska banska nprava Dravske banovine v Ljubljani.
I. No. 7218/1.	1737
Razpis.
Razpisuje se služba zdravnika združene zdravstvene občine Vojnik s sedežem v Vojniku.
Prosilci morajo imeti pogoje za sprejem v državno oziroma banovinsko službo v smislu § 3. zakona o uradnikih ter zdravniško pripravljalno dobo In vsaj C mesecev bolnične prakse iz porodništva in ginekologije.
Prošnje naj se vlože pri kraljevski banski upravi Dravske banovine v Ljubljani do 12. junija 1936.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 3. junija 1936.
*
V.	II. No. 2147/4.	1732—2—1
Razglas.
Kranjska industrijska družba Jesenice-Fužine namerava v območju svoje tovarne na Javorniku na parceli št. 44/1 k. o. Koroška Bela zgraditi novo lopo iz železnih konstrukcij, demontiranih na Dobravi, ki naj služi namestitvi priprav za adjustiranjo valjanega železa in brusilnih strojev za valje ter za namestitev naprav za predelovanje betonskega železa v jeklo »isteg« in bo imela prizidek za pisarno, špedicijo in preizkuše-valnieo materiala.
O tem projektu se na podstavi §§ 107., 110. in 122. ob. z., §§ 9. do 12. in 90. gradb. z. iz leta 1875., zadevnih cestnih predpisov in § 73. i, sl. z. u. p. razpisuje komisijski ogled na kraju samem in obravnava
na četrtek, dne 18. junija 1936, s sestankom komisije na kraju ogleda po prihodu jutranjega vlaka (9.14).
Interesenti se obveščajo, da so načrti nameravane naprave razpolo/.eni do dneva komisijske obravnave pri podpisanem uradu in pri sreskem načelstvu v Radovljici na vpogled in se pozivajo, da morebitne ugovore vlože do dneva obravnave pri kraljevski banski upravi, na dan obravnave pa v roke vodji komisije. Poznejši ugovori se ne bodo upoštevali, temveč se bo o projektu odločilo ne glede nanje, kolikor ne bo javnih zadržkov.
Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani.
dne 29. maja 1936.
V—No. 1524/3.	1707—3—2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za oddajo gradbenih del za zgradbo železo-betonskega mostu na banovinski cesti I/a Livold—Črnomelj v. km 3-C05
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na
dan 22. junija 1936 ob 11. uri dop. v sobi št. 218 tehničnega oddelka v Ljubljani, Gajeva ulica 5/11. Pojasnila
in ponudbeni" pripomoči;! se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami v pisarni tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek odobrenega proračuna din 104.247-23.
Predpisana kavcija znaša din 11.000 za naše in din 21.000-— za tuje državljane.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, due 30. maja 1936.
*
V-No. 3840/24—1936.	1706 3—2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za re. konstrukcijo državne ceste št. 52 od km 30.500—40.870 (Ribnica—Dolenja vas)
II.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 24. junija 1936 ob 11. uri dop.
v prostorji) tehničnega razdelka sreske-ga načelstva v Ljubljani,’ Vrazov trg 4. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobe med uradnimi urami pri tehničnem razdelku v Ljubljani.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsoto odobrenega proračuna, ki znaša: din 1,549.880-64.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa na razglasnih deskah tehničnega oddelka kraljevske banske uprave in tehničnega razdelka.
K alj. banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
' dne 29. maja 1936.
*
K V-No. 2t2/l33—1936.	1682—3—3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za oddajo parketarskih del pri gradnji III. državne realne gimnazije v Ljubljani
1.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 12. junija 1936 ob 11. uri dopoldne v ..obi št. 33 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami v sobi Sl. 13 tehničnega oddelka kralj, banske uprave. -
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša za:
parketarska dela . din 208.3i0‘84.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kraljevska banska uprava
Dravske banovine v Ljubljani, dno 27. maja 1936.
V-No. 212/133-1936.	1681-3-3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za oddajo steklarskih, ključavničarskih in tapetniških del pri gradnji III državne realne gimnazije v Ljubljani
II.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 12. junija 1936 ob 11. uri dop. v sobi št. 33 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni piipomoč-ki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami v sobi št. 13 tehničnega oddelka kralj, banske uprave.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša za:
1. steklarska	dela . .	.	din	184.21CT96
2. ključavničarska dela	.	„	187.9817)0
3. tapetniška	dela ...	„	61.392*52
Podrobnosti razpisa so razvidne iz
razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 27. maja 1936.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
P 469/36.	1745
Oklic.
Tožeča stranka: Korpič Štefan, pos., Markovci 106, ki ga zastopata dr. Pin-ter Nikolaj in dr. Fleck Friderik, odvetnika v Murski Soboti, je vložila proti toženi stranki Barabašu Josipu, pos., Markovci 101, sedaj neznanega bivališča, radi plačila 100 argent. pesov ali
1.250 din s prip. tožbo k opr. štev. P 469/36—1.
Narok za ustno razpravo se je določil na dan 20. avgusta 1936 ob osmih pri tem sodišču, v sobi št. 23.
Ker bivališče tožene stranke ni znano, se postavlja Kuplen Jurij, pos. v Markovcih, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Sresko sodišče v Murski Soboti,
0(1(1, II.,	^
dne 24. maja 1936.
I O 482/35—11.	1752
Oglas.
Zapuščinska stvar po dne 6. julija 1935 v Ljubljani umrlem K oster ju Josipu, posestniku.
Na predlog dedinje, vdove Kosler Filipine rojene Petrin, bivajoče v Ljubljani, šelenburgova 3, in izvrševalca oporoke notarja Pleiweissa Karla v Ljubljani v smislu § 219. zak. o nepr. post. se dovoli prostovoljna javna dražba zemljišča vi. št. 71 k. o. Kapucinsko predmestje, in sicer pare. št. 66/1, stanovanjska '.hiša št. 3 v Selenburgovi
ulici z gospodarskim poslopjem in dvoriščem in pare. št. 140/1, zelenjadni vrt.
Izklicna cena je din 3,000.000’— (tri milijone dinarjev).
Prodaja se, izvrši na kraju samem v Selenburgovi ulici št. 3 po dr. Kuharju Andreju, notarju v Ljubljani, dne 24. junija t. 1. ob desetih.
Ponudbe pod izklicno ceno se ne bodo sprejemale.
Dražbe ni pogoji so interesentom na vpogled pri notarju dr. Kuharju in notarju Plehveissu Karlu v Ljubljani.
Sresko sodišče v Ljubljani, odd. L, dne 19. maja 1936.
•j.
Og 20/36-4.	1743
Amortizacija.
Na prošnjo Ogoreutza Hana, upravitelja pivovarne sUnion-t v Poljčanah, se uvaja postopanje za amortizacijo vložne knjižice ; Prve hrvatske štedionice, po družnice v Mariboru«, št. 3034, glaseče se na ime Tonča Ogoreutz, ki jo je prosilec baje izgubil, ter se njen imetnik pozivlje, da uveljavi svoje pravice tekom šestih mesecev, počenši od dneva objave toga oglasa v Službenem listu«, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da je hranilna knjižica brez moči.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 28. maja 1936.
Og 30/36-3.	1755
Amortizacija.
Na prošnjo Panceta Karola, sobosli-karskega pomočnika v Beričevem št. 45, se uvaja postopanje za amortizacijo hranilne knjižice, ki jo je prosilec baje izgubil, ter se nje imetnik pozivlje, da uveljavi tekom 6 mesecev po objavi v ' Službenem listu« svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da je hranilna knjižica brez moči.
Oznamenilo: Hranilna knjižica Mestne hranilnice ljubljanske v .Ljubljani štev. 185.029, glaseča se na ime Pance Karol, vinkulirana s saldom 5650’58 din. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. IV., dne 28. aprila 1936.
%
I 127/36.	1719
Dražbeni oklic.
Dne 26. junija 1936 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Zepovci vi. štev. 105 do polovice.
Cenilna vrednost: din 7013S7’—.
Vrednost pritikline: din 1295’— do polovice.
Najmanjši ponudek: din 42.341‘50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražilelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski \ega sodišča.
Sresko sodišče flor. Radgona, dne 5. maja 1936.
Konkurzni razglasi
5(11.	1754
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Kržič Marije, posestnice v Rakitni št. 90.
Poravnalni sodnik: dr. Leitgeb Avgust, starešina sreskega sodišča na Vrhniki.
Poravnalni upravnik: dr. Marolt Marjan, odvetnik na Vrhniki.
Narok za sklepanje poravnave pri sreskem sodišču na Vrhniki dne 6. julija 1936 ob 10. uri.
Rok za oglasitev do 30. junija 1936 (na sresko sodišče na Vrhniki). Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 2. junija 1936.
Por 17/36-4.
502.	'	1753
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Steinerja Leopolda, pos. in tesar, mojstra, .in Steiner Marije, posestnice, obeh v Ljubljani, Opekarska 31.
Poravnalni sodnik: Avsec Anton, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani.
Poravnalni upravnik:	dr. Štuhec
Anton, odvetnik v Ljubljani.
Narok za sklepanje poravnave pri okrožnem sodišču v Ljubljani, dne 3. julija 1936 ob 9. uri, v sobi št. 140.
Rok za oglasitev do 28. junija 1936. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 3. junija 1936.
Por. 18/36—2.
jj;
503.	1748
Konec poravnalnega postopanja.
Poravnalno postopanje o imovini Cer-lini Katice in Draga, specialne trgovine nogavic v Celju, kralja Petra cesta, je končano.
Okrožno sodišče v Celju, odd. L,
dne 26. maja 1936.
Por 2/36—42.
Razglasi raznih uradov in oblastev
P 23/31-91.	1731
Dražba lova
na posestvu nedl. dedičev pok. Šenka Mateja na Zg. Jezerskem št. 34, lež,ečem ob vznožju in severnem pobočju gore Kočna« na Zg. Jezerskem, v obsegu 584 ha, bo pri podpisanem sodišču dne 13. junija 1936 oh devetih v sobi št. 8.
Zakupna doba 5 let od 16. julija 1936 dalje.
izklicna cena znaša 1200 din letno. Enoletno zakupnino in varščino v istem znesku je položiti takoj po zaključeni dražbi pri sodišču.
Ostali družbeni pogoji se lahko vpo-gledajo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 8 med uradnimi urami.
Sresko sodišče v Kranju, odd. L, dne 29. maja 1936.
Narodna banka 1653 kraljevine Jugoslavije
Stanje 31. maja 1936.
Aktiva.	Dinarjev
Podloga . . . 1.538,627.775*01 (+ 5,838.421*12) Devize, ki niso v podlogi 324,706.683*41 (+28,851.971*27) Kovani novec 410,305.958*50(—27,313.858*—) Posojila . . .1.623.454.077*27 (+14,958.349*60) Vrednostni
papirji . . .	48,643.937*25
Prejšnji predjemi
državi .. .1.672,908.315*98{+	43.527*66)
Začasni predjemi gl.
drž. blagajni 600,000.000*—
Vrednosti re-
zervn. fonda 126,016.955*10 Vrednosti ostalih fondov ........... 29,365.370*35
Nepremičnine 	 159,737.509*61	(+	71.025*22)
Razna aktiva 600,221.150*46 (+19.258.407*50)
7.133,987.732*94 Pasiva.	Dinarjev
Kapital ... 180,000.000*—
Rezervni
fond  134,747.187*91
Ostali fon'; .	29,519.253*09
Novčanice v
obtoku . . .4.843,557.600*-(+150,952.100*-) Obveze na
pokaz . . . .1.625.248.217*52(-142,606.406*97)
Obveze z rokom ............. 50,000.000*—
Rj/.na pasiva 270,915.474*42 (+33,362.151*34) 7.138,987.732*94
Obtok in ib-veze . . . .6.468,805.817*52 C jlotno U ritje .... 30*56 °/,
Kritje v zlatu .... 29*10 0/s Obrestna mera:
po eskomptu............................... 5TJ
po zastavah: na zlato in varante	5%
na vrednostne papirje ...... 6%
*
T. No. 681 /2-1936.	1697-3-2
Razglas o licitaciji.
Tehnični razdelek pri sreskem načelstvu v Mariboru levi breg razpisuje po nalogu kralj, banske uprave V. No. 101/32 od 16. maja 1936 za regulacijska dela na notranji Muri v Bunčanih
I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 17. junija 1936 ob enajstih dop. v sobi štev. 51 tehničnega razdelka v
Mariboru.
Ponudbe je predložiti v obliki enotnega popusta v procentih na uradno odmerjeni proračun, ki znaša dinarjev 94.899*57, licitacijski komisiji med 10. in
II. uro dopoldne.
Kavcija v znesku din 10.000’— se mora položiti na dan licitacije do 10. ure dop. pri davčni upravi v Mariboru, okolica.
Podrobni pogoji in tehnični pripomočki so na razpolago interesentom
med uradnimi urami v prostorih tehničnega razdelka (soba št. 48).
Sresko načelstvo Maribor levi breg, tehnični razdelek, dne 27. maja 1936.
Št. 799/36.	’	1739
Objava.
Gospod dr. Rupnik Srečko, advokat v Šmarju pri Jelšah, je umrl dne 29. maja 1936.
Po § 44./I advokatskega zakona je postavil odbor za začasnega prevzemnika pokojnikove pisarne gospoda dr. Ogrizka Antona, advokata v Celju, Cankarjeva cesta 4.
V Ljubljani, dne 29. maja 1936.
Za odbor Advokatske komore
v Ljubljani, predsednik: dr. Žirovnik Janko s. r.
Št. 370/1-36.	1G6G—3—3
Razglas o licitaciji.
Srbska pravoslavna cerkvena občina v Ljubljani razpisuje za oddajo gradbenih del za dovršitev gradnje Srbske pravoslavne cerkve sv. Cirila in Metoda v Ljubljani 1. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 10. junija 1936 ob 11. uri dopoldne v sobi direktorja Djinovskega v prostorih Javnih skladišč v Ljubljani, Tyrševa cesta štev. 33.
Ponudbe naj bodo napisane na uradnem proračunu in naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na zneske odobrenega proračuna:
1. za zidarska dela .	.	din	230.023’90
2. za dela in dobave	iz
umetnega kamna .	.	„	72.212’80
3. ključavničarska dela	.	„	39.760’—
Predpisana kavcija znaša za zidarska
dela din 24.000’—, za dela in dobave iz umetnega kamna din 8.000’— in za ključavničarska dela din 4.000*—.
Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobivajo proti povračilu napravnih stroškov ob delavnikih od 9. do 12. ure v pisarni uprave pravoslavne parohije v Ljubljani, Tabor štev. 1, pritličje-desno.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na vratih pisarne Pravoslavne parohije v Ljubljani, Tabor št. 1, in pisarne, v kateri se bo vršila licitacija pri sobi direktorja Djinovskega v prostorih Javnih skladišč v Ljubljani, Tyrševa cesta št. 33.
V Ljubljani, dne 28. maja 1936. Srbska pravoslavna cerkvena občina
v bljani.
L„_,»o I). Jurkovič s. r. predsednik.
Razne objave
1751
Objava.
Ministrski svet je na svoji soji dne 23. maja 1936 po predlogu g. ministra za kmetijstvo z dne 27. aprila 1936,
št. 44.912/V/34, in na osnovi čl. 1. in 2. uredbe o zaščiti kmetijskih kreditnih
zadrug in njihovih zvez z dne 23. novembra 1934, št. 81.070/V, ter čl. 1., 17., 19. in 24. uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov z dne 23. novembra 1934, II. št. 41.032/K, pod M. S. št. 384/36 sklenil:
Zadružni zvezi, r. z. z o. z. v Ljubljani se na njeno prošnjo z dne 12. aprila 1934 odobruje:
1. odlog plačil za 6 (šest) let, računajoč od dne, ko je bil ta sklep sprejet (t. j. od 23. maja 1936 dalje); odlog velja za njene dolgove, nastale do 30. junija 1934;
2. obrestna mera za stare hranilne vloge in vloge v tekočih računih se odreja na 2'5 % za čas od 30. junija 1934 do 31. decembra 1935, od 1. januarja 1936 dalje pa po 2 %.
Ljubljana, dne 5. tjunija 1936. Zadružna zveza v Ljubljani, r. z. z o. z. *
1736
Vabilo na XV. redni občni zbor,
ki ga bo imel
Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani,
dne 22. junija 1936 ob enajstih v svojih poslovnih prostorih v Ljubljani,
Miklošičeva cesta 15/1, z naslednjim dnevnim redom:
1. Poslovno poročilo in predložitev bilance 1935.
2. Poročilo in predlog računskih preglednikov.
3. Odobritev bilance za 1. 1935. in sklepanje o predlogu upravnega sveta glede razdelitve čistega dobička.
4. Volitve računskih preglednikov za leto 1936.
5. Volitev v upravni svet.
6. Slučajnosti.
Po § 12. družbenih pravil daje posest 25 delnic pravico do enega glasu; glasovati sme le oni delničar, ki položi vsaj 6 dni pred občnim zborom potrebno število delnic z nezapadlimi kuponi vred pri blagajni Prometnega zavoda za premog d. d. v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 3. junija 1936.
Upravni svet.
*
1735
Vabilo na XIII. redni občni zbor,
ki ga bo imela Prometna banka d. d. v Ljubljani,
dne 22. junija 1936 ob pol štirih pop. v sejni dvorani zavoda v Ljubljani, Pred Škofijo št. 1/1.
Dnevni red:
1. Poročilo upravnega sveta o poslovnem letu 1935.
2. Poročilo nadzorstvenega sveta in podelitev absolutorija upravnemu svetu.
3. Odobritev bilance in računskega zaključka za leto 1935. in sklepanje o
razdelitvi dobička.
4. Volitev oziroma potrditev dveh ko-
optiranih upravnih svetnikov.
5. Volitev nadzorstva za eno leto.
6. Slučajnosti.
Po §§ 9. in 10. družbenih pravil objavljamo, da imajo pravico glasovanja na občnem zboru delničarji, ki polože pri Prometni banki, d. d. v Ljubljani, šest dni pred zborovanjem najmanj deset delnic. Če so delnice že v depotu pri zavodu samem, naj se zglase delničarji, ki se hočejo udeležiti tega občnega zbora, najkasneje do 16. junija 1936 v uradnih prostorih Prometne banke d. d. v Ljubljani, kjer se jim izroče legitimacije.
Na občnem zboru daje vsakih deset delnic po en glas. (§ 11. družb, pravil.)
V Ljubljani, dne 3. junija 1936.
Upravni svet.
*
1750
Vabilo na redni občni zbor,
ki ga bo imela
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani
dne 7. julija 1936 ob pol šestnajstih v poslovnih prostorih v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 19.
Dnevni red:
1. računsko poročilo nadzorništva,
2. poročilo pregledovalcev,
3. odobritev bilance,
4. sklepanje o uporabi čistega dobička,
5. volitev članov nadzorništva in namestnikov po določbi § 24.,
6. volitev pregledovalcev,
7. slučajnosti.
Po § 21. zavarovalničnih pravil ije občni zbor sklepčen, če zastopajo člani na njem najmanj 200 glasov, sicer se vrši pol ure pozneje drug občni zbor z istim dnevnim redom, ne glede na število navzočnih članov.
Po § 16. zavarovalničnih pravil sme vsak član prisostvovati občnemu zboru in ima pravico glasovanja, ako je, 8 dni pred občnim zborom položil polico pri ravnateljstvu društva v Ljubljani. Člana, ki ima pravico glasovanja, sme zastopati na občnem zboru le član. Zastopnik mora vsaj 8 dni pred občnim zborom položiti pri ravnateljstvu društva v Ljubljani polico pooblastitelja in pooblastilo, overovljeno po pristojnem župnem uradu ali ravnateljstvu Vzajemne zavarovalnice.
Predsednik.
*
1705
Obrtna banka v Ljubljani.
Čista bilanca k 31. decembru 1935.
Aktiva: gotovina, žiroračun pri Narodni banki in Poštni hran. skupno
din 273.244'55, valute din 15.622'40, menice stare din 448.630'—, menice nove din 12.500'—, vrednostni papirji din 255.962-84; dolžniki: den. zavodi staro posl. din 16.74327, den. zav. novo posl. din 78.071'66, ostali stari din 5,517.302'—, ostali novi din 108.07117, realitete din 209.086'03, inventar din 81.266-53, prehodne postavke din 1541'55, ostala aktiva din 44.727'17, izguba din 65.268'39, dolžniki za prevzete garancije dinarjev 942.635'80, skupaj din 7,128.037'56.
Pasiva: delniška glavnica dinarjev
400.000-—, vloge: na vlož. knjižice stare din 2,404.123'25, na vlož. knjižice nove din 51.954'40, na tek. račun stare din 2,673.485'78, na tekoči račun nove din 30.370-—, upniki: denarni zavodi stari din 5.980'—, ostali stari din 880.003'—, ostali novi din 262.628'14, prehodne postavke din 9.492'99, reeskont dinarjev
410.000-—, upniki za prevzete garancije din 942.635'80, skupaj din 7,128.037'56.
Račun izgube in dobička k 31. dec. 1935.
Izdatki: obresti din 247.769'02f upravni stroški din 75.933'—, plače in doklade, vštevši socialne dajatve din 181.605-20, davki in pristojbine dinarjev 32.698'10, odpis na inventarju dinarjev 14.382'53, skupaj din 552.387'85.
Prejemki: obresti din 415.216'03, iznos bančnih poslov din 40.163'90, prenos dobička iz 1. 1934. din 31.739'53, izguba per 31. december 1935 dinarjev 65.268-39, skupaj din 552.387'83.
Upravni svet.
$
1701
Jugoslovenska tvornica za im-pregniranje lesa Guido Rutgers d. d., Hoče pri Mariboru.
Računski zaključek z dne 31. dec. 1935.
Aktiva: tvorniška naprava dinarjev 4,553.772-60, denarna sredstva, vrednostni papirji in kavcije din 3,564.609'68, blago in terjatve din 2,967.43816, izguba din 83.446'61.
Pasiva: dolgovi din 8,961.868'31, odpisi din 207.39874, glavnica dinarjev 2,000.000'—, bilančna vsota dinarjev 11,169.26705.
Račun izgube in dobička.
Donosi: skupni surovi donos din 849.283'84, izguba dinarjev 83.446'61. — Izgube: prenos izgube iz leta 1934. din 49.809'02, poslovni iu drugi stroški, odpisi din 882.92U43.
Objava.
Izgubila sem svoj potni list štev. 6, izdan dne 9. januarja 1932. leta od sre-skega načelstva v Prevailjah, ter ga proglašam za neveljavnega.
Grete Wrentschur s. r. hči tovarnarja, Marenberg.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. .Tiska in zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani, njen predstavnik: O. Mihalek v Ljubljani.