64 DECEMBER 2004 št. brezplačno Štorski občan Vesele bo`i~ne praznike in sre~no novo leto ŠTORSKI OBČAN Ob iztekajočem letu bi rad vsem in vsakomur posebej stisnil roko in zaželel zdravja, sreče in tistega, kar sodi zraven. Vse, kar smo skupaj naredili, mi daje potrditev, da je bilo vredno velikokrat hoditi po nitki mogočega in nemogočega. Hvala vam! Vsem tistim, s katerimi nismo našli iste poti, pa želim, da se zopet srečamo na razpotju in poiščemo pravo pot. Blagoslovljene božične praznike in novo leto po Vaših željah Vam iz srca želi Vaš župan in poslanec Franc Jazbec ENA SNEŽINKA PADA ZA VAS, DROBNA, A Z MNOGO ŽELJA ZA LETO, KI NAJ VAM PRINESE, NAJLEPŠE TRENUTKE TEGA SVETA! VSE KAR JE SLABO, NAJ TONE V POZABO. V PRIHAJAJOČEM LETU NAJ OSTANEJO LE LEPI SPOMINI. LE SREČA, ZDRAVJE IN VESELJE, NAJ KRMARIJO V VAŠEM ŽIVLJENJU. OBČINSKI SVET OBČINE ŠTORE OBČINSKA UPRAVA Ko bo zastarel zadnji list na koledarju, bo čas za spomine. Želimo vam, da bi vas navdihovali in vas vzneseno pospremili na pot k novim podvigom, zaradi katerih boste plemenitili svoje in življenja drugih. Vsem blagoslovljene božične praznike in srečo v novem letu 2005. Odbor za izdajo časopisa 1 december 2004 Štorski občan KAZALO OBVESTLA O … O DELU DRUŠTEV ZGODILO SE JE TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE AKTUALNI DOGODKI UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA VOŠČILA IN VABILA VABLJENI NA PRIREDITVE Štorski OBČAN izhaja v nakladi 1550 izvodov. Poštnina plačana pri pošti Štore. Na osnovi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. l. RS št. 89/98, 17/00, 19/00, 27/00, 66/00) se za glasilo plačuje 20% davek na dodano vrednost. OBČINA ŠTORE Cesta XIV. divizije 15 3220 ŠTORE e-mail: tajnistvo@store.si Tel: (03) 780 38 40 Fax: (03) 780 38 50 http://www.store.si Uradne ure: ponedeljek: sreda: petek: 8.00 do 12.00 in 13.00 do 15.00 8.00 do 12.00 in 13.00 do 17.00 8.00 do 13.00 3 5 11 18 21 23 26 29 Odbor za izdajo časopisa si pridržuje pravico do sprememb in krajšanja prispevkov, če je le to potrebno. Prispevke s fotografijami za naslednjo številko Štorskega občana pošljite po pošti, na disketi ali na naslov elektronske pošte: tajnistvo@store.si. Prispevki niso lektorirani. Odgovorna urednica: Uredniški odbor: Ivanka Tofant Ivanka Tofant, Jožica Krajnc, Vlasta Prevolšek, Mojca Korošec Dušan Volavšek Oblikovanje, priprava in tisk: Unigrafika® Cesta na Pečovje 5 - 3220 Štore Poštnina plačana pri pošti Štore. Na osnovi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. l. RS št. 89/98, 17/00, 19/00, 27/00, 66/00) se za glasilo plačuje 20 % davek na dodano vrednost. december 2004 2 ŠTORSKI OBČAN PRISPEVEKI OŠ ŠTORE ORGANIZIRANOST ZIMSKE SLUŽBE ZA SEZONO 2004/05 PRIORITETNE ZIMSKE SLUŽBE ZA OBČINSKE CESTE PO BCP-JU: Franc JAZBEC Župan Občine Štore 1. Prioriteta (pomembnejše lokalne ceste) Zimska služba se bo izvajala pod enotnimi pogoji. Zimska služba prične s svojim delom na glavnih cestah (avtobusne proge), ko zapade 10 cm snega, vse ostalo pa, ko zapade 15 cm snega. Cesta je prevozna z ustrezno zimsko opremo, če na cesti ni VEČ KOT 10 CM SNEGA, aktivnosti pluženja in posipanja pa se sprožijo takoj, ko začne snežiti. Začasna ustavitev prometa do dveh ur, pri obilnem in trajnem sneženju je v času pluženja omogočeno odvijanje prometa z uporabo verig. (Prevoznost ceste od 5. do 22. ure). RAZPORED PLUŽENJA ZIMSKE SLUŽBE: OBVESTILA O... VOC CELJE: - ŠTORE - SVETINA; - SVETINA - KANJUCE DO KOLŠKOVE KAPELE; - CESTA SPOMENIK - ALMIN DOM; - CESTA JAVORNIK - GLAŽUTA; - ODCEP JAVORNIK - STIPLOVŠEK; - ODCEP KOMPOLE - OPOKA; - ŽELEZARNA; - OBRTNIŠKA CESTA - OBRTNA CONA ŠTORE VZHOD; - CESTA ŠTORE - PEČOVJE. ŠTARKEL STANISLAV s.p.: - VRUNČEV DOM; - ZGORNJI ŠENTJANŽ; - JAVORNIK; - SPODNJI SVETLI DOL; - KOMPOLE; - PODGORICA; - DELNO SVETINA. HUDOURNIK d.o.o.: - PROŽINSKA VAS; - OGOREVC; - SPODNJE ŠTORE; - KRESNIKE; - NAD STRELIŠČEM (ROMIH, ŠTOR); - STRAŽA; - PODZID; - DRAGA; - NAD STOLARNO. MLAKAR IVAN s.p.: - CELOTNO NASELJE LIPA; - DELNO NASELJE PEČOVJE; - KANJUCE; - DELNO SVETINA; - ZGORNJI SVETLI DOL; - SPODNJI ŠENTJANŽ; - LAŠKA VAS. 3 VELJA SAMO ZA: - CESTO ŠTORE - SVETINA in - ULICO CVETKE JERIN (ŠTORE). 2. Prioriteta (ostale lokalne ceste) Aktivnosti pluženja in posipavanja se pričnejo takoj po usposobitvi cest 1. prioritete; velja, da je cesta prevozna z ustrezno zimsko opremo, če na cesti ni VEČ KOT 15 CM SNEGA. Začasne zaustavitve prometa so možne MED 22. IN 5. URO TER DELA PROSTIH DNEH; stalno odvijanje prometa z uporabo verig. VELJA ZA LOKALNE CESTE: - CESTA SKOZI ŽELEZARNO; - KOMPOLE - OPOKA; - SVETINA - KANJUCE - SELO - ŠENTRUPERT; - ALMIN DOM; - LAŠKA VAS ( OD KOZOLCA DO KAPELE ZAKELŠEK ); - MOSTE - ZAGABER - MEJA Z OBČINO ŠENTJUR HRUŠEVEC; - LIPA - ZDRAVSTVENI DOM - SKOZI ULICO KARLA VOVKA DO KRIŽIŠČA S CESTO NA PEČOVJE; - JAVORNIK - GLAŽUTA - SAMO DO DOMAČIJE ZAJC; - PROŽINSKA VAS - VRBNO - OGOREVC; - PROSENIŠKO - OGOREVC; - ZAGRAD - POLULE - ZVODNO - ZGORNJE PEČOVJEŠTORE. 3. Prioriteta (javne poti, parkirišča) Posipavanje poledice se začne takoj, ko se zazna pojav; ceste se plužijo, dokler je to možno z normalnimi plužnimi sredstvi; potem se zaprejo. Zapore so možne do dva dni oziroma krajevnim prilikam ustrezno. Odvijanje je možno z uporabo verig. VELJA ZA CESTE: - KRESNIKE; - ULICA XIV. DIVIZIJE ( SPODNJE ŠTORE ); - NASELJE OGOREVC; - LOKE; - MEJA Z OBČINO ŠENTJUR ( OJSTERŠEK ); - DRAGA; - MOST - DRAGA - KRIŽ; - JAZBEC - ZAGORC; december 2004 4. Prioriteta V zimskem času se ceste ne vzdržujejo in se z zapadlim snegom zaprejo za ves promet. Zakonske podlage: - Odlok o občinskih cestah (Ur.list RS, št. 102/99) in - Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest (Ur.list RS, št. 62/98). KOT JAVNE PARKIRNE POVRŠINE SE BODO ČISTILE: - Parkirišče pri Osnovni šoli Štore; - Parkirišče pri Osnovni šoli Kompole; - Parkirišče pri pošti; - Parkirišče v spodnjih Štorah nasproti občinske stavbe. Za vse intervencije je kontaktna oseba BRANKO MLAKAR, tel.: 041 720 549. OPOZARJAMO, da upoštevate tudi pri klicih prioritete, ki so zgoraj objavljene! Poudarjamo tudi, da se hišni priključeki in odseki cest, kjer ni stanovalcev, NE PLUŽIJO! december 2004 Vodja policijskega okoliša Ivan PRELOG - sami ali s pomočjo strokovnjakov ocenite varnost svojega doma - najučinkovitejše varovanje je kombinacija mehanskega in elektronskega varovanja - tudi sami poskrbite za svojo varnost in varnost svojega premoženja - priložnost je najpomembnejša priložnost za vlomilce - kljub vsemu je naša varnost najpomembnejša, zato vlomilcev ne prijemajte sami - pokličite policijo ŠTORSKI OBČAN PRIPOROČILA ZA VAROVANJE DOMA KAKO DELUJEJO VLOMILCI Načini delovanja vlomilcev so številni, najpogostejši med njimi pa so: - vlomilci izkoristijo razne odprtine in dostope (skozi garažna vrata, okna sanitarij ali zračnike) - plezajo preko balkonov, teras in celo streh - razbijajo stekla na vhodnih ali balkonskih vratih ali oknih - splazijo se skozi kletna okna, jaške za dovoz kurjave ali zračnike - na vhodnih ali stranskih vratih zlomijo ali odprejo cilindrične ključavnice - za vdiranje v stanovanja uporabljajo tudi železne predmete, izvijače ali silo telesa - izkoristijo sleherno neprevidnost ali pozabljivost stanovalcev (nezaklenjena ali odprta vrata, okna, izgubljeni ključi, ključi v cvetličnih lončkih ali pod predpražnikom). KAJ LAHKO STORITE SAMI: Odhajate v službo, po opravkih, na obisk ali na dopust? - preverite, ali so vsa vrata in okna dobro zaprta (tudi straniščno in garažno okno, vrata delavnic) - ne pokažite, da ste odsotni. Ne puščajte vidnih sporočil (do kdaj vas ne bo, kam ste šli) ali ne sporočil na telefonskem odzivniku (Oprostite, ker nas ni doma, smo na dopustu v Grčiji. Po pisku pustite sporočilo….) - ne puščajte ključev v poštnem nabiralniku, pod predpražnikom ali pod cvetličnim lončkom, saj so tako dostopni tudi vlomilcu - ne odstranjujte rož z okenskih polic in balkonov, saj to jasno kaže, da vas ni doma - ne zastrite oken s temnimi zavesami, polkni ali roletami - tehnični predmeti (TV, video, računalnik, kamera, hi-fi) naj se ne vidijo od zunaj - pospravite lestve, zaboje, smetnjake in druge predmete, ki so v bližini hiše, saj storilcu omogočajo lažji vstop v hišo - če odhajate na dopust, povejte sosedom, sorodnikom ali prijateljem, kje in koliko časa ste na počitnicah in jih obenem prosite, da pazijo vaš poštni nabiralnik in nadzirajo vaš dom (nabiralnik, poln pošte je idealno sporočilo storilcu, da ste odsotni) 4 OBVESTILA O... - ŽELEZARSKA CESTA; - GORICA ( KOMPOLE ); - MIMO ŠPULCAR - GAJŠEK; - MIMO RENČLJA ( KOMPOLE ); - VRHOVŠEK - KRIŽIŠČE MAJORANC; - STRAŽA - ŽEKOVCA; - DOMAČIJA MASTNAK; - DOMAČIJA KAPEL; - SVETLI DOL; - LEŠJE KAPELA- KLEPEJ; - SLATINA; - VELIKI VRH; - JAVORŠEK; - GRADIŠNIK; - MRZLA PLANINA; - DOMAČIJA ČVAN; - ŠTARKL; - TOVORNIK - ANCLIN; - PROŽINSKA VAS - TERŽAN; - ŽAROVIŠČE; - VREČA; - RAVNINE; - FRECE; - DOM BRECELJ ( LAŠKA VAS ); - VODOHRAM PEČOVŠEK; - PEČOVJE - JURKOŠEK; - PEČOVJE - DOBRŠEK; - ROMIH; - DOMAČIJA ČANŽEK; - VRTNA ULICA; - RAZGLEDNA ULICA; - KOVINARSKA ULICA; - UDARNIŠKA ULICA; - OB ŽEKOVSKEM POTOKU - ŠENTJANŽ NAD ŠTORAMI; - VODRUŽ - KOZARICA - SLEMENE - JAVORNIK. ŠTORSKI OBČAN PRISPEVEKI OŠ ŠTORE - za čas dopusta odpovejte časopis ter vrednejše predmete shranite na varno mesto - o daljši odsotnosti lahko obvestite tudi vašega vodjo policijskega okoliša Bivanje v soseski, bloku ali ulici nam narekuje tudi soodgovornost do sosedov, zato priporočamo: - da se s sosedi pogovorite o tem, kako si lahko medsebojno pomagate - obveščajte drug drugega o daljši odsotnosti - v primeru, da opazite, da je bilo v soseski komurkoli vlomljeno ali da so storilci v objektu, nemudoma pokličite policijo na številko 113. Kot kažejo izkušnje, idealnega varovanja ni, zato je pametno svoj dom zavarovati pri kateri od zavarovalnih družb, glede samega varovanja pa vam lahko svetuje tudi policija. PRVI VZPON ŠTORSKIH MLADINCEV NA TRIGLAV (2864 m) - (28.08.2004 - 30.08.2004) O DELU DRUŠTEV Vodja pohoda: Valter JELEN Bil je lep poletni dan, ko smo se hladili na Lipi v bifeju. Beseda je dala besedo. Pogovarjali smo se o vseh mogočih in nemogočih stvareh in nekdo je omenil: "Valter, kaj če bi nas ti peljal na Triglav?!" Izziv sem takoj sprejel, čeprav sem vedel, da od navzočih še nihče ni bil tako visoko. Določili smo datum (21.08.2004) in začele so se priprave. Vikende smo izkoristili za pohode. Prehodili smo bližnje hribe: Boč, Svetina, Celjska koča, Tolsti vrh, Grmada, Hudičev graben, kjer so se nekateri prvič srečali z jeklenicami in klini. Sledil sem vremenski napovedi in ugotovil, da 21.08.2004 ne bo pravo vreme za visokogorje in tako sem se odločil, da gremo 28.08.2004. Tega dne se nas je v Štorah zbralo ob 3.30 uri 18 pohodnikov. Vsi smo bili dobre volje in polni pričakovanj. Ob 4. uri smo krenili iz Štor proti Trojanam do Voklega, kjer smo imeli prvi postanek. Po popiti kavici smo nadaljevali pot proti Bledu in Pokljuki do Rudnega polja in naprej proti Konjščici. Planina Konjščica (1437 m) leži v globoki dolini, ki jo oklepata Viševnik in greben Slemena. Planina je poraščena s travo, zelo lepa, čeznjo teče bister potok in poleti je polna pašne živine. V nekdanji sirarni smo se okrepčali in nadaljevali pot po dolini navzgor, sprva položno, nato pa strmo navzgor do ozkega korita, izza katerega se nenadejno odpre pred nami lepa Krnica Jezerce, ki leži v osrčju skupine Draških vrhov. Pot smo 5 nadaljevali čez Studurski preval (1892 m), kjer je prekrasen razgled na bohinjsko stran z okoliškimi vrhovi. Pot nas je vodila pod mogočnim Toscem do Vodnikove koče (1805 m). Tu smo se spočili in si nabrali moči za nadaljevanje proti Planiki (2408 m). Na kočo smo prišli ob 13. uri, dokaj utrujeni, tako da se je počitek prav prilegel, prav tako močno okrepčilo. Po dobri uri počitka in masaži utrujenih mišic, smo ob 14. uri začeli vzpon proti malemu Triglavu, kjer smo pustili nahrbtnike. Na vrh Triglava smo prišli brez težav. Vzdušje na vrhu je bilo izjemno in nepopisno. Veselje se je čutilo vsepovsod in utrujenost je kar nekam izginila. Po "planinskem krstu" smo se začeli spuščati proti Triglavskemu domu na Kredarici (2515 m). Spust je bil zahteven, ker je bilo veliko planincev, pot pa preozka za vse in spolzka. Na Kredarico smo prišli ob 19. uri. Po napornem in srečnem sestopu smo nazdravili in odšli počivat. Drugo jutro, 29.08.2004, smo krenili proti Planiki, mimo Tržaške koče na Doliču in preko Hribarc ter mimo Zasavske koče na Prehodavcih, ki je v neposredni bližini Prvega jezera v Podstenju. Nato nas je pot vodila po dolini Triglavskih jezer, kjer smo občudovali lepoto narave. Nadaljevali smo pot mimo Drugega jezera v Laštah, mimo Tretjega jezera - Rjave mlake in Četrtega - Zelenega jezera, Petega - Ledvičke in Šestega Dvojnega jezera pri koči Triglavskih jezer, kjer smo prenočili. Tretji dan, 30.08.2004, smo ob 8. uri krenili od Triglavskih jezer čez Štapce do koče Na planini Jezero, kjer je čudovita narava, naprej na Vogar planino in Staro Fužino, kjer nas je čakal avtobus. Odpeljali smo se v Bohinj pod Skalco, kjer smo imeli zaključek pohoda. Po okrepčilu smo še skočili v Bohinjsko jezero, kar je zelo dobro delo utrujenim mišicam in telesu. Ob 17. uri smo krenili proti domu. Vožnja je bila enkratna, saj je bilo vzdušje na avtobusu nepopisno. Po nekaj postankih smo že bili na Trojanah, kjer smo napolnili "rezervoarje". Nato smo nadaljevali pot proti Štoram, kamor smo prišli ob 21:30, vsi dobre volje, nasmejani, z obljubo da v bodoče še gremo v hribe. Zahvaljujem se vsem, ki so pomagali kot sponzorji pri tem pohodu. december 2004 •Mercator Lipa •Bistro Gaj Lipa •Trgovina Hermes Lipa •Okrepčevalnica Cenc Lipa •Šlogar Jože •Cmok Jožica •Jože Predvsem pa se zahvaljujem našemu šoferju Milanu Gučeku za njegovo potrpežljivost in varno vožnjo. 18. POHOD PO LEVSTIKOVI POTI OD LITIJE DO ČATEŽA Valter JELEN Kot prejšnja leta, smo se tudi to leto odločili, da se udeležimo 18. pohoda po Levstikovi poti od Litije do Čateža. Pohod je organiziral, tako kot vsa leta do sedaj, Ivan Kočevar. Odhod "prijateljev" (tako imenujemo Ivanove pohode) iz Štor je bil ob 6. uri. S postanki se nas je na avtobusu zbralo 33 "neustrašnih" pohodnikov. Čeprav vremenske razmere niso bile "sončne", smo se z obilo dobre volje podali na pot. Štartali smo v Litiji in kmalu prispeli do Preske, kjer se je pot razdelila. Nekaj nas je šlo po južni strani poti proti Poljanam, drugi pa so se podali po severni trasi proti Gobniku in Bajčevi zidanci do Moravč. V Tonini hiši je bilo zelo veselo. Po zunanji mokroti smo poskrbeli, da smo se zmočili tudi od znotraj in po okrepčilu nadaljevali pot do Čateža. Na trgu so organizatorji pripravili kulturni program z naslovom Razhodnja. Za veselje so poskrbeli z dobro glasbo in ne glede na to, da je lilo, se je na plesišču pod milim nebom gnetlo plesalcev. Domov smo odšli premočeni (tako in tako), vendar veseli ter z obljubo, da bomo naslednje leto, ne glede na vreme, zopet prisotni. PD Železar Štore Jožica KRAJNC Zadnjo novembrsko soboto smo se štorski planinci odpravili proti Primorski, da se končno povzpnemo na Kokoš, kar nam je lani preprečilo jesensko deževje. Ker v tem predelu Krasa zori najboljši pršut, smo načrtovali še postanek v Lokvah, nato pa nadaljevali pot na Koprsko, kjer so nas čakala oljčna drevesa, polna grenkih sadežev. Kokoš se imenuje 674 m visok vrh med sežanskim in brkinskim krasom. Leži na slovensko-italijanski meji med mejnima prehodoma Lipica in Krvavi Potok. Ob lepem vremenu se z vrha odstre lep pogled na Krad in naše ter tržaško Primorje. Vrh je slabo poraščen, zato so mu že davno nazaj pravili golina ali goličava. Ko so v prejšnjem stoletju ta del Slovenije priključili Italiji, so Italijani to ime izgovarjali gallina, kar pa v italijanščini pomeni kokoš. Po 2.sv. vojni, ko so te kraje znova priključili Sloveniji, so ime le poslovenili in vrh je postal Kokoš. Domačini ime uporabljajo v pomanjšani obliki, kar so zapisali tudi na lično izdelane kažipote; povsod namreč piše Kokoška. Že ime pove, da vrh ni previsok in vzpon ne prenaporen. Pri pokopališču v Lovkah nas markacije usmerijo ob travniku v redek in nizek gozd. Po uri in pol rahlo vzpenjajoče se kamnite poti zagledamo goličavo, poraslo z brinjem. Na makadamski cesti srečamo rekreativce, tekače in kolesarje. Kmalu zatem zagledamo planinski dom na Kokoši. Prijazna oskrbnica nas pouči o imenu osvojenega vrha. Po krajšem postanku, ko si "privežemo dušo", se po drugi poti spustimo v dolino. Pot je precej bolj strma in potrebno je hoditi dosti bolj previdno. Po dobri uri smo v dolini. Pri mejnem prehodu Lipica nas že čaka avtobus z nekaj potniki, ki se zaradi zdravstvenih težav niso odločili za pohod, so pa medtem raziskali predel okrog pršutarne. Popeljemo se do prodajalne z vabljivim imenom " Od ust do ust ". Tu si napasemo oči ob množici omamno dišečih pršutov, se oskrbimo z mesnimi specialitetami, nato pa nadaljujemo pot proti Kopru. Občudujemo novi del avtoceste z najvišjim in najdaljšim viaduktom pri Črnem Kalu ter uživamo v mirni vožnji. Mestni vrvež kmalu pustimo za sabo, ko se usmerimo proti Vanganelu in Montinjanu. Tam nas na kmetiji Pri vinski kraljici čakajo oljke, bogato obložene z zrelimi olivami. Obiranje oljk bo za marsikoga izmed nas prva izkušnja. Po dobrodošlici se takoj odpravimo v oljčnik. Gospodar je pod drevesa že razprostrl velike ponjave, na katere nato smukamo grenke sadeže. Trudimo se, da jih pride čim manj pod noge. Trideset parov pridnih rok spravi z dreves veliko december 2004 6 ŠTORSKI OBČAN KOKOŠKA, PRŠUT IN OLIVE O DELU DRUŠTEV Sponzorji so: ŠTORSKI OBČAN PRISPEVEKI OŠ ŠTORE sadežev. Pustimo le najvišje veje, ki jih bodo kasneje obrali s pomočjo lestev. Dobri dve uri stegovanja za vejami, smukanja oliv in sklanjanja ob pobiranju s ponjav odletelih sadežev povzroči utrujenost in bolečine v sklepih. Tudi dan se poslavlja, zato nastopi čas za počitek ob malici. Gospodar pohvali naše delo, nas povabi še za prihodnjič, gospodinja pa nas pogosti s primorskim specialitetami: bobiči, njoki in refoškom, nazadnje pa nas preseneti še z doma pridelanimi mandarinami. Čas je, da se poslovimo, saj nas čaka še ogled bližnje oljarne. Tu se oskrbimo s pravkar pridelanim oljčnim oljem. Povsem se stemni, zato je skrajnio čas, da se poslovimo od Primorcev ter se odpravimo proti domu. K sreči nas hitra avtocesta in spreten voznik neverjetno hitro pripeljeta domov. Preživeli smo zanimiv dan. Bilo je vsega po malem. Sprehodili smo se po kraškem svetu, opravili koristno delo v oljčniku, se gostili z lokalnimi dobrotami ter spoznali marsikaj novega. gostilni počastila z zajtrkom. Ko smo se malo okrepčali in prebudili, smo bili deležni povabila še na dom ga. Zewe, kjer smo nazdravili s šampanjcem, razkazala pa nam je tudi slike svoje družine, ki jih ima razstavljene v sobi. Iz njih je bilo moč razbrati, da je to družina, ki živi z glasbo, saj so igrali različne inštrumente v raznih zasedbah. Kar malce smo se zaklepetali in že nas je čas preganjal na osrednje prizorišče, kjer smo polno dvorano obiskovalcev zelo navdušili s svojim nastopom. Popoldan smo imeli čas za prigrizek in kavo, saj za spanje ni bilo časa. Prijeten ogled mesta nam je malce zagrenil dež, ampak nič zato, kajti ura je tekla zelo hitro in morali smo se vrniti na prizorišče, kjer smo si nadeli noše in ponovno zaplesali. Čeprav naporno, je sobota minila hitro, zabavno in koristno. Tisti, ki se ukvarjajo s turizmom v Nemčiji in tudi drugod po Evropi, so za Kompole in Štore verjetno slišali prvič, zagotovo pa smo jim v spominu ostali prijetno zapisani. O DELU DRUŠTEV Če želite, se nam lahko pridružite na naslednjih izletih: - 18. dec. Čez goro k očetu - PD Ravne na Koroškem - 2. jan. Po ormoški planinski poti - PD Maks Meško, Ormož - 8. jan. Po poteh Pohorskega bataljona - Osankarica, PD Zreče - 15. jan. Zdravju naproti - Gora Oljka, PD Polzela - 29. jan. zimski vzpon na Boč, PD Poljčane V društvenih prostorih nas najdete vsak torek med 19. in 20. uro, lahko pa pokličete tudi na tel. 5771-236. FOLKLORNA SKUPINA KOMPOLE V ERLANGNU Miran BUKOVŠEK FS Kompole že vrsto let uspešno sodeluje s Termami Dobrna. S svojimi nastopi popestrimo prenekateri večer njihovim gostom, ki prihajajo iz vse Evrope. Mnoga leta nazaj smo poseben vtis s svojimi zabavnimi večeri naredili na gospo Zewe. Gospa Zewe v sodelovanju s turistično agencijo Schmetterling v Nemčiji vodi skupine turistov, ki se odločijo za oddih v Termah Dobrna. Kadar se nahaja v Dobrni, ima željo, da enega od večerov njeni skupini popestrimo prav mi, folkloristi iz Kompol. Turintična agencija Schmetterling je 6. novembra 2004 pripravila srečanje zdravilišč iz vse Evrope, s katerimi sodeluje. Vsako zdravilišče je imelo ves popoldan na voljo »promocijski štant«, kjer so lahko obiskovalci dobili več informacij o sodelujočih zdraviliščih. 2 x 45minut pa so imeli v veliki kongresni dvorani možnost predstavitve v besedi, kratkem filmu in s kakšno izvirno posebnostjo. Terme Dobrna se za popestritev svoje predstavitve povabile nas folkloriste. Ker smo imeli na razpolago le en dan, smo za potovanje izkoristili noč. Tako smo v soboto v jutranjih urah skupaj s predstavniki občine in Term Dobrna prišli v Erlangen, kjer nas je ga. Zewe, ki jih šteje že kar nekaj čez 80, v prijazni domači 7 V dolini tihi… … je vasica Kompole, in ta vasica je pravi center kulture, kjer delujejo različna društva. Eno izmed njih je tudi Kulturno umetniško društvo Folklorna skupina Kompole. V tem kratkem zapisu bi radi vse, ki vam je ples v zabavo in si želite spoznati nove prijatelje, povabili medse. Družimo se vsak petek od 21-te ure dalje v Osnovni šoli Kompole. Če želite zaplesati plese naših dedkov in babic, vas z novim letom (v mesecu januarju) vabimo v naše prostore. Upravni odbor KUD Folklorne skupine Kompole december 2004 ŠTORSKI OBČAN VODOVOD- NOVA PRIDOBITEV RIBIŠKE DRUŽINE VOGLAJNA Ludvik LELJAK Ribiška družina Voglajna je v mesecu oktobru dobila pomembno pridobitev. Na novo smo namreč napeljali vodovod do naše ribiške koče v Štorah pri želežniški postaji, ki stoji neposredno ob poslovni stavbi zdajšnjega lastnika oz. najemnika podjetja Etra. Vodovod je obstajal že prej, vendar so nam različni izvajalci bivših najemnikov oz. lastnikov poslovne zgradbe neposredno ob ribiški koči zaradi zunanjih del ob njej kar trikrat presekali vodovod. S tem so Ribiški družini Voglajna povzročili precej dela in skrbi. Pa vendarle smo z dobro voljo in s prostovoljnim delom nekateri člani Ribiške družine uspeli na novo narediti izkope za vodovod, Občina Štore pa nam je priskočila na pomoč s finančnimi sredstvi, za kar se ji ob tej priložnosti najlepše zahvaljujemo. V naslednjem letu člani ribiške družine Voglajna srčno upamo, da bo naša ribiška koča dobila tudi lepšo zunanjo podobo - fasado. Upamo, da nam bo uspelo pridobiti finančna sredstva za material, člani ribiške družine pa se bomo zopet izkazali s prostovoljnim delom. Branko MLAKAR Meseca oktobra smo končali 5. (peto) prvenstvo v OLMN Štore, tretjo sezono, ko imamo poleg prve lige tudi drugo ligo ter drugo sezono, ko smo poleg ligaškega tekmovanja uvedli tudi pokalno tekmovanje. Letošnje prvenstvo je bilo do sedaj najbolj zanimivo. V drugi ligi je ekipa BENCINSKI SERVIS ŠTORE, ki je po spomladanskem delu vodila z veliko prednostjo sedmih točk, v jesenskem delu osvojila le 9 točk in postala prvak le z 1 točko prednosti pred ekipo OKREPČEVALNICA INDEX. II. liga: Najboljši strelec je Kompolšek Sandi iz ekipe BENCINSKI SERVIS ŠTORE, mrežo je zatresel kar 31 - krat. Pokal FAIR PLAY je osvojila ekipa STOPAR LB Design, Lestvica: / Ime ekipe 1 BENCINSKI SERVIS ŠTORE 2 OKREPČEVALNICA INDEX 3 ROGAČI 4 AVTODELI ŠTORE 5 STOPAR LB Design 6 DIKPLAST 7 TORPEDO 8 KOMVAS -1 Št odig.krogov 14 14 14 14 14 14 14 14 december 2004 Zmage 10 10 9 7 6 6 4 0 Neodl.rezult 1 0 1 1 1 0 3 1 Porazi 3 4 4 6 7 8 7 13 Gol dif. 73:29 56:30 74:39 34:30 37:42 46:41 36:54 11:109 Št točk 31 30 28 22 19 18 15 0 8 O DELU DRUŠTEV OBČINSKA LIGA MALEGA NOGOMETA ŠTORE ŠTORSKI OBČAN PRISPEVEKI OŠ ŠTORE Zmagovalna ekipa II. lige: BENCINSKI SERVIS ŠTORE 3:0 POKALNI ZMAGOVALCI ŠTOR VULKANIZACIJA MULEJ Čepijo: Klinar, Mulej, Dobrajc Stojijo (od leve): Fišer, Kompolšek, Gajšek, Kresnik Rozman, Rom Stojijo (od leve): Mulej, Gajšek P., Gajšek S.Iskrač, Pungaršek, Vojsk Čepijo: Peperko, Cepuš, Hrovatič, Bogatin, Pangerl Finale pokala Štor: I. liga Pokalni zmagovalec je postala ekipa VULKANIZACIJA MULEJ, ki je osvojila pokal brez finalnega srečanja, saj ekipa ŽIVEX - a zaradi nesoglasja v ekipi ni dopotovala na srečanje. Srečanje je bilo registrirano z 3:0 v korist ekipe VULKANIZACIJA MULEJ. O DELU DRUŠTEV VULKANIZACIJA MULEJ - ŽIVEX Lestvica: / Ime ekipe 1 RUDAR PEČOVJE 2 VULKANIZACIJA MULEJ 3 CENC SOKOLI 4 LAŠKA VAS 5 ŽIVEX -1 6 MARINERO 7 ŠTORE STEEL 8 LIPA Št odig.krogov 12 12 12 12 12 12 12 IZSTOPILA Zmage 10 9 8 4 4 1 1 IZSTOPILA Zmagovalna ekipa I. lige - RUDAR PEČOVJE V prvi ligi pa je zadnji krog odločal o prvaku, saj so se kar tri ekipe potegovale za naslov najboljšega v prvenstvu OLMN Štore ter za osvojitev prehodnega pokala OLMN Štore. Najboljši strelec I.lige je Vrečko Robi iz ekipe RUDAR PEČOVJE z 28 goli. Pokal FAIR PLAY je prejela ekipa RUDAR PEČOVJE Zmagovalec v I. ligi OLMN Štore je postala ekipa RUDAR PEČOVJE. Neodl.rezult 1 1 1 3 1 2 2 IZSTOPILA Porazi 1 2 3 5 6 8 9 IZSTOPILA Gol dif. 68:33 50:22 45:43 37:45 33:37 39:41 35:65 IZSTOPILA Št točk 31 28 25 13 12 5 5 IZSTOPILA Zaključek s podelitvijo pokalov in nagrad smo izvedli v DRUŠTVU OPOKA. Zaradi zadržanosti župana Franca Jazbeca je nogometaše pozdravil ter podelil pokale in nagrade podžupan Jože Kragelj. Na koncu naj se zahvalim vsem, ki so omogočili, da smo lahko kvalitetno izvedli tekmovanje in zaključek omenjenega. To so: Občina Štore Valji group d.o.o. Jančič international transport d.o.o. Etra d.o.o. Stojijo: Simič; Zenzinowsky M.;Mikša D.; Jurkošek M.; Jurkošek D.; Gotlin Čepijo: Lesjak F.; Mastnak M.; Vrečko R.; Adrinek M.; Škoberne E. 9 december 2004 V nadaljevanju objavljamo lestvico 3. SNL po zaključku jesenskega dela. Ladislav KALUŽA Lestvica 1. ZAVRČ 2. VERŽEJ 3. PALOMA 4. POHORJE 5. ČRENŠOVCI 6. STOJNCI 7. KRIŽEVCI 8. HOLERMUOS ORMOŽ 9. KOVINAR ŠTORE 10. ŠMARJE PRI JELŠAH 11. TIŠINA 12. ŽELEZNIČAR 13. BISTRICA 14. ŠOŠTANJ Iztekajoče se leto je bilo za člane športnega društva Kovinar Štore po več kot 20-ih letih eno najuspešnejših let, tako iz vidika doseganja športnih rezultatov kot dodatnih pridobitev na športnih objektih. O uvrstitvi nogometašev v 3. SNL smo v septembrski številki Štorskega občana že pisali. Po odigranih 13. kolih jesenskega dela tekmovanja se članska ekipa nahaja na 9. mestu v ligi, kar je za novinca uspeh sploh, če primerjamo pogoje naše članske ekipe v primerjavi z ostalimi sodelujočimi v ligi. V primerjavi z drugimi klubi je tudi pri nas tekmovalni šport popolnoma amaterski šport, poleg tega pa smo v jesenskem obdobju bili prikrajšani, saj zaradi urejevanja igrišč in garderob nismo imeli ustreznih pogojev za vadbo in pripravo na tekmo. Z malo več sreče bi uvrstitev na lestvici lahko bila za nekaj mest višja, tja tudi ekipa po kvaliteti sodi. Treninge in priprave na tekme je za člansko moštvo in še za štiri selekcije mladih uspešno vodil trener Matjaž Štancar, člansko ekipo na tekmah pa je uspešno vodil profesor Franjo Vrumf, ki ima glede na stopnjo strokovne izobrazbe edini licenco za vodenje moštva. ŠTORSKI OBČAN USPEŠNO LETO ZA ŠPORTNO DRUŠTVO KOVINAR ŠTORE 32 24 24 23 23 20 18 17 17 15 12 11 9 7 OTVORITEV "NOVIH PROSTOROV" NOGOMETNEGA KLUBA KOVINAR ŠTORE, DNE 01.10.2004 SKOZI OKO FOTOGRAFA. O DELU DRUŠTEV Z uvrstitvijo v 3. SNL se je športno društvo Kovinar Štore podalo v zahteven projekt, ki zahteva vsakodnevno delo širšega kroga članov društva ter angažiranje skupaj z igralci približno 40 oseb vsak vikend v času tekmovalne sezone. V društvu so v letošnjem letu v glavnem uspešno izvršili zastavljene programe še člani v tenis in balinarskem klub. Zaradi adaptacije garderob in klubskih prostorov na stadionu pa so bili člani, ki so aktivni pri igranju namiznega tenisa malce prikrajšani, vendar bomo v društvu še pred koncem letošnjega leta poskrbeli za ureditev še teh pogojev. Člani društva si želimo, da bi s posodobitvijo športnih objektov in naprav v prihodnjem letu lahko nadaljevali in pri tem bomo tako kot letos sodelovali v okviru možnosti z udarniškim in drugim delom. Da je s tem potrebno nadaljevati, nenazadnje potrjuje tudi vedno večji obisk občanov kot gledalcev na športnih prireditvah. december 2004 10 ŠTORSKI OBČAN PRISPEVEKI OŠ ŠTORE SVETINA NAJLEPŠI HRIBOVSKI KRAJ V SLOVENIJI ZA LETO 2004 Predsednik KS Svetina Leopold VRBOVŠEK Pod pokroviteljstvom Ministrstva za okolje, prostor in energijo RS ter Ministrstva za gospodarstvo RS je Turistična zveza Slovenije izvedla projekt Moje dežela - lepa in gostoljubna. Zelo veseli smo bili, ko smo izvedeli, da je bilo Svetini dodeljeno prvo mesto med najlepšimi hribovskimi kraji in sicer pred Gorenjem nad Zrečami in Logarsko dolino. Na to priznanje smo lahko ponosni vsi občani naše občine, še posebej pa krajani naselja Svetina. Priznanje Svetina ni dobila le zaradi svoje slikovitosti, lepe narave, bogate zgodovine, urejene infrastrukture, ampak predvsem zaradi urejenosti, ki jo lahko dajo samo skrbni domačini, ki vsakodnevno skrbijo za urejenost svojega kraja. Prepričan sem, da bo priznanje vzpodbuda vsem domačinom in drugim, da storimo vse, kar je v naši moči, da bo Svetina od sedaj še lepša in bolj urejena, kajti tudi zaradi tega priznanja jo bo gotovo obiskalo še več turistov. SVETINA, NAJLEPŠA HRIBOVSKA VAS V SLOVENIJI ZGODILO SE JE Branko LONČAR Po mnenju neodvisne komisije Turistične zveze Slovenije je Svetina je po nekaj letih zopet najlepša hribovska vas v Sloveniji. Vas, v kateri so združene naravne danosti, zgodovina in kultura, relativna ohranjenost in seveda trud vaščanov, ki s smislom za lepoto skrbijo za njen prijeten videz, si ga je tudi popolnoma zaslužila. To mnenje potrjujeta tudi dve ženski, popotnici, ki sta videli skoraj vsak kotiček sveta, zaljubili pa sta se v Svetino na prvi pogled. Alma Karlinova si jo je izbrala za svoje zadnje počivališče, Benka Pulko pa, kot sama pravi, bo prihajala na Svetino iskat svoj duševni mir in si spočit duha in telo. Poleg lepote same vasi pa bi omenil tudi njeno lepo okolico. Idealni pogoji za v današnjem času tako popularni eko turizem. Sprašujem se, kaj početi s tem zasluženim priznanjem. Lahko se obesi nekam na steno, da se na njem nabira prah, ali pa se ga uporabi za kaj koristnega. Turistična zveza seveda ni dala tako pomembno priznanje samo glede na trenutno stanje, videla je tudi možnost razvoja tega področja kot še ene pomembne turistične destinacije v Sloveniji. Mogoče pravkar bralec tega prispevka razmišlja, da to ni mogoče, izkušnje pa pravijo drugače. V spominu mi je ostal primer vasice Narin na Vipavskem, ki je vzorčni primer, kako je mogoče z malce truda, dobre volje vaščanov in lokalne 11 skupnosti ter nekaj finančnih sredstev iz vasi, ki je bila zapisana propadu, narediti cvetočo vas, polno življenja, zadovoljnih domačinov in obiskovalcev. Svetina z okolico je že sedaj v mnogo boljšem položaju. Lepa in urejena je že, z Alminim domom je pridobila pomemben objekt, kjer te razvajajo s kulinarično ponudbo in ponudijo posteljo utrujenemu obiskovalcu. Vas je že kar dobro poznana, to potrjujejo avtobusi izletnikov ob sobotah in nedeljah, vse večkrat se po informacije obračajo potencialni obiskovalci na Almin dom ali na Turistično društvo. Poglejmo še v okolico. Lovski dom s čudovitim razgledom in prijazno postrežbo, gostišče Mlakar na Brdu razširja svojo ponudbo, oglar Jelenc vedno prijazno sprejme skupine in jim razloži, kako nastaja oglje, ogledamo si lahko tudi čudovito cerkvico sv. Florjana in še marsikaj zanimivega se najde. Kaj pa je še potrebno postoriti? Veliko, pa vendarle tako malo. Najprej poglejmo, kaj še poleg naravnega okolja, moderni urbani turist potrebuje. Potrebuje dobro informacijo, kam se podati na izlet, košček domačega kruha, domačo klobaso, kozarec jabolčnika, neškropljeno jabolko in prijazno dobrodošlico. To pa se dobi skoraj pri vsaki hiši. Občina Štore je v sodelovanju s Turističnim društvom že pripravila projekt označitve najzanimivejših objektov kulturne in naravne dediščine od Štor do Svetine, s katerim smo se prijavili na razne razpise za pridobitev sredstev, na katerih pa žal nismo uspeli. Turistično društvo se po svojih najboljših močeh trudi za promocijo turizma na tem področju. Pripravili smo projekt etnološko - zgodovinske poti okoli Svetine, ki je pred realizacijo, s prireditvami, kot so Almini dnevi in pohod po Turistični poti Občine Štore, poskušamo pritegniti pozornost turistov, da nas obiščejo. Veliko pozornost posvečamo promociji preko medijev, saj smo predvsem ob prireditvah prisotni v vseh časopisih, radijih in televizijah, informacije pa podajamo tudi preko naše spletne strani. Izdajamo in razdeljujemo propagandni material na raznih turističnih sejmih in turističnih prireditvah. V naslednjem letu bomo ponudili organizacijo celodnevnih izletov po naši občini, ki jih bodo vodili domači lokalni turistični vodiči. Moje razmišljanje ob izboru Svetine za najlepši hribovski kraj bi zaključil s sloganom Turistične zveze Slovenije »TURIZEM SMO LJUDJE«. Če obstaja želja vseh dejavnikov, Občine, gostincev, obrtnikov, ki izdelujejo izdelke domače obrti, domačinov in tudi turističnega društva za napredek Svetine in okolice, je turizem prijazen okolju in je lahko pomembna dopolnilna dejavnost in možnost za dodatni zaslužek. Izkoristimo to priznanje nam vsem v prid. december 2004 1994 V Kompolah stara vežica je svoje odslužila, v ta namen nova je zgrajena bila, tako, da za svojce več prostora je sedaj, ob slovesu rajnkega v vežici zdaj. 2001 Na vzhodni strani Štor druga se cona gradi, katera pomaga, da v občini gospodarstvo krepi, razvoj treba povsod je podpirat, in s takim načinom denarce skup zbirat. 1998 Občina v Štorah svojo zgradbo ima, prenova v njej potrebna je bila, tudi zunanjost je bilo treba obnoviti in streho na novo celo prekriti. 2001 Na Pečovju igrišče bilo je zgrajeno, prostovoljno je delo bilo na njem dovoljeno. 2002 Pod šolo ŠKIMC zemlja je začela na cesto drset, zato je s sanacijo treba blo čimprej začet. 1998 Tudi poplava se je v Štorah oglasila, precej škode je povsod naredila, preživeti je bilo treba tud to, vendar kaj takega pozabiti je težko. 2002 Na kulturo župan ni nikoli pozabil, zato je kulturni dom delno popravil, marsikaj je še potrebno storit, tudi država mora z nekaj denarci zraven prit. 1999 Prizidek k šoli smo v Štorah zgradili, da bi učencem boljši časi pač bili. 2002 V kompolski šoli začaran krog je nastal, ko se stanovalec izseliti iz šole ni dal, težave pri tem so velike bile, obnova z zamudo končala se je. 1999 V Laški vasi so imeli velik problem, ko zaprta cesta bila je nekaterim ljudem, rešitev se je našla nazadnje tako, da cesto potrebno drugod speljat bo. 2000 Večkrat potrebno popravit je blo most na Opoki in s Prožinsko vasjo, zmeraj ljudje so zadovoljni takrat, ko varno se prek mostu je peljat. 2000 Tudi na rajnke župan ni pozabil, v Kompolah nov del pokopališča je zgradil, bolj udobno obredom prisostujem, ko se pogrebov udeležujem. december 2004 ZGODILO SE JE Problemov ni manjkalo tudi takrat, ko ljudje niso mogli knjige več brat, kmalu se našlo je tako rešenje, da dalje kultura v Štorah se pelje. 1998 Da bi ljudje bolj varno hodili, obenem se tudi z avtom varneje voziti, potrebna rekonstrukcija ceste proti Laški vasi je bla, obstoječa imela kup je pasti, zato uporabniki nejevoljni so bli. 1999 Na polju proti Godcu se obrtna cona gradi, tam našlo svoje mesto bo dosti stvari, tudi črpalka bila je zgrajena, potrebna obvoznica pa kmalu narejena. ŠTORSKI OBČAN Alojz ŽNIDAR 2000 Na cesti pri spomeniku plaz je drsel, odnesti je cesto v dolino hotel, tudi tu je sanacija potrebna bila, zato hvaležna je Svetina vsa. NAJBOLJ ODMEVNI DOGODKI V OBČINI ŠTORE V ČASU ŽUPANOVANJA FRANCA JAZBECA OD LETA 1994-2004 2003 V Dragi bilo presneto je vroče, ker naj začeli graditi bi koče, vendar razum je prevladal nad vsem, odločitev je bila, čeprav všeč ni ljudem. 2003 Velika težava je tudi nastala, ko občina za odškodnino za sušo premalo denarja je zbrala, vmes so tudi mediji po svoje posegli, skušnjavo na občini še večjo naredili. Na Svetini se tud precej je naredilo, kolikor zato pač denarja je bilo, vendar krajani takšen občutek imajo, da denarja za njih je veliko premalo. Garaže lesene niso občini v okras, zato bil potreben daljši je čas, težko so odločitev ljudje to sprejeli, čeprav vsi zidano garažo bi radi imeli. 12 ŠTORSKI OBČAN PRISPEVEKI OŠ ŠTORE Vsa postajališča so lepo urejena, da ljudje pri čakanju nimajo nobenega problema, čeprav ljudje nezadovoljni so zdaj, ker avtobusov čedalje je manj. Težko razumeti parlament je v Ljubljani, da dal je nadvoz pri Godecu na stran. Veliko javne razsvetljave se je zgradilo, precej cestnih odsekov je novo prevleko dobilo, tudi telefon, kabelsko, plin v veliko gospodinjstev priključen bil njim. Občinski možje se vsi zavedo, da pločnik iz Prožinske v Štore enkrat pač bo, četudi počakat bo treba nekaj let, da pločnik ta bo gotovo nared. Na področju gasilstva se v občini marsikaj je zgodilo, vendar je župan na lep način rešil to krizo, tudi ostala društva so imela manjše težave, rešitev se našla je v članih občinske uprave. ZGODILO SE JE Vso energijo župan je porabil, da bi svojo dolžnost najboljše opravil, vsem ljudem nikoli ne moreš ustreči, probleme pa tudi ne smeš vstran vreči. Devet let naša občina je stara, je mnogo dobrega in slabega prestala, častno priznanje župan naj dobi, občinski uradniki pa vredni pohvale so vsi. Priimek moj se s črko "Ž" prične, s črko "A" moje pa ime SKUPNI IZLET BORCEV IN VETERANOV Predsednik borčevske in veteranske organizacije Štore Srečko KRIŽANEC ŽUPAN -POSLANEC FRANC JAZBEC IZ ŠTOR Alojz ŽNIDAR Naš župan je korenjak, ko sprejel je, da bo kandidat, da poslanec bo postal, če ga narod bo izbral. Volitve so čudna stvar, posebej, če si na listi tudi sam, še večjo nepriliko takrat doživiš, če v SDS s sokandidatom enak rezultat pač dobiš, vendar počakat je treba do takrat, ko javno objavljen je končni rezultat. Modro in prav ravnati je čar, če kot poslanec v parlament si izbran, korajže imeti moraš na pretek, tud boj za poslance bil precej je vnet. Samo v sanjah lahko doživiš, da rezultat na volitvah tak dobiš, vendar hrabrim sreča se nasmehne, da ga kot poslanca v parlament pripelje. Zdaj srečno vse se je končalo, ljudstvo župana-poslanca v Ljubljano je poslalo, upanje vsem sedaj precej je naraslo, da kakšen dodatni tolar prišel v občinsko bo kaso. Priznanje volilcev je velika nagrada, ker širša okolica Franca Jazbeca za poslanca je zbrala, z željo, da bo delal tako, da vam pač koristilo bo. februarjem leta 1944 prešla hrvaško slovensko mejo in prišla na Štajersko, poklonili temu pomembnemu dogodku. V gostišču Ciril v Podčetrtku pa smo ob prijetnem druženju preživeli preostanek dneva. Pri nas v Štorah člani ZZB in ZVVS poleg vseh aktivnosti vedno načrtujemo tudi skupni letni izlet. Že po ustaljeni tradiciji vedno obiščemo kraj in spominsko obeležje iz obdobja NOB in katero od vojašnic naše SV. Tako smo letos obiskali letalsko bazo v Cerkljah ob Krki in Sedlarjevo. Poleg čudovitega vremena, ki je stalen spremljevalec naših srečanj in izletov, smo bili v letalski bazi tudi nadvse prisrčno sprejeti. S svojim sprejemom nas je počastil sam poveljnik baze stotnik g. Borut Angeli in nam s svojimi sodelavci opisal in prikazal delo in življenje v bazi. Človek ima resnično kaj videti. Ta kraj je izjemen naravni potencial za to dejavnost, ki bi si jo verjetno želela marsikatera članica NATO pakta. Ob vračanju proti domu smo se ustavili v Sedlarjevem in se ob spomeniku, kjer je legendarna 14. divizija v noči med 6. in 7. 13 december 2004 OKTOBER - MESEC VARSTVA PRED POŽARI Predsednik veteranske in borčevske organizacije Srečko KRIŽANEC PGD PROŽINSKA VAS - uredniški odbor Požarna varnost na kmetijah Tako kot vsako leto, smo venec položili člani KO ZZB. Praporščaki ZZB, ZVVS, ZSČ in veteranske policijske organizacije SEVER, so dostojno in častno zastopali svoja društva. Letos pa se nam je s praporom pridružil tudi tov. Lenart Horvatič, znani organizator pohodnikov po poteh pečovniških rudarjev in predsednik KO ZZB Tone Grčar iz Celja. december 2004 Letošnji oktober je bil posvečen požarni varnosti na kmetijah. Na kmetijah se namreč nahaja veliko lahko vnetljivih snovi (krma, les), nevarnih in vnetljivih snovi (gnojila, škropiva, goriva), stavbe pa so ponavadi blizu skupaj, kar pomeni možnost hitrega širjenja ognja. Najpogostejši vzroki požarov na kmetijah so neprevidno delo z odprtim ognjem (kurjenje odpadkov, kajenje), pomanjkljive električne napeljave in naprave, samovžigi sena, neprevidnost pri delu z nevarnimi snovmi, neočiščeni dimniki in udari strele. Priložnosti za nastanek in širjenje požara na kmetijah je torej več kot dovolj, škoda, ki pri tem nastane, pa je ponavadi ogromna. Zato naj velja ljudska modrost, da je požare bolje preprečevati, kot pa gasiti. Preventivno delovanje na področju požarnega varstva pa je uspešno, če združuje znanje o nevarnostih nastanka požara in pripravljenost vseh nas, da to znanje vsakodnevno uporabljamo. Gasilci lahko pri tem pomagamo z nasveti in opozorili o morebitnih nevarnostih za nastanek požara, vsi skupaj pa se moramo pri vsakodnevnih opravilih izogibati okoliščinam, ki lahko privedejo do požara. Gasilci PGD Prožinska vas smo 26. oktobra obiskali OŠ Kompole, ki spada v požarni okoliš našega gasilskega društva. Sprejele so nas učiteljice in učenke ter učenci prvih treh razredov devetletke, na koncu pa so se opogumili tudi otroci iz vrtca in si ogledali gasilsko opremo. Učencem smo predstavili zgodovino gasilstva na Slovenskem ter delovanje PGD Prožinska vas. Z zadovoljstvom smo ugotovili, da že veliko vedo o nevarnostih za nastanek požara. Pogovorili smo se tudi o tem, kaj lahko storijo, da do požara ne pride in o tem, kaj storiti, če opazijo požar. Z veseljem smo odgovorili na vprašanja, povezana z gasilsko opremo in vozili, ki so pritegnila zanimanje otrok. Tiste, ki jih gasilstvo zanima in si želijo o tem izvedeti še več ter se hkrati družiti s svojimi vrstniki, pa smo povabili, da se pridružijo mladim v PGD Prožinska vas. Ob tej priložnosti se želimo zahvaliti OŠ Kompole za sprejem in vsem učenkam ter učencem, ki so narisali čudovite risbe in napisali spise o gasilstvu. V oktobru smo izvedli tudi več aktivnosti, s katerimi smo preverili našo pripravljenost za posredovanje ob požarih in naravnih nesrečah. 28. oktobra smo organizirali gasilsko vajo v Ogorevcu, pri kateri smo gasili gospodarsko poslopje ter varovali sosednje zgradbe na kmetiji (seveda je bil požar namišljen, saj je šlo le za vajo). Z gasilci, vozili in opremo je na vaji sodelovalo 5 gasilskih društev: PGD Prožinska vas, PGD Svetina, PGD Štore, PGD Lokarje in PGD Ljubečna. Vajo si je ogledal tudi župan občine Štore ter nekateri predstavniki gasilskih zvez. Sodelovali smo tudi na vaji Gasilske zveze Celje, ki je potekala 23. oktobra v okolici Šmartnega v Rožni dolini in kjer je bil namen vaje preizkusiti usposobljenost enot za gašenje večjega požara v naravi in stanovanjskem objektu. 14 ZGODILO SE JE Komemorativne svečanosti ob spominu na mrtve organiziramo vedno tudi v naši občini. Ponavadi imamo uradno dve komemoraciji, eno pred spominsko ploščo pri osnovni šoli Štore, kjer so učitelji in učenci pripravili izjemno lep in bogat kulturni program, drugo pa pred spomenikom tridesetim padlim partizanom in aktivistom iz časa NOV na Svetini. Učencem in Občini se v imenu borčevske organizacije ob tej priliki zahvaljujem tudi za okrasitev partizanskih grobov. Mimogrede bi rad omenil, da je na področju naše občine evidentiranih deset spomenikov in spominskih obeležij iz obdobja NOV. Tako so na pobudo predsedstva območnega ZZB NOV Celje in ob podpori predstavnikov krajevne organizacije ZZB člani komisije obiskali lokacije spomenikov NOV v naši občini. Ocena stanja je izjemno dobra, za kar pa se je potrebno zahvaliti naši občini, osnovni šoli Štore in podružnici šole na Svetini ter tovarišu Janezu Gradišniku iz Javornika. Ob obisku člana ruskega veleposlaništva na tradicionalnem regijskem srečanju na Svetini, kjer je položil cvetje na grob vojaka Rdeče armade, je izrazil posebno zahvalo Marici in Janezu Gradišniku za urejanje spomenikov. Zahvalo za izvedbo obeh komemoracij namenjam občini Štore, govornikoma županu in podžupanu, osnovni šoli, slovenski vojski, ki so na naših prireditvah vedno prisotni ter pevcem ljubiteljskega pevskega zbora Bojansko, ki s pevovodkinjo ga. Radico Kragelj gojijo lepo partizansko pesem. Ena od njihovih članic pa je izredno lepo in doživeto deklamirala Kajuhovo pesem. ŠTORSKI OBČAN KOMEMORACIJA OB SPOMINU NA MRTVE V ŠTORAH ZGODILO SE JE ŠTORSKI OBČAN PRISPEVEKI OŠ ŠTORE Spisi učencev OŠ Kompole, ki so jih napisali ob našem obisku GASILCI MED NAMI Danes so prišli gasilci. Povedali so nam, kaj moramo narediti, če pride do požara. Pokazali so nam opremo. Oktober je mesec požarne varnosti. (Patricija Selič, 2.razred) POKLIČEMO 112 Gasilci gasijo požare. Rešujejo ljudi in živali. Imajo tudi opremo za reševanje pri prometnih nesrečah. (Patricija Zupanc, 2.razred) GASILSKA OPREMA Gasilska oprema je čelada, maska, orodje, pas, gasilni aparati, gasilni avto. (Gregor Oset, 2.razred) OBISK V ŠOLI Pri nas v šoli so bili gasilci. Pokazali so nam svoje tovornjake in opremo. Gasilski avto je rdeč. Gasilci imajo na glavah čelade. Ogenj gasijo z vodo. (Hana Zupančič, 2.razred) OBISK V šoli so nas obiskali gasilci. Pokazali so nam gasilsko opremo. V primeru požara pokličemo 112. (Klavdija Centrih, 2.razred) SEM GASILKA Hodim na gasilske vaje. Ko se dovolj naučimo, imamo tekmovanje. Moja naloga na tekmovanju je, da zadenem cilj s curkom vode. (Urška Dobovišek, 2.razred) OBISK GASILCEV Danes so nas pri pouku obiskali gasilci PGD Prožinska vas. Najprej so nam povedali, kaj pomeni kratica PGD: prostovoljno gasilsko društvo. Razložili so nam, kako se moramo obnašati v primeru požara. Če opazimo požar, moramo povedati starejšim. Otroci se ne smemo igrati z vžigalicami in vžigalniki. Če v prostoru zavohamo plin, ne smemo prižgati luči, ker lahko pride do eksplozije in požara. Eden od gasilcev si je nadel dihalno masko, čelado in vzel v roke sekiro. Te stvari gasilci potrebujejo pri reševanju ljudi iz gorečih prostorov. S sabo vzamejo še rezervno masko za ponesrečenca. V pomoč pri gašenju so gasilcem tudi moderna vozila s sodobno gasilsko opremo. Ob zaključku obiska je gasilec vklopil luči in sireno v vozilu. (Jure Grajžl, 3.razred) GASILCI Gasilci so v Sloveniji že več kot 130 let. Tudi v Prožinski vasi imamo Prostovoljno gasilsko društvo. Kadar smo v nevarnosti, pokličemo na telefonsko številko 112. Skrbijo za našo varnost med požari, poplavami, prometnimi nesrečami,... Tudi jaz sem član Prostovoljnega gasilskega društva v Prožinski vasi. Pridno treniramo in hodimo na tekmovanja. (Aljoša Gajšek, 3.razred) OBISKALI SO NAS GASILCI Danes je torek in na OŠ Kompole so prišli gasilci. Prišli so po prvi šolski uri. Predstavili so predmete, ki jih potrebujejo za gašenje. To so: različne cevi, črpalke za črpanje vode,... Štirje gasilci so predstavili njihova oblačila, njihovo zaščitno masko, čelado, rokavice,... Podrobno smo si ogledali cisterno za gašenje in kombi. Po končani predstavitvi smo se slikali in vsi zadovoljni odšli v razred. (Matej Majoranc, 3.razred) 15 TEŽKA NALOGA Ko vso mesto spi, se zdi, da na nas nihče ne pazi, pa ni tako. Vsi vemo, da nas ponoči čuvajo vojaki, policisti, zdravniki in gasilci. Ti so nam v pomoč tudi ponoči. Ko zagori, ko se velika nesreča zgodi, prihrumi rdeč avto ali tovornjak s sireno in lučmi. Najbolj všeč so mi gasilci, ki tako pomagajo pogasiti gorečo stvar, potolažiti prestrašene ljudi in živali. V spominu mi je ostal lanski dogodek, ko je najprej sosedu skoraj do tal pogorela hiša, dober teden za tem pa sosedu travnik. Bila je nedelja pa je vseeno priskočilo veliko gasilcev na pomoč. Gledal sem jih, kako so hitri, vedno dobre volje in dobrih besed. Še sam sem dobil gasilsko metlo in udarjal gorečo travo kot nor! Delo smo kmalu končali - pogasili travnik, gasilci so se vrnili k nedeljskim opravilom, jaz pa sem še dolgo stal in gledal za njimi, saj so zame najbolj pogumni ljudje. Kdo ve, mogoče se jim kdaj pridružim. (Miha Bezgovšek, 3.razred). AKTIVNOSTI V MESECU POŽARNE VARNOSTI Občinski poveljnik Marjan KRAJNČAN Gasilska zveza Slovenije se je v mesecu požarne varnosti odločila za temeljitejši pregled varnosti pred požari na kmetijah in gospodarskih objektih ter v gozdovih. Zato se je gasilsko občinsko poveljstvo Občine Štore odločilo, da bo v mesecu požarne varnosti organiziralo prikaz vaje gašenja na gospodarskih poslopji. Vaja se je odvijala 28.oktobra, s pričetkom ob 16.00 uri in sicer v strnjenem naselju Ogorevc, na domačiji Košec. Pri vaji so sodelovala vsa tri prostovoljna gasilska društva iz Občine Štore in dve društvi iz sosednjih občin, občine Celje PGD Ljubečna in občine Šentjur - PGD Lokarje. Tako je v vaji sodelovalo 38 gasilcev- operativcev s sedmimi gasilskimi vozili. december 2004 SREČANJE STAREJŠIH OBČANOV Ivanka TOFANT 2. oktobra je bil lep dan, sončni žarki so plesali v vetru in razdajali svojo moč naravi. Namenila sem se, da popoldne preživim s starejšimi občani na njihovem srečanju in ni mi bilo žal. PRAZNOVANJE V KOMPOLAH Ivanka TOFANT V majhni sobici, ki ji pravimo zelena laguna v Kompolah, je bilo zopet tesno. Prostorček za sestajanje Aktiva žena in po novem tudi za merjenje pritiska za tiste, ki prihajajo k nedeljski sveti maši, je večkrat tako poln, da nas nehote spominja na tiste risanke, ko se stene hiš napihujejo. Tisti rek, ki pravi, da gre v majhno štalo veliko pohlevnih ovc, pri nas res drži. Ne moti nas, da se dobesedno tiščimo, »prevaga« dobra volja in druženje. Še vedno med nami velja dogovor, da vabimo na srečanja občanke, ki praznujejo okrogle obletnice - to je 80, oziroma 90 let.Vsaka izmed članic prinese nekaj iz domače kuhinje, pa že praznujemo. Leta prinašajo vse, tudi trenutke, ki si jih ne želimo. Večkrat se doma zapiramo vase in v svoja razmišljanja. Vedno bolj moramo biti zadovoljni s tistim, kar imamo in sprejeti tisto, kar pride. Vsi hodimo po isti poti, čeprav je za nekatere korak lažji in bolj hiter. Občina Štore vsako leto priredi srečanje za občane, ki so dopolnili 70 let in več. Letos je bilo to srečanje že petnajsto zapored in kar nekaj med njimi je bilo takšnih, ki jim je narava dovolila, da so bili na vseh srečanjih. Ta dan je za starejše nekaj posebnega, saj je morda edini dan v letu, ki je namenjen prav njim. Prijetno urejene gospe in gospodje so napolnili jedilnico šole Štore, kar je dalo vedeti, da se vabilu radi odzovejo in si s tem dnem popestrijo jesen življenja. Marsikateri kar nekaj časa potem razmišlja, koga je srečal, kako se kaj imajo drugi in kako jim služi zdravje. Toliko so si imeli povedati, da se nekateri tudi ob kulturnem programu niso dovolili motiti. Govoru župana pa so vsi prisluhnili z upanjem, da jim bo povedal, da se naslednje leto zopet srečajo. Pozno kosilo s, kozarčkom rujnega (nekateri tudi soka)je december 2004 16 ZGODILO SE JE Vodje posameznih gasilskih enot niso vedeli za potek vaje, ampak so naloge dobili ob prihodu na požarišče. S tem se je preverila dejanska pripravljenost posameznih gasilskih enot. Ugotovljeno je bilo, da so gasilci v primeru požara dobro pripravljeni in usposabljeni, ter da imajo zadovoljivo osebno zaščitno opremo in tehniko s katero lahko hitro in učinkovito posredujemo v naravnih nesrečah. Vajo so si ogledali številni krajani Ogorevca in bližnje okolice, župan Občine Štore Franc Jazbec, predsedniki PGD in ostali. ŠTORSKI OBČAN pripomoglo, da se vsaj za trenutek pozabi na tegobe, ki nekatere spremljajo. Prijazne besede župana, ki se je ustavil pri vsaki mizi, so bile kot balzam za vsakdanjik. Ob zvokih harmonike, ki je napravila ozračje še prijetnejše, je bil prostor, namenjen za ples, kmalu poln. Ščipanje v križu je popustilo, bolečine v kolenih in kolkih ni bilo zaznati in zavrteli so se kot pred desetletji. Je pa tudi res, da nekatere gospe, pa tudi kakšen gospod bi se našel vmes, svoja leta zelo dobro skrivajo, kot da ne dovolijo času, da se jim približa. Nehote sem pomislila na tiste, ki so zaradi bolezni morali ostati doma in jim je najbližja in stalna spremljevalka bolečina. Predragi starejši občani, naj vam prišepnem na uho, pojdite med prijatelje in znance, pogovarjajte se med seboj, saj tudi prijazne besede lahko marsikaj pozdravijo. Vsekakor je organiziranje srečanja starejših izjemno lepa gesta župana in Občine Štore. Upamo, da bo tudi naslednje leto tako. ŠTORSKI OBČAN PRISPEVEKI OŠ ŠTORE V mesecu oktobru so praznovale: Justina Flis iz Laške vasi90 let, Karolina Mulej iz Šentjanža - 90 let, Katarina Kovač iz Prožinske vasi - 90 let in Marija Mlakar iz Drage - 80 let. Vesele smo bile, da so se vse odzvale našemu vabilu in tako je oktobrski večer v zeleni laguni bil zares prijeten. Za trenutek sta se našim čestitkam pridružila tudi župan in podžupan, saj praznovanje štirih tako lepih obletnic ni mačji kašelj. Tudi harmonikaš Lojz je popestril ozračje in ob petju vseh raztegnil svoj meh. Ne boste verjeli, tudi med slavljenkami so bile solistke. Prijeten večer je zagotovo popestril praznovanje lepih obletnic, nam pa bil vzpodbuda za nadaljnja druženja. V mesecu novembru smo zeleno laguno dvakrat prekvalificirale v delavnico. Delale smo Božično - novoletne voščilnice in adventne venčke. V decembru pa se že dogovarjamo za praznovanje 80 - letnice in praznovanje zlate poroke ene izmed članic. V kolikor še bo dolgo tako ostalo, bomo pozabili, kaj je vzrok za takšen odnos, pozabili bomo na neznano roko in napisano besedo, ostal pa bo ledeni odnos. Morda se bo kmalu ta led v srcu stopil, nasmeh obraz razkril, toplo dlan v roko položil in srečo vsem v vasi želel. Prihaja čas, čas, ki nam bi naj srce napolnil z ljubeznijo, čas, ko je rojstvo prineslo srečo, srečo za nas vse, le zakaj ne bi vsa vas nekaj storila in ulično praznovanje naredila. Mnogo je takih vasic, idilično lepih, pa vendarle v srcu ledenih. Prosimo Boga, da nam moči da, da led v srcu stopimo in se sosedu srčno nasmejimo. Sprehajalec skozi vas." P.S. Poiščimo se v teh besedah, in če smo slučajno kaj pripomogli k temu razmišljanju, se poglobimo vase in naredimo korak, ki vodi k dobrim sosedskim odnosom. Pestro in prijetno se imamo v Kompolah. BODITE DRUG DRUGEMU PRIJATELJI ALI DOBRI SOSEDJE ZGODILO SE JE Ivanka TOFANT Mesec december, mesec veselja in morda tudi notranje sreče. Velika večina nas niti ne pomisli, da pa le morda nismo vsi v veselem pričakovanju praznikov. Mogoče so prav blizu nas sosedje, nad katerimi so se zgrnili črni oblaki. Beseda da besedo, in če je ta izrečena zlonamerno, je lahko zelo boleča. Kljub vsemu pravimo, da čas celi rane in izrečene besede se lahko kmalu pozabijo, če pa so te besede napisane, pa še bolj bolijo. Dobila sem nepodpisano pismo s prošnjo, da ga objavimo v Občanu. Glede na to, da v tekstu ni imenovana vas, niti ni imenovan noben vaščan, se mi zdi nesporno, če objavimo pismo v celoti in morda s tem pripomoremo, da bo v vasi zopet vse tako, kot je bilo nekoč. "Idilična vasica Sprehod skozi vasico z lepimi hišami, urejeno okolico, cvetočimi vrtovi te pomirja in navdušuje. Toda tukaj se pojavi »ČE«, če bi sosedje to lepoto medsebojno delili v srčno prijetnih klepetih. Ja, tudi to je bilo pred časom, preden je neznana roka napisala besede, ki so zabrisale prisrčen sosedski odnos, pozdrav, smeh in nenazadnje otroško čebljanje po vasi. Le zakaj, se sprašuje sprehajalec, je tukaj vas brez smeha in srca, vidiš le obraz zakrit za zaveso, ki skrivaj opazuje in občuduje z ledom v srcu vse to, kar vasica ima. Dragi vaščani, kje je vaš smeh, le kje je topla dlan in srčen nasmeh? Draga vaščanka, spoštovani vaščan, le zakaj je neznana roka s črno dlanjo zakrila sonce nad to vasico, nadela zaskrbljen obraz in položila led na srce? 17 december 2004 Prispevek: Emil KAČIČNK Foto: Žan VIDEC, Aleš KOROŠEC Almini dnevi na Svetini - srečanje svetovnih popotnikov 2004 je za nami, Svetina je še enkrat dokazala gostoljubnost in gostila svetovne popotnike. Prireditev je dosegla splošen medijski uspeh. ŠTORSKI OBČAN PO ALMINIH DNEVIH SE POTOVANJA NADALJUJEJO Ni dvoma, da je Svetina lep kraj in tudi ni dvoma, da se tam križajo marsikatere poti. Ta dvom so na Alminih dnevih ovrgli še svetovni popotniki, Slovenci, ki jih poleg poti vsakdanjega življenja le ta ponese (še) daleč stran v širne daljave. Po poteh življenja, ki se nikoli ne končajo. Ponovno, nekateri pa prvič, so na tej poti, v času Alminih dni, obiskali Svetino. Odšli so z besedami: Hvala in vidimo se naslednje leto! Še enkrat je organizator, Turistično društvo Štore, dosegel svoj namen, to je da na Svetini združil ves svet. Mogoče zveni to samohvalno, toda vsi, ki so se udeležili popotniških predstavitev, so lahko kot slušatelji v domišljiji prepotovali širni svet, spoznali življenje, kulturo in »nekje tam zunaj« videli še marsikaj, kar ni povezano z našim vsakdanom. Da se je prireditev tako odvijala in uspela, je dokaz, da znamo v Štorah nastopiti kolektivno. Občina Štore, Almin dom, KS Svetina, OŠ Štore - Svetina, Turistično društvo Štore podjetja in posamezniki, so tisti, ki so pripravili in izvedli to prireditev za nas. Hvala vsem in nasvidenje prihodnje leto! december 2004 18 TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE Potovanja in dela Alme Karlin služijo organizatorju kot osnova za pripravo Alminih dni na Svetini - srečanju svetovnih popotnikov, to pa pomeni, če lahko ponovim besede moje znanke » V Alminem duhu«, da ta dva dneva izkoristimo in damo prosto pot besedi o Almi Karlinovi, dejavnostim otrok na to temo in spoznavanju prečudovite narave. Tako so nas otroci osnovne šole Svetina z razstavo o Almi Karlinovi popeljali skozi njeno življenje. Na vrsti so bila dela Alme Karlin in v hotelu Almin dom je tokrat gostovalo Ljubiteljsko gledališče Teharje s predstavitvijo njene dramatizirane novele Pod Košatim očesom v režiji Petra Simonitija. V enem od časnikov so zapisali »Zmanjkalo je sedežev« in res je bilo. To se je zgodilo ob predstavitvi potovanja Slovenke leta in Guinessove rekorderke, Benke Pulko. Njene besede so bile vzrok za solzne oči marskikaterega obiskovalca, poslano sporočilo, dom je tam, kjer je moje srce. ŠTORSKI OBČAN PRISPEVEKI OŠ ŠTORE 1. SREČANJE DRUŠTEV OBČINE ŠTORE »RJA FEST« 2004 Prispevek in fotografije: Žan VIDEC Na lepo, sončno soboto, 2.10.2004, smo člani MLADINSKE SEKCIJE TD ŠTORE na nogometnem igrišču na Pečovju izpeljali prvo srečanje društev občine Štore »RJA FEST«. V prijetnem ozračju smo ob 16.00 uri pričeli s športno zabavnimi igrami, v katerih se je za praktične nagrade in pokal »RJA FEST« med sabo pomerilo šest ekip. Po zaključku iger in podelitvi pokalov so nas s svojimi plesnimi akrobacijami v pričetek večera popeljali člani ENERGY BREAK TEAMA. Zanimiv performans so izvedli tudi bruhalci ognja MAGIC FIRE, ki so ogreli in pripravili vse prisotne na koncert skupin TRIP in MAŠINA, kateri sta s preigravanjem svojih in tujih pesmi pričeli koncertni del »RJA FESTA-a«. Za vrhunec večera pa je poskrbela skupina SUGAR SOX, ki je z repertoarjem preverjenih hitov in s simpatično prvo damo skupine vse na igrišču pripravila do plesa in tudi najbolj zadržane spravila v dobro voljo. Prijetno so presenetili mladi glasbeniki, ki so po končanem koncertu »zavzeli« oder in po nekaj taktih uigravanja naredili še pravo vaško veselico v malem. Približno 130 zbranih in lepo izpeljana prireditev nam je vlila poguma in volje, da se bomo potrudili in prireditev »RJA FEST« poskusili drugo leto izpeljati v večjem obsegu, z več programa, k sodelovanju bomo povabili znane glasbene skupine in predvsem več klubov in društev iz širše celjske okolice, saj je očitno, da so društva v občini Štore preveč zaspana in nezainteresirana za kakršnokoli sodelovanje in druženje. Iskreno se zahvaljujemo prijaznim krajanom Pečovja, kolektivu ŠKD RUDAR Pečovje, gospodu Miranu Jurkošku, gospodu Jožetu Štinglu, Občini Štore ter vsem ostalim za posluh in pomoč pri izvedbi prireditve. TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE Se vidimo naslednje leto! 19 december 2004 ŠTORSKI OBČAN ŠTUDIJSKI KROŽEK IZ ŠTOR USTAVIL VLAK Ana Jasmina OSEBAN, mentorica študijskega krožka Fotografije: Ognjeni performans na železniški postaji Štore Avtor fotografije: Aleš KOROŠEC Samo šolska izobrazba že dolgo ne zadošča več za skupni korak s hitrimi spremembami današnjega časa. Aktivno moramo pristopiti k vseživljenjskemu učenju. Svoje znanje in spretnosti lahko pridobivamo ali izpopolnjujemo na vrsto načinov - s seminarji, tečaji, krožki, z izpiti… Včasih pa preprosto želimo spoznati področja, za katera ni razpisanih tečajev in formalnih izobraževanj. Takrat se zberemo v študijskem krožku. Člani Turističnega društva Štore smo lani prvič preizkusili to obliko zabavnega učenja v študijskem krožku »Razvoj turizma v Štorah«. Zbralo se nas je 10, raznolikih po starosti, zanimanjih in osebnostnih lastnostih. In imeli smo se krasno. Tako dobro pravzaprav, da smo se odločili s krožkom nadaljevati že drugo leto. Ob tednu vseživljenjskega učenja pa smo lahko o našem ustvarjalnem druženju spregovorili tudi vam. V petek zvečer, 22. oktobra, pa smo na železniški postaji v Štorah priredili Ognjeni performans ob interpretaciji pesmi Tomaža Šalamuna. Vizualni učinek je bil dramatičen - noč, dežne kapljice, oglušujoče udarjanje po kovinskih sodih, žareči oblaki ognja… vse skupaj pa postavljeno v okolje železarskega kraja Štore, ki je že od nekdaj prežeto z rezko pesmijo udarjanja kladiv in ognjenimi izbruhi plavžev stare železarne. Za brezčasni dve minuti so obrazi potnikov občudujoče zrli moč te pradavne energije… nato je vlak odpeljal dalje. Obiskovalcem prireditve na železniški postaji smo ponudili tudi »Rja kolač«, izredno okusno sladko specialiteto, katere recept naj zaenkrat ostane skrivnost našega študijskega krožka. Predstavitev ob tednu vseživljenjskega učenja je krona našemu celoletnemu delu in tudi stopnica naprej - svoje druženje bomo nadaljevali ne le v obliki enega, pač pa kar treh različnih študijskih krožkov: znova bomo poglabljali naša znanja o turizmu, potniki na vlaku ste že spoznali del novega krožka improvizacijske igre, posebnosti našega kraja pa bomo spoznavali tudi skozi fotografski objektiv. Vabimo vas, da se nam pridružite - vrata Turističnega društva Štore so vam široko odprta! Razveselili smo se odgovora gospe Elze Majoranc na zastavljeno vprašanje v prejšnjem Štorskem občanu, ki se je glasilo ZAKAJ SE IMENUJE ZASELEK V PROŽINSKI VASI STRAŽA, in ga z veseljem posredujemo tudi vam: »Stari ljudje so povedali, da to ime izhaja še iz časov, ko so Turki napadali naše kraje. Na hribu pod Stražo je namreč stala opazovalnica, iz katere so opazovali okolico. Kadar se je približevala nevarnost, so s prižiganjem kresov opozorili ljudi, da so se lahko skrili v zasilna skrivališča. Po pripovedovanju naj bi ostanki te opazovalnice stali še danes kot »Bobekov kevder«. december 2004 20 TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE Z dvodnevno predstavitvijo smo se vključili v nacionalno akcijo Branje na vlakih in tako, simbolično pa tudi dejansko, za marsikaterega potnika ustavili čas na vlaku. V četrtek popoldne, 21. oktobra, je skupina krožkarjev na relaciji Štore - Zidani Most potnike zabavala z improvizirano igro Muca Copatarica. Vagoni so se dobesedno tresli od smeha! Po navdušujočem odzivu sodeč, sploh ne bi bilo slabo, če bi takšna »potujoča gledališča« potnike na vlakih zabavala pogosteje. AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN PRISPEVEKI OŠ ŠTORE SPREMENJENA PODOBA ŠTOR ELEKTROPLAVŽ Vlasta PREVOLŠEK Srečko KRIŽANEC Zaradi reorganizacije lokalne samouprave v Sloveniji, ko so tudi Štore postale novodobna občina, se je v zadnjih letih marsikaj spremenilo. Pri tem mislim predvsem na zunanjo podobo Štor, ki se nenehno spreminja. Prav gotovo nekdo, ki dolgo časa ni bil v Štorah, opazi še večje spremembe kot mi, domačini, ki smo ves čas prisotni v tem okolju in sproti opazujemo in doživljamo te spremembe. Številni podjetniki, ki so se zaradi takšnih in drugačnih interesov odločili, da bodo sedeže svojih podjetij oziroma poslovne zgradbe zgradili v občini Štore, so v precejšnji meri prispevali k tej spremembi zunanje podobe kraja. Prve so kot gobe po dežju zrasle številne nove poslovne zgradbe na zelenih površinah bivših vrtičkarjev ob odpadu starega železa v Štorah. V zadnjem letu smo priča nastajanju poslovnih zgradb v obrtni coni vzhod ob glavni cesti Celje - Šentjur, kjer nekatera podjetja že delujejo. Svetle točke prav gotovo predstavljajo tudi tista podjetja, ki so nekatere propadajoče in prazne stavbe bivše železarne (na primer bivši laboratorij Železarne Štore) spremenili v lepe poslovne objekte. Skratka, prvi vtis je bil pozitiven. Verjetno smo se tega razveselili vsi Štorovčani, saj podjetništvo prinaša tudi mnoga nova delovna mesta, razvoj v kraju, boljšo infrastrukturo itd. Ob lepih poslovnih stavbah, ki smo jih občudovali in ki to še vedno so, pa so sedaj naenkrat nastala prepolna, neurejena dvorišča najrazličnejšega materiala oziroma surovin, ki kazijo prej omenjeno podobo urejenosti okolja in ki k tem lepim poslovnim zgradbam nikakor ne sodijo. Ravno zaradi te razlike toliko bolj bodejo v oči. Petega junija 1948 je takratna Generalna direkcija črne metalurgije odločila zgraditi elektroplavž v Štorah. Gradnja elektroplavža se je pričela 1952. leta po načrtih nemškega podjetja DEMAG-SIEMENS. Osnovni in tehnološki del objektov so izdelali slovenski metalurgi. Vsa gradbena dela je po načrtih « SLOVENIJA PROJEKTA » izvajalo celjsko gradbeno podjetje BETON. Za tisto obdobje, čeprav so bili načrti elektroplavža tuji, pomeni izgradnja celotnega objekta vendarle uspeh domače industrije. Zanimivo je dejstvo, da od celotne mehanske opreme plavža predstavlja uvožena le 20%, ostalih 80% zelo zahtevne opreme je bilo izdelane doma. Plavž je pričel obratovati julija 1954. leta, prvo železo pa je steklo 26. avgusta 1954. leta. Elekroplavž se je v Štorah zgradil z namenom, da bi krili potrebe po sivem in belem grodlju v železarni sami. Del grodlja je ostajal za potrebe ostalih livarn v Sloveniji. Sivo surovo železo je železarna potrebovala predvsem za ulivanje kvalitetne strojne litine in valjev ter kokil. Prva leta obratovanja je elekroplavž uporabljal surovine iz Jugoslavije. Največje probleme elektroplavža je predstavljala dobava električne energije. Elektroplavž je imel moč 12000KVA. Znano je, da je bil elektroplavž velik porabnik električne energije, v državi pa je takrat še občutno primanjkovalo el. energije. Po letu 1960, ko je država intenzivno gradila tudi hidro in termoelektrarne, se je stanje z dobavo el. energije pričelo normalizirati. Plavž se sestoji iz pečne hale, livne hale, pokritega rudnega dvora in leta 1957 zgrajeno aglomeracijo. Zaradi vse večje potrebe po specialnih grodljih je ŽŠ v letu 1964 realizirala prvo in zadnjo večjo rekonstrukcijo z zamenjavo starega transformatorja z novim 18.000KVA. Učinki novega transformatorja so se pokazali dokaj kmalu in letna proizvodnja je narastla od prejšnjih 35.000 t na 45.000 t. 26. 01. 1973 leta je elektroplavž pričel izdelovati specialno surovo železo. Uporabljati se je pričela uvožena brazilska ruda, ker je bila kvalitetnejša od domače, ki je vsebovala preveč nečistoč. Železarji smo bili na svoj elektroplavž upravičeno ponosni. Radi smo se pohvalili, da je v tem delu Evrope edini. Na elektroplavžu je bilo zaposlenih 112 delavcev in po ukinitvi tega obrata so bili vsi prerazporejeni na druga delovna mesta v železarni. Električna energija je postajala vse dražja. Kondicija agregatov je začela počasi pešati. Potrebna bi bila s temeljita obnova posameznih agregatov. Delež električne energije v proizvodu v letih 1955-1960 v vrednosti zastopan z 12%, pred zaprtjem elekroplavža pa je ta delež že predstavljal 30% vrednosti grodlja. Stroškov se praktično ni dalo več obvladovati. Poznani so tudi podatki, da so v tistih letih začeli ustavljati zaradi enakih razlogov plavže tudi v Švici in v Italiji. V triintrideset letnem obratovanje je elektroplavž upravičil svoje poslanstvo in svoj obstoj ter dosegel in tudi presegel zastavljene cilje. Ta obrat je služil kot vzor marljivosti, enotnosti in vztrajnosti pri vsakodnevnem delu. Obrat je bil vseskozi in Številne lesene garaže v spodnjih Štorah tudi že nekaj let kličejo po obnovi. Tiste na Lipi, ki so že dobile svojo zidano podobo, pa bi bile mnogo lepše, če bi dobile še fasado. Tudi odpad starega železa ne predstavlja najlepšega razgleda na prihod v občino Štore s celjske smeri. Prav gotovo bi se z domiselno konstrukcijo, pritrjeno na železne drogove dalo marsikaj spremeniti, polepšati. Verjetno smo mnogi Štorovčani spremljali tudi podrtje vratarnice in del zidu starega dela Železarne ter obnovo dvoriščnih površin, postavljanje robnikov in nove ograje. Tisti, ki se pogosto vozimo ali hodimo tod, spremljamo spremembe celo z malce nostalgije po stari časih, čeprav se zavedamo, da novi časi terjajo nove zahteve in spremembe, in prav je tako. Spremljali, pravim, še toliko bolj, ker smo upali, da se bo v tem predelu vse do bivšega plavža na novo preplastila oziroma asfaltirala cesta, ki občini Štore prav gotovo ni v ponos. Prepričana sem, da se da tukaj še marsikaj urediti, postoriti. Sicer pa se staro leto poslavlja, novo pa že počasi trka na vrata. Čas je za stare obračune in nove odločitve oziroma spremembe. 21 december 2004 RAZVOJNI PROGRAM PODEŽELJA ZAKLJUČNA PRIREDITEV RAZVOJNEGA PROGRAMA »PODEŽELJE V MESTU« Mojca KRIVEC, univ.dipl.inž.agr., specialistka za razvoj podeželja pri KGZS - Zavod CE Ob zaključku uvajalne faze Razvojnega programa podeželja občin Celje, Laško, Štore, Vojnik smo pretekli mesec, natančneje v sredo, 20. oktobra popoldan, na Glavnem trgu v Celju izvedli prireditev, ki smo ji dali naslov »Podeželje v mestu«. Namen prireditve je bil predstaviti razvojni program in aktivnosti širši javnosti in s tem prispevati k večji prepoznavnosti podeželja ter pridelkov, izdelkov in storitev, ki jih nudijo kmetije z območja. Po uspešno izvedeni preveritevni fazi, ki je potekala od oktobra 2003 do aprila 2003, so občine tudi izvajanje uvajalne faze razvojnega programa podeželja zaupale Kmetijsko gozdarskemu zavodu Celje. Imenovale so vsaka po 2 člana v PO, dve članici pa sta iz KSS - svetovalki za razvoj dopolnilnih dejavnosti. Koordinacija dela na projektu pa je doletela mene, ki sem ravno v tem času pričela z delom na mestu specialistke za razvoj podeželja. Moja naloga je bila skupaj s sodelavci informirati in animirati kmete za sodelovanje, pripraviti in izvesti delavnice, ankete, opraviti analizo stanja na območju, pripraviti elaborat s sledečo vsebino: 1. analiza stanja (kmetijstvo, dopolnilne dejavnosti, naravne vrednote, kulturna dediščina, šege, običaji, domača obrt, prireditve, povezane z ohranjanjem tradicije, tematske poti, …) 2. skupna razvojna vizija 3. potrebni ukrepi za izboljšanje stanja, razdeljeni v 5 podprogramov: - usklajeno delovanje različnih institucij za bolj učinkovit razvoj podeželja - ureditev in posodobitev infrastrukture na podeželju - posodobitev osnovne kmetijske dejavnosti in gozdarstva - spodbujanje razvoja podjetništva s poudarkom na turizmu - obnova vasi, zaščita in ohranjanje narave, kulturne dediščine in podeželskega izročila - spodbujanje socializacije na podeželju. 4. predviden učinek aktivnosti na razvoj podeželja 5. načrt trajnega izvajanja programa in upravljanje. Namen projekta je izražen že v njegovem delovnem naslovu »Oblikovanje podpornega okolja za razvoj turizma in trženje pridelkov in izdelkov s kmetij občin Celje, Laško, Štore, Vojnik«. december 2004 22 ŠTORSKI OBČAN V okviru izvajanja je bilo na petih delavnicah 322 udeležencev, ki so si pridobili nova znanja in se seznanili z novostmi kmetijske politike. Strokovne ekskurzije z ogledi primerov dobrih praks se je udeležilo 32 udeležencev, Male šole podjetništva na podeželju pa se je udeleževalo v povprečju 1012 udeležencev. Ti so si pridobili znanja s področja podjetništva, neposredne prodaje, oblikovanja cen produktov, pogojev in predpisov za neposredno prodajo, uspešnega tržnega komuniciranja, ekonomike poslovanja, davčne politike ter vodenja poslovnih knjig in evidenc. Na sedmih usposabljanjih si je 67 kmetov pridobilo ustrezno izobrazbo za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Končna predstavitev projekta širši javnosti bi se lahko s suhoparnim naštevanjem izvedenih aktivnosti parim poslušalcem zaključila, a smo se odločili, da naredimo promocijo malo drugače. S prireditvijo »Podeželje v mestu« smo prikazali pestrost, raznolikost podeželja - od delovanja interesnih društev do tistih, ki ohranjajo razna izročila - peto besedo, ples, šege, običaje, …. Na štirinajstih se je s svojo ponudbo predstavilo preko 20 posameznikov - kmetije, ekološke kmetije in turistične kmetije, pridelovalci sadja, grozdja in vina, manjkali niso domač kruh, pecivo, potice in testenine, ponudniki različnih uslug,…ter kar nekaj društev s podeželja, prav tako tisti, ki ohranjajo domačo obrt. V pestrem, kar štiri ure trajajočem programu so se predstavila društva, ki ohranjajo tradicijo, šege in običaje ter vsi ponudniki na stojnicah. Kot popestritev pa je po mestu vozila najmlajše tudi prava kočija s konjsko vprego. Namen prireditve - predstaviti dejavnosti na podeželju ter kmetije, njihove pridelke, izdelke in storitve mestnemu prebivalstvu ter s tem prispevati k večji prepoznavnosti podeželja, hkrati pa spodbuditi trženje, je bil glede na odmevnost prireditve dosežen. O prireditvi so poročali lokalni mediji med samo prireditvijo, pa tudi še nekaj dni po njej. Celjani pa so izrazili željo, da bi takšno prireditev organizirali večkrat v letu. Da pa bodo morebitni kupci lažje našli produkte naših kmetov, smo izdali še Katalog ponudnikov pridelkov, izdelkov in storitev. Hkrati želimo poudariti, da so pridelki s kmetij bolj zdravi, saj so večinoma pridelani na ekološki ali integriran način. Izdelki domače predelave pa ne vsebujejo konzervansov, barvil in drugih dodatkov. Ob iskanju skupnih značilnosti območja smo ugotovili, da nekega prepoznavnega produkta ni, da pa je območje zelo raznoliko - od vinogradov v Črešnjicah do starih travniških sadovnjakov, od Šmartinskega jezera do ribnikov na Marofu, od slapov na Gračnici in Lahomnici do številnih drugih naravnih vrednot, bogastva šeg in običajev, kulturne dediščine, …. Zato je programski odbor za skupni slogan izbral kar »Raznolikost podeželja« ter logotip, ki ponazarja sodelovanje štirih občin. Dolgoročni cilj skupnega projekta je spodbuditi kmetije k razvoju dopolnilnih dejavnosti in povezavi lokalne ponudbe pod skupno znamko, kar bo pripomoglo tudi k dvigu kakovosti ponudbe, potrošniku pa zagotavljalo sledljivost in s tem varno hrano. zdelavo razvojnega programa je poleg štirih občin sofinanciralo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. AKTUALNI DOGODKI vsestransko usmerjen v napredek in boljše delo. Obiskovali so ga strokovnjaki iz celega sveta, ki so bili na izobraževanju v Štorah in elekroplavž je bil deležen precej pohval. Takšne vrste pohvale je pred dobrimi 40-imi leti prišla iz švedske železarneLULEA-WERKE. To je zelo zanimiv podatek, saj so bili še pred kratkim naš večinski lastnik, v mislih imam namreč INEXO. Elektroplavž je v času svojega obratovanja proizvedel 1.201.565 ton surovega železa. Zadnja šarža je bila odlita 30. 11. 1987 leta. ŠTORSKI OBČAN PRISPEVEKI OŠ ŠTORE Potoval sem na sončnem žarku Potovala sem na sončnem žarku Ko sem bil še majhen, Sem si zaželel, Da le en dan Bi na sončnem žarku potovati smel. Sončni žarek me je ujel, gor na sonce me je vzel. Želel sem tja daleč na obzorje, Tja, kjer sonce sije. Menda lahko tam otroci cel dan Jedo le sladkarije. Rok Žmahar, 4.a Celi dan sva se igrala in plesala ringaraja. Ko utrujena sva postala, na oblačku sva zaspala. Oblačku vroče je bilo in sva padla na Zemljo. Sončni žarek žalosten je bil, ker tako hitro me je zgubil. Maša Zorko, 4.a POTOVALA SEM NA SONČNEM ŽARKU Lena Gabršček, 4.b UTRINKI IZ VRTCA IN OSNOVNE ŠOLE ISKRA Nekega dne sem resnično lahko letela! Izkoristila sem priložnost in si šla ogleda Sonce, saj me je zanimalo, kako izgleda. Letela sem zelo dolgo in zdelo se mi je, da je minila že cela večnost, ko mi je nenadoma postalo zelo toplo. Pogledala sem nazaj in videla Sonce, ki me je neslo na svojem žarku. Sonce me je vprašalo, kam me naj popelje. Sprva sem bila zelo osupla, nato pa sem zbrala pogum in odgovorila, da bi rada šla v Egipt in si ogledala piramide. Sonce je prikimalo in se počasi začelo spuščati. Šlo je v levo, nato na desno in že sva bila tam. Položilo me je na tla ter reklo, da naj trikrat tlesknem s prsti, ko bom hotela domov. Nato pa je izginilo in ni ga bilo več na spregled. Nekaj časa sem še strmela v nebo, a sem kmalu obupala in se odpravila na pot. Ni bilo dolgo, ko sem videla prvo piramido. Sklenila sem, da si jo bom ogledala od znotraj. Hotela sem steči, ko me je nekdo prijel za ramo in me zaustavil. Pred menoj se je postavil moj najboljši prijatelj in mi povedal, da je tudi njega Sonce pripeljalo sem. Tudi on je bil namenjen v notranjost piramide. Skupaj sva se odpravila na pot. Ko sva prišla do piramide, sva se spustila v notranjost z baklami. V piramidi je bilo zelo mrzlo, vlažno in grozljivo. Hodila sva in hodila, ko sva zaslišala čuden ropot. Zastal nama je dih in čisto počasi sva se premikala naprej. Nenadoma so se nama tla pod nogami vdrla in padla sva v rov, ki je bil zelo ozek in umazan. Drsela sva po rovu navzdol in pri tem komaj lovila sapo. Nenadoma se je rov končal in bila sva na tleh. Počasi sva se skobacala na noge. Tipala sva okoli sebe, naenkrat pa sva v kotu opazila nekaj svetlega. Odšla sva tja in ugotovila, da sva odkrila zaklad. Kar zableščalo se nama je v očeh. Na tleh je bilo polno vaz, nakita, zlatnikov, draguljev, kron… Vse je bilo iz čisto pravega zlata! Od same lepote sva za trenutek okamenela! Nato pa sva nekaj dragocenosti stlačila v žepe. Spomnila sem se, da lahko Sonce pokličem s tleskom prstov. Trikrat sem tlesknila s prsti in Sonce je bilo v hipu pri naju. Rekla sva mu, da bi odšla domov. Sonce je prikimalo in naju odpeljalo domov. To letenje na sončnem žarku in dogajanje v piramidi je bila nepozabna dogodivščina. 23 Ali je to ogenj veselja? Ne, to je moja srčna iskra in želja… Morda iskra pomeni bolezen? Ne, ta iskra pomeni ljubezen… Ta iskra večno moja bo? Ne, to iskro smrt ugasnila bo… Matej Vrzel, 8. a POLETNI UTRINEK Je to mar bolezen, ki me v srcu tišči? Ne, to je ljubezen, še iz poletnih dni … Maja Klinar, 8. a / 9 ŠOLA V NARAVI Urh Sivka, 7. B / 9 Spet smo v šoli, učimo se o tem in onem, še vedno pa smo v mislih na Pohorju. Tam smo sedmi razredi devetletke OŠ Štore med 8. in 12. 11. 2004 bili v šoli v naravi. V ponedeljek smo se zjutraj okoli sedme ure začeli zbirati pred šolo. Nestrpno smo pričakovali odhod na Pohorje. Po daljšem čakanju je po nas prišel avtobus, ki naj bi nas odpeljal do doma Planinka. Sledila je vožnja. Na križišču, kjer bi morali zaviti v hrib, pa smo se peljali kar naprej proti Mariboru. Seveda, še pred Pohorjem nas je čakal ogled mariborskega akvarija in terarija. Ogledali smo si številne ribe in plazilce. december 2004 Tetka jesen V šolo smo prinesli kostanj, različno sadje, koruzo in različne plodove. Bilo je zelo mrzlo. Zunaj smo pripravili stojnice in šotore iz koruznice. Vse sadje in koruzo smo pojedli. Iz plodov smo izdelali razne živali in strašila. Najbolj všeč mi je bila pečena koruza. ŠTORSKI OBČAN Vrnili smo se na avtobus in tokrat res zavili v hrib, proti vrhu Pohorja. Po vijugasti cesti smo se pripeljali pred dom. Oskrbniki doma so nas lepo sprejeli. V sobe smo znosili svoje stvari, spoznali pravila domskega življenja, potem pa začeli z delom. Naš urnik je bil zapolnjen od jutra do večera. Vstajali smo ob sedmih, sledila je jutranja telovadba (še pred zajtrkom!), do malice pouk, nato kosilo. Vsak dan smo imeli pohod. Naši cilji so bile različne zanimive točke v okolici doma, kot na primer Bolfenk in Mariborska koča.Ob večerih smo imeli od osme do devete ure čas za igro ali druge zanimive dejavnosti. Gregor Frece, 2. r. OŠ Kompole Teden je hitro minil, veliko smo se naučili o naravi, o življenju v njej; tudi prehodili smo precej. Na poti nas je vse dni spremljal pes Bučko. Oktobra je bilo pestro in zabavno na podružnici Kompole Mesec oktober je prav poseben mesec. Jesen pridno barva liste dreves, kmetje hitijo s pospravljanjem pridelkov. Ves mesec potekajo akcije gasilcev za preprečevanje požarov, saj je oktober mesec požarne varnosti. Prvi teden v oktobru pa je tudi teden otroka. Zato lahko sklepate, da so pri nas v šoli Kompole potekale različne dejavnosti. Lani smo obljubili, da vam bomo svoja doživetja in dogodivščine za jesensko izdajo Občana znali napisati že sami. Kot vidite, smo obljubo držali. S svojimi še okornimi črkami in povedmi smo opisali dogajanja na naši šoli. Kulturni dan Obiskala sta nas člana plesne skupine ljudskih plesov gospod Pepči in gospa Gelca. Oblečena sta bila v domačo ljudsko nošo. Zaplesala sta nekaj starih plesov. Plesali smo tudi učenci. Bilo je lepo. Nekaj otroških ljudskih plesov znamo zaplesati tudi mi. Prvošolci so povedali svoje prve vtise o šolskem življenju Najbolj mi je bilo všeč: - ko smo pekli kostanj. Lara - ko smo pekli koruzo. Katja - ko smo plesali. Miha - da smo vsi plesali ples Ob bistrem potoku. - ko bom velik, bom gasilec, tako kot moj ati. - všeč mi je gasilska oprema. Ana Maja Andrej ALMI V SPOMIN Klementina Jelenc, 4.r. Svetina 8.10.2004 smo imeli Almine dneve. Pripravili smo razstavo. Otroci 4. razreda iz Štor so si jo ogledali. Na njej smo pokazali stvari, ki so značilne za čase, v katerih je živela Alma Karlin. Sprehodili smo se po vasi Svetina in si ogledali Almin grob. Predstavili smo našo vas in podružnično šolo Svetina. Na našo šolo smo zelo ponosni. ALMA KARLIN Sašo Šolinc, 4. r. Svetina Klavdija Centrih, 2.r OŠ Kompole Praznovanje jeseni Skupaj z otroki iz vrtca smo se zbrali na dvorišču. Z denarjem, ki smo ga naredili pri pouku, smo lahko kupovali kostanj, sadje in koruzo. Imela sem se lepo. Patricija Zupanc, 2. r. OŠ Kompole Jesen je tu V petek, 8. oktobra 2004, so nas obiskali učenci 4. razredov iz šole Štore. Ko smo se posedli, smo s Klementino in Matejem pripovedovali o življenju in delu slavne popotnice Alme Karlin. Ogledali smo si tudi film o naši vasi. Po malici smo se odpravili proti pokopališču. Na grobu smo prižgali sveče in občudovali lepo jesensko pokrajino. Ogledali smo si tudi zunanjost gotske cerkve in lipo, ki dajejo naši vasi poseben čar. Izmerili smo tudi obseg lipe. Dopoldne je hitro minilo. Poslovili smo se od sošolcev in se odpravili proti domu. Naslednji dan smo razstavo predstavili tudi pohodnikom iz cele Slovenije. Na igrišču smo pekli kostanj in koruzo. Kupovali smo tudi jabolka, hruške in grozdje. Bilo je mrzlo. Pili smo čaj. Gregor Oset, 2. r. OŠ Kompole december 2004 24 UTRINKI IZ VRTCA IN OSNOVNE ŠOLE Bilo je lepo in želim si, da bi tudi naslednje leto teden dni šolskega pouka preživel - v naravi. UTRINKI IZ VRTCA IN OSNOVNE ŠOLE ŠTORSKI OBČAN PRISPEVEKI OŠ ŠTORE JESEN V NAŠEM VRTCU VRTEC LIPA NA OBISKU V SREDNJEM VEKU Irena Zemljič in Mateja Kovče Vsak letni čas je za otroke posebno doživetje. Tako je tudi pri nas, saj nas vsako leto v mesecu oktobru obišče jesen, ki nas bogato obdari s svojimi darovi. S pomočjo staršev so otroci v vrtec pridno prinašali jesenske sadeže, gozdne plodove, poljščine, semena… Tako so v igralnicah nastajali kotički, odeti v jesenske barve, polepšani z jesenskimi pridelki, ki so privabljali naše malčke. Spretni prstki so nizali, lepili, klasificirali semena. Številni poljski pridelki so v kotičku burili otroško domišljijo. Nastajali so strahci, živali, figure različnih oblik. Zaigrali smo lutkovno igrico »Razbita buča», prepevali jesenske pesmice, trli orehe in lešnike ter se z njimi sladkali. Postavili smo strašilo, ki je budno spremljalo vso dogajanje in skrbelo, da smo se ves čas imeli kar se da lepo. Še posebej skrbno so se otroci pripravili na popoldansko praznovanje s starši. Pripravili smo košarice ter z gumbki napolnili denarnice. V torek dopoldan je bilo po celem vrtcu čutiti napetost v pričakovanju skorajšnjega praznovanja. Otroke je skrbelo, ali je v denarnici dovolj gumbov, nas pa, ali nam bo vreme naklonjeno. Tisti celjski grofje, ki so živeli v srednjem veku, v obdobju 14. in 15. stoletja, za njimi pa je ostala zgodovina, naša zgodovina. Prispevek: Emil KAČIČNIK Foto: Valter KRESNIK Skupina otrok otroškega vrtca Lipa-Štore je obiskala celjski stari grad, tam pa …. Otroci Vrtca Lipa so s svojima vzgojiteljicama obiskali celjski stari grad, tam pa, tam pa so jih pričakali čisto pravi vitezi, spletične, dvorne dame, stražarji, kmet, birič, pozdravit pa sta jih prišla celo sam grof Herman Celjski in njegova hči Barbara. Zbrali smo se na terasi okoli strašila in zapeli nekaj pesmic o jeseni. Radovedne otroške očke so že švigale po bogato obloženih stojnicah, ki so ponujale obilo sladkega sadja. Rahel vetrič pa je prinašal prijeten vonj po pečenem kostanju, ki je mamil tako otroške kot odrasle nosove. Svojo ustvarjalnost smo vsi skupaj izrazili v jesenskih delavnicah. Izdelovali smo: - bučnega strahca - strašilo iz koruznice - ustvarjanje s poljskimi pridelki Skupaj s prebivalci celjskega gradu Na obrazih naših malčkov in njihovih staršev je bilo opaziti razigranost in zadovoljstvo ob skupnem druženju, ki je kar prehitro minilo. ZAHVALA Ob nenadni in nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta in dedka Ivana Perčiča se spoštljivo zahvaljujemo županu gospodu Francu Jazbecu za njegov ganljiv govor, gospodu župniku pa za lepo opravljen obred. Najlepše se zahvaljujemo tudi sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovan denar, ki smo ga podarili za obnovo cerkve Sv. Martina na Teharjah, za podarjene sveče in izrečena sožalja. Iskrena hvala vsem. Žalujoča žena Silva in sin Jani z družino. 25 december 2004 ŠTORSKI OBČAN Dnevi v novem letu zlati bodo, če sivino vsakdana sami pozlatimo s poštenim delom in dobroto, ji s smehom vdihnemo lepoto in s prijateljstvom iskrenim, nežnost, srečo, mir, lepoto. Naj vse ovire postanejo premostljive, vse, kar je daleč, dosegljivo, Vse, kar je nemogoče, mogoče, vse, česar nismo imeli, pa četudi se ne uresniči, naj ostane v duhu upanja, vztrajnosti in poguma. Veliko sreče, zdravja, miru in osebnega zadovoljstva v novem letu ter vesel božič vošči vsem občanom. Takih časov, zlatih časov v novem letu vam želimo! DRUŠTVO UPOKOJENCEV ŠTORE ZVEZA BORCEV ZDRUŽENJE VETERANOV ZDRUŽENJE SLOVENSKIH ČASTNIKOV OBČINE ŠTORE Odvrzite breme starega leta in se vedro zazrite v leto, ki prihaja. Naj vam nakloni srečo, zdravje in prijateljsko roko. Dom in družina naj bosta zavetje vaše tihe sreče. KDOR POJE, ZLO NE MISLI Naše lepe misli naj v vse domove prinesejo mir, srečo in medsebojno spoštovanje. Vse lepo v letu 2005 želimo pevci Okteta Lipa Občinski odbor SDS Štore VESELJA, MIRU IN OSEBNE SREČE VSEM IN VSAKEMU POSEBEJ, VOŠČI OB BOŽIČNEM IN NOVOLETNEM PRAZNIKU Gasilci Prožinske vasi želimo vsem občankam in občanom občine Štore vesel božič in srečno novo leto 2005 ter se zahvaljujemo za izkazano pomoč in prispevke v letu 2004. Z gasilskim pozdravom Na Pomoč! KULTURNO DRUŠTVO ŠTORE 2000 Ljubiteljski pevski zbor "BOJANSKO" PGD PROŽINSKA VAS Prevozno, gradbeno in pleskarsko podjetje Stanislav ŠTARKEL s.p. želi vsem občankam in občanom občine Štore vesel božič in srečno novo leto 2005 ter se zahvaljuje za izkazano zaupanje v letu 2004. VOŠČILA IN VABILA Srečno 2005! PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO SVETINA vošči vsem občanom občine Štore vesele božične praznike ter srečno novo leto 2005. Na pomoč! Stanislav ŠTARKEL s.p. Naj te ne bo strah, če napreduješ počasi, boj se le da se ne ustaviš. Kitajski pregovor Vsem občanom občine Štore ter članom stranke DeSUS Štore želimo veliko zdravja, sreče in uspeha v letu 2005. Vesele božične praznike ter srečno novo leto! Turistično društvo Štore želi vsem občanom, donatorjem, članom in vsem prijateljem, ki nas podpirajo, zadovoljne božične praznike in zdravo, zadovoljno in uspešno novo leto 2005. To vam želi občinski odbor DeSUS ŠTORE Turistično društvo Štore december 2004 26 ŠTORSKI OBČAN PRISPEVEKI OŠ ŠTORE USTAVIMO SE! PRIHAJA ČAS ZA TISTE NAJLEPŠE STVARI, KI NAM UHAJAJO IZ ROK. ZA DRUŽINO, SPOMINE, ZABAVO, PRIJATELJE, ZASE,… NAJ VAS SREČA IN ZDRAVJE SPREMLJATA VSE DNI. PRAZNIČNE IN OSTALE, KI JIM SLEDIJO. Zdi se, da vsako leto dnevi vse hitreje minevajo in že je tu zadnji mesec v letu, ki pa se ga kljub vsemu veselimo, ker nam pripravlja toliko veselih uric in prijetnih dni, ki jih mnogokrat preživimo s svojimi najdražjimi. Naj tem posebnim trenutkom dodajo svoj čar tudi zvoki glasbe! Vesel božič in srečno novo leto! OO N.Si. ŠTORE KD PIHALNI ORKESTER ŠTORSKIH ŽELEZARJEV NASMEH NAJ PRINESE VAM ISKRE V OČI, NAJ OGENJ ZANETI IN SVETLE LUČI, TO LETO, KI TIHO GA ČAS PREGANJA, IN PRAV JE, DA VSAK O SREČI ZDAJ SANJA. Čudovit božični čas naj bo poln sreče in zadovoljstva. Vsakomur zdravja in miru naj bo dano! SREČNO V NOVO LETO 2005 NAJ SANJE POSTANEJO JUTRI RESNICA, VESELJE PA ŠIRNO NA NEBU KOT PTICA. LJUBEZNI IN ZDRAVJA, CVETIJO NAJ POLJA IN VSAKOGAR SPREMLJA PREŠERNA NAJ VOLJA. voščijo vsem občanom Občine Štore, gasilci PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA ŠTORE. NA POMOČ! VOŠČILA IN VABILA KUD FOLKLORNA SKUPINA KOMPOLE VAM ŽELI, DA BI VAS V NOVEM LETU GLAS SRCA ŠE NAPREJ VODIL PRI ISKANJU TISTEGA, KAR SE Z BESEDAMI NE DA POVEDATI. Veliko sreče in lepih sanj naj Vam prinese božični dan in novo leto naj zaživi radosti polno, brez skrbi. Obilo delovnih uspehov, zdravja in osebne sreče v letu 2005 vam želijo člani Naj vsak dan v naslednjem letu pripoveduje zgodbe o zadovoljstvu, sreči in miru v naših srcih! VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO 2005 Vam vsem želi KUD FOLKLORNA SKUPINA “STARI PRIJATELJI” iz Kompol. KRAJEVNE SKUPNOSTI SVETINA Vesele božične praznike ter srečno, zdravo in uspešno novo leto 2005 vam želi Božič in novo leto prinašata posebno veselje in skrite želje. Naj vam prihajajoče leto izpolni veliko skritih želja in prinese veselje v osebno in poslovno življenje. OBČINSKI ODBOR SMS DRUŠTVO PIHALNE GODBE SVETINA POTI SKOZI ŽIVLJENJE SO ZAVITE IN STRME, KOT GORSKE STEZE OBENEM PA ZANIMIVE IN POLNE PRESENEČENJ. S POLNO MERO OPTIMIZMA, ŽIVLJENJSKE ENERGIJE IN VESELJA LAHKO PREMAGAMO ŠE TAKO ZAVITO IN STRMO POT. KO SE PRIŽGEJO PRAZNIČNE LUČI SREDI BELE MRZLE ZIME, PRIJATELJSTVO OGREJE NAM DLANI IN ŽELJA VZPNE SE IZ SRCA V VIŠINE: "VSE, KAR JE SLABO, Z NOVIM LETOM NAJ ZBLEDI! VSE, KAR JE DOBRO, NAJ ZA VEKOMAJ OSTANE! VSE, KAR JE LEPO, NAJ RASTE IN CVETI. NAJ V MIRU SREČA NEŽNO VAS OBJAME." OB BOŽIČU IN NOVEM LETU ŽELIMO PLANINSKI VODNIKI ŠTOR VSEM VSE LEPO, OBILO ZDRAVJA IN VESEL, VAREN KORAK V LETU 2005. SREČNO 2005 VAM ŽELI OO ZLSD PLANINSKI VODNIKI ŠTOR 27 december 2004 Vinogradniško društvo "Polič" Vam želi vesel božič, srečno novo leto in 365 noči brezskrbnega spanca. Športno društvo Kovinar Štore se ob izteku letošnjega leta iskreno zahvaljuje članom društva, vsem prijateljem športa, sponzorjem in donatorjem, občini Štore in županu za pomoč pri realizaciji našega programa dela. Vsem želimo vesele in mirne prihajajoče praznike, veliko zdravja, sreče in poslovnih uspehov v novem letu 2005. ŠTORSKI OBČAN Kjerkoli ste in kamorkoli greste naj vas spremlja sonce, sreča, smeh, glava v oblakih, noge na trdnih tleh! AKTIV INVALIDOV IN AKTIV RK ŠTORE Naj zlata ribica v novem letu vsem občanom izpolni tri želje: ZDRAVJE, SREČO IN USPEH. Ribiška družina Voglajna Ko hodite, pojdite zmeraj do konca. Spomladi do rožne gredice, poleti do zrele pšenice, jeseni do polne police, pozimi do snežne kraljice, v knjigi do zadnje vrstice, v življenju do prave resnice, v sebi do rdečice čez eno in drugo lice. A če ne pridete ne prvič, ne drugič do krova in pravega kova poskusite: vnovič in zopet in znova. Zdravja, sreče, osebnega zadovoljstva in izbiro pravih poti v letu 2005, ''Če ne najdeš miru v sebi, ga zaman iščeš drugje.'' (La Rochefoucald) Da bomo doživeli vso lepoto in čarobnost božično - novoletnih praznikov, poiščimo mir in ga delimo s svojimi najbližjimi. V novem letu 2005 vsem občankam in občanom želimo krepkega zdravja, bistrega uma, odmevnih uspehov in vsestranskega zadovoljstva. Božič in Novo leto nam prinašata posebno veselje in skrite želje. Naj Vam prihajajoče leto izpolni veliko skritih želja in prinese veselje v osebnem,poslovnem in športnem življenju OBČINSKA LIGA MALEGA NOGOMETA ŠTORE VOŠČILA IN VABILA želi vsem svojim članom in ostalim krajanom vesele praznike ter zdravja in sreče v novem letu. Zadihajmo svoje življenje. Naj bo polno nas. Ne hranimo ga z drobtinicami v temnem kotu. Vihrajmo z njim skozi čas. Rudi Kerševan Vam želi ŠKD Rudar Pečovje. Novo leto naj Vam srečo razkrije v očeh, ker v njih najlepše sije njen nasmeh. Lepe božične in novoletne praznike, preživete v družbi Vaših najdražjih, Vam želijo člani študijskega krožka Razvoj turizma v Štorah. KONJENIŠKO DRUŠTVO ŠTORE Čas mineva, in vendar je edini, ki obstaja. Naj smeh, ljubezen in lepe misli v novem letu 2005 ustvarjajo trenutke, ki si jih boste ob letu z veseljem spomnili! Vsak cvet ima svoj vonj in vsako leto tudi; vsako drugače cveti, vsako drugače diši. Lesembal Ivan MLAKAR s.p. Naj vam bo lepo v naslednjem letu, naj diši v tem krhkem svetu po ljubezni, miru, zdravju in sreči! SKŠ Štore želi vsem vesele božične praznike in srečno ter uspešno novo leto.. Članice aktiva žena Kompole december 2004 28 ŠTORSKI OBČAN MLADE IN STARE OBČANE vabi ljubiteljski pevski zbor "BOJANSKO" Štore na tradicionalen e BOŽIČNI DOGODEK pred Glasbeno kamro v Laški vasi št. 54 ŠKD RUDAR PEČOVJE V SOBOTO, DNE 18. DECEMBRA OB 18.00 URI. in prireja v petek, 17.12.2004, ob 19.00 uri v dvorani OŠ ŠTORE KULTURNO DRUŠTVO ŠTORE 2000 LJUBITELJSKI PEVSKI ZBOR "BOJANSKO" BOŽIČNO NOVOLETNI KONCERT DENIS NOVATO (svetovni prvak na diatonični harmoniki leta 1999) s prijatelji: VABLJENI NA PRIREDITVE e Otroke bo kot vsakič obiskal Božiček in jih skromno obdaril, na prizorišču dogodka bodo ŽIVE JASLICE v režiji Kompolske folklore, nekaj božičnih pesmi bosta zapela zbor "BOJANSKO" in oktet LIPA Štore ter otroški pevski zbor OŠ Štore, dišalo bo po pečenem kostanju in voščili si bomo vesele praznike z napitkom. Dobrodošli vsi ljudje dobre volje! OBČINA ŠTORE DIE MOOSKIRCHNER (ansambel iz Avstrije) BOŽIČEK ZOPET V ŠTORAH! Spet prihaja čarobni zimski čas, ko prihaja Božiček med nas! IRENA VRČKOVNIK KLEMEN KOŠIR (humorist) Koncert bosta vodila Nataša Bolčina ŽGAVEC in JAN LEOPOLI Cena vstopnice je 1.500 SIT. e Vstopnice je možno rezervirati pri organizatorju na tel. 041 644 727 in na prodajnih mestih: Občina Štore, Bife Cenc - kegljišče na Lipi, Bistro Opoka - Prožinska vas. 29 Vabljeni vsi majhni in veliki na tradicionalno božičkovanje, ki bo v četrtek, 23.12.2004, na malem nogometnem igrišču na Lipi. V krogu prijateljev si bomo, ob kozarčku toplega čaja in piškotih, stisnili roke z iskrenimi željami v prihajajočem letu 2005 ter pričakali dobrega moža. Otroci, tudi letos vas bo razveselil z darili! Turistično društvo Štore december 2004 ŠTORSKI OBČAN Vas vabi na BOŽIČNO NOVOLETNI KONCERT 29.decembra 2004 ob 18.00 uri v Osnovni šoli Štore dirigent: Matej Mastnak ALMIN DOM na Svetini vabita v soboto, 01.01.2005, ob 20.00 uri VABLJENI NA PRIREDITVE in e ŠKD RUDAR PEČOVJE e VABILO NA KONCERT Kulturno društvo Štore Oktet Lipa vabi na božično - novoletni koncert na NOVOLETNI PLES z ansamblom »OKROGLI MUZIKANTJE« Cena vstopnice znaša 8.000 sit. (sprejemni aperitiv, večerja, polnočni šampanjec, kisla juha) Vstopnice je možno rezervirati pri organizatorju na tel. 041 644 727 in na Alminem domu tel: 780 30 00 december 2004 z gosti v nedeljo, 2. januarja 2005, po drugi sveti maši - ob 11.00 uri v cerkvi Sv. Martina na Teharjah. Oktet Lipa e 30