Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 17. januarja 2019 - Leto XXIX, št. 3 stran 2 POHOD TREJ KRALOV NA POUTI PO DOLAJ PA BREGAJ Igrati pa spejvati v diko Bogá stran 3 Prekmurski gezik se mlajši včijo tüdi v šauli stran 4 ČEBELE V SLOVENSKI KULTURI... stran 10 2 Büdinci-Andovci POHOD TREJ KRALOV NA POUTI PO DOLAJ PA BREGAJ Gda sem se letos na trejkralovo nedelo kauli 6. vöre zazranka zbidila pa sem čüla, ka doma je fejst živo bilau, pohodniki so se sipavali iz vsej strani, gda smo opravili admi- Na gasilskom kejpi so vsi pohodniki ranč nej mesta meli dež dé, sem trno žalostna gratala. Malo sem se ešče nazaj v postelo potegnila pa po istini razmišlala o tom, ka nemo stanila pa nemo šla na pohod (gyalogtúra) med Büdinci pa Andovci. Dapa kak je vse bole sveklau gratüvalo, so se dežne kaplice tö bole rejdko čüle, za- nistracijo, smo se pozdravili s starimi znanci pa si želejli srečo pa zdravdje v nauvom leti, kak je tau navada na tom pohodi. Kak smo že včeni, domanji lidgé so nas ponidili s sladkimi pa slanimi dobrautami pa s pijačo, čajom, küjanim vinom, dapa če je Prihod v Andovce tok sem premagala ftrglivost pa sem se kauli 9. vöre odpravila prauti Büdincom. Te se je že kazalo, ka de se razčistilo, dapa zatok sem drženco ličila v avto, nigdar se ne vej. Gda sem se pripelala do Andovec, sem mislila, ka sem prišla v drugi svejt, vejpa po pauti je ešče vse bejlo bilau, nauvi asfalt prejk vesi je tenki snejg pokrivo. Prejk v Büdincaj se je že sunce kazalo, kak če bi vrejmen tö vedlo, ka se pripravlajo na trejkralovski pohod. Kauli büdinskoga vaškoga sto nekak guntniti kaj malo bole krepkoga, je palinka tö nej sfalila. V kauti pokrite terase je bila pripravlena betlehemska štalica, v njej Marija sv. Jožef, dejtece, pastirge pa seveda trej krali kak simbol toga pohoda. Trno sem vesela bila, da sem med pohodniki srečala ništrne lidi iz Monoštra pa Őriszentpétra, ka v prejšnji lejtaj nej bilau trno vogrski pohodnikov. Zdaj so tö prišli pohodniki iz širše okolice, dosta nji je prišlo iz Prekmurja, dapa organizirano so prišli Štajerci (iz Majšperka), med pohodniki smo pa vidli ljubljanske obraze tö. Do pau 11. vöre se nas je zbralo kauli tristo lidi, stere je pozdravo v imeni glavnoga organizatora KUD Budinci Vendel Žido, ml. Zaželo je vsejm srečno nauvo leto pa proso, naj pohodniki skrb majo eden na drugoga, da bi se vsi srečno in zdravo vrnili do büdinskoga vaškoga doma. Ešče skupinska fotografija, na steroj smo vejndrik vsi ranč nej meli mesta pa smo se napautili na več kak 12 km dugo paut po dolaj pa bregaj. Dapa najprvin smo prišli gor na brejg na domom, gde je redno brijo mrzeu veter, steroga smo se rejšili, gda smo prišli v gauško. Duga kača pohodnikov se je malo raztrgala, vej pa tisti redni pohodniki, steri ojdijo na vse pohode, so najnaprej malo potegnili, mi, bole »manjaki« smo malo dojzaostali. Dapa tau nej baja bila, od vsepovsedik se je čülo veselo ali bole resno pogučavanje, pa če je človek poslüšo, je čüjo knjižno slovensko rejč, v drugi skupini goričko rejč, tü pa tam, kakšno vogrsko. Pri najbole sövernoj točki Slovenije so se ništrni, steri so prvič bili na pohodi, pokejpali. Stavili smo se na büdinskoj karavli (laktanya), se pa vsi vküp dobili, po kakšoj kupici vina ali čaja smo tak včasin bili v andovski gauški. Té tau sem preodila z enimi Vaugri iz Őriszentpétra, steri so trno valili organizacijo pa fejst se njim je vidla pokrajina tö. Dobro je bilau čüti od nji, ka so bili že na naučnom andovskom pohodi tö, etak smo vküper iskali tista mesta, gde so na tistom pohodi bile skušnjave ali pripravili graubišče. Pri andovski domačiji je nas v velki piskraj čakala prikuha iz leče pa hrenovke, vöra je že takša bila, ka smo redno lačni bili pa nam je topel obrok dobro spadno. Pohodnike sta pozdravila Karči Holec, predsednik Porabskoga kulturnoga in turističnoga društva Andovci, pa generalni konzul Boris Jesih, steri je spaumno Pri büdinskom vaškom daumi je že dišalo po bograči, gda smo prišli nazaj, dapa organizatorge so se nej spozabili vegetarijancov tö nej. Etak Živi betlehem s trejmi krali na tau, ka tam, gde se zdaj pohodniki španceramo, je pred trestimi lejti eške stroga meja bila, stero so hvala baugi podrli. Gnešnji časi so pá takšni, ka se tü pa tam nauve ograje postavlajo, stere si mi nikak ne želejmo nazaj. sem se odlaučila za gausto zelenjavno župo, nej zatok, ka sem vegetarijanka, liki zatok, ka sem se med vsejmi svetki že preveč nagejla mesa. Ešče par lejpi rejči s prijaznimi domanjimi pa sem se pelala že prauto Andovcam, domau Andovsko drüštvo je pripravilo prikuho iz leče, ka je navada na den nauvoga leta, ka naj prej telko penez mamo, kak je leče v talejri Škoda, ka se pohodniki v Andovcaj ne počakajo vküp, tisti, steri že poznajo traso, odidejo naprej. Etak sem z Andovec pa vse do büdinske kapejle sama šla, moram povedati, ka mi je dobro spadnilo, ka sem leko šla v svojom temponi (nej preveč brž) pa sem med tejm si leko malo red napravila v glavej. Dapa po istini, mi je lepše, da odimo vküper, vej pa pohodi (bar za mene) so zatok tö, ka se družimo pa pripovejdamo. Porabje, 17. januarja 2019 v Porabje, stero se je kaupalo v sonci. Če bi si zazranka najraj potegnila blazino prejk glavé pa nikan nej šla, mi je te, gda sem se pelala domau, nej žau bilau, ka sem pá preodila pout po dolaj pa bregaj. (Kejp na prvoj strani: Kaoli 300 pohodnikov se je napautilo od büdinskoga vaškoga dauma na prekmejni pohod.) Marijana Sukič Foto: D. Nemeš, S. Dešnik, K. Holec 3 Igrati pa spejvati v diko Bogá Pevski zbor »Maranata« z goričke vesnice Nuskova smo leko na vüzemske svetke že večkrat čüli spejvati - na Gorenjom Seniki, v Sakalauvci ali Števanovci. V tajoj slejdnjoj vesi je letos 5. januara gorstaupila tamburaška skupina s tiste vesnice, zatok je je domanja organizatorka, predsednica Slovenske narodnostne samouprave Števanovci, Agica Holec pozdravila kak stare padaše. Če rejsan so koncert originalno planerali za srejdo decembra, pa bi mogo biti božični, se je kulturni dom en den pred trejkralovim ranč tak napuno z najgir lidami. Koncert se je začno z lejpim žoltarom, šteroga so zaspejvale tri dekle s sprevajanjom gitare. Navzauče so pozdravili pastor binkoštne (risalske) protestantske cerkve z Nuskove Franc Vouri, pa prešteli 92. žoltar z edne stare Biblije, štero so leta 1928 v staroj prekmurskoj rejči vödali v Belgradi. Kak so tapravli, je njina skupina prišla v Porabje, ka aj bi igrala pa spejvala o Gospaudi. »Gnes je na odri nej skupina Maranata, liki eden mladi tamburaški zbor. Stare pesmi pa stare inštrumente smo vküperpaubrali pa začnili včiti tau malo deco. Več kak edno leto smo že vküper in je včimo, kak smo se mi včili prlé,« so nam pripovejdali gospaud pastor, šteri v skupini že 45 lejt na tamburico igrajo. Mentorica pa prejdnja orkestra (pa zbora Maranata tö) je žena farara Nada Kisilak-Vouri, na gitaro pa igra njija sin Gregor Vouri. Z muzikov Bogá dičiti pa so nej manjasti starejši goslarge tö nej, so povödali Franc Vouri. »Mi vsikdar tak škémo, ka bi vse generacije vküper delale. Ka bi nej edni bili edno, drügi pa drügo, ka bi nej bili edni več vrejdni kak drügi. Trüdimo se, ka bi vsi od najmlajši pa do najstarejši vküper Baugi slavo davali.« Na odri je vküper igralo 14 goslarov, vidli smo gitaro, gos- matski privlači, s tem smo je najbole cuj pridaubili,« je dale gučo gitarist Gregor, šte- zdaj pa so se cujvzeli pa igrajo na té škeri, s tem, ka Boga čestijo, njemi valo davajo, njega dičijo.« Med igranjom gorički goslarov smo vidli, ka - če rejsan so nej spejvali - so jim lampe nej počivale, vej so pa te naute dobro poznali s cerkve. Začetki tamburaškoga zbora segnejo daleč nazaj v leto 1952, gda so se mladi v cerkvi vküpPastor binkoštne cerkve Franc Vouri štejo s prekmurskoga Svetoga pisma zgučali, ka do li, bajs, depa mandolino tö. ri je že od najmlajši lejt član igrali pri bogoslüžjaj. Tak je Zmejs smo na platni šteli reči tamburašov pa pevskoga zbo- šest lejt bilau, te pa je prišla tiste pesmi, štero je orkester ra. »Gda mamo nastope ali edna šestlejtna pavza, vej so ranč igro, dostakrat v doma- koncerte, se dobimo gnauk pa goslarge starejši gratali pa odišli po svejti s trbüjom za krüjom. Leta 1964 so orkester prejkvzeli Viktor Benko, šteri eške gnes, pri svoji 80. lejtaj, igrajo v skupini. »Začno sem mladi, gda sem eške v šaulo odo, te smo tö meli nikši tamburaški zbor. Sami smo se včili, bili so edni drügi mladi bratovge, šteri so se za tau vzeli. Moj glaven interes pa je biu tau, aj mladi najdejo mesto v cerkvi, ka nedo iskali veselDosta domanjoga lüstva je prišlo na trejkralovski koncert dja v vsej pokvarlivi stvaraj,« so se spominali gospanjoj prekmurskoj rejči. ali dvakrat na keden. Vaje ud Benko pa dale gučali: »Mi »Mamo prekmursko cerkve- so preci živahne, vej smo smo tö večglasno meli, že pri no pesmarico, štera je zdaj mladi pa stari vküper. starom orkestri pa je dosta v obnavlanji,« nam je raz- Zmejs je malo bole glasno, zaslug mejla Nada. Una je tomačo Gregor Vouri. »Moja depa vse dé gladko. Vse zva- vse v glasbeno šaulo pošilamati Nada se je cujvzela, ka dimo, ka trbej, vsakši povej, la, ka so se malo vöšaulali. tisti stari 250 pesmi v red če kaj nekakoma néde.« Bole so v nautlinaj doma vzeme pa je najšla eške kau- »Mladim lidam trbej dati kak ge. Že tak dugo igram, li stau nauvi pesmi cuj. Vse priliko, ka leko nika ustvar- liki ge igram s posluha, pa so v prekmurskoj rejči, mi jajo, ka leko delajo v cerk- ka sem se na pamet navčo. največ po domanje spejva- vi,« so cujdjali pastor Vouri, Uni pa ka vzemejo v rauke, mo v cerkvi.« Gregora oča. »Ništerni odi- znajo zaigrati.« Med koncerMladi goslarge so na kon- jo v glasbene šaule, tam se tom so gospaud Benko gnauk certi igrali kak pravi majstri včijo drüge inštrumente. Te gorstanili pa sploj lepau gučasvoji škéri. »Za nji je bilau smo pa mislili, nemrejo vsi li o svojoj lübezni do Boga pa že zanimivo videti te ’male na klavir igrati pa smo je Jezoša Kristoša, šteri je staupo gitare’, na štere tak brž trbej s tamburicami vösprobali v njini žitek. Gor so prešteli igrati. Ta igrauta je auto- najprlé. Bili so fejst veseli, eden žoltar v prekmurskoj Porabje, 17. januarja 2019 rejči pa cejli čas po domanje gučali - lüstvo v Števanovci je leko vse fajn razmejlo. Med najmlajšim pa najstarejšim goslarom na koncerti je bilau 70 lejt razločka. Eške posaba lejpi momenti zadvečerka so bili, gda so trgé-štirge mladi vküper večglasno spejvali svete pesmi s sprevajanjom gitare. Od nji smo ranč tak čüli naute s té pa z ov kraj Müre. Koncert so držali en den pred trejkralovim, zatok so pastor Franc Vouri malo pripovejdali od svetka, na šterom svetimo, ka so trgé »krali« ali »maudri« gorpoiskali narodjenoga Jezoša. »Vsakši mauder človek iške Odrešenika,« so gučali, pa raztomačili, ka se je Jezoš naraudo v maloj štali v Betlehemi, gde je zavolé kmično bilau, ka je tá leko prišla Boža svejklost. »Vsakšoma, ki šké, se dá Jezoš najti,« so svoj blagoslov na nauvo leto vsikšoma dali pastor, šteri so gvüšni, ka za Boga nega nikše grajnce. »Zakoj radi odimo sé? Tü je naš narod, tü je naše lüstvo pa ž njimi se razmimo. Zakoj bi njim nej prinesli tau, ka smo mi doživili z našim Baugom, z našim Jezošom? Ka bi uni tö vidli, kak se splača pa kak se leko Baugi valo dava ...« so eške povödali düšni paster Franc Vouri. Eden najlepši momentov koncerta je gvüšno biu, gda je edna mlada dekličina zaspejvala božično pesem »Sveta nauč« oprvin v vogrskom, te pa eške v slovenskom geziki. Ozajek so na tüoma igrali tamburaši, porabsko lüstvo je cujspejvalo. Goslarge so v Števanovce nazaj pricumprali čütenje božični svetkov, vejpa do svetka Trej kralov eške krispange tö leko stogijo. Kejp na prvi strani: Gostje so spejvali tö: mentorica Nada Kisilak-Vouri (prva z lejve) ino Gregor Vouri (tretji z lejve) -dm- 4 Suzana Panker – leranca, stera flajsno dela tüdi doma na grünti PREKMURJE Lendava Pisali smo že o tom, ka so s penezi vogrskoga rosaga v Lendavi začnili na noge postavlati fotbalsko akademijo. Zdaj pa tak vövidi, ka do vogrskoga lastnika dobile tüdi Terme Lendava, stera se s turizmon spravlajo. Lendavsko zdravilišče je duga leta spadalo pod firmo Terme 3000, stera je mela sedež v Moravski Toplicaj. Pred leti je tau velko firmo, pod stero so bila vsa zdravilišča v severovzhodnom tali Slovenije, küpila firma Sava Turizem. V zadnji lejtaj ta velka firma probleme ma, zatau so se v preminaučom leti odlaučili, ka do Terme Lendava pa gratale svoja firma, zatau ka do jih te leko ležej odali. Na nauvo firmo so konec preminaučoga leta prenesli zidine in opremo, pauleg toga pa ške 74 delavcov. Za devet milijonov evrov naj bi lendavske terme küpo sklad Comitatus, steri je v 100-procentni lasti vogrskoga rosaga. Tau pa je nej edina novica, stera je v zadnjom cajti prišla iz toga obmejnoga varaša. Na volilnom djileši je 21 članov Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti tretjo paut po redi za predsednika té krovne organizacije pripadnikov madžarske narodnosti v Sloveniji izvolilo Ferenca Horvátha, steri je od lani tüdi poslanec madžarske narodnosti v slovenskom parlamenti. »Potrebno je ohraniti bilateralno sodelovanje, tak s Porabskimi Slovenci kak tüdi z drügimi manjšinami v Karpatskom bazeni. Pauleg toga moremo dati mladim več prilik za tau ka do bole sodelovali v naši skupnosti,« je ške pred izvolitvijo povedo Horváth, steri je vküper s sodelavci predstavo ške štiriletni program (za tau de Slovenija vsevküper dala 2,1 milijona evrov) za spodbujanje gospodarskoga razvoja madžarske narodne skupnosti v lejtaj od 2017 do 2020. Silva Eöry Prekmurski gezik se mlajši včijo tüdi v šauli Suzana Panker je leranca slovenskoga gezika na fokovski osnovni šauli, na stero je (tak kak avtorca toga pisanja) tüdi sama odila kak dete. Prva sva se tau spominali, kak je v najnom cajti, 40 let nazaj, gda je zidina že okauli stau let stara bila, šaula lagvo vövidla. Po tistom, ka so jo 1991. leta začnili prenavlati, pauleg toga pa so en tau ške cuj zazidali, je dosta baukše: »Spaumnim se, ka smo meli telovadbo (testnevelés) v eni učilnici, tak ka si sploj nej mogo bežati, zdaj pa majo šaularge telovadnico, v steroj leko normalno telovadijo. Učilnice (tanterem) so tüdi lepe in zadosta velke. Mamo 78 šaularov in zatau, ka so razredi nej zadosta velki, mamo tüdi kombinerani pouk. Ge sam prvo na šauli včila ške nenški gezik, zdaj pa samo slovenskoga. Učenci dejo vsakšo vöro k drügomi škoniki, tak ka ges furt v isti učilnici včim.« Suzana Panker ne vči samo slovenski knjižni gezik, liki tüdi prekmurski gezik. Na pobudo Prekmurskega društva General Maister Murska Sobota, steroga članica je že tri leta tüdi sama, je pod njenim vodstvon začnila delati raziskovalna in strokovna skupina za projekt »Prekmurski jezik in kultura«, v okviri steroga so izdelali program interesne dejavnosti Prekmurski gezik in kultura za osnovne šaule. »Znamo, ka se tüdi v Prekmurji ne guči več tak po domanje, kak se je inda sveta gučalo. Rejči se med mlajšimi, pri sterih je zavolo interneta furt bole fontoška angleščina, pomalek gibijo. Pri vöraj slovenskoga gezika ščem, ka mlajši gučijo knjižno, zatau ka morejo tüdi tau znati, tüdi zavolo toga, ka do tau nücali naprej, gda do se šaulivali na višiši šaulaj v Ljubljani ali ger indri. Ka se tiče včinja prekmurščine, pa je do toga tak prišlo, ka je gnauk eden učenec predlago, ka bi se včili tüdi prekmurske rejči. stera je lani pred začetkom nauvoga šolskoga leta na pobudo drüštva General Maister pripravila informacijo o interesni dejavnosti in letno pripravo, stero so te poslali vsem prekmurskim šaulam. Pauleg toga, ka se včijo prekmurske rejči, šaularge spoznavajo tüdi najbole fontoške prekmurske pisce in njihova dela, »zberamo rejči za škeri, pa tüdi kakšna imena so inda sveta davali mari in podobno. V Prekmurji mamo tüdi enoga repera, Dobson se zové, steri piše muziko v prekmurskom geziki in njega šaularge trno radi Na Murskon vali honorarno dela že 21 let poslüšajo. In tak Ges san jim namreč včasi zdaj tüdi mi pišemo reperpri slovenskom geziki kaj ske pesmice in jih probamo po prekmursko preštela popejvati. Tau interesno in san jih te pitala, ka tau dejavnost mamo gnauk na pomeni, in če ne vejo, naj keden, sodelüvlejo pa učen- Suzana Panker zna delati tüdi paversko delo doma pitajo. In tak smo pred leti že meli eno leto 15 vör prekmurščine. Mlajši so zapišavali stare narečne rejči, napravili smo tüdi dvej raziskovalni nalogi, sterivi smo predstavili v Murski Soboti na srečanji mladih raziskovalcov,« je raztolmačila Suzana Panker, ci od 5. do 9. razreda, tisti, steri škejo.« Pauleg fokovske šaule se mlajši prekmursko včijo ške na šaulaj v Kobilji, v Böltincaj, na Tišini, pri Gradi, zanimvo pa ka tüdi na drügi strani Müre, na Kapeli. Učenci s tej šaul so se konec preminaučoga leta notpokazali na domoznanskon večeri v Porabje, 17. januarja 2019 soboški knjižnici, steroga je pripravilo Prekmursko društvo General Maister Murska Sobota. Pauleg toga ka naša sogovornica vči maljše, se tüdi sama ške šauliva, vej pa šké biti doktorca znanosti: »Prvo sam študerala slovenščino in nemščino. Po diplomi sam naprej študerala pedagogiko. Mene najbole zanima didaktika, tau je znanost, stera se spravla s tem, kak trbej deco včiti. Fali mi samo ške doktorska naloga, stera de na temo kombineranoga pouka, steroga na našoj šauli tüdi dosta nücamo.« Pauleg toga že duga leta kak honorarna sodelavka dela kak voditeljica na radioni Murski val. »Bila je avdicija, na stero nas je prišlo okauli tresti. Pet so nas te vöodabrali, ka smo se včili, kak trbej pred mikrofonom gučati. Tau sprtoletje de minilo že 21 let, ka odim na radio. Prvo sam ob nedelaj čestitke štela, te sam ob torkaj in ob sobotaj delala, zdaj pa samo ške gnauk na mejsec, v soboto zrankoma, vej pa nemam več cajta,« je ške pravla Suzana Panker in cujdala, ka »tüdi doma v Kančevcaj morem na grünti pomagati. Delam na gračenki, v goricaj pa v sadovnjaki. Nej mi je problem tüdi na traktor sesti in kaj napraviti. San tüdi fčelarka, z bratom na skrbi mava šest držin. Pri našom rami mamo fčele že več kak 70 let. Oča se je začno z njimi spravlati, zdaj pa več ne lada vsega delati, zatau sam šla na tečaj in sam se navčila s fčelami delati. V glavnom, meni je nikdar nej dugi cajt.« Silva Eöry Kejpi: Silva Eöry in osebni arhiv Suzane Panker 5 Murska Sobota: Razstava del Slikarske kolonije Primož Trubar 2018 PANONSKA POKRAJINA, KAKO JO DOJEMAJO LIKOVNI UMETNIKI Prepoznaven del likovnega dogajanja v Prekmurju je tudi Slikarska kolonija Primož Trubar, ki jo v Moravskih Toplicah že tretje desetletje organizirajo tamkajšnja evangeličanska cerkvena občina, občina Moravske Toplice in Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar, podružnica Murska Sobota. Dela 24. slikarske kolonije Primož Trubar so razstavljena v Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti. Po pozdravnem nagovoru predstavnika knjižnice Janeza Horvata je kolonije Primoža Trubarja in še posebej lansko predstavil častni škof Evangeličanske cerkve v Sloveniji Geza Erniša, ki po smrti prvega predsednika Geze Farkaša vodi tudi podružnico Slovenskega protestantskega društva v Murski Soboti. Erniša je izpostavil pomen slikarskih kolonij, ki leto za letom, tudi po zaslugi strokovnega vodje, akademskega slikarja Nikolaja Beera, rojenega v goričkih Križevcih, živi pa v Izlakah, pritegnejo številne ugledne slikarke in slikarje v Moravske Toplice in okolico, kjer iščejo in najdejo motive za umetniško ustvarjanje. Tako je v koloniji doslej slikalo blizu 90 umetnikov, ki so ustvarili čez 240 umetniških del (do 20. jubilejne kolonije leta 2015 je prišlo v Moravske Toplice 82 slikarjev, ki so narisali 200 umetniških del, od tega jih je polovica ostala in so na ogled v Prekmurju). Velika pregledna razstava ob 20-letnici je bila v murskosoboški Galeriji, ko je izšel obsežen katalog s predstavljenimi umetniki in njihovimi deli, ob vsakoletni razstavi pa izide barvna zloženka s predstavitvijo nastalih del in po eno barvno reprodukcijo dela posameznega umetnika. Slikarska kolonija je bila prvič leta 1995 na pobudo prvega predsednika Slovenskega protestantskega društva Primož Trubar, Ota Norčiča, njen strokovni vodja je vseskozi Nikolaj Beer, slikarje in njihova dela predstavlja v vsakokratni zloženki Franc Obal. Z delom kolonije je vseskozi tesno povezan prej škof, zdaj častni škof Geza Erniša. Kolonijo in umetnike je lepo sprejela tudi občina Moravske Toplice. katero „lebdi“ prispodoba božjega duha, o čemer govori tudi eden izmed biblijskih motivov Kristusovih čudežev ... Stičišče črno sivega kopnega obrežja in senc na vodi predstavlja bel, svetel svetlobni pas, ki povezuje a hkrati deli dve duhovni sfe- Častni škof Geza Erniša o uveljavitvi in pomenu slikarske kolonije Primož Trubar Moravske Toplice. Posebej je izpostavil vlogo strokovnega vodje, akademskega slikarja Nikolaja Beera, tudi zato, ker mu uspeva povabiti v kolonijo priznane slikarke in slikarje iz Slovenije in tujine, zlasti iz zamejskega prostora Avstrije in Italije. Preden je predstavil umetnike in njihova dela, je Franc Obal dejal, da slikarska kolonija Primož Trubar ob velikem številu starejših (mimogrede, najstarejša je izlaška, kjer jo vodi Nikolaj Beer, druga po letih pa lendavska pod vodstvom Franca Geriča in Dubravka Baumgartnerja, obe sta že pre- ri: nebesno in zemeljsko.« Beg je naslov dela Nikolaja Beera (tudi avtor naslovnice na vsakoletnem, tudi letošnjem Evangeličanskem koledarju), »ki odslikava notranje pogojeno duševno stanje pobeglega, na stranpot podanega iskalca lastne identitete ... Predmetni svet je preobli- Dela Rada Jeriča in Igorja Banfija stopili pol stoletja delovanja) in večjem številu udeležencev, spada med manjše, prijetno pa preseneča z umetniško ustvarjalnostjo in kakovostnimi deli. Kar v bistvu ni presenečenje, saj v Moravske Toplice prihajajo vrhunski domači in tuji umetniki, pogosto zlasti iz sosednjih držav. Igor Banfi je naslikal »zrcalno podobo krajine ob vodi, nad kovan v barvna skladja, polna duhovno zanesenih, razpoloženjsko navdušojočih in čustveno razvnetih večpomenskih sporočilnostih.« Ana Cajnko je avtorica tihožitja s kruhom, vinom in bogračem, »ki ga prežema poduhovljena goreča atmosfera zahvalne pojedine«. Nočni intervju je naslov slike Mateja Čepina, »ki predsta- vlja absurdnost zgodovinske drame „padlega človeka ...“ Nemočnost izbranih žrtev, ubitih v imenu nekoga drugega na podlagi tihega dogovora njihovih rabljev na licu mesta v črnem gozdu v skritih kotičkih, poraja v nas občutke tesnobe, številnih osebnih traum in strahov«. Delo Hermana Gvardjančiča, oglje na platnu, »Kaže linearno izraženo krajino v horizontali in verikali...Tematika ni klasična krajina ampak je le-ta globoko vraščena v risano večplastno podobo, navdihnjeno z horizontalnostjo panonske krajine in vertikalnostjo dreves, ljudi, kopic sena, koruznih snopov...« Rado Jerič je v sliko zajel »panoramski pogled na zvonik in stolpiča evangeličanske cerkve v Moravskih Toplicah v sredini, na levi strani pa je viden arhitekturni kompleks hotelov, poslovnih zgradb in zasebnih hiš.« Japonska slikarka Keiko Miyazaki je slike posvetila ženski. »Abstrahirano žensko telo je naslikano v trenutku transa naelektrenega poželenja, izraženega v dinamičnih, mehko oblikovanih, intuitivno izvedenih likovnih formah.« Toni Seifert, odličen kolorist, »je tokrat vizualiziral koncept ideje, kako si zamišljajo, ali kaj bi si izbrali letošnji udeleženci kolonije za svoj drugi poklic, če ne bi bili slikarji ... Naslikane so podobe neuresničenih želja slikarjev, ki so si izbrali med drugimi poklic zdravnika, medicinske sestre, avtomehanika, pilota, slikarja ... s pridanimi posameznimi atributi. Morda pa je v sliki izražena avtorjeva misel, da je namreč poklic slikarja nekaj tveganega...« Kar je zagotovo res, a zlasti v sodobnem, globaliziranem svetu velja za vse poklice na vseh celinah. Porabje, 17. januarja 2019 Tekst in foto: Ernest Ružič ŽELEZNA ŽUPANIJA Kvar, ka ga napravi divjačina, aj se objektivno vöplača V Sárváru je mejla Nacionalna kmetijska zbornica prvo prireditev pa raziskavo, gde so nutpokazali, kak do od leta 2019 kvar, ka ga divjačina napravi pavrom, gormerili pa vöplačüvali. Taši enotni sistem probajo vküppostaviti, steroga do po cejlom rosagi leko nücali od Železne županije do županije Szabolcs-Szatmár-Bereg. Cilj je, aj se kvar točno, korektno pa brž vöplača, gde kak lastnik tak lovska družina zadovolna baudeta. Na konferenco je več kak stau strokovnjakov prišlo, steri so se strinjali, ka se spravlati trbej s tau temov, zato ka od leta do leta je več kvara, ka ga divjačina pavrom napravi. Drügo je pa tau, ka do tejga mau, če je divjačina kvar naprajla, tau so nej mogli objektivno vözračunati pa vöplačati. Od leta 1994 je divjačinski kvar štirikrat vekši grato, tau je od 8 do 10 odstotkov proračuna lovski društev. Od leta 2019 se divjačinski kvar na drügi položaj zdigne, kak je tau do tejga mau biu. Zakon, steri se s tejm spravla, vöpovej, ka je divjad nacionalna vrejdnost in tau našoga naravnoga okolja, tak povedeno, je normalno, če se srečamo z njo v gozdnem gospodarstvu pa na kmetijaj. S tejm vred kvar, ka ga divjačina pavrom napravi, korektno trbej gorzmeriti pa vöplačati, pravi te nauvi zakon. Za tau baude eden državni sistem, steroga do po cejlom rosagi leko nücali. Taše konference, kak je pred kratkim bila v Sárvári, v več mejstaj baudejo v rosagi, na njij kak strokovnjaki tak pavri leko tapovejo, ka mislijo o tom. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... KDOR IMA CVETLICE RAD/STO MA RAUŽE RAD... NAJ LEPOTCI ZIME Leto izzivov za Slovensko vojsko Neizmerno srečo sem ime- veniji. Hostni teloh uspeva vec je na slovesnosti ob dnevu la, da mi je bilo dano obis- na Pohorju in v Beli krajini, poveljstva sil Slovenske vojske kati vsako leto v mesecu temnoškrlatni pa je podobObrambni minister Karl Erja- poudaril, da je treba vojakom zagotoviti ustrezen materialni mnih korenin. Blagodišeči je veliko bolj prezrt, saj ga razen v krepkih šopih na traviščih zaradi jabolčno zelene barve teže opazimo. sajenju v lonec ali cvetlično korito je pomembno, da dno napolnimo z drenažno plastjo (npr. pesek) in zelo odcednim substratom. položaj in vojsko posodobiti. Leto 2019 bo za Slovensko vojsko po njegovih napovedih spet leto velikih izzivov. Poveljstvo sil med drugim pripravlja močno štabno vajo, na kateri bodo izurili tudi štabni del in poveljstvo. Poleti bo Slovenija gostila večje število mednarodnih vaj, konec leta pa bo velik del SV nudil podporo organizaciji srečanja vseh načelnikov generalštabov zavezništva Nato. V vojašnici Ivana Cankarja na Vrhniki, kjer je potekala slovesnost, je Karl Erjavec med drugim napovedal tudi povečanje sredstev v proračunu ministrstva za obrambo za 43 milijonov evrov v primerjavi z lani. Iskanje novih delavcev Na okrogli mizi, ki je potekala v organizaciji Inštituta za strateške rešitve, je gospodarski minister Zdravko Počivalšek poudaril, da Slovenija nima vpliva na aktualna geopolitična tveganja in ohlajanje gospodarstva v Nemčiji, lahko pa prispeva k rešitvi akutnega problema, ki že dlje časa pesti slovenska podjetja, saj ta ne najdejo primerne delovne sile. Nove delavce bi po Počivalškovem mnenju morali iskati med brezposelnimi, tujci in upokojenci, del rešitve pa vidi tudi v hitrejšem vstopu mladih na trg dela. Počivalšek po belgijskem vzoru zagovarja, da bi upokojenci ob polni pokojnini lahko opravljali delo na trgu, dobili zanj ustrezno plačilo in plačali davke kot vsi ostali. Počivalšek se zaveda, da kljub angažmaju vseh treh skupin brez uvoza oziroma zaposlovanja tujih delavcev ne bo šlo. Črni teloh poznamo predvsem v snežno beli podobi. Najdemo ga na Pohorju in v Beli krajini. maju v času najlepšega cvetličnega razkošja telohov na Menini planini. Običajno je bil še sneg. Na nadmorski višini 1455 metrov so bila res to prava nebesa. Celotna površina je bila posuta s telohi (hunyor), vmes pa še modri podleski. Črni teloh poznamo predvsem v snežno beli podobi, a cvetovi so se s staranjem in dolgim cvetenjem obarvali pogosto rožnato. Na odprtih rastiščih so se našli tudi močno pordeli primerki. Priznam. Čeprav me je mikalo, da bi kateri teloh našel prostor v mojem vrtu, si ga nisem upala izkopati. V naravi sicer telohe najdemo po gozdovih, gozdnatih obronkih, jasah, pašnikih … torej na precej raznolikih rastiščih. Na vrtu pa bodo najbolj zadovoljni, če jim bomo namenili polsenčno mesto pod listavci v globoki in humozni zemlji, ki se nikoli popolnoma ne izsuši. Zelo pomembna je tudi odcednost, saj slabo prenašajo zastajanje vode. Zelenocvetni deljenolistni teloh najdemo v južni Slo- no kot deljenolistni prav tako razširjen po južni polovici, manjka le v submediteranskem območju, njegovi cvetovi pa variirajo od zelene do temno škrlatne Žlahtnitelji veliko pozornost namenijo vrtnim telohom s pikastimi in polnjenimi cvetovi Vrtni telohi so izredno preprosti za gojenje. Njihova velika okrasna vrednost so poleg cvetja tudi zimzeleno Na odprtih rastiščih na višjih nadmorskih višinah najdemo tudi močno pordele primerke. ... Slovenija spada skupaj s Hrvaško, Bosno in še nekaj ožje okolice v svetovno središče raznovrstnih telohov. K nam hodijo strokovnjaki in ljubitelji z vsega sveta in iščejo ter občudujejo te lepotce. Črni teloh je pri nas najpogostejši predstavnik. Navdušuje nas z velikimi belimi cvetovi, ki pozneje močno pordečijo ali pozelenijo. Črni se imenuje zaradi te- listje, ki ga spretni floristi uporabijo ob novoletnih praznikih za bidermajer šopke. Poznamo tudi vrstnate in pikaste različice. Zanimivo je da se pogosto tudi sami zasejejo. Vznikli sejanci bodo sicer drugačni, saj se radi križajo. Telohi dobivajo veliko okrasno vrednost v cvetličnih koritih, posodah, ki so za lepoto v naših domovih, pa tudi v posodah za grobove. Pri Porabje, 17. januarja 2019 Cvetoče sadike, kupljene v vrtnih centrih, v zimskem času uporabimo za sezonske nasade, pozneje pa jih posadimo na vrt. Za večino velja, da ne potrebujejo dognojevanja z močnimi gnojili, ampak bo dovolj, če jim dodamo le malo komposta. Telohi niso občutljivi na bolezni. Nekaj težav lahko povzročijo polži in uši. V zadnjih letih so postali iskane, tudi modne cvetlice. Veliko jih uporabljamo pri cvetličnih dekoracijah. NAMIG Dragi ljubitelji cvetja, mesec januar je navadno mesec, ko si zadamo nove cilje, tudi za vrt. Naš vrt je potreben počitka, tako kot mi, zato si olepšajmo naš topel dom s kakšno novo lončnico, katero bomo lahko občudovali v njenih barvnih odtenkih. Ustvarimo si dom, ki nas bo umiril in dal navdiha za prihodnjo pomlad in delo na vrtu. Besedilo: Olga Varga Fotografije: svetovni splet 7 Ob prazniku svetih treh kraljev Marijana Pesztericz, Irena Dončec in Katalin Dániel so si »svečano vodau« odnesle tudi domov Na dan sv. Treh kraljev je v kapelici v Slovenski vesi blagoslovil vodo Štefan Šömenek, nadškofov svetovalec v pokoju. Obreda se je udeležilo kakih sto vernikov. Na dvojezični maši je v svoji pridigi omenil navade tega območja, govoril o hišnem blagoslovu in o koledovanju ob tem dnevu (odijo trej krali). L.R.H. Koledar je popularen tudi med mladimi Zabadanjska kapüsta pa kusti krü Po dnevi Andraša so gnauksvejta skurok pri vsakšoj kuči postavili šragle, dojzaprali sto pa nalekli kopanjo, pripravlali so se na zabadanje ali koline, stere so bile velki svetek. Vertinje so skrb mejle na tau, naj se nika ta ne liči, naj se vsikši tau pujcka ponüca. Tašoga ipa so v velkom piskri küjale kapüsto, stera je te najbaukša, gda se friško mesau küja v njej. Vsakši je rad biu, če so ma poslali na kaušto, tak žlata kak sausedge. Sklejco, v steroj so poslali zabadanjsko kapüsto pa pečeno mesau, se je nej šikalo prazno nazaj poslati. V njau so djali kusti falat krüja. S tejm so želejli, naj vert drugo leto takšne tüčne svinje ma, ka do mele tak kusti špejk, kak je kusti krü v sklejci. L.R.H. Porabski (slovenski) koledar, ki ga je izdala Zveza Slovencev na Madžarskem že 28-ič, je popularen tudi med mladimi. Martin Stajer in Valter Solymosi sta povedala, da ga z veseljem listata, s pomočjo večsto slik se spominjata dogodkov v letu 2018, Martin, ki je član sakalovske folklorne skupine, rad bere prispevke o kulturnih skupinah. L.R.H. Porabje, 17. januarja 2019 ... DO MADŽARSKE Po mnenju madžarske vlade je avstrijski zakon sporen Avstrijski parlament je lani jeseni potrdil zakon, ki je začel veljati s 1. januarjem, s katerim se tujcem, zaposlenim v Avstriji, zniža otroški dodatek. Višina otroškega dodatka bo po novem prilagojena življenjskim stroškom države, iz katere so delavci in kjer živijo njihovi otroci. Ukrep velja za družine tujcev, kjer vsaj eden od staršev dela v Avstriji in plačuje prispevke. V Avstriji je zaposlenih največ tujcev iz Madžarske, Slovaške, Poljske, Romunije in Slovenije. Otroški dodatek za madžarske otroke bi se skoraj prepolovil, bil bi pa še zmeraj za skoraj 40 odstotkov višji, kot ga dobivajo zaposleni doma. Madžarska vlada meni – tako v izjavi ministrstva za notranje zadeve – da je avstrijski ukrep sporen, ni v skladu z unijskimi predpisi, zato madžarska vlada prosi avstrijsko, naj da pobudo za preklic spornega ukrepa. Madžarska bo letos organizirala štiri svetovna prvenstva Aprila bo v Budimpešti svetovno prvenstvo v namiznem tenisu, ki ga bodo organizirali v prosrorih sejma Hungexpo, tekmovanja na bi si po televiziji ogledalo kaki 500 milijonov gledalcev. Stroši organizacije bodo znašali več kot 2 milijardi forintov. Avgusta bo svetovno prvenstvo v sabljanju, na katerem so lahko domači športniki veliko bolj uspešni kot v namiznem tenisu, kajti Emese Szász-Kovács in Áron Szilágyi – oba olimpijska zmagovalca v Riu – štejeta vsekakor med favorite. Kanuisti in kajakaši se bodo pomerili prav tako avgusta, le da ne v Budimpešti, temveč v Szegedu. V tej panogi se zlato odličje pričakuje od Danute Kozák, ki je že petkrat zmagala na olimpijskih igrah in štirinajstkrat na svetovnih prvenstvih. Vlada je namenila kakih 900 milijonov forintov organizaciji tega prvenstva. Na začetku septembra bo v Budimpešti svetovno prvenstvo v peteroboju. Vlada je namenila temu dogodku 775 milijonov forintov podpore. V Budimpešti bo letos tudi veliko manjših športnih dogodkov, saj bo madžarsko glavno mesto leta 2019 evropska športna prestolnica. 8 Pet generacij pri ednom stauli Velka sreča pa veseldje je tau, gda edna babica leko pobauža svojo prapravnukico (ükunoka), žau, tau samo malo lüstva leko zadobi. K tej srečni lidam se držijo tetica Püšnrska Elza, po možej Šulič z Gorenjoga Senika, steri do letos devetdeset lejt stari. Zdaj pri hčeri na Grbenščki živejo, gdé se dostakrat ma zgoditi, ka pri ednom stauli nagnauk pet generacij sedi. - Tetica Elza, na kratki bi nam malo pripovejdali od svojoga življenja? »1929. leta sem se naraudila v Sakalovci, mati je iz Sakalauvec bila, oča pa iz Slovenske vesi. V tau družini smo štiri dekle bile, Juliška, Marija, Ana pa ge. Meli smo edno malo gazdijo pa na toj smo gazdüvali, meli smo krave pa dvej svinje vsakšo Margit pa ge, drüge so vse tapomrle. Več lejt sem v ciglence (opekarna) odla pejški delat, tam je fesjt krepko trbelo delati. Na den več gezero cüglov sem prejksklala, tisto delo je nej za ženske bilau. Dapa delala sva s sestrov, z Juliškov v Budimpešti tö, v ednoj künji, zato ka te je še tü pri nas nej bilau tak dela.« - Kama so se vaše sestre oženile? »Anuška je v Magyarlaki bila, Juliška je šauštara mejla na Dolenjom Seniki, Marija se pa v Avstrijo oženila kak ge, v najbola üšo mesto.« - Zaka, nejste se dobro oženili? »Bola zato, ka sem prišla tak Avstrije, dja sem te že noseča bila z nastarejšov. Vsevküp tri mlajše sem mejla, Jutko, Ančiko pa Jožina.« riki. Mauž je vsigdar malo slüžo, vsigdar smo bola tak posrmačkom živeli.« - Gda so vaš mauž mrli? »Sedemdesetsedmoga leta, augustuša je mrau, dobro se spomnim, ka te je vse tak eden za drügim prišlo. Mauž je v sanatoriuma biu pa torek je mrau, srejdo je hči Ančika rodila, v petek je pa bilau pokapanje. Zavolo tauga, ka mi je mauž mrau, sem krave odala, grünt sem pa v arando dala. Potejn sva dosta lejt s sinaum Jožinom dva živela, dapa dosta sva na Grbenšček odla k Vküper pet generacij hčeri Ančiki pomagat delat, v Varaši pri Jutki - Gde ste živeli z družinov, sem pa mlajše skrb mejla. če ste že nazaj domau pri- Ge sem vsigdar rada delala, S čerkama na Judito in Ančko leto. Moj oča je rano mrau, ge sem vejn samo edno leto stara bila, gda je on odišo. Že mlada sem dosta mogla delati, zato ka nej bilau pri rami moškoga, vsi mlajši smo dekle bile. Sledkar, gda se je mati še gnauk oženila, tam so se tö dvej dekle naraudile, Irinka pa Margit. Nas je vsevküper šest dekel bilau, zdaj sva že samo dvej, - Kelko vnukov mate? »Pet vnukov, deset pravnukov pa enga prapravnuka mam, tau je mena velko veseldje. Velka žalost je pa tau, ka je sin Joži leta 2013 mrau, od tistoga mau živem tü pri hčeri na Grebenščeki. Tü me opravljata dvej hčeri, Ančika, stera je tü doma, pa Jutka, stera vsikši keden me pogledne. Vse, ka si žalejm, mi küpijo, napravijo, tak dobro mi je še vejn nikdar nej šlau kak zdaj, samo telko, ka sem stara gratala.« - Ka najbola radi gejte? »Grbanje rada beren pa rada je djem tö.« - Ka delate cejli den? »Sedim, ležim, gejm pa televizijo gledam.« - Jutka, kak so že mati prajli, kak ti tak sestra se fejst brigata za mater, še tak si vzemeš čas za nji, ka ti S prapravnukom daleč kraj od rojstne vesi pa od Varaša, sé na Gorenji Senik. Istina, spomnim se, ka prvin z materdjov pejški sve v Avstrijo v Gilesdorf odle k sestri Mariji, tašoga reda cejli den sve na pauti bile.« - Gda ste se oženili? »Te, gda je revolucija bila, leta 1956, tak je bilau, ka müva z možaum tü odideva pa te itak sva nazaj prišla iz šli na Vogrsko? »Tü na Gorenjom Seniki v Bekavaraši, paulak pri poštiji, naš mali ram še zdaj stoji tam nejdaleč kraj od poštije. Dja sem doma bila pa sem gazdüvala, mejla sem dvej krave pa dvej svinje, ranč tak kak moji stariške. Moj mauž je najprvin v Sárvári v cukrni fabriki delo, sledkar pa že tü v Varaši v kosavnoj fab- dapa najbola rada sem zato grbanje brala. Bilau tak, ka sem na den petnajset, dvajsti kilomejtrov zopojdla v lasej. Vejn zato sem tak lejpa lejta zadobila, ka sem se vsigdar dosta gibala pa tak dosta sem odla za gobami. Ge sem svojim mlajšom vsigdar vse pomagala, ka se mogla pa ladala pa ranč tak vnukom tö.« Porabje, 17. januarja 2019 v Avstriji živeš, tau je zato nej malo delo. » Vejš, tau je tak, ka človek vse tisto ljubezen, tau ka me je gorazranila, skrb mejla name, vse ka se od matere dobila, proba zdaj malo nazajzaslüžiti, kak ge tak moja sestra Ančka.« Karči Holec Foto: K. Holec in osebni arhiv 9 »... na sztári szlovenszki jezik obrnyeno …« - 7. »Slóven slovenski tak ne pozabi« Če gledamo gezik pa karak- ti toma, pa ranč tak v reviji ter starejše literature Sloven- »Tudományos Gyűjtemény« cov na Vogrskom, ne kažeta napiso, ka so Košičovi rojaki dosta razločka. Donk pa Slovenci. moremo na pamet vzeti, ka Sploj veuko znamenje má Joso evangeličani ovaške knige žefa Košiča madžarsko pisapisali kak katoličani. Prva nje »A Magyar országi Vendus nadruknivana dela so dali Tótokról«. Dühovnik piše o lüterani, dosta njini pisatelov imeni naroda, o njinoj numeje napisalo vsefelé knige od ri (kauli 40 gezero) pa vekši Franca Temlina leta 1715 do smrti Janoša Kardoša leta 1875, te pa so gorenjali pa samo na nauvo druknivali starejša pisanja. Katoličani se pokažejo kisnej, z Miklošom Küzmičom, depa samo tresti lejt po njegvoj smrti pride drügi veuki pisatel Jožef Košič, šteri dale pela Küzmiča Grob Jožefa Košiča na gorenjesenčarskom cintori delo, ne piše pa samo vörske knige. vesnic pa varašov; dojspiše Košič se je naraudo leta 1788 vögledanje lidi, zdravlenje, v Bogojini kak sin škonika, iže, gesti, gvant pa vertivanje; njegvo držinsko ime pa kaže guči od gezika, vöre, literatuna tau, ka je familija od in- re, šaul, šeg pa šatring. Maddrik prišla. Nižišo gimnazijo žarska etnologija drži tau za je končo v Kőszegi, teologijo edno najbaukše pisanje v tisti se je včiu v Somboteli, gde cajtaj, je pa pri Slovencaj tö so ga posvetili leta 1811. Biu prvo vekše delo o ljudskom je kaplan v Böltinci, te pa je živlenji v ednoj krajini. leta 1816 prišo za plebanoša Jožef Košič je sto svoj narod na nauvo faro na Dolenjom s kem bole zdigniti v včenjej, Seniki. Od 1829 je slüžo na tau pa s šaulami pa knigami. Gorenjom Seniki, gde je 1867. Doj je obrno knige Imrena leta mrau. Szalayna »Krátki návuk voJožef Košič je dosta što pa grskoga jezika za začétnike«, brodo, največ od indašnji v predgovori štere piše o pocajtov svojoga naroda. Na trejbi pa hasnovitnosti včenjá začetki je tomačo, ka so Slo- madžarske rejči. Dau je idejo venci med Mürov ino Rabov tö, ka bi za edno leto vöminili »Vandali«, šteri majo ovak slovenske pa vogrske mlajše. slavske korenjé. (Tistoga ipa Kak piše, »Slóven slovenski so na Vogrskom radi nücali tak ne pozabi«, v svoji knigaj ime »Vandalus« za Sloven- pa je vözbrodo dosta nauvi ce.) Sombotelski profesor reči za gramatiko gezika ranč Lajos Bitnitz pa je biu prau- tak. Gorenjesenčarski plebanoš je pozno knjige z ov kraj Müre tö, med njimi »Blaže ino Nežica v nedelski šoli« mariborskoga püšpeka Antona Martina Slomška. Zatok je napiso knige v svojoj rejči z imenom »Zobrisani Sloven i Slovenka med Mürov i Rabov«, v štere je prejkvzeu dosta vsega s Slomškovi knig. Cuj pa je dau vnaugo dobri tanačov za domanjo lüstvo, v lejpom goričkom geziki vči svoje rojake, kak aj baudejo »zobrisani« - kulturnoga pa lejpoga ponašanja. Na konci knige má dosta šaulski, vüzemski pa sprévodni pesmi. Tak piše o ednom vrlom slovenskom škoniki: »Za školnika je eden mladi, čvrsti i jásni kak ribje okou, zvoleni. Tomi so Gospoud taki regulo povedali ’da školničke dužnosti naj ne zamüdi v pravom vrejmeni spuniti, - naj se ne borí prouti ravnitelstvi, ka nikomi od Adame i Ejve máo rouže ne rodi; - nego naj bode fárnikom vučiteo i voditeo z rejčom i djanjom ....« Jožef Košič se je sploj brigo za zgodovino, štero znanje je sto prejkdati svojoma lüstvi tö. Tau svedočijo njegve knige »Zgodbe vogerskoga králestva«, v šteraj na kratki dojspiše pripovejst svoje domovine od začetka do njegvi dni. Tak piše o prihodi Madžarov med Karpate: »Tü so se oni na večféle skoro same slovenske národe namerili, z-šterimi so se nekaj z-dobrim spravili, nekaj so si jih pa nej nači kak z-krviprelejvanjom podložili; njihovo zemlo osvojili, po gorivzétji nezbrojenih slovenskih rejčih med svoje so svoj slóki jezik obogatili, šteri je lih vu psüvanji ino preklinjanji premožen bio; od lejpih slovenskih žensk so lepše sine i čeri zadoubili ...« Dosta vekše Košičovo delo so »Starine železnih ino salaskih Slovenov«, štero je ostalo v rokopisi pa brezi začetka ino konca. Dühovnik Franc Ivanocy je knige rejšo s poda cerkve v Gradi na Goričkom, dugo pa so nej bili gvüšni, ka je je napiso Košič. Če bi leko nadruknivo té svoje knige, bi tau dosta znamenüvalo za Slovence: piso je o knezi Koclji, Cirili ino Metodi, o domanjoj krajini (»naši Slovenšini«), biu je kritičen do zanimivo za bralca, šteri pozna krajino, domanji guč pa starejšo prekmursko literaturo. Senčarski plebanoš je biu prvi med pisateli vogrski Slovencov, šteri je piso zvekšoga posvejtna dela, tau pa se je poznalo v njegvom žmanom geziki tö. Vö je mogo zbroditi dosta nauvi rejči, ka pa je eške bole glavno za nas: dosta je prejkdjemau z našoga porabskoga senčarskoga guča, najbole v »Zobrisanom Sloveni«. Košič je vödavo vörske knige tö, med njimi delo »Križna paut na XIV štácie ali postojališča razdeljena«, v šterom pa so svete pesmi zvekšoga prejkvzete z Miklóša Küzmiča »Molitveni knig«. Slovenski dühovnik je piso verše tö, za tau vejmo iz ednoga pisma, ka sta prej z ednim V svoji knigaj za lejpo ponašanje Košič dojspiše drügim plebanoregule za šaulare tö šom tekmovala Madžarov. Veuka vrejdnost v obračanji pesmi. knig je tau, ka je Košič dosta Jožef Košič se je s svojimi znanja zbrau o mejstaj pa znanstvenimi deli za lüstvo dogodkaj. O spaudnjepanon- sploj zdigno nad starejše naše skom knezi Pribini tak piše: pisatele, istina pa je, ka so »Privini či gli lejpe staros- njegve knige nej prišle med ti se je nej vnoužalo tüdi prausne lidi. Visiko ga cejnisvoje med Mürov i Rábov mo zavolo njegvoga pisanja stanüvajoče Slovene obiska- o ljudskom živlenji vogrski ti, on je na diko božo, i na Slovencov. Za nas, Porabske Slovenov v-miri obderžánje Slovence pa je eške posaba goripostavo Cérkev v-Buzin- lübi, vej je pa biu dolenje- pa ci, v-Lendavi. Nagovárjao, gorenjesenčarski plebanoš. spobodjávao breščece z-vin- Mlajši z vekše porabske dvoskim terstjom obrodovititi, jezične osnovne šaule eške prekopati smerdéče mlake, gnesnedén na vsakšo vsisvedoli sekati logé i njé vösker- covo svejče vužigajo na gorečiti, da so nastále njive i njesinčarskom cintori v spotrávniki …« min dühovnika, po šterom je Zavolo njegvoga lejpoga šti- njina šaula ime dobila. luša je štenjé živo pa sploj -dm- Porabje, 17. januarja 2019 10 Čebele v slovenski kulturi - čebele v Porabju Po končanem tamburaškem koncertu ob prazniku svetih Treh kraljev smo lahko v števanovskem kulturnem domu pozdravili posebni gostji iz Ljubljane, ki sta 5. januarja v Porabju - prvič nasploh - predstavili novo knjižno izdajo Slovenske matice z naslovom »Čebela na cvetu in v svetu«. Preden bi besedo predala avtorici monografije prof. ddr. Mariji Stanonik, je glavna tajnica in urednica najstarejše slovenske kulturne in znanstvene ustanove dr. Ignacija Fridl Jarc poudarila, da praznuje Slovenska matica letos 4. februarja 155. obletnico svoje ustanovitve. V tistih časih so se kranjski izobraženci zavedali, da bo slovenski jezik obstal le, če se bodo pisale knjige v slovenščini in se bo razvijala slovenska znanost. Poslanstvo ustanove pa še dandanes ostaja: povezovati vse Slovence, ne glede na to, v kateri deželi prebivajo. Predstavnica Slovenske matice je nato izredno članico Slovenske akademije znanosti in umetnosti Marijo Stanonik predstavila kot slavistko in etnologinjo, ki je med drugim urejala tudi zbirko »Glasovi«. V sklopu le-te je v 51 knjigah doslej izšlo nad 20 tisoč slovenskih folklornih in spominskih pripovedi, tako tudi porabske pravljice zbiratelja Karela Krajcarja (»Kralič pa Lejpa Vida«). Avtorica obsežne monografije o čebelarstvu je izrazila veselje nad tem, da je tudi sama med naročniki tednika Porabje, ki ga z zanimanjem prebira. Še posebej jo veselijo članki v domačem narečju, ki je »zaklad v ustih« in ga je nujno potrebno ohraniti. Marija Stanonik je večkrat obiskala oba Senika še v najtrših časih železne zavese, največji vtis nanjo pa so naredila žitna polja in imenitne dobrote porabske kuhinje. Gradivo za obsežno publikacijo »Čebela na cvetu in v svetu« je Marija Stanonik zbirala več desetletij. »Čisto na začetku je bil vzrok ta, da je bil moj sosed čebelar in me je prosil še kot srednješolko, da bi postala tajnica Čebelarske družine v svojem rojstnem umetnosti, ali publikacija Kranjska čbelica. Kmetijsko-rokodelske novice so imele emblem s panjem, to pomeni, da je tudi Janez Bleiweis kot urednik dokazoval po- ddr. Marija Stanonik in dr. Ignacija Fridl Jarc sta knjigo predstavili najprej v Porabju kraju Žireh. Takrat ni bilo še ljudi kot danes, ko vsi znajo tipkati na računalnike. Pisala sem na pisalni stroj in njemu je to bilo zelo dobrodošlo, ker sam pač tega ni obvladal. To so bila moja men čebelarske panoge,« je nanizala Marija Stanonik. Bogati čebelarski strokovni in poljudno strokovni literaturi se tokrat pridružuje monografija o vlogi čebele v kulturi nasploh in še posebej v sloven- Avtorica je v publikacijo vključila tudi porabskega čebelarja prva srečanja s čebelarji,« nam je v kasnejšem pogovoru zaupala slovenska znanstvenica. Ob 90-letnici omenjenega društva je sogovornica leta 1995 najprej izdala drobno knjižico o zgodovini žirovskega čebelarstva in med delom ugotovila, kako tesno je čebela povezana s slovensko kulturo. »Veliko naših slovenskih ustanov ima stik s čebelami: Slovenska matica in Slovenska akademija znanosti in ski besedni umetnosti. »Sama nisem čebelarka, zato je bilo moje prvo poslanstvo, da poudarim čebelo v slovenski kulturi, slovenski književnosti, slovenski slovstveni folklori, skratka v naši dediščini. Nisem pa zatajila niti naravoslovnega vidika, na primer kako se je v naših krajih čebelarstvo razvijalo,« je pripovedovala avtorica knjige in z nasmeškom dodala: »Zame je bilo veliko presenečenje, da ne živijo čebele samo v združbah, ampak da so tudi vrste, ki samostojno živijo. Še veliko drugih novosti sem izvedela ob pripravi te knjige.« Slovenci smo s čebelami močno povezani, čeprav se tega danes mogoče manj zavedamo, poudarja akademikinja. »V Valvasorjevem času je bilo čebelarstvo ena najbolj pridobitnih panog. Sam piše, kako so kmetje s Kranjske vozili medico in druge čebelje izdelke v nemške dežele, in si s tem opomogli. Cesarica Marija Terezija si je zelo prizadevala za razvoj gospodarstva in pospeševanje čebelarstva. Prav na tej podlagi je postal Anton Janša svetovno znan čebelar,« je objasnila Marija Stanonik in izrazila veliko veselje nad tem, da je na pobudo Republike Slovenije 20. maj (rojstni dan prej omenjenega slovenskega pionirja sodobnega čebelarstva) postal »svetovni dan čebel«. Avtorica monografije je še izpostavila, da so o čebeli pisali skoraj vsi vidni slovenski pesniki in pisatelji (v knjigi najdemo znatno število odlomkov), pa tudi ljudski ustvarjalci kot na primer kmetica, čebelarka in pesnica Ančka Šumenjak iz Slovenskih goric. Slovenska akademikinja je podčrtala, da je izid knjige pri Slovenski matici simboličen: kakor je matica mati čebeljega panja, tako je Slovenska matica mati slovenske kulture. Ustanova posveča posebno skrb Slovencem v zamejstvu, tako tudi rojakom v Porabju. Marija Stanonik je v svojo monografijo o čebelarstvu tako namenoma vključila tudi čebelarja iz Števanovcev Lacija Kovača ter porabsko ljudsko pripoved o Kristusu, svetem Petru in čebelah. (Na predstavitvi v domači vasi je bil prisoten tudi čebelar Kovač, ki je po kratkem pripovedovanju o začetkih svojega delovanja od avtorice prejel izvod knjižne Porabje, 17. januarja 2019 publikacije.) »Že od malih nog si zelo želim Slovence povezovati. Sama sem že kot otrok močno trpela, kako smo Slovenci še danes razcepljeni v več držav. S to knjigo sem dobila lepo priložnost, da Slovence med seboj povežem, zato sem skušala pokriti čebelarstvo v vseh zamejskih pokrajinah,« je pripovedovala Marija Stanonik, ki pa je posegla tudi čez oceane. »Preko Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu sem prišla do slovenskih ambasad. Zainteresirani slovenski čebelarji z vsega sveta so se oglašali po elektronski pošti in pošiljali fotografije, pisma. Nastala je lepa zbirka doživetij.« Avtorica si je želela v monografiji zajeti čim novejše fotografije. »Da so s terena, da niso bile že nekajkrat objavljene. Vsega skupaj sem pridobila čez 400 fotografij in upam, da bo na Svetovnem slovenskem kongresu pripravljena digitalna razstava.« V svojo knjigo je lahko akademikinja vključila le nekaj nad sto posnetkov, je pa navezala dragocena prijateljstva med drugimi s slovenskimi čebelarji v Avstraliji, Kanadi, ZDA in Argentini. Naj zaključimo z besedami, s katerimi je tudi Marija Stanonik zaključila svojo monografijo: »Povod za to knjigo je bila moja romantična predstava o čebelarstvu kot ’poeziji kmetijstva’ in se končuje s trpkim spoznanjem, da je ta era že zdavnaj mimo. Slovensko čebelarstvo zahteva danes trezno, preudarno gospodarsko politiko, da bo moglo tekmovati s svetovnimi izzivi. Predvsem pa čebele potrebujejo cvetje, da bodo lahko preživele. In mi z njimi!« (Slika na prvi strani: Obsežna monografija o čebeli v slovenski kulturi) -dm- 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 18.01.2019, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.15 Zapeljevanje pogleda: Alen Ožbolt in Arjan Pregl, dokumentarna serija, 11.40 Slovenski magazin, 12.25 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Tarča, Globus, Točka preloma, 15.25 Mostovi - Hidak, oddaja TV Lendava, 16.25 Vse o Rozi, risanka, 16.35 Mili in Moli, risanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Osvežilna fronta: Kletvice, 17.55 Infodrom, tednik za otroke in mlade, 18.05 Rija in Krokodil, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Koncert ansambla Spev 2018, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.05 Voajer, angleški film, 0.45 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.10 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.05 Info kanal PETEK, 18.01.2019, II. spored TVS 6.00 Info kanal, 8.55 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (Ž), 10.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: alpska kombinacija (M) - smuk, 11.45 Slastna kuhinja: Polnjeni jajčevci, 12.00 Dobro jutro, 13.55 Alpsko smučanje - svetovni pokal: alpska kombinacija (M) - slalom, 14.50 Biatlon - svetovni pokal: štafeta (M), 15.45 Prisluhnimo tišini, 16.15 O živalih in ljudeh, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 16.55 Circom Regional: Zlata starost, koprodukcijska magazinska oddaja, 17.50 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 18.40 Male sive celice: OŠ Rada Robiča Limbuš in OŠ Domžale, 19.20 Videotrak, 20.00 Doktorica Fosterjeva (I.), britanska nadaljevanka, 20.55 Mož z imenom Ove, švedski fim, 22.50 Televizijski klub: Umori po domače, 23.45 Videotrak, 0.20 Zabavni kanal, 6.25 Videotrak SOBOTA, 19.01.2019, I. spored TVS 6.15 Kultura, Odmevi, 7.00 Otroški program: Op! 10.05 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 10.45 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek: Iztok Mlakar, 11.40 Tednik, 12.40 Kaj govoriš? = So vakeres? 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 14.05 Koncert ansambla Spev 2018, 15.55 Ekipa Bled, slovenska nadaljevanka, 16.30 Circom Regional: Mlečna pot, koprodukcijska magazinska oddaja, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Duhovni utrip: Pogovor z dr. Gregorjem Lesjakom, 17.35 Alpe-Donava-Jadran, 18.00 Ozare, 18.10 Kuharija na kubik: Breza in fižol, kuharska oddaja, 18.35 Reaktivčki: Jezero Titikaka, Južna Amerika, risanka, 19.00 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 20.00 Bob leta 2018, prenos iz SNG Maribor, 21.30 Prevara (IV.), ameriška nadaljevanka, 22.30 Poročila, Šport, Vreme, 23.05 Ženska v kletki, koprodukcijski film, 0.40 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.05 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 2.00 Info kanal SOBOTA, 19.01.2019, II. spored TVS 7.00 Najboljše jutro, 8.55 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (Ž), ekipna tekma, 10.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: smuk (Ž), 11.30 Smučanje prostega sloga - svetovni pokal: smučarski kros, 12.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: smuk (M), 13.45 Deskanje na snegu - svetovni pokal, 15.20 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski tek, sprint, 16.05 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), ekipna tekma, 18.00 Biatlon - svetovni pokal: štafeta (Ž), 19.25 Videotrak, 20.00 Marion - 13 let za vedno, francoski film, 21.35 Zvezdana: Emocionalne rane, 22.20 Koncert skupine Manouche, Stisn Se K men, 23.40 Videotrak, 0.10 Neizpričane zgodbe, dokumentarna športna nanizanka, 0.40 Alpsko smučanje - svetovni pokal: smuk (Ž), 1.45 Zabavni kanal, 6.15 Videotrak NEDELJA, 20.01.2019, I. spored TVS 7.00 Živ žav, otroški program, 9.55 Govoreči Tom in prijatelji: Tomova ljubezenska pesem, risanka, 10.10 Kozmo: Akcija!, belgijska otroška nanizanka, 10.50 Med valovi, 11.20 Ozare, 11.25 Obzorja duha, 12.00 Ljudje in zemlja, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Koncert ansambla Spev 2018, 15.20 Takšna pač je, nemško-ameriški film, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Vikend paket, 18.40 Zmajči zmaj: Iskanje v megli, risanka, 19.00 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.00 Ekipa Bled, slovenska nadaljevanka, 20.30 Intervju, 21.15 Poročila, Šport, Vreme, 21.45 Zelena laž, avstrijska dokumentarna oddaja, 23.15 Dyad 1929, avstralski balet, 23.45 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.15 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 1.10 Info kanal NEDELJA, 20.01.2019, II. spored TVS 6.50 Duhovni utrip: Pogovor z dr. Gregorjem Lesjakom, 7.05 Glasbena matineja, 7.30 Slastna kuhinja, 7.55 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (Ž), 10.10 Alpsko smučanje - svetovni pokal: slalom (M), 1. vožnja, 11.10 Alpsko smučanje svetovni pokal: superveleslalom (Ž), 12.15 Biatlon - svetovni pokal: skupinski start (M), 13.10 Alpsko smučanje - svetovni pokal: slalom (M), 2. vožnja, 14.35 Biatlon - svetovni pokal: skupinski start (Ž), 15.50 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), 17.50 Smučanje prostega sloga - svetovni pokal: smučarski kros, 19.05 Pesem iz oblakov, kratki dokumentarni film iz Slovenije, 19.20 Videotrak, 19.50 Žrebanje Lota, 20.00 Zgodba o Bogu II.: Dokaz o obstoju Boga, ameriška dokumentarna serija, 20.50 Baletni plesalec, Sergej Polunin, koprodukcijski baletni film, 22.15 Nesmrtni, oddaja o športnih velikani, 22.45 Zvezdana: Emocionalne rane, 23.25 Vikend paket, 0.40 Videotrak, 1.10 Neizpričane zgodbe, dokumentarna športna nanizanka, 1.40 Alpsko smučanje - svetovni pokal: superveleslalom (Ž), 2.45 Zabavni kanal, 5.25 Videotrak PONEDELJEK, 21.01.2019, I. spored TVS 6.10 Utrip, Zrcalo tedna, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.15 Zapeljevanje pogleda: Emerik Bernard in Sergej Kapus, dokumentarna serija, 11.45 Obzorja duha: Dobra politika v medijih, 12.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Panoptikum: Pesimistična prihodnost?, 14.40 S-prehodi, 15.10 Dober dan, Koroška, 16.10 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 V svojem ritmu: Jaja Boyz: Bajta 23, glasbeno-dokumentarna serija za mlade, 17.55 Govoreči Tom in prijatelji: Angelčina skrivnost, risanka, 18.05 Bacek Jon: Hujšanje, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tednik, 21.00 Studio city, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.55 Pisave: Dušan Merc, sodobna madžarska poezija, 23.30 Glasbeni večer, 0.25 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.50 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.40 Info kanal PONEDELJEK, 21.01.2019, II. spored TVS 6.00 Info kanal, 11.00 Slastna kuhinja, 11.10 Dobro jutro, 14.10 Dober dan, 15.35 Meje mojega jezika so meje mojega sveta, dokumentarni film, 16.45 Prava ideja: Mlekarna Krepko, 17.15 Ljudje in zemlja, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 18.05 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 19.00 Studio kriškraš: Trobila in trobci, mozaična lutkovna oddaja za otroke, 19.25 Videotrak, 20.00 Svetovni popotnik: Vodnik po mestu: Mumbaj, 20.55 Smodnik, britanska nadaljevanka, 22.00 Mustang, koprodukcijski film, 23.40 Nad mestom se dani, kratki igrani film AGRFT, 0.05 Videotrak, 0.40 Zabavni kanal, 5.25 Videotrak TOREK, 22.01.2019, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, produkcija TV Koper, 11.15 Zapeljevanje pogleda: Herman Gvardjančič in Žarko Vrezec, dokumentarna serija, 11.45 Pisave: Dušan Merc, sodobna madžarska poezija, 12.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Studio city, 14.45 Duhovni utrip: Pogovor z dr. Gregorjem Lesjakom, 15.30 Kanape - Kanapé, oddaja TV Lendava, 16.00 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Koda, 18.05 Žvenkci: Mehurček, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Skupna od-ločitev, danska nadaljevanka, 20.55 Svet po meri Ši Džinpinga, francoska dokumentarna oddaja, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Porabje, 17. januarja 2019 OD 18. januarja DO 24. januarja Vreme, 23.00 Spomini: Anica Jerič, roj. Kodrič, 0.35 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.05 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.55 Info kanal TOREK, 22.01.2019, II. spored TVS 6.00 Info kanal, 11.00 Slastna kuhinja: Juha po navdihu ribollite, 11.10 Dobro jutro, 14.10 Dober dan, produkcija TV Koper, 14.55 Alpe-Donava-Jadran, 15.25 Charlatan Magnifique, dokumentarni film o Magnificu, 16.30 Koncert ansambla Spev 2018, 17.55 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 18.45 Kdo si pa ti?, dokumentarna serija o mladostnikih, 19.15 Videotrak, 20.00 Ljubezen in spolnost v Indiji, francoska dokumentarna oddaja, 21.00 Prava ideja, 21.35 Lov (III.), britanska nadaljevanka, 22.40 Vina sveta, razvedrilno potopisno kulturna oddaja, 23.30 Kaj govoriš? = So vakeres?, 23.45 Videotrak, 0.30 Zabavni kanal, 5.15 Videotrak SREDA, 23.01.2019, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.15 Zapeljevanje pogleda: Zmago Jeraj in Andrej Brumen Čop, dokumentarna serija, 11.45 Koda, 12.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Intervju, 14.35 Osmi dan, 15.05 Mostovi - Hidak, oddaja TV Lendava, 16.05 Male sive celice, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Zapeljevanje pogleda: Gustav Gnamuš in Ksenija Čerče, dokumentarna serija, 17.55 # Tu EU, 18.00 Trobka in Skok: Žgečkanje, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Film tedna: Kavarniška gospoda, ameriški film, 21.35 Koza je preživela, kratki igrani film AGRFT, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.55 Sveto in svet, 23.50 Zapeljevanje pogleda: Gustav Gnamuš in Ksenija Čerče, dokumentarna serija, 0.20 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.50 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.45 Info kanal H SREDA, 23.01.2019, II. spored TVS 6.00 Info kanal, 9.55 Kanape - Kanapé, oddaja TV Lendava, 11.00 Slastna kuhinja: Rižota s školjkami, 11.10 Dobro jutro, 14.10 Dober dan, 15.30 Peš ob Nilu, potopisna serija, 16.35 Vikend paket, 17.55 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 18.50 Ribič Pepe: O lažeh, mozaična oddaja za otroke, 19.10 Videotrak, 19.50 Žrebanje Lota, 20.00 Moje mnenje, 20.55 Umetnostno drsanje - evropsko prvenstvo, 23.00 Češko stoletje: 1941 – Krogla za Heydricha, češka nadaljevanka, 0.20 Videotrak, 0.55 Zabavni kanal, 5.25 Videotrak ČETRTEK, 24.01.2019, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, produkcija TV Maribor, 11.15 Zapeljevanje pogleda, dokumentarna serija, 12.25 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Moje mnenje, 14.40 Slovenci v Italiji, 15.10 Brez meja - Határtalan, oddaja TV Lendava, 16.10 Otroški program: Op! 16.10 Timi gre: Kdo bo zmagal?, risanka, 16.30 Studio kriškraš: Trobila in trobci, mozaična lutkovna oddaja za otroke, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 17.55 Makroregije - Jadransko-jonska: Jadranski ribiči, 18.00 Balončkovo: Kolcanje, risanka, 18.10 Mišo in Robi: Ples, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tarča, Globus, Točka preloma, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Osmi dan, 23.25 Smodnik, britanska nadaljevanka, 0.30 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 0.55 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.20 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.15 Info kanal ČETRTEK, 24.01.2019, II. spored TVS 6.00 Info kanal, 11.00 Slastna kuhinja: Hačapuri, 11.10 Dobro jutro, 14.25 Biatlon - svetovni pokal: sprint (Ž), 15.40 Dober dan, produkcija TV Maribor, 17.05 Peš ob Nilu, potopisna serija, 18.00 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 18.55 Firbcologi, mozaična oddaja za otroke, 19.20 Videotrak, 20.00 Prerokba Jupikov, francosko-ameriška dokumentarna oddaja, 20.55 Umetnostno drsanje - evropsko prvenstvo, 23.00 Slovenska jazz scena: Zlatko Kaučič Kombo z gosti, 23.45 Videotrak, 0.20 Zabavni kanal, 5.25 Videotrak Naslednja slovenska maša v monoštrski baročni cerkvi TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Jože Hirnök Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Tisk: Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Urad predsednika vlade, oddelek za narodnosti, Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Božja služba se bo Številka bančnega računa: HU75 11747068 20019127 00000000, SWIFT koda: OTPVHUHB začela ob 16.30 uri. bo 20. januarja.