Književnost.
247
gospodarstvo, najvažnejša higienična navodila in k sklepu razne „koristne drobtinice" ter imenik godov. Ta knjiga se odlikuje pred slič-nimi te vrste v drugih slovstvih posebno po tem, ker je pisana res s tem namenom, da ljudstvo poučuje in mu poda tudi v tej stroki, v kateri se je z praznoverjem že toliko grešilo, temeljit in jedrnat pouk. Vseskozi se kaže pisateljev smoter, da uči ljudi z razumom opazovati naravo. Jako natančno je sestavljen imenik godov, v katerem so še zlasti skrbno zabeleženi svetniki, ki se časte v slovenskih pokrajinah. Lepa je Dostalova barvana slika „ Človek gre na delo".                                               E.
Hrvaška književnost.
Knjige ^edagogijskega književnega zbora" za 1. 1901.
Pred kratkim je izdal hrvaški „Pedagogijski književni zbor" svojim društvenikom za 1. 1901. sledeče tri knjige:
Uz obalu Adrijc. Napisao J ulij e Kempf. Velika 80. Str. 110. — Marljivi hrvaški pisatelj, učitelj v Požegi, Julij Kempf, kateri je 1. 1898. v svoji knjigi „Od Save do Adrije" zanimivo opisal hrvaški mladeži Bosno in Hercegovino, vodi letos svoje čitatelje na obrežje Adrijatskega morja in podrobno opisuje lepo hrvaško Primorje od Reke do Karlobaga. Potopise mladina kaj rada čita, posebno če so pisani zanimivo. Seveda se ne smejo v njih le suhoparno naštevati razni kraji; opisovanje po-edinih znamenitosti ne sme biti premalenkostno. Naš pisatelj si je izbral nekako srednjo pot. Hotel je zabavati in hkrati tudi poučevati. Imel je pač pred seboj mladino in tej je hotel podati ne samo izbrane slaščice, nego tudi mnogo zdravega jedra. Njegov potopis, razdeljen na kratka poglavja, bodo lahko in radi čitali. Vžgal bode v mladih srcih ljubezen za te prelepe in zanimive kraje hrvaške domovine, obenem bode pa tudi poučil čitatelja zemljepisno in zgodovinsko v marsičem. Pripovedovanje pisateljevo prav lepo pojasnjujejo lepe slike. Naj bi pisatelj svoje potopise nadaljeval in nam v teku let podal popolno sliko hrvaške domovine!
Zemljopisna obuka u nižim i visim pučkim školama. Metodički naputak za učitelje. Priredio A d o 1 f V u k o v i č. 80. Str. 250. — Ta knjiga, katero je napisal vadniški učitelj v Zagrebu, g. Adolf Vukovič, namenjena je v prvi vrsti učiteljem kot pripomoček v poučevanju zemljepisa. Pisateljeva naloga je bila precej težka: imel je sestaviti kratko, porabno knjigo
in vendar moral obdelati ogromno gradivo. Razdelil jo je v dva dela: V prvem podaja teoretični pouk o vsem, kar spada v zemlje-pisje, v drugem pa praktična navodila, kako mora učitelj poučevati zemljepisje. S tem je podal pisatelj knjigo, kakršne Hrvatje še niso imeli; izvestno bo hrvaškim učiteljem dobro došla. Resnične so besede veščaka dr. Hinka Hraniloviča, kateri pravi, „da djelo ovo zado-voljava davnoj jednoj potrebi, da predočuje i sadržaje sve, što se tiče zemljopisne obuke, sve, što u knjiži ove ruke tražimo."
Pcdagogijska enciklopedija. Uredjuju Stj epan Ba šari ček i Tomislav Ivkanec. Knjiga I. sv. VIL (Glazba - Heinike.) Str. 385. do 448. Hrvaško pedagoško društvo je počelo težko, ali znamenito delo, ko je začelo izdajati pedagoško enciklopedijo. Delo napreduje lepo in temeljito in upamo, da ga to društvo srečno dovrši. V tem zvezku se končuje Kuhačev spis o glasbi. Strinjam se z njim, da naj otroci v ljudski šoli pojejo „unisono", ker tako pojejo tudi oni otroci, kateri nimajo posebnega sluha. Vendar mislim, da je šel pisatelj predaleč, ko je zapisal, da se ne bi smeli otroci v ljudski šoli učiti peti po notah, ker bi zaradi tega trpela narodna pesem. To ne bode škodilo narodni pesmi, tudi se ne bodejo otroci bog-vekaj naučili, koristilo jim bode pa vendar za kesneje. Saj se Venceslav Novak precej v sledečem članku „0 glazbenoj obuci" pri-tožije, da prihajajo dijaki v pripravnico navadno brez vsakega glasbenega znanja, in da se mora pri njih začeti z glasbeno abecedo. Da ne more pouk napredovati zaradi množine dijakov in majhnega števila učnih ur, je lahko razumljivo. Naš rojak prof. I v a n Steklasa obširno tolmači zemeljsko oblo. Učitelj Jožef Medved je napisal korenit članek o gluhonemih, doktor J. Turič o govoru, Štefan Basariček o mestnih in meščanskih šolah. Dr. A. Baz al a opisuje stare Grke, Tomislav Ivkanec Grško. Razne življenjepise sta oskrbela Št. Basariček in T. Ivkanec. Ko bode celo delo dovršeno, bode prav pripravna in potrebna knjiga vsakemu šolniku.
Hrvaški „Pedagogijski zbor" izdaja vsako leto vsaj po tri knjige, katere dobivajo društve-niki za 2 kroni. Priporočamo ga slovenskim učiteljem.                                     Janko Barle.
Češka književnost.
Moje divadelni toulkv. Vvpravuje Fran A d. Šubert. Svazek 1. V Praze. Tiskem a nakladem češke geografične společnosti „Unie".