stavčni člen metafora pisec poved svobodni verz stavek pika pravljica črtica vejica stavek roman pesnik samostalnik osebek izvor priredje odvisnik poved vejica oseba izjava poudarek esej oklepaj vrste besedil intonacija glagol glagol zaimek predmet prislovno določilo priredje beseda veznik naklon osebni zaimek stavčni člen metafora pisec poved svobodni verz stavek pika pravljica črtica vejica stavek roman pesnik samostalnik osebek izvor priredje odvisnik poved vejica oseba izjava poudarek esej oklepaj vrste besedil intonacija glagol glagol zaimek predmet prislovno določilo priredje beseda veznik naklon osebni zaimek I 32 Zdenka Holsedl Pertoci I Srednja poklicna in tehniška šola Murska Sobota Uporaba zemljevidov pri pouku slovenščine v srednji šoli Using Maps in Teaching Slovenian in Secondary Schools Izvleček Č lanek prinaša predstavitev uporabe zemljevidov pri pouku slovenščine v srednji šoli. V teoretičnem delu je opredeljen pojem zemljevid in kartografska pismenost. Predstavljena je tudi analiza zastopanosti zemljevidov v učbenikih. Za lažje razu- mevanje in predstavitev sem v praktičnem delu analizirala 4 učbenike za pouk slovenšči- ne, in sicer Na pragu besedila 1, 2, 3 in 4, izdaja s plusom, ki jih je potrdil Zavod RS za šolstvo. Kot primer sem dodala obravnavo učne ure, in sicer jezikovno vsebino, kjer sem v 1. letniku pri učni uri uporabila dva zemljevida. Abstract T he article discusses using maps in the secondary school teaching of Slovenian. The theoretical part defines the concept of map and cartographic literacy and examines map representation in textbooks. The practical part examines four Slovenian lan- guage textbooks, i.e., Na pragu besedila 1, 2, 3, and 4 (the plus edition), all approved by the National Education Institute of the Republic of Slovenia. A language content lesson in Y ear 1, which makes use of two maps, serves as an example. Ključne besede: zemljevid, pouk slovenščine, kartografsko opismenjevanje, srednja šola Keywords: maps, Slovenian lessons, cartographic literacy, secondary school DIDAKTIČNI IZZIVI I 33 stavčni člen metafora pisec poved svobodni verz stavek pika pravljica črtica vejica stavek roman pesnik samostalnik osebek izvor priredje odvisnik poved vejica oseba izjava poudarek esej oklepaj vrste besedil intonacija glagol glagol zaimek predmet prislovno določilo priredje beseda veznik naklon osebni zaimek I str. 32-39 Zdenka Holsedl Pertoci I Uporaba zemljevidov pri pouku slovenščine v srednji šoli Uvod Z emljevid je zelo ustrezno učilo za pridobivanje in oblikovanje prostorske geografske predstave konkretnega okolja. Poznavanje in uporaba zemljevi- dov v različnih oblikah je postala del našega vsakdana, zato se je treba naučiti brati in interpretirati različne zemljevide. Zemljevidi pri pouku slovenščine predstavljajo temeljno poznavanje geografske stroke, saj zahtevajo prepoznavnost Slovenije po različnih regijah. Zemljevid in kartografska pismenost S lovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) opredeljuje zemljevid kot papir oz. platno, ki upodablja Zemlji- no površje in objekte na njem v pomanjšanem merilu (SSKJ). Ker beseda zemljevid izhaja iz geografske stroke, je v geografski literaturi definicija poglobljena in zapisana bolj natančno. V leksikonu Geografija je zemljevid opredeljen kot v določenem merilu pomanjšana in posplošena pona- zoritev Zemljinega površja (Zemljine oble) ali njegovih po- sameznih delov, lahko tudi drugih vesoljskih teles in neba, v tlorisu (Kladnik, 2008: 630). Uporaba zemljevidov P ri delu z zemljevidi je, tako kot pri drugih situacijah, zelo pomemben transfer učenja, ki pomeni »prenos učnega učinka z ene naučene aktivnosti na učenje druge aktivnosti« (Žagar, 2009: 62). Raba zemljevidov pripomore k razumevanju abstraktnih pojmov prostora in razvijanju sposobnosti sistematičnega razmišljanja o prostorskih razmerjih ter nam zagotavlja globalen pogled v okolje in izboljša miselno reprezentacijo le-tega (Hergan, Umek, 2013: 65). Vsako posamezno dejavnost, ki jo počnemo z zemljevidi, opredeljuje več miselnih postopkov, ob katerih se menjujejo različne ravni zahtevnosti miselnih operacij. Govorimo o kompleksnosti miselne dejavnosti. Podatke iz zemljevidov beremo, jih analiziramo, sintetiziramo, vrednotimo, ume- Trieste/Trst T arvisio/Trbi ž Piran Koper Kranj Celje Villach/Beljak Gorizia/Gorica Bad Radkersburg/ Radgona Bleiburg/Pliberk Klagenfurt/Celovec Lendava Maribor Szentgotthárd/ Monošter Jesenice Ljubljana Novo mesto Izola Nova Gorica Murska Sobota Kolpa Sava Drava Kolpa So ča Krka Savinja Mura © ZRC SAZU, Geografski inštitut Antona Melika 0 10 20 30 40 km Obmo čja, na katerih živi slovenska manjšina v Italiji v Avstriji na Mad žarskem na Hrvaškem Slika 1: Slovenske manjšine zunaj RS (ZRC SAZU, Geografski inštitut Antona Melika; kartografa dr. Manca Volk Bahun in dr. Rok Ciglič, recenzent dr. Matija Zorn). I 34 Slovenščina v šoli I številka 3 I letnik XXV I 2022 ščamo v nove kontekste in jih v teh kontekstih interpretira- mo (Hergan, Umek, 2013: 64–65). Zemljevidi v učbenikih za slovenščino A nalizirala sem učbenike za slovenščino za 1., 2., 3. in 4. letnik z naslovom Na pragu besedila, izdaja s plusom založbe Rokus Klett. Učbeniki so odobreni s strani Zavoda Republike Slovenije za šolstvo in so izdani od leta 2018 naprej. Učbenike sem pregledala in proučila zemljevide. Za pouk slovenščine v 1. letniku gimnazij in srednjih stro- kovnih šol se v učbeniku Na pragu besedila 1, izdaja s plusom pojavijo trije zemljevidi. Vsi zemljevidi se pojavijo pri sklo- pu o poznavanju jezika. Zemljevidi predstavljajo Slovenijo z določenimi geografskimi značilnostmi. Ob teh zemljevidih dijaki morajo poznati meje s sosednjimi državami, vedeti, kje se nahajajo območja za slovenskimi mejami, kaj ta ob- močja predstavljajo in katera območja so znotraj slovenskih meja. Pri karti slovenskih narečij je treba poznati geograf- sko razslojenost Slovenije in njeno podrobno delitev, saj se imena narečnih skupin navezujejo prav nanje. Te jezikovne vsebine pri pouku zelo korelirajo s predmetom geografija, saj morajo dijaki poznati in interpretirati zemljevid, brati morajo legendo in določena obarvana območja prepoznati. Vsi zemljevidi so opremljeni z večjimi slovenskimi kraji, da si dijaki obarvane pokrajine lažje predstavljajo. Za pouk slovenščine v 2. letniku gimnazij in srednjih stro- kovnih šol se v učbeniku Na pragu besedila 2, izdaja s plu- som pojavijo trije zemljevidi. Vsi zemljevidi se pojavijo pri sklopu o zgodovini slovenskega jezika. Pri tem poglavju je pouk spet treba korelirati z geografijo in še zgodovino. Dva zemljevida namreč prikazujeta nemo karto Evrope, kjer je treba s pomočjo legende in označenih šrafur ugotoviti obar- vane pokrajine, kjer se v Evropi pojavljajo določeni jeziki. Pri tretjem zemljevidu je slovensko etnično ozemlje poime- novano z večjimi slovenskimi kraji, da si dijaki slovensko območje lažje predstavljajo. Slika 2: Italijanska in madžarska narodna manjšina v RS (ZRC SAZU, Geografski inštitut Antona Melika; kartografa dr. Manca Volk Bahun in dr. Rok Ciglič, recenzent dr. Matija Zorn). Kolpa Sava Drava Kolpa So ča Krka Savinja Mura Piran/Pirano Koper/Capodistria Maribor Jesenice Ljubljana Novo mesto Izola/Isola Nova Gorica Kranj Celje Lendava/Lendva Murska Sobota © ZRC SAZU, Geografski inštitut Antona Melika 0 10 20 30 40 km Obmo čji, na katerih živita narodni manjšini v Republiki Sloveniji italijanska manjšina mad žarska manjšina DIDAKTIČNI IZZIVI I 35 Zdenka Holsedl Pertoci I Uporaba zemljevidov pri pouku slovenščine v srednji šoli I str. 32-39 Za pouk slovenščine v 3. letniku gimnazij in srednjih stro- kovnih šol se v učbeniku Na pragu besedila 3, izdaja s plu- som ne pojavi noben zemljevid. Za pouk slovenščine v 4. letniku gimnazij in srednjih stro- kovnih šol se v učbeniku Na pragu besedila 4, izdaja s plu- som pojavijo trije zemljevidi. Vsi zemljevidi se pojavijo pri sklopu o zgodovini slovenskega knjižnega jezika. Pri tem poglavju je pouk spet treba korelirati z geografijo, kjer mora- jo dijaki poznati vse celine, in še zgodovino. Prvi zemljevid, ki se pojavi najprej, je podoben zemljevidu iz prvega letni- ka, saj prikazuje območji, na katerih živita narodni manjšini v Republiki Sloveniji. Ker se v 4. letniku obravnava poglavje o Slovencih zunaj Republike Slovenije, sta vključena zemlje- vida o poznavanju celega sveta in zemljevid Slovenije. Prvi prikazuje, koliko prebivalcev živi na posameznih celinah in v posameznih državah, drugi pa območja, na katerih živi slovenska narodna manjšina. Slednji je podoben zemljevi- du iz prvega letnika, vendar vsebuje več geografskih imen (imena mest) v dveh jezikih. Ugotavljam, da je količina zemljevidov v učbenikih za slo- venščino primerna in zadosti nazorna. Zemljevidi so dober primer ilustrativnega gradiva, ki so dijakom v pomoč za laž- je usvajanje nove učne snovi. Branje zemljevidov – 1. letnik (primeri vprašanj) a) Kaj prikazuje zemljevid? b) Imenujte območja slovenskih manjšin. c) Kako se imenuje pokrajina slovenskih manjšin na Madžarskem? Pokrajinskih pogovornih jezikov je več – vendar precej manj kot narečij, ker jih govorijo v večjih prostorskih enotah Slovenije, tj. v večjih središčih in ob njih. Tako poznamo npr. osrednjeslovenski (ljubljanski), južnoštajerski (celjski), severnoštajerski (mariborski), gorenjski, primorski, koroški, prekmurski ... pogovorni jezik. Vsak pokrajinski pogovorni jezik se od knjižnega pogovornega jezika loči po večjem številu narečnih prvin, zlasti glasovnih in besednih; je torej pokrajinsko obarvan, zato po govoru prepoznamo npr. Korošca ali Primorca. Pokrajinski pogovorni jezik se uporablja v vsakdanjih neuradnih pogovorih in dopisih ljudi iz iste pokrajine (tudi po mestih); ni primeren za javno govorno nastopanje. prekmursko narečje slovenskogoriško narečje prleško narečje haloško narečje severnopohorsko-remšniško n. mežiško narečje podjunsko narečje obirsko narečje rožansko narečje ziljsko narečje kranjskogorsko podnarečje rezijansko narečje obsoško narečje tersko narečje nadiško narečje briško narečje kraško narečje banjško podnarečje istrsko narečje rižansko podnarečje šavrinsko podnarečje notranjsko narečje čiško narečje tolminsko narečje baško podnarečje cerkljansko narečje poljansko narečje škoeloško narečje črnovrško narečje horjulsko narečje Gorenjska narečna skupina Dolenjska narečna skupina Štajerska narečna skupina Panonska narečna skupina Koroška narečna skupina Primorska narečna skupina Rovtarska narečna skupina gorenjsko narečje vzhodnogorenjsko podnarečje selško narečje dolenjsko narečje vzhodnodolenjsko podnarečje severnobelokranjsko narečje južnobelokranjsko narečje kostelsko narečje mešani kočevski govori srednjesavinjsko narečje zgornjesavinjsko narečje solčavsko podnarečje srednještajersko narečje južnopohorsko narečje kozjaško podnarečje kozjansko-bizeljsko narečje posavsko narečje zagorsko-trboveljsko podnar. laško podnarečje sevniško-krško podnarečje JEZIK 35 NPB1+ SDZ 1 del.indd 35 22/05/2018 12:22 Slika 3: Karta slovenskih narečij z večjimi naselji. Karto Tineta Logarja in Jakoba Riglerja (1983) so dopolnili sodelavci dialektološke sekcije Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU (2016). I 36 Slovenščina v šoli I številka 3 I letnik XXV I 2022 N O R V E Š K O M O R J E S E V E R N O M O R J E BALTSKO MORJE Č R N O M O R J E S R E D O Z E M S K O M O R J E ATLANTSKI OCEAN © ZRC SAZU, Geografski inštitut Antona Melika km 0 500 1000 Legenda indoevropski jeziki ugrofinski jeziki turški jeziki kavkaški jeziki ostali jeziki S E V E R N O M O R J E BALTSKO MORJE Č R N O M O R J E S R E D O Z E M S K O M O R J E ATLANTSKI OCEAN © ZRC SAZU, Geografski inštitut Antona Melika km 0 500 1000 Legenda razširjenost praslovanš čine razširjenost slovanskih jezikov Slika 4: Indoevropski in neindo- -evropski jeziki v Evropi (ZRC SAZU, Geografski inštitut Antona Melika; kartografa dr. Manca Volk Bahun in dr. Rok Ciglič, recenzent dr. Matija Zorn). Slika 5: Obseg praslovanščine in razširjenost slovanskih jezikov v Evropi (ZRC SAZU, Geografski inš- titut Antona Melika; kartografa dr. Manca Volk Bahun in dr. Rok Ciglič, recenzent dr. Matija Zorn). DIDAKTIČNI IZZIVI I 37 I str. 32-39 Zdenka Holsedl Pertoci I Uporaba zemljevidov pri pouku slovenščine v srednji šoli Branje zemljevidov – 2. letnik (primeri vprašanj) a) Kaj prikazuje zemljevid? b) Kje v Evropi se razprostirajo indoevropski jeziki? c) Kje v Evropi se razprostirajo ugrofinski jeziki? Salzburg Linz Donava Dunaj Bratislava Blatenski Kostel Raba Gradec Aniža Čedad Oglej Gorica Trst Gospa Sveta Sava Ljubljana Reka Celje Maribor Ptuj Drava Mura Zagreb So ča Zilja Ne židersko jezero Blatno jezero JADRANSKO MORJE © ZRC SAZU, Geografski inštitut Antona Melika 0 20 40 60 80 100 km Legenda meje današnjega slovenskega etičnega ozemlja današnja državna meja naselitveno obmo čje alpskih Slovanov od konca 6. do za četka 9. stoletja B A V A R C I L A N G O B A R D I R O M A N I H R V A T I O B R I M O R A V S K I S L O V A N I Slika 6: Predniki Slovencev po na- selitvi in današnje slovensko etnič- no ozemlje (ZRC SAZU, Geografski inštitut Antona Melika; kartografa dr. Manca Volk Bahun in dr. Rok Cig- lič, recenzent dr. Matija Zorn). Slika 7: Slovenci zunaj Republike Slovenije (ZRC SAZU, Geografski inštitut Antona Melika; kartografka dr. Manca Volk Bahun, recen- zenta dr. Rok Ciglič in dr. Matija Zorn). I 38 Slovenščina v šoli I številka 3 I letnik XXV I 2022 Trieste/Trst T arvisio/Trbi ž Piran Koper Kranj Celje Villach/ Beljak Gorizia/Gorica Bad Radkersburg/ Radgona Bleiburg/Pliberk Klagenfurt/ Celovec Lendava Maribor Szentgotthárd/ Monošter Jesenice Ljubljana Novo mesto Izola Nova Gorica Murska Sobota Kolpa Sava Drava Kolpa So ča Krka Savinja Mura Rupa Umag Čabar Prezid Ugrini Kaštel Šapjane Štrigova Taipana/ Tipana Eibiswald/ Ivnik Monfalcone/ Tr ži č Leutschach/ Lu čane Rupingrande/Repen Finkenstein/ Bekštanj Villa Opicina/Op čine Prato di Resia/ Ravanca San Dorligo della Valle/Dolina Camporosso in Valcanale/ Žabnice Klöch/ Klek Rosegg/Ro žek Mureck/ Cmurek Hermagor/ Šmohor Schwabegg/ Žvabek Ferlach/ Borovlje Kühndorf/ Sin ča vas Valbruna/Ov čja vas Aurisina/Nabre žina Basovizza/Bazovica Eberndorf/Dobrla vas Völkermarkt/ Velikovec Globasnitz/Globasnica Sittersdorf/ Žitara vas Cave del Predil/Rabelj Alsószölnök/Dolnji Senik Fels őszölnök/Gornji Senik Köttmannsdorf/ Kotmara vas Doberdo del Lago/Doberdob Bad Eisenkappel/ Železna Kapla S. Floriano del Collio/Števerjan Feistriz an der Gail/ Bistrica v Zilji San Pietro al Natisone/ Špeter Slovenov © ZRC SAZU, Geografski inštitut Antona Melika 0 10 20 30 40 km Obmo čja, na katerih živi slovenska manjšina BENEŠKA SLOVENIJA KANALSKA DOLINA Z I L J A R O Ž PODJUNA v Italiji v Avstriji na Mad žarskem na Hrvaškem Slika 8: Območja, na katerih živi slovenska narodna manjšina (ZRC SAZU, Geografski inštitut Antona Melika; kartografa dr. Manca Volk Bahun in dr. Rok Ciglič, recenzent dr. Matija Zorn). Branje zemljevidov – 4. letnik (primeri vprašanj) a) Na katerih kontinentih in v katerih državah živijo Slovenci? b) V kateri državi živi več kot 2000 Slovencev? c) Imenujte pet krajev v Italiji, kjer živi slovenska narodna manjšina. d) Pod katero narodno manjšino spada kraj Monošter? Primeri učnih vsebin z izbrano vsebino V nadaljevanju predstavljam potek učne ure, ko sem z dijaki pri obravnavi učne enote uporabila dva ze- mljevida. Obravnavala sem jezikovno vsebino. 5 Sklep D ijaki v času svojega izobraževanja uporabljajo ze- mljevide pri več predmetih, med katerimi je tudi slovenščina. Različni zemljevidi so pomemben vir informacij tako o geografskem kot tudi o zgodovinskem prostoru. Raba zemljevidov spodbuja miselno dejavnost dijakov, saj delo z zemljevidi zahteva kompleksno razmi- šljanje. Uporaba zemljevidov pri pouku slovenščine je da- nes bistveno lažja kar se tiče učil in učnih pripomočkov, ki omogočajo učenje z zemljevidi. Avdiovizualnih sredstev za pouk je veliko, tehnologija pa se skozi leta zelo razvija. V pregledanih učbenikih za pouk slovenščine sem ugoto- vila, da so ob njihovem učenju in uporabi dodane različne dejavnosti. Učitelji ne smemo zanemarjati uporabe zemlje- vida, saj dijaki med izobraževanjem postopoma razvija- jo prostorsko predstavo pokrajine. Pri tem jim je uporaba zemljevidov v veliko pomoč. Tako geografski prostor spo- znavajo s pomočjo geografskih zemljevidov, politično in kulturno podobo te pokrajine pa s pomočjo zgodovinskih zemljevidov. DIDAKTIČNI IZZIVI I 39 I str. 32-39 Zdenka Holsedl Pertoci I Uporaba zemljevidov pri pouku slovenščine v srednji šoli Artikulacijska stopnja Dejavnostiučitelja Dejavnosti dijakov Učne metode in oblike učne vsebine učila 1. Motivacija in uvajanje Pokažem nekaj slik z dvojezičnimi napisi, Ustavo RS, denar euro, časopis Porabje. Ugotovijo, da se slovenščina v različnih okoljih rabi različno. Prav tako sta v rabi italijanski in madžarski jezik. frontalna oblika razgovor, pogovor, slike in praktični predmeti 2. Napoved učnih ciljev Povem, da bomo v današnji uri spoznali, kako se slovenski jezik rabi v različnih okoljih. Dijaki pripravijo zvezke in delovne zvezke. razlaga, delovni zvezek 3. Usvajanje nove učne snovi V delovnem zvezku si najprej ogledamo dva zemljevida, in sicer: – slovensko manjšino v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in na Hrvaškem; – italijansko manjšino in madžarsko manjšino v RS. Razložim pojme, da je slovenščina materni jezik, uradni jezik in državni jezik. Pojasnim tudi, da je slovenščina eden od uradnih jezikov Evropske unije. Iz Ustave RS preberem 11. in 14. člen, ki govorita o jeziku. Skupaj preberemo in pregledamo zapisano snov o slovenskem jeziku. Dijake opozorim, da si bistvene podatke podčrtajo. Dijaki s pomočjo zemljevida ugotovijo, da Slovenci živijo tudi izven meja RS in da sta italijanščina in madžarščina tudi uradna jezika v RS. Spoznajo in usvojijo pojme materni, uradni in državni jezik. Razumejo, zakaj je slovenščina za nekatere prebivalce jezik okolja. S pomočjo zemljevida znajo razložiti, kdo so zamejci in kdo izseljenci. Razumejo, da je uradni jezik v Sloveniji slovenščina (tudi italijanščina in madžarščina) in da smo pred zakonom vse enaki. frontalna oblika, razgovor, razlaga, delovni zvezek frontalna oblika, razgovor, zemljevid 4. Urjenje, vadba ponavljanje, utrjevanje Dam navodila za reševanje vaj v delovnem zvezku. Ob koncu ure rešitve skupaj pregledamo. Dijaki rešujejo naloge v delovnem zvezku. Razmišljajo o svojem maternem jeziku, se opredelijo do njega. O tem v zvezek zapišejo kratko razmišljanje, ki ga ob koncu ure preberejo sošolcem. individualno delo, razgovor frontalna oblika, branje Z obravnavano učno jezikovno vsebino sem dokazala, da je uporaba zemljevidov pri pouku slovenščine nujno potreb- na, ko se dijaki učijo o določenih pokrajinah, ki jih umeš- čajo v geografski prostor. S tem načinom dela si snov lažje zapomnijo in hitreje vizualno predstavljajo. Ugotavljam, da branje zemljevidov dijakom ne dela večjih te- žav, saj imajo dobro znanje iz geografije in zgodovine. Zem- ljevide so sposobni opisati s pomočjo danega naslova, legen- de in pridobljenega novega znanja. Dijaki so z uporabo teh učil bolj motivirani za delo, saj jim popestri jezikovni pouk, učne vsebine pa si lažje zapomnijo. Z uporabo zemljevidov jim je usvajanje nove snovi lažje, hkrati pa je veliko dijakom vizualna podoba geografskega prostora nazornejša. 6 Viri in literatura Hergan, I, in Umek, M, 2013: Raba zemljevidov spodbuja miselno aktiv- nost učencev. Zorn, Matija (ur.): Geografski vestnik 83-1. Ljubljana: Zveza geografskih društev Slovenije. Kladnik, D., 2008: Geografija. Tržič: Učila international. Križaj, Martina, 2018: Na pragu besedila 1 – izdaja s plusom; Učbenik za slovenski jezik v 1. letniku gimnazij in srednjih strokovnih šol. Ljubljana: Založba Rokus Klett. Križaj, M., 2019: Na pragu besedila 2 – izdaja s plusom; Učbenik za sloven- ski jezik v 2. letniku gimnazij in srednjih strokovnih šol. Ljubljana: Založba Rokus Klett. Križaj, M., 2020: Na pragu besedila 3 – izdaja s plusom; Učbenik za sloven- ski jezik v 3. letniku gimnazij in srednjih strokovnih šol. Ljubljana: Založba Rokus Klett. Križaj, M., 2021: Na pragu besedila 4 – izdaja s plusom; Učbenik za sloven- ski jezik v 4. letniku gimnazij in srednjih strokovnih šol. Ljubljana: Založba Rokus Klett. Slovar slovenskega knjižnega jezika. Dostopno na http://www.fran.si/ (13. 2. 2022). Žagar, D., 2009: Psihologija za učitelje. Ljubljana: Znanstvena založba Fi- lozofske fakultete, Center za pedagoško izobraževanje.