Po starih časih hrepene. Glede preziranja krajnili šol. svetov od strani vlade se sklene resolucija: J. K. Zv pozivlja višji šolski svet v Ljubljaini, da upošteva pravice krajnili šolskih svetov. Kmetje hočemo imeti pravice pri imenovanju defin. naduč-teljev in učite!jev potom krajnih šolskili svetov. Preziranje krajnih šolskih svetov je preziranje kmetov - davkoplačevalcev. J. K. Z. zastopa pravo demokracijo, nasprotuje pa absolutizmu.« To resolucijo je sklenila »Kmetska zveza« 27. pr. m. tako poroča nje glasilo »Domoljub«. S tem sklepom je pokazala »Kmetska zveza«, da si želi starih časov iz pretekle dobe, žalostnega sponiina Lampe-Susteršičeve ere, tedaj časov zatiranja, preganjanja in zapostavljanja vsega narodno mislečega, za šolo, nje napredek in dobrobit slovenskega ljudskega šolstva vnetega učiteljstva. Učiteljstvu so ti časi v predobrem spominu. Starejše učiteljstvo, težko da bi jili moglo kdaj pozabiti. Še scdaj, ko vendar dihanio nekaj prosteje, se z gne- voni, škripaje z zobmi, marsikateri tova- riš-učitelj domisli s kletlijo na jeziku, na povzročitelje zatiranja in na povzročene  krivice, v gmotnein ki moralno-duševnem oziru. Pa kakor so bile velike gmotne skrbi učiteljstva v tej žalostni dobi, za Slovence bivše Kranjske pečat kulturne srainotc pred celim svetom, je bila še večja miika za zavednega učitelja-učiteljico, njega ponižanje pred svetom v pravega sužnja, brez vsakih pravic, pač pa s kopo dolžnosti, da sam ni vedel, kam iin kako, da mu razni krvniki od krajnega do dež. šolskega sveta ne zadrgnejo vrvi okrog vratu. Pa ne samo to! Četudi se je učiteljstvo pri vseli teli razmerah trudilo čez svoje telesne in duševne sile narod povzdigniti na kolikor mogoče visoko stopnjo izobrazbe v njega dobrobk, in ponos, se tega ni hotelo pripoznatk Nasprotno! Ravno kraj.šol. sveti so bili, 1 a h ko r e č e n i o v 90 % , posebno na deželi, ki sobilivtem oziru, tn e s t o o p o r a , c o k 1 j a v s e m u n a- p r e d k u. K r a j. š o 1. s v e t i s m a trajo v prvi vrsti za svojo na1 o g o , da učitelja zadržujejo p r i vestnem i z p o 1 n j e v a n j u njegovih stanovskih dolžnos t i. lJo njihovem mnenjujeprva in največja naloga, učitelja nadzorovati, tedaj nekaka policijska služba. In če se danes ponašamo Slovenci s tako visoko kulturo v naši novi državi Jugoslaviji, je to zasluga učiteljstva samega v prvi vrsti, nianj drugih faktorjev, še najmainj pa kraj. šol. svetov. Da je prišlo do take resolucije v »Kmetski zvezi,« je najbrže vzrok ta, da se je imenovanje na tej ali oni šoli nadučitelja ali učitelja-učiteljice zadnji čas izvršilo popolnoma pravilno. nepristransko, vpoštevajoč službeno dobo, starost im sposobnost ter druge, res v poštev prihajajoče okolnosti. Najbrže se ni ugodilo nekateiim, v domišljiji prejšnjih čusov še vedno živečih mogočnežev. In tem mogoonežem povemo na vsa usta, da so ti časi za vedno prešli! Učiteljska organizacija, sicer ni nikako politično društvo, a pravice učiteljstva bo branila do skrajtiosti, tako saina, kakor vsak posamezni nčitelj. V oiobenern stanu tega ni bilo in ni. da bi q sposobnostih celote, kakor posameznikov, sodili in odločevali Ijudje, ki o stvari niti pojma nimajo. Tudikmetimej besedo.kak o i n v č e m s e n a j n a k m e t i h n a j v e č u č i, k a t e r e s t r o k e j e pred vsem gojiti, kateri predmeti so za n j e g a važnejši in na katere je polagati večjo vrednost in pomen. A ne glede učiteljstva! Sploh pa, vsak poklic, vsak stan, ki ima le preveč gospodarjev, ne uspeva tako, kakor bi moral in je želeti. Zato proč z vsem nepotrebnim! Kmetska zveza pravi v resoluciji: »Preziranje kraj. šol. svetov je preziranje kmetov, davkoplačevalcev.« Tedaj, ker ste tako vneti za pravice krneta, kar je sicer vse lepo in prav, a pozabiti ne smt-te še Tia druge nravice, ki bi šle kmetu še v veliko večji meri ko pri na- stavljanju učiteljstva. Župnike in kaplanc tudi na deželi vzdržujejo večinoina kmetje. Tedaj bi iinel pri njiii nastavljanjn ravnotako odločevati kmet, ozirorna .župljani ali cerkveni odbor. No, pa tega i~i, kar je popolnoma prav in pravično, ker vendar ne gre, da bi o duhovnikih odlooevali ljudje-lajiki, o njih sposobnostih in zmožnostili, kdo je za to in ono župnijo primeren. ln taka je pri učiteljstvu iu njega nameščanju. Izgovor, da duhovnike plačuje država v prvi vrsti, drži veliko manj, ko pri uuteljstvu, katere vendar država v novejšem času, t. j. v naši novi državi, plačuje. Seveda, krnetje in drugi državljani iuij pri šolstvu tudi sodelujejo in odločajo po svojih zastopnikih v solskih svetili. Tega jim ne odreka tudi učiteljska organizuciia, ki daje v svojem noveni načrtu vsem stanovom priliko, da sodeiujejo pri organizaciji in vodstvu šolstva, da se iz.ekajo pii skupnih skupščinali za svoje _ahteve v dobrobit in napredek šolstva. l)o skrajnosti pa se mora organiziraiio učiteljstvo boriti proti temu, da bi se .»peljala stara korupcija zopet pri osebnih imcnovanjih učiteljstva, katere povzročitelji so bili v največji ineri krajni šolski sveti, na podlagi inicijalive od bivšili koruinpiranih . voditeljev slovenskega naroda. Ta nečastna doba mora popolnonia izginiti! Z enako pravico bi imeli poteni tuui drugi stanovi pravico se vmešavati v iinenovanja vseh političnili in drugih državnih uradnikov. Tudi mi snio odločni zagovomiki piave demokracije, zato snio v našem načrtu se postavili na najdemokratičnejše stališče in dali vsem slojem pri vodstvu šolstva najširše pravice in šolsko avtotioniijo: toda svoj stan hočenio imeti popolnoma enakopraven nied drugimi stanovi! Postavljati pa en stan nad druge stanove ne odgovarja načelu prave dernokracije, in je hujskanje staitu zoper drug stan — podtaknjena deniogogija.