Poštnina plačana v gotovini. Leto XIX. št. 10. MURSKA SOBOTA, 6. marca 1932. Cena številki 1 Din. Glasilo Slovenske Krajine. Izhaja vsako nedelo. — Uredništvo i uprava M. Sobota, Križova ul. 4. NAROČNINA NOVlN ČETRTLETNO doma: na posamezni naslov 6 Din., 25 p., na sküpni naslov če jih najmenje 5 komadov naročenih 5 Dinarov; v inozemstvo: 18 Din. Če se januara plača celoletna naročnina, znaša ta 50 Din. Pošt. Ček. pol. Štev. 11806. CENA OGLASOV na oglasnoj strani: Cela stran 1000 Din., pol strani 500 Din., ¼ strani 250 Din., ⅛ strani 125 Din., 1/16 strani 62∙50 Din., 1/32 strani 31∙25 Din. Cena malim oglasom do 35 reči 10 Din., više vsakareč 1 Din. Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnom oglašüvanji pop. 5-50%. Rokopisi se ne vračajo. Kriza v jakosti. I namestnik Kristušov i ž njim cela vučeča cerkev, pa drügi vučeni i ugledni možje sveta ednoglasno svedočijo i dokazüjejo, da je denešnja kriza, nevola v prvoj vrsti moralna kriza ali kriza jakosti. Pa ma jakost kakšo zvezo do fabrik, do posojilnic, do krüha, do obleke, do dela, do kapitala itd.? V najtesnejšoj zvezi je oboje. Če nega jakosti, pri tej poleg je v krizi človek i ječi v njej. Jakost je gonilna sila i predpogoj za vstvoritev zadovolstva, blaženosti. Milijone lejko ma što, če nema jakosti, je nezadovoljnež, mrmraš. Malo posestvo z jakostjov zdrüženo pa zadovolstvo i blaženost rodi. Ponavla se pač zgodovina na poti med Jeružalemom i Jerihom: siromak leži tam i pomaga njemi ne bogastvo, nego jakost smilenosti. Če bi svet spunjavao zapoved od lübezni do bližnjega, ne bi bilo brezposelnih, ne bi bilo te gospodarske krize, v šteroj nagi i lačni si po živlenji segajo. Ka nam zapovedava lübezen do bližnjega? „Lübi bližnjega kak samoga sebe.“ Tak zapovedava Kristuš. I ka sebična človeča narava ne bi krivo tolmačila te zapovedi, jo Kristuš sam raztolmači. Etak se glasi to njegovo raztolmačenje: „Ka ščete, da bi vam lüdje včinoli, včinite vi njim i ka neščete da bi vam lüdje včinoli, ne včinite vi njim.“ Kak svetlo, kak jasno povedano. Ti ščeš živeti, ti ščeš meti streho, ti se ščeš hraniti i oblačiti, da se obdržiš pri živlenji. Ti to sebi želeš, ar se lübiš. Ali Kristuš ti zapovedava, da za živlenje potrebno moraš kak sebi, tak i bližnjemi želeti i poskrbeti, gda on toga nema. Ti neščeš nagi i lačen bloditi po sveti, neščeš po lüknjaj prenočavati, v jarkaj vmirati. Isto nesmeš i za bližnjega dovoliti. Tak se glasi Kristušova zapoved. Gledajmo to zapoved, kak bi se mogla v živlenji spunjavati. V našem listi smo že napisali dužnosti siromaka do bogatca i toga do prvoga. Tam smo povdarili po rečaj sv. Pisma, da je siromak dužen manjosti se ogibati i da je bogatec dužen siromaki pomati. Jako krivo je tisto mišlenje bogatašov, da siromaki dajo prostovolno če ščejo i keliko ščejo, neso pa dužni. Miloščina je dužnost, siromaka je bogatec dužen podpirati, to je tisti ki ma, je dužen dati tistomi, ki nema, da te ostane v živlenji. Dnes idemo malo dale i povdarimo, da te fundament, na šterom stojita siromak i bogatec, je raztegnjeni tüdi na delodajalce i delavce vendar s tov razlikov, da gda pri prvima dvema je vez, samo lübezen, med zadnjima dvema je pa poleg lübezni predvsem pravičnost tista vez štera vrejüje socialno pitanje, da mirno eden ovoga podpirata i v blaženstvi preživeta svoje žive dni. Ali od te vezi pravičnosti bomo mi drügoč gučali i to obširno. Dnes gledajmo samo lübezen, štera jakost če cvete v njihovom srci, nega gospodarske krize. Moj bližnji nema dela, nema jela, nema odevala. Kristuš mi pravi, ka sebi ne želeš, ne želi ni svojemi bližnjemi. Če bi tisti, ki majo milijone poskrite spunjavali to dužnost, bi vrgli te milijone za potrebna dela, bi strojov menje naračali i več ročni delavcov jemali, bi prebogato obleko i prehrano spremenili z prostejšov, bi pokazali v djanji, da svoje milijone nemajo samo svojemi trüdi, svojoj sreči zahvaliti, nego v jako velikoj meri moči tak düševnoj kak telovnoj svojega delavca i ravno zato ga lübijo kak svojega brata i si ž njim delijo kak z bratom dobiček, da brat dobi bar teliko, da človek dostojno more živeti. Če mam jaz pravo lübezen do bližnjega, ne bom dneve i tjedne po plesi trgao obüteo, gda moj brat brez lastne krivde nema obüvala, ka bi vö z hiše mogo stopiti. Če mam jaz pravo lübezen, ne bom se oblačo: gizdevo, ne bom trošo peneze na nepotrebno goščenje, ne bom kartao i se zapajao te, gda moj brat, gda moja sestra v coti, ronji mora praviti: odevalo si mi, gda moj brat, moja sestra mora praviti: krüha tjedne dugo ne vidimo, na den se samo ednok malo nahranimo; gda moj brat, gda moja sestra po istom Kristuši, ki je meni ne več i njemi pa njoj ne menje, se v nezakürjenih votlinaj mora stiskavati i niti toga blaženoga občütka ne more zajeti, šteri napunjava vsako roditelsko srce, gda ga deca prosi krüha: dajte mi krüh! — S skuznimi očmi mesto krüha dene svojo posüšeno roko na gladno detečo glavo: vütro bo krüh! I tak ide to den za dnevom samo z obetanjom naprej. Je to lübezen?! Če bi jo meli, ne bi meli te krize. Če bi jo meli bogatci, ne bi bilo lačnih i nagih i brezdomovincov. I če bi jo meli tüdi siromaškejši i delavci, do bogatejših i delodajalcov mesto sovraštva, bi komunizem samoga sebe že davno zadavo. Nazaj . . . Na pot kmétske ednostavnosti i prostosti. Ne bodimo malodüšni ino ne držimo vse za malo vredno, ka sami na svojem siromaštvi zmoremo. Nej je vsigdar znamenje napredüvanja, kulture, obrisanosti našega kmetskoga stališa, či se vsega, ka vidimo, včasi poprimemo, to je ravno znamenje nazadüvanja, to je za kmeta dostakrat rakova pot. Tüdi so ne vse novotarije, dobre, potrebne tüdi ne hasnovite za nas. Zato pri zbiri moremo pasko meti, ka ne küpimo plev na mesto semena. Nazaj na križopotje, gde nas je zapelala gizda ino manjost. Tüdi manjost je vzrok, ka so se küpüvale cote fabrične, manjost pa gizda sta si podale roké ino tak v tovarišiji, ste pomali ponüjale z médom namazano palico, štera nas glejte za nikelko deset let sprevaja na pot siromaštva. Istina je, ne je vse to krivo, nego 75 (procentov) odstotkov je denéšnjega siromaštva je kriva gizda pa manjost. Kak bi pa „čerka“ po zimi vtegnola po vési tute nositi, kak bi znala ino zvedila v fajnščeki gde se vküp spravilo, gde se razmetalo, či bi doma na mesto jeziki prstam ino nogam dale poseo. Ešče je čas, ešče je nej prekesno, zato „pamet žamet“ stanimo ino nazaj na zgübleno razkrižje, poiščimo si tam zgüb- leno lenovo seme, kodile, kolovrate preslice, motovila krosne ino je nesimo domo, dajmo njim v naših zidanih hižaj častno mesto. S tem smo napovedali boj gizdi pa manjosti. No pa jeziki dobijo tüdi svoj telko zaslüženi počinek! Presti se včite ženske pa de konec krize, konec de gizde ino brige za prebiranje „štuclnov“, pri kolovrati toga vsega ne potrebüje dobra predica. Znam, že zdaj si vnoga zdejne: „Oh! kak müdno delo je to!“ To je zgovor „čevke“, „manjice,“ štero kršeli nemilo ostaviti, zato tüdi njoj komen pa kolovrat nediši! Da pa pomali de nekaj že šlo skoz neopačnih prstov, motvos, dreta, nakonci te že prela tüdi pride pa do perotnice rade vlekle. Ta preja za prté, robce, brisače, nede, dobra de da za ponjave, konči za krpanje. Kelko menje penez de potrebno pri kmetskoj hiži, či henjamo včasi dnes s tov norov šegov, či mo šli nazaj za pedeset let. Vsaki razmetni starejši kmetski človek bo sprevido, kelko smo grešili pa kelko smo zapravili na cote gospodske na küplene krpe vrgli penez, šteroga smo s težkim trüdapunim delom zaslüžili. Ali je ne to grehota zobstom ta ponüjati silje, marše za štero se leto pa dve trapi kmet, dokeč je za ponüvati? Pa zakaj? Največkrat za obleko, za obüteo. Prisiljen je, mora. Jeli za istino mora? Ne! Kelko nepotrebnih küplenih krp leži razmetanih po hiži, kelko penez je vrženih v njé, a vse brez haska. Od leta do leta to ide, nigdar kraja, ne konca. Gde so stounice, posteline, prtovje, brisače, pet, deset, dvajseti, treseti let stare? Ne najdo se več, ar küpleno ne drži, domače, lenovo pa že davno vesnolo, minolo iz hiž! Pa zakaj? Ka je vzrok tomi? Že je prle povedano bilo, ka manjost no gizda. Edna z drügov vštric hodita. „Što bi to sejao, trou, preo, plejao itd?“ „Vej, je zdaj vse tak fal.“ No potom pa „Što de itak to noso?“, „Kak je to naopačno“ itd. Ja babe, „čerke“ so začnole, dedi priklumali pa smo prišli do denešnjega gospodskoga siromaštva, oblečti si pa nemo meli naskori kaj. Kak pa! Nej je tak kričeče pisano to domače, te pa se srakam ne vidi. Pa ne je tenko? Tak? Pazi! prédi tenko prejo pa de platno tüdi tenše. Pomali, vej ti kolovrat nevujde, on te čaka. Približavle se sprotoletje, sejajte len. Spravte si vsa potrebna, ka de drügo zimo pri vsakoj kmetskoj hiši brno kolovrat. Zimski kmetijski tečaji bi tüdi vršili zahvalno nalogo, či bi se s tem pitanjom bavili, či bi posebno žensko mladino nagovarjali na povanje lena ino pripravlanje lenojce. Gospojinski tečaji gde ste? Ne torte, ne neznane jestvine i potrate včiti pripravlati ali bole povedano zapravlati, nego presti navčiti bodoče „domačice“ vertinje! Ročno delo? Ali ma žensko ročno delo v svojem programi kodilo? Meni se močno 2 NOVINE 6. marca 1932. vidi, da ne! Ali se ženska ročna dela ne bi dala na vesnicaj s tem zdrüžiti! Pa kak lepo! Kelko bi se stem pomoglo tü bi se pripravo domači pregovor: „Pomagaj si sam pa ti Bog pomore!“ Nečakajmo čüde nikše. Bog manjakom za lübav nede čüde delao. Ki nemre vervati vse to naj sede ino računa, kelko je lanjsko leto vrgeo penez pri hiži na postelino, na spodanjo obleko, kelko je vrgeo na žensko obleko, pri hiži, pa de vido zakaj je kriza, zakaj more posili ponüjati pšenico, bike, prasé. Vido de, splača se li eno gredo lenüj posejati vsako leto ino ga spraviti v prejo, pozneje pa v platno. Ali se mi s pravicov čemerimo na židove, trgovce za volo dragoče? Nikak ne. Celo njim delamo krivico, ar njüv poseo je zaslüžen pa što nas sili, da küpüjemo, što nas je silo ka smo postali rob fabrike, rob šege gospodske? Naša manjost pa gizda. Zdramte se, postante pa nazaj slobodni na svojoj lastivnoj grüdi. Fabrike se zdrüžüjejo v denèšnjom težkom vremeni. Gandi, voditeo Indije priporoča svojemi lüstvi skromnost, ednostavnost ino domačo obleko, vse države v štere bi mi meli svoje kmetske, poljodelske pridelke i trüde naše živinoreje spravlati, se na vse štiri branijo proti našemi blagi. Pa ravno mi moremo biti najvekši nespametnjaki ino zabadav davati krvave žüle naše? Ali ne je zadosta, da nesamo zobston izpod cene ponüvlemo, nego celo doma dragše küpüjemo krüh, da de v drügi državaj nekak falej lejko našo pšenico küpüvao? Ešče je čas. Kmet, zbüdi se, dokeč ti je zemla pod nogami ino kuča nad glavov pa pamet na mesti, nede „krize“! Ženske! Slovenske matere! Poiščite kolovrate preslice ino sedite na komen, popravte, ka se popraviti da, ka ste skoz deset pa deset let zamüdile ino s tem skrivile tüdi vé denešnje gizdo ino krizo. Navčite mladino poštenoga domačega dela, pa bodo hčeri mele poseo, vé pa te menje polagale računov pred Bogom za svojo deco ino vnüke. Vé ste zavozile, vé ste v prvoj vrsti pozvane da zvozite iz blata zavoženi voz naše negdašnje ednostavnosti i obrisanosti. Pokažite, da ešče pri nas vala pregovor ka „ženska pri hiži tri vogle podpéra“! (či je vrla). Rusticanus. Kranjec Miško: Kako se je Matjašička z nebesi skregala. Zadnjič sem povedal, kako je bilo, ko je Matjašička skoro umrla, pa se je nazadnje z vragom pogodila. Vsakdo bi mislil: no zdaj je konec vsega. Pa ni bilo tako. Včasi, kak si je opomogla, je začela premišljati in se kregati na sama nebesa. „Ali nisem opravljala svojih dolžnosti? Ali nisem bila vsako nedeljo pri meši in pri predgi? Vsak drug teden sem šla k spovedi. Postila sem se, kak je že bilo zapovedano, ves post, ob sredah petkih in sobotah. Nobenega siromaka nisem nagnala praznega od dver, lačno deco sem nakrmila.“ Tako se je torej kregala z nebesi, kak s sosedo. — Na — pa ljubi Bog se pač ne bi rad kregal z babami in se tudi ne bi spodobilo. Zato pa je poslal svojega angela, ki zapisuje vsa dobra in slaba dela ljudi, naj ji prečita, kaj je napisal o njej. Saj mu je bilo hudo — ljubemu Bogu tudi za Matjašičko. Ali kaj je hotel? Zdaj se krega za nebesa, ko bi pa gor prišla, bi se kregala za prvo mesto. O, z babami je križ. Prišel je torej angel z veliko zlato knjigo iz nebes naravnost k Matjašički, ko se je še kregala na nebesa. Ko je ta zagledala božjega mladeniča, ga je vprašala osorno: „Zdaj bom pa te znan li morala umreti.“ Angel pa se ni prestrašil, nego je rekel: „Kregala si se z nebesi, pa sem prišel, da ti pokažem, kakšno je tvoje zasluženje, pri nas, ko vedno kričiš, koliko dobrega si napravila.“ Matjašička se je razveselila; zdaj bodote vendar videli, da ni taka grešnica, kot so mislili o njej. „Kaj sem te takega napravila, ha? Kje so te tisti moji grehi, za voljo katerih ne smem v nebesa? Druge pa lahko idejo? Pa kakše grehe imajo! Štefanička, na priliko, pa sploh vse“. Poslanec božji pa se ni razburjal; tiho je poslušal, nazadnje pa dejal: „Zato pa sem prišel, da ne boš mislila, da se ti godi krivica.“ „Krivica, krivica!“ „Kje začneva? Z mlada do sem, ali od tu nazaj?“ Hotela je že reči, da zmlada, pa se je premislila. Kdo ve, kak je že te vse bilo. Mlada je bila. Greh se napravi, pa človek pozabi na njega. Kdo bi tako dolgo vse pomnil. Tu pa, če je že resan vse zapisano. — Zato je rekla: „Rajši od zdaj nazaj“ — in žmetno požrla sline. Angel je. odprl zlato knjigo, poiskal njeno ime in začel čitati: „Vsak dan se krega z nebesi. — V petek je bila pri Vrbanovi, pa ji nalagala, da je Kalnikova najmlajša noseča. Vrbanova pa je raznesla po vsej vesi. Deklo so doma bili, pa je jočič povedala, ka nej istina. Ob dobro ime je spravila deklo. Nedelja: kak vse druge, niti enega očanaša ni dobro zmolila. Vedno gledala na druge, pa obsojala v srcu. Po meši pa je šla h gospodu župniku, pa jim je hotela praviti, kaj je po vesi, obrekovati; pa je niso poslušali. Nato pa je küpila nov — že tretji molitvenik v enem letu — da bi gospod župnik mislili, kako je pobožna. „Nehaj“, mu je rekla Matjašička. „Kje so pa moja dobra dela?“ Nova politika Austrije. Politika Austrije se zmerom bole naslanja na Francijo. To se najbole vidi ravno zdaj, gda je morao na pritisk Francije odstopiti zdajšnji zvünešnji minister dr. Šober. Dr. Šober je zraseo v policijskoj slüžbi, v štero je stopo včasi, gda je zvršo svoje študije na univerzi. Leta 1918 je postao predsednik austrijske državne policije. Leta 1922. je postao predsednik vlade, drügič pa je bio na to mesto pozvani leta 1929. V toj dobi so bile v Austriji žalostne razmere. Vsakšo nedelo so po mestaj, najbole po Beči maširala bojna drüštva. Prišlo je večkrat do krvavi bojov med socialisti ino drügimi strankami. Vsi so mislili, da pride v Austriji do diktature ino kak so vsi dogodki zgledali, se je trbelo bojati revolucije. Zavolo toga je trpelo gospodarstvo Austrije. Pokazala se je potreba po močnoj vladi, štera naj bi očuvala mir ino red v Austriji. V tom žalostnom časi je prevzeo dr. Šober vodstvo vlade. Kakti predsednik državne policije je obečavao, ka bode palik vpelao v republiki mir pa red. V tistom časi so se sprijaznili z njim tüdi socialisti, štere je bio leta 1927. o priliki požiga sodniške palače v Beči tak hüdo razdražo s svojim strogim postopanjem proti krivcom. (Naime 14. julija leta 1927. so požgali socialisti sodno palačo v Beči ino nato strelali po bečki vulicaj. Tak je nastalo velko strelanje med socialisti in policaji. Bilo je okoli 100 mrtvi ino več ranjeni.) Skoro leto dni je vodo dr. Šober državno politiko, napravo je spremembo ustave, s šterov je bio vekši del lüdi zadovolen. Njegovoga vladanja je bio konec, gda se je skregao s krščanskimi socialisti zavolo Strafelle. Voditeo krščanski socialistov je profesor ino prelat dr. Seipel dühovnik. Krščanski socialisti so prosili, naj se Strafella imenüje za predsednika državni železnic, proti pa je bio dr. Šober. Zato so ga krščanski socialisti zapüstili. Nato so bile nove volitve v državni zbor v novembri leta 1930. V volilni boj je šo tüdi Šober sam. Bio je ešče nositeo liste nacionalnoga gospodarskoga bloka. Po volitvaj pali prišeo v vlado, postao je zvünešnji minister. Če smo pravični, moremo priznati, ka ide velka zaslüga dr. Šobri za Austrij- Dr. Seipel, bivši kancelar Austrije, koga želejo Francozi pali postaviti na čelo vodstva austrijske državne politike. Dr. Seipel je popolnoma osiromašeloj Austriji spravo pred 10 leti pomoč izdaj, gda Austrija pali v strašni dugaj je(i, što drügi bi njej pomagao, kak kat. dühovnik Dr. Seipel? sko republiko. On je bio s svojim političnim nastopom močna opora lüdske misli. Malo sreče pa je meo v zvünešnjoj politiki. Tüdi v začetki se je dobro držao. Iz potüvanj po drügi državaj je dobivao lepe uspehe, liki lani na sprotoletje je nastopo preobrat. Lani na sprotoletje sta prišla vküper v Beči nemški zvünešnji minister dr. Kurtius pa dr. Šober. Po toj konferenci je bio nepričaküvano objavlen plan carinske zveze med Nemčijov pa Austrijov. Te stopaj je rodio slabe posledice za Šobra i za Austrijo. Francija je vidla v carinskoj zvezi konec austrijske državne samostojnosti i prvi stopaj k priklüčitvi Austrije k Nemčiji. Tak bi postala velka Nemčija, štera bi bila palig nevarna za Europo, predvsem za Francijo. Drüge države so včasi začnole odpovedavati Austriji posojila. Zdaj se poda dr. Šober v Ženevo, ka bi pred Drüštvom narodov zagovarjao svoje stališče, liki za njim so se že podirala tla. Austrija je doživela potom Kreditne banke. Od carinske zveze je razpravila mednarodno razsodišče v Haagi. Liki ešče prle, kak je bila raz- 6. marca 1932. NOVINE 3 sodba razglašena, sta dr. Šober i Kurtius podala izjavo, da sta odstopila od svoje namene. Kurtius je te včasi odstopo. Dr. Šober je ešče dale ostao na svojem mesti, liki on je več ne meo zavüpanja v drügi državaj. Pred par tjedni je pa prevzeo zvünešnje ministerstvo, ministerski preds. dr. Bureš. Austrijske državne blagajne so prazne. Že zdaj v februari bo trbelo število znovič zmenšati. Država jako nüca posojilo i zavüpanje v drügi državaj, najbole v Franciji. Zato zdaj vüpa, da vlada po odstopi dr. Šobra, dobi posojilo iz Francije. Zdaj v tom časi se tüdi dosta guči od podunavske zveze, to bi bila zveza držav, štere ležijo v srednjoj Europi. Tüdi iz Češkoslovaške i Madjarske so se čüli glasi, šteri so za gospodarsko sodelüvanje tej trej držav z Austrijov. Z podunavskov zvezov se večkrat imenüje ime dr. Seipla, šteri je rešo pred 10 leti Austrijo gospodarskoga poloma. Profesor Seipel je politik, šteroga poštüje i visiko ceni vsa Europa, zavolo njegove modrosti i politične zmožnosti. Zadnje čase se piše, da ravno njega šče Francija palik za predsednika austrijske vlade. „Kakšna dobra dela?“ „Moja dobra dela! Da sem — na priliko — siromakom davala, siromaško deco nakrmila?“ Angel je pogledal pod „Dobra dela“. „Tega nimamo zapisanoga“, je rekel. „Vidiš! Tega niste pisali.“ Angel je premišljal, pa se spomnil. „Čakaj!“ je dejal. „Mogoče sem zapisal pod „Slaba dela.“ Nekaj časa je obračal liste po knjigi, potlej pa rekel: „Aha! sem že našel. Poslušaj: — Nekdo je igral pri njej v hiši na harmoniko. Sosedova deca so prišla poslušat pod okno, kak pač deca. Matjašička je pa šla ven, jih kunola, zgrabila nek lonec in ga vrgla za deco. Enega je zadela v čelo, da je padel. „Kaj vas vrag nosi tu okoli!“ je rekla in šla v hišo in so plesali. — Angel je gledal Matjašičko. Ta pa je grizla nohte na prstih in pravila: „Ne to. — Ono, kak sem lačne nakrmila. Tisto!“ Angel je iskal dalje. „Tu. — Sosedova deca so prišla v ves. Na Matjašičkinom stoli se smeje lepi krüh. Pri sosedovih nemajo krüha, samo petero dece. Deca so lačna. Matjašička jim reže kruh, tenko, da se skoz vidi. — „Na, pofaflunite, ko ste tak lačni. Oča pa mati vam itak nimajo kaj dati. — Kaj bi to toliko decé imel! Jaz sem imela samo dva, pa sem ju bogato oženila.“ — „To, Matjašička?“ je vprašal angel nedolžno. Ona pa si je še bolj nohte grizla in ni gledala od jeze. „Kajpa!“ je rekla. „Če vse za slabo zapišete!“ „Ali bi naj to pod dobro pisal? Pisal sem, kako si dajala. — Psa imaš pri hiši, da ga dražite na šterce in na sirote! — Ali naj še dalje čitam?“ „Kam, dalje!“ je kričala. „Dobra sem ti velela čitati!“ „Če jih pa nimaš.“ „Nimam! Seveda nimam, ko ste po krivici pisali. Kaj nisem nikoli nič dobrega napravila? Nikdar?“ Angel je pa pogledal pod „Dobra dela“, pa je bilo prazno. „Nič, Matjašička.“ „Nič! Še boljše živim, kak druge. Več grehov imajo, pa večje grehe. Kaj ví ne sodite po grehih človeka?“ „Ne. Po dobrih delih, po ljubezni do drugih, do siromakov. Bog odpusti še tako velike grehe, če se grešnik kesa, ali dobrih del nikomur ne more pripisati. Vsakdo si jih mora sam zaslužiti. Pa je še čas, Matjašička. Spokori se, pa se odpovej vragu. Ljubi Bog ti pošlje takoj smrt; malo boš sedela v vicah, pa le prideš v nebesa.“ „Kaj? Naj se spokorim, pa takoj umrem? Ne! Zdaj imam še dolgo življenje obljubljeno. Ali ni lepo dolgo življenje?“ „Ne“, je dejal angel.“ Lepše je kratko življenje, pa dobro, kak pa dolgo, pa slabo.“ Vzel je knjigo in se odpravljal. „Premisli si, Matjašička, da ti ne bo žal, ko bo prekesno.“ „Jaz si nimam kaj premisliti“, je kričala. Mislila je, da si bodo v nebesih premislili zavoljo nje. In se ji je lepo videlo, da se je tak skregala z nebesi. Mislim, pa, da si v nebesih niso premislili in skesali, nego je to morala napraviti — Matjašička. Politični pregled. Jugoslavija. Sprejet je zakon od srednjih tehničnih šol i od gospodarskoga sveta. Prvi zakon se briga za naraščaj vučenih obrtnikov, inženirov itd. Iz teh šol se sme stopiti na vsevučelišče. Gospodarskoga sveta zakon pa pomaga vladi rešavati gospodarsko krizo na te način, ka da vladi oblast za imenüvanje strokovnjakov, ki do njej i parlamenti tanačivali vse potrebno, da se omili gospodarska nevola. Sprejet je tüdi zakon za ženske obrtne šole. V tej šolaj se bode včio ženski spol ročnih i drügih obrtnih del. — Dimitrije Pompejan, predsednik romunskoga parlamenta je prineso našemi kralji najvekše romunsko odliküvanje. Naš parlament je pri toj priliki priredo tople ovacije, pozdrave romunskomi narodi i našemi kraljevskomi domi. Govorniki so naglašüvali, da že sto let ne bilo nikše svaje med romunskim i našim narodom i se zahvalili romunskomi narodi, da nam je iz svoje kraljevske hiše dao tak dobro kraljico i zgledno mater. Polski poslanik v Ljubljani. Polski poslanik na našem dvori v Beogradi, je obiskao te dni glavno mesto Slovenije, Ljubljano. Namen njegovoga obiska je, da poglobi prijatelstvo med polskim i jugoslovanskim narodom. Poslanika, g. Schwarzburg—Günthera je Ljubljana prisrčno sprejela. Slovenski i polski narod sta si spodobniva nesamo v tom, da sta oba popolnoma katoličanskiva naroda, ar je drügovercov prav malo med njima, nego tüdi záto, ka jih je tlačila ista usoda dugo vremena: bila sta razdeljena. Polaki med Ruse, Pruse i Austrijce, Slovenci pa med Vogre, Austrijce i Italijane. Dočim je pa svetovna bojna znova zdrüžila vse Polake, se to ne posrečilo dosegnoti v popolnoj meri Slovencom. A pretežna večina Slovencov je vendar zdrüžena v svojoj miloj slobodnoj državi Jugoslaviji. Mi Slovenci Slov. krajine jako dosta reči naglašüjemo kak Polaki i jedino mi poznamo „ešče,“ kak i Polaki pravijo. Značaj našega lüdstva i polskoga je tüdi jako spodoben: pobožno i prav potrplivo je oboje. 200 letnica rojstva Washingtona Jürja. Zjedinjene države Severne Amerike je odslobodo Washington Jürij od angleške oblasti i on njim je tüdi dao ustavo, štera je zgled vsem državam. Dvakrat so ga zvolili za predsednika. Vmro pa ne na visini slave, nego, gda je domovini spravo sloboščino, te se je povrno nazaj na svojo velko kmetijo, da pokaže vsem politikom na njihovo najvekšo dužnost: ne iščite sebe, nego samo dobrobit naroda. Celi svet je obhajao to 200 letnico i čestitao velikomi amerikanskomi narodi. V našoj državi se je vršila velika slavnost v Beogradi i tüdi v Zagrebi. Francija. Francija je dobila novo vlado, štero je sestavo Tardieu. Ar je prejšnjo vlado vrgeo volilni zakon, šteri je dao i ženskam pravico glasa, ne vüpa Tardieu predložiti parlamenti znova toga zakona. M. Sobota — Nastop dijaškoga zbora. Zdaj to nedelo nastopi v Soboti mešani dijaški zbor do 80 dijakov i dijakinj iz vsej srednješolskih zavodov iz Maribora, pod vodstvom profesora za petje g. — Schweigera. Zbor nastopi ob desetih v kat. cerkvi pri božoj slüžbi. Zadvečara ob 3 vöri pa priredi koncert v sokolskom domi. Na sporedi bodo izvečine samo slovenske narodne pesmi. Zbor najlepše pozdravlamo i njemi želimo vnogo uspeha. — Lendavska cesta, se zove v Soboti tista, štera pela proti Ledavi. To je nastanolo tak, da so gospodje mislili na vogrsko ime našega potoka (Lendva). Vsaki zna, ka so jo ne imenüvali po kraji Lendava, ar bi to bila tista cesta proti Beltincom. Zato želemo, da se to popravi. — Sploj pa nosijo sobočke ceste pa vulice tak čüdna pa nikaj pomembna imena, kak smo že večkrat povedali v Novinaj. Če Ljubljana imenüje svoje vulice „Prekmurska“ — „Küzmičeva“, te bi tüdi v Soboti lejko najšli lepa pa primerna domača imena za svoje vulice! Slovenska krajina. — Topla zahvala. Vsem tistim c. naročnikom, ki so nam za lansko i že tüdi letošnje leto od dužne naročnine več poslali, se toplo zahvali: Vredništvo i uprava Novin. Gda to zahvalo izrekamo, pripomnimo, da smo vsem ostalim naročnikom, ki neso nam izrecno kak dar poklonili vekšo naročnino, smo to v naročnino novoga leta vračunali — Irca. — Licitacija na Weiss Oskarovo hišo v Črensovcih. Febr. 25. se je vršila licitacija pri okr. sodišči v D. Lendavi na Weiss Oskarovo hišo v Črensovcih. Hišo je dala licitirati Okrajna posojilnica v Ljutomeri, štera je bila na hišo vknjižena. Licitirala se je do 75.500 Din. Ar pa posojilnica šče meti 100,000 Din. je sama za sebe obdržala hišo i de jo tržila. „Dom sv. Frančiška“ se je po sklepi seje, štera se je vršila v nedelo pred licitacijov, ponüdo za odküp hiše v slučaji, če se ne bi licitiralo. Ponüdba je bila odbita i odbor ma proste roke jo küpiti ali ne. Vnogi želejo, da bi jo küpo, ka bi v tom jubilejnom leti prišo do svoje, Čeravno male hišice i bi začeo svoje delo. Licitirali so na hišo gg. Lüthar Štefan šolski upraviteo, Bauer Šamuel i Horvat Štefan čevlar, vsi z Črensovec, šteri zdaj hišo lejko naravnost od posojilnice küpijo. — Žižki. Na Matjašovo smo pokopali Žalig r. Sobočan Manko, tretjerednico, dovico Žalig Matjaša. V pokojnoj je zgübo Žalig Anton „Kleklnov Toni“ v Črensovcih svojo mater. — Teško ranjen je Glavač Matjaš rekrut iz Beltinec. Na Matjašovo so se dečki 4 NOVINE 6. marca 1932. znapili, svadili i zbili. Neki črensovski farnik ga je na poti iz krčme smekno. Ka delaš alkohol, pa li se tak lübiš! Gda bo ednok že ostra kontrola nad pijanci i še ostrejša kazen za nje?! Prosimo oblast, naj brez smilenje zatere pijanost. — Biciklin odnešen. V trgovino brata Žagar je prišo nekak z napiračom i odneso eden novi biciklin. Bogojina. Na obletnico smrti pok. dekana Baša Ivana je bila sv. meša za njega, štero so poslüšale i za pokojnoga molile dobre düše. — Fara da delati stolice, predganico i prečko za cerkev. Za nove štale, na štere pomali tüdi pride red, se pa teše že les. — Martjanci. Naš gospod plebanoš so jako slabi gratali. Zdaj nemajo nikše stalne pomoči. Jako dobro bi bilo, da bi njim cerkvena oblast Poskrbela stalno pomoč. Mi molimo za njih i iz srca vsi Želemo, da bi vsem nam na veselje kem prle ozdravili. — Novi naslov. Neki bedak nepodpisana pisma pošila po Beltincaj. Na kuverte mesto „visikopoštüvanim“ pa piše „nisiko poštüvani.“ Nisiko more stati njegova jakost lübezni do bližnjega, ka ne ve nači pisati. Pač drüge po sebi sodi i na sebe misli, gda drügim piše. — Grad. Po dugih prošnjaj smo dobili apoteko. Gda smo jo dobili, smo zgübili zdravnika. Jako teško je nam siromakom 3—4 vüre hoda napraviti, če ščemo k zdravniki priti. Prosimo oblast, naj nam poskrbi zdravnika. Ka nam je zdravniška pomoč potrebna zahtevajo razne nesreče. Zadnjič je nekak šteo drügoga vdariti, pa si je sam roko potro. Dokeč ponesrečenec pride do zdravnika ali te k njemi, zna večkrat že kesno biti. — Gor je plačala. Iz več občin nam javlajo, da se je tam vgnezdila grda navada. Mladino zberejo vküp, njej dare mečejo potem pa se začne igra i ples. Je ne zadosta, da nam krčmeni plesi kvarijo mladino, mo ešče mi sami jo z jelom i pilom vküpvabili i njej davali grešne prilike?! Pošteno je pa gor plačala pri tom nekša ženska. Mož ne bio doma, gda je nespametna mladina priredila plesno veselico. Pogače so se že pekle v peči, fajn so dišale i ščegetale nos, gda se naednok samo notri postavi mož. On toga nikaj ne znao, ka začinja doma žena. Spüsto se je zato po njej i jo je fest nadünkao. Zaistino si je zaslüžila. Dobro zdünkana je k sosedom odbežala i ne vtegnola pogač s peči vzeti. Zgorele so. Prav je tak, rajši pogače, kak düše. — Beltinci. Vsako nedelo se dobijo na farofi dobre knige za čteti po ranoj meši. Knige ma kat. prosvetno drüštvo. Za izposojeno knigo se plača 50 par odškodnine. — Črensovci. Naši mužikašje so letos srečni. Zaslüžili so si 20.000 Din. po gostüvanjaj. Keliko so si iz drügih občin naše fare zaslüžili, nam ne znano. — Trnje. V veliko nesrečo je spadno naš občinski siromak Gabor Janoš. Lani je hodo na trahomsko zdravlenje i drügi den po ednom zdravlenji je oslepno. Spravili so ga v Zagreb v bolnico, gde so njemi oči operirali. A pomoči ne bilo za njega, slepi se je vrno domo. Ka je bio zrok nagle oslepnjenosti, ešče ne dognano. — Širitelom. Tistim širitelom, šteri majo lajnsko zaostano naročnino, pošle tiskarna svoje čeke. Prosimo je, naj po tej čekaj pošlejo v tiskarno peneze. Tiskarna bo z našov upravov že obračunala. Naj ne bi kakši morebitni izterjevalni stroški narasli, povejte svojim dužnikom, naj se brez vsega odlašanja v 8 dnevaj po sprejemi poziva odzovejo za plačilo staroga duga. Uprava. Zimskiva kmetijskiva tečaja v Rogašovcih i na Tišini. Dne 2. II. je bio zaklüčen zimski kmetijski tečaj v Rogašovcih i dne 16. II. 1932. na Tišini. Oba tečaja sta bila prirejeniva iz sredstev kr. banske uprave. Tečaj je organiziralo sresko načelstvo. Predavali so sreski načelnik g. Lipovšek, podnačelnik g. dr. Bratina, vet. ref. Šerbec, podšumar sres. načelstva g. Evgen Antauer i kmet. ref. ing. Skubic. Povprečna vdeležba na tečaji v Rogašovcih je znašala 34, na Tišini 73 vdeležencov, uspeh je jako zadovoljivi. Posebno na Tišini mata za uspeh tečaja velike zaslüge g. plebanoš i g. šolski upraviteo. V Rogašovcih je bilo 14 predavanj i na Tišini 8. — Tečaj za sadjarske pomočnike, to je oskrbovalce sadovenoga drevja bo v Maribori na vinarskoj šoli od 7—26. marca, od 6—11. juna pa v jesen od 26. sept. do 1. oktobra. Hrana i stan brezplačna, k potnim stroškom pa da podporo srez. kmet. odbor. Od 18 let starejši se smejo javiti. Prošnjo s 5 Din. kolekom, šolsko svedočanstvo, krstni list, domovnico i svedočanstvo od oponašanja naj pošleja do 25. febr. na ravnateljstvo banovinske vinarske i sadjarske šole, Maribor. Z srezkim načelstvom toplo priporočamo te tečaj našim dečkom. — „Tovaj düš.“ Na grdo sramotenje nekoga vinjenoga človeka, ka se misijonarje za cigane, to je tovaje pa za ropare včijo, je plemenito odgovoro eden naš misijonski gojenec. Pisao je svojoj materi, ka je dobo v roke Novine, štere ne ve što njemi je poslao i zvedavle, kakši napadi so to bili na misijonare. Na sramotenje da s svojim podpisom odgovor. Podpiše se „tovaj düš“. Tovaje so misijonarje, kradnejo, ali ne peneze i drüge svecke reči, nego nemrtelne düše hüdomi dühi. Plemeniti odgovor. — Naročnikom. Denešnja številka Novin ma 6 strani, vüzemska bo jako lepa i bo bo mela 12 strani. Ki si jo šče küpiti, da za njo 2 50 Din. Vsaki jo pa dobi brezplačno, ki si naroči Novine bar na 3 mesece i plača 5 Din. doli. Naročniki! Prošnjo mamo do vas! Vsaki naročnik naj spravi ednoga novoga naročnika. Do vüzma včinite to. Malo dobre vole pa bo šlo. Če se to zgodi, te bodo Novine vsako nedelo vekše. — Vredništvo. — Turnišče. Pri častitih šolskih sestrah se je začno drügi gospodinjski tečaj. Štera dekla se šče zglasiti, naj včasi ide v Turnišče. — Velika Polana. Kriza je zadela naše gostilničare. Tak je eden gostilničar lansko leto zapro gostilno. Zdaj je samo edna gostilna, pa toj se slabo obeta, malo gda je viditi domače pivce. — Naš gostilničar je pameten. Par let je že ne meo muzike. Pravi, da je tüdi ne bo meo lüdstvi na škodo. (Bog ga živi! Vr.) — Gasilci so tüdi vrli; več let je že minolo, kak so veselico meli. Lansko zimo so igro priredili, to zimo pa ne. Zrok je, da nega v Polani g. vučitela Tratnjeka, ki so igre včili, veselice prepovedali i dobre nasvete davali. — Nešteri možje so straj bili, če se mladina ne bi navčila plesati. Tak so frenke (domača veselica) priredili na fanšček; muzika je bila v citre, v ednom mesti celo gosli cingole. Gučalo se je naprej, ka se bo jako pilo, pa ne se. Zato so muzikašje bolši slüž meli. — Mladina se je tüdi svadila Učenec se sprejme v trgovini stekla i porcelana IVAN KOVAČIČ, Maribor Koroška cesta 10. za volo plesa tak, da so ednoga celo mladoga vö na dveri lüčili. — Polančar. — Turnišče. Dne 21. februara se vršo občni zbor na novo vstanovljene DolnjeLendavske gasilske župe. Nova župa šte 12 gas. drüštev; najstarejše drüštvo je v Velikoj Polani od 1923. Na občnom zbori se se je predlagalo, da bi gas. drüštvo v D. Lendavi, ki je najstarejše v našem srezi, ustanovljeno l. 1873. naj bilo vsem gas. drüštvam v srezi steber. Tak kak je Ljutomersko, ki je tüdi bilo vstanovljéno te, gda je Ljutomer bio pod nemškov oblastjov. — K. J. gasilec. — Rdeči križ v Beltincih, bo meo dne 6. marca ob 11 vöri svoj redni občni zbor v zimskoj dvorani hotela „Krona“. Tüdi tem potom vabimo vse člane, da se ga vdeležijo. — Odbor. — Šülinci. Naša deca se tak veseli Marijikinomi Ogračeki, ka me že na poti gorstavlajo i spitavlejo, če je prišo ali pa ne. Nabralo se jih je v našoj maloj vesi 12 naročnikov. — Širiteo. — Požigalec v Ižekovcih. 25. febr. je hüdoben ali nori človek naleko na gümli v listje žareče vogelje pri Škafar Martini i Bernjak Leopoldi. Prvi je v pamet vzeo nesrečo i ogenj hitro pogaso, tomi drügomi, Bernjaki je pa vse zgorelo, samo gole stene so ostale. Bernjak je siromak, hišo si je küpo i ešče dužen na njej pa ma drobno dečico. Priporočamo ga oblasti i dobrim lüdem v smilenje. — Tečaj za kotrige vinarske zadruge v D. Lendavi bo 5. marca ob 9 vöri pri Magdič Štefani. Predavao bo srezki kmetijski referent. Pri vajaj bo sodelüvao Varga Matjaš trsničar. Pridite goričanci. — Strelo se je 28. febr. vodja orožniške postaje v Bodoncih. Zrok samovmora je neznan. — Melinci. Občina Melinci je edna najsiromaškejših pa vendar določila od zakona zahtevano šumo za odplačilo potnih stroškov verovučiteli. Neka bogata občina beltinske fare je odklonila to, siromaška Melinčka je sprejela. Hvale vredno. Siromakov je nebesko kralestvo. — Hvale vredno. V Beltincih sta se v okviri prosvetnoga kat. drüštva ustanovila dva močniva pevskiva zbora. Eden za dečke, drügi za dekle. Oba mata do 50 članov. Voditeo te zborov je g. Aleksander Nežima. Vaje bodo meli dečki vsako nedelo od 1—2 vöre, dekle na od 3—4 vöre. Vaje se začnejo v nedelo 6. marca. — Pomoč siromakom. Krajevni odbor Rdečega križa v Beltincih je na zadnjoj odborovoj seji skleno, da najbole siromaškim pomaga i za to je vekšo šumo izročo, da se razdeli. Dosegamao so dobili tej: Iz Beltinec: Glavač Marija 40 Din., Vindl Marija 40 Din., Kancer Anton 40 Din., Temlin Marija 40 Din., Apatič Orša 40 Din. Iz Bratonec: Sabotin Marija 30 Din., Novak Orša 30 Din. Iz Lipovec: Temlinova deca 50 Din. Iz Melinec: Kolar Gejta 40 Din., Maroša invalid 20 Din. Iz Gančan: Maučec Matjaš 30 Din. i vdovica Horvatova 20 Din. Iz Dokležovja: Gornjec Ludvig 40 Din. Redki dogodek. V Bratoncih je žena Mikola A. porodila 9 dete ženskoga spola. Vse deklice so žive i zdrave. 6. marca 1932. NOVINE 5 — Tri pivnice pogorele. V sredini februara je zima natelko pritisnola, da je začelo po pivnicaj zmrzavati vino. Gorički vertovje si tak pomagajo, da ali lagve s senom pokrijejo, ali pa na sredini pivnice zakürijo. Trije možacje so v ednoj pivnici močno kürili pa ešče močnejše gasili. Pa ne mogoče ogenj, to vendar nejde, zakaj bi pa te kürili, gasili so svojo žejo. Kda so odhajali so ne opazili, da je v vogelišči na sredi pivnice bila ešče žareča prhajca. V noči pa je iz te prhajce nastano strašen ogenj, ki je vničo tri viničarije. Küriti i zednim gasiti je ne dobro. — Hüdodelna roka je Horvat Janoši v Čentibi več mladi sadoveni cepik prežagala. Somlijo na nekšega čeha, šteri je že večkrat kakše pestvine prikacao. Vojna med Kitajci i Japonci. Japonci nemajo ravno velke države, lüdstva pa dosta. Njihova politika teda ide za tem, kde bi dobili kakšo pokrajino, kama bi svoje lüdi namestili. Najbole njim je bila v tom pogledi pri rokaj Mandžurija, štere najvekši deo je bio pod kitajskov oblastjov. Že duže so se Japonci pripravlali na bojno i nestrpno čakali prilike, kda bi mogli zavzeti Mandžurijo. Ta prilika je prišla, kda so Kitajci bili med sebov strahovito razdvojeni i se je več njihovi generalov med sebov bojüvalo. Pred tov zimov so napadnoli Kitajce v Mandžuriji i je od tam pritisnoli. S tem so dobili Japonci pokrajino, štera je trikrat tak velka kak Jugoslavija. Pa tüdi to njim je ne bilo zadosta. Zdaj so Kitajce napadnoli v sredini njihove države. Ščejo njim vkraj vzeti edno njihovo najvekše pristanišče za morske ladje, varaš Šanghaj, šteri ma 2 i pol milijona prebivalcov. Japonci iz bojni ladij obstrelavlejo varaš, grad pa kitajske strelne jarke. Tüdi so cele devizije že stopile na süho, da zavzemejo varaš. Z zraka pa cele čupore letalcov mečejo bombe na varaš i na kitajske strelne jarke. Tü pa Ja poncom nejde tak z lehka kak v Mandžuriji. Kitajci so se med sebov zjedinili i se tak junaško branijo, da Japonci nikak nemrejo naprej. DOBRA TOALETNA ŽAJFA ne sme samo prijetno dišati, nego po svojih sestavinaj v medecinskom smisli delüvati očiščüjoče na kožo. Samo tak lejko hasni pri negüvanji tela. Ravno zato so Fellerove Elsa-žajfe zdravja i lepote tak cenjena. Paket s 5 vrstami žajfe za 52 Din. brez dalnih stroškov pri lekarnari EUGEN V. FELLER, Stubica Donja, Centrala 146. Savska Ban. NEDELA (v posti štrta.) Vu onom vremeni odišo je Jezuš prek morja Galileanskoga, štero je Tiboriášovo i nasledüvala je njega vnožina velika, ar so vidili znamenja, štera je činio nad onimi, ki so bili betežni. Gori je tak šo Jezuš na breg i tam je sedo z-vučeniki svojimi. Bio je pa blüzi Vüzem, svétešnji den židovski. Gda bi zato podigno oči Jezuš, ino bi vido, ka vnožina kroto velika ide k njemi, veli Filipi: odked küpimo teliko krüha naj eti jejo? to je pa pravo sküšavajoči njega; àr je on znao, ka bi meo činiti. Odgovoro je njemi Filip: za dve sto sodov krüha ne dojde njim, či gli ga vsaki malo kaj dobi. Veli njemi eden z-vučenikov njegovi, Andráš brat Simona Petra: je eti eden pojbar, ki ma pet ječmeni krühov i dve ribi; ali eta ka so med telike? Velo je zato Jezuš: včinte naj lüstvo doli sposede. Bilo je pa sena dosta v tistom mesti. Doli je selo zato možki glav z-računom okoli pet jezer. Vzeo je zato Jezuš krühe i gda bi hvalo dao, razdelo je sedečim. Prispodobno i z rib, keliko so šteli. Gda so se pa najeli, pravo je vučenikom svojim: vküp poberte drtinje, štero je ostanolo, naj ne prejde. Vküp so zato pobrali i na- punili so dvanajset košarov z drtinjom z ti pet ječmeni krühov; štero je ostanolo od oni, ki so jeli. Oni zato lüdje, gda bi vidili znamenje, štero je včino Jezuš, pravili so, ka je ete zaistino on Prorok; ki je pridoči na te svet. Jezuš zato, gda bi spoznao, ka ščejo pridti, ka bi ga zgrabili i za Krala postavili; odišao je pali na breg on sam. Pokora. (Paolo Segneri.) Eliezer, glasoviti sluga Abrahamov, je po trüdapunom potüvanji dospeo v Nachar, mesto Mezopotamije, da bi odtec z hiše Batuelove častivredno zaročnico pelao domo za mladoga Ižaka. Že so ga spoznali i ga kak je že navada, lübeznivo sprejeli, vsi so se zbrali okoli njega, da ga počastijo; eden je k redi, da njemi zavitek vkraj vzeme, drügi, da ga v hišo pela, pali drügi pa, ar vidi, da je od poti otrüjen, hitro beži, da njemi nekše krepčilo prinese prle kak de večerja gotova: „Krüh so pred njega djali.“ (Gen. 24, 33) Ka mislite, kak se je on držao pri vseh tej pripravaj? Pravo njim je, zakričao njim je, odgovoro njim je, draga gospoda, ne trüdite se; jaz vas zagotavlam, ka tečas ni grižlaja ne koštam, dokeč nesam zvršo naloge svojega gospoda: „Ne bom jo, dokeč ne zvršim, ka mi je naloženo.“ (Gen. 24. 33.) I stoječki prle, kak bi se preobleko, je začeo nadugo razlagati cio svojega poslanstva, žele Abrahamove, lastnosti Šarine, prednosti Ižakove, preveliko bogastvo njegove hiše, govor šteroga je ravno zdaj meo slučajno pri stüdenci z prijaznov, mladov Rebekkov, vodo, štero njemi je ta ponüdila, dar, štere je on njej poklono. On ne bio zadovolen stem, da bi pri tom prvom sestanki samo omeno ženitev, on jo je šteo zvršiti i gostüvanje določiti; i tečas ne henjao z gučom, dokeč ne dobo odgovora: „Glej, tü stoji Rebekka pred tebov, vzemi jo, naj bo žena tvojega gospoda.“ (Gen. 24, 51) Ali, česa se pa bojiš, po pravici, ti plemeniti sluga? Ka čas zgübiš? Da bi jo rod mogo komi drügomi za ženo dati? — Toga se ti ne bojiš. Te pa počakaj, odpočij si prle malo, odzdravi lübeznive pozdrave, bodi zahvalen za prisrčen sprejem, pa samo potem naznani svojo nalogo, gda si se že odpočio i okrepo, da jo ležej zvršiš. Pa mislite, da sluga čaka? Briga, štero ma, naj nalogo svojega gospoda zvrši, njemi to ne dovoli! Ka njemi najbole leži na srci, to se mora najprle rešiti, zato ne šteo niti počivati, niti se hraniti: „Ne bom jo, dokeč ne zvršim, ka mi je naloženo.“ Siranus pripomni ka je „s tem posvedočo, da so briga za svojo nalogo“. AGRARNE ZADEVE Razlaga agrarnoga zakona. 76. § Vse stroške prt določitvi agrarne zemle, te cene, vsega dela ambulantne komisije, plača država. Agrarni interesent nikaj drügo ne plača, kak samo stroške tehničnih del, to je inženira. Z toga je razvidno, da se geome- tra, ali mernika, inženira ma juš vsaki interesent sam pogoditi. Agrarna zadruga, kak smo že javili, ide svojim kotrigam dragevole na roko, da prido kak najfalej do izmeritve njim podeljene agrarne zemle. Bomo v te namen vküppozvali odposlance agrarne zadruge, gda de vremen milejše i si ž njimi vse potrebno dogučimo od meritve. V Novinaj objavimo te sestanek. Po tom paragrafi plača veleposestnik geometra za izmeritev maksimuma i super maksimuma. 77. § Vsa opravila, štera se vršijo po tom zakoni (najmre agrarnom) i vse listine (pogodbe, svedočanstva, izvlečki itd.) štere so ž njim v zvezi, so oproščene vseh državnih i samoupravnih taks. To je jako velika olejšava za agrarne interesente, ka ne plačajo nikših štemplnov. 78 § Minister za poledelstvo je pooblaščen s tem paragrafom, da sestavi potrebno število osobja za ambulantno komisijo, štera bo agrarni zakon izvršila i ka tomi osobji da plačo. Kak bo ta komisija izgledala i delala, je določeno po 79. § v pravilnici. Dobro otavo majo k odaji g. Varga Štefan, pleb. pri Sv. Jeleni na Pertoči. Krme je do 40 metrov. Pošta. Gjergjek Jan. Kruplivnik. Na lani vse plačano. Ballek Jožef, S./Gournay. Novine poslali, peneze sprejeli. Novine bodo tüdi pisale, štera srečka dobi. Vesele novine. Naglejüvač, šteroga smo v N. vesnico poslali, nam piše, ka je v toj vesi najšeo povsen poganske navade. Pripovedavle nam, ka je pri ednoj hiži bio mrtvec, pa so večer sprišli vküp mladi pa stari moškoga pa ženskoga spola. Nej so Boga molili, kak to krščenicje po drügi vesnicaj navado majo, gda mrtveca čuvajo, liki so se — sram je more biti! — tam znapili, pa so se te začali ščegetati, ščipati pa küšüvati, ravno tak kak delajo poganje, ki šče nazadnje mrtveca pojejo. — No, to je pa zaistino velka sramota! Zdaj smo ne napisaji imena te poganske vesnice, liki či drügoč kaj takšega zvedimo, te napišemo nej samo ime tiste vesnice, liki tüdi imena vsej tistij novodobnij poganov, ki vüpajo poleg mrtveca drügim na spako tak rüžna dela činiti pa se tak nedostojno oponašati. (V naše „Vesele novine“ smo sprijali tüdi to žalostno novino, za gledalo pa spomin! Vredništvo.) Velka nesreča. V Tropovci je na ednom gostüvanji moglo smrt gor zeti dvajseti — kokoši. Gospodarstvo. Gum . . . ke küpüjejo duge lonce za mleko na sprótlike, prle kak žabe regečejo. To pa delajo zato, ka prej te več vrnja jé na mleki. Osebni glas. Gradiški žüpan se je odpelo v goričke toplice. NALAGAJTE PENEZE v HRANILNICO i POSOJILNICO v ČRENSOVCIH, registrovano Zadrugo z neomejenov zavezov, štera je v lastnoj hiši „NAŠ DOM“. Uradüje vsaki delaven den od 8 do 12 vüre predpoldnevom. Za hranilne vloge plača interesa 8-8 ½ %. Rentni davek plača sama za vse vlagatele i za sebe neobdrži nikše provizije. Pri davanji posojil računa samo 1% upravnih stroškov i to samo ednok, čeravno je posojilo dano na duga leta. Posojila davle na poroke i tabulacijo na 10%. NAČELSTVO. 6 NOVINE 6. marca 1932. Gospodarstvo Oskrblavanje odrašenoga sadovenoga drevja. Že dober mesec je poteko, kak so izdala srezka načelstva zapoved, ka mora vsaki gospodar najkesnej do 30. aprila t. l. očistiti svoje sadoveno drevje od: 1. sühi vek; 2. betežne veke i drevje, štero je napadeno po lubadaraj, se mora posekati; 2. omele (lima ali ftičjega kelja) se se mora ščistiti; 4. vse to veje se more odstraniti iz sadovnjaka i kem prle sežgati. Moramo pa priznati, ka se ta zapoved ne spunjava v tistoj meri, kak bi se mogla. Tüdi kazen od 100 do 5000 Din ne je dosta zalegla. Kak pa je z razglasom? Je li te nabiti na vidnem mesti v vsakoj občini ali pa leži, kde v kakšoj staroj ladi?! Potrebno bi bilo, ka te razglas ne bi ostao samo na papiri, liki bi morao roditi svoj zaželjeni hasek. Pomislimo samo na par zadnji let i bomo vidili, ka je edino sadoveno drevje prinašalo našemi kmeti z malim trüdom velki dobiček. V bodoče pa bo samo tisto sadje melo dobro ceno, štero bo raslo na zdravom drevji, da bo tak zdravo i trpežno za prevažanje i spravlanje za zimske čase. Zapüščeno i zanemarjeno drevo se more vojsküvati za svoj obstanek z vsemi neprilikami. Nečisto drevo nam napadne mah, lišaj, cela čreda sadni škodlivcov i nam njegova krona zraste v veliki koš, šteri je spodoben Staromi grmi brez vsakše oblike. Takše drevo zaostaja v rasti i rodovitnosti i končno postane popolnoma divje. Što pa svoje drevje ma v redi leto za letom, kak je posado, tisti pa bo meo pravi hasek. Da pa bo te hasek i dobiček od sadovenoga drevja na svojem mesti, mora poznati vsaki Sadjar kak se pravilno čisti sadoveno drevje. Čiščenje sadovenoga drevja se vrši v kesnoj jeseni ali pa po zimi, gda ma kmetovalec največ časa. Vršiti se pa sme celo leto, tüdi te, gda je drevje zeleno, ne da bi pri tom gospodar trpeo vekšo škodo. Najboljše je, da si po leti zberemo mesec julij. To pa zato, ar navadno te mesec drevje počiva; pod skorjov je puno soka (redilne vode) i rana na te način hitro zaceli. — Da drevje meseca julija v istini počiva, se lejko vsaki na svoje oči osvedoči posebno pri mladom drevji na konci vek. Te mesec ne bomo opazili, ka bi mlade veke bogve kelko zrasle. Njuva drügoletna rast se začne proti jeseni. Jako nevarno je pa snažiti sadoveno drevje kesno spomladi, gda so ona muževa ali v mezgi. Ka pa more znati vsaki, šteri šče sadoveno drevje dobro očistiti? Glavno je to, ka ne bomo sekali veja s sekirov i ne žagali z žagov na locen. Pri odstranitvi vek moramo rabiti (nücati) samo žago brezi locna. S sekirov nikdar nemremo v pravom mesti odsekati veje i tüdi ne gladko. Z žagov na locen pa nemremo zraven k vsakoj vejki i poleg toga ranimo blizu stoječe zdravo veje. Še važnejše pa je, ka bomo odstranili z dreva? Vse goste veke, da bo moglo sunce vsaki list obsijati i zrak priti do vsakoga lista; vse veke štere se križajo i voščijo edna od drüge, ar pri tom bodo nastale rakove rane; vse rakove veke ar so začetek različnih drevesnih betegov i najbolša hišica za krvave uši vse polomljene (potrte) sühe i navzdol viseče veje moramo odstraniti. Ne more se pa odpüstiti gospodari, šteri trpi na svojem sadovenom drevji ftičje kelje (omelo ali lim), ar to kelje živi na škodo sadnoga dreva. To je eden izmed najhüjših škodlivcov dreva. Odstranimo je tak, ka je z ostrim nožom zrežemo s stebla z koreninami vred i gladko rano zamažemo z cepilnim voskom. Pri snaženji drevja moremo prvič paziti na to, ka ne bomo iz steble i debelejših vek polomili krajši rodni les z neštetimi cvetnimi popki, ar tüdi v notrašnjosti krone raste lepi sad. Drügič pa pazimo na to, ka ne bomo püščali 20 do 30 cm dugih rogov. Tej roglovje začnejo počasi gniliti i to tak dugo, ka pride v steblo lüknja i zato pa mamo telko votlih drev. Žagajmo i odstranüjmo veje poleg stebla i to tak, kak de najmenša rana. Drobne veke žagamo včasi pri stebli. Debele pa žagamo dvakrat. Prvič polovico metra stran od stebla; drügič pa pri stebli, ka se nam steblo ne poškodüje. Pri takšem odžaganji vek menše rane hitro zacelijo, vekše pa z ostrim nožom obrežemo na gladko i do skorje z cepilnov smolov je pa zamašimo. Pri votlom drevi lüknjo za cementajmo, da zabranimo vodi vstop i i tüdi prnenje stebla. (Dale.) K odaji je lepi grünt z zidanov hišov na HOTIZI. Poizve se pri BALAŽIČ MIHALI od tam št. 100. IZJAVA Podpisani Bernad Franc, posestnik iz Kapce št. 106, izjavljam, da sem brez vsake podlage obdolžil vodstvo agrarne zadruge v Črensovcih dne 3 /2. 1932, da ciganivle. Obžalujem to žalitev in se zahvaljujem vodstvu, da je odstopilo od tožbe radi žaljenja časti proti meni, Dolnja Lendava, dne 25. februarja 1932. BERNÁD FRANC. Kolje za gorice je k odaji v ODRANCIH hš. 181. Kolje je iz trnja, akacija KNAUS JÜRIJ. III. REDNI OBČNI ZBOR HRANILNICE IN POSOJILNICE r. z. z n. z. v BOGOJINI se vrši dne 19. marca tega leta ob pol dvanajstoj vöri v uradni prostoraj hranilnice s sledečim dnevnim redom: 1. Čtenje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva i nadzorstva. 3. Odobritev računskoga zaklüčka za l. 1931. 4. Čtenje revizijskoga poročila. 5. Volitev enega Člana načelstva. 6. Slučajnosti. Opomba. Če v napovedanom časi občni zbor ne bi bio skepčen, se vrši pol vöre kesnej novi občni zbor, ki bo veljavno sklepao ne glede na število navzoči članov. DELAVCOM NAZNANJE. Šteri delavci ščejo iti na Državno imanje Belje marof Kneževo (Lack) naj se zglasi pri ANTOLIN KORNELIJI gazdi v Črensovcih. Dva vajenca taki sprejmem za mizarsko obrt; JOŽEF PETEK mizarski majster Bogojina. 1 Posestvo s hišov. približno 4 plüge, njive, sadovnjaka i gorice se fal proda. Več se zvedi pri JAKOBI ČREPNJAK, Apače, št. 74. 4 Sprejmem takoj 5 pomočnikov in 2 vajenca. KUTASSI EUGEN, strojno mizarstvo Bogojina, Prekmurje. 1 NAZNANILO. Od 1. marca naprej do 1. aprila se delajo fotografije 8 kom. po 10 Din. tistim ki idejo v Francijo ali Nemčijo. Foto REESCH M. SOBOTA. MLINARI! Mlinarske kamle garant. kakovosti, mlinska sita svilena i vunena, I a remenje za pogon, „prima“ vosek za remenje, gurte, peharčke, ml. Klepce ino vse ostale mlinske potrebščine nüdi najceneje: BRCAR & Comp. - Ljubljana 3 Kolodvorska 35. Znižane cene! Zahtevajte ponüdbe. Na prodaj je lepo posestvo 19 oralov s hišov i gospodarskimi poslopji, z vinogradom i viničarijov v MALOM DOLI, župnija Sv. Jakob v Slov. goricah, po domače Kristl, hiš. št. 4. — Natančnejše pove. uredništvo „Novin“. 1 DOLNJE-LENDAVSKA HRANILNICA D. D. v Dolnji Lendavi kupuje dolare, franke i druge inozemske valute po najugodnejši ceni. Da posojila na tabulacijo i na poroke. Sprejme vloge na knjižice i na tekoče račune. 1 Za Prekmursko Tiskarno odgovoren: Hahn Izidor v M. Soboti. Izdajatelj: Klekl Jožef. Odgovorni urednik: Edšidt Janez v M. Soboti.