Razgled po svetu. Tellki iegredl na Dunain. Ker ]• y zacfaiiib. daeh padla vrednost avstr« ieaarja tako aizko, da se dobi za f i jjašo krg«e 100 avstrijskih kroa, it . judi draginja y tej državi dosegia vr- loglaTO Tišiao. Ta položaj je pogtiaJ iunajsk« ludske ia delavsko -aaožioa 4o ob»^ih oiaov, Dae 1. t. m. j» u- staTil« *čf«lo Tse delavstvo to^ara n Jlor asdoriH, ker ai moglo voč iziia ^ati t. mozdo. Izstradaao, premia/.euo, slab© ablečeao ia aapol obuto deiav- jitro st j« v prvi vrsti obraili pr'.>U ,jija^k.am ia Ijudskim izsesalcetd. vo- #jžn-iv¦•» in borzana špekulaato&-; — J,ji;dti.e ranožice, ve6 kakor 30,JG2 o- $eb, so a® ralile proti Duaajiu Med j-otoca }9 delavstvo marsikate^a a- fegauno obieceaega gospoda ustavilo in ga neusrailjeao preteplo, ia aeka- ga bogataša bi bih kmaiu obesili aa »lici. Ljudstro je popolaoma pobesne- lo Polici.a ^e bila" brez mofii. Le z ¦jrelifcaa naporom se je vojaštvu posre- <fiiloA fla ljudska množica ai razdejala duaajsksga borznega poslopjav Polo - -žaj i« postajal od raiaate do miaut« o* ^pasaejži. Policlja se je aiorala poskri- ti, sioer bi jo bile razljuteae j^udske Biuožio« pobile aa tla. Hipoma se je iflelaTStr* tsuIo po alicab, pri fieme« 60 bili iKrršeni veliki ropi ia tatviae. fialargtro jo plaailo po kavaraah ia tot«iik, raebilo dragoceae šipe, no- 9*aH,o »praro ia pohištvo. Planili so ,Qdi p« trgoriaaa ter odaesli, kolikor 3« j9 eploh dalo odaesti, Hotel BBris- JDt" so popolaoma opleaili ia razbili __ Ksem gostom, ki so se aaJia]ali v bo- *«lu, pa pobrali deaar in druge dra- ^oceaosti. Dveraa Aagležema so od- rzeli 1254 miHoaa kroa, aeki gospe] bo odnesfi s torbico vred 1 miiijoa K denarja uji vse dragoceaosti. Po Ria- ,ju j6 d«layska maožica strašao raz •• tsajala. Vlomili so v razaa skladišča ter odasali zelo veliko blaga. V teb izgredih .9 bilo ranjeaib. ve6 oseib — 4jolicija }• r kratkem pozaprla nad 4 eto oseb Po ugotovitvali )e bilo oploa- jenib 160 proda.ala ia skladišfi, Koli- <4or se j« dognalo, zaaša vrednost teh razbitib Sp ia ogledal aad 1 milijar- <o kro«. Sknpaa svota aa razbitem , ipoflkodoTanem ia odaešeaem imetju zaaša preko 3 milijarde K. Lastniki o- plenjenih. in opustošenih prodajalen ia «kladifi4, hotelov ia kavara so odpu- '«tili TS8 »to> uglužbeace, vsled česar je SterUo brezposelnih aa Dunaiu aa- raslo za noTih 60.000 oseb, Vlada je pokli&ala od vseh straai vojaštvo. Iz Linza «9 prišli trije bataljoni, iz Ko- »oSke dra in iz Gornje Avstrije veCje SteTilo kaTalerije. Tujci zapuščajo Du ¦aj kar trumoma, tako da vlada aa ^unfijskih kolodvorih silna gn'e5a. — Zastopniki tujih vlad so izročili avst- ttijski vladi nalog, da aemudoma ukre ae potrebn« korake, da se v bodoCe ^abranijo slifiai izgredh Toda vse to ¦knpaj ne bo ozdravilo do mozga bol- *• Avstrije, marveč drvi ta državica a reliko m nevzdržljivo silo v globok prepad. Marižarska surovost. Madžari se ¦kaj rafli prištovajo med" olikane aaroide lc m domišl;ujejo, da zajemajo oliko % reliko žiico. Iriledeči slučaj pa ¦spraTlia madžansko olko v zelo slabo luu. Kaet Andrija Fiderbiad iz Su •feoiee ]• presto;)il madžarsko mejo — k«v i«ft «a Madžarskem svoja posest^* Nek ljepov osebni nasprotnik ga J» *TadH oblasti čeS, da je jugoslov. •dij««. Oblast ga je dala vkleniti t fežiti rerig« in ga je odposlala r Bu*'*ptftto. T Budimpešti so ga sleklJ *• »*»»s», gtk obtsLM a gtore *xxz~ do.' in ga tako prettpli, Ua je bilo a]«. govo truplo ena sama krvaveča raaa. Vi'g:» so ga aato v temaico, kjer so ga pustili ležati brez iedi ia brea pil&kfi celih Sest dai. Napol živega so g i privlekli iz ječe t«r ga začeli zaov» strahovito muftiti z namenom, da pruma, da je špljoa, Privezali so ga aa stol in mu gorefce cigare pritiskali aa golo truplo. Ta muka je trajala tako dolgo, dokler je bil pri zavesti. Opekline in rane so bile strahovite. Ko je začel nekoliko dibati, so mu dali oefai jedi in pijafie, aato so ga pa posdali v mesto Zalaegerzseg, kjer so po%apr(i aajhujši hudodelaiki. fl'adi tukaj so ga mučili. Končno so reveža spraviJi v bolnišnico — bil je Že n» ¦ pot 'nrtev. Ko si je aekoliko opov.igil m okreval, je pobegnil iz bolaišniuč, da se lzogne aadalijaemu trpineealu aciiega v bolnišniai nastavljenega — zdravnika Oblečea v bolnigko obleko, je po dolgem ia trudapolnera potovaaju ponoži prišel nazaj v aaSo državo, ft}9t je aaSim oblastira pri;.ovedoval o leverjetnih mukah, katere je moral jrestati aa Madžarskem. Zanimalo bi las svoj čas izvedeti, kakšne korake bo naša vlada podvzela aapram madŽarskim surovinam. Budarska stavjka aa Ceškem. V. o&travsko-karvjinskem okrožju ja komuaistično delavstvo uprizorilo obširao stavko. V stavko je stopilo 50.000 delavcev. ,J>elaicky Deaaik" poroča, da so v soboto zasedli vojald in orožniki rudaike v polai bojni opremi. Samomori iz bede. Velika beda, ki je zadela razne lastnike hiš v velikih mestih, je dovedla zlasti v Berolinu in na Dunaju do samomora. Pred dnevi se je pripetil sledeči žalostni slučaj samomora: V neki hiši v Berolinu so skupno živeli neka 71 let stara ženica in dva njena brata v starosti 63 in 68 let. Ker so vse svoje prihranke vporabili že za časa svetovne vojske in deloma tudi po končani vojski, jim ni preostalo nobenega drugega imetja nego hiša, v kateri so živeli, koji dohodkipa z daleka niso pokrili njihovih najnujnejših življenskih potrebščin. Nekega dne so se vsi trije sestali v eni sobi ter sklenili končati svoje življenje. Odprli so cev za plin in tako mirno čakali, da jih reši bede smrt Starka je sedela na stolu, eden brat je bil naslonjen na stol, a drugi se je vlegel na divan. Ko so sosedi drugega dne odprli sobo, so našli vse tri osebe mrtve. M«sto, ki ima 6 županov. Vsled neprestanih prepirov med strankami je mestno zastopstvo v Bratislavi (Požun) sklenilo, da si naj izvoli vsaka teh strank po enega moža, ki bo župan. Tako je torej prišlo, da ima Bratislava, menda edino mesto na svetu, sedaj kar šest županov, ki se v svoji službi vrstijo tako, da vsak teh žu panov vrši iupanske posle po dva mesca. General-razbojnik. Pred dnevi je berolinska policija zasačila pri tatvini človeka, o katerem se je dognalo, da ima na svoji kosmati vesti več drznih tatvin, vlomov in c«lo razbojništva. Na policiji je pokazal legitimacijo, glasečo se na ime Geza Ber. Po natančnejši preiskavi s» d gnali, da je bil ta človek general v Bela Kunovi rdeči armadi. Pred prihodom na Madžarsko, je bil general v ruski sovjetski artnadi in se je zval s pravim imenom Hubert Koniger, ruski žid. Konj, ki zna pisati. V Nemčiji so imeli konja z imenom »Hansc, ki je znal z udarci s kopitom računati. Slava tega nemškega konja pa ni dala mirovati Francozom. Posrečilo se jim je aajti zelo bistrega konja. katerega so naučili čitati in pisati. Dali so mu ime »Rouhet<. Ta konj je bil tako spreten, da je znal ugasniti svečo, ne da bi se dotaknil sveče. Šestkratni morilec obsojen na smrt. Pred pariško poroto se je te dni vršila kazenska razprava proti šestkratnemu morilcu Landru, ki je trajala celih 25 dni. Landru je bil obtcžen umora šestib žen, katere je zvabil v svoje stanovanje jih tam zadavil in trupla zažgal v peči. Imel je Ijubavne razmere z 283 ženskimi osebami. Razprava, ki je zanimala skoro mesec dni vse svetčvno časopisje, je bila zelo zanimiva. K vsakodnevni porotni razpravi je bil velikanski nav8l. K poroti v Verseillesu je vo zil dnevno zjutjaj in zvcčer poseben Landrujev vlak. Porota je obsodila šestkratnega morilca na smrt. Landru je smrtno obsodbo s posmehom sprejel. Porotniki so zaprosili za njegovo pomiloščenje. Smrt v valovih jezera. V hotelu Pallaaca ob jeseru Lago Maggiore jc stanovala ruska kneginja Tenovsky. Njenega moža so v Petrogradu ubili boljševiki, na grozen način so ji tudi usmrtili očeta in mater. S svojim detetom je zbežala iz Rusije. Pred dnevi ji je umrl edini otrok. Vsled teh udarcev je postala obupna. Oblekla se je v dragoceno obleko, pisala pismo policiji, da sporoči svoje dragocenosti za dobrodelne namene, nakar je šla k jezeru Ko je bilo jezero najbolj razburkano, je skočila v vodo. Silai valovi so jo kmalu zagrebli. Smrt t kovčegu. V Heilbronnu na Nemškem se je pripetil sledeči, mozeg pretresujoči slučaj: V bornem stanovanju je bivala neka obitclj. Mož je bil delavec, njegova žeaa pa delavka. Imela sta dvoje otrok v starosti 12 ia 4 teta. Ko sta zjutraj odšla na delo, sta oba otroka pustila doma brez nadzorstva. V sobici je bil prazen kovčeg, s katerim sta se igrala. Šla sta v kovčeg. Pripetilo se je, da se je pokrov kovčega tako zaprl, da otroka nista mogla iz kovčega. Ko sta zakonska prišla opoldne domov, sta našla po dolgem iskanju oba otroka v kovčegu mrtva, zadušila sta se. Najdragocemejša ura. Urar Jožef Krist v Augsburgu je izdelal uro, ki je pravi umotvor. Uro je nesel na Dunaj, kjer je bila razstavljena Na uro je vzel patent. Ves Dunaj je občudoval ta umotvor. Na razstavo je prišlo tudi več Amerikancev. Nek Ameriški milijonar se je v uro tako zagledal, da jo je hotel imeti za vsako ceno. Koačno je bila kupčija sklenjena za 25 milijonov avstrijskih kroa. Okradena princesa. Princesa Štefanija Hohenlohe se je na aekem potovanju ustavila v Parizu. Ob priliki kupovanja v neki trgovini ji je izmaknil nek neznan lopov denarnico in nakit. V denaraici je bilo 600'OCK) fraacoskih frankov. uudna stavka. Voditeljica ženskega komunističnega gibanja v Halle u neka Hedwig KrQger, je bila obsojena radi soudeležbe v prevratnih nakanah na 6 let težfce ječe. Tej ženski pa v zaporu nikakor ne ugaja. Na vsak način bi se rada izmuznila. Sedaj je pričela z odklanjanjem hrane. Pri tem je tako oslabela, da bo najbrže v kratkem umrla. Mrlio rešen - pogrebci pa ponesrečili. Nedavno se je vršil v bliiini mesta Chikago pogreb. Sprevod, ki je krenil proti cerkvi, je moral preko železniških tračnic. V istem hipu je pridrdral ekspresni vlak in zdrobil 10 Ijudi. Vozu z mrličem se ni ničesar zgodilo.