/
• .1
l" 'r '
RIGLAV
leto IX.
3. NOVEMBRA 1956.
ŠTEV.200.
PREVRATNO DEJANJE
Dvestota številka, katero je danes dosegel KLIC TRIGLAVA, nudi priložnost, da razložimo odnos "Slovenske Pravde" do tega lista, katerega izdaja.
Uvodoma ugotavljamo, kar je bilo na enem ali drugem mestu že rečeno, da je KLIC TRIGLAVA neodvisen list; ugotavljamo, da torej to ni glasilo niti "Sloven= ske Pravde" niti ne kake druge politične skupine.
Kaj nas je potem vodilo, da smo se odločili za tako stališče, ko smo pred dobrimi osmimi leti pokrenili ta list? Zakaj•smo se odločili za njegovo neodvis= flost in s tem celo omogočili, da je bilo v KLIGU nekajkrat pisano tudi proti sta lišču "Pravde"?
Predvsem smo bili mnenja, da je demokracija težavna, če že ne skoro nemogo= 5a, ako so vsi državljani in vsa sredstva občevanja in obveščanja ostro razdelje ba na politične skrajnosti, ki jih zastopajo stranke. Ni nujno vsa modrost zgo= ščena v strankah in še manj je res, da stranke vedno velikodušno zastopajo vsena bodne interese. Navadno obravnavajo javna vprašanja in ocenjujejo položaj s svo= jih ožjih vidikov. Ge torej obenem vladajo nad časopisi in podobnimi obveščeval= himi sredstvi, je nujno, da stališče nepristranskega opazovalca sploh ne more pri ti do izraza.
Tako je prav vloga neodvisnega tiska, da zamaši to praznino in da omogoči beprejudicirano razpravo o javnih vprašanjih. Ker to omogoča boljšo obveščenost državljanov, so politične stranke prisiljene razpravljati o javnih vprašanjih od govornejše ter se s konstruktivnimi in realnimi programi potegovati za naklonje= bost državijanov-vplilcev. Tako neodvisni tisk onemogoča preveliko mero demagogi je, ki je v gotovem pogledu sicer reden proizvod političnega življenja.
Po drugi strani je položaj v emigraciji še poseben. Redna politična borba s strankami in podobnimi zadevami v naši raztreseni emigraciji sploh nima smisla. Tem bolj je potreben list, ki bo gledal na naše razmere in na svet brez pobhrva= bih očal in bo vsaj dvakrat na mesec vezal slovenske ljudi širom sveta.
Ker torej KLIC TRIGLAVA ni glasilo kake politične skupine in ker smatra"Slo venska Pravda", da služi splošnim slovenskim in jugoslovanskim koristim in stva= bi politične demokracije, če podpira tak neodvisni list, more KLIC opazovati do= godke in o njih poročati brez prejudica, saj pri tem ne zasleduje koristi 'kake določene skupine. Prav to pa je omogočilo vidno razliko med poročilom-vestjo in dvodnikom-komentarjem. Vest je ostala nedotakljiva, komentar pa svoboden.
Samo zaradi takega sodobnega in širokogrudnega stališča je bilo mogoče, da ; je KLIC TRIGLAVA poročal o raznih dogodkih tako, kot tega niso mogli drugi slo = s ^nski odnosno jugoslovanski časopisi. Ker je bil KLIC TRIGLAVA neodvisen čašo = Pis, ker se ni uklanjal predsodkom ali nagibom bralcev, še manj pa muham politič bih vodnikov in "linijam" političnih skupin, je lahko prinašal v podpisanih član Kih različna mnenja in o dogodkih poročal objektivno, kolikor je to bilo tehnič= Po izvedljivo, da je tako služil resnici; obenem pa je vest ločeno komentiral,da je povedal javnosti, kaj misli njegov urednik in da je s tem tudi list sam kon = siruktivno prispeval k razpravi..
Trdno smo prepričani, da bi naše predvojno javno življenje bilo znosnejše in bi v odločilnih dneh bilo laže doseči narodno edinost, če bi imeli pred voj= P° poleg strankarskega tudi neodvisni tisk. Tako bi ne bili državljani le bolje °Pveščeni, ampak bi tudi politične stranke morale računati s tem dejstvom ter bi tako brez dvoma odgovorneje postopale pred narodom.
Sedanji, KLIC TRIGLAVA je pravzaprav veliki poskus, če je neodvisen tisk-tu= v slovenskih razmerah možen. Ob tem pač ni čudno, da je naletel na strnjeni
odpor miselno zastarelih in s predsodki obdanih ljudi, ki niso - z nekaterimi iz jemami - v resnični demokraciji nikoli delovali, pa so tako - spet razen redkih izjem - zaneseno pritrjevali voditeljem, najsi je bilo dobro ali slabo, ali pa so se s plašnicami ob očeh dali voditi, ne da bi sami dosti razmišljali.
"Slovenska Pravda" je odločena nadaljevati s tem poskusom, dasi pomeni to v okostenelem slovenskem javnem življenju prevratno dejanje. Prizadevala si bo s svobodnim in neodvisnim tiskom pospeševati resnično demokratično občutje in delo vanje tako zdaj v svobodnem svetu kot kdaj kasneje, ako Bog da, v svobodni domo=
Izvršni Odbor "Slovenske Pravdi'
KLIC TRIGLAVA IN JAVNO MNENJE
V vsaki demokratski deželi - deželi z dvema ali več političnimi strankami -vsaka stranka ščiti svoje interese in se bori za oblast ter, ako je potrebno, tu di laže. Vsaka stranka torej vpliva na formiranje javnega mnenja.
Toda v demokratskih deželah obstoja tudi veliko število posameznikov, ki ne pripadajo niti tej niti oni stranki, a imajo svoje mišljenje, ki ga iznašajo v javnosti in s tem vplivajo na formiranje javnega mnenja. Pri tem se poslužujejo v svojih komentarjih dejstev v skladu z njihovo važnostjo. Ti ljudje so zelo po= gosto trn v peti organiziranim političnim strankam in sploh vsem drugim grupam. Kadarkoli kak politik pove kako neumnost, namerno ali ne, ti ljudje obrnejo po = zornost naroda na to neumnost in onemogočijo preveliko mero demagogije. Z drugi= mi besedami, ti ljudje omogočajo formiranje pravilnega javnega mnenja in igrajo vlogo nekakšne zaklopke, ker onemogočajo po eni strani preveliko mero demagogije, po drugi strani pa učijo narod - javno mnenje, da ne usvoji vse, kar mu ta ali ona grupa pravi in da razmisli - uporabi svojo glavo - ter sam pride do zaključi ka. Da je večini ljudi morda všeč, da mislijo za njih "voditelji", je tragedija in odlika politično nezrelega naroda.
Ako s prednjega vidika pogledamo na slovensko (in jugoslovansko) emigracijo, vidimo, da imajo politične in ostale skupine, zlasti katoliške, svoj tisk, v katerem poskušajo informirati čitatelje s prikrivanjem gotovih dejstev na eni in poveličevanjem drugih dejstev na drugi strani - kakor pač kaže - in voditi s pri mernimi komentarji na taki osnovi vodo na svoj mlin. Za primer bi mogli vzeti dej stva A, B, in C, od katerih zavisi naš komentar. Ako vzamemo dejstvo C kot naj = važnejše, dejstvo A pa kot nevažno, potem bo naš komentar temu primeren. Ako pa ta dva dejstva po važnosti zamenjamo, naš komentar bo drugačen. Prav tako bo naš komentar različen, ako prikrijemo obstoj dejstva A in govorimo samo o dejstvih B in C. In tako dalje. To je v glavnem tudi osnova vseh nesporazumov: dejstva ne moremo meriti niti kvantitativno niti kvalitativno in odločitev, katero dejstvo je važnejše od drugega, je v veliki meri subjektivna, razen seveda kadar gre za navadno laž in namerno prevaro.
Poleg političnih in ostalih skupin v emigraciji obstoja tudi veliko število posameznikov, ki niso vezani niti na to niti na ono grupo. To so takozvani "neod visni", odnosno intelektualci, med katerimi se nahajajo tudi "neintelektualci". Njihov glas se v demokratskih deželah lahko sliši in njihova mišljenja objavija= jo pogosto "odvisni" časopisi in to tudi takrat, kadar se z njimi ne strinjajo. Ti "neodvisni ljudje" imajo tudi velik vpliv na javno mnenje potom knjig, ki jih izdajajo, brošur itd. in brez njih bi bilo življenje političnih strank mnogo la= žje. V naši emigraciji pa, kakor tudi nekoč v predvojni Jugoslaviji, ti "neodvie ni" ne morejo priti do izraza. Sami nimajo materialnih sredstev, da bi izdajali svoj &asopis, med tem ko emigrantski partijski ali religiozni časopisi nočejo -in tu®ne smejo - objavljati mišljenje "neodvisnih ljudi", ako to ni v skladu s partijsko "linijo".
KLIC TRIGLAVA mora biti zato časopis, ki bo izpopolnil to praznino in nudil možnost tem "neodvisnim ljudem", da povedo svoje mnenje o tem ali onem problemu. In ravno zato, ker KLIC TRIGLAVA dejansko daje to možnost, je tudi neodvisen.
Uredništvo
KLIC TRIGLAVA izhaja vsako prvo.in tretjo soboto v mesecu. Naročnina znaša 24/-letno, 6/- četrtletno; s posebnim doplačilom za letalsko poštnino. Dopise in na= ročnino naslavljajte na: BM/TRIGLAV, London, W.C.I., Gt.Britain. ŠIRITE K.T.!
SLAVA PADLIM BORCEM ZA SVOBODO NA MADŽARSKEM !
Jenko & Kočevar:
SVOBODA JE NALEZLJIVA
Kot.-že dvakrat prej - po Titovi izključitvi iz Kominforma leta 19^-8. in po Tito-Bulganinovi deklaraciji leta 1955»» je tudi zdaj, po Hruščev-Titovi izmenja vi obiskov v spetembru in oktobru, naša emigracija zašla v slepo ulico. Enostavno ni vedela, kako naj tolmači te dogodke in kakšno politiko naj vodi, pa je zapadla v stereotipno frazarjenje, da sedi Tito trdno v sovjetskem sedlu.
Res je, da ne poznamo točnega poteka brionsko-jaltskih razgovorov, toda ce = iotni razvoj v sovjetskem imperiju po letu 1998. vendarle zgovorno kaže, da gre za. dogodke velikega pomena, dogodke, ki pretresajo rdeči svet do korenin, in da je bil tudi poslednji "holiday" ob morju le postaja v tem razvoju; razvoju, ki se je Pričel s Titovim odporom proti vsemogočni Sovjetski zvezi in ki je danes narastel v mogočen upor proti Moskvi, da bi še naprej izrabljala komunizem kot orodje ru = skega imperializma, kakor je zapisal Walter Lippmann.
Seveda ne bo zaradi tega posebne škode, če emigranti ponavljajo tudi zdaj ,
| kar so že od leta 1993., da se stvarno namreč med Moskvo in Beogradom ni nič spre *enilo. Razvoj gre kljub temu svojo pot naprej. Vendar pa postane takšno stališče j emigracije bolj kočljivo, kadar dopovedujejo emigranti Zapadu nekaj, kar bi radi videli, da bi bilo, pa ne odgovarja stvarnosti. Ali morejo zapadni činitelji ime= ti potem še kaj zaup-mja v tako emigracijo, ki jo dogodki vse po letu 1998. deman tirajo? Tako izgublja emigracija še tisto trohico verodostojnosti, ki smo jo kdaj imeli ali pa je še nismo zapravili. Da pri tem med vsemi drugiminavedeva samo pri toer tistega toliko opevanega begunskega publicista v Združenih državah, ki je vse Po letu 1998. tako sveto trdil, da je Titov spor z Moskvo samo preračunana pote =
■ S^-vščina, ki je potoval celo v Grčijo in se potem ob povratku skliceval na neke do kurnente, ki da jih je tam videl in ki da potrjujejo te njegove zaključke. Občutno so morale kasneje pasti njegove delnice in z njim delnice vseh podobnih križarskih Antikomunistov, ko so dogodki po Stalinovi smrti začeli kazati, da je spor -in še kakšen spor! - zares obstojal in da rane tega upora še zdaj niso zaceljene.
I.
Kaj pravzaprav priganja jugoslovanske komuniste, da se tako trdovratno zavze ^aj o za "različno pot v socializem" in da pri tem nudijo vso moralno in morda ce= tvarno podporo tistim silam v satelitskih partijah, ki se hočejo osamosvojiti 0(i ruskega varuštva?
Gotovo je to želja po neodvisnosti, tako partije kot države, ki jo partija ob vlada. Vendar pa se v tem zrcali samo strah pred gospodarsko in drugačno odvisno= stjo od Moskve. To je seveda važen činitelj, z državnega stališča celo zelo važen, bi namreč mogla biti jugoslovanska zunanja in gospodarsko-trgovinska politika ®°ljša in uspešnejša, če bi imela opravka z neodvisnimi komunističnimi vladami kot le s trabanti sovjetskega imperija, ki jih/molze, a od sebe ne da nobene fige.
Pri tem gre tudi za ideološke vidike, ki jih pa - kot sva imela priliko vide '■i - zapadni komentatorji redoma podcenjujejo odnosno sploh ne odkrivajo. Jugoslc lanski komunisti se namreč boje, da bodo zaradi sprememb v sovjetski notranji po= ^itiki in dogodkov v sateli-tskih državah (Poznan! ) izgubili iniciativo na idej polju. Boje se, da bodo ostali zadaj in da jih bodo drugi prehiteli, če sam^ bodo nudili kaj več. (Saj je vendar v tem smislu že pisal pred dnevi Hajnicz v ’^ycie Warszavy": "Na polju tega razvoja socialistične demokracije smo mi v goto^-vetn pogledu že pred drugimi. Smatramo, da se bodo mogli Cehi, Jugoslovani, Madžar in Bolgari okoristiti ob študiju pridobitev poljskega političnega mišljenja.") ^Ato so letos poleti v jugoslovanski komunistični partiji pričakovali v tem pogle ^ gotovo dalekosežno politično izjavo, d-^. katere bi moralo priti, če lanski komunisti hoteli obdržati idejno vodstvo v svojih rokah. In do ^0) če se ne bi Hruščev potrudil na Brione in potem Tito na Jalto in lovorom ne bi sledili varšavski dogodki in budimpeštanska revolucija,
vee, tal
bi jugoslc= tega bi pri če tem raz~-kar j e pr e d
emi komunističnimi veljaki spet samo potrdilo, da je, imel Tito prav, ko je vzt i
lik
da po starih poteh ne gre več naprej.
Tito namreč dobro ve, da bi takšna izguba idejnega vodstva pomenila poraz,ve poraz, potem ko je spričo obsodbe stalinizma dosegel nad Moskvo takšno moralio
zmago. V tem primeru bi bil ves ta spor v svojih po ledicah zveden na eno samo toč ko - na kult osebnosti. Vse tisto, kar se je mimo tega dogajalo v Jugoslaviji po 1.19^8,, pa bi postalo brezpredmetno. Komunistična Jugoslavija ne bi zgubila samo moralno vodstvo v rdeči družbi ampak tudi privlačnost v svetu, zlasti v azijsko -afriških deželah, v katerih je s tako skrbjo gradila svoj ugled in svoje politič= ne uspehe. Iz države, okoli katere se je vrtel ves svet, ki so jo obiskovali Ede= ni, Attleeji, Dulesi, Nehruji in cela vrsta manj važnih kraljev in cesarjev, pre= zidentov in premierjev, bi postala država tretje vrste, katere niti pes ne bi več povohal.
Po drugi strani bi cela teorija o "aktivni koeksistenci", ki naj pomeni ne = kaj več kot le "miroljubno sožitje", izgubila smisel, če ne bi bilo "različnih po ti v socializem". Nerazvite dežele Azije in Afrike pač ne bi imele druge poti,kot da se odločijo za enega od obeh blokov: verjetno prej za zapadnega, ker bi bili do larji privlačnejši od "sovjetske poti v socializem". Vsa jugoslovanska komunisti? na velepolitika bi se tako sesula kot hiša iz kart.
S tako okrepljeno blokovsko razdelitvijo sveta bi pa spet rastla možnost in nevarnost oboroženega spopada. Tito ve, da bi z njim in njegovo "potjo" bilo kon= čano, če bi prišlo do spopada, katerikoli naj bi že potem zmagal.
Vse to je moral imeti Tito v mislih, ko je zvedel pozno poleti, kako "komuni stična partija Sovjetske zveze še vedno smatra, da je usmerjevalna partija med vse mi komunističnimi organizacijami sveta", kot je bilo rečeno v sovjetskem pismu sa telitskim partijam. Z drugimi besedami, da je treba slediti "sovjetski poti v so= cializem" in ne na primer " jugoslovanski'* ali kateri drugi, kot je bilo dogovor je no prve dni lanskega junija v Beogradu.	(Dalje drugič.)
JUGOSLOVANSKA KRONIKA
Ko to pišem, mi je žal še nepoznana reakcija v Beogradu na izjavo madžarske= ga predsednika vlade, Imre Nagyja, da bo sestavil novo vlado, v kateri bodo zasto pane tudi politične stranke, ki so bile doslej prepovedane. Toda vse do trenutka te objave, so uradni beograjski časopisi ustvarjali vtis, da je borba na Madžar = skem predvsem borba proti stalinističnim metodam Rakosijevega režima in da so to borbo več ali manj izkoristili "proti-re volucionarni elementi", medtem ko je ma= dlarako ljudstvo "obdrislo vara v socism lizea in ostalo neoaajano v svoji odlo5= nosti, da očuva pridobitve svoje borbe za novo družbo", kot se je izrazila POLI TIKA.
Jugoslovanski časopisi so se od same ga začetka neredov v Budimpešti izogiba= li vsakemu komentarju in objavljali ob = širna poročila o dogodkih, ki pa so se po tonu skladala z uradnimi poročili ma= džarskega radia. Tako so ta poročila go= vorila o "reakcionarnih provokacijah" in predajah skupin "konträrevolucionar= jev". Vseeno se mora priznati, da jugo= slovanski časopisi niso skušali prikriti razvoja položaja svojim čitateljem, če= prav so pri tem paketno molčali in se ni so hoteli izjavljati. Isto velja za beo= grajske uradne kroge - vsaj do torka 30* oktobra zjutraj, ko se je pojavil preje omenjeni komentar POLITIKE, ki pa ga je Nagyjeva izjava o formiranju nove koali= cijske vlade v torek zvečer demantirala. Sekretar centralnega komiteta komunistič ne partije Madžarske je po radiu priznal,
da se dežela vrača k večstrankarskemu si stemu in da bodo komunisti začeli, svojo borbo za "socializem" od začetka na po= dlagi izkušenj, ki so si jih pridobili s preteklimi "napakami".
BORBA se je doslej omejevala na komen tiranje položaja v Alžiru in poudarila, da "metode oborožene sile in policijske ga pritiska proti gibanjem, ki jih pod= pirajo ljudske mase, so neučinkovite in nasprotne duhu časa". 0 dogodkih na Ma= džarekem pa je tudi BORBA pametno molča
la»
NEW STATES**! AND NATION je 20.okto =
bra objavil komentar Paula Johnsona,v ka terem poudarja Pijadin odgovor, da demo kratizacija v Jugoslaviji ne pomeni upo stavitev večstrankarskega sistema. Pri tem Johnson izraža mišljenje, da sta se Tito in Hruščev sporazumela, do katere meje lahko gre "demokratizacija" v sate litskih državah, kajti oba se bojita,da bo sicer komunističnih režimom odklen = kalo.
Zato je tudi verjetno, da se komuni = stični veljaki v Beogradu niso hoteli iz javljati proti uporabi sovjetskih čet na Madžarskem.
V jugoslovanskem tisku je dalje opazi ti, da se Kardeljevo ime že nekaj tednov ne omenja. Zanj je bilo znano, da je u= smerjen bolj prosovjetsko. Že nekaj ča= sa zavzema njegovo mesto Rankovic in spre jema tuje obiskovalce ter s njimi razgo varja; posel, ki je bil prej pridržan Kardelju. Za Rankovica trdijo, da je 0= rientiran bolj proti zapadu (!). (ds)
BESEDE IM DEJAM JA
Z znancem sva nedavno razpravljala o emigraciji In današnjem jugoslovanskem režimu. Beseda je padla tudi o altematlvl Titu. In tu sva bila soglasna, da se je tako. pred narodi Jugoslavije kot pre svetom mogoče Izkazati s tako alternativno rešitvijo, če nakažemo, kakšno. Jugoslavlr jo sl zamišljamo In kako naj bi bili njeni osrednji problemi v njej rešeni. Ali še bolj enostavno In oprijemljivo: če se predstavimo z okvirnim alternativnim načrtom bodoče skupne ustave.
Koncem avgusta je SLOVENIJA, glasilo Slovenske ljudske stranke, objavila na uvodnem mestu podpisani (l.A.) članek, ki razpravlja o Jugoslaviji:- za ali proti. Avtor, ki je nekoč spadal med vrhovne Slovenske ljudske stranice In tudi danes ni daleč od njth, prihaja do'zaključka, da so tako prijatelji In nasprotniki Jugoslavije (med Srbi In med Hrvati) zašli v slepo ulico In zdaj nočejo ali pa ne morejo najti poti Iz nje. Tako se govori o federaciji, konfederaciji, o narodnih državah, nihče pa ne pove, na kaj naj bi se omejita zvezna oblasti"Najmanj konkretno se Izjavljajo Srbi» Kako naj jim potem Slovenci In Hrvatje verjamemo, da so se res odpovedali predvojni obliki Jugoslavije odnosno da nimajo v mislih nekih čudnih poslov bodočnosti, zaradi katerih sl nočejo zdaj pokvariti politične kariere, če bi se Izjaviti, vprašuje čtankar. Nasprotniki Jugoslavije so še bolj v zadregi, ker se ne morejo domeniti, kako bi Jugoslavijo razdeliti, kje bi potegnili meje» Tu pisec opozarja na tri točke, ki so važne za uspešno parcelacijo kake države: ozemlje je treba razdeliti taed nasledstvene .države, razdeliti je treba mednarodne obveze obstoječe države in za nasledstvene države doseči priznanje od'vseh večjih in zlasti sosednjih držav.	■ ••
Se bolj neresen posel vidi avtor v tem, da nasprotna tabora nočeta pozvati drug drugega, da praktično pokažeta, kalco naj se oblikuj e federacija odnosno kako naj se razbije država» "Toda grešijo tudi tisti, ki se tega spora ne udeležujejo", kajti venomer bi morali pozivati oba tabora, da se izjavljata konkretno. Tako je pisec prišel do Slovencev, katerim oba tabora očitata, da se nočejo vtikati' v to stvar in da čakajo, da bodo prisedli k tistemu, kamor se bo nagnila tehtnica. Po zavrnitvi grožnje o "biološkem poginu" Slovencev izven Jugoslavije in odklonitvi, da bi bili Slovenci drobiž- v srbsko-hrvatskih obračunih, se končno g.I.A. Izjavi, zakaj "Slovenci molčijo" ob vsem tem: ".»»(oni) ne vidijo kako bi se mogla oba tabora izmotati iz slepih ulic, kamor sta zašla". Toda, če se bo-vsaj en tabor spustit v konkretno razpravo, kako uresničiti njegovo politično zamisel, potem Slovenci gotovo ne bodo molčati.
Za zaključek pravi avtor, da bi morala biti tudi Jugoslavija enako kot Združene Države Amerike "suveren narod v mnogih suverenih državah", kot je rekel W»T»Pagel, pa ne bi bili doživeti toliko nesreč po l.1918. Do tu torej SLOVENIJA.
"Videti" in "vedeti"
Daši ima g.I.A, v marsičem prav, vendar je nekoliko naiven, če -pričakuje, da se—bodo-n.pr^projugoslovanski londonski Srbi in kontrajugo-slovanski argentinsko-monalcovski ustaše med seboj pozivali, da si izmenjajo načrt za politično likvidacijo drug drugega. Iz take moke ne more biti kruha. Tudi vidim nekoliko vsiljivosti, govoriti kar v imenu Slovencev, češ da "Slovenci molčijo, ker ne vidijo, kako bi se mogla oba tabora (za in proti Jugoslaviji) izmotati iz slepih ulic..." Zakaj^avtor ne govori raje v imenu svoje stranke, če uživa v njej zaupanje? Še bolj važno pa se mi zdi, da ti avtorjevi "Slovenci" ne le ’he vidijo izhoda iz srbsko-hrvatskih slepih ulic1, ampak da ti avtorjevi "Slovenci" takega izhoda tudi sami ne - vedo. Kajti če bi ga vedeli, kaj bi jim branilo, da ga ne bi povedali’? Prevelika skromnost in bojazen, da se ne bi komu zamerili ali pa da bodo res postali drobiž za poravnavo tujih računov? Prav gotovo je, da marsikdo od Srbov in Hrvatov ne bo zadovoljen s še tako dobrim in modrim predlogom, kako rešiti srbsko-hrvatski problem, kot pravilno omenja avtor g.I.A, Toda v tem vendar ni bistvo vprašanja» Ali ni JAar važneje, da prične razpravo prav tisti, ki sam ni neposredno prizadet v tem sporu in ki more kot daljni opazovalec kritičnej e motriti to
vprašanje In tako konstruktivno prispevati prav ob samem začetku razprave?
V tem vidim najboijši način, da se i Hrvate i Srbe moraino prisili, da se konkretno izjavljajo in pokažejo, če nimajo kaj za bregom in koliko držijo njihovi argumenti.
Takšen konkreten, podjeten poskus ^Slovenskega narodnega odbora bi bil pač desetkrat več vreden kot pa razne domoljubne deklamacije ob različnih priložnostih. Naj se izkažejo zdaj stranke, ki trdijo v svojih programih, da so za Jugoslavijo in za demokracijo! Naj stopijo na _ dan stranke, ki st lastijo pravico, predstavljati slovenski narod! Da jih vidimo, koliko so vredne in jih podpremo pri njihovih prizadevanjih - ali pa za vedno odpišemo med staro- šaro...
n
PISMO UREDNIKU
G.urednik! Predvideval sem odmev s hr= vaške strani - in tudi dočakal sem ga. Zadnja "Hrvatska Zora" je, kajpak z vsemi odvratnimi okrasnimi pridevki, ki so njenemu uredniku tako pri srcu, zavrnila stališče g.B.Somniča, da je "največji nesmisel ... govoriti o pra= vici' (hrvatskega)naroda do samoodločbe'.1 (KT 198.)
Oenim neodvisnost Klica Triglava,ki dopušča različnost mišljenja in priob=' ča tudi take podpisane članke, ki se s -.smerjo lista nujno ne skladajo. Tudi •razumem, če se urednik ne izjavlja k vsaki manj važni stvari, ki jo dopisniki pokrenejo. Kam bi pa prišel!? Ven dar se mi zdi "pravica do samoodločbe" tako načelna stvar, da sem zares pogre šal Vašega mnenja, ko ste že objavili Simoničevo. Ste se morda z njim stri= njali? Ali pa ste taktično čakali pred videno hrvatsko reakcijo, nakar šele bi povedali svoje in Klicevo stališče, upoštevajoč pri tem argumente na eni in drugi strani?	P.
Cenjeni g.P.! Nikakega dvoma ni,da ima vsak narod pravico do samoodločbe in da ta pravica velja enako za Slovence kot za Srbe ali Hrvate. 0 tem ne dvo= mi tudi g.Simonič, čeprav je postavil ... svojo ugotovitev v zvezi s Hrvati na način, ki bi, ako bi to ugotovitev 0= cenjevali brez ozira na ostale dele članka, govoril za to, da Hrvati nima jo pravice do samoodločbe. A ravno to je storila tudi"Hrvatska Zora" in u= tegne storiti še kdo drugi. Dejstvo namreč je, da .-je hrvatski narod upora bil svojo pravico do samoodločbe pri samem ustvarjanju Jugoslavije in da ta Jugoslavija ni bila Hrvatom vsiljena, kar je iz članka g.Simoniča jasno raz= vidno. Hrvati tega tudi ne morejo zani kati. A ker njihova sedanja politična gonja v emigraciji po sili prezira to dejstvo in ustvarja vtis - pri nepou=
čenih - kot da je bila hrvatskemu narodu že od vsega pocetka zanikana pravica do samoodločbe - da je bil torej hrvatski narod s silo pognan v Jugoslavijo s stra ni Srbov in Slovencev - je g.Simonič po= stavil ob strani tudi ugotovitev: "Naro= di, ki so prostovoljno ustvarili skupno državo, se ne smejo obnašati kot holly= woodske filmske zvezde, ki prekinejo äcup no življenje in vzamejo morda nove part= nerje, kadarkoli se jim zahoče." G.Simonič je tudi nakazal posledice takega ne= odgovornega početja, katerih se gotovi Hrvati nočejo zavedati. Dejstvo j e nam= reč tudi to, da oni s svojo kampanjo od= rekajo pravico do samoodločbe tudi vsem onim strnjeno naseljenim ne-hrvatskimpredelom Jugoslavije, ki jih zahtevajo zase kot ceno pristanka na skupno državo s Sr bi in Slovenci.
Nikakor ni moj namen braniti g.Simoni ča za njegovo nerodno izpeljavo začetnih misli, kar na koncu koncev tudi ni moja dolžnost, a vseeno se mi dozdeva, da'"Hr vatska Zora" dviga prah predvsem zato, ker bi rada diskreditirala vpliv, ki ga ima KLIC TRIGLAVA s svojim odločnim sta= liščem proti totalitarističnim tendencam Zbora in zelenih srajc okrog "Hrvatske Zore";	Urednik
ŠE ENA NINA P0N0MAREVA
IJ.oktobra so v San Franciscu aretirali Sonjo Južnič, ženo jugoslovanskega vicekonzula, in jo obtožili, da je v neki tr govini ukradla dve rjuhi, pet brisač,žen ski pulover in nekaj moških nogavic . v vrednosti $26.75 (okroglo £10). Vse to je policija našla v njeni ročni torbi. Gene ralni konzul Branko Karadžole je obtožbo zavrnil, češ, da je šlo za ."nesporazum". Južničeva je, kot je trdil KarčClž.ole, pla čala za vse predmete in nato vrgla vstran blagajniško potrdilo. Ker ni znala dovolj angleščine, ni mogla tega takoj pojasni= ti policiji. Obenem je trdil, da poli=
(Dalje na 8.str.)
FALIJANCI IN JUGOSLOVANSKI KOMUNISTI
Teden dni svojega letnega dopusta sem nedavno preživel v neki poletni šoli, ki jd je organizirala FABIAN SOCIETY. Ta socialistična organizacija, kakor tu= di mnoge druge v Angliji, prireja vsako leto nekoliko tedenskih ali štirinajst = dnevnih "poletnih šol", v katerih se vršijo predavanja o problemih, ki interesi= •rajo socialiste. Ob teh predavanjih se razvije. razprava in v prijetnem ozračju * ustvarjajo- nova prijateljstva. Letne šole FABIAN SOCIETY obiskujejo ljudje naj = različnejših poklicev: univerzitetni profesorji, sodniki, narodni poslanci, zdrav niki, advokati, učitelji, tehniki in delavci. Slušatelji niso samo Britanci, am= paktudi precejšnje število tujcev.
Odkar sem postal član FABIAN SOCIETY, je bila 'to zame prva "poletna šola", a gotovo ne poslednja. Predstavljala:je najcenejši letni dopust, ki sem ga imel, odkar sem v Angliji: nekaj, manj kot sedem funtov (nečlane stane nekaj več) "fc-a stanovanje, odlično hrano', bazen za plavanje, vse mogoče športe in to vse v pre= krasni okolici - poleg zelo prijetne družbe.
Med slušatelji'so se nahajali tudi trije jugoslovanski komunisti: nek ekono ftist iz Zagreba in dva Srba, ki so trdili, da so "trade union officials" (sindi=
; kalni delavci). Zanje je seveda predstavljalo veliko presenečenje, da najdejo v šoli tudi jugoslovanskega emigranta in ker smo se nahajali v civilizirani okoli= ci, smo se morali,1'dokela naravno, obnašati kot civilizirani ljudje. V razgovoru 2 jugoslovanskimi komunisti si lahko človek ustvari jasnejšo sliko o "vladajočem Razredu" Jugoslavije.
Ti jugoslovanski komunisti niso bili člani FABIAN SOCIETY - nemarksistične ga socialističnega društva. Poslala jih je jugoslovanska komunistična partija kot . "opazovalce", kot pošilja svoje člane na skoro vse socialistične poletne tečaje, šole, ;itd. v vse evropske demokratske dežele. To je gotovo eden izmed načinov,na katerega se lahko tudi komunistični repki sprehodijo po inozemstvu na narodne stro ške, podoono kot Tito in ostale "glave".	.
^Direktor te šole, nek laburistični poslanec, mi je povedal, da' prihaja po, ,, nekaj jugoslbvanskih komunistov v. vsako poletno šolo FABIAN SOCIETY žeizza' leta 10^8., a da sem jaz, kolikor mu je poznano, prvi izmed jugoslovanskih emigrantov,,; ki; je obiskal šolo.	...	'	'	4	,
Problemi, ki 'so jih v tej šoli razpravljali, so bili izključno britanski.Do cela naravno je - čeprav to mogoče mnogim emigrantom ni jasno -_L„da- -Br.it-an-G-e-■naj-;-— bolj zanimajo njihovi lastili problem-i.-Td- so jim 'najbliž ji. Problemi- kpjjnmist&ö=;:• ne-Jugoslavij'e"~ali jugoslovanske .emigracije, in 'na šplbsrio problemi, ki nimjajo : . . Neposrednega in dnevnega vpliva na njihovo življenje, sp, zanje morda, zanimivi.-,to, da tretjerazredne važnosti, odnosno celo nevažni.	“	'
Nobenih iluzij o. Titovem socializmu	-	• 4 :
'i:	¥ toku razprave je ekonomist-komunist stalno poskušal spravljati na dan pro=
°leme, pred katerimi so se nahajali komunisti v Jugoslaviji in načine, na katere e° te probleme rešili. Njegova izvajanja so pogosto izzvala proteste prisotnih in ^vrnitev komunističnega načina reševanja teh problemov. Govorniki so mu stalno dopovedovali, da ni mogoča nobena primerjava med komunistično Jugoslavijo in demo. ^ntsko Britanijo, kajti v Britaniji obstoja politična demokracija. A ko je ta e= konomist-komunist' začel pojasnjevati "jugoslovanski socializem", ga je eden izmed e d av at e1j eV, narodni poslanik in sodelavec nekega levičarskega britanskega so= balističnega tedniga, zavrnil, da v Jugoslaviji ne obstoja socializem in da to, kar jugoslovanski komunisti smatrajo za socializem je najhujša vrsta državnega ka Vitalizma,
V glavnem so bili jugoslovanski komunisti, kakor tudi vsi drugi slušatelji, ^etirani izven razpravljanja na zelo pristojen način. Ako je jugoslovanska.komu= bstična partija mislila, da se ji bo z obiskom svojih repkov v raznih socialistič bh šolah, tečajih itd. uspelo izvršiti kak vpliv na demokratske socialiste, po= bm se je zelo zmotila. S tem je dosegla ravno obratno, od tega, kar si je želela, bjti pred oči demokratskih socialistov je dala živ primer, kako se socializem ne be in ne more graditi.
Imel sem tudi priliko razgovarjati z nekim Fabijancem,
v Jugoslaviji. Nekdo v FABIAN SOCIETY je namreč prišel n_______________
bed poletnih šol organiziralo v Dalmaciji. S te šole so se Fabijane! vrnili brez ^s=>kih iluzij o "jugoslovanskem socializmu". Pričakali so jih na lep način in jih bdi udobno nastanili. Toda, kot mi je potožila neka gospa, imeli niso niti tre =
ki je bil preteklo le na idejo, da bi se eno


nutka prostega časa, da bi bili sami in da bi sami šli, kamor bi hoteli. Povsod in stalno so jih spremljali tolmači, tako da jim je že presedalo, ko so se morali stalno ljubeznjivo smehlj.ati in zahvaljevati.
Rezultat svojega obiska v tej šoli je ta, da sem prišel do prepričanja,da bi lahko jugoslovanska emigracija	mnogo konstruktivneje vplivala, ako bi izpre
menila^svoj način dela. Izgleda namreč, da so emigranti dosti prev-eč zaprti sami vase. Čeprav se nahajajo, na primer, v Veliki Britaniji, se malo ali nič ne zani majo za britanske probleme. Obstojajo mnoge emigrantske organizacije, bodisi poli tične bodisi ne, katerih glavni cilj izgleda je izoliranje emigracije in pričara= nje emigrantom tak način življenja, kot so ga poznali v Jugoslaviji, medtem ko pre puščajo kralju, generalom in "narodnim voditeljem", da vzdržujejo zvezo med njimi in narodom, med katerim živijo. Od časa do časa izbruhnejo na dan te organizacije z memorandumi, poslanicami, protesti itd. in smatrajo, da se mora cel svet zausta viti in jih poslušati. Na ta način upravičujejo razni "narodni voditelji" raison svojega "obstoja" in potrebo, da jim emigracija "sledi".
Ni dvoma, da so emigrantske organizacije zelo potrebne, toda je škodljivo,da bi one predstavljale alfo in omego vsega emigrantskega življenja. Namesto tega bi bilo dobro, ako bi se emigranti zanimali za probleme naroda v deželi, v kateri ži ve, in da sodelujejo pri reševanju teh problemov, kajti skozi to in na ta način jim bo dana možnost, da najlažje, postopoma in nevsiljivo iznesejo tudi naše pro= bleme - ne pred angleško kraljico, canterburijskega nadškofa, predsednika vlade, ali ostale "ugledne ljudi", marveč pred britanski narod - pred one, ki dejansko u= pravijajo demokratski deželi. To je seveda težje in počasnejše, toda je tudi edi= na demokratska pot. Ako bi se nahajali v neki fašistični deželi, potem bi bilo do volj, da naši "narodni voditelji" prepričajo diktatorja in njegovo kliko o pra vilnosti naše stvari, a mi vsi ostali pazimo na svoje zadeve ter prepustimo "ve= likanom", da stvar rešijo. A taknačin dela emigracije v demokratskih deželah je pogosto nesmiselno izgubljanje časa.
Politično zrele emigracije ( a to jugoslovanska gotovo še ni) imajo svoje e= migrantske organizacije, katerih lepo število članov je istočasno tudi včlanjeno v raznih britanskih političnih organizacijah: laburističnih, socialističnih, ko “ operativnih, konzervativnih, liberalnih, katoliških itd. ( po nagnjenju poedincai Na koncu koncev, problemi dežele, v kateri živimo, so tudi naši problemi, ki ima= jo vpliv na naše življenje v emigraciji, vse dotlej dokler pač živimo v tej deže=
1:L*	•	S .L*
(ŠE ENA NINA PONOMAREVA-Nadaljevanje s 6.strani:)
cija ni imela pravice Južničeve aretira= ti, ker konvencija iz leta l88l. med Sr= bijo in^druženimi državami določa, da clani/Sonzularnih uradnikov morejo biti aretirati samo za "velike zločine". Pod= načelnik protokala ameriškega zunanjega ministrstva je k temu izjavil, da Združe ne države nimajo nobene take konvencije z Jugoslavijo in da Južničeva ne uživa diplomatske imunitete.
Južničeva je tatvino priznala in bila takoj izpuščena.
BUTANSKI FILM 0 DALMACIJI
Britanska filmska družba INČA zaključuje snemanje barvastega filma o Dalmaciji. Komentar je napisala Lady Ridley, a pomož ni režiser je bila Anna Balfour-Fraser, sorodnica britanskega zunanjega ministra V dobi upostavitvc- prve Jugoslavije.
Za časa filmanja so člani družbe doži veli zanimivo presenečenje, ko jim je zmanjkalo petroleja za cigaretne vžigal=
nike. Odkrili so namreč, da je slivovicst prav tako dobra kot petrolej!
SRBSKI PATRIARH V MOSKVI
Maršal Bulganin je 19.oktobra sprejel v avdijenco srbskega pravoslavnega patriar ha Vikentije Prodanova.
BM/TRIGLAV LONDON, W.C.I.
To je naslov, na katerega pišite, ko že^ lite poravnati naročnino ali poslati pismo uredniku. Ko poravnavate naročnino, Vas vljudno prosimo, da ne registrirate svojega pisma na pošti, ker nam British Monomark, ki nam daje gornji stalni na= slov na razpolago, tako registracijo pog. novno zaračuna. Enako Vas prosimo, da pu stite Postal Orderje neizpolnjene, ker Klic Triglava nima posebnega bančnega ra čuna. Hvala Vam!
KLIC TRIGLAVA izdaja SLOVENSKA PRAVDA. Njeno mišljenje predstavljajo samo oni pri2
spevki,'ki so podpisani od Izvršnega Odbora.