(foto: Marija Sukalo)
OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE Muzejski trg 1 a
CELJE
N0003;
l_Efb XXXVII, 18. FEBRUAR 2005, CENA 289,00 SIT
Deveturni delavnik smo uvedli izključno zaradi zmanjševanja stroškov. Zavedamo se, da so spremembe hude in še kakšen nepriljubljen ukrep bo potrebno sprejeti, zato je potrebno veliko pozornosti posvečati medsebojnim odnosom
C'c :
Zgornješavifljsjća?adrugaKji zo.o.. Cesta na Lepo Njivo 2, Mozirje

V nase alpsko področje sodi naraven zsornjesavinjski les, iz katerega so izdelana kvalitetna okna.
Ze razmišljate,, kaj boste letos postorili na vašem domu?
Mogoče obnova ali menjava oken?
-	v naravnem lesu?
-	za boljše tesnenje?
-	za lepši izgled?
-	ali celo novogradnja?
V tehničnih poslovalnicah vam na okna in vrata proizvajalca GLIN ŽAGARSTVO d.o.o.nudimo;
- 20% GOTOVINSKI POPUST -15% POPUST NA ODLOŽENO PLAČILO
(3310333 pseCXieg3JEII^S3CeiIQ
an età oeGfikiib db ics
,, .....
(■Motta
Železnina
584-12-41
PC Ljubija 837-07-20, 837-07-7 iKILRečica, 838=80J)3, _	-, -
AM.MIKLAVC
TEHNIČNI PREGLEDI d.O.O.	E-naslov: a.m.miklavc@email.si
Nizka 21, 3332 Rečica ob Savinji - Telefon: 03/838 80 90, Telefaks: 03/838 80 91, 041 643 538 I
pom. ■“ pèSo ŽM8 I lii)a©%-PoLioii:a ©LcÄPliSuP©
Družba za izvajanje tehničnih pregledov motornih vozil, traktorjev in priklopnikov A.M. TEHNIČNI PREGLEDI MIKLAVC d.o.o. iz Nizke opravlja tudi:
-	registracije novih in rabljenih motornih vozil ter priklopnikov -odjave vozil
-menjave nalepk
-	izdaja preizkusnih tablic pri odjavi vozij
za upravne enote Mozirje, Velenje in Žalec
-	sklepanje vseh avtomobilskih zavarovanj za zavarovalnice Triglav, Maribor, Adriatic in Slovenica.
Plačilo je možno na trajnik, bančne kartice, čeke ali gotovino.
Vsak prvi četrtek v mesecu orgarniziramo med 13.00 do 16.00 uro HOMOLOGACIJO motornih vozil in A-TESTE traktorjev ter starodobnikov.
Opravljamo tudi PERIODIČNE PREGLEDE strojev in naprav za obrtnike ter kmetijske opreme na terenu.
Delavni čas AVTOPRALNICE za pranje osebnih in kombiniranih vozil od pon. do pet. 7.00 -19.00, sobota 7.00 -17.00 ure.
Pokličite tel.03/838-80-90, 041 643-538 e-pošta: a.m.miklavc@email.si
VARNE KILOMETRE VAM ŽELIMO!
Smpr
Vrhunska PVC okna sedaj z možnostjo brezplačne vgradnje prezračevalnega sistema AIRMatic.
Zračenje brez odpiranja oken. Tudi, ko vas ni doma!
Sveži, prijetni in
zdravi prostori z okni SIMER.
SIMER d.o.o., Ipavčeva 22, Celje
TRGOVINA
ÌTVO LUKAČ
Spuščamo cene vozil Peugeot.
P - 206 do 400.000 SIT P - 307 do 600.000 SIT
AVTO IGOR d.o.o. - Črnova 33/a, 3320 Velenje - tel.: 03 898 69 30
Miloi LUKAČ, s.p.
Sp. Rečica 59,3332 Rečica ob Savinji - Tel.: 03/ 839 48 40, faks: 03/ 839 48 41 Internet: www.mizarstvo-lukac.com, e-mail: info@mizarstvo-lukac.com
Pri nas kupljena notra-nja in zunanja vrata vam strokovno vgradimo na vašem domu.
OSREDNJA
KNJIŽNICA
Tretja stran
GEME
Do kje seže svoboda medijev?
Zadnji ponedeljek v januarju so bralci uglednega ruskega časnika Kommersant začudeno gledali v časopis, ki so ga dobili v roke. Sicer zajetni časnik je izšel le na osmih straneh, pa še te niso bile v celoti potiskane. Na ta način so novinarji enega redkih ruskih medijev, ki si še drzne objavljati kritične članke o oblasteh, protestirali proti nezaslišani kazni enajstih milijonov dolarjev, kolikor jih mora omenjeni časopis zaradi domnevne razžalitve plačati zasebni banki Alfa.
Kommersant je julija lani objavil članek o bančni krizi v Rusiji in pri tem zgolj v enem odstavku omenil banko Alfa, pred vrati katere je nekega dne 80 ljudi zaman čakalo, da bi lahko dvignili svoje prihranke. Objavljena informacija je bila verodostojna, kar so odvetniki časopisa na sodišču dokazovali z video posnetkom skupine varčevalcev, toda sodniki so ostali neizprosni: Kommersant mora plačati kazen!
Opisani primer lahko služi kot primer nedemokratične družbene ureditve, v kateri so mediji zgolj posredniki cenzuriranih informacij. Druga skrajnost, ko mediji prestopajo nekatere, recimo jim etične meje, pa je bila vroča tema pretekle dni pri nas, ko so Slovenske novice objavile zgodbo o
poslancu državnega zbora, ki z uporabo službenega telefona in službenega računalnika išče nove spolne partnerje.
Odzivi ljudi so bili zelo različni: nekateri so menili, da je časopis povsem upravičeno razkrinkal izvoljenega predstavnika ljudstva, ki zapravlja denar davkoplačevalcev za nemoralne zadeve, druga kategorija državljanov pa je menila, da gre v tem primeru za grob poseg v zasebnost posameznika, ki se ne bi smel zgoditi v nobenem primeru.
Vloga medijev je v vsaki družbi brez dvoma zelo pomembna. Ko sem pred dnevi na televiziji gledal eno izmed oddaj v ciklusu Dnevnik nekega naroda, v kateri so bila prikazana osemdeseta leta prejšnjega stoletja, sem se znova zavedel, kakšno pomembno poslanstvo so v tistem času odigrali nekateri slovenski mediji. Med njimi je bila na prvem mestu revija Mladina, ki je brezkompromisno kritizirala odnos srbskih nacionalistov in jugoslovanske armade do Republike Slovenije in Slovencev. Kdo ve, kako bi se odvijal proces JBTZ, kako bi zorela slovenska pomlad in kako bi se iztekla osamosvojitvena vojna brez demokratičnih slovenskih medijev? Zagotovo drugače, če bi jih obvladovali tisti, ki še danes ne prenesejo, da jim kakšen časopis nastavi zrcalo, v katerem jih lahko vidijo tudi drugi.

tU
IZ VSEBINE:
Aktualno:
Varnost pravice do zasebnosti.......4
Radioaktivni odpadki:
Skušnjava težja
od občinskih proračunov?............5
RŠS Celje:
Direktorica postorila
premalo za preveč denarja?..........6
Elkroj:
Z notranjimi ukrepi v boj s konkurenco.7
Nova Štifta:
Oh/oritev biomasne točke pri Slapnikovih .... 7
Častni kanonik Alojz Žagar:
"Kopriva ne pozebe"................8
OŠ Blaža Arniča Luče:
Počastili spomin na rojaka ,
10
Na naslovnici: Pripravljanje okusnih izdelkov iz kuhanega sadja v Fašunovi hiši na Ljubnem
ISSN 0351-8140, leto XXXVII, št. 7,18. februar 2005. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni In odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Nastasja Kotnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 289,00 SIT, za naročnike: 260,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
VARNOST PRAVICE DO ZASEBNOSTI
Zabrisana meja zasebnosti je prestopljena
Ko govorimo o pravici do zasebnosti, sploh javnih oseb, vedno prihaja do precej navzkrižnih mnenj tako med strokovnjaki za to področje kot med laiki in javnimi osebnostmi. Kot pa kažejo dogodki v aferi poimenovani tudi Jurigate, ki je precej razburkala slovensko javnost in medije, je z varnostjo človekove pravice nekako podobno kot s svetovnim mirom - je pač neizvedljiva. Zakaj? Zato, ker je posredi človeški faktor, njegovi interesi in predvsem koristi. Zakon o varstvu osebnih podatkov, ki je stopil v veljavo letos, 1. januarja, kot kaže, vso stvar le še otežuje.
Se pa pri vsem razpravljanju o varnosti pravice do zasebnosti vedno bolj poraja vprašanje o neki drugi pravici, ki bi prav tako znala biti ogrožena. Govorimo seveda o svobodi obveščanja, ki je prav tako ena izmed temeljnih človekovih pravic. Vse človekove pravice naj bi bile enakovredne, nobena ne sme biti nad drugo. A kot opozarjajo strokovnjaki za slovensko ustavo, se marsikateri zakoni vsaj delno izključujejo.
OHLAPNO NAPISAN ZAKON Številni mediji opozarjajo, da je Zakon o varstvu osebnih podatkov
vsekakor pisan preveč ohlapno in si z njim novinarji enostavno ne zmorejo ali ne znajo pomagati. Tudi svetovalec pooblaščenke za dostop do informacij javnega značaja Jurij Žurej pravi, da je problem ravno v tem, kdaj osebni podatek objaviti. Namreč, podatke ne bi smeli objavljati zgolj zaradi zadovoljevanja radovednosti, ampak le, če so ti podatki v interesu javnosti.
Podobno navaja tudi kodeks novinarjev Slovenije: "Novinar spoštuje pravico posameznika do zasebnosti in se izogiba senzacionalis-
tičnemu in neupravičenemu razkrivanju njegove zasebnosti v javnosti. Poseg v posameznikovo zasebnost je dovoljen le, če za to obstajajavni interes." Ataisti kodeks tudi pravi, daje pravica javnosti do obveščenosti širša, če gre za poročanje o javnih osebnostih in tistih, ki želijo dobiti moč in vpliv ter vzbujati pozornost. Kako »široka« omenjena pravica je, pa, kot kažejo aktualna prepiranja po tako rekoč vseh medijih, ni dorečeno in verjetno tudi nikoli ne bo.
PRIMER AVRELIA JURIJA in njegovih seksualno začinjenih zasebnih pogovorov preko službenega mobitela, ki ga plačujemo davkoplačevalci je torej idealna mešanica dogodkov, ki po eni strani so stvarjavnosti, po drugi, bolj zanimivi, pa spet ne. Jurije imel to smolo, daje ravno zaradi njegovega obnašanja po službeni plati, raz-
krivanje njegove, milo rečeno, zanimive spolne usmerjenosti mogoče povezati z njegovo javnosti dostopno podobo.
Skratka, pravice javnosti do obveščenosti nikakor ne gre zanemarjati le na račun posameznikove zasebnosti in, seveda, tudi obratno. Meja med zasebnim in javnimje predvsem prijavnih osebnostih zelo tanka, lahko bi rekli skoraj nevidna. Kar je zagotovo tudi eden izmed vzrokov, da se ta meja prestopa. Drugi, važnejši vzrok je seveda bolj finančne narave in ravno ta nas lahko prepriča, da bolje zagotovo ne bo nikoli. Meje se bodo premikale le še v smeri večje tolerance in radovednosti. Kot ostali svet, se bomo tudi Slovenci privadili dejstvu, da smo radovedni in zato hočemo vedeti tudi tisto, kar nas povsem nič ne briga.
Tatiana Golob
Naša anketa
»Rumeno, ki te ljubim rumeno ...«
Načeloma se vsi zavedamo cenenosti »rumenih« medijev, njihovih skorajda neverjetnih sposobnosti, da še iz tako male mušice ustvarijo slona. Načeloma se vsi zavedamo, da rumeni mediji niso ravno vzgled vrhunsko oblikovanih in zasnovanih infoimacij, ki bi imele dejanski vpliv na družbeno življenje. Zato še toliko bolj preseneča fenomen, ki ga lahko zlahka dokažemo z visokimi nakladami takšnih in drugačnih »trač informatorjev«.
In vsake toliko časa ti samooklicani »rumeni preroki« prestopijo mejo okusnega in berljivega (oz. gledljivega). Prestopijo mejo, ki ločuje javno od zasebnega in grobo posežejo v realnost posameznika in njegovih bližnjih. Glede na nedavne dogodke, ki so »porumenili« našo deželico, smo prebivalce naše doline povprašali, kakšno je njihovo mnenje o takšnem »informiranju« množic in seveda - koliko so tudi sami kaj rumeni?
Stane Weiss, Mozirje
Nekaj bolj jasna meja med javnim in zasebnim bi morala biti, kljub temu, da bi določene stvari javna oseba, ki se izpostavlja, morala vzeti vzakup. Slovenski mediji so v svoji rumenosti še dokaj zmerni, se pa stvar stopnjuje. Tudi sam kdaj pa kdaj prelistam rumene strani, temu seje nemogoče izogniti.
Simona Hren, Rečica ob Savinji
Zdi se mi, da rumeni časopisi v svoji vsiljivosti, v svoji »raziskovalni vnemi« že nekoliko pretiravajo in tu dejstvo, da se neka oseba pogosto pojavlja v javnosti, ne bi smelo biti izgovor za tako grobo vdiranje v intimo. Nihče ni nedolžen, vsak ima svoje hibe, ki pa ne bi smele biti tako v rokah rumenih medijev. Sama bolj redko prebiram »obarvane« novičke.
Mirjam Petek, Mozirje
Nekoliko takšne novičke berem, saj nas pravzaprav bombandirajo z njimi. Iz vsake male stvari naredijo ultra pomembno novico. Vedno manj se upošteva, da imajo tudi javno izpostavljene osebe pravico do zasebnosti.
Grega Flis, Mozirje
Človek, ki se znajde sredi »rumene« afere, se zagotovo znajde v določeni pasti, v izjemno neugodnem položaju. Skratka, če že počne stvari, ki so zanimive za javnost, morale pa bi ostati skrite, se je pač treba potruditi, da se zanje ne zve.
Ivo Kramperšek, Mozirje
Mediji so zato, da raziskujejo in so določena veja nadzora. Vsak mora torej zase najprej pomisliti, kaj bo delal, da ne bo kdaj »zasačen«. Pri nas so rumeni mediji še daleč od tega, da bi bili prevsiljivi, še vedno obstaja določena cenzura in nadzor nad njimi. Sam jih prelistam kdaj pa kdaj, ko mi ravno zaidejo v roke.
David Pečnik, Mozirje
Tega tako malo berem, da sem skoraj indiferenten do tega. Vsekakor je problem za tistega, ki ga rumeni tisk obravnava, vendar pa ne vem, zakaj bi se stvari skrivale. Če ne razkrivajo laži - zakaj pa ne. Še marsikaj je, kar bi bilo dobro odkriti.
Pripravila: Barbara Fužir, foto: Ciril M. Sem
Aktualno, Matična kronika
V_______________________________________________________________________
MAMLJIVA FINANČNA PONUDBA V ZAMENO ZA RADIOAKTIVNE ODPADKE
Skušnjava težja od občinskih proračunov?
Slovensko javnost v zadnjem času vznemirja iskanje lokacije za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO), ki so že in še bodo nastali pri proizvodnji električne energije v jedrski elektrarni, pri razgradnji jedrske elektrarne ter pri uporabi radioaktivnih snovi v medicini, industriji in raziskovalni dejavnosti v Sloveniji. S tehničnega stališča je izgradnja odlagališča NSRAO mogoča kjerkoli v Sloveniji, so pa nekatera območja za tak objekt primernejša. Minimalna potrebna površina, na kateri se bodo izvajale terenske raziskave, pa je 10 hektarov.
NESPREJEMLJIVA LOKACIJA
Postopek umeščanja objekta v prostor vodi Ministrstvo za okolje in prostor, k postopku pa so povabljene tudi lokalne skupnosti. Jasno je, da gre za izredno občutljivo in hkrati finančno nadvse mamljivo vprašanje, o katerem bodo verjetno razpravljali tudi občinski sveti, seveda v kolikor bodo župani tematiko uvrstili na dnevni red. Svetniki občine Luče so o ponudbi razpravljali na svo-
ji zadnji seji in se soglasno opredelili, da lokacija zaradi tehničnih, okoljskih in družbenih vidikov na njihovem območju ni sprejemljiva. Gre namreč za trajno odlagališče, kjer se radioaktivnost od-
padkov s časom zmanjšuje, vendar je količina radioaktivnosti primerljiva s tistim v naravnem okolju šele po 300 letih.
BAJNA FINANČNA NADOMESTILA
Očitno je tudi državi jasno, da primerne lokacije za odlagališče NSRAO ne bo tako lahko najti, zato ponuja občinam, vsaj za tukajšnje razmere, bajna
finančna nadomestila. V kolikor bi katera od lokalnih skupnosti dovolila izvedbo operativno raziskovalnih del na terenu (globinska vrtanja, jamska dela, ugotavljanje ničelnega stanja okolja), bi bila upravičena do nadomestila v višini približno 56 milijonovtolarjevza vsako leto, v katerem bi potekala dela. Enako vsoto bi zainteresirane lokalneskup-nosti prejele tudi v času gradnje objekta na svojem območju. V času obratovanja objekta je višina nadomestila 10 krat večja in znaša približno 560 milijonov tolarjev letno.
Z občino, ki bi prijavila sodelovanje, bi Agencija za radioaktivne odpadke (ARAO) vzpostavila lokalno partnerstvo, ki bi olajšalo medsebojno sodelovanje in obveščanje. Lokalna skupnost bi tako imela pravico enakopravnega sodelovanja pri odločanju o izbiri lokacije odlagališča NSRAO na svojem območju ter pri nadzoru izgradnje in obratovanja odlagališča. Država obljublja, da bo imela zainteresirana lokalna skupnost tudi pravico v postopku enakopravno uveljavljati svoje interese.
Savinjčan
Jaradi gripe povečan obisk ambulant
Otoplitev vremena prinesla epidemijo gripe
Izredno mrzlo vreme, ki je prejšnji teden povzročalo precej nerganja, le ni bilo tako slabo, saj je zadrževalo izbruh širjenja gripe, če so že akutne okužbe dihal predvsem med otroci povzročale množična obolenja. Nenadna otoplitev, ki nas je dosegla prejšnji konectedna,jessabo prinesla pravo epidemijo gripe, ki vsako leto v posteljo položi tudi do 60 tisoč Slovencev.
Konecjanuarja je bilo za gripi podobno boleznijo obolelih le 79 na 100.000 prebivalcev Slovenije, medtem koje za akutnimi okužbami dihal bolehalo kar 2476,5 na 100.000 prebivalcev. Že prejšnji teden pa je za gripo obležalo že 200 prebivalcev več na 100.000 ljudi, kot dva tedna prej. Gripa je torej v porastu, otoplitev vremena
pa je pripomogla k pojavu epidemije.
Takšna so tudi opažanja dr. Ide Pustoslemšek Kramer, ki pravi, da k sreči opaža, da obolenja otrok, ki jih je večinoma povzročal respiratorni sincicijski virus in je pri majhnih otrocih lahko povzročil tudi huda obolenja spodnjih dihal, sicer upadajo, povsem drugače pa je pri odraslih: "Odrasli, ki so sicer prav tako vjanuarju prebolevali razne viroze, katere so večinoma minile brez kakršnihkoli zapletov, sedaj v vedno večjem številu prihajajo k nam zaradi gripe ali gripi podobnih obolenj. Pri odraslih se stanje obolelosti zaradi gripoznih obolenj žal povečuje."
Za respiratornim sincicijskim virusom huje obolevajo predvsem predšolski otroci, ki potrebujejo tudi bolnišnično zdravljenje. A kot nam je po last-
nih opažanjih zagotovila dr. Karmen Fürst, ki vodi zasebno splošno ambulanto v Mozirju, podobna pa je tudi izjava dr. Pustoslemšek Kramerjeve, stanje le ni bilo povsod tako alarmantno, kot bi to lahko sklepali ob branju vsakodnevnih novic: "Obolenja dihal pri otrocih, vsaj kar se tiče mojih pacientov, vsekakor upadajo. Stanje ni tako kritično, kot nam ga daje vtis ob spremljanju medijev, prav tako pri svojih otroških pacientih nisem beležila hujših zdravstvenih komplikacij."
Čeprav kaže, da smo Zgornjesavinjčani najhujše že preživeli, pa je minister za zdravje razglasil epidemijo akutnih okužb dihal, saj je število okužb naraslo do stopnje 3160 obolelih na 100.000 prebivalcev, kar je največ v zadnjih petih letih.
Tatiana Golob
MATIČNA KRONIKA ZA MESEC JANUAR 2005
ROJSTVA:
Rodilo seje 8 dečkov in 7 deklic.
POROKE:
Tihomir Mohor iz Ljubije in Alenka Pačnik iz Silove
SMRTI:
Ana Selišnik iz Krnice, Franc Erjavc iz Krnice, Gregor Mikek iz Radegunde, Frančiška Novak iz Okonine, Jožef Ramšaks Prihove, Marija Plesnik iz Logarske doline, Marija Rihter iz Šmiklavža, Martin Ugovšek iz Gornjega Grada, Frančiška Bind iz Spodnje Rečice, Franc Zagoričnik z Ljubnega ob Savinji.
OBČINSKI SVET LUČE
Sprejeli uravnotežen proračun
Občina Luče bo v letošnjem letu razpolagala z 270 milijoni tolarjev. Od tega je 241 milijonov prihodkov načrtovanih, 28 milijonov pa so prenesli iz preteklega leta. Župan Ciril Rose zagotavlja, da so realizacijo določenih infrastrukturnih investicij načrtno prenesli v letošnje leto. Pri tem župan izpostavlja proračunsko uravnoteženost, kar v praksi pomeni, da se izdatki skladajo s načrtovanimi prihodki. Lučani so letos kar 52 milijonov tolarjev namenili za izgradnjo Logarskega mostu, ki naj bi bil po napovedih zgrajen do konca meseca maja.
Savinjčan
v	________________/
Organizacije, Gospodarstvo, Ljudje in dogodki
)
REGIJSKO ŠTUDIJSKO SREDIŠČE CEUE
Direktorica postorila premalo za preveč denarja?
V ponedeljek bi morala v Velenju potekati prva konferenca ustanoviteljic Regijskega študijskega središča Celje (RŠS), na katero so povabili tudi vse državnozborske poslance iz statistične Savinjske regije. Toda le nekaj dni pred konferenco so v Celju nenapovedano ustanovili odbor za višje in visoko šolstvo Savinjske regije, hkrati pa na pobudo celjskega župana Bojana Šrota začeli postopek za razrešitev direktorice RŠS Adrijane Zupanc.
Za lažje razumevanje velja spomniti, da so Regijsko študijsko središče s sedežem v Celju kot javni zavod ustanovile vse občine Savinjske regije in območni gospodarski zbornici Celje in Velenje ter zanj v treh letih porabile 120 milijonov tolarjev. Štirideset odstotkov proračuna RŠS zagotavlja Mestna občine Celje, trideset odstotkov Mestna občina Velenje, preostalih trideset odstotkov pa ostalih 30 občin ustanoviteljic. O celjskem Regijskem študijskem središču se je v Zgornji Savinjski dolini več govorilo v lanskem letu, ko so občine Gornji Grad, Nazarje in Luče sklenile izstopiti iz omenjene izobraževalne organizacije.
Bojan Šrot je predlog za razrešitev direktorice Adrijane Zupanc utemeljil z dejstvom, da RŠS v treh letih ni upravičil svojega namena, saj ni zagotovil pogojevza nastanek novih višješolskih oziroma visokošolskih programov v regiji, Zupančeva pa naj bi si kljub opozorilom izplačevala previsoko plačo.
Brez vsakršne podpore RŠS je v tem času v regiji nastalo osem višješolskih programov, en visoko strokovni program, ustanovljena pa je bila tudi Fakulteta za logistiko.
Adrijana Zupanc zavrača vse očitke celjskega župana in trdi, da je bilo v treh letih opravljenega veliko dela. Iz omenjenih 120 milijonov so se izplačevale plače štirih zaposlenih in financiralo delo ekspertnih skupin, ki pripravljajo nove študijske programe. Opravljene so bile tudi aktivnosti za ustanovitev samostojne visoke gospodarske šole, visoke inženirske šole in fakultete za glasbo, ki sedaj čakajo na odobritev republiškega sveta za
visoko šolstvo.
Zupančevi ob strani stoji tudi predsednik sveta zavoda RŠS dr. Franc Žerdin. Plača direktorice po njegovih besedah naj ne bi bila sporna, zaradi očitkov celjske občine pa so menda slednjo večkrat pozvali, naj pripravi izhodišče za korekcijo plače, vendar razen neuporabnega predloga niso dobili nič.
Po mnenju Adrijane Zupanc je Mestna občina Celje s svojo potezo postavila pod vprašaj nadaljnji obstoj Regijskega študijskega središča, zato so prvo konferenco ustanoviteljic do nadaljnjega preložili. Svet zavoda RŠS bo predlog MO Celje obravnaval na svoji prihodnji redni seji, ki bo v ponedeljek, 21. februarja.
Franci Kotnik
POPRAVEK
V 5. številki Savinjskih novic se je v članku o jubileju gospoda Steinerja iz Mozirja pojavila neljuba napaka. Napačen je bil podatek, da se je gospod Steiner šolal v St. Pavlu v Labotski dolini. Ta kraj je v resnici Sv. Pavel pri Preboldu. Za napako se iskreno opravičujem.
Barbara Fužir
\_____________________________>
In kaj o predlogu za razrešitev direktorice RŠS Celje menijo v zgornjesavinjskih občinah?
Anka Rakun, županja občine Ljubno ob Savinji: S predlogom župana Bojana Šrota sem seznanjena že nekaj časa. Vendar sem prepričana, da inštitucija, kot je regijsko študijsko središče, mora ostati in opraviti svoje poslanstvo. Če sedanja direktorica ni opravila pričakovanega, naj se z njo opravi še en razgovor. Menim, da je cilj, četrta univerza v Celju, dovolj realen, zato seje zanj vredno truditi na vseh nivojih.
Ivan Suhoveršnik, župan občine Mozirje: Direktorica Adrijana Zupanc je pred nedavnim v Mozirju predstavila delo regijskega študijskega središča. K podpisu pogodbe o ustanovitvi so namreč pristopili župani v preteklem mandatu. Cilj, četrto univerzo v Celju podpiram. Če pa je kot direktorica storila očitane napake,je prav, da sejo razreši in na njeno mesto postavi nekdo, ki bo bolje opravil zastavljeno delo. Regijsko študijsko središče mora opraviti nalogo, zaradi katere je bilo tudi ustanovljeno.
Toni Rifelj, župan občine Gornji Grad: Prebral sem predlog Bojana Šrota. Prav tako sem se preko medijev seznanil z nasprotovanjem direktorice regijskega študijskega središča. Prepričan sem, da je pri delu porabljeno preveč denarja. Končno bi bilo potrebno določiti vlogo študijskega središča in sodelovanje z vsemi subjekti.
Marija Sukalo
ERA VELENJE
Širitev mreže diskontnih
prodajaln
Pred dnevi je na Ptuju, na mestu Erinega supermarketa, zaživel šesti Eurospinov diskont v Sloveniji. Eurospinovi diskonti nastajajo kot rezultat poslovnega sodelovanja med Ero in italijanskim ter slovenskim partnerjem, ki so lani ustanovili novo družbo Eurospin Eko. V Eri se pod lastno blagovno znamko ukvarjajo le s »klasično« trgovino, zato želijo jasno ločiti diskontni način prodaje od klasičnega.
Diskontni način prodaje v Eri razvijajo z namenom, da bi obdržali del kupcev, ki ga bodo diskontne prodajalne različnih ponudnikovodščipnile klasičnim trgovinam. Poleg na novo odprtega ptujskega diskonta imajo v Eurospin Eku svoje prodajalne velikosti 800 do 1000 kvadratnih metrov še v Novi Gorici, Slovenskih Konjicah, Velenju in na Prevaljah. 90
odstotkov izdelkov, kijih proizvajajo znani evropski proizvajalci, ponujajo pod lastno blagovno znamko po okrog 30 odstotkov nižji ceni. Njihov cilj je v naslednjih dveh do treh letih odpreti 70 do 80 lastnih in franšiznih diskontov po vsej Sloveniji, mrežo pa nameravajo širiti tudi na trge nekdanje Jugoslavije.
Bralke o Savinjskih novicah
Direktorica gornjegrajskega Centra starejših občanov Francka Voler je doma na Ljubnem ob Savinji. Potem ko seje službeno preselila na zadrečki del Zgornje Savinjske doline, seje začela vsebinsko zanimati za Zadrečke novice in seveda tudi za Cvetke in koprive, o
katerih govori z vsem spoštovanjem.
»Za Center starejših je zanimiva celotna vsebina časopisa, saj se spodobi, da spremljamo dogajanje v vseh šestih občinah. Osebno me najprej pritegnejo uvodne besede urednika Francija Kotnika, potem sledijo vsebinsko bogati članki in »provokativni« komentarji Edija Mavriča - Savinjčana. Seveda me zanimajo tudi kulturne prireditve, kar pomeni, da preberem cel časopis,« je na vprašanje, kaj bere v Savinjskih novicah, odgovorila Volerjeva.
Savinjčan
KF
Gospodarstvo, Oglasi
V TEKSTILNI INDUSTRIJI BODO PREŽIVELI LE NAJBOLJŠI
Elkroj z notranjimi ukrepi v boj s konkurenco
Za slovensko tekstilno in oblačilno industrijo se obetajo prelomna leta. Ne le zaradi vstopa Slovenije v Evropsko unijo, ampak predvsem zaradi sprostitve trgovanja s kitajskimi tekstilnimi in oblačilnimi izdelki v članicah Svetovne trgovinske organizacije. V nazorskem Elkroju je trenutno zaposlenih 343 delavk in delavcev, ki se skupaj z vodstvom firme zavedajo, da se cenovno nikakor ne morejo primenati s Kitajci. Zato je nadvse pomembna hitra odzivnost na potrebe trga in kvaliteta izdelkov.
DRAGI, A KAKOVOSTNI IZDELKI
Elkroj, nekoč ena najbolj prestižnih oblačilnih znamk v nekdanji Jugoslaviji, je kljub nekajletni hoji po robu prepada nekako preživel, zato direktorico Marijo Vrtačnik zelo žalijo govorice, da bo šla firma v stečaj. »To se bo zgodilo, če bomo tako hoteli. Če bomo vsi kričali, kako Elkroj ne more preživeti. Seveda se moramo zavedati, da ne bomo preživeli takšni kot smo danes. Premetavalo nas bo, kot nasje v preteklosti, vseskozi se bo potrebno prilagajati času. Vsi, vključno z mano, bomo morali več delati,« pravi energična šefinja nazorskih tekstilcev.
V preteklem letu seje število zaposlenih zmanjšalo za 35. V glavnem na račun invalidskih upokojitev, nekaj je bilo tudi trajnih viškov, vendar nihče ni odšel iz firme brez odpravnine. Vrtačnikova priznava, da so najbolj izpostavljeni delavci v proizvodnji, kjer delajo korenite premike in izboljšujejo produktivnost. Sogovornica priznava,
Direktorica Elkroja Marija Vrtačnik: »Moramo se zavedati, da ne bomo preživeli takšni kot smo danes. « (foto: EMS)
daje njihov izdelek za povprečen slovenski žep drag, zato mora biti visoko kakovosten.
Prvega novembra lani je vodstvo Elkroja namesto delovnih sobot za tri mesece uvedlo deveturni delavnik, karje med zaposlenimi povzročilo precej slabe volje, saj je bilo potrebno trdo delati že prej, koje delavnik trajal osem ur. Predsednica Elkro-jeve uprave pojasnjuje, da so delali ure na rezervo. »Deveturni delavnik smo uvedli izključno zaradi zmanjševanja stroškov. Zavedamo se, da so spremembe hude in še kakšen nepriljubljen ukrep bo
potrebno sprejeti, zato je potrebno veliko pozornosti posvečati medsebojnim odnosom,« pravi Vrtačnikova, ki velike spremembe pričakuje tudi v trgovini in načinu prodaje blaga.
REKLAMACIJ PRAKTIČNO NI Elkroj ima v Sloveniji enajst franšiznih trgovin in v tem je njihova perspektiva ter prednost pred ostalimi tekstilnimi firmami. Čeprav "prodajajo roke", je potrebno vložiti precej pameti, da lahko prodajajo hlače praktično po celi Evropi: »Reklamacij strga praktično ni, še te so zaradi tkanine ne zaradi dela,« dodaja Vrtačnikova.
Bolj ali manj je torej jasno, da panoga ni perspektivna, zato bi morala država podpirati zdrava jedra in izobraževanje. Z drugimi besedami, država s politiko ne stimulira gospodarskih subjektov, predvsem pa bi morala drugače reševati ljudi, ki ostanejo brez dela.
Problem Elkroja je tudi starostna struktura, saj je povprečna starost zaposlenih 40 let. Kljub vsemu je veliko vredno, da vodstvo zagotavlja redne plače, ki so nekoliko nad panožno kolektivno pogodbo. Vrtačnikova pravi, da v primeru slabih rezultatov plačo in ostale bonitete najprej zmanjša sebi, potem tudi ostalim. Pri delavcih, ki so že tako na minimalnih oziroma zajamčenih plačah, zmanjševanje praktično ni mogoče. Pri tem igra ključno vlogo krivičen sistem nagrajevanja, po katerem dobrega delavca ni možno plačati bolje od slabega. Enako seveda velja tudi za manager-je, dodaja Marija Vrtačnik.
Savinjčan
NOVA ŠTIFTA
Otvoritev biomusne točke pri Slupnikovih
Slapnikova kmetija v Novi Štifti je od pretekle sobote tudi uradno nosilka biomasne točke, ki jo podeljuje Gozdarski inštitut iz Ljubljane. Ob podelitvi je predstojnica inštituta Nika Potočnik poudarila pomen izrabe lesne biomase in dodala, da je Slapnikova kmetija tretja tovrstna točka v Sloveniji, ki si jo je mogoče ob predhodni najavi tudi ogledati.
Lastnik kmetije Boštjan Rihter se je za izrabo biomase odločil iz povsem preprostega razloga. Kvalitetna drva so vedno dražja, veje in manj kvaliteten les pa je možno predelati v lesne sekance. Tehnologija peči je primerljiva s pečmi na kurilno olje, kjerje vse avtomatizirano. Rihterje za peč, ki jo je kupil od Tomaža Riflja iz Gornjega Gradu, odštel tri milijone, ktej ceni pa je potrebno prišteti še strošek dela in ostalo kar sodi zraven.
»Celotno investicijoje mogoče primerjati z novim avtom srednjega razreda. Po določenih izračunih naj bi se strošek obrestoval v osmih letih,« ugotavlja Rihter, kije prepričan, daje ogrevanje na lesne sekance prednost za lastnike gozdov, kateri imajo
Boštjan Rihter: »Po določenih izračunih naj bi se strošek obrestoval v osmih letih.« (foto: EMS)
možnost kvalitetna drva prodati.
Župan občine Gornji Grad Toni Rifelj je v priložnostnem nagovoru zbranim povedal, da so
v Gornjem Gradu že pred leti začeli z izrabo biomase. Po Riflju sistem, kljub drugačnemu pisanju medijev, dobro funkcionira tako z ekološkega kot cenovnega vidika. 70 odstotkov občine Gornji Grad prekrivajo gozdovi, zato bodo s tovrstnimi projekti nadaljevali tudi s finančnimi vzpodbudami iz občinskega proračuna.
Savinjčan
89,1 MHz

Poslušajte nas vsak dan od 5.30 do 10.00 in 14.00 do 19.00.
Radio Goldi Savinjski val d.o.o., Dolenja vas 83,3312 Prebold j
,	-	t-------------------------------N
Ljudje in dogodki, Obvestila
Alojz Žagar (foto: Benjamin Kanjir)
Duhovnik Alojz Žagarje prišel službovat v Mozirje davnega leta 1957. Redki so tisti, ki miroljubnega in modrega mozirskega kanonika ne poznajo, saj je s svojim delom in življenjem pustil v kraju neizbrisno znamenje. V hladnem zimskem popoldnevu smo zato z njim obudili par spominov, ki bi lahko bilitudi napotek do lepšega življenja.
Njegova življenjska pot seje pričela 12. maja 1919 in sicer v Planinski vasi nad Trbovljami. Na domačo vasico ga še danes vežejo prijetni spomini, polni nadebudnih vragolij in družinske ljubezni.
»Živeli smo veni majhni bajtariji.Toje bila majhna hiška na obrobju kmetije. Namenjena je bila bivanju ostarelih, ki niso zmogli na kmetiji več delati. No, v njej je živela naša velika družina. Oče je bil seveda rudar, mati paje bila doma na kmetiji visoko v hribih,« strne kanonik spomine iz otroštva. Z očmi zazret globoko v preteklost išče drobce, ki bi ga popeljali sedem ali celo osem desetletij nazaj. V čas brezskrbne mladosti v krogu številne družine.
»Trinajst otrok nasje bilo, živi samo še najmlajši brat Stanko. No, pajaz, ostali so že pokojni. Jaz pa še živim,« se nasmeji. »Imeli smo hišico, pa malo sveta. Eno kravo smo vedno imeli in prašiča, da so bile koline. Otroci smo bili pač otroci, vendar danes zelo malo pomnim na to.«
POSVEČEN SREDI VOJNE VIHRE
Ob vprašanju o njegovi odločitvi, da vstopi v duhovniški stan, malce premisli. »Ne spomnim se ravno, kaj je bilo odločilnega, da sem se podal na to pot. Verjetno pa sem čutil neko nagnjenje do tega.« Takrat pa so bili burni časi, kanonikova življenjska odločitev je prišla tik pred začetkom
ČASTNI KANONIK ALOJZ ŽAGAR
»Kopriva ne pozebe!«
druge svetovne vojne. Tu in tam pride na plan kakšen spomin na vojna leta.
»Kar nekako sem preživel, mnogokrat sem bil legitimiran, tako s strani Nemcev kakor Italijanov. Pa so me vedno izpustili. Sem se znal dovolj dobro lagati,« doda in se zopet nasmeji. Prijetni časi pa to gotovo niso bili. Alojz Žagarje bil na turjaškem gradu, koje leta padel, preživel kočevske zapore in še kaj. Seveda z obilno mero optimizma in življenjske volje, ki ga še danes drži pokonci.
Za duhovnika je bil posvečen leta 1944, sredi vojne vihre. Kljub mnogim težavam in odrekanjem je dočakal konec vojne, ki je zaznamovala ne le družine, ampak celotne narode. Po vojni je imel v Trbovljah tudi ponovitev nove maše.
ŽUPNIKA DOČAKALI Z ZASTAVAMI
Alojz Žagar se z veseljem spominja tudi svojega prihoda v Mozirje. Bilo je med občinskim praznikom leta 1957. Povsod so visele zastave. Še danes se zato rad pošali na ta račun. »Pravili so, da so bili tisti časi nekako svinčeni, v Mozirju pa so novega župnika dočakali karzzastavami,« rad pripoveduje kanonik.
Vprašam ga, če je takrat pomislil, da bo moral Mozirjane "prenašati" tako dolgo. »Kje pa, takrat nisem pomislil niti na to, da bi lahko živel tako dolgo, kot živim. Hvala Bogu. Mozirja sem se hitro navadil. Tu ni bilo industrije in podobnih zadev. V Trbovljahje bilo popolnoma drugače. Jaz pa sem vedno imel rad naravo in hribe. Pod enim izmed njih, pod Sveto planino, sem se tudi rodil in preživel lepa otroška leta,« doda in se zopet zamisli.
Spomini begajo sem in tja, iz desetletja v desetletje, sedaj se prikradejo, naslednji trenutek zopet zginejo v nek drug kotiček. »Kakšni so Mozir-jani, sedaj ste imeli dovolj časa, da ste jih dodobra spoznali,« ga vprašam. »Ne da bi jih hvalil, grajati pa jih tudi ne smem. Ne morem se pritoževati, saj potrpijo z mano. Nekateri sobratje duhovniki so imeli včasih težave zaradi svojega poklica. Jaz moram reči, da takšnih problemov nisem imel nikoli. Doživel sem vse mogoče, težav pa res nisem imel. Z oblastjo sem dobro shajal. Izzival resda nisem nikoli, tako da tudi posebnih nasprotnikov nisem imel.«
Države so se menjavale, oblasti ravno tako, Alojz Žagar paje ostajal vedno isti. Resnicoljub, strpnež in moder mož, od katerega bi se veljalo marsikaj naučiti.
BOLEZEN PREMAGAL Z OPTIMIZMOM
»Problemov nisem nikoli ustvarjal, rad sem se prilagodil in bil strpen. Ne gre delati težav tam, kjer jih ni,« razlaga svojo življenjsko filozofijo. Pravijo, daje človek star ravno toliko, kolikor se počuti. »No, star sem že, kljub temu pa še rad pomagam, kolikor morem. Za stare ljudi je značilno, da slabo slišijo, jaz pa zelo dobro slišim. Zato še rad stopim
v spovednico. To je veliko vredno. Drugje pa ne silim naprej, pisarniških opravil pa tako ali tako nimam več,« doda kanonik.
Ko ga spomnim, da ljudje radi rečejo, da kopriva nikoli ne pozebe, se iz srca nasmeji. Alojz Žagar je resnično kopriva iz pregovora. Imel je že hude težave z zdravjem, pa je z življenjskim optimizmom vse premagal in pustil za sabo. »Hvala Bogu, dočakal sem lepo starost. Danes se spominjam na Planinsko vas, na domačo hišo, stopnice ob njej, vse to je pustilo v meni lepa doživetja. Danes mi nič ne manjka. Lahko še hodim. Čeprav imam pri vratih prislonjeno palico, je ne uporabljam,« pravi kanonik, poln optimizma in vedrega gledanja naprej.
V KOVAČIJI ŽIVLJENJA
Resnično. Častni kanonik mariborskega stolnega kapitlja AlojzŽagar, tudi častni občan Občine Mozirje, je primer, da korenine ne pozebejo niti v najhujših preizkušnjah. Vse to je zapisal v knjigi z naslovom V kovačnici življenja, kjerje opisal svoje življenje in preizkušnje, ki so mu bile postavljene na pot. Ljubitelj planin, čiste narave in matere Slovenije, ki jo ima raje kot vse države, v katerih je doslej skozi slabih devet desetletij živel, ostaja kanonik človek na mestu. Človek, od katerega bi se veljalo učiti preudarnosti in mnogih vrlin, kijih hitrost današnjega časa potiska na stranski tir.
Ob koncu najinega pogovora mu v imenu vseh bralcev tega pisanja zaželim obilo toplote, ki naj poživlja njegovo utrjeno telo. In pa še veliko let, v katerih nas bo spominjal, da velja stopati skozi življenje zgolj z optimizmom, dobro voljo in nenarejenim nasmehom. S strpnim obnašanjem do sočloveka, ki nam je postavljen na potz nekim namenom. Vedno dobrim.
Benjamin Kanjir
OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEGEGA križa MOZIRJE
LpV ■ Jo,J	Na trgu 20, Mozirje,
Tel: 03 5832 725
Vabimo vas na letošnjo prvo krvodajalsko akcijo, ki bo v četrtek, 24. februarja, od 7. do 11. ure v prostorih osnovne šole Gornji Grad.
Vljudno vabljeni!
DANES JAZ ZATE ... JUTRI Tl ZAME!
( m
Organizacije
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO OKONINA
"Požar" v vulkanizerstvu Novak
V nedeljo zjutraj, okrog 9.15 ure, je zaradi napake na peči prišlo do požara v kletnih prostorih vulkanizerstva Novak v Okonini. Ogenj in dim sta se razširila na skladišče. Dim se je valil skozi okna in okoliški prebivalci so zaskrbljeno opazovali, kaj se dogaja. Nekdo od njih je poklical na telefonsko številko 112 in podal obvestilo o požaru. Nekaj trenutkov zatem je v mrzlo nedeljsko jutro zarezal zvok sirene. Na kraj so pridrveli gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Okonina.
dihalne aparate, a le-te k sreči niso bile potrebne. Ukazana je bila postavitev nadtlačnega prezra-čevalnika, s pomočjo katerega je bil prostor hitro razdimljen, kljub dejstvu da je uporaba tovrstnih naprav pri požarih v kletnih prostorih
Na kraj požara so pridrveli gasilci prostovoljnih društev iz Okonine in Ljubnega ob Savinji (foto: Jure Čoki)
Očividec jih je seznanil, da so najmanj štiri osebe ujete v prostoru. Dva gasilca sta takoj izvedla notranji napad v prostor skozi stranski vhod. Gibanje je bilo zaradi velike količine gum močno oteženo, vidljivost zaradi gostega dima nična, zato je bilo vprašljivo, ali bodo dovolj hitro prišli do ujetih oseb.
Nekaj trenutkov zatem so prispeli še gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Ljubno. Vodja intervencije je takoj ukazal izvesti še en notranji napad v prostor z druge strani - skozi jašek. Po radijskih postajah seje slišalo hreščanje in nato končno zadihan glas gasilca iz prvega napada. Povedal je, da sta prišla do prvega ponesrečenca. Sledil je hiter iznos na prosto in nato nadaljevanje s preiskovanjem prostora. Takoj zatem sta do druge ujete osebe prišla tudi druga dva napadalca.
V zelo kratkem času so bili na prosto iznešeni vsi štirje ponesrečenci in predani v nadaljnjo oskrbo. Sledila je dokončna sanacija
požarišča, čas je tekel in manjšale so se zaloge zraka gasilcem v napadu. Gasilci obeh enot so pripravili rezervne tlačne posode za izolirne
močno otežena. Tako seje reševanje končalo.
Takšen je grob opis vaje v organizaciji PGD Okonina, katero so v nedeljo, 6. februarja, izvedli gasilci tega drušlva in gasilci z Ljubnega ob Savinji. Izvedbo vaje je nadzoroval in ocenjeval višji inštruktor iz Izobraževalnega centra za zaščito in reševanje Ig, Cveto Šumeč, ki je tudi zadimil prostore s filmskim dimom. Po njegovi oceni večjih napak pri samem delu gasilcev, kot tudi pri vodenju, ni bilo.
V primeru resničnega dogodka bi takšno posredovanje bilo optimalno učinkovito. Pokazale so se sicer nekatere pomanjkljivosti, tako v znanju kot opremi, kar je razumljivo. Vaja bila zastavljena prav z namenom, da bi vsi skupaj ugotovili, kje so napake v posredovanju gasilcev, kar jim bo koristilo pri delu v bodoče. Gasilci so bili po končani vaji složni, da bi bilo potrebno pogosteje pozornost poleg izobraževanja in praktičnih usposabljanj nameniti prav takšnim vajam, saj se ob njih sodelujoči kar največ naučijo.
Gregor Križnik
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO GRUŠOVLJE
Gasil« pred jubilejem
Grušoveljski prostovoljni gasilci so se 5. februarja zbrali na 80. rednem občnem zboru, kjerso se ozrli na deto, opravljeno v preteklem letu. Postavili so si tudi nove smernice, ki jih bodo vodile skozi jubilejno leto, v katerem bodo sredi junija praznovali osem desetletij delovanja.
SREČANJE UPOKOJENCEV BIVŠE SKUPNE OBČINE MOZIRJE
Spremembe edina stalnica
Načelnik Upravne enote Vinko Poličnik in župan Občine Nazarje Ivan Purnat sta v gradu Vrbovec pripravila srečanje upokojencev bivše skupne občine Mozirje. Dobra volja, smeh in prijateljski pogovori-so stalnica tradicionalnega srečanja ljudi, ki so delali za skupno dobro celotne Zgornje Savinjske doline in pri tem vsi skupaj in vsak zase vtisnili prepoznaven pečat.
Po ogledu muzeja lesarstva so se zadržali na prijateljskem srečanju, na katerem jim je Vinko Poličnik osvetlil delo in poslanstvo Upravne enote. Bivši upravni delavci so
pokazali precejšnje zanimanje za delo teritorialne naslednice bivše mozirske občine in pritrdili Poličnik-ovim besedam, da so pri delu javne uprave spremembe edina stalnica. Med tistimi, ki so se odzvali Poličnikovemu in Purnatove-mu vabilu, je bil marsikdo, ki nekdanjih sodelavcev ni videl mesece, morda celo leto. Zato je bilo zgodb preveč, da bi jih stisnili vtistih nekaj prisrčnih ur srečanja. Ob slovesu seje tako največkrat slišalo znane besede: »Čez leto dni se zagotovo spet dobimo.«
Savinjčan
Predsedniku društva Janku Prislanu idej ne zmanjka. Kakor je na zboru sam poudaril, je pred gruš-oveljskimi gasilci še veliko dela, saj imajo v krajanih veliko podporo in odobravanje njihovega dela. Kot izredno dobra ideja, ki seje prijela, je bila uvedba delovnih sobot. Tako se člani društva enkrat mesečno srečujejo na društvenem prostoru ali v gasilskem domu, kjer izvajajo redna vzdrževalna dela. Zaradi tega odpadejo marsikatera večja dela, saj se zadeve odpravljajo sprotno.
V lanskem letu so organizirali srečanje zgornjesavinjskih narodnozabavnih ansamblov, kar nameravajo tudi letos. Na zboru so podelili priznanja za opravljene
Predsednik društva Janko Prislan je na zboru poudaril, da je pred grušoveljskimi gasilci še veliko dela
(foto: Benjamin Kanjir)
tečaje, saj se člani redno izobražujejo. Mnogim članom so bile podeljene tudi značke za dolgoletno delovanje v društvu. Pobrežani so v letu 2004 sode-
lovali pri gašenju na Venišah, na svojem območju pa intervencij niso imeli, kar si želijo tudi v letošnjem letu.
Benjamin Kanjir
OSNOVNA ŠOLA BLAŽA ARNIČA LUČE
Počastili spomin na rojaka Arniča
V Lučah so učenci in učitelji zadnji januarski ponedeljek s kulturnim programom obeležili dan šole in počastili spomin na rojaka in skladatelja Blaža Arniča, po katerem nosi šola tudi ime. Šolski prostor so napolnile pesmi in melodije, ki so jih izvabljali iz svojih grl in instrumentov lučki osnovnošolski pevski zbor, učenci Glasbene šole Nazarje in glasbene delavnice Osminka.
Ravnateljica Valerija Robnik je v pozdravnih besedah orisala prvo srečanje s skladateljem v času, ko je bila sama še osnovnošolka. Rdeča nit prireditve je bila predstavitev Andreje Vrabič o Arničevi življenjske poti, ki seje začela pred 104 leti v Zalesu pod Raduho. Arničse je komaj devetnajstleten podal v Ljubljano, kjer seje izučil za
Nikoli pa ni pozabil svojega rodnega kraja. Pod Raduho in v Luče se je vedno rad vračal. Tako kot nekdanji lučki osnovnošolec Dušan Čerček, diplomant ljubljanske akademije za glasbo, ki je v svoji diplomski nalogi z naslovom Blaž Arnič in njegovi mladinski zbori obdelal prav življenje in delo lučkega skladatelja ter jo na prireditvi izročil
Diplomant ljubljanske akademije za glasbo Dušan Čerček je diplomsko nalogo o Blažu Arniču izročil ravnateljici Valeriji Robnik
(foto: Marija Šukalo)
organista. Po nekajletnem službovanju je študij nadaljeval in hkrati komponiral. Ustvaril je številne simfonije, simfonične pesnitve, več koncertov in komornih del.
ravnateljici. Čerček je prepričan, da bo v svet odšlo veliko lučkih osnovnošolcev, ki se morajo zavedati svojih korenin.
Marija Šukalo
MEDOBČINSKI OTROŠKI PARLAMENT
OsnovnošoUi se zavedajo družbenih problemov
Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje in Mestna občina Velenje sta bili 25. januarja gostiteljici 15. srečanja Medobčinskega otroškega parlamenta v prostorih Mestne občine Velenje. Tudi v letošnjem otroškem parlamentu z naslovom Mladi in Evropa so sodelovali osnovnošolci iz Rečice ob Savinji, Nazarij in Mozirja.
Eden izmed načinov organiziranja osnovnošolcev v šolah je poleg šolskih svetov tudi otroški parlament, ki naj bi od letos po zakonu o šolsh/u deloval v vsaki osnovni šoli.
Vsako leto se določi tema, kije osnovnošolcem rdeča nit za razprave na zasedanjih. Seveda pa se v sklopu otroškega parlamenta obravnavajo tudi druge teme, ki so
vezane na učinkovitost delovanja šole, izpostavljanje vzgojne problematike, kakor jo vidijo in opažajo otroci na njihovih šolah.
Na letošnjem Medobčinskem otroškem parlamentu so otroci vskupL nah obdelali naslednje teme: Diskriminacija in netolerantnost, Demokracija in državljanstvo, Otroci in izobra-
ževanje ter Globalizacija. Predstavitve skupin so potekale v strpnem in med razgledanimi osnovnošolci, ki so zavedajo družbenih problemov in želijo, da seti problemi rešijo.
Veselje, da se v Sloveniji za vodstvene ljudi ni treba bati, so izrazili tudi poslanec državnega zbora Bojan Kontič in župan Mestne občine Velenje Srečko Meh, ki sta si ideje in izsledke razprav vestno zapisovala. Upajmo, da se bodo v prihodnjem letu vzpostavili otroški parlamenti tudi v ostalih osnovnih
šolah v Zgornji Savinjski dolini, ki bi odkrivali in spodbujali razvoj učencev, tudi tistih z voditeljskimi sposobnostmi.
Franci Pečnik
Ideje in izsledke razprav osnovnošolcev so si vestno zapisovali tudi velenjski politiki (foto: Franci Pečnik)
P O Đ K R J 2 N J K
PODKRIŽNIK - PUŠKARSTVO Iztok Podkrižnik s.p.
Loke 33
3333 Ljubno ob Savinji
RAZPISUJEMO PROSTA DELAVNA MESTA:
1. KOMERCIALIST
POGOJI:
-	vsaj V. stopnja izobrazbe
-	komunikativnost
-	samostojnost, samoiniciativnost
-	vsaj 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih
-	znanje računalniških programov v programskem paketu MS OFFICE, EXCEL
-	znanje angleškega jezika, znanje drugih jezikov se štejejo kot plus
-	volja do učenja
-	zaželjeno je poznavanje strojne stroke
2. TAJNICA - RECEPTORKA
POGOJI:
-	komunikativnost
-	vsaj V. stopnja izobrazbe
-	znanje angleškega jezika
-	prednost imajo kandidati z vsaj 3 leti delovnih izkušenj Pisne prijave pričakujemo do 28.02.2005 na zgornji naslov.
GLEDALIŠKA DRUŽINA KULTURNEGA DRUŠTVA NAGELJ
Oder na Lepi Njivi tokrat najhitreje prebujen
Letos je pravgteddBtasefccgaKil-tumega društva Nagelj tishivdofini, katere odrske deske so lahko pive ponudile igro. Leponjivčani, znanj po dolgolemi tradiciji izvrstnih komedij, tudi letos niso pustili gledalcev hladnih. Z uprizoritvijo Partljičeve komedije Tolmun in kamen so razburkali gladino zavesti gledalcev in z uspešno premierno uprizoritvijo, ki je bila
5.	februarja na Lepi Njivi, stopili v mesec kulture in otvorM niz gledaliških uprizoritev v noši dolini.
Zavedajoč se, da uspešna gledališka družina sloni na svojem posodabljanju in privabljanju novih moči v svoje vrste, so letos gledališčniki z Lepe Njive nastopili s prerojeno ekipo, kjer so gledalci mnogo obrazov lahko na odrskih deskah opazili prvič. Mladost lahko s sabo sicer prinese tremo in neizkušenost, vendar so Leponjivčani pod taktirko režiserja Aleša Podkrižnika, lastnosti mladosti znali izrabiti v svoj prid in tako iz mlajših igralcev izvabili predvsem energijo in svežino, ki zaznamujeta igre
Z uprizoritvijo Partljičeve komedije Tolmun in kamen so Leponjivčani obeležili mesec kulture (foto: Ciril M. Sem)
sedaj ustaljeno in mirno dogajanje v Tolmunu jemali kot nekaj povsem samoumevnega.
Slikar, ki ga je upodobil Boštjan Oblak, je lahko prispodoba za nekaj, kar si sicer želimo in po čemer hrepenimo. Nekaj novega, svežega, posebnega. Nekaj, kar bi v naša življenja prineslo spremembe in svež veter. Nekaj, kar so naše sanje, je pa vprašanje, če imamo dovolj poguma, dajimtudi sledimo injih udejanjimo. Člani drušlva Nagelj so se potrudili, da so te sanje udejanjili injih vsaj za dobro uro in pol približali gledalcem.
Barbara Fužir
Kulturnega drušlva Nagelj.
Dogajanje je postavljeno v umirjeno mestece Tolmun. V njegovo mirno gladino čofne »kamen« - vanj se za dober mesec v času šolskih počitnic preseli mlad slikar-živahen vrelec naprednih idej in drugačnih pogledov. Dobrodošla popestritev za zdolgočasene tolmunske ženske, a tudi zelo konkretna nevarnost za tolmunske moške, ki so do
KONCERT TRIA SLAVKA OSTERCA
Predstavili dela tujih in domačih avtorjev
Glasbena šola Nazarje je ob pomoči domače občine v petek povabila v goste priznane glasbenike tria Slavko Osterc. Poslušalci so prisluhnili saksofonistu Dejanu Prešičku, flavtistki Lizi Hawlina Prešiček in pianistki Nini Prešiček. Umetniki so se predstavili z deli tujih in domačih avtorjev.
V prostorih Glasbene šole Nazarje je minuli petek zaigral trio Slavko Osterc (foto: Marija Šukalo)
Trio, ki ga sestavljajo Dejan, žena Liza in sestra Nina, deluje le nekaj več kot leto dni, a kljub temu imajo kot solisti veliko glasbenih izkušenj, številna priznanja in različne nagrade. Saksofonist Dejanje končal glasbeno akademijo v Frankfurtu in se pozneje izpopolnjeval v Franciji. Kot solist in komorni glasbenik je nastopil na številnih festivalih. Že štiri leta pa je predsednik glasbenega društva Ansambel Slavko Osterc. Flavtistka Liza je po končani glasbeni in baletni šoli študij nadaljevala na ljubljanski akademiji za glasbo in sodelovala z različnimi orkestri. Šest let je bila solistka v Pihalnem
orkestru slovenske policije. Danes vzgaja mlade v Glasbeni šoli Franca Šturma v Ljubljani. Pianistka Nina je svojo glasbeno pot začela v Radovljici in nadaljevala v Nemčiji in Franciji. Kot solistka in komorna glasbenica sodeluje v Nemčiji, Franciji, kakor tudi v Sloveniji.
V kratkem času skupnega dela so nastopili kot trlo Slavko Osterc na Svetovnem kongresu saksofonis-tovvZDA,festivalu moderne glasbe Varšavska jesen in mednarodni tribuni komponistov v Beogradu ter seveda na številnih koncertih doma v Sloveniji.
Marija Šukalo
Organizacije, Ljudje in dogodki
BOČNA
Ptice prekrile nebo
Prebivalci Zadrečke doline so doživeli invazijo pinož, zanimivih ptic, ki so v Slovenijo priletele iz daljnih skandinavskih krajev. Več sto tisoč pinož se je pred dvema tednoma zadrževalo na severnem vznožju Menine. Ptice so z zanimanjem sprejeli tudi domačini iz Bočne, kljub temu da česa podobnega v svoji okolici ne pomnijo.
Tajnik mozirskega društva Kalin Ferdo Remic je bil navdušen predvsem nad njihovo množičnostjo, kar si razlaga z ohranjenim okoljem domačega kraja. Ptice so v gozdovih okoli Bočne očitno naletele na veliko količino bukovega žira, ki je pozimi njihova glavna hrana.
Kadar pinože letijo dovolj blizu, je lahko slišati šum peruti in celo začutiti veter, ki ga povzročajo povsem neškodljive in nenevarne kot vrabec velike ptice. Velik ljubitelj in občudovalec ptic Ferdo Remic je nekaj dni spremljal pinože, ki gnezdijo v skandinavskih gozdovih, prezimijo pa v srednji in južni Evropi.
»Pinožeje vvsej njihovi množičnosti mogoče videti zjutraj ob svitu, ko se dvignejo in odletijo na različne konce, ter proti večeru, ko se pred mrakom vračajo na skupno počivališče. Občutek je morda podoben apokaliptičnemu napadu kobilic, le da pinože ne delajo škode. V neverjetnem ščebetu obložijo drevje na gosto kot listje ali v neverjetnih formacijah zabavajo občinstvo,« je vzneseno pripovedoval Remic, ki mu je kar nekoliko žal, daje pokrajino prekrila snežna odeja, kar bo množico ptic pregnalo še bolj proti južnim krajem.
Savinjčan
VINARSKA V SOLČAVI
Nasmejali in razvedrili obiskovalce
Mladi vinarji, združeni v Kulturnem društvu Solčava, so na pustno soboto pripravili pester in zanimiv program v dvorani Zadružnega doma z naslovom Vinarska, s tem pa nadaljevali tradicijo, ki je v Solčavi stara več kot štiri desetletja.
Po besedah predsednice solčavskega kulturnega društva Katje Klemenšek in vseh nastopajočih je bilo v program, kljub šaljivi vsebini, vloženega veliko dela in resnosti, vendar so prepričani, da so dosegli svoj namen - nasmejati in razvedriti obiskovalce, ki so napolnili dvorano »Zadružnika« do zadnjega kotička.
S smehom in zabavo so postregli
v komediji o krošnjarju, ki je pogosto naplahtal svoje kupce. Poskušal je tudi Solčavane, a tu seje zataknilo ... Drugi del programa so organizatorji obarvali bolj pustno in pripravili poročilo o dogodkih v Sloveniji, po svetu in seveda v Solčavi. V oddaji »24ur pijan« sta vstudiu spregovorila Cenko Natanko in na terenu Račko Pijanko. V goste so prišli
znani glasbeniki »Fredi Miler« in skupina »Atomic harmonik«, solčavski semenski moški je iskal svojo izbranko.
Tradicija Vinarske so seveda šaljive pesmi o solčavskih gostilnah, ki jih je letos zapela skupina prijetnih blondink. Osrednja točka večera je bil kviz Najšibkejši član. Predstavniki gostincev v Solčavi so se pomerili v svojem znanju. Zma-
govalec kviza je osvojil zanimivo nagrado: gledanje sončnega zahoda s tajnikom lovske družine. Vsako leto se v Solčavi po zagotovilu organizatorjev obesi tudi Vinarski nabiralnik, v katerega lahko vsak Solčavan vrže pohvale ali graje in tako nastane rubrika »Kje nas čevelj žuli«. Rešitve na vprašanja so ponudili na pustno soboto.
Marija Sukalo
Skupina prijetnih blondink je zapela šaljive pesmi o solčavskih gostilnah (foto: Marija Šukalo)
PUST NA LJUBNEM OB SAVINJI
Trške pravice Pavlu Pukartu
Pustni čas je tudi na Ljubno po zaslugi peščice ljubenskih pustnakov prinesel kanček pustnega utripa. V lokalnem časopisu Pustni zevnik, ki ga je ob tej priložnosti v neomejenih količinah izdala Ljubenska pustna uprava, je bilo času primerno na hudomušen način pokazano na aktualno problematiko iz kraja in njegove bližnje in daljne okolice.
V gostilni Pevc so gospodarju Pavlu Pukartu dodelili naziv »Trzan Ljubnega« z vsemi pripadajočimi trškimi pravicami
Osrednja pustna prireditev je ob peščici prisotnih potekala v gostilni Pevc na Ljubnem, kjer so gospodarju Pavlu Pukartu dodelili naziv »Tržan Ljubnega« z vsemi pripadajočimi trškimi pravicami. Pustna uprava je vidno ganjenemu Pukartu laskavi
naziv podelila, kljub njegovemu še ne 30-letnemu bivanju na Ljubnem, kar je sicer osnovni pogoj za podelitev. Odločilna so bila druga neizpodbitna dejstva v prid priljubljenemu Ijuben-skemu oštirju.
Franjo Atelšek

Piše: Aleksander Videčnik
OBČINA GORNJI GRAD MESTO
Nadaljujemo iz prejšnje številke.
Gornji Gradje bil zgodaj povzdignjen vtrg. Trške pravice so dobili najbrž že pred letom 1461. V kraju seje hitro razvijala obrtna dejavnost. Leta 1471 so Turki na pohodu iz Ljubljane razdejali Gornji Grad in tudi samostan. Kmečki upor je bili najhujši v letu 1635, ko seje razširil z gradu Ojstrica tudi na naše kraje.
5. avgusta 1928je postal Gornji Grad mesto, ki je prevzelo prejšnji trški grb - trolistno deteljo na modrem polju, kijo zagrinjata beli zavesi; za njo je strma gora s cerkvico na vrhu, zgoraj v vsakem kotu zavese pa po ena zlata zvezda.
Župnija Gornji Grad šteje 1378 duš. Mestna župna cerkev je posvečena sv. Mohorju in Fortunatu. Župna cerkev se prvič omenja leta 1140, pozneje so benediktinci pozidali drugo, posvečeno Mariji Devici. Kot smo že omenili, je to cerkev dal podreti škof Attems in sezidal katedralo, kotje še danes. Katedrala je odličen kulturni spomenik z dragocenimi slikami najvidnejših umetnikov tistega časa. O tem je že veliko napisanega, bilo in se še piše. Podružnična cerkev svete Magdalene stoji na pokopališču in je bila zgrajena leta 1867 na mestu stare stavbe iz 15. stoletja.
Občine pred drugo spetouno Dojno
Kljub prirodnim lepotam turizem še ni razvit. V Novi Štifti je starodavna božja pot. Kljub skromnim razmeram živi tod zdrav in krepak rod, o čemer priča njegovo znatno prirodno naraščanje.
SVETI FLORIJAN
šteje 293 prebivalcev, 43 hiš, 36 posestev in 12 koč. Spada pod župnijo Gornji Grad. Vas obsega samotne kmetije in male zaselke. Lege so pretežno hribovite. Pod Menino je cerkev svetega Primoža in Felicijana, na 742 m nadmorske višine, ki predstavlja odlično razgledno točko. Cerkev se omenja v pisnih virih 1389. leta, koje zapisana kot sv. Primoža hrib. Gre za zelo staro cerkev, napis nad vhodnimi vrati omenja leto 1094. Bogato rezljan oltar v kapelici ima 15 medaljonov, ki predstavljajo relief skrivnosti svetega rožnega venca.
SVETI LENART
šteje 259 prebivalcev, 32 hiš, 24 posestev in 8 koč. Leži na nadmorski višini 914 metrov. Kmetije so raztresene po hribovju pod Lepenatko (1422 m) in Rogatcem (1557 m). Nad izvirom potoka Kanolščice stoji cerkev svetega Lenarta, ki se prvič omenja leta 1426. Po ljudskem izročilu je tu pokopan neki benediktinec, ki se je tod okoli skrival. Po potresu leta 1895 so poškodovano cerkev restavrirali.
SVETI MIKLAVŽ
ima 323 prebivalcev, 50 hiš, 32 posestev in 18 koč. Spada pod župnijo Nova Štifta (525 m). H kraju spadata zaselka Dol in Mačkin kot. Kraj se prvič omenja leta 1426. Cerkev svetega Miklavža je zgrajena pred letom 1426, leta
1869 sojo podrli in v naslednji letih sezidali sedanjo. Arhitektura je novogotska, vsi oltarji so gotski.
ŠTAJNGROB
šteje 230 prebivalcev, 35 hiš, 23 posestev, spada v župnijo Nova Štifta. Vas se prvič omenja leta 1426, tedaj je pripadala fevdalnemu uradu Tirasele Na nizkem hribu ob glavni cesti stoji cerkev Marijinega darovanja, ki sojo sezidali pred letom 1631, ko se prvič omenja. V letih 1868 do 1873 so cerkev prezidali. Cerkev je gotska, vsa notranjost pa je ornamentalno poslikana.
TIROSEK
šteje 406 prebivalcev, 58 hiš, 38 posestev in 20 koč. Spada pod župnijo Nova Štifta, tu so zgradili šolo leta 1875. Imajo tudi prosvetni dom. Samotne kmetije v hribovskem predelu, sestavni del vasi so Nova Štifta, Tirosek in Toman. Na okoliških hribih je razvito planšarstvo. Sam Tirosek se omenja kot gornjegrajski urad že leta 1426. Župna cerkev svete Marije v Novi Štifti ima krasno lego na nekdaj imenovanem Metuljskem griču, prvotno cerkev so najbrž zgradili med leti 1558 - 1559, ko jo je leta 1850 skupno z žup-niščen uničil požar, so leta 1854 zgradili sedanjo cerkev, posvetil jo je lavantinski škof Anton Martin Slomšek. Kapelica Božjega groba je bila zgrajenavdrugi polovici 17. stoletja. Cerkev v Novi Štifti je daleč znana božja pot. Od leta 1772 je imela Nova Štifta stalnega duhovnika, čeprav je še spadala pod gornjegrajsko prafaro. Vikariat so ustanovili leta 1777, ki so ga pozneje povzdignili v samostojno župnijo.
(Podatki so iz Krajevnega leksikona Dravske banovine - 1937.)
Pripomniti moramo, da so vtistem času pogosto spreminjali območje občin. Predvsem je to veljalo za trge in mesta. Motivi za tako ukrepanje so bili povsem politični in so bili odraz tedanjega stanja razmerja med stranko SLS in liberalci. Podobno so ravnali tudi v trgu Mozirje, ko najdemo v zapisih enkrat občino Mozirje, drugič pa občino Mozirje trg in občino Mozirje okolica.
OBČINA GORNJI GRAD - OKOLICA
Štela je 1511 prebivalcev, 218 hiš, 153 posestev, 70 koč in nič oferij. Površina občine je bila 6023 ha, od tega 651 ha njiv in vrtov, 1853 ha travnikov in pašnikov, 20 ha sadovnjakov, 3428 ha gozdov in ostalo 69 ha. Občina sega proti vzhodu tako daleč, da od vseh strani oklepa Gornji Grad. Našteli so tudi 14 vodnih žag. Do nastopa krize so vozili večina lesa v Kamnik in od tam po železnici v Italijo, zdaj pa se skoraj ves proda v vzhodne dele naše države. Večina volov se proda na sejmih v Kamniku, sicer pa živinoreja ni prevladujoča panoga kmetijstva.
3ščemo stare fotografije
Tako je nekoč izgledala Morava na Golteh. Zgoraj z leve proti desni: Srebočki stan, Kebrova hleva, Srebočki hlev in ovčjak in Šumečki stan. Razglednico je prinesel Jože Brezovnik iz Radegunde, slikal pa jo je znani celjski mojster Pelikan, takoj po drugi svetovni vojni.
KAKO POSKRBIMO ZA SVOJO VARNO PRIHODNOST
Kaj so o premoženju vedeli že Babilonci
SEDEM ZDRAVIL ZA SUHO DENARNICO
V davni zgodovini ne poznamo slavnejšega mesta od Babilona. Njegov zaklad v zlatu in dragem kamenju je bil ogromen, iz česar bi lahko sklepali, da se je mesto nahajalo v bližini bogatih naravnih virov ali ob kakšni pomembni trgovski poti. Toda ni bilo tako - Babilon je stal vsušni dolini ob reki Evfrat, kjer ni bilo niti rudnikov niti gozdov, še kamnov za zidavo ni bilo dovolj... Zato je Babilon zgodovinski dokaz, da je človek sposoben doseči neverjetne cilje, če samo učinkovito uporabi tisto, kar mu je na voljo.
Babilonje imel le dva naravna vira: plodno zemljo in veliko reko. Mnogi znanstveniki so prepričani, da Babilon predstavlja najstarejšo znano civilizacijo, ki seje razvila pred več kot 8.000 leti. V mestu, ograjenem
z mogočnim obzidjem, so živeli Sumerci, prebivalci Babilona, ki so bili verjetno prvi inženirji, prvi matematiki, prvi astronomi in prvi finančniki na svetu. Bili so prvi, ki so imeli svojo pisavo, in prvi, ki so uvedli denar kot plačilno sredslvo. Danes Babilona sicer ni več, njegova modrost pa seje ohranila zahvaljujoč
shranjevanju podatkov na glinene ploščice, saj tedaj papirja še niso poznali.
Babilon je uspel dolga stoletja odbijati napade vseh nasprotnikov, ker je bil odlično zavarovan. Njegovo okrog 50 metrov visoko obzidje je odličen zgled človekove želje in potrebe po varnosti, ki nista danes nič manj močni kottakrat, le da imamo sedaj na razpolago
boljše načine za dosego istih ciljev. Z obzidjem prihrankov, zavarovanj in zanesljivih naložb se lahko obvarujemo pred nepredvidljivimi situacijami, ki lahko prizadenejo vsakega človeka in vsako družino.
George Samuel Clason iz Denver-ja je leta 1926 izdal svojo prvo knjigo o finančnem uspehu, v kateri je
uporabil prispodobe iz davnega Babilona. Knjigo z naslovom Najbogatejši človek v Babilonu je lani v slovenskem prevodu izdala založba Amalietti & Amalietti, mi pa se bomo v nadaljevanju osredotočili samo na nekatere bistvene poudarke, zaradi katerih omenjena knjiga velja za najbolj navdihujočo knjižno delo, kar jih je bilo kdaj napisanih o bogastvu.
Babilon je res stoletja veljal za najbogatejše mesto, toda to se ni zgodilo samo od sebe, pač pa je bogastvo mesta nastalo kot posledica modrosti njegovih prebivalcev. Za najbogatejšega Babilonca vseh časovje veljal Arkad, ki je bil sprva reven mladenič, njegovo premoženje pa je bila prazna denarnica. Arkadu seje takšna dobesedno gabila, kajti želel sije, da bi bila debela in okrogla, polna žlahtnih zlatnikov. V iskanju načinov, kako bijo napolnil, je spoznal sedem zdravil za suho denarnico: 1. pitaj svojo denarnico, 2. nadziraj svoje dohodke, 3. naj se tvoje zlato razmnožuje, 4. varuj svoje zlato pred izgubo, 5. tvoje bivališče je dobra naložba, 6. priskrbi si dohodke za prihodnost in 7. povečaj svojo sposobnost služenja denarja.
Prihodnjič: Začnite pitati svojo denarnico
Franci Kotnik
Obzidje Babilona je odličen primer človekove želje in potrebe po varnosti, ki nista danes nič manj močni kot takrat, le da imamo sedaj na razpolago boljše načine za dosego istih ciljev. Z obzidjem prihrankov, zavarovanj in zanesljivih naložb se lahko obvarujemo pred nepredvidljivimi situacijami, ki lahko prizadenejo vsakega človeka in vsako družino.
W
"Ce kruhek pade ti na tla, poberi in poljubi ga!"
MARIJA BEZOVŠEK,
upokojena predmetna učiteljica biologije in gospodinjstva
Nadaljevanje iz prejšnje številke AJDOV KRUH Z OREHI
Sestavine: 1/41 ajdove moke, 1/ 41 slanega kropa, 3/4 kg pšenične moke, 6 dag kvasa, 1 žlica sladkorja, malo mleka, vode po potrebi, 1 -2 pesti sesekljanih orehov.
Ajdovo moko poparimo. Ko se ohladi, dodamo pšenično moko, vzhajan kvas, orehe in mleko po potrebi. Testo dobro pregnetemo in pustimo vzhajati. Vzhajano testo
damo v namaščen pekač in ko spet vzhaja, ga spečemo.
KRUH S SADJEM
Sestavine: 50 dag moke tipa 500 ali 850, 50 dag ržene moke, 60 g kvasa, 10 g sladkorja, 50 g o ja, 300 g različnega narezanega suhega sadja (slive, rozine, marelice, datlji, jabolčni krhlji, suhe hruške), sol po okusu, 4-5 dl mlačne vode ali mleka.
Zelo suho sadje čez noč namočimo v vodo. Nato ga narežemo na majhne koščke. Sadje lahko dodamo moki na začetku mesenja ali ko testo že nekoliko vzhaja.
Kruh lahko pripravimo tudi iz same bele pšenične ali polnovredne moke. Priprava in peka sta enaki kot pri drugih vrstah kruha. Kruh s suhim sadjem lahko ponudimo za zajtrk skupaj z mlečno kavo ali čajem, za malico z jogurtom ali samega s svežim sadjem in kompotom ter z raznimi naravnimi sadnimi in zelenjavnimi sokovi.
SIROV KRUH
Sestavine: 500g moke tipa 500 ali 850,3 dag kvasa, 1 žličko sladkorja, 1 žličko soli, sveže zmlet poper, 3 žlice olja, 2,5 dl mlačne vode, 250 g ementalca ali gauda sira, 1 rumenjak, žlico vode.
Moki dodamo kvas, sladkor, poper, sol, olje in mlačno vodo ter zgnetemo gladko testo. Testo postavimo
na toplo, da naraste, nato vanj vgnetemo na kocke narezan sir (175 g) in ga damo v namaščen pekač. 75 g sira pa narežemo na majhne paličice in jih zataknemo v testo, ki naj še enkrat vzhaja. Rumenjak in vodo razžvrkljamo in z njim pomažemo površino testa ter ga spečemo. Ponudimo toplega ali hladnega. ■
110 let Planinskega vestnika
Prva števila Planinskega vestnika je izšla 8. februarja 1895, zato je temu 110-letnemu jubileju posvečena druga letošnja številka. V njej so ponatisnjeni mnogi pomembni in zanimivi prispevki od prve številke pa vse do leta 1981. Med drugimi najdemo tudi prvi uvodnik, ki sta ga napisala Fr. Orožen in A. Mikuš, nato še zapis o Aljaževem stolpu, o plezanju po visokih gorah, ki gaje prispeval L. Wölfling, o direktni smeri v Planjavski glavi je pisal Marko Dular, pesem Slovo Solčavskim planinam pa je spesnil lavantinski škof Anton Martin Slomšek. Vmes najdemo veliko zanimivih kratkih novic in več za zgodovino pomembnih fotografij.
Ciril Velkovrh
Organizacije, Ljudje in dogodki
SADJARSKO DRUŠTVO FRANCA PRAPROTNIKA MOZIRJE
Kakovost življenja v sožitju z naravo
Za člani Sadjarskega društva Franca Praprotnika je prvo plodno leto delovanja. Koliko dela so v tako kratkem času postorili, so razgrnili na svojem prvem občnem zboru v sredo, 2. februarja, v mozirski osnovni šoli. V prvem delu srečanja so prisluhnili Iris Škerbot, specialistki za varstvo rastlin pri slovenski kmetijski gospodarski zbornici. Sadjarje je seznanila z različnimi boleznimi in škodljivci sadja ter s kakšnimi škropivi jih lahko odpravijo.
sadovnjakov. Preučevali so ohranjanje in širjenje genetskega gospodarstva najodpomejših sortjabolk in hrušk ki so nezahtevne za gojenje in nadpovprečno zanimive za domačo rabo ter trženje.
Člani društva so v sodelovanju s
Po besedah predsednika drušlva Alojza Plaznika je drušlvo namenjeno strokovnemu povezovanu ljubiteljev sonaravnega sadjarstva na območju celotne Zgornje Savinjske doline s ciljem ohranjanja starih kmečkih sadovnjakov kot pomembne sestavine podeželske kulturne dediščine. Prav zaradi tega so se člani drušlva preteklo leto strokovno izpopolnjevali v sodelovanju z območno svetovalno službo. Poskrbeli so za osveščanje podeželskega prebivalstva o gospodarskem, ekološkem in etnografskem pomenu ohranjanja travniških
Mnogi so si jeseni v Mozirju ogledali razstavo s sadjarsko tematiko
(foto: Ciril M. Sem)
čebelarji, ptičarji, likovniki, šolo in društvom kmetic so pripravili zelo odmevno razstavo s sadjarsko tematiko. Spomladi in jeseni pa so se podali na strokovne ekskurzije na Kozjansko in Bizeljsko ter na Dolenjsko.
V prihodnje bodo sodelovali z mozirsko osnovno šolo v šolskem sadovnjaku, izvedli bodo tudi natečaj za najboljšo osnovnošolsko fotografijo na temo sadja od zgodnje pomladi do jeseni. Plaznik zatrjuje, da bodo s skupnimi močni in dobrim delom lahko veliko naredili za ohranitev in razvoj sadjarstva v naši dolini, s tem pa tudi za popularizacijo ene izmed ljubiteljskih dejavnosti. Prepričan je, da bodo tudi naši zanamci dojeli, da zdravje in kakovost življenja temelji edinole na spoštljivem sožitju z naravo.
Marija Sukalo
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO MOZIRJE
Protipožarna zaščita zaselkov
OBNOVA ŽUPNIJSKE CERKVE MARIJE NAZARET
V pomoč fotografije iz kronike
V nazorski župnijski cerkvi Matere Božje že več kot dva meseca obnavljajo notranjost objekta. Restavratorji iz Maribora obnavljajo prepleskane in zakrite poslikave neznanega avtorja iz leta 1872.
V devetnajstem stoletju je bila nazorska cerkev v celoti poslikana. Pred več kot tremi desetletji so pri obnovi naredili napako ter poslikave v kapelah in obočnih stenah prekrili z beležem. Skupina frančiškanov v sodelovanju z celjsko območno enoto zavoda za varstvo kulturne dediščine seje lotila obnove vseh teh poslikav. Pri delu so jim bile v pomoč fotografije iz kronike. V dveh mesecih so us-
peli obnoviti tretjino slikarij, kljub temu pa so, po besedah župnika in gvardijana Franca Kovšeta, rezultati že lepo vidni.
Kovše upa, da bodo sredstva, ki so darovi vernikov, zadostovala za obnovo kapel in ladje. Vendar stroškov ni mogoče predvideti, ker se pogosto pojavijo različne težave pri izvajanju del, ki obnovo samo še dodatno podražijo.
Marija Sukalo
Člani mozirskega prostovoljnega gasilskega drušlva vsako leto organizirajo veselico, katere izkupiček namenijo za nakup zaščitne opreme ali izvajanje nujnih vzdrževalnih del. Izkupiček lanske so namenili za nakup opreme za opremljanje zaselkov, ki so oddaljeni od centra kraja. Od zadnjega januarskega dne je tudi zaselek na Dobrovljah pri Gomeku bogatejši za gasilsko črpalko znamke tomos, tlačno in sesalno cev ter ostalo opremo.
Zaradi daljših sušnih območij so zaselki na Dobrovljah požarno veliko bolj ogroženi kakor večji kraji. Temu botruje tudi oddaljenost gasilskih domovin
stem povezan kasnejši prihod operativnih enot na kraj morebitnega požara. Več let stara želja je, da se tudi do tamkajšnjih kmetij pripelje vodovodno omrežje. Voda iz Letošča bi razmere bistveno spremenila. Na vodovodno omrežje bi gasilci priključili hidrante, kar bi zmanjšalo požarno ogroženost razpršenih kmetij.
Opremo, ki sojo gasilci pripeljali, so domačini z njihovo pomočjo takoj preizkusili. Skupno so odpravili pomanjkljivosti in iz vodnjaka je skozi gasilski ročnik brizgnil curek vode, kakršen bo morda nekega dne reševal celo življenja.
Benjamin Kanjir
Zakrite poslikave v nazarski cerkvi obnavljajo mariborski restavratorji (foto: Marija Šukalo)
Mozirski gasilci so poskrbeli za zmanjšanje požarne ogroženosti zaselka na Dobrovljah pri Gorneku (foto: Benjamin Kanjir)
Organizacije, Oglasi
DRUŠTVO KOMEN LJUBNO OB SAVINJI
Vedno pripravljene za delo
Na prijazni turistični kmetiji Loger v Savini pri Ljubnem je na pustno soboto potekal peti občni zbor ljubenskega društva Komen, katerega osnovna dejavnost je pospeševanje predelave in promocija izdelkov iz ljubenskih kmetij.
Udeleženci občnega zbora so največ besed namenili možnim aktivnostim društva Komen na letošnjem Flosarskem balu
Pregled aktivnosti v preteklem obdobju, ki ga je predstavila zagnana predsednica društva Alenka Korpnik,je pokazal, da seje društvo v letih od ustanovitve v domačem kraju dobro »prijelo«, saj ne mine nobena večja prireditev, ki je članice Komna ne bi popestrile s svojo raznovrstno kulinarično ponudbo.
Poleg udeležbe na Jožefovem sejmu v marcu, prodaji izdelkov na cvetno nedeljo, predvsem pa aktivnostih ob vsakoletnem Flosarskem balu in drugih priložnostih, se članice udeležujejo tudi prireditev
izven Zgornje Savinjske doline. Skozi vse leto se srečujejo in dopolnjujejo svoje znanje na področju kulinarike, pomembna so tudi certifikatna izobraževanja članic za posamezne dopolnilne dejavnosti na kmetijah in udeležba na strokovnih ekskurzijah.
Po besedah Korpnikove mora biti pri vseh aktivnostih društva kot doslej kvaliteta opravljenega dela v ospredju, zaupanje med članicami in pripravljenost za delo pa garancija za uspešno delovanje društva tudi v prihodnje,
Franjo Atelšek
PROJEKT ŽIVIMO ZDRAVO V GORNJEM GRADU
Kuharska odličnost
Zadnji dve delavnici projekta Živimo zdravo sta bili namenjeni kuharski odličnosti, ki jo je ob pomoči gornjegrajskih deklet in žena manifestirala strokovnjakinja za kulinariko Marija Bezovšek. Zdrav način priprave hrane in Zdrave vsakdanje jedi sta bili temi, ki sta vzbudili precej zanimanja tudi zato, ker je Bezovškova svojo razlago podkrepila s predstavitvijo konkretnimi jedmi.
Filozofija upokojene učiteljice gospodinjstva in biologije je preprosta in zato učinkovita. Pred pripravo, med in poje potrebno vsaki jedi dodati pest ljubezni, velik ščep veselja in znanja, pa bodo čreva »kon-tenta«, duša srečna, srce pa polno ljubezni. Bezovškova, ki očitno doživlja drugo kulinarično pomlad,
je z različnimi solatami, enolončnico z ajdovo kašo in pečenimi ajdovimi štruklji dokazala resničnost zapisanih besed. Njena predstavitev je bila drugačna in zato izvirna, pisana na kožo udeležencem, ki so dokazali, da znajo ceniti tudi »domače« strokovnjake.
Savinjčan
Gornjegrajska dekleta in žene so se množično udeležile projekta Živimo zdravo v Gornjem Gradu (foto: EMS)
IM		m	TÄT	R	0	El

OBČINA NAZARJE
JAVNI RAZPIS ZA DODELJEVANJE SREDSTEV ZA RAZVOJ KMETIJSTVA ZA LETO 2005
Občina Nazarje, v skladu s Pravilnikom o dodeljevanju sredstev za pospeševanje in razvoj kmetijstva v Občini Nazarje (Uradno glasilo zgornjesavinjskih občin št. 2/99) objavlja javni razpis za dodelitev proračunskih sredstev za pospeševanje in razvoj kmetijslva v Občini Nazarje za leto 2005.
I.	Namen sredstev - regresiranje in dotacije
-	regresiranje umetnega osemenjevanja krav, telic, svinj in kobil iz kmečke reje,
-	regresiranje zdravil za čebelje družine članom ČD Kokarje, -zarazne analize v živinorejski in poljedelski proizvodnji,
-	za strokovno izobraževalne naloge iz področja kmetijstva,
-	za plačilo prispevkov iz naslova obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz kmetijstva, za kmetije v naseljih Čreta, Rovt pod Menino in Zavodice,
-	za sofinanciranje programov aktivov, društev, krožkov s področja kmetijstva,
-	za sofinanciranje programov pri ohranjanju tradicije, običajev, zgodovine in prireditev iz področja kmetijslva,
-	prevoz mleka iz višinskih kmetij,
-	priprava razvojnih programov.
II.	Dodeljevanje sredstev na osnovi javnega razpisa
Vlagatelji uveljavljajo sredstva po tem razpisu na podlagi pisne vloge. Vlogi fizičnih oseb mora biti predložen predpisan obrazec, določen za posamezne namene in predpisana dokumentacija. Obrazci se dobijo na Občini Nazarje.
Umetno osemenjevanje se regresira za prvo osemenitev krave, svinje ali kobile.
Plačilo prispevkov za višinske kmetije:
Pomočjelezaenega družinskega člana, kije pokojninsko - invalidsko zavarovan kot kmet. Sredstva, do katerih bo vlagatelj upravičen, se bodo nakazala DURS-u.
Sofinanciranje društev s kmetijskega področja pri njihovem delovanju:
Upravičenci so tista društva, ki delujejo na območju Občine Nazarje. Sredstva se dodelijo na podlagi predloženih letnih programov ter njihovih aktivnosti.
Sofinanciranje prevoza mleka iz višinskih kmetij:
Sredstva se dodelijo na podlagi vloge z obrazložitvijo o posamezni dolžini prevoza mleka (km/dan).
Vloge sprejema Občina Nazarje do 21. marca 2005.
Občina Nazarje Župan Ivan Purnat
POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL MAZDA
0


VELENJE
i \ li r »
7 = «i


7^
TUOI MAZDA 2
AS Avtomobili Skornšek d.o.o. - Cesta Simona Blatnika 20, Velenje Tel.: 03 891 90 77 - Faks: 03 891 90 78 - www.as-velenje.com - email: info@as-velenje.com
Avto#* 01
Ponudba rabljenih vozil
MAZDA AS VELENJE
Telefon: 03/891-90-77, Cesta Simona Blatnika 20
Odlični nakupni pogoji ter možnost plačila preko položnic in trajnika!
870.000 SIT
Ford Escort 1.6i 16V - NA TRAJNIK
1.1997,	prev. 129000 km, kov. bordo rdeča barva, 2 x air bag, servo volan, elek. paket, prvi lastnik
1.090.000	SIT
Opel Astra Karavan 1.6
1.1998,	prev. 162900 km, modra barva, 2 x air bag, servo volan, strešno okno
1.690.000	SIT
-UPI
3.290.000 SIT
Citroen C-5 3.0 V6 Exclusive
1.2001, prev. 117000 km, kov. črna barva, vsa možna dodatna oprema, prvi lastnik
Daewoo Nexia 1.5 GL- NA TRAJNIK
I. 1997, prev. 79000 km, kov. srebrna barva, prvi lastnik
1.450.000 SIT
Mazda 626 Wagon 2.0 16V
1.1998, prev. 170000 km, kov. zelena barva, avt. klima, 4 x air bag
Mazda Xedos-9 2.5 V6
I. 2000, prev. 111800 km, kov. zelena barva, vsa možna dodatna oprema, prvi lastnik
Ford Focus 1.6 AMBIENTE
1.1999,	prev. 103000 km, kov. svetlo zelena barva, 4 x air bag, ABS, elek. paket, prvi lastnik
Renault Clio 1.2 BEBOP
1.1995, prev. 114333 km, rdeča barva, zimske pneumatike, prvi lastnik
Ford Fiesta 1.3i
I. 1998, prev.87000 km, rdeča barva, zimske pneumatike, prva lastnica
Pokličite za ceno
Peugeot 406 Break 2.0 16V
I. 1997, prev. 145000 km, kov. srebrna barva, avt. klima, 2 x air bag, ABS, elek. paket
Mazda 626 1.8
1.1999, prev. 73300 km, kov. modra barva, klima, ABS, 4 x air bag, elek. paket, prva lastnica
Seat Toledo 1.9 TDI (110)
I 1999, prev. 149300 km, kov. modra barva, avt. klima, 2 x air bag, elek. paket, zimske pneumatike, prvi lastnik
Honda Concerto 1.6i 16V - NA TRAJNIK
1.1991, kov. modra barva, servo volan, ABS, strešno okno, elek. paket
Mazda Premacy 2.0 diesel
I 2000, kov. zlata barva, klima, ABS, 4 X air bag.
(foto: Franci Kotnik)
Ko svet postane manjši in razdalje krajše
Z Mazdo6 priznani japonski izdelovalec avtomobilov ni samo spremenil številčnega označevanja svojih modelov, ampak je s sodobno oblikovno podobo in tehnično zasnovo postavil nova merila tudi za ostale avtomobilske tovarne. V Sloveniji je Mazda6 celo tako navdušila voznike, daje postala avto leta 2003. V treh letih, odkar je na našem trgu, Mazdina šestica še ni izgubila svoje prvotne svežine, kljub temu pa so takšni »posladki«, kot je bila naša tokratna testna verzija, še kako dobrodošli.
Sprva sem se počutil kar malce nelagodno, saj so se mimoidoči (tudi predstavnice ženskega spola pri tem niso bile izjema) v velikem številu ozirali za avtomobilom, kjerkoli sem se pojavil. Črna limuzina, navzven oplemenitena s športnimi karoserijskimi dodatki proizvajalca ATH, preprosto preveč izstopa, da bi ostala neopažena.
Zajeten in za savinjske ceste skora-
jda nevarno nizek sprednji spojler, stranski pragovi, zadnji podaljšek odbijača in spojler na vratih prtljažnika, štiri izpušne cevi in za dobre tri centimetre spuščeno vzmetenje dajejo skupaj s 16-palčnimi kolesi videz
zato so pri Skornšku, pooblaščen- spešuje in se v nobenem trenutku em prodajalcu in serviserju vozil ne »pritožuje« nad pomanjkanjem Mazda v Velenju, poskrbeli tudi za moči. Podvozje je odlično, zato je »infuzijo« pod motornim pokrovom. vožnja kljub nižjemu vzmetenju Serijsko vgrajenemu turbodizel- udobna, kar pomeni, da si lahko skemu motorju prostornine dveh li- omislite dinamično vožnjo skozi m wuhhii	zav^e ovinke òlipa peljete taščo po
mlm i* " ^	nakupih v BTC. Volan zagotavlja su-
ll . u~ % fig* veren nadzor nad vozilom tako pri ”	nižjih kot pri višjih hitrostih. Ksenon-
£ j ’■s1 ski žarometi z visokotlačnimi k '	šobami za pranje optimirajo svef-
jB lobni snop, zavore z dodatkom ABS
.. *	skrbÜ° za izjemno kratke zavorne
«*	■ V!?' *** jJ’ vi poti. Pri Mazdi seveda niso pozabili
ggg[\	' M na varnost in so v šestico vgradili
kopico koristnih dodatkov, med ka-terimi lahko omenimo elektronski sistem stabilnosti (DSC) s sistemom za zaviranje v sili (EBA) in sistem proti zdrsu pogonskih koles (TCS).
Z Mazdo6 postane svet manjši, razdalje krajše, potovanje pa pristni užitek. Če k temu dodamo še gospodarno porabo goriva, potem je razlogov, da bi si takšen avto želel imeti tudi sam, več kot dovolj.
Franci Kotnik
hitrega družinskega športnika. Podoben vtis daje M azda6 GTtud i v notranjosti, kjer prevladujeta krom in aluminij: avdio sistem s sedmimi zvočniki, ogrevana prednja sedeža, potovalni računalnik, tempomat...
Seveda pa zgolj »šminka« ni dovolj,
trov, ki sicer premore 136 konjskih moči, so dodali Küberlov »chip tuning« in s tem povečali moč na 160 KM, navor pa je porasel kar na 350 Nm. Impozantno!
In kar je najlepše: vse to se občuti tudi pri vožnji. Avto odločno po-
Odličen uspeh zgornjesavinjskih smučarjev
v w
V organizaciji smučarskega kluba in športne zveze Velenje je na Golteh	^
potekalo področno prvenstvo osnovnih šol za deklice in dečke, na kater-	v
em so zelo uspešno nastopili tudi osnovnošolci iz Zgornje Savinjske do-	aMOM	f ^Bj|
line. Med posamezniki so osvojili devet medalj in tri pokale v ekipni	Wfm\ ~	B
konkurenci, kar jih uvršča med najboljše smučarje savinjsko-šaleške Wm	m	J
^	-j| m
Učenci osnovne šole Blaža	ekipnem tekmovanju mlajših dečk-	" I
Arniča iz Luč so osvojili kar štiri ov in deklic ter drugo mesto neko-medalje in dva pokala za zmago v liko starejših sošolcev in sošolk. w.—»-
A	J	Dveh medalj in ekipne zmage v kategoriji starejših dečkov in deklic
Bk ~	I BHm	so se veselili tudi Nazarčani
J ** ’ ^	Dveh medalj in ekipne zmage v
|(i<} j/e ^	kategoriji starejših dečkov in deklic
p m f :*i*m	so se veseli|i tudi Nazarčani, prav
p M	tako pa sta odličji osvojila še mlajša
Thrf ^ d ™ V. i	dečka osnovne šole iz Mozirja in
Ročičan ^pri kategoriziranih stare-
Učenci osnovne šoie Blaža Arniča iz luč so osvojili kar štiri medalje in so si zagotovili nastop no državnem dva pokala za zmago v ekipnem tekmovanju mlajših dečkov in deklic prvenstvu. Med glavne favorite
tega prvenstva sodi nedvomno branilec lanskoletnega naslova državnega prvaka med kategoriziranimi tekmovalci, Jošt Funtek iz luč, v krog favoritov pa lahko prištejemo še Žigo Čoža iz Rečice in mogoče še koga iz skupine neran-giranih udeležencev.
Mlajše deklice: 1. Jasna Funtek, 2. Katja Matijeve (obe OŠ Luče),
mlajši dečki: 1. Aljaž Paulič, 2. Gregor Krenker (oba OŠ Mozirje), 3. Jože Urtelj (OŠ Nazarje), mlajši dečki (kategorizirani): 1. Blaž Robnik (OŠ Luče), starejše deklice: 3. Klementina Voler (OŠ Luče), stare-
jši dečki: 1. Boštjan Blatnik (OŠ Nazarje), starejši dečki (kategorizirani): 2. Žiga Čož (OŠ Rečica). Ekipno: Mlajši dečki in deklice: 1 Luče, starejši dečki in deklice: 1 Nazarje, 2. Luče, 7. Rečica.
IZDELAVA SADNIH SHRANKOV
Okusni izdelki iz
... NAMIZNEM TENISU
Prvaki so mladi Lučani
Velenjska Rdeča dvorana je bila prizorišče področnega prvenstva v namiznem tenisu, kjer so se ponovno izkazali dečki in deklice osnovne šole Blaža Arniča iz Luč in se domov vrnili z lepo bero medalj in pokalov.
Dečki in deklice osnovne šole Blaža Arniča iz Luč so se domov vrnili z lepo bero medalj in pokalov
Med posameznicami sta v najmlajši kategoriji cicibank dominirale Sara Rose s prvim in Katja Kosmač z drugim mestom, med mlajšimi deklicami je Jasna Funtek osvojila bronasto odličje, še žlahtnejše srebro pa sije med starejšimi vrstnicami priigrala Monika Robnik. V ekipnem delu tekmovanja sta si tako starejša kot mlajša ekipa izborili veliki finale. Učenci OŠ Nazarje so
poleg bronaste medalje Sanje Danojevič osvojili še 4. mesto med starejšimi ekipami.
Omeniti velja še odličen nastop Patrika Rosea iz OŠ Mozirje, kije že drugič zapored osvojil 1. mesto med starejšimi dečki. Patrik, sicer član velenjskega namiznoteniškega kluba, pa bo bržkone v ožjem krogu favoritov tudi na letošnjem državnem prvenslvu posameznikov.
... IN MALEM NOGOMETU
RecKanke polfinalistke državnega prvenstva
Področno prvenstvo osnovnih šol v malem nogometu za deklice je prinesel še en izvrsten ekipni uspeh osnovni šoli Rečice ob Savinji. Njihove neustrašne nogometašice so bile na turnirju v Velenju najboljše in si tako zagotovile nastop na državnem nivoju.
Tamara Sotošek, Nika Melavo, Janja Rerhač, Ana Skončnik, Lara Selišnik, Zala Štiglic, Damjana Goličnik, Mojca Brezovnik, Polona Požarnik in Veronika Žuntar so še enkrat več dokazale, da »barantanje« z okroglim usnjem ni le moška zadeva, ampak se vse bolj kvalitetno uveljavlja tudi med dekleti. Njihov
nastop na regijskem turnirju je to nedvomno potrdil, dopadljiva in taktično dovršena igra pa daje vedeti, da ta generacija deklic še zdaleč ni rekla zadnje besede.
Vrstni red: 1. Rečica ob Savinji, 2. Miha PintarToledo, 3. Gorica Velenje, 4. Luče.
Franjo Pukart
V okviru podeželskega razvojnega jedra na Ljubnem ob Savinji so v četrtek pričeli s programom predelave sadja, ki ga je organizirala Savinjsko-šaleš-ka območna razvojna agencija. Prvi modul, kjerso bile obdelane vsebine Izdelava sadnih shrankov, komuniciranje in trženje, so razdelili na dva dela.
V prvem so udeleženci v sejni sobi mozirske območne obrtne zbornice prisluhnili profesorici s Srednje kmetijske in gospodinjske šole Šentjur Lidiji Bauman in v večurnem srečanju ugotavljali, kako komuniciramo, oglašujemo in tržimo izdelke ter kako določamo ceno. Pripravili so tudi teoretični izračun cene izdelka iz predelanega sadja sami oblikovali embalažo in aranžirali končni izdelek. Ob zaključku pa so si ogledali kratek film o predelavi živil.
mentorice so nastajali okusni izdelki iz vkuhanjega sadja.
Organizator bo v naslednjih mesecih pripravil še tri module o predelavi sadja. Tečajniki se bodo lahko na nazoren način naučili vse o sušenju in stiskanju sadja ter o žganjekuhi in izdelavi kisa. Vse vsebine zajemajo nekaj manj kot petdeset šolskih ur, slušatelji pa si bodo z pridobljenim znanjem lahko pridobili nacionalno poklicno kvalifikacijo Predelovalec sadja.
Po besedah Cvetke Mavrič, predstavnice Savinjsko-šaleške ob-
Udeleženci programa predelave sadja so v Fašunovi hiši kuhali različne džeme, marmelade, strdke in sadne pene ter kompote
Praktični del je potekal naslednji dan na Ljubnem ob Savinji, kjer so v Fašunovi hiši s pomočjo Bau-manove kuhali različne džeme, marmelade, strdke in sadne pene ter kompote. Pod budnim očesom
močne razvojne agencije, so s tovrstno izdelavo sadnih shrankov poskušali približati vsebine vsem zainteresiranim, ki želijo razvijati in tržiti svoje izdelke.
Marija Šukalo
Košarkarsko liga Brglez.com na Polzeli
Rezultati 10. kroga:
Laško : Brglez.com 00:20, Gomilsko : ŠK Žalec 64:66, Radio Fantasy : Parižlje 75:60, prosti: Werinox.
Rezultati 11. kroga:
Parižlje : Gomilsko 73:104, ŠK Žalec : Laško 65:71, Brglez.com : Werinox 104:62, prosti: Radio Fantasy.
Vrstni red po 11. krogu:
1. Brglez.com Polzela 18,2. Študentski klub Žalec (-1 ) 16,3Gomilsko United 16,4. Veterani Pivovarna Laško (-1 ) 14,5. Radio Fantasy Team Celje 13,6. Parižlje 11.7. Werinox Celje 9.
DT
LOGARSKA DOLINA
Plezajo za trening
Plezanje po zaledenelem slapu Sušice pod Klemenčo jamo
(foto: Ciril M. Sem)
N	A	Z	A	R	‘ J	E	
OBČINA NAZARJE
Občina Nazarje na podlagi 10. člena Zakona o športu (Ur. I. RS, št. 22/98), Pravilnika o načinu vrednotenja športnih programov v Občini Nazarje (Ur. glasilo zgornjesavinjskih občin št.2/01 in 10/2003) tersprejetega letnega programa športa objavlja
javni razpis
za sofinanciranje športa v Občini Nazarje za leto 2005
1.	Na razpisu za sofinanciranje športnih programov lahko sodelujejo:
-	Društva in klubi ter športna zveza občine Nazarje,
-	gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije registrirane za opravljanje dejavnosti v športu.
2.	Pogoji za prijavo na razpis
-	da imajo sedež in delujejo na območju občine Nazarje,
-	da so registrirani za opravljanje športne dejavnosti,
-	da imajo urejeno evidenco o članstvu, vadbi in dokumentacijo, kot določa zakon o društvih
-	da imajo zagotovljene materialne, kadrovske in organizacijske možnosti za uresničitev načrtovanih športnih aktivnosti.
3.	V letu 2004 bomo sofinancirali naslednje programe:
-	športno vzgojo otrok in mladine - 15%
-	kakovostni in vrhunski šport - 50%
-	občinske športne prireditve - 15%
-	delovanje športnih društev in Športne zveze občine Nazarje - 10%
-	izobraževanje - 10%.
4.	Izbrani programi bodo sofinancirani iz proračunskih sredstev za šport v letu 2005 na podlagi Pravilnika o načinu vrednotenja športnih programov v Občini Nazarje.
5.	Rok za predložitev prijav je 21. 3. 2005. Prijave pošljete v zaprti kuverti na naslov: Občina Nazarje, Savinjska cesta 4, Nazarje, s pripisom "javni razpis - šport 2005".
6.	Prejete vloge bo ocenila občinska komisija za športskladno s Pogoji, normativi in kriteriji za vrednotenje in sofinanciranje športnih programov v občini Nazarje.
7.	Izbranim izvajalcem bo izdan sklep o sofinanciranju programov in na podlagi sklepa bo z njimi sklenjena pogodba o sofinanciranju programov v letu 2005.
8.	Prijava mora biti dana na obrazcih naročnika, kijih dobite na sedežu Občine Nazarje, Savinjska cesta 4, Nazarje.
Župan Občine Nazarje Ivan PURNAT
Janez Marolt, Metod Sem in Aleš
«
Kovač so preizkušeni alpinistični mački, katere lahko obiskovalci Logarske doline skoraj vsako nedeljo občudujejo pri plezanju po zaledenelih slapovih. Ledene navpičnice slapa Sušice pod Klemenčo jamo so za navadne smrtnike nedostopne, trije fantje, ki se jim običajno pridruži Miha Marolt,
pa se v ledeno gmoto podajajo brez pravega vzroka. Janez Marolt, kije sicer član Alpinističnega kluba Rinka, nasmejan razloži, da gre za manj zahteven podvig, ki se ga lotevajo za trening in vzdrževanje kondicije. Nič posebnega torej, so pa fantje kljub temu vredni občudovanja.
Savinjčan
OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA MOZIRJE
Ponovno uspel veleslalom obrtnikov
Obrtniki in delavci zaposleni pri njih se vsako leto pozimi srečajo na Golteh, kjer se med sabo pomerijo v obvladovanju veleslalomske proge. Letošnje tekme se je 11. februarja na progi Lahovnica udeležilo preko sto tekmovalcev.
Slednje je na Golteh pričakalo lepo vreme. Tekmovalci so bili različnega smučarskega predznanja in letnika rojstva, zato so bili razporejeni v različne skupine.
Med ženskami, ki so prestopile prag 40 let, je največ znanja pokazala Sonja Podbregar, sledili staji Boža Knapič in Nuša Pur-nat. Med mlajšimi sta prvi dve mesti zasedli Tjaša Miklavc in Andreja Marolt. Moški so bili razdeljeni v tri kategorije, v vseh treh pa
so slavili domačini. Med starejšimi od letnika 1955 Božo Govek, do letnika 1969 Uroš Naraločnik, med mlajšimi pa Albin Herlah.
Tekma je zelo dobro uspela, zato ostaja tradicionalna in bo gotovo prirejena tudi prihodnje leto. Razglasitev rezultatov je bila v Mozirju v kavarni-piceriji Pr'pek, kjer so se zmagovalci kljub prejetim priznanjem izenačili z ostalimi, ki bodo smučarsko srečo skušali zopet čez leto dni.
Benjamin Kanjir
SMUČARSKO SKAKALNI KLUB LJUBNO BTC
Monika Pogladi« državna prvakinja
Mlada gimnazijka iz Mislinje, ki že dve leti trenira na Ljubnem in v letošnji se-zonitudi uradno nastopa za ta klub, trenutno v Sloveniji nima prave konkurence. Še kot mladinka je na nedavnem državnem prvenstvu dobesedno pomedla s konkurenco v absolutni kategoriji članic in zasluženo osvojila naslovdržavne prvakinje, zmagala pa je tudi na tekmi ženskega svetovnega pokala v Nemčiji.
SSK Ljubno BTC bo v soboto ob 14. uri organizator mladinskega državnega prvenstva na večji napravi, ob 18. uri pa državnega prvenstva ekip in obenem memori-alne tekme Franca Naraločnika in Monika Pogladič je kot mladinka Jožeta Mermala st. v absolutni zmagala tudi na tekmi ženskega kategoriji, svetovnega pokala v Nemčiji	Franjo Pukart
KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE
Tretji poraz zapored
Dolga in naporna sezona, poškodbe in rahla zasičenost pri nekaterih igralcih so glavni vzroki slabšega nadaljevanja nazorske ekipe v spomladanskem delu. Kljub trem zaporednim porazom pa še vedno zasedajo odlično četrto mesto v vzhodni skupini 2. slovenske košarkarske lige in ob nekoliko lažjem razporedu v zadnjih treh krogih bi lahko to visoko pozicijo tudi obdržali.
Tekma s »Pivovarji« je bila odločena že v prvem polčasu, ko so domačini z dobro obrambo in pritiskom na prenos žoge izkoristili slabost naših branilcev. V tem obdobju je bilo preveč izgubljenih žog in ob kopici lahkih košev seje razlika povzpela na nedosegljivih 31 točk. K sreči se je stanje v ekipi v drugem delu nekoliko izboljšalo, kar je tudi preprečilo rezultatsko katastrofo. Veseli konstanten učinek Vaienčaka, vse boljši mladinci, tokrat sta bila to Plesnik in Vodončnik, že trkajo na vrata prve ekipe, kar je zelo pomembno za pri-
KK Pivovarna Laško-ml. : KK Nazarje 96 : 70 (32:14, 29:16, 20:21, 15:19)
Laško. Športna dvorana Tri Lilije. Gledalcev: 20. Sodnika: Marjan Gsel-man (Miklavž) in Robert Oberiajt (Maribor). Tehnični komisar: Gorazd Krasnik (Lenart).
KK Pivovarna Laško-ml.: Krajnc 9, Mravljak 7 (1-2), Bjelanovič 3(1-2), Horvat 23 (3-3), Globovnik 18 (2-3), Hren 9 (2-2), Remus 17 (2-4), Brčina, Koštomaj 8 (4-6), Smajlovič 2.
KK Nazarje: Plaskan 4 (2-2), Janko, Žerjav 2, Rupreht 6 (0-1), Vodončnik 7, Plesnik 15(1-4), Goltnik 11 (3-4), Šemenc, Grebenšek 8 (0-2), Valenčak 13 (3-3), Zakrajšek Matija 4.
Prosti meti: Nazarje 9:16, Piv. Laško-ml. 15:22.
Osebne napake: Nazarje 19, Piv. Laško-ml. 24.
Met za tri točke: Nazarje 3 (Goltnik 2, Vodončnik 1 ), Piv. Laško ml. 9 (Horvat 6, Krajnc, Hren, Remus 1 ).
Igralec srečanja: T. Horvat (Piv. Laško-ml.).
Rezultati 15. kroga:
Piv. Laško-ml. : Nazarje					96:70	
Prebold : Grosuplje					60:106	
Jurij Ježica : Celjski KK					82:85	
Ruše : Superga					85:80	
Ptuj : ŽKK Maribor					71:86	
Lestvica po 15. krogih:						
1. Celjski KK	.15	13	2	1251	: 1074 (177)	28
2. Pivovarna Laško-ml.	15	11	4	1273	: 1105 (168)	26
3. Grosuplje	15	9	6	1250	: 1112 (138)	24
4. Nazarje	15	8	7	1232	: 1237 (-5)	23
5. Jurij Ježica	15	8	7	1233	: 1262 (-29)	23
6. Ruše	15	7	8	1216:	1225 (-9)	22
7. ŽKK Maribor	15	7	8	1114:	1137 (-23)	22
8. Ruj	15	5	10	1111 :	1242 (-131)	20
9. Prebold	15	4	n	1157	: 1308 (-151)	19
10. Superga	15	3	12	1128	: 1263 (-135)	18
GENERALNI SPONZOR^
B/S/H/
BSH Hišni aparati d.o.o.
Savinjska cesta 30,
^3331 Nazarje____^
hodnost nazorske košarke. V preostalih treh krogih jih čaka še gostovanje v Rušah, od dveh domačih preizkušenj pa bo tekma s Ptujem na sporedu že danes ob 20. uri.
Franjo Pukart
1.	SLOVENSKA LIGA MALEGA NOGOMETA - 15. KROG
Zagorjani upravičili visoke ambicije
Zdesetkani Nazarčani tokrat niso bili kos razpoloženim in motiviranim Zasavcem, ki tako potrjujejo svoj visoki položaj na razpredelnici. Čeprav še zdaleč ne igrajo »atomskega« nogometa, so bili vsekakor boljši, ustvarili so si več priložnosti in le odličnemu vratarju Vidakoviču gre zasluga, da ni bil rezultat še višji.
Kartoni domačega kapetana in prvega strelca lige Delamee ter Šemenca, poškodbe Kuglerja, Satlerja in Zagožna ter bolezen Ipavca, Presečnika in trenerja Pe-ziča so primorale predstavnika domače ekipe k obrambni postavitvi in zaprti igri. To mu je uspevalo vse do polovice polčasa, ko je po uigrani akciji zadel Šnofl. Sledi daljše obdobje brez zadetka, kjer sta se izkazala oba vratarja in predvsem domači Vidakovič je potrdil svojo vrhunsko formo. Žal pa za »graščake« tudi to ni bilo do-
volj in »špička« Kurtiča ter gol njegovega reprezentančnega kolega Kurnika sta v zadnji četrtini odločila srečanje, nekaj lepih priložnosti so si pripravili tudi domačini, vendar Metulj in ostali tokrat niso bili pri strelu. Kakorkoli že, zaslužena zmaga Zagorjanov, domačinom pa za njihovo požrtvovalnost in borbenost tudi nimamo kaj očitati. Točke bo pač potrebno iskati proti neposrednim konkurentom in že v petek bo za to priložnost v Sevnici.
Franjo Pukart
KNIN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc : KMN Gip Beton MTO 0:3 (0:1)
Nazarje. Športna dvorana. Gledalcev 150. Sodnika: Dušan Turk in Aleksander Mencigar. Delegat: Stanko Damiš.
Strelci: 0:1 Šnofl (9), 0:2 Kurtič (33), 0:3 Kurnik (36).
KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc: Vidakovič, Vreš, Kugler V, Kolar, Šemenc K., Miklavc, Metulj, Hren, Tratnik, Podpečan.
KMN Gip Beton MTO: Martinčič, Kurnik, Adamič, Korada, Adrinjek, Novak, Brkič, Guček, lliševič, Pukšič, Šnofl, Kurtič.
Rumeni kartoni: Danilo Kurnik, Milan Adrinjek, Davorin Šnofl (Gip Beton MTO).
Igralec tekme: Nenad Kurtič.
Lestvica po 15. krogih:
1. Svea Lesna Litija	15	11 3	1	79:	42	(37)	36
2. Gip Beton MTO	15	94	2	79	: 46	(33)	31
3. Živex Dobovec	15	92	4	84:	71	(13)	29
4. Puntar	15	67	2	53	:47	(6)	25
5. Oplast Kobarid	15	64	5	62	: 45	(17)	22
6. Nazarje Glin IPP-AM Miklavc	15	5 1	9	61 :	73	(-12)	16
7. Kix Ajdovščina	15	5 1	9	53:	71	(-18)	16
8. Tomi Press Bronx	15	42	9	55:	61	(-6)	14
9. Metropol	15	42	9	53:	: 76	(-23)	14
10. Sevnica	15	22	n	48:	95	(-47)	8
Rezultati 15. kroga:
Nazarje Glin IPP-AM Miklavc : Gip Beton MTO	0:3
Tomi Press Bronx : Metropol	3:5
Kix Ajdovščina : Sevnica	5:3
Svea Lesna Litija : Živex Dobovec	7:1
Puntar : Oplast Kobarid	2:2
-	x
Naročniki Savinjskih novic imajo
15% POPUST pri objavah zahval in čestitk.
v_______________________________________________J
ČRNA KRONIKA
•	TATVINA SMUČARSKE DESKE
Mozirje: Oškodovanec je 7. februarja v času krajše odsotnosti ostal brez svoje smučarske deske znamke goltes. Neznani storilec mu je rekreativni pripomoček ukradel na smučišču Golte.
•	DIMNIŠKI POŽAR
Nazaije: 9. februarja je zagorel dimnik stanovanjske hiše v Kokarjah. Ugotovljeno je bilo, da so se vžgale saje, materialna škoda pa je bila minimalna.
•	VLOM
Moziije: V noči na 13. februarje neznani storilec vlomil vosebni avtomobil, ki seje nahajal na parkirišču v Mozirju. Namerno je poškodoval tudi notranjost avtomobila, zato je imel oškodovanec za okoli 70.000 tolarjev škode.
•	MOČNO UTRUJEN
Rečica ob Savinji: 13. februarja popoldan je znani kršitelj vidno močno utrujen zaspal na stopnicah stanovanjske hiše na Rečici. Policisti so ga odstranilitakoda so lahkodomači zopet brezskrbi uporabljali svojo lastnino.
Kako prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok za vedno nam ostaja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in pradedka
Jožeta FALETA
(8.3.1924 - 3.2.2005) iz Spodnjih Kraš
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam v času slovesa stali ob strani in nam pomagali. Hvala za izrečena sožalja, darovane sveče in svete maše. Zahvaljujemo se gospodu župniku Ivančiču za lepo opravljen obred, govornici Anici Remic za poslovilne besede, pevcem, praporščakom, gasilcem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči vsi njegovi
ROPOTAR Ivan s.p.
ŠEMPETER, Starovaška ul. 12
Na voljo smo Vam ob katerikoli uri tudi v zgornjesavinjski dolini in širši okolici
Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269
V najtežjih trenutkih smo z Vami in za Vas ...
Je čas, kida.
Je čas, ki vzame.
Pravijo, je čas, ki celi rane, inje čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine.
V SPOMIN
Frančiški in Francu ROČNIK
iz Konjskega vrha, Luče
18. februarja mineva štiri leta brez mame,
20. julija pa tri leta brez ata.
Hvala vsem, ki molite zanju, postojite ob njunem grobu in prižigate sveče.
Hčerkajožica z družino
Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini spremljajo človeka.
V SPOMIN
Jožetu KORENU - Oterju
(13.3.1907 - 23.2.1995) iz Rečice ob Savinji
Deset let mineva, od kar nas je zapustil dragi oče, dedek in pradedek. Vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu, prisrčna hvala.
Vsi njegovi
©
MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA
Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče
Telefon: 7000-640
Pomlad se na zemljo vrne, petje slavcev se zbudi, v cvetje zemlja se zagrne, zamepapomladi ni!
ZAHVALA
ob slovesu drage mame, stare mame
Frančiške REMŠAK
p.d. Polčke mame s Home (17.10.1915 - 7.2.2005 )
Vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem se lepo zahvaljujemo za pomoč v težkih trenutkih. Hvala za darovane sveče, pisna in ustna sožalja, za darovane svete maše in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku za opravljen obred in svetovanje, gasilcem PGD Pobrežje, govorniku g. Grudniku, praporščakom, pevovodji g. Pustos-lemšku in pevcem, dr. Fiirstovi in pogrebni službi Štiglic.
Vsem še enkrat hvala.
Sinova Jože in Franc z družino ter sestra Mima
Odšla si tja,
kjer ni gorja in ne solza. Zdaj med nami več te ni, a v naših srcih boš ostala do konca dni.
V SPOMIN
Magdi CIGALE
(13.4.1971 - 22.2.2001)
Vsem, ki ohranjate spomin nanjo - iskrena hvala.
Vsi tvoji
Ob nenadni in nepričakovani izgubi plemenitega človeka, najdražjega moža in očeta
Mikija MARJANOVIČA
p.d. Maksetovega iz Mozirja (*25.11.1940 + 2.2.2005)
se iz vsega srca iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in sveče. Prav posebej pa bi se radi zahvalili še dr. Karmen Fürst, reševalcema Rajku in Robiju, župniku gospodu Korenu za lepo opravljen obred in izrečene tolažilne besede, govorniku gospodu Stropniku, mozirskim pevcem in gospodu Podrižniku.
Globoko prizadeti in vedno Njegovi žena Cvetka, hči Sergeja in sin Jure
O, saj ni smrti, smrti ni! Samo tišina je pregloboka.
(Kosovel)
ZAHVALA
Tiho je odšel od nas naš dragi mož, oče in dedek
Franc KREFELJ
iz Mozirja (1929 - 2005)
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter sočustvovali z nami. Še posebej pa se zahvaljujemo vsem, ki ste mu pomagali in gavzpodbujali v času njegove bolezni.
Vsi njegovi
OPRAVIČILO
V šesti številki Savinjskih novic smo v zahvali za Martina Ugovška st. pomotoma navedli priimek g. župnika Beleta. Pravilno je Belak. Za napako se prizadetim opravičujemo.
Stanko Orosel, Zadrečka cesta 9, Nazarje
Ij
ŠKOVA, VA TAPET NE IZDE^\ LUJEJO PRI NAS. LAHKO Sl Sl ) KUPILA PREŠERNOVO ZBIRKO J
Drn zrhubhenceu
Bepo ponosno pove Šimnu, kaj je storil ženi za dan zaljubljencev: "Za Valentinovo sem presenetil najdražjo, tako da sem pripravil večerjo."
"Si pa res bizgec, jaz sem svojo presenetil že, ko sem ji omenil, da sem razmišljal o tem."
raiNISVER
Bepo je nejevoljen zaradi sinovega težkega šolskega življenja: "Sploh ne vem, zakaj se morate kar naprej učiti to slovenščino. Za nas, ki smo rojeni tu, ne vidim v tem nobenega smisla. Ali je obvladaš ali pa ona obvlada tebe, vseeno to je."
Sebičnež
Blenda Tavrl
□ RN ZRDBBüllBGJENCEU
Čedna deklina nagovori enega naših preštevilnih politikov. On se ostro odzove: "Ne, ne pride v poštev! Kaj takega od poštenega politika ne boš doživela! Kar sama se pojdi skupinski seks!"
"Saj ne bi vztrajala, toda ravno vaš kolega mi je povedal, da se sprva vedno malo upirate..."
Hugo Mušnik
Joco gleda tekmo in brca zrak proti televiziji. Ves spenjen od jeze zakriči v ekran: "Presneti egoist! Podaj mu žogo!"
Miha se takoj oglasi: "Ata, ata, kaj je to egoist?"
"To je tisti, za katerega niti košarka ni hobi, ki bi ga delil z drugimi."
DrISŽINSKR SRRR20HR
"Spet je policijski avto pred hišo!" oče nameni sinu ostre besede. "Slabo luč mečeš na nas. Le kaj si bodo sosedje mislili o nas zaradi tebe?"
Sin se noče prepirati: "Obljubim, da bom rekel sodelavcu, da naj me v prihodnje, ko greva skupaj v službo, čaka v stranski ulici."
Tugo Mernik
Torej, če povem še enkrat na kratko -jutri bo hladna fronta prešla v frontalne valove toplega zraka nad osrčjem gorskega pasu med jugovzhodnimi Alpami, kar skrajšano pomeni...
Sdrdbsvuo
Vanč polne glave skrbi išče najstarejšo hči. Potrka pri Tonetu.
"Vanč, tvoje hčere ni pri mojem sinu," mu ta pove.
"Če ju ni pri vas in ne pri nas, le kje sta?"
"Mogoče si dajeta s kakšno drugo "žlahto" opravke."
"Katero?"
"Najinimi bodočimi vnuki..."
Eri dni in
KRI NDČI
"Kar tri dni te ni bilo iz gostilne!" pozdravi Franceta njegova žena vsa nasršena.
A France ne bi bil France. Za vsako priliko ima pripravljen dober, za rep povlečen izgovor: "Bal sem se, da bo na poti domov začelo snežiti, vremenarji pa so iz večera v večer prestavljali ta presneti sneg!"
NOVI CASI
Dr. France Prešeren (skrajno levo): »Pionirčki moji dragi! Z (pre)ganjenostjo vjetrih vam želim povedati, da so Zgornjesavinjčani razočarani nad mojo ljubeznijo do Julije, zato so se me začeli izogibati kot hudič križa. Zato naj tale proslava izzveni kot izraz globoke hvaležnosti, da ste si vzeli čas in prišli pogledati mojo (nes)podobo.«
(PESMI PIŠEM SAMO ŠE ZA ATOMIC HARMONIK PRESS)
Z BAGROM NAD SPRAVO
Minil je čas šegavih ust in pustnih norčij, očitno pa ni minil nekatere krajane Nove Štifte, ki so obesili na drog za zastavo ob spomeniku žrtvam NOB v bližini gostišča vtem kraju veliko igračo - bager, ki zdaj ropoče vrh droga. Če že pride to na um kakšnemu primitivcu ali pijancu, se zgodi. Pa se bo zgodilo tudi to, da bo kdo od »treznih« snel bager, ki žali pieteto umrlih in si brije norca iz poštenih domačinov?
(BREZOKUSNI PRESS)
SESTAVIL
PEPINO
GRADBENO
PODJETJE
V
LJUBLJA-
SAVINJSKE
NOVICE
PESNIŠKI
OKRAS,
NAGOVOR
NAGRAJENEC Z NOBELOVO NAGRADO
TOLČENEC,
GRUŠČ,
PROD
ROPARSKA ZVER IZ DRUŽINE KUN, ŽERUH
SLOVENSKI
TV-
VODITEU-
STOJAN
EGIPČANSKI
BOG
SONCA
TRAVNIŠKA ZDRAVILNA RASTU NA
MELODIČNI
OKRASEK,
TRILČEK
NOGOMET.
KLUB
ZARDEVAN-
JE
SVETA
VERSKA
PODOBA
POŽREŠ-
NOST
SAMICA
BRKATEGA
SERA
JUGOSLOVAN.
NARODNA
ARMADA
JUŽNI
SADEŽ
KULTURNA RASTUNA ZA PIVO
INDIJANCI IZ SEVERNE AMERIKE
JED IZ KORUZNEGA
ZDROBA
SEKRETAR
OZN-
KOFI
PRIVRŽENEC
AGRARNE
POLITIKE
PRIHOD
V
GOSTE
POSODA ZA PRENAŠANJE TEKOČIN
VZKLIK NA BIKOBORBAH
DRUŽINE
UJED
PESEM,
SPEV
(ANGL.)
ERVIN
OGNER
POŽREŠEN
ČLOVEK
(STAR.)
MESTO V NEMČIJI, OB REKI MAJNI
SKANDINAV. M. IME
MATEVŽ
HACE
RIŽEVO
ŽGANJE
ŠV1C. GORSKI KOLESAR-ALBERT
GRŠKA
ČRKA
RANA
ZARADI
USEKA
INOSLAV
(KRAJŠE)
BARIERA,
PREPRE-
KA
ANGLEŠKI
VOJSKOVOD,-
HENRY
SIMON
SEŠLAR
BAJESLOV-
NI
PTIČ
STARIH
EGIPČANOV
ANTIČNO MESTO V MEZOPOTAMIJI
AZORSKI
OTOKI
(PORT.)
ITALIJANSKI
PISATELJ-
CESARE
(1804-1895)
Portal Savinjske dolina
MINI SLOVARČEK:
MOR- Nizozemski slikar- Antonio ABNAKI- indijanci iz Severne Amerike IRETON- angleški vojskovodja- Henry ITEN- švicarski gorski kolesar- Albert ACORES- azorski otoki (Port.)
Šport center » du Anvfir Jb La		KUPON za brezplačni mali oglas do IO besed v 8. številki SN
rliUUnlK OÉÉà» .Juvanje 1, 3333 Ljubno ob Savinji pp*'		
		ime in priimek
Tel. 03 838 10 30		NAROČ. ŠT.
Zaposlimo natakarja		naslov
ali natakarico.		
Vse dodatne informacije		
na telefonski številki 041/752-111.		
Napovednik
•	Petek (18. februar), ob 11.30. Kulturna dvorana Luče ob Savinji
Lutkovna predstava Pastirček Jurček
•	Petek (18. februar), ob 19.00. Galerija Mozirje
Humanitarni koncert Glasbene delavnice Osminka
•	Petek (18. februar), ob 20.00. Športna dvorana Nazarje
Košarkarska tekma - Nazarje : Ptuj (člani)
•	Sobota (19. februar), ob 16.00. Glasbena šola Nazarje
Glasbena izobraževalna delavnica Polovinka
•	Sobota (19. februar), ob 18.00. OŠ Rečica ob Savinji Otvoritev likovne razstave akademskega slikarja Lucijana Bratuše
•	Sobota (19. februar), ob 19.00. Farna Cerkev v Mozirju
Koncert akademskega pevskega zbora Vinko Vodopivec
•	Sobota (19. februar), ob 19.00. Kulturni dom Gornji Grad
Koncert okteta TEŠ
•	Nedelja (20. februar), ob 17.00. Dom kulture Nazarje
Gledališka predstava Piknik na bojišču (mladinska gledališka skupina KD Nazarje)
•	Torek (22. februar), ob 17.00. Knjižnica Mozirje
Pravljična ura za otroke: Skrivnostni samorog
•	Četrtek (24. februar), ob 19.00. Dom kulture Velenje
Tomaž Kumer: Slovenske gore - predavanje z diapozitivi
Prodam bikca sivca, starega teden dni. Tel. 838-50-54.
Prodam telico sivko, brejo 8 mesecev. Gsm 041/324-414
Prodam telico friziko, brejo 8 mesecev. Gsm 031/653-946.
Teličko limuzin, staro lOdnfprodam.Tel. 584-42-43.
Telicofriziko 9 mesecev brejo, kobilo norik, brejo, 3 leta, prodam. Tel. 584-11 -96. Prodam dve ČB kravi, stari 5 in 6 let, breji 8 mesecev. Tel. 584-46-42.
Prodam zajce za zakol ali nadaljno rejo.
Gsm. 041 793 507
Prodam 4 burske kozice z rodovnikom,
stare 4 mesece. Gsm 031 /560-066,
zvečer.
Prodam 10 ovc solčavsko jezerske pasme + 3 jagenjčki. Gsm 041 /585-813.
snate pasme za rejo. Gsm 031 /533-745.
dio na kasete 10.000 sit, zvočniki za renault. Gsm 031 /451 -948.
Twingo - prodam prtljažnik in kovček. Gsm 041/786-112.
Ugodno prodam novo računalniško kot-
DRUGO-PRODAM
Avtoradio, cd, mp3, nov, rabljen avtora-
ŽIVALI-KUPIM
Kupim kravo in bika za zakol in bikce me-
no mizo (barva bukev, še pakirana). Gsm 041/783-431, Bojan.
Smučarski dres spyder, vel. 140 (10-12 let), prodam. Cena 20.000 sit. Gsm 031 / 276-333.
Prodam snowboard, oxigen, alpine, dobro ohranjen. Gsm 031/676-949.
Prodam motokultivator maestral, skoraj nov, z nekaj opreme, diesel acme motor. Gsm 041/714-196.
Prodam varilni stroj varing 600-D-003. Gsm 041/783-530.
Prodam tomas avtomatik srebrne barve 365 km, ugodno. Gsm 041 /354-618. Prodam metrska drva, suha, cepljena, gabrova. Gsm 031 /585-735.
Prodam zidno opeko modular. Gsm 041 / 354-550.
Prodam bale ter čisto in Ocvirkovo mast. Tel. 5841-167, gsm 031/520-220. Prodam domače rdeče vino. Tel. 891 -51 -44.
DRUGO-KUPIM
Kupim bukovo hlodovino za drva. Gsm 070/401-811, tel. 03/838-17-20.
IŠČEM
Iščem delo. Gsm 041/983-094.
AVTOMOBILI-PRODAM
Prodam mazdo626,l. 1990,60.000 km. Gsm 041/606-357.
Prodam punto 55s, rdeče barve, 1.95,
ŽIVALI - PRODAM
Prodam 6 mesecev starega bika. Gsm 041/299-916.
77.000 km, cena 380.000 sit. Gsm 040/ 222-756.
Prodam fiat punto, 1.2001, cena 1.270. Gsm 041/783-669.
Prodam peugeot 206 quiksilver (90 km), I. 04/2004. Cena po dogovoru. Gsm 041/634-372.
V začetku marca prodam renault laguno 1,6,16 v, 1.99, po realni ceni. Gsm 041/ 354-563.
NEPREMIČNINE
VVarpoljah oddamo v najem dvosobno stanovanje. Gsm 041 /469-280. Trosobno stanovanje v centru Velenja prodam. Cena po dogovoru. Gsm 031 /712-
230,031/850-107.
Prodam stanovanje na Ljubnem, 71 m2. Gsm 031/875-185, tel. 838-13-15. Prodam vinsko klet - možnost bivanja, komunalno urejeno - Podgora - Šmartno ob Paki. Tel. 041/895-084.
Kupim gozd. Gsm 041 /940-234.
Kupim kmetijo s cca 20 ha zemljišča. Gsm 041/661-801.
ODDAM
Oddam majhno psičko srednje rasti, cepljeno. Gsm 040/222-756, 040/709-308.
Podarim psičke nemške ovčarje. Gsm 041/944-174.
MORDA STE ISKALI PRAV TO
RTV SERVIS PURNAT
Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000.
RTV in knjigovodski servis, Zdenko Purnat s.p., Novo Naselje 43, 3342 Gornji Grad.
KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376.
Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena delo, Nožice, Pionirska ulica 25, 1235 Radomlje.
TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Eve-lux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p„ 03/5845-194.
Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanjd elettro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti.
STEKLARSTVO BENDA
Izdelava termoban stekla, velika izbira stekla, brušenje, vrtanje, fazatiranje, ogledala, uokvirjanje slik, montaža itd. Tel. 03/839-45-10, Gsm 031/302-121.
BENGLAS, d.o.o., Loke 33, 3330 Mozirje.
STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE Vrata, senčila, vitražna stekla, zasteklitev balkonov, polikarbonat stekla, uokvirjanje slik, peskanje stekla, temnenje stekel. Tel. 031/ 305-532, faks: 03/839-54-64.
Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila... GSM 041/354-505.
SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6,3332 Rečica ob Savinji. INŠTALATERSTVO
centralnega ogrevanja in vodovoda. Ivan Šturbej s.p., tel. 03/705-03-70, faks 03/705-03-71, gsm 041/653-287.
Ivan Šturbej s.p., Polzela 143/b, 3313 Polzelo.
KAMNOSEŠTVO PODPEČAN Izdelovanje nagrobnikov in okenskih polic. Šalek 20, Velenje. Tel. 897-03-00 ali gsm 041/652-108.
Kamnoseštvo Podpečan Valentin s.p., Šalek 20, 3320 Velenje. GRADBINCI - s.p., d.o.o.
Nudimo vam strokovne storitve odgovornega vodje del, nadzor, statične izračune konstrukcij. GSM 041/680-862, tel. 03/5832-468.
Gradbeni inženiring - visokogradnje, Anton Brezovnik s.p., Na Gradišču 20,3330 Mozirje.
MORDA STE ISKALI PRAV TO
i
RESTAVRACIJA SAJOVIC PARIZLJE
Dnevi istrsko bodulske kuhinje
Vtednuod 14.do 20. februarja potekajovrestavracijiSajovicvParižljah	njetina po istrsko oziroma pade-
dnevi istrsko bodulske kuhinje. Poleg običajne ponudbe mesnih in ribjih	la, biftek s škampi in krompirjevo
jedi nudijo v tem času nekaj zares posebnih hladnih in toplih jedi, ki pred-	pogačico ter boduljski medaljoni,
stavljajo pravo poslastico za vse ljubitelje morske in obmorske kulina- Po predhodnem naročilu si lahko rike. Za pristno vzdušje ob večerih skrbi klapa Boduli z Brača.	privoščite tudi kunca, jagnjetino
Med hladnimi začetnimi jedmi velja posebej omeniti krožnik razkošja morskih biserov, solato iz morskih sedežev in kvarnersko zakusko. Poleg ostalih juh lahko naročite ribjo bistro juho z rižem in mesom, škarpenino kremno juho in česnovojuho po bodulsko, prava posebnost pa je istrska supa, ki navduši vsakega še tako zahtevnega gurmana.
Med toplimi začetnimi jedmi izstopajo rezanci z jastogovimi repki, špageti po pazinsko, jastog na testeninski posteljici, sipina rižota na rdeče, rižota a la nona, školjke in škampi na buzaro ter grat-inirane kapesante.
Med številne specialitete istrsko boduljske kuhinje sodi tudi hobotnica, pripravljena na različne načine
kunec v lončeni posodi s prilogo, ali hobotnico izpod peke.
žaru ali po želji. In da na koncu ne manjka pika na i, so na voljo mikavne sladice, kot denimo dalmatinski štrudl, kvarnerska sadna kupa, smetanova strnjenka in granitirane palačinke s skuto.
Čeprav je restavracija Sajovic resnično najbolj znana po ribjih jedeh, nudijo tudi pester izbor mesnih jedi. Cene so dostopne, postrežba pa prijazna in kvalitetna. Šef in lastnik restavracije Igor Sajovic poudarja dobro sodelovanje s smučarskim centrom na Mozirski planini, saj imajo smučarji, ki v njegovem lokalu kupijo karto za Golte, brezplačno večerjo. Na podoben način si delijo tudi ansambel Boduli z Brača, ki popoldan igra na Golteh, zvečer pa zabava goste v restavraciji v Parižljah. Izkoristite torej ta vikend in si privoščite dobrote istrsko bodulske kuhinje. V resta-
Nevsakdanje in zato toliko bolj zanimive so nekatere glavne mesne jedi, kot na primer dušen
domačini mu pravijo žgvacet, špikana svinjska ribica z njoki ali po domače špikani ombulič, jag-
vraciji Sajovic vas bodo pričakali na pristni istrski način: s šilčkom figovega žganja, koščki suhih fig in olivami
Kot specialne glavne ribje jedi v restavraciji Sajovic v tem tednu ponujajo hvarsko gregado, hobotnico po istrsko, polnjene lignje s školjkami v omaki in divje ribe na
Jolandi Prislan
za okrosli rojstni dan
želijo vse najboljše ter obilo zdravja
mož Bosdan, hčerka Mojca in sin Žan ter njena mama in brat Jožko
© + ©2+ ©2+	+ ©5 = SkodaFabia Clever+
že od 20.540 SIT' mesečno
PSC Praprotnik, Šaleška 15, tel.: 03 898 32 20
• Skoda KrcdilPIus je storitev družbe Porsche Kredit in Leasing SIA d.o.o.. in je odvisna od valutnih razmerij ter velja na dan 3.2.2005 ob naslednjih pogojih: 60 mesečnih obrokov, 50 56 polog, stroški obdelave 20.400 ST. rizični sklad 18.110 ST, prevoženih do 10.000 km na leto, ostanek kredita 898.580 SIT. EOM 7.54 <tb. EOM (efektivna obrestna mera) se lahko spremeni, te se spremeni katerikoli od navedenih elementov, upoštevanih pri izratunu.
•
Tonetu Prislanu,
ki praznuje 2t>. februarja rojstni dan,
mnogo zdravja in srečnega potovanja ter da bi se večkrat oglašala pesem: Savinjska dolina, prelepi moj kraj, tja rad se vračaj nazaj!
Želita mama in ata
To ti želita tvoja babi in dedi
Dragi vnukinji
Niki Prislan,
ki praznuje 18. februarja 18. rojstni dan,
vse naj-naj za osebni praznik, naj bosta s teboj sreča in zdravje, ki sta bisera dva, naj te v življenju vedno spremljata!
X » :: l i
nagradni Kulinarični natečaj
Savinjaliiti nevi«
Tekmovanje bo potekalo v soboto, 19. februarja, v gostilni Menina v Gornjem Gradu.
Tekmovalo se bo v naslednjih kategorijah izdelkov:
1.	sadni zavitek
2.	skutni zavitek
3.	kombinirani zavitek
4.	ajdnek
TZ7-
Jedi tekmovalk in tekmovalcev bomo zbirali od 12. do 13. ure. Komisija bo ocenjevanje zaključila do 15. ure in razglasila zmagovalce. Po podelitvi priznanj in nagrad bo sledilo družabno srečanje z degustacijo, na katerega ste prisrčno vabljeni tudi vsi
"zunanji pokuševalci".
^POKROVITELJ AKCIJE^
B/S/H/
BSH Hišni aparati d.o.o. Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje
Vabljeni kuharice in kuharji ter pokuševalci!
■ ■ :
Ostanite hladni... Polo s klimo že za 2.199.000 SIT.
m Celje - skladišče D-Per
7/2005
Družba za [ 5000016195,7
COBISS ®
PREMOŽENJSKI KORAKI - VZAJEMNI SKLADI
Še vedno velja, daje premoženje mogoče ustvariti tudi z majhnimi koraki in v Sloveniji so vzajemni skladi vse bolj uveljavljena oblika naložb. Primerni so za vse, ki so pripravljeni varčevati na daljši rok, praviloma vsaj tri leta, in obenem pripravljeni sprejeti nekoliko višje tveganje kot pri klasičnih oblikah varčevanja.
Kako deluje vzajemni sklad
Vzajemni skladje zbirka premoženja, ki so ga vložili posamezniki. KBM Infond upravlja štiri vzajemne sklade dva delniška ter dva uravnotežena sklada. Naložbena politika vsakega sklada je predstavljena v prospektu in pove, na katerih trgih in v kakšne vrednostne papirje nalagamo zbrani denar. V Infondovih skladih so vrednostni papirji slovenskih in tujih izdajateljev. Delniška sklada nalagata pretežno v delnice, uravnotežena pa, kot pove že ime, uravnoteženo v delnice in v obveznice. Odvisno od tega so skladi bolj ali manj tvegani in imajo pričakovane višje ali nekoliko manj visoke donose.
Kako pristopiti
K vzajemnemu skladu se pristopi na vpisnem mestu. Tam izpolnite pristopno Izjavo, za kar potrebujete osebni dokument, davčno številko in številko vašega bančnega računa. Kot vlagatelj lahko v sklad vložite denar, ko ga pač imate in kolikor ga imate na primer vsak mesec nekaj tisočakovali večji polog, koje na voljo.
Kako spremljamo naložbo
Dnevnik, Delo, Večer in Finance vsak dan objavijo pregled vrednosti enot premoženja vseh slovenskih vzajemnih skladov. Prav tako gaje mogoče najti na internetu na slovenskih spletnih servisih, za Infondove sklade pa tudi na naši spletni strani www.infond.si. Tako lahko vsak dan preverite, kako vaš denar dela za vas.
Malo se moramo pohvaliti
Ml IMAMO NAJBOLJŠI DELNIŠKI SKLAD ZA OBDOBJE PET LET! Infondov posebni vzajemni sklad Delniški je bil na prvi akciji ocenjevanja vzajemnih skladov v Sloveniji v izvedbi revije Kapital nagrajenec kategorije najboljši delniški sklad preteklih petih let.
Za brezplačne informacije lahko pokličete na tel. 080 22 42.
Na področju Savinjske doline lahko najdete vpisna mesta za Infondove vzajemne sklade: Naložbe Lukač Rečica ob Savinji, enote Banke Celje.
Seznam vseh vpisnih mest je na spletni strani www.intond.si
l4\“_
Polo
Nagradno vprašanje meseca februarja:
Kakšen vzajemni sklad je Infondov Delniški? a) delniški	b) uravnoteženi
c) obvezniški
Zastopništvo za Volkswagen: Avtocenter Meh d.O.O. Koroška 7d Velenje, tel.: 03/896 85 19
Dopisnico s pravilnim odgovorom in pripisano davčno številko pošljite na naslov Infond, d.o.o., Vita Kraigherja 5,2000 Maribor najkasneje do 28. februarja.
Med vsemi pravilnimi odgovori bomo izžrebali 20 prejemnikov nagrade mini kalkulatorja.
Slika je simbolna. Cena velja za Polo basis 1.2 40 kW s tremi vrati. Skupna poraba: 5,8 1/100 km. Emisije C02: 139 g/km. Število vozil in modelov je omejeno.
Porsche Slovenija d.o.o., Bravničarjeva 5, 1000 Ljubljana

OSREDNJA KNJ. CELJE