Marija Brenčič Mrtvemu orlu
Pred menoj ležiš, kraljeoska mrtva ptica —
umorila loDČeva te je puščica-
Orei, zdaj oči so jasne ti zaprte
in peruti so mogočne mrtve, strte.   ¦ ¦       .
Z njimi meril nedogiedne si modrine.
Kraljeoal si veličastno vrh pečine.          •
Varooala ni pečina te visoka,    . .     c
vrgla te z neba je  kruta roka.
Orel, o zafcaj zaupal si v višine,
da zadet d srce si padel d globočine...