ŠT. 11
NOVEMBER 1968
IZDAJA DELAVSKI $V?T TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA »BORIS KIDRIČ« KIDRIČEVO
UREDNIŠKI ODBOR
Franc Meško — predsednik, Stane Tone jc, dipl. inž. — odgovorni urednik, Filip Dolinar, Stojan Kerbler, dipl inž., Rozika Klančnik, Franc Klemenčič, Anton Kokol, Anton Kozoderc, Franc Lah, Ivo Tušek, Franc Vrlič.
Tisk CP Mariborski tisk Maribor
Rokopisov in slik ne vračamo
LETNIK VI.
Praznik
K prazniku naše tovarne in ob dnevu republike čestitajo kolektivu
SAMOUPRAVNI ORGANI, VODSTVO PODJETJA, DRUZBENO-POLITICNE ORGANIZACIJE, UREDNIŠKI ODBOR
„Ob prazniku
republike!”
Že stara navada je, da vsi kaj radi praznujemo svoj rojstni dan, da bi se ob njem spomnili na vse tiste minule in prehojene dni, ko smo doživljali svoje najbolj svečane pa tudi težke trenutke. Toda ljudje praznujejo tudi mnogo širše in pomembnejše dogodke. Med te pomembne dogodke vsekakor sodi tudi rojstvo naše republike pred natanko 25. leti.
Minilo je torej natanko četrt stoletja od dneva, 'ko se je sredi bojnega meteža in najtežjih ur boja našega ljudstva rodila naša država. Ker je to njeno rojstvo bilo v času, ko se je naše ljudstvo borilo za svobodo in obstanek, je to njeno rojstvo še toliko vidnejše in potrebnejše spomina in praznovanja.
Leto 1943 je brez dvoma bilo prelomnica v drugi svetovni vojini, saj se je v 'tem letu pričel toliko pričakovani konec Hitlerjeve vojske na vseh frontah. Fašistična vojska je bila uniče-. n_a_ in potolčena na vseh.'koncih ter prisiljena na neslaven in nepovraten umik. Naše ljudstvo je težko pričakovalo konec trpljenja, požiganja, preganjanja in prelivanja krvi, ki je tekla štiri dolga leta za to, da bi bili poznejši rodovi svobodni im resnični gospodarji svoje, s krvjo prepojene zemlje. Ljudstvo je s podvojeno močjo pomagalo slavni partizanski vojski, vendar pa v tistem času ni šlo več samo za vojaške uspehe, temveč tudi za usodo nove države, ki je nastajala v krvi in trpljenju.
V nekdanji prestolnici bosanskih krajev Jajcu, kjer se je v oktobru 1943 mudil vrhovni štab, je padla odločitev o zasedanju AVNOJ, najvišjega predstavniškega organa jugoslovanskih narodov. Iz vseh krajev države, iz osvobojenih in neosvo-bojenih pokrajin, so takrat pričeli prihajati odposlanci ljudstva, da bi potrdili tisto, kar jé že bilo dokazano z orožjem in žrtvami. Na stotine kilometrov poti so mnogi delegati, iz zelo oddaljenih krajev prehodili v rekordnem času, zraven tega pa so. se še morali boriti s sovražnikom, ki je na njih prežal na vseh straneh.
Danes vsi dobro vemo, da je pomenilo to zasedanje najvažnejši dogodek za jugoslovanske narode v drugi svetovni vojni, ker je bil prav tukaj položen temelj novi državi, republiki borečega se ljudstva.
Tukaj je namreč po dveh in pol letih krvavega boja naših narodov bila dokončno povedana vsa resnica, kdo se v Jugoslaviji boni na strani zaveznikov, ker do takrat mnogi v to niso verjeli, oziroma niso hoteli verjeti, ker so pač imeli pripravljene svoje račune z naso zemljo.
Ta resnica je takrat prodrla v svet in z njo seveda tudi ime nove Jugoslavije, države ljudstva, ki je sklenilo, da si z orožjem v rokah pribori tisto, kar so ji preprečevali vsa leta in jo prodajali kapitalistom v roke.
Hoteli smo namreč državo, ki bi ustvarila pogoje za preraščanje socialistične demokracije, ki ne bi ovirala delavskega razreda in delovnih množic pri ustvarjanju boljših družbenih odnosov — skratka državo, ki bi odmirala, kot so to verjeli ustanovitelji znanstvene socialistične misli in modernega delavskega gibanja. In samo v, takšno državo, ki jio bo nadomestila družba svobodnih proizvajalcev, katerega aparat in silo bo nadomestilo ljudstvo samo v oblikah družbene samouprave, verujemo in se zanjo tudi zavzemamo.
Ce se ozremo petindvajset let nazaj, bomo najbolje lahko videli in sami tudi ugotovili, koliko boja, dela, uspehov in težav je za nami in kaj vse smo že morali prebroditi, da smo prišli do današnjih zavidnih uspehov. Vsi se dobro zavedamo, da bo svobodna družba lahko toliko svobodnejša, kolikor bo bogatejša. Nihče ni nikoli dobil vsega tega bogastva podarjenega, ampak smo si ga morali ustvariti sami s Svojim delom, ki je od (Nadaljevanje na 2. strani)
KANDIDACIJSKA FUNKCIJA SOCIALISTIČNE ZVEZE
V prejšnji številki našega glasila je bil na prvi strani objavljen sestavek pod naslovom »Spremembe ustave v javni razpravi«, v kateri je bilo precej konkretno opisano o tistem delu sprememb, ki govorijo predvsem o strukturi samoupravljanja v delovnih organizacijah in ki so zato zanimive tudi za nas. Ker pa je že mnogokrat bilo poudarjeno, da so tovarniška glasila večinoma preveč zaprta v svoj ozki krog, ki običajno ne presega tovarniških zidov, sodim za
potrebno, da se v tem sestavku na kratko ustavimo pri kandidacijski funkciji Socialistične zveze, ki dobiva s spremembo ustave še mnogo bolj vidno in aktivno vlogo, kot jo je imela doslej.
Ustava namreč omenja v uvodnem delu v temeljnih načelih Socialistično zvezo kot prostovoljno demokratično zvezo občanov, najširšo oporo družbene politične aktivnosti in družbenega samoupravljanja delovnega ljudstva. Vsak, ki je Ustavo SFRJ dodobra pregledal, je lahko med
drugim našel to, da občani v SZDL zagotavljajo čim popolnejše uveljavljanje svojih volilnih in drugih pravic.
Ker je prav SZDL naša najbolj razširjena politična organizacija, ji prav gotovo tudi gre najvidnejše mesto v nadaljnjem uveljavljanju naših teženj in naporov za boljšo prihodnost našega delovnega človeka. Kakšen je bil naš dosedanji volilni sistem, vemo brez dvoma vsi, saj smo se z le-tem ukvarjali vsa leta doslej. Zato je prav gotovo največja novost v vplilnem sistemu kandidacijska ' funkcija Socialistične zveze prek oblik in načinov, ki jih »Teze za volilni sistem« nakazujejo.
Le-te namreč postavljajo vlogo in pomen SZDL širše, saj prehaja od poprejšnjega organizatorja politične aktivnosti pred volitvami v vlogo temeljnega nosilca predlaganja in ugotavljanja kandidatov za poslance. To seveda stori s pomočjo kandidacijskih konferenc, ki so vrhunec razgibane politične predvolilne aktivnosti vseh občanov. Ko so bile nekatere spremembe dosedanje ustave (oziroma nekaterih členov) v javni razpravi, je v večini krajev prišlo do pripomb, da je sedanji nov volilni sistem še mnogo bolj zapleten, kot je bil dosedanji, in da vse to izgleda tako, kot da se daje SZDL nek politični privilegij ter strankarsko delovanje te organizacije, ki bi ji lahko ob takih predpostavkah oporekali legitimno pravico do prevzemanja tako pomembne faze volilnega procesa, kot je to prav kandidiranje. Ce pa seveda to pogledamo le nekoliko bolj realno, pa je prav nasprotno ta organizacija kot ustavna kategorija pravica občana, da se je poslužuje pri svojih družbeno-poli-tični aktivnosti, da v njej izraža svoja mnenja ter da preprosto prek nje Uveljavlja velik del svojih splošnih in osebnih interesov.
če zares, pogledamo kandidacijski postopek za zbor narodov zvezne skupščine, nadalje kandidacijski postopek za zbor komun zvezne skupščine ter kandidacijski zbor za zbore delovnih skupnosti zvezne skupščine, bomo na prvi pogled kaj lahko ugotovili, da je prišlo do bistvenih sprememb in da se nam le-te Zdijo zares zelo zapletene in komplicirane.
Vendar pa temu ni tako, saj nam prav te spremembe dokazujejo, kako je vse usmerjeno k temu, da bi prišli na poslanska mesta zares taki, ki bi za njih glasovala večina članov vsèh zborov republiške skupščine. Iz tega še morda ni vse povsem jasno, ker bo nekdo dejal, saj je tudi do sedaj bil izvoljen tisti, ki je dobil največje število glasov. Toda poglejmo na kratko samo delček kandidacijskega postopka za poslance zbora narodov.
Kandidate za omenjeni zbor namreč predlaga republiška konferenca SZDL na kandidatni listi, ki jo po predpisanem postopku sprejme na seji. Tako sestavljen predlog potem republiška konferenca SZDL pošlje vsem občinskim kandidacijskim komisijam oziroma konferencam, ki potem o tem predlogu razpravljajo in ga dopolnjujejo ter seveda, kar je bistveno, o njem glasujejo na skupnih sejah. Vsak kandidat je sprejet šele takrat, ko za njega glasuje najmanj ena tretjina občinskih kandidacijskih konferenc in občinskih skupščin. Iz tega je torej povsem dobro razvidno, da je kriterij dokaj oster, vendar pa tudi pravičen, saj to velja tako za kandidata, ki ga predlaga republiška konferenca SZDL, kot tudi za tiste, ki so predlagani dodatno. Kar se pa tiče kandidacijskega postopka za zbor komun, je razlika v tem, da teze za volilni sistem tukaj pred-■ videvajo, da se kandidate za poslance zbora komun predlaga in sprejema v dveh osnovnih in
seveda enakovrednih oblikah, na kandidacijskih konferencah SZDL ter na zborih volilcev, ki sa, če jih lahko tako imenujemo, predkandidacijski in kandidacij-sk;. Seveda teze za volilni sistem vse to razlagajo na široko in temeljito, tako da nam v teh nekaj vrsticah ni mogoče opisati vsega.
Janez Lesjak izdeluje in popravlja orodje za livarno
Naš namen je le, da se vsak državljan temeljito in podrobno spozna s temi spremembami, ker bo le tako lahko enakovredno uveljavljal svoje demokratične pravice, ki mu jih daje ustava SFRJ.
Teh nekaj vrstic pa Sem sočasno napisal zato, ker smo pred javno razpravo o republir ški ustavi, ki bo za nas še pomembnejša, ker bo obravnavala konkretna določila in predloge v okviru same republike.
V teh dneh namreč oblikuje komisija dokončna stališča o predlogih, ki se nanašajo na spremembe in dopolnitve v naši republiški ustavi. Javna razprava o teh predvidenih spremembah bo trajala približno dva meseca, zato bo treba poskrbeti, da bo ta javna razprava resnično taka kot mora biti, in ne morda samo formalna. Temeljito bo treba razlagati predložena stališča ter tudi dobro informirati ljudi o pomenu teh sprememb. Ker bo šlo pri tej javni razpravi za izredno pomembna in aktualna vprašanja, bo prav gotovo to zanimalo širši krog naših občanov. Socialistična zveza ima pri tem nedvomno veliko in zelo odgovorno nalogo, saj je dolžna poskrbeti poleg čimštevilnejše udeležbe tudi za kvaliteto teh javnih razprav, ker bodo le-te samo tako dosegle svoj pravi namen.
Prav na teh javnih razpravah pa bo treba vse občane dodobra spoznati tudi s kandidacijsko funkcijo SZDL, ki nikakor ni mala, vendar pa bo uspešna le tedaj, če se bodo tega lotili z vso resnostjo prav vsi člani naše najširše in najmogočnejše družbe-no-politične organizacije. Seveda pa to ni samo le naloga SZDL, ampak bodo prav tako morali aktivno poseči v to aktivnost tudi vse sindikalne organizacije, — tako na terenu kot tudi v delovnih organizacijah. Ce bo to doseženo, lahko upamo tudi na uspeh.	M. F.
(Nadaljevanje s 1. strani)
vseh nas zahtevalo tudi mnogo odrekanja, da smo lahko prišli do vsega, kar danes imamo. Toda še vedno niso težave za nami in bomo še marali dati mnogo od sebe, da lbo naš jutrišnji dan še lepši od današnjega. Ko se je torej pred 25 leti, sredi boja za osvoboditev, ustvarjala naša nova sedanja republika, je stala KPJ prav na čelu tega veličastnega boja. Prav komunisti so bili prvi, ki so povedli naše ljudstvo v neizprosen boj na življenje in smrt za obstanek svojega naroda, ker so prav oni umirali v prvih bojnih črtah. To je tudi neizpodbitna zgodovinska resnica, ki je dala vsem jugoslovanskim komunistom pravico, da vodijo svoje ljudstvo po poti izgradnje nove družbe, novega gospodarstva in novih odnosov med ljudmi, ki jih ne ločijo več nobena razredna nasprotja.
Od prvega zasedanja AVNOJ je minilo natanko 26 let. Ob letošnjem našem velikem prazniku rojstva naše republike pričakujemo tudi kongres Zveze komunistov Jugoslavije. Vsa naša zasedanja in kongresi v minulosti in danes so bili zelo pomembni mejniki v našem notranjem razvoju. Od časov pomanjkanja po vojni, ki so bili označeni tudi s centralizmom in birokratizmom, smo se iztrgali in prešli v obdobje izgradnje novega gospodarstva, novih bogatejših odnosov med ljudmi, v obdobje boja za zmago socialistične demokracije. Naša družbena skupnost, ki se je rodila sredi vojne vihre, ima danes mnogo trdnejše temelje. Na njih nam bo mnogo lažje zgraditi to, kar nam postavlja pred nas naša družbena in gospodarska reforma, ki smo jo do danes že zelo uspešno, uresničevali, zato tudi toliko bolj smelo gledamo v prihodnost.
Mlade generacije, ki so v letošnjem letu ‘stopile v vrste zveze komunistov, so nam za to popolna zagotovila, saj so sami ugotovili,-kje je danes njihovo mesto. Spomnimo še torej ob rojstnem dnevu naše republike tudi tistih težkih dni, v katerih je ona nastajala, ko je bila borba naših narodov usmerjena samo v smer čim hitrejše osvoboditve naše zemlje. Tudi v tem boju nas je vodila naša Zveza komunistov s tovarišem Titom na čelu. Naša borba za naš družbeni sistem in za naš standard pa še traja in zato lahko upamo, da nam bo za ta boj v prihodnje pokazal novih poti in smernic ter možnosti prav 9. kongres Zveze komunistov Jugoslavije!	M. F.
Zupanič Franc jé peskäx
I ■ ^ 5
j	ČESTITAMO
\	JUBILANTOM,
S	KI LETOS
j OD TOVARNIŠKEM
1	PRAZNIKU
I DOPOLNIJO 10 LET
I	NEPREKINJENE
I	DELOVNE DODE
5
è
DE ALUMINIJ:
1.	BELŠAK JOŽE
2.	COKL MARTIN
3.	KIRBIŠ FRANC
4.	KOVAČIČ DRAGO
5.	KRUŠIČ MIHAEL
6.	mohorko Anton
7.	PETROVIČ JOŽE
8.	ROŽMAN FRANC
9.	REŠ JANEZ
10.	REPEC FRANC
11.	SKLEDAR JANEZ
12.	TOPOLOVEC RAJKO
13.	UNUK VLADIMIR
14.	VINDIŠ' STANKO
15.	VINDIŠ FRANC
16.	ZAVEC STANISLAV
DE VZDRŽEVALNI OBRATI:
I.	HORVAT RUDI ^ HORVAT IVAN
3.	KERČEK MARIJA
4.	KORES ANTON
5.	LAH FRANC
6.	PIŠEK JOŽE
7.	ŠPEHONJA JULKA
8.	VAJSBAHER JOŽE
9.	VERBANČIČ MIRA DE PROMET:
1.	BERGLEZ ALOJZ
2.	EMERŠIČ JOŽE
3.	MAROH VINKO DE ENERGETIKA:
1.	FIDERŠEK ANTON
2.	KOKOL STANKO
3.	LJUBEČ FRANC
4.	MOHORKO FRANC DE OSREDNJE SLUŽBE:
1.	DRAŠKO VIČ IRENA
2.	FAJT IVAN
3.	KLAJNŠEK ANICA
4.	KUREŽ MARJANA
5.	KROPEČ IVANA
6.	LEŠNIK MARIJA
7.	MERC JANEZ
8.	MLAKAR MARJETA
9.	PRIMOŽIČ GABRIJELA
10.	ŠPRAH ŠTEFKA
II.	VALENTINČIČ SABINA DE GLINICA:
1.	BEZJAK JANEZ
2.	HERKOVIČ IVAN
3.	HORVAT ALOJZ
4.	JUS JANEZ
5.	PETEK ŠTEFAN
6.	SELINŠEK JANEZ
7.	SATLER MAKS
8.	SUKIČ JANEZ
9.	TRAMŠEK VIKTOR
10.	VUK ANTON
še enkrat anketa uredniškega odbora Aluminija
Do 4. 11. rje bilo oddanih skupno 27 izpolnjenih anketnih listkov. Dva od teh po pošti, 25 pa v nabiralnike. Na tako slab odziv uredniški odbor ni računal, saj je oddanih listkov fcormaij 1,25% od razdejanih izvodov (2150).
Tako nizek odstotek pa ne mone biHä merilo za mnenje kolektiva o časopisu in kažipot uredniškemu odboru za delo. Uredniški odbor je sklenil, da rezultatov Ite amkdte ne bo objavil iz zgoraj navedenih razlogov, ampak bo anketo ponovil v uparuju, da bo odziv tokrat boljši. Prosimo vse bralce, da takoj po sprejemu »ALUMINIJA« izpolnijo anketo in oddajo listič v nabiralnik.
Nabiralniki bodo ostali na mestu Itudi vnaprej, da bodo' lahko člani kolektiva oddajali svoje prispevke za objavo v našem glasilu. Želimo, da bi se dopisniki podpisovali, da jim bomo lahko nakazali honorar. V kolikor dopisnik ne želi, da bi njegovo ime objavili s člankom, bo uredniški odbor to upošteval in pisec bo ostal »neznan«. Nepodpisanih prispevkov iz nabiralnika uredniški odbor ne bo objavil.
Prispevki so lahko napisani tudi z roko, le da so čitljivi. Za primemo obliko bo poskrbel uredniški odbor (prepis na stroj, morebitni slovnični popravki, itd.). Na Osnovi tako prispelih dopisov bo uredniški odbor pričel z novo rubriko »Iz nabiralnika«, kjler bo tudi odgovarjal na morebitna vprašanj®.
Uredniški odbor
1) Ali berete redno ALUMINIJ?	da ne
2) Ali bereite doma še kakšen časopis?	da , ne
(če, kateri) .............,.................:.:......
3)	Ali sodštet da vas ALUMINIJ dòvoQj obvešča
o dogodkih v podjejtju?	da ne
4)	Kakšne vrste informacij pogrešate?
5)	Kakšni, članki so vam bili najbolj všeč?
a — Obvestila o delu samoupravnih organov
b — Strokovni sestavki
c — Članki o varstvu pri delu
d — O delu družbenih organizacij in društev
e — Potopisni članki
f — Zabavni članki — humor
g — .................................--.............-.
h .........................................:...........—
(Ustrezno podčrtajte) '
6)	Kakšna na;1 bi bila po vašem mnenju v prihodnje vsebina ALUMINIJA?
a — bolj strokovna b — boilj zabavna c — z več slikami
: d — f...................................................
—.......................-.
(Ustrezno podčrtajte)"
7)	Zakaij ne dopisujete v ALUMINIJ?
oi
Ä*
T3
TJ
O
o
4-»
g
c>
a
•N
(D
>N
d)
tJ
O
8) Ali ste mnenja, dia- je časopis potreben, in bi
vam bilo žal, če bi prenehal izhajati?	da ne
Izpolnjevalce prosimo, da izpolnijo, še tole o sebi:
kvalifikacija........:.......................Starost...........
(npr. PK delavec, KV delavec, itd.)
SAMOUPRAVLJANJE-
Otvarjam »x sejo« delavskega sveta in predlagam sledeči dnevni red:
1.	Pravilniki »A«, »B«, »C«.
2.	Razprava o proizvodnih problemih in finančnem položaju podjetja.
3.	Nabava osnovnih sredstev.
4.	Pritožbe na razdelitev stanovanj.
5.	Poročilo o službenih potovanjih.
6.	Razno.
Dnevni red je soglasno sprejet, toda tokrat brez glasovanja. Takšen je namreč poprečni dnevni red vseh letošnjih zasedanj delavskega sveta. Poprečje seveda prikriva ves čar razprav in besednih mnogobojev, je j>a realen prikaz področja, o katerem največ razmišljajo samoupravljale! na sejah svojih organov.
Letošnje leto smo sprejeli malo pravilnikov, ker starih nismo spreminjali, nova pa sta le pravilnik o zaposlovanju invalidov in pravilnik o kreditiranju gradnje stanovanj. O prvem je na široko razpravljal le upravni odbor, za drugega pa je značilna močna zavzetost nekaterih kandidatov za posojila. Sveti proizvajalcev so bili večkrat zelo širokogrudni do želja posameznikov, ker posebnih želja kolektiva ni bilo. Šele sedaj, ko .so znana imena in številke v zvezi s krediti, bi nekateri radi govorili o pravilniku. Takšno spremljanje in obdelovanje pravilnika ni nič novega. Toda ugotovitev, da se v njem skriva za samoupravljanje kar preveč udomačena metoda kritizerstva, ne bo odveč.
Proizvodnih preoblemov letos ni bilo malo. V zvezi z njimi smo največkrat postavljali vprašanja kontrole, osebne odgovornosti, znanja in strokovne sposobnosti, organizacije poslovanja, »višje sile« in morda še kaj. Za samoupravljavce je od vseh naštetih vprašanj, najbolj zanimivo tisto o znanju in strokovni sposobnosti, ker brez tega ni mogoče spremljati in reševati proizvodnih problemov. Za današnjo stopnjo razvoja samoupravljanja je pomanjkanje znanja in strokovne izobrazbe precejšnja zavora in daje nelagoden občutek ob sicer veseli ugotovitvi, da bo letošnje poslovanje uspešnejše od lanskega.
DS 1968
Finančni položaj podjetja je najbolj priljubljena tema samoupravnih razpravljanj. Kadar je ugoden, zaradi prijetnih posamičnih pričakovanj — kadar je neugoden, pa zaradi zabavljanja čez vse mogoče in zaradi pričakovanja tistega prvega. Finančni položaj je sicer možno prikazovati s svetom številk, toda samoupravljavci smo se navadili na poenostavljeno prikazovanje po večnem vprašanju: »Ali bo kaj denarja?«
Obeti za letošnje leto niso slabi in upajmo, da zaključek ne bo v slogu neke znane atletinje.
Osnovna sredstva kupujemo, tako kot smo pač navajeni kupovati. Preden se odločimo za nakup, pretehtavamo vse faktorje in na koncu slabo ali dobro kupimo, kar pa žal lahko, ocenimo šele takrat, ko je kupčija že sklenjena. Pri nakupih smo zelo zaupljivi, le redka so namreč osnovna sredstva, ki so bila predlagana za nakup, pa se s tem nismo strinjali. Slabost iz domače navade, ki spremlja nakupe, je drobnjakarstvo. Pri gospodarjenju z veliko denarja je najbrž bolje vlagati denar v velike stvari. Odločitve p takih vlaganjih so sicer mnogo težje in nevarnejše, toda ob uspeli izbiri edino one oplemenitijo težko ustvarjeni kapital.
Pritožb zaradi delitve stanovanj nikoli ne manjka, upajmo
pa, da jih bo vse manj. Privatna gradnja, višja stanarina in majhna fluktuacija delovne sile so faktorji, ki kažejo na sprostitev obstoječega stanovanjskega fon» da.
Poročila o službenih potovanjih v tujino bi morala biti pokazatelj za domače poslovanje. Velikokrat so preveč »šifrirano« obdelana, tako da je za jasno predstavo potreben obširen komentar. V obdobju orientacije na tuji trg je nujno, da do takih potovanj prihaja, samoupravljavci pa se moramo doma potruditi in izdelovati tako kvalitetne proizvode, da bo našim predstavnikom lahko trgovati.
»Razno« — je stara točka dnevnih redov vseh mogočih sej, le da je pri nas mnogokrat preobširna in se v njej skrivajo zadeve, ki bi jih lahko reševali sveti proizvajalcev ali pa komisije delavskega sveta.
Zakonodajalci se pripravljajo na razširitev »kalupa« samoupravljanja in ko bo do tega prišlo, bo vsekakor nujno razmisliti o tem, kaj naj kdo obravnava. Dvom obstaja le v tem, kaj storiti, da bodo zaščiteni in upoštevani interesi večine v kolektivu, ne bo pa preveč posredništva pri sprejemanju najrazličnejših odločitev.
»Seja« je končana — komentarji naj ne bodo preveč pikri.
Samoupravljavci! Praznujmo svoj tovarniški praznik v spoznanju, da smo storili mnogo, vendar še zdaleč ne toliko, da ne bi mogli storiti še več!
I. G.
Aleksander Sipoš je KV ključavničar
Življenje borcev NOV na Pohorju lefa 1944
Nekaj dni po zadnji borbi na Kozjaku v začetku septembra 1944 je določil štab II. bataljona Pohorskega odreda nekaj borcev še za nadaljnje akcije na Kozjaku onstran Drave in Slovenske gorice, nekaj pa nas je šlo čez Dravo na Pohorje, Prehod čez Dravo je bil določen nekje pri Selnici.
Premik je bil v poznem mraku, takoj po večerji. Slovo od tovarišev, ki so ostali še naprej na Kozjaku, je bilo kratko. Stisk roke je povedal vse — srečno pot in na svidenje. Težji trenutki slovesa so bili med bratom in sestro — Jelko in Tihomirjem — Marico in Jožetom Kerenčičevima. Bila sta dobra skojevca, v cvetu življenja sta vzšla, slovo za vedno. Nobeden od njiju ni dočakal svobode.
Na pohodu do Drave smo videli malo. razsvetljenih oken in zato sem nehote pomislila, kako žive ljudje izza njih. Pohod čez Dravo je bil zelo tvegan, saj so sovražniki venomer patruljirali ob njej. Izvidnica, ki je imela nalogo pregledati teren, se je vrnila z vestjo, da
moramo pohiteti. S seboj smo nosili ranjenega borca Mirka, ki je bil ranjen v zadnjem boju na Kozjaku. Njegovo zdravstveno stanje je bilo zelo kritično zaradi pomanjkanja zdravniške nege in sanitetnega materiala. (Nekaj let po osvoboditvi sem ga srečala v Mariboru. Imel je protezo, ker so mu morali odrezati celo roko.)
Ko smo prišli do obrežja Drave, nas je že čakal čolnar. Najprej smo položili v čoln ranjenca, takoj nato so se vkrcali neplavalci. Neki mlad borec me je vprašal, če znam plavati, ker je videl, di nisem silila med prvimi v čoln. Odgovorila sem mu tako prepričevalno z »da«, da sem še sama v to verjela. Srečen je bil, da se je lahko odpeljal s prvo skupino. Medtem ko je čoln prevažal borce na drugo stran, nas je nekaj obiskalo bližnjo trgovino, kjer nam je lastnik trgovine postregel prostovoljno z raznim blagom. Za vse, kar nam je nudil, smo mu takoj napisali potrdila. Dal nam je. tudi dragocene podatke o gibanju sovražnika in o delu ljudi tistega področja, ki so
bili na strani OF. Vsi smo srečno prišli čez Dravo ter nadaljevali pot na Pohorje. Tema je bila kot v rogu, kar nas je precej motilo, ko smo naleteli na zapreke, kajti preko stez in kolovozov so ležala ogromna stebla, čez katera smo morali previdno plezati, da nismo zdrseli z njimi vred v dolino. Zvedeli smo že pri trgovcu v Selnici, da je oblast OF prepovedala vsak odvoz lesa iz naših gozdov in je moral ostati ves les tam, kjer je bil. Šele proti jutru smo prispeli tako daleč, da smo si lahko privoščili malo počitka.
Drugi dan smo se sešli z borci ostalih bataljonov odreda. Takrat sem med drugimi srečala Ptujčana Jožeta Klepa-Smeha, Franca Fri-dla-Hajdina in druge. V Pohorskem odredu so bili borci vseh narodnosti. Skoraj vsi so bili še kar dobro oboroženi in oblečeni. Zaradi vsakodnevnega prihajanja ljudi v partizane, se je pokazala potreba po ustanovitvi ženskega voda. Za komandirja tega voda je bila določena Nada, doma pri Miklavžu na Dravskem polju. Padla je še isto leto bli-
zu svojega doma, ko se je vračala z neke večje akcije.
. RAZVITJE PRAPORA
POHORSKEGA ODREDA
9. septembra 1944 je bil zbor že ob 18. uri zvečer. V zboru smo stali v obliki pravokotnika. Komandant Murat nam je povedal, da so nam žene in dekleta iz Maribora sešile prapor. Naročile so, da naj nas ta prapor vodi srečno skozi vse borbe do končne zmage in da naj čimprej osvobodimo slovensko zemljo. Zavedali smo se, da je za nas imeti svoj prapor velika čast. Po slavnostnem govoru in predaji prapora prapornoši so sledile recitacije in nato še večerja, ki je bila primerna za tako slavnost. Pri tabornem ognju smo se še dolgo v noč pogovarjali. Mlad, črn fant, po narodnosti Grk, nas je zabaval s svojim petjem. Pel je tako lepo, da se mi je želelo, da še smreke poslušajo. Ker je isti dan prišel iz neke akcije, v kateri je sodeloval kot mitraljezce, smo ga vprašali, kako je bilo v akciji. Odgovoril je: »Niš lušna biti, hiš Streljati.« Ni mu bilo
všeč, če je šlo brez njegovega posredovanja z mitraljezom.
Dnevi so bili vsak dan hladnejši. Ra'di snio si zakurili, seveda, če smo smeli, »če je bil zrak čist«. »Štorklja«, tako smo rekli malemu sovražnemu letalu, ki je vsak čas patruljirala nad Pohorjem, nam je marsikdaj prekrižala račune, da bi se ob ognju ogreli, skuhali ali si posušili premočeno obleko. Čini se je oglasil tisti značilni zvok štorklje, smo že morali pogasiti ogenj. Ob neki priložnosti je novinka godrnjala, češ, mokra sem, pa še kuriti ne smem. Potolažila sem jo, da se bo po vojni lahko tudi na Pohorju grela in sušila, kljub temu da bo imel na tem lepem delu vedno dež mlade.
Nekega deževnega dne smo prišli do neke lovske vile blizu Kurje vasi, visoko nad Slovensko Bistrico. Na Pohorju smo imeli premike tudi podnevi in smo ostali na enem kraju po par dni, zalo nas je razveselilo, da bomo ostali v bližini strehe, če že. naenkrat ne bo za vse prostora pod njo. Obveščevalci, ki so bili zelo važni za nas, so kar za stalno okupirali eno sobo. Večkrat so šli v dolino in spotoma prinesli
(Nadaljevanje na 4. strani)
: " Delo mladih moramo vrednotiti
Dejstvo, ki danes nima več nasprotnikov in bo postalo vsakdanjost, poskusimo postaviti v središče, kjer živimo in delamo. Razveseljivo veliko število mladih ljudi v proizvodnji in razvoju lahko podjetju veliko več koristi, kot pa od njih sedaj pričakujemo.
Tega pa ni mogoče razumeti tako, češ da mladi že sedaj niso tudi med najboljšimi delavci v kolektivu. Predvsem je treba realno oceniti vloženi trud, znanje, mladostni zanos in željo po uspehu, kreativnem delovanju, in ne nazadnje tudi željo po napredovanju vsakega mlađega človeka.
Posebne pozornosti so potrebni vsi tisti, ki se sploh prvič zaposlijo, in to ne samo strokovni ' kader, ampak tudi kvalificiranega delavca moramo pritegniti v kolektiv, ne ie samo zato, da bo v njem delal, ampak da bo zanj tudi živel.
Brez vsake reakcije opazujemo primere, ko delavec na delovnem mestu nabira moči in dela načrte za delo v svojem prostem času, namesto, da bi doma razmišljal in se usposabljal za delo na delovnem mestu, kjer si mora zaslužiti svoj osebni dohodek in s svojim delom prispevati še del sredstev za razširjeno. reprodukcijo, da bo družba lahko jutri tudi njegovemu sinu omogočila to, kar mu dovoljujejo danes naši zakoni od ustave navzdol.
Potrebno je popolno angažiranje na vseh delovnih mestih
Pravico do dela sedaj V po-reformnem gospodarjenju nè gre enačiti s pravico do zaposlitve. Zaposliti nezaposlenega pomeni dati mu delo, da bo lahko ustvarjal in si sam rezal vsakdanji kruh, ne pa prihajal; le ob mesecu k blagajni, ustvarjal pa izunaj. kolektiva
in seveda tam pri drugi blagajni zopet zahteval svoje zasluženo plačilo. Velika škoda in tragedija je v tem, da je v nekaterih primerih tudi v drugi blagajni zaslužek našega gliničarja in elefctrolizerja, ki tako svojega sodelavca dvakrat podpirata in še to samo za neuspešnost.
MM»»««
maino produktivnost V rednem delovnem času ves teden, ob koncu tedna pa še polno mrežo zadetkov. Praksa je pokazala, da to ni mogoče in se mora položaj popraviti v prid delovnemu kolektivu, n.e pa v prid skupine zanesenjakov, ki neumorno vztraja pri svojih ambicioznih in amoralnih na-
■■■118 HPHH
Proizvodni odnosi morajo slediti zahtevam časa
Vemo, da danes' mladi ne prihajajo v podjetje le zaradi svoje »popoldanske zaposlitve«, kot je bil doslej, tó zelo pogost pojav, ampak prihajajo z željo, da bi proizvajali in delali tako, kot-so se naučili v" šoli, in ne le tako, kot je delal njihov mojster pred desetimi ali dvajsetimi leti. S tern nočemo zanikati vrednosti praktičnih izkušenj, bi pa na današnjem tržišču brez. solidne-., ga teoretičnega znanja, pravil-
ÜP
■Sjl
jÉig
É1111ÌP
*	'	v	^ e ,	.
s
H
mmm

mm
BS*
IBiM
Sicer pa to nima nobene zveze z zastavljenim _proble-mom, bomo pomislili, če nam še vedno ni jasno, da gre tu za napačno vrednotenje1 dela mladih ljudi. Od nekaterih namreč pričakujemo maksi-
Josip Kanižaj pri rezkanju stikal'
Črtih, škodljivih predvsem celotnemu kolektivu, posebej pa še znatnemu številu mladih |Éjudi, ki smo jib. s takim ravnanjem precej »pokvarili«, oz. zavedli od družbenoekonomskih interesov kolektiva.
(Nadaljevanje s 3. strani)
ne samo važne novice, temveč tudi kaj za pod zob.
■Že po dveh dneh življenja pod streho so pripeljali neke novince iz doline, nekaj prostovoljcev in nekaj mobilizirancev. Med novinci sta bila tudi dva nališpana SS oficirja s popolno vojaško opremo. Opazila sem, da vtikata svoj nos vsepovsod. Posebno sta se zanimala, kako smo oboroženi Naši borcih s štabom' na čelu, so bili pijani od sreče, da je Beograd že osvobojen in so verjeli tistima zelencema, da sta prišla s poštenim namenom. Prva noč je. minila mirno, drugi dan pa sta vsak po svoji strani ogledovala in spraševala borce o vsem mogočem v nemščini in tu. pa tam kako besedo slovensko. Drugo noč sia oba izginila in z njima tudi vsi podatki o naši vojski. Takoj so odšle patrulji na vse strani. Čutila sem nekaj težkega in strašnega, ki bo. vsak čas prišlo nad nas. Nisem se motila. Okrog 10. tire dopoldne so sé že slišali posamezni streli iz daljave. Vsi bataljoni smo bili. v. strogi pripravljenosti, obveščevalci in patrulje so prinesli zoprne vèsti, da.se približuje sovražnik iz treh strani, Štab je ukazal, da bo
premik šele po kosilu. Kosilo je bilo kuhano že pred 12. Uro, pa ne za nas. Že smo stali s porcijami v rokah v' vrsti pred kotlom ter vdihavali Vonj po koruznem močniku, ko je naenkrat prav v bližini zaregljalo. Vsi smo se pognali ha prej določena mesta. T ežko pričakovano kosilo, pà jé obrizgalo debla bližnjih smrek. Tuđi kuhar ni odnesel čele kože.
Kot sem omenila, so prihajali vsak dan novinci, ki so bili nepoučeni o vojaški disciplini, zato je med njimi, nastal pravi direndaj. Spominjam se neke 46 let stare matere, ki je imela že prej tri otroke v NOV in nato se sama prišla z možem in najmlajšim 6-letnim sinom, kako je pustila v zmedi vso -' opremo.. Pri umiku so sikale krogle z vseh strani. Šele pred mrakom smo se Utaborili,'ko so streli že dobro utihnili. O kaki večerji se. nam še sanjalo ni, ker smo se vsi zavedali, da bi nas ogenj izdal. Bili smo še naprej v strogi pripravljenosti. To pa .so sedaj novinci, ki so doživeli svoj prvi borbeni krst, že bolje razumeli kot pred nekaj dnevi. Posebno ti-, sti, ki so v zmedi pustili vso opremo na bojišču. Da bi bila trpljenje: in lakota popolna, je-začelo še deževati in
nas je pralo vse■ do jutra. Mokri in lačni smo spali le na enem ušesu, z drugim poslušali, na kateri strani bo zopet zaregljal- mitraljez.1 Straže so bile razdeljene v treh obročih. Nekaj dni so prihajali skupaj borci, ki so ' se izgubili med borbo.
Naše mrtve, borce so pustili: sovražniki na bojišču, medtem ko so 'svoje ' odpeljali. Partizani so bili pokopani v skupnem grobu blizu tiste vile. Kmetje, ■ ki So opazovali umik sovražnika z ranjeh-ci in mrtvimi vojaki, so povedali, da so imeli dosti več izgub kot naša vojska.
\ V svoji objestnosti nad porazom je neka skupina teh kultiviranih zveri napadla petnajstletnega pastirja, ki je pasel živino na planini: Po , strašnem mučenju, kar je, kazalo njegovo, razmesarjeno telo, so ga privezali za voz in; truplo -,vlekli po kolovozu. Pri prvem kmetu so ga pustili.
Vsak dan je prinesel nove doživljaje; nòve izkušnje, nove žrtve ih tudi zmage.
Kaj pomeni beseda »MIR« vemo najbolj tisti,- ki smo preživeli katerokoli . vojno vihro.
' P. L. - Olga
Hi
m s i
nih proizvodnih odnosov in podobno, niso več. konkuren-
čni. Z uokvirjanjem mladega-proizvajalca Vitoge in preživele proizvodne odnose smo razvrednotili njegovo delo, saj mu ne omogočamo ustvarjati in odgovarjati za svoje delo tako, kot bi bilo to koristno kolektivu in širši družbi.
Tržno gospodarstvo potrebuje temeljito raziskavo trga
V ilustracijo je> dobro zapisati eno od Marksovih definicij gospodarstva, ki pravi, -da je to proces ustvarjanja v obliki najrazličnejših odnosov mediljudmi. Torej gibanje, ki se danè'S mora razvijati z ozirom na tržišče, in ki mora. dinamiko stopnjevati'na osnovi analiz in podobno, ali bolj strokovno, na osnovi rezultatov raziskave tržišča.' To je za • nas novost, ki bo pa postala tudi stvarnost.
Predvsem mladega strokovnjaka moramo ustrezno zaposliti, ne pa mu dati le delovno mesto ■
: Ugotavljali' smo' že, da moramo vsakemù zàpoSl enemu nuditi delo,, konkretno ,oprijemljivo delo, ustrezno, njego-1 vim možnostim ‘izvrševanja, ne pa le delovno mesto,-k; mu ustreza ali pà tudi ne.. Težko je slišati: bfeséde, kot na primer: ta in ta Sedi na tem delovnem mestu, dela pa nekaj tretjega; 'Ohi drugi sedi ■ na ,. d veh delovnih mestih,g pa • še
obsežnosti ne zmore;.ali pa: na ■tem in tem delovnem mestu
(Nadaljevanje na 5. strani)
I * .«w ■ m
Franc Kaje je gliničar
Vse vrste med prvimi tremi v republiki
Vztrajno in načrtno delo TVD Partizan Kidričevo vse od ustanovitve naprej se je pokazalo za uspešno na tekmovanjih, kjer so bile vse ekipe med prvimi tremi v republiki, pa tudi lepi in vidni uspehi posameznikov niso izostali
sedita dva in delata le za enega, na onem drugem delovnem mestu pa sedi ta in ta brez ustrezne izobrazbe itn.
Očitki so boleči za vse, najbolj za prizadete. Težko je tistemu, ki se na nekem delovnem mestu trudi, gara in se muči s problemi, pred katere ga postavljajo moderna tehnologija in zaostreni pogoji gospodarjenja.
Prav tako neprijetno pa je onemu, ki sicer ima delovno mesto in seveda »plačo« ustrezno svoji šolski izobrazbi, nima pa ustreznega dela,- niti kvalitetno niti kvantitetnp, da bi pred delavcem — neposrednim proizvajalcem — opravi-
čil svoje »točke«. Vsak bo takoj uganil, da v to drugo skupino sodi precej mladih diplomantov raznih srednjih in visokih šol, ki jim kolektiv odvzema naziv strokovnjak, ker nimajo zadostnega praktičnega znanja, namesto, da bi znal ceniti njihovo 'teoretično znanje in sposobnosti umskega dela. Z delom se pridobivajo delovne 'izkušnje, ine pa le z delovnim mestom.
Po. družbeni delitvi dela na materialno in umsko (duhovno) je važnejše vsekakor umsko delo, ki je kompliciranejše in ima delovno silo, ki je produktivnejša od delovne sile fizičnega delavca.
Zato jih moramo — umske delavce — temu primerno bolje nagraditi, jim nuditi druge prednosti zunaj samoupravnih pravic vseh zaposlenih in jih seveda tudi in predvsem popolnoma Zaposliti in angažirati v korist kolektiva. Dejanski socialni status pa umskih opravil ne enači z oblastnimi
*
Dopisujte
v
ALUMINIJ
funkcijami. Tudi ideologi delavskega gibanja in njihovi voditelji izhajajo v glavnem iz vrst neposrednih proizvajalcev. Že Marx je ugotavljal, da je interes inteligence kot sloja, ki je v mezdnem odnosu, skladen z interesom delavskega razreda. Zgodovinski razvoj pa je pokazal, da se odnos umskih delavcev do vrha oblasti nanaša predvsem na kritiziranje in prosvetljevanje le-tega. Zato ne smemo polemiziranje med vrhom (beri: vodjem) in razumništvom (beri: strokovnjakom) oceniti takoj' kot seganje po oblasti, ampak le kot njegovo družbeno dinamiko.
Ob takšni oceni razpoložljivega teoretičnega strokovnega znanja, ki je v našem kolektivu že precejšnje •—- ne pa zadostno, bomo le-itega bolj smelo zaposlili in mu nudili možnosti razvoja in kreiranja do maksimuma ter mu odprli pogled po svetu, namesto da mu sedaj držimo vrata njegove pisarne Zaprta.
Vodilna delovna mesta morajo biti izpostavljena konkurenci sposobnosti in strokovnega znanja
Ob vsem tem razmišljanju, ki je močno povezano s sestavki o pripravništvu, o prvem delu po diplomi ali zaključnem izpitu, q odgovornosti, o povečani proizvodnji in ne nazadnje tudi z nalogami komunistov, je vsekakor potrebno ozreti se po predstojeći reelekciji na vodilnih delovnih mestih v podjetju. Ne samo, da sé zdijo nekaterim naši razpisi prezahtevni in sočasno drugim tudi premalo zahtevni, so dani pogoji za razpisana delovna mesta tudi nelogični. Če že dovoljujemo, da je lahko vodja DE, tj. v bistvu direktor ene tovarne, že delavec s srednjo strokovno izobrazbo z 8 let prakse, moramo potem lestvico sorazmerno višati po stopnji izobrazbe in nižati po
letih prakse, kot je to običaj zadnjega časa. Takoj lahko izračunamo, da za tako delovno mesto zadostuje ob visoki strokovni izobrazbi le 2 do 5 let prakse.
Takega kadra pa imamo sami že dovolj in mu moramo vsekakor nuditi možnosti za razvijanje organizacijskih sposobnosti. Bolj težko pa bo najti »komercialista«. ali »finančnika« z 10 det prakse v aluminijski' industriji in to z visoko izobrazbo. Tu gre verjetno- vsekakor za napako pri delu razpisne komisij e, čeprav z zahtevanim težimo k izboljšanju obstoječega stanja, sočasno pa z ocenitvijo razpisa' za
vodje delovnih enot ni čutiti težnje po iizboljšanju sedanjega Stanja tj. po boljši kvaliteti dela, večji odgovornosti, strokovnosti in tako naprej.
V skrajnem primeru nam novi . predpisi o . vzgajanju strokovnjakov v podjetju ' omogočajo izgraditi skozi pripravništvo vsestransko razgledanega strokovnjaka, ki se bo z leti usposobil za najzahtevnejše, tudi organizacijske in samoupravne naloge in ne bo potrebno iskati delavcev za vodilna delovna mesta s tako tolerantnimi razpisi.
Ob perspektivah, o katerih bomo ob obletnici podjetja vsekakor govorili, moramo upoštevati marsikatero navedeno ali pa samo nakazano dejstvo. Vse navedene misli so zbir povzetkov razprav skupin delavcev med razgovori, na sestankih samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij. Služile naj bi nam za razmišljanje predvsem sedaj, ko se oziramo po prehojeni poti in ko si želimo, da bi v bodočnosti stopali lažje in se s časom tudi razvijali. Morali bomo prisluhniti in odgovoriti na vprašanja, ki vedno bolj kričijo: Kdo more braniti mladim, da tisto, kar je že ustvarjeno, izpopolnijo? Kdo jih more zaustaviti pred ciljem, ko nas hočejo prekositi in to morejo?
Največ truda so vložile mladinke, ki so tekmovale v prvem razredu. Vadile so petkrat tedensko po dve do tri ure. To je bila prva vrsta v zgodovini gimnastike te občine, ki je nastopila v prvem razredu. Njihov trud in trdo delo nista bila zaman. Dosegle so drugo mesto. Vrsto so sestavljale Miroslava Novak, Marija Nežmah, Majda Hlastec in Jelka Kolarič.
Vrsta mlajših pionirjev je med devetnajstimi vrstami, ki so se udeležile republiškega prvenstva, dosegla drugo mesto. Za prvouvrščeno ekipo je bila le za 0,20 točke. Zmaga se jim je izmuznila iz rok predvsem zaradi tega, ker je najboljši v vrsti, M. Vindiš, tekmoval zaradi poškodbe s štirinajstdnevnim premorom. Kdor se spozna na gimnastiko, ve, kaj pomeni dva tedna pred tekmovanjem mirovati. Kljub vsemu se je uvrstil na drago mesto med sto štirinajstimi tekmovalci. Vrsto so sestavljali še: Srečko Škrjanec, bil je četrti, Mitja Jabločnik, Stanislav Jan-čec, Marko Mihelič, Maks Jabločnik in Dušan Kovačič.
Veliko presenečenje so pripravile mlajše pionirke, ki so se uvrstile na tretje mesto, skupaj z Mariborom. To je bil zelo lep uspeh, če pomislimo, da je sodelovalo kar petindvajset ekip in je tekmovalo sto osem tekmovalk. Vrsta je odpotovala in tekmovala okrnjena, kljub temu pa dokazala, da je tudi v Kidričevem doma gimnastika. Za vrsto so tekmovale: Jelka Knaus, Marica Rumež, Brigita Zupanc, Majda Tušek, Danica Mesarič in Jolanda Petrovič.
Zelo težko delo so imeli starejši pionirji, ki so bili brez rezerve in je bil zato vsak najmanjši spodrsljaj posameznika vrsti v veliko škodo. Zasedli so tretje mesto med enajstimi ekipami, kar je ob prejšnji ugotovitvi lep uspeh. Uspeh je še toliko pomembnejši, ker so bile vaje izredno težke in zahtevne. Med posamezniki je svojo kvaliteto dokazal Radovan Ačimovič, ki je med oseminšestdesetimi tekmovalci dosegel prvo mesto in tako postal republiški prvak v višjem razredu. Vrsto so sestavljali še Milan in Jože Majcen ter Branko Jamer.
Marljivi posamezniki
Anica Vrtič je republiška prvakinja za leto 1968 v prvem razredu članic. To je njen največji uspeh do sedaj. V trajno last je prejela pokal, na katerem je zapisano: GZS, PRVO MESTO Članic 1968.
Radovan Ačimovič je že drugič osvojil republiški naslov. Pred drugouvrščenim je bil kar za 0,80 točke. Je marljiv fant in se loti vsakršne naloge, pa čeprav je velikokrat neprijetna.
Med našimi pridnimi je tudi Marjan Vindiš, ki je dosegel drago mesto v nižjem razredu pionirjev. Letos mu je ponagajala poškodba, drugače bi bil naš tretji republiški prvak v tem letu. Vidna mesta so osvojili še Srečko Škrjanec, četrto, in Mitja Jabločnik dvanajsto med mlajšimi pionirji, Milan Majcen pa peto mesto v razredu višjih pionirjev.
(Nadaljevanje na 6. strani)
Marija Nežmah, uvrščena v republiško reprezentanco, med vadbo
Franc Žohar pri žaganju
ČLANI DELOVNE SKUPNOSTI, KI OB TOVARNIŠKEM PRAZNIKU 21.11.1968 DOPOLNIJO NASLEDNJO NEPREKINJENO DELOVNO DOBO
23 let
Ivan Gerjovič, Franc Godec, Janez Zajc, Franc Muhič, Mirko Špoljar, Božena Zorec.
22 let
Simon Frangež, Ivan Horvat, Marico Kondrič, Friderik Koser, Franc Lenari;, Jakob Murko.
21 let
Janez Bezjak, Rudolf Bezjak, Luidvik Burjan, Ivan Colnarič, Mart.i ja Frčeč, inž. Boris Gorup, Ivan Gašpar, Ivan Jakomini, Stanko Kovačič, Angela Kranjec, Ivan Kampi, Franc Klajderič, Anten Kokol, Jakob Komet, Alojz K ristovič, Anton Karo, Franc Koren, Stanko Koviačec, Franc Kokol, Valter Kolarič, Maks Lačen, Janez Lenart, Rudi Majcen, Emil Mojzer, Tomaž Milošič, Kristina Muršec, Sonja Petrovič, Franc Petrovič, Stefan Skledar, Jože Srpčič, Franc Sajovic, Peter Stelcer, Marjana Toplek, Andrej Toplek, Franc Vratič, Franc Vrabl, Angela Zadnik, Jože Zupanič, Ferdo ŽaOar.
20 let
Kari Antonič, Stanko Brglez, Jože Car, Franc Duh, Anton Draškorvič, Stefan Frangež, Jakob Fakin, Jože Frčeč, Stefan Fuks, Ivan Firbas, Jakob Galun, Franc Goljat, Stanko Heriiš, Janez Jurišervič, Maks Kmetec, Franc Kosi, Alojz Karo, Anton Leskovar, Jože Mikec, Mariin Mojzer, Franc Meznarič, Anton Nadaisberger, Stefan Nežmah, Ivan Pulko, Stanko Tomažič, Zora Težak, Zdravko Zavrtanik, Jože Zelenko, Mariin Žerak.
19 let
Franc Berglez, Feilte Breščak, Ivan Cafuta, Stefan Dončec, Mihael Emeršič, Anton Furman, Janez Fridauer, Franc Gotvajn, Franc Gadtun, Jože Gradišnik, Štefka Hmelina, Bogoljub Hme-lima. Rudi Hlušička, Ernest Janžekovič, Ivan Jus, Mate Jablo-čnik, Franc Jakalb, Ljubo Kornelij, Franc Koletnik, Ivan Kostanjevec, Srečko Kramberger, Franček Kolarič, Angela Kampi,' Maks Mele, Stanko Meglič, Hele-;na Majcen, Franc Preši ček, Mikael Princi, Stanko Pal, Ana Plajnšek, Matevž Skok, Mate Strafela, Franc Vreže, Franc Vidovič, Albert Zajšek, Franc Žohar.
18 let
Mirko Adamčič, Ludvik An-žel, Stanko Gaijšt, Viktor Haza-bent, Alojz Jerenko, Janez Jeza, Ernest Jamer, Dominik Karlov-šek, Silvo Kovačič, Anton Mohorko, Janez Pal, Stanko Pon-drk, Stanko Praprotnik, Mate Rojko, Katica, Stupan, Anton Sdešič, Jože Šegula, Marija Spo-ljar, inž. Stane Tonejc, Jože Toplak, Jože Zedenjak, Jože Zamuda.
17 let
Rudi Arnejčič, Mihael Bed-njički, Viktor Brglez, Vinko Čuš, Janez Erbus, Pavlica Elsner, Edvard Klemenčič, Mihael Veit, Franc Gojčrtč, Stanko Godec, Jože Gajser, Ivian Havlas, Anton Kurili č, Jože Klanjšček, Ivan Kota, Janez Korez, Branko Kolarič, Zvonko Klajderič, Frido Kame-ža, Anton Kirbiš, Stane Lampič, Branko Mlinarič, Franc Markež, Alojz Muršec, Ludvik Mesarič, Stjepan Pavlinek, Jože Robič, Jože Rotvein, Boris Solovjev, Ludvik Sluga, Albin Tomše, Anton Tomanič, Ivan Vnuk, Stefan Zupanič.
16 let
Anton Arnuš, Drago Ačimovič, Rudi Belšak, Franc Bratuša, Ivan Burjan, Janez Cafuta, Franc :Ceh, Feliks Guček, Anton Dokša, 'Stefan. Frčeč,. Jože Frank, Pepca Firbas, inž. Franjo Grünfeld, Ru-jdolf Golc, Vili Holmec, Roman Harlamov, Alojz Horvat, Mirko Hrenko, Jože HM, Ivan Krajnc, Vinko Knez, Stanislav Kokot, Franc Korpar, Rudolf ■ Kokol,
Konrad Kramberger, Janez Kiseljak, Jakob Rutar, Franc Korošec, Franc Kokot, Franc Krajnc, Anton Kancler, Ivan Lah, Ferdo Lepej, Karel Levanič, Martin Lah, Tonika Murko, Vlado Mariinkovič, Alojz Menoni, Matevž Metličar, Janez Munda, Jože Medved, Alojz Mikulec, Jakob Medved, Janez Mohorko, Rudek Mlinarič, Slavko Mesarič, Franc Novak, Mariin .Ozmec, Franc Paveo, Ivan Preložnik, Karel PSgner, Mate Potočnik, Stanko Pulko, Ivan Pdšek, Janez Pulko, Anton Rampre, Jože Re-pec, Vida Resnik, Alojz Sven-šek, Alban Spehonja, Franc Š-ter-bal, Janez Starnberger, Jakob Sobar, Karel Tomanič, Rudolf Tili, 'Oto Težak, Bogomir Toplak, Adolf Vodušek, Avgust Vrabl, Stefan Verbek, Ludvik Vor ina, Ernest Vrečar, Franc Vehovar, Vrane Visenjak, Janez Verbančič, Mirko Zaspan, Stanko Zupanič, Jože Žnidar.
15	let
Matilda Ačimovič, Martin Bevc, Franc Bogme, Jože Braun-šfajn, Stanko Bogme, Rudi Čelan, Franjo Drobnjak, Franc Emeršič, Stanko Erbus, Ladislav ■Fajt, Jože Frigi, Miran Gotvajn, Stanko Hanželič, Stefan Hadlar, Martin Hameršek, Ivan Herman, Franc Heriiš, Stanislav Ivanuša, Franc Intihar, Ivan Ivančič, Slavko Janžekovič, Janez Jus, Franc Jevševar, Viktor Jus, Ciril Jazbec, Alojz Janžekovič, Franček Krajnc, Lovro Kiseljak, Ivan Kopajnik, Vincenc Kovačič, Edvard Kirbiš, Jože Kuret,' Ivan Kozoderc, Alojz Kmetec, Ivan Kokol, Franc Kozel, Franc Kozoderc, Stanko Klinc, Ivan Kokol, Milan Lamolt, Franc Lah, Franc Leben, Frlanc Leskovar, Slavica Mesarič, Janez Metličar, Rudi Manušek, Franc Merkuš, Andrej Merc, Vinko Murko, Ivan Maiek, Franc N-igeri, Ludvik Ostroško; Franc Petelinšek, Simon Pešec, Janez Pernat, Marko Prepelic, Franc Petek, Ivan Poplatnik, Franc Petek, Anton Pal, Viktor Prelog, Ivan Petrovič, Ludvik Repec, Peter Rudolf, Ivian Ratajc, Justin Repič, Franc Skaza, Jakob Spoienak, Karel Spolenak,. Mirko Srnrtič, Mate Svemšek, Alojz Static, Stanko Svenšek, Jakob Smiljan, Matevž Svenšek, Mariin Skledar, Anton Sluga, Franc Slfameršek, Franc Sakel-šek, Ludvik Sukič, Ignac Svenšek, Franc Starnberger, Anton Štrucl, Janez Šprah, Alojz Šegula, Jernej Širovnik, Franc Staj-, ner, Martin Turk, Janez Turk, Vinko Verlek, Franc Vindiš, Otmar Vedlin, Janez ' Vrtačnik, Alojz Vtič, Viktor Zupanič, Franc Zadravec, Alojz. Zupanič, Anton Zafošnik, Franc Zagoršek, Franc Žižek, Jože Žibrat, Stjepan Žnidarič, Anton Žerak.
14 let
Inž. Franc Auer, Anton Anže!, Jože Berger, Franc Bauman, Franjo Ceei, Mirko Ciglar, Frida Čulibric, Miartin Čančar, Stanko Čemenšek, Vili Detiček, Franc Ekart, Jože. Emeršič, Anton Frigi, Franc Filipič, Janez Goj-košek, Ivan Grahi, Stefan Gun-žer, Franc Grabar, Anton Heriiš, Stefan Hanžekovič, Janez Her-tiš, Dušan Hriberšek, Ivan Hrenko, Stanko Horvat, Franc Hor-vtait, Franc Hriberšek, Slavica Huzjan, Franc Junger, Janez Jerenko, Franc Jurič, Mihael Jeza, Elfridia Kac, Darinka Kolarič, Anton Kamenšek, Anton Klajnšek, Stefan Kiselak, Franc Kokol, Ferdo Kolednik, Viktor Klep, Franc Krivec, Lovro Klajnšek, Stane Kmetec, Ludvik Kramberger, Ivan Kozel, Ciril Kužner, Tomaž Kolar, Franc Kaijzersiberger, Franc Kozel, Jože Krojsl, Rudi Kozoderc, Vlado Kajzovar, Jurij Kurbus, Ciril Korže,- Peter Kolarič, Anton Kaučevič, Franc Krajnc, Alfonz Kozel, Stefan Košir, Sava Kuret, Metka Krajnc, Justika Kovačič, Franc Lončarič, Jantez 'Lubej,
Alojz Levanič, Jože Murko, Franc Muzek, Ciril Martinčič, Rudolf Mohorko, Janez Mihelič, Marija Murko, Jože-Ogrizek, Jože Ositroško, Franc Peteršič, Janez Fšajd, Jože Plajnšek, Stanko Pišek, Janez Pišefc, Ludvik Per-gef, Venčeslav Petrovič, Angela Primožič, Avgust Roizman, Ivian Repec, Jože Rogina, Franc Rodošek, Jože Rožman, Angela Rudolf, Jože Sirec, Janez Šmigoc, Antonija Sčurič, Franjo Tertbuc, Jože Turk, Anton Topolovec, Blaž Turk, Franc Turk, Ivanka Tašner, Anton Vrabl, Jože Vidovič, Štefan Vodušek, Franc Valentan, Feliks Viajidič,' Mirjan Vedlin, Geza Vitez, Jože- Vaupotič, Jakob Zajšek, Stanko Zemljič, Jože Zajc, Jurij Zupanc, Franc Zajc, Vinko. Zver, Janez Zajc, Franc Zupanič, Anton Žerak, Mirko Žuran, Miroslav Žnidarič.
13 let
Alojz Andrlašič, Mihael Anželj, Martin Arnuš, Evgen Andrejek, Franc Arnuš, Majda Babnik, Franc Bedrač, Franc Bezjak, Alojz Bek, Stanko Bedenik, Rudolf, Bedanik, Blaž Bednjički, Franc Borovnik,'Lo-vro Beranič, Janez Bračič, Anton Bratušek, Stanko Bezjak, Ani Malodč, Ivan Bračko:, Ludvik Bedrač, A-llbin Bomtoefc, Janez Bauman, Martin Cafuta, Franc Ciglar, Viktor Gopak, Franc Černivec, Jože Cato--' rič, Vera Dobljekar, Anton Dvoršak, Valentin Dominko, Jakob Drobnak, Vinko Dpvečar, Mate Dovečar, Janez Drevenšek, Franc Drevenšek, Jakob Drevenšek, Anton Eržen1, Rudi Emeršič, Konrad Fladiing, Franc Fric, Ludvik Forstnerič, Silvo Fijavž, Jože Fi-deršek, , Ivan Fištravec, Franc Felicijan, Štefan Fras, Anton Fajfarič, Jože Frank, Jainez Fieiss, Konrad Ferk. Jakob Goj-košek. Jane/. Gobec, Franc Gor-dak, Jakob Gajzer, Peter Gegič, Marija Gradišnik, Katica Gegič, Terezija Galun,' Tinka Guii-n, Zlatka Haelaibent, Jože Henghel-man, Janez Hebar, Ivan Heriiš, Jože Horvat, Leopold Horvat, Janez Horvat, Stanko Hojnik, Alojz Habjanič, Ivanka Havlas, Djuro Horviat, Stanko Irgl, Ivan Ivanuša, Viktor Ivanuša, Franc Jelen, Mihael Jeza, Franc Jus, Stanislav Jurgec, Janez Jurič, Franc Junger, Konrad Jakelj, Ignac Javornik,• Adolf Kosi, -Rozika Klančnik, Ivian Krajnc, Jože Kokovnik, Jože Koletnik, Avgust Kiselak, Anton Kozoderc, Stefan Kozoderc, Stefan Kreslin, Matija Kosi, Ivan Kramberger, Matija Klep, Alojz Krajnc, Franc Kokol, Marjan Kuret, Ivan Heriiš, Franc K-ojc, .Karel Kelc, Milan Kukec, Stefan Kocmut, Ivan Kukovec, Jože Kova-čec, Viktor Klasič, Vinko Kokol, Zvonko Kelc, 'Janko Krajnc, Stanko Kosi, Stjepan Krikovič, Janez Kristovič, Franc Koren, Franc Klajnšek, Kurbus Rudi, ■Feliks Kmetec, Franc Kumer, Anton Kolar, Anton Kmetec,’ Stanislav Kosec, Ivan Kojc, Jože Kandinar, Anton Levičnik, Iignlac Lončarek, Ivan Lozinšek, Stefan Levanič, Martin Lovren-ko-, Anton Lovrenčič, Ivan Leben, Ivian Lebar, Vinko Lepej, Vida Lončarič, Anica Lah, Alojz Milošič, Roman Majer, Ludvik Mlakar, Franc Murko,, Jakob tMesarič, Jurij Mohorko, Stanko Mundlai, Martin Merc, Rudolf Mi-slovič, Davorin Meško, Franc Meško, Jože Mlakar, Josip Murata, Ivan Majoško, Franc Medved, Ludvik Mlinarič, Stefan Mlinarič, Janez Meznarič, Jože Maru-šek, Franc Meznarič, Stanko Majcen, Franc Mlakar, Ivan Mesarič, Alojz Majcen, Ljudmila Mojzer, Anton Nežmah, inž. Jože Operčkal, Ivan Palfy, Mate Planinc, Janez Pulko, Anton Pulko, Jože Plaiuko, Franc Planinšek, Franc Pepelnik, Franc Petrovič, Anton Primožič, Janez Potočnik, Franc Panifcvar,. Rudolf Petrovič, Franc Potočnik, Janez Pu-k-šlč, Janez Primožič, Karel Pod-
goršek, Ivan Pinterič, Stanko Pukšič, Jože Pihler, Anton Per-ger, Anton Pišek, Franc Pišek, Drago Petkovič, Jože Perkovič, Vincenc Fšaijd, Anton Repinc, Albin Ranfl, Anton Rotvajn, Štefan Rakuš, Ivan Reich, Maks Razmah, Dominik Rumež, Mihael Rojko-, Martin Ranfl,' Stanko Senjor, Jože Selinšek, Stanko Seidl, Franc Svenšek, Anton Sa-kelšek, Jože Sagadin, Jože Spe-van, Ivan Sok, Lovro Smolinger, Avguštin Skledar, Stanko Sok, Franic Starnberger, Mihael Šam-perl, Avg,ust Šoštar-, Anton Satoe-der, Anton Starnberger, Janez špoljiar, Franc Šegula, Franc Šmid, Ivan Serot, Franc Šimeii-ko, Martin Šprah, Vlado Sere, Martin Šimenko, Ivan Šef, Franc Širovnik, Alojz šmigoc, Ivo Tušek, Martin Turk, Janez Topolovec, Josipi Trstenjak, Vincenc Topolovec, Stefan Tašner, Franc Topolovec, Janez Tašner, Jurij Topolovec, Jože Vtič, Janez Ver-lak, Anton Vidovič, Andrej Vidovič, Ivan Voglar, Anton Vertag, Anton Vaupotič, Leopold Valh, Anton Veselič, Viktor Vogrinec:, Jakob' Vindiš, Franc Vuk, Konrad Vočanec, Stanko Vinter, Anton Veselič, Franc Vuk, Peter Vrbnjak, Anton Zajc, Anton Ze-bee, Janez Zavec, Martin Zago-ransfci, Anton Zadravec, Janko Zajšek, Nada- Zaspan, Stanko Zamuda, Fraine Zamuda, Alojz Zorec, Ferdo Zavratnik, Avgust Zemljič,. Ferdo Zupančič, Ivan Zelenjak, Franc ' Ži-nk-o, Franc Žurikovič, Franc Zlavs, Anton Žumibar,. Stanislav Žnidar, Franc Žlahtič, Anton Zotiger.
12 let
Ludvik Arnuš, Branko Ark-li-nič, Vinko Bud ja, Franc Breg,. Anton Bohi, Jakob Bratec,- Jože Berianič, Andrej Bedrač,... Jože BrUmeč;, Ivan- Bezjak, 'Aleksah-' der Blaž’ Steäan TSeranid Vinko* Bomfodk, Jože Cafuta, Jože., .Ciglar, Anton Cenar, Franc Cajn-ko, Franc Cajmkar, Simon Cafuta, Alojiz Guček, Franc, Debelak, Franc Drobnič,.-Janež : DruZovič, Vida Detiček, Franc Flajs, Franc Ferčič, Anton Fakin, Janez Feguš, Janez Ficko-, Jože -Gajzer, Stanislav Golob, Jože Gajzer, Alojz Gasparič, Ivan Golob, Ivian Greigorpc, Martin Godec, Anton HòrVat, Franc Hergula, Marija Horvat, Janez Horvat, Franc Hernec, Jože Habjanič, Franc Iluzjak. Jože Huzjan, Karl Hofman, Vinko- -Holc, Marija Hliš, Franc Horvat, Jože H-liš, - Franc Irgl, Franc Jerič, Franc Jazbec, Janez- Jerenec, Ivan Jakolič, Franc Jeza, Franc Ja vem: k, Štefan Knaus, Stanko Kovačič, Aloje Krajnc, Aloje Kirbiš, Mate Kaučevič, Alojz Krajnc, Franc Kokol, Franc Kodrič, Alojz Kumer, Mirko Kocuvan, Ignac Krajnc, Alojz Kapun, Alojz Kru-šiič, Kristina Kostanjevec, Janez Kostanjevec, Jože Kolarič, Anton Kaučič, Franc Letonja, Jože Lepej, Alojz Leskovar, Jože Lešnik, Janez Lesjak, Štefanija Letonja, Ivan Letič, Mariin Muršec, Ludvik Milošič, Josip Maloič,’Martin Meznarič, Franc Maiek, Franc Mesarič, Stanislav Mlakar, Martin Maiek, Janez Majcen, Stanko Matjašič, Zvonko Miljančič, Jože Matjašič, Franc Majhen, Janez Mlakar, Slavko Marguč, Jože Menoni, Vincenc Megla, Maks Mil-ošič, Zora Mlinarič, Jakob Mialek, Martin liluzek, Alo-jz Marin, Danilo Mihelič, Franc Na-delsbérger, Franc No-vak, Jože Nemec, Anton Nahberger, Ivan Ogrinec, Stanislav Polanec, Martin Petrovič, Marjan Primc, Franc Pukšič, Bo-židar Premužič, Ivan Pečnik, Stanko Predikaka, Franc Burk, Janez . Primožič, Ludvik Rodošek, Jakob Svenšek, Alojz Sagadin, Gabriel Senjor, Stanko Skrbinšek, Jože Smolinger, Ivan Sekol, Jjanez Samastur, Franc Skledar, Jože Slana, Franc štruci, Feliks Stenbai, Janez Šmigoc, Jože Šmigoc, Jože Štrucl, Janez Šalamun, Rudi Stelcer, Ivan Škrjanec, Filip Topolovec,
Janez Topolovec, Stanko Toplak, Franc Tomanič, Marjan Trampuš, Florijan Trbovšek, Jože Vek, Franc Vajda, Franc Vidovič, Joiže Vodušek, Slavko Višinski, Janez Vidovič, Anton Veder-mljak, Joiže Voglar, Franc Zavec, Konrad Zelenik, Maks Zanko, Stanko Zemljak, Štefan Zafošnik., .
11 let
. Cveta Adamčič, Franc Bratušek, Franc Bratec, Ciril Brunčič, Maks Bezjak, Rudolf Bogdan,
' Dominik Bračko, Stanislav Bo-k-ša, Stanko- Belšak, Anton Bezjak, Marija Bizovičar, Marjan Bizovičar, Fränc Ciglar, Viktor Cajn-ko, J-ože D-revenš-ek, Franc Drevenšek, Drago Dotdlek, Nevenka Drobnjak, Stefan Frčeč, - Anton Frangež, Srečko Gojkovič, Filane Goloto, Franc Gašperšič, Ignac Goloto, Marija Gerečnik, Anton Hentiš, Ivan H-y.àlec, Franc Her-gula, Sim-on Habjanič, Anton Horvat, Franc Habjanič,- Anton Ivan-uša-, Martin Jurič, Helena Jelen, Martin Jagarinec, Franc Kmetec, Martin Kodrič, Albert Klajid-eričj, Jože Kajzesfoerger, Vinko Klemenčič, Franc Klemenčič, Jožef.. Kozel, Franc Klajnšek, Feliks Krajnc, Ludvik Kurež, Luidvik Klajnšek, Jakob Krajne, Olga Klajnšek, Anton Kbzoderc, Marjan Lorenčič, Ja» n oz Lampret, ; Stefan, Lozinšek, Frančka Lesjak, Martin Majcenovič, Alojz IVHinarič, Anto-n Maiek, Janez Marinič, rMaks Merkuš, Fran-c Murko-, Rudolf Mlakar, Stanislava Menoni, Mijo Novak, Nadežda Nešič, Ivan Ozimek, Franc Ozmec, Jänez Plajnšek, Rastisiav Predikaka, Franc Pi-šek, Vinko Plej, Jožef Plajnšek; Janez Princi, Miroslav Pe^ trpvdč, Martin Boidpädec, Janez Rozman,- Alojz Rožman, Franc Ratajc. Stanislav Rožman. Fran--' čiška ' Repič:,’ Franc Sakeišek, Franc Selinšek,. Vera Sukič, Jožica Sabatih, Franc Sel, Janez Širovnik, Janez Šoba, Franc Šegula," 'Janez Šprah, Karl Skrila, Franc šmigoc, Martin Sori, Heda ŠUmer, Anton Tpmašino, Martin Tominc, Anton Tomažič, Milan Tominc, Franò Trafela, Elvira Tomažič, Milah Ules, Anton Vo-1-gemut, Jože Vidovič, Avgust Vraz,-Aloje-Veber, Anton. Valentan, Venčeslav Veselič, Konrad Visočnik, Marijà. Venta, Štefan Zorec, Alojz Zorec, Jernej Zelenik, Jože Zajšek, Jože Zemljak, Franc Zorec, Franc Žnidar,
VOZNIKI: IN ALKOHOL
Kljub strogi kontroli nad alkoholnimi pijačami na Šved' skem, ga z;elo radi »srknejo-« in tudi vozniki motornih vozil niso izjeme. Po izjavah tam živečih Slovencev pa so kazni zelo ostre, in sicer: ko voznika zalotijo prvič, da vozi pod vplivom alkohola, mu vzamejo vozniško dovoljenje za dobo treh mesecev, drugič je ta doba-že tri leta in pri tretjem primeru zgubi pravico do upravljanja motornega vozila za vedno. Izjem ni!
(Nadaljevanje s 5. strani)
Tudi v republiško vrsto mladink sta se uvrstili kar dve naši tekmovalki. To je zelo razveseljivo predvsem zato, ker je Kidričevo majhen kraj in po končani osemletki zapustijo tekmovalci telovadnico zaradi šolanja v drugih krajih. To pa zelo otež-koča delo in vedno znova se mora pričeti pri najmlajših, četrto uvrščena Novakova ni nastopila za republiško vrsto v tekmi z Vojvodino, ker je imela sprejemni izpit, tako da je Nežmahova sama odpotovala v Novi Sad, kjer je zastopala Slovenijo.
Vsi člani društva upajo, da so sredstva, ki jih prejemamo od tovarniškega kolektiva, smotrno uporabljena za naš mladi rod.