f \ VSEM DELAVCEM ELKROJA ŽELIMO PRIJETEN ODDIH X______________________________________J PREDDOPUSTNIŠKA MEŠANICA NAŠIH AKTIVNOSTI Dolgo je že od zadnje številke Kroja. Vzrok za naše poredko oglašanje je v celem kupu mojih honorarnih del, tako da Kroj nekaj časa ni prišel na vrsto. Bilo pa je še drugih dejavnikov, o katerih na tem mestu ne bom razpredala. V številki, ki je pred vami, bomo zajeli nekaj drobnih tem in eno veliko: to je dvoizmensko delo v Elkroju, ki smo ga pričeli izvajati 12. junija. Kaj so o njem menile delavke, je na široko predstavljeno v anketi, mi pa lahko dodamo le, da je po njihovih besedah sedaj izbrisan še zadnji motiv, zaradi katerega so se včasih rade odločale za delo v Elkroju. Na začetku sta jih privlačila dobra plača in enoizmensko delo. Zdaj, pravijo, je osebni dohodek tak kot drugod in je zaradi tega izginil prvi motiv. No, in na koncu izginja še zadnji, to je enoizmensko delo, za katerega so se prej borile, sedaj pa ga morajo sprejeti nazaj. Anketa je pokazala, da prevelikih težav ne bo in da posameznim delavkam lahko pomagamo in ustrežemo tako, da bodo zadovoljne. Sicer pa, stiska za delovna mesta je že precej velika in če naša proizvodnja narekuje toliko in toliko delovnih mest več, je to lahko samo dobrodošlo za visoko število brezposelnih v naši, velenjski in celjski občini. Proizvodnja bo v bodoče še večja, zahtevnejša in konkurenčna doma in na tujem, zato ne preostane nič drugega kot delati, zaposlovati in kmalu ali pa vsaj v bližnji prihodnosti veliko zaslužiti. Slednje naj bi povrnilo tisti prvi motiv zaradi katerega so delavke nekoč rade prihajale na delo v našo delovno organizacijo. Prav s tem dejavnikom so povezane vse naše aktivnosti. Tako moramo na prvem mestu omeniti naše bratenje s firmo Mustang, o katerem so sredstva javnega obveščanja pisala na prvih straneh. Naj zapišem še enkrat, da pri sodelovanju ne gre le za proizvodnjo hlač, marveč za kompletne kolekcije, ki predstavljajo Mustangov imidž. Po dogovoru o uvozu gotovih izdelkov, smo pred dnevi že prejeli pošiljko 23 modelov v količini 10.000 kosov, ki potujejo v naše trgovine in v trgovine širom Jugoslavije. To bo nekakšna testna prodaja. Po njenih pokazateljih bomo lahko že jeseni nesli v zaključnice okrog 30 modelov za sezono pomlad-poletje 90. Konec junija so se naši pogovori z nemškim partnerjem nadaljevali. Predvsem je šlo za usklajevanje nekaterih členov, ki stojijo v pogodbi, a jih mi ne moremo sprejeti, ali pa imamo nanje pripombe. Vseeno računamo, da bo do podpisa pogodbe prišlo v kratkem, gotovo pa še letos. Elkroj naj bi tako postal nosilec Mustangove proizvodnje, ostala trikotaža pa bi se proizvajala pri kooperantih. Mustang je pripravljen po pogodbi v roku dveh let vlagati v prodajno firmo v razmerju 49 : 51 in nam omogočiti prodajo po celem svetu. Tako bi dobili ime, blagovno znamko in možnost sovlaganja v skupna podjetja. Kam in kako pa kasneje, ko bodo stvari jasnejše. Zatorej je trenutni strah in nezaupanje, ki vladata med delavci v proizvodnji, kar zadeva tujega partnerja, odveč. Končno moramo iti naprej! Ne sicer za vsako ceno, ampak vsaj toliko, da pridobimo nazaj že tolikokrat omenjen motiv, to je z več dela do več zaslužka. Enako pomembno je pri iskanju zaslužka sodelovanje s tujimi partnerji kot tudi iskanje poti za varčnejše in racionalnejše obnašanje znotraj samega podjetja. Tu pa se kot trn v peto zažira spoznanje, da smo pri združevanju v enovito delovno organizacijo, ki bi dokazano pomenila velik prihranek, obstali na pol poti. Medtem ko so mnoga podjetja notranja združevanja že zdavnaj opravila in hitijo naprej, se mi še vedno ubadamo z vprašanjem, kdo je odgovoren za neuspeli referendum v TOZD Konfekcija Šoštanj. Po analizah, ki sta jih o neuspelem referendumu pripravila tovariš Presker in tovariš Finkšt, je krivca Za neuspeh mogoče poiskati. A to ni ravno moj namen! Opozorila bi le rada, da se trmasto obnašanje s strani šoštanjskega tozda in njegovega vodja podjetju pozna, ne.le v poslabšanih ali zaostrenih medosebnih osnosih, ki se vlečejo vse od propadlega referenduma naprej, temveč tudi materialno. Naj vam za konec, ko se odpravljate na zaslužen oddih, omenim, s čim se naše službe trenutno najbolj poglobljeno ukvarjajo. S čim drugim kot z izračunavanjem prodajnih cen za sezono jesen-zi-ma. Številke so astronomske! Spričo ne- Tudi letos bodo delavci Elkroja letovali na običajnih mestih, že lani pa smo pisali, da bodo letos naše dopustniške zmogljivosti bogatejše za apartma v naselju Barbariga nasproti Brionov. 9. junija so predstavniki delovne organizacije sprejeli ključe. Povedali so, da je hiška lepo urejena. Spodaj se nahaja kuhinja, zgoraj sta soba in kopalnica. Opremo je načrtovala Lesnina. V hišici lahko bivajo hkrati štiri osebe. Apartma leži v velikem novem naselju, ki še ni dokončno urejeno. Manjka še veliko infrastrukturnih objektov. Sedaj sta tam le majhen bife in trgovinica z najnujnejšim blagom, tako da brez avtomobila težko shajaš. V času našega obiska so ravno asfaltirali ceste po naselju, urediti in betonirati pa bodo morali tudi plažo, ki je skalnata ali posuta z grobim peskom. In še napotek vsem počitnikarjem, ki se odpravljate v Barbarigo: Iz Kopra se peljete v smeri proti Puli. V Vodnjanu skrenete do Peroja, od tam pa v Barbarigo. Ko prispete do naselja, se obvezno oglasite v recepciji, kjer se boste prijavili in plačali turistično takso. Pokazali vam bodo tudi najbližjo pot do naše hišice, saj naselje še ni opremljeno s smerokazi, kje se nahaja kakšno podjetje. ELKROJ mogočih pogojev, ki jih povzroča hiperinflacija, se pojavljajo težave pri izračunavanju prodajnih cen. Največji del cene tako predstavljajo stroški financiranja. Zato smo se pričeli zavzemati za to, da bi se v bodoče ne postavljale več maloprodajne cene, temveč naše netto prodajne cene, trgovine pa bi si same izračunavale maloprodajne cene, glede na pogoje, ki jih zmorejo. Kako bodo trgovine sprejele nov način, oziroma, kako bomo pri tem uspeli mi, je pa že drug problem. Imejte se lepo doma, na morju, ob reki, na žgočem soncu... Po dopustu pa se zopet vidimo. In naj vam hiperinflacija povzroča čim manj presenečenj. A.B. ■»'KiTučjc ' -t+~ —----------43t — I +- Visok izvoz letošnjih prvih mesecev Letošnji začetni meseci so zopet prinesli lepe izvozne rezultate. Januarja smo izvozili 74.031 kosov hlač, februar je bil rekorden s 117.501 kosi, kar je za približno 43.000 hlač več kot v lanskem februarju, ki je bil tudi najmočnejši. Marca smo odposlali 73.669 hlač, aprila 52.016 in maja 60.017 kosov. K tako uspešnim številkam je pripomogla dobra lastna proizvodnja kot tudi proizvodnja pri kooperantih. Zato se izvozna služba zahvaljuje vsem subjektom, ki so pomagali do izpolnitve tujih naročil in doseganju ter preseganju izvoznih načrtov. Nekoliko pa je v letošnjih prvih treh mesecih zašepala proizvodnja za domače tržišče, saj je prišlo do zamika v proizvodnji. Aprila se je stanje normaliziralo, maja pa so bili rezultati po količini že nad načrtovanimi. aM DbrtžcPjE- -H—145 H-------™ H- Elkrojeve dopustniške zmogljivosti zasedene, prevzeli nov apartma v Barbarigi DVOIZMENSKO DELO V DO ELKROJ MOZIRJE 1. UVOD V mesecu juniju načrtujemo začetek priučevanja skupine 50 delavk. Priučeva-nje bo potekalo samo v popoldanskem času in bo trajalo 4 mesece. Po tem času načrtujemo, da bodo delavke že toliko usposobljene, da bodo lahko začele z rednim delom. To pa bo povzročilo, da bo morala ena skupina A1 preiti na dvoizmensko delo. Da bi vedeli kakšne probleme predstavlja dvoizmensko delo delavkam smo izvedli v ta namen anketo. 2. INTERPRETACIJA PODATKOV Anketo sem dala v izpolnitev skupinam A1, B1 in A4 in rezultate vseh analizirala. Dne 23. 5. 1989 je bilo na skupini A1 na delu 54 delavk, od teh je anketo izpolnilo 51 ali 94,4 °/o, na skupini B1 je bilo prisotnih 52 delavk in je anketo izpolnilo 47 delavk, ali 90,4 %, na skupini A4 pa je bilo na delu 41 delavk, anketo pa je izpolnilo 37 delavk ali 90,2 %. Najprej sem želela izvedeti kaj sp delavke po poklicu. Poklic delavk, ki sestavljajo posamezne skupine kaže spodnja tabela. Tabela I: Poklic delavk Vidimo torej, da ima skoraj polovico delavk ustrezno kvalifikacijo za opravljanje del in nalog konfekcionar, skoraj polovico delavk pa je nekvalificiranih in so za opravljanje del in nalog konfekcionar priučene. Precej delavk je takih, ki bi jih lahko imenovali »stare« delavke, saj je več kot polovico delavk, ki so zaposlene v Elkroju več kot 10 let, in sicer največ na skupini B1, saj je tukaj skoraj 2/3 delavk, ki so zaposlene v delovni organizaciji več kot 10 let. Tabela II: Delovna doba v Elkroju A4 je skupina, ki je bila ustanovljena kot zadnja skupina, kar se pozna tudi po delovnem stažu delavk, saj jih je več kot polovica zaposlenih šele od leta 1980 dalje. Od vseh delavk, ki so izpolnile anketo ni na skupini A1 nobena izjavila, da ji ustreza delo v dveh izmenah, na skupini B1 sta dve delavki taki, ki jima ustreza dvoizmensko delo, na skupini A4 pa bi eni delavki ustrezalo delo v dveh izmenah. Vzroke zakaj delavkam ne ustreza dvoizmensko delo kaže tabela III. Tabela III: Zakaj delavkam ne ustreza dvoizmensko delo Približno 1/3 delavk nima urejenega varstva za otroke. Te delavke imamo v načrtu še posebej preanalizirati in najti zanje ustrezno rešitev. Precej delavk je tudi takih, ki konkretnega vzroka nimajo, vendar jim dvoizmensko delo ne ustreza. Tabela I Poklic Al BI A 4 SKUPAJ f % f % f % f % KV konf. oz kroj. 24 47,3 17 36,2 18 48,6 59 43,7 konf. tehnik 2 4,3 - 2 1,6 konf. modelar 1 1,9 - - 1 0,7 NK del. 22 43,2 26 55,3 15 40,6 63 46,6 frizerka 1 1,9 1 2,1 1 2,7 3 2,2 kuharica - 1 2,1 - 1 0,7 kem. teh. 1 1,9 1 2,7 2 1,6 KV kmet. 1 1,9 1 0,7 natakarica 1 1,9 1 0,7 ekon.manip. - - 2 5,4 2 1,5 SKUPAJ 51 100,0 47 100,0 37 100,0 135 100,0 Tabela II Zaposlena od A f 1 % B 1 f % A 4 f % SKUPAJ f % pred 1971 14 27,5 17 36,2 6 16,2 37 27,4 1971-1975 3 5,9 3 6,4 5 13,5 11 8,2 1975-1980 10 19,6 10 21,3 5 13,5 25 18,5 1980-1985 13 25,5 9 19,1 13 35,2 35 25,9 1985 dalje 11 21,5 8 17,0 8 21,6 27 20,0 Skupaj 51 100,0 47 100,0 37 100,0 135 100,0 Tabela III Vzrok A f 1 % B f 1 % A 4 f % SKUPAJ f % še za delavke, ki delamo ne bo dela 10 21,4 10 7,4 neurejeno varstvo za otroke 20 39,2 9 19,2 15 40,6 44 32,6 način življenja 4 7,8 9 19,2 1 2,7 14 10,4 velika kmetija 3 5,9 - - 1 2,7 4 3,0 nima prevoza 8 15,7 3 6,4 5 13,5 16 11,9 študij 1 2,0 2 4,2 2 5,4 5 3,6 oddaljenost - - 4 8,5 5 13,5 9 6,6 pomoč otr. pri učenju 2 3,9 2 4,2 4 3,0 ni vzroka 13 25,5 6 12,7 7 18,9 26 19,3 varstvo starih staršev _ 2 4,2 1 2,7 3 2,2 51 100,0 47 100,0 37 100,0 135 100,0 Na skupini B1 se največ delavk boji, da v prihodnosti še zanje ne bo dela, ker so že in se nam še obetajo zelo slabi časi. Zato nikakor niso zato, da formiramo še eno skupino delavk. Menijo tudi, da za še eno skupino niso urejene garderobe, da ne bo zmogla dela krojilnica, ki že sedaj velikokrat dela ponoči, niti likalnica. Neurejeno varstvo za otroke ima torej 44 delavk, ali 30,2 % za 74 otrok. Želela sem tudi zvedeti koliko so stari otroci, za katere starši nimajo urejena varstva, kar kaže tabela IV. Tabela IV: Starost otrok Tabela IV Starost otrok A 1 BI A 4 SKUPAJ f % f % f % f % do 2 let 2 6,0 1 5,3 4 18,2 7 9,5 2-3 5 15,2 1 5,3 1 4,5 7 9,5 3-4 2 6,1 2 10,5 4 5,4 4-5 3 9,1 2 10,5 1 4,5 6 8,1 5-6 3 9,1 2 10,5 2 9,1 7 9,5 6-7 3 9,1 3 15,8 - 6 8,1 7-8 2 6,1 1 5,3 4 18,2 7 9,5 8-9 2 6,1 2 10,5 1 4,5 5 6,7 9-10 3 9,1 1 5,3 2 9,1 6 8,1 nad 10 8 24,1 4 21,1 7 31,9 19 25,6 33 100,0 19 100,0 22 100,0 74 j 100,0 Približno polovico otrok, ki jih imajo de- 19 takih, ki imajo otroka v vzgojno varst- lavke je predšolskih, za katere je potreb- veni organizaciji. no urejeno varstvo, saj to so otroci, ki so še zelo nesamostojni in je skrb zanje velika. Želela sem izvedeti v katerih enotah WO so otroci, kar kaže spodnja tabela. Od 44 delavk, ki nimajo urejenega varst- Tabela V: V kateri enoti WO je otrok? va za otroke v popoldanskem času jih je Tabela V Enota A 1 B 1 A 4 SKUPAJ f % f % f % f % Nazarje 3 33,3 2 40,0 3 60,0 8 42,3 Bočna 1 11,1 " - 1 5,2 Mozirje 3 33,4 1 20,0 4 21,2 Šmart./Dreti 1 11,1 1 20,0 2 10,5 Gornji grad 1 11,1 " - 1 5,2 Šoštanj - 1 20,0 1 5,2 Ljubno - - 1 20,0 1 5,2 Šmartno/Paki 1 20,0 1 5,2 9 100,0 5 100,0 5 100,0 19 100,0 Tabela torej kaže, da ima sorazmerno Otrok delavk, ki že obiskujejo osnovno malo delavk otroka v vrtcu, za kar so šolo je na vseh skupinah, ki smo jih an- vzrok najbrž tudi visoke cene V vrtcih ketirali 45. Po katerih šolah so razpore- in starši iščejo vse mogoče cenejše obli- jeni pa kaže spodnja tabela. ke varstva za otroka. Tabela VI: Šola, ki jo otrok obiskuje Tabela VI Šola A 1 BI A 4 SKUPAJ f % f % f % f % Rečica/Savinji 1 5,5 5 38,5 6 13, 3 Šmartno/Dreti 2 11,2 3 23,1 1 7,2 6 13,3 Šmartno/Paki 2 11,2 1 7,7 3 6,6 Gornji grad 3 16,6 - - 5 35,7 8 17,8 Nazarje 5 27,7 - - 3 21,4 8 17,8 Mozirje 5 27,7 3 23,0 3 21,4 11 24,5 Ljubno - 2 14,3 2 4,5 PO Žalec 1 - 1 7,7 1 2,2 18 100,0 13 100r0 14 100,0 45 100,0 Na skupini A1 in A4 je več kot polovica otrok, ki so že šoloobvezni, vendar le-tem pa je kakor menijo delavke potrebna pomoč in nadzor pri učenju in si ne znajo predstavljati kako bo, če bodo v popoldanskem času prepuščeni sami sebi. 3. SKLEPI Na osnovi izvedene ankete o dvoizmenskem delu v skupinah A1, B1 in A4 sem ugotovila naslednje: 1. Zainteresiranost za izpolnitev ankete je bila velika saj je v vseh skupinah ankete izpolnilo več kot 90 % delavk. 2. Nekaj manj kot polovica delavk ima ustrezno kvalifikacijo več kot polovica pa je nekvalificiranih in za delo konfekcio-narja priučenih. 3. Najdaljši delovni staž imajo delavke na skupini A1 in B1, »mlajše« po delovnem stažu pa so delavke na skupini A4, ki je bila tudi kot zadnja ustanovljena. 4. Od vseh 135 delavk, ki so izpolnile anketo so tri delavke take, ki bi jim dvoizmensko delo ustrezalo. 5. Približno 1/3 delavk je takih, ki nima urejenega varstva za otroka v popoldanskem času. Precej delavk - skoraj 20 % pa je takih, da jim dvoizmensko delo ne ustreza, vendar konkretnega vzroka zakaj, niso napisale. 6. Polovico otrok za katere delavke nimajo urejenega varstva je predšolskih in ravno toliko jih je, ki obiskujejo osnovno šolo. 7. Od 44 delavk, ki nimajo urejenega varstva za otroke v popoldanskem času jih ima nekaj manj kot polovico otroke v WO. 8. Osnovno šolo obiskuje 45 otrok. 4. PREDLOGI: 1. Delavke, ki so izjavile, da nimajo urejenega varstva za otroke v popoldanskem času še enkrat preanalizirati in tiste, katerih otroci bi ostali res prepuščeni sami sebi, prerazporediti v izmene, kjer je enoizmensko delo. Sestavila: Zora Štrucl JUBILANTI 19. maja 1989 so bile podeljene jubilejne nagrade delavcem, ki so dosegli 10, 20 in 30 let delovne dobe. V pozdravnem govoru jim je direktor delovne organizacije Ivan Kramer, dipl. oec. čestital in zaželel obilo zdravja in delovnih uspehov. Dejal je, da je njihovo delo in znanje pripomoglo k sedanji podobi Elkroja. Izrazil je željo, da bi še vnaprej ostali zvesti Elkroju vse do upokojitve. TOZD Konfekcija Mozirje PRIIMEK IN IME delovna doba BELE Marija 20 BEVC Fanika 20 BRIC Ivanka 20 BRINOVŠEK Marija 20 ČAS Marjana 20 ČOPAR Terezija 20 FLUDERNIK Marjeta 20 GLUŠIčJanez 30 GOBEC Slavko 30 I RMAN Vera 20 JE LAŠ Štefka 20 KOLENC Francka 30 KOS Vera 20 KREVZELJ Jožefa 10 KROPOVŠEK Fanika 20 LAZNIK Nežika 20 LEVER Alojz 20 MAJETIČ Marta 10 MIKEK Fanika 20 MIKLAVŽIN Pavla 20 MLINAR Marija 10 MLINARIČ Zdenka 10 MOGU Marija 10 NADLUČNIK Vera 20 PRISLAN Marija 20 REBIČAna 20 ROP Ana 20 ROČNIK Zdravka 10 SEIDL Štefka 20 ŠORLI Ana 20 ŠTIGLIC Zora 20 TRBOVŠEK Olga 20 URBANC Marija 30 VODOPIVC Jana 10 V REŠ Anica 10 VUČINA Frida 10 ŽELEZNIK Majda 20 ŽVIPELJ Pepca 20 DSSS BARBETTI Danica 20 CVETIČANIN Mihajlo 30 DOBROVC Cvetka 20 KOPUŠAR Simon 10 KROPOVŠEK Janez 20 MARKOVIČ Ratko 20 OCVIRK Marija 30 PLANOVŠEK Alojzija 20 PLANOVŠEK Magda 20 v PLASKAN Martina 10 PODRIŽNIK Jože 30 POTOČNIK Branka 20 POZNIČ Joža 20 PRAZNIK Olga 20 PREK-VERŠNIK Ivanka 20 PUR Rudi 30 TOPLAK Darinka 10 UGCVŠEK Marija 10 ZAVOLOVŠEK Angela 10 Direktor Ivan Kramer govori jubilantom Dva, ki tesno »sodelujeta«. Direktor in njegov šofer; slednji je bil tudi med jubilanti. TOZD KONFEKCIJA ŠOŠTANJ PRIIMEK IN IME delovna doba BAČOVNIK Silva 10 GOLAVŠEK Marjana 10 JURKOVNIK Marija 10 KONČNIK Marija 20 NAPOTNIK Romana 10 POZNIČ Bernarda 10 PRAZNIK Jožica 20 PUŠNIK Marija 20 SLAME K Kristina 10 STROPNIK Silva 10 VETERNIK Silva 20 Nagrada znaša — za 10 let delovne dobe 50 % povp. neto OD na zaposlenega v gospodarstvu SRS, izplačanega v pret. period, obrač. — za 20 let delovne dobe 75 % povp. neto OD na zaposlenega v gospodarstvu SRS, izplačanega v pret. period, obrač. — za 30 let delovne dobe 100 %povp. neto OD na zaposlenega v gospodarstvu SRS, izplačanega v pret. period, obrač. ELKROJ VISOKO NA LESTVICI Iz aprilske številke Tekstilca povzemamo del zanimivih podatkov o rezultatih poslovanja slovenske tekstilne industrije za lansko leto. Od 82 tovarn smo v rangu bruto dohodka na delavca na zavidljivem 12. mestu. Nekoliko slabše smo stali po izplačanem osebnem dohodku na delavca. V izvozu pa prav tako zavzemamo dobro 21. mesto. Premakljiv delovni čas Zopet smo pričeli z razpravami oziroma aktivnostmi glede drsečega delovnega časa. Če se bomo v bližnji prihodnosti odločili zanj, bo potrebno izdelati pravilnik o premakljivem delovnem času. Ta bo določal ves postopek v zvezi s sprejetjem in upoštevanjem tovrstne ureditve. Zaenkrat je bil tov. Štiglic zadolžen za nabavo ure, potem pa bodo aktivnosti tekle naprej. Če bo interes, seveda! Šport Rezultati poslovanja za l.-XII. 1988 Izvoz v celotnem prihodku (konvert. Dohodek na delavca Izplačani CD na delavca +kliring) OZD din 1988 rang 1987 din rang 1988 1987 rang 1988 TEKSTIL - F ILC Mengeš 42,188.457 1 1 779.079 4 3 76 ZVEZDA Kranj 37,210.772 2 2 921.633 2 5 40 TEKSTIL- TEKSTILNA Medvode 35,470.058 3 13 699.473 6 8 38 IBI Kranj 34,352.769 4 3 1,030.915 1 1 7 VELANA Ljubljana 33,977.775 5 7 784.793 3 4 65 SVILANIT Kamnik 33,718,839 6 4 717.866 5 2 41 JUTEKS Žalec 32,044.551 7 16 658.338 10 12 2 OPREMA -SINTEP Kočevje 29,379.733 8 5 579.778 25 13 69 MIK Prebold 27,214.335 9 51 543.638 36 62 29 IN PLET Sevnica 25,860.628 10 9 645.558 13 16 77 UNIVERZALE Domžale 24,327.631 11 10 628.698 14 47 66 ELKROJ Mozirje 23,214.516 12 25 547.538 33 38 21 TEKSTI NA Ajdovščina 23,151.322 13 6 614.763 18 11 50 ŠEŠIR Škofja Loka 22,977.641 14 35 536.668 40 48 5 TOT RA Ljubljana 22,625.369 15 17 591.242 23 35 78 MTT - ME RINKA Tkanina Maribor 22,472.205 16 8 548.963 31 57 42 ODEJA Škofja Loka 22,206.993 17 15 661.784 9 6 73 BAČA Podbrdo 22,199.626 18 14 655.907 12 26 8 PREDILNICA Litija 22,091.465 19 32 597.974 22 28 63 MTT - TSP Maribor 21,946.211 20 52 510.500 51 52 45 OKROGLICA Volčja Draga 21,870.695 21 18 577.155 26 21 37 ETIKETA Žiri 21869.466 22 19 627.830 16 9 20 TRAK Mengeš 21,777.354 23 53 554.480 29 25 80 GORENJSKA PREDILNICA Škofja Loka 21,399.645 24 22 606.742 21 14 59 TEKSTIL-TKALNICA Vižmarje 21,127.862 25 11 570.088 28 18 67 MURA Murska Sobota 21,060.255 26 27 670.184 8 19 9 GORENJSKA OBLAČILA Kranj 20,594.551 27 12 692.034 7 15 55 RAŠICA Ljubljana 20,401.841 28 28 513.037 48 32 25 DINOS - TEKSTILKA Ljubljana 20,087.522 29 30 657.930 11 7 70 TOSAMA Domžale 19,651.399 30 21 610.912 19 31 62 K ROJ Škofja Loka 19,638.769 31 24 627.844 15 17 15 POLZELA Polzela 19,454866 32 60 544.100 35 61 71 VELETEKSTIL - MOD. KONFEKCIJA Lj. 19,206.841 33 42 529.100 44 75 32 IDEJA Kamnik 18,961.925 34 23 607.711 20 20 72 BETI Metlika 18,948.347 35 48 506.494 52 53 53 MTT-TABOR Maribor 18,801,109 36 59 520553 47 68 16 LISCA Sevnica 18,698.745 37 45 521.636 46 39 23 ALMI RA Radovljica 18,537.343 38 38 501589 54 55 54 JUTRANJKA Sevnica 18811.226 39 40 539.384 37 50 49 TEKSTIL - Pletiljstvo Prosenjakovci 18,177.543 40 55 434.257 76 63 28 TRIGLAV Kranj 18,063.398 41 33 590.042 24 29 60 SVILA Maribor 18,057.846 42 26 622.305 17 10 52 MINI VESTI Počitniško delo Kadrovska služba obvešča, da ne sprejema in ne rešuje več prošenj za poletno počitniško delo. Za letošnje poletje smo ugodno rešili 20 prošenj, zavrnili pa štiri osnovnošolce, ki so za praktično delo še premladi. Nakup na kartice Pozivamo delavce, da čimprej izkoristijo nakup na kartico za vsoto, ki jim je še ostala in jo lahko koristijo do 30. junija, kajti z julijem bodo v veljavi nove. 12. marca je bila v Delavskem domu v Nazarjah podelitev plaket za najboljše delovne organizacije v športu in rekreaciji. Elkroj je kot najboljši v občini prejel zlato plaketo. Čestitamo! Zadnje opozorilo pred začetkom konca Vsa agonija slovenske tekstilne industrije, kot so jo v svojih analizah in pismih republiški vladi predstavili slovenski tekstilci že v začetku leta, se zdi, da je ostala neopazna pri organih republiške oblasti. Sestanek, ki so ga marca imeli predstavniki tekstilne industrije in splošnega združenja slovenske tekstilne dejavnosti s člani slovenskega IS, je tekstilce razočaral: še več - pripeljal jih je do mnenja, da se republiška vlada obnaša tako, kot da ji ni mar za panogo, ki zaposluje okoli 50 tisoč delavcev, predvsem žensk. »Ali Slovenija sploh še hoče imeti tekstilno dejavnost ali pa se ji misli odreči?« so na svoji izredni skupščini sredi aprila spraševali tekstilci. Ta izredni razširjeni sestanek naj bi slovensko javnost in vlado opozoril, da zaposleni sami ne morejo ničesar več narediti, če bodo sistemski okviri gospodarjenja ostali nespremenjeni. In če vlada tokrat ne bo resno jemala tekstilnih zahtev, so tekstilci odločeni za opozorilno stavko. Tekstilci so poudarili, da imajo delavci znotraj tovarn zvezane roke, saj ne morejo kaj več napraviti v danih razmerah: izvoz povečujejo, delajo v več izmenah in marsikje presegajo celo evropsko produktivnost ob mnogo slabši opremljenosti za plačo, ki je še slabša od slabo plačanih azijskih in afriških delavcev. Ilustrativen je podatek, da so povprečne plače celotne slovenske tekstilne industrije lani zaostajale za 34 odstotkov za povprečjem v slovenski industriji in rudarstvu. Izgube so se povečale za 11-krat in so že za 19 milijard dinarjev večje kot akumulacija. V tovarnah, ki imajo izgube, je skupno zaposlenih okoli 14 tisoč delavcev. K 87,4 milijardam izgub je treba prišteti še revalorizacijske odhodke, ki niso bili nadomeščeni z revalorizacijskimi prihodki v znesku 23,5 milijarde dinarjev. Na splošnem združenju so izračunali, da so lani tekstilne tovarne plačale kar okoli 464 milijard dinarjev za obresti, kar je bilo za 34 odstotkov več kot so namenili za neto osebne dohodke! Dr. Rino Simoneti je na seji izredne tekstilne skupščine vprašal, zakaj morajo tekstilci plačevati bankam obresti po višji obrestni meri kot nekateri drugi? Odgovoril je kar sam: Zato, ker nekaj paradnih konjev našega zavoženega gospodarstva obresti ne plačuje; mi potrebujemo drugačno banko, ne pa takšno, kot je zdaj, ki krmi nekaj teh paradnih konjev. Obresti so za tekstilce mesečno hitreje naraščale, kot je bila mesečna inflacijska stopnja, tako da so morali tekstilci za kratkoročne kredite za en mesec plačati 3 krat več. To je pravi primer samopostrežne trgovine. Ta struktura, ki suvereno odloča o delitvi tako prigrabljenega družbenega premoženja pa se še naprej razrašča,« je rekel dr. Simoneti. »Slovenski javnosti je treba sporočiti, da smo tekstilci za dobro zdravstvo, šolstvo in raziskovalno dejavnost, smo pa proti tako dragemu upravljanju in proti širjenju te infrastrukture, ki se razrašča kot goba.« Po vsem tem je zdaj na vrsti vlada z ustrezno ekonomsko politiko: ZIS je sicer na začetku leta pokazal dobro voljo s tem, da je znižal uvozne takse za tekstilne surovine. Toda to ni dovolj, menijo tekstilci. Uvoz vseh tekstilnih surovin, opreme in reprodukcijskega materiala bi morali oprostiti carin in carinskih dajatev, zagotoviti drugačno oskrbo s surovinami kot je zdaj, ko stroške državne regula-tive pri nabavi surovin plačujejo sami proizvajalci, ki so zato že v začetku mnogo dražji od svojih tujih konkurentov; uvesti bi morali večji zaščitni nadzor nad uvozom tekstilnih izdelkov, ki prihajajo na jugoslovanski trg prek vseh mogočih kanalov. Zgovoren je podatek, da je šlo lani več denarja za uvoz tkanin kot pa za uvoz surovin. In končno - pri zajemanju prispevkov iz dohodka in osebnih dohodkov bi morali upoštevati, da tekstilna industrija zaposluje 70 odstotkov žensk, ki delajo v treh in štirih izmenah, zato bi morale biti prispevne stopnje nižje kot pri ostalih panogah. Nevzdržno je, da realni prispevki za splošno in skupno porabo rastejo hitreje kot dohodek. Uroš Slavinec, predsednik republiškega komiteja za industrijo, kmetijstvo in gozdarstvo, ki je kot predstavnik slovenske vlade prisostvoval izredni skupščini tekstilcev, je poudaril, da se republiški IS strinja s tekstilci glede njihovih zahtev o nakupu surovin, razbremenjevanja, zaščitne politike domače industrije in razvoja. V svojem imenu je tekstilcem zagotovil, da bo slovenski izvršni svet napravil ustrezne poteze. Anica Levin, Tekstilec, št. 4 Podatki so vzeti iz Gospodarskega vestnika, 10. marca 1989 Nezaposleni (konec oktobra 1988)_ Akumulacija (na zap. - I. do IX. 88 v mil. din) * Naložbe (vosn. sred. nazaposl. vUSD-NBJ 30.6.88) Izvoz (na zaposlenega v USD) g ■BiM Pokukali smo na Madžarsko Pa smo jo videli. Madžarsko namreč. Čeprav bi še marsikdo od nas pol ure pred odhodom raje legel ali pa ostal v postelji (odhajali smo namreč ob 1. uri zjutraj), je bilo vse O.K., ko smo se znašli v avtobusu. Prijetna druščina, ki se je odločila dva dni preživeti skupaj. Dobesedno dva dni, saj je bilo spanju odmerjeno le bore malo časa. Pa smo kljub temu zadremali, kar v avtobusu, kakor je kdo mogel in zmogel. Prav smo se zbu- dili le na jugoslovansko-madžarski meji, ko smo se morali »pokazati«, če smo pravi, vsakega izmed nas pa so na naši meji tudi vprašali, koliko denarja ima s sabo. Mimogrede, z dinarji na Madžarskem nimaš kaj početi. In ker smo to vedeli, smo si vsi preskrbeli devize. Konvertibilno valuto, s katero lahko plačuješ skoraj v vseh trgovinah ali pa le-to zamenjaš za forinte, ki nekaj veljajo samo na Madžarskem in smo si jih vsi po vrsti prizadevali zapraviti do konca, da ni ostalo niti za vzorec. Forintov tako in tako ne smeš nesti iz Madžarske. Prve devize smo zamenjali kar v neki gostilni, kjer smo se ustavili in si malo »privezali dušo«, da smo imeli za najnujnejše, glavnino pa pustili za uradno menjavo v menjalnicah, ki jih je v Budimpešti zelo veliko Pogled na Ribarske kule na desnem bregu Donave (Budimpešta) in kjer dobiš tudi ustrezno potrdilo, s katerim greš lahko mirno nazaj preko madžarske meje. Madžari so pri tem ravnali zelo pametno. Z zahtevano uradno menjavo so si zagotovili pritok deviz, kaj si za te devize kupiš, pa ni več tako pomembno. Pot nas je vodila ob severni obali Blatnega jezera in prvi vtisi o tem jezeru so bili zares blatni. To bo najbolje občutil Miran, ki se je nehote dodobra pogreznil v blato pa tudi Marija, ki mu je potem dobrohotno očistila čevlje. Miran se je tako že dovolj utrudil s tem, da se je izvlekel iz blata. Tu smo se tudi okrepčali, pomalicali in nadaljevali pot proti Budimpešti. Za okolico Blatnega jezera je značilna zelo bujna vegetacija in zelo blaga klima. Tako so obronki gričev »posejani« z vinsko trto, med katero so vtaknjene majhne hišice. Madžari so zelo ponosni na svoj Balaton in ga zelo radi obiskujejo. Tako so nas, ker je bila sobota zjutraj, vso pot proti Budimpešti srečevali številni avtomobili, ki so bili usmerjeni proti Blatnemu jezeru. Avtomobilov je bilo resnično zelo veliko, več kot smo upali pričakovati. Madžarska se je zadnja leta močno odprla, spremenila, raste tudi standard prebivalcev. Skoraj vsaka družina ima svoj avto, zato so ceste polne, po večini pa so to še vedno trabanti, škode in tu in tam kakšna lada, avtomobili zahodnih znamk pa imajo po pravilu tudi registracijo zahodnih držav. Torej gre za turiste, ki jih je na Madžarskem zelo veliko. Sonce je prijetno grelo skozi šipe avtobusa, ko smo se po sodobni avtocesti (ceste so na Madžarskem veliko boljše od naših) bližali glavnemu mestu države. Budimpešta ima eno najlepših, če ne najlepšo lego vseh glavnih mest Evrope. Po koščkih se odkriva obiskovalcu, ko se ji približuje po cesti, ki vodi preko vzpetin in dolinic. Budimpešta je zrasla iz treh mest Budi-ma, Pešte in Zgornjega Budima. Ob Donavi, ki je pomembna prometna žila za mesto in državo kot celoto. Posamezni deli mesta so povezani s številnimi mogočnimi mostovi preko Donave. Vsi mostovi so bili med vojno porušeni, vendar se je njihova osnovna dokumentacija ohranila, tako da so jih po vojni uspeli obnoviti po njihovi prvobitni obliki. Na novo je bil sprojektiran le Eržebetin most, ki je danes glavna vpadnica v središče mesta. Projektiral gaje nek angleški projektant, zato tudi spominja na mostove v Londonu. Prav vsak most ima svojo zgodbo in se imenuje po znamenitih ljudeh iz madžarske in širše zgodovine. Veličastna arhitektura mesta in gneča ljudi te odvrne od misli, da si na Madžarskem. Vsaj v taki Madžarski, ki smo jo mi poznali iz pripovedovanj in medijev. Veličastne zgradbe se kar vrstijo. Prav gotovo smo si bili edini, da je najlepša med najlepšimi veličastna zgradba parlamenta, ki se mogočno razteza ob levem bregu Donave in se ponosno obrača proti prav tako veličastni vladni palači na desnem bregu Donave v predelu nekdanjega Budima. V Budimpešti živi vsak peti Madžar, zato svojemu mestu posvečajo veliko pozornost. Zavedajo se turistične atraktivnosti svoje prestolnice, ki se lahko kosa ali pa celo prekaša arhitektonsko najčudovitejša mesta Evrope. Prav gotovo bi se marsikdo strinjal, da bi jo lahko uvrstili pred sam veličastni Dunaj. Madžari so se naselili na ozemlju, ki ga pokrivajo, pred mnogimi stoletji kot nomadi in so na svojo zgodovino zelo ponosni. V centru mesta stoji mogočni spomenik v spomin njihove naselitve, ki ga obkrožajo kipi nacionalnih junakov. Madžari Rusov ne omenjajo prav pogosto in z velikim navdušenjem, imeli pa smo si priliko ogledati spomenik padlim sovjet skim vojakom na griču v bližini vladne palače, v katero je vkomponiran povsem nov hotel visoke kategorije modernega izgleda. Po svoje je zanimiv tudi trgovski del mesta. Najbolj značilna ulica Vaci je bila polna ljudi. Bogata ponudba (predvsem v tekstilu) je spominjala na Italijo. Dobiš skoraj vse, kar si poželiš, vendar vse ne za njihovo nacionalno valuto forint, pač pa so trgovine, ki prodajajo samo za dolarje ali marke, šilinge, pa tudi v večjih blagovnicah in tržnicah imajo na posameznih artiklih napisane cene v tuji valuti, s katero lahko izdelek plačaš. Take v isti trgovini plačuješ v večih valutah Domiselno, ni kaj. Cene so podobne našim, prav tako oseb ni dohodki. Tudi pri njih imajo določen najnižji osebni dohodek. Povprečna plača na Madžarskem znaša 8.000 forintov (po tečaju na dan našega obiska (27. 5.) 2.000.000 din), najnižji OD pa 4.000 forintov. Ker so razmerja podobna našim, se nam na Madžarskem ne izplača več kupovati. Razen, če si pripravljen odšteti večjo vsoto denarja za proizvod, ki ga pri nas ne moreš kupiti. Ker smo hoteli in morali zapraviti vse forinte, ki smo jih imeli in ki so nam še ostali od večerne zabave ob poslušanju ciganske muzike in po disku, smo kupovali predvsem izdelke kot so sir, pa salamo in predvsem pijačo, tako žganje kot njihovo značilno in zelo okusno vino Tokaj. Najtežje se nam je bilo pogovarjati. Nihče razen llone Marovtove, ki je šla obiskat pravzaprav svojo domovino, ni znal madžarščine, ki je za nas dokaj kompliciran in nerazumljiv jezik, zato je bila llona pogostokrat za prevajalko, vendar pa smo se morali znajti tudi vsak po svoje. Čeprav Madžari neradi govore tuj jezik, smo se kar pogovorili tudi z našo nemščino, pa menda tudi z angleščino, pomagali pa smo si seveda tudi z rokami in pisanjem na papir. Edino razočaranje, ki smo ga doživeli, je bila namestitev v »hotelu«. Ker je bil hotel, v katerem naj bi prespali, zaseden, smo morali ven iz mesta v objekt z zelo slabo ponudbo. Pa se je naša vodička, ki se je izkazala kot zelo prizadevna in iznajdljiva, hitro odkupila s tem, da nam je organizirala kosilo - ki ga ni bilo v programu - v starinskem, urejenem hotelu Astoria v centru mesta. Tu so naši- ma slavljenkama Slavi in Mariji, pripravili celo zelo okusno torto za njun rojstni dan. Prav tako smo tu okusili pravo madžarsko kuhinjo. Morda kot zanimivost, na madžarskih mizah imajo v solnikih namesto popra papriko. Sploh je njihova paprika zelo poznana in jo lahko kot turistično zanimivost tudi kupite v najrazličnejših zanimivih zavojčkih. V prijetnem spominu nam bodo prav gotovo ostale tudi poroke, ki smo jrti videli ob ogledu znamenite cerkve sv. Stefana. Vse tri neveste so se pokazale v vsej svoji lepoti, blišču in razkošju kot se za pravo poroko spodobi, v cerkvi pa je zadonela mogočna Ave Maria. Nasploh Madžari veliko dajo na tradicijo in vzdrževanje zgodovinskih spomenikov, saj skoraj na vsakem koraku stavbe renovi-rajo, preurejajo. Skratka, srečanje z Budimpešto je bilo nepozabno. Nazaj grede smo se ustavili še v Siofoku (pisano po naše) na južni obali Blatnega jezera, ki je znano letovišče. Imeli smo občutek, kot da smo prišli v Rimini ob italijanski obali Jadranskega morja. Lepo urejeno mesto, čudovite plaže, vabljivi Objekti. Marsikdo si je zaželel tu preživeti dopust. Le par let prepozno smo se spomnili, zdaj je za nas tu že predrago. Na Blatnem jezeru, ki je ob obali dokaj plitvo, je bilo tudi veliko ribičev in kopalcev. Sploh smo bili presenečeni nad lahkimi oblačili vseh na Madžarskem in kar nismo mogli verjeti, da ima lahko Blatno jezero tako blag vpliv na ves predel Madžarske, ki smo ga obiskali. Baje se na Blatnem jezeru zelo hitro porjavi, edina nevarnost, ki se pojavi, pa so hitre vremenske spremembe. Tako se lahko kar nenadoma pojavijo na jezeru tudi po več metrov visoki valovi. Seveda pa so turistični delavci na to ustrezno pripravljeni in opremljeni s številnimi opazovalnimi in opozorilnimi napravami za sprotno obveščanje kopalcev ob obali in na jezeru. Navdušeni nad lepotami in presenečeni nad spremembami na Madžarskem smo proti večeru prestopili mejo na mejnem prehodu Goričan. Cariniki, niti madžarski, niti naši, se niso kaj prida zmenili za nas. Tako smo bili spet doma. Seveda nismo moglivče smo bili že tako blizu, mimo rojaka Zovletovega Franca, ki ima gostinski lokal v Čakovcu. Prišli smo nenajavljeni, pa tudi preveč nas je bilo za njegov, sicer okusno urejen nočni lokal. Bil je presenečen nad našim obiskom in nam razkazal svoj novi objekt, parfumerijo v mestu. Lep, okusno urejen lokal če k, prava paša za oči, posebno za ženske. Gostitelj, ki mu ni očitati trgovske žilice, se je izkazal kot pravi poslovnež in vsakemu obiskovalcu izročil kozmetični izdelek v spomin in uporabo. Seveda smo bili zelo presenečeni in počaščeni. Nismo si mogli kaj, da ne bi še kaj kupili iz njegove pestre ponudbe po za naše pojme dokaj nizkih cenah. Naši fantje, ki so ves čas izleta držali »družbo pokonci« pa so navdušeno preizkušali paleto šmink, razstavljenih na pultu. Tako je, če moški dobijo priliko, da se lahko skrijejo za fasado. Tak sprejem, kot smo ga doživeli pri Zovletu v Čakovcu, doživiš le redkokdaj, zato se bo prav gotovo vsak izmed nas, če ga bo pot zanesla mimo Čakovca, rad oglasil v katerem izmed njegovih lokalov. Sicer pa, pravi primer prebujanja podjetništva pri nas. Z večerjo, ki nam jo je priredil predsed-nik_sindikalne organizacije naše DO smo v Čakovcu zaključili prijetno in nadvse zanimivo popotovanje po Madžarski. Le od časa do časa nas je stisnilo pri srcu, da bo naslednjega dne zopet navaden delovni dan in da bo kljub pozni uri treba v službo. Ob koncu ne smemo mimo dejstva, da sta nam prijeten vikend omogočila in soustvarila člana ekipe Izletnika, vodička Alenka in šofer Martin, ki sta znala pričarati pravo sproščeno vzdušje in nista pokazala niti trohice utrujenosti, čeprav sta le-to prav gotovo oba čutila. Vsekakor si potepanj v njuni družbi lahko samo še želimo. Vida Skok Bo odslej na jedilniku tudi kaka madžarska specialiteta? V ozadju veličastna zgradba Parlamenta EVROČEK Vsem, ki potujete v tujino za več dni, predstavlja finančna plat potovanja poseben problem, saj potrebujete denar ne le za predvidene, temveč tudi za nepredvidene izdatke in občutek varnosti. Prenašanje gotovine je namreč vse prej kot praktično in varno. Ljubljanska banka vam za potovanje po Evropi in Sredozemlju predlaga evroček, s katerim lahko dvigate gotovino v valuti države, v kateri prebivate ali pa z njim plačujete blago in storitve povsod, kjer opazite znak evroček »ec«. Višino zneska na enem evročeku določijo članice Evroček sistema vsako leto posebej in je za vsako državo različna. Natančna navodila za izpolnjevanje evro-čekov in seznam veljavnih najvišjih zneskov za en evroček v posameznih državah, dobite hkrati z evroček blanketi. Evroček kartice in evroček blankete izdajajo vse temeljne banke Ljubljanske banke v Jugoslaviji. Evroček lahko dobijo vsi občani, ki imajo pri Ljubljanski banki devizni račun ali devizno hranilno knjižico. Na vašo zahtevo vam banka izda evro-ček kartico, na podlagi katere lahko dvignete toliko evročekov, kolikor imate kritja na devizni vlogi. Ob dvigu evroče-ka izloči banka sredstva na poseben račun in jih obrestuje do porabe, po veljavni obrestni meri za devizne vloge na vpogled. Neporabljena sredstva s tega računa se ob vrnitvi evročekov sprostijo in z njimi lahko spet razpolagate po vaših željah in potrebah. Vse, ki bi želeli imeti evroček kartico obveščamo, da se zaradi nove tehnologije le-te pripravljajo samo dvakrat mesečno. V vaši enoti banke boste izvedeli, kdaj lahko dobite evroček kartico. Prav tako boste dobili tudi podrobnejše informacije o poslovanju z evročeki. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta se zahvaljujem sodelavkam za darovano cvetje, izraze sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Marjana Firšt ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in očeta, se vsem sodelavkam in sindikatu naj-iskreneje zahvaljujeva za darovano cvetje in izraze sočustvovanja. Rajter Marija in hčerka Bezovšek Jožica ZAHVALA Ob prerani izgubi dragega očeta Jožefa Podbregar se iskreno zahvaljujem vsem, ki so darovali za cvetje, izrekali sožalje in ga v tako velikem številu spremljali na zadnji poti. Zlasti zahvala sodelavkam iz obrata Luče. Podbregar Ančka s Klemenom ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem vsem delavkam izmene B2 za pomoč ob izgubi mojega moža. Silva Vrtačnik ZAHVALA Vsem sodelavcem se ob izgubi moje drage sestre Petre zahvaljujem za izraze sožalja in darovano cvetje. Boštjan Erjavec TRI LETA V CENTRALNI AFRIKI (Pogovori z vodjem izvoza Hubertom Golobom, dipl. oec.) O življenju Pigmejcev Pigmejci so zadnji avtohtoni prebivalci džungle, nekakšni kralji pragozda. V njej so rojeni, v njej bivajo celo življenjsko dobo in brez njih si življenja v džungli ne bi mogli predstavljati. Ko se je naše podjetje tamkaj nastanilo, smo se s Pigmejci takoj spoprijateljili. Pomagali so nam pri eksploataciji gozdnega drevja, ki smo ga posekali in namenili za izvoz. Bili so naše oči in ušesa. Oči zato, ker so takoj zagledali prava drevesa in zapazili nevarnost, z ušesi pa so razločevali vsak »nepravi« šum, ki ga mi niti slučajno ne bi zaznali. Tako smo vedno vedeli, kaj nam je storiti. Ljudje z velikimi glavami Pleme, s katerim smo sodelovali, se imenuje Babangida, kar prevedeno pomeni, ljudje z velikimi glavami. Ime je kar pravšnje, saj so izredno majhne rasti in iz-gleda glava v primerjavi s telesom resnično nekoliko večja - tako kot na primer pri dojenčku. Po podatkih nekega črnega novinarja so Pigmejci visoki od metra in 25 centimetrov do metra 45 centimetrov, teža pa se giblje nekje od dvajset do štirideset kilogramov. Ženske so seveda malo lažje in malo manjše. Ocenjujejo, da jih živi ob ekvatorju 200.000. V Centralni Afriki jih je morda okrog 60.000, kar je dokaj veliko. Številke so sicer silno nezanesljive, saj jih nihče ne more slediti, nihče ne ve, kje so, tako da je natančno štetje nemogoče. Pigmejci so zelo prijazni in ljubeznivi. Tako kot vsa pracivilizacijska plemena so vedno nasmejani in niso sovražno nastrojeni do ljudi, ki se tudi do njih normalno obnašajo. Bel človek je pri njih vedno dobrodošel prav zaradi barve kože. Mame tam z belcem strašijo otroke. Ko pri nas rečemo: če ne boš priden, bo prišel pote črni stric«, pigmejske mame rečejo, da bo poredne otroke odnesel beli stric. Pigmejci so nekoliko svetlejše polti kot črni. Če so črni ogljeno črni, potem so Pigmejci temno čokoladne barve. Živijo na določenem področju v džungli. Dokler je tam kaj hrane, se preživljajo tam, ko je zmanjka se prestavijo drugam. Na prostorih, ki si jih izberejo, si z mačetami nasekajo vejevja in bananinega listja. Z njimi izdelajo okrogle kolibe z enim vhodom. V njih počivajo, se skrivajo, ležijo... Tudi postelje so iz vej in dvignjene 10 centimetrov od tal. V hišici večkrat zakurijo ogenj, kadar se shladi ali dežuje. Ponoči se iz 55 stopinj Celzija ohladi na 24 stopinj, in moram reči, da sem tudi jaz šklepetal z zobmi, ko je šlo za tako veliko temperaturno razliko. Telo se ne more tako hitro prilagoditi in potem ti ne preostane drugega kot da se dimiš skupaj s prebivalci kolibe. Seveda se strahotno kadi, ampak njih to ne moti. Nalezejo se dima in ko prihajajo iz kolib, jih takoj zavohaš. Kurijo tudi pred kolibami, ki so postavljene v krogu. Povprečna družina šteje toliko članov kolikor se jih pač vsako leto rodi. Punčke začno rojevati s sedmimi leti. Tako vse rodno sposobne ženske rodijo po enega otroka vsako leto in končni seštevek se giblje nekje okrog 30 družinskih članov. Upoštevajo se seveda smrti starejših članov, nekaj otrok pa umre že ob rojstvu. Njihova življenjska doba znaša od 24 do maksimalno 30 let. Zaradi tako kratke življenjske dobe je narava verjetno poskrbela, da deklice prično rojevati kmalu, da jih potem po zakonih naravne selekcije vsaj nekaj ostane. Pigmejci so popolnoma zvesti možje Pigmejski moški imajo samo eno ženo, nikoli ne gredo z drugo. Če žena umre, to vzamejo za naravni pojav in se po tradiciji ne poročijo več. Za otroke, ki ostanejo, skrbijo vsi iz skupnosti. Vsi jim pomagajo, da odrastejo, vse si razdelijo. Lahko bi rekli, da vsak dela in dobi po svojih potrebah in potrebah družine. Zgleden primer komunizma! Nekoč sem videl, kako si razdelijo kačo. V vas so prinesli veliko Boo. Odsekali so kos za vsakega in poglavar denimo ni dobil najdebelejšega kosa takoj pri vratu kače, temveč je vzel, kar je pač bilo pri roki. Tudi meni so dali kos z žara. Meso je bilo belo, brez kosti, kompaktno in izredno okusno. Spominjalo me je na meso najboljše bele ribe kot je brancin ali zobatec. Kačo smo jedli skupaj z majhnimi paprikami imenovanimi pili-pili. So izredno pikantne in pomenijo nekakšno dezinfekcijo želodca, če bi slučajno zaužili kaj okuženega ali premalo kuhanega oziroma pečenega. Veliko jedo surovega mesa, nekaj pečenega, kuhanega pa bolj malo. Njihova kuhinjska oprema je kakšna skleda, ki ni nikoli pomita. Poslužijo pa se tudi vseh stvari, ki jih beli ali črni odvržejo. Prav jim pridejo razne steklenice, vrečke, skratka, vse kar najdejo. Zobje kot pri piranhah Plemena žive daleč od civilizacije, a so dejansko zelo odporna. Ne poznajo nikakršnih zdravil, nimajo tekoče vode, ne vedo, zakaj naj bi si umivali roke, čistili nohte ali zobe. Ko jih gledaš v obraz, ki je vedno nasmejan, se ti zdi nekaj zelo čudno. Šele čez čas opaziš, da imajo lepe bele zobe, ki pa so obrušeni na konico in neverjetno spominjajo na ribice piranhe, ki s svojimi ostrimi zobmi trgajo plen. Pigmejci si zobe pilijo v iste namene. Za to uporabljajo mačete ali pa kar ostre kamne. Tako res ni težko z ošiljenimi zobmi trgati meso s kosti. Na pogled so zanimivi tudi zaradi las. Videti so kot volna in zato jim pravimo volnenoglavci. Po spolovilu so prav tako nakodrani, ovijejo pa si ga s kako capo. Več tudi ni potrebno, saj je podnebje vroče. Drugod po telesu niso poraščeni, le tu in tam se pri moških najde malo več dlak, ki jih žene na vsakih toliko mesecev obrijejo. Nekega dne sem bil priča britju, ki je predstavljalo pravi obred. Žena je nekje našla popolnoma zarjavelo britvico. Mož je sedel na štor, žena pa se ga je lotila kar na suho. Ves čas je mirno kadil cigaro in jo opazoval kako išče dolge kocine, ki so primerne za odstranitev. Moram priznati, da osebno takega britja ne bi zdržal, saj me je narava bogato obdarila s kocinami. Odlični lovci Pigmejci so oboroženi s tudi do dva metra dolgimi sulicami, ki jih največ uporabljajo za boj z gorilami. Dolžina igra važno vlogo zato, da lahko opico obdržijo na distanci. Govoril sem z njihovim poglavarjem, ki je bil od boja z gorilo ves razpraskan po telesu, manjkalo pa mu je tudi pol noge. Dobro sva se menila! Jaz po slovensko, on po pigmejsko. Razložil mi je, da je v džungli nenadoma naletel na gorilo. To se sicer redko zgodi, saj se tako človek kot žival raje izogneta srečanju, če se pravočasno opazita. No, tedaj je bilo srečanje neizbežno. Prišlo je do boja. Gorila ga je skoraj usodno opraskala. Ko ga je hotela dokončno potolči, pa je poglavar z zadnjimi močmi držal pred sabo sulico in gorila se je nabodla nanjo. Ko so ga našli, sta bila on in žival na koncu. Poglavar je izgubil ogromno krvi, a domač vrač ga je pozneje pozdravil, kar je bilo zanj čisto normalno. Njihov vsakdanji lov predstavljajo: mravlje, ribe, čebele, kače, antilope in ostala divjad, spravijo pa se tudi nad slona. Džungelski sloni so manjši od običajnih. Po gozdu delajo dobrodošle steze. Vse pomendrajo in se potem po istih poteh vračajo nazaj. Temu pravimo slonova pot. Če naletiš na slona je prav tako pametno, da se umakneš. Edino pravilo, ki velja v džungli, je to, da se vsaka stran raje izogne srečanju; tako same vrste med sabo kot tudi človek, ki v gozd zaide ali v njem živi. Lahko trdim, da je največji sovražnik človeka človek, pa četudi si v džungli. Živali se sicer med sabo jedo po zakonih naravne selekcije; počistijo z bolnimi in nemočnimi, a človeka puste pri miru, če ga le pravočasno opazijo. Mi imamo v glavi ogromno predstav, kako grozne so na primer kače v pragozdu. A vse skupaj še zdaleč ni tako hudo, če se obe strani umakneta. Že 15 let hodijo naši fantje delat v džunglo, pa ni še nikogar pičila kača, čeprav jih je na stotine in tisoče. Vseeno so tisti, ki so odšli v gozd, imeli od francoskih legionarjev privezano pod kolenom nekakšno pištolo z injekcijo protistrupa, če bi slučajno koga pičila črna mamba. Poznamo tudi zeleno mambo in če te dobi, umreš v osmih minutah. Mamba je debela kot sredinec na roki in dolga do poldrugega metra. V džungli je tudi precej nevarnih leopardov in še in še živali. Toda, če spoštuješ pravilo umika, vas lahko potolažim, da sploh ni tako strašno. Prav zaradi opisanih nevarnosti je bilo toliko bolje, da smo se povezali s Pigmejci. Oni so čutili, da jim mi lahko nudimo, kar sami nimajo ali ne poznajo, mi pa smo vedeli, da brez njih nimamo kaj iskati v džungli. Od časa do časa se je seveda tudi Pig-mejcem zgodilo, da se kateri od njih ni vrnil z lova. Tedaj so imeli žalovanje. Sredi njihovega naselja se je postavil bobnar, ki je bobnal dva do tri dni. Okrog ognja so potem plesali mladi in stari, da bi zadostili pokojniku. Namreč, bojijo se, da bi se pokojnikova duša kakorkoli maščevala in bila neprijazna z njimi. Po drugi strani pa pokojnika hočejo priklicati nazaj, pričakujejo ga in si želijo, da bi se v kaki drugi obliki vrnil. Po magnetofonskem zapisu pripravila in opremila z naslovi A. Britovšek Izdaja; DO Elkroj Mozirje Ureja: Uredniški odbor Glavna in odgovorna urednica: Andreja Britovšek Grafična priprava in tisk: GP Grafika Prevalje Naklada: 1100 izvodov Glasilo je oproščeno plačevanja prometnega davka Naslov: Proizvodnja modne konfekcije „Elkroj” Mozirje, Prihova 56, 63330 Mozirje, tel. H.C. (063) 831-611 NAGRADNA KRIŽANKA Prešernova rojstna hiša Nauk o računanju Prve berilo Utilitaren koristen Narodno osvobodil odbor Velika veza Lojz Šimenc Japonski fotoaparati - Predlog Potočnik Dan v tednu Computer- Urednica naSega KROJA Andreja Nemčija Del Balkan gorstva Aitiologija vzrok Delavka iz BI Pečnik Cnilost Večji kraj pri Ljubljani Talina Posebni odposlanec Egipčanski sončni bog Amon Asortima Kalij Nežka Laznik I00m2 Stara grška zgodovina Dostava denana Erotika spolnost Boginja lova Šulek Vera Redkejše 2enslo ime Izobraže- vanja Časopisni oglas Rijeka Prevozno sredstvo Tona Ameriška vesoljska agencija Del hrbtenice Zimski čevlji sr.ežaki Osebni zaimek Kraj na Pačmanu Pelinkovec Tiho v glasbi Naš pisatelj Južnoamer. država Meter Domače žensko ime Vzhod jutrovo Nasprotno od sem Estonec Ermenc Tanja Sijaj blišč lesk Samoglas- nika Navisja karta Nedeljiva soglasnika Ameriška zvezna država Celzij ogljik Liter Zmikavt Španija Naš znanst. Nikola Rešitev oddajte do sredine julija! 12 Celje - skladišče D-Per 192/1989 m 5000001224, COBISS a