Kratke ekonomsko-finančne analize Poslovanje podjetij v letu 2022 Avtorica: Noemi Matavulj Junij 2023 Zbirka: Kratke ekonomsko-finančne analize Naslov: Poslovanje podjetij v letu 2022 Avtorica: Noemi Matavulj Številka: junij 2023 Leto: 2023 Kraj: Ljubljana Izdajatelj: Banka Slovenije Slovenska 35, 1505 Ljubljana, Slovenija www.bsi.si Elektronska izdaja: https://www.bsi.si/publikacije/raziskave-in-analize/kratke- ekonomsko-financne-analize Mnenja in zaključki, objavljeni v prispevkih v tej publikaciji, ne odražajo nujno uradnih stališč Banke Slovenije ali njenih organov. Uporaba in objava podatkov ter delov besedila sta dovoljeni le z navedbo vira. © Banka Slovenije Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 156070659 ISBN 978-961-6960-90-8 (PDF) Kazalo Uvod 4 1 Poslovanje podjetij v letu 2022 5 1.1 Poslovanje podjetij po dejavnostih 7 2 Poslovanje gospodarskih družb 11 2.1 Poslovanje gospodarskih služb po izvozni usmerjenosti 11 2.2 Poslovanje gospodarskih družb po velikostnih razredih 12 2.3 Marže gospodarskih družb v letih 2021 in 2022 13 3 Priloga 17 Poslovanje slovenskih podjetij je bilo v letu 2022 zaznamovano z več dejavniki, med njimi z visoko inflacijo, ovirami v dobavnih verigah, energetsko krizo in državnimi regu-lacijami cen. Kljub temu so v agregatu podjetja izboljšala nekatere kazalnike poslovanja; ustvarila so višjo dodano vrednost na zaposlenega in povečala gospodarnost poslovanja, njihova zadolženost pa se je ohranila na eni od nižjih ravni v zadnjih dvajsetih letih. Po izboljšanju poslovanja so bile spet v ospredju dejavnosti, ki so v času zdravstvenih ukrepov poslovale v omejenem obsegu. Sem spadajo zlasti kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti ter gostinstvo, pa tudi dejavnosti prometa in skladiščenja. Ob robustnem domačem povpraševanju so dober poslovni rezultat ustvarile tudi dejavnosti poslovanja z nepremičninami in gradbeništvo. Nasprotno so zaradi energetske krize, državnih regulacij in nezadostne domače proizvodnje dejavnosti oskrbe z elektriko, plinom in paro poslovale z izgubo, poslabšalo pa se je tudi poslovanje finančnih in zavarovalniških dejavnosti. K izboljšanju poslovanja gospodarskih družb so lani prispevale predvsem družbe, usmerjene na domači trg. So se pa kljub veliki negotovosti v mednarodnem okolju izboljšali nekateri kazalniki poslovanja izvoznikov. Ob močnem popandemičnem okrevanju so marže v letu 2021 izdatno poskočile – s čimer so družbe več kot nadomestile izgubo iz predhodnega leta –, lani pa so se ob nadaljnji krepitvi stroškovnih pritiskov nekoliko znižale, vendar ostale primerljive s povprečjem obdobja 2016–2019. Uvod Namen analize je prikazati poslovanje slovenskega podjetniškega sektorja – tj. skupaj gospodarskih družb, samostojnih podjetnikov in zadrug – in nekoliko podrobneje gospodarskih družb z vidika njihove izvozne usmerjenosti in velikosti. Dodatno je pred-stavljeno še gibanje marž gospodarskih družb v preteklem obdobju. Analiza temelji na (nerevidiranih) bilancah stanja in izkazih uspeha, ki jih zbira AJPES. 4 Poslovanje podjetij v letu 2022 Banka Slovenije Junij 2023 1 Poslovanje podjetij v letu 2022 Poslovanje slovenskih podjetij1 je bilo v letu 2022 zaznamovano z energetsko krizo, visoko inflacijo in ovirami v dobavnih verigah. Neto čisti dobiček podjetij se je lani – po močnem popandemičnem okrevanju v letu 2021 – povečal za 6,3 %, na 6,5 mrd EUR, in raven pred pandemijo presegel za slabo tretjino (slika 1). Gospodarske družbe, ki predstavljajo približno tri petine vseh podjetij in ustvarijo večino dodane vrednosti, so lani izkazale 6,1 mrd EUR neto čistega dobička, kar je 6,7 % več kot pred letom. Pri tem so neto dobiček iz poslovanja povečale za 5,0 %, na 6,7 mrd EUR, saj so bili čisti prihodki od prodaje, podobno kot leto prej, večji za okoli 23,0 %; od tega doma za petino, v tujini (zlasti zunaj EU) pa za četrtino.2 Zadruge so lani ustvarile 4,6 mio EUR neto čistega dobička oziroma 7,1 % več kot leta 2021, medtem ko se je skupni neto dohodek samostojnih podjetnikov – ti predstavljajo dve petini vseh podjetij, vendar ustvarijo le 5 % celotne dodane vrednosti – pri 433 mio EUR ohranil na ravni predhodnega leta. Se je pa neto podjetnikov dohodek iz poslovanja povečal za 4,3 %, na 439 mio EUR, saj se je rast čistih prihodkov od prodaje povišala na 16,8 %, s čimer so ti prvič presegli predpandemično raven (za 14,4 %). Slika 1: Neto čisti dobiček v mrd EUR 7 7 6 6 5 5 4 4 3 3 2 2 1 1 0 0 -1 -1 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 samostojni podjetniki* gospodarske družbe zadruge skupaj Opomba: Razlika med čistim dobičkom in izgubo obračunskega obdobja. * Neto podjetnikov dohodek. Viri: AJPES, preračuni Banke Slovenije 1 V analizo so vključene slovenske gospodarske družbe (vse, ki spadajo v sektor nefinančnih družb, sektor države in sektor finančnih družb), zadruge in samostojni podjetniki. 2 Na poslovanje gospodarskih družb je tudi lani pomembno vplival slab poslovni rezultat družbe HSE. Če ne upoštevamo te izgube, se je neto čisti dobiček družb povečal za 12,7 % (na 6,4 mrd EUR), neto dobiček iz poslovanja pa za 11,0 % (na 6,9 mrd EUR). 5 Poslovanje podjetij v letu 2022 Banka Slovenije Junij 2023 Nominalna produktivnost dela se je v letu 2022 še povečala, na 54.555 EUR na zaposlenega. Število zaposlenih, merjeno na podlagi delovnih ur, se je lani – podobno kot v letu 2021 – povečalo za 2,3 % in doseglo raven iz leta 2008. Pri samostojnih podjetnikih je po dveh letih zmanjševanja ostalo približno nespremenjeno, medtem ko se je v zadrugah in družbah povečalo za 1,4 % oziroma 2,5 %. Precej višja je bila rast nominalne dodane vrednosti.3 Najvišja je bila v zadrugah, in sicer 14,3-odstotna, medtem ko je v gospodarskih družbah in pri samostojnih podjetnikih znašala 7,6 % oziroma 5,9 %.4 Podjetja so lani ustvarila 54.555 EUR nominalne dodane vrednosti na zaposlenega oziroma 5,1 % več kot pred letom (slika 2). Slika 2: Produktivnost dela v 1.000 EUR / zaposlenega 60 60 50 50 40 40 30 30 20 20 10 10 0 0 -10 -10 -20 -20 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 samostojni podjetniki gospodarske družbe zadruge skupaj Opomba: Produktivnost dela je izračunana kot razmerje med nominalno dodano vrednostjo in številom zaposlenih (povprečno število zaposlenih na podlagi delovnih ur v obračunskem obdobju). Viri: AJPES, preračuni Banke Slovenije Po daljšem obdobju razdolževanja se je zadolženost podjetij v zadnjih dveh letih povečala, vendar ostala na nizkih ravneh. Zadolženost podjetij, merjena kot delež celotnega dolga v virih sredstev, se je lani drugo leto zapored povečala za približno pol odstotne točke, na 50,9 %, kar je primerljivo z ravnjo iz leta 2019, ko je bila ena manjših v zadnjih dvajsetih letih (slika 3). Družbe so v zadnjih dveh letih obseg celotnega dolga povečale za 22,7 % oziroma 12,1 mrd EUR, na 65,5 mrd EUR, kar je največ po svetovni finančni krizi leta 2009. K temu je pomembno prispeval povečan obseg kratkoročnih poslovnih obveznosti do dobaviteljev. Lani se je močno povečal tudi obseg bančnega dolga (za 8,2 %, kar je najvišja rast po letu 2008; slika P2), ki se je približal 14,0 mrd EUR, kar pa je manj kot 3 Dodana vrednost podjetij se je lani nominalno povečala za 7,5 %, realno (deflator dodane vrednosti) pa je ostala nespre-menjena. 4 V zadrugah je bila realno (deflator dodane vrednosti) višja za 6,3 %, v družbah je stagnirala, pri samostojnih podjetnikih pa upadla za 1,5 %. 6 Poslovanje podjetij v letu 2022 Banka Slovenije Junij 2023 polovica tistega iz leta 2008. Hkrati je bil celotni kapital družb drugo leto zapored večji za 8,7 % – lani predvsem zaradi velikega čistega dobička iz leta 2021 in večjih kapital-skih rezerv –, zato se je njihova zadolženost kljub povečanju ohranila nekoliko pod ravnjo iz leta 2019. Povečanje dolga pri podjetnikih, ki ostajajo med manj zadolženimi, je bilo manj izrazito (6,1-odstotno), pri zadrugah nekoliko bolj (15,3-odstotno). Zadolženost zadrug se je v zadnjih dveh letih močno povečala, in sicer za 18,3 odstotne točke, na 52,2 %, kar je največ po letu 2008 in predvsem posledica manjšega obsega kapitala. Skupni dolg zadrug sicer predstavlja le 0,5 % celotnega dolga podjetij. Slika 3: Zadolženost v % 70 70 podjetij 60 60 50 50 40 40 30 30 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 samostojni podjetniki gospodarske družbe zadruge skupaj Opomba: Delež celotnega dolga v virih sredstev. Viri: AJPES, preračuni Banke Slovenije 1.1 Poslovanje podjetij po dejavnostih Poslovanje se je izboljšalo v večini dejavnosti, najbolj v kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih ter gostinstvu.5 Ugodni poslovni rezultati teh dejavnosti so posledica več dejavnikov, med drugim sprostitve zdravstvenih ukrepov na začetku lanskega leta, močnega domačega trošenja gospodinjstev – spodbujenega z rekordno nizko brezposelnostjo, rastjo zaposlenosti in državnimi ukrepi za blaženje posledic draginje –, pa tudi nižje osnove iz predhodnega leta. 5 Prav tako so dobre poslovne rezultate – ob močnem povpraševanju, omejeni ponudbi in visokih cenah – beležile dejavnosti poslovanja z nepremičninami, ob omejenem poslovanju v času epidemioloških ukrepov in še vedno nizki osnovi iz leta 2021 pa tudi dejavnosti prometa in skladiščenja. Izboljšalo se je tudi poslovanje predelovalnih dejavnosti kljub krizi v avtomobilski industriji, oviram v dobavnih verigah in veliki negotovosti v mednarodnem okolju. Predelovalna podjetja so lani ustvarila 2,5 mrd EUR neto čistega dobička (20,1 % več kot leta 2021) in 2,8 mrd EUR (17,3 % več kot leta 2021) neto dobička iz poslovanja, kar je 53,9 % oziroma 51,9 % več kot leta 2019. Število zaposlenih so povečala za 1,9 %, dodano vrednost pa za 10,8 %, zato se je močno izboljšala tudi njihova produktivnost dela. Kljub opaznemu povečanju obsega celotnega dolga – v zadnjih dveh letih za približno četrtino, na rekordnih 16,1 mrd EUR – pa se je njihova zadolženost ohranila na eni od nižjih ravni do zdaj. 7 Poslovanje podjetij v letu 2022 Banka Slovenije Junij 2023 Te dejavnosti so že v letu 2021 poslovale z neto čistim dobičkom, ki se je lani še pove- čal in s 135 mio EUR prvič presegel raven pred pandemijo (za dobro četrtino), pri čemer je bil neto dobiček iz poslovanja v isti časovni primerjavi večji za približno tretjino. Izstopajo pa tudi po povečanju nominalne dodane vrednosti in izboljšanju produktivnosti dela (slika 4).6 Po dveh letih so se ob nespremenjenem obsegu dolga tudi nekoliko razdolžile (slika 5). Močno se je izboljšalo tudi poslovanje gradbenih podjetij, kar je sovpadlo z okrepljeno investicijsko aktivnostjo države in močnejšim investiranjem v stanovanjsko gradnjo. Neto čisti dobiček gradbenih podjetij je lani s 385 mio EUR prvič presegel raven iz leta 2008, v primerjavi z letom 2021 pa je bil večji za 51,8 %. Število zaposlenih so povečala za 5,8 % in ustvarila za 18,6 % več nominalne dodane vrednosti, zato se je njihova produktivnost močno izboljšala (slika 4). Kljub opaznemu povečanju obsega celotnega dolga pa je zadolženost gradbenih podjetij ostala precej pod dolgoletnim povprečjem. Slika 4: Dodana vrednost v % 50 50 podjetij po dejavnostih 40 40 30 30 20 20 10 10 0 0 -10 -10 -20 -20 -30 -30 -40 -40 -50 -50 D K E G A Q P S J C N M L H F I B O R rast glede na 2019 rast glede na 2021 Opomba: Črke označujejo dejavnosti po SKD 2008, in sicer: A – kmetijstvo, lov, gozdarstvo in ribištvo, B – rudarstvo, C – predelovalne dejavnosti, D – oskrba z elektriko, plinom in paro, E – oskrba z vodo, ravnanje z odpadki, F – gradbeništvo, G – trgovina, H – promet in skladiščenje, I – gostinstvo, J – informacijske in komunikacijske dej., K – finančne in zavarovalniške dej., L – poslovanje z nepremičninami, M – strokovne, znanstvene in tehnične dej., N – druge raznovrstne poslovne dej., O – dej. javne uprave in obrambe, P – izobraževanje, Q – zdravstvo in socialno varstvo, R – kulturne, razvedrilne in rekreacijske dej., S – druge dejavnosti. Viri: AJPES, preračuni Banke Slovenije Zaradi energetske krize in omejene domače proizvodnje se je poslovni rezultat podjetij v dejavnosti oskrbe z elektriko, plinom in paro lani močno poslabšal. Dejavnosti oskrbe z elektriko, plinom in paro so lani – potem ko so imele v letu 2021 222-milijonski dobiček – poslovale z izgubo v višini 196 mio EUR, kar je povezano tudi z regulacijo cen ob visokih cenah energentov na svetovnih trgih in neugodnimi pogoji za domačo proizvodnjo energije. Neto izguba iz poslovanja je bila v višini 124 mio EUR 6 Pri tem se je število zaposlenih lani povečalo za 6,0 %, vendar je ostalo pod vrhom iz leta 2019. 8 Poslovanje podjetij v letu 2022 Banka Slovenije Junij 2023 tretja največja do zdaj. Ta podjetja so v zadnjih dveh letih beležila tudi največje pove- čanje obsega celotnega dolga (za 46,2 %, na 4,5 mrd EUR), predvsem zaradi rasti kratkoročnih poslovnih obveznosti do dobaviteljev, zato se je njihova zadolženost po-večala na 45,3 %, kar je največ do zdaj, vendar še vedno bistveno manj kot v večini drugih dejavnosti (slika 5). Z visoko rastjo cen in večjim številom škodnih dogodkov7 se je poslabšalo tudi poslovanje finančnih in zavarovalniških dejavnosti. Padec8 neto čistega dobička teh dejavnosti je bil lani približno desetodstoten, njihov neto dobiček iz poslovanja pa je bil manjši za okoli dve tretjini. Te dejavnosti so edine beležile upad dodane vrednosti (poleg energetike; slika 4), ob nadaljnji rasti zaposlenih pa je bila manjša tudi njihova produktivnost dela (tabela 1). Slika 5: Zadolženost v % 90 90 izbranih dejavnosti 80 80 70 70 60 60 50 50 40 40 30 30 20 20 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 gradbeništvo razvedrilne, kulturne in rekreacijske dejavnosti ter gostinstvo dejavnosti oskrbe z elektriko, plinom in paro Opomba: Delež celotnega dolga v virih sredstev. Viri: AJPES, preračuni Banke Slovenije 7 Zaradi sprostitve omejitvenih ukrepov je bil večji predvsem obseg opravljenih zdravstvenih storitev (glej poročilo Agencije za zavarovalni nadzor). 8 Med pomembnejšimi dejavnostmi so zaradi visoke osnove iz leta 2021 padec neto čistega dobička beležila še trgovska in IKT podjetja, vendar je bil ta v obeh dejavnostih drugi najvišji do zdaj. Prav tako se je nekoliko poslabšala njihova gospodarnost poslovanja (podobno kot v dejavnosti oskrbe z elektriko, plinom in paro ter v finančnih in zavarovalniških dejavnostih). 9 Poslovanje podjetij v letu 2022 Banka Slovenije Junij 2023 Tabela 1: Izbrani kazalniki poslovanja podjetij po dejavnostih neto dobiček iz poslovanja število zaposlenih produktivnost dela** zadolženost 2019 2021 2022 2019 2021 2022 2019 2021 2022 2019 2021 2022 v mio sprememba v o. rast v %* EUR rast v %* v tisoč rast v %* t.* v % skupaj 34.0 5.0 7,117.0 2.1 2.3 579 19.5 5.1 54.6 0.0 0.6 50.9 kulturne, razvedrilne in rekreac. dej. 63.2 167.1 46.3 -13.8 1.7 3 26.2 33.1 61.4 -5.3 -3.4 53.2 rudarstvo -29.8 122.0 4.0 -12.5 -4.5 2 17.1 28.7 65.2 -1.1 -2.3 68.5 gradbeništvo 51.4 52.7 462.3 12.9 5.8 63 22.2 12.1 39.0 2.3 1.6 61.9 promet in skladiščenje 35.8 45.1 735.3 -0.4 1.6 47 18.3 13.4 61.6 -4.8 -1.6 41.6 gostinstvo 25.9 44.3 132.6 -0.4 6.5 29 21.1 11.9 35.0 2.3 -0.9 55.8 druge raznovrstne poslovne dej. 37.8 35.6 115.6 -8.8 -0.8 30 26.3 12.6 33.5 -0.7 -1.2 56.3 poslovanje z nepremičninami 28.9 26.2 244.0 -1.6 2.1 6 17.6 10.5 109.8 4.4 4.9 60.8 dej. javne uprave in obrambe -35.6 23.1 0.8 -48.4 14.4 0 34.3 11.8 41.1 5.3 -1.9 75.0 strokovne, znanstvene in tehnične dej. 12.1 17.8 523.9 8.8 2.5 37 14.2 9.5 58.3 -3.8 -1.3 45.8 predelovalne dejavnosti 51.9 17.3 2,788.5 0.8 1.9 201 23.9 8.8 57.2 -0.1 -0.1 46.7 kmetijstvo, lov, gozdarstvo in ribištvo 47.6 7.9 47.4 -18.4 -7.9 3 34.3 12.1 55.3 -2.8 0.0 47.1 zdravstvo in socialno varstvo 74.3 6.5 99.2 16.4 4.6 7 22.4 0.9 55.4 -2.2 -0.6 48.2 druge dejavnosti -7.9 4.9 28.1 -13.7 -0.3 4 17.6 6.3 34.6 1.0 0.1 50.7 izobraževanje 30.2 -0.7 15.1 -2.3 3.3 2 22.1 2.5 41.5 -1.9 0.7 52.7 informacijske in komunikacijske dej. 40.7 -6.9 334.6 11.3 4.3 24 12.8 2.5 77.9 -0.3 1.1 52.7 trgovina 41.3 -8.4 1,571.8 2.3 1.3 100 21.0 1.4 56.4 -0.4 1.4 58.0 oskrba z vodo, ravnanje z odpadki 62.1 -20.7 59.3 5.0 2.7 10 19.2 -0.5 46.2 1.7 -0.5 51.2 finančne in zavarovalniške dej. 385.5 -69.8 32.3 -3.6 2.7 3 17.9 -23.5 77.5 -3.2 0.5 51.1 oskrba z elektriko, plinom in paro -155.5 -136.6 -124.1 2.6 0.0 7 -31.1 -48.8 82.3 7.7 2.4 45.3 Opomba: * Rast v % (sprememba v o. t.) glede na leto 2019 oz. 2021. ** Produktivnost dela je opredeljena kot dodana vrednost (v 1.000 EUR) na zaposlenega. Dejavnosti so razvrščene padajoče po rasti neto dobička iz poslovanja v letu 2022. Dejavnosti gospodinjstev ne prikazujemo (SKD T). Viri: AJPES, preračuni Banke Slovenije 10 Poslovanje podjetij v letu 2022 Banka Slovenije Junij 2023 2 Poslovanje gospodarskih družb 2.1 Poslovanje gospodarskih služb po izvozni usmerjenosti s Poslovanje gospodarskih družb, usmerjenih na domači trg, se je ob še vedno robustnem domačem povpraševanju v letu 2022 izboljšalo.9 Neto čisti dobiček gospodarskih družb, usmerjenih na domači trg,10 se je lani povečal za 15,1 % in se približal 3,0 mrd EUR (slika 6). Rast neto dobička iz poslovanja je bila podobna, in sicer 14,7-odstotna. Število zaposlenih so te družbe povečale za 1,5 %, na najvišjo raven po letu 2010, nominalno dodano vrednost pa za 8,1 %, zato se je njihova produktivnost dela izboljšala za 6,5 %, na približno 51.090 EUR na zaposlenega. Po dveh letih se je nekoliko povečala tudi njihova zadolženost, vendar je ostala na eni od nižjih ravni v več kot dvajsetih letih. Slika 6: Izbrani kazalniki 6 v mrd EUR v 1.000 EUR na zaposlenega 55 poslovanja družb, usmerjenih na domači trg 5 50 4 45 3 40 2 35 1 30 0 -1 25 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 neto čisti dobiček neto dobiček iz poslovanja produktivnost dela (desno) Viri: AJPES, preračuni Banke Slovenije s Na poslovanje izvoznih družb je lani močno vplival slab poslovni rezultat družbe Holding Slovenskih elektrarn (HSE). Neto čisti dobiček izvoznih, na tuji trg usmerjenih družb je lani ostal na predlanskih ravneh okoli 3,1 mrd EUR, neto dobiček iz poslovanja pa se je zmanjšal za 1,5 % (slika 7). Brez upoštevanja izgube, ki jo je ustvarila družba HSE, je bila rast neto čistega dobička 10,7-odstotna, neto dobička iz poslovanja pa 8,4-odstotna. 9 Nekateri kazalniki poslovne uspešnosti (npr. celotna gospodarnost oziroma gospodarnost iz poslovanja in dobičkonosnost prihodkov) so se lani obdržali blizu vrha, doseženega v predhodnem letu. 10 Tako opredeljujemo družbe, ki realizirajo več kot 85 % vseh prihodkov na domačem trgu in predstavljajo štiri petine vseh družb, ustvarijo pa manj kot polovico dodane vrednosti. 11 Poslovanje podjetij v letu 2022 Banka Slovenije Junij 2023 Izvozne družbe so na novo zaposlile 3,6 % oseb in ustvarile 7,1 % več dodane vrednosti, zato se je njihova produktivnost dela povzpela na približno 60.680 EUR na zaposlenega, kar je 3,4 % več kot pred letom. Njihova zadolženost je bila v višini 50,0 % največja po letu 2014 (slika P5). Slika 7: Izbrani kazalniki 5 v mrd EUR v 1.000 EUR na zaposlenega 70 poslovanja izvoznikov 4 60 3 50 2 40 1 30 0 20 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 neto čisti dobiček neto dobiček iz poslovanja produktivnost dela (desno) Viri: AJPES, preračuni Banke Slovenije 2.2 Poslovanje gospodarskih družb po velikostnih razredih11 s Čeprav se je neto dobiček iz poslovanja velikih gospodarskih družb lani zmanjšal, je ostal drugi največji do zdaj. Neto čisti dobiček velikih družb – teh je po številu najmanj, vendar zaposlujejo tretjino vseh zaposlenih in ustvarijo skoraj dve petini dodane vrednosti – se je lani povečal za 1,6 %, neto dobiček iz poslovanja pa je bil manjši za 2,9 % (slika 8), saj je rast poslovnih odhodkov (25,9 %) nekoliko presegla rast prihodkov (24,2 %). Precej se je upočasnila tudi rast nominalne dodane vrednosti, zato se je – ob približno dvoodstotnem povečanju števila zaposlenih, ki pa še ni doseglo ravni pred epidemijo – njihova produktivnost dela povečala le za 2,3 %, kar je bistveno manj v primerjavi z drugimi velikostnimi razredi (slika P6). Hkrati so velike družbe svoj dolg povečale za približno desetino, predvsem zaradi porasta kratkoročnih poslovnih obveznosti do dobaviteljev, vendar se je njihova zadolženost ohranila na eni od nižjih ravni v zadnjih dvajsetih letih (slika P7). 11 Velikostni razredi so definirani le na podlagi števila zaposlenih: v mikro družbi jih je manj kot 10, v majhni med 10 in 50, v srednji med 50 in 250 ter v veliki več kot 250. 12 Poslovanje podjetij v letu 2022 Banka Slovenije Junij 2023 Na drugi strani po izboljšanju nekaterih kazalnikov poslovanja izstopajo najštevilčnejše mikro družbe.12 Neto čisti dobiček teh družb se je lani povečal za dobro petino, za skoraj toliko pa je bil večji tudi njihov neto dobiček iz poslovanja, ki se je približal 1,6 mrd EUR, kar je dve tretjini več od ustvarjenega v letu 2019 (slika 8). Te družbe so močno povečale tudi svojo produktivnost dela, in sicer za dobro desetino, na 52.560 EUR na zaposlenega, s čimer je ta prvič presegla produktivnost majhnih družb (slika P6). Se je pa prvič po sedmih letih nekoliko povečala njihova zadolženost, ki v primerjavi z drugimi velikostnimi razredi pri 56,4 % ostaja med večjimi (slika P7). Slika 8: Neto dobiček iz v mrd EUR 3 3 poslovanja po velikostnih razredih 2 2 1 1 0 0 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 majhna srednje* velika mikro Opomba: * Na poslovanje srednje velikih družb je lani pomembno vplival slab poslovni rezultat družbe HSE. Viri: AJPES, preračuni Banke Slovenije 2.3 Marže gospodarskih družb v letih 2021 in 2022 Marže13 gospodarskih družb, ki so se močno povišale že v letu 2021, so lani ostale blizu zgodovinsko visokih ravni. Kljub povečanju poslovnih odhodkov14 so se marže iz poslovanja – opredeljene kot razmerje med neto dobičkom iz poslovanja in čistimi prihodki od prodaje – v letu 2021 ob močnem popandemičnem povpraševanju povišale za 1,3 odstotne točke, na rekordnih 5,5 %, s čimer so družbe več kot nadomestile izgubo iz leta 2020 (slika 9).15 Dru- žbe, usmerjene na domači trg, so jih v letu 2021 dvignile za 2,3 odstotne točke, na 12 Boljše poslovne rezultate so dosegle tudi majhne gospodarske družbe, ki so neto čisti dobiček povečale za 16,9 %, neto dobiček iz poslovanja pa za 23,1 %. Izboljšala se je tudi njihova produktivnost dela, saj so ustvarile za 13,5 % več nominalne dodane vrednosti, zaposlenost pa okrepile za 4,8 %. Njihova zadolženost se je ohranila pri 50,8 %, kar je najnižja vrednost do zdaj. Na drugi strani je na poslovanje srednje velikih družb lani močno vplival slab poslovni rezultat družbe HSE. Brez upoštevanja te izgube se je njihov neto čisti dobiček povečal za 15,6 %, produktivnost dela pa za 8,1 %. 13 Marže samostojnih podjetnikov se od leta 2016 gibljejo na ravni okoli 7,6 %, marže zadrug pa znašajo le pol odstotka. 14 Poslovni odhodki družb so se zaradi visokih cen in oteženega dostopa do materialov in surovin močno povečali že v letu 2021, in sicer za 21,7 %, lani pa ob višjih cenah energije še za 23,0 % (slika P8). 15 Podobno sliko kažejo tudi marže, opredeljene kot razmerje med neto čistim dobičkom in čistimi prihodki od prodaje, in marže, opredeljene kot razmerje med neto čistim dobičkom in celotnimi prihodki (slika P9). 13 Poslovanje podjetij v letu 2022 Banka Slovenije Junij 2023 5,7 %, saj so jih v predhodnem letu opazneje znižale. Povišanje marž izvoznikov, ki poslujejo v konkurenčnejšem okolju, je bilo po dveh letih stagnacije manj izrazito (za 0,7 odstotne točke, na 5,4 %). Ob hitrejši rasti proizvodnih stroškov14 so se marže družb lani znižale16 na 4,7 %, kar je primerljivo s povprečjem obdobja razmeroma hitre gospodarske rasti po evropski dolžniški krizi, torej med letoma 2016 in 2019, in nakazuje, da družbam v agregatu višje stroške ni uspelo v celoti prenesti v končne cene. V družbah, usmerjenih na domači trg, so bile 5,5-odstotne, pri izvoznikih pa pri 4,2 % najnižje po letu 2013.17 Slika 9: Marže iz v % 6 6 poslovanja 5 5 4 4 3 3 2 2 1 1 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 družbe, usmerjene na domači trg izvozniki skupaj Opomba: Marže iz poslovanja so opredeljene kot razmerje med neto dobičkom iz poslovanja in čistimi prihodki od prodaje. Viri: AJPES, preračuni Banke Slovenije Marže v velikih gospodarskih družbah so se lani znižale za približno poldrugo odstotno točko. V agregatu so marže mikro družb lani pri 5,5 % ostale na rekordnih predlanskih ravneh, ko je bil porast pri 1,5 odstotne točke največji po letu 2015 (slika P10). So pa bile razlike med njimi precejšnje, saj je petina družb marže povišala za več kot šest odstotnih točk, petina pa jih je znižala za vsaj toliko (slika 10). Nasprotno so jih velike gospodarske družbe – te imajo običajno najvišje marže – lani znižale na 4,7 %, potem ko so jih v letu 2021 tudi najmočneje dvignile (za 2,1 odstotne točke, na rekordnih 6,1 %).18 16 Čeprav je bila rast čistih prihodkov od prodaje tudi lani visoka (okoli 23,0-odstotna; slika P8), je bila rast poslovnih odhodkov še nekoliko višja, zato so se marže v agregatu lani znižale. Razlike med družbami so bile lani sicer precejšnje, saj je bila srednja sprememba (mediana) marž blizu ničle, kar pomeni, da je polovica družb marže povišala, polovica pa znižala (slika 10). 17 Brez upoštevanja HSE so se marže izvoznikov lani ohranile pri visokih 4,9 %. 18 Marže so lani najmočneje znižale srednje velike gospodarske družbe, ki so beležile tudi največji porast stroškov blaga, materiala in storitev. 14 Poslovanje podjetij v letu 2022 Banka Slovenije Junij 2023 Slika 10: Marže iz 10 sprememba v o. t. glede na predhodno leto 2 poslovanja po demografskih značilnostih gospodarskih družb 5 1 0 0 -5 -1 -10 -2 ja e e e e o j e e e o e e p n n k n je r a n n n r j k u z z li n ik p z z ik n li k o o e jh d u o o jh d e s v v v a e m k v v a m e v iz iz r s r - m s iz iz m s e - n en 2022 2021 mediana (desno) Opomba: Zlato obarvani del kaže vrednosti med 25. in 75. percentilom (leva os). Marže iz poslovanja so opredeljene kot razmerje med neto dobičkom iz poslovanja in čistimi prihodki od prodaje. Viri: AJPES, preračuni Banke Slovenije Po dvigu marž izstopajo storitvene dejavnosti, ki so v času epidemioloških ukrepov poslovale v omejenem obsegu. V letu 2021 je bila v agregatu rast marž prisotna v skoraj vseh dejavnostih,19 zlasti v kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih ter gostinstvu,20 saj se je po sprostitvi zdravstvenih omejitev povpraševanje po njihovih storitvah močno povečalo. Heterogenost prenosa cenovnih pritiskov v končne cene med dejavnostmi se je lani precej povečala (slika 11).21 V agregatu so se marže znižale predvsem v dejavnostih, ki so dosegle največji porast stroškov. V dejavnosti oskrbe z elektriko, plinom in paro so bile negativne (-0,9 %), padle pa so tudi v finančnih in zavarovalniških dejavnostih ter trgovini.22 Stroški blaga, materiala in storitev so se močno povišali tudi v gostinstvu ter kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih, kjer pa se je rast marž ob še vedno robustnem povpraševanju lani nadaljevala. Marže so se povišale tudi v dejavnostih prometa in skladiščenja ter poslovanja z nepremičninami. Po enem letu so marže spet dvignile gradbene družbe (slika P11). 19 Mediana rasti marž je bila v večini dejavnosti pozitivna, prav tako pa je bil v večini primerov v pozitivnem območju večji del porazdelitve (slika 11). 20 V obeh dejavnostih so marže ostale pod ravnjo iz leta 2019; v kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih za 1,4 odstotne točke, v gostinstvu pa za 0,4 odstotne točke (slika P11). 21 Prav tako pa so bile razlike med podjetji znotraj posameznih dejavnosti lani precej večje, kar se odraža v srednji spre-membi marž, ki je bila v številnih dejavnostih blizu ničle (slika 11). Sem spadajo zlasti predelovalne dejavnosti, trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil, finančne in zavarovalniške dejavnosti, IKT dejavnosti ter gostinstvo. 22 Marže so se znižale tudi v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih, saj se je povpraševanje po njihovih storitvah nekoliko umirilo. 15 Poslovanje podjetij v letu 2022 Banka Slovenije Junij 2023 Slika 11: Marže iz sprememba v o. t. glede na predhodno leto 30 6 poslovanja po dejavnostih 25 5 20 4 15 3 10 2 5 1 0 0 -5 -1 -10 -2 -15 -3 ja j p O* P D E A M C G K J I F N H Q L R S B a D K H J M F S G E C Q L A N P O B I R u p k u s ks 2022 2021 mediana (desno) Opomba: Zlato obarvani del kaže vrednosti med 25. in 75. percentilom (leva os). * Zaradi preglednosti ni prikazana mediana dejavnosti O (-6,5 o. t.). Črke označujejo dejavnosti po SKD 2008, in sicer: A – kmetijstvo, lov, gozdarstvo in ribištvo, B – rudarstvo, C – predelovalne dejavnosti, D – oskrba z elektriko, plinom in paro, E – oskrba z vodo, ravnanje z odpadki, F – gradbeništvo, G – trgovina, H – promet in skladiščenje, I – gostinstvo, J – informacijske in komunikacijske dej., K – finančne in zavarovalniške dej., L – poslovanje z nepremičninami, M – strokovne, znanstvene in tehnične dej., N – druge raznovrstne poslovne dej., O – dej. javne uprave in obrambe, P – izobraževanje, Q – zdravstvo in socialno varstvo, R – kulturne, razvedrilne in rekreacijske dej., S – druge dejavnosti. Viri: AJPES, preračuni Banke Slovenije 16 Poslovanje podjetij v letu 2022 Banka Slovenije Junij 2023 3 Priloga Tabela P.1: Izbrani kazalniki poslovanja podjetij v letu 2022 deleži zneski sprememba družbe s. p. zadruge Skupaj družbe s. p. zadruge skupaj družbe s. p. zadruge v % v mio EUR (če ni drugače navedeno) v % število podjetij 58.7 41.0 0.3 119,408 70,071 48,940 397 -0.1 1.4 -2.2 -2.7 število zaposlenih 92.5 7.0 0.5 578,754 535,551 40,378 2,825 2.3 2.5 -0.4 1.4 dodana vrednost 94.5 5.2 0.3 31,574.1 29,823.6 1,644.6 105.8 7.5 7.6 5.9 14.3 produktivnost dela* 54.6 55.7 40.7 37.5 5.1 5.0 6.3 12.7 čisti prihodki od prodaje 95.3 4.0 0.7 147,857.5 140,942.0 5,948.3 967.2 22.3 22.5 16.8 23.4 neto čisti dobiček 93.3 6.6 0.1 6,522.4 6,085.3 432.5 4.6 6.3 6.7 -0.2 7.1 neto dobiček iz 93.8 6.2 0.1 7,117.0 6,673.8 439.0 4.2 5.0 5.0 4.3 17.1 poslovanja v % zadolženost 50.9 51.1 43.6 52.2 0.6 0.6 0.4 3.5 Opomba: * Produktivnost dela je opredeljena kot dodana vrednost (v 1.000 EUR) na zaposlenega. Viri. AJPES, preračuni Banke Slovenije Slika P1: Zadolženost v mrd EUR 70 70 gospodarskih družb 60 60 50 50 40 40 30 30 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 kapital celotni dolg zadolženost, v % Viri: AJPES, preračuni Banke Slovenije 17 Poslovanje podjetij v letu 2022 Banka Slovenije Junij 2023 Slika P2: Sprememba sprememba v mrd EUR 8 8 obsega celotnega dolga gospodarskih družb 6 6 4 4 2 2 0 0 -2 -2 -4 -4 -6 -6 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 ostale obveznosti druge kratkoročne poslovne obveznosti kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev dolgoročne poslovne obveznosti dolgoročne in kratkoročne finančne obveznosti do bank druge dolgoročne in kratkoročne finančne obv. skupaj Viri: AJPES, preračuni Banke Slovenije Slika P3: Nominalna rast v %, prispevki v o. t. 16 16 dodana vrednost 14 14 gospodarskih družb po 12 12 izvozni usmerjenosti 10 10 8 8 6 6 4 4 2 2 0 0 -2 -2 -4 -4 -6 -6 -8 -8 -10 -10 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 družbe, usmerjene na domači trg izvozniki skupaj Viri: AJPES, preračuni Banke Slovenije 18 Poslovanje podjetij v letu 2022 Banka Slovenije Junij 2023 Slika P4: Število rast v %, prispevki v o. t. 6 6 zaposlenih v 5 5 gospodarskih družbah po 4 4 izvozni usmerjenosti 3 3 2 2 1 1 0 0 -1 -1 -2 -2 -3 -3 -4 -4 -5 -5 -6 -6 -7 -7 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 družbe, usmerjene na domači trg izvozniki skupaj Viri: AJPES, preračuni Banke Slovenije Slika P5: Zadolženost v % 70 70 gospodarskih družb po izvozni usmerjenosti 65 65 60 60 55 55 50 50 45 45 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 skupaj družbe, usmerjene na domači trg izvozniki Viri: AJPES, preračuni Banke Slovenije 19 Poslovanje podjetij v letu 2022 Banka Slovenije Junij 2023 Slika P6: Produktivnost v 1.000 EUR / zaposlenega 70 70 dela gospodarskih družb po velikostnih razredih 60 60 50 50 40 40 30 30 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 majhna srednje velika mikro Viri: AJPES, preračuni Banke Slovenije Slika P7: Zadolženost v % 80 80 gospodarskih družb po velikostnih razredih 70 70 60 60 50 50 40 40 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 majhna srednje velika mikro Viri: AJPES, preračuni Banke Slovenije 20 Poslovanje podjetij v letu 2022 Banka Slovenije Junij 2023 Slika P8: Čisti prihodki od rast v % 30 30 prodaje in poslovni odhodki gospodarskih družb 20 20 10 10 0 0 -10 -10 -20 -20 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 … od tega stroški blaga, materiala in storitev* čisti prihodki od prodaje poslovni odhodki Opomba: * Stroški blaga, materiala in storitev sestavljajo več kot 80 % poslovnih odhodkov. Viri: AJPES, preračuni Banke Slovenije Slika P9: Marže v % gospodarskih družb 6 6 5 5 4 4 3 3 2 2 1 1 0 0 -1 -1 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 profitne marže** marže iz poslovanja neto marže* Opomba: * Razmerje med neto čistim dobičkom in celotnimi prihodki. ** Razmerje med neto čistim dobičkom in čistimi prihodki od prodaje. Viri: AJPES, preračuni Banke Slovenije 21 Poslovanje podjetij v letu 2022 Banka Slovenije Junij 2023 Slika P10: Marže iz v % 7 7 poslovanja gospodarskih družb po velikostnih 6 6 razredih 5 5 4 4 3 3 2 2 1 1 0 0 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 majhna srednje mikro velika Viri: AJPES, preračuni Banke Slovenije Slika P11: Marže iz v % 12 12 poslovanja gospodarskih družb v izbranih 10 10 dejavnostih 8 8 6 6 4 4 2 2 0 0 -2 -2 -4 -4 -6 -6 -8 -8 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 gradbeništvo razvedrilne, kulturne in rekreacijske dejavnosti ter gostinstvo promet in skladiščenje IKT dejavnosti Viri: AJPES, preračuni Banke Slovenije 22 Poslovanje podjetij v letu 2022 Banka Slovenije Junij 2023