[geografija v šoli] 3·2012 17 Didaktika * Zdenka Holsedl je prof. slovenskega jezika in geografije, poučuje na Ljudski univerzi v Murski Soboti. holsedl@gmail.com COBISS 1.04 GEOGRAFSKA EKSKURZIJA NA RAVENSKO Zdenka Holsedl * Povzetek: Članek prinaša predstavitev geografske šolske ekskurzije za učence šestega razreda v Subpanonsko Slovenijo, v kateri učenci spoznajo različne tipe naselij na Ravenskem. S šolsko ekskurzijo se izvaja pouk v naravi, ki učencem približa realno in prostorsko pokrajino. Prikazan je postopek priprave in izvedbe ekskurzije, dodana sta učna lista za ponav- ljanje in preverjanje po končani ekskurziji. Izbrane cilje ekskurzije učenci uresničujejo na šestih opazovalnih točkah. Ključne besede: šolska ekskurzija, Subpanonska Slovenija, naselja na Ravenskem GEOGRAPHICAL EXCURSION TO RAVENSKO Abstract: In the article a geographical excursion for sixth grade pupils to the Sub- pannonian part of Slovenia is presented; the pupils get to know different types of settlemets in Ravensko. The excursion is a kind of field work with the aim of making the pupils familiar with the real and spacious coun- tryside. The preparatory phase and the execution of the excursion are described; two task sheets for refreshment and evaluation following the excursion are added. The aims of the excursion are verifies at six obser- vation points. Key words: school excursion, Subpannonian Slovenia, settlemets in Ravensko Geografija je v program osnovne šole umeščena zato, da učencu pomaga pridobiti znanje, sposobnosti in spretnosti, s katerimi se lahko orientira in razume ožje in širše življenjsko okolje. Z vsebinami in dejavnimi me- todami pri pouku geografije razvijamo sposobnosti učencev za uporabo preprostih geografskih raziskovalnih metod, s katerimi pridobivajo infor- macije o okolju. Velika pozornost je namenjena zlasti pouku na prostem, saj s tem omogočamo doživljajsko učinkovitejši pouk. Medpredmetne (interdisciplinarne) šolske ekskurzije in terensko delo so dober primer za razvijanje proceduralnega in prenosljivega življenjskega znanja, ki je skupno vsem šolskim predmetom in s katerimi učenci pridobivajo novo znanje, ga izpolnjujejo in razširjajo (Kolnik, Karmen, 2011, 4). Učenec pri šolski ekskurziji usvoji naslednje operativne cilje: Uvod [geografija v šoli] 3·2012 18 Didaktika – obišče vsaj eno naravnogeografsko enoto Slovenije (interdisciplinarna ekskurzija); – spozna lepote in geografsko pestrost Slovenije v okviru ekskurzije in terenskega dela; – pridobiva prostorske predstave o domačem kraju, pokrajini in državi; – spoznava vrednote in enkratnost slovenske pokrajine, razvija ljubezen in spoštovanje do slovenske naravne in kulturne dediščine in pripad- nost slovenski državi; – razvija sposobnost uporabe preprostih metod geografskega razis- kovanja, kot so opazovanje, merjenje, preprosta analiza, intervju, kartiranje, uporaba statističnih in drugih virov ter literature na terenu (Kolnik, Karmen, 2011, 10). Učenje na prostem lahko poteka v različnih oblikah. Pri skupinskem delu morajo biti jasno opredeljene naloge vseh članov skupine. Pri praktičnem terenskem delu lahko učenca tudi ocenimo. Ocena vključuje pripravo na delo, delo na terenu in pisno poročilo (delovni list). Učence je treba tudi pri praktičnem delu seznaniti z merili za ocenjevanje in s standardi zna- nja. Tipi nalog praktičnega dela, ki so primerni za osnovno šolo, so naloge merjenja, orientacije in dela z zemljevidom, naloge grafičnega ponazarja- nja, naloge preprostega računanja, anketiranje, kartiranje, intervju, nalo- ge neposrednega opazovanja. Terensko delo omogoča učencem urjenje v opazovanju, primerjanje, logič- no sklepanje in posploševanje ter razvijanje sposobnosti samostojnega izobraževanja iz različnih virov (literature, leksikonov, enciklopedij, atla- sov, svetovnega spleta), sposobnost komuniciranja in sposobnost za delo v skupini (Kolnik, Karmen, 2011, 31–34). Učna enota: Naselja na Ravenskem Učna priprava na ekskurzijo Cilji: Na ekskurziji učenci spoznajo različne tipe naselij, razmestitev hiš v naseljih, funkcije naselij, različne vrste hiš in znamenitosti, značilne za iz- brani kraj. Seznanijo se s sodobnimi problemi, ki pestijo kraj in pomemb- nejše dejavnosti, ki jih kraj ponuja. Učne oblike: frontalna, delo v dvojicah, individualno delo Učne metode: razgovor, razlaga, opazovanje, pojasnjevanje, poročanje, delo s karto in kompasom Korelaciji: – likovna vzgoja (skiciranje obcestnega naselja in risanje panoramske risbe) – zgodovina (baročni grad v Murski Soboti) Novi pojmi: Pomurje, Prekmurje, Ravensko, obcestno naselje, gručasto naselje, razloženo naselje, panonska hiša, počitniške hišice, mestna hiša, funkcije, dejavnosti in problemi v naselju in okolici Primer šolske ekskurzije v 6. razredu: Subpanonska Slovenija [geografija v šoli] 3·2012 19 Didaktika Učna sredstva: Atlas Slovenije, karta Pomurja, delovni listi, svinčnik, be- ležka, kompas Smer ekskurzije: Murska Sobota–Cankova–Puconci–Vaneča–Moravske Toplice–Tešanovci–Murska Sobota Priprava učencev v razredu Učencem predstavim namen in cilje ekskurzije, da se lahko nanjo pripra- vijo. Seznanim jih z načinom dela, postanki ogledov, njihovimi aktivnost- mi, vrsto in časom malice ter rekreacijo. Obvestim jih o datumu ekskurzije, o času odhoda in prihoda, o ceni in kaj ta vključuje ter katere pripomočke morajo vzeti na ekskurzijo. O ekskurziji pisno obvestim tudi starše. Ekskurzija na terenu Z učenci se zberemo pred šolo, od koder bomo začeli ekskurzijo. Pred odhodom učenci dobijo delovne liste z navodili in nalogami. Opozorim jih tudi na red in disciplino. Zaključek ekskurzije v razredu Učenci pridobljene informacije pregledajo, sistematizirajo in dopolnijo iz predpisane literature. Z izpolnjenimi delovnimi listi preverimo realizacijo ciljev ekskurzije ciljev na terenu. Učenci sporočajo odgovore. Rešijo še delovni list za utrjevanje, ki ga doma dopolnijo s slikovnim gradivom. Učenci dobijo list za preverjanje učne snovi, ki so jo spoznali na terenu. Itinerarij URA KM KRAJ POSTANEK 8.00–8.45 0 Murska Sobota 45 minut 8.45–9.05 16 Cankova 40 minut 9.45–10.00 14 Puconci 1 ura 30 minut (malica) 11.30–11.40 3 Vaneča 1 ura 30 minut (rekreacija) 13.10–13.25 8 Moravske Toplice 1 ura 14.25–14.35 3 Tešanovci 30 minut 15.05–15.20 10 Murska Sobota / Murska Sobota Spada med največja mesta na Ravenskem. Leži na ravnini ob reki Ledavi; na skoraj 5 km se ji na jugu približa reka Mura. Ogledamo si Trg zmage, Park miru z drevoredom in nekaj mestnih hiš. Učenci na delovnem listu opišejo mestno hišo in značilnosti parka. Cankova Obmejna gručasta vas na Ravenskem, ki leži na pleistocenski terasi. Peš si ogledamo naselje. Ugotovimo, kateri tip naselja je značilen in kakšne so funkcije tega naselja. Učenci ugotovijo tip in funkcije naselja, ki jih zapišejo na delovni list. Spoznajo nekatere sodobne probleme, ki se v naselju lahko pojavijo. Potek Opis krajev [geografija v šoli] 3·2012 20 Didaktika Puconci Ravninsko gručasto naselje severno od Murske Sobote. Ogledamo si naselje in separacijo kremenčevega peska. Učenci tukaj pojejo malico iz nahrbtnika. Učenci na delovni list zapišejo, kje v naselju so razmeščene hiše, in ugo- tovijo, zakaj je pomembna separacija kremenčevega peska. S kompasom določijo smeri neba. Vaneča Razloženo naselje leži na terasi nad Ravenskim in na južnih obronkih Go- ričkega. Ogledamo si naselje in ugotovimo, da so za večino hiš značilna gospodarska poslopja. V naselju je opaziti tudi večje število počitniških hišic, zaradi katerih se je v zadnjem času začelo razvijati vinogradništvo. V bližini je igrišče, kjer imajo učenci čas za rekreacijo. Učenci ugotovijo, da ima večina hiš poleg gospodarsko poslopje, in da je opaziti več počitniških hišic, zaradi katerih se je začelo razvijati vinograd- ništvo. Narišejo panoramsko risbo. Moravske Toplice Razloženo naselje, ki se je začelo razvijati v turistični kraj. Ogledamo si naselje, ob katerem učenci spoznajo turistični pomen kraja. Pozorni smo na hišice, ki so zgrajene v panonskem slogu in pokrite s slamo. Učenci ugotovijo dejavnosti, ki jih naselje ponuja gostom in spoznajo zna- čilnosti panonske hiše. Izpolnijo delovni list. Tešanovci Tipično obcestno naselje na Ravenskem. Vas je zelo razpotegnjena na obeh straneh ceste. Ogledamo si naselje in razporeditev hiš v naselju. Učenci ugotovijo, da gre za tipično obcestno naselje, in ga skicirajo na delovni list. DELOVNI LIST ZA UČENCE Navodila za uspešno delo: 1. Peljali se bomo skozi različne pokrajine, kjer boste spoznali različne tipe naselij. Natančno jih opazuj- te in poslušajte navodila za delo. 2. Ekskurzijo spremljajte ves čas poti tudi na priloženem zemljevidu. 3. Pomembne stvari, ki jih boste slišali, si sproti zapisujte. 4. Naloge, ki jih imate pred seboj na delovnem listu, boste reševali v dvojicah ali individualno, kot zahte- vajo navodila ob nalogah. 5. Naloge so različne: – na karti boste spremljali pot ekskurzije in se s kompasom v naselju orientirali; – opazovali boste naravne in družbene elemente, ki sestavljajo pokrajino; – zapisovali boste pomembna opažanja in dopolnili, obkrožili, našteli rešitve in odgovorili na vprašanja; – skicirali boste eno izmed naselij in narisali panoramsko risbo; – naučili se boste prepoznavati dejavnosti in funkcije, ki jih naselje ponuja gostom; – spoznali boste nekaj problemov, ki se v naselju lahko pojavijo; – če imate fotoaparat, boste lahko fotografirali različne tipe hiš in naselij. [geografija v šoli] 3·2012 21 Didaktika 6. Želim vam, da bi se na ekskurziji dobro počutili in se v naravi čim več naučili. Na karti ob že vrisani poti sproti obkrožujte po vrsti naselja (mesta in vasi), v katerih bomo imeli opazo- valno mesto. OPAZOVALNO MESTO ŠT. 1: Opazovanje mesta Murska Sobota (Mesta hiša in Park miru); dvojice Opazovanje mesta in okolice posreduje veliko podatkov o sami pokrajini. 1. Odgovorite. Oglejte si mestno hišo in zapišite zunanji videz hiše in okolice. 2. Obkrožite pravilne odgovore. V Parku miru ste si ogledali naslednje: a) baročni grad b) ribnik c) najstarejšo hišo v Murski Soboti d) drevored e) najvišje drevo v Pomurju OPAZOVALNO MESTO ŠT. 2: Opazovanje naselja Cankova (tip in funkcije naselja); dvojice Cankova s svojo ponudbo zelo dobro skrbi za vaščane naselja. 1. Obkrožite. Kateri tip naselja je značilen za Cankovo? a) samotne kmetije b) gručasto naselje c) razloženo naselje 2. Naštejte nekaj pomembnih funkcij, ki jih naselje ponuja svojim prebivalcem. 3. Razmislite in napišite, kateri problemi so vidni v naselju (center in park). OPAZOVALNO MESTO ŠT. 3: Opazovanje naselja Puconci (razporeditev hiš in značilna dejavnost); indi- vidualno delo Gručasto naselje Puconci s svojo ugodno lego privablja številne izletnike od blizu in daleč. (separacija: ločevanje, izdvajanje; ločitev; ločevanje sestavin iz zmesi) 1. Obkrožite. Kje predvsem so razporejene hiše ? a) ob cesti b) ob gozdu c) ob njivah 2. Odgovorite. Katero dejavnost ste si še ogledali v naselju? Zakaj je pomembna ta dejavnost? [geografija v šoli] 3·2012 22 Didaktika 3. S kompasom določite smeri neba. OPAZOVALNO MESTO ŠT. 4: Opazovanje naselja Vaneča (tip naselja, vrste hiš v naselju in pomembna dejavnost); dvojice 1. Dopolnite (tip). Vaneča je naselje, ki leži nad Ravenskim in na južnih obronkih Goričkega. 2. Obkrožite in dopolnite. Ali ima večina hiš poleg gospodarsko poslopje? a) Da b) Ne Katere vrste hiš ste še opazili v naselju? a) samotne kmetije b) počitniške hišice Ta vrsta hiš nakazuje, da je tu v zadnjem času postala pomembna gospodarska dejavnost, ki jo ime- nujemo . 3. Narišite panoramsko risbo. OPAZOVALNO MESTO ŠT. 5: Opazovanje naselja Moravske Toplice (tipi hiš in ponudba naselja) Razloženo naselje Moravske Toplice je pomembno tudi zaradi zdravilnosti in drugih dejavnosti. 1. Naštejte dejavnosti, ki jih naselje ponuja svojim gostom. 2. Odgovorite. Kako je videti tipična panonska hiša? OPAZOVALNO MESTO ŠT. 6: Opazovanje naselja Tešanovci (tip naselja in razporeditev hiš); individual- no delo Tešanovci s svojo podobo predstavljajo enkraten primer naselja na Ravenskem. 1. Obkrožite. Kateri tip naselja je značilen za Tešanovce? a) gručasto naselje b) razloženo naselje c) obcestno naselje 2. Skicirajte. Skicirajte vas, kot jo vidite. Vaša opažanja in mnenje o ekskurziji: [geografija v šoli] 3·2012 23 Didaktika UČNI LIST ZA PONAVLJANJE UČNI LIST ZA PREVERJANJE 1. Na ekskurziji smo si ogledali različne tipe naselij. Povežite med sabo ustrezne pare. gručasto naselje Vaneča razloženo naselje Ţešanovci obcestno naselje Cankova 2. Dopolni. V naselju smo si ogledali separacijo kremenčevega . Naj- več gospodarskih poslopij smo videli v naselju , kjer so si vinogradniki v za- dnjem času zgradili več . V Moravskih Toplicah smo si ogledali tip hiše. 3. Odgovorite. a) Katere dejavnosti ponuja naselje Moravske Toplice svojim obiskovalcem? Katere znamenitosti ste videli v Murski Soboti (še posebej v parku)? ________________ ________________ NASELJA NA RAVENSKEM Katere tipe naselij ste spoznali na ekskurziji? _______________ _______________ Katere vrste hišic si v zadnjem času gradijo vinogradniki? V katerem naselju ste spoznali primer panonske hiše? ______________ Katere dejavnosti to naselje še ponuja turistom? V katerem naselju ste si ogledali separacijo kremenčeveg a peska? Kateri problemi se lahko v naselju pojavijo? _______________ _______________ _______________ ______________ Katera dejavnost se je začela razvijati na Vaneči? ________________ Kateri tip naselja je značilen za Tešanovce? [geografija v šoli] 3·2012 24 Didaktika b) Kako je videti tipična panonska hiša? c) Kako je videti mestna hiša in njena okolica? d) Razmislite in napišite, kateri problemi se lahko pojavijo v naseljih, mestih ali v parku. e) Kakšna je razlika med gručastim in obcestnim naseljem? Navedite primer za oba. Učenec s šolsko ekskurzijo spozna Ravensko kot geografski prostor in razvija sposobnost opazovanja ter primerjanja tipov naselij. Prav tako spozna tipične panonske hiše, vrste hiš in si razvija občutek za prostorsko orientacijo. Nauči se skicirati naselje in je sposoben narisati panoramsko risbo naselja. Z ogledom naselja spozna, katere funkcije ima naselje in katere dejavnosti lahko ponudi turistom. Razvija sposobnosti samostoj- nega dela, geografskega izobraževanja in se navaja na uporabo virov ter na samoizobraževanje. Z lastnim presojanjem in kritičnim mišljenjem se spoprijema s sodobnimi problemi v mestu, naselju in parku. 1. Kolnik, Karmen, 2011, Program osnovna šola, geografija, učni načrt, Ljublja- na, Ministrstvo RS za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. 2. Mataj, Janez, 2007, Murska Sobota nekoč in danes, Murska Sobota, Franc-Franc. 3. Orožen Adamič, Milan, Perko, Drago in Kladnik, Drago, 1995, Krajevni leksi- kon Slovenije, Ljubljana, DZS. Sklep Literatura