Štev. 29. V Mariboru 17. julija 1884. Tečaj XVIIL Slin BOM. I^issjt ljudstvu v poduk. -¿h*j& tank četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru « požiljn ujom na dom /.a cclo leto 3 gld., za pol leta 1 gld. 60 kr., ara četrt Uit?i 81) kr. — Naročnina se pošilja oprafnisttu v dijaškem semenišču (jLi.abenseminar). — Ooložniki iUkovituga «iruirva dobivajo list bre« poflehne n&ror-ninc. Kaj hočemo. Živeti, napredovati hočemo na lastnih tleh kakor drugi narodi. Zelo iskreno pa želimo, da se naš kmetski stan pogina reši in utrdi, naša slovenska narodnost ohrani in ukrepi. V ta namen zahtevamo od svojih poslancev pomoči: 1. volilni red za deželni zbor štajerski se naj davkeplačilcem v korist prenaredi, torej kmetom na dobro. [Sedaj voli okolo 50u0 Slov Bistričanov, Slov. Gračanov, Mahrenber-žanov, itd. 1 poslanca in f>5.000 kmetskih ljudi ptujsko-rogačkega okraja tudi 1, to je oči vestna krivica], 2. okrajni zastopi morajo proč, ali se prenarediti, 3. županom poslovanje se naj olajša, 4. domovinsko pravico naj vsak dobi tam, kder je zadnjih 10 let stalno prebival, 5. obči-> nam se naj daje pravica braniti se zoper ženi-tovanje nemaničev, 6. čezmernemu žganjepitju naj se v okom prihaja, 7. kmetijstvo se naj podpira, zlasti je treba deželnih ali okrajnih drevesnic, kder bi požlahtnjenih dreves bilo po ceni dobiti; tudi živinske soli je treba, 8. na grunte nalagajo preveč doklad (Umlagen) občinskih, okrajnih, šolskih in deželnih, naj bi jih deloma na indirektne dat e preložili, od gruntov se sedaj ne more po pravici toliko tirjati, ker pridelki n. pr. vino, zrnje, prejšnje cene nimajo več; 9. Dačni eksekutorji so predragi. 10. V Gradci se naj skliče, kakor v Ljubljani „kmetska enketa", t. j. komisija mož poštenih in zvedenih, ki bodo preiskovali uzroke propadanju kmetskega stanu ter nasvetovali potrebnih pomočkov, n. pr. da se ustavi pogubno trganje in razkosavanje gruntov, dedno pravo (Erbrecht) prenaredi, snovanje nerušljivih kmetskih posestev umogoči (kmetski domovi, Heimstätten, ki bi se ne smeli trgati, ne z dolgovi preoblagati in če bi prišli na eksekutivno dražbo, jih lehko občina za izdražbeno ceno prevzame za vdovo ali sina zapravljivega gospodarja, da posestvo ne pride tujcem v roke, ampak pri rodbini ostane], poplačanje sedanjih Pos«nmsne list« prodaj» knjifcar Novak na velikem trgu po 5 kr. — Kflkopfsl uo n« vračajo, neplačani Usti se ne sprejemajo: Za oznanila m pla.in.je od navadri« vrstice, P« so natisne enkrat 8 kr dvakrat 12 kr , trikrat 16 kr dolgov s pomočjo deželne hypotekarne banke v obrokih sklenoti, zopetno preveliko zadolženje zabraniti; 11. naposled naj se dovolijo trgovskim zbornicam podobne kmetske zbornice, kder bodo se le kmetje posvetovali o potrebah kmetskega stanu. B. V narodnem oziru mora se skrbeti, da cesarska postava o jednakopravnosti vseh narodov v Avstriji v šolah, mladih in javnem življenji obvelja tudi za Slovence na Štajerskem. Zato morajo poslanci gledati na to, da se na Slovenskem nastavljajo le takšni učitelji, profesorji, uradniki, kateri znajo dobro nemški in Slovenski. Šole višje in srednje, potem učiteljišče v Mariboru, naj so tako urejene, da bodo dijaki ob konci šolanje popolnem znali nemški in slovenski. Ljudske šole morajo za slovensko deco biti slovenske t. j. učitelj mora z deco govoriti slovenski, rabiti slovenske bukvice. Vendar o pravem času se naj tudi začne s pomočjo slovenščine učiti pametno nemški jezik, čegar znanje nam je toliko koristno in potrebno. C. Zdravnikov na deželi zelo pomanjkuje, odkar so zdravniške šole v Salcburgu odpravili. Tukaj treba pomagati. Vsaki volilni okraj ima še svoje posebne želje, na katere naj volilci poslance sami opozorijo. Slovensko društvo bode, ko se volitve volilnih mož začnejo, nasvetovalo samo takih kandidatov, ki so voljni in zmožni gori napisane želje kmetskemu stanu in slovenskej narodnosti v korist v Gradci podpirati in za nje potegovati se. Dragi Slovenci, volite torej le zanesljivo poštene in domoljubne slovenske volilne može. Ne verujte mestnim liberalcem, zapeljiv-cem. Ti vas le žalijo, kedar vas s šnopsom, denarjem, strahom, vabijo na svojo liberalno, nemško stran. Imajo namreč to zaukazano iz Gradca. Liberalna nemška stranka propada tudi na Štajerskem. In če grajščaki jih zapustijo in kmeti jim hrbet pokažejo, potem zgu bijo večino v deželnem zboru in 231etnemu nesrečnemu liberalnemu gospodstvu na Štajerskem je konec storjen. To vedo liberalci prav dobro. In zato se branijo na vso moč. Stojte torej trdno na slo-venskej, konservativnej straui, kakor pri zadnjih dveh volitvah. Le tako rešite svoj stan in narod. Če zmagajo zopet liberalci, tedaj ostanejo gori navedene naše opravičene želje le na papirji in kmetski stan na Štajerskem bode 6 let propadal, kakor sedaj, za Slovence pa bi nastopil silno nevaren in žalosten čas! Varujmo se tega, rešimo se. Čas je sedaj ugoden in prilika dana! Zakaj priporočamo Slovencem g. barona Goedelna za poslanca v Gradec. Slovencem sovražna Tagespošta je namignila, kakor da je slov. bistriški A. Stieger od nem-čurjev in liberalcev izbrani kandidat. Torej bi se Slovencem kakor nekdaj Seidl-Braud-stetter, zopet dva trda Nemca ponujala za poslanca v Gradec, namreč Jos. Schmiderer pa A. Stieger. Možakarja sta se v perji rodila in pri polnih skledah svojih staršev, ki so se od slovenskih žuljev obogateli, izgojila pa slovenski se ni nobeden prav naučil. Onedva ne ljubita Slovencev, vselej sta tam videti, kder nas zaničujejo in psujejo, gorita le za nemštvo. Zato je pa politična nesramnost in prav nemška nadutost, da se drzneta Slovencem priti ponujat se za poslanca. Delata za sebe po okrajnih zastopih in številnih agentih pa le par nemškutarjev jima hopne v koš, pravi, pošteni Slovenci ju ne volijo. Ti bodo volili svojega dr. Radaja in barona Goedelna. Prvega pozna vsak količkaj zaveden Slovenec v celem volilnem okraji. Drugega pa naj priporočijo sledeče vrstice. G. baron Goedel je sicer sedaj visok gospod in imovit mož, pa to je postal po lastnej marljivosti in zvestem, deloma težavnem in nevarnem službovanji. Rodil se je na posestvu svojega očeta na Hrenci pri sv. Petru pod Mariborom,'šolal tukaj pa v Gradci in Dunaji, služboval v Istriji, Ogerskem, Italijanskem ter naposled kot finančni prokurator na Dunaji. L. 1866 bil je višji oskrbnik vojakov v generalnem štabu nadvojvode Albrehta, se udeležil bitke pri Custozzi ter otel vojno kaso čez planine na Tirolsko. Bil je zato odlikovan z visokimi redi in postal baron. Služil je cesarja 40 let in stanuje sedaj v Mariboru v lastnej hiši. On govori tudi slovenski in hrvaški. L. 1879 smo ga Slovenci izvolili v Mari-boru, Koniicah in Slov. Gradci v poslanca za 0m%. ' - * državni zbor, kojemu je bil izbran za podpredsednika. Na Dunaji se je držal zmiraj Slovencev, kakor nam je obljubil in se za nas potegoval, o čemur je „Slov. Gosp." uže poročal. Zlasti obžaloval je šta jerske kmete, zakaj so dali neumno grunte po liberalnih cenil-nih moževih tako visoko vcenjevati, da morajo se daj večji gruntni davek plačati. Uže radi tega zasluži baron Goedel, da mu tudi poslanstvo za Gradec ponudimo. Vendar imamo še drugih uzrokov. Kakor iz povedanega razvidno, je baron Goedel visok mož: znan in čislan v cesarskej hiši, pri ministrih, generalih, visokih gospodih na Dunaji in v Gradci. V sled tega on tudi marsikatera vrata odpre, katera so Schmidererju in Stieger ju vedno zaprta. On lehko pomaga marsikomu, kder sta Schmiderer in Stieger vkljub bogastvu le uboga sinomaka. No in baron Goedel je toliko blagega srca, da je uže mnogokrat Slovencem pomagal. V dokaz le par dogodkov: Enkrat so morali vojaki našega 47. regimenta hipoma z domi, da bi šli v Istrijo stražit pomorskih solin, to pa sred leta, ko je največ dela, baron Goedel gre, poprošen od dr. Radaja, k vojnemu ministru, ki takoj vse ustavi. Pred par leti je toča in ploha grozno oškodovala slov. bistriški okraj, baron Goedel hiti k cesarju in izprosi 8000 H. Stieger še niti povečanja kavalerijske kosarne ne izprosi. Lani so prišli možje iz Cirkovec poizve-davat v Maribor, kde je baron Goedel na Dunaji najti. Povedalo se jim je. Gredo na Dunaj in s pomočjo barona Goedelna pri vojnem ministru res izprosijo starši, da je sin od vojakov odpust dobil, za kateri so drugod zastonj prosili. Takšnih dogodkov je mnogo, pa ne gre objavljati jih. Sploh baron Goedel je že dolgo časa Slovencem naklonjen ter stori in pomaga kderkoli more. Zasluge dr. Radajeve pa itak poznajo posebno župani mariborskega okraja. Temu nasproti sta Schmiderer in Stieger res siromaka. Za Slovence itak srca nimata, sta trda Nemca in če se pobahata s par stezami, tako vsi vemo, da ni šlo nič iz njih žepov. Deželno podporo za sv. Jakobsko cesto, za cesto od Bistrice do železnice in od te do Pečke pa je dr. Radaj v deželnem zboru iztrgal. Poslanec Schmiderer namreč zvečinoma molči in le takrat zine, kedar zamore s svojim veliko-uemškim „Hamrom" po Slovencih kresati. Zatorej je prav smešno, če se Stieger in Schmiderer s cestami kde ponašata. To nas spominja na vrana v basni, ki se je s tujim perjem na-kiučal. Le slepi nemškutarji morejo Schmiderer-Stiegerju glas dati, Slovenci izvolijo Radaja- Goedelna! Slednjega še zato, ker tako djanski na laž postavimo nemškutarje, ki nam očitajo, da Nemce sovražimo. To ne more biti, ker »poštenega, pravicoljubnega, »Slovencem prijaznega Nemca celo za poslanca izvolimo. Gospodarske stvari. Nekaj o hmeljarstvu. Dragi hmeljarji! Gotovo se še bode marsikateri od Vas, ki ste bili pri zborovanjih juž-noštirskega hmeljarskega društva leta 1881 in 1882. nazoči, spominjal, kako da sem Vam razlagal o hmeljarstvu in Vam posebno priporočal, hmelj ne blizo sadnega drevja, ne blizo hiš in ne blizo drugega poslopja saditi, kajti to vse pripomore, da se na hmelji peresne uši in drugi mrčes zaredi. Ravno tako zelo škodujejo: razno grmovje, posebno češmiu ali bobkovina (Berberitze), bezeg, jagnedi in hrasti, ako blizo hmelja rastejo. O tem se vsak lahko prepriča, ako si to imenovano grmovje in drevje natanko ogleda; našel bode različni mrčes v neizmernem številu, kateri se potem na bmelj preseli in tam lahko veliko škodo naredi. Umni hmeljar, kateri bi rad dosti hmelja pridelal, ne bo tedaj takega grmovja in drevja blizo svojega hmeljišča trpel, ampak ga bode posekal, ker dobro ve, da si s tem veliko škode odvrne. Takrat sem Vam tudi pripovedoval, kakšni veliki razloček je med takim hmeljiščem, kjer se je globoko rigolalo ali štihalo, in pa med takim, kjer se je samo s plugom oralo. Marsikateri hmeljarji mi takrat niso hoteli verjeti, ter so govorili: to je vse eno, če za hmelj štiham ali orjem, hmelj bo vže rastel, kakor fižol ali kaj takega, samo malo paziti je na njega treba. Dragi moji! To ni vse jedno in tistim, ki so tako storili, še jim bode zelo žal. Znano mi je tudi, da so nekateri hmeljari rekli, jaz imam eno njivo, kjer mi nič noče rasti, zdaj sem pa tam hmelja nasadil, ta bo že rastel. Pojdimo in poglejmo si taka hmeljišča, katerih hmeljari niso hoteli tako obdelati, kakor hmelj zahteva. Zdaj, ko smo skozi celi mesec junij imeli neugodno vreme, se vidi vrednost dobro storjenega dela in vsak se lahko prepriča, da hmelj v dobro rigolanej zemlji nasajen veliko lažje premaga neugodno vreme in tudi peresne uši in drugi mrčes. Zdaj se tudi vidi, da ni dobro, ako se hmelj v močvirnih krajih sadi. Pri našem hmelji se je letos posebno veliko peresnih uši pokazalo in marsikateri hmeljar bi gotovo rad znal kaki pripomoček, s katerim bi peresne uši in drugi merčes pregnal. Najboljše je, če še perje z žajfnico umiva, ali pa če se galun (Alaun) v topli vodi raztopi in sicer na vsak liter vode se vzame en deka ga- luna; potem se pa hmelj s to vodo škropi. Na Angleškem se marsikatero leto pripeti, da peresne uši in drugi mrčes v celih okrajih hmelj-ska polja ugonobijo. Te vrstice sem zarad tega spisal, da Vas hmeljare opominjam na dobro delo, kajti lenoba ne najde nikjer plačila. Jan. Hausenbichler. Letina ob konci junija kazala je slabše kakor vzačetku, to pa zavoljo deža; žita so mnogo polegla, pšenica bo srednje plenjala, rž tudi, ječmen bolje, oves najbolje. Sena je mnogo skvarjenega. Na Ogerskem so setve si opomogle; trs ni mogel dobro cveteti, smod je veliko škodoval, grozdiči so cusravi, le v Dalmaciji lepi. Sadovni sad močno kaplja z dreves. V Mariboru snujejo zadrugo za proda vanje sadja. Trsna uš širi se hudo v Istriji pa na Hrvatskem posebno okolo Kraljevca. Hmelj slabo kaže na Štajerskem, dobro na Češkem. Sejmi. 21. jul, Arvež, Buče, sv. Marjeta na Dravskem polji, pa na Pesnici, Oplotnica (sv. Barbara), Vitanje, 22. jul. Ivnik, sv. Helena, Malo Radinje, Maribor, Orešje blizu Brežic, 24. jul. Laško, 25. jul. Kozje, Lipnica, Za-vec, Crmožiše, Slov. Bistrica. 26. jul. sv. Ana v Slov. goricah, Frauheim. Dopisi. Iz Celja. (Nemška olikanost?) V noči od petka do sobote so napravili nemški dijaki iz Dunaja, Maribora in Celja pred oko-ličansko slovensko fantovsko šolo grozovit škandal. Zmirjali so Slovence s psovkami, ki jih ne moremo objaviti, začeli trupati po oknu mestnega tajnika, ki prebiva v tej hiši. Med tem se sliši klic v sosedni hiši rekoč: „pustite tega mestnega tajnika — ta je Nemec". Tako ro-poče druhal celo uro, od pol ene do polu dveh popolnoči. Policije ni blizo. Po ovinkih pošlje nekdo iz hiše po žandarje, ki tudi pridejo in glavnega rogovileža: Grassenbauerja zaprejo. Ta je absolviral glasovito dunajsko učiteljsko pripravnico — Lehrerpiidagogium — tudi nek mariborski učiteljski pripravnik Lang in kakor se čuje več celjskih nemških gimnazijalcev je bilo poleg. Celemu celjskemu mestu je znano, da je to druhal nek tukajšnji rogovilež vpija-nil in podšuntal, naj vznemirjajo nemčurski po-balini slovenske dijake, prebivajoče v poslopji slovenske šole. Priče pa tudi dokazujejo, da v trenotku, ko so prišli žandarji razganjat nem-škutarske rogovileže, so zbežali navzoči nemški dijaki v nasprotno dvorišče, ki se je za njimi zaklenilo. — Vprašali bi le še slavno vlado, ali bo v prihodnje skrbela, da bomo mi, ki smo zvesti Avstrijanci, ki plačujemo davke, ki se nam nalagajo,« mir imeli pred temi zdivjanimi pobalini? Od sv. Jurija pod Tabrom. Letos je pravo ognjeno leto za našo faro, kajti trikrat je že gorelo in sicer 25. marca, 17. junija in 7. julija t. 1. Že nekaj dni pred 7. t. m. je bila huda vročina, da je vse omagovalo i omenjeni dan, pondeljek, je toplomer vže dopoldne črez + 20° R. v senci kazal. Okolo 3 ure popi. se privalijo sem izza Dobrovla rujavočrni oblaki in kmalu začne huda nevihta razsajati. Naenkrat se močno zabliska in trešči skoro ob enem. Ne dolgo se vže zvon oglasi nazna-nujoč ogenj. Treščilo je v hišo Jerneja Kli-narja, po dom. Kraševca; nesreča i nevarnost je bila velika, ker cela vas je večinoma z lesenih i s slamo kritih hiš. Kmalu je bila domača brizgalnica tam in pa brž tudi sosedne: gomilska, grajska in vrauska. Tem in pa vrlemu obnašanju domačega g. župana Južne se je zahvaliti, da ni nesieča bila hujša. Kakor je že v zadnjem „Slov. Gosp." poročano bilo, je strela ubila tudi IBletno cvetočo deklico Anastazijo Krašovec, sestro hišne gospodinje. Ko se je hudo vreme približevalo, je revica s tovaršico deklo domov šla in se stran hiše pri svinjakih pod streho vsedla, da bi se ohladila. Tovaršica je nekaj od nje sedela. Ko je treščilo, je del iskre ravno nad njo v slamnato streho šinil in en del v njo, da je kar obležala. Tovaršico je le nekaj omotil, pa se je kmalu zavedla. Mrtvo revico so prenesli na sosednje dvorišče in poskušali na vse načine oživeti jo, a vse zastonj. Ko črez nekaj časa zdravnik pride, potrdi, da je mrtva. Res tu-žno je bilo gledati. Ljudem so solze v oči silile, ko smo nesrečno „Taziko" pokapali. — Drugi dan torek, 8. t. m. je toča popoldne v okolici Gomilskej in Grajskej vasi strašno klestila, voda Volska je pa zjutraj veliko škode naredila ter sena odnesla in travnike poplavila. Prejšnjo noč se je namreč na kranjsko-štajerski meji oblak vtrgal in male potoke strašno napel. Kmetovalca toraj letos pri nas res srce stiska. Žito je srednje. Sadja, razun črešenj, jabelk i nekaj hrušek i orehov ne bo veliko, tudi hmelj ne kaže dobro, ker ga uši zelo nadlegujejo. _ „vi." _ Od Save. (Volilni shod) v Globokem 29. p. m. vršil se je v najlepšem redu. Ljudstva je bilo mnogobrojno zbranega, iz Globokega, Pišec, Artič, Sromel, Zakota, Zdol, Vidma in Kapel. Celo Bizelanci^ so se bili v precejšnjem številu pokazali. Če so bili od Brežke gospode poslani, ali so iz lastnega nagiba prišli, to nam ni znano. Izvoljeni predsednik posestnik Urek iz Globokega je zborovanje ob 4 odprl, ter navzoče volilce pozdravil. — Naš kandidat ces. svetovalec Jerman je potem v eno uro trajajočem govoru svoj program razlagal. Njegov govor bil je izvrsten. V razumljivih besedah kazal je kaj namerava nemško liberalna in kaj konservativna slovenska stranka. V jedrnatih in kratkočasnih prilikah nam je razlagal, da moramo biti vrli sinovi svojega rodu. Nismo kmalu slišali ves naš program v tako kratkih potezah. Ko bi bil Šnideršič navzoč, iz hlač bi pal. Od Bize-lancev ni ne eden le žugnil kake besedice, tako so bili ugnani od tehtnih besed Jerma-novih. On jim je s krepkimi in neovrgljivimi besedami spridenost stranke ktere se oni držijo, v oči dokazal. Jermanov govor je dosegel sijajen uspeh. Vsi možje so ga pazljivo poslušali, in videlo se je vsakemu na obrazu, da zrno ni padlo na skalnata tla. Za Jermanom dokazoval je g. Tanšek krivičnost volilnega reda. — Potem je še notar g. Veršec priporočal Jermana za kandidata, ki je bil z navdušenjem jednoglasno sprejet. Predsednik se je potem zahvalil za obilo udeležbo ter zborovanje sklenil. Hvaležno omenimo, da se je vladni komisar vrlo obnašal, kar pri nas ni vselej navadno. Politični ogled, Avstrijske dežele. Cesar so po južni železnici se vozili v Polo in tudi nazaj. Po nekaterih štacijah so jih prišli Slovenci z ži-vijo-klici pozdravljat, posebno odlikovali so se v tem vrli št. Iljeani, stražarji slovenski v goricah Slovenskih. Cesarjevič Rudolf pa je nad Maribor potoval v Celovec, kder je slovesno odprl muzej (znanostno hišo) Rudolfinum, potem dalje nad Insbruk, Salcburg k cesarici v Ischelnu. — Za mornastvo bodo ministri več denarjev tirjali. — Koroški Slovenci postavijo pri volitvah več kandidatov: v beljaškem okraji notarja barona Martinca, v šmohorskem kmeta Snabelna, v borovskem župana Stiha, v pod-junski dolini A. Einspielerja in A. Otiča pri Rudi, če bi Sajevica ali Murija menje kazalo. Konservativni Nemci se pa kaj lenobno spravljajo na delo; še le jeseni mislijo izdajati svoj list. — Dijaki srednjih šol izpuščeni so na počitnice ; na Štajerskem so slovenski dijaki silno veliko prestati morali od nemških profesorjev, da bodo državni poslanci vlado pozneje vprašali, zakaj se to trpi. — Moravski deželni zbor je izvolil 4 Nemce pa 2 Slovana v deželni odbor, čeravno je teh trikrat več kakor onih. — Italijani zahtevajo za južno Tirolsko poseben oddelek deželnega odbora. — Hrvatski sabor je sprejel postavo, da smejo sodniki odstavljeni biti in potem bil odložen do 21. au-gusta Vnanje države. Kolera prihaja na Francoskem čedalje bolj strahovita, v Marseille in Toulonu je 100000 in 60000 ljudij pobegnolo, od ostalih pa umeje vsaki den po 20 — 30 za kolero. Dva milijona podpore je dovolila ne- srečnim mestom zbornica poslancev. Vkljub temu so Parižani 14. t. m. dobx-e volje obhajali 951etnico republike in grdo razsajali. Ve-• selje kalil jim je nek drzen Prajz, ki je nemško zastavo razobesil, Francozi planejo v hišo, polomijo vse v njej in zastavo raztrgajo. To kaže, kako silno sovraži Francoz Nemca. — Cesar Viljem došel je 15. t. m. v Gostinske toplice, za ruskega pripravljajo grad v Varšavi. — Bolgari dobili so v osebi pisatelja Karave-lova novega ministra. — V Bukareštu prišlo je do silnega tepeža med privrženci ministrov in jihovimi nasprotniki. — V Egiptu pričakujejo Mahdija uže nestrpljivo, da zapodi Angleže, katere čez vse sovražijo, ker grozno Egipčane tlačijo. — Kitajci se baje le pripravljajo na resen boj zoper Francoze! Za poduk in kratek čas. Kdo hoče Štajersko raztrgati! V Gradec smo Slovenci uže veliko milijonov goldinarjev splačali. Hvaležnosti malo od tam dobivamo. Zadnji čas začeli so nas ondi še močno sovražiti. Precej krofast nemški liberalec je djal: „und wenn die Forderungen der Slovenen noch so gerecht wären, wir bewilligen ihnen nichts", t. j. ko bi tirjatve Slovencev kolikor bodi pra vične bile, mi jim ne dovolimo nič. In pri šul-fereinskej svečanosti o binkoštih v Gradci je Bareuther kričal: „hinaus mit den slav i-schen Verräthern", t. j. proč s slovanskimi izdajalci. Slovenskih poslancev enemu se je razločno reklo, da 450.000 štajerskih Slovencev treba potlačiti, iztrebiti, uničiti, ponemčiti. Zakaj ? Ker tako zahteva veliko nemška politika, ki hoče prajzovsko Nemčijo raztegnoti do Trsta in Fiume (Reke) ob Jadranskem morji. No, in take izdajalske misli širijo nemški liberalci, freimaurerji na vso silo. če oni Slovencem priporočajo nemški učiti se, ne delajo tega iz dobrega namena Slovencem pomagati, na opak, oni delajo to le, da ljudi zbegajo, oči jihove proč odvračajo, da nebi zapazile, kam prajzov-ski pes taco steguje, namreč tje, da bi našemu cesarju zopet nekaj dežel proč vzeli in Prajzom zašopali. Zato „šinfajo na našega cesarja" in učijo ljudi isto delati, kakor so uže sodnijske preiskave pokazale, zato rogovilijo s prajzov-skim šulvereinom, zato razsajajo s puntarskimi „črno rudeče-žoltimi cotami" zato jih v oči bode cesarska zastava pa tudi slovenska. Kajti dobro vedo, da smo Slovenci svojemu cesarju zmiraj zvesti in vdani. Sploh nemški liberalni kričači so zvezani s prajzovskimi velikonemci. Oni komaj čakajo, da bi naše cesarstvo razdrli: Gališko in Bu-kovino hočejo odcepiti od nas, tudi za Dalma- cijo, Bosno in Hercegovino jim ni mar, le da bi ostale nemško-česke in slovenske dežele brž prišle „in den engsten Anschluss an Deutschland". Slednje besede je celjski Foregger javno izbruhnil na Dunaji, v Celji in Slov. Bistrici. No, in ^liberalci še očitajo sedaj Slovencem, da hočemo Štajersko raztrgati? Menda se bojijo, da nebi potem cele Štajerske mogli Prajzom predati? Oni, ki so 1. 1868 cesarstvo razklali, nimajo pravice kaj očitati nam. ki hočemo vse svojemu cesarju ohraniti! Ko bi toraj res Slovenci hoteli Štajersko raztrgati^ tako bi še vendar cesarju vsi kosi ostali. Če pa prusaki Štajersko zašopajo Prajzom, tedaj pa avstrijski cesar zgubi celo deželo. To je velik razloček. Vendar, kar Slovenci hočemo, to se ne reče trgati Štajersko, ampak politične gospo ske tako nastaviti, kakor bi nam bolje kazalo. Želimo namreč v Maribor ali Celje dobiti oddelek graške namestnije (Stattbalterei-Abthei-lung), da nam nebi trebalo vedno v Gradec hoditi. To pa želimo še posebno zato, ker v Gradci Slovence sovražijo, ker tje le plačujemo pa nič ne dobimo, ker tam za nas pravice ni. To pa se ne reče trgati Štajerske. Ta ostane cela kakoršnja je. Šaj imajo Italijani v južnem Tirolskem tudi svoj namestnijski oddelek v Tridentu pa nihče ne reče, da so deželo raztrgali. Pred 24 leti so nam dovolili slovensko škofijo v Mariboru in odtrgali 8 de-hantij od graške škofije. Je li zavoljo tega Štajerska od Sobote nad Spielfeld do Radgone počena? Nekdaj smo imeli v Mariboru pridnega „Kreishauptmanna", ki je Slovence vrlo zagovarjal in branil proti grajščakom. Zakaj bi zopet ne dobili namestnijskega svetovalca v Maribor, ki bi ne bil samo tukaj okrajni glavar, ampak vse okrajne glavarje spodnje šta jerske prvi nadzoroval namesto Kiibeka v Gradci? Moral bi znati slovenski in bržčas bi bil sam rodom Slovenec. Ta bi gledal na to, da se Slovencem bolje godi, zlasti bi nastavljal domačine, torej slovenske župnike, učitelje, profesorje, uradnike, inšpektorje, zdravnike, inženirje itd. Sploh sedaj Slovencem škodljivi upliv iz Gradca bil bi oslabljen, Slovenci bi si po-mogli kakor Italijani na Tirolskem, a Štajerska bi cela ostala. Je li škofija v Mariboru na škodo mestu ? Ne, ampak le na korist. Veliko tisoč goldinarjev ostane v mestu vsako leto. Jednako na korist in čast mestu bil bi oddelek c. k. namestnije. In goldinar lehko stavimo proti po-čenej desetici, da bodo Mariborčani in Celjani še trgali se zanj. kedar bo resnica. Vendar to ne bode niti kmalu niti lehko šlo, ker so v državnem zboru Čehi temu nasproti in Poljaci; brez teh pa ne gre. Dalje Slovenci ne bodemo tako nujno tirjali, če se v Gradci spametvajo in tam pravico najdemo Do tega imamo veliko upanja, če zmagajo konser vativci. Iz rečeuega se vsak Slovenec lehko sam prepriča. v d a kričanje nemčnrjev: „Slovenci hočejo Štajersko raztrgati" druga ni, kakor strašilo liberalcev za nevedne ljudi. Recite jim torej: „Slovenci hočemo pravice v Gradci, če ne, tirjamo poseben namestnijski oddelek v Mariboru, če pa ste nam rajši zopet pravični v Gradci, ostane, kakor je! Štajerske nihče ne trga pač pa jo hočejo liberalci in frei-maurerji celo ukrasti našemu cesarju in jo za-šopati v pangermansko mavho prajzovsko !" Tako je! Vse drugo je zvijača in laž. Desterniški. Smešnica 29. Babek: Sedaj morajo Slovenci pri volitvah zmagati, hočejo ali nočejo! Bobe k. Zakaj? Babek: Nu vidiš, ali nisi čul, kako so slov. bisterški zapeljivci nemškutarje na deželi z denarji, šnopsom zapeljali, da so ti začeli „cesarja šinfati", žandarje napadati in so zaradi tega morali v kajho? Bobe k. Čul sem. Babek: Nu, vidiš, če bodo bistriški, celjski, ptujski in mariborski gospodje tako naprej delali, spravijo nam vse nemškutarje še pred volitvijo v kajho pod ključ, Slovenci smo potom sami doma in moramo zmagati. Bobek. Aha, tako je! Kdo bi bil to prej mislil! Ra^ne stvari. (Zahvala). Njih ekscelenci mil. knezo škofu Jakobu Maksimilijanu za velikodušni dar 50 fl. za popravljanje cerkvenega zvonika pri sv. Martinu v Rožni dolini izreka najsrčnejšo zahvalo cerkveno predstojništvo. (Toča) je 8. t. m. v Apački fari od Scho-pfendorfa in Marchersdorfa čez Muro sekala, nevihta je hrame rušila. (Iz Hošnica) nam piše prijatelj, kako Slov. bistriški nemčurji polo pošiljajo za podpisovanje, naj bi volitev deželnega poslanca bila v Bistrici, menda v kleti Stiegerjevej. Toti politični tepci ne vedo, da postava zaukazuje volitev v Mariboru tako, da tega še niti ministri ne morejo prenarediti. (Slatinska posojilnica) daje od vloženih denarjev 5"/0, in ti rja za posojila 6"/o- (Strela udarila) je pri sv. Jurji na Savnici v g. Stramičevo hišo, ki je pogorela z gospodarskim poslopjem vred. (Zdravnika) želijo si v Ločah, ki bi po človeški računil in bolnikom dajal zdravil, ktera bi pomagala. (Varujte se liberalnih zapel ji v-c e v) iz mest, posebno iz Slov. Bistrice, Čelja in Maribora. Sv. Martinski župan Vrečko, brat uže zaprtega Šturma. je bil od žandarjev s tremi pajdaši v preiskovalni zapor v Celje od-gnan. Bistriški Stieger se trese ko šiba na vodi in se v Tagespošti skuša oprati, češ, da ni nič kriv št. Martinske rabuke, kakor mu slov. listi baje očitajo. Bržčas ga je v to pripravilo poročilo v „Slov. Narodu", daje Vrečko (Sturm) vpričo žandarjev baje kričal: „glejte, sedaj ženejo nemčurja, pa sem moral tako delati, ker me je ...... plačal". (Volilni shod) v Makolah je preložen, ker bodo v kratkem primerne prostorije na razpolaganje; oni v Planini pa se bode vršil 20. t. m. v g. Gorišekovej gostilni. (Celjski nemčurji) uže čutijo, da pro-padnejo pri volitvi za okolico, zato so hoteli v Levičnikovo krčmo po zvijači zmuznoti, pa vrli Slovenec jih je z dolgim nosom odpravil; zopet drugi nemčurji se potajajo ko lisjak, češ: „oj, jaz sem tudi Slovenec", ali, „no bodimo si dobri ko prej". Lažejo pa po navadi n. pr., da bodo knezoškof 14000 fl. od okolice tirjali, če ubogi nemčurčeki propadnejo. Vse to je celjsko liberalna laž, da jo lehko vsak ošlata. (Celjski lisjak) se iz resnice norca dela, kuje sam dopise, kar se iz goropadnih pomot vidi. Tako ima dopis od sv. Lenarta v Slov. goricah (?). Žlabudra o zborovanji Slov. društva v „Heudorfu" ne vedoč, da je vas Se-narska, dalje zasramuje naše vrle kmete češ, da je eden č. g. Raiča za blagoslov prosil pa ni dobil, ker je g. poslanec uže na železnici v vagonu sedel in mu torej obljubil iz Dunaja ga poslati. No, od Senarske do bližnje železnice je 3v ure daleč. (Iz Smarije) se nam piše, da sta 29. p. m. v krčmi pri Jagodici nek stotnik in nek adjunkt prepir imela zavoljo narodnosti in g. Zamola, ki se je za Slovence potegoval, kar napala, adjunkt ga je iz hiše vrgel. (Prajzovsko himno) znano „Wacht am Rhein" dajo nemčurji sedaj nalašč kder le mogoče zagosti. V Kozjem so lani na cesarjev god jo 19krat godci, se ve dobro plačani, morali „plozati". (V Črešnovce) pri Slov. Bistrici so prišli Stieger, Pitschl, Spess, Eritz 5. t. m. in grdo pomagali, da so Slovenci propali pri volitvi v občinski zastop v vsakem razredu za 2—3 glase. Novi zastop je torej pod jerob-stvom Bistričanov. Ti so zvečer veselja pijani v mestu žvekali: „morgen wird in St. Martin den Windischen und Pfaffen heimgeleuchtet werden." No, Bog je bolje obrnil pa dokazano je, kako so Bistričani vse naročili in za kar bodo tudi še kaznovani. (Zupan v Pretreži) slov. bistriškega okraja je nemčurski pečat: Ortsgemeinde Pre-treseh zamenil z narodnim „Pretrež". V Bistrici so se vi jezni na slovenske župane ter jih ima posebno neka ponemčena žaba tam za „Vi slovenski bilki" pa to drami le bolj Slovence k zavesti. Slava pretrežkemu županu! (P o m i lo šč en i h) je 150 kaznovancev. med temi 9 v Gradci, 10 v Ljubljani. (M ari borki dijaki) so v čitaluici 15. t. m. zabavni večer na konci šolskega leta napravili. Bilo je prav veselo. Počastil je mlade gospode tudi profesor Šuman. (Spremembe v Lav. škofiji.) C. g. Očgerl gre za kaplana k sv. Benediktu, č. g. Bauman kot provizor k D. Mariji v puščavi, č. g. Nachtigal kot provizor k sv. Ožbatu. Cč. gg. novomešniki so nastavljeni kot kaplani: Fr. Črnenšek pri sv. Antonu v Slov. goricah, D. Matek v Slov. Bistrici II., V. Mikuš pri sv. Petru pod Mariborom, Fr. Simonič v Pod-sredi. Razpisana je stolna dekanija do 8. avg. D. Marija v puščavi do 30. julija in sv. Martin pri Gornjem gradu do 6. avg. Listnica uredništva: Več dopisov prihodnjič, dopis iz Rogača, od sv. Ane v Slov. goricah, sv. Jurija na Savnici prihranimo za Cerkv. prilogo, e. g. Karba ni pisatelj sestavkov v Cerkv. prit. „Agenda za organiste". D..pis iz Oimoža v Gosp. prilogi. Hvala vsem! Loterijne številke: V Gradci 12. julija 1884: 74, 41, 5, 3, 70 Na Dunaji „ 56, 8(5, 28, 68, 52 1'riho.iiije srečkanj*?: 26. julija 1881 ItDZgiiii. Dne 10. julija t. 1. so se hmeljišča gospodov Koljšek in Zanier v št. Pavlu pri Proboldu od neznanih zločincev zel6 pokvarila; nad 1200 najlepših hmeljskih rastlin se je podrezalo. Poškodovana gospoda imata toraj vsled tega jako veliko zgubo. Da se zločinci zamorejo izro iti sodniji, sklenil je podpisani odbor, da tistemu, koji za-more o njih kaj gotovega in natančnega povedati, 50 goldinarjev v gotovem denarji in plača, kar se potem potu obče razglasi V Žavci. dne 14. jul. 1884. Odbor južnoštirskega hmeljarskega društva v Žavci. Na deželskej sadje- in vinorejskej šoli vrši se letošnji II. viničarski kurz od 21. do 26. julija t. 1. Udeležiti morejo se ga udeležitelji I. viničarskega kurza, ki je bil letos spomladi; naj se v pondeljek 21. julija ob 8. uri zjutra oglasijo na vinorejskej šoli. Vsak udeležitelj dobi na den 1 fl. podpore iz deželne blagajnice. V Mariboru dne 7. julija 1884. Ravnateljstvo fleželsk sadje- in vinorejske šole. TI. EihIiiiuii, ravnatelj. Učiteljske službe. Sledeče učiteljske službe se oddajo s 1. novembrom t. 1. : A. V šolskem okraji Ljutomerskem. 1. Na trirazredni v III. plačilni vrsti stoječi ljudski šoli za deklice v Ljutomeru pod-učiteljična, na dvorazrednih v IV. plačilni vrsti stoječih šolah. 2. V Veržeji. 3. V Cezanjevcih povsod podučiteljska, vse tri definitivno ali provizorično. 4. Na dvorazredni v IV. plačilni vrsti stoječi ljudski šoli pri Malejnedelji podučiteljska, definitivno. B. V šolskem okraji Zgornje Radgone. 5. Na enorazredni ljudski šoli na Savnici v IV. plačilni vrsti, učiteljska, s prostim stanovanjem, definitivno ali provizorično. V nemškem in slovenskem jeziku v govoru in pisanji popolnoma zmožni prositelji naj svoje prošnje do 15. avgusta t. 1. pri dotičnih kraj-nih šolskih svetih vložijo. Okrajni šolski svet v Ljutomeru dne 3. julija 1884. Predsednik: 1—2 Prcmei-Mtciii. 1 8 Oznanilo. Andrej Rebenšek, posestnik in mizar v trgu Vojniku, daje na znanje, da ima svoje posestvo urb. štev. 24 ad Magistrat Hochenegg, obstoječe iz 1 oral. 524 □sežnjev pod roko in prostovoljno na prodaj, to pa celo ali po parcelah. Cena in kupni pogoji se izvedo pri lastniku. Naj se pri njem oglašajo. Vojni k dne 6. jul. 1884. Andrej Rebenšek, 1—3 mizar. i_•> «P5* v " ■ t/ v Kovacnico isce nekdo in jo želi v najem dobiti. Kovačnica mora biti na dobrem mesti. Ponudbe naj se naznanijo opravništvu „Slov. Gosp." Živinski in ImarsM sejem bo pri sv. Mohorji v Rodnah dne 22. t. m., to je na Marije Magdalene dan; kupci in prodajalci so obilno povabljeni. V J. Leon-ovi zalogi se bodo dobivale: Velike egiptovske po starih egiptovskih in arabskih pismih. Na 230 strani boilo obsegale: Predgovor, — uprava avstrijsko-ogerske številne loterije, — na kaj se mora pri stavbi posebno paziti? — Dobitki in razna srečkanja — štempeljnina za dobitke — loterijski cenovnik ali tarifa — tablica, ki kaže koliko amb in trn obsegajo 90 številk. — 2800 razkladanj sanj z dotic-nimi številkami za srečkanje — za 90 številk sanje v podobah — kazalo srečnih in nesrečnih dni — tablica ki kaže, ktere številke se morajo staviti in razlaganje sanj v podobah. Najnovejši natis pomnožen z številnimi, podučnimi napeljavami in 8 prerokovanjem iz zvezd ali z mesečnim listom za oba spola. Velja Nam« 30 kr. mehko veznim. D©T Po pošti 5 kr. več. H9C Kdor se jih deset aaroči, dobi 11. po vrh. -^g Pri Jan. Leonu v Mariboru šolske ulice 2, se dobiva papir in kouverte za pisma z lepim natisom „Pozdrav z ]VIai"il>oi*a" tudi v nemškem jeziku. SO /nnnatlov za iS kr. "SpC. Tiska se pa tudi, ce kdo 50 pisem in 50 kouvertov naroči, pozdrav od vsacega kraja. 4-6 v ± eBo GiiTJ fr T Jh Mlaiiliiie^ '9 TT slamoreznice in žitočistilne stroje prodaja po strogo fa- j|J| briški ceni J. C. Demscher Železnike, (Oberlirain.) Y katoliški bukvami v Ljubljani se dobivajo podobice Matere Božje na lepem papirji, na kterih so natisnjene molitve, ki se po vsaki tihi sv. meši z «lešnikom opravljajo. lOO podobic velja 3 gld, 2—3 Gospodarske mašine priporoča J. Pfeifer v Hočah (Kotsch, Stidbahn, Steiermark), mlatilnice, ročne pa tudi da jih druge sile gonijo, s posebno napravo za čisto mlačenje, za kar je 1 delavca treba, trijere, ki izvejajo kokol, grašico, grah vsake kolikosti. rezne mašine najnovejšega stroja, koruzolušnike, škropilnice za gnojnico, drozgaluice, preše za droži, samopisne tiskarnice, orodje vsake vrste, šivalnice, izvrševanje iznajdeb, izdelovanje vsakojakih modelov. mt Popravila po ceni. Poroštvo it teta sa vsa/to tnaHno. 5-10 in uozlatarski & atelije A. GOETZL v Rožnih ulicah štv. 21. v Ljubljani priporoča čč. duhovščini, že izdelane, na platno slikane Križeve pote, po jako nizki ceni; priporoča se tudi gorko za vsa cerkvena dela, spričevala duhovnih in c. kr. uradov-leže dovolj na razpolaganje. 1 —3 Iz