GLAS
Naročnina in dopisi
naj m* blagovoljno pošiljajo upravniku in sov rednik ti Matiji Kravanja-i v nunskih ulicah n štev. .>C. Vse po-iljatve naj se frankujejo Rokopisi se ne vračajo. — Oznanila se sprejemajo. 1'lača se za navadno vrstico, če se naznanilo samo en. krat natisne, H sohi., če dvakrat, 1*2 s-če trikrat, 1Ó s.; za kolek vsakrat 30 s.
List izhaja vsak petek
n velja za navadne naročnike s poštnino vred in v Gorici domu poslan : za celo leto 3 gold., za pol leta 1 gold. .00 s., za četrt leta HO sold. — Kdor sam po-nj pošilja, plača 2 g. r>0 s. Za ude kat -pol. društva je naročnica določena v društv. pravilih. Posamezni listi se prodajajo po ti solil, pri knjigarju Sobar-ju na Travniku.
Poslano. <y)
Oznanilo in vabilo.
Že davno so se izraževale želje odličnih rodoljubov na Goriškem, da bi se osnovalo narodno-politiško društvo s takim značajem, da bode mogoče k njemu pristopiti vsem prijateljem slov. naroda vsakega stanu, in tako v njem zediniti vse rodoljubne moči cele poknežene grofije goriške.
Da bi tem željam in obče priznani potrebi ustregli, sestavili so nekteri rodoljubi pravila za tako društvo, ktera so z razglasom vis. c. k. namestništva v Trstu od 1. marca 1873 št. 2049/III potrjena, in osnovalnemu odboru z odlokom c. k. okrajnega glavarstva v Gorici 12. marca 1873 št. 1965 dne 15. tek. m. vročena.
Iz teh pravil naj se posnamejo sledeče točke:
§. 1. V Gorici je ustanovljeno slovensko narodno-po-litiško društvo na verski podlagi z naslovom »Gorica.*
g. 2. Društvu je namen, varovati in braniti pravice Slovencev na Goriškem in pospeševati njim na korist vse, kar sega v njihovo versko, narodno, družbinsko (socialno) gospodarstveno in politiško življenje.
§. 3. Sredstva, da se ta namen doseže, so :
a)	društveniki se bodo shajali in raztovarjali se o vsem, kar utegne biti društvu na korist;
b)	priporočali in širili se bodo društvenim namenom primerni časniki in enake knjige;
c)	po okoliščinah se napravi bralnica v Gorici;
d)	izdajalo se bode ali posebno društveno glasilo, ali pa se bode kak drug društvenim namenom ne nasprotujoč časnik duševno in materialno podpiral;
e)	sklicavali se bodo ljudski shodi ali tabori in to z o-zirom na dotična postavna določila;
/) imeli se bodo podučili govori o vsakoršnih rečeh, ki so z društvenimi nameni v zvezi.
§. 4. Kdor želi pristopiti društvu, naj se oglasi osebno ali po kterirn udu ustmeno ali pismeno pri predsedniku ali pri kterirn odborniku. Toda udje morejo biti le polnoletni austrijski državljani.
§. 5. Vsak ud ima pravico do ' društvenih časnikov, spisov in knjig v morebitni bralnici. Časnik pa ali spise take, ki bi jih društvo samo izdajalo, bodo dobivali udje za primerno znižano plačilo ali brezplačno, kakor sklene odbor.
Pravica gre dalje udom, udeleževati se vseh razgovorov in sklepanj v občnih zborih z določilnim glasom.
§. G. Vsak društvenik ima dolžnost:
«) pospeševati po svoji moči s poštenimi in postavnimi sredstvi društvene namene ;
b) plača vati GO soldov na leto ali po 5 soldov na mesec, in sicer ali vse skup, ali vsaj za pol leta naprej.
§. 8. Društvo ima sedež v Gorici; vodi ga odbor.
Ker že pravila sama namen in koristi društva kažejo, ne treba ga še posebno hvaliti in priporočati; zatoraj vabi osnovalni odbor vroče vse rodoljube, naj k društvu pristo-
*) Zarad važnosti, ki jo ima to »poslano’1, odločili smo mu prvo mesto in odložili za danas namenjeni vodni članek zarad pomanjkanja prostora za prihodnjič.	lir.
pijo in še druge k pristopu spodbujajo, ker, čim veče bode število društveni kov, tem uspešneje bode zamoglo društvo v korist i slavo slovenske narodnosti na Goriškem delati.
Pristop k društvu naj se naznanja ustmeno ali pismeno Josipu dr. j n Tnnkti-u, odvteniku v Gorici.—
Vsak društvenik bode prejel sprejemni list in en iztis društvenih pravil.
Kakor hitro se bode dovolj društvenikov oglasilo, bodo se vsi udje sklicali v občen zbor, da bodo volili postavni zatrdni odbor.
V Gorici, 19. marca 1873.
Osnovalni odbor.
Dopisi.
Z Banjšic, 19. marca. »Valentin Stanič*—je naslov spisu, v kterem razklada rodoljubni g. K. zasluge onega gospoda za goriško deželo, vzlasti za slovensko mladino, ter predlaga, naj se mu postavi spominek v Kanalu.
Srečna misel je ta :	Staniču spominek postavili. On si
ga je gotovo zaslužil, ker je delal »za omiko* slovenskega naroda na Goriškem že v tisti dóbi, ko nij še bilo ni »Glas*a ni**;Soee*, ni »slov. Naroda* ni »slov. Gospodarja*, m »Glasnika* ni »Besednika*, ni »Učitelja*, ni »Tovarša*, ni »Ver-teca“, ni »Brenceljna*, ni »Zore* ni »Danice*; — še predno so »Novice* izhajale, je Stanič že zbujal slovensko mladino po Goriškem, jo učil brati in peti ter ji bukve kupaval in jih še sam spisaval. Leta 1822 je dal na svetlo »Pes.;.i za kmete in mlade ljudi*; leta 1826 »Pristavik neklerih cerkvenih in drugih pesem*; leta 1 «938 pa »Drugi pristavik starih in novih cerkvenih in druzih pesem.*
Vse te pesmi so bile za tačas prav dobre in so veliko koristile, morda več nego kaka zbirka današnjih novih pesem. Treba človeka in njegovo delo soditi po dobi, v koji mu je življenje teklo, tako tudi Staniča. On je oral le«lino. On nam je pripravljal pot. Zato je njegovo delo veliko vredno, vredno lepega spominka.
Ta spominek naj bi se postavil v Kanalu, svetuje g. K. Jaz odobrujem ta svet, ker je bil Stanič blizo Kanala rojen, in ker ima Kanal na svojem lepem trgu dovolj prostora za tak spominek. Poleg tega spominka iz kamena ali železa bi jaz svetoval še knjižen spominek : Staničev Album. V tej knjigi bi moral biti popclen življenjepis s podobo Staničevo, potlej razni spisi v vezani in nevezani besedi, kratkočasni in po-dučni.
V	ta in uni namón naj bi se brž ko brž sestavil odbor v Gorici, ker je stoletnica Staničevega rojstva že blizo — 12. febr. 1874.
Dokler ni odbora, naj časniki sprejemajo darove !
V	Gorici, 19. marca. (Ruski profesor) J. Baudoin dc Courtenay, poslan in podpiran od ruske vlade na znanstvenem potovanji po slovenskih deželah, razglaša vsako toliko časa svoje dogodke ter s posebnim veseljem omenja duhovnikov, »ki so mislili, da ga morajo postreči z jedmi in s pijačami ter da mu bo zadostovalo to, kedar bo sit* *) »ki so mu ovi-
*) Ne vemo, kaj prav za prav hoče ruski profesor s temi besedami reči: ali da ruski popijžive brez jedi in pijače, ali pa. da se ua Ruskem «profesorji- za
gostoljubnost tako zalivalujejo, kakor ou tu. Ur.
rali in kvarili njegov opravek vsled velike nezaupljivosti ljudstva, katero so si duhovniki pridobili z ošabnim in v časih tudi nečloveškim postopanjem'6, ki »na mesti da hi prijazno in uljudno govorili sè svojimi Tarmani, je prav po indigator-sko izprašujejo6, ki »so skrbeli za to, da bi uničili v mladih in starih umih celo zadnjo mrvico samostalnega in neodvisnega mišljenja6. Za kratekčas pove tudi kako pravljico, n. pr.: Bil je zavod, in bil je »norec-antikrist*. »V nedriji omenjenega zavoda so se našli predrzni fantje, ki so se odločili pomagati temu norcu-antikristu6, »ter so mu začeli pošiljati razne zbirke pravljic in drugih t. p. rečij6. »Mej drugim dopadla je temu norcu ena zbirka ter se je hotel seznaniti s tem- fantom, ki jo je poslal. Pa očetovski varuhi tega zavoda so prepovedali fantu, obiskati norca, ter so mu zapovedali, da mora doma sedeti.6
Ta pravljica nas je jako zanimala, ko smo jo brali, ne kakor bi bili mi v kaki zvezi ž njo, ker godila se je v trideseti državi in ne v Gorici, ampak ker se je tudi pri nas pripetilo nekaj podobnega, ne enakega. Bil je zavod in je še zdaj; v nedriji njegovem so se našli rejenci, ki so pošiljali zbirke pravljic, pripovestij pesnij, jezikoslovnih opazek, nepoznanih besedij, uganalec narodnih običajev ne kakemu norcu, tudi ne antikristu, ampak učenemu gospodu, ki je nabiral gradivo za znanstveno delo. Pošiljali so mu posredno in neposredno. ker gospod je imel ljudi, ki so posredovali mej njim in raznimi pošiljalci. Mej drugim dopadla je temu gospodu ena zbirka ter je poročil rejencu, ki jo je poslal, da bi ga rad videl, in rejenec je povedal vodstvu. Vodstvu pa se nij zdelo ni Častno ni primerno, pošiljati meni nič, tebi nič tujemu in neznanemu človeku rejenca na ogled, kakor kaki vojaški komisiji, in to tim manj, ker mora, kar je nekaj let, nasproti vojaški oblasti to delati. O znanstvu tu nij govora, ker znanstvenemu namenu je bil rejenec uže s tem zadostil, da je poslal zbirko »zapisano popolnoma znanstveno in vsled tega imajočo veliko vrednost tudi za jezikoslovce6, »da jo je moral gospod sam posebno občudovati 6
To nij vse; gospod je bil močno učen, tako visokih mislij, da je nahajal na vsaki strani sv. pisma protislovja, da je spoznal za krivo to, kar so kot resnico častili sv. Avguštin, sv. Krizostom, sv. Bonaventura, sv. Tomaž Akvinski in drugih modrih mož brez števila. Toraj je predstojništvo zavoda prepovedalo onemu rejencu, obiskavati gospoda, rekoč, da učeni gospod bi znal biti prav takrat, ko pride rejenec k njemu, zamišljen v sv. pismo, ter bi ga tako motil v bistroumnih preiskavah, ali pa bi se gospod delal nemočenega in bi govoril po navadi učenjakov, ki pri bukvah čepd pozabijo, da nad njimi streha gori, o globokih prašanjih, kterim se ne more bližati rejenec, baveč se z latinsko Sohmiedovo in grško Cur-tiusovo slovnico, ako se noče nevarnosti izpostaviti, da bo tak salto-mortale za njegov dušni razvoj, ker odgojiteljska pravila, neznana in nezahtevana v čumnati znanstveno izobraženega moža, vendar neobhodno potrebna vsaki odgojiteljski va-dii, povdarjajo »festina lente6 in »hiti, pa se ne prehiti.6
Rejenci, ki so pisali in svoje spise omenjenemu gospodu pošiljali, nijso bili prištevani v zavodu »predrznim6, ker spi-sovali so zbirke pred očmi svojih predstojnikov, in nobenemu se nij zarad tega kaj hudega zgodilo. Se več, ustanovili so lepoznansk list, ki redno izhaja in v prvi vrsti narodno blago obdeluje. To se lahko godi, ker rejenci imajo veliko takega blaga, so s takim blagom dobro založeni: pred zadnjimi jesenskimi počitnicami so imeli zbor, kterega jim predstojništvo le z besedico nij branilo. V tein zboru so si izvolili odbornike, ki stanujejo po raznih krajih naše dežele, ki so o počitnicah tovarše svojega okraja spodbudovali k nabiranju narodnih stva-rij, so si dopisovali in poročali o uspehu predsedniku v Cirkno. Sad tega prizadevanja vidi se v zbirkah poslanih učenemu gospodu, »spisanih s polno znanstveno natančnostjo6, v spisih razglašenih v listu, in v privatnih zbirkah, ki še čakajo poti v javnost. Kar so rejenci v jeseni nabrali, po zimi pilijo in
likajo in pripravljajo in predstojništvo ve vse to in se veseli »samostalnega gibanja mladih uniov.6
Ker g. profesorja celo pravljice močno zanimajo, mislimo, da bo imel toliko vece veselje nad resnico ; zato željno pričakujemo nadaljnih poročil o njegovem potovanji, v kterih bo, kar nikakor ne dvomimo, z veliko pohvalo ta zavod omenil.
Ogled.
Avstrija. Volilno reformo obravnuje zdaj gospojska zbornica. V odseku, ki jo je naprej pretresel, bili so zoper njo grof Rechberg, knez Metternich, grof Klani Gallas in grof Trauttmansdorf. Minister Lasser, ki je načrt zagovarjal, je med drugim rekel, da mora Avstrija svoje prihodnosti le samo v konstitucionalizmu iskati, »absolutizem in federalizem da sta enako neizpeljiva.6 V občni seji bo zastopal manjšino grof Rechberg. — Protesti v Dalmaciji zoper glasovanje njih »petorice6 v drž. zboru za vol. ref. se množijo. Ne le slovanski dež. poslanci, vsa hrvaška društva, korporacije in volilci sploh, teinuč tudi celò zmerniši Italijani se oglašajo zoper dalm. državnih poslancev postopanje.— Kakor je navada, pojde od predsedništva drž. zbora vabilo do poljskih poslancev, da naj pridejo v zbor, ali, predilo bodo totične formalnosti dognane, preteče dokaj časa in delegaciji boste že morali zborovati brez Poljakov. — V Ljubljani so se vršile volitve za mestno starešinstvo brez Slovencev. Pokazalo se je zopet, da resno, trezno in zdatno politiko delajo — stari. To še nasprotniki naši vidijo in v dopisih v »Triester Zeitung6 itd. direktno ali indirektno spričujejo. Škoda, da se je vnel prepir med domačima strankama o teni, kdo je kriv blamaže. — 13. marca je bil na Dunaji shod avstr, pravne stranke (federalistov) vseh krajev; (bili so v tem zboru naj odličniši federalisti: grof Hohen-wart, bivši minister, grof Falkenhayr, grof Rib. in Egbert Relkredi, Klam Martinec, dr. Costa itd.). Vseh je bilo 72 veljakov. Posvetovali in zedinili so se o tem, kako bo treba postopati, ako cesar volilno reformo potrdi.
Vnanje države. Francija. Pogodba s Prusijo zastran odhoda nemških vojakov s Francoskega je podpisana. S prvim julija bodo začeli odhajati. Do 5. sept. t. 1. ostane v nemšKih rokah samo še Verdun. Do tistega dne bo spla-čan ves dolg, ki ga imajo Francozi z Nemčijo poravnati.
Domače novice.
(Nj. c. k. visokost, nadvojvoda Karol Ludovik) so 17. t. m. o polnoči z brzo-vlakom došli v Gorico, da se osebno prepričajo o znanstvenem napredovanji starejšega 91etnega fantiča, ki bo te dni navadne skušnje deial. —- Nadvojvoda ostanejo nekaj dni tukaj.
(Č. g. Simon Hrast), dosedaj kaplan v Solkanu, gre zarad bolehnosti v začasni pokoj. Tako je on za g. Jan. Nep. Stres-om, v kratkem času že drugi med mlado duhovščino, ki si je zarad prevelikega dela v*službi nevarno bolezen nakopal. To je močen udarec goriški duhovščini, ali nadejamo se, da Bog vrla in zmožna duhovna naši škofiji ohrani.
Razne vesti.
— Dolgo potovanje. Iz Kanala se nam piše: Dne 21. novembra 4872 leta je oddal nekdo na goriški pošti pismo z napisom : Signor N. N. (ime zamolčimo) sopra Canale a Maria-Zeli. Kanal je — kar je vsacemu učencu četrtega razreda naših ljudskih šol znano — trg na Goriškem in sedež c. k. sodnije. Poštni uradnik, ki je 21. nov. 1. 1. službo o-
pravljal, toga ni vedel ali pa v naglici pregledal. Poslal je pismo na Štajarsko v Bruck a/d. Mur. Na ondotni pošti je ležalo, ai/, 1873 je romalo potem v Maribor in je prišlo po dolgih ovinkih l0/3 nazaj v dorico z velevažno (!) opombo : Keine Anfrage. Po štirimesečnem romanji je prišlo te dni zamazano na svoje mesto.
/
— Iz Rihenberg-a poroča se nam, da se je podučevanja g. prof. Povše-ta veliko število tamošnjih posestnikov in iz o-kolice udeložilo. Za g. prof. Povše-tom je govoril tudi g. Rihard Dolenec. Podučevanje je bilo sprejeto z občno pohvalo.
— Volitev za mestni odbor v Ljubljani noben Slovencev ni motil, tedaj so Nemci zmagali z vsemi svojimi kandidati sijajno. Kakor poročajo »Novice*, je bilo udeleževanje volitev prav mlačno; od 624 volilcev v II. razredu jih je volilo le 169, od 363 v III. razredu le 132, in ti so na »komando* izvolili nekega g. Rabita, uradnika pri južni železnici, kterega skor noben mestjan ne pozna, ki pa ima za liberalce to zaslugo, da je kakih 40 železničarjev k volitvi »komandiral.*
Za novo zvonove na sv. Gori
so darovali:
J. L. v G. 2 g.; Katarina Mizerič 2 g ; farmani na Banj» šicah 20 g. (med njimi vikar 8 g ); farmani in duhovna pri sv. Luciji na Mostu 33 g ; farmani na Livku v89 g. 85 */2 kr. (med njimi vikar 10 r); farmani in duhovna v St. Florjanu 76 g. 43l/2kr.); farmani v Št. Andrežij) 103 g. #0 kr. (med njimi vikar 5 g.); farmani v Solkanu, kakor smo slišali, čez 124 g.
Za spominek Valentina 8tanič-a
sta darovala: C. g. A. Žnidarčič, vikar na Banjsicah 12 gold.; g. J. Srebernič iz Cepovana 2 gold.
Listek.
Nekaj o pričetku Slovanov.
(Dalje.)
» Glasbena Maticau razpisuje darilo 10 goldinarjev v srebru za najboljšo kratko slovensko mašo, ki mora biti sestavljena za žensko-možki čveterospev se spremljevanjcm orgelj. Besede naj si izvolijo gospodje skladatelji sami, poglavitno vodilo naj jim pa bode, da so napevi v lehkem, pevcem pri-ležnem skladu, ter da bode kompozicija inelodijozna v cerkvenem duhu zložena. — Skladbe naj se pošljejo društvenemu tajniku g. Vojtehu Valenti do 1. julija 1873 brez podpisanega imena, katero naj se priloži v zapečatenem listu.
— Družba sv. Mohora>—- Letošnje knjige se v druzbini tiskarni redno in jako marljivo tiskajo. Dosedaj so v natisu končane in vezane : »Večernice*, katere obsegajo obdarovano Slemenikovo povest »Izdajavec* na pol desetih polah; Dr. Vošnjakovo »Umno kletarstvo*, ki v koledarjcvi veči obliki obsega 11 pol z 12 podobami in »Kristusovo življenje in smert*, pervi snopič drugega delav Koncem meseca marca bode doveršen tudi osmi^ snopič »Življenja svetnikov* in do konca aprila IV. del »Živali*. Tačas se sestavlja imenik letošnjih udov in mesec majnik in junij sta odločena natisu družbinega »Koledarja*. Uredjeno je tedaj vse tako, da na vsak način družbeniki dobè knjige ob pravem času. Vse rodoljube pa zopet nadležno prosimo, da si prizadevajo povsod, kar le morejo, pridobiti mnogo novih udov; kajti knjige se tiskajo letos v 22.000 iztisih in tiskovni stroški, dasiravno družba ima lastno tiskarno, so vedno še ogromni, ker se je podražilo delo in poskočila cena papirja. Vpisovalne pole naj se pošljejo družbi vsaj do 10. aprila. — Odboru je od odličnih strani došlo zopet nekaj novih rokopisov. Omenimo v pervi versti, da jc slavnoznani naravoslovec in verli ‘slov. pisatelj gosp. dr. S. Šubic, profesor Graškega vseučilišča, družbi naklonil obširen spis »o telegrafiji*, ki razpravlja vso zgodovino in sedanji stan te od dneva do dneva važnejše iznajdbe. Razpravo razjasnuje 28 podob. Dalej je marljivi slov. pisatelj g. Leopold Gorenjec odboru poslal poslovenjeno Hoffmanovo povest: »Verna mati ali kaj mora mati vse sterpeti za svojega otroka;* in gosp. P. Gr. .ss, čegar spis »Vertnarica* je bil letos obdarovan, je poslal zbirko raznih povesti. Vsi o-menjeni rokopisi so presojevalnemu odseku družbinega odbora oddani v razsodbo, katero naznanimo ob svojem času.
(»Besednik*).
— Dvoje spodnj. realnih gimnazij se nam ponuja za naš denar, ena slov. v Tominu, druga ital. v Gradišči. V Gorici bi imelo ostati vse, kakor je! — Več o tem o drugi priliki.
2.	Ime Magog (	se nc bere v svetem pismu
stare zaveze *), kakor le v 1. Mojz. knj. X, 2., in pa v znanem prerokovanji Ezehijela preroka (XXXVIII. in XXXIX.), kjer govori od G<>ga in Magoga, samo da mu je beseda Magog ime neke dežele (XXXVIII, 2. primeri XXXIX, 6.), Gog pa mu je kralj tiste dežele in ljudstva. Kaj enakega nahajamo pri besedi Asur (	)» tako da, ho to imé v svetih
knjigah beremo, imamo zdaj na Asirskega kralja, zdaj na Asirce misliti. (Glej Iza. X, 5. itd.). Prerok Ezehijel je pri besedi Magog tim ložej na deželo mislil in v tem smislu to ime rabil, ker slog ma v semitskem, in nekih drugih starih jezikih mesto ali kraj pomeni, (kakor končnica išče pri nas Slovanih). Kdo je ta Gog v deželi Magog, od kterega v stari zavezi samo Ezehijel govori, more se še precej gotovo spoznati iz celega obsega njegove prerokbe. On stanuje daleč na
severji (XXXVIII, 15. XXXIX, 2), in sosedje so mu Cp'Jt
• •
t. j. Evropejske dežele, kakor je bilo v poprejšnjem odstavku dokazano *) On se imenuje knez ali viši poglavar ljudstev, ki se imenujejo Ros\ *** •***)) Mescli in Tubai t. j. Rusov, Meškov in Tibarenov ; in z njim sta združena tudi Gomer in To-garma, to je, Kimeriji in Armeni. Vse to kaže na polnočne strani, in s tem se dobro strinja tudi to, da so Gogovi vojaki konijki, in da imajo za orožje loke in psice. Res, da jim prerok pridružuje Še Persijane, Etijepce ie Libjane, ali to kaže le da bo Gogova vojska proti jugu tiskala, ter ta ljudstva sebi pridružila. Sploh se more reči od tega prerokovanja, da bo Bog svoje raztreseno ljudstvo nazaj v Palestino pripeljal, kjer bode v prihodnje stalno prebivalo, pozneje pa vendar, to je, silno dolgo A***) potem (XXXVIII, 8. 15.), pride Gog sè svojimi ljudstvi nad nje, da je opleni in oropa, kakor je bilo to uže od prejšnih prerokov naznanjeno; Bog pa bo strašno sovražno vojsko uničil,
3.	Ezehijel je prerokoval v pervi polovici 6.ga stoletja pred Kristusovim rojstvom ; treba tedaj v tisti dobi poiskati
*) V novi zavezi se omenjata Gog in Magog v skrivnem R&zodenji sv. Janeza Aposteljna, ki bodeta Gospodovo cerkev stiskala, pa Bog ju bo končal (Skrivn. Razod (XX, 7-9.)
**) Kjer govori Knobel o Jafetovik sinovih sploh, ki so Evropo posedli.
***) Naša slovenska prestava Ezehijela preroka, ki se zvesto Vulgate derži, imena Roš ne imenuje, ona ima samo te besede : In Gospod mi je govoril rekoč: Sin človekov! oberili svoj obraz proti Gogu, deželi magoški, vi-šemu poglavarju v Mosoku in Tubalu itd. Ali originalni spis ima :
^52*01	^ar M latinec tako lej prestavil : (ad)
principem ttos-i, Me Jek-1 et Thubalis. In greški prevod Aleksandrinski ima : aQxovra ‘Pios, Mcoòx xai SofiU. Roš je tu gotovo ravno tako lastno ime, kakor obe dve sledeči.
•***) p0 skrivn. Razod. XX, 7, se ima to zgoditi v poslednjih dneh Kristusove cerkve, pred koncem sveta.
ljudstva Gogovega. V tistih časih so najprej Kaldejo - Bubi -onci pod Nnbuhodonosorjem 5) in njegovimi nasledniki, potlej Medo-Persijani pod Kinom (ali Čirom) in njegovimi nasledniki v Aziji gospodarili; pa ni lini, ni unim se ne prileže niti Gogovo ime, niti Gogova dežela ali Gogova ljudstva. Gog ne more pomenili drugih, kakor le Skite. Skilje so bili v drugi polovici sedmega stoletja pred Kristusom silno močni in sosedom strašni, tedaj ne dolgo pred Ezebijelom. Oni so bili najprej Kiinerije iz njih evropejskih seliše pregnali; potem so planili nad Azijo, premagali Mede, in postali gospodarji nad vso Azijo. Šilih so	še	dalej proti	jugu skozi	Palestino
proti Egiptu, dali so se	pa	vendar sprositi s tim,	da	so	se
jim mnoga in draga darila dala, da so se nazaj vernili. Nazadnje, potem ko so 28 let v Aziji gospodarili, so se Medi zastran njih neznosljivega tiskanja in plenjenja zoper nje vzdi-gnili, in je srečno iz Azije spodili. Enako siljenje Skitov proti jugu Ezehije! napoveduje /a prihodnost. Skitom se prilega tudi vse, kar v tej prerokbi Ezehijel pravi. Tako n. pr. klasiki Skite imenujejo dobre	lokostrelce, ter	pišejo, da	so	lok	in
psice iznajdba Skitov	6);	posebno pa	povdarjajo	to,	da	u-
mejo na konjih dirjaje s pŠicami dobro streljati, da so \jTjvoTo§vtai itd. In tudi pristavljajo, da so ropa željni in roparski 7).
4.	Ustmeno sporočilo spričuje tudi, da pri Magogu treba na skite misliti. Jožef Flavij 8) in vsi, ki se nanj opirajo, i-. majo svetopisemskega Magoga za pričetnika Skitov, če drugi 9) Magogu Germanijo ali Getijo za stanovanje pripisujejo, lahko, ako ravno to ni gotovo, verujemo da so si s tim Slovane mislili, ki so po naši misli isti s Skiti. Saadia, sloveč arabski pisatelj lOga stoletja, Magoga imenuje Jagug ali Jadžudž. A-
rabljani pa s svojim Jagug va-Magug umevajo Skite, da še celo samo ime Jagug pri njih to isto pomeni, kar pri Grekih in Rimljanih ime Skit ali Skitje. Sirski pisatelji 10) so ravno te misli v srednjem veku. Reči tedaj zamoremo, da je ta naša razlaga gotova.
(Dalje prih.)
i>) Ime Nabubodonosor, kakor so uže Aleksantlrinci v 3.tera stoletji preit Kr. to ime pisali, gotovo se bolj ujema z imenom Nabukudručara, kakor se nahaja v starili klinastih napisih (Keilinschriften), kot pa Nebu-kadnecar.
(>) Arcuili et sagittam Scyten, Jovis fìlium, invenisse dicunt. Plin histnat Vil, 57.
7)	Tega sicer Slovanom sploh ne moremo nikakor oponašati; mogoče pa vendar je, da se je eden ali drugi slovanski rod kedaj tako obnašal
8)	Jos. Flav. Ant. I.; s. Hieron., Isid. Hisp., Zonaras. itd.
9)	Posebno Judje, uéytt.
10)	Koran 18,93, Istakri, Kazvini, Abulfeda itd. Assemani biblioth. orient. III.
Oznanilnik.
Al* Raf* Ro||ie
doktor medene in ranocelstva, magister porodosl.
in za OČi se je preselil v
mesniško ulico št. 82
Ozdravlja na domu od 9. do 12. ure dopoldne.
stn	m
^ PODDROZNICA I
; Eskomptne Banke Štajarske
V GORICI
Od 1. aprila t. 1. naprej bo plačevala od vplačil sledeče obresti :
Za nakaznice brez odpovedi po	....	4 o/o
„	„	z 10 dnevno odpovedjo po .	.	.	5 °/o
*	*	s 30 dnevno *	„	•	•	.5 l/2 %
brez odpovedi po	....	5 Vz %
Ravno tako bo banka za Rapitale, ktere že-brani na račun tretjega ZA GIRO, s 1. aprila zvišala
obresti na 5 l/2 %•
Vodstvo poddružnice Eskomptne Banke Štajarske v Gorici.
Odgovorna izdavatelja in vrednika: Ant. Val. Toman in Matija Kravanja — tiskar Soitz v Gorici.