Naslednja številka Utripa Savinjske doline bo izšla 24. novembra 2021. Cena: 1,46 EUR Leto: XXII ŠT. 8 I 27. oktober 2021 9 Likof in Savinjski Oktoberfest odmevala preko meja doline 11 Lani 33-odstotna rast, letos načrtujejo še 20-odstotno 16 Drugi srednjeveški dan na Gradu Žovnek 24 Kako zgraditi novo hišo in pri tem uporabiti material stare V mesecu požarne varnosti že tretja vaja Gasilsko poveljstvo Občine Braslovče je minulo soboto pripravilo osrednjo gasilsko reševalno vajo. Na vaji, ki je potekala na kmetiji Uroša Drče iz Grajske vasi pod vodstvom domačega poveljnika Grega Cizeja, je sodelovalo sedem gasilskih enot s 13 vozili in 79 gasilci. Predpostavka vaje je bila eksplozija plina pri vzdrževalnih delih in posledično je prišlo do požara večjega gospodarskega poslopja s sušilnico hmelja, vključno s poškodovanimi delavci. Gasilci so morali najprej preiskati prostor, evakuirati delavce in domačine ter oskrbeti poškodovane. Z vajo so hoteli preveriti ustreznost trenutno veljavnih alarmnih postopkov za tovrstne nesreče, zadostnost količine gasilne vode za gašenje večjega objekta, število gasilcev za tako zahtevno intervencijo ter usklajenost vseh vpletenih v gašenje in reševanje ob tovrstnih nesrečah ob upoštevanju navodil NIJZ. Vaja je bila uspešno opravljena, podrobnejšo analizo pa bo opravilo GPO Občine Braslovče na naslednji seji. To je bila že tretja obsežnejša vaja na območju naše doline v mesecu požarne varnosti. B. P. T. TAVČAR Ni vseeno, kaj pustimo za sabo LUCIJA KOLAR Bližnje sosede in delavce so v Braslovčah oskrbele enote prve pomoči. Larisa svetovna podprvakinja L. K. OSEBNI ARHIV Osemnajstletna Levčanka Larisa Žagar Slemenšek, članica celjskega Športnega kluba Hyong, je minuli petek postala svetovna podprvakinja v kikboksu. Na svetovnem prvenstvu se je dijakinja I. gimnazije v Celju premierno pomerila v članski kategoriji. Čeprav je zaradi epidemije na tatami stopila po dveh letih brez tekem, je pokazala svojo borbenost in odlično formo. V finalu je za las izgubila proti predstavnici Nemčije in se zavihtela na odlično drugo mesto. Na tekmovanju, ki je od 18. oktobra do 23. oktobra potekalo v italijanskem Jesolu, je nastopilo več kot 1500 tekmovalcev iz 68 držav. Slovenijo je zastopalo 27 posameznikov. Larisa Žagar Slemenšek je jesen 2019, ko se je zaradi epidemije koronavirusa tekmovalno obdobje ustavilo, zaključila kot evropska mladinska prvakinja v taekwondoju in kikboksu. O novem dosežku pa je povedala: »Naslov članske svetovne podprvakinje je zame potrdilo, da se s trenerjem Urošem Bernardom in ostalo ekipo, s katero treniram, premikamo v pravo smer.« Larisa Slemenšek Žagar s svojim trenerjem Včasih se počutim, kot da živim v velikem otroškem vrtcu z neograjenim peskovnikom, kjer se otroci kregajo za svojo lopatko in igračko, drug drugemu podirajo potičke in gradove ter kakajo in lulajo v mivko, še najraje tam, kjer imajo svoje igračke drugi. V tem vrtcu je veliko manj reda kot v klasičnem, saj so otroci odrasli, iskreni, nedolžni in nagajivi malčki pa vsak po svoje socialno preparirani odrasli, mnogi – vsaj tako se obnašajo – s kakšno psihološko diagnozo. Vzgojitelji so dober zgled za lumparije, ki se jih odrasli otroci sproti vestno učijo. To pa je tudi edina »pridnost« odraslih malčkov. A če želijo preživeti odrasli vrtec, potem se morajo naučiti lumparij, da ne bi sami nasrkali, ker bi bili kot preveč pridni preveč vpadljivi in slab zgled. V tem vrtcu velja divji zahod, prava ni oz. velja samo za otroke, vzgojitelji pa jim v oči z veliko lopatko mečejo pesek. Vsakič, ko si očistijo oči, dobijo novo pošiljko, in če ne tega, potem jim nekdo od odraslih otrok podre, kar so zgradili, ali pa se vsaj pokaka v njihov pesek. Kaos, v katerem igra zakon močnejšega, ne nujno po fizični moči, ampak po prebrisanosti, če nimaš vez pri vzgojiteljih, pa po sistemu »znajdi se«. V minulih dneh je bil Žalec ponovno v glavnih novicah. Seveda zaradi zgodbe z lažnimi potrdili o cepljenju, ki naj bi jih za dober denar prodajala dva tehnika. Na prvo žogo si gotovo kdo misli, da ima zadeva dobrodelno noto, kajti nasprotniki cepljenja, ki seveda imajo za nasprotovanje svoje argumente, so na nek način »odpadniki« in sta jim ponujala pomoč. A saj veste, po navadi je dobrodelnost brezplačna … No, premalo vemo in sodili ne bomo mi. V vsakem primeru pa velja, da se svoboda konča na meji svobode drugih, in morebitni imetniki lažnih potrdil so si morda priborili »svobodo«, s tem pa morda ogrozili druge. A spet, kdo je res lahko prenašalec in kaj je gotovo? In če obstaja (žal dokazano) najmanjša možnost, da cepljenje povzroči smrt? Možnost je zanemarljiva, pravijo. Pa če se zgodi vam, vašemu otroku? In še, zakaj nam pridigajo, potem pa je najmanj precepljenosti pri tistih, ki bi nam morali biti za zgled? Po drugi strani pa, a imamo kakšno drugo rešitev, okužbe pa nas niso zaprli in ob PCT omejitvi se lahko družimo, odpremo ventile in se nasmejimo ob stand-up komikih, gremo na žur, nazdravimo. Ugotavljam, da nas rešuje civilna sfera: prostovoljstvo, delovanje v društvih, medsosedska in medosebna solidarnost – v našem časopisu boste našli več dokazov. Turistična društva praznujejo, skrbijo za povezovanje in druženje, športniki za zdrav duh, ker krepijo telo, tečejo in skačejo, kulturniki za duševno hrano. Za druženje, smeh in glasbo, ki preglasi zvok kaosa, za zdravico temu prvinskemu, neokuženemu, ki se upira zmedi sedanjosti, pa so v minulem mesecu poskrbeli na Savinjskem Oktoberfestu, na gradu Naj bo duh reformatorjev, ki so se borili proti zlorabi odpustkov in še čem, vaš navdih. Naj vas dan spomina na mrtve spomni na minljivost in brezpogojno enakost na koncu, razlika je le v tem, kar puščamo za sabo. znova naraščajo? In v državah z dobro precepljenostjo je dokazano manj okuženih, življenje pa se neprimerno hitreje vrača v normalo. Če bombardiranju na družbenih omrežjih različnih vrst prištejemo zmedeno, včasih celo nasprotujoče si komuniciranje oblasti, preslabo slišnost stroke in kaotično politično ozračje, ki preglasi stroko, pravo in medije skupaj s tem, da jih degradira, potem je zmeda popolna. Ljudem se že meša in treba jih je umiriti s šok terapijami, vodni top in solzivec sta v pomoč pesku v oči. Ob tem se vprašam, kako ljudem spodaj sploh še uspeva ohraniti zdravo pamet. Hvala bogu, letos Žovnek, ob svečanostih gasilcev, turističnih delavcev, kulturnikov in drugih. Tudi ustvarjalni duh se ne pusti in podjetniški duh gre svojo pot. Preberite na straneh 10, 11, 24 in 25 – ne, preberite ves Utrip in gotovo zmaga pozitivna energija utripajoče doline in ljudi, ki se znajo nasmejati tudi v času, nad katerim bi se lahko zjokali. Bližata se dva pomembna dneva, vsak s svojim sporočilom. Naj bo duh reformatorjev, ki so se borili proti zlorabi odpustkov in še čem, vaš navdih. Naj vas dan spomina na mrtve spomni na minljivost in brezpogojno enakost na koncu, razlika je le v tem, kar puščamo za sabo. VEDNO NA TRDNIH TLEH www.juteks.si Z vami v barvito jesen! TRGOVINA JUTEKS, Hmeljarska 3, Žalec, 03 71 20 758, trgovina@juteks.si 2 OBČINA ŽALEC Imajo vse, kar imajo veliki D. NARAGLAV Ob prazniku KS Petrovče so podelili priznanja in plakete za dolgoletno uspešno delo. Letošnji nagrajenci s predsednico in podpredsednikom Sveta KS Petrovče V dvorani KZ Petrovče je v petek, 24. septembra, potekala slavnostna seja KS Petrovče, s katero so pod streho spravili letošnje praznovanje krajevnega praznika, ki ga sicer praznujejo sredi poletja in poteka pod imenom Petrovčevanje. Tako lani kot letos zaradi covida19 prireditev, ki se odvijajo v tem času, ni bilo. Slavnostna seja je zato bila nekakšen obliž na sicer bogato in pestro dogajanje, ki je običajno potekalo v času praznovanja. Na slovesnosti je zbrane nagovorila predsednica Sveta KS Petrovče mag. Jasna Sraka. V svojem govoru je predstavila opravljeno delo od lanskega do letošnjega praznika. Ob tem je poudarila, da je njihovo delo ves čas omejevala epidemija koronavirusa, ki je onemogočala številne prireditve in aktivnosti. V nadaljevanju je med drugim dejala, da s ponosom lahko reče, da imajo v KS vse, kar imajo veliki. »… Zdravstveni dom, naj kulturno šolo, prijazen vrtec, pošto, pivovarno, uspešno industrijsko cono in podjetja, imamo svoj dvorec, romarsko cerkev. Živimo v sožitju s hmeljem. Iz naše KS prihajata hmeljska princesa in starešina. Imamo številna uspešna društva. Slovimo po dobrodelnosti in sodelovanju, Karitas in Rdeči križ delujeta z roko v roki. Krajevni odbor za vrednote NOB skrbi za številna partizanska obeležja. Aktivnosti, ki jih DU izvaja za svoje člane, so mnogotere. Imamo lep športni park. Na vse to smo lahko ponosni. Ob vsem tem čestitke športnikom za 30 let igrišča za tenis ter TD za 20 let uspešnega delovanja.« Zbranim je spregovoril tudi župan Janko Kos in pohvalil sodelovanje KS z občinsko upravo na različnih področjih. Nato je sledila podelitev priznanj letošnjim nagrajencem, ki sta jih podelila predsednica KS mag. Jasna Sraka in Matej Čater. Priznanji sta prejela mag. Veronika Kajič za 20-letno prostovoljno delo v društvu in širši lokalni skupnosti ter Žarko Sarežin za dolgoletno nesebično delo v različnih društvih v lokalni skupnosti in širše. Plaketo KS sta prejela mag. Ivan Arzenšek (pater Vanč) za 30-letno aktivno delo v župniji ter širši lokalni skupnosti in Tatjana Razboršek Rehar za več kot 40-letno aktivno delo na številnih področjih v lokalni skupnosti in širše. Slovesnost so s kulturnim programom obogatili kvartet Štangarji ter etno skupina Veški dečki, program pa je vodila Katarina Marčič, sicer tudi članica Sveta KS Petrovče. Drugo leto nova gasilska avtocisterna T. TAVČAR V prostorih Prostovoljnega gasilskega društva Zavrh v Krajevni skupnosti Galicija so v četrtek, 7. oktobra, podpisali pogodbo za nabavo nove gasilske avtocisterne. Predsednik domačega gasilskega društva Martin Razgoršek je povedal, da je tokratna investicija največja v zgodovini društva. Po uspešni prijavi na javnem razpisu so na podlagi javnih naročil izbrali dobavitelja podvozja in podjetje za izdelavo nadgradnje. Kot je povedal župan Občine Žalec Janko Kos, ima lokalna skupnost izdelan plan nabave opreme in vzdrževanja gasilskih domov. In tako je na vrsto prišlo tudi gasilsko društvo Zavrh, ki mu bo občina pokrila levji delež investicije. Iz proračuna Občine Žalec bo za nabavo vozila v vrednosti 263 tisoč evrov namenjenih 143.500 evrov. Za preostali del bodo poskrbeli domači gasilci s pomočjo donatorjev. Predsednik društva je podpisal dve pogodbi, in sicer s podjetjem Pušnik, ŠT. 9 I oktober 2021 Krepijo odnose s krajani D. NARAGLAV Mestna skupnost Žalec praznovala okrnjeno, a slovesno s podelitvijo priznanj društvom in posameznikom. Slavnostno sejo MS Žalec ob prazniku so pripravili v prostorih Eko muzeja hmeljarstva in pivovarstva. Moderatorka prireditve Jolanda Železnik je podala kratek zgodovinski oris Žalca, ki se prvič omenja že v srednjem veku kot Sachsenfeld, v slovenski obliki pa že v 13. stoletju, ko je dobil trške pravice. Predsednik Sveta MS Žalec Rado Gašperič je v svojem nagovoru med drugim povedal: »Na današnji dan pred 57 leti je Žalec postal mesto, ki s svojo čedalje lepšo podobo daje videz urejenega, čistega, prijaznega in zelenega mesta. Seveda nikoli ni tako dobro, da ne bi bilo lahko še boljše, zato krepimo odnose s prebivalkami in prebivalci Žalca in Ložnice. Okoli 5.400 nas je. Odnosi med ljudmi so eden najpomembnejših dejavnikov v skupnosti in so temelj razvoja in napredka. Žal ugotavljamo, da se ti odnosi v zadnjem času slabšajo, predvsem na račun polarizacije v družbi, krepita se razdvojenost, skreganost …« Rado Gašperič je ob tem nanizal nekatere aktivnosti in dosežke minulega obdobja v samem Žalcu in na Ložnici, ki je del MS Žalec. Prav tu so pred nedavnim zaključili tudi postavitev tabel s hišnimi številkami. Spregovoril je tudi o načrtih za prihodnost, ki se nanašajo na dokončanje ustreznih klančin za invalide, s čemer želijo zagoto- Predsednik Sveta MS Žalec Rado Gašparič je povedal, da bodo z veseljem prisluhnili problemom in pobudam občanov ter jim skušali pomagati. viti, da se bo mesto Žalec še naprej ponašalo z nazivom »invalidom prijazno mesto«. Poskrbeli bodo tudi za novoletno okrasitev Žalca in Ložnice, izvajali bodo zimsko službo, sanirali poškodovane pločnike, ceste in parkirišča, spet želijo organizirati srečanje s starejšimi krajani, predvsem pa bodo z veseljem prisluhnili problemom, pobudam, kritikam in predlogom občank in občanov ter jim skušali pomagati, kolikor bo v njihovi moči. V drugem delu slovesnosti, ki sta se je udeležila tudi podžupana Marjan Vodeb in Roman Virant – slednji je spregovoril v imenu župana Janka Kosa –, sta predsednik Rado Gašparič in njegova namestnica Ivica Zapušek Skubic podelila letošnja priznanja MS. Ta so prejeli: Filatelistično društvo Žalec za 50-letnico svojega delovanja, Mojca Robič, ustanoviteljica plesne šole Spin iz Velenja, za 25-letnico uspešnega dela, Jože Glinšek, ki je letos za svoj prispevek k razvoju prostovoljstva in gradnji medgeneracijske solidarnosti v Hiši sadeži družbe Žalec dobil zlato priznanje slovenske Filantropije, ter člani ekipe športnikov DU Žalec, ki tekmujejo v streljanju z zračno puško in dosegajo odlične rezultate na regijskih in državnih tekmovanjih. Ekipo sestavljajo Milan Goubar, Jože Pavlič, Alojz Novšak in Jože Jeram. Slovesnost sta obogatili učenki Glasbene šole Risto Savin Žalec, citrarki Zoja Lešnik in Staša Čulk, skupaj s profesorico Ireno Tepej. Letošnji prejemniki priznanj s podžupanoma, predsednikom MS in njegovo namestnico Križišče in boljša preskrba z elektriko T. TAVČAR S podpisa pogodbe ki bo poskrbelo za sodobno nadgradnjo vozila, in z županom Jankom Kosom o sofinanciranju nabave vozila. Novo vozilo bodo pripeljali v domači kraj Zavrh pri Galiciji predvidoma konec prihodnjega leta. V zaselku Železno v KS Galicija so sredi oktobra namenu predali obnovljeno križišče in električne kablovode. V prenovljeno vaško križišče so vgradili 70 metrov cevi premiera DN200 za odtok meteornih voda in 22 metrov cestnih robnikov, odpeljali so dotrajani asfalt, zamenjali 80 kubičnih metrov zemlje z novim tamponom in s tem dvignili križišče za 40 centimetrov, položili nekaj manj kot 300 kvadratnih metrov asfalta in vgradili več litoželeznih rešetk … Na krajši slovesnosti se je predstavnik Odbora za gradnjo križišča Boštjan Mirnik zahvalil vsem, ki so kakor koli pripomogli k tej novi pridobitvi. Posebno zahvalo pa je izrekel Janku Grobelniku, Saši Kelemberger in Bojanu Poljšaku za oddajo zemljišča v javno korist za razširitev križišča in Franju Polancu za odstranitev cipres, kar je križišče naredilo bolj pregledno. Finančni zalogaj je kar velik za ta del zaselka, glavni del za križišče pa je prispevala Občina Žalec. S prerezom traku so takole simbolično kar vsi, ki so se zbrali na odprtju, predali križišče v uporabo. OBČINA ŽALEC ŠT. 9 I oktober 2021 3 Potrdili rebalans in cene vrtca Mladim prijazna K. ROZMAN Žalski Občinski svet je minulo sredo opravil 20. redno sejo, zaradi zagotavljanja protikoronskih ukrepov ponovno v dvorani Doma II. slovenskega tabora. Med 17 točkami dnevnega reda sta bila obravnava pogodbe za izvedbo projekta javno-zasebnega partnerstva za gradnjo novega vrtca na območju Žalec zahod in rebalans letošnjega proračuna. Na začetku seje so žalski svetnice in svetniki soglašali z imenovanjem dr. Hane Šuster Erjavec za direktorico JZ Zdravstveni dom dr. Jožeta Potrate za nov mandat od 1. novembra letos do leta 2025 ter podali pozitivno mnenje k ponovnemu imenovanju Natalije Starič Žikić za ravnateljico JZ Vrtci Občine Žalec. Obe sta bili na razpisu edini kandidatki. Sledila je obravnava sprememb in dopolnitev Pravilnika o plačah in plačilu za opravljanje funkcije občinskih funkcionarjev, članov delovnih teles Občinskega sveta in članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov. Pravilnik je dopolnjen z novim členom, v katerem je določeno mesečno plačilo za opravljanje funkcije predsednika Občinskega štaba za civilno zaščito (30 % plače župana brez dodatka na delovno dobo) in člana Občinskega štaba CZ (20 %) za čas mobilizacije oziroma aktiviranje na podlagi načrtov zaščite in reševanja. Plačilo (20 %) pripada tudi vpoklicanim poveljniku in članom Gasilskega poveljstva Občine Žalec. Pripravo in predlog koncesijske pogodbe za izvedbo projekta javno-zasebnega partnerstva »Vrtec Žalec zahod« je predstavila vodja Urada za negospodarske javne službe mag. Nataša Gaber Sivka. Za 9-oddelčni vrtec in ureditev okolice je bil izdelan idejni projekt, občina bo koncesionarju podelila stavbno pravico, pogodba pa se nanaša na 20 mesecev za projektiranje, gradnjo, opremo in ureditev vseh potrebnih dovoljenj, nato pa bo sledilo 15-letno koncesijsko obdobje, ki se nanaša samo na objekt, dejavnost pa bo še naprej izvajal zavod Vrtci Občine Žalec. Po tem obdobju mora konce- sionar objekt predati občini. Vzorec koncesijske pogodbe je skupaj z vabilom k oddaji zavezujoče ponudbe za izvedbo projekta občina posredovala dvema ponudnikoma: podjetjema Esotech in Makro 5 gradnje. Na oktobrski seji je žalski svet potrdil spremembe in dopolnitve Pravilnika o upravljanju s stvarnim premoženjem v lasti Občine Žalec. Direktor RA Savinja Žalec Stojan Praprotnik je nato predstavil poslovanje žalskega gospodarstva v letu 2020, ki ga je zaznamovala epidemija covid-19 in ukrepi v zvezi z njo. V drugi obravnavi sta bila sprejeta Odlok o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo in Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Žalec (po nadzoru s strani Ministrstva za okolje in prostor je bilo treba odpraviti nekatera neskladja z zakonodajo, ki so bila ugotovljena v odloku iz leta 2016). V prvi in drugi obravnavi so žalski svetniki potrdili predlog Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje zazidalnega načrta Južno od železnice v Žalcu. Prav tako v prvi in drugi obravnavi so bile na dnevnem redu spremembe in dopolnitve Odloka o proračunu občine za leto 2021. Z rebalansom so prihodki nekoliko nižji od veljavnega proračuna (indeks 97,3) in znašajo 21.621.770 evrov, odhodki pa so opredeljeni v višini 25.108.340 evrov (indeks 99,9 glede na veljaven proračun). Z rebalansom so uskladili tudi načrt razvojnih programov 2021–2024, letni načrt ravnanja s stvarnim premoženjem in sredstva stanovanjskega sklada. V prvi in drugi obravnavi so žalski svetniki potrdili tudi Odlok o podelitvi koncesije za opravljanje javne službe v osnovni zdravstveni dejavnosti na področju ginekologije in porodništva. Zaradi upokojitve koncesionarke mora namreč v skladu z zakonodajo občina pred objavo javnega razpisa za novo koncesijo sprejeti koncesijski akt v obliki občinskega odloka. Na oktobrski seji je žalski Občinski svet potrdil nove cene programov v Vrtcih Občine Žalec. Povišanje so v Vrtcih Občine Žalec predlagali, ker sedanje ekonomske cene programov ne pokrivajo več stroškov. Nova ekonomska cena za dnevni program v prvem starostnem obdobju je višja za 18,55 % in za drugo starostno obdobje 14,69 %, za poldnevni program v prvem starostnem obdobju za 18,51 % in v drugem starostnem obdobju za 14,76 %. Nove cene veljajo od 1. novembra letos, to pa pomeni tudi dodatna sredstva za občinski proračun, ki mora pokriti razliko od plačila staršev do ekonomske cene programa, ki ga obiskuje otrok. Po potrditvi novih cen so žalski svetniki podali soglasje k sistematizaciji delovnih mest v JZ Vrtci Občine Žalec v tem šolskem letu, po krajši razpravi pa z dvema glasovoma proti potrdili sklep o soglasju k dodelitvi dela plače za delovno uspešnost direktorice Medobčinske splošne knjižnice Žalec Jolande Železnik iz naslova povečanega obsega del. Ob koncu seje so se svetnice in svetniki seznanili z dokončnimi poročili Nadzornega odbora o opravljenih nadzorih javnih naročil Občine Žalec v letu 2019 ter o porabi proračunskih sredstev Turističnega društva Šempeter, Odbojkarskega društva Šempeter in Turističnega društva Levec v letih 2019 in 2020. Nadzor nepravilnosti ni ugotovil. Med aktualnimi informacijami je direktorica žalskega zdravstvenega doma dr. Hana Šuster Erjavec predstavila javnosti že dostopne podatke o nepravilnostih pri izdajanju lažnih potrdil o cepljenju. Posodobili bodo občinski prostorski načrt T. T. V Občini Žalec so sredi oktobra podpisali pogodbo za izdelavo projekta sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta Občine Žalec. V imenu občine jo je podpisal župan Janko Kos, v imenu izvajalca Razvojnega centra za planiranje Celje pa direktor Rado Romih. V času od sprejetja Občinskega prostorskega načrta (OPN) v letu 2013 je občina Je občina sprejemala vloge občanov in lastnikov zemljišč na območju občine za spremembo namenske rabe zemljišč ali spremembo drugih pogojev za gradnjo.V lanskem letu je občina pozvala vse občane, ki so v preteklih letih izrazili željo po spremembi OPN, naj podajo pobude za spremembo OPN. Zbiranje pobud so zaključili 31. julija 2020, jih analizirali in na njihovi osnovi pripravili izhodišča za izbor izdelovalca sprememb in dopolnitev OPN. Javno naročilo za izbor je bilo prvič objavljeno v maju letošnjega leta, na razpis so prejeli zgolj eno ponudbo, ki pa je močno presegala zagotovljena sredstva, zato izdelovalca niso izbrali. Občina je ponovno objavila javno naročilo z nekoliko spremenjenimi izhodišči v septembru in na ponovljen razpis prejela tri ponudbe v vrednosti od 268.278 do 380.371 evrov. Na osnovi najugodnejše ponudbe je bilo za izdelovalca sprememb in dopolnitev OPN izbrano podjetje Razvojni center Planiranje, d. o. o., iz Celja. Namen in cilj izdelave spremembe in dopolnitve Občinskega prostorskega načrta (OPN) Občine Žalec, tako da se vključijo razvojne pobude občinskih in zasebnih razvojnih projektov, saj se bo s tem zagotovilo kakovosten prostor sedanjim in naslednjim generacijam. Pri tem bodo skupne interese vseh deležnikov v prostoru postavili pred zasebne in na osnovi jasno zastavljene strategije Občine Žalec določili strategijo prostorskega razvoja občine, namensko rabo zemljišč in prostorske izvedbene pogoje. občina L. KOLAR ARHIV MC ŽALEC Občina Žalec je že tretjič prejela naziv Mladim prijazna občina, ki ga bo nosila naslednja štiri leta. Župan Občine Žalec Janko Kos, direktor MC Žalec Tomaž Kozovinc in predsednik Republike Slovenije Borut Pahor Direktor Mladinskega centra Žalec Tomaž Kozovinc in župan Občine Žalec Janko Kos sta se 7. oktobra udeležila podelitve naziva Mladim prijazna občina v predsedniški palači v Ljubljani, ki ga podeljuje Inštitut za mladinsko politiko. Slavnostni pokrovitelj dogodka je bil predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Certifikat Mladim prijazna občina s štiriletno veljavnostjo se podeljuje lokalnim skupnostim, ki jih strokovna komisija prepozna kot mladim (osebam med 15 in 29 leti) prijazne, ker uspešno izvajajo vsaj en ukrep iz vseh prioritetnih področjih mladinskih politik. »Obnovitev naziva pa je še toliko bolj zahtevna, saj mora občina, ki se poteguje za obnovitev, prikazati napredek, ki ga je dosegla v preteklem obdobju in kako bo dobro delo v prihodnosti še nadgrajevala. Eden glavnih argumentov, ki je prepričal komisijo, je bilo gotovo odprtje Mladinskega centra v Žalcu in dejstvo, da je bila ustanovitev skupno delo občine in mladih, ki so pripravili elaborate in vse potrebne dokumente za zagon javnega zavoda. Še dodatno se sodelovanje mladih in občine kaže tudi v dejstvu, da sta ustanovitelja mladinskega centra občina in Študentski klub Žalec. Izpostavili smo tudi pobudo za participativno izvajanje projektov, ki jo je MC med mlade poslal v maju. Prejeli smo veliko prijav, na koncu pa izvedli šest projektov, ki so prejeli največ glasov,« je povedal direktor Mladinskega centra Žalec Tomaž Kozovinc. In kako bo Občina Žalec mladim prijazna še naprej? »Gotovo je eden naših prvih izzivov pridobitev lastnih prostorov. Trenutno imamo zgolj pisarniške prostore, ki so namenjeni administraciji in eno manjšo učilnico, v kateri občasno izvajamo projekte. Tako večino naši programov in projektov izvajamo v prostorih, ki jih upravljajo drugi zavodi ali privatni lastniki. To nam seveda ne dopušča veliko fleksibilnosti, prav tako pa bomo na takšen način težko ustvarili avtonomen prostor, ki ga bodo mladi vzeli za svojega. Na srečo se tega še kako zavedajo tudi odgovorni na Občini Žalec, ki nam pri pridobivanju novih prostorov aktivno pomagajo. Tako imamo izdelano idejno zasnovo za novo poslopje Mladinskega centra Žalec, v katerem bodo večnamenska dvorana, mladinski hostel, učilnice, sejna soba, ki bo namenjena tudi društvom, dnevni center in še kaj. Trenutno novi objekt umeščamo v OPPN Frenga, ki se spreminja, kar nam bo dalo osnovo za pridobitev gradbenega dovoljenja in začetek gradbenih del. Slavnostno otvoritev načrtujemo v letu 2023.« Vzporedno z novo strategijo razvoja Občini Žalec v mladinskem centru skupaj z Uradom za negospodarske javne službe pripravljajo Lokalni program mladih za obdobje petih let. »Pripravljen imamo anketni vprašalnik, ki bo v naslednjih tednih pričel krožiti med mladimi. Na podlagi zbranih odzivov bodo sklicane delovne skupine, ki bodo pripravile konkretne ukrepe in programe za izboljšanje področji izobraževanja, zaposlovanja, bivanjskih razmer, zdravja, participacije, mobilnosti, informiranja, mladih družin in mladinskega organiziranja ter prostega časa. Dokument bo nato v sprejem poslan občinskemu svetu, ki se bo z njegovo potrditvijo zavezal k izpolnjevanju začrtanih programov za doseganje ciljev in posledično izboljšanje kvalitete mladih občanov.« Dostop do Ribnika Vrbje Obvestilo za obiskovalce ter lastnike in najemnike zemljišč oz. objektov Občina Žalec je 6. 10. 2021 podpisala pogodbo z izbranim izvajalcem za izgradnjo komunalne infrastrukture za območje Hopslandia (izgradnjo dostopne ceste, povezovalnih poti, vodovodnega omrežja, javne razsvetljave, tk/catv kabelske kanalizacije in transformatorske postaje Hopslandia), vključno z razširitvijo uvoza proti Ribniku Vrbje in preureditvijo parkirišč. Izvajalec je pričel z deli 18. 10. 2021, predviden čas gradnje pa je 60 dni. V času gradnje bo veljala popolna zapora dovozne ceste vsak delovni dan med 7. in 16. uro. Izvajalec bo omogočal nujni dostop lastnikom in najemnikom zemljišč oz. objektov, medtem ko Občina Žalec naproša obiskovalce Ribnika Vrbje, da v času gradnje uporabljajo novo parkirišče pri poslovni coni Vrbje in pot čez brv (mimo tiskarne Golc) oz. v nadaljevanju »povezovalno pot 1«, ko bo ta zgrajena. OBČINE 4 ŠT. 9 I oktober 2021 Častna občanka Olga Hočevar T. T. Na predvečer praznika Občine Polzela, 1. oktobra, so v športni dvorani na Polzeli pripravili slavnostno akademijo. Ob prazniku se v Občini Polzela spominjajo desetih Polzelanov, ki so umrli 2. oktobra 1942 v Mariboru kot talci. Na slavnostni akademiji so podelili kar nekaj zahval in priznanj ljudem, ki širijo dobro. Najprej je župan Jože Kužnik, ki je bil tudi slavnostni govornik, v imenu Vlade Republike Slovenije podelil spominske znake za požrtvovalnost v boju proti covidu19. Prejeli so jih: Olga Hočevar, Zdenka Jelen, Igor Pungartnik in Polona Sagadin. Podelil je tudi županova priznanja, ki so jih prejeli: Mojca Gregorc, Karitas Polzela, Kulturno-glasbeno društvo Cecilija in Mojca Korošec. Prejemniki plaket Občine Polzela so: Ivan Kapitler, David Zabukovnik in Sergej Zabukovnik. Grb Občine Polzela je prejel Mirko Meh za dolgoletno požrtvovalno delo, zasluge na humanitarnem področju ter prizadevanje za boljši položaj najbolj ranljivih skupin in posameznikov. Častna občanka je postala predsednica KO RK Polzela, upokojena dolgoletna pomočnica ravnateljice na OŠ Polzela Olga Hočevar. V kulturnem programu so nastopili Nuša Derenda in pianist Sašo Gačnik ter orkester Cecilija, ki ga vodi Gašper Smisl. Člani likovne sekcije KUD Polzela so z likovnimi deli obogatili prizorišče slavnostne akademije, prisotni pa so bili tudi praporščaki Občine Polzela. Ob obisku vlade v celjski regiji si je končana dela v Prekopi ogledal minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec v spremstvu poslanca DZ Aleksandra Reberška in županov občin Tabor in Vransko. Hodnik za pešce in razsvetljava T. T. V Prekopi so se pred časom končala gradbena dela v okviru projekta Rekonstrukcija ceste Šentrupert–Ločica z dograditvijo hodnika za pešce, ki bodo znatno izboljšala prometno varnost na tem odseku regionalne ceste. Gradbena dela, ki so obsegala izgradnjo hodnika za pešce in cestne Potrdili kadrovski načrt šole Dobitniki priznanja z županom Jožetom Kužnikom Potrdili rebalans proračuna D. NARAGLAV Taborski svetniki so potrdili poročilo o izvrševanju proračuna in odlok rebalansa proračuna za letošnje leto. Na 18. seji OS Občine Tabor so svetniki sprejeli tudi več sklepov o porabi presežka prihodkov nad odhodki JVIZ OŠ Vransko-Tabor iz preteklih let. Poročilo o izvrševanju proračuna Občine Tabor v prvem polletju letošnjega leta je podala Mihaela Zupančič. Občina Tabor je v pol leta imela 1.017.861 evrov oz. 48,6 odstotka planiranih prihodkov. Najnižje so realizirani nedavčni prihodki. Porabila je 892.576 evrov oz. 40,7 odstotka planiranih odhodkov. Najnižje so realizirani investicijski odhodki. Znotraj nekaterih postavk je bilo z rebalansom sredstva potrebno prerazporediti. Občina je v prvem polletju leta 2021 odplačala 13.889 evrov dolgoročnih kreditov pri banki in 10.334 evrov odplačil pri državnem proračunu. Na podlagi polletne realizacije proračuna ocenjujejo, da bo realizacija prihodkov in odhodkov do konca leta v okviru sprejetega proračuna. Rebalans proračuna Občine Tabor za leto 2021 je pripravljen na osnovi devetmesečne realizacije (plačila do vključno 15. 9. 2021) proračuna občine ob upoštevanju danih izhodišč, predvidenih prejemkov in izdatkov proračuna, projektov in investicijskih programov do 31. 12. 2021. Skupni odhodki in prihodki so ostali v okvirih sprejetega proračuna. Nekaj postavk je bilo treba uskladiti z obstoječo in planirano realizacijo do konca leta, dodanih pa je bilo tudi nekaj novih proračunskih postavk (stroški depozita, bankomat, zaščita dreves, trg in pešpot). Odhodki v rebalansu proračuna Občine Tabor za leto 2021 znašajo dobrih 2.184.910 evrov, kar je za 0,5 % oziroma 10.163,85 evrov manj kot v sprejetem proračunu. Z rebalansom načrtujejo 2.086.497 evrov prihodkov, kar je dobrih 6.588 evrov oz. 0,3 % manj od sprejetega proračuna, predvsem iz naslova nedavčnih prihodkov. V nadaljevanju seje so taborski svetniki obravnavali Pravilnik o upravljanju s stvarnim premoženjem v lasti Občine Tabor. Obrazložitev je podala Saša Zidanšek Obreza in povedala, da je treba uskladiti obstoječi Pravilnik o oddajanju poslovnih prostorov ter določanju najemnin za poslovne prostore v lasti Občine Tabor, ki je bil sprejet v letu 2013, z veljavno zakonodajo. Občina bo v prihodnosti poleg uporabnin in najemnin za prostore zaračunavala tudi zakupnine za kmetijska zemljišča, ki so v uporabi. V prilogi pravilnika je bil tudi predlog cenika uporabnine prostorov v lasti Občine Tabor. Ker je za poslovni najem možno oddati samo sejno sobo, ki se nahaja v poslovni zgradbi, to je občini, poseben cenik ni oblikovan, pač pa bo v primeru dolgoročnega najema prostora višino najemnine potrdil OS. Občina bo naredila tudi analizo razpoložljivih kmetijskih zemljišč v uporabi in oblikovala predlog cenika za zakup. OS je bil seznanjen, da je razsvetljave, je izvedlo podjetje Tegar iz Velike Pirešice, ki je bilo izbrano kot najugodnejši ponudnik v postopku oddaje javnega naročila. Vrednost investicije znaša 86.873 evrov. Sredstva zanjo sta zagotovila ministrstvo za infrastrukturo, v višini 63.518 evrov in Občina Vransko v višini 23.354 evrov. možno s sklepom župana domača društva oprostiti stroškov uporabe prostorov in jim zaračunati le obratovalne stroške. Saša Zidanšek Obreza je nato predstavila stanje presežkov prihodkov nad odhodki po posameznih letih poslovanja javnega zavoda OŠ Vransko-Tabor od leta 2017 dalje in povedala, da trenutna višina nerazporejenega in hkrati neporabljenega presežka znaša 33.949,63 evrov. JVIZ je imel v letošnjem letu od meseca aprila do maja tudi notranjo revizijo, ki je ugotovila skladnost podatkov, ki jih je v zvezi s tem posredoval zavod. V skladu s Pravilnikom o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo, je občina kot soustanoviteljica JVIZ dolžna zagotavljati tudi sredstva za nezasedena mesta v vrtcu, v njihovem primeru za leto 2019. Ustvarjenega presežka prihodkov nad odhodki zavod ne sme razporejati po svoji presoji, temveč ga lahko uporabi le za opravljanje in razvoj dejavnosti, torej le v skladu z zakonom in odločitvijo ustanovitelja. OS je z več sklepi potrdil predloge zavoda glede porabe presežka prihodkov nad odhodki. Ob zaključku seje so svetniki obravnavali in potrdili predlog povišanja urne postavke za opravljanje storitev zimske službe. Med pobudami in vprašanji je bil izpostavljen prevoz šolskih otrok glede na oddaljenost bivališča. K. ROZMAN, T. TAVČAR Na 18. redni seji je Občinski svet Občine Vransko zasedal v torek, 12. oktobra. Kot običajno so po potrditvi dnevnega reda seje svetnice in svetniki županu ter Občinski upravi postavili nekaj vprašanj in pobud, nato pa so z glasovanjem potrdili finančni in kadrovski načrt Osnovne šole Vransko-Tabor za to šolsko leto, ki ga je predstavila ravnateljica Majda Pikl. Sledila je prva obravnava predloga Odloka o proračunu Občine Vransko za leto 2022 z letnim načrtom ravnanja s stvarnim premoženjem. Kot je povedal župan Franc Sušnik, je to verjetno zadnji proračun, ki ga predlaga kot župan, saj bodo naslednje leto lokalne volitve. Predvidenih je nekaj več kot 3,4 milijona evrov proračunskih prihodkov in 3,3 milijona odhodkov. Največja projekta bosta gradnja vodovoda Zaplanina– Ločica–Vransko v okviru skupega projekta s še tremi spodnjesavinjskimi občinami in zaključek druge faze čistilne naprave Vransko. Novi postavki sta uvedba prostoferja, to je brezplačnih prevozov za starejše, kar je skupen projekt občin Vransko in Tabor, ter postavitev javnih sanitarij na trgu Vransko. Slednje je predvideno tudi v dopolnjenem predlogu Odloka o javnih površinah, ki so ga svetnice in svetniki prav tako potrdili. Predloga proračuna in Odloka o javnih površinah sta bila sprejeta v prvi obravnavi in vložena v 30-dnevno javno razpravo. Na dnevnem redu so bili tudi pogoji, merila in kriteriji za vrednotenje programov kulturnih društev in kulturnih projektov, ki se sofinancirajo iz proračuna Občine Vransko, za vrednotenje socialnovarstvenih programov in programov drugih društev ter za izbiro izvajalcev in sofinanciranje izvajanja letnega programa športa v občini za leto 2022. Vsi trije so bili potrjeni, ob tem pa je župan poudaril, da tudi v prihodnjem letu v občini ohranjajo dosežen visok standard družbenih dejavnosti. Nove cene za zimsko službo Vranski svetniki so se v torek, 21. septembra, sestali na 17. redni seji ter obravnavali 14 točk dnevnega reda. Po obravnavi pobud občinskih svetnikov Rafaela Novaka, Nataše Juhart, Jožeta Matka, Brede Čvan, Marjana Pečovnika in Brigite Gosak so potrdili rebalans proračuna Občine Vransko za leto 2021, v drugem branju Odlok o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na območju občine Vransko in Odlok o pokopališkem redu v Občini Vransko. Potrdili so tudi Letni program športa, Letni program kulture ter Letni program socialnovarstvenih programov in programov drugih društev v Občini Vransko za leto 2022 ter se seznanili s polletnim poročilom o izvrševanju proračuna Občine Vransko za leto 2021. Svet je potrdil spremembo cene za opravljanje storitev zimske službe in pripravljenosti za izvajanje zimske službe v občini. Storitev zimske službe pluženja in posipanja cest znaša 40 evrov na uro, izplačilo pripravljenosti vsem izvajalcem zimske službe do 3 km 200 evrov in nad 3 km 400 evrov. Ob koncu seje se je Občinski svet seznanil s končnim poročilom o opravljenem nadzoru zaključnega računa Osnovne šole Vransko-Tabor, oddelka Vrtec Vransko, za leto 2020. OBČINE ŠT. 9 I oktober 2021 5 Prenavljajo neprofitna stanovanja D. N. Občina Prebold ima v lasti 59 neprofitnih stanovanj, ki jih v skladu s predlogom upravnikov in z razpoložljivimi proračunskimi sredstvi tekoče prenavlja in posodablja. Letos je bilo delno obnovljeno stanovanje, v katerem so zaradi težav z vlago namestili prezračeval- ni sistem in nova vhodna vrata. Prav tako so v občinskih stanovanjih prenovili pet kopalnic. Kot je povedala višja svetovalka na Občini Prebold za splošne pravne zadeve in negospodarstvo Vanja Čeligoj Zajšek, so sredstva namenili tudi za zamenjavo strehe na Hmeljarski 11 in fasade Na zelenici 12, obe deli sta v teku. V vseh stanovanjih se po potrebi in v skladu z razpoložljivimi proračunskimi sredstvi na predlog upravnika izvajajo tudi manjša predvidena ter tudi nepredvidena vzdrževalna dela, če to zahteva situacija. Starešina in princesa na obisku pri županu svoje občine Obisk starešine in princese D. N. V sredo, 13. oktobra, sta Občino Tabor s svojim obiskom počastila letošnji hmeljarski starešina Milan Lesjak in hmeljska princesa Tea Pustoslemšek, oba občana Občine Tabor. Sprejela sta ju župan Marko Semprimožnik in direktorica občinske uprave Alenka Kreča Šmid. Beseda je tekla o pomenu hmelja in z njim povezanih običajih, ki se že vrsto let ohranjajo v okviru raznih prireditev, od katerih je največji in najštevilčnejši vsakoletni tradicionalni »dan hmeljarjev« v mesecu avgustu. Vsakokraten doprinos k temu pa so tudi prireditve, povezane z občinskim praznikom, in še posebej ob vsakoletnem Šentjurskem sejmu, ki pa ga zadnji dve leti ni bilo zaradi koronavirusa. Skupaj so ocenili, da je sodelovanje občine z Združenjem hmeljarjev Slovenije zelo dobro in da ga bodo v prihodnosti še poglobili z željo po ohranitvi savinjskega hmeljarstva. NOVI Č KE D. N., T. T. Podpisali namero o štipendiranju Začetek del na fasadi bloka Na zelenici 12 Zadolževanje za šolo ne bo potrebno D. NARAGLAV Občina Prebold je sprejela že drugi rebalans proračuna za leto 2021. Minuli četrtek je v dvorani Prebold potekala 25. redna seja Občinskega sveta Občine Prebold. Tokrat jo je zaradi zdravstvene odsotnosti vodil podžupan Franc Škrabe, ki je sicer tudi svetnik in predsednik Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Najprej so obravnavali in tudi sprejeli Rebalans proračuna Občine Prebold za leto 2021. Proračun Občine Prebold za leto 2021 je bil sprejet na 19. redni seji 17. decembra lani, prvi rebalans pa je bil sprejet na 23. seji 17. junija. V pojasnilih k novemu rebalansu so povedali sledeče. Letos se je zaključila investicija v šolo, katere finančno pokritje je bilo planirano z dodatnim zadolževanjem občine v višini okrog enega milijona evrov. Kasneje je Vlada RS sprejela ukrepe za zagotavljanje dodatnih proračunskih sredstev za investicije v šolstvo, kar Občini Prebold prinaša en milijon evrov. Ta sredstva bodo na voljo po sprejemu proračuna RS za leti 2022 in 2023 in dodatno zadolževanje občine ne bo potrebno. Po proračunu za leto 2021 in junijskem rebalansu je na prihodkovni strani sedaj – po drugem rebalansu – proračun težak 4.943.555 evrov, na odhodkovni strani pa 5.659.525 evrov, kar pomeni 715.900 evrov primanjkljaja. Svetniki so nov rebalans potrdili, prav tako tudi rebalans Načrta razvojnih programov občine za obdobje 2021 do 2024 in rebalans Načrta razpolaganja z nepremičnimami in premoženjem občine za letošnje leto. V nadaljevanju seje so svetniki obravnavali Odlok o podelitvi koncesije za izvajanje javne službe v zdravstveni dejavnosti na primarni ravni na področju splošne medicine na območju Občine Prebold. Splošni zdravnici, ki opravljata zdravstveno dejavnost v Občini Prebold, sta preobremenjeni in pojavila se je potreba po novem splošnem zdravniku. V ta namen je že pridobljeno pozitivno mnenje javnega zavoda Zdravstveni dom dr. Jožeta Potrate Žalec, poleg tega pa tudi Odlok o podelitvi koncesije za izvajanje javne službe v zdravstveni dejavnosti na primarni ravni na področju splošne medicine na območju Občine Prebold, ki je dan v 30-dnevno javno razpravo. Na tokratni seji je beseda tekla tudi o Pravilniku protokolarnih obveznosti Občine Prebold. Franc Škrabe je pojasnil, da izvajanje protokolarnih obveznosti sodi med naloge, ki jih izvaja občina oziroma v njenem imenu župan samostojno. Ker zakon protokolarnih obveznosti občine ne določa, je treba sprejeti ustrezni občinski akt, ki je v pristojnosti občinskega sveta. Predlagani pravilnik tako ureja pravila in dogodke protokola ter pravice in dolžnosti občinske uprave pri organizaciji in izvedbi protokolarnih dogodkov. Predlog pravilnika so svetniki potrdili in ga posredovali v 30-dnevno javno razpravo. Svetniki so obravnavali tudi predlog stanovanjskega programa za obdobje 2022–2025. Ob tem je bilo povedano, da so želje in načrti pridobiti eno neprofitno stanovanje na leto ali morda odkupiti staro gradnjo, ki bi jo lahko obnovili. Občina ima trenutno v lasti 59 neprofitnih stanovanj, pri teh stanovanjih pa so težave, ki se pojavljajo zaradi nezmožnosti plačevanja najemnin nekaterih najemnikov. V nadaljevanju seje so svetniki sprejeli dva sklepa o prerazporeditvi proračunskih sredstev. Tako so sprejeli spremenjen Načrt razvojnih programov v proračunu za leto 2022 za projekt »S kolesom in peš za zdravo življenje vseh«. Razlog za to je kasnejša odobritev projekta s strani Upravnega odbora LAS SSD. Poleg tega pa so sprejeli sklep, da se v Načrtu razvojnih programov v proračunu Občine Prebold za leto 2022 ukinja projekt Zanierjeva hiša. Ob zaključku seje so se svetniki seznanili še s poročilom o delovanju bazena Prebold v letošnji sezoni. Matija Jager, predsednik Odbora za gospodarstvo, varovanje okolja in gospodarske javne službe, je povedal, da je bazen obratoval 67 dni, od tega je bilo 58 kopalnih dni. Prihodek od prodaje kart je brez DDV znašal 26.302 evra. Ob upoštevanju vseh stroškov je nastala zguba v višini 30.000 evrov, kar pa je pričakovano in sprejeto, že odkar deluje bazen pod okriljem občine, saj letni bazeni s kratko sezono ne morejo obratovati pozitivno. V mesecu oktobru 2021 je Občina Tabor na pobudo Razvojne agencije Savinjske regije, kakor že vrsto let doslej, podpisala pismo o nameri za vključitev v projekt »Regijska štipendijska shema – Savinjska statistična regija 2021/2022«. Regijske štipendijske sheme so določene z Zakonom o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja in z Zakonom o štipendiranju. Sofinanciranje kadrovskih štipendij v okviru RŠS se izvaja v sodelovanju med skladom in subjekti razvoja na regionalni ravni (RRA) kot nosilci RŠS, in sicer, tako da sklad preko njih za kadrovsko štipendijo, ki jo podeljuje delodajalec, prispeva do 50 % kadrovske štipendije, vendar največ v višini 30 % minimalne plače. »Občina Tabor je s pismom o nameri izrazila interes za vključitev v projekt, preko katerega bo izvajala svojo štipendijsko politiko. Namen občine je sofinancirati delodajalcem eno štipendijo za dijake in eno štipendijo za študente v višini 25 % ob upoštevanju kriterijev, da sta delodajalec in štipendist iz naše občine,« nam je povedala višja svetovalka na Občini Tabor Saša Zidanšek Obreza ter dodala: »Delodajalci, vabljeni, da se vključite in izkoristite možnost sofinanciranja.« Nove stojnice na tržnici Že nekaj časa se preboldska kmečka tržnica ponaša z novimi stojnicami. 8. aprila je bil objavljen razpis za nabavo zložljivih stojnic. Na njem je bil izbran domačin Jernej Otavnik iz Marije Reke, ki je izdelal unikatne stojnice, narejene iz smrekovega lesa, barvane z vodno barvo in prekrite z vodoodpornim materialom. Kot je povedala Klaudija Kač iz Občine Prebold, so stojnice, ki so vrsto let dobro služile svojemu namenu, podarili zainteresiranim društvom v občini, ki so ali še bodo stojnice renovirali in jih uporabljali za svoje potrebe. Na tržnici svoje pridelke in izdelke redno prodaja sedem ponudnikov, občasno ob raznih priložnostih pa tržnico s svojo ponudbo obogatijo tudi drugi ponudniki iz občine ali drugih krajev v dolini in tudi širše. Postavili začasno stranišče V trgu Vransko je vse bolj pereča problematika dostopnosti sanitarij, zato je Občina Vransko začasno rešitev našla s postavitvijo kemičnega stranišča na otoku pri avtobusni postaji. Trajno rešitev za zagotovitev ustreznih javnih sanitarij bodo poiskali v najkrajšem možnem času, so sporočili iz Občinske uprave Občine Vransko. Lovska družina PREBOLD Matke 37a 3312 PREBOLD Lovska družina Prebold odda v najem lovski dom pod Golavo. Prijava mora vsebovati: • kratko predstavitev najemnika in vizijo poslovanja, • izjavo, da izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, • ponujeno mesečno najemnino. Prijave sprejemamo na naslov: Lovska družina PREBOLD, Matke 37a, 3312 PREBOLD s pripisom: NE ODPIRAJ, PRIJAVA NA RAZPIS. 6 PO DOLINI ŠT. 9 I oktober 2021 Za praznik gasilcev še stoletnica D. NARAGLAV V Občini Prebold so minuli mesec praznovali dan gasilca Gasilske zveze Prebold, hkrati pa tudi stoletnico PGD Prebold–Dolenja vas–Marija Reka. Podelitev plamenice II. stopnje Katarini Petač Z novim gasilskim vozilom in jubilejnim biltenom so sicer stoletnico obeležili že lansko leto, slovesno prireditev s podelitvijo priznanj pa so zaradi epidemije pripravili šele letos. Na slovesnosti je bil slavnostni govornik minister za obrambo mag. Matej Tonin. Dan gasilca so pričeli s tradicionalno gasilsko parado skozi center Prebolda do gasilskega doma ob koračnicah Godba na pihala Prebold. Poleg številnih visokih gostov iz vrst gasilcev si je parado, v kateri so bili uniformirani gasilci, gasilke in gasilska mladina iz vseh sedmih gasilskih društev s prapori in gasilskimi vozili, ogledal tudi minister za obrambo Matej Tonin. Slovesno praznovanje se je je nato nadaljevalo pod šotorom za gasilskim domom, kjer je zbrane nagovoril predsednik Gasilske zveze Prebold Branko Verk in ob tem pohvalil gasilke in gasilce, da s svojim strokovnim delom tvorijo močno in uspešno GZ. Župan Vinko Debelak, ki je tudi sam že vseskozi vključen v gasilsko organizacijo in je eden tistih, ki so se odločili ustanoviti samostojno gasilsko zvezo, pa je med drugim dejal: »Danes lahko v imenu Občine Prebold odgovorno zatrdim, da gasilci GZ Prebold z našimi kolegi iz sosednjih gasilskih enot zagotavljate požarno varnost v Občini Prebold na nivoju, kot je to potrebno in kot si naši občani tudi zaslužijo predvsem pa želijo. Predvsem pa lahko tudi rečem, da naši občani znajo ceniti vaše gasilsko delo, in potem seveda ni težav, če je v proračunu treba zagotoviti določena finančna sredstva …« Zbrane je ob čestitki nagovoril tudi podpoveljnik GZ Slovenija Zvonko Glažar, slavnostni govornik pa je bil minister za obrambo RS Matej Tonin: »Gasilske organizacije so in bodo tudi v prihodnosti najbolj zaupanja vredne organizacije v Sloveniji. Velika zahvala vam osebno, da namenjate prosti čas in tudi svoj denar za to, da služite širši skupnosti. Danes je to še posebej plemenito delo. Slovesnosti pa so vedno tudi zato, da se lahko zahvalimo vašim najbližjim, vašim domačim, zato iskrena zahvala vsem vašim, ki vas pri vašem poslanstvu, V paradi so sodelovale tudi operativne gasilke GZ Prebold. vašem delu podpirajo …« Spregovoril je tudi o organiziranosti slovenskega gasilstva in njegovem poslanstvu, ki se ga premalo zavedamo, saj se nam zdi samoumevno. Med drugim je povedal tudi, da bo v sedmih letih slovenskemu gasilstvu iz evropskih sredstev na razpolago 150 milijonov evrov. V prvi fazi bodo sredstva šla za nabavo gasilskih vozil, ki bodo namenjena za soočenje z različnimi naravnimi nesrečami. Ta vozila bodo razdeljena gasilskim društvom po vsej Sloveniji. Ob koncu nagovora je minister Tonin predsedniku preboldskega društva Klemnu Verku izročil posebno plaketo ministrstva za obrambo za stoletni jubilej. Slovesno na dan gasilca T. TAVČAR Lani so gasilci GZ Žalec opravili 385 intervencij, kar je 111 več kot leto prej. Na prireditvenem prostoru v Braslovčah je bila 66. skupščina Gasilske zveze Žalec, po njej pa prireditev ob dnevu gasilca. Slavnostni govornik je bil obrabni minister mag. Matej Tonin. O delu lani in načrtih za letos sta na skupščini govorila predsednik GZ Žalec Edvard Kugler in poveljnik Franc Rančigaj. Kot sta poudarila, je bilo leto 2020 zaradi epidemije drugačno, posebno, mogoče na trenutke tudi težko, takega v 30-letni zgodovini naše države Slovenije še ni bilo. Epidemija koronavirusa, ki je zajela ves svet, je vplivala tudi na področje gasilstva. Odpovedana so bila vsa srečanja, tekmovanja in drugi dogodki, ki so jih planirali tako v društvih kot tudi na nivoju gasilske zveze od marca dalje. Na nivoju GZ Žalec so opravili le del usposabljanj, ne toliko, kot jih je bilo v programu dela za leto 2020. V mesecu septembru so skupaj z gasilci iz Braslovč, ki so v letu 2020 praznovali 120-letnico delovanja, izvedli tudi dan gasilcev Gasilske zveze Žalec na prostem, na prireditvenem prostoru v Braslovčah, vse v okrnjeni obliki. Ker gasilci opravljajo humanitarno poslanstvo, brez katerega državljani ne morejo biti, so morali kljub vsem omejitvam, tveganju in mogoče tudi strahu pred okužbami svoje delo na področju intervencij ob doslednem upoštevanju vseh potrebnih ukrepov opravljati nemoteno. Veseli jih dejstvo, da v gasilski zvezi nikjer ni prišlo do kakšnega žarišča ali prenosa okužb, ki bi se zgodil pri gasilski dejavnosti. V letu 2020 so imeli v GZ Žalec 385 intervencij, v katerih so sodelovala gasilska društva, kar je 111 več kot leto prej. Stroški intervencij po ceniku GZ Slovenije znašajo več kot 363.000 evrov. Za nekatere intervencije podatkov o stroških gasilska društva niso Predsednik GZ Žalec Edvard Kugler med podajanjem poročila Slavnostni govornik obrambni minister mag. Matej Tonin vpisala, sicer bi bila številka še večja. Za delo na intervencijah so v zvezi porabili preko 15.700 prostovoljnih ur, 4.000 več kot leto poprej. Delegati skupščine so v nadaljevanju brez glasu proti podprli program dela in finančni plan. Delegate skupščine in goste so nagovorili tudi župan Občine Braslovče Tomaž Žohar, podpoveljnik Gasilske zveze Slovenije, visoki gasilski častnik Zvonko Glažar, predsednik GZ Prebold Branko Verk in drugi. V drugem delu je bilo praznovanje dneva gasilca, ki ga je s prihodom praporščakov iz 32 PGD spremljala Godba Liboje. Med gosti je bil tudi minister za obrambo mag. Matej Tonin. V svojem nagovoru je poudaril zavedanje o nujnosti gasilskega povezovanja, ki ima v teh krajih dolgo tradicijo. Minister si je ogledal še najnovejše gasilsko vozilo PGD Braslovče ter pohvalil njihov trud in prizadevnost za zahtevno delo, ki ga opravljajo, in se zahvalil tudi njihovim družinam, ki so v gasilski skupnosti močna podpora. V nadaljevanju so bila podeljena visoka odlikovanja Gasilske zveze Slovenije, ki jih je podelil podpoveljnik Gasilske zveze Slovenije Zvonko Glažar, pomagal pa mu je predsednik Komisije za odlikovanja Gasilske zveze Žalec Ivan Kotnik. Plamenico III. stopnje so prejeli: Borut Tevžič (PGD Ločica ob Savinji); gasilsko odlikovanje III. stopnje: Rudi Sedovšek (Braslovče), Bojana Žibret Klemen Verk je prejel tudi plaketo domače Gasilske zveze Prebold. V nadaljevanju so bila podeljena tudi visoka gasilska odlikovanja. Podeljeni sta bili plamenici II. stopnje, ki sta ju prejela Jure Terpin in Katarina Petač. Gasilsko odlikovanje I. stopnje je prejel Milan Kupec, ki je bil precej let tudi predsednik preboldskega gasilskega društva. Poleg tega so podelili še posebna priznanja – spominske znake za požrtvovalno delo v boju proti virusu covid-19. Spominske znake so prejeli: Darko Kranjec, Marko Natek, Manica Ocvirk, Stanislav Privošnik in Peter Petač. (Ločica ob Savinji); gasilsko odlikovanje II. stopnje: Franc Jelen, Servacij Pižorn, Jože Verdev (vsi Andraž nad Polzelo), Daniel Kronovšek (Parižlje-Topovlje), Alojz Klinc (Gotovlje) – odlikovanje je za nedavno umrlega člana prevzela pokojnikova žena Katarina Klinc; gasilsko plamenico I. stopnje: Igor Dobrišek (Braslovče), Janko Potočnik (Zabukovica), Milan Novak (Ložnica pri Žalcu), Matjaž Tiselj (Andraž nad Polzelo); gasilsko plemenico II. stopnje: Matej Kompolšek (Gotovlje), Matjaž Moškon (Zabukovica); gasilsko odlikovanje I. stopnje: Matej Antloga (Ložnica pri Žalcu), Rajko Cokan (Gotovlje), Ivan Tamše (Zabukovica), Primož Urbans (Braslovče); odlikovanje za posebne zasluge pa Edvard Kugler (Gotovlje) in Milan Šoštarič (Braslovče). PRODAJALNA SERVIS motornih žag in vrtnih strojev Pripravite svojo kosilnico na novo sezono košnje in ji zagotovite profesionalen, hiter in cenovno ugoden servis: . Menjavo olja in zračnega filtra . Čiščenje stroja . Ostrenje noža . Pregled delovanja stroja . Predsezonski servis . Možnost prevzema na vaši lokaciji www.uniforest.si Latkova vas 81d 3312 Prebold T 03 / 777 14 23 M 051 665 566 E prodajalna@uniforest.si DELOVNI ČAS ponedeljek–petek: 7.00–16.00 sobota: 7.00–12.00 PO DOLINI ŠT. 9 I oktober 2021 HSE od proizvodnje do prodaje električne energije K. ROZMAN Direktor ECE mag. Sebastijan Roudi: »Pričakujemo, da bomo znotraj skupine zmanjšali tveganja, ki jih sedaj prevzemamo pri dolgoročnem nakupu in prodaji energentov. Za končne kupce ostaja prva prioriteta zanesljivost dobave, sledijo ji ugodna cena na dolgi rok in razvoj novih produktov.« Holding Slovenske elektrarne je s podpisom pogodbe 14. oktobra postal lastnik 51-odstotnega deleža energetske družbe ECE in tako tudi uradno vstopil na maloprodajni trg električne energije. Elektro Celje je holdingu prodalo 37,9-odstotni delež družbe ECE, Elektro Gorenjska pa 13,1-odstotni. Pogodbo so podpisali v prostorih Elektra Celje v Šempetru. Holding Slovenske elektrarne (HSE) je največji slovenski proizvajalec električne energije, tudi energije iz obnovljivih virov. Z nakupom večinskega, 51-odstotnega deleža se je holding HSE pridružil več kot desetim družbam (med njimi sta TEŠ in Premogovnik Velenje). V družbi ECE je 75 zaposlenih, obvladuje pa več kot 15-odstotni delež na trgu električne energije v Sloveniji. Ima tudi širok nabor energetskih rešitev in lastno spletno trgovino. Kot so ob podpisu pogodbe poudarili generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne dr. Viktor Vračar, predsednik uprave Elektra Celje mag. Boris Kupec, predsednik uprave Elektra Gorenjska dr. Ivan Šmon in direktor ECE mag. Sebastijan Roudi, nudi partnerstvo med največjim slovenskim proizvajalcem električne energije in dobaviteljem električne energije iz Celja vrsto priložnosti za doseganje sinergijskih učinkov. Skupaj bodo dejavni pri razvoju novih izdelkov in storitev s področja zagotavljanja energetske učinkovitosti ter pri učinkovitem prehodu Slovenije v nizkoogljično družbo. Pozitivnih učinkov se nadejajo tudi na področju specializacije na tako imenovanih jedrnih segmentih poslovanja (električna energija), pri vpeljavi poslovnih procesov na podpornih področjih ter pri razvoju produktov na področju energetskih projektov. Generalni direktor HSE dr. Viktor Vračar je ob podpisu pogodbe med drugim povedal: »Z družbo ECE že leta gradimo kakovosten partnerski odnos; njihov vstop v skupino HSE je tako le še formalnost, ki nam bo omogočila kar najbolje izkoristiti skozi leta nakopičeno znanje in izkušnje: svoje, HSE-jeve na področju proizvodnje in trgovanja z električno energijo ter izkušnje ECE na področju prodaje končnim odjemalcem. Veselim se prvih projektov, v katerih bomo združili svoje prednosti, in njihovih rezultatov, katerih končni cilj je seveda zadovoljen kupec.« Predsednik uprave Elektra Celje mag. Boris Kupec je poudaril: »Pri Pred podpisom pogodbe (od desne proti levi): direktor ECE mag. Sebastijan Roudi, generalni direktor HSE dr. Viktor Vračar, predsednik uprave Elektra Celje mag. Boris Kupec in predsednik uprave Elektra Gorenjska dr. Ivan Šmon povezovanju ECE in HSE gre za naravno sinergijo veleprodaje in proizvodnje v slovenski lasti s trgom, vse skupaj z namenom, da se trg energije nadalje razvija, zato bodo vse nadaljnje aktivnosti usmerjene glede na prihodnje potrebe dinamičnega trga. Povezovanje s HSE, ki je pomemben proizvajalec in udeleženec na veleprodajnem trgu ter glavni dobavitelj električne energije trgovskim družbam, bo prineslo pomembne sinergijske učinke. Glede na to da je HSE največji proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov, bomo s tem povezovanjem prispevali tudi k skupni viziji države v prizadevanjih za zmanjšanje ogljičnega odtisa in prehod k podnebno nevtralni družbi. V postopku združevanja smo si prizadevali za ohranitev blagovne znamke ECE, števila zaposlenih in sedeža družbe v Celju ter nadaljnji razvoj podjetja, kar smo v dogovorih tudi uspeli doseči.« Predsednik uprave Elektra Gorenjska dr. Ivan Šmon pa je dodal: »Elektro Gorenjska in Elektro Celje sta kot lastnika podjetja ECE že nekaj let oblikovala možen nadaljnji razvoj podjetja ECE. Oblikovani so bili različni scenariji, saj vsi vemo, da je trg prodaje električne energije v Sloveniji specifičen. Zelo me veseli, da smo uspešno speljali projekt združitve, in upam, da bomo s skupnimi močmi, predvsem pa združeni še boljši na trgu.« In kaj pravijo v družbi ECE, ki končnim kupcem prodaja električno energijo? »Z vstopom v skupino HSE se nam odpira dostop do zanesljivega vira energije, predvsem iz obnovljivih virov, in do veliko znanja, ki bo našlo svojo vlogo v ECE pri razvoju novih produktov v segmentu energetskih rešitev. Močno kapitalsko ozadje skupine HSE bo pri tem pomagalo tudi pri ponudbi večjih, kompleksnejših in finančno zahtevnejših projektov, ki jih do sedaj nismo izvajali, npr. energetske sanacije in energetski kontraktingi. Prav tako pričakujemo, da bomo znotraj skupine zmanjšali tveganja, ki jih sedaj prevzemamo pri dolgoročnem nakupu in prodaji energentov. Za končne kupce ostaja prva prioriteta zanesljivost dobave, sledijo ji ugodna cena na dolgi rok in razvoj novih produktov,« je poudaril direktor ECE mag. Sebastijan Roudi. Kako bo z rastjo cene električne energije za končne kupce, ob tej priložnosti niso napovedovali, saj je trg ob strmem dvigovanju cen energentov zelo nepredvidljiv. Do konca letošnjega leta pa v ECE sprememb ne napovedujejo. 7 Za dober denar potrdilo o cepljenju brez cepljenja K. ROZMAN Zaposlena v zdravstvenem domu naj bi izdajala lažna potrdila o cepljenju, medtem pa je spet začelo naraščati število potrjeno okuženih s koronavirusom SARS-CoV-2 tudi v naši dolini. Žalec se je 20. oktobra znašel v središču medijskega poročanja. Potem ko je vodstvo Zdravstvenega doma dr. Jožeta Potrate Žalec že več dni prej ugotovilo nepravilnosti pri izdajanju potrdil o cepljenju proti covid-19 (pogoj PCT) in s tem seznanilo tudi svet zavoda, je Delo prvo poročalo, da naj bi dva zaposlena v žalskem zdravstvenem domu za ceno do 400 evrov izdajala lažna potrdila o cepljenju ljudem, ki se v resnici niso cepili. Ker poteka kriminalistična preiskava, so uradne informacije zelo skope. Direktorica Zdravstvenega doma Žalec dr. Hana Šuser Erjavec je potrdila, da so zaznali nepravilnosti pri vnosu podatkov o cepljenju v elektronski register cepljenih oseb. S tem je direktorica seznanila strokovnega vodjo zavoda, ki je takoj izvedel izredni interni strokovni nadzor. Ta je potrdil sum hujše kršitve delovnih obveznosti pri dveh zaposlenih sodelavcih s področja zdravstvene nege. Zoper oba je zavod izdal sklep o odstranitvi z delovnega mesta, hkrati pa zoper njiju poteka postopek skladno z delovno-pravno zakonodajo. Prav tako je bila podana kazenska ovadba na Policijsko upravo Celje, sektor kriminalistične policije, ki že izvaja vse potrebne postopke. O ugotovitvah internega strokovnega nadzora je Zdravstveni dom dr. Jožeta Potrate Žalec obvestil tudi Ministrstvo za zdravje in Nacionalni inštitut za javno zdravje. Direktorica dr. Hana Šuster Erjavec po podani izjavi ni odgovorila na nobeno vprašanje novinarjev, ker da je to v interesu kriminalistične preiskave. Ta bo pokazala, za koliko lažnih potrdil o cepljenju je šlo, kako dolgo so se nepravilnosti dogajale in kakšno premoženjsko korist sta pridobila osumljenca. Prav v tednu, ko je bila objavljena novica o izdajanju lažnih potrdil o cepljenju v Žalcu, so tudi v spodnjesavinjskih občinah spet začele občutno naraščati številke potrjeno okuženih s koronavirusom SARSCoV-2. Pogoj PCT (preboleli, cepljeni, testirani) še vedno velja za večino javnega življenja. Tudi žalski zdravstveni dom pa še vedno izvaja cepljenje proti covid-19 in testiranje s hitrimi antigenskimi testi, in sicer v terminih, ki so objavljeni na njihovi spletni strani. Po Sloveniji se je pričelo tudi cepljenje proti sezonski gripi, ki ga priporočajo ob cepljenju proti covidu-19. V Zdravstvenem domu Žalec so danes (27. oktobra) pripravili akcijo cepljenja proti gripi brez predhodnega naročanja, in sicer med 8. in 12. uro v Domu II. slovenskega tabora Žalec, kjer sicer poteka tudi testiranje na koronavirus. Za cepljenje potrebujete zdravstveno izkaznico in osebni dokument. Tudi naprej brez rednega notarja L. K. Notar Aleksander Mraz, ki od 1. julija nadomešča rednega notarja samo ob četrtkih, bo od 2. novembra v žalskem notariatu omogočal notarske storitve vse delovne dni. Čeprav je Upravno sodišče v času izida naše septembrske številke Utripa Savinjske doline že razsodilo v tožbi neizbranega kandidata za notarja Gregorja Gerželja na izboru za novega notarja v Žalcu in tožbo zavrglo, pa dolina še naprej ostaja brez rednega notarja, kajti Gregor Gerželj se je na odločitev sodišča pritožil. Spomnimo, v septembrski številki časopisa smo objavili odgovor Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani na naše vprašanje ob zaključku redakcije, kdaj bo Upravno sodišče obravnavalo in razsodilo v tožbi neizbranega kandidata, saj je takrat od pritožbe Gregorja Gerželja minilo že tri mesece, po Zakonu o notariatu pa je rok 30 dni. Predsednica Upravnega sodišča Jasna Šegan nam je 24. septembra odgovorila, da bo Upravno sodišče RS o tožbi odločilo predvidoma do sredine oktobra. Razsodba, s katero so zavrgli tožbo, pa je bila potem ob izidu Utripa Savinjske doline 29. septembra že znana. Če bi ostalo pri tem, bi lahko dolina nekje do 15. novembra že imela polno delujočega rednega notarja. Odločba ministrstva za pravosodje o imenovanju Mitja Korenta za novega notarja je bila namreč izdana že 24. maja letos. A dva dni pred potekom pritožbenega roka 15 dni se je na razsodbo Upravnega sodišča RS Gregor Gerželj pritožil. V svoji izjavi v popravku, obja- Postopek imenovanja notarja na prosto mesto v Žalcu, ni zaključen, zato bo Aleksander Mraz, notar v Celju, od 2. 11. 2021 v prostorih na naslovu Savinjska cesta 20, Žalec, vsak dan zagotavljal notarske storitve. Dosegljiv je na telefonsko številko: (03) 713 32 90 Uradne ure: ponedeljek, torek in četrtek: od 9.00-12.00 in 13.00-16.00 sreda: od 9.00-12.00 in 13.00-17.00 petek: 9.00-12.00 in 13.00-14.00 vljenem v septembrski številki našega časopisa pod naslovom Dolina od julija brez notarja, ki je sledil avgusta objavljenemu članku na to temo, je Gregor Gerželj zapisal: »Zadeva je sedaj v rokah sodišča in sam sem z namenom, da se zadeva čim prej konča, že v tožbi predlagal sodišču, da naj sámo odloči o zadevi in naj zadeve ne vrača v ponovno odločanje Ministrstvu za pravosodje, kar bi le podaljšalo postopek. Vsekakor pa bi si tudi sam želel, da bi imel Žalec v tem prehodnem obdobju polno delujočega notarja.« Dolina pa po njegovi pritožbi še naprej za nedoločen čas ostaja brez rednega notarja in je odvisna od tega, kako in ko bo o zadevi odločilo Vrhovno sodišče RS. Notar Aleksander Mraz torej še naprej nadomešča rednega žalskega notarja v prostorih nekdanjega notarja Srečka Gabrila. Do konca oktobra bo še vedno dežural ob četrtkih, dobra novica pa je, da bo od 2. novembra začasni notariat v Žalcu deloval vse dni in v času uradnih ur, kot so bile v času nekdanjega notarja Srečka Gabrila, ter bo s tem pokril velike potrebe po teh storitvah v času do končne odločitve o rednem notarju. OSREDNJE TEME 8 ŠT. 9 I oktober 2021 800 ton hmelja manj kot lani K. ROZMAN B. PLAZNIK Kljub slabemu pridelku so bili hmeljarji na likofu optimistični. Hmeljarji in hmeljarke, njihove družine ter drugi, povezani s pridelavo in prodajo hmelja ter piva, so se v soboto, 9. oktobra, zbrali v Žalcu na Hmeljarskem likofu. Lani zaradi koronaukrepov ni bilo tega sicer tradicionalnega dogodka, s katerim hmeljarji na simboličen način končajo pridelovalno sezono, se pogovorijo o pridelku in kakšno besedo rečejo tudi o prihodnji sezoni. Zato je bilo letos razpoloženje kljub slabši letini še toliko bolj veselo, sploh, ker na kmetijah od nekdaj velja, da se mora vsako večje opravilo zaključiti z likofom. Hmeljarski likof, ki ga organizirajo Združenje hmeljarjev Slovenije, Občina Žalec, ZKŠT Žalec in podjetje Petre, se je kot običajno pričel s povorko po Šlandrovem trgu do prireditvenega šotora na Podeželski princesa Tea Pustoslemšek, lanski par, starešina Vinko Zupanc in princesa Janja Žagar, pa je povzel svoje enoletno zastopanje hmeljarjev. Zaradi epidemije in »zaprtja« turizma sta imela manj obveznosti kot sicer, osrednja naloga hmeljarskih parov pa je predstavljanje in promocija hmeljarstva ter hmeljarske dediščine. Oba para sta nato na lesenem lipovem listu odkrila imeni aktualnega starešine in princese. Hmelja letos le 1.900 ton O letošnjem pridelku je specialistka za hmeljarstvo in članica združenja Irena Friškovec povedala, da bo letina skromna, čeprav je 123 hmeljarjev pridelovalo hmelj na 50 hektarih hmeljišč več kot leto pred tem, skupaj na 1.533 hektarih. Ves pridelek v začetku oktobra še ni bil Ob zaključku likofa in ob uradnem odprtju oktoberfesta so nazdravili s pivom, kot se za takšne prireditve tudi spodobi. bi se dalo narediti, da bi se rastline bolje upirale tudi takšnim slabim vremenskim razmeram.« Prihodnje leto ne pričakujejo krčenja hmeljišč. »Nasprotno, pred nami je kar veliko sajenja hmelja, kajti iztekajo se karantene po viroidu, ko hmeljarji dve leti niso smeli saditi hmelja. Tako bomo imeli naslednje leto zelo veliko prvoletnih nasadov,« je povedala Irena Fiškovec. Tradicionalna povorka z godbo in mažoretkami tržnici. Na čelu povorke so bile libojske mažoretke in Godba Zabukovica. Sledili so člani Združenja hmeljarjev Slovenije, med njimi seveda hmeljarski starešine in hmeljske princese. Starešini in princesi o svojem delu Po pozdravnih nagovorih predsednika združenja Ivana Janeza Oseta in župana Občine Žalec Janka Kosa sta se predstavila letošnji hmeljarski starešina Milan Lesjak in hmeljska Podelili so priznanja hmeljarjem. stehtan in certificiran, se pa potrjuje ocena, da bo letos le okoli 1.900 ton hmelja, kar je približno 800 ton manj kot lani. »Hmeljarji so navajeni, vedno so letine boljše ali slabše. In po super lanski letini, ko že dolgo časa nismo imeli tako lepega pridelka, je letos res kar malo bolj žalostno. Vreme je bilo neugodno, imeli smo neurja, kar se na koncu pozna na količini pridelka. Vendar gredo hmeljarji z optimizmom naprej, že gledajo v naslednjo sezono, kaj tem, da smo pripeljali delovno silo, so se zavedali, da je hmeljarstvo zelo pomembna panoga v Sloveniji. Že takoj na začetku me je minister za kmetijstvo poklical in se pozanimal, ali se bom angažiral, da bodo hmeljarji pravočasno dobili potrebno delovno silo. Res smo hmeljarji tri tedne prej pripeljali ljudi v svoje domove, ker smo se bali, da bi se slučajno razmere zaradi epidemije zaslužka ne bo.« Manjša poraba piva se pozna tudi pri prodaji hmelja, je potrdil Ivan Janez Oset: »Ta korona je posegla na vsa področja, tudi v hmeljarstvo. Pri porabi piva se zelo pozna, kajti turizem še vedno ne deluje v celoti. Končni kupci hmelja ne kupijo, ker imajo zaloge, kar je za nas velik problem.« Hmeljarji so bili kljub slabši letini veseli druženja, ki ga lani ob zaključku hmeljarske sezone ni bilo. Z delovno silo letos ni bilo težav Hmeljarji v nasprotju z lanskim letom niso imeli težav z zagotavljanjem sezonske delovne sile, pa je povedal predsednik Združenja hmeljarjev Slovenije Ivan Janez Oset: »Lani smo imeli res problem z delovno silo, nekako nam ga je uspelo rešiti, letos pa tega problema ni bilo, kajti tudi v državnih institucijah, ki so nam lani pomagale pri še kaj zaostrile. Nam jo je pa zagodla narava, od spomladanske pozebe do preobilnega dežja in suše ter potem še neurje, ki je na veliko hmeljiščih pometalo rastline na tla. Pred samim obiranjem je prišla še toča, ki je mnogim kmetijam prepolovila pridelek. To je hud udarec za te kmetije, saj so vlaganja oziroma stroški pridelave zelo visoki. Zato si želimo, da bi nam uspelo po dostojnih cenah prodati vsaj to, kar smo pridelali, da bi pokrili stroške, če že Podeljena tudi priznanja Združenje hmeljarjev Slovenije vsako leto podeli priznanja najbolj prizadevnim hmeljarjem in tistim, ki se trudijo za razvoj in promocijo hmeljarstva. Na tokratnem likofu sta predsednik komisije Slavko Leskovšek in predsednik združenja Ivan Janez Oset podelila priznanja za lansko in letošnje leto. Prejeli so jih: Anton Toni Zupančič iz Kaple, Andrej Kresnik iz Šmartnega pri Slovenj Gradcu, dr. Sebastjan Radišek iz IHPS (še posebej za obvladovanje in preprečevanje širjenja bolezni hmelja, zlasti hude viroidne zakrnelosti), hmeljska princesa Eva Bizjak in župan Janko Kos (zlasti za promocijo hmeljarstva in hmeljarske dediščine ter njuno vključevanje v turistično ponudbo Občine Žalec). Zbrane je na hmeljarskem likofu pozdravil tudi novi predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič in med drugim poudaril, da je hmeljarstvo izvozno najbolj uspešna kmetijska panoga v Sloveniji, hmeljarje pa je pohvalil tudi zaradi njihove skrbi za nenehen razvoj panoge. Prav tako je zbrane nagovoril župan Občine Braslovče Tomaž Žohar. Zapel je mladinski pevski zbor petrovške osnovne šole pod vodstovom Anite Žolnir, igral je ansambel Za žur. Likofu je zvečer sledil 5. Savinjski Oktoberfest. OSREDNJE TEME ŠT. 9 I oktober 2021 9 Likof in Savinjski Oktoberfest odmevala preko meja doline B. PLAZNIK Peta žalska različica Oktoberfesta je na prizorišče ob fontani piv pritegnila okrog 2.000 obiskovalcev, stočili so 1.200 litrov piva. Nuša Derenda je kot običajno očarala publiko s svojim nastopom. Ansambel Zaka’ pa ne je zabaval s pestro paleto glasbenih viž. Omejitvam in letošnjim vremenskim neprilikam navkljub so zaključek hmeljarske sezone praznovali v velikem slogu, v organizacijo dogodka povezani: Združenje hmeljarjev Slovenije, Kulturno društvo Savinjski Oktoberfest, Petre šotori - hale, ZKŠT Žalec, Občina Žalec, Pivovarna Laško Union in Pub Sedmica. Mlada dekleta v značilnih nošah so z nasmehom kljubovala mrazu. V popoldanskem času je slavnostni prihod povorke z godbo in mažoretkami naznanil pričetek Hmeljarskega likofa s kulturnim programom, podelitvijo priznanj hmeljarjem ter ansamblom Za žur. Zvečer so z zabijanjem pipe v sod, godbo in mažoretno skupino Laško odprli še zabavni del in 5. Oktoberfest se je pričel. Ozračje sta ogrevali in dobro vzdušje stopnjevali skupina Zaka’ pa ne in Nuša Derenda. zbranih že pred pričetkom. Zaradi ukrepov in omejitev smo letos zmanjšali obseg dogajanja. Pripravili smo Hmeljarski likof za pridne hmeljarje, godbo, mažoretke, zabijanje pipce v sod in podelitev posebnih priznanj za pet let požrtvovalnega dela. Za hrano in pijačo je poskrbljeno, kot je treba, na meniju sta dve vrsti prave savinjske klobase. Tako da je vse tako, kot mora biti.« Valentina Rezman Mira Petre Ane Mari Petre Aubreht iz Kulturnega društva Savinjski Oktoberfest je pred začetkom slavnostnega odprtja povedala: »Komaj smo čakali na ta dogodek. Super je biti spet na tej lokaciji. Vzdušje je odlično. Ljudi je presenetljivo veliko Mira Petre, pobudnica tega projekta in prava ikona Savinjskega Oktoberfesta, ni mogla skrivati veselja: »Zelo, zelo me veseli, da smo se odločili za organizacijo Savinjskega Oktoberfesta in jo tako dobro speljali s pomočjo hmeljarjev, Občine Prostor pod šotorom se je iz minute v minuto polnil z obiskovalci. Žalec in ZKŠT-ja. Lansko leto sem bila zelo optimistična. Letos ugotavljam, da smo se kot družba razklali, ne le v Sloveniji, ves svet se spreminja. Tako lepih in sproščenih časov, kot so bili, ne bo več. Želim si, da bi ljudje našli svoj mir v tej spremembi, ki se je zgodila. Da se bomo znali spet veseliti ter biti pozitivno naravnani.« Valentina Rezman, strokovna sodelavka za turizem na ZKŠT Žalec, se z upanjem ozira v prihodnost: »Letos smo se pri organizaciji soočali z mnogimi izzivi, sploh kar se tiče preprečevanja okužbe covid19. Na koncu nam je le uspelo speljati dogodek. Bilo je nekaj nejevolje obsegu. Se vidimo spet na 6. Oktoberfestu v letu 2022, takrat upamo, da brez omejitev.« Mag. Boštjan Štrajhar, direktor ZKŠT Žalec, se je kot soorganizator Oktoberfesta pošalil, da so Nemci dogodek odpovedali že drugo leto, v Žalcu pa samo prvo leto. Bil je zelo zadovoljen z vzdušjem na prizorišču. Ob tej priložnosti je povabil Savinjčane na dogodek ob zaprtju letošnje sezone fontane piv: “V petek, 29. 10. 2021, ob 13. uri vabljeni na fonatno piv na uradno srečanje ob zaključku šeste sezone fontane piv. Podarili bomo 21 fontanskih vrčkov, dvaindvajseti vrček pa bo za sezono v letu mag. Boštjan Štrajhar obiskovalcev na vhodih zaradi pogoja PCT, vendar smo organizirali tudi hitro testiranje, tako da je vsakdo lahko vstopil na prizorišče. Vsekakor smo veseli, da nam je kljub ukrepom uspelo izpeljati Hmeljarski likof in 5. Savinjski Oktoberfest v takšnem 2022 imel neomejen čip za degustacijo piva na fontani. Kako bomo poskrbeli, da bo navkljub neomejenemu čipu poskrbljeno za odgovorno degustiranje, vam zaupamo v živo v petek.” Mamljiva ponudba pijače iz zelenega zlata - meter piva. 10 PODJETNIŠTVO IN TURIZEM ŠT. 9 I oktober 2021 Od različnih izdelkov iz kovine do odsesovalnih sistemov D. NARAGLAV Kovinopasarstvo Rehar si je letos po dobrih treh desetletjih izkušenj prislužilo bronasti ceh Obrtne zbornice Slovenije. Pogled na njihov proizvodni obrat Na letošnjem Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju je bronasti ceh prejelo tudi družinsko podjetje Kovinopasarstvo Rehar iz Zaloške gorice pri Petrovčah. Zbornica je sicer podelila tri bronaste cehe in sedem posebnih priznanj, podeljuje pa jih podjetjem, ki na lokalni in nacionalni ravni prispevajo k odličnosti slovenske gospodarske aktivnosti. O poti podjetja Kovinopasarstvo Rehar do bronastega ceha, o začetkih, razvoju, proizvodnem programu in načrtih smo se pogovarjali z ustanoviteljem, lastnikom in direktorjem Rudolfom Reharjem. Sam sicer odhaja v pokoj, podjetje pa predaja v roke svoji hčerki Vesni, ki bo nadaljevala z družinsko tradicijo in skrbela za njegov nadaljnji razvoj. Po uradni razvrstitvi podjetij spada Kovinopasarstvo Rehar s sedmimi zaposlenimi in nekaj manj kot 240 tisoč evri prihodkov (po uradnih evidencah iz leta 2021) med mikro podjetja. »Naše družinsko podjetje bogati že več kot 30-letna tradicija v kovinarstvu in proizvodnji različnih izdelkov iz jekla, inoxa, medenine in drugih kovin. Naši začetki so bili v proizvodnji vitražnih palic in karnis, kar pa se je kasneje razvilo v večjo ponudbo kovinskih izdelkov za notranjo opremo. Čez leta smo nabrali ogromno znanja strojne obdelave kovin, kar nam omogoča, da lahko zadoščamo potrebam naročnikom po unikatnih izdelkih, od stopniščnih in balkonskih ograj do podnožij miz in stolov,« je uvodoma povedal Rudolf Rehar. »Začetek našega delovanja sega v leto 1990, ko sem kupil prvo stružni- co in začel proizvodnjo medeninastih vitražnih palic v domači garaži. Kmalu se mi je pridružila žena Dušanka in tako pripomogla k odprtju obrtne dejavnosti. Leta 1994 smo zgradili prvo delavnico v velikosti 250 m². Program dela se je razširil na vedno več medeninastih izdelkov, s katerimi smo opremljali različne prostore. Zaradi širitve programa in nakupa nove strojne opreme je prišla potreba po povečanju delavnice, zato smo leta 2001 dogradili še prizidek in povečali poslovne prostore na 600 m². V letu 2006 je podjetje spremenilo svoj status iz s. p. v d. o. o. Trend se je skozi leta prevesil predvsem v izdelke iz inoxa: ograje, stopnišča, karnise, podnožja ter ostale opreme po naročilu. Čez leta smo postali prepoznavni po iznajdljivosti in iskanju rešitev za potrebe strank po unikatnih izdelkih.« Boljši pogoji dela prinesli nove rezultate V času gospodarske krize, ki je tudi njim prinesla številne poslovne izzive, so zaradi optimizacije poslovanja iskali možnosti za razvoj novih produktov. V svoji liniji za prašno barvanje so želeli zaposlenim omogočiti čim bolj prijazne delovne pogoje. To jim je dalo zagon, da so začeli raziskovati na področju odsesavanja in čiščenja zraka, kar je najprej izhajalo iz lastnih potreb, kasneje pa jih je pripeljalo do novih produktov. »Odsesovalni sistemi, industrijski sesalci in ostali produkti se ponašajo z inovativnimi tehnologijami in uspešno rešujejo izzive podjetij ter izboljšujejo čistočo zraka. Na trgu smo tako že 30 let, a še vedno v prihodnost gledamo z velikimi cilji in neprestano raziskujemo nove tehnologije. Leta 2020 se je podjetju pridružila še hči Vesna, ki sta ji kakovost in zadovoljstvo strank izjemno pomembna, kar je tudi velika motivacija za nadaljnje uspešno delo in možnost širitve na tuje trge,« poudari Rudi Rehar. Odsesovalni sistemi so torej njihov novejši produkt: »Odsesovalni sistemi so naprave, ki jih lahko uporabljamo v različnih industrijah (kovinarstvo, lesarstvo, plastika, prehrambna industrija ipd.). UporaFoto. S. Zidanšek Obreza Rudi Rehar z ženo in hčerko ob našem obisku bljamo jih za odsesavanje delcev, dima, oljnih meglic iz zraka, ki nastajajo pri obdelovalnih strojih (varjenje, brušenje, laserski razrez itd.), vsepovsod, kjer se praši ali pa nastajajo oljne meglice. S tem skrbimo, da je zrak v delavnicah očiščen in čim manj moteč za proizvodnjo. Odstranjevanje škodljivih delcev iz zraka je izjemnega pomena za vse proizvodnje enote. Ne samo, da je pomembno za zdravje in počutje zaposlenih, ampak ima tudi vpliv na kakovost izdelkov ali storitev ter podaljšuje življenjsko dobo proizvodnih strojev. Z ustreznim odsesavanjem plinov, hlapov, prahu in drugih škodljivih delcev znižamo stroške, povečamo produktivnost in izboljšamo delovno klimo. Menimo, da so odsesovalni sistemi nujno potrebni za vzdrževanje dobrih delovnih pogojev v delavnicah tako za ostale stroje, zaloge in zaposlene. Zagotovo je to pravi korak v čisto prihodnost.« Celostne rešitve odsesovanja Njihove naprave so torej namenjene različnim industrijam. »Na voljo so standardni modeli, pri katerih se prilagajata moč in filtrirni material glede na odsesovan medij. Ponujamo tudi posebne modele za odsesovanje oljnih meglic in tudi industrijske sesalce, ki so primerni za sesanje večjih delcev, kot so opilki, žagovina, plastični odpad. Na željo naročnika pa projektiramo celoten odsesovalni sistem, pri čemer povežemo sesalni vod do vseh naprav, ki potrebujejo odsesovanja v proizvodnji enoti,« z zadovoljstvom o ponudbi razlaga Rudi Rehar. O letošnjem priznanju na MOS-u ter o željah in načrtih za v prihodnje pa pove: »Izjemno smo bili veseli, da je Obrtna zbornica Slovenije opazila naše delo in napredek v zadnjih letih ter to tudi nagradila. Zadovoljni in ponosni smo na svoje naprave, saj so rezultat lastnega razvoja in izdelave. »Čez leta smo postali prepoznavni po iznajdljivosti in iskanju rešitev za potrebe strank po unikatnih izdelkih.« Zavedamo pa se, da za uspešnim podjetjem stojijo dobri sodelavci, konstanten razvoj in zadovoljen naročnik. Tja pa tudi vlagamo svoje vire in postavljamo kakovost na prvo mesto. Glede načrtov pa bi rekel sledeče. Ko se je pred dvema letoma podjetju pridružila hči Vesna, je zagotovo prinesla svežo energijo, nov pogled in znanje. Smo v pridobivanju ISO-standarda za kakovost, prenovili smo grafično podobo in svojo prodajo premaknili tudi na splet. Prav tako investiramo v nakup nove strojne opreme, v naslednjem mesecu pričakujemo CNC-stroj za laserski razrez. Zadovoljen sem, ko opazujem, kako se podjetje iz obrtniške delavnice nadgrajuje v sodobno podjetje. Poleg mene pa v pokoj odhaja tudi nekaj zaposlenih, zato se pripravljamo na uspešen prenos znanja od starejših kadrov na mlajše. Vedno pa zremo v prihodnost. Verjamemo, da bo v prihodnje tudi zakonodaja poskrbela za regulacijo čistoče zraka v proizvodnih enotah in da bo vedno več družbeno odgovornih podjetij.« NO Privarčujte z zbiranjem deževnice! Z ZBIRANJEM DEŽEVNICE IZ ZBIRALNIKOV AQUAstay SI ZAGOTOVITE: LASTNO ZALOGO VODE Za čas daljših sušnih obdobij. ŠIROKO UPORABO Primeren za zalivanje vrta, pranje avtomobila, splakovanje stranišč … NIZKO TEMPERATURO VODE Zagotovljena zaradi podzemne vgradnje zbiralnika. info@zagozen.si www.zagozen.si do 50.000 L 03 713 14 20 OD PODJETNIŠTVO IN TURIZEM ŠT. 9 I oktober 2021 11 Lani 33-odstotna rast, letos načrtujejo še 20-odstotno T. TAVČAR, L. KOLAR Z razvojem vedno boljših in sodobnemu načinu življenja prilagojenih toplotnih črpalk Kronoterm čedalje bolj osvaja tudi evropske trge. Eden vodilnih proizvajalcev toplotnih črpalk v EU, podjetje Kronoterm iz Orle vasi, je pred kratkim predstavil nov produkt, vsestransko toplotno črpalko Versi. Podjetje Kronoterm, ki je lani prihodke od prodaje povečalo za 33 odstotkov, dobiček za 2,3-krat, njegov izvoz pa je že presegel 60 odstotkov prodaje, napoveduje rast tudi letos. Pri razvoju nove toplotna črpalke Versi so največ pozornosti namenili raznoliki uporabi in vgradnji. Zasnovana je za stavbe, ki ne potrebujejo veliko ogrevanja, za nizkoenergijske in pasivne hiše ter stanovanjske hiše do 100 kvadratnih metrov površine. Poleg tega jo je mogoče uporabljati tudi v stanovanjih, počitniških hišah, pisarnah in celo manjših poslovnih stavbah. »Predvsem revolucionarna je uporaba v stanovanjih, saj lastnikom v večstanovanjskih zgradbah omogoča popolno neodvisnost ter izjemno nizke stroške ogrevanja,« pojasnjuje pomočnik direktorja dr. Dean Besednjak. Razvoj teh toplotnih črpalk manjših moči, ki ogrevajo in hladijo prostore ter segrevajo sanitarno vodo, se je začel zaradi potreb kupcev na Nizozemskem, kjer so se odločili, da bodo opustili oziroma prepovedali ogrevanje na zemeljski plin. Nove črpalke, ki jih izdelujejo v treh različnih izvedbah, omogočajo raznolikost uporabe in vgradnje, še poudarjajo v Kronotermu. Direktor Bogdan Kronovšek pravi, da doslej takšnih rešitev, ki jih po novem ponuja Kronoterm, na trgu ni bilo ali so bile neprimerne. »Toplotne črpalke so bile preglasne, prevelike ali neučinkovite. Z napravo Versi bomo segli na trg, kjer bodo zamenjave peči najbolj množične. Tu mislim na zamenjave generatorjev toplote na fosilna goriva, kot so plinske in oljne peči.« Do predlani je Kronoterm največ prihodkov ustvaril na domačem trgu, nato se je razmerje med domačo prodajo in izvozom spreme- nilo, tako da ima trenutno na tujih trgih že malo več kot 60 odstotkov prometa. Prisoten je že v več kot petnajstih državah, med katerimi ima največ kupcev v Italiji, Avstriji in Švici. »Naši največji zunanji trgi so predvsem tisti, kjer imajo kupci zelo visoke zahteve pri postavitvah toplotnih črpalk,« poudarja Bogdan Kronovšek. Delo Kronoterma bo v prihodnjih mesecih usmerjeno predvsem v predstavitev in prodajo nove generacije toplotnih črpalk. K veliki rasti največ pripomogla črpalka Adapt Kronoterm, ki je prvo toplotno črpalko razvil že pred več kot štirimi desetletji, od leta 2019 zaznamuje izjemna rast. Takrat so v podjetju ustvarili 13,3 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je bil rekord v zgodovini podjetja. Ta rekord pa so lani občutno »popravili«, imeli so namreč kar 17,6 milijona evrov prometa, in tudi čistega dobička, ki je znašal 2,5 milijona evrov, je bilo občutno več kot prejšnja leta. Bogdan Kronovšek kot glavni razlog za tolikšno rast navaja inovativno toplotno črpalko Adapt. »Primerna je za vse vrste gradenj in za vse evropske trge, tudi najbolj zahtevne, kot sta švicarski in nizozemski, kjer je pri nakupu toplotne črpalke odločilno, kakšen hrup povzroča, N OVIČKA kako vpliva na okolje, kako je učinkovita in kakšen je njen videz.« Toplotna črpalka Adapt je bila ena prvih, ki ji je ekološki sklad v Avstriji namenil najvišjo subvencijo, saj se je najbolje odrezala tako pri ugotavljanju hrupa kot pri učinkovitosti ter pri okolju prijaznih materialih, zlasti uporabi hladiva, ki ima bistveno nižjo vsebnost ogljikovega dioksida. Medtem ko v Sloveniji subvencije znašajo od enega do pet tisoč evrov, znaša avstrijska podpora do deset tisoč evrov, pojasnjuje Kronovšek in pri tem poudarja: »Naš cilj ni prodaja, ki bi temeljila samo na državnih subvencijah. Tudi če teh ni, se nakup naših toplotnih črpalk zagotovo splača, saj so stroški ogrevanja z njimi nižji kot pri uporabi kurilnega olja ali peletov.« Letos še 20-odstotna rast Do predlani je Kronoterm največ prihodkov ustvaril na domačem trgu, nato se je razmerje med domačo prodajo in izvozom spremenilo, tako da ima trenutno na tujih trgih že malo več kot 60 odstotkov prometa. Prisoten je že v več kot petnajstih državah, med katerimi ima največ kupcev v Italiji, Avstriji in Švici. Direktor Kronoterma po lanskem 33-odstotnem povečanju prihodkov ocenjuje, da bo letošnja rast 20-odstotna. »Lahko bi bila še višja, Dr. Dejan Besednjak ob predstavitvi nove toplotne črpalke saj je povpraševanje po naših napravah izredno veliko, a so dobavne verige pred zlomom in nekateri naši dobavitelji ne morejo zagotoviti materiala, ki smo ga naročili že pred letom. Iz dneva v dan se borimo in jezimo ter tudi grozimo dobaviteljem, da lahko izpolnimo vsaj najpomembnejša naročila. Na srečo nam zaradi teh težav do zdaj še ni bilo treba ustaviti proizvodnje. Naša ponudba je namreč široka, od malih toplotnih črpalk za sanitarno vodo do velikih za daljinsko ogrevanje, tako da s proizvodnjo teh različnih naprav uspemo obdržati ključne delovne procese v podjetju,« pravi Bogdan Kronovšek. Delo Kronoterma bo v prihodnjih mesecih usmerjeno predvsem v predstavitev in prodajo nove generacije toplotnih črpalk. Prodaja naj bi se začela v prvem četrtletju prihod- Podjetje Kronoterm je imelo lani dobrih 17,6 milijona prihodkov, kar je za 32,5 odstotka več kot v letu 2019, in skoraj 2,5 milijona dobička, kar je 2,3-krat več kot leta 2019. T. T. VEDNO NA TRDNIH TLEH Priznanji Braslovčanoma www.juteks.si Na Dnevih slovenskega turizma v Postojni sta priznanji za prostovoljno delo v turizmu prejela člana TD Braslovče Pavlina Irman in Pavel Stropnik. V četrtek, 14. oktobra, je bilo na Dnevih slovenskega turizma tudi srečanje predstavnikov turističnih društev in zvez, na katerem so podelili priznanja za prostovoljno delo, ki je podlaga delovanja turističnih društev in temelj slovenskega turizma. Med 52 dobitniki članov turističnih društev iz vse Slovenije sta prvič to priznanje prejela tudi člana Turističnega društva Braslovče Pavlina Irman in Pavel Stropnik. IŠČEŠ DINAMIČNO IN ENO-IZMENSKO DELO? TI SI NAŠ NOVI SKLADIŠČNIK KRONOTERM VERSI Nova toplotna črpalka zrak-voda. Vsestranska v uporabi in izvedbi. 080 23 22 njega leta, do takrat pa bo treba distributerje doma in v tujini izšolati o prodaji in tudi pravilni vgradnji novih črpalk. »Ključ ni le naprava, ampak tudi, kako jo je treba umestiti v prostor in kakšna dodatna oprema je pri tem potrebna,« pojasnjuje Bogdan Kronovšek in dodaja, da v podjetju načrtujejo tudi posodobitev programa geotermalnih toplotnih črpalk in črpalk z močjo 30 do 150 kilovatov, ki so namenjene uporabi v vrtcih, šolah in poslovnih stavbah. www.silco.si/zaposlitev utrip-oglas_skladiscnik_120x53mm_2021-10.indd 122. 10. 2021 09:52:38 Postanite naš sodelavec v proizvodnji! Ponujamo: • urejeno in stabilno delovno okolje • dodatna usposabljanja, • možnost napredovanja • in korektno plačilo. INFORMACIJE: BREDA.HLADNIK@BINTG.COM 12 PODJETNIŠTVO IN TURIZEM ŠT. 9 I oktober 2021 Združuje že dve desetletji T. TAVČAR, L. KOLAR TD Petrovče ima danes skoraj 200 članov iz vseh sedmih vasi KS Petrovče, ki letno opravijo preko tisoč prostovoljnih ur. Mnogi otroci so z veseljem ustvarjali tudi v ustvarjalni delavnici. Vse predsednice in nekaj članic TD Petrovče, ki so društvu zveste že 20 let. V pravljičnem ambientu Dvorca Novo Celje je dvajset let uspešnega dela 8. oktobra obeležilo Turistično društvo Petrovče. Za svoje delo je ob jubileju prejelo tudi bronasto priznanje Turistične zveze Slovenije, ki ga je predsednici Marjeti Grobler na svečanosti predal predsednik regijskega turističnega združenja SAŠKA Franci Špegel. TD Petrovče se je rodilo oktobra 2001, ko so na pobudo Tanje Razboršek Rehar v Petrovčah sklicali ustanovni občni zbor in je 33 krajanov KS Petrovče podpisalo listino o ustanovitvi TD Petrovče. Prva predsednica društva je bila Martina Jurjovec, predsednici s po dvema letoma staža pa še Vlasta Vrbančič in Marija Vaš. Sedanja predsednica Marjeta Grobler vodi društvo z dveletnim premorom že od leta 2005, skupaj pa 14 let. Kmalu po ustanovitvi so nanizali številne aktivnosti in prireditve, samostojno ali v sodelovanju, posebej odzivne prireditve pa so bile Pozdrav poletju, martinovanje, adventni sejem v Novem Celju, ličkanje, Z glavo na zabavo, kresovanje in Kmečka ohcet po stari šegi. Izdana je bila še sedaj aktualna zgibanka Po poteh KS Petrovče. Z leti so ohranili nekatere prireditve in dogodke, ki so jih zastavili ustanovitelji, dodajali pa so nove. Pridobivali so nove člane in ponašajo se z enim najštevilčnejših društev v občini. Danes so prepoznavni po prireditvah, kot so košnja po starih običajih na Zaloški Gorici, razstava jaslic in velikonočna razstava v Drešinji vasi, pustovanje v Petrovčah, srečanje na Perišču in druge. Njihov prispevek k prepoznavnosti domačih krajev je tudi brošura Baročne zgodbe Petrovč in Novega Celja. Redno skrbijo za grede po vaseh in spodbujajo urejanja vasi v krajevni skupnosti, pri Dvorcu Novo Celje so ob dvajsetletnici posadili vrtnice. Kot je na prireditvi v Novem Celju povedala predsednica Marjeta Grobler, je poslanstvo društva tudi, da povezujejo ljudi, generacije in vasi, pri delu pa jih vodijo naslednji cilji: »Želimo si narediti naše vasi lepše, urejene in prijazne, ohranjati našo dediščino in v vsaki vasi pripraviti prireditev, ki povezuje vaščane, pri tem pa vključiti vse generacije. Želimo ohraniti vsaj dve tradicionalni prireditvi občinskega pomena in naše prireditve in aktivnosti vključiti v turistično ponudbo občine.« Predsednica se je na prireditvi ob dvajsetletnici zahvalila vsem članom Predsednica TD Petrovče Marjeta Grobler in moderator prireditve Franci Podbrežnik ob zaključku slovestnosi, ki je požela veliko pohval. in prostovoljcem za njihov prispevek k delu društva, ostalim društvom v lokalni skupnosti, s katerimi sodelujejo, OŠ Petrovče in Glasbeni šoli Risto Savin Žalec, krajevni skupnosti, občini, donatorjem, medijem in vsem, ki društvu stojijo ob strani ter ga tako ali drugače podpirajo. Spomnila se je že pokojnih članov, ki so v društvu pustili pomembno sled: Barbare Ramšak, ki je bila pobudnica Domiselnost prostovoljk društva se kaže tudi v jubilejni torti iz cvetja. za brošuro Baročne zgodbe Petrovč in Novega Celja, Tanje Knez Predan, ki je zapustila bogato zbirko fotografij Petrovč, Janka Dreva, ki je bil avtor vseh skupinskih mask, s katerimi so se predstavili na pustovanju v Petrovčah, ter aktivnih članic UO Marije Grum in Danice Lenko. Posebej je izpostavila 15 članov, ki so zvesti TD Petrovče vse obdobje 20 let: Tanja Razboršek Rehar, Vojka Kainz, Stana in Peter Tilinger, Jože Čeh, Fani Veronek, Ivan Pilih, Dušanka Rehar, Nataša Sitar, Ivanka Kučer, Pavla Gostečnik, Tanja Kučer, Metoda Uranjek in Marjan Turičnik. Društvu je ob obletnici čestital tudi župan Janko Kos rekoč, da so glede na kakovost prireditve ob obletnici visoko dvignile pričakovanja za prihodnost. Delo društva je pohvalila tudi predsednica KS Petrovče Jasna Sraka in predsednici Marjeti Grobler predala simbolno darilo. Prireditev je izbrano povezoval Franci Podbrežnik, ki je poskrbel tudi za glasbeno in hudomušno spremljavo družabnega dela v avli dvorca. Glasbeni program v uradnem delu so v navdihujoč večer prispevali mladi pevci Mladinskega pevskega zbora OŠ Petrovče z zborovodjo Anito Žolnir, mladi harmonikarji GŠ Risto Savin Žalec z mentorico Nataliio Ermakovo ter plesni pari Folklorne skupine Kobula. Domiselne članice TD Petrovče so poskrbele za ozaljšanje dvorca, podmladek društva v starih nošah pa za simpatičen pozdrav vsem. Pozdrav jeseni v Peklu D. NARAGLAV Letošnja prireditev je ponovno pritegnila več obiskovalcev, potem ko je bila lanskoletna zaradi epidemije bolj simbolična. Turistično društvo Šempeter je v počastitev svetovnega dneva turizma tudi letos organiziralo tradicionalno prireditev Pozdrav jeseni pri Jami Pekel. To je nadvse zabavno in zanimivo popoldne za otroke in odrasle, predvsem pa dogodek, ki vedno privabi veliko število obiskovalcev. Glavna atrakcija je bil brezplačen sprehod skozi Jamo Pekel z lastnimi svetilkami, tako da so se otroci počutili kot jamarji, ki raziskujejo podzemni svet teme in tišine. Otroci in njihovi starši so lahko uživali še v ustvarjalnih delavnicah, iskanju zaklada, na sprehodu po gozdno-geološko učni poti in v drugih igrah. Kot vedno so tudi tokrat lahko pekli jabolka, tako kot so to počeli Navdušila je peka jabolk. njihovi starši ali babice in dedki v mladosti. Poleg tega so se otroci lahko igrali tudi na igralih, ki jih je že pred časom prispevala Občina Žalec. Še posebno so uživali na »zipline« napravi – vožnji po jeklenici, čeravno le na kratki razdalji. Vsem pa so šle v slast okusne preste, pečene bučke, trdo kuhana jajca ... Kot je povedala predsednica TD Šempeter Ivica Čretnik, ocenjujejo, da se je prireditve udeležilo najmanj 300 otrok in odraslih, kar je proti pričakovanjem glede na še vedno prisotne omejitve. Zelo so veseli, da jim je uspela še ena prijetna prireditev, s katero so lahko dodali še en kamenček v mozaik praznovanja 60-letnice društva. PO DOLINI ŠT. 9 I oktober 2021 13 Na BUSture po dolini z ameriškim avtobusom B. PLAZNIK Od petka, 22. oktobra, do nedelje, 24. oktobra 2021, je po dolini zelenega zlata vozil poseben panoramski avtobus, ki je v treh avtobusnih turah predstavnike občin, novinarjev in zunanje udeležence popeljal na ekskluzivno butično doživetje Spodnje Savinjske doline. Miroslav Hrvatin, nasmejani spretni šofer atraktivnega vozila Skupinska fotografija pri Gradu Komenda in »dobra volja je najbolja« V ZKŠT, Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec, želijo povezati Spodnjo Savinjsko dolino v enovito turistično destinacijo. Vsaka od šestih občin doline ima namreč znamenite turistične točke, ki bi jih radi še bolj približali domačim in tujim turistom, ki jih ne zanimajo občinske meje, temveč zanimive naravne danosti, zgodovina in kulinarika. Na zavodu so zato prepričani, da lahko le s skupnimi močni in tesnim sodelovanjem naredijo našo dolino še bolj Tamara Jankovič Radislav Gašparič prepoznavno. Tako so, testno, pripravili tri različne ture, ki v celoti zaobjamejo vse občine. Udeležence avtobusnih tur so vsak dan popeljali na različne destinacije, skupaj pa so obiskali vseh šest občin. Odpeljali so se na Ribnike Preserje v Novo rajnglo, na grad Žovnek, na kosilo v Hišo Lisjak, v Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, na grad Komenda in sladkanje v Pasijonki, na pogostitev kmetije Podpečan, v Prebold na tradicionalne okuse, v Muzej starih traktorjev na Polzeli ter na kosilo v gostilno Grof Vransko. Vsak dan pa so turo zaključili na Fontani piv Zeleno zlato v Žalcu. Tokrat so si avtobus, ki je že sam po sebi atraktiven in opazen, izposodili od primorskih prijateljev. Šofer avtobusa Miroslav Hrvatin ima že štirideset let izkušenj z upravljanjem avtobusov in pravi: »Malo drugače se vozi tale avtobus. Je večja atrakcija kot navaden avtobus. Gre za ameriški šolski avtobus, letnik 2005, s porabo 30 litrov na sto kilometrov. Potniki so zmeraj vsi zadovoljni (smeh).« Cilji projekta so promocija in skupni nastop vseh šestih občin SSD, utrjevanje enovite turistične destinacije, medobčinsko povezovanje ter konkreten prikaz načina vodenja po dolini, ki bi ga radi trajno vzpostavili v naslednjih sezonah. Boštjan Štrajhar, direktor ZKŠT Žalec, je komentiral: »To je nadgradnja glavnega letošnjega aduta našega zavoda, turističnega projekta z imenom ‘Žalec časti’. Če je ta povezoval lokalno, znotraj občinskih meja, je namen BUSture povezovanje vseh šestih občin Spodnje Savinjske doline. Namen je ustvariti zavedanje in samozavest o tem, kar imamo, ter privabiti turiste, ki lahko ostanejo v naših krajih več dni skupaj. Cilj tega študijskega projekta je preveriti odziv trga in vseh šestih občinskih uprav, potem najti primeren razpis in z združenimi močmi nastopiti na tem razpisu ter poiskati ekskluzivno zeleno transportno sredstvo, saj tale sicer atraktivni avtobus s takšno visoko porabo ni najbolj zelen. Zaenkrat so odzivi vseh zelo dobri. Odstiramo vrata, da vsi udeleženci vidijo, kaj imamo, in se potem odločimo. Želimo postati vodilna turistična destinacija. Z združenimi močmi vseh šestih občin nam to lahko uspe. V turizmu to pomeni, da lahko kandidiramo na razpisih za pridobitev nepovratnih sredstev, ki so lahko precejšnja in predstavljajo pomoč za razvoj turizma v naših krajih ter utrjevanje naše blagovne znamke oziroma same doline. Realno bi to lahko dosegli do leta 2023.« Na takšni turi je dobra volja zagotovljena. Zabavali so se tako mlajši kot starejši udeleženci izleta. Tega drugačnega izkustvenega popotovanja po Spodnji Savinjski dolini ne more pokvariti niti vreme. Radislav Gašparič, predsednik Mestne skupnosti Žalec, je izrazil navdušenje: »Moram povedati, da je Obisk v ekomuzeju to super doživetje. Nisem si mogel predstavljati, da bo to tako zanimivo. Udeleženci ture se med sabo ne poznamo, razen z nekaterimi, vendar smo odlična skupina. Tale ideja bi se lahko dobro prijela. Vsak začetek je malo težak, vsako idejo se da še malce nadgraditi, pri turizmu je treba marsikaj preizkusiti in biti inovativen, in tole je odličen začetek.« Spodbudne so bile tudi besede obiskovalke iz Ljubljane Tamare Jankovič: »Prišli smo na povabilo. V Savinjski dolini sem prvič. Imeli smo se krasno. Videli smo veliko zanimivih reči. Definitivno bova s partnerjem še prišla. Organizatorji so se zelo potrudili za doživetje. To bi lahko bila uspešna turistična tura. S promocijo bi se dalo marsikaj doseči.« PO DOLINI 14 ŠT. 9 I oktober 2021 Gasilci z novo gasilsko cisterno T. TAVČAR Gotoveljski gasilci so ob zaključku akcije zbiranja sredstev za novo gasilsko cisterno pripravili tudi dan odprtih vrat in gasilsko vajo. V petek, 8. oktobra, so gasilci PGD Gotovlje izvedli gasilsko vajo na POŠ Gotovlje. Naslednji dan, v soboto, 9. oktobra, so pripravili dan odprtih vrat za krajane in mladino, zvečer pa dogodek ob koncu akcije zbiranja finančnih sredstev za nakup novega gasilskega vozila AC 24/60, ki je potekala pod sloganom »Ker tokrat nam pomagate vi«. Gotoveljski gasilci so s to akcijo pridobili sredstva, s pomočjo katerih so zamenjali 40 let staro cisterno. S pomočjo donatorskih sredstev so zbrali toliko, da so brez kredita do konca meseca septembra poravnali vse obveznosti do dobavitelja. Investicija je znašala 245.000 evrov, je med drugim povedal predsednik PGD Gotovlje Nejc Centrih. Župan Občine Žalec Janko Kos je v govoru ob zaključku akcije poudaril, da so gotoveljski gasilci pomembna vez med krajani na območju KS Gotovlje in Občine Žalec. Občina je prispevala kar 143.500 evrov za nabavo nove avtocisterne. Namestnik poveljnika GZ Žalec David Krk pa je poudaril, da je PGD Gotovlje eno izmed 32 PGD, združenih v GZ Žalec. Zveza skrbi, da so gasilci vedno dobro poučeni za delo z gasilsko tehniko in da jo znajo v trenutku čim bolje izkoristiti, gotoveljsko društvo pa bo s to pridobitvijo pomagalo zagotoviti večjo požarno varnost. Predsednik in poveljnik društva Nejc Centrih in Nejc Krajnc sta ob koncu podelila priznanja in zahvale botrom, donatorjem in vsem tistim, ki so jim pomagali pri nakupu nove avtocisterne. Med nagovorom predsednika Lions kluba Savinjska dr. Marjana Irmana Po novem Lions klub Savinjska T. TAVČAR Ob 20. obletnici Lions kluba Žalec so člani pripravili svečano akademijo s sprejemom novih članov na Gradu Komenda na Polzeli ter Lions klub Žalec preimenovali v Lions klub Savinjska. Zbrane je nagovoril guverner slovenskega distrikta 129 Nino Maletič, ki je v nagovoru prisotnim izpostavil, da dobrodelnost ni služba, navada ali možnost za medijsko prepoznavnost. To je način življenja in poslanstvo, ki ga opravljaš za svoje zadovoljstvo in osebno srečo, za svojo dušo. 20. obletnica je bila tudi lepa priložnost za spremembe, zato so člani Lions kluba Žalec ob obletni- ci klub preimenovali v Lions klub Savinjska. S tem so tudi poudarili pomen dobrodelnosti na področju celotne Spodnje Savinjske doline z željo, da klub pridobi na prepoznavnosti in članstvu. Zveza Lions klubov Slovenija, distrikt 129, sicer združuje 57 Lions klubov z okoli 1.500 člani in 19 Leo klubov z okoli 200 člani. Navzoče je na svečanosti na Gradu Komenda v imenu vseh županov Spodnje savinjske doline pozdravil župan Občine Braslovče Tomaž Žohar. Akademijo je popestril mlad in talentiran pianist Urh Štrakelj iz Glasbene šole Risto Savin Žalec. Vaja v Graščini Prebold D. NARAGLAV Botri, donatorji in vsi tisti, ki so pomagali pri nabavi nove avtocisterne. Upokojenci z novim predsednikom D. N. Skoraj štiri mesece je na čelu Društva upokojencev Žalec nov predsednik Roman Virant (tudi podžupan Občine Žalec), ki so ga izvolili na to mesto na občnem zboru v začetku julija. V preteklem letu je društvo delovalo omejeno zaradi ukrepov za zajezitev virusne obolelosti. Kljub temu da so bila športna srečanja, druženja in ostale aktivnosti omejena, je pisarna v času uradnih ur (torek od 9.00 do 11.00) vedno delovala. Upravni odbor se je sestal po potrebi in komuniciral telefonsko. Na zboru članov so se prisotni seznanili s poročili o delu in zaključnem računu ter poročilom o športnih tekmovanjih in uspehih članov društva. Najboljšim športnikom PGD Žalec z avtolestvijo, s katero so reševali osebe iz drugega nadstropja. Iz prvega nadstropja je reševanje skozi okno potekalo s pomočjo lestve in koritastih nosil. V objektu so gasili z notranjimi napadi po stopnišču in hodniku brez uporabe vode. Vajo, ki je bila posvečena tudi stoletnici društva, si je ogledalo veliko krajanov, gasilcev, vodstvo gasilske zveze, predstavniki občine z županom in tudi delegacija gasilcev iz gasilskega društva Oberradlberg iz Avstrije, ki je s preboldskim društvom pobratena že skoraj 50 let. Skupno je na vaji sodelovalo 80 operativnih gasilcev. Ekipa žalskih strelcev, ki je bila tudi letošnji nagrajenec Mestne skupnosti Žalec preteklega leta so podelili priznanja za njihove uspehe. Pri tem izstopajo 46 ekip v gasilski orientaciji T. T. Gasilska zveza Žalec je po letu in pol prekinitve zaradi epidemije znova organizirala tekmovanje za mlade gasilce, in sicer v orientaciji, udeležilo pa se ga je 46 ekip. Tekmovanje je potekalo 19. septembra v okolici Braslovškega jezera, tekmovalci pa so morali prehoditi dva, tri oziroma pet kilometrov dolge poti. Na njih so bile kontrolne točke, kjer so opravili različne naloge, kot so vezanje vozlov, spajanje cevi na trojak, zvijanje cevi, vaje iz orientacije, poznavanje topografskih znakov in zbijanje tarče. Start in cilj sta Taktično operativno gasilsko vajo so konec minulega meseca opravili tudi v Graščini Prebold. Predpostavka vaje, ki sta jo organizirala PGD Prebold–Dolenja vas–Marija Reka in Gasilska zveza Prebold, je bila, da je v drugem nadstropju graščine v zapuščenem stanovanju prišlo do požara, v njem pa se je nahajala onemogla oseba. Zaradi ognja in dima naj bi bilo v nevarnosti tudi več ljudi, ki so ostali ujeti in obnemogli na hodnikih objekta ter se zaradi višine niso mogli rešiti. Sprožena je bila reševalna akcija, v katero so bila vključena vsa gasilska društva GZ Prebold in bila na Skupnem placu. Tekmovanje je potekalo v šestih kategorijah, sodelovalo pa je 46 ekip, kar je sicer precej manj kot v času pred epidemijo, a opaža se, da se delo z mladimi počasi le prebuja. Najboljši so bili: pionirji: 1. Drešinja vas, 2. Braslovče 2, 3. Levec; pionirke: 1. Drešinja vas, 2. Arja vas, 3. Polzela; mladinci: 1. Levec, 2. Vrbje, 3. Polzela; mladinke: 1. Andraž nad Polzelo 2, 2. Polzela, 3. Andraž nad Polzelo; gasilci pripravniki: 1. Drešinja vas, 2. Dobriša vas – Petrovče, 3. Polzela 1; gasilke pripravnice: 1. Polzela. predvsem strelci in ribiči. Polzela po meri invalidov T. T. V okviru priprave projekta Občina po meri invalidov se je sestala delovna skupina za pripravo tega projekta v Občini Polzela. Namen sestanka je bila priprava analize dejanskega stanja o položaju invalidov v Občini Polzela. Uvodna analiza je pokazala, da je Reševanje stanovalcev z avtolestvijo Občina Polzela s pomočjo društev, organizacij in zavodov naredila že zelo veliko na področju izboljšanja položaja invalidov v občini, vendar pa tehnološki razvoj in pretok informacij prinašata nove izzive in s tem priložnosti za nove rešitve, ki jih bo delovna skupina vključila v akcijski načrt. Ker gre za pomemben korak Občine Polzela k izboljšanju položaja invalidov, prosijo vse, ki se srečujejo s katerokoli obliko omejitve, da jim posredujejo predloge, s katerimi bodo lahko skupaj ustvarili še boljše pogoje za invalide. PO DOLINI ŠT. 9 I oktober 2021 Na Grmovju Demenci prijazna točka T. TAVČAR V Domu Nine Pokorn Grmovje se zavedajo, da demenca ni monotona bolezen in ima nejasen potek, od posameznika do posameznika se razlikuje. Potem ko so v Domu Nine Pokorn leta 2019 odprli enoto Spominček, ki je namenjena varovancem z demenco, so 14. oktobra dr. Tomaž Lenart, direktor Doma Nine Pokorn Grmovje, Štefanija L. Zlobec, predsednica društva Spominčice – Alzheimer Slovenija, stanovalka enote Jožica Goršič in vodja enote Tjaša Flis s prerezom traku slavnostno pospremili Demenci prijazno točko. Ta dogodek so popestrili s krajšim kulturnim programom, na katerega so povabili tudi predstavnike lokalne skupnosti. Nanje se bodo lahko tako poslej ljudje obrnili po informacije, kako prepoznati prve znake demence, kako komunicirati z osebami z demenco in kam jih usmeriti po nadaljnjo pomoč. Direktor doma dr. Tomaž Lenart je poudaril, da se v domu na Grmovju zavedajo, da je demenca barvita bolezen, ki ni monotona in katere vnaprejšnji potek je nemogoče predvideti. Tako drugačna je, da se od 15 Znanje rešuje življenja T. TAVČAR Na svetovni dan oživljanja, 16. oktobra, je Občina Braslovče v sodelovanju s civilno zaščito in gasilskim poveljstvom občine pripravila 1. dan zaščite in reševanja Občine Braslovče. Izvedli so izobraževanje za gasilce in prve posredovalce, ki delujejo v sistemu zaščite in reševanja v Občini Braslovče. Udeleženci so se izobraževali na področjih nudenja temeljnih postopkov oživljanja pri odraslih in otrocih, reševanja pones- rečene osebe na strmem pobočju, posredovanja po prometni nesreči in kako se spopasti s stresom po hudi intervenciji. Kot je povedal načelnik Civilne zaščite Občine Braslovče Rok Ušen, je bil odziv udeležencev velik, ti pa so pokazali izjemno zanimanje in visok nivo znanja. Kot kaže, imajo v Občini Braslovče veliko usposobljenih prostovoljcev, ki so vedno pripravljeni pomagati ljudem v stiski. S prerezom traku so simbolično predali namenu Demenci prijazno točko: dr. Tomaž Lenart, direktor Doma Nine Pokorn Grmovje, Štefanija L. Zlobec, predsednica društva Spominčice – Alzheimer Slovenija, stanovalka enote Jožica Goršič in vodja enote Tjaša Flis. posameznika do posameznika močno razlikuje. Vsak človek, naj bo mlad, star ali srednjih let, je oseba zase, z lastno življenjsko zgodbo, izkušnjami, znanjem, potrebami, stiskami, željami in spretnostmi, ki jih izraža Del kulturnega programa so pripravili stanovalci doma. Zbrali sedem ton nevarnih odpadkov T. TAVČAR v interakciji z drugimi in s svojim okoljem. Zato fokus dela temelji na odnosu ter na osredotočanju na celostno podporo in pomoč človeku z demenco. V čim višji meri se trudijo ohranjati človekovo socialno mrežo, osebno dostojanstvo, krepiti njegovo individualnost, slišati njegov glas, mu omogočati samoodločanje, ga informirati, spodbujati njegovo samostojnost in drugo, kar povečuje njegovo kakovost življenja. Povedali so, da se bo Dom Nine Pokorn Grmovje tudi v prihodnje trudil za širitev skupnostnih oblik pomoči in podpore. V mesecu novembru v ta namen v Žalcu odpirajo novo enoto za izvajanje dnevnih oblik varstva starejših od 65 let naprej. Cilj je zagotovitev potrebnih prostorskih zmogljivosti za izvajanje dnevnega varstva s skladnostjo in s kontekstom prehoda z institucionalnih na skupnostne oblike storitev v lokalnem okolju. Prostovoljci na izobraževanju Udeleženci izobraževanja so se seznanili s temeljnimi postopki oživljanja. S simuliranjem prometne nesreče so predstavili posredovanje v tem primeru. T. T. Zbiranje nevarnih odpadkov v Občini Braslovče V jesenskih mesecih 2021 se je 12 prostovoljk društva Mozaik generacij Polzela, ki izvajajo prostovoljsko delo za starejše ljudi, udeležilo strokovnega izobraževanja, ki ga za prostovoljce, vključene v nacionalno mrežo, redno organizira Zveza društev za socialno gerontologijo Slovenije, ki je nosilec socialnovarstvenega programa Skupine starih ljudi za samopomoč. Ekipa Simbia, ki zbira nevarne odpadke, se je po spomladanskem »koronapremoru« podala na pot 6. septembra in v 12 občinah, kjer Simbio zbira komunalne odpadke, zaključila 2. oktobra. V spodnjesavinjskih občinah je skupaj 322 občanov oddalo 7.066 kg nevarnih odpadkov. V posameznih občinah so zbrali: Žalec 3.915 kg (177 občanov), Vransko 535 kg (14), Tabor 483 kg (16), Prebold 475 kg (21), Polzela 622 kg (45), Braslovče 1.088 kg (60). Po dolgem premoru zaradi pandemije in vseh zaščitnih ukrepov za večjo varnost vseh je zveza organizirala dvodnevno druženje, katerega namen je bil širjenje in poglabljanje znanj za prostovoljsko delo v skupinah in druženje s starostniki ter pridobitev uporabnih informacij za polno, aktivno in zdravo življenje. Poleg omenjenega je izobraževanje ponudilo odlično priložnost za druženje in spoznavanje prostovoljcev iz vse Slovenije. V premično zbiralnico so občani lahko prinesli nevarne odpadke iz gospodinjstev (na primer motorna in jedilna olja, akumulatorje in baterije, čistilna sredstva, barve, lake in topila, zdravila in pesticide) ter manjšo odpadno električno in elektronsko opremo do velikosti sesalca (kartuše/tonerje, monitorje in računalniške pripomočke, elektronske medije, male kuhinjske aparate, električna orodja, odslužene telefone, žarnice in plinske sijalke, električne igrače). Reševanje ponesrečene osebe v strmem pobočju Simona Kodrin s.p. Rimska cesta 35 3311 Šempeter Tel.: 03 700 06 30 Gsm: 051 326 677 optika.simona@siol.net www.optika-simona.si Okulisticni pregledi vida vsak teden! DOVOLITE SI BITI DRUGACNI. 16 PO DOLINI ŠT. 9 I oktober 2021 Drugi srednjeveški dan na Gradu Žovnek T. TAVČAR Braslovčani so zavrteli časovni stroj v čas, ko so na Gradu Žovnek še živeli Celjski grofje. Vitezi Šaleške doline so gradu Žovnek spet vdihnili življenje in pričarali srednji vek. Grad Žovnek je v soboto, 9. oktobra, oživel, življenje na gradu pa se je vrnilo v srednji vek. ZIKŠT 3 jezera Braslovče je v okviru občinskega praznika Občine Braslovče kljub koronskim časom in omejitvam uspešno izpeljal drugi srednjeveški dan. Sončen dan in pester program sta na grad privabila veliko obiskovalcev z vseh koncev Slovenije. Dogodek je s svojim prihodom uradno otvorila domača Žovneška konjenica, vse zbrane pa je nagovoril župan Občine Braslovče Tomaž Žohar. Na prireditvi, ki jo je z zanimivo zgodbo povezova- la grajska gospa Hema (Jasmina Roter Jager), je sodelovalo preko sto nastopajočih. Po gradu so bili postavljeni različnih tabori skupin, ki so prikazovali srednjeveški način življenja: vitezi, rokodelci, tlačani in grajska gospoda, obiskovalci pa so se lahko preizkusili v raznih igrah in aktivnostih. Srednjeveške skupine Šaleška gospoda, Vitezi Šaleške doline, Društvo cesarsko-kraljevi Ptuj in Društvo Lonca iz Škofje Loke so pripravile zanimive plesne nastope, Vitezi najemniki grofov Celjskih pod vodstvom Petra Koželja in Maistri Marpurgi iz Maribora pa so poleg svojih bogatih taborov v osrednji zgodbi med večnima nasprotnikoma pokazali vznemirljivo bitko za grad, Na srednjeveškem dnevu pa seveda ni manjkala Žovneška konjenica. ženske in slavo. Program so popestrili tudi otroci plesnega gledališča Braslovče, ki so v grajskem lapidariju predstavili slovensko ljudsko zgodbo O prebrisani deklici. Zgodbo so prvič predstavili v dveh različnih medijih, v plesu in v kamišibaju. Zanimiva sta bila tudi domača viteza, ki delujeta v okviru KZD Žovnek, s prikazi pravega mečevanja. Grad Žovnek so obiskali tudi Ojstriška gospoda (TD Tabor), lokostrelec in soproga iz gradu Smlednik ter drugi gostje. Za odlično grajsko kulinariko je poskrbelo Turistično društvo Braslovče, za varnost pa PGD Braslovče. Jasmina Roter Jager v vlogi Heme Obiskovalci so z zanimanjem spremljali dvoboj sabljačev. Padale petke za dober namen BINA PLAZNIK 15. oktobra je ob Ribniku Vrbje potekal prvi tek trojk »Podari petko za dober namen« v organizaciji ZKŠT Žalec, ATD Savinjčan in Mladinskega centra Žalec. Tekači so tekli v štirih kategorijah: cici tek – najmlajši do vključno prvega razreda na 180 metrov dolgi progi, otroški tek – od 2. do 5. razreda na 400-metrski progi, šolski tek – od 6. do 9. razreda na 1.672 metrov dolgi progi ter tek trojk, kjer so tekači premagovali trikrat po 1.672 metrov. Tek je bil obarvan dobrodelno, saj so vsa zbrana sredstva namenili za zdravljenje osemnajstletne občanke Jerneje, ki jo je bolezen čez noč priklenila na voziček. Tek je zamenjal nekdanji tradicionalni tek po ulicah Žalca, o njem pa je Matej Sitar iz ZKŠT Žalec povedal: »Želeli smo narediti simpatičen tek, v debati smo prišli na idejo petke, to je pet kilometrov, ki jih je enostav- Tek trojk je potekal kot štafeta, med tekači pa je vladalo odlično vzdušje. no preteči, sploh v trojki. Določili smo simbolično ceno pet evrov, ki je dosegljiva večini. Ob menjavi smo si podarili petko in dogodek smo organizirali na petek, povrh pa gre še za dober namen. Želel bi se zahvaliti vanje tekačev ter zabavno moderiranje dogodka. Povedal je: »Za ta tek se nas je skupaj usedlo več akterjev. Razmišljali smo, kako bi v teh razmerah, ki trenutno vladajo pri nas in v svetu, izvedli tekaško prireditev. Matej Sitar Peter Kavčič Sonja Pajić Aleš Kveder vsem, ki so kakorkoli pomagali pri organizaciji, našim dobaviteljem, ki so donirali del zneska za Jernejo, ATD Savinjčan, Mladinskemu centru Žalec, Petru Kavčiču osebno, ker se je zelo angažiral, hvala vsem! Z udeležbo tekačev sem zelo zadovoljen, tako pri teku trojk kot pri otroških tekih. Želimo, da dogodek preraste v tradicionalnega. Za tek trojk ni treba biti prej posebej pripravljen, zato lahko vedno privabi veliko udeležencev in ljubiteljev teka.« Peter Kavčič, športni pedagog na OŠ Petrovče, športni komentator in član društva ATD, je tako ali drugače v življenju prežet s športom. Skupaj z ekipo je na lokaciji poskrbel za ogre- Ta naj bi nadomestila prireditev Tek po ulicah Žalca, ki smo jo v preteklosti organizirali v mesecu septembru. Odločili smo se, da jo preselimo z betona v naravo, in Ribnik Vrbje je fantastična lokacija. Za tek trojk smo se odločili, da bi privabili tiste, ki niso tako tekmovalno usmerjeni, ter da ljudje pokažejo, da se da zelo uživati v teku, tudi ko ne gre za rezultate. Ker ima tek še dobrodelno noto, je to še dodana vrednost. V tem trenutku kaže, da je prireditev uspela. Sledila bo analiza, s katero bomo zabeležili dobre strani in upoštevali morebitne kritike, in na podlagi tega bomo prihodnje leto prireditev nadgradili.« Vreme je bilo kot nalašč za tek. S soncem obsijano popoldne je grelo jesensko ozračje, ki proti večeru že vztrajno naznanja prihod hladnega obdobja leta. Obiskovalci so bili soncu primerno razgreti in dobre volje. Obiskovalka Sonja Pajić iz Ločice ob Savinji je povedala, da je pripeljala na tek svoji hčerki in nečakinjo: »Tek je potekal zelo dobro. Prišli smo predvsem zaradi dobrodelne note, saj Jernejo osebno poznam. Všeč mi je tudi, da otroci spoznajo, kako potekajo tekaška tekmovanja. Moja hči, ki je stara štiri leta, je v cilj prispela med prvimi, jaz pa sem bolj zadaj pomagala deklici, ki je med tekom izgubljala čevlje (smeh).« Aleš Kveder iz Petrovč je med ogrevanjem navdušeno izjavil: »Teka sem se udeležil, ker rad tečem in se rekreiram ter zaradi dobrodelnosti. Držimo se načela: ‘Važno je sodelovati in ne zmagati.’ Če je le mogoče, se udeležim tekaških prireditev v naši okolici.« Predstavnica najmlajših udeležencev Ana Strojanšek iz Arje vasi je sramežljivo, a vendar ponosno komentirala svoj prvi tekaški dogodek: »Danes sem tekla in ni bilo hudo. Prehitela sem Hmeljkota in Ponirka in še pridem teč. Najbolj mi je bilo všeč, ko sem prehitela maskoti. Doma tudi tečem. In tudi kdaj prehitim svojo starejšo sestrico.« Cici tek pogumnih najmlajših v družbi maskot Hmeljka in Ponirka NAPOVEDNIK / INFORMACIJE ŠT. 9 I oktober 2021 OBČINA ŽALEC Sreda, 3. november Afganistan – 10 let pozneje, predavanje dr. 18.00 Andreja Strahovnika o izkušnjah zdravnika/ kirurga na misiji, ZKŠT Žalec, ekomuzej Četrtek, 4. november Najlepši kraj, hiša, kmetija, zaključna prireditev s 19.00 podelitvijo priznanj, ZKŠT, ZTD Žalec in Občina Žalec, Dom II. slovenskega tabora Žalec Petek, 5. november Izdelava papirnatih ladjic za projekt »6 milijonov ladjic za 18.00 žrtve holokavsta«, MC Žalec, Hiša Sadeži družbe Žalec Sobota, 6. november 6.00 Pohod na Porezen, odhod iz Migojnic, PD Zabukovica OBČINA PREBOLD Torek, 2. november V dvoje gre lažje, razstava likovnih del KUD Žalec, … Občinska knjižnica Prebold (na ogled do 30. 11.) 8.00–10.00 Recikliranje – priložnostna darila, DC Marof (vsak torek) Prinesi, zamenjaj/pusti, odnesi – izmenjava 10.00–12.00 oblačil, DC Marof (vsak torek) 16.00–18.00 Šivanje in popravilo oblačil, DC Marof (vsak torek) Sreda, 3. november 9.00–11.00 Disco plesi zimzelenih melodij, DC Marof (vsako sredo) 11.30–14.00 Uporaba pametnih telefonov, DC Marof (še 10. in 17. 11.) Družabne igre: pikado, karte, človek ne 16.00–18.00 jezi se …, DC Marof (vsako sredo) Četrtek, 4. november Podeželska tržnica Žalec, tržnica pri fontani (vsako soboto) Gledališka predstava Smrtna past, Ta bol' teater 19.00 Kranjska Gora, KD Vrbje, Kulturni dom Vrbje Nedelja, 7. november Koncert citrarske glasbe: skupine Marjanka, 17.00 Notice in Srebrne strune, ZKŠT Žalec, Dom II. slovenskega tabora Žalec Ponedeljek, 8. november 9.00–13.00 Kuharske dobrote, DC Marof (vsak četrtek) 16.00–18.00 Izdelava adventnih venčkov, DC Marof (vsak četrtek) 17.,00 Sobota, 6. november 8.00-12.00 Turnir v namiznem tenisu, ŠD Vrbje Utrip domoznanstva: predstavitev glasbene 19.00 knjige Izvir naše dediščine, Etnološko društvo Srečno, Medobčinska splošna knjižnica Žalec Torek, 9. november Odprtje razstave ročnih del, DU Vrbje – 16.00 sekcija Marjetice, Kulturni dom Vrbje Sreda, 10. november Srečanje starejših krajanov KS Vrbje, v 16.00 kulturnem programu bodo nastopili otroci I. OŠ Celje, Kulturni dom Vrbje Čebele in čebelarstvo, strokovno predavanje Ivana 19.00 Esenka, Medobčinska splošna knjižnica Žalec Četrtek, 11. november 17.00 Predavanje o demenci, DU Vrbje, Kulturni dom Vrbje Koncert narodno-zabavne glasbe s Kvintetom 19.30 Dori in ansamblom Mladi Dolenjci, ZKŠT Žalec, Dom II. slovenskega tabora Žalec Petek, 12. november Slovesnost ob odprtju 20. bienala otroške grafike v 09:30 Žalcu, I. OŠ Žalec, Dom II. slovenskega tabora Žalec Martinovanje s krstom mošta in zabavnim 16.00 programom – Miro Klinc in muzikantje, Društvo vinogradnikov OŽ, Podeželska tržnica Žalec Slavnostna seja Sveta KS Vrbje s podelitvijo 18.00 priznanj in plaket, Kulturni dom Vrbje 19.00 Vadba crossfit, MC Žalec, dvorana RS Biro Žalec Sobota, 13. november Folklorna prepletanja, državno srečanje folklornih skupin, … JSKD OI Žalec, Dom II. slovenskega tabora Žalec Večer ruskih pesmi, romanc in slovanske poezije v izvedbi 18.00 ansambla Kalinka, KD Vrbje, Kulturni dom Vrbje Četrtek, 18. november Pohod/izlet na Stolp zdravja in ljubezni v 8.00 Podčetrtku, odhod iz Migojnic, PD Zabukovica V odsevu svetlobe, odprtje razstave likovnih del 18.00 Zdenke Žido in Eve Petrič, ZKŠT Žalec, Savinov likovni salon (na ogled do 5. 1. 2022) Petek, 19. november Zimski koktajl večer s koncertom Ane & 18.00 Jerneja, MC Žalec, atrij Savinove hiše Kriza srednjih let – Ranko Babič, Špas teater, 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Petek, 20. november Pohod na Mrzlico, MC Žalec, parkirišče ob koncu 09:30 asfaltne ceste v Zabukovici (vznožje Gozdnika) Torek, 23. november Preblizu, gledališka predstava, Zavod Paviljon, 19.30 ZKŠT Žalec, Dom II. slovenskega tabora Žalec Petek, 26. november 18.00 Joga, MC Žalec, Hiša Sadeži družbe Žalec Sobota, 27. november Božični bazar, TD Levec, na zelenici 11.00 nasproti supermarketa v Levcu Koncert mediteranskih pesmi, Dom 18.00 II. slovenskega tabora Žalec Koncert FS Kobula ob 10. obletnici delovanja, FS 18.00 Kobula KD Petrovče, dvorana KZ Petrovče Zaključek meseca sociale in zdravje s stand18.00 up komikom, MC Žalec, ekomuzej Nedelja, 28. november 7.00 20. Bokotov pohod, odhod iz Migojnic, PD Zabukovica 10.00–16.00 Adventni sejem, ZKŠT Žalec, Dvorec Novo Celje 18.00 Adventni koncert, ZKŠT Žalec, Dvorec Novo Celje Prižig prve adventne lučke na adventnem vencu, na zelenici nasproti supermarketa v Levcu 18.00 Petek, 5. november Nordijska hoja/telovadba v primeru 8.00–9.00 dežja, DC Marof (vsak petek) Razvajanje ob kavi, dober dih, lastna nega obraza, 9.30–11.00 meditacija ob glasbi, DC Marof (vsak petek) 11.30–14.00 Uporaba pametnih telefonov, DC Marof (še 12. in 19. 11.) 8.00–10.30 Kmečka tržnica, DC Marof Ponedeljek, 8. november Vrt – Kaj moramo vedeti v tem času?, 9.00–12.00 DC Marof (vsak poned.) 16.00–18.00 Križ kraž za vse ljubitelje ugank, DC Marof (vsak poned.) Četrtek, 11. november Raziskovanje jam v Savinjski dolini, predavanje 18.00 Maksa Petriča in članov Šaleškega jam. kluba Podlasica Topolšica, Občinska knjižnica Prebold Sobota, 13. november 8.00–10.30 Kmečka tržnica, DC Marof 9.00–12.00 FunEnglish sobota z DPM Prebold, DC Marof Nedelja, 14. november Pohod v spomin na pokojne planince v 07:30 Marijo Reko, start AP Prebold Torek, 16. november Zvišane maščobe holesterol, Center za 9.00–11.00 krepitev zdravja Žalec, DC Marof Četrtek, 18. november Ženske in moški, kako genialno ravnati drug z drugim, 18.00 predavanje Andreja Pešca, Občinska knjižnica Prebold Petek, 19. november 17.00 Otroški abonma, Dvorana Prebold Sobota, 20. november 8.00–10.30 Kmečka tržnica, DC Marof 19.00 Odrasli abonma, Dvorana Prebold Četrtek, 25. november 18.00 Pravljična ura z Ano Grašina, Občinska knjižnica Prebold Sobota, 27. november 8.00–10.30 Kmečka tržnica, DC Marof OBČINA TABOR Sobota, 20. november Tradicionalne domače koline na Zajčevi 16.00 koči, PD Tabor, Zajčeva koča OBČINA BRASLOVČE Sreda, 3. november Dan odprtih vrat Gasilskega doma 16.00 Parižlje, PGD Parižlje-Topovlje Četrtek, 4. november Skozi moje oči, odprtje razstave Romane 19.00 Škafar, Občinska knjižnica Braslovče Sobota, 6. november Dan odprtih vrat Gasilskega doma 14.00–18.00 Braslovče, PGD Braslovče Torek, 9. november Poklon Himalaji, predavanje s predstavitvijo knjižnega 19.00 prvenca Barbare Popit, avla Doma kulture Braslovče Sreda, 10. november 3. šahovski turnir za naslov kadetskega prvaka 17.00 Braslovč 2021, prostori Šahovskega kluba Braslovče Sobota, 13. november Pregled gasilnikov v Gasilskem domu 9.00–11.00 Gomilsko, PGD Gomilsko Sreda, 14. november 4. šahovski turnir za naslov kadetskega prvaka 17.00 Braslovč 2021, prostori Šahovskega kluba Braslovče Ponedeljek, 29. november Snežna kraljica, otroška predstava, ZIKŠT 17.00 3 jezera, Dom kulture Braslovče 17 18 KULTURA ŠT. 9 I oktober 2021 Zgodba o lesu pred dvajsetim bienalom D. NARAGLAV Razstava z naslovom Zgodba o lesu – Svetline in temine lesorezov je sopotnica jubilejnega grafičnega bienala otroške grafike. Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec je v Savinovem likovnem salonu dal na ogled razstavo likovnih del grafika in častnega predsednika 20. bienala otroške grafike Žalec Janka Orača. Odprtje razstave je bilo 7. oktobra, na ogled pa bo vse do 10. novembra. S to razstavo, ki je sopotnica tradicionalnega grafičnega bienala, ki poteka v organizaciji I. Osnovne šole Žalec pod vodstvom Neli Šuler, tokrat slikar in grafik Janko Orač z lesorezi in drugimi hibridnimi tehnikami ter načini pripoveduje zgodbe o veličastni naravi in o ljudeh v smislu pomenljivega razmišljanja koroškega erudita dr. Franca Sušnika, ki se je v svojih zgodovinskih zapisih krajev in ljudi spraševal: »In kaj so ljudje ko lesovi?!« Prav takšno misel je izrazil Janko Orač. Pritegnili so ga organski značaj matrice iz lesa, fizično prenašanje misli skozi gesto z mukotrpnim rezanjem, dolbenjem, glajenjem in obdelavo z Odprtje razstave Janka Orača so popestrili mladi kitaristi GŠ Risto Savin Žalec. valjčkom in barvo, potem odtiskovanje ter rojstvo svojstvene entitete, saj je vsak odtis samosvoj. Njegove grafike so kot telesa, kipi/objekti ali del iluzije slike, saj jih kolažira tudi na slikarska platna. Kot odtisi v knjigi umetnika so v smislu inkunabul, na svitkih pa kot bandera vstopijo v prostor še na poseben način. Ob odprtju razstave je zbrane nagovoril Uroš Govek iz ZKŠT Žalec in povedal, da je Janko Orač pobudnik in vodja številnih likovnih simpozijev. Živi in ustvarja v Novem mestu in v rojstni Zibiki. O avtorju in njegovih delih je spregovorila kustosinja razstave Milena Zlatar, župan Janko Kos pa je razstavo tudi uradno odprl za ogled. Slovesnost so pospremili mladi glasbeniki iz Glasbene šole Risto Savin Žalec: mladi violinistki Pika Krajnc in Iza Rak (mentor prof. Andraž Slakan) in trije mladi kitaristi Hana Dedić, Ema Pižorn in Aleš Guček, ki delujejo pod vodstvom prof. Marije Alatič. O tem, kaj mu pomenijo projekti, kot je žalski grafični bienale, in to, da je njegov častni predsednik, je Janko Orač povedal: »Vsekakor je to zame velika čast, predvsem pa sem vesel, da lahko s svojim znanjem in izkušnja- Janko Orač z Neli Šuler, ki vodi grafični bienale. mi pomagam, kot najbolje znam. Ko sem bil v komisiji tega bienala, sem pravzaprav spoznal vso razsežnost tega projekta. Nastajajo zelo kvalitetna, lepa dela mladih ustvarjalcev, hkrati pa gre dodati, da veljajo čestitka, pohvala in priznanje vsem mentorjem, ki stojijo za tem celotnim sistemom, tudi tistim mentorjem, ki jim mogoče ni uspelo, da bi prišli v izbor. Vsekakor pa je celota tako kvalitetna, da si lahko samo želim, da bi se tako nadaljevalo tudi v prihodnje.« Odprtje grafičnega bienala bo v začetku novembra. Janko Orač, diplomirani slikar in univerzitetni specialist grafike, se je rodil leta 1958 v Celju, otroštvo je preživel v Zibiki na Kozjanskem. Šolal se je na Visoki strokovni šoli za risanje in slikanje v Ljubljani, kjer je leta 1997 diplomiral pri prof. Dušanu Kirbišu. Na ALU v Zagrebu je zaključil podiplomski študij umetniške grafike (pri prof. Nevenki Arbanas). Obsežne preglede svojega opusa je predstavil leta 1999 in 2008 v galeriji Dolenjskega muzeja ter leta 2018 v Jakčevem domu v Novem mestu, leta 2002 v Galeriji sodobne umetnosti v Celju in leta 2011 v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu in v Galeriji ZDSLU v Ljubljani. Leta 2013 je razstavljal še v galeriji na gradu Bogenšperk in v Galeriji Kambič v Metliki, leta 2015 pa v Finžgarjevi galeriji v Ljubljani in v Anini galeriji v Rogaški Slatini. V tujini je bil gost številnih grafičnih trienalov (Split, Livno, Bitola, Pariz …), nagrajen pa je bil v Varni (Bolgarija). Ustvarjam za svojo dušo in izpolnitev življenja D. NARAGLAV Razstava samorastniške likovnice Romane Škafar z naslovom Skozi moje oči je bogatila kulturni utrip naše doline. Na Vranskem v muzejski rojstni hiši Lavoslava Schwentnerja je bila čez poletje na ogled zanimiva razstava samorastniške likovne ustvarjalke Romane Škafar. Likovnica je sicer Ljubljančanka, a hkrati tudi Savinjčanka, saj jo na dolino zelenega zlata veže njeno otroštvo, kasneje pa je bila z družino nekaj let tudi občanka Občine Braslovče. Z razstavo Skozi moje oči se je na najlepši način ponovno vrnila v Savinjsko dolino, hkrati pa se je tudi prvič javno predstavila, saj je prej likovno ustvarjala največ za svoje zadovoljstvo. Kaj ji pomeni ta razstava, je izpovedala tudi v verzih ob sami otvoritvi. »Ljubezen do slikarstva je bila v meni že v osnovni šoli. Rekli so mi, da imam velik talent, a sem ga zaradi športa in kasneje družine pustila dolgo spati. S slikarstvom sem se začela bolj ukvarjati, ko sta se hčeri osamosvojili in sem dobila že vnuke. Leta 2014 sem narisala prvo sliko, ki je sedaj moj logotip in jo vidite tu. To je ta zeleni klobuk. Pri slikanju imam svojo tehniko. Začela sem s portreti in nihče me ni učil, ampak potem sem dobila krasno darilo, 21 ur za šolanje pri akademski slikarki Nataši Virant. Povedala mi je, da mi ni treba ničesar spreminjati, samo določene stvari glede portreta me je naučila, da so meritve hitre. Rišem z vsemi barvami na vse podlage. Ustvarjam tudi s prsti, sicer pa ne delam po pravilih, ampak rišem s srcem in po svojem občutku. Barve najprej nanesem in iz tistih barv potem slikam. Uporabljam večinoma akrilne barve. Zaradi izkušnje sem poskusila tudi z oljnimi, vendar mi bolj odgovarjajo akrilne barve. O razstavljanju svojih del nisem razmišljala, a se je tudi to očitno moralo zgoditi. Sicer pa je predvsem važno, da se dobro počutim, da ustvarjam za svojo dušo in izpolnitev življenja. Vsaka slika, ki jo ustvarim, mi je draga pri srcu, in vsaka slika, ki nastane, je trenutni navdih. Ne delam po naročilu, razen kakšen portret s svinčnikom. Kar nekaj sem jih naredila za prijateljice, kolege, in lahko rečem, da sem pri tem uspešna. Dokazi za to so slike mačkov, psov, ptičev …« še poudari ustvarjalka Škafar. Svoj spomin na Savinjsko dolino pa pojasni takole: »Od malega imam teto in sestrične v Savinjski dolini in vsak vikend sem bila pri njih. Sedem let od 2007 do 2014 smo z družino tudi živeli v Občini Braslovče, v Rakovljah, kamor smo se preselili iz Ljubljane. Ko so hčerke odšle od doma, ena študirat v Ameriko, druga v Ljubljano, je hiša postala prevelika, zato sedaj spet živim v Ljubljani. Na življenje v Savinjski dolini imam lepe spomine, na okolje, na ljudi, in tu se počutim kot doma.« Akademska slikarka in magistrica umetnosti Nataša Virant je glede Romaninih likovnih del povedala, da se iz njenih slik sluti, da se za njimi skriva kreativna oseba, polna ustvarjalne energije, notranjega ognja. Tudi če je ne bi poznala osebno, bi to videla Ustvarjalka Romana Škafar iz slik, ki so ji zelo všeč. »Blizu so mi njihove atmosfera, nežnost, ženstvenost. Čuti se strasten odnos do dela, ki se beleži v slikah in izraža avtoričino senzibilnost. To je odlična lastnost, na kateri je treba graditi …« KULTURA ŠT. 9 I oktober 2021 19 Tek na robu živčnega zloma T. T. V Schwentnerjevi hiši na Vranskem je bila predstavitev knjige Tek na robu živčnega zloma, katere avtor je domačin Lucija Zalokar. Z njim se je pogovarjala Tatjana Goropevšek. Atlet in novinar si je lani v času epidemije, ko je veljala omejitev gibanja na občine, zadal ponoviti trening iz leta 2013, ko je bil na vrhuncu športne kariere. Tako mu je tek med epidemijo predstavljal svobodo. Po reprizi treninga izpred sedmih let se je julija 2020 udeležil državnega prvenstva v Celju in osvojil tretje mesto. Prav ta rezultat in pot do njega predstavljata okvir knjige in povezujeta njegove filozofske razmisleke in zgodbe o fascinantnih ljudeh, kot pravi sam. Čeprav njegova razmišljanja govorijo o znanih tekačih, trenerjih, filozofih ipd., je gotovo fascinanten tudi sam, saj je poleg vsega omenjenega že z literarnim prvencem postavil zelo visoka merila. Tako o čemer pišejo kritiki, bralci pa med drugim radi izpostavljajo »lep jezik«. Lucijan Zalokar rad piše tudi o rokenrolu, je velik ljubitelj Rolling Stonesov, zato so ga na predstavitvi presenetili z njihovimi uspešnicami, ki jih je na klavirju odigral pianist in klaviaturist Tomaž Pačnik. Manja Petrovec med pogovorom z ustvarjalko Evo Vedenik Pozdrav mladosti z Evo Vedenik D. NARAGLAV Mlada 19-letna likovnica je popestrila kulturni utrip v svojem domačem kraju. Predzadnji septembrski torek je v Občinski knjižnici Prebold v sodelovanju s Kulturno-umetniškim društvom (KUD) Svoboda Prebold kot že nekaj let zapored potekal Pozdrav mladosti. Tokrat so člani društva priredili pogovorno-literarni večer z odprtjem razstave likovnih del nadarjene mlade slikarke, domačinke Eve Vedenik iz Sv. Lovrenca. Pogovor z Evo je vodila Manja Petrovec, članica KuD Svoboda Prebold. Eva je svojstvena mlada umetnica, ki se je KUD Svoboda Prebold pridružila pred približno tremi leti. V pogovoru z voditeljico je Eva predstavila svojo ustvarjalno pot, pogled na življenje in svet, izrazila pa je tudi hvaležnost svoji družini za spodbude, nasvete in iskreno kritiko, kar ji omogoča, da so njena slikarska dela vedno boljša in da se tako razvija njeno likovno ustvarjanje. Ima svoj stil, z veseljem pa bi se izpopolnjevala tudi ob pomoči izkušenih likovnikov. »Trenutno pri meni prevladuje slikarska tehnika z akrilnimi barvami, zelo rada bi poskusila z oljnimi barvami, ker se tudi barve lepše mešajo, ampak je tudi bolj zakompliciran proces. Željo imam tudi učiti se risanja portretov, tudi če samo s svinčnikom, in da se naučim senčenja. Po slikah sodeč moj slog slikanja še ni znan in verjetno tudi ne bo, ker bom vedno to počela bolj kot hobi in se zaenkrat ne bom osredotočila samo na določen slikarski slog.« Tokratni večer z mlado slikarko Evo pa je bil tudi preplet misli znanih osebnosti o kulturi in umetnosti v interpretaciji Martine Aubreht, ki je tudi predstavljala slikarko in navidezno ustvarjala na platno. Za glasbeno podlago je ob tem poskrbel Marko Reberšek. Ob tej priložnosti je izšla tudi brošura s pregledom Evinih stvaritev. Predsednica KUD Svoboda Prebold Manja Holobar je v uvod brošure med drugim zapisala: »Slike so kot ogledalo. Iz njih zrejo sodobni najstniki, ki so pronicljivi opazovalci vsega, kar nas obdaja. Postavljajo vprašanja. Sanjajo svoje sanje. So samozavestni ustvarjalci. Si upajo biti to, kar so.« Razstava likovnih del Eve Vedenik je bila na ogled do 15. oktobra v času odprtosti Občinske knjižnice Prebold. Tako so si jo lahko ogledali številni obiskovalci knjižnice in tudi spoznali likovno ustvarjalnost sokrajanke. Potepuški okruški o pravljičnih poteh D. N. Konec avgusta, so v Medobčinski splošni knjižnici Žalec gostili pripovedovalko ljudskih zgodb Ireno Cerar. Irena Štusej je v pogovoru z njo predstavila dve novi knjigi, in sicer Pravljične poti brez meja in potopisni prvenec Potepuški okruški. Pravljične poti brez meja je četrta knjiga v nizu knjig Irene Cerar o pravljičnih poteh. Nastajala je kar sedem let. Predstavljene so zamejske znamenitosti. Poti, ki so predstavljene v knjigi, je prehodila večkrat z namenom, da bi našla najprimernejši dostop do različnih znamenitosti. Vodniki so namenjeni družinskim pohodom, vse destinacije pa so opremljene še z izvirnimi pravljicami, ki so nastale na območju, kamor vodi posamezna pot. Sočasno z vodnikom so nastajali intimni zapisi o občutkih in doživljajih na prehojenih poteh. Na pobudo založbe Buča so izšli kot potopis z imenom Potepuški okruški. Tako kot vodnik tudi potopis prinaša zapise o znamenitostih z robov med Slovenijo in Avstrijo, Slovenijo in Italijo, z madžarskega roba in hrvaškega roba. V Potepuških okruških Irena Cerar z bralci deli doživetja svojega sedemletnega raziskovanja slov- enskih zamejskih pokrajin. A niso le opisi potepanj, so tudi tkanje stikov z ljudmi, ki tam živijo, in avtoričino potovanje vase, osebno iskanje lepote in sozvočja z naravo ter premislek o sebi v hitro spreminjajočem se svetu novih omejitev in delitev. Večer je obogatila vsestranska glasbenica Zvezdana Novaković, svoje petje ljudskih in ponarodelih pesmi pa je spremljala z igranjem na harfo, ki jo je izdelala sama. Irena Štusej (v sredini) v pogovoru z avtorico Ireno Cerar, večer pa je s harfo in petjem bogatila Zvezdana Novaković. Z avtorjem knjige Lucijanom Zalokarjem se je pogovarjala Tatjana Goropevšek. Z razstave na gradu Komenda Na ogled razstava 52 likovnikov T. TAVČAR Dela udeležencev 31. likovne kolonije prijateljstva so na ogled na gradu Komenda od 8. oktobra do sredine meseca decembra. Življenje ni lahko, a vendar je lepo, če ga znamo živeti v prijateljstvu, zaupanju in spoštovanju. V tem duhu je dvainpetdeset likovnih ustvarjalcev iz vse Slovenije v soboto, 18. septembra, na gradu Komenda Polzela upodabljalo kulturne in naravne znamenitosti Občine Polzela in širše okolice. Razstavo del so odprli 8. oktobra. Kljub neugodnim razmeram je bila tradicionalna, že 31. likovna kolonija prijateljstva uspešno izvedena. Organizatorji so bili tudi letos Kulturno umetniško društvo (KUD) Polzela, Občina Polzela in Javni sklad Republike Slovenije (JSKD) za kulturne dejavnosti, izpostava Žalec. Na otvoritvi razstave na gradu Komenda so zbrane nagovorili: predsednik KUD Polzela Marko Slokar, Marija Minka Jerebič, sekretarka na Ministrstvu za kulturo RS, mentor likovne kolonije Tomaž Milač in vodja JSKD, izpostava Žalec, Marko Repnik. Vodja likovne sekcije Sonja Jezernik se je zahvalila vsem, ki so prispevali oz. pomagali, da je projekt uspel, vsem sodelujočim likovnikom in glasbeni spremljavi kvarteta Oljka z vodjo Bojanom Pustinekom. Župan Občine Polzela Jože Kužnik je tudi uradno odprl razstavo likovnih del 31. likovne kolonije prijateljstva, ki bo na ogled do sredine decembra. ŠPORT 20 ŠT. 9 I oktober 2021 Pet medalj z evropskega prvenstva T. TAVČAR Za klub borilnih veščin Fudoshin iz Gotovelj je bilo to najuspešnejše evropsko prvenstvo v zgodovini kluba. Uspešnim športnikom z evropskega prvenstva je čestital tudi župan Janko Kos. Med 24. in 26. septembrom je v nemškem mestecu Maintal (v predmestju Frankfurta) potekalo evropsko prvenstvo (EP) v ju jitsu za kadete (U18) in mladince (U21). Na tekmovanju je nastopilo 250 tekmovalcev iz 19 držav, med njimi pa je za slovensko reprezentančno ekipo nastopilo tudi šest članov Kluba borilnih veščin Fudoshin iz Gotovelj, ki so osvojili pet medalj. Domov so prinesli pet medalj, in sicer Zala Kostanjšek in Benjamin Pirnat bronasto, Nejc Zorec in Julijan Zakonjšek srebrno, Lena Kostanjšek je postala evropska prvakinja, Timotej Pokrajac pa je zasedel sedmo mesto. Mlade reprezentante in reprezentantki je na tem tekmovanju spremljal in vodil njihov trener Tilen Hadolin. Drugi člani Kluba borilnih veščin Fudoshin so v ponedeljek, 27. septembra, pripravili sprejem za vse domače člane reprezentance v klubski telovadnici v Gotovljah. Na sprejemu so bili poleg trenerjev, staršev in nekaj mladih tekmovalcev prisotni tudi predstavniki Občine Žalec. Župan Janko Kos je v nagovoru mladim športnikom za tako velik uspeh čestital in jim tudi v bodoče zaželel še veliko uspehov. Juniorji Zabukovice drugi, veterani četrti T. T. ARHIV PD ZABUKOVICA Slovenske ekipe so na balkanskem prvenstvu v planinski orientaciji, ki je bilo od 24. do 26. septembra na planini Vučje nad Nikšićem v Črni gori, dosegle eno prvo, dve drugi in tretje mesto ter ekipni pokal za skupno drugo mesto. Ekipa Juniorjev, ki je bila tretja. V štirih starostnih kategorijah so se pomerili planinci iz Albanije, Črne gore, Severne Makedonije, Slovenije in Srbije. Naslov balkanskih prvakov so ubranili v PD Poljčane, od koder prihajajo tudi dvojni podprvaki, tretjega mesta pri juniorjih in četrtega pri veteranih pa so se veselili v PD Zabukovica. Po letu dni premora zaradi koronavirusa so se orientacisti letos znova pomerili na mednarodnem tekmovanju v planinski orientaciji, ki ga je Trije balkanski naslovi za Božička T. TAVČAR Kljub daljšemu premoru mednarodnih tekmovanj v veteranski atletiki zaradi koronakrize so v albanskem mestu Korće organizirali trideseto balkansko veteransko atletsko prvenstvo. Zelo dobro obiskanega prvenstva, ki se ga je udeležilo 700 atletov in atletinj – veteranov iz 13 balkanskih držav, se je med 33 Slovenci in Slovenkami udeležil tudi Marko Božiček iz Ločice ob Savinji, ki je tekmoval izjemno uspešno. Marko je v kategoriji M55, v kateri letos nastopa zadnjič, osvojil tri balkanske naslove, in sicer v tekih na 100 in 400 metrov z ovirami ter štafeti 4×100 metrov, tej beri pa je v močni konkurenci dodal še bron na 400 metrov. Naslednje leto bo zimsko balkansko prvenstvo za veterane v dvorani organizirano v Novem mestu. Marko Božiček z osvojenimi kolajnami Ekipni naslov za ATD Savinjčan T. T. ARHIV ATD Atletsko tekaško društvo Savinjčan (ATD) se je v soboto, 9. oktobra, udeležilo 55. krosa občinskih reprezentanc Slovenije, ki je potekal v Ravnah na Koroškem. Poleg krosa občinskih reprezentanc se je tekma istočasno štela za pokal Slovenije v krosu. Dekleta ATD Savinjčan so se na kros dobro pripravila pod strokovnim vodstvom trenerja za srednje in dolge proge Borisa Podpečana. Ekipa v sestavi Neli Kramaršek, Ioana Pavlova, Lui Uplaznik Sunarič, Naida Arslanovič, Manca Doler in Ema Podpečan je prikazala izvrsten tek in s predstavo navdušila, saj so dekleta prepričljivo osvojila naslov ekipnih prvakinj v starostni kategoriji U12, v kateri je nastopilo 16 reprezentanc. Med njimi je za največji dosežek poskrbela Neli Kramaršek, ki je zmagala med posameznicami na krosu občinskih reprezentanc, medtem ko je v pokalni tekmi osvojila 2. mesto in kar trikrat stala na zmagovalnem odru. Tudi v kategoriji U14 so dekleta v sestavi Katarina Kuzman, Lia Pimental Robič in Julija Tominšek odlično tekla in si v ekipnem delu pritekla 5. mesto izmed 15 občinskih reprezentanc, Katarina Kuzma je osvojila 4. mesto in le za las zgrešila stopničke, Lia Pimental Robič je osvojila 6. mesto v svoji kategoriji, Julija Tominšek pa si je pritekla 12. mesto. Trener Boris Podpečan s svojimi varovankami, ki so osvojile ekipni naslov zmagovalk v krosu. pod okriljem Združenja planinskih organizacij Balkana (BMU) organizirala Planinska zveza Črne gore. Na Vučju nad Nikšićem se je zadnji septembrski konec tedna v planinski orientaciji preizkusilo 27 ekip z več kot sto tekmovalci iz Albanije, Črne gore, Severne Makedonije, Slovenije in Srbije. Na balkansko prvenstvo se je uvrstilo sedem slovenskih ekip, ki so se nanj kvalificirale na posebnih orientacijskih preizkušnjah lani na Medvedjem Brdu in letos na Krasu. Tekmovalci z zemljevidom in kompasom v rokah so se na planini Vučje pomerili na dnevni in nočni preizkušnji, obvladovanju razvedanja na terenu pa so morali dodati še praktične naloge iz planinskih vozlov in prve pomoči ter teoretično znanje planinskih vsebin. Tretje mesto pri juniorjih je osvojila ekipa iz PD Zabukovica, v kateri so tekmovali Blaž Čerenak, Jaka Križnik, Julija Trobina, Eva Krušnik in Luka Grmek. Veterani Zabukovice so bili četrti, ekipo pa so sestavljali Vlado Rojnik, Cveto Jančič, Volodja Gothe, Srečko Mohorko in Andreja Borštner. Prvi med veterani L. K. Na državnem prvenstvu za veterane in rekreativce v namiznem tenisu, ki je bilo konec septembra v Ljutomeru, je Zoran Gajšek iz Ložnice pri Žalcu v kategoriji dvojic (50 do 60 let) s klubskim soigralcem Ivanom Zero (NTK Tempo Velenje) osvojil 1. mesto. V finalu tekmovanja, ki se ga je udeležilo 83 tekmovalcev iz Slovenije, sta Zoran Gajšek in Ivan Zero s 3 : 0 v setih premagala dvojico Pavlin– Žižmond iz Nove Gorice. ŠPORT ŠT. 9 I oktober 2021 Šempetranke v vodstvu T. T. 21 Uspešni na mivki T. T. Odbojkarice SIP Šempeter Odbojkarice SIP Šempetra so na tekmi 5. kroga Sportklub prve odbojkarske lige za ženske v soboto, 23. oktobra, v telovadnici OŠ Šempeter pred 200 gledalci po zaostanku 2 : 0 premagale Gen-I Volley 3 : 2. (–23, –19, 20, 19, 8). Za ekipo SIP Šempeter so točke dosegle: Božič 2, Koren 6, Puckmeis- ter 10, Vidali 20, Trbojevič Ovčar 1, Simonovič 1, Lekše 15, Mazej (L) in Štampar 16. Šempetrske odbojkarice so oktobra poleg zmage minulo soboto nanizale še tri zmage in en poraz, v 3. krogu so izgubile proti Ankaranu z 2 : 3. V 1. krogu 1. DOL so premagale Luko Koper (3 : 1), v 2. krogu ATK Grosuplje (2 : 3), v 4. krogu pa so slavile prti Calcitu z 0 : 3. Na lestvici po petih krogih vodita SIP Šempeter in Nova KBM Branik Maribor z enakim številom točk (11). V naslednjem kolu, v petek, 29. oktobra, bodo Šempetranke gostovale pri ekipi Nova KBM Branik Maribor. Trije braslovški odbojkarski pari so med 20. in 22. avgustom uspešno zastopali barve Slovenije na srednjeevropskem prvenstvu MEVZA za dekleta v odbojki na mivki v Budimpešti. Od 2. do 5. septembra pa so uspehe nizali dekleta in fantje na evropskem prvenstvu v odbojki na mivki do 18 let v športnem parku Ludus v Ljubljani. Na srednjeevropskem prvenstvu sta v kategoriji U20 slovenske barve zastopali Iza Zbičajnik in Maja Marolt, ki sta po zmagi z 2 : 1 proti madžarski dvojici ponovili uspeh izpred dveh let in osvojili prvo mesto. V kategoriji U18 sta drugo mesto osvojili Zoja Kalar in Rima Posedel, medtem ko se Anji Puckmeister in Tiji Šketa Rozman ni uspelo uvrstiti v izločilne boje. Na evropskem prvenstvu v odbojki na mivki do 18 let v Ljubljani sta pri dekletih slovenske barve zastopala dva para, Anja Puckmeister in Tija Šketa Rozman ter Zoja Kalar in Rima Posedel, pri fantih pa je Slovenijo zastopal braslovški odbojkar Luka Marovt, ki je na tem prvenstvu moči združil z Rokom Bračkom. Vsem trem parom se je po skupinskem delu tekmovanja uspelo uvrstiti v nadaljnje tekmovanje. Zoja Kolar in Rima Posedel sta izpadli v šestnajstini finala, Anja Puckmeister in Tija Šketa Kolar pa se nista uvrstili v četrtfinale. Luka Marovt in Rok Bračko sta dvoboj v šestnajstini finala z litovskima paroma dobila, v nadaljevanju pa sta izpadla s tekmovanja. Libojske mažoretke odlične L. K. OSEBNI ARHIV Najboljša s prvim mestom v disciplini solo mažoreta senior Nika Polšak V kategoriji solo mažoreta senior je Nika Polšak osvojila 1. mesto, Tjaša Polak osvojila 3. mesto. Na 1. mažoretnem in twirlING tekmovanju MTZS in NBTA Slovenije konec avgusta v Ribnici so se odlično odrezale libojske mažoretke vseh kategorij. Pomerile so se v vseh štirih disciplinah, nekatere izmed njih pa so se preizkusile tudi v dveh disciplinah hkrati. V disciplini osnovni korak, ki je namenjena začetnicam, je tekmovalo sedem libojskih mažoretk. Bronasto odličje so osvojile Taya Brodar in Neja Hozjan, srebrno pa Laura Krulec in Ajda Zagoričnik ter Mia Gluhak, Laura Kitek in Nastja Ocvirk. V disciplini začetni korak (ki je že višja stopnja na poti do solo mažoret), v kateri je tekmovalo šest libojskih mažoretk, je bila najuspešnejša Mia Gluhak z zlatim odlič- jem, bronasti sta bili Taya Brodar in Ajda Zagoričnik, srebrne pa Laura Krulec, Manca Bahč in Nastja Ocvirk. Dekleta je na tekmovanje pripravljala trenerka Katjuša Feldin s pomočjo vaditeljic Brine Lukež in Tjaše Polak. V disciplini solo mažoreta so tekmovale štiri mažorete. V kategoriji solo mažoreta kadet je tekmovala državna prvakinja iz leta 2019 Laura Kitek, ki je osvojila nehvaležno četrto mesto in pristala tik pod odrom za stopničke. V kategoriji solo mažoreta junior je tekmovala Natalija Sušnik, ki je s svojo predstavo navdušila in osvojila 2. mesto. V kategoriji solo mažoreta senior je Tjaša Polak osvojila 3. mesto, Nika Polšak pa je pometla z vso konkurenco in prikazala pravi spektakel ter pričakovano osvojila 1. mesto. V disciplini par mažorete pa sta se v kategoriji par mažorete senior predstavili Natalija Sušnik in Tjaša Polak ter osvojili 3. mesto. Dekleta, ki so tekmovala v zadnjih dveh disciplinah, trenira nova glavna trenerka Mažoretne skupine Liboje Pia Stermecki. Borut Strojin še naprej predsednik KZS L. K. KZS Konec septembra je bil Petrovčan Borut Strojin iz KK Polzela na izredni volilni skupščini ponovno imenovan za predsednika Karate zveze Slovenije. Borut Strojin je bil z veliko večino glasov izbran za nov, štiriletni mandat, saj je delegate bolj prepričal kot drugi kandidat Aleksandar Spremo. Kot je Strojin poudaril v svojem nagovoru, se bo zavzemal za prepoznavnost KZS doma in v tujini, finančno stabilnost in neodvisnost, za optimalne pogoje za vrhunske športne rezultate naših tekmovalcev in tekmovalk ter za demokratično in transparentno vodenje zveze. Ob Iza Zbičajnik, Maja Marovt, Zoja Kolar, Rima Posedel ŠPORT NA KRATKO T. T., L.K. ROKOMET Rokometašice članske ekipe RK Zelene Doline Žalec so v oktobrskih tekmah 1. ženske rokometne lige najprej doma zmagale proti ekipi ŽRK Trgo ABC Izola z rezultatom 21 : 18 (12 : 11), potem izgubile v gosteh proti vodeči ekipi Krim Mercator z 49 : 20 (25 : 10), minulo soboto pa doma remizirale proti ŽRK Zagorje s 24 : 24 (14 : 13). Na lestvici 1. ADRL so s tekmo manj trenutno na 7. mestu. Žalske rokometašice so odigrale tudi prvo tekmo v Pokalu Slovenije. Z zmago proti ŽRK Litija v osmini finala so se namreč prebile v četrtfinale Pokala Slovenije. KOŠARKA Košarkarska ekipa Hopsi s Polzele je po treh odigranih ligaških tekmah na trenutnem 8. mestu lestvice 1. lige Nove KBM z zmago proti ekipi Triglava s 97 : 84 in porazoma proti Heliosu v gosteh (98 : 77) in proti Šenčurju doma (77 : 84). Polzelski košarkar Miha Vašl je trenutno igralec z najboljšim povprečjem doseženih košev na tekmo, in sicer s 25,5 točke na tekmo. V Pokalu Spar so v 1. krogu Hopsi gostovali v Celju in zmagali z rezultatom 71 : 90, povratna tekma bo nocoj, 27. oktobra, v športni dvorani na Polzeli. ODBOJKA V 1B. DOL so odbojkarice Braslovč v 4. krogu doma gostile ekipo Vital Ljubljana in jo premagale 3 : 0. Na lestvici so s štirimi zmagami na 1. mestu. V vnaprej odigrani tekmi 3. kroga 1B. DOL so odbojkarji SIP Šempetra gostili ekipo Šoštanj Topolšica in jo premagali z rezultatom 3 : 0. Na lestvici so na 4. mestu. V 4. krogu Pokala Slovenije so odbojkarji SIP Šempetra na gostovanju v telovadnici OŠ Leona Štuklja v Mariboru z rezultatom 3 : 0 premagali PRO Voly in se uvrstili v 1/8 finala, kjer bodo v sredo, 3. novembra, ob 20.30 gostili ekipo Krke iz Novega mesta. Šempetrske odbojkarje sta okrepila člana slovenske kadetske reprezentance, ki je na nedavnem evropskem kadetskem prvenstvu osvojila naslov evropskega prvaka. Na mesto sprejemalca je prišel Luka Marovt, ki je bil izbran za najboljšega sprejemalca na EP, na mesto korektorja pa Jakob Špes Podbregar, ki je bil standardni član prve postave na EP. Prav tako se je članski ekipi priključil perspektivni sprejemalec/ libero Jan Hribernik. Vsi trije igralci so prišli iz OK Braslovče. NOGOMET S skupščine KZS: Borut Strojin v sredini. Strojinu bodo v izvršnem odboru delovali še Marko Mitrović kot podpredsednik ter člani Tomaž Deberšek (predsednik KK Polzela), Matjaž Cesar, Blaž Žibret, Rok Jeram in Jernej Sever. Članska ekipa NK Žalec je v 7. krogu medobčinske članske nogometne lige Golgelter gostovala v Vojniku in zmagala 1 : 2. V 8. krogu kadetske lige so Žalčani gostovali v Mozirju in zmagali 2 : 3. 22 HOROSKOP / PISMA BRALCEV ŠT. 9 I oktober 2021 UTRIPOV HOROSKOP ZA NOVEMBER 2021 OVEN BIK DVOJČKA RAK Odličnega zaveznika boste v tem mesecu našli v lojalni ženski osebi. Polna Luna 19. v mesecu bo tokrat prav v vašem znamenju istočasno z delnim luninim mrkom. Dnevi okoli tega datuma bodo precej stresni, lahko celo posebni, zato bodite previdni! Ne čudite se, da vam zadeve uhajajo iz rok. Po eni strani ste pripravljeni za srečo potrpeti, po drugi strani pa ste muhasti in nepredvidljivi. Pazite, vi sami ste sreče kovač. V prvih treh tednih novembra bo kar precej nihanj, izpostavljeni boste tudi negotovosti, kako in kaj naprej. Ste v obdobju, v katerem se vam obeta kar nekaj večjih sprememb. Izredno veliko pozornost posvetite preventivnim ukrepom glede svojega zdravja. Ne glede na okoliščine boste srečni in prodorni, kot že dolgo ne, kar velja za zadnjo tretjino meseca. Disciplina bo igrala pomembno vlogo. Večje število planetov v sorodnem znamenju Škorpijona vam prinaša dobro vitalnost, energičnost, odlične bodo tudi vaše komunikacijske veščine. Možnosti, da popravite napako iz preteklosti, je kar nekaj, čas pa je tudi zelo ugoden. Dobro se boste zabavali v prijetni družbi, čeprav sprva ne bo videti tako. Več pozornosti morate nameniti svojemu čustvenemu življenju, saj lahko v tem mesecu doživi pravi razcvet. LEV Postavljali si boste stroge kriterije, kvaliteto pa boste pričakovali tudi od ljudi iz vaše okolice. Popolnoma se lahko predate osebi, ki je trenutno na višku svojih ustvarjalnih moči. Dnevi bodo zelo izpopolnjeni, tudi naporni, vendar boste na koncu zadovoljni. Svobodno se boste počutili, ko bo to naporno obdobje za vami! V medosebnih odnosih lahko v tem času nastopi zatišje, ki bo samo trenutnega značaja. DEVICA Izredno zanimiv in aktiven mesec je pred vami, v katerem boste večkrat blesteli zaradi svojega dela. Naklonjen Merkur vam prinaša izostren čut, kar boste z velikim pridom izkoristili! Naj vas nikar ne moti, če nekdo neprestano tekmuje z vami. To je odraz, da imate svoj stil in ste karizmatična osebnost. Pred vami sta pomembnejša odločitev in ugodna priložnost. V ljubezni se vam nasmiha sreča! TEHTNICA ŠKORPIJON Cena minute pogovora je 2,19 € oz. po ceniku vašega operaterja. Ves november bo planet fizične moči in energije Mars, ki vam vlada, potoval po znamenju Škorpijona. To vam bo dalo krila in elan, izredno odločni in tekmovalni boste. Pazite le, da ne boste pretiravali in da se višek energije ne obrne proti vam! Nikar ne bodite vraževerni. Dnevi bodo potekali zelo uspešno in od vas samih je odvisno, kako boste sebi v dobro obrnili neko zadevo. V ljubezni boste imeli obilo lepih trenutkov. Prizadevali si boste doseči svoje cilje, kar vam bo enkrat uspevalo bolje, drugič malo manj. Imeli boste občutek, da vam niti uhajajo iz rok. Pomirite svojega nemirnega duha in poglejte iz drugega zornega kota vse, kar se dogaja. Pred vami je uspešno, sprememb polno obdobje. V ljubezni boste neverjetno resni, malce več sproščenosti bo zelo dobrodošlo! V poslovnem smislu vam bo uspel veliki met. Sonce in Mars v vašem znaku vam bosta dela krila in ne boste se ustavili pred morebitnimi ovirami. Prav obratno, sprejeli jih boste kot izziv in jih boste presegli. Da prijaznost odpira mnoga vrata, se boste prepričali v teh dneh. Nekdo se vam je skrivoma prikradel v srce, zato boste naredili vse, da zadeve na ljubezenskem področju napredujejo. Zdaj boste šli na vse ali nič! Ni se bati, da vam ne bi uspelo. STRELEC Če boste hoteli ali ne, se bo treba odločiti. Aspekt Saturna vas bo za trenutek ustavil na vaši poti. Kljub razmeram, ki vladajo v vašem življenju, se odlično držite. Znali se boste prilagoditi in potegniti iz vsega tisto najboljše. Še več, s pomočjo naklonjene osebe lahko dosežete epilog, ki ga željno pričakujete. V ljubezni vas morda prav v teh dneh čaka nekaj odločilnega. Znali boste prepoznati signale, ki bodo namenjeni prav vam. KOZOROG Od 5. dalje bo v vašem znaku potovala Venera, kar je odlična novica. Strah vam je že v preteklosti mnogokrat onemogočal napredovanje, zato skušajte narediti vse, da se mu postavite po robu. V ljubezni bo pot prosta! Veselite se lahko tudi izboljšanja pri svojih financah, kar vam bo še zlasti v veselje. Ideja, kako preživeti kar najbolj pestre dneve, vam bo kar padla z neba. VODNAR RIBI Deloven in zelo poln dogodkov mesec november je pred vami. Malce se boste umirili in skušali z nasmeškom kljubovati slabi volji. Ni vse tako, kot ste si zamislili, zato vam včasih zmanjkuje energije. Nekdo vam bo skušal dopovedati, kje ravnate napak, vendar lahko njegovo mnenje zmotno razumete kot napad na vas. Preveč ste se trudili, da bi obstali na pol poti. Stisnite zobe in nadaljujte tam, kjer ste se za trenutek ustavili. Sonce, Merkur in Mars v sorodnem znaku vam bodo dali ogromno energije. Vaša samozavest se bo močno dvignila, zato boste poželi kar nekaj odobravanja in morebiti celo zavisti v svojem okolju. Pred vami je večja sprememba, na katero ste tako dolgo čakali. Samo veselite se lahko vsega, kar je na poti do vas. Na čustvenem področju se bo vse odvijalo še lepše, kot bi si lahko želeli. Res pa je, da boste tudi vi oddajali posebno lepo energijo! Niki Franjo Keder, s. p., Migojnice 3, Griže, 090 44 33 in 090 64 35. Horoskop je pripravila astrologinja Dolores, (090 64 30 in 041 519 265 ter Facebook dolores astro). MOJE RAZMIŠLJANJE Mirno lahko zapišem, da je letošnja jesen prav turbulentna. Saj ne trdim, da se lani ni nič dogajalo, vendar je bilo letos več pouličnih prireditev, ki so bile, kot smo videli, številčno izjemno obiskane. Ljudstvo se je v naše najlepše mesto na svetu zgrinjalo od blizu in daleč in sporočalo: »Mi smo tu, mi smo tu!« Te besede so sicer značilne za znani pevski zbor naših vrlih Primorcev, ki jim ostale pokrajine po drži in pokončnosti, da ne rečem pripadnosti, ne sežemo niti do kolen. Sicer se shajamo, vendar nekako grupirano. Na enih shodih je ena opcija, na drugih druga, pa tretja, da ne naštevam, zato sem prepričana, da smo danes pač umno porazdeljeni, različno umni, da ne rečem neumni. In če zaključim, lahko mirno zapišem, da smo pravzaprav pripadnostno (ne)umni. Seveda to pohajkovanje oblasti ni pogodu, in kot smo že navajeni, naša oblast na kakršnokoli neposlušnost odgovori z vsemi topovi, v zadnjem času z vodnim topom. Če lahko zapišem svoje razmišljanje, bi jaz – predvsem (ne)odstopljenemu ministru, ki se nevmešavano vmešava v vse nivoje hidrometrije – predlagala, da v vodni top natoči toplo vodo in namesto solzivca doda razkužilo, saj bi na tak način mogoče naredil prvi korak za zajezitev epidemije. Z nekaj curki bi umil in razkužil te poulične neposlušnike in seveda novinarje, ki so po mnenju različnih vladnih nestrokovnih strokovnjakov največji krivci za porast okužb. Seveda pa nikakor ne mislim, da covid ni resna grožnja. Še preveč! Zato se čudim vsem pristojnim, da pravih ukrepov za zajezitev te kuge današnjega časa ne jemljejo bolj resno, mislim strokovno in s trezno glavo. Mogoče pa bi tem razgretim glavam pomagal kak curek mrzle vode, pomešane s solzivcem, ki bi jim ohladil pregrete možgane in mogoče pomagal, da bi se razjokali nad svojimi dejanji in nepotrebnimi čivki. Na koncu naj vam tudi jaz čivknem le še to – ostanite pozitivni, čeprav je danes boljše biti negativen. Vseeno priporočam, da razmišljate pozitivno, predvsem pa s svojo glavo. Pa lep pozdrav! Ola Mar PISMA BRALCEV In memoriam Ivanu Mraku (1896–1941) Letos mineva 80 let, kar je na vzhodnih obronkih pod vrhom Žvajge ugasnilo življenje predvojnega člana KPJ in borca Savinjske čete Ivana Mraka iz Prebolda. Sredi avgusta leta 1941 je s soborci Savinjske čete izvedel napad na rudnik Zabukovica. V napadu je bil hudo ranjen in soborci so ga hudo ranjenega pred zasledovalci okupatorjeve patrulje še isto noč evakuirali in skrili v eni izmed grobnic na preboldskem pokopališču. Naslednjo noč so ga pred zasledovalci evakuirali na vrh Žvajge, kjer pa je 15. avgusta 1941 podlegel za posledicami dobljenih ran med napadom. Krajevna organizacija ZB Prebold mu je na kraju, kjer je njegov poslednji dom, postavila lepo spominsko obeležje v objemu gozda na vrhu Žvajge. Ker sta njegova sinova Robi in Ivan ter hčerki Ančka in Pepca žal že preminuli ,za njegov grob na Žvajgi vzorno skrbita njegova vnukinja Majda iz Rečice ob Paki in vnuk Janez iz Pongraca. Slava mu! Jože Aristovnik, Rečica ob Paki Sto let griške kulture K članku v Utripu Savinjske doline, ki je izšel septembra 2021, posredujemo dopolnilo. 12. julij 1986 je bil za Griže in slovensko citrarstvo velik dan. V prepolnem Letnem gledališču Limberk so se namreč prvič zbrali tedaj najboljši slovenski citrarji. Domači pripravljalni odbor v sestavi Jože Jan, Milan Lesjak, Slava Šalamon, Jože Gaberšek in Franček Pungerčič je s pomočjo strokovnega odbora v sestavi Julijan Strajnar (SAZU), Jasna Vidakovič (Radio Ljubljana), Marko Studen (ZKOS), Rado Kokalj (vsestranski kulturnik, citrar in zbiratelj citer) ter Miha Dovžan in Cita Galič (v tistem času najbolj cenjena citrarska interpreta pri nas) pripravil prvo revijo Zlate citre. Navdušenje tisočglave množice obiskovalcev je bilo nepopisno, zato so griški kulturniki z Valerijo Verdnik in Miranom Krajškom v glavnih vlogah zgodbo o uspehu lahko le še nadaljevali. V Grižah se je v naslednjih petintridesetih letih predstavilo na stotine citrarjev iz Slovenije ter celo iz Avstrije in Madžarske. Ob desetletnici revije je Griže obiskal tudi minister za kulturo Sergij Peljhan, leta 1998 pa je dvoje oddaj, posnetih z najboljšimi slovenskimi citrarji in njihovimi glasbenimi skupinami, posnela Televizija Slovenija in jih predvajala v kultni glasbeni oddaji Po domače. V Grižah so v zadnjih 35 letih potekale številne predstavitve citer različnih izdelovalcev, notnih zbirk, celo državna tekmovanja, v kraju pod Gozdnikom je bilo ustanovljeno Citrarsko društvo Slovenije … Dobro tretjino bogate stoletne griške kulture torej predstavlja prav prireditev Zlate citre. Ne pozabimo je. Cita Galič, citrarka in prof. glasbe MLADI IN PRVE OBJAVE ŠT. 9 I oktober 2021 23 Teden otroka v POŠ Trnava UČENCI POŠ TRNAVA Športno in kulturno na OŠ Petrovče ULA BELTRAM, 9. RAZRED, OŠ PETROVČE Ob bližajočem se tednu otroka se je na OŠ Petrovče in POŠ Trje veliko dogajalo. Najprej smo imeli športni dan, ki smo ga ob tednu mobilnosti začeli z osveščanjem o varnosti v prometu. Šestošolci so ustvarili različne družabne igre, zgodbice in pesmice, sedmošolci so anketirali in intervjuvali učence ter s tem pridobili različne informacije o prometu, osmo- in devetošolci pa smo izmerili čas, ki ga porabimo za hojo ali kolesarjenje od šole do znamenitosti v bližini. Na podlagi pridobljenih podatkov smo naredili plakate in kažipote. Ko smo končali, smo se odpravili na šolsko parkirišče, tekaško stezo in bližnje igrišče. Tam smo spoznavali tek na zabaven način, saj smo opravl- jali številne zabavne tekaške izzive, kot so na primer poligon, štafeta, tekaške igre (npr. lovljenje), na koncu pa smo opravili še prav posebno preizkušnjo, ki so jo naši športni pedagogi poimenovali »Zmorem preteči«. Nekaterim je uspelo teči 10 minut, drugi so kakšen krog ali dva prehodili, ampak lahko rečem, da smo se res vsi zelo zabavali. Preizkušnja je bila posebna, saj smo lahko izjemoma uporabili tudi telefone ali MP3-predvajalnike ter slušalke, da smo poslušali glasbo, ki nam je narekovala tempo. Naslednji dan smo v okviru kulturnega dne obeležili evropski dan jezikov, ki je bil letos prav poseben, saj je praznoval dvajseto obletnico. Ob tej priložnosti je moral vsak Tudi letos smo na POŠ Trnava ob pomoči naših učiteljic obeležili teden otroka. Začeli smo ga športno. Podali smo se na pohod na Žovneški grad. Učenci smo se z velikim veseljem vživeli v življenje vitezov in grofov. Pri tem nam je pomagal Rudi Sedovšek, ki nam je razkazal grad in njegove skrite kotičke. Želeli smo obuditi klasično pisanje pisem, ki lahko izražajo pristnejše medosebne odnose, zato smo napisali pisma vrstnikom z drugih šol. S tem smo jim želeli pokazati pomen skoraj pozabljene človeške spretnosti, pisanja pisem z roko. V pismih smo predstavili sebe in svojo družino. Učenci 3. in 4. razreda smo svojo spretnost pisanja z roko uporabili tudi pri prepisih receptov naših babic. Tako je nastala knjižica receptov. V šolski kuhinji bosta kuharici enega izmed receptov izbrali in prip- ravili jed, ki jo bomo zaužili pri šolski malici ali kosilu. Igra je tista dejavnost, ki jo imamo otroci najraje. Sreda je bila namenjena igri. Učenci smo med igračami in igrami, ki jih imamo na razpolago, izbrali najljubšo in uživali v druženju skozi igro. Že nekaj časa pogrešamo obisk kina. Z ogledom filma v učilnici, »grickanjem« kokic in srkanjem manj zdravih pijač smo ponovno oživeli občutek sedenja v kinodvorani. Ni nam vseeno, v kakšno šolo vstopamo. Želimo si prijetno in urejeno okolje. V petek smo z izdelovanjem različnih izdelkov okrasili in tako popestrili šolo. Tokrat je nastalo jesensko drevo, skozi letne čase pa bo spreminjalo svojo podobo. Preživeli smo pester in prijeten teden. razred predstaviti eno evropsko državo. Doma smo malo pobrskali po spletu, da bi videli, kaj je značilno za nam določeno državo. Ko smo v petek prišli v šolo, smo ob malici po ozvočenju poslušali oddajo naše šolske radijske ekipe. Nato smo si pogledali dokumentarni film o izbrani državi in se lotili poustvarjanja. Izdelovali smo plakate, zastave, turistične brošure, stavbe iz kartona ... Nekateri smo imeli celo pokušino za izbrano državo značilne jedi. Spoznavanje novih držav je vedno zabavno in na koncu dneva smo imeli občutek, kot da bi bili resnično tam. Verjamem, da smo se čisto vsi naučili veliko novega in se imenitno zabavali. Prikaz varne hoje čez prehod za pešce Za varne otroške poti T. T. Lonček kuha nekoč in danes STROKOVNE DELAVKE VRTCA ŠEMPETER Kot že nekaj let do sedaj, smo tudi letos aktivno sodelovali v projektu Dnevi evropske kulturne dediščine, ki ga razpisuje Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Z izbiro letošnje teme »Dober tek!« smo tudi mi povezali naš kraj s preteklostjo in projekt naslovili »Lonček kuha nekoč in danes«. Z otroki smo raziskovali kuharski svet naših babic in dedkov. Podali smo se v raziskovanje kulinarike in otrokom predstavili jedi, ki so jih kuhali nekoč. S tem smo jim približali pomen ohranjanja kulturne dediščine. Dogajanje smo popestrili ARHIV VRTCA ŠEMPETER z ogledom Falentove domačije, kjer smo spoznali, v kakšnih posodah so kuhali nekoč in kakšen pribor so uporabljali. Pri Tržanovih smo si ogledali krušno peč in postopek peke kruha. V vrtcu so nas obiskale članice Društva podeželskih žena Občine Žalec. Pripravile so nam lokalne jedi za pokušino in pripovedovale postopke za njihovo pripravo. Okušali smo tople kumare, stročji fižol z ocvirki in buhteljne. V okviru projekta smo oblikovali jedilnik, v katerega smo vključili tradicionalne lokalne jedi. Spoznavali smo raznovrstna živila ter raziskovali sestavine in različne okuse – takšne, kot so bili nekoč. Raziskovanje smo popestrili z zaključno prireditvijo, ki je potekala v prostorih vrtca, enote Šempeter v Savinjski dolini. Na ogled sta bila tudi razstava in prikaz dejavnosti, ki so se odvijale v času projekta. V sodobnem času je namen ohranjanja kulturne dediščine presegel zaščito pred njenim fizičnim propadom. V ta namen smo v vrtcu Šempeter vzpostavljali in povezovali pozabljeno preteklost s sedanjostjo. Ponudila nam je medgeneracijsko sodelovanje in povezanost ter prenašanje naše preteklosti našim najmlajšim. September je bil čas, ko so se otroci spet podali v šolske klopi, malčki pa v vrtec, zato je zelo pomembno, da so prometne poti varne. Otroci niso le pešci, udeleženci v prometu so tudi pri vožnji z avtomobilom, kolesom ali skirojem. Za varne otroške poti se v vrtcu Vransko trudijo z vsakodnevnimi dejavnostmi, kdaj pa kdaj pa jim na pomoč priskočijo še ustrezne institucije. V povezavi z evropskim tednom mobilnosti in AMZS jih je na parkirišču vrtca Vransko obiskal Marko. To je maskota, ki na igriv način otrokom predstavi, kako pomembno je, da poskrbimo za varnost v prometu. Skupaj s strokovnimi delavci AMZS Vransko je Marko pripravil prometni poligon, na katerem so skozi praktične delavnice skrbeli za varnost vseh udeležencev. Marko je inštruktorju Tomažu pomagal pri demonstraciji varne hoje čez prehod za pešce, spoznavanju prometnih znakov in semaforja. Potem so preizkusili, kako res varno sedeti v otroškem varnostnem sedežu, in povedali, zakaj je to tako pomembno. Zvezda dopoldneva pa so bili e-avtomobilčki, s katerimi so preizkušali motorične spretnosti. SAVINJSKE ZGODBE 24 ŠT. 9 I oktober 2021 Kako zgraditi novo hišo in pri tem uporabiti material stare BINA PLAZNIK Evropsko nagrado za slovensko idejo sta si prislužila mlada Spodnjesavinjčana, ki sta predstavila realen projekt rušenja stare hiše in uporabe materialov za gradnjo nove. 16. septembra je v nekdanji vinski palači Les Ateliers des Tanneurs, ki se nahaja v centru Bruslja, potekala slovesna podelitev nagrad za novi evropski Bauhaus (New European Bauhaus). Evropska komisija je razglasila 20 dobitnikov nagrad, ki poosebljajo vrednote novega evropskega Bauhausa, in sicer trajnost, estetiko ter vključenost. Mlada Braslovčanka Jona Rak Koceli in Žalčan Andrej Fideršek sta med dva tisoč prijavljenimi projekti prejela nagrado v sklopu »Vzhajajoče zvezde novega evropskega Bauhausa«, ki podpira koncepte in zamisli talentov, mlajših od 30 let. Zmagala sta v kategoriji »Stavbe, prenovljene v duhu krožnosti« z idejo o »Zero Waste House« ali po slovensko »Hiši brez odpadkov«. tka mlajše generacije, Braslovčanka, danes pa živim in delam v Ljubljani. Med študijem na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani sem delala v arhitekturnih birojih v Pamploni ter Amsterdamu, kar mi je dalo kar nekaj ustvarjalne širine. Danes se ukvarjam s projektiranjem tako večjih kot tudi manjših projektov – od zdravstvenih ter izobraževalnih objektov do enodružinskih hiš ter interierjev. Med vikendi velikokrat obiščem svoj dom v Savinjski dolini, kjer se nehote najdejo kakšni zanimivi in tudi prodorni projekti, en izmed teh je projekt Zero Waste House.« Andrej: »Jaz sem ‘stari’ Žalčan s kratko epizodo v Glasgowu, kjer sem študiral štiri leta. Ob vrnitvi v rodni kraj sem, opremljen z znanjem o podnebnih problematikah, pomagal Andrej Fideršek Jona Rak Koceli »Zero Waste« je čedalje bolj razširjeno gibanje, sploh med mlajšo generacijo, katerega cilj je opuščanje vseh vrst odpadkov kot način doseganja bolj trajnostnega bivanja, gospodarske stabilnosti in socialne povezanosti. Na spletni strani eno od načel pojasnjujejo z besedami: »Sedanji linearni vzorci proizvodnje, potrošnje in odstranjevanja temeljijo na iluziji, da živimo v svetu z neomejenimi viri. Zadnja desetletja smo v Evropi živeli na račun naraščajočega ekološkega dolga do ostalega sveta. Uvažamo skoraj štirikrat več materialov, kot jih izvažamo. Evropska strategija trajnostnega razvoja se zavzema za spremembo teh vzorcev. Sprememba vzorcev mora preseči trenutne cilje Evrope, da postane družba recikliranja. Zero Waste družba bomo postali, ko bomo uspeli znižati porabo materialov in energije. Andrej Fideršek je že nekaj let ena izmed gonilnih sil Zero Waste Žalec, ki deluje kot civilna iniciativa, katere cilj je žalsko občino usmeriti na pot k družbi brez odpadkov. Če se odločite spremljati njihovo aktivnost na Facebook strani, kmalu ugotovite, da se držijo tudi načela ‘manj besed, več dejanj’. To sta dokazala tudi mlada Savinjčana, ki ju bomo spoznali v današnjem pogovoru. Kdo sta Jona Rak Koceli in Andrej Fideršek? Jona: »V prvi vrsti sva bratranca, ki v svojem prostem času delava na skupnem projektu. Jaz sem arhitek- Občini Žalec doseči status »zero waste« občine. Nedolgo zatem sva skupaj z Barbaro Nemec ustanovila okoljevarstveno organizacijo Zero Waste Žalec, ki je pred kratkem postala del Turističnega društva Žalec, katerega predsednik sem postal lani. Zaposlen sem v družinskem podjetju Fideršek Euro Logis- tika, v prostem času pa se ukvarjam predvsem z okoljevarstvom v vseh možnih oblikah.« Ali mladi veliko spremljate evropske razpise? Ste se že kdaj prej prijavili na kakšnega? Jona: »Sama iskreno ne spremljam evropskih razpisov in tokrat sem se z Andrejem prvič prijavila na razpis. Velikokrat sodelujem pri arhitekturnih natečajih v Sloveniji, pri razpisih pa manjkrat, sploh pa ne pri evropskih. Natečaj New European Bauhaus je našel Andrej preko družbenih omrežij in naju takoj prijavil.« Andrej: »Pogostokrat ‘vržem uč’ na kakšna evropska sredstva, saj je kljub birokraciji to zelo pomemben vir prihodkov za zagon okoljevarstvenih projektov, ker denarja za takšne stvari nikoli ni. Vendar se poskušam oddaljiti od namenskih projektov v vakuumu in aktivneje vključiti lokalno skupnost, saj lahko le tako projekti zaživijo tudi po končanem financiranju. V preteklosti sem že sodeloval na programih Erasmus+. Letošnje leto je pomenilo preboj, saj osebno in preko TDŽ sodelujemo v kar petih projektih, in sicer: raziskava na temo turizma brez odpadkov v Občini Žalec, ki je potekala v sodelovanju z Univerzo v Vidmu; Erasmus+ izobraževanje DEEP-T na temo okoljevarstvenih tematik, ki bo potekalo naslednje leto v Italiji; potem je tu še en Erasmus+, in sicer certificiranje zero waste učiteljev, ki je potekalo v Bruslju in se zaključi v marcu; in pa že omenjeni New European Bauhaus. Kot zadnje bi omenil še ravnokar odobren projekt LAS SSD na temo uličnega zbiranja odpadnega jedilnega olja. Ta projekt skupaj z UPI ljudsko univerzo in Občino Žalec pričnemo izvajati naslednje leto. Gospodinjstva bodo prejela posodice za odpadno jedilo olje, postavili bomo tudi osem zbirnih mest, kjer se lahko to olje odlaga in kasneje pretvori v nove produkte, kot so sveče, biodizel ali glicerin.« Zmagala sta v kategoriji »Stavbe, Projekt Hiša brez odpadkov, bi lahko kmalu oživel Jona in Andrej pred hišo, ki sta jo izbrala za svoj projekt. prenovljene v duhu krožnosti«. Kako sta zasnovala idejo o Hiši brez odpadkov? In še pomembneje, kako sta jo uspešno izvedla? »Celoten koncept ‘Hiša brez odpadkov’ je torej realen projekt, ki predstavi postopek gradnje nove hiše, pri čemer se stara hiška ‘ponovno uporabi’. Obstoječa hiša se bo počasi in postopoma rušila od strehe proti temeljem. V postopku rušenja bomo gradbene materiale pregledali, jih čim več očistili in pripravili za ponovno uporabo. Iz teh materialov bosta zgrajena velik rastlinjak in nova lopa – knjižnica orodij.« Jona: »Andrej je zelo okoljsko ozaveščen in ima posledično svoj življenjski stil v celoti podrejen skrbi za planet. Pred kratkim je v Žalcu kupil hišo, staro 130 let, in hitro ugotovil, da ta funkcionalno ter trajnostno ne zadosti njegovim potrebam. Prišel je do zaključka, da potrebuje novo stanovanjsko hišo, pri čemer pa ne želi okolja dodatno obremenjevati z gradbenimi odpadki. Material obstoječe hiše bi zato rad ponovno uporabil. Ker je v ozadju ideje konkreten projekt, sva jo enostavno in jasno predstavila, brez olepševanj. Mislim, da je bilo to zelo učinkovito.« Andrej: »Kot je omenila Jona, mi je okoljevarstvo ključnega pomena. Z gradbeništvom se ne ukvarjam, kar je v tem specifičnem primeru bila velika prednost. Namreč – nisem bil obremenjen z večnim odgovorom na nestandardne prakse v smislu: ‘To se ne splača.’ Tako sem si nekako naivno omislil, da bi čim več materiala iz obstoječe hiše ponovno uporabili za pomožne objekte in dekoracijo kljub visokim stroškom selektivnega rušenja. To je sicer že ustaljena praksa iz preteklosti, ki pa je zaradi novih materialov izgubila na vrednosti. V luči krožnosti je zasnovana tudi nova hiša. Ideja je, da se uporabi skeletno gradnjo, ki jo je moč razstaviti in les ponovno uporabiti v prihodnosti. Tudi to je že ustaljen proces, dodala sva le še nekaj elementov, ki so zaokrožili zgodbo, in sicer materialni potni list hiše, izgradnjo knjižnice orodij, ponovno uporabo materialov itd. Sedaj smo v procesu pridobivanja gradbenega dovoljenja, kar je ključen korak za nadaljnjo izvedbo projekta, podprtega na evropski ravni.« Lahko na kratko opišeta vajino idejo, ki je pritegnila najprej publiko, potem pa še partnerje projekta ter komisijo za ocenjevanje? Krožno gospodarstvo poskušam vpeljati v prakso, zato je zame to izredno pomembno, saj pomeni, da Evropska unija močno računa na tovrstno preoblikovanje ekonomskih procesov. Navsezadnje je namenjenih skoraj trilijon evrov za preobrazbo ekonomije v smeri zelenega, krožnega gospodarstva. Zato se mi zdi to izredna priložnost za prihodnost in trajnostno naravnanost naše družbe. Jona: »Celoten koncept ‘Hiša brez odpadkov’ je torej realen projekt, ki predstavi postopek gradnje nove hiše, pri čemer se stara hiška ‘ponovno uporabi’. Obstoječa hiša se bo počasi in postopoma rušila od strehe proti temeljem. V postopku rušenja bomo gradbene materiale pregledali in jih čim več očistili ter pripravili za ponovno uporabo. Iz teh materialov bosta zgrajena velik rastlinjak in nova lopa – knjižnica orodij. SAVINJSKE ZGODBE ŠT. 9 I oktober 2021 Nova hiša pa bo imela leseno skeletno konstrukcijo z zadostno izolacijo in troslojno zasteklitvijo, da bo čim bolj energetsko varčna. Imela bo sončne celice ter solarne kolektorje za ogrevanje sanitarne vode ter zbiralnik deževnice. Prav tako bodo poleg zasnovani rastlinjak z akvaponiko, skupnostni vrt ter skupnostna lopa z orodji. Hiša zero waste predstavlja energetsko varčen, trajnosten in samozadosten projekt, pri gradnji katerega je želja porabiti čim manj energije in surovin, hkrati pa zmanjšati količino nastalih odpadkov. Naslednji korak pri projektu je, da idejo ‘Hiše brez odpadkov’ preneseva v prakso. Želiva, da bi ta pilotni projekt postal zgled za nove načine gradnje. Želiva, da bi ljudi spodbudil k razmisleku in jih ozavestil o ogromni količini gradbenih odpadkov, ki jih z gradnjo povzročimo vsako leto. Projekt ni zanimiv le z ekološkega, ampak tudi s socialnega vidika, saj bo Andrej z novim vrtom in knjižnico orodij ponudil prostor celotni skupnosti. Mislim, da je večplastnost projekta, ki je podčrtan z močno mislijo na ohranjanje planeta in družbe, prepričal komisijo.« Kaj vse je morala vsebovati prijava in koliko časa ter dogovarjanja sta porabila za izvedbo? Jona: »Prijava je potekala preko spletnega obrazca, kamor si priložil grafičen ter tekstualen opis projekta in zahtevane podatke ekipe, ki se prijavlja na razpis. Vse je potekalo zelo hitro. Andrej me je takoj obvestil, da naju bo prijavil na razpis in da potrebujeva gradivo za prijavo. Mislim, da je bilo vse skupaj pripravljeno v roku enega tedna.« Andrej: »Drži, izredno hitro sva spisala dokumentacijo, ker mi je bil razpis pisan na kožo. Prav tako je bila prijava zelo enostavna. Treba je bilo odgovoriti na šest vprašanj. Preko teh vprašanj je komisija dobila odgovore, kako projekt naslavlja tematiko in ključne razvojne osi NEB-a.« Je treba poznati kakšne trike za pravilno izpolnjen razpis, da sta zadostila vsem kriterijem razpisa, ali sta preprosto delovala ‘na pamet’? Jona: »Mislim, da v tem primeru ni bilo treba poznati nobenih prav posebnih trikov. Najpomembnejše je bilo, da je projekt idejno in programsko popolnoma ustrezal temi natečaja oz. razpisa.« Andrej: »Hiša brez odpadkov je kontekstualno odlično ustrezala okvirjem razpisa. Vseeno je treba biti pozoren na ključne besede in jih kar najbolje vkomponirati v sam koncept projekta ter nadalje razviti vsebino preko uporabe terminologije, specifične za tovrstne razpise. Ampak vsebina je glavnega pomena, kajti kmalu je moč opaziti, ali projekt temelji na realnih ciljih ali le na praznih frazah, ki se lepo slišijo.« Kaj vama pomeni takšna nagrada in kakšna obzorja ter nove poti vama je morebiti odprla? Jona: »Mislim, da obema nagrada pomeni ogromno. Potrditev s strani Evropske unije in zmaga med več kot dva tisoč prijavljenimi projekti sta ogromna spodbuda za delo naprej. Projekt je več kot očitno zanimiv in obetaven primer nove prakse gradnje, za katero upava, da bo nekoč splošno sprejeta. Dejstvo je, da imamo omejeno količino materialov in energije, s katero razpolagamo na našem planetu, in s projektom ‘Hiša brez odpadkov’ želiva pokazati, da lahko doprinesemo k ohranjanju okolja tudi pri gradnji. S pomočjo nagrade New European Bauhaus pa sva lahko to delila tudi z občinstvom, ki ga drugače ne bi dosegla. Vsekakor nama je nagrada odprla mnogo novih poti ter poznanstev, ki nama bodo koristili pri nadaljnjemu delu.« Andrej: »Jaz še kar ne morem verjeti, da sva prejela to nagrado. Jaz nisem arhitekt, ampak ta dosežek potrjuje pomembnost vloge krožnega gospodarstva v vseh spektrih družbe, tudi v gradbeništvu. Krožno gospodarstvo poskušam vpeljati v prakso, zato je zame to izredno pomembno, saj pomeni, da Evropska unija močno računa na tovrstno preoblikovanje ekonomskih procesov. Navsezadnje je namenjenih skoraj trilijon evrov za preobrazbo ekonomije v smeri zelenega, krožnega gospodarstva. Zato se mi to zdi izredna priložnost za prihodnost in trajnostno naravnanost naše družbe.« Vajina sedanjost in prihodnost sta prežeti z različnimi načrti. Kaj je vajin naslednji korak? Kakšne so vajine želje za prihodnost? Jona: »Naslednji korak pri projektu je, da idejo ‘Hiše brez odpadkov’ preneseva v prakso. Želiva, da bi ta pilotni projekt postal zgled za nove načine gradnje. Želiva, da bi ljudi spodbudil k razmisleku in jih ozavestil o ogromni količini gradbenih odpadkov, ki jih z gradnjo povzročimo vsako leto. Prav tako je ena od želja v ‘arhitekturno-krožnem’ smislu, da poskusiva vzpostaviti nekakšen sistem oz. vodič za načrtovanje novogradenj z bodočo razgradnjo v mislih. To pomeni, da že v fazi načrtovanja skušamo stavbo zasnovati tako, da se jo lahko v prihodnosti lažje ‘razstavi’ in gradbene materiale ponovno uporabi. Vsak material dobi svoj ‘potni list’ z vsemi karakteristikami, certifikati in ostalimi podatki, ki ga naložimo v oblak za potrebe bodoče ponovne uporabe. Na tak način gradbene materiale kasneje lažje recikliramo in jim s tem zvišamo vrednost, hkrati pa občutno zmanjšamo nastajanje odpadkov. Postopek gradnje ‘Hiše brez odpadkov’ in beleženje novih gradbenih materialov bova dokumentirala in predstavila na spletni strani, ki bo služila kot vzorčni primer gradnje za prihodnost z manj odpadki.« Andrej: »Nerad govorim o svojih načrtih, ker jih je enostavno preveč in so vsi na trhlih temeljih. Ampak predvsem si želim delovati na kozmolokalni ravni, torej dosegati spremembe v lokalnem okolju, jih predstaviti na globalni ravni in se prav tako učiti iz primerov dobrih praks v tujini ter to prenesti nazaj v našo lokaliteto. Pomembno se mi zdi, da ostanem na presečišču prakse in teorije. Nadalje raziskovati koncepte krožnega gospodarstva, odrasti in socialne ekologije ter to karseda najbolje prevesti v realnost. Živimo v času ekološke krize in mladi bomo to najbolj občutili v naslednjih desetletjih. Zato je moja želja čim bolj obširna in resna mobilizacija civilne družbe v iskanju rešitev, ki nam bodo omogočile dobro življenje tudi v negotovi prihodnosti.« 25 Šempetranka postala ognjena misica D. NARAGLAV ARHIV MISS EARTH Tinkara Vengust iz Šempetra v Savinjski dolini je postala spremljevalka Miss Earth oziroma Miss Earth – Fire Slovenije 2021. Tinkara je izdelala tudi najboljšo ekoobleko , ki jo je pomimenovala >Gozdna vila< Tinkara Vengust je postala Miss Earth – Fire. V Novem mestu so v začetku oktobra po šestih mesecih različnih ocenjevalnih izzivov za novo Miss Earth Slovenije okronali Gorenjko Asjo Bonnie Pivk iz Naklega. Poleg zmagovalke so bile izbrane tudi tri spremljevalke, in sicer Ana Elez Ćiković iz Zagorja kot Miss Earth – Air Slovenije 2021, Maša celega leta sem svoje znanje o modi in lepoti nadgradila z ekologijo in postala še bolj ekološko ozaveščena. Na tekmovanju sem osebnostno zrastla in postala še boljša verzija sebe. To tekmovanje je v mojem življenju pustilo nepozaben pečat. Uresničile so se mi sanje, ki sem jih sanjala že od malih nog. Sem čustveno zelo močna in predana oseba, ki ne odstopa od željenega. S svojo vztrajnostjo vem, da lahko dosežem cilje, ki si jih zadam. Zelo rada imam nove izkušnje in izzive, ki se jih lotim z veseljem, brez strahu, saj sem vedno željna novega znanja. Zase bi lahko rekla, da sem zelo samozavestno in zrelo dekle, ki sledi svojim sanjam,« je med drugim povedala Tinkara po končanem tekmovanju, nato pa se še zahvalila svoji družini, ki jo je vse mesece zelo podpirala in ji stala ob strani, enako pa se zahvaljuje tudi vsem ostalim, ki so jo spodbujali. V izzivih, ki so potekali v minulih mesecih, se je Tinkara odlično odrezala. Med drugim je postala Miss interneta, postala pa je tudi zmagovalka modne revije. Ocenjevalno komisijo, ki je ocenjevala eko obleke, ki so jih morale izdelati finalistke izbora, je prepričala s svojo eko obleko »gozdna vila«, ki je bila narejena iz lana in naravnih bambusovih vlaken ter lipovih lesenih dodatkov. Za lipov les se je odločila, ker lipa predstavlja simbol slovenstva. Obleka je tehtala sedem kilogramov, moto eko obleke pa je : »Naša ljubezen do matere narave je globoka, do koder segajo korenine dreves.« Pučnik iz Slovenskih Konjic kot Miss Earth – Water Slovenije 2021 in Tinkara Vengust iz Šempetra v Savinjski dolini kot Miss Earth – Fire Slovenije 2021. Za Tinkaro Vengust iz Šempetra je bilo lepotno tekmovanje edinstvena priložnost za uresničitev sanj in lepa popotnica za prihodnost. »Tekom Štiri misice z zmagovalko Asjo po razglasitvi rezultatov 26 NAŠA DEDIŠČINA ŠT. 9 I oktober 2021 Preboldske orgle oživele D. NARAGLAV Orgle je v letu in pol izdelalo podjetje Sodin & Černe, igrati pa so redno začele po blagoslovu, ki je bil minulo nedeljo (24. 10.) Nove orgle imajo 28 registrov in 1812 piščali določenih delov.« Potem še doda: »Z Boštjanom sva pričela samostojno pot pred dobrimi šestimi leti, sam pa se z izdelavo orgel ukvarjam že 27 let. Skozi moje roke je šlo doslej že najmanj 150 orgel po Sloveniji, ki smo jih postavljali na novo ali renovirali. Tokratne v tej cerkvi so zaradi višine res nekaj posebnega. Zahtevale so res Pri postavljanju ohišja orgel so z prostovoljnim delom sodelovali domačini. V cerkvi sv. Pavla so v Preboldu sklenili postavitev novih orgl, ki so nadomestile stare iz leta 1846, ki jih je izdelal Janez Billich in so bile prenesene iz stare cerkve v sedanjo leta 1897. Celotna investicija projekta novih orgel je vredna okrog 250 tisoč evrov, same orgle pa 187 tisoč evrov. S pripravami za postavitev novih orgel so začeli že junija lansko leto. Treba je bilo urediti pod in uliti betonsko ploščo, sanirati strop in obnoviti poslikave, ki jih je opravil akademski umetnik in domačin Žiga Hriberšek. Ob gradbenih delih so uredili tudi elektrifikacijo kora z namestitvijo novih luči. Prav tako je bila izvedena menjava oken na koru ter tudi vse ostalo za začetek postavitve novih orgel. Najprej je bilo treba sestaviti samo ohišje (omaro) orgel, pri čemer je sodelovalo kar nekaj prostovoljcev župnijskega sveta na čelu z Brankom Grenkom, ki tudi vseskozi spremlja in pomaga pri samem delu. Nato so začeli nameščati registre in na koncu tudi sam glasbeni del. Izdelavo orgel z dokončno izvedbo in uglaševanjem je prevzelo podjetje Sodin & Černe z orglarskima mojstroma Matjažem Sodinom iz Lemberga pri Šmarju pri Jelšah in Boštjanom Černetom iz Domžal, ki v podjetju skrbi za uglaševanje. Matjaž Sodin je ob montaži orgel povedal: »Te orgle so po velikosti najvišje doslej, kar smo jih izdelali ali popravljali v naši delavnici, po registrih pa smo naredili tudi že večje. Te orgle imajo 28 registrov in 1812 piščali. Orgle smo doma v delavnici že enkrat sestavili, potem razdrli in na mestu v cerkvi ponovno sestavili. Določene detajle, ki jih doma ni mogoče narediti, pa smo naredili na licu mesta, isto velja za elektroniko, ki se dela, potem ko so orgle že sestavljene na svojem mestu v cerkvi. V te orgle je vloženega leto in pol dela, sestavlja pa jih preko sto tisoč raznih delov, ki so narejeni iz najrazličnejših vrst kakovostnega lesa, predvsem pa takšnega, ki ustreza za izdelavo V preboldske orgle je vloženo leto in pol dela. veliko dela. Sedaj so že sestavljene in opremljene z vsem potrebnim, tako da se začenja uglaševanje, ki bo trajalo skupaj dva meseca, vse do trenutka, ko bodo pripravljene na prevzem in blagoslov. Takrat se bo meni in vsem nam, ki smo v to vključeni, odvalil velik kamen od srca, saj je bil to res zahteven projekt,« še pove Matjaž Sodin. Minulo nedeljo, 24. oktobra so s sveto mašo in blagoslovom nove orgle predali namenu in sklenili večletni projekt. Nove orgle imajo trenutno 42 bronastih, srebrnih in zlatih botrov, ki so zanje prispevali po 1000, 2000 ali 3000 evrov, trije pa so tudi botri registru, za katerega so darovalci prispevali 9000 evrov. Največji darovalec pa je bivši preboldski župnik Damjan Ratajc, ki je s 1. avgustom bil po 16 letih premeščen v župnijo Šmarje pri Jelšah. Orgle so bile njegov zadnji veliki projekt. Zanje je daroval kar 22.800 evrov, a žal večinoma ne bo mogel uživati ob njenem igranju, bo pa ponosen lahko na svoje delo in zapuščino, ki jo je pustil v upravljanje novemu preboldskemu župniku mag. Srečku Hrenu. Čreta v znamenju 80-letnice D. NARAGLAV Prva oktobrska sobota je že mnogo let v znamenju spomina na I. frontalno bitko slovenskih partizanov z okupatorjevo vojsko na Štajerskem, ki se je odvijala na Čreti 26. oktobra 1941. Zgodovinska bitka izpred 80 let je dokaz izjemne hrabrosti borcev I. Štajerskega bataljona in njihovega komandanta Franca Rozmana Staneta, ki so v neenakem boju prizadejali okupatorju znatne izgube. Prva frontalna bitka je tako imela velik odmev v okupirani Evropi, saj je o njej razpravljal generalštab nemškega WermaChta in tudi sam Hitler. Vsekakor pa je ta bitka okupatorju dala vedeti, da se slovenski narod ne bo dal kar tako pokoriti, kot so si zamišljali. Spominsko slovesnost na Čreti so po enoletnem premoru zaradi epidemije družno organizirali: Združenje borcev za vrednote NOB Žalec in Mozirje, Društvo izgnancev Slovenije OO Žalec, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline, Veteransko združenje Sever – odbor Žalec in Društvo generala Maistra Žalec. Nekaj stoglavo množico je pozdravil predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Žalec Marijan Turičnik, za njim pa še župan Občine Nazarje Matej Pečovnik. Oba sta poudarila pomen te vsakoletne slovesnosti in takratnega boja ter zaželela prijetno druženje na partizanski Čreti in več strpnosti, enotnosti ter zgodovins- Slavnostni govornik Milan Gorjanc kega spomina, ki ga nekateri želijo pozabiti, izničiti in narediti svojo zgodovino. Slavnostni govornik je bil letos Milan Gorjanc, član Predsedstva ZZB Slovenije, ki je upokojeni vojaški strokovnjak, nekdanji polkovnik JLA in Slovenske vojske ter tudi pisec. V svojem govoru je izpostavil pomen izjemne hrabrosti partizanov, ki se je izkazala tudi v tej bitki na Čreti, iz katere so partizani izšli kot zmagovalci v obrambnem boju in se brez žrtev nato uspeli v zavetju noči izmakniti iz obroča, medtem ko je okupator imel precejšnje izgube. Kot je dejal, je razlog za to bilo okupatorjevo podcenjevanje partizanov, saj so jih smatrali za navadno tolpo, ki jo bodo zlahka premagali. Poleg tega so bili napadalci večinoma še neizkušeni takšnega bojevanja, svoje pa je prispevala tudi debela snežna odeja, ki je oteževala njihovo borbeno delovanje. V nadaljevanju je izpostavil, da so partizani po vsej Sloveniji in tudi v Štajerskem bataljonu imeli v svojih vrstah španske borce, ki so imeli izkušnje s tovrstnim bojevanjem in so jih prenašali med svoje soborce. Ob zaključku svojega govora pa se je dotaknil tudi sedanjega časa in razmer, ki nas še bolj razdvajajo in sprožajo zaskrbljenost ter tudi nekakšen strah. Ostro je obsodil tudi omalovaževanje partizanstva. Po govoru so položili venec pred obeležje te zgodovinske bitke. Sledil je kulturni program z domoljubnimi pesmimi. Že po tradiciji so srečanje in slovesno proslavo tudi letos obogatili Pihalni orkester Godbe Prebold pod vodstvom Marka Repnika, Mešani pevski zbor Pevskega društva Tabor pod vodstvom Karla Leskovca ter recitatorka Jožica Ocvirk, ki je pripravila scenarij kulturnega programa Praporščaki in partizanska četa KD Triglav Kamnik in prireditev tudi povezovala. Svoj delež k slovesnemu obujanju spomina pa so dali praporščaki s preko 30 prapori vseh treh veteranskih organizacij, Kulturno zgodovinsko društvo Triglav Kamnik, ki sodeluje na takšnih proslavah kot partizanska četa, pohodniki VDV brigade Zveze združenj borcev za vrednote NOB Mozirje in seveda govorniki, ki so še podrobneje osvetlili nekdanji in deloma tudi sedanji čas. Kot vedno pa so za lačne in žejne želodce skrbeli člani Planinskega društva Vransko. KRIŽAnKA /KRIŽANKA po doLInI ŠT.ŠT. 10 9I oktober 2020 I oktober 2021 27 27 NAROCȌILA Š 03 703Č30 16 Šempeter 03 703 30 84 Petrovče 03 703 30 30 Vransko Nagradna križanka BRGLEZ Nagradna križanka BRGLEZ Pokrovitelj križanke v oktobru je BRGLEZ, d. o. o.. Rešitve križanke Rešitev križanke Pokrovitelj križanke v oktobru je podjetje BRGLEZ, d. o. o., Vransko 17, Rešitev križanke iz (samo geslo) pošljite izključno na dopisnicah na uredništvo UTRIP iz prejšne številke: Vransko. Rešitve križanke (samo geslo) pošljite izključno na dopisnicah na uredništvo septembrske številke: Savinjske doline, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, do vključno 15. 11. 2021. TORTE-BRGLEZ-ZA-VSE-PRILOŽNOSTI UTRIP Savinjske doline, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, do vključno 16. 11. 2020. ZA-ZDRAVO-IN-LEPŠE-TELO. Nagrajenci: 1. Zlatka Masnec, Grče 51, Šempeter; 2. Vilma Rojnik, Galicija 59A, Žalec; 3. Branko Janez Rojc, Dolenja vas 168, Prebold. Nagrajenci: 1. Silva Pavlinc, Loke 1, Tabor; 2. Hedvika Krivec, Velika Pirešica 27 b, Žalec; 3. Nagrajenci bodo o prevzemu nagrad obveščeni s strani podjetja, Branka Perger, Griže 69, Griže. Nagrajenci bodo o prevzemu nagrad obveščeni s strani Kozmetični ki nagrado podarja. Vrednost nagrad je 21 €, 13 € in 8 €. salon Ariana, Aleksandra Naraglav, s. p., Prebold. Vrednost nagrad je 21 €, 13 € in 8 €. Ko je glasba ljubezen L. K. B. P., arhiv glasbenikov Na USB ključku bo predstavljena avtorska glasba Savinjskih glasbenikov Iz polzelskega Društva Dobra ideja za konec oktobra napovedujejo izid tretje glasbene kompilacije, ki se letos imenuje Savinjska ima svojo muziko (SISM) 2020. Na njej se z avtorsko glasbo predstavljajo glasbeniki Savinjske doline. V preteklih dveh letih je bil nabor izvajalcev omejen na polzelsko občino, letos pa so ga razširili na celotno savinjsko regijo. Ideja o izidu kompilacije se je porodila članu omenjenega društva Juriju Žoharju, ki je po srcu in duši glasbenik in se že več kot dvajset let ukvarja z glasbo kot avtor in producent. »Namen glasbenega projekta je podpora glasbeni kulturi v Savinjski dolini ter predvsem posameznikom, ki ustvarjajo avtorsko glasbo, ter njihovemu razvoju,« je povedal idejni vodja, ki nastopa še v vlogi producenta in mastering Noxire inženirja. Doda še: »V dvajsetih letih ukvarjanja z glasbo na področju ustvarjanja, izvajanja in produkcije sem spoznal, da imamo v domačem okolju veliko ustvarjalcev, ki delajo res dobro 'muziko', a je nekako ne znajo ali ne zmorejo dovolj uspešno predstaviti širši javnosti. S to kompilacijo imajo to priložnost. Njihove pesmi se po preteklih izkušnjah vrtijo tudi na najboljših radijskih postajah v Sloveniji.« Pri projektu mu pomaga Sabina Plaznik, predsednica Društva Dobra ideja. Vesela sta, da so projekt zelo dobro sprejeli tako lokalne skupnosti oz. občine kot številni podjetniki donatorji. Letos pri glasbenem projektu sodeluje kar 19 glasbenikov oz. skupin: Aleš Romih, BO!, Codogast, David, Dead Crew, Dry Fish, Earth Shock, Gasos Band, Hailenstein, Interceptor, Jan Potrč, Juriš, Krajcarji, Newem, Noxire, Pony Expres, Renovatio, Social Distance in Uroš Planinc Group. Kot je povedal Jurij Žohar, sicer tudi basist in avtor glasbe pri skupini BO!, ki ustvarja tudi pod imenom Juriš, bo glasbeni izdelek letos žanrsko pestro obarvan in s pomenljivimi besedili: »Od družbeno kritičnih do romantičnih in duhovnih, ki ponujajo poslušalcu navdih za ustvarjanje, dvig razpoloženja, samorefleksijo in razmislek o dogajanju v naši družbi. Do danes so z nove kompilacije izšli trije 'singli', ki se že vrtijo na radijskih postajah.« Kako komentirajo projekt in udeležbo na kompilaciji glasbeniki? Klaviaturist Matej Zagoričnik iz Podloga, bobnar Marko Rak – Raki iz Gotovelj, basist Gorazd Lajlar – Gozi s Polzele, kitarist Rok Črepinšek iz Štor in vokalist Miha Lokovšek iz Celja so člani skupine Social Distance. So še bolj sveža zasedba. Vokalist Lokovšek je med drugim povedal: »V času, ko človek svojih glasbeno umetniških frustracij nikakor ne more predstaviti drugemu občinstvu kot ženi in otrokom iz istega gospodinjstva, je kompilacija kot je SISM 2020 še kako dobrodošla! Naše vodilo pri skupnem ustvarjanju pravi, da smo »vsi drugačni, pa vendar vsi enakopravni!« Vsakega od nas je prinesel drugačen veter, vse pa nas žene želja po ustvarjanju, ki je marsikdaj raznolika, največkrat pa rezultat kompromisov povsem različnih glasbenih idej – kar združimo v sozvočje kaosa, v katerem se ob koncu vedno najdemo. Če nikakor ne gre drugače, se pri pivu ali dveh ob zaključku vsi strinjamo Jurij Žohar in Jan Potrč ob snemanju studiju. s posnetim. Vsega v življenju ne moremo diktirati, kar se je še posebej izkazalo v tem letu, lahko pa se prepustimo taktu glasbe, ki nam je blizu ... To je lahko klasika, rock, pop ali elektronika, ki narekuje bitje srca in vzdigne še zadnjo »nepokretno« kocino na roki. Glasba, ki ni samo izraz trenutnega občutka izvajalca, temveč tudi razpoloženje poslušalca; glasba, ki vstopi skozi slušalke, napredni in sofisticirani hi-fi ali otroški radio v svet in s svojimi najbližjimi ali s samim sabo omogoča pobeg od vsakdanjih skrbi, realnosti in nemoči. Če se v istem taktu najde z nekaj somišljeniki, sebi enakimi nadebudneži, pa je to koncert, prežet z nasmehom do ušes ter hvaležnostjo do glasbenika, ki z veseljem projicira glasbeno znanje in se napaja s pozitivnim odzivom poslušalca. To je kultura.« Vokalist, basist Marcel V., kitarist Filip J. ter bobnar Drago U. so člani zasedbe Noxire iz Prebolda. Po njihovih besedah jim sodelovanje na SISM 2020 pomeni dobro promocijo avtorske glasbe za novejše in starejše glasbene skupine. Njihovo glavno vodilo in navdih pri ustvarjanju avtorske glasbe je predstavitev avtorske inspiracije in ideje, ki jo vsak avtor po svoje izrazi v glasbi. Prodorni mladi glasbenik Jan Potrč iz Ločice še pove: »V glasbo je potrebno ves čas vlagati, da se sploh lahko kvalitetno promoviraš s končnimi izdelki. Ves čas gradim na razpoznavnosti in iščem svoj prostor na glasbeni sceni. Vsekakor mi je v veliko veselje, da se lahko predstavim tudi na kompilaciji, kjer smo združeni glasbeniki naše ožje savinjske regije. Ne želim biti lažno skromen – talent in strast do glasbe sta tisto, iz česar vre navdih in neustavljiva želja po glasbenem izražanju. To je res svojevrstna in strastna ljubezen. Lahko navržem poetično, dostikrat napisano, da “brez ljubezni mi živeti ni“. Pri meni je ta ljubezen glasba. Glasba je lahko sporočilo, tako z besedilom kot tudi instrumentalom. Lahko je spodbuda, lahko je čista zabava, lahko je vera, lahko je objem in rama za tolažbo, lahko je vse in še več, kar v danem trenutku človek čuti, ko se na nek način emotivno zlije v glasbo in z njo.« Glasbeno kompilacijo je moč dobiti na Facebook strani Društva Dobra ideja. 28 ŽIVIMO Z NARAVO ŠT. 9 I oktober 2021 Obrali potomke najstarejše trte T. TAVČAR V Žalcu že štirinajstič, na Žovneku tretjič, na Komendi pa najbolje doslej. Kar nekaj rase potomk najstarejše trte iz Maribora tudi v naši dolini. Oktobra so opravili trgatve, z bero pa so bolj ali manj zadovoljni, saj jih je ne glede na količino in sladkost rujne kapljice združila vsaj na dan trgatve. Društvo savinjskih vinogradnikov je na čelu s skrbnikom trte Jožetom Sopotnikom že štirinajstič odtrgalo Nikolajo, potomko najstarejše trte iz Maribora, ki raste pred obrambnim stolpom v Žalcu. Grozdov je bilo veliko, našteli so jih nekaj nad 50 in lepo so dozoreli. Na začetku je trgače pozdravil župan T. TAVČAR Gobarsko mikološko društvo Polzela je v soboto, 16. oktobra, pri znanem gostišču v Šempetru pripravilo zadnje letošnje srečanje z nabiranjem gob in razstavo. Tokrat so za nabiranje gob ubrali smer proti Ponikvi pri Žalcu. Kot je povedal predsednik GMD Franci Uratnik, jim je uspelo nabrati veliko vrst gob, med njimi tudi jesenskega gobana, ki je, kot je dejal Franci, čakal prav nanje. Po nekaj urah so se vrnili, determinatorja Jerneja Gradišnika in Smiljana Petka pa sta ob pomoči gobark in gobarjev postavila razstavo, na kateri je bilo kar 172 vrst gob. Za konec srečanja so se okrepčali z okusno gobovo juho in še nekaterimi dobrotami ter si zaželeli dobro bero gob v tem jesenskem času. Skrbnik trte Jože Sopotnik med trgatvijo v Žalcu potem župan in predsednik društva vinogradnikov ter skrbnik Jože Sopotnik. Ob mletju grozdja je bila izmerjena sladkorna stopnja mošta, ki je znašala 80 oekslerjev. Med trgatvijo je Joškova banda iz Vojnika zaigrala nekaj ljudskih pesmi in vinskih napitnic. Vinogradniki so ob stojnicah ponudili v pokušino staro vino in tudi letošnji mošt. ima svoje vinograde v Slovenskih goricah in prideluje vrhunska vina. Trta je bila posajena ob 25. obletnici obnove gradu ter zaenkrat lepo raste in se razvija. Glede na svojo starost dobro rodi in se očitno v tem čudovitem zgodovinskem kraju odlično počuti, je dejal skrbnik vinar Šoštarič. Zahvalil se je tudi županu in občini, ki je omogočila postavitev trajne opore. Predvideva se tudi še zaščitna kovana ograja pred njo, ki bo trti dodala še večji pomen poleg varnosti. Obrano grozdje so z veseljem poskusili vsi prisotni in potrdili visoko stopnjo sladkorja v grozdnih jagodah. Najboljša letina do sedaj Prvi grozd je v Braslovčah odtrgala podžupanja Urška Hozjan, ob njej pa skrbnik Milan Šoštarič. Občine Žalec Janko Kos in pohvalil skrbnika in člane Društva savinjskih vinogradnikov Občine Žalec, ki vzorno skrbijo za trto in za visoko kakovost vin v Savinjski dolini. Prisotne sta pozdravila tudi savinjska vinska kraljica Suzana Čakš in predsednik društva Silvo Marič. Slednji je povedal, da je bila letos Nikolaja deležna verjetno rekordnega števila sončnih ur. Posledica tega je tudi rekordna dozorelost grozdja. Prvi grozd je odtrgala vinska kraljica, Na razstavi 172 vrst gob Modra kavčina tretjič Posajena potomka najstarejše trte na svetu, sorte modra kavčina, ki jo najdemo na gradu Žovnek, je letos obrodila tretjič. Svečano trgatev je letos opravila podžupanja Urška Hozjan. Sodelovali so delovni in aktivni člani Kulturno zgodovinskega društva Žovnek in mimoidoči pohodniki. Za trto skrbi domačin, sicer vinogradnik in vinar Milan Šoštarič, ki Tudi potomka najstarejše trte modre kavčine, ki jo je Občina Polzela leta 2016 dobila v dar od Društva savinjskih vinogradnikov in ima mesto pri Ulrihovi kapelici na gradu Komenda, je letos dobro obrodila. Slovesno trgatev na gradu Komenda sta v okviru praznika Občine Polzela najprej opravila župan Občine Polzela Jože Kužnik in Martin Kodre kot gospodar in skrbnik trte skozi vse leto, nato še podžupan Miloš Frankovič in drugi, ki so se »trgatve« udeležili kljub slabemu vremenu. Pridelek je bil količinsko glede na spomladansko pozebo zelo obilen, saj so natrgali kar 39 grozdov, ki so zaradi obilice sonca izjemno kakovostni. Modra kavčina je stara že preko 400 let in je vpisana v Guinnessovo knjigo rekordov kot najstarejša trta na svetu. Polzelani so nanjo ponosni. Priznanja ambasadorjem trajnosti Z razstave gob Trajnice, naraven videz in preprosto vzdrževanje D. N. V Medobčinski splošni knjižnici Žalec je bilo predavanje z naslovom Jesenske zasaditve v posodah in na grobovih. Predavala je Loreta Vlahovič, univ. dipl. inž. agr., ki je avtorica in sodelavka revije Gaia, poljudno-strokovne revije z aktualnimi vrtnarskimi temami priznanih vrtnarskih strokovnjakov. Loreta Vlahovič, ki je specialistka za balkonske okrasne zasaditve, je predstavila načine sajenja ter pravilno izbiro cvetličnih korit in loncev. Ob tem je poudarila, da jeseni sadimo rastline na gosto in jih zalivamo zmerno ob pogoju zadostne svetlobe in pozicije pod nadstreškom. Glede zasaditev na grobovih je povedala, da so trendi naraven videz, preprosto vzdrževanje in pogoj, da je 60 do 80 odstotkov površine prekrite s trajnimi rastlinami, od 20 do 40 odstotkov površine groba pa namenimo sezonskemu cvetju in dekoraciji. Poleti lahko izberemo Loreta Vlahovič kalanhoje, jeseni ciklame, na pomlad pa trobentice. Pomembni so priprava tal z dobro drenažo, veliko organske snovi in založno gnojenje. V vseh letnih časih je dejavnosti presajanja, negovanja in vzdrževanja rastlin dovolj. Ob tem vsaj za trenutke pozabimo na bolezni in čas koronavirusa, ki nam vsaj pri teh opravilih ne povzroča posebnih težav. Beljenje notranjih površin in fasad BINA PLAZNIK Dekorativni opleski V Medgeneracijskem centru Prebold so 11. oktobra organizirali svečano podelitev priznanj ambasadorjem trajnosti v okviru končanega usposabljanja v projektu Vključevanje ranljivih skupin v prostovoljske aktivnosti centra. Glavni organizator projekta je Ekoci – eko civilna iniciativa Slovenije, Združenje za trajnostno prihodnost. Priznanja je podelil župan Občine Prebold Vinko Debelak. Vsakdo lahko s svojim pristopom in aktivnostjo pripomore k večji prehranski varnosti, samooskrbi in varovanju okolja. Ambasadorji trajnosti so to prikazali v praksi in skupaj z otroki iz Vrtca Prebold zasadili visoke grede na dvorišču centra. Ozaveščanje o samooskrbi in varovanju okolja je za vse nas pomemb- SLIKOPELSKARSTVO ANDREJ TERGLAV, s. p. Andraž 96 b, 3313 POLZELA, tel. 03 5720673, gsm. 041 216 214, www.terglav.si Otroci se najbolje učijo z zgledom in sodelovanjem. no. Z majhnimi koraki in skupnimi cilji smo na dobri poti uresničitve za trajno in lepo prihodnost. Izdelava izolacijskih fasad Peskanje kovinskih predmetov DELO NA VIŠINI Z DVIŽNO KOŠARO SAVINJSKE ZGODBE ŠT. 9 I oktober 2021 29 Frizirala več kot petdeset let D. NARAGLAV Skupaj z možem sta skrbela za urejanje frizur mnogih žalskih dam in gospodov, takrat še tovarišic in tovarišev. Jubilantka Ana Rezar s predsednikom MS Žalec, svetnikoma in hčerko V minulem mesecu je v »klub slovenskih stoletnikov« vstopila tudi Žalčanka Ana Rezar, ki se je starejši občani Žalca in tudi iz drugih krajev spominjajo kot nekdanje frizerke, ki je skupaj z možem dolgo let skrbela za frizure mnogih občank in občanov v njunem frizerskem salonu Kristl, imenovanem po možu Kristjanu. Na njen stoletni jubilej je v začetku tega meseca opozorila Anka Krčmar, upokojena nekdanja direktorica Medobčinske splošne knjižnice Žalec. Skupaj s predsednikom Mestne skupnosti Žalec Radom Gašperičem ter mestnima svetnikoma Natašo Centrih in Boštjanom Hrastnikom so jubilantko obiskali v Ipavčevi ulici, kjer živi pri hčerki Mariji in zetu Janku. Vesela je bila obiska in izkazane pozornosti. Skupaj z njo so nazdravili, nato pa je marsikaj povedala o svojem življenju in delu. Rodila se je 13. septembra 1921 v Celju kot peti otrok mami Ani in očetu Jožefu Novaku. Mama Ana je bila šivilja, oče železničar. Družina je rasla, kmalu je bilo vsako najeto stanovanje premajhno, zato se je družina s sedmimi otroki pogosto selila. Stoletnica Ana se spominja, da je bilo življenje trdo, otroci so morali kmalu poprijeti za delo in si poiskati svoj kos kruha. Ana je končala obrtno šolo, se izučila za frizerko in opravila mojstrski izpit. Čedno frizerko je v svojem salonu v Žalcu proti koncu leta 1939 zaposlil Kristjan Rezar, ki je imel salon v znani Janičevi hiši. Mojster, ki so mu domačini rekli Kristl in tako poimenovali tudi njegov lokal, je imel običajno dve pomočnici in dve vajenki, ki so skrbele, da so bili žalske dame in gospodje ostriženi oz. urejeni. Ana rada obuja spomine na tiste čase, spominja se zanimivih ljudi in dogodkov, ki so takrat zaznamovali Žalec. Med vojno sama skrbela za salon in otroka Skupno delo mojstra in pomočnice Ane je preraslo v ljubezen, ki sta jo lahko kronala šele po vojni. Težkih let druge svetovne vojne se zato Ana ne spominja rada, saj je bil oče njenih otrok najprej poklican v staro jug. vojsko, potem pa mobiliziran v nemško. Sama je skrbela za frizerski salon in za majhne otroke. Prvi sin Kristijan se je namreč rodil 1941. leta, Nuša leta 1943, Marija pa leta 1945. Takrat so stanovali v skromni hišici Koširjevih na koncu »žalskih Benetk«. Časi so bili težki, a lačna družina ni bila. Koširjevi so imeli kozo, zato so otroci imeli mleko, ki je bilo takrat v mestih redka dobrina. Hmeljišča in travniki, ki so se od njihovega doma raztezali proti Savinji, so bili najljubša igrišča Kristlovih otrok. Vojna je minila, mož se je vrnil živ. Življenje je teklo dalje, delo v salonu in za družino, 12 ur na dan, včasih tudi več. Leta 1946 sta se z možem končno lahko poročila ter leto zatem tudi kupila hišo v Žalcu, tisto veliko zraven cerkve. Takrat je bila v njej še pošta, kasneje, ko je ta dobila nove prostore, pa so tam uredili svoj frizerski salon. Ana z možem, hčerkama in sinom v mladih letih Stoletnica Ana, ki teh let ne kaže. Delala še po sedemdesetem letu Otroci so zrasli, se zaposlili, domov pa so se vedno radi vračali, kar še danes osrečuje mamo Ano, ki ji je družina največ pomenila. Otroci radi povedo, da so bili prazniki doma njihova najlepša doživetja. Čeprav so otroci odšli, dela nikoli ni zmanjkalo. Čez leta sta se z možem drug za drugim upokojila. Leta 1984 ji je umrl mož in čez leta je Kristlova hiša postala veliko prevelika in preveč prazna. V svoji hiši sta ji ponudila topel dom hči Miča in zet Janko, kamor se je pred desetimi leti preselila. Vesela je, da je dovolj pri močeh in da zmore še sama poskrbeti zase, jima je pa hvaležna, ker vzorno skrbita zanjo in ji lepšata pozna leta. Ana je delala še po upokojitvi in smrti moža, zares je končala šele po svojem sedemdesetem letu, ko je tudi zaprla salon. »Nisem delala, ker bi morala, a rada sem delala in bila med ljudmi,« rada poudari Ana, ki je pri svojih stotih letih še vedno nadvse dejavna. Rada se sprehodi pred hišo, posedi in poklepeta z znanci in s sosedi, vsaj dve uri na dan pa se še vedno posveča kvačkanju prtičkov, pri čemer je treba zraven misliti. »Človek ne sme kar ležati, tudi če je star in ga kaj boli. Treba je imeti tudi nek red, pravi čas vstati, zajtrkovati in se nato lotiti nekega dela, da roke in možgani ne zaspijo. Dobro dene nato tudi počitek in tako je življenje vsak dan znova izpopolnjeno.« Nadvse pa je vesela tudi obiskov svojih šestih vnukov in pravnukov, ki ji lepšajo jesen življenja. O receptu za dolgo življenje in bistre možgane pove, da sta to veliko gibanja in veliko dela. Pa skromnost, veselje do tega, kar počnemo, pozitivnost s čim manj jeze itd., hkrati pa ne sme biti pretiravanja v ničemer. V dobrem in slabem že 50 let D. NARAGLAV V dvorani gasilskega društva v Matkah so pred časom nazdravili 50-letnemu jubileju skupnega zakonskega življenja Mire in Jožeta Govediča, vaščanke in vaščana te vasice Občine Prebold, ki je umeščena med Mrzlico, Homom in Golavo. Zakonca, 75-letna Mira in prav toliko star Jože Govedič, ki sta aktivna člana DU Prebold, sta ob svojem jubileju okrog sebe zbrala sorodnike in prijatelje, da skupaj z njimi proslavita lep jubilej, ki odraža njuno medsebojno spoštovanje, ljubezen in pripravljenost pomagati pomoči potrebnim, kar se odraža tudi v dolgoletnem delu pri Rdečem križu, v gasilski organizaciji in še kje. S ponovno zaobljubo, prstanoma in poljubom sta še nadgradila svoje dosedanje življenje. Njuni priči slovesnega dogodka sta bili nečakinji Suzana in Nataša. Poročni obred je potekal zelo slovesno, po protokolu s špalirjem vseh povabljenih in ob glasbi harmonike v rokah Draga Jambreka. Obred je opravil podžupan Občine Prebold Marko Repnik. Jože Govedič se je rodil v Libojah, na manjši kmetiji, kjer je odraščal skupaj s starši, bratom in sestro. Po končani osnovni šoli se je izučil za kovinarja in služboval v različnih podjetjih. Mira (rojena Čepin) se je rodila v Matkah, kjer je z mlajšima sestro in bratom preživljala otroštvo. Po zaključku osnovne šole v Preboldu se je kot mlado dekle zaposlila v Tekstilni tovarni Prebold, od koder je odšla tudi v pokoj. Svoj skupni dom sta si zakonca ustvarila na domačiji Mirinih staršev, kjer tudi sedaj uživata jesen življenja. Živita skupaj z nečakinjo Natašo in njeno družino. Njihov dom krasijo rože, v vrtu pa se bohotijo zelišča. Zakonca sta svojo 50-letno zvestobo potrdila s prstanoma. Oba sta še vedno zelo aktivna. Mira je dolgoletna članica Rdečega križa in gasilskega društva, bila pa je tudi aktivna članica Društva podeželskih žena Občine Prebold. Poleg tega pa sta tako Mira kot tudi Jože še vedno aktivna tudi na športnem področju Društva upokojencev Prebold, kjer se redno udeležujeta njihovih tekmovanj. Jože je že vrsto let tudi aktivni član tekmovalne enote starejših gasilcev PGD Matke, ki dosega izvrstne rezultate tako v GZ Prebold kot tudi širše. 30 KRONIKA ŠT. 9 I oktober 2021 V spomin in opomin Koliko lepih misli se utrne, ko zvezda zaide. Koliko spominov zažari, ko življenje mine. Koliko besed, a ena sama misel … D. NARAGLAV V minulih dneh so – ponekod pa še bodo – potekale komemorativne slovesnosti ob spomenikih žrtvam fašizma. Večina jih je bilo zaradi šolskih počitnic, ki so v tem tednu, organiziranih že minuli petek, 22. oktobra (Letuš, Braslovče, Galicija, Gotovlje, Griže, Liboje, Petrovče, Polzela, Prebold, Šempeter, Tabor in Žalec). V nedeljo, 24. oktobra, je bila slovesnost na Ponikvi, 30. oktobra se bodo poklonili žrtvam vojne v Vrbju, dan kasneje na Vranskem pri spomeniku NOB na Gorici. Na sam dan praznika 1. novembra pa še v Andražu, na Gomilskem in v Migojnicah (Grižah) pri osrednjem spomeniku žrtvam nacifašizma. V Občini Prebold bodo, tako kot vsako leto, opravili spominsko slovesnost tudi pri spominskem obeležju v Mariji Reki ob cesti Prebold–Trbovlje, kjer se bodo v nedeljo, 31. oktobra, poklonili žrtvam povojnih pobojev. Na dan spomina na mrtve pa se bomo spomnili tudi vseh drugih, naših najbližjih, ki jih ni več med nami, in v ta namen prižgali sveče na grobovih. Največ jih bomo prižgali 1. novembra, na sam praznični dan spomina. MALI OGLASI PEDIKURA – medicinska in estetska. Tudi na domu! Moja masaža, Prebold. Info.: 041 254 640 (Mojca) PRAZNJENJE, ČIŠČENJE stanovanj, hiš, garaž in poslovnih objektov. Odvoz kosovnih odpadkov. Info.: 031 768 870 MOBILNA PRALNICA, globinsko čiščenje vozil in sedežnih garnitur. Damjan Perme, s. p. Info.: 031 682 344 ZAHVALA Ob bolečini in praznini, ki jo čutimo ob izgubi naše drage TANJE CEHNER, Kogar imaš rad, nikoli pozabljen ni … ZAHVALA Z bolečino v srcih sporočamo, da nas je v 80. letu starosti zapustila naša skrbna žena, mama in babica Nudim NEGO, POMOČ in PEDIKURO na domu. Info.: 041 821 218 (Mateja) MASAŽE (klasična, terapevtska, športna, ročna limfna), maderoterapija, sprostitveni tretmaji, pedikura, permanentno lakiranje in gel nohti. Moja masaža, Prebold. Info.: 041 254 640 (Mojca) iz Latkove vasi (1. 9. 1942–20. 9. 2021) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem za izražena sožalja, tolažbe, za podarjene sveče in za darovane svete maše. Zahvaljujemo se osebju doma Svetega Rafaela Vransko. Zahvala tudi podjetju Ropotar za organizacijo pogreba, gospodu župniku iz Prebolda za lepo opravljen obred in vsem, ki so pospremili našo mamo in ženo na njeno zadnjo pot. Žalujoči: mož Ivan, sin Radovan in vnuka Boštjan in Blaž Vsak človek je zase svet, čuden, svetal in lep kot zvezda na nebu … Vsak tiho zori počasi in z leti, a komor že greš, vse poti je treba na novo začeti. A včasih so daleč poti, da roka v roko ne seže, a včasih preblizu so si, da z nohti lahko srce kdo doseže … (T. Pavček) ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega sina, moža, očeta in dedija VOJKOTA BIZJAKA (8. 4. 1955–5. 10. 2021) ODKUP, IZPOSOJA ter PRODAJA DIATONIČNIH HARMONIK. FRAJTON CENTER, PE ARJA VAS 102, 3301 PETROVČE Info.: 040 729 567 (Primož) Nudimo več vrst MASAŽ. Sprostilna, športna, energetska, masaža hrbta, reflexna masaža stopal. SPROSTILNI KOTIČEK V ŽALCU. Info.: 051 613 992 (Tjaša) Kupimo POČITNIŠKO PRIKOLICO, lahko je stacionirana in stara do 30 let. Info.: 031 391 972 Prodam NJIVE v Preboldu. Info.: 051 427 576 UTRIP Savinjske doline izdaja ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9 a, Žalec. Naslov uredništva: Šlandrov trg 25, Žalec (v Savinovi hiši); telefon: 03/712 12 80, elektronski naslov: utrip@zkst-zalec.si. Odgovorna urednica: Lucija Kolar; uredništvo: Darko Naraglav, Ksenija Rozman, Bina Plaznik, Tone Tavčar; tajnica: Karmen Güldenberg; lektoriranje: Ina Poteko; oblikovanje, priprava in prelom: Oblikovanje Lea Gorenšek s. p.; tisk: Salomon, d. o. o. Naklada: 12.300 izvodov. Cena časopisa je 1,46 EUR z 5 % DDV. Poslovni čas uredništva je od torka do petka (razen srede) od 11. do 13. ure in srede od 13. do 17. ure. V času ukrepov za preprečitev širjenja koronavirusa smo na uredništvu za stranke dosegljivi preko telefona ali e-pošte. Časopis odkupujejo za svoja gospodinjstva občine Žalec, Braslovče, Prebold in Tabor. Utrip Savinjske doline je mogoče kupiti v trgovinah Brglez na Vranskem in na sedežu uredništva. Besedila za rubriko Pisma bralcev ne smejo presegati 1500 znakov brez presledkov. V primeru, da prispejo v uredništvo daljša besedila, si uredništvo pridržuje pravico do skrajšanja po lastni presoji. Če se pošiljatelj ne strinja s skrajšanjem, potem objava ni mogoča. Besedila morajo biti podpisana z imenom in priimkom ter opremljena z naslovom in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtorstvo besedila. Besedil, ki so žaljiva in so kakorkoli v neskladju z veljavno zakonodajo, ne bomo objavili. Uredništvo ni dolžno objaviti nenaročenih obvestil in besedil. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. Vsi njeni Kogar imaš rad ne umre, le daleč, daleč je... IRMA NOVAK ANGLEŠČINA + FOTOGRAFIJA Info.: FB BELLARAY TAXI PREVOZI, Janko Vodovnik, s. p. Info.: 031 746 700, 041 746 700 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njenem zadnjem potovanju in bili v mislih z njo in z nami. ZAHVALA Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je v začetku septembra za vedno zapustil dragi mož, oče, tast, dedi in pradedi VLADIMIR SKOK iz Prebolda (24. 5. 1932–7. 9. 2021) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi LD Prebold, rogistom, vsem lovskim družinam za zelo lepo opravljen obred in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Žalujoči: žena Anči, hčeri Vladka in Živa z družinama Življenje ni problem, ki ga je treba rešiti, ni vprašanje, na katerega je treba odgovoriti. Življenje je skrivnost, ki jo je treba opazovati, se ji čuditi in jo okušati. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem za izrečene besede sožalja in prijazne besede opore ter vsem, ki ste bili z mislimi z nami. Ob boleči izgubi moža, očeta, strica in dedka Vsi njegovi iz Dolenje vasi, Prebold (8. 9. 1949–10. 10. 2021) Bremena življenja te niso zlomila, a bolezen iz tebe vso moč je izpila – za tabo ostala je praznina, ki z našim spoštovanjem in mislijo do tebe se bo polnila. ZAHVALA MARTINA VOŠNJAKA Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in predstavnikom društev, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se za vse izrečene in zapisane sožalne besede. Zahvala tudi gospodu župniku, govorcu gospodu Banku, pevcem skupine Eros in pogrebni službi Ropotar. Njegovi žalujoči Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je. OLGA KUDER Rimska cesta 85, Šempeter (19. 1. 1940–1. 9. 2021) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, za svete maše in darove. Zahvala gospodu župniku, JKP Žalec, pogrebni službi Ropotar in kvartetu Oljka za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni Zahvale za novembrsko številko Utripa sprejemamo, do do 15. novembra 2021, oziroma DO ZAPOLNITVE STRANI, na utrip@zkst-zalec.si in telefon 03/712 12 80. V SPOMIN Mineva 5. leto, odkar nas je zapustila draga žena, mama in babica TANJA JANIČ iz Gotovelj 62d, Žalec Hvala vsem, ki se je spominjate, postojite ob njenem grobu in prižgete svečko. Vsi njeni KRONIKA ŠT. 9 I oktober 2021 P O G R E B N E S TO R I T V E IN CVETLIČARNA V SPOMIN NOVAK STOJAKOVIĆ (13. 11. 1940 –14. 11. 2020) Dragi mož, oče, dedi, mineva leto dni, odkar si nas kar naenkrat, na hitro zapustil in v nas pustil praznino. V naših srcih bos ostal za vedno v lepem spominu, si naša zvezdica, ki pazi na nas in nas vodi v pravo smer. Tvoji najdražji: žena Sofija, hčerke Ružica, Daniela in Mirjana z družinami ROPOTAR Ivan, s. p. Starovaška 12, 3311 Šempeter Kruta bolezen je izčrpala moči in ti za vedno zaprla oči. Vzela je vse, kar si vedel in znal, zdaj le spomin bo nate ostal. ZAHVALA Tel.: 03/700 14 85 GSM: 041 613 269, 041 748 904 Tiho nas je zapustil ljubi mož, oče, dedek, brat, stric, prijatelj … V najtežjih trenutkih smo z vami in za vas dosegljivi 24 ur na dan JOŽE ROVŠNIK Si kot sonce življenja sijala, za vse svoje ljubezen razdala, odslej boš kot zvezda svetleča, naj ti v nebesih dana bo sreča! 31 iz Kaplje vasi (19. 3. 1949–15. 8. 2021) Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, izrazili sožalja, darovali cvetje in sveče ter sodelovali pri obredu. Hvala pevcem Rudarskega okteta, praporščakom in govorniku Premogovnika Velenje, pogrebni službi Ropotar, trobentaču in cvetličarnama Jerman in Mimoza. In srčna hvala tebi, dragi Jože, da si svoje življenje delil z nami. Vsi žalujoči tvoji ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame JOŽEFE HUŠ iz Marije Reke ZAHVALA V 93. letu se je poslovil naš dragi oče, dedek in pradedek TONE PRIVOŠNIK iz Šentruperta 6a, Gomilsko (8. 5. 1929–11. 9. 2021) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izražena sožalja, zapisana v žalni knjigi. Iskrena hvala tudi za osebna in pisna sožalja. Zahvala tudi pogrebnima službama Ropotar in Morana. Žalujoči: hčerki Zvonka in Bojana z družinama se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in izrazili ustno, telefonsko ali pisno sožalje. Iskrena zahvala vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, upokojenim in aktivnim delavcem ZD Prebold, Mariji Sedminek, kolektivu iz Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Ljubljana in vsem, ki ste nam bili v oporo, izkazali sočutje in razumevanje. Hvala za darovano cvetje, sveče, svete maše in denarno pomoč. Posebna zahvala Janku in Lidiji Kos ter Špeli Žagar za nesebično pomoč, pogrebni službi Ropotar, Veri Šolinc za branje govora, pevcem Eros za lepo petje in gospodu župniku Srečku Hrenu iz Prebolda za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste našo mamo Joži imeli radi, jo spoštovali in jo boste ohranili v srcu z lepimi spomini! Z žalostjo v srcu hčerki Jelka z Milanom in Erika s Francem Mama naju je naučila vse, razen … kako živeti brez nje … Vsi, ki radi jih imamo, nikoli ne umrejo, le v nas se preselijo in skupaj z nami naprej živijo. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in očeta MIRANA BRŠKA (17. 7. 1962–12. 9. 2021) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovane sveče, za svete maše in denarno pomoč ter prispevke za orgle v Župniji Prebold. Hvala župnikoma g. Damjanu Ratajcu za poslovilni govor in g. Srečku Hrenu za lepo opravljen obred. Hvala sošolcem 9. razreda, njihovim staršem, učiteljem in ravnatelju OŠ Prebold. Zahvala tudi bivšim sodelavcem SIP Šempeter in Vija Gotovlje, atiju Franciju in mamici Anici ter Marjanu in Cvetki Golavšek, Liljani Krk, Sonji Hribernik in dr. Kobalovi za pomoč v najtežjih trenutkih. Zahvala tudi gastro oddelku in interni intenzivni SB Celje te pogrebni službi Ropotar. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoča: žena Darja in sin Jan V SPOMIN 12. oktobra je minilo prvo leto brez naše ljubljene SMILJANE ŽUŽA, roj. STERGAR Pogrešamo jo vsak trenutek, vsak dan; njen smeh, njeno energijo, dobro voljo. In nihče naj ne reče, da vse na svetu mine, da čas omili bolečino … Z neskončno praznino v življenju in toplimi spomini v srcu, vsi njeni dragi. V SPOMIN 21. septembra je minilo 14 let, odkar si mnogo prezgodaj odšel, dragi sin, brat, stric, ati in življenjski sopotnik PETER KODRIČ iz Studenc (1976–2007) Minilo je že dve leti, odkar nas je zapustila ljuba mama, žena, babica in prijateljica ŠTEFKA KODRIČ (1948–2019) Hvala vsem, ki postojijo ob vajinem grobu, prižigajo svečke in vaju ohranjajo v lepem spominu. Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate, Dušan, spomin bo večno ostal … ZAHVALA Mnogo prezgodaj se je od nas poslovil ljubi mož, ati, ate Dušan, brat in svak DUŠAN HRIBERNIK Vajini najdražji Glej zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (S. Makarovič) ZAHVALA V 89. letu se je poslovila draga mami, babica, prababica, sestra in teta ANTONIJA KOKOVNIK, roj. GORJANC Ul. Nikole Tesla 21, Žalec (16. 4. 1933–8. 9. 2021) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo spodbujali v času zdravljenja. Hvala vsem, ki ste se poslovili od nje na njeni zadnji poti. Hvala pogrebni službi Ropotar in gospodu župniku Jožetu Turinku, glasbeni skupini MJAV za odpete žalostinke in brani govor. Žalujoči vsi njeni ZAHVALA (2. 7. 1952–27. 9. 2021) ob izgubi drage žene, matere ter babice Iskrena hvala vsem za izrečene besede sožalja, cvetje, sveče in darove. Hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem, Jožici Ocvirk za ganljive besede slovesa, Pihalnemu orkestru Prebold, pogrebni službi Ropotar ter g. župniku. BRIGITE KONČAN, roj. RIHTARŠIČ Žalujoči: žena Sonja, sin Sašo z Andrejo, vnuka Nino in Gal Vsak človek je zase svet, čuden, svetal in lep. Kot zvezde na nebu … (T. Pavček) Najlepše se zahvaljujemo ekipi NMP ZD Žalec ter SB Celje in seveda vsem zdravnikom ter sestram na infekcijskem oddelku SB Celje, za požrtvovalnost ob njenem bivanju. Žalujoči vsi njeni 15 % gotovinskega popusta ZANIMIVOSTI 32 ŠT. 9 I oktober 2021 Naj kolesarsko naselje Letuš T. TAVČAR Del udeležencev akcije s kolajnami Ob koncu tedna otroka je OŠ Braslovče med 8. in 10. oktobrom v sodelovanju z Občino Braslovče in Vrtcem Bambi pripravila kolesarsko tekmovanje med naselji Občine Braslovče v zbiranju prevoženih kolesarskih kilometrov občanov posameznih naselij. Zmagal je Letuš, kjer so krajani skupaj zbrali 346 kilometrov. Kolesarsko tekmovanje so pripravili ob zavedanju, da je treba spremeniti potovalne navade in posledično zmanjševati motoriziran promet v okolici šole in vrtca. Z zbiranjem prevoženih kolesarskih kilometrov občanov posameznih naselij Občine Braslovče so iskali naselje, ki bi največkrat prikolesarilo z Goričkega v Piran. Z dogodkom želijo v Občini Braslovče povečati delež kolesarjev ter zmanjšati okoljsko obremenitev, spodbuditi gibanje otrok in s tem krepitev njihovega zdravja. Na kolesarjenju je sodelovalo 108 učencev oz. otrok skupaj s svojimi razširjenimi družinami. Skupaj so zbrali 1.920 km. Naj kolesarsko naselje je postalo naselje Letuš, kjer so skupaj zbrali 346 kilometrov. Na razglasitvi rezultatov v nedeljo, 10. oktobra, na Skupnem placu je vsak otrok prejel spominsko medaljo, zbrane pa je v imenu občine nagovorila direktorica Občinske uprave Natja Šketa Miser. V Braslovčah si želijo, da bi se vrtec, šola in lokalno okolje povezali in še večkrat organizirali podobne kolesarske dogodke z namenom spodbujanja kolesarjenja pri otrocih, odraslih in družinah. Z uvajanjem trajnostne mobilnosti na vseh ravneh želijo pomembno prispevati k zmanjšanju negativnih vplivov prometa na okolje in k izboljšanju kakovosti življenjskega prostora v Občini Braslovče. Gob letos malo, za prave gobarje dovolj V popolni zasebi - deklice Cool Kids ‘Kul deklice’ med talenti BINA PLAZNIK 17. oktobra so se na odru oddaje Slovenija ima talent predstavile tri akrobatke in gimnastičarke iz Braslovč. Stare so 9 in 10 let ter slišijo na ime Cool Kids. Deklice so pokazale svoj akrobatski talent, začinjen s plesom in gibčnostjo. Občinstvo jih je pozdravilo s stoječimi ovacijami. Komen- tarji komisije so bili mešani. Njihova trenerka Zina Vovk je razložila, da so točko sestavile večer pred avdicijo, saj je četrta članica morala ostati doma zaradi karantene. Cool Kids sestavljajo: sestrici Meta in Neža Rojc, Lina Novak in Tjaša Fale. Akrobatke bomo še videli na odru oddaje, o njih pa boste gotovo še brali tudi v Utripu Savinjske doline. D. N. Nabrane gobe po očiščenju so pripravljene za uporabo. Letos narava ni naklonjena gobarjem, saj je že prava sreča, če najdemo kakšnega jurčka. Kljub temu pa najbolj zagreti gobarji tudi letos prinesejo iz gozda domov bero, ki zadostuje vsaj za kakšno dobro gobjo juho ali kakšno drugo jed z dodatki gob. Na svetu je več kot 140 tisoč vrst gob, od tega jih poznamo samo 15 tisoč. Užitnih je okoli tri tisoč, v medicinske namene pa se uporablja približno 650 različnih vrst gob. V Sloveniji imamo okoli 3.300 vrst gob. Pravi poznavalci se poleg jurčkov, lisičk in marel razveselijo tudi manj znanih plodov, kot so rjavi ježek, modrikasta golobica in druge golobice, vijoličasta koprenka, pšenična koprenka, sočna mlečnica, poprova mlečnica, travniški ali gozdni kukmak ter številni drugi. Osnovno vodilo gobarjenja pa je, da nabiramo samo tiste vrste, ki jih zares dobro poznamo, saj lahko v nasprotnem primeru hitro pride do zastrupitve ali vsaj do želodčnih in prebavnih težav. Prav tako tistih gob, ki jih ne poznamo, ne uničujemo ali brcamo, saj s tem prikrajšamo tiste gobarje, ki bi te gobe morda z veseljem dali v svojo košaro, ker jih poznajo. Ivi Hrastovec na cilju Braslovče v rožnatem Zmaga na ultra gorskem trailu T. T. Na športnem igrišču v Trnavi je v nedeljo, 10. oktobra, potekalo rožnato obarvano druženje mladih in mladih po srcu, ki so se zbrali v okviru dogodka Race for the Cure® – največjega evropskega športnega dogodka za osveščanje o zdravju žensk. Udeleženci so v okviru rožnatega oktobra zbirali sredstva za slovensko organizacijo za osveščanje o raku dojk Europa Donna Slovenija, za krepitev zdravega duha v zdravem telesu pa so se odpravili na šest kilometrov dolg pohod okoli Trnave. Kljub oblačnemu in hladnemu vremenu se je na pohodu zbralo okoli 50 udeležencev, , ki so jih v cilju na veliko veselje otrok pričakale sveže pečene palačinke in slastni namazi. Za Europa Donna Slovenija so tako zbrali 360 evrov. Na cilju so otroke pričakale slastne palačinke z različnimi sladkimi namazi. T. TAVČAR Na kraljevski razdalji ultra gorskega traila Julian Alps Trail Run 2021 v dolžini 175,5 km konec septembra je zmagal Ivi Hrastovec z Vranskega s časom 24:38:11. V več kategorijah in razdaljah je nastopilo več kot 1.200 udeležencev. Kraljevska razdalja, ki pelje okoli Julijskih Alp, je pravi izziv za vse ljubitelje ultra trailov. Start je v Kobaridu. Potem gre v smeri Tolmina in nad Podbrdom, pod Črno prstjo do Soriške planine. Pot se nato nadaljuje po grebenu v smeri Ratitovca, od koder se spusti na Jelovico in potem v smeri Babjega zoba. Tukaj se združi pot s stokilometrsko traso in potem pelje v smeri Bleda. Nato se nadaljuje v smeri Žirovnice, ki je tik pod vršaci Karavank. Tam se začne vzpon na Stol, ki je z 2.236 metri najvišja točka dogodka Julian Alps Trail Run. Pot se nato nadaljuje po razglednem grebenu Karavank in pelje v smeri Golice in Dovške Babe. Tam sledi spust direktno v dolino do Mojstrane. Po kratkem ravnem odseku sledi ponovni vzpon, ki se začne v kraju Gozd Martuljek in pripelje do Srednjega vrha. Sledi spust proti ciljni črti v Kranjski Gori.