GOZDARSKI VESTNIK " MESEČNI UST ZA GOZDARSTVO LETNIK X 1952 LJUBLJANA IZDALO DKUSTVO INŽENIRJEV IN TEHNIKOV GOZDARSTVA IN LESNE INDUSTRIJE LRS Uredil ING. MIRAN BRINAK ob sodelovanju uredniSkega odbora: ING, VLADISLAV BELTRAM, ING. ALOJZIJ FUNKL, tNG, IVAN KLEMENCIC, ING- FRANJO SGERM, DR. ING, RUDOLF PIPAN. DR. MAKS WRABER Natisnila: Blasnikova tiskarna v Ljubljani VSEBINA Gojenje gozdov Stran Koliiinska ali kakovostna proizvodnja lesa, ing. Miran Brinar . 34 Saditev na plug, ing. Vladislav Beltratn, , . . , . . . 3R Za boljSe delo v drevesnicah, ing. Vladislav BeUram. . . . . 74 Kako preživljajo naäe rastline zimo, prof, Lepn De tel a , 80 O raznih načinih^ redčenja, ing. Miran. Brinar..............90 Gojenje kanadskega topola, ing. Marjan Sebenik.......101 Pomen velikosti in oblike kroänje, ing- Miran Brinar ... , IIS Pozna in rana smreka, Dragutin Veseli..... .....159 Močenje semena v hladni vodi — skrajSan postopek namesto sti'atiii- kacije, ing. Vladislav Beltram. ...... . . 176 čiščenje pomlajevalnih ploskev, Martin Potočnik . . . . . . )93 Močenje semena bora pred setvijo — odličen uspeh, Matija Sibenik 217 Snovanje mešanih sestojev smreke in bukve s sajenjem bukovih mladic, ing Miran Brinar............ ..217 Biološke in gospodarske osnove gojenja gozdov v Švici, dr Hans Leibundgut {priredil ing. Jože Miklavži č)......225 Obnova gozdov na slovenskem krasu, ing. Hinko Rejic , , . . , 247 Sama pogozdovanje ne zadostuje za obnovo gozdov na krasu, ing Vladislav Beltram . ................252 Povečanje produtccijc lesa s križanci, dr. Teodor Sbrizaj . , . 257 Uspeh Burnikovega sadilnika, ing. Vladislav Beitram. . . , , 272 Nepravilna uporaba ogljcnega prahu v gozdni drevesnici, ing. Vladislav Beltram............... , . 272 Japonska sofora, ing. Vladislav Beltram . . . . . . . . 30S Izkuinjc Br. Mihaldinca s semenjem, ing Vladislav Beltram , , . 310 Varstvo gozdov Ne lovna debla — temveč lovna drevesa, prof. ing Jože Slander 1 O Škodi, ki jo povzroča jelen. Rudolf Medven...... . . 116 Nov gozdni Škodljivec se bliža Sloveniji, mg. Saša Bleiweis . , , 1,54 Medrepubliška konferenca o raku kostanjeve skorje, ing. Saša Bleiweis.. ..............................168 "Mi^i — nevarni gozdni Škodljivci, ing, Franjo KordiŠ , . \1?> -Aparat za iskanje lubadarja, Bojan Perme, ,311 Urejanje goidov StvaJi Övcdskü kladivcc za določanje prirastka, ing. Fi anjo S g e r m . , , 40 Inventarizacija gozdov drugod m pri nas, dr. ing'. Rudolf Pipan 16S Računanje lesne zaloge po Laerovi metodi, ing. Drago K a j f e ž . . 299 Izkorilčaajc gozdov Setna doba in kakovost lesa, ing, Ivan M o ž i n a . . . . , , , Nova sekira »Iltis«, ing, Franjo Sgerm, , . . . Ö donosnosti smolarjenja, dr. Lojze Kiauta.. Za boljši sečni red v naäih gozdovih, Vinko R a d š c I..... Ruj nam pornaga varčevati z lesom, Josip Kragelj...... BiotoSki postopek pri luščenju drevesne skorje, ing. Miran Brin ar Naša bukovina kot tehnična surovina v slovenski lesni industriji, ing Oskar Jug................... Interni standard bukove hlodovine, ing. Zdravko Turk. . , , , 9 41 i3 87 20(1 211 254 265 Konzervacija i al Iz zgodovine borbe proti snežnim plazovom, ing. franjo Rainer . Plazovi in zaščita zemljišča v Soški dolini, dr. ing. Vlado Tregubov Ö.5 Vprašanja gozdarstva in ureditve hudournikov v gornji Savski dolini, ing. Franjo Rainer . ...............130- Ameriška raziskovanja o vplivu gozdov na odtekanje vode in na erozijo tal, ing, Miran Brinar..... ....... . . 259 O snežnih plazovih LRS, ing. Bogdan 2agar , 289 Ekonomika Ekonomsko ozadje pašniškega vprašanja, dr. ing Rudolf Pipan, , 22 Uvedba novega si.^tema plač pri gozdnih gospodarstvih, dr. Lojze K i a u t a.....................30 Zadružništvo v gozdnem in lesnem gospodarstvu Slovenije, prof. ing. Franjo S e v n i k .,-..-......... . U1 Posvet o ekonomskih predmetih na goKdarskih fakultetah, prof, ing. Franjo Sevnik...... .. .,..., .. 260 Evropska proizvodnja lesa in trgovina s lesom, ing. Miran B r i n ar 263 Razno Beležke iz preteklosti slovenskega gozdarstva, Viljem K i n d i e r . . 3t) Avgust Kafol — častni član našega društva., ing- Franjo Rainer . 84 Razvoj rastlinstva na kopiščih, Ignac Persoglio, . , 97 Maršalu Titu ob 60-lctnici, DIT gozdarstva in lesne indutrijc LRS . 129 Začetki slovenskega gozdarstva, prof,- ing. Franjo Sevnik. . . 170 Vegetacija kot pri rodni temelj gospodarstva v planinah, ing. Milan Simic......................212- Gozdarstvo v okviru Slovenskega tehničnega muzeja, MiloS Mehora 215- Siraa Pohorske ^lažute m njihov vpliv aa gozdove, ing. Drago K o r e n t . . 240 O drevesnih orjakih na tujem in pri nas, ing. SaSa B t e i w e i s , 3Ü7 Odličen uspeh pri uporabi saturacijskcga. mulja, ing. Bogdan 2agar 310 Umili so Rudolf Di-aksler................... ......86 Ing. Joško Sna.jder...... . ........L15 Predpisi Navodilo u zadružnih skladih la obnovo gozdov 50 Pravilnik o dovolitvi sečnje ter o načinu in času izkoriščanja gozdov 53 Odločba o obvezni kalkulaciji in obračunu produkcijskih stroškov za les na panju pri gozdnih gospodarstvih ..........92 Odločba Ö novi ureditvi gozdnih gospodarstev v republiški gospodarski upravi ....., 94 Odločba o zavarovanju alpincta »Julijana« v Trenti, alpineta v steni Kukle, arboreta liTrenta«, gozdnega rezervata pod Kuklo, predela Mlinarica - Razor m soteske Mlinarica - Korita . . _ . , 95 Pravilnik o spremembi in dopolnitvi pravilnika o dovolitvi sečnje ter načinu in času iikoriSČanja gozdov , . , . ......124 Urcftba o ureditvi prometa k lesom . , . ^ . , . . . _ 125 Odločba o zavarovanju drevesncg^a parka ob graščini hišna št, 1 v Sežani 12S Navodilo k odločbi o obvezni kalkulaciji in obračunu produkcijskih stroškov za les na panju pri gozdnih gospodarstvih .... 1 79 Odredba o anketi o porabi drv v kmečkih gospodarstvih na ozemlju FLRJ...................- . 1S7 Odločba o zavarovanju vrtnega parka ub vili hiŠna št. 48 v Komnu , , 187 Odločba o zavarovanju kačje smreke v Koševniku , ......)88 Odločba o zavarovanju drevesnega parka v TiSini ...... 18S Odločba o zavarovanju barskega gozda na ljubljanskem barju . ^ 139 Odločba o zavarovanju grajskega drevesnega in gozdnega parka v Mokricah.....................190 Odločba o zavarovanju hrastovega parka »Sršenov log« pri Ljutomeru 191 Odločba o zavarovanju devetero domaČih kostanjev v bližini vasi Hudo 191 Odločba o zavarovanju redke favne ............. 192 Odločba o zavarovanju graščine »Senck« pri Polzeli v Savinjski dolini in njenega parka..................220 Odločba o zavarovanju drevesnega parka v Gorici, na Rafutu ob hiši št. 67 ............................................221 Odločba o zavarovanju drevesnega parka in lipovega drevoreda na posestvu »Pohorski dvor« v Pivoli pri Razvanju . . . . . , 221 Pravilnik o dovolitvi sečjije ter o načinu in času izkoriščanja gozdov . 272 Uredba o odpravi uredbe o obvezni sečnji in oddaji lesa ter postranskih proizvodov iz nedržavnih gozdov.................275 Uredba o spremembi in dopolnitvi uredbe o ureditvi prometa z lesom . -.276 äli'HJi Odločba o zavarovanju drevesnega parka v Gorici, na Rafutu ob dvorcu h. St. Ö9A....................278 Odločba 'O zavarovanju grajskega drevesnega in gozdnega parka v Češeniku ........... . .....279 Odločba o zavarovanju riheinbcržkega gradu z okolico ...... 279 Pravilnik o nazivih in plačah uslužbencev pomožne tehnične gozdarske službe ....... . - . . , . . ... u 51.1 Odločba n zavarovanju drevesnih in gozdnih parkov zdravilišča Rogaška Slatina ter gozdov v njihovi okolici ... . . Slfi Vzgaja kadrov Strokovni izpiti — merüo strokovne razgledanosti, ing. Miran B r i n ar lOS Na praksi, gojcnci III. letnika srednje gozdarske Sole . , . . . )2) Strokovno usposabljanje gozdnih delavcev, ing. Vladislav B c 11 r a m 167 Praktični pouk v gozdarski srednji ^oli v Ljubljani, Marjan Zupan . 270 Književnost Dr, Maks Wraber: Gozdna vegetacijska slika m gozdnogojitveni problemi Prekmurja, ing. Miran-B r i n a r 46 Milorad Milosevic - Brevinac: KrneČko pogozdovanje na nekaterih predelih Srbije, ing. Vladislav B e 11 r a m....... . .. 89 Toma Bunuševac: O nekim funkcijama Suma, ing. Franjo Rainer. . 17,5 Ing. D. Afanasijev: Ekspresne šume, ing. Vladislav B e 1 tr a m . 177 Gozdarski in lesnoindustrijski priročnik, dr. ing, Rudolf Pipan , , J? 12 Društvene vesti Letni občni zbor društva inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije, ing, Miran B r i n a r , . . ....... . , . 57 Poglobimo društveno dejavnost, ing. MiloŠ S lovni k......:J22 Ekskurzija v pohorske gozdove, ing. Zdravko Turk. . . . . . 280 Gozdarski kongres v Sarajevu, ing. Miran Brinar , , . , . .^17 Kako postojnska sekcija lešujc strokovne probleme, ing, Miloš S 1 o v n i k ..............518 Avtorji 3S, 74, 89, 167, 176, 177. 252, 272, 272. 307. 31(1 Ing. Vladislav Bel tram . Ing. SaSa Bleiweis Ing. Miran Brinar , 34, 86. 90. 108, 115, 118, 211 Prof. Leon Detela .... Gojenci srednje gozdarske šole Ing. Oskar Jug , , , , , " Ing. Drago KajfeS . , . Dr. Lojze Kiauta Viljem Kindler . Ing Franjo Kordiš . . 154, 168. .W7 217, 259, 263, 316 SO 121 254 2f)9 43 36 173 30, s trau Ing. Drago Korent..................240 Josip Krag-elj........... . . . ......,206 Dr. Hans Leibundgut ...............225 Rudolf Medven....................116 Miloš Mehora.....................215 Ing. Jože Miklavžih ....................225 Ing. Ivan Možina ...................9 Bojan Perme.....................31] Ignac Persoglio .....■.,. i ■ Ü7 Dr. ing. Rudolf Pipan...............92, 103, 3U Martin Potočnik...............lO.'i Vinko RadSel..........................................S7 Ing. Franjo Rainer . ,............39, 84, 130, 175 Ing. Hinko Rejic ....................247 Dr. Teodor Sbrizaj . .....................257 Prof, ing. Franjo Sevnik......_.._.,. 141, 170, 260 Ing, Franjo Sgerm . , , . ............ 40, 41 Ing. Miloä Slovnik................. 292, 31S Ing. Milan Simič....................212 Ing, Marjan Sebenik . . . . ..............101 Prof. ing, Jože Slander.....-.................' Matija Šibenik ....................217 Dr. ing. Vlado Tregubov.....,.,._...., 65 Ing. Zdravko Turk................. 265. 28Ü Upravni odbor druŠfva . . , . ............. , 123 Dragutin Veseli.....................159 Marjan 2upan . . .................270 Ing. Bogdan 2agar................. 289, 309 t. NE LOVNA. DEBLA — TEMYEC LOVNA DREVESA! Ing. Jože Sjander (Ljubljana) V naših iglastih gozdovih, zlasti smrekovih, izvajamo zatiraJua akcijo proti lubadarjem še nekoliio lat. Kakor povsod drugod, tako so tudi pri nas najučiiikovitejše zatiralno sredstvo proti lubadarjem lovna drevesa. Za. taJsšna drevesa upo-rabljamo ustrezne smreke, jelke, bore aJi macesne, ki lih podremo in kot vabe pustimo ležati, kakor padejo, torej neokleščene {razen jelke) in neobelj^ie. Po določenem času lovna drevesa oklestiroa in obelimo, veje, vrhače in lubj® pa z lubadarjevo zalego vred sežgemo,' Prof, Dr. fželjko Kovačevič pa trdd,' da ima prAvkair p.pi-sani način Zatiranja poleg dobriß strani tudi znatne pomanjkljivosti, in sicer aato, ker ^e z neokle^cenimi lovnimi" drevesi pospešuje širjenje in razmnoževanje nekaterih vrst lubadarjev, nadalje zatp, ker pri beljenju okuženili dreves in prenašanju lubja iia grmado vselej do-loČem odstctek starih lubadarjev, jajčec, liČimk, bub in mladih hrosčev pad& na zesnljo, zaradi česaf ostane v vsakem primeru dol o G eno število starih hrošče v oziroma, bub in mladih hroŠČev živih, kontno pa; tudi zato, ker. grozi v sušnih letÜi rna suhih in kraških področjiji zaradi požiganja lubja nevarnost gozdnih pozaiTOv. Da bi'te ».pamaajkljivosti« odstranili, predira Kovač evic, da je treba sedamji način zatiranja lubadarjev izpopolniti takole: - »1. — Ker veje in vrhaČi samo pospešujejo širjenje in rsizminozevaiije nekaterih vrst lubadarjev, naj se taikoj po poaeloi lovaiüi dreves odsekajo in odstranijo iz gozda, ne pa "puščajo na lovnih drevesih. , 2. ~ Pred beljenjem naj se lovna drevesa in tla pod njimi temeljito natjrase s pamtakanom ali gameksajiom-. Po izvršenem beljejiju je potrebna ponovna napraaitev -obeljenega debla in odstr^jcnega lubja, z notranje strani" % istim sredstvom. Požiganje lubja ni potrebno, ker omaiijeni sredstvi uničujeta lubad^-rja. v vseh njegovih razvojnih fiaizah.« Kej- je v omenjenem članku naglašeno, da se ta izpopolaiitev nanaša predvsem na velikega smrekovega, lubad ar ja dps ty-pographus), bomo v naslednjem prvenstveno obravnavali simrekove gozdove in njihove lubadaxje. 2a lažje razumevanje bomo Kovačevic&vo metodo imemovali ^predloženo metodo« alt »met^ado z lovnimi debU«, me. ■todo, ki naj jo izpopolnimo, pa -»sedanjo metodo« ali »metodo z lovnimi drevesi«.' Razlika med »"branja metodama bi bila v glavnem sl«deča: ' 1. Predložena metoda se nanaša predvsem na zatiranje velikega smrekovega lubaÜarja, medtem ko posvečamo s sedanjo 1. — Ing. Jože Slander, iZatiranje lubadarjeVu, Ljubljana 1951. ste. 33—37. 2. — Dr. Äeljko KovsLčevič, »Lovna drevesa in zatir^jc lubadarjev s ke- iričnirai sredsLvi«. G&zdar^ki vestnik, štev. 5—7/1951. » - i metodo , eaaiko pozornost lubadiarjem, ki napadajo deheLe s(jrtira,en.te, in onim- na diMDbnih sortimmtili. 2. - Medtem, kO' ima predložena metoda proti Lubadai-jem debelüi sortimraitov zatiralne (repTesi-v]ie)j proti lubadarjem drobnih Sörtimentov pa varnostne (preventivno) uicrepe, uporablja sedanja metoda proü prvim in drugim Itibadairjem zatiralne (represivne) ukrepe. 3. — Po predloženi metodi nničujemo lubadarje s kemi-cninM sredstvi, po sedanj-i pa s sežiganjem. 4. — Po predloženi metodi je lovno sredstvo deblo, po sedanji pa drevo z vejami vred. , Iz te^a opisa oziroma primerjave obeh metod vidimo, da^ predlaga Kovačevič ta-ko temeljito spremembo sedSajegiU način^ zatitranja lu-badarjev, da imamo opravka z dvema metodama, ki se g-lede tehnike in praktične vrednosti med seboj bistveno razlikujeta. Zato je glede na današnje kjitiono stanje v naših smrekovih gozdovih, kakor tudi glede na to, da se Kovačeviceva metodial priporoča* in pri nas pojiekod že uporablja (Gozdna uprava Mislinje), nujno potrebno, da iigotovlmo, aJi ta metoda sedali j o zares izpopolnjuje, ker gospodarski pomen našega gozdarstva aapovedovalno terjiai, da lubadarje čimprej zatremo. , Da bi mogli Kovaievicevo metodo pravilno oceniti, moramo ugotoviti: 1. sedanje stanje lubadarjev v našili smrekovih gozdovih, 2. gospodaj:.skt pomen lubadarjev, M napadajo drobne Sortimente, 3. uitomeJjenost odstranjevanja vejevja in vrhadev iz goizda, 4. učirtkoviijost JtemiČnih sredstev na lubadarje pri obdelovanju okuženega drevesa in 5. odnos med velikim (Ips typographus) in malim Smrekovim lubadarjem (Pityogenes chalcographus), 1, Stanje lubadarjev v smrekovih gozdovih '' . • V našab gozdovih sö lubadar^ v naj^ščanju (gradaciji) že od vojne, posebno pa so se razannožili po «negolomih, ki so nastali pozimi 19Q0/51. Dreves, ki so zaradi te 'katastrofe ostala brez vrhov, kakor tudi ižp^vanih dreves je bilo na stotisoce in- sitotisoČe. Ogromna večina vrhačev in izru-v^annJi dreves je ostala v gozdu ^neobdelana in zgodilo' se je,' kar se je moralo zgoditi: vsa izruvana drevesa, vse vrhiače on tudi določen odstotek prelomljenih in nalomljenih boječih dreves so njapadii lubadajrji, -zlasti mali smrekov 1 u b a d a r-, ki so se potem' nemoteno razvijali in pozneje tudi rojili, saj je največji del okuženega materiala osta! neobdelan v goedu. Čeprav se mali smrek-ov lubadar navadno druži z ver likim, tako da skupno napadertä isto drevo, vendar danes odstotek tistih dreves, ki jih je uniai m a'] i lubadar sam, torej brez pomoči dmgih lubadarjev, nikjer ni majhen. V ^zdnem revirju Podstenice-KunČe (Rog) je danes mali. lubadar znatno številnejši od veliikega. Raz- Glej: 3. R.ftzpis Gkvn« usprave za aö2idarst,vo LRS, štev. Op/1-1121/2-51 od 16. IV. 1951. 2. Goadarski veslnik, Stev. 5—7/1951, 3. SumHTski -list,- štev- 1—2/1951, Zagreb. ' m«rje med njima cenimo na .70 : 30, Še močneje je zastopan mali ln-badar na podrožju gozdnih gospodarstev Slovenjgradec m Maribor. Bolj aÜ maiij podobno jfi stanje v vseh cstalih smrekovih gozdovih Slovenije, saj so večinoma srednjedoibm čisti sestoji, ki so, kakor smo že omenili, močno trpeli zaradi anegoionaov. Veliko površino teh gozdov v zadnjih letih močno obžrla, smrekcva grizlica (Nematus abietinus). S sečnjo »na suš«, ki jo še vedno izvršujejo, so razmnoževanje luhadarjev, Jii napadsijo drobne Sortimente, torej tudi malega lubadarja, le podpirali in .pospeševali. "V letu'i951. pa so razmnoževanje malega 1 ub a d ar ja in njemu sorodnih vrst. podpirali tudi z MaJi smrekov lubadar s Podstenic (KunČe) na Rogu. Tako intenzivno je bila 1. 1951. napadena smreka s prsnim premerom 26 cm na vsej površini. (Orig.) ogromnim števJlom hmeljevk, Jd so ostale od pomlaidi do jeseni ueobeljene, sekali pa so jih malone v vseh smrekovih gozdovih. Katair vidimo,' je bilo leta 1951. m^tmala, sposobnega za razvoj lu-hadaiTjev dirobnih fi^rtimentov, več kakor dovolj. Zato je računati s tem, da se bodo spbmladi 1952 ^-javili lubadarji v rojih, zlasti mali luba-dar, saj se je njegovo številčno stanje (populacija) taiko siino dvignilo, da je prevzel vodilno vlogo in. potisnil velikega lubadarja ,v ozadje. Podobno stanje je ugotovil prof. dr. Kovačevdč že 1949.. leta v gozdovih okoli Idrije -ter v gozdovih pri Logatcu in Planini. Po njegovem poročilu so bila tediarj bolna, suha ter lovna smrekova in jelova drevesa v glavnem napadena po malem lubadarju in po lubadarju Cryphalus piceae, medtem ko sta bila veliki inkrivozobii lubadar (Ips curvidens) redka. Po istem poročilu ima.jo logarji, ki poznajo gozdove med Idrijo, Logatcem in Postojno, ta pojav za normalen, ter so mnenja, da sta v teh gozdovih voliki .in krivozobi luba-dar sploh redka, dniga dva lubadaj-ja pa zelo, pogostn^ai.-* Glede na takšno stanje v iiaših goadovih je nera2nmiLja™, ^akaj priporoča Kovafievič metodo, ki aa luTiadarjc drobnih sortimentov uporablja le zaščitne (preventivne) ukrepe. Na to vprašanje je .po našem mišljenju mo^en ödgovor z dveh vidikov; Ali meni Kova£evlč, da je v nažiih gozdovih v jxarasöamj'u le veliki lubadar, ali pa misli, da je gospodarski pomen malega in njemu sorodnih lubadarjev brezpomemben. Da so v maši h gozdovih v naraščanju tudi lubadar j i dro.baiih sortimentov, smo pravkar pov^aii. Sedaj pa poglejmo, Ica-ksen je njihov gospodarski pomen, 2, 'Gospodarski pomen lubadarjev drobnih sortimentov Da morejo luhadarji drobnih sortimentov povzročati občutno škodo, smo na podlagi dejstev pravkar ugotovili. N-aše mnenje, da mor«j o postati še bolj škodl^vi, pa naj podkrepijo mišljenja priznanih ehtoimologov. s Krošnje lovnih dreves so največje važnosti kot vabe številnih luba-darjev drobnih. sortimentoVj kateriJb. aaratü lastnosfti, da. se miniožično pojavi jaijo, nUiailcor ne smemo podcenjeva,ti, Ti lubadar ji so navadno v družbi z lubadar ji debelih sortimentov, rojijo večkrat zgodaj (mali lubadair) in ker so primarne^ značaja, morejo drevo prej na^pasti kakor dragi lubadar ji. Kot takšni miajhni sovražniki prihajajo v postav za amreko: Pityogenes chalcograph'us., Ips micrographus in I. amitinus, zai jelko: Cryphalus picea©, Ips microgra-phus iüil. Vorontzowi, za bor: Ips minor, acuminatus, bidentatus in minimus.' Zato bi napravili grobo tehnično napatko, če bi lovno dre^vo oklestili« (NüssUn).® »Glede na^gospodarski pomen je miaJi lubadar vaaen zaradi tega, ker zgodaj roji, ker napada tanke sorümente, ker je rad primaren in ter je pogosten. Zsiradi teh lastnosti je pri, opustošenjih vnaprej določeni za predhodnika velikega lubadarja, vendai- pa v resnid tudi poleg teh lastnosti spada med najvažnejše in najrednejše povzročitelje. Zato mu moramo v smrekovih gozdovih poleg lubadarjev Ips t y p o -grapam s in Ips amitinus posvetiti največjo pozornost Včasih povzroča tudi on obsežnejše sušenje dreves. Na lovna drevesa, ki- pa naj ne bodo okleščena, ga moremo latško privabiti« (Niisslin).« »P. ch al C o gra p h us sodi vsekakor med zelo škodljive' gozdne lubadar je. Cesto se druži z velikim-lubadarj e m tako, da' napade mali 'lubadar krošnjo, veliki pa nižje 'dele' deblovioie. VeŽkrat je predhodnik velikeg.a lubadarja in napravi tako drevo sposobno 2a napad po poslednjem. Vendar pa nlorc maJi lubadar tudi sami povzno-čiti veliko škodo. Tako sem videl v provmci Rheinland 60—80 letni sestoj, ki je več let trpel zaradi objedanja smrekove 'grizkce in katerega je mali 4. — Pcjročilo pj-of. dr. Ž. Kova£evi6a Gozdarskemu institutu SIovCTife v Ljubljani od 21. IX. 1949 o zdravstvenem pregledu nekatorih goirdov. 5.— Nüsslin-RhumbJer, nForsHiisektankujider, 1927. str. 2766. — Nüsslin-Rhumbler. »Forstänsoktenkuiidei, 1927, str. .MO—.M2. lubadar zelo poškodoval 'in ;večinamai tudi uničil. Drevesa so bUa od vrha do tal na gosto zasedena s črvinami tega šfcodljivca. Za njegovo zatiranje veljajo isti, navodila kakor za satii-anje velikega luba-darja. Poleg lovnih dreves s& dobro obnesejo lovni kolci in veje« (Es,cih'erich)J Kakor vidimo, je gospodarski pomen liibadarjev drobnih sortimentov tako važen, da jih moi-amo upoštevati. In ^mo mišljenjai, da so ti škodljivci danes v naraščanju (saj ne vidimo nobenih pojavov, ki bi opravičevali doBtmevo, da so v nazadovanju), jg neogibno potrebno in üeod-lo^jivo, da se tudi njim, z najučiinko^itejširai asatiralniiini ukrepi postavimo po robu. TaJtšne uJcrepe pa pozna Kovačevideva metoda,le za velikega in ostalo lobadarje debelih aortimentov, 3, Odstranjeranje vej in vThačev iz go?.da Lubadarje vodi taucrk, zelo občutljiv voh, po katerem ne začutijo samo drevesnih vrst, ki jim najbolj prijajo, ampak .^di dele drevesa., ki so najbolj ligodni za razploditev njiliovih vrst Po Escherichu preleti r, pr, veliki b o r o v" s t r ž e n ar (Myelophilus piniperda) za časa rojenja tudi na 2—3 km oddaljeno akladižčfe borovine.s D r. S C h n eid er-O r e l li je mišljeiija,'da lovna sredstva privabljajo Inba-diarje na -razdailjo nekaj isto metrov,® Takšno lastnost lubadarjeiv smo tudi mi ugotovili v drugi^ polovici julija 1951.Tedajso Ips sexdentatus, Dryocoetes autographus in Ips Jaricia močno napadli borove hlode na dvorišču Kmetijskega snanistvenega zavoila v Ljubljani. Od kod so .prišli ti lubadarji ? Daleč na-oko'li ni nobenili .Stoječih borovih dreves, borovegai materiala pod lubjem pa tedaj tudi ni bilo jiikjer' v okolici. Ni brez osnove domneva, da so ome-njeGii luhadarji prileteli z Rožnika, ki je od omenjenega zavoda oddaljen okoli 1,5 km. — Dä imajo takšno lastnost tudi lubadarji drobnih sontimentov, 'morem.0 dokazati z dejstvi; Pri boju proti lubädarjem v Boisiii (1929 do 1932) smo ugotovili, da so tudi ogr-aje izven gozda potmembna razplodišča lubadarjev, k«r so zgrajene iz nöobeiljenih' letvenjikov. — Ob raznih ' slavnostih postavljajo mlaje in ko jih podrejo, mofremo večkrat ugotoviti, da so njihove krošnje oIniže.ne od lubadarjev. — Ab smrečje za steijo živini. Smrekove veje oklestijo, odsekane poganjke porabijo za; sfceljo, okleščene veje pa za; gorivo- ali fižolovke. Kei" vej ne belijo, so večkrat okužene kaikor mlaji. — Ravno taJjo famdjevke. Spomladi 1951 so sirom po Sloveniji celi kupi teh ležaJi na raznih železniških postajah in skladiščih. Skoraj povsod' jih je napadel lubadar. ' ' Lubadarji torej niso vezoaii zgolj na gozd. Privablja jih pirav lahko tudi ustrezen material izven gozda. To dejstvo je tako važno, da ga moramo upoštevati. 7. — Escherich, j>Die Forstinsekte-n Miitelenroptus«, 1933, str. 597. 8- — Eschcrich. »Die. For^insßkl&n Mitfeleu-rop.a4((, 1923, str. 526. 9, — Dv. Sehneidertim6ntov uničevali s kemičnimi sredstvi, ne pa s sežiganjem vej, vrbaoev in lubja. 5. Odnos med veliliim in malitu ]iibadarjem I Veliki lubadar najrajši napada dele dreves z debelo skorjo, mali pa one s tanjšo in tknko skorjo, torej veje, zgornji dol debla starejših in stairili dreves, mlajša drevesa pa na vsej njihovi povržini. Mo-reornti reci, da sta ta .dva škodljivca nerazdružijiva. Kjer je eden, tam je navadno tudi drugi in v popolni harmoniji ai za razvoj svojega potomstva rasidelita celo eaio dn isto drevo. Zato je popolnoma naravno, da bo mali lubadar napadel .tudi lovno drevo. \ Zastavlja se torej vprašanje: Kako.satreti malega lubadarja tam, kjer lubadarje zatirajo po Kovačevičevi metodi-, torej le z lovnimi debü? S predloženo metodo sanao nikakor ne: 1. ker so iz gozdai odstranili Je malenkostno količino vej in vrbačev; 2. ker tista površina lovnih 10- — Dr. E. Schimiischtk, »Anleitung sur Früh ja h rs- u. SomrnPrbekilrrLpfim^ des iLchtzäbtufien Ficht en borkMikafctr^ Ipa ty.f]üßra.f>hus L. 1948.« Oeatorreichs Forsf- und Holzwirtschaft, 3. letnik, žtev. 5. 11, — Reckmann Gustav, »Kämpf dem Fichtenborkenkäfer (Ips i\TJOfiTsiphus L,).. Berlin m9. debel, iti pride za malega, lubadarja v poštev, jiiti od daleč ne zadošča, da bi mogla zajeti vse ro-jeČe hrošče (drugiii lovnih sredstev za ' tega škodljivca KovaČeviceva metoda ne poma); 3. kear s Itemičiiimi sredstvi, kakor smo videli, malemu lubadarju. ne moremo do živega; 4. ker lubja lovnih debel ne sežigamo, je tam, kjer se iiporablja predložena metoda, malemu labadarju in njemu sorodnim lubadarjem dana popolna svobodg za nemoteno sirjeiije in razmnoževanje. Nasprotno pa moremo lutoadarje dirobnih sortimentov kakor tudi vse ostale zatreti z metodo lovnih dreves. Sklepni preudarek Dejstvo je, da so v naših gozdovih tudi lubidarji drobnali sortimentov, zlasti i?iali lubadai', v naraščanju, Go^odairski pomen teh je tako važen, da jih moramo prav tako upoštevati kakor velikega lubadarja m ostale lubadai-je debelih sortimentov, t. j. da jih moramo za-treti. Ko Kovačevič^ m«todi lahko zatremo velikega lubadarja in njemu podobne, proti m'E lemu lubadarju in ostalim iubadarjem drobnih aortimfintov- pa ta metoda ni le brez vrednosti, temveč je celo nevarna, ker ne more .preprečiti njihovega širjenja in .ramlnpževanja. Razen tega je izvajanje ukrepov te metode brezuspešno (kemična sred^-atva ne pridejo do veljave, odstranjevanje ve.j in. vrhačev iz gozda je ukrep brez vrednosti), v največ primerih neracionalno (ogromni stroški) ali pa sploh nmogoče Cobjekitivne ovire: vremen^c razmere,, Časovna omejitev, pomanjkanje delovne sile). ^ .Drugažna je metoda lovnih dreves. Lovna drevesa privabijo vse lubadarje, lubadarje'debelih in lubadarje drobnih sorümeiiitov ter amajo za slednje znatno večjo »aktivno« površino kakor lovna debla. To meto^ so tekom časa z mznimi ukrapi izpopolnili tako, da moremo danes z njo proti vsem lubadarjem doseči popoln uspeh. 2e'v letih 1929.:—1932, smo v Bosni z odličnim uspehom uporabljali pla!hte, katere smo raizprostrli pod okuženo drevo in tako zajeli tudd izpadle lubadarje, ki bi sicer ostali üyi, Ce plaht nimamo, lahko dosežemo isti uspeh z .beljenjem deblovine »na manšete,«^® Že neliaj let uničujejo po tej metodi nekatere, lubadairje tudi s kemičnimi sredstvi na način, ki ga priporoča Kovačevič. Za povečanje učinkovitosti te metode uporabljamo za lubadarje debelih sortimentov lovne hlode,'^ za lubadarje drobnih sortimentov pa lovne kupe in lovne whače. Za povečanje aiktivne povi'äine lovnih kupov položimo vrhač na vrh vejevja. Veje, .\ThaČe in lubje pa vedno sežgsmo.^^ Stroški izvajanja ukrepov metode Iwnih dreves so za malenkost večji od stroškov redne sečnje. Pomanjkljiva pa je metod'a^ v tem, ker a seži- 12. — Dr. A. KaJandra-Prof. infi. Dr. A, Pfeffar, »Smernice ochrany proti l^kožroum smrkovemu, Ips typographus L-t Mii;istefstvo zemidžlstvi v Pra^a, 13. — Lovne iilode z uspehom uporablja Goz'dno gospodarsivo v Ljubljani od 1949. leta- \ 14. — ing. Jože Slander, ^Zatiranje lubadairje v«, Ljubljana, 1951, str, 53—55. S" ganjean okuženega materiala'laJiko pov2xoči gozdni požar. To pa le tedaj', če ni^o do-vblj previdni. Poznamo .namreč dovolj varnostnih uJcrepov proti g-ozdnim požarom, ki nišo samo izvedljivi in učinJtovoti, temveč so siToški za njihovo izvajanje v I'azmerju s stroški odstranjevanja, vej in vrhačev iz gozda neprimerno manjši, prav malenkostni. Mnogo se dekj za to, da bi se lubadarji namesto s poäigajijem uničevali s kemičnimi sredstvi, vendar pa glede te^a še ni bil dosežen zadovoljiv nspeJi. Zato .odöbraj-vamo mišljenje J. Maksymova, ki praia: sZa švicarske razm.ere, kjer amo 2 metodo lovnih dreves dosegli nedvomne uspehe, odklanjaoio: slej ko prej. uporabo visoko koneentpi-ranih strupenih preparatov v gozdu, Ce na kratko povzamem svoje razglabljanje o obeh metodah, pridem do zaJiljučka, da je m«toda lovnih dreves po svoji vsestranskosti, preprostosti, raoionalnosU in učinkovitosti še vedno neprimerno uspešnejša pri zatiranju lubadarjev od preložene metode lovnih dftbel, ki zaradi svoje enostranskosti in drugih grobih pomanjkljivosti pri -zaüramju današnje ražmnc^enosti in razširjenosti lubadarjev v Sloveniji mi.samo neuporabna, temveč celo nevarna za gozd. Zato je treba odklanjati. SECNA DOBA IN KAKOVOST LESA Ing, Ivan M o ž i n a (Ljubljana) Splošno znana je trditev, da je kakovost lesnih Izdelkov v zna-tni meri odvisna cd letoie dobe, v k-aitai je bU les posekan. V vsaikdanji praksi cesto ugotavljamo, da daje v času vegetamje poseikan les nižji odstot^ izfcoriŽčanja, da močneje in hitreje razpoka in da je ipredvsam' man j trpežen kakor enak o vrst en les, ki je bil posekan .pozimi, Nasprotno pa poznamo feudi primere, kjer se je les letne sečnje izkazsd popolnoima enako-vredesn l^u zimske sečnje. Vprašanje vpliva sečne dobe -na tehnične lastnosti- lesa je staro. Prvi 1 zapisJd.o tem isvirajo šo is rimske dobp, Plinij poroča, d,a, so riimsiki gradbeniki uporabljali predvsem les zimske sečnje v prepričanju, da, je poleti posekan les 'manj vreden, da močno raspoba in da se hitro pokvari. S tem vprašanjem, ki se poja-vlja vedno znova, se je bavila cela vrsta tehnologov in gozdarjev. I Značilno je, dai se ugotovitve in mnenja raznih raizisikovalcev ne strinjajo vedno. Večina m.emi, da je najpramemejši čas za isečnjo doba, v kateri vegetacija miruje, to je jesen in zima ali celo določeni meseci" v tean razdobju. Nekateri trde, da sečna doba ne vpliva pomearLbaio na kakovost lesa, v posameznih primserih pa celo ugotavljajo, da je les jietne ' sečnje v določenih okoliščinah trpeznejši od lesa zitoske sečnje. TSiko različne, cesto celo nasprotne ugotxmtve in iz njiih izvedeni nasprotujoči si zaključki so posledica nezadostno raziskane pj-irode lesa in neupoštevanja pravih vzrokov, ki so za kaikovost lesa dejansko mero- 15. — Schweiaerwche Zeifcschrifi für Forstwesen, štev. 7/8—1951, str. 3S8; dajni. S splošnim razvojem znanosti jfe uspdo v novejšem času do reke stapaije, čeprav še ne povsem zadovoljivo, osvertKjti to važno vprašanje. Zgodovinar Plinij poroča, da w büi rkn&ki gradbeniki mnenja, da tudi ima vpäiLva na kaiovost lesa. Les, ki ga posekamo v Času, kadar luna raste, naj bi teil manj bpežein od Jesa, ki ga posdcaimo v Času, ko luna pojemä. To mnenje je büo precej raašk-jejio vse do konca ,19. stoletja, pa tudi še dandanes naJetimo tu in tam na podobne trditve. Tudi s teon vprašanjem se je pozneje bavöJo več raziskovalcev. Izjave vseh se strinjajo v tema,'da v lesu, ki ga po^eikamo v raznih lammih menah, ni opaziti kaikovostnih räzlik. V novejši dobi' sc to vprašanje ne raadskuje, pač pa ga ndcateiii razisltovald upoštevajo. Tako je dal n. pr, Knuchel posekati vss za »voje obširno raziskovanje namenjeno drevje sicer v raznih letnih dobaih, toda vedno ob enakem luninem stanju, in sicer z nanamom, da iaJoČi mjorebiten vpliv lune. Na osnovi dosedanjih dognanj labko trdimo, da luna praiktično ne vpliva na kaicovost lesa. 1. LASTNOSTI LESA. POSEKANEGA V RAZLIČNIH LETNIH DOBAH ih Pri ugotavljanju vpliva aečne dobe na kakovost lesa moraiTio razlikovati' dve vprašanji; 1. Ali je k^ovost v raznih letnih dobali posekan^a lesa dejansko različna že v času sečnje-, 2. Ali je v praksi ugobovJ,7ena različna kakovost lesnih izdelkov le posledica neenakih, klimatskih potgo.jBv, katerim je les iapcßtavljen po sečnji. Obravnavali bomo najprej prvo vprašanje. Poudariti^ moramo, da je več tozadeivnih poizkusov pciiaaalo, da so v resnici kakovostne razlike, katere lahko pripisujemo dobi, ko' je bil les posekan. Ugotovljeno je bilo, da je spondadi in poleti posekan les slabše kakovosti in predvsem manj. trpežen ka&or enaldm pogojem izpostavljen les, posekan pozami. ^ Kaj je vzrok slabe trpežnosta v caau vegetacije posekanega lesa in ali je mežno v pi-aksi z ustrezno manipulacijo od&traniiti to pomanjklji-vois.t? Dolgo časa je prevladovalo mnenje, da je trpežnost lesai odvisna predvsem od prisotnosti asimilatov, npr. škroba in beljakovin, ki ao v lesu v zelo ra.zličnih in nestalniii količinah. Te snovi niait bi sliižile za hrano glivam, ki razkrajaijo les, Najimanj trpežen naj: bi bil les -taikrai, kadar je v njem največ vode, škroba in beljakovin, kar Jiaj bi hilo apojnladi in poleti'. Vpliv vode » Cüm več vode vsebuje drevo, tem dalji Časia ostane lies po sečnji vlažen, tem dalj Časa je pra ostalih enakih okoliščinah v nevarnosti, da ga " napadejo glive. Suano je, da ima les raznih drevesnUi vrst različno količino vode od' 30erjetoo je, da je aabo v item času posekan les pri ostalih enakih okdiSČinaH trpežnejši. t Delovanje avksiaov Na podlagi navedenega vidimo, da vseibuje deblo Sipoml^ manj vode ter manj škroba in diišika laafeor v drugih letnih dobah. In vendar je kakovost spomladi posekanega Jesa najslabša. Nedvomno ima prisotnost vode, škroba in dužika pomemben, in to negativen vpüv na trpe^ost lesa, vendar ta' vpliv ni praviadujoČ. Zato so mexodajim diiigi mo6ne^jlai vzroki. Dolgo časa je prevladovalo mnenje, da se telican leta menjava le količina in kaltovost dopokiilmh sestavin leša, medtem ko v sami osnovni zgradbi lesa — celulozi luso pricsicovaJi nobenih sprememb, S tem pa nikaikoT ni bdJo mogoče raaložki različne kakovosti v posameznih l&tnih dobaih posekanega lesa. Gaumainn je leta 1930. izrazil mnenje, da se-tekom leta verjetno spre-..minja sestava eelul-oze v rastočem drevesu in da se s tean spreminja tudi kaikövcst lesa samega, Analogm kakor v ždvailakeim svetu abs.tojajo tudi v rastlinskem posebne suovi, ki uravnavajo življenjake funikoije — hor-imonl V času vegetacije so v vseh delih drevesa, -pj-edvsem v kambiju in tudi v lesu, hormoni, ki pospešujejo rast — avksini. Ti nastajajo v mlar dih poganjkih, od koder, se razširjajo v c«tale organe. Po ugotovitvaJi Heyna je mehanično delovanje aviksinov v tem, da razrahljajo stranske vem, s karterim so povezani celulozni mdceli in s tem tudi celično membraoio samo. Tako razrahljana celična menibrana je bolj plastična in laže sledi vseon sprem&mbam, ki se vrše v Času vegetacije, istočasno pa je tudi manj odporna proti vdoru mikroorganizmov. Heyn je sicer ugotovil to sajno pri nekateri'h nižjih r^tUnah, vendar so po nmetiju Tmidftlenburgra podatii vsi iBzlogi, da velja to isto tuxÜ za celulozo v lesu. Količina avksiiiOT v d«blu ni ves čas vegetacije enaka, temveč je največja. spomladi in znatno manjša poleti, kair se ujema s trpežaiostjo v na>ved«nih dobah posekanega lesa. Slabša odpomo&t pa im le posledica neposrednega delovanja avksinov na celično membrano, temveč, kalcor navaja Gäiunann, tudi dejstva, da je avksin nnjno potreben za razvoj gliiv samih. Vpliv kislosti dreves-nih soUov Verjetno pomembno vpliva na tnp^Joiost lesa tudi stapnja kislosti drevesnega ,Bffka. V splošnem kaže darevesni sok slabo ki^o ra^cijo, ki se menjanja taico pri' raznih drevesnih vrstah kakor fcudi pii isti drevesni vrsti oa rabinih rastiščih in celo v rasnih ddih, istega drevesa. Zelo velike rsElike se pojavijatjo tekom letne dobe. Spoimladi je Mslost največja. V tem času vsebuje .drevesi;! sok 2 krat toliko' prostih vodiilcovih ionov kakor poaimi. ^ Glive uspevajo na,jbolje v zmerno ki^em okolju. V nevtratoem ali celo baaacuem okolju veČina njih ne more živeti. NadaJje je znano, da ^live v začetni faizi same zvišujejo stopnjo kislosti svoje okolice, Sicer še ni povsem zanesljivo ugotovljeno, kako/vpliva kislost na raizvoj gHv, vendar lailiko na osnovi doslej znanca trdimo, da je ta vpliv občuten. 'Z'elo verjetno je, da višja stopnja kislosti drevesnega soka spomladi nudi glivam bodjše' življenjske pogoje in da je to pomemibno predvsem v začetni fazi okuženja. ' Ugotovitve s poizkusi Vpliv sečne dobe na tnaijnost smrdcovaga lesa je razviden iz slike 1. Grafikon je povzet po Gäusmannu if\ ii^redočuje v "/o raskroj Krekovega lesa, ki je bil posekan v raznili mesecih in takoj po sečnji ii^ostavljen delovanju gliv, v vedno enakih okoliščinah. Vidimo, da je aiajmočneje priM ^ » 1" 'S «T a 9 Slika 1. . ■ zadet les, posekan, spomladi, v mesecih nuaju in juniju. Nadalje je iz gra^ fikona raisvidjooi da. vpliva aecna doba v enaki meri na beljavo in" čmjavo, le da je stopnja, razkrojaf v beljavi znatno večja. Aji^ogen poizkus, kater6ga_je napravil Gäumann na bukdvini, je dal proti poričakovanju drugačne rezultate, Bukov les, posekam v namih letnih doibah in izpostavljen enaMm okoliščinam, je pokazal prav inajitne .raz-übe v pc^ledu trpežnosti. Le v posameKiiih primeiih j« bila ugotovljena neznajtnai predncvet zimske sečnje. To ugotovitev, ki je navidezno v nasprotju 2 iakusnjami vsakdanje praikae, razlajg^amo nasiednjitoii dejstvi. Smrekov les je po Jiaram odpor-nejM piTOti glivam. Vsebuje Ic malo sraovi, ki služijo glivam za hrano, predvsem izredno maJo dušika. Zato imajo spremembe v mikrostruMuri cfäuloze sorazmerno velik vpliv na tr^ežnost lesa. Drugače je to pri bukovim. Bukov les nudi glivam mnogo v«(l hrane, predvsem več dušika, in ja 2a.to slabo odporen. Ti pogoji so Že sami na sebi zadostni za uspešen razvoj gliv in zato spremembe v mikrostnikturi celuloze niso toliko^ po--membne. Sa *s H " I- tf n s 0 ' Slika 2. kdro Sif^. Dt/06 Mif ßecow. jt™»- Aä-wb- Aiin- 4ar^ Ma,- Junij m Nada^e moramo upoštevati, da je bil opisani poizkus izvršen, v laboratoriju v stalno enaMh pogoji-b, to je pri sitalni teiHiperaturi mn vlagi. V praiksi pa je les po sečnji v raznih letnih dobah ispostavljeai povsem različnim okolišMriam. Te ra^zlične okoliščine ae kaisejo mnogo močneje na buJcovem lesu, ki v vsakem primeru nudi glivam veo hrame kakor smrekov, 2a praiksö pa je važno dejstvo, da je vpliv sečne dobe časovno ome-, jen. Rajzlike, ki so neposredno po sečnji, kakor smo-videli, pri. nekaterih , viistah ieaai pirav znatne, po preteikii določene iobe skoro povsem izginejo. Seveda je zato potrebna ustrezna manipulacija, predvsem pravilen po-stopeik pri sušenju lesa. Slika 2, (po Gäumannu). predoČuje raizkroj smrekovega lesa, ki je bil poseikan v raznih letnili dobah ter njaito Šele po enoletnem suäenjo izpostavljen delovanju gU.v v enaikih okoliščdjiah kot v primeru, ki ^a predo-čujo slika 1. Na osnovi primei-jave s sliko 1. uigoba-vljamo sledeče: 1, Stopnja razätroja je znatno nižja kakor v prvem primiem. 2. Vpliv sečne dobe je komaj zaznaven. 3. Intenzivnost raakroja je v beljavi ui Čmjavi skoraj enaka. , , ' Na osnovi opisanih Gäumannovih ramakovanj lahkio ugotovitiyj, da je trpežnost lesa dejansko odvisna od dotje, v kateri je bil-les posekan. Raz- like 30 največje neposredno po sečnji Po pi'eteku diolaeene dobe, v opisanem, primeru je büa ta doibai 1 Jeto, pa te razlike skoraj izginejo, taJio da je letne sečnje praktično enakiovreden lesu zimske sečnje. Vpliv sečne dobe aa tehnične lastnosti lesa Cesto slišimo trditve, da sečna doba vpliva, tudi na ostale teluiične lastnaali lesa. Spomladi in poleti posekan les naj bi bil Isižji, manj odporen proti meliajničnim otoremenitvaim, predvsem pa naj bi imel niajo kalorično vrednost. Poglejmc, koliko so ti prigrivori utem:eljeni. Teža lesa je rezultanta osnovne lesn^ snovi (celuloza, Ugniri, hemi-celuloza), dopolnilmh (akcesornih) se&tavin (škrob, smola, . mineralne anovi, oreslovine itd.) in vode. Teža svežega lesa se zdiradi nestalne količine vode teJcom letne dobe v resnici, menja, in sicer največ do 20id tudi izvaja. GäumaTui je podrobneje raznskovsJ vpliv sečne dobe na trajnost bukovja leaa in se je pri tem dotaknil tudi vprašanja sečnje na suž. X M ■bo Br&fesa roziagana takol po sninil ßr^yesn rtiilo^no 7/TWsec po oAifi'^ ■ 1/ a -■■J \ l T M W J -n. Slika 5, n. Z B W Pii ki jft ba taikoj po sečnji razžagan, je ugotovil, da so hJodi spamjadanske sečnje po eJieni letu postali piravi povprečno d» 22f/o, hlodi letne sečnje do iOo/o in hlodi jesmake sečnje do lio/o. Stečnja na suš je dala znatno boljše rezultate. Posebno očitne so bile razlike pri lesu spomladanske in jesenske- sečnje, Itjer je stopnja piravosti dosegla komaj IC/o osaroma 40/0. Les, fei'je bil posekan sredi poletja, ,pa je prav tako kakor v prvem primeru postal pirav skoro do 40o/o. Podrobnosti so razvidne v sliki 5. UpoŠtevarjoč Gäumazinove isaJedke, zaključuje Knuchel; »Trditev, da je doipu&tna sečnja bukovine tudi v času vegetacije s pogojem, da ostanejo drevesa nerazžagana, dokler listje ne ovene, vejja le delno. Glede na kU- matske razmere v sredn^ Švici velja to v poliu m-eiii za spomladansko sečnjo, sredi poletja pa ta aacdn sečnje cdpove popolnoma.« Isto vprašanje je obravnavaj tudi Institut za izkoriščanje gozdov Gozdarske visoka Šole v Hannover-Miindenu. Toaadevno poročilo pravi: »Bukova hlodovina, ki je bila posekana pozimi, začenja postajati piravai že meseca .maja. Če bočemo nuditi industriji tudi poleti brezhibno surovutuo, je edini izhod letam sečnja. Glede letne sečnje feiikovine so zbrani naslednji podatM; 1. Poleti posekBEia bukoviioa, M je büa takoj po sečnji predelana, ni imela nobenih napak. Izdelani ^rtimenü so bili v vseh pogledili brezhibni. 2. Poleti posekana bukova dreveea, ki so ostala nera^gäna s krošnjo, so se sušila zelo naglo. Tako posekan les je bil znatno lažji od tistega, ki je bil taikoj po sečnji razšagan, in celo lažji od lesa, ki je bil posekan več mesecev prej v zimskem času. 3. Na suš posekana bukovioa'je cstalai brezhibna, če je bala najkasneje v roku 6 tednov po sečnji odpeljana in predelam.. 4. Na suš posekana bukovina, ki je ostala v goadu nerazžag-aDia več kakor 6 tednov, je postajala defektna, in to v veblto večji meri kakor enakovrsten les, posekan pozkrii. Najbolj prisadet je bil les, ki je bÜ izpostavljen. neposredni sončni prispelo. 5. Na suš posekaüä bixkova hlodovina, ki je ostala na skladišču 15 mesecev, je bila popolnoma uničena. To dejstvo pa- je brezpomemibno, bajti v priaksi je razdobje od sečnje do predelave veliko krajše,« Na podlagi navedenih ugotovitev lahko rečemo, da je sečnja buikovine nitfflna tudi v času vegetacije in da je v tem piimeru sečnja ffa suš utemeljena, vendar z določenim omejitvajni. Upoštevati pa moramo, da so se opisana raziskovanja vršila v krajih, kjer vladajo drugačne klimateke razmere kakor pri niaa. Zato tudi resniltati za. naŠo prakso niso neposredno uporabni, temveč jih moramo imeti le kot okvirno orientacijo. Natančnejše podatke o tem vprašanju, kakor .tudi najustreznejši način letne sečnje v naših klimatskih pog-ojih pa je možno "Ugotoviti le 2 neposrednim 'delom in opažanji n/a terenu. Ski^ t Ob zaključku ugotavljamo sledeče. Kakovost lesa se tekom letne dobe menja, toda le delno an ne pri vseh drevesoih vrstah v enaki meri, Raz-,like v pogledu teže, trdnosti in kalorične vrednosti' so neiznatne in praktično brez pomena. Pač pa je v Času -vegetacije poseltan les manj trp^en ter se hiti-eje in bolj neenakomerno suši kakor enakovrsten les, posekan v dobi vegetacijskega mirovanja. Z ustreznim ravnanjem pa je možno te pomanjkljivosti odstraniti, tako da postane les letne sečnje praktično enakovreden lesu zimske sečnje. / S čisto teoretičnih razlogov torej ni pomislekov proti letni sečnji. V vsakdanji praksi pa je zadeva drugačna. Spomladi in poleti posekan itö je izpostavljen zelo neugodnam kUmatskim vphvom, ki ^btevajo skrajno previdnost in strogo izvajanje zaščitnih ukrepov. Toda le v redkih primerih so podani pogoji, da se vsi potrebni zaščitni ukrepi v resnici tudi izvTŠe. Zato so v praksi rezultati letne sečnje v večini primerov slabši. To ne vdja samo za listavce, temveč tudi> za %la.vce, čeprav pri njih nastale okvar« niso täko izra:zite. Zato naj se sečnja vrši predvsem v času, ko vegetacija miruje, to je jeseni in pozimi, Obstojajo pa objektivni rasdogi, ki zahtevajo sečnjo tudi v času vegetacije. V takih piinieaih pa je nujno potrebno strogo izvajanje manipulativnih ukrepov, med Jcaterimi je najzanesljifvejši skrajšanje razdobja od sečnje do predelave. Podrta drevesa iglavcev naj ostanejo do odvoza nerazžagana, toda obeljena in okleščena, pri listavcih pa je najprimernejši ulu'sp takojšen odvoz in predelava lesa. Sečnja bukve na suS je dopustna, toda le z določenimif strogdmi o-mejitvaimi. LitÄratura 1. Dr. H, Knuchel: Untersuchungen über den EinBuss dor Fällseit auf dio Eigenschaft tu des Fichten- und Taamenholaes, 1930. , 2. Dr. H. Knuchel: Der Einfluss d&r Fallaeit auf die Eigensohaffen d&s Buchcmholzea (Nuchtrag), 1939, 3. Dt. H, Kjiucheh Hokfehlea-, 1947, 4. Dr. N, A. MaxiTnov: PUnt Physiology, 1938. 5. Dr. B. Hubor; Pflanxenpbysiölogie, 1941. 6. Dr. A. Ugrenovič; Tehnologija drveta, 1950. 7. Dr. R, Trendelenburg: Das Holj; als Rolisf-oEf, 1939. 8. Dr. Ijig. P. KoUmaiin; Technologie'^des Holzes und. der Hoi z Werkstoffe, 1951. 9. Dr. Ißg, L. Vorrdtcj-: Hoteeehnologisches Handbuch, 1949. 10, M. Büsgen: Waldbäumc, 1927.. EKONOMSKO OZADJE PAŠNIŠKEGA VPRAŠANJA Dr ing, Rudolf Pipan [LiuWjaJia.) 1. Uvodne pripombe V vprašanju gozdne .paSe prihaja do najbolj neposrednega in zato tudi najbolj kritičnega stika med kmetijstvom in gozdarstvom. Na isti površini zemljišča se pojavljata dva interesesnta, ki hočeta gospodariti vsak .pH> svoje. Vprašanje gozdne pase, nai videz preprosto in jasno, se -po-jaivlja v neštetih oblikaJ), ki so posledica raznih stopenj družbenega ia gospodar-ekega razvoja na eni strani, na drugi strani pa posledica posebnih bioloških pogojev gozdne in. pašniske rasti. Ta pestrost je posebno izrazita v JugoslavijL Na skrajnem jugu v Makedoniji smio še nedavno imeli prave nomadske pastirje, brez stalnega bivališča in pravzaprav tudi brez pravega državljanstva Cez poletje so pasli v gozdovih in po planinah, na jesfen pa so se spustili v niže ležeče pašnike v območju Egejskega morja v Grčiji. Srbija in Bosna sta imeli svoje konkretne pašniške probleme. Borba med pastirjem in gozdarjem je büa ostra zlasti v Bosni, kjer 30 pastirji trdovrataio vztrajali pri tradicionflinem požigu gozdov, da "bi si pridobili boljše pašnike. Celo v rodovitni lirvaiLslri' ravnini med Savo m Dravo je biJa. borba proti iLaaiini paži v gozdnih feuJturali včasih zelo ostra. Na drugi strani pa je za Jugoslavijo — izv-zemši Slovenijo--naravnost značilna (^romna površina grmišČ ali taiko imeJiovanili »šdJtar«. Po predvojni stastistilii jih je bilo 1,038.855 ha, od tega v Slov^aiiji okrog 2000 ha. Po novejšSh in zanesljivejših ugotovitvah pa je površina grmišč še aiiatno večja, ceni se na blizu 2,000.000 ha ter je problem njihove melioracije edeo od najaktualnejših ekonomskih problemov v naših sosednih republiltah. Kaj je značilno za grmasča? To so v bistvu zanemarjeni in podivjani pašniki. Nastali so na dva načina. Ko je bil posekan star go^d, so začeli na tej površini pasti. Zaradi trajnegaj obgiizovanja in tepLajija gozdni mlaj ni mogel napredovati in se razvijati, nastala je posebna oblika) degradiranega grmižča — šikam. Na drugi strani pa so nastajala gmiišča tudi na ta način, da so se na prvotno Čistem travnatem pašniku naseljevale razne gozdne rastline in grmovje, Ker se nikdo ni potrudil, da jih oSsti, so se šdiile in zavzemale pretežen del pašniške površine. V grmiŠčih se ne more raeviti travna rasit, ker jo zasraičuje grmovje. Grmovje se. ne more razviti v goad, Itfer ga Mvdna. stalno Oibgrizuje in lomi Gnnššce ni niti gozd niti travnik, temveč nekaj vmesnega; je površina, kjer je zaradi prfmitivnega iit ekstenziraega paŠniŠkega gospodarjenja proizvodna sposobn<»t zemljišča nasilno zmanjsaoia na naijnižjo možno mejo. Grmišča so otipljiv dokaz, da ekstenzivno in primitivno pašništvo nima možnosti, da si trajno ali vsaj za daljšo dobo zavaruje avojo gospodarsko osnovo. Zato zaihteva in potrebuje vedno novih površin, M pa jih v kratkem Času pokvari, ustvarjajoč sliko zapuščenih, uekulti\iranih predelov, kakršne moremo opazovati v naših jiužnih republikah. Gospodlarsko misleči ljudje so že davno spoznali in priznali, da je tako pašniško gospodarjenje znak gospodarske in kulturne zaostalosti in da ga je treba izkorenimiiti. Značilno je, da je hivše zvezno ministrstvo sa 'kmetijstvo in gozdarstvo, kjer so bUe kmetijske koristi .najmanj toliko upoštevane kakor gozdarske, sestavilo predlog zakona o 'gozdovih, v katerem se gl&si 22. člen: »Planinski pašniki in pašniki v hribih se ne smejo razširjati njai akodo gozda.« Pii tolikšni površini zanemarjenih pašnikov — grmišč — bi pomenilo nadaljnje širjenje pašnikov na račun, gozda, da se sankcionira ekstenzivno in nesodobno pašniško gospodarjenje. Zakaj toliko besed o grmiščih, ko je bilo že spredaj poudarjeno, diai jih imamo v Sloveniji razmeroma maJo, "zlasti v nekdanjih mejah bivše Dravske banovine? Ta- raiznolika grmieča "bi si moral'ogledati vsakdo, ki se namerava ba-viti s i>ašniškiim, gospodarjenjem. Predočujejo namreč ogromno poskusno polje taJio za biologa itakor tudi za gospodai'stvenika, ker naizomo kažejo, kakšne so posledice določenih gcöpodiairskih ukrepov oziroma opustitev. Gotovo je potrebno, da si vodeči kmetijsiki gospodarstvenild ogledajo vzorne pašniške obrate v Švici, EVanciji ali Holandiji. Po mojem mnenju bi bilo prav tako koristno, da si ogledajo najrazličnejše tipe grmišč v naših sosednih republikah. Ä. Kazvoj paSujškega gospooljsatü kakovost Ie«ie zaloge in prirastka v naših gozdovih, 'to j« torej poglavitna dejavnost na^ih gozdnih gospodarstev. Po novem sistemu plač določi vsakemu podjetju višino njegovega fonda stalnih plač pristojni gospodarsko-upravni organ, tn sicier po količini in vrsti deJa, ki je potrebno, da se izkorise zmogljivost podjetja, določena z obveznostmi iz dniibea^ plainov. To pooneni, da mu določi višino, do katere sme Čirpati sredstva aa izplačevanje osebnih prejemikofv svojim delavcem in uslužbencem, in sicer tistih, ki se krijejo iz tega fonda (tenovne pLaČe, dopo'lnilne plače, ■ dodatki za posebne pogoje dela, dodatü za čeaumo. delo, plačam dopusti itd). Dolžnost delovnega kolektiiva podjert^jai pa je, da si ta si-edstva ustvari sam, in sioer s prodajo izdelkov ö2iroma s plačilom za opravljene storitve in za druge vrste gospodarje dejavnosti. Poleg tega pa mora z istimi dohodki še prej kriti družbeni priapevek, kakor tudi vse druge proizvodne in ostale režijske stroške. 2aradi tako postavljenega pogoja se lahko pojavita predvaem dva prim.eira, in sicer: 1, Podjetje doseže v dobi obračunskega meseca s piiodajo svojih proizvodov takšno višiao kosmatih dohodkov; da bodo krili vse zgoraj naštete stroške, družbeaii prispevek in fond stalnih plač. V tean piimeru bo dobil delovni kolektiv vse prejemke, fcä se krijejo iz tega fonda; ostane Še presežek dohodkov, t. j. ako bo po kritju vseh na.ve!deaMli izdatkov in plač še kaj ostaio od kosmatih dohodkov, bo .pomenil ta ptresežek cŠEti dohodek, od katerega bo šel določen odstotek v fond apremeiiljivih plač. Določen odstotek tegai fonda se bo nato izplačal delovnemu kolektivu * Ko smo piri^ujočj clmeik. že uvrstiU za tisk, je bilo na. podlagi raznili obravnavanj in diskusij, med drugim tudi v Ljudski AupŠČini PLRJ, sprejeto stališče, da plačni sjstcm v gospodarstvu ne bo' urejen z zakonom, ampak 2 uredbami za posamezne stroke. Te uredbe bodo predvidevale cololno plačo kot spremenüjivo. To ne srmanjšuje aktualnosti članka, ampak še toliko bolj naglasuje bistvene znaiilnosti gozdnega gospodarstva v odnosu do novega plačilnega sisiema, kijih elanek obravnava. U t e d n i ä t v o v obliki spretne nI ji viih -plač in taJto povečal v dotičnem mesecu prejeanke delovnega kolektiva. 2. Ako pa se zgodi nasprotno, t, j, da podjetju ne uspe dotjiti toliko kosmatih dohodikov, dai bi krilo vse n-avedene izdatke in fond stalnih plač, tedaj bo delovnš kolektiv prizadet na prejemkih, in gncer bo prtjel 1« toliko odstotkov atalnih plač, kolikor odstotkov plačnega fonda bo ki-U z doliodki, seveda po predhodnem kritju ostalih, že navedenih prioritetnih aadatkov. Da pa v takih primerih ne bi bih delovni kolektivi preveč- rprizadetd (kajti laJiko bi ostaijj tudi brez vseh prejemikov, ako bi bili dohodki taito nizki), določa 3. odstavek 12. členai »Če ostvari podjetje raanj ko 80% fonda stalnih plač, pa nima sredstev sLz rezervnega fonda, bo zagotovila di'zava s ki-editoni ali do'tacijo sredstva najmanj do višine zaieska predpisanih osnovnih plac, največ pa do 80''/o določenega fonda stalnih plač. «■ Iz navedenega toirej 3ledi, da so po novem sistemu plaČ mesečni prejejnikii dedovneg^a kolektiva povsem odviari od višiiae dohodkov podjetja v dotičnem mesccu, razen do višine osnovnih plač, katerih izplačilo jamči držaiva na osnovi ^oraj navedene določbe. Ta način plačevanja, delavcev iia uslužbencev je- za večino gospodajraJdh dejavnosti zelo piimeren in bo piri njih res dvignil stoiilnost delovnih kolektivov ter tako povečal sitorilnosl in kakovost diela, predvsem pa uvedel praviöio nagrajevanje. Taka podjetja so predvsem trgovska, usiužnc^taa in tudi večina proizvodnih podjetij, t, j. vsa tista podjetja, kjeir je sftori>lnosA delovnega tolektiva v direktnem sor-azmerjii z višioo dohodkov v isti poslovni dobi, ali bolje, kjer je vi&iiia dohodkov odvisna od stoirilinosti delovnega kolektiva. Kjeir je doba od začetka proiizvodnje do prodaje proisvodov čim krajša, t. j. tam, kjer je koeficient obračanja obrfatnih sredstev čim večji, se bodo .podjetja laže oikoa'isiila z novim sistemom .plaČ, ki je zanje najpi-imernejši. Imamo pa tudi podjetja s tako dejavnostjo, pri katerih stonünost delovnega kolektiva nima nobenega vpliva iia dohodike pod je tja^ vsaj ne v doglednem času, TipiČai primer taMh podjetij so gozdna gospodaretva. Nji Ji poglavi'tna dejavnost je, kakor smo prej videli, gojitev, varstvo in urejanje gozdov. Vsa ta dela pa povzročajo za sedaj večinoma le stroške in čim vee takih del je podjetju naloženih (Čim večji je plan), tem več delavcev in uslužbencev bo podjetju potrebnih, tem večji bo fond stalnih plač. Ta fond pa .mora goadno gospodarstvo samo ustvariti, in sicer z realizacijo dohodkov, t. j. s prodajo lesa nai panju. Tu pa naletimo na jedro razliilte med gozdnimi gospodarstvi in daragimi podjetj.'. Medtem ko imajo dri^ podjetja interes in nalogo, da prodajo čim več svojih pi-oizvodov, je glavna rtaloga gozdnih gicffipodaratev, da Čuvajo gozd iai odkasrujejo le toliko, kolikor je potrebno iz gozdnogojitvenih vidikov. Naš novi plačni aiatem pospešuje proizvodnjo in prodajo, ker so od nje odvisni prejemki delovnega kolektiva. Ako torej ne bi imeli strogih gozdarskih predpisov in se ne bi ravnali po njih, bi ta novi sistem plač lahko povzročil pustošenje gozdov, kajti delovni koleldävi hd skušadi realizii-ati čim več dohodkov s pTCidajo lesa na! panju, da si tako zagotovijo ali celo .povečajo osebne prejemke, t. j. zagotovijo poleg stalne plače po možnosti tudi spremenljivi del plaöe. Istočasno bi' s tako težnjo zavirali izvrševamje poglavitne dejavcoatii t, j. gSjitve gozdov, leer ta povzroča za. sedaj velike stroške. Poleg tega osnovnega vzroka-imamo še drug«, ki ovirajo in onemogočajo zaželeni učinek novega sistema plač. Taio vidimo n. pr,, da je les izi-edno važna auroviina za os.tale panoge goapodanstya, zaradi Česar sodi med osDovn« surovine, za katere si višji organi še nadalje pridržujejo pravico in aadzo^rstvo nad izkoriščanjem. Zato bo še v bodoče določal višji organ, koliko lesa in kakšen l6s bomo sekali. Tako bo vsako gozdno gospodajr^tvo prejelo svoj plan poseka, v katjerem bosta (ioločeni koHČina) in vrsta, l^esa, ki ga mora ali sme prodati. Hfcrarti s tem ukrepom je gozdnim gospodar-' stvom določena v glavnem tudi vižina njihovih dohodkov in ostvamtev fonda staloih plač. Da bi gozdna gospodarstva poleg te »obvezne« oddaje prodajala še »pi«sežke , . . 92 255 23,4 ■24,6 493 m' McSan gozd listavcev: buk'ev, javor tn jesen s p,rimesjo iglavcev 1 Način redčenja Starost Število dreves po ha Srednji premer ■ Srednja viSina Celotni prirastek od 1899 do 1950 Gozd nI bil redčen. . , 58 1510 29,t 635 m' Visoko redčenje , . . . 59 754 27 643 m=i Posekali so suha, potlačena in vladajoča drevesa . 61 480 28,3 635 m' Pojav, da debla rasto ravno, ali pa da so i&rivenčasta, izhaja iz vpliva dednih iastiusn, ali pa je odvisen od kaikovosti rasfišia, od biotičnih ali klimatskih p&gojev in končno od gojitvenih ukrepov. Za,to ja na raziskovalnih ploskvah., kjer ni bilo r&dCecja, zdo veliko slabo obliktivanih dreves. Na podlagi tega jc prižel pis^ do sklepa, da je najboljše tisto redčenje, s katerim izvajamo selekcijo, to pa je visoko redčenje, ki SJtremi za kaiko-vosinim . izboljšanjem gozdov. Vprašanje proizvodnje lesa po količini ali po kakovosti so flbravnavaib* že mnogi pisci. Razprava H. Burgerja potrjuje dosedanje ugotovitve in je avtor z njo znSitno prisipeval k razjasnitvi tegu vprašanja. —r, BELE2KE IZ PRETEKLOSTI SLOVENSKEGA GOZDARSTVA Pogoji cff živaften napredek gospodarstva, ki jih je ustvarila naia ljudska revolucija iri ki jih naša pot v socializem vsak dan böl} utrjuje, nudijo tudi gozdarstvu velike motnosti za iispeS^n razvoj. Napori, ki jih dnevno vlagamo za Sim uspešnejšo povzdigo gozdarstva v teoriji in praksi, bodo rodili še ptodnejše uspehe, če se bomo prt tem ucHi tudi iz naše preleklosti, ker bomo z oceno nekdanjih uspehov in neuspehov bogatili nase znanie. Izkušnje iz preteklosti v gozdarski dejavnosti, ki jih bomo lahko zasledili u zgodovini nagega goZ' darslva, nam bodo dragocen pripomoček na poti napredovanja v naši stroki. Pričujoči Članek je primer uspešnega prispevanja k zbiranju gradiva iz zgodovine gozdarstva, Vabimo naše sotrudnike, da sledijo temu. vzgledu in da po svojih možnostih prispevajo ustrezno gradivo iz zgodovine gozdarstva, ki ga bomo objavili. U r e d n ist v o PoročiiJo, ki ga je izdala koncem leta 1911. »Komiaija za pogozdovanje Krasa vojvodin» Kranjskct o svojerS delovanju v letih 1886—1911 in tako seznanila tudi šdržd'krogli o »umetnini, ki je čast našemu domaČemu gozdarstvu*, mi daje povod, da sem začel razmišljali d naŠi gozdarski tradiciji, ki je obstojaJa že davno pred nami, čenavno ni tako stara kot pri Nftmcih in Francozih. Se več. Široki javnosti prav gotovo ai znano, da sega začeteik slovchskega gozdarsttva v leto 1868., to je v čas ko je bila osnovana v Snežniku prva g-üadar-&ka šola s slovenskim učnim jezikom. Pobudo za osnovanje te Solei sta dala deželni svetndic prof. dr, Rleiweis in upravi LeJj tedanje graščine Sn^ižnnk Vincene Bodenatein. O tem oanr piSe zapisnik, sestavljen o priliki konference deželnega zbora vojvodi ne Kranjske z dne 10. avgusta 1868. Kakoir jc rizviiidno iz mta.-novnih lis-tin, »je bii namen -ÄLVöda. kmečkim sinovom in malim gozdnim posestnikom dati začetne pojma o gozdarstvu s praktičnimi vajami in na ta način med kme&kini probivalstvotn Kranjske zbuditi smisel za gozdno gospodaistvo, Ijub&aea do gozda in tako za boljšo goji-tev malih, za (a čas jako aanemarjeiuli gozdnih pa-rcel. kateirii skupna ^vovršina je zrfo velika in za blaginjo gospodariva dežele velikega pomenai. Prvotno stremljenje ni bilo, da se osnnje šola za vzga-jan.je go^diurjov v pfaveim smislu besede, temveč da «e osnuje gozdarska soJa za kmečko prebivalstvo dežele, da ga polagoma vzgoji za boljše in racionalnejše upravljanje svojih gozdov. Sola je bila osnovana po vzorou gozdanske šole v Hmterbüchelu na Dol. Avstrijskem, ki jc bdia odprta lota 1865. Tamkajšnji solskj program je tvačelno veljal iudi za novo osnovano gozdarsko šolo v Snežniku, samo da je bil dopolnjen z nekaterimi učnimi predmetih aritmetiko, geometrijo in risanjem. Vodstvo 5ole je bilo poverjeno tedanjemu vtpraviteilju gfasčine Snežnik Vinctsncti Bodensteinu, ki je bil po rodii Ceh iz Jičina, Študije je dokončal na gozdarski akademijii v Beli (Wcisswasser) na Češkem, kjer je tudi 3 leta sode-lova.1 kot asistent. Vodsivo Šole je bilo brez dvoma v dobrih rokah. Gozdarski Soli je bil dodeljen v učne namene reivir Snežnik (površina 2000 oralov), itakor tudi «stali gozdni kompleksi grasökie (približno 26.(X)0 ■omlov). Zn^ijno je, da je bil učni jezik slovenski,, žal je imela gozdarska Sola v Snežniku kratko življenje. Na predlog raiTia-töljstva, Kranjske dežeine gozdarake šole na Snežniku (ravnatelj Joze Otiureigne.r) z dne 11, oktobra 1875 je bila deželna gozdarska Sola v Snežniku ukinjena..* Da smo začeli v Sloveniji že »godaj racionalno izkoriščati goadove, nam priča tudi tovarni Zia suho destilacijo v Leskovi dolini, ki jo je postavil po nalogu Jurija SchoenbuiTg-Waldeiiih-urga kemik Reiniiold Rei-chenbach. Tovarna je bila ustanovljena v Leskovi dolini zaradi prihranka stroškov za prevoz bukovega lesa, ki je služil za pridobivanje oglja, katrana, lesnega kisa i. dr, s suho destilacijo. Reichenbach o ve peči se niso obnesle in so jih zamwijaJi z železnimi retortami. Vendar se iudi to ni obneslo, kor se ie oglje zelo težko prodalo, pa tud,i cena drugih produkiov je padla, tako da je francoska deini.^ka dnižba aS(5ciete Jorestiere industiielle'dtt Leskova dolina«, ki je imdu v najemu tovarno, že leta 1889. prenehala obratovati, čeprav je imela pogodbo za 20 letj Da jo izkoriščanje gozdov že tedaj tomoljüo na goadnogojitvenili principih, je najlepše razvidno iz pogodbe, ki je bila sklenjena med Jurijem Schoenburg-Waldenhurgom, lastnikom graSiiao Snežnik, in Bertranom, tovarnarjem kemičnih produktov v St, Etienne ra Francosketn. Naj navedem samo nekaj odlomkov iz ie pogodbe; ■ »Člen 2. Njegova Svetlost se zavezuje oddati gospodu Bertr-amu za dobo te pogodbe obratovanja tovarno potrebno bukovino, in sicor samo V množini, katero dopuščajo oziri na trajnost gozda in predpisi urejenega gOzHnega gospodarstva in samo drevesa, nesposobna za tehnični les. Vrhe od tehničnega leaa dobi gospod Bertram tak.rat, ko pride ta v posek. Člen 3. Cena na panju stoječega letsa kakor za vrbe iteh.niČnega lesa pri pan-ju v gozdu je ista pod pogojem, da mora gospod Bertram izdelati veje do 10 cm debeline, jih pa lahko izdela tudi v manjši debeJiimi. Vendar sme izdelati drevesa in. vrhe na metrska drva v goadu na mcslu ali pa še!e pri tovarni. Člen 4. Drevesa in vrhe odkažejo v gozdu nameščenci z revimim kladivom, go^od Bertram dostavi les na tovamd&kj prostor in kadar ga bodo njegovi delavci izdelali in »ložili v prostorne metre, sledi prejem po gozdarskem osebju in vodji tovarne-« Iz navedenih primerov vidimo, kako so skrbeli za gozdarsko prosveto v Sloveniji že leta 1868, in da so pri- nsa šc Jcta 1873. stremeli za tem, da tiaj bo * Obravnava kranjskega deželnega zbora v Ljubljani od 7. marca 'do 11. apiUa 1876, XVIT. zvez. Priloga 19, atr, 198, izkorišEanje gozdov v sklad ti z gozdntigojitvenimi nateli. Pogozdovanje Kra.sa, >ubDzne in puste pokrajine, v kateri so pred. stoletji opustošjld gozdove in katen se bliža nadepolna bodočnost«, je 2abeIež«io že 1886. 1, To vse nas navdaja s ponosom in nam dokazuje, da naša gozdarstvo ni tako brez tradicije, kakor to nekateri ljudje mislijo. Z zadošienjem Jahko ugotovimo, da. smo Slovenci kljub največjim težavam, kljub nacionalnemu in ekoaomakemu zasužnjevanju zi\ali najti pot do znatne razvojne stoipnje gozdarstva ter. da smo negovali in ohranili goxdove tako, da so lahko v zgled'" oet^iJemu svetu, naäemu ljudstvu pa v bkgostanjp. ; Vilj^ KindUr SADITEV NA PLUG , Ve^krai je polrebtio' saditi velike sadike s tako močno razvitimi s.transkiaii koreninami, da uporaba sadiLnikov ni. mogo6a. Take ptrimöra imamo posebno pri pogozdovanju zaplevdjenih posek in pri izpopolnjevanju nasadov. Tedaj je posebno pripoToitjiva saditev na plug. ki je uporabna tudi na mofino saplevcljettem, no preveč kam.nitem leronu. Potek saditve; • 'i la <3 " * Slika 1. S Široko ravno motiko kopaE očisti tea-en plevda in izkoplje jamo. Z eno strani pusti v jami zemljo v obliki pluga. Slika Z Sadilec z roko zaobli robove »plußat. o revcsih sekira rada odsikakuje, kot je prelahka. Sekira »Iltise presega pri drevesih pod 1,5 m" telesnine storitve vseh drugih do sedaj znanih tipov sekir. Primerjava glede upoirabe enetrglje pti enaki storitvi mod 1,.^ kg težko navadno in ok. 800 g tefeko ^eWro »Iltis* nam da sledečo sliko: SekaČ v paru napravi v enem, delovnem dnevu peri sečnji na golo v smre^ kovem sestoju okoli 3000 zamahov s sekiro (specialist klestilec pa tmimanj trikrat toliko), Piri delu s 1500 g težko sekiro porabi energije 3IXK) zamahov X 2000 g (1500 g sejdra + 500 g loporiSČe) X Im višine zajnaha = 6000 m/kg. Pii sekiri slltist pa; 3000 zamahov X 1150g (800g sekira + 350g «to-porišce) X I m višine- zamaha = 3450 m/kg, Torej je upot^a energije pri sekiri »ntis« skoraj za polovito manjša kakor, pri navadni sekiri. Dobre lastnosti, ki jih vaaJc grwdni delavec pri svoj&m orodju zdo ceni, so pri sekiri »Utiss posrečeno »druSene. Te so: veLLka stcwiilnoist.- majtma. teža, veliko varčevanje s iclesiiö triočjo in laKko bniSemja. " V Nemčiji, kjer je ta sekiira patantarajia, se je nena.vadrio bjtro uvedla in razäirila. Dospela je že tudi v Avstrijo, kjer jt dobilo dovoljenje za izdelavo sekir podjatjo Oskar HausenbichJi Komm. Ges., Seebach. Post Au bei Af.lcna. Tvrdkift je zaiela izdelovati tudi 1200g težke s&kirc »IlList in je ta izpopolnila .i^manjkljivosir, ki ;o je imela 800 g težka sekira s svojo omejeno upo-rabnositjo. Tako je zadoSčftno jahtevam in potreljam sečnje in. izdelave lesa vseh debdin, .Zaradi očitnih p^rednosti, ki jih ima sekira »Iltis« p-red vsefitii dosedaj upo-rabljanimd sekirami, bi bilo vredno, da se tudi mi pobrigamo, da to orodje fiimproj uvedemo med naše goifdjic delavce. Debelino naših dreves za sečnjo vefei-noma ustrezajo zahtevam te sekire. Delavci bodo prihranili pri istem delovnem učinku skoraj polovico energije, ki^ so jo potrošili doslej pri uporabi navadne,sekire. To se pravi, da bomo mogli z manjšim Številom gozdnih delavcev doseči isti delovni učinek. (Po »Allgemeine Forstzeifunga St. 5-6/1951.) Ing. Franjo Sgerra IZ PRAKSE o DONOSNOSTI SMOLAR.TENJA Smolorjenje v Sloveniji so vršila oz. delno Se vržijo gozdna gospodarstva, in sicer v lastni režiji kot ^vojo stransko dejavrtost. Zaradi tega tudi m'so posvetila tej dejavnosti triste pažnje, -kakor jo zahteva in kakrSne bi biLa tudi vredna, po važnosti, ki jo inu smola OZ, njeni derivati V nagem gospodarstvu že s samim pmhraiikom na dragoceitih devi;!;ah. Na pomanjkljivosti naletimo v računsko-finančnem pogledu, ako aaial-iiziramo načine obračunavanj^ delovne sile in letne obračune proi^odnje, Tc pomanjkljivosti pa sc bodo morale v bodoča vsekakor odsrtraniti, ker se vedno bolj uveljavlja tudi važnost finatn5n.«ga poslovanja podjetij. Sicej pa bo novi sistem plač, ki povežuje osebne interese delovnega kolektiva s finainčnim uspehom podjertja, ne samo odpravil dosedanjo breabrižnost, nego tudi zbudil iti izkoristil osebno iniciativo. Iz analize obračunov deilovne sile ugotavljamo, da go gozdna gospodarstva uporabljala zelo raabčtie načine obračunavanja in posamezno faze dela niso bile proporcionalno enako ocenjene po svoji vrednosiii glede na izgubo Časa in tešo dda. Tako vidimo n. pr., da so nekatera podjetja iiporahijala akordnj sistem obračunavaj!ja po fazah dela,'k&t n, pr,; za sfrganje skorje so plačevala od 1 do 1,50 din od drevesa; za postavljanje lončkov v začetku sezone od 0.25 do 2.50 din za lonček; za pobiranje loačkov .po končani sezoni od 0.25 do 2,50 din za ionČ«k; za zarezovanje, pobiranje smole in postavljanje lončkov teikom stno-larjenja p« od 18.10 do 20 din Za kg nabrane smole. Značilno je, da je nako gozdno gospodarstvo plačevalo začetno postavljanje lončkov manj (l.,3S din) kakor končno pobiranje ob zaključku sezone (2,50 din), drugo zopot nasprotno, t, j. začetno postavljanje več (2.50 din) in končno pobiranje majij (125 din), d iratje podjetje pa .oboje enako (0.25 din od lončka). Jasno je, d-a je ta ra-jličtia višitia pJaSevanja enakih del vplivala tudi na višino proizvo^infib stroškov, v kolikor seveda ni bUo polem plačilo za 1 kg pridobljene smole večje oz, tnanjSe od drugega podjetja. Razumoo bi biio. da se psla&a za pckstavljajije lončkov in pokirovčkov več kak-or za -pobiranje, kajti pri posdiavljanju izgubi delavec več 6ü|Sa z ugoiavljanjeTu dreves, ki so pripravljena za sm.olairj&iije, z zabijanjem že bi je V in pritrjevanjemri lončkov fcr njih pokrivanjem s pokrovčki kaJtor pa pri pobiranju, ko je treba lonček 5 pokrovčkom samo vzeti in žobeij Lzdreti (v kolikor so žeblje splob izdirali). Edino eno podjetje je zajelo vsa dela pri smolarjenju (od strganja skorje do končn&ga pobiranja smolarskega pribora) v eno. akord no postavko in plačalo smolarje po kg oddane smole. Podjetje »Süväprodukt« je lelos uvedlo kovinaste žlebičke, ki se tia koničastem koncu zabijejo v bor in služijo za odtok ■jmole v lonček ter obenem za. pritr^^itev [ončka k drevesu. Na ta naČiti je odpadlo 3airezovanje »nosat v drevesno skorjo, s Čimer je prej smola-r izgubi! veliko časa. (Foto: Ing, M. Simič) Ako primerjamo viämo p-rodizvodnih stroškov za 1 kg pridobljene smole po gozdnih gospodarstvih, ki so uporabljala obračunavanje deJovne sdle "po akord-nem sisteimu, naj si bo ločeno po fazah dela ali v skupni okordni postavki vsa dela, vidimo, da so ti celo nižji od planskih proizvodnih stroSkov za 1 kg (35.82 din), in sicer se gibljejo od 32,57 do 35,31 din. Pripomniti pa je treba, da je delni vjarok nizkih p.roizvodnih stroškov pni nekaterih podjetjih tudi dejstvo, da so ohremeinjevali proizvodTijo le z 20''/o vrednostjo pomožnega materija (smolarski pribor) in to tudi v primeru uporabe^■pC5>o]nema novega materiala, ko je predpisana ob;emenitev s 50% vredtiosti, loakor tudi ^o, da lastnikom smolarjenih dreves niso izplačali predpisane odškodnine. Popolnoma drugačno sliko pa dobimo, ako anaÜz]ii>aniO obračunavanjo dek>viie isile pri sniolarjenju. kjer niso uporabljali akordnega sistema. Tako .n. pr, vidimo, da je nako podjetje plačevalo vsa pripravljalna -dftla (strga-nje skorje, ra^našanje in postavljanje lončkov s pokrovčki) po času, t. j. na uro. Ja^ijvo je, da je uspeh tega načina odviseji od vestnosti in discipliniranosti delavcev, kajti predrago bi bilo stalno nadzorstvo nad vsemi soiolarji, kajti smolarrski, ob- \ jekli so števalni in med seboj oddaljeni. Toda tudi pri popokLi poštenosti in vesinos-ti smolarjev bo tu storilnost manjša kakor pri Biordnem sistemu z uSin-kostim stimulansom večjega zaslužka. Nadalje so plačevali zfarazovnje po norma, in sicer ja vsaJdb pet zarea od 3-75 do 4,65 dJn za smolmo glede rta terenske raziTtere (strnjen ali raztresen objekt, ravnina ali pobočje). TudJ ta načdn cidavec-smolaiT laJnko izigrava, v kolikor ga ne itadTorujemo in pmili-mo, da zarezuje le na določenio dobo in rie prepogosto z namenom, da poveča normo in a tem sebi prejemke, pri tem pa po nepoirsbnc>m kvari drevo. Sdcer pa je Siifi^tcm ivorm za to deäo neprimeren, kajti sjnolarju hi morali dati tofina navodila, kdaj in na koliko dni mora zarozovuli bor glede na bioloäke in klimatske po-jgoje, da dobi čim več smole z naimanjšiiti možnim p oškodovan j e,m .drevesa. Torej je vsako prekoračenje te norme le nepotrebno poškodovanje drevesa,' kar pa zasluži kazen, ne pa še posebne nagrade. Prav tako so-plačevali pobiranje amole po normi, in sicer od 1.23 do 1.28 din za lončeJc, tudi lu glede na tej-einakc razmere, toda neglede na količino smole v lončku. Tudi la pogoj bi iahko delavec izigraval in pjepogosto pobiral lončke neg lede na količino smole v njih, medtem ko bi zanikrn delavec laJiko puslü, da bi tekia smola preko lončkov po tleh, ker mu je minimalna plača zagotovljena. Glavna napaka pri vsem tem je bila torej ta, da delavec ni bil vezan na količino .pri d ob 1 j an e smole i a je bil glede nje po-polnoroa nezainiereairan. To je tudi glavai vzrok slabega Hnančne^j efekta s smolarstvom pri noketn podjetju, taJco da so znašali povprečru proizvodni stroski 40-47 clnin po kg, t. j. za 4.65 din več, kiltor anaSajo planski proizvodni «tiroški, Naj&läbsi način obračunavanja pa je uporabljalo ono gozdno gospodarstvo, ki je plačevaJ-o delavee-smolarje a fiksni nw mesečnimi prejemJu v višini 2500 din. Optavljaii so vsa dela od pripravi j aJnih do kančnegapobijwi;a ic pospravljanja snolarsikega pribora. Ker so bili prejemki nizki, .to delaveem obljubili, da bodo prejeli po končani sezoni nagrado, in sieer v višini 5 din od .kg piidobljene smole, kar pa je verjetno ostalo le pri obljubi, kajti podjetje je že braz izplačila nagrade uirpeJo nepredvideno izgubo v višini Il.flS dm pri kg. Njihovi pro-ittvodjji stroški so znašali 45.38 din po kg, t; j. ^a 9.65 din več kakor planski. Če bi vsa gozdna, gospodarstva uporabljala ta način obračunavanja, ki bi se verjetno povsod tako slabo obnesel. bi povzročila v ejiem letu s smolajrstvom skupno nad ],650Ä)0 din nepredvidene izgube, to ipa pc>d pogojem, da bii se pridobila ista količina smole, kar pa je zelo cialo verjetno, nego bi bila gotovo tudi količina oddane smole dosti manjša. Možno je, da je bil vzrok .nijkc proizvodnje pri tem podjetju iudS tehnične narave, toda izognili bi se vsekaikor tako poraznemu finančnemu efcklu, ako bi uporabljali drug tvačin obračunaviiTija delovne sile.^ Pri podjetjih z neiakordnim načinom obračunavanja je bila, poleg navedenih sUbih posledic KjvanSnega značaja, verjetno tudi količina ^pridobljene smole manjša, kakor bi bila z uporabo akordnega načina obračunavanja delovne sile, ker prejemki deiavca-smolarja niso bili odvisni od količine pridobljene smole Zelo važna pa je iudi kvaliteta smole, ki jo podjetja oddajo tovarni-smol-nih izdelkov »Pinus« v Raeah, t. j. njena čisu>ča in predvsem odstotek (erpentina, ki ga v^sebuje. Dogajalo se je, da so prihajali v tovaimo polni sodi smole, pomeSatte z vodo, kajtnejijcm, loački itd., dn to predvsem od ti.stih podjelüj, ki so uporabljala akordni sistem obračutiavanja delovne .Tile, in sdcor po kg oddane ^ipodc. To se je doga-jalo zaradi tega, kar so dejavci-smolarji oddajali polne in zaprte sode, ki äO se stehtali, deJavcein pa je bila asa podlagi ugtoyljene teže in odbitkov tare določena višina pirejemkov. Zato je podjetje s Silvaprodukt t pri lan«ki vpeljavi akordnega siät&ma v smolaratvo upoštevalo tudi to dejstvo m — po izjavi direttarja to vame »Pinust — se je zelo izboljšala kvaliteta smole, tako da se je lani dvignil odstotek lorpentiim od makisiiMinih lö'/a iz leia 1950 na kar pomena kvaliteto nad evropskiin povprečjem. To j& bilo doseženo 2 bcJjso i d natantno evidentirano embalažo, tako da sc ;e lako-j ugo-toviloi kateri sinolar je oddal sod, .kjer je bila smoia pomešajia z vodo, kamenjem aJi dmigimi primesmi, V takih primerih so krivca kaznovali z odtegljajem strožkov, ki jib je imolo podjetje s prcvoBom pirimesi iti s stirogim oipomiinom, da bo v primeru ponovnega prekrška sledila ostrejäa denarna kazen. Ta U'krcp je tako zalege!, da do ponovnega prekrška ni ptiSlo njikjer, dosežena pa je bila oddaja smole najboljäe kvalitete, ' ^ , Dt. Loja;« K i a u t a KNJIŽEVNOST Dr. Maks Wraber; Gozdna vegetacijska slika in gozdaogojitveni problemi Prekmurja. Pjebiraje 23. letnik Geografskega cestnika, nas preseneti tlanek. kd na prvi pogled kaj ne sodj v okvir takäne vsebine te remje, kot snio je bdii do sedaj ' vajeni. Presenečenje, ki nam ga je pisec ra'Zprave dr. Maks Wiraber napravil s svojo' razpravo v Geografskem vestniku, je posebno pjijetno iz dvojnega -vzroka. Z Ta^Siritvdjo d(«edanie stroge, da jo tako imenujemo, klasično geografsko smeri, v kateri jo bila* dn sedaj ta retvija pisana, pomeni razprava dr. M. \Vra.b>ra odločen pomik geograiskegft obzorja k skladnosti z zahtevami naie stvarnosti, ker odpira Eiiateljem te revije pogled v vprašanja, s katerimi bodo morali bi'Ü v bodoče pravilno ieznanjeati. Strokovnjakom, ki jim je zau^oa skrb za naie gozdove -in odgovornost za napredek gozdarstva, daje ta študija bogat material za spömavanje posebnih razmer v našem Prokmurjii Iz kompleksno ziajetih poscibiiosti v geografskih, podnebnih, talnih, gospodarskih in gozdnogojitvenih pogojih pisec v svojem^ članku pravilno ugotavlja in podčrtava bistveno pw>bleroatiko iji-daje stvarna napot-lk za njeno reÄitev, Kratek povzetek iz te uspele študije bo vsem, ki željnO' pričakujejo novih vrstic izpod peresa našega upoštevajnega mojstra M. Wrahra, v zadovoljstvo. Ugotovitve, ki jih na kratko zajemamo v naslednjem, nam bodo lapopoliule poznavanje Ptekmurja z vegetacijske in gozdogojitvene plati ter prispevale k reševanju naäih nalog tudi v äii^em obsegu. Ksec začenja svojo razpravo Z geograf-skim oipisom Prtkrnuirja. VkJjub relativno majhni gozdni površini ima ta pokrajina mnogo zelo perečih gozdarskih problemov, ki izvirajo deloma i« neugodnih prirodmh pogojev^ deloma iz slabega človekovega gopodairjenja, ki je prirodno sliko go®dne vegetacije močno spremenilo in občutno poslabšalo pogoje za uspeva-nje gozda, Prekmurje pisec deU v nižinski del (Dolinsko in Raven^o), ki obsega ravnino ob rekah Mura iit Lendava v višini 170^200 m, in gričevnat vižinski del (Goričko) v nadmorski vriSini 200—400 m. Drugi del je boJj gozdna.! (34"/») kakor pTTd (14»/o). Pisec obravnava v I. poglavju prirodne pogoje za. u spi.e vanje go2da v Pr&kmurju, med katerimi so klitnatiŽni in talni na iprvetn mestu. Glede podnebja ugotavlja, da spada to p&dročje .k panonskemu kii-matičnernu tipu, .za. katerega so zn-ačiJna suha in vroča poletja teir rorzle zime. Temperaturne skrajnosti dosegajo +38° C in —C. srediija letna leitvpeira,tuTa pa 9_I0<' C. Letne pa-davine znaäajo 750—SOO m/m. V poletju vlada dolgotrajna suša s hudo vročino, ki ju äe stopiijujejo suhi vzh-odni vetrovi. Vegetacijska doba. traja dobrih 7 mesecev, locia pozni pcninladanski in rani jesenski mrazovi povzroičajo škodo vegetaciji. Pa.n.onska klima je tor^ej subsiepna, ki je za go^d malo ugodna. U^etvanje gozda je tukaj mnogo bolj kritično kakor v alpskem področju, Neiprevidni gospodarski uifcrepi so tukaj goadu mnogo bolj nevarni kakor drugod. Paiionska flora je bogata sarmatsko-pont^ih in ilirsko-submodiieranskih elementov,. V nižinskem predelu tvorijo talno podlagö prodnato^peščeni najiosi reke Mure, pokriti z rodoivatno aluviadno glinasto naplavino, ki je v splošnam precej plitka. ZanuJi visoke tajne vode je mnogo zam-očvirjenega svet^, še več je suhih po^'vrSin, potrebnih nainaltanja. Poplavno področje je v ßUvjiejm poraslo z gozdom, ki nastopa v večjih in manjših komplaksdh, ostale predele pcxkrivajo polja in travniki. TaJna podlaga je silikatna, brez a:pna, torej 'kiala. Gričevnati svet (Goričko) je terciama tvorba iz silikatnega proda, paska to skriLavca, pokrita s težko diJuvifllno glino. sončni gniči imajo v sploinein zelo degradirana, to je pJitka, izsuŠen.a, ijprana .in zakišana tla; kar je prcdVsem posledica slabega gospodarjenja. Zaradi slabih tal je tudi gozdna vcgotacija precej dcgeneri-Mna. V !I, poglavju -tolmači pisec vzroke slabega stanja goz.dov, ki prehaja marsikje v pesno kirizo. To malaga gojenju goadov velike nJipore in modro previdnost pri vseh .ukrepih. Gozdna vegetacija ni prav v skladu z vladajočo klimo, marveč je v glavnem talno pogojena (edafogema). Nižinski poplavni gozdovi so-odvisni predvsem od vodnega režima isn prcdočiijejo sredi subpanonskega podnebja tujo vcge'ta.ctjsko obliko (paraklimaks). Zaradi pj-efti-raniih sfičenj in umetnega spreminjanja oblike in sestave gozda so tL gozdiovi v veliki meri nazadovali, 3e močneje in naravnost usodno pa so vplivaü na stanje teh gozdov hidrotebnični ukrepi (regulac-ija rečnih tokov, kopan.jo odvodnih jarkov),-zaradi katerih so začele izostajati redjie poplave in je začela padali gladina talne vode. Tako nekateri poplavni gozdovi le še bedno životarijo in pr^opä'dajo, oziroma^e priirodno spreminjajo v drugačen vegatacijsiki lip.,bolj ali, manj neodvisen od vodinega režima. Tudi goadovi .gričevja so-zaxadi močne deigradacije in nsrazvitosli taj v več mori odvisni od tal in predstavljajo de generacijski stadij nekdanjega viäe razvitega klima ličnega-gozda (klimaksa), ki ga je uničil člov^Jc. z ropajrskim izkoriščanjem, Vi^oredno z degradacijo tal in degradacijo gozdne vegetacije so vedno taočneje u-veljavljajo nega;tivnj vplivi ostre klime in povaročajo kritično stanje gozda. Izboljšanje tega neugodnega stanja je možno le z vztrajnim prizadevanjem, da se uvede progresivni razvoj gosdne vegetacije in da sc doseže vsaj relativno prirodno ravnotežje. Vidimo, da je -v obeh prianefrih v^toik kritičnerou stanju gosdov porušeno prirodno ravnotežje med vegetacijo in ekološkim okoljem (rastiščem). V pri- incTU aižinskih poplavnih gwsdov so vzroki slabega sunja novejšega datuma, pri goüdövih gričcvnaga pasu pa s&gaj-o iz davne preteklosti v daitašnji čas, V ni. poglavju opisuje avtor glavne gozdne tipe ter podaj«, njihovo bioloäko-ekonomsko karakteristiko. Na podlagi vegeLadj&kc in ekoloäke anaJize ekuša presoditi njihovo sedanje stanje in njihcwe razvojne možnosti. Pri tem' upošteva v polni mert prirodne pogoje in gospixlairskc potrebe; slednje ne morejo biti primarne in odlodilne pri gojenju goKdov, ki mora doneti da prirodnih osnovah, 1. V poplavnem področju Prekmurja so bili nekoč najboJj razširjeni gozdovi hrasta doba (Querceto-Genistetum elatac), ki pa so v stanju ae-zadräanega tiazadova.nja po obsegu in ktii-ovosfi. Spremenjene vodne razmere jih gi'0(djo pox>olniOrrla uniiiti. Vprašanje njihove konverzije je zelo pereSe. Pisec navaja konkxeifne površine tali gozdov in lakuša na podlagi vegetacijske analize prikazali njihovo brezupno stanje, Marsikjo že narava sama vrSi ko^nverzijo tega vegetacijskega tipa.v dtnjgega, toda nepravilno izkoriščanje (paša, steljarjenje, sečnje na golo) često preprečuje naravni razvoj. Velika gozdnogojiitvena 'napaka je bila ustvaj-janje Čistih kultur doba na večjih površinah, ki sedaj bedno životarijo, medtem ko so pirirodno mešani sestoji v boljšem stanju, V dobovih sestojih zelo.dobro uspevata vejiki jesen (Fraxinus excelsior) (n poljski brest (Ulmua campesitriis), ki pa ga uničujo holandska boiezen. V prirodnj «mesi drevesnih vrst, ki lokalno vaHira, sta. grmovni in zeliščni sloj zelo bu,jno razvita, v popaäönih in stoljarjcnih pa zolo ^romašna. Mlade dobove kuJtiire je treba redno Čistiti, da jih ne premste bujno uspevajoči gozdni plevel, 2. Prirodna rastišč j e 1-š e v i fa/1 o g o v (äsoc, Älnus glutinosa — Carex brizoides) so terenske depresije na jJodročju dobovega gozda, kjer se voda dalje Časa zadrzujc, Cma jelša (Alnus glutinosa) v sestojih absolutno prevladuje. Redtii sprejnJjevaJci so dob, veliti jesen in poljski brest. Jesen dosega tukaj krasen iiarvoj kakor v dobovetn gozdu. Ohranjena sla dva večja kompleksa jel-šcvtga gozda; Cmi log (780 ha) in Polanska šuriia (450ha). Prvi ima meäano rastišče doba in jelše, ki se goji tod kot nisrek gozd in čigar .rastišeei propada zaradi osuševalnih prekopov: V drugem Jto-mpleksu je rastižče v glavnem nedotaknjeno in nosi prekrasen visoki gozd črne jelša, ki je morda edinsivea v Evropi, Cma jelša se postopno soka na golo in pomlajuje s sadikami. Pridobivanje semena in vzgoja sadik črne jelše se vrši tia spcdaJcn način. .leQäa dosega višino 25—35 m in debelino cm v prsni višini. Grmovni in zeliščni sloj sta bujno razvita. 3. Mešan gozd gradna in gabra {Querč4to-Ca)rpiinetura) ns^peva na nižinskih rastiščih, ki leže izven območja stalnih poplav in podvime vode. Ta gozdni tip je zaključna vegetacijska oblika (fitokli.Tniaks) s-rednjeevropiskega ni-äavja in je torej v svojem .razvoju odvisen predvsem od počn.o razširila rdeti bor in briiza. CiSčcnje in pravilno gojitveno usrnorjatije teh površin je težaven gozdarski pjoblem, ker jc pravi uaa že zamujen. Zaradi neugodnih fclimatičnih in talnih razmer so sei nje na golo v subpa-nonskcm pasu zelo jievarne zaradi talne degradacije in silnega zapljeveljenja zemljišča. Na mlajših golosečnih površinah mestoma absolutno prevladuje trava Cal a mag posti«, ki moCiio ovit^ prirodmo in umetno obnovo go^da. Najtežji gozdarski probletn pa predočuje robinija (Robin ia psoudoacacia), ki tiasiko prerašča golosečne povile In goadne praznine. 5, Borovi gozdovi dajejo gričevnatemu svetu predpartoinskega ni-žavja soiačilno fiziognomsko sliito. Rdeči bor (Pinus sylvestris) je tod najbolj razširjeno g«zdno drevo, ki tvori mestoma čiste, dnigod z listavci mešane .seistoje. Med listavci so nijčesči grad en, gaber, pravi kostanj, btrkev. Avtor je mncuja, da je raaširrjena tod posebna panonska rasa rdečega bora, ki je primarno zelo dobra, toda močno degenerirana zaradi dolgotrajnega slabega gt>srpodaTjenja. Najbolje se^je ohranila vmeš,aneni gozdu bukve — gabra — bora s primo&jo gabra in pravega kostanja, kjar daje najboljši donos po kakovosti in količini. Ta gozdni tip je samoatöjna gozdna združba, lu' je biJu ve.rjetno nekoij mnogo boJj razširjena po subpanonskem gričevnatem pasu .m je .prodslavljaJa mogoče najbolj ustaljeno klimatično gozdno združbo, Danda.nes je ta. gozdni tip površinske močno reduciran in biološko oslaÜljen. Nedvomno je rdeči, bor v Prekmurju,. avtohtona drevesna vrsta, ki se jö ohranila iz terciarne dobe. toda nj^?vo sedanje prevladovanje je sekundaren pojav, ki ima sva j vzrok v slabih talnih in podnebrtih- razmerah. Ker je rdeči bor ekološko skrajno skromna in biološko zelo močna drevesna vrsta, se je vziporedno z jiapredujočo degradacijo tal in lej sledečo degenciracijo gozdov vedno bolj širil in izpodrival ekološko ^ zalitßvnejte drevesme vrste. Prirodna regeneracija ta! in gO(ada se ne more uveljaviti spričo silno intenzivnega izkoriščanja gozdnih površin s sečnjami, pašo in steljarjenjem. Steljaj-jonje je tako ntocno, da odnaša iz gozda vso živo in mj-tvo organsko snov, zaradi česar je gozdno zemljišče vedno bolj revno in kcnpüno, gozdni sestoji pa vedno bolj redki ■in kržljavi. Subi vetrovi in dežni naJivi prispevajo svoje k nazadovanju gozda in Ul ter k neugodnim vodnim razmeram v nižini. BidoSka melioracija degradiranih terenov je nad vse pei>eič gospodaTsfco-soeialen problem Prekmurja. 6. Re b inj j a zara-di ekološko skrornaoati in. jOTednih biološkili lastnasti. (zgodnja in obilna, s&menitev. izredna sposobnost vegetativnega raamno-ževamja) se-«thiG .äiri ler osyaja ssanemarjeae kmctijalte površine in-redke, dege-inerirane gozdne sestoje, kj&i> izpodriva in. duši domače gO»dao drevje in grozi preplaviti vso pokrajino. Direktna bMba proti -Icj vsiljivi in Diasilni tujki je skoraj brezuspešna, k.er se je že preveč razširila in usidrala; itreba 16 začeti z izboljševmjeiin gozda, kajti le biološko zdrav in gospodarsko polnovreden gozd je uspešna obraniba pj-ed iqbinijo. Ta indircktni način borbe je bolj priporočljiv tudi za.to, ker .zagotavlja večjo gospodarsko korist. 7. Pod vplivom äpekulativne nemške Sole o maksimalni zemljižki renti so se zaž&le tudi-v Pcekmurju gojiti, sm r e k g v c m ojn o kul t u r e na manjäh površinah. Od vseh domačih drevesnih vn-it ima smreJta v panonsäceiii podnebju najmanj domovinske pravice, Öisti smrekOT^i nasadi, staji 40—50 tet, so po za-dovolji^-i začetni rasti pifiSli v zastoj in so v slsiotn slanjo. R^zrd škodljivi insekti. predvsem lubadarji in smrekova osica (Lygaeonematus abietum). jim tmičTjjsio življenjsko silo in nar^ujcjo nujno gozdarjevo ii»tei-/encije v smislu premene v tistreanejši prirodni gozdni tip, 8. V razdobju med obema svetovnima vöjnama so začeli na področju poplavnih gozdov uvajati nekatere hitrorastne luje drevesne vrste, predvsem kanadski topol, ameriški jesen in črni oreh- Izkazalo se je, da so se' etsote bolje obnesle v mešanih kakor v čistih kulturah. Najbolje uspeva kanadski topol; čigaj nasadi pa so se aačeti sušiti. Vzrok je verjetno v spremembi talae vode v zve/i s hidrotehničnimi indioracija-mi. Biološko oslabljene sestoje so napadli rarzni Škodljivi insekti, ki jih uničujejo. Gojenje ameriškega jesena ci upravičeno, ker ga domači jesen prekaia po gospodarski vrednosti, Crn oreh na splošno slabo uspeva,-ker mu prevlažrvo zeraljšče ne ustreza. Pisec prip^iroča uvajanje zelenega bora (Pinus strobus) za melioracijo skrajno degradiranih zemJjišč ter rdečega hrasta (Quercus ntbraVza gospodarsko izboIjSarlje slabih sestojev. Obe eksoti ianata ugodne cfcoloSkc pogoje za svoje uspevanje, hkrati pa poadtivne biol<^ke lastnosti jn veliko gospodaisko vredno&t. —r, \ m PREDPISI NAVODILO O ZADRUŽNIH SKLADIH ZA OBNOVO GOZDOV Uradni list LRS štev. 38 z dne 4, XII. 1951, Na podlagi 9- Člena uredbe o ustanovitvi skladov za obncwo goadov (Uradni list LRS, št. 28-143/51) izdajam navodilo o zadružoih skladih za obnovo gozdov". A, Ustanovitev in pomen sklada L Pri vsaki splošni kmetijski zadrugi iin kmečki delovni zadirugi se ustanovi skJad za obnovo gorzdov z vel javnost jo. od 21. avgusta 1951. S sredsrtvi zadružnegSL sklada za abnovo gozdov gospodari zadruga tako, da z vsakoletdimi. dohoidki isklada krije vsakoletne izdatke za tista dela v irvezi z obnovo, nego, varstvom in ureditvijo gozdo-v, ki so določena s plajiom zadruge, potrjenim od gozdarskega organa prLst-ojoega okrajnega (mestnega) ljudskega otlbora. ; ■ Morc-bi+ni presežusk sklada se s koncem leia premase na prihodnje leto. Morebitni primanjkljaj se plača skladu iz okrajnega aJi republiškega sklida za o-bntrvo gozdov, Če'so bil-a z dovoljenj&m gozdarsk&ga organa okrajTrega (tne&t-nega) ljudskega odbora izvržena ^aJia obnovilvaiia, gojiitveiia, vajs-tvena aH ureditvena dela, ki-s planom niso bila. določana., ali če so büi siroškj za. obnovitvena, gojitven«, varstvena aH uredil v ena dej a večji, kot so bili & planom določeni, zadiružni sklad pa nima dovolj lastnih sredstev z& kritje takih večjih stroškov. Sredistva vsakega zadruznega sklada za obnovo goadov so nalož&na na pofi&bnem bančnem računu piri pristojni podružnici Narodne banke FRLJ B. Vplačevanje v sklad 2. V zadružni sklad za obnovo gozdov se plaža 80% cen^ iesa t\a panju (goadiia taksa), kakor je p.rejdpisana s cenikom ministra za finance LRS v Vesi-niku organo-v za ceine; št, 18. z dne 15, septembra 1951. Navedeni del cene lesa na panju se plačo od vsakega oddanega lesa. Izvzeti so prinieri, če zasebnik zaradi potreb po drugem lesu odda. srvoj les v zajnenjavo v en-aki vrednosti ali pa če ga poda-ri v javne namene (graditev zadružnih, gasilskih domov i-id). Določeni del cene lesa na. panju sc plaiSa v aklad za obnovo gozdov za isti les le enkrat. Kot les sc &feje les gozdnega drevja, najsi je biJo posekano v goadvi ali isrveii njega. 3. Zasebni lastnik go^da plača določeni del cene lesa na,.panju za les, ki ga je oddal, tisti splošni kmetijski zadrugi, v katere območju je oddani les poibkal. Kmečke ddovnc zadruge plačajo določeni del cene lesa na panju od lesa svojih gozdov v svoj sklad za obnovo gozdov. 4. Zneski iz 2, točke se vplačujejo v ^družni gldad ^a obnovo goidov takole: a) za les, ki ga zadruga odda sama, plača zadruga ustrezni znesek v svoj sklad takoj po vnovČenju; / b) za zasebna les iz obvezne oddaje aJi iz zasebne proste prodaje, Če ta tes prevzamejo zadruge, se plaea «strezni del cene na panju v zadružni sklad aa, obnovo gosdov tako, da zacferuga pri izplačitu kupnine za tak les od te kupnine odbije ta znesek in. ga vpla6a v svoj sklad, prodajalca pa o tem odbitku obvesti; e) če kupijo les iz točke b) držvna podjetja ali zavodi, odbijejo od kupnine ustrezne odstotke cene lesa na panju in jih vtplačajo v zadružni sklad za obnovo gozdov na ustreenl banči račun, hkrati pa o tem obvestijo prizadetega prodajalca ip tudi Zadruge; £) SO^/s cene lesa "na panju od lesa, ki'ga plača lasnik, posestnik ali upravitelj zasebn^a gozda zasebniku, plača prodajaiec (lastnik, posčatrtik ali upravitelj :(asebnega gozda) zadrugi, ta pa vplača ta znesek na bančni racun svojega sklada, za obnovo gozdov. Plačila po gornjih točkab morajo 1)111 izvržena v 15 dneb, rač^unajoč od dneva, ko je bil les oddan. ' i , o zneskih, vplača^iih v sklad zadruge za obnovo gozdov, obvesti zadruga pristojni izvršilni odbor okra.jnega ljudskega odbora s posebnim poročilom. V tem porqcilu morajo biti tudi podatki o lastnikih, vrstah in količinah lesa, t>d katerega izvirajo ti zneski. C. Odvajanje prispevkov okrajnemu in republiškemu skladu 5,' P-odružnica Narodne bsnke FLRJ razdeli prejeta sredstva zadružnega sklada za o^bnovo gozdov pristojnemu okrajnemu in republiškemu skladu ijsakih 15 dni in sdccr v višini prispevkov, ki so predpisani v odiTodbi o razdelitvi zneskov od prejete gozdna takse v zadružne isklade za obnövo gozdov (Uradni list LRS, St. 35'166/51). ^ i C. Nadzorstvo nad plačev.aiijem v sklad 6. Logarsko osebje, Id vodi evideneo b izdatiih sečnih dovoljenjih v svojem okolišu, mora po izvršeni premeri in Žigosanju lesa, [josakanega na podlagi sečnih dovoljeinj, sproti obveščati pirialojne zadruge in organ za. gozdarstvo oJcraj-' nega ljudskega odbora. ' 7. Organi, ki so pristojni za izdajanjK sprftmnic 7a prevo« lesa sm.ejo iadaii spremriico šele pwtem, ko so ugotovili, da je za tisti lea predpisatii ded cene lesa na pajiju plačan v zadružni sklad. D. Uporaba sklada 8, Sredstva zadružnega skrUdti za obnovo gozdov se smejo uporabiti !c za. obnovo, nego, vajrstvo in ureditev nedržavnih gozdov, fcj ležijo v območju za-■ drugCv in sicer po naErtih, bi jib je potrdil pristojni državni argam, oziroma po predlogih za ta dela. Med obnovo goadov se štejejo dela, ki imajo za nauneti v^pwstaviti ali povzdigniti rodovitnost go-zdnih tal, vzpostaviti trajnost gozdne proizvodnje ali zagotoviti obstoj in gojitev gozda (pogozdovanje, ^etev, melioracije, napravlj^nje drevesnic itd;). 2 nego gozdov se razumejo gozdno kulturna in gorzdnotahniSna de!^ (čižčenje, trebljenjc/Tedienje itd.), ki jim je namen zvišati gozdni prirastek «11 odvrniti imanjšanje tega prirastka aili vobče preprečiti upadanje gozdne proizvodnje. Z varstvom, gozdov se'razumejo dela aanadi odvrada-nja ali^preprečcnja o-zi-roma gašenja'goadnih požarov, odvračanja ali zatiranja škodljivega mrčesa ali nalezljivih bolezni na gozdnem drevju. š Z urediiivijo gozdov se razuniejo dela, ki zagotovijo tak naoin gospodar jeni a. da se doseže postavljeni gospodarski smoter; predvsem pa (trajnost gozdne proizvodnje, , .9. V zvKEt z ddi i.z prednje lo6ke se lahko .iz zadružnega sklada za obnovo gozdov izplačujejo sredstva zlasti za tole; a)"nabavljanje goizdnega. somenja in sadik, b) ustanavljanje in vzdrzvanje gozdnih drevesnic, e) ugojtavljanje objektov za pogozdovanje aH idočaitje površin zaradi po-tnlajanja ter iame.re in kartirajija teh objektov, č) vzdrževalna deJa man j Sega obsega ter gozdu okutt uma de!a na. hudour-njških obmoCjih, d) pogozdovanje rednih m izrednih sečiSč. kjer naravno pomlajan-je ni mogoče, e) pogozdovanje ija melioracije gozdnih kiraških površin, f) oanačevanje od mrČMa napadenega drevja, delo pri podiranju in odst;ra-njevajiju okuženega drevja ter mbava ustreznih sredstev za zatiranje bolefflni oziroma škodljivega mrčesa, g) graditev naprav in nabavljanje sredstev za od vračam je goznih požarov, h) vzdrževanje gosnih poti in cest v nedržavrah gozdov.ih, i) nagrade za uspešno izvedena gozdnolctiltuma dala. ki pa «ne smejo preseči S^k izdatkov, doJočenib za dda. E. NaEin izplačila 10. Pristojni dtnami zavod izplačuje denarna sredstva iz zadružnega sklada za obnovo gozdov priviloma. po izvršenih delih. Izplačilo za dda manjšega obsega predlaga pristojna zadruga, mora pa pri tem predložiti potr&bne do-ku-meinte, iz katerih je ray\^dnOt da so dela, za ka-tera se plačilo zaifeva, by a izvršena v resniei in "V potrebnem obsegu in ob primernih cem^. Dokumente za izplačilo denarnih sredstev iz zadimžnega sklada za obnovo goadov potrjujeta ofcoJišni logar in krajevni ljudski odbor. Dda, ki se plačujejo iz zadinižnega sklada za obnovo gozdov, strokovno nadzira okoliš ni logar oziroma okrajni gozdar, F- Prehodne in končne določbe 11. Glede pc^traiiskih gozdnih proizvodov se izvrševanje iiredbe o LStano-vio tekom eÜskurzi je. opažanji inskJepi. Pri obravnavanju organizacijskega vprašaji j a je predsednik med drugim omenil, da so v minulem letu "oblasti ptoitrdile delovanje in pravila društva. PleniLm dt^štva je bil zaradi štedlnje sklican le enkrat, in' sicer 2. julija 1951, Prcdssednik. je priporočil, da bi bilo primeimo določiti v letu 1952. čas za Sir5e poavetovfmje po vzgledu iz 1, 1950..tako da pri tem upoštevamo reorganizacijo naäcga gospoda:rstvB, ki je še v teku, kar bo nedvomno našlo svoj poudiirek ludi RE lakcm posvetovanju. Razen tega je izgotoviiev perspektivnega plana ludi važen Einüelj, ki naj vpliva na izbiro časa za posvetovanje. Na.dalje je navedel predsednik sklep^plenuma, ki.tioloča, da pripada polovica rediie članarine sekcijam, polovica pa druS-tvem malici. Pri oceni dela- in uspelutvv sekcij se je predsednik oirl na uveljavljanje področn-ih sftktij dniäiva. Upravni odbo^r mi nudil sekcijam toliko podpore, kot bi jo bil moral. Skoraj. vse sekcije so bile zelo agilne pri skJicevanju članov In inabiranju članarine. Neka.^ore so si zadaJe veJ nalog, kot so jit zmogle. Važno je, da se sklepi vedno tudi izvrŠe, SliSaJi smo očitke, da je društvo dajalo premalo poudarka na lesno industrijo. Uveljavljaj)je posa-mezne stroke ali panoge je v prvi vršiti odvisno od stopnje razuroevanja pripadnikov same stroke in od njihove aktivnosti. V kolikor so bili torej oiSitki upravičeni, je bil premalt poudarek predvssem poslcdiea pomanjkanja zanimanja, p.riaadotih, kstr se je. posebno mo&no izražalo pri. tovarnah predelovalne lodu&trrij^e, ki bi pa morale prcdnjaciti. ' ' Kontno je naka^zaj pTcdsednjk feäkoce, rta ka^ea-e je zadelo društvo v svojem delovanju, ter končal svoje poročMo z ugotovitvijo, da so bili v minulem letu doseženi znatni uppehi v dolu druSlva, ki naj nam bodo v zadožconjc in ■ spodbudo. Tajnik dmätva tov. Slov.niik je v vsojern. poročiiu podal sliko' orgaaiaacij-skill vpirašanj. Poročaj je, da ista bila v minulem lötu kooptirajia v- upravni i. odbor tovffiriäa Kramaršič in -Janežic, ki pa sta bila po®neje zaj-adi premestitve aope?t razrešena funkcij. Kmalu po lamskem občnem zboru je bilo. osnovatuh n ,podroinih sekcij, ki so zajele po dosedanjih poročilih 459 članov, od lega 232 rednih, 227 iarednih. Včlanilo se jc wen te^a do sedaj 27 goapodaj-skih Članov. Najaktivnejše sekcije so, bile ljubljanska, gorcrnjska, maj-iborska, slovenj-graška in. Se nakaterc dnige. Člani upravnega odbora so bili prisotni .pri večini občnih zborov sekcij. Odbor je oskrbel za«ekcijc predavatelje in jim tako pomagal pri laipolnjevaaju strokovnega stianja. Društvena pravUa so bila tiskana in jih je odbor poslal-sokcijami V minulem Ifrlu se je odbor seistal k 25 sejaTn,''kjeT je bilo sprejetih 221 sklepov, ki sp bili vsi izvrSenL prirejeni so bili 4 disJcusijski večeri po perečih vprašanjih. Predvajajuh je hilo 6 otroko^niJi fümov ob Številnem obisku Člajistva. Društvo je priredilo za področje Ljubljane 9 strokovnih predavanj, in säcer so predavoii tov.. Jug o tračni žagi, tov. Slan.rawicg8 odbora, da reviji poslujeta po mo^nosfti po načelu samostojnega gospodarskega račun^ Primanjkljaj Gozdarskega vostnika znaša 201.000 din, revije Les pa 137,000. V teh meskih pa ni. upoštevana dolžna naročnina, ki pr&sMa 113.000 din, ter jo bo potrebno preneisti kot obremenitev vletoSji proračun clWstva. S podporo 365,000 dihairjev je društvo omogočilo nadaljnje izhajanje revij, ker Tli smelo dovcditi, da bi zaradi dename stiske prenehali izhajati, s čemer bi se odrekli našemu poglavitnem ti delu, ti j. izpopolnitvi strokovnega znanja, ki ga obe reviji z uspehom opravlja.ta. Porodilo je posebej naglasilo dolžno naročnino, ker nemarni iwocniki ogrožajo možnost nadaljnj.ega obstoja in koristnega delovanja naših revij. Čeprav je bila v upravi obeh glasil, ki je skupna, uvedena največja štednja (število uslužbencev je bilo n. pr. zmasijšano od 4 na 2 itd.), vendflj- niti eventualne zopctne podpore niti potrebno zvj^je iia-ročnine ne bodo aagotovile revijama obstanek, če bomo še trpeli dosedanji prepogost pojav; dolžne naročnike. Pri tem bo treba odločno ukrepati in ustaviti pošiljafije revij nenjarrtMi TisiiToCnikora. Spričo podražitve poštnine V bodote ne bo mog-oče doUnik-ov posajnič terjati, ampak naj bo naloga podroenih sckeij, da skrbifo 2« redno plač&vaiije, naroČriine in p^^dbbivanje novih naročnikov. Blagajnik je nadalje poročal, da je založniška dejavnost vrgla društvu čigti dohodek 162.0(10 dinarjev, zato l>i jo bilo umestno pospeševati z izdajanjem publirkatij Lake aktuaine vsebine, Ka. katejo je tned članstvorn p o vp rase vaji je. Blagajn-ik društva je opoüoril'prisolne, da je traba za društvo in za.-revije nakazovati denar po različnih čekovnih računih. Naslov čekovnega računa aa društvo je: fiO 1-1-95332-]25 DIT gozdarstva in lesne iTidustrije, za »Gozdarski vestnikt 601-90332-33, za »Les« pa 601-1-90332-44. . Koočno je poročal o dosedanjih prispevkih gospodarskih članov, pri Čemer j« omenil, da se bivše Gozdno g(Wpodarstvo Murska Soboia, Lesnoindustrijski podjotjL v Novom mestu in Nazarju in nekatere tovarne Še do dines itirso odzvaii povabilu za vstop v društvo fcot goariiodarski člani, ker od njih društvo äe ni prejelo ustreznih članarin, S poiočilom- uradnikov obeb revij, tovarišev Brinairja in Peivgova, nam je bila podfl'n.a slika o stanju cbeh strokovnimi revij. »Gozdarski vestnikt izhaja v naklaxli 2300, »Lest pa 3200 izvodov, ,V obeh poročilih je aaglaiena potreba raa-žiritvo dosedanjega kroga sotirudnikov, ker je posebno pri Lesu potrebno v bodoče obdelovati snov v bolj razčlenjeni obliki. Več zanesljivih znakov kaže, da se reviji premalo bereta iti bodo morale sekcije .posvetiti posebno skrb temu ■vprašanju in pa rtaiogi, da pndobinio vec soLrudnikov s tereiLa, Ponovn-o je bilo naglašeno .pereče vprasajije dolžnih naročnikov, ki jih je pri »Lesut 320, pri »Gozdarskem vestnikuc pa 390. Nato so sledila poročila sok<;ij, in katerih je bilo mogoče videti njihovo delovanje, dosežene uspehe in probleme, ki se pri njihovem uveljavljanju pojavljajo. G.lcdc števila cl^OY ise port>Čila, niso popolnoma ujemaia s podaiki upravnega odbora. Razlike so nastale zaradi tega, ker upravnemu odboru se nijw bile sporočeno vse spremembe. V društvu je sedaj včlanjenih .526 članov, od tega 298 rednih in 328 izrednih ter 27 gosrpodaTskih članov. Zastopnik IjubljaMko- sekcije je poročal, da je bila se/keija ustanovljena 20. maja 1950 in šteje sedaj 100 članov, od taga 44 rednih, formirali so 3 štu-"dij^e skupine, ki obravnavajo aktualna vprašanja. Pošdbno. pozonsast so posvetili preučevanju priiodnih rastišč domačega kostanja pri. Litiji, pojavu lubadarja pri Grosupljem in TkrneČkim gowd.tivomi v okolici ■ Ljubljanskega vrha.. Priredili so več ekskurzij in so se števibio udeležili tudi. skupriih obiskov na ra-znih objektih, ki jih je organiziral odbor društva, V okviru tedna Ljudske tehnike sp se živahno udej^tvovali ter prircdiVi 5 predavanj po raznih krajih. Posebno pozornost so .p(®vetüi vzgoji kadrov na tečaju o gojitvi gozdov. FretJsiavinjJc postojnske sekcije jej poročal, da je od svoje ustanovitve, ki jc bila 20. maja 1951. narastla- sekcija do danes na .27 članov, od tega izrednih. Člani te sekcije ao se številno udelezevaiii raznih ekftfcurztj in organizirali 2 strokovni predavanji. V tednu Ljudske tehnike so bile prirojene majhna razstava in 2 konferenci, ' Goriška sekcija povezuje.25 tovarišev, od tega 13 rodnih Članov. Priredita je eno lastno akskurzijo in njeni člani so se iideležili več drugih, ki jih je orga-niziTaJo društvo, Težave pri društvenem delg imajo zaradi obsežnosti področja, kar otežkoča- sestajanje članstva. v poročilu gortnjske sckdje je bil navedem 12. april I95I kol dan njene ustamo-vil-MC. Sedaj ätejc 44 TeaTOčai-n. ^ Zastopnik mariborske sekcije je po«>6al, da je biU sakcija ustanovi jem a lani meseca marca in je. do ^aj vključila čUrvov, od lega 6 izrednih. Delo-vaü so 2;ela živahno )d vsestransko, le povezava z odborom društva je bila slabša, zato SO se pojavni očitki, da sekcija drema. Priredili,so trimesečni tefcaj za ki^ndidate, ki so so prijavili za atrokovnc izpite. Organizirali so poučno cks-kuTEijo v vzorne gozdove aa Lehen, katere se je udeležilo 54 udeležencev. Na drugih ekskurzijah je Kxielovalo 17 njihovih ČJanoVi -Pjiredili so 2 predavajiji, ki sta büi dot^ro obiskani. V tednu .Ljudske tehnike so se uspešno udejslvovali in «o priredili več poljudnih predavanj po manipulacijah in gozdnih upravah, Predsitavnik hrežiške sekcije je poročni, da je v sekcijo od njene ustanovitve, ki je bila lani junija meseca, včlajijenih 13 tovarišev, od lega 9 rednih članov. Delovanje, posebno pa sestaiiki, so bili.otežkočeni zaradi obsežnosti področja, po ka-terem so Člani rantreseni. Udeležili eo se eksikurzije novomeške sekcije. Posebne omembe je vreden sestanek na Ravni gori, kjer se je sestalo 5 Članov sekcije s petimi tovariši iz HrvaŽke in so obramavali ra^.n^ pereča strokovna ■vpraŽanja^ !z poTOcüa zastopnika kočevske sekcije povzemamo, da se je sekcija ustanovila lani 15. marca in da šteje sedaj ■ 60 Članov, od tega 20 rednih. V svojem delovanju so morali premagovali posebno težke pogoje, Vkljub temu so uspehi zadovoljivi Organizirali so dve-zelo uspeli ekskurziji, eno v kočevske gozdove in na lesnoindustrijske obrate v Kočevju, ka/terc se je udeležilo 52 iovarišev, in djiugo na Medvedjak, kjesr je bilo 29 udeležencev. Stevüivo 90 sodelovali tudi pri drugih tksku-räja]i. PrixediU so več* prBtUvanj, pos&bno v tednu Ljudske tehnike, ko so s predavanji poveaali tudi prikazovajijc raznih gozdnih del. Na podlagi sklepov, ki so bUi sprej&ti na roški efcskuraiji, )c tov, J. Žagar najiisäl monograJijo.-kočevB-kcgft gosclarstva. Za dmsko d-obo so predvideli veC predavanj. Poročilo za&tiopnika novomeške aakcije nas je searnanilo z delovainjejn njenih 52 članov, od katerih je 24 izrednih, odkaj je bila sekoija ustan ovij ana lajii meseca aprila^ Po&tAvili so si razen drugih nalog v prograjn predvsem vključitev tun več tovarišev v sekajo, skrV za. čim terneljitejŽo izobrazbo lovariSev na tererLU ter iadelavo naerta za pürsp-Icovnih glasilih, izpopolnitve Btroikovnega znanja kadra na teremu, povezave 7.-drugimi strokovnimi društvi, soddovaaija z 7«.tlnigami, enotnega in odločnega stališča v strokovnih vprasan'Üh, povcsave s tehniki okrajnih in zadružnih podjetij. ' Po iiTVolitvi odbora za formulacijo sk!epov, ki so ga sestavljali tovaxisi Sgenn, Rainer in So^ošek. je biJo po daljäi diskusiji sklenjeno, da bo vsak delegat področnih sekcij pri wlitvah lahko za.stopaI do 10 članov svoje sekcije ne glede na to, ali so pismeno pooblastilo podpisaJi Člani, ki jih zastopa, osebno, aid pa ga je izdala sekcija. V kandidacijsko komisijo so bi.Ii izvoljeni tovariši Jurhar, Vitmik in Potočnik, v verifikacjsko komisijo pa tovariši Simie, Goldb in Rigler. Sklenjeno jc bito, da naj bo predstavnik v Glavnem odboru DIT LRS tovariš, ki bo izvoljen za prttdsediüka. Glede člajiarine se je sklenilo, da ostane neiapremenjena, za gospodarske člane pa naj bo povprečno 2000 din mesečno, pač glede na velikost podjetja. O tem so bik podjetja že obveščena. V diskusiji je bilo nagla-šeno, da je takšna članarina za gospodarske člane glede na sedanje eene razmeroma skromna, saj ustreza komaj količini 1.5 m^ žaganega lesa, kar bodo podjetja prav lahko utrpela. Člani sekcij bodo morali upravnim odborom pravilno pojasniti in jih prepričati o upravičenosti in koristnosti tega prispevka. Sklenjeno je bilo, da bo letna naročnina za vsak^i od obeh strokovnih glasil po 300 di'ti. za it,udente in dijake pa If» din, Po daljH diskusi>i jc bilo odločeno, du Sla tudi za najpri jaaen. Zato, ker so pobočja v Posočju ogoljena in bree gozdne ozirama grmGfvn« vegetacije. Po podatJtih Ing. V, Klanjšcka, šefa sekcije zai pogozdovanje krasa v Bovcu, je bilo pozimi 1950/51 na tem področju 25 v€£jih plasov, ki so uničili 55 ha gozda in g-ozdnega zemljišča ter pri tem ipolomiii in uničili 3500 m" lesa. Razen tega so plazovi posneli zemljo z njiv iu zatrpali ceste in druge prometne naiprave. Plaaovi so se razvili zlasti na strmih, neohraslih ali z gozdom slabo obraslih pobočjih. Naatali so v višjiii legah, kjer ni gozdov, če pa malo natančneje pogledamo podatke o plazovlli, vidamno, da jih je bilo največ tam, kjer je najmanj gozdov. V Trenti je pridrvelo z ogoJjenega pobočja Mojstrovke (Travnilta) 5 plazov, ki so zemJ^šče zelo moono poškodovali ter odnesli že taJro zelo redke gozdove ob vznožju gorskih pobočij. Na površini okoli 20 ha je bilo tu uničenih okrog Ž50 m' smr&kovine in 600 pr. m. bukovine. Drugo nevarno področje je nad krajem Sočo, kjer je bilo 5 velikih plazov; nekateri od njih so dosegli spodnji del pobočja in zatrpali cestio, ki vodi iz Bovca v Sočo in Trento. Računa se, da je samo eden od teh pljaeov nanese) okrog 7500 m^ snega, Id je ležal pri c&sti se v avgfustu. Za vzpostavitev prometa s čiščenjem ceste je bilo spomladi porabljenih okrog 1000 delovnili dni. Vsega je bito poškodovanih okrog 15 ha zemljišča in uničenih okrog 750 m^ lesa. V^iliko plaaov, ki so pT^igim-eli a področij nad zgoa-njo gozdno mejo, se je ustavilo v gozdu, kjer je seveda še obstojala gozdna odeja. Tako^ se je n. pr. nad Vrsnikom uti-gal plaz nad gozdom, napraivil nekaj sto metrov poti in se ustavil v gozdu, ne da bi dosegel dolino. Tudi v okolid vasi Cezsoča so zelo strma :pobočja bolj ali manj obrasla; z gozdom. Od petih plazov je tam samo eden dosegel dolino, ostali so se ustavüi v gozdu, ker niso .bneli dovolj zaleta. Podobno je bilo tudi v ZatoHminu, k^er se je eden od dveh plazov usitavii v gozdu. Ce samo bežno pogledamo na gola, sbma kamenita. pobočja v Trenti (pod Mojstrovko) ali nad Sočo (Bovški Grintavec), moremo že vnaprej z gotovostjo reči, da je tam pojavljanje plajzov nieogibno. Prav tako moremo pričakovati, da se bodo taksni plaaovi ne s^mo ponavljali, ampak da se bodo tudi širili, zavzemali vedno večji obseg, prinašali vedno večje količine snega in odaažali vedno več materiala. Moremo torej s popobio gotovostjo trditi, da bodo razmere vsako leto resnejše in nevarnejše, zLa&ti taikrart:, ko hodo plazovi v glavnem uniČiM ostanke goadov in jih ne bo nl5 več zadirževalo Jia njihovi poti v dolino. Jasno je tudi, da se bo proces razširjanja plazov naiCTijal progresivno vedno hitreje. Tako bo postajlo življenje v teh krajih vedno težje, ponekod bo sploh onemogočeno, škode na zemljišču in' prometnih napravah bodo postale z vsakim letom" hujše in na ta način bo nastala za držanro velikanska škoda. Posebno veliko škodo bo to povzročalo obratovanju naših el-ektrara, kar si je brez podaitkov težko pravilno predočiti. Zadnja Trenta: Gozd je ustavil snežni plaz (Fol. ing. F. Rajner) Ing. R. gvajger, načelnik Biroja za napredek v elektrogosipodarstvu LRS, navaja v enem od svojih referatov naslednje: »S stailišča elektrogospodarstva, ki se mora prilagoditi potrebam konzuma, poitrebujemo skozi-vse leto čimbolj izenačene pretočne množine vode. Od naših rek je najbolj hudourniška Soča, ki v par urah od 20 m^/sek. naraste lahko na 600 m^/seJt.,* ko moramo zaradi prevelike spodnje vode elekitramo ustavi.ti popolnoma in poöaikati, da se voda zman;^. Vse to le zaradi tega, ker padejo padavine v Soški dolini -na skalna in travnata tla. Večjih gozdov, ki bi vodo za-drž&vali, ni. Zaradi take karaikteristibe Soče ne morejo biti elektramiške instalacije racionalno izkoriščene,, . Temeljito pogozdovanje vse SoŠke daHne bi gotovo podaljšalo dobo naraščanja Soče na 'dvojni ali trojni čas, dobo upadaiuja pa prav tako ali Še bolj podaljšalo. Ce bi se -a. pr. posrečilo * V jesenskih nalivih leta 1951 je narasla Soča že čez 1000 m'/seli, vode! s pogozdovanjem doseči res tak efekt, kot ga naš primer predvideva, potem bi letno prodzvajali več. raergije. Vsak dan, ko bi elektrarne lahko obratovale, namesto da bi stale, daje možnost proiKvoduje 16 MW ali dnevno ok. 400.000 kwh, Ce bi nam ustpelo n. pr, pnidobitS letno 4 dni, ko bi bil pretok mianjši od 600 m^/sek., bi pridobili že 1,600.000 kwh, ali izraženo v premogu 2400 ton preraoga. Aio bi se nam posrečilo letno znižati Število dni z naid SO m^/sek., v korist dniL pod 90 m^/sek,, za reicano 42 in pri tem doseči n, pr, v teh dneh 25% večjo produkcijo, kar pomeni v grobi ooeni dnevno povprečno po 200.000 kwh ali letno (predpostavljeno) 42 X 200.000 = 8,400 Dolina Zadnjice v Trenti. Te nizke, po.tlaČene »pirainide* niso nič drugega kakor revne smreke, ki jnih obgrizujejo koze ! , (fot. v. trebuhov) tnsoč Icwh. Pri tako :akToinnem efektu je dosežena pmizvodnja navih 10,000.000 kwh ali leftnih 15.000 ton premoga. Ko bodo zgrajen« na Soči še nadaljnje elek±i-arne, se labko ta znesek podvoji in potroji, Hidroedefctrame gradimo šele 50 let, V tem času postaja polagoma iz dneva v dan resnejši problem zaporedja bazenov hidrocentral, ki ima za končno posledico najmanj to, da se akumulacijska centnaia pretvori v pretočno, to je v ono, ki popo]noim:a sledi pretoku reke. Proti zapored;ju je edino sredstvo — zadrževati prod, kjer koH je mogoče. Z regulacijo niso bili doseženi zadovoljivi uspehi, ker katastrofalne vode kljub temu dvignejo ogromne količine proda in ga nosijo s seboj. Nia-juspesnejäe je vezati prod tam, kjer nastaja, to je povsod na zemeljski ipovršini. To pa lahko opravi edino vegetaicija tail — predvsem gozdovi s koreninami in zadrževanja vode. Vidimo, da so gozdovi aaža najodličnejša sezonska akumulacija, vredna milijarde dinarjev.« Ing. R. švajger je navedeno napdeal še pred Jetoarjimi plazovi, ki so stanje v Soški dolini še bolj poslabšali in s tem delovanje elektra.rn zelo ptrizadeli. Ne bom poimvljid rezultatov drugih ra^iakovamj o vplivu gozda na voditJi režian, katere je že lansko leto prepričljivo navedel v svoji razpravi ing, F. Rainer. Iz tega raoremio sWepati, da mora naše državno vo'dstvo resno skrbeti z3i rešitev tega problema, ki ovira naäo socialistično' izgradnjo in da mora in more biti ta problem temd^pito rešen, le, če bo zajet po svojem spletu kot celota. Iz omenjenega sledi, da je glavni vzrok nastanka pLazov ogolicenje pobočij Soake doline, ker je gozdov vedno manj. Vsiljuje se vprašanje, kje so vzroki za takšno stanje naj pobočjih So&ke doline in kako bi se dalOi to stanje izboljšati. Kakor sera že omejiil, je bilo niajvec plasov v Zgornji Treati in nad krajem Sočo, t. j. tam, kjer so pobočja najbolj gola, akoro brez vsake vegetacije; sedaj pa so zaradi plazov izgiaiili še zadnji ostanki vegetacije. Poleg svoječasne Jieradbniailne sečnje na golo je do takega stamja pripeljala tudi trajna premočna paža, ki se je in se se danes v največji meri izvaja prav na teh .povrainah. Ce si ogledamo podatke iz popisa živine po krajevnih odborih, vidimo, da je ravno v teh krajih največ koz. Te površine so zaradi paše koz najbolj ogoljene in so razširjene predvsem tajn, kjer je bilo lanalto zimo največ plazov; Trenta, Soča, Bovec, žaga, Drežnica. Na področju teh petih^ KLO imajo 3305 od i821 koz, kolikoa- jih je skupaj v toiminakem okraju'. Iz popisa melišč se vidi, da je prav v toh okoliših t.udi največ miellsč in ranjenih terenov ledeaüskega porekla, ki so zelo nevarni hudounniSki tereni in ki dajejo velike množine prodia, taiko nezaželenega elclctramam. Vsem, ai najbolj gozdarjem je dobro znano, da dela koza največjo škodo pomladku gozdnih drevesnih vrst, kakor tudi d-ejstvo, da koza naj-popolnoje izkorišča vegetacijo. Koza obgrizuje vrhnje popke mLadih rastlin, zaradi česar drevesce ne raste več v višinio, ampak dobiva različne oblike obgrizenega gnmovja. Tudi pri večjih drevcscih koza obgrizuje skorjo, zaradi Česar drevesce počasi usahne. Celo na travni veg«taoiji koza ne objeda siam» trafve, ampak jo puli s koreninami, s čimer imicuje travno rušo, da ostane slednjič Je goli kamen. Ostale vrste živina puSča za seboj travsio ru^ v ra^aneroma dobrem stanju, ča seveda jii prešitevilna, koza pa jo uniči do kraja, Če je v določenem predelu koz preveč, nasfcopai hitro popolna- degradacija vegetacijske odeje in z njo de^rradacija oziroma d&ka-pitacija talnega profila. Padavine odnašajo nia strmih pobočjih .preostalo zemljo in pokaže se slednjič goli kamen, ki se začne .pod atmosferskäni vplivi knišiti in razpadati. Tako nastajajo meMšea in udori. Ča pogledamo rasvoj kozjereje v Soški dolini, vidimo, da število koz hitro raste. Pri tem pa je vegetacija do skrajnosti iiikoirišSena. Vzemmüo n. pr. predele okrog izvira Tolminke, na pašnikih Drežnice ali pa na pašnikih ckrog ža^e ali Soče, kjer zapazimo v gla.vnem strupene vrste, katesrim se celo koza ogiba, kakor n. pr.: kokoše o Ml I >55 > o o) M o ■F2 u CtJ m š e •to" a S i o o IS - G J« C1..-0 c * -m -SÖ rt rr; o P £ s I >Vi Soča , Bovec Žag» . Drežnica Trenta Zatolmin Žabče Ti novo Log pod MangarLoro U7 92 158 155 54 123 60 54 83 915 862 663 481 464 152 109 60 47 127 222 187 671 221 562 315 321 99 3009 83 1010 942 69 439 177 «9 314 36 36 20 20 2t 6 2 1 2 783 706 330 321 431 72 36 58 36 1S2 176 132 160 33 80 11 2 II 896 3673 2625 5102 144 2773 737 Prvi in najvažnejši ukrep pa je odstranitev koz. Nekasteii mjenijo, da je to v sedanjiii razmerah nemogoče zaradi slab^ gospodarnega stanja tBimikajšnjega prebivalstva, toda to v glavnem ne bo držalo. Čeprav so bili v Makedoniji življenjski pogoji še težji, in je bilo ataaije resno, ker je bila vegetacija skoraj .poipolnoma uničena, se je vlada LR, MaJcedoraje 1. 1946. vendarle odloČila za afcrajnosten ukrep; uničiti koae. Čez milijon koz je "hiio zaklamih, ostalo jih je samo nekoliko deset dsoČ, Posodice tega se že sedaj Čutijo; hribi so" OKelenedi, Zainimivo je, da je v onih Jcraijlh Soške doline, kjer je največ ikoz (Trenta, SoČa, Bovec, Žatga, l>režimca) veČina koz pii: fcmeitijah, ki imajo nad 10 koz (^lej tabelo). Povprečno vzeto, odpade na ta gosjpodarstva po 20 koz, kar je tudi gospodairsfco neutemeljemo, zlas-ti ker premožnejša gospodarstva redijo obenem tudi največ goveje živine in ovc. Premožnejši kmetje navadno puščajo kaih osnovati pogozdovaine rastlinske pasove, ki bi ščitili pod njimi ležeče pašnike in travniko. Verjetno bo že z samo ukinitvijo koz število arvine toliko zmanjšano, da preostale pofvrŠine ne bodo vež preobremenjene s pašo. Zato je potrebno, da kmetijski strokovnjaki točno ugotovijo smogljivosft povrei» 2 oziroan na. število živine, Iri jo morejo prehraniti. To število živine se bo moglo z molioracjjo ipašnikov .povečati. V vassh Trenta, Bovec in Drešnica se bo dalo to vprašanje urediti brez veükiii težav, paČ pa je vas Ža^a v tem pogledu zaradi številnejšega prebivalstva, zaradi Vjelnkega števila živine ter zelo degradiranih iji hudourniških terenov v tem pogledu v botlj težkem položaju; tsreba bo preusmeriti življenje tamkajšnjega prebivalstva 2 uvajanjem industrije: elektrarne so blisni, energije je dosti, delovne moči tudL Breizpogojno se mora doseči, da v varovalnih gozdovih ne bodo več pasli. Tudi iakoriscaiHje teh gozdov mora biti v skladu s atrogkni gozdno-gojLtveaiinoi načeli. Ne sajffio iakoriščanje mora biti zelo imenno, ttidi spravilo lesa mora biti previdno, da se s apuŠcanjem po drčaih ne rani teren, zaradi česai bd nastajala hudoul-niška področja, kar se na ledeiiiškili skladih često dogaja. Omenjeni idtrepl so le priprava za stvarna deJa pri -obnovi vegetacijske odeje na meliŠ^ in goliča^ah. To delo je težko in dolgotrajno, toda izvedljivo. Ne bom se spuščal v podrobnosti, kako se ta. dela izvajajo, nakaza! bom le glavna jLačela, po katerih bi se morali pri tem rtffivnarti v zvezi s splošnim vprašaiujem ureditvenih del in odpravljanja plazov. Cela za povsligo rastlinske odeje inorajo sloneti na poEnavaojM razvoja (evolucije) in dinamike rastiinstva oziroma na poziiavaltju rastlinskih razvojnih stopenj (vegetacijskih sukcesi-ji), Toneg moramo poznati nsravne rastiščne pogoje za razvoj rastlinske odege, da bomo znali iabrati naj- usü'eznejäe vrste in način delat za konkretno rastišče glede na njegovo sedanje stanje. Načelo vzgoje rastlmake odeje sloni na ekoloških pogojih rastišča. Ker je rastlinstvo najobčutljivejši naikazovalec (daidikator) ra&tišČmh pogojev, uporabljamo rastlinske združbe za karaJcterizLr^iiaje stanja rajsitišča. Vsakemu rastišču ustreza prirodno rastlinstvo, ki ^pred&čuje določeno nestalno ravnotežje med biološkimi pnirodnimi siiLami in ekološkimi faktorji (vpliv okolja). V naših, pogojih to biološko ravnovesje skoro nikoli nI doseženo zaradi vpliva Slovaka in domače živine. Pojavl jajo se rasni razvojni procesi, zaradi kateiih se vegetacija oddialjuje ali približuje temu prvotnemu stanju; taiko nastajajo namd.ovalne ali napredne razvojne stopaje sestavljene posameznih stadijev, bolj ali manj dolgotrajnih rastlinskih združb {vegetacijskih gmipacij), S spoznavanjem i-astlinstva in. njegovih nanaivnih združb, ki ustrezajo rastišču, tor s spomawanjem rastlinske dinamike na eni strani in stvarnega sedanjega stanja rasiinstvia na drugi strani moremo ugotoviti, ali gre za. naiKadOfvalen proces in v tem primeru tudi stopnjo dcgiradacije. To je odločilne važnosti pri izbiri vreit im ita'cina kulturnih del pri obnovi rastlinske odeje oziroma obnovi goada. Če pa gre za pašnik, moilamft ugotoviti, ali ni preveč obremenjen, ali jis potreben melioracij in kakšnih, V Soški dolini moremo razlikovati razna niaravna vegetacijska' področja ne samo v višinskih pasovih, ampak tu in osamljenih skal, pod kraškimi tereni so mišljeni ustaljeni tereni, na gosto posejani s skalanu. V poplavna prodišča so väteü vsi poplavni tereni Soče od Bovca do Tolmi-na ter poplavni tereni Nadiže do italijanske meje (po podatkih sekcije za pogozdovanje krasa v Bovcu). Zemljišča, kjer bd bilo treba obnoviti gozdno odejo iz splošnih interesov, bi mogli razdeliti v tri skupine; progresivna vegetacijska sukoesija na področju Julijskih .Up v pasu bukovih gozdov —■ asoctadj« Fagetum silvetieae julicum (aaadm. višina od 500—1300m) (BuJcov gozd s trüistno veteiico) (Smrekov gozd z borovnico) (Bomv gozd z reso) (Šmarne hrusice s pdsatio vilovino) (Velesa — arčastoMstina mračnka) Pag-etuin silvatioa« juMcum Anemone trifolia t Picea lexcölsa Vaccinium myrtiiLltis A i IHniis sdlveafcris Erica oaKiea I Amelanchier ovaJis Se^-erLa varia, ,1 Dryaa ootopetaLa.... Giobularia cordifoada____ I Goli odolomitenj apnenec Pogozdoval ni okoiiä McliSča Morene Kraäki teren Poplavna prodtšča Skupaj hektarov 1. Soča . ...... 261,63 106,40 78.00 444,03 2. Bovec . . ..... 339,30 43,00 129.00 200,28 711,58 3, Žaga . . ...... 286.44 123,05 146,20 68,00 623,91 L Kobarid , 70,00 35,02 322,00 218,50 &45,52 5. Tolrain, , . .ft 106,05 32,00 133,93 160.94 132,92 Skupaj 1083.42 339,47 807.13 647,72 2857,98 1. V najnujnejšo skupino scwiijo skrajno degfradiraua melišča, prodi^ča in moreaskie udrtine nad cesto vzdolž Soče (na obeh straneh nekaj sto metrov visoko). Ta meližČa je že izločil ing, V. KlanjlSek. šef sekcije za pogozdovanje krasa v Bovcu, in obs^ajo okrog 216S ha, 2. V drugo skupino sodijo vsi tereni noposredno nad m^diiči iz točke 1. To so zeJo strma, večintana jtižna pobočja, ki večfcrai prehajajo v ploŠŽnalo skale (n. pr. nad krajem Sočo iäi Bovcm). Teh je olcj«^ 440 ha. 3. V tretjo akupmo sodijo površine ob zgornji gozdni meji, ki ja znižana zaradi sečnje in premoane kozje paše. Ker se praw v tem paau trgajo plazovi in od tod iarvirajo neivami hudourniški tereni, je ti^bä te t«rene zavarovati in sčasoma pogozditi oziroina zvišati rastlinsko mejo in na ta način osnovati zaščitni pas nad pašniki in naselji. Pri tem prihajajo v poštev le južaa pobočja (Mojstrovkai, Km in dr.), kjer bi se napravil pas 100 do 200 m širine v višini od 1500—1700 m;, po ato'onmem računu bi ta pas obsegal okrog 220 ha. Na istem rastišču «c laro vidi razlika med melioriranim Iraviiikojn {levol in degradiranim pašnikom, na rtdko posejanim z obgriKenimi smrečicami. Dolina Zadnjice v Trenti y Tregitbav) Iz opisanega vidimo, kaiko resen je proM«m ureditve Soške doline, ki ne trpi odlašanja. Pri tem pa bo poitrebno odločno kraniti z dosedanje poti in v bodoče ne bomo smeli veČ dopuščati, da bi zaradi n^anatziiih koristi ma-loštevibiih posameznikov trpelo splošno ljudsko prmožonje, ker se na veliko dela škoda, ki je ne bo mogoče več popraviti. ZA BOLJŠE DELO V DREVESNICAH Ing. Vladislav Beltram (Ljubljajia) Gozdaj-sko osebje na terenu je uvidelo ve-liko važnost terenskih lokalnih (krajevnih) drevesc. V zadnjih dveh letih je nasitalo ta-ko okrog 100 novih majhnih drevesnic, ki proizvajajo sadike za najbližjo okolico. Ob tej priJiki je nujno potrebno oposoriti' nase stare in nove dre-vesničarje na nekatere okolnosti, ki močno vplivajo nä raiivoj in zdravje sadik. Redka setev Skoro v vseli drevesnicah vidirao pregosto setev, posebno iglavcev, iai sicer skoro redna s-mreJce. Seme sejejo v oake braz<^ce, napravljen« z des-kami, ki imajo ozibe letvice.. Navadno se v te zelo ozice brazdice nasuje tudi trikrat več semena, kaikor je potrebno, češ naj bo zaradi gotovosti, če bo seme slabo kaJilo! KaJiči se na tako t«&nem prostoru, kjer se gneitejo kakor scoüiig v krtači, jako slabo počutijo. Predvsem jim manjka zi-aka, kar je zelo pogosto usodno že v prvem aJi drugem mesecu n;phovega življenja. V gosti krtači se ob vročem in vlažnem vremenu kaj rade po javitjo glivice, med njimi tudi fuzairij, in mladice padajo. Mnogi drevesni carji menijo, da bo gost vzhik v primeru kaJce bolezni laže prebolel. Temu pa ni tako, ker se ravno zaraidi slabega zračenja, pojavljajo bolezni v večji meri kakor sicer (plesni). Sliltu 1 Gosta .sttev drobnMa semena v oake brnjdd ni prida- V tesnem vzklile riistiine so slabe in izpo^ta-vliene napadu fiiiviüniti bole'/:ni. Slika 2. Smreka in bor zühtevata se[c-v v 5 cm široke brazde, globoke le 1—1,5 cm. Pri «mreki in boru naj bo vsako ka-l-ivo Žmo oddaljeno .približno 1,5 cm. Ob slabši kalirosti naj .se gostota sotve sora7,raemo poveča. Druga slaba stran tako goste setve pa je v tem, da so rastlinice med seboj močno stisnjene in se ne morojo prawlno razvijaii. Zaradi tega je razvoj sadik počasnejši, slabši in nake sadike niso pripravne za presajevanje na prosto. V tem primeru bi bilo potrebno pi-egosti vznik vsaj v začetku druge pomladi razredčiti s žkarjami. To pa je predrago dn zelo zamudno delo. Navadno rešujejo vprašanje takO', da. sadike v drevesnici .presaj^o (pakirajo) in pri tem toči.jo močnejše od slabših. Toda mdi presajevanje je draga in zamudna zadeva. Zato je bolj preprosto, da sejcmo dovolj' redko dn pustimo sadJke, n. pr. smreke, nepre-sajeme tri leta na istem mestu, Tako bomo dobili zelo lepe in močne sadike. Korenine bodo malo daljše kaikor sicer, kar pa n-e- bo nič motilo, posebno , 6e upcxrabljajno pri saditvi Burnikov sadilnik. Zatto je povsem raeumijivo, da so naši gozdarji na ekskurziji po Avsitriji našli drevesnico, v kateri gojijo največ smreke, ki pa je v direvesaiici že davno ne pr^ajajo' več, ker 2 redko setvijo in po .potrebi se z naknadnim preredČenjem dobijo za sa»- ditav stposobne sadike. To je ofcenem znÄtna pOicerätev proEvodnje sadik. (Glej poročilo kig. Tiirka o ek&kuraji članov DPT-a v Avstrijo, Gozd. vesrtiiik, št. 10/1951.) Seveda moramo mlade rastline pred srežem zavarovati s pokrivanjem z mahom. Priprava ŠirokLb brazdic je mogoča tudi 2 naivadTiimi deskami, kaltor j-ih akono povsod že dmaino v drevesnicah, postopek pri tem je sledeč: J. De^ I in n vtisnemo v zeonJjo eno braven druge. 2, Desko I odniakneino od de^e n za 5 cm in zopet prknatoiemo. Premik ponovimo 1 do 2fcrait, 3, Desto I prenesKDCLO na da-ugo sti-a» deske n in jo vtisnemo v zemJJo. 4. Deio i^adaJjujcmo kakor ipod 2, tokrat z desko n. Slika 3. Ta način priprave širokih brazdic se nam je obnesel že pred 20 leti na otoku Bražu in smo ga stalno uporaibljali. Zalivanje in senčenje Za drevesnico je izredno važno vprašanje strukture tal. Prarahla/ tla (nekatere Čmice),-ravnotako pa tudi t^ka zbita ilovnata tla zelo slabo aaldržujejo vlago in zahtevajo pogostno zalivanje. Delno' se temu pomore z jeseoisko obdfelavo tal. Vendar je nujno potrebno preiskati vsalro dre-vÄnioo, aü ne trpi morda zaradi pomanjkanja apna. Navadno je mogoče dobiti v bbžuii prirodiie drobne apnence, ki bodo prešibko zemljo vezali, težko zemljo pa raErahljali in taJco pomagali do pravüne strukture. Na ■ta način bo marsikje odpadla potreba po zalivanju tudi nad 50%, ker strukturna :tla neprimerno hoije zadržujejo vlago. Tla z zadostno koiifiauo apna, dovolj gnojena, posebno s kompostom, bodo potrebovflfla za zalivanje razmeroana prav malo vode. Paziti pa moramo, da klice spomladd ne trpijo 3i:tže in da se do poletja) dobro razvijejo, naikar bodo laže kljubovale susi tuc^ ob insinj izdatneon zajlivanju, Zanimivo je, da so v najbolj sušnih predalih naš? države, na Ovčjem polju v Makedoniji, kjer je samo 350 mm lebnili padavin, z uspehom osnovali »suhe« gozdne drevesnice, kjer ne uporabijo niti bafplje vode. Vlago zadržujejo do vznika v tleh s polmvamjem s slamo, ki jo pozneje odstranijo. »Suhe« drevesnice so se obnesle tudi drugod po Makedoniji. Take saddike imajo daljše korenine in ao "pi^i ^ii^i tudi odipomejše. ViŽji Logar Hija Radi6 v Klisu nad Splitom je 1. 1949,. odgojü v petih pliitikih kraških vrtačah poldrugi milijon siaidik črnega bora brez kaplje vode, katere tam äe za pitje primaaijlcuje. Razan tega pai eitamo v »Na- Slika 4. V plitkih vriačah kjunnil&^äa kraškega morja je višji logar IIa ja Radič iz Klisa nad ^litom brez zalivati ja in sencsnja v suŠnfim tetu 1949 na lastno pobudo vzgojil poldrugi mälijon sadik čm^.a bora. Gnojenje s kompostom, zgodnja setev, platev in praäenje (okopavanje) so dali popoln uspeh- Drevesnico so na ferenij, ki je namenjen sa pogozdovanje- rodnem šumarju« še o petih drugih gozdarjih, ki so v DaJmadji dokazali, da zal drevesnico niti v onsm suhem podnebju ni neobhodno poti-ebna voda. Z 2;godjijo poanladansiko setvijo in s prašenjem tai v drevesnici to lahko dosežemo. IS primeri naj ba bili vzpodbuda našemu gozdarskemu osebju na krasu, da bi ob vsaM večji pogozdovalni paviršini osnovalo lokalne drevesnice,-ki dajejo povsem drugačne uspehe, kaikor če sadike prinašamo od daleč ün jih pred saditvijo zakopavamo. Naj navedemo nekaj primerov iz prakse: Na pomlad 1949 posajene sadike črnega bora v predeäu Seaiadolce, okraj Sežajiai, so prišle daleč iz zaledja. Uspeh je bil le 30%. Ob isem -času pa so sadike iz drevesnice Klanec v črnotičah, kamor so jih dnevno prinašali in zasajaLi, (Me 95% uspeha. . ■ ■ Na otoku Braču. v Daltna^iiji smö na Tiajtežjem terenu imeli le 20'do 30%.uspeha pri saditvi ajepskega bora. Uspeh pa se je takoj dvignii na 80—90%, brž ko sino v neposredni bližini napravili drevesnico za, proizvodnjo sadik za dotiČni tereii> Na drugem mesjtu smo- sadili 2 leti i;apo-redoma z 20^25-%' uspeha, iter smo aadik« črnegai bora morali naročiti iz drugega akraija, čeprav so prišle-sadike skrbno omctane ia' se je saditav izwsüa zelo .pazljivo. In^g, V. Sa^ki je že leta 1927. priobdU v »Sumafskem listu« svoje ugotovitve s črnim borom pri pogoizdovanju sušnih p-redelov v Makedoniji, Sli k 11 5. Levo: uporaba valjarja z enakomerno razmeščenimi obroči. Desno; isti valjar t. dvojnimi obrobi za bra^idice, stroke-t—5 cm. Sadike iz drevesnic na terenu so dale 36% uspeha; prenašane iz 3 krm oddaljene drevesnice in še isfcega dne posajene, so pokarale 60% uspaha; sadike pa, ki so jih prinesli na teren, jih zakopali in posadila šele čez 22 dini, so uspele koniaj 20%. Iz tega vidimo,- kako važna je bližina diieveanice za uspeh pogozdovanja, .posebno v krajih, kjer je pogozdovanje zaradi suhega podnebja izredno 'težko. V sušnih p-redelih je zelo važno, da Siteze med gredicami niso- globoke, ker delujejo v tem pniimeni kakor jarki za izsuševanje (drenažni kanaili). Stezice -naj bodo jropoinonia ravn'e s povrsiaio gredic. Tiidi ob tej priložnosti naj poiudarimo izi-ediio koristno delovanje ogle-nega prahu (ia skladišč oglja, s starih ali novih kopišČ). Okrog 2 kg praiiu na 1 poevrsine premešamo do 10 cm globoko s prstjo. Oglje deluje dolgo vrsto let, brez izjeme na vsaki zemlji kot razkužiino sredstvo in po^srsf&io kot gnojenje z dušikom, .ker pospešuje razvoj dušičinjli bakterij v tleh. ,Öe napravimo drevesnico na kopišču, tedaj moramo odstrajüti predebelo pliast oglejiega drobirja in pustiti le spodnji, do 1 cm debeli sloj ogleiiega prahu ter ga premešati s prs.tjo. Predebela plast oglja nacareč tudi Tli dobra. Rastlina poita^buje predvsem prsti, o^lje pa le.Jtot dodatek, na pa narobe. Na splošno se v naših'drevesnicah vse preveč s-enči, tudi pri vrstah, ki tega ne potrebuje'jo v v^iji meri, kaltršni so borovci in mnogi listavci. V Švici pokrivajo mladice z tesanad v vodoravni legi, vse dokleT traja nevarnost slane. Kakor hitro pa je ta nevarnost minila, postavijo poševno dvignjene l«se, tako da so rastline sicer zavairov;aine.pred neposredno son&io pripoko, veaidar pa je otmogočeno kroženje in izmenjava svežega zraka, kar zelo ugcdno vpliva na zdravstveno stanje in dobro rast mladic. Valjar za bi-azdlce Vodja velike drevesnice v Radvanju pri' Mariboru, K. Kakušček, je dal izdelati valjar za brazdice iz 6 m/m debele pločevine, premefa 32 cm. Na valjar lahko in liitro v poljubnem razmaku piitrdimo obroče, ki se ob premikanju VGl^arja vtisnejo v zemljo. Obroče priti^mo z vijaki na valj Sliia G. Levo: jcstn, sejati v enojne vrste. Desno; rdeči bor, sejaii v dvojnt vrste. posamez ali po dva skupaj, kaikršno "pač želimo širino brazdic. Teža valjarja; znaša skupaj z obroči okrog 100 kg, kar popolnoma zadostuje tudi za teakai tla. Pii d-eiu je pokaizaJa uporaba Le priprave petkratno storihiost v primeri z navadnimi drevesiiičarskimi deskami. Ta ckoJnost je zelo važna, kec je včasili nujno posejati v kratkem časovnem presledku veliko po-^Tršino, Čeprav je ta valjar, ki je bil izdelan kot .prvii in edini, precej drag, se bo papolnomai izplačal že v dveh letih, razen tega pa zelo olajšal izvršitev setvene naJoge. P,o naroČiiih, ki so prispela od neikaterih gozdnih gospodarstev, so izdelali še 10 leseniJi valjai^ev premera 40 cm iz parjsne bukovine. Obroči 6o železni, pritrjeni pa so na poljubno razdaljo s pomočjo ploščatih lesenih z^ozd, M jih nabijemo med viailjar in obi-oce. Leseni valjaxji so neprimerno celnejši od železnih; ustrezajo pa ravwo tako, ker ituajo isto težo. Valjarji niso dolgi 10Ö cm, tejnveč 120 cm t«!* je širma gredic za 20 cm večja od navadne šume, kax se je pokaaislo döbro, saj prihraimtio s tÄtn 20% dosedfiij n&prodiiMiviie jjovi^ine stezic za gredi^ie. Erazdice tečejo po doižiini gredic namestq .porvipročno, Pfodnost novega naČHia je v tem, da za prašenje (okopavanje) mladic laiže uporabljamo raioie priprave, Iq jib vleöecma vzdolž gredice. Valjar je zar^ majhne nabavne cene pripraven tudi za mainjše drevesnice. KAKO PREŽIVLJAJO NAŠE RASTLINE ZIMO Prof. Leon D e t e 1 ft (Ljub! jama) Vsakolcftno odmiranje nadzemeJjskib pog-aaijkov vseii naših zelišč in jesenako odpadanje listja z večine naBh dreves in grmov pomeni ža. to rastlina veliikansliio iagubo dragocenega nMaterkla. Ta material so med letom ustvarjale iz vode iai v njej raztopljenih nidnaiiakili snovi, ki so jih sprejemale z vodo vred iz tal, ter iz ogljikovega dioksida, Id so ga spreje-msie in zraka. Toda brez odmiranja nadaemeljBfcüi pogacjlkov zelišč ter brez odpadanja listja z listavcev bi vse te rastline sploh ne m-c^la prebiti fflme. Da je v resnici tako, srpoznamo dobro, ce premislimo, kaj bi 9© moralo z omenjenimi raetlinaani pozimi zgoditi, če »e hi odvrgle svojega liartja, oziramo ce no bi odmrli njihovi nadzemeljski jieoleseneli poganjki. Pozimi se aaže rastlin« sikoiraij nikiiar ne moreja oslcrboviaü z vodo V zadostni količini: ne samo zaradi tega, ker so pozimi tla pogosto za-mrzLa, temveč tudi zaAo, ker korenin« že pri t-emperaturaih tik nad 0" na morejo prejemati dovolj vode iz tal. Nasprotno pa izhlapeva voda pri vsaki temperaturi» in sicer tem hitreje, čim višja je temperatijra, v izdatni meri pa izhlapeva tudi pri item.peratiirah -pod 0®, torej tudi iz snega in ledu. Vodni hlapi pa uhajajo iz naistlijn v ozračje predvsem iz zelenah listov in v veliki meri tudi iz neozekinelih atebdv S tem, daj odvržego številne rastline V jesenil svoje listje, oz, da jim poginejo nadzemeljski zeleni poganjki, sa izogn.ejo preveliki izgubi vode zaradi izhlapevanja in preveliki izsušitvii, zaradi totere bi pi-0(padla živa snov aii protoplazma v njihai lahke le počasi zvišajo komcentraoijo svojega celičnega soka na zimsko višino in ae zaradi tega lahko le počasi pripravijo na zimski mraz. V lisUh naših ozimmih žit in drugih prezimuj^Äh trav se to^ zgodi sole v nekaj dnoh. Zato poginejo mnoge, sicer proti hudemn mxazii zelo odporne rastline, če mj'az kar naenkiiait pritisne. Tako pozebejo bor in razni drugi iglavci, ki zčr^e pozimi 30 in tudi iO" mraza, če jih poleti v , ledenici hitro oliladimo samo na —8". Ko pritisne prvi mraz, zmrznejo mnoga naža zelišča, tako da so vsa obdsna z ledom in da so pogosto tudi v notranjosti polSA ledu. Ko sonce odtaja led, se njihovi listi pov-eoini povesijo in postanejo rjavkasti ali Črnikasti; rastlina je pozebia. Nekatere rastline, kot rumena anrtva kopriva, dišeča i-ujolica, marjetica in druge, pa ostanejo žive, tudi 5e so bMe dneva in tedne zanu-zle. Ko se led okoli njih in v njih odttaja, začno zopet normalno živeti- Mikroskopska raiiskavanja so pokazala, da začrae pri padanju temiperaiture najprej zmrzovati voda na površini r-astline. Nastaj^ajo številni drobni ledeni kiistaičJd-, Id rastejo bolj in bolj, hitro odvzema^joČ vodo ceKČnemu soku in živi pratoplazmi v rastlinskih celicah. Pogosto pa nastajajo ledeni kristal člU tudi v sami notranjosti rasfclEne. Pri tem se proto-plaama mnogih rastiin tako močno izsuši, da zaradi tega pogine, v drugih primerih pa pnotoplazma taJco veliiko izsnšitev prenese in zopet normalno üazivd, ko so led odtaja. Veli'ko je število naših zelišč, ki jim na: zimo odmrejo nadzcraeljski poganjki, popke, iz kateiüt se bodo razvili spomladi novi poganjki, pa inuajo tik nad površino tal, kjer so skriti p;od suhim listjem ali v rušah trav, ali pa so obdani s tesno nagnetenimi zelenimi listi. Take raatli2ie 50 trpotec, marjatica, ztaitica, trobeoutica, večina 'braAr in s(ploIi veeifia naših vztrajnih zelišč. Posebno v aipakem svetu ščibi številne rastline pred pozebo predvsem snežna odeja, kt je majsdltje vefi metrov debeia in M prekriva alpsJco rastje od agodiaje jeseni do pfozne pomladi-. Samo na neka;terih primerih smo si ogledali, kaäio preživljajo naše rastlina adimo. Pri podrobn^jSem preucsvamju tega vpi-a^nja laJiko ug-o-tovimo, da so S6 rastline v dolgih tisočletjih in stoüsoelet;^ svojega razvoja na najrazličnejše aafime prilagodile zhni in menjavi letnih časov. Vse, kar se trdi iimii ni moglo prilagoditi, pa je v naših krajih Že zdavnaj izumrlo. O tem nam pričajo številni poogleneli in okameneli preostaniki palm, cimetovca, kafrovea, maimoz, lovora än drugih nas-tlm, Id so pred nastopom ledene dobe rsfiie tudi pri naa. Ban.es pa jih niaijdemo le äe v topliii poliraijinah Sredoaemlja ali pa ceüo le v vročih in vlažmifa subtropsitih in traipsikLh pokrajinah, kjer je marsikje še danes veŽna pomlad, oziroma pravilneje rečeno, večno poletje. AVGUST KAFOL —' ČASTNI CLAN NAŠEGA DRUŠTVA Na oböiem zboru Društva inženirjev in tehnikov gozdai'stva in lesne industrije LES dne 20. I. t. 1. je bol na predüog upra)vnega odbora imenovan tovajiš Avgust Kafol aa Častnega člana našega društva. Marliantna osebnost našega gozdarskega veterana Avgusta Kafola-je primed' židavega gozdajiakega stroOcovnjaika, ki kljub aapluženemu pokoju po dolgoletnem trdem terenskem delu, nikaikor ne počiva, temveč se v gozdarstvu še vedno čilo udej-stvuje. Mlajšttn generacijam gozdarskih strokovnjakov je goedair Avgust Kafiol živa in zgovorna priča preteklih in sedanjih, že več kot poIatoJetnih naporov 2a pogo-zditev slovenskega krasa, ki so se na našem krjaškem ozemlju raaanahniili ob prelomu našega stoletja, V di-xigi polovici prejšnjega stoletja je začela v fakrartnih meorod^'nih in stro-kovcoih Jtrogih le poČ£^ in 3 težavo prodirati misel o dejamakih možnostih mnetne pogozditve davno opustošenih kraških predelov. Takrat, pred več kakor .petd^etimi leti, je naatopü svojo gozdarsko pot tudi naš tovariš Avgust Knfol, sam sin sloveoisike^ krasa. Koit mladenič je lota 1897. nastopil pripravniško službo -pri gozdni dh-ekdji v Gorici. Od tedaj naprej je življenje in delovanje Avgnsta Kafcla nerazdruž-Ijivo povezano s kraškimi gozdovi in z delom pri pogozdovanju našega krasa. Več kot pol stoletja- je Avgust Kafol posvetni ozelenitvi našega opustoŽenega krasa in le redkim gozdarjem je bilo usojeno tako köikor njemu, da doživi in ^ieda odrä^lc l&pe zöflen^ gozdna o^e tStin, kjer so sö n^koč, v njeg^ovi miadostit, kazale le brezupne kraške goličave. Okrog 2000 hekta-TOV iMiieitnih kraških nasadov štrom aüoveiiskega krasa prifia danes o plodnem delovanju gozdarja Avgusta Kafola. fci je tu, m svoji domači zemlji, vi-šil svoje daleč po vsem strokovnem svetu znajio in priznano pionirsiko dfilo, siaj so iz vseh delov sveta prihajali atroikiovnjaki, da vidijo in pj-eučijo načine in uapeJie tega dela pri pogozdovanju Icrasa, Prvotne monokxjJ.ture čmiega bora je začed tov. Kafol po nekaj desetletjih spreminjati v mešane sestoje jelke, raznih listavcev in eQcsot. Dajies so nam mnogi že odrasli mešani goadovi dokae uspahov, ki se- dajo doseči a piavo'lno pojmovaziim in izvršefvaniiin delom jni me^oradji kraških goJičav ter nam kažejo pot, kako je mogoče spremeniti opuatoäene kraške goličave v gozdovito in rodovitno pokrajino. Avgnst Kafol je posvetil velik del svojega stroko!vnega udejstvowanja v^oji sadik za pogozdovanje. To nam pričajo njegove drevesnice v Postojni in Koranu, ki predo^uj^o njegovo življenjsko delo. Še danes je Avgust Kaföl med našimi najboljšimi drevesmčarji. Mnogo se je ukvarjal tudi z vzgojo rasnih eksot, kar priča tudi pairk eksotičnega drevja v Komnu, ki je njegofvo delo. Kot dreveaničar ae je bavdl tudi s sadjarstvom t-er , je -po Primorskem razširjal žlahtne sonte sadnega drevja z brezplačno od-dajo sadik nažim kmetom. Kakor so njegovi žilavi pioaiirsiki nasadi kljubovali mrzli fcraski burji, zedeneli, nspovarti iai. odraščali, taiko je tudi mš tovaiiš Avgust Kafol moško klj-ubovaj vsem sovražnim tujim silam v obeh svetovnih vojnah dn v obdobju fasis.tiČne ofcuipacije. KJjiub n-jeg-ovoim zasliigam, ki so jih pri-zna.vaJi domači lib tuji strakovnjaM, so ga med zadnjo svetovno- vojno faöisiti odtrgali od kamnite rodne grude in so ga, ne osiraje se na njegova Že viso'ka leta, kot zavednega Slovenoai odgmali v internacijo. Vendar nadega trdnega Krasevca in v delu utrjenega gozdarja niso mogli ziomiti. Zato je ob osvoboditvJ, takoj ipo vrnitvi iz kutemacije, z novim mdadost-nim -polötom aradaljeval svoje delo v novi, osrvoboGeni drallcsler rad prenašal na mlajše in marsakat&ri gojenec s tečajev se ga z globokim spoštovanjem spominja. Kadar je naš tovariš videl, da se ne ravnamo po predpisih iz njegovili gospodajiskih osnov, s kateiirai ^ hoiel skrbno uravnavati gospodarjenje z gozdovi, se ni rad sprijaztii) s čezmernimi sečnjami; bilo mu je pri tem vedno težko, moxebiü eelo tako, kot je danes njeg'ovim tovarišem in bivžim sodelavcem, ki se ne moremo sprijazniti 2 mislijo, da smo izgnbiM dragega tovariša Drakslerja. Kot sin gozdarja je tovaiiiš Rudolf že v zgodnji mJadosti vzljiubil naravo in posebno ae gozdove, Icaterim se je ptMnieje z vso vioemo posvertil. Ljudstvo gs. je zelo cenilo koit Človeka iii ga spoštovalo kot uslužben.oa. S preprosto besedo je znal knietu in delavcu naborno razložiti najrazličnejša vprašanja iz gozdarstva in njeg^ovo neposredno delo med ljudstvom lahko služi za vzor, kaiko naj državni usi^benec, posebno Še gozdar, med ljudstvom uspešno opravlja svoj poklic. Spričo njegove znane družabnosti je razumljivo, da je bil zelo priljubljen ne le med svojimi najbližjimi, ampak tudi med znanci, strokovnimi tovariši in v vrstah lovcev. Za vse, ki smo ga poznali, spoštovali in cenili, bo ostal nepozaben, uspehi njegovega strokovnega dela pa, mu bodo trajni sp^>.menik. IZ PRAKSE 2A BOLJŠI SEČNI RED V NA5IH GOZDOVIH V začalkii leta 1950, se je goeda-rstvo odcepila ad lesno industrije, da bi s« dalo več poudarka negi in gojenju gozdov. Tako se je gozdarstvo razbremenilo vse de}a,vnrepiisiiivi te gosdarske dejavnosti las™ industriji, predvideli za neizvajanje seinega reda določene kaumi (glotoe). Globe pa niso dosegle uspeha, temveE so pomenile le nekak odkup za tietavajanje sečnega reda» Od tod nezaintea-esinanost nekaterih mampuLantov, logarjev in ostalih, ki so se sicer tru-dili' za vzpostavitev sečnega reda, ki T>a, so se po večkiratnih neuspelih opozorilih končno vdali, 6eš pa na.j pride do besede pogodbena globa. Mnogi Ijudj-e se danes iz teh sankcij celo noirčujejo, češ saj gre ta denar iz državne blagajne v državuo biagajno ali iz enega žc^>a v drugega in sjločin nad gozdioin je poravnan. VpriiSamo se, ali ni ta pogodbena globa pravi zasmeh našim gozdovom in potuha tistim, ki jim -iz teh ali omih razlogov ni do reda in iaboljšanja srtanja v naSih gozdovih. Odgovor na to je: pogodbena globa nas ne opravičuje! Ta iLačin uporabe satikoiij je pdvedel že tako daleč, da delajo koristniki v gozdu brez pravega strokovnega sprettistva in nadzorstva. Sele ob koncu se naknadno ugotavljajo na.pake in 2±ii!rajo podatki za zaračunavanje pogodbene globe. Pri nekatarih lesnoindustrijskih podjertjih so sankcije za zaščito gozdi^ega reda pjrcaiesij na neposredne krivce, povzročitolje gozdnega nereda, to je na ma-nipulante in delavce. Ta ukrep je sicer dober in pravičen, vondaj- pa saradi pomanjikljivega in neresnega izvajanja Se ne zagofavlja popolne odpra^ve nerodnosti pni. sečnji in spravHu lesa.. Ne smemo več dopuščati sečnega nereda v naših gozdovi Ji! Odločno moramo nehati s tem in v najkrajšem času doseči, da bo znal ilehemi kotmstnik našega gozdnega bogastva ceiviti gozd kot trajnega proizvajalca lesa in spoštovati načela gozdnega reda. Morda se bo kdo vprašal, aJi je sploh mogoče doseči sečni red v ir^iuytnih okolnostih, v katerih je goad spričo velike naglice v ekšploajiaciji. Na to vipra-šanje lahko damo odgovor: da ! Tomejjit gozdni red na seČiščih se lahko doseže bres! komplikacij in posebnih predpisov le z zdravimi in odločnim pjijeifu, ki bi koTistili obema strankama, našim gozdio-vom pa zagotovili boljše stanje in pomoč proti njegovim zajedalcem. K:ak5en naj bi bil ta učinkovit ukrep za zaSČiw> gozdnega rada? Čisto preprost. Po dveh, treh neuspelih opo®0irvlih naj se kptrislJiiku prepove nadaljnja sečnja, fcčiSča pa blokira. Prafciitčno se jc la ukrep tudi obnese! na terenu, kjer smo nekemu korisi-niku zaradi \dikega sečnega nereda (podaranja navzdol, ne oziraje se na preostalo drevje in pomladek, previsoki in ne&beljeni panji, nezložene vej« itd.), prepovedali nadaljnji) sečnjo, V nekaj dn«li je bil vzpostavljen sectii red in se jo potem iuidi spr&ii vzdrževal.* Mislim, da fla drugačen način do sečn&jga reda tudi ne bo priSlo, vsaj doklej tc dejavnosti iic 'prevzame gozdarstvo. Kar se sočnega reda tiče, ne smemo popuščali niu dneva več, «ceir boinO' s tem izzvali katastrofalne ja ve lubadarja. V tem prime-ru bo naäa sedanja popustljivost rodik. težke posledice in seveda tudi temu primemo odgovomost. 1, , Varvko R a .d 5 e 1 Milorad Miloševii-Brevinac; Kmečko pogozdovanje v nekaterih predelih Srbije. Beograd 1951, Izdalo Min. za gozd. LR Srbijt. Pred dobrim stoletjem je biU Sumadija popolnoma zarasla z bujnimi starimi hrastovimi in bukovimi gozdovi, o čemer pričujejo ne le zapd^ki iz dömate zgodovine, temveč tudi pripo-vedovatije tujih potnikov. Francoski pesnik Lamartine pravi t> svoj&in potovanju skoai Stimadijo leta 1833., da se mu zdi, kakor da žavi sredi gozdov Severne Amerike; >Že sedem dni in sedem noči se vtap-Ijamo v oceanu srbskih gozdov ter od orjaških hrasiov in bukev ne vidimo niti sonea niti meseca.« Po o«vt>bodatvi izpiod iiuirške^a jarma leta 1815. se je ljudstvo priseljevalo v Sumadajo in se hitro množilo. N.asta1a je splošna krčitev gosdiov, ki je trajala vso do prve svetovne vo-jne, V največji meri jo je pospeševalo primitivno in zaostalo kmetijstvo, ki ni pravilno izkoriščalo .iikrčene zemJje. Najprej so izginili gozdovi južno' od Beograda, v njegovi neposredni okolici. Ob koncu pi-tjšnjega stoletja so se že čutile posledice čezmernih krčitev goadov — pomanjkanje lesa za tehnično jiabo im drva. Kmei. dotlej lačen Je zemJjc, je uvidel, da je zabredel tudi v pomanjikanje lesa. Država, ki se je po stoletjih še le rešUa turškega janma^ ni imela gozdarske tradicije in tudi zakotn o gozdovih iž lesa 1891, ni mogel obvarovati, gozdov čezmerne krčitve. Pa tudi pogostne vojne so močno zavirale kakršno kcrli .prizadevanje v tej smeri. Pred 50—CMJ leti jc 6.i^>ski kmet spoznal robinijo kot naglo raiStoče drevo, pa io je rad sadil v dvoriščih zaradi sence. Kmalu jo je aačd saditi ob poteh, poz^ieje pa v vrstah m ozkih pasovih ob mejah svoje posesti kot mejaske gozdove. Krnel je tudi sam proizvajal robioijeye .sadtke za svoje potrebe. Po prvi svetovni vojni je kmečko pogozdovanje dobilo še večji razmah, Povsod, kjer se jc čutiJo pomanjkanje lesa, so uvajali robmtjio in z nfo reševali ostanke hrastovih gozdov .pred uničenjem. Ponekod uvajajo robljiiijo tudi v večje goličave med razredčene hrastove sestoje. * LJmesftno in tudi 'potrebno je izrekali pogodbene kazni deJavskim skuipinam za povzročeni nered. Enaio pa Je koMstro tudi dajati primerne nagrade za vzoren sečni red. Tudi beljenje koreničnika iglavcev pred posekom, ka se v zadnjem času čedalje bolj uveljavlja na s-piošno zadovoljstvo samih delavcev zaradi lažjega podiranja dreves, daje pobudo za uvedbo boljšega ,reda na sečiščih. Na splošno pa ima danes gozdarsko osebje vse mozn.osti za uveljavljanje gozdnega reda in je predvsem njegova krivda, če «e gozdni red ne izvaja, kakor Uredništvo, Marsikje im VÄsi jü postala robiaija edini les za kmečki voz in o-rodje, material za vrata, in okna, omare. zabi>je, mize, atole, police, trsitnove, sode za ž^arvje itd. Ugotoviti pa je trtba, da se robinija kot gozd ätorovec močno in nevarno širi s svöjijTti koreninami v sosedno poljedelsko zamljišča in da volja precej truda da se reši njiva pirad lem plevdom. Ko je kmet spoKnal, da je irobinijeviaa odličen tehničen Ifcs, je iskal zanjo nadomestila. Pirapričal se je. da je pajeseti aJi smr-dljivec {AUantlius glaaduiosa) še hitretjše rasiü in tudi za kurjavo eolo dober. Sc pred 30 leti je bH pa jesen po srbskih vafich redek gost, danes pa vidimo večje površine areliiti pajesenovih sestojev, čistili in mešanih z robi ni jo. Posamezni pajoscni nvirijo tudi 50 em v debelino. Pajescnoviim je s č-isCHO, prav JcaJ;OT v svoji pravi domovini Japonski in Kitajski, postala dober gradbeni les, kjer koli se uporablja na suh&m. Ponekod jc vsa lesena kwistrukcija vaške hiše (poJ m ostrešje) iz pajeisenovine [podobna kaJ&or v Hsa-ccgovini), uporabljajo pa jo tudi za izdelavo prav ličnaga pohištva. Pajesen .se siri in množi toliko laie, ker ga živina ne objeda in ni izbirčen glede tal, TaJco je poleg robitije tudi pajescn zavzel važno vlogo v kmečken:i pogo-zdovunju severne Srbije, bre« pobude od stran-i gozdarjev, ki so fpovečini šc nedavno videli v njem le hitro rasne plevol.* Zajiimivo je, kako ^ta dve tuji drevesni vrsti pomagaJi .kmetu vetltkega dela severne Srbije iz težke stiske, v katero g«, je nagnala nepriimišljona krčiteiV gozdov. Vsekakor je kmečko pogozdovanje i^Lmo v zgodwmi gozdarstva tudi zato. kor je nastalo ia lastnega nagiba in je na velikem področju pokazalo gospodarske uspebe. ,,, ^ , VI. Beltram O RAZNIH NAČINIH REDČENJA Eno 0"d prvih vprašanj, ki jih je že sdavnaj** zastavila gozdarska veda, je bilo: kakien način redčenja je najboljši? Mnogi strokovnjaki so .preučavjili io vprašanje in so priSli do rcuaniti ugotovitev, na podlagi kaleri-h so priporočali raali^ne načine redčenja. Nekatere od teh metod so izkušnje potrdile fcot uspešne v določenih pogojih, za druge načine redčenj pa je praksa pokazala, da v večini piTunerov ne ustrezajo. Ne smemo pa pri torn pregreti dejstva, da je bilo stališče raznih oŠolt, ki so se opredeljevale za ta ali oni način redčenja in ga priporočale, odvisno oti gospod'airskega cilja, ki so ga v raznih diobah hoteli doseči. Tako so bUe n: pr. v dobil ko je bila prreidelava lesa še na iiizki stopnji, zaželene le airoke deske, kar je narekovalo gozda.rju teinjo za prodzvodnjo dcibelih sor-timentov. Ta ffllj so naši predhodniki skušali doseči z izvajanjem posebnü načinov redčenj, kil pA niso bili več ustrezni, ko v novejši dobi v številnih primerih debelina ni imela tolike in i-zključne predn-osti pred tanj.&ni debli. Z " Tudi na sloveiiiskom Krasfu naüetis v hiši na mizo iz paj os eno vine, Zajadi hitre rasti, dobrcja lesa, skromnih zahtev do tal jc zelo priporočljivo sejati Ali saditi pajesen na topla in suha melišča v nižjih predelih. Seme ima visoko ka-livost. Sejemo ga v času od jeseni do pomladi, 2—3 cm globoko, naravnost oa tcfren ali pa v drevesnico in ga presajamo kot eftioletao .somcnko. Vehka prednost ^yred ostalimi vrstama na taidh terenih je tudi v tem, da se ga niti koea ne dotakne. Nevaren pa je za sosedne njive, katere Jad zapUveli. BoJj ko ga sekamXJ, bolj poganja, podobno kakor robinija. Kljub izredno nagli Tasti je suh pajesenov ies ze=lo trd. " Že v drugi polovici 1Ö. stoletja jc francoski gozdar Tristen Rostain^ preučeval redčenje gozdov. napredkom v predelavi IfeSa se spremiriia. cilj, ki ga gospodais.tvo narekuje gojile! ju gozdov, s spremembo cÜja pa gozdar&ka veda. išče novih poli itudi v vprašaji ju ita i ustreznejšega načina redčenja- Spričo naglega razvojs v keint&n.i predelavi Jesa se n. pr. danea pog&sto** in vsestransko preučuje vprašanje, kakšen uSinok lah.fco dosežemo z raznimi načini redeenja glede količino proizvedene le-sne snovi (absolutne lesne tvajine, pri kaleri ne upKJŠievamo luknjičavosti v lesu), ne^ glede na oblikovitost in teti nične lastnoKti lesa. Zanimive so najnovejše ugotovitve angleškega, gozdarskega strokovnjaka. F Hummela glede vpiiva razlčino močnega redčenja na prirastek. Pisec je v svoji raa?pravi***' izčrpno obdelal to vprašanje. Svoja izvajanja opira fla poskuse, ki jih jc napravila angleška i. i- »Go^dareka komii&ija« gle.de vpliva redčenja na prirastek rdečega, bora. Pri tem so uporabiJi 27 razistovaJnih ploskev v 18 do 25 let starih nasadih ödnosno sestoj'ih, P5scs; je ugoto-viJ, da nizko redčenje (t. j. redčenje, pri katerem najprej posekamo suha in sušeča se drevesa, Halo pa potlačeno drevje) ne vipliva občutno na prirastek, bodisi da smo izvršili zmerno sečnjo, bodici da smo z enkratnim močnim posekom odsiranili večje število dreves. Pisec po.udarja, da so pri tem premočna redčenja, s katerimi gozd močno zrahljamo, povzročila celo pojemanjc prirastka. Na podlagi tega sklepa, da redčenja ne smejo presegati določene ja.ko-sti in predlaga redčenja, ki so sicer rriočna, .toda ne pj-etirana. Visokega redčenja pisec ne obravnava in se omejuje k na raziskovanje nizkega redčenja. Njegove trdilvo potrjujejo ugotovitve številnih švicarskih, danski, nemških, belgijskih in drugih raziskovalcev, ki zavračajo nizko redčenje kot napiLČno -in pogosto tudi žkodljivo. Avtor ugotavlja, da razni načini redčenja ne vplivajo občutno na prirastek, izraien v m' lesne gmote. Toda pri tem se monamo zavedaÜ, da je tak odgovor na vpraša.nje redčenja le enostranski in da ne smemo prezreii tudi drxi^ ciljev, ki jih z redčenjem hočeano dcseči. kakor kakovost proizvodov, zaiKtcvo gozdarske genestike, struktura razUčnih gosdnih tipov, staivjo zemljišču in možnost poznejših uspešnih ukrepov v sestoju. —r. Glej članek; Količinska in kakovostna proizvodnja lesa. Gozdarski vsrtnik št. 1-2/1952. -K»* p_ Hu^jviei. Interim note On a rhinndng study in young Pitie in East Anglia (Predhodno poročilo o raziskovanju redčenj v mladih borovih sestojih Vzhodno Angleške.) »Forestry<, 23. zvezek, št. 3. POPRAVEK V članku ing. J. šlandra »Ne lovna debla — temveč lovna drevesa!t (Gozdarski vesrtnik §t 1—2/1953) so se vrinile sledeče napake: ' 1. Na 4. strani v 22 in 23. vrsti namesto Ips micrograpbus beri Pötyophthorus microgfaphus. / 2. Na isti strani v 24. vrs-ti namesto I p s minor beri Myolophilus minor. 3. Na 6. st-rani v 34. in 38, vrsti beri s-preparata DDTt namesto npraška Uredništvo PREDPISI ODLOČBA O OBVEZNI KALKULACIJI IN OBRAČUNU PRODUKCIJSKIH STROSKOV ZA LES NA PANJU PRI GOZDNIH GOSPODARSTVIH Iz določil te odločbe zvezne vladÄ k) je bila objavljena v Uradnem listu FLRJ z dne 23- I. 1952, po-vz^mamo sledeča najvažnejša dolotila: I. Gozdna gospodarstva sestavljajo predhodne baVkulaoije. predraiim produkcijskih stroškov in pa obračunske kalkulacije teir obračun produkcijskih slro-škov za gozdne pr<^iikte (lea na panju) in storitve ,po predpisih te odločbe. Kot gozdna gospodarstva so miSljene tudi gozdne difrekeije, če so organi-zi.rona kot gozdna gospodarStva. II. Obvezni dementi kalkulacije produkcijskih troäkov gczdnega gospodarstva so: 1. -Material za izdelavo 2. Plače za izdelavo 3. Amortizacija 4- Obraitna (tertnska) rezijii 5. Upravna iu prodajna re^žija L Lastna cena fi. Akumulacija iii skladi n. Predvidena (ikalkuUcijska) prodajna cen.a. K-ot produk.t gozdnega gospodarstva je mijljen določeni letni obseg sečnje (etat), ki j& predpisan z družbenim .planom. Na püdkgi predvidene (kalkulacijske) prodajne cene za produkti; izračuna gOKdno gospodarstvo kalkulaöijskö prodajno ceno za posamezne Sortimente lesa na panju. III. Elementi kalkulacije in .obračuni produkcijskih stroškov za posamezna vzgojna in tehnična gozdna dela se računajo samo po elemeivlih materiala in plač za: 1. pogozdovanj« goljav a) prvo pogozdovanje, b) dopolnjevanje. c) gojitve in vzdrževanje kultur; 2. melioracija degradiranih gozdov ■a) resurekcija in čiščenje, b) dopolnjevanje, c) prepoved paSe; 3. gojitev gozdov a) čiščenje, razredČevanje b .prcbirajnje, b) kcmverjije; 4. vaiTStvo gozdov a.) obramba pred požarom, b) obramba pred jn.roesom, c) obramba pred r^stlijiskimi boleznimi; 5. urejevanje gozdov. IV. Za stroške materiala se šteji^jo tudi storitve, opravljene od drugih. Mate.rial in storitve se obračunavajo v kalkulacijah po nabavnih cenah. Kot nabavno cene so miiljene predpisane (določene) cene oziroma, Če take ce^e Jiiso predpisane, tržne cene, pcveSäLrve dovözne stroške. V. Plače v denarju, ki pridejo v lastno ceno, se obračunavajo po vd javni h predpisih o plačah, povečane za denarno nadome&tilo za, živilske bone in za denarno nadomctilo za industrijske bone, ki jih podjetje naroča pri Narodni banii FLRJ. V!. Gozdna gospodarstva irtorajo ostvariti celoten znesek amortizacije, ki jim ga določi pris-iojni gospodajski upravni organ (-masa amorv.izacije), Odstoitek amortizacije se izračuna na podlagi raizmerja med naloženo amortizacijsko maso iti letno lesno maso, ki je določena 7-a sečnjo. Vil Prodajna cena se oblikuje prosto po tržnih pogojih Vil]. Gozdno gospodarstvo mora vsaiko leto dopolniti owovni sklad gozdov S pogozditvijo nüvi'h površin, kojnimikacijami in ,pa s postavitvijo zgradb in tehničnih objektov «a zboljšajije in varstvo gozdom. Oibseg teh del predpisuje gospodarski upravni organ. Dda se izvršujejo iz srfcdst&v, za katera bodo izdam posebni predpisi. IX. Kot akumulacija ih skJadi so v kalkulaciiji predvidene prodajne cene mišljen-i: družbeni p-rispcvek, dodatai družbeni prispevek, prometni davek in predvideni možni dobiček gozdnega gospodareči v a, Iv, akumulacije in skladov plaČa gozdno gospodarstvo najtprej družbeni, prispevek, dodatni družbeni prispevek in pa projmetni davek, Ee jc za posamezne produkte predpisan. Sredstva, ki ostanejo, ko Se poravnajo obveanosti iz prejšnjega odsiavka. se obdavčijo z davkom od cksira-dobička. Ostanek sredstev se uporibi za sklad lastnih investicij in za rezervni sklad tej- za povečanje sklada za plače po posebnih ipredprcdpisih. Del družbenega prispewka in davkov, ki je namenjen za samustojno financiranje teh investicij, se di>loči s poscbiumi priidpisi. XI. Sklad za pJače obračunava gozdno gospodarstvo po plačah, ki so dolo. cene z veljavnimi predpLsi v .sorazmerju z obveznostmi gozdnega gos5kodarst\^a, kakor izhajajo iz družbenega plana, pri čemer se mora dt^ati normativov delovne sile. Kot sklad za plače je v smislu te točke mišljena tista plača delavcev in uslužbencev, ki pride v lastno ceno' (11. točka te odJoEbe). XII. V akumulacijo in sklade gozdnega gospodarstva spadajo tudi izredni dohodki. Uredni izdatki se izplačujejo praviloma iaik in Vdike LaSdc; 5. Gozdno gospodarstvo Maribor — Dravinjako, Dravsko in Prekmursko gozdnogospodarsko območje ter del Pohorskega gozdnogoispodarajtega območja z gözdnkni upravami: Dobrovnik. Konjice, Mačkovci, Maribor, Negovo, Ptuj, RirŠe, Slöv. Bistrica in Sv. Lovrenc na PoKorju; Ö. Gozdno gospodarstvo Novo masto — Dolenjsko gozdnogospodarsko območje in del Posavskega gozdnogospodarskega območja n gozdnimi upravami: Brežice, Cmvošnjice, Črnomelj, Kostanjevica, Mokronog, Novo mesio, Poljane Sevnica, in Straža; 7. Gozdno gospodarstvo Postojna ~ Kražko, Postojnsko in Toljninsko go-zdnogosipodarsko območje 7. gozdnimi upra.vami: Bovec, Bukovje, Cerknica, Idrija. Ilirska Bistrica, Javomik, Mažun, Planina pri Rakeku. Predmsja, Ravnik:, Snežnik in Trnovo; 8. Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradeo — Koroäko gozdnogospodarsko območje in del Pohorskega gozdnogospodarskega območja z gozdnimi upravajni; Črna, GuŠtanj, Mareiiberg. Mislinja, Podvelka iti Slovenj Gradec, 3- člen t- Gozdna gospodarstva so- pod go.spodarskim upravnim vodsitvom republiškega DTgnna, pristojnega za gozdaff&ivo. 4. Člen Poslovni predmet gozdnih gospodarstev je predvsem pogoidovanje. gojitev, vairstvo, urejanje ter izkoriSdanje gtredov v la.stjii režiji in prodajanje stoječega lesa na panju ter prödajanje postranskih gozdnih proirvwlov. 5. Člen Tn odloc-bh velja od K januarja 1952. ODLOČBA. O ZAVAROVANJU ALPINETA »JUHJANA^: V TRENTI. ALPINETA V STENI KÜKLE, ARBORETA »TRENTA«, GOZDNEGA ItE-ZERVATA POr> KUKLO, PREDELA MLINARICA RAZOR IN SOTESKE MLINARICA-KORITA V Uradnem listu LRS št. 2] z dne 10. VI, 1951 je objavljena •odločba iz katere navijamo sledeča najvažnejša določila: 1. Kot pri rodne znamenitosti se, zavarujejo: a) ALpinet sJulijana« v Timii. botanični vrt. ki ima velik prirodoslovno-Zinaostvesii ler turistično-propagandni pomen in svetovni sloves zaradi v o jeni zbrane dolinske, gorske, subalpske in alpske flore, flore mališč in prodišč; b) Alpinct v steni KukJa, skalnata stena s slapom ob vznožju KukJö — zaradi kulturmo-znanstvenega pomena glede na tem prostoru prirodno r&stoče .relLktne Yegetaoije in nekaterih botaničnih redkosti; c) Arboret »Trenta«, v dveh predelih, z redkim gozdom obrasel svet, ker je določejn za nasade eksotičnih drevesnih in grmovnih vrst za znanstvene in aolsto-v^ojne namene; dj Gozdni rezervat pod Kuklo, gozdovi, pragozdnEga tipia. v prirod-nem sestoju, kar so primfctTvi in namotijeni za. gozdarska, znanštveaia ra2iskovanja m proučevanja le-r zairadj tstetsko-turističnega poinana; e) Predel MHn-atrica-Raaor, skalovit, vis&koalpski svet bre« sklenjene vege-ladje, zaradi botanično-znamstvemega pottiena, ker n4 njem uspeva kot krajevna poscibnost značilna alpska flora; f) Sot&ska Mlinarica-Korita. globoko v skalovje vrezana struga potuka Mlinarica, zaradi turistiSnega pomcua, kor spada rned najl&pše vintgarje Slovenije, 2- Alpinet »Julijana« leži severno od cerkve sv. Marije v Tren.tj ob ceMi Log—Vršič in meri 0.2575 ha.. Alpinet v stani Kukle leži nad posestvom Antona Tožbarja v Trenti in obsega 1.30 ha. Arboret jjTrenta« lezi nad državno cesto v Trenti in meri okr, 3ba. Gozdni rezervat pod Kuklo lezi ob kor.itu Mliiiaricc in obsega okoli 70 ha. Predel Mlinarica—Razor lezi vsihodno od gozdnega rezervata pod Kukto in meri približno 250 ha. Soteska Mlinarica—Korita obsega 0.5268 ha. 3. Pre.povedajno je: a) vsakršno poškodovanje obeh a.lpinBto-v, kakot trganje du ruvanje rastlin, hoja izven poti in steza, odmetavanje papirja in drugih pred-matov, poškodbe plotov, kJopi. vodovodnih ni-prav, svarilnih tabel, napisnih tablic pri irai.tlijnali itd- fa) v^flikršno. poškodovanje in unidevanje flore na vsem zavarovaJnem ozemlju, zlasti v arboretu ^Trenta«, c) Vsakr§no poškodovanje polov, st&z, ograj in nvostov zlasti v sotijski MU-nadca-Korita, pa tudi na ostalem zavarovane-m območju- 4. Izkoriščanje in čiščenje gozda v arboretu »Trenta-« in v gozdnem rezervatu pod KukJo je dovoljeno le s privoljenjetn Gozdarskega instituta Slovenije. Nove zgradbe — stavbe, mostovi, ograje, steze itd, se smejo na vsem zava-rovaaiem ozetniju postavljati s privoljenjem Zavoda za «pomeniako wjcstvo LRS. 5. Varstvo obeTi alpinatov, arboreta, gozdnega rea&rvaia pod Kuklo, predela MUms-rica-Razor in soteske Mlinarica-Koiita se glede -na predaje predpise in predpise splošnega zakona o ljudskih odborih izroča krajevnemu ljudskemu odboru Trenta, ki nuj domače prebivalstvo,seznani s predpisi tc odločbe. Pri varstvu sodeluje.jo: a) Glede obeh alpinetov in soteske Mlinarita-Korita — Prirodoslovni muzej v Ljubljani; b) glede arboreta in gozdnega rezorvaU pod Kuklo — Gozdarski inslitut Slovenije on njegova raziskovalna postaja v Kranjski gori; c) glede enega dela predela Mlinai-ice-RaBor — Gozdno gospodarstvo Sv, Lucija kot upravni orga«, 6. Kršilci te odločbe se kaznujejo po 18, členu sploSoega zakona o varstvu kulturnih Spomenikov in naravnih redkosti z dne 4. X. 1946 (Uradni list FLR.l, št. 81-576/46). RAZVOJ RASTLINSTVA NA KOPTŠClH Ignac Persuglio (Ljubljana) V gozdwih pogosto naletimo na zravnane prostorej za katere pra-v' lahiko uganemo, da so tam jiekoc ogljaJ^i. Razen zravnane ga zemljišča in ostankov oglja nam tudi rastlinstvo, ki je tu zelo različno od ostal^a okolja, jasno pniča, da gre za kopdšče. Posebnost rastlinstva na kopišČi-h pa ni le zanimiva, ampak nas I'aziskavanje lahko pripelje do zelo Ico-ristnih ugotovitev o pomenu razkuženih {steriUziraiiih) tal in oglja, za gojitev važnejših gozdnih in piai^kovnih nasadov, posebno za drevesnice. S kuhanjem oglja se uni&i na kopišČih vse .rastUnstvo in vsi roikro-crgajuizmi v zemlji. KopiŠča so na ta način sterilizirana in pokrita 2 bolj aU maj debelo plastjo oglja (serilizatorjem). Na kopiščih se aačne sčasoma zopet pojavljati in razvijati vege.ta<;ija, Preučevanje razvoja rastlinstva (vegetaci'jske sukcesije) na koipi-sciii je z vidika preučevanja rasUinsImh združb (fitosodologije) zelo zanimivo, ker potrjuje maraikatera dejstva, teoretdČno obogati fiziološki anačaj nekaterih važnih rastlinskih vrst ter daje osnovo za praktične poskuse uporabljanja oglja v gozdarsL-vu in poljedelstvu. Rastline vsebujejo nazen osnovmJi elementov ogljika, kisika in vodika tudi znaten del d^^šaca, ki je zelo važen v rastlinski preihrani (tvorba beljakovin). Največji del rastlin dobiva dus-ik iz zemlje v obliki nitritov in nitratov. Kemični razpad organskih in anorganskih snovi v dušikove spojine povzrodajo mikroorganizmi. Višje rastline dobivajo dušik v glavnem s pomočjo mikroze, to je sožitja med glivami mehotrosnicami (Asco-mycetes) in oprtotrosnicami (Basidwwnyoetes) tei- koreninskimi vršički, kar jim omogoča le posredno Črpanje organsko ve/anega dušika. Le manj-Si del amoniaka dobivajo rastline iz zraka in padavin. V sterilizirani zemlji (v našem primeru z ogljem) je zato onemogočeno razpadanje dušičnili snovi v za rastlino sprejemljive dušikove spojine, ker so uničeni vsi mikroorganizmi, ki povzročajo to razpadanje. Zato bi mogU prioakovati, da bo za neko dobo rast onemogočena ali pa vsaj zmanjšana, Razdskavanja različnih načinov sterilizacije zemlje pa so pokaczala v določenih primerih nasprotno, da namreč uspevajo više razvite rastline na takih steriliziranih zemljiščih celo bujneje. Elementarni dušik iz zraka izrabljajo s pomočjo dušičnih bakterij nekatare tropske vrste iz družine broščnic (Rubiaceae), ki inriajo dušične gomoljčke na listih in steblih, nadalje tudi nekatere vrste iz rodu oljčic (Elaeagnus), črna jelša,* nekatere glive in vse vrste iz družine stJTOčnic fLegmninosae). Le malo vrst rastlin iz družine metuljčnic uspeva * Jelše iivijij v simbiozi z niijimi glivicami iikfinomitdi. ki spadajo med ^livt cepljivke. RASTLINE Značilne vrste za kopišca; ~ Funaria. hygrometrica Q Črviinka — Minaariia spcc. Mfliii kislica — Rumex acctoseUa ® Vrste, znacilnc za aačetni razvoj; LiLi>\ih — Tussilago faifara ° Navjidru čmoglavka — Prundla 'viilflariij tj Betocvcfni jetiE^ik — Veroivica stpp-yllifolia n Navadna peäienfca — Arenaria serpyllifßlia ^ Vrste, značilne za poseke: — Velika kopriva — Urtica dioica J! VddiAtflii vrba — Salix grandifolia % Oik-olistiii vrhovec— Epilobium angustifolium Vrste, zaačUne za shojena mesta; ^ Bela dejclja — Trifoljiirn rep en s ^ Veliki trpotcc — Plantago mai.or • _ Enuletnn liitovka — Poa annua Vrste, značilne za zvezo Bromion: Na.Vfld[\a nokola— Lotus ooruiculatus Liburn. jva.iijSčica — Leuca-nthemuin liburnicum ■Srednji trpotec — Plantago medla Sulicastofetni trpotec — PlanlafJO lanceolata ■ Z Pokončna stoktasa — Brenriiis erectus ^ Pisana šma.n»a detelji — Ccironilla varin ca ^ Vrste, zDflČiltie za zvezo Arrhenatherion; Črna detelja — Trifolium pratense Travniška bilnir.a — Fc&fuca pratensis ^ Navfl^lna lakota — Galiom mollugo Vrste, značilne za zvezo Fagion: d) manj, nitrofilnc: Velecvetni šetraj — Satureaa grandiflora Kolesntik — Euphorbia nniyg<3aloides Gozdni šaš — Carex siJvatica b) zelo nitrofilne: Fuühsov grint — Senecio Fuchsii Cmoga, — Actaea spicata TroJiivka — Epjlobium montahum KUce ih mladike; Smreka — Picea excelsa Bukev — Fagus silvatica Gorski javor — Acer pseudoplatanus ti C o > l>) rt kal 1« Vrste, značilne za kislo zemljo: Polyirichum attenuatiim Rdeča bUnica — Festuca rubra K-Opdsča 1 2 3 4 1 5 1 6 i 7 + + + + + 1 + + 1-3 + + + + + + + + S'3 2-3 2-2 + + -i + + 11 + + + ' + + + + + -t- + -i- + . + + + + + + + I + ' H- ! ( 4 3-4 2 a 23 + + + + + + + + + + + ■ + + + + M + + 11 -H + + + + "T 11 + + + + + + + + 1-3 22 3'3 3-4: 12 + ■4" + + + + ri -I- + + ri -f + 4 + T 1- + 1*1 + + J- 1 i + 1 1 + + 11 1-1 ! + -f + •i- t -t- + 1 1 -L + ÖS v ^ozdu; redke vrste rodov reJika (Cytisus), grasica (Vida), graibor (LaÜiyrus), košeničica (Genista.) itd. ter je ujihov poanen še malo raziskan. V poljeddjstvu in pašništvu ima.io med m&tuljČudcami največji prajktiČJii pomen detelje (Trifolium). Znano je, da živijo metuljčnice v sožif..>u (simbiozi) z baktarijami, ki izrabljajo precejšnje koliötne dušika iz zraka, pogosto več kot jih morejo same porabiti Eaict&rije prejemajo od sožitelja (simbionta) hrano, t. j. ogljikove hidi'ate, nudijo mu pa dušik. Tako tvori n. pr. Baicterium ra-dicicola gomoljčke na koreninah metuJjčnic. Bakterije se približajo ko-reninajn zaradi snovi, ki jih te izločajo, se piitrdijo na korentjiske dlačice ter napravijo okužitven (iiifekeijski) kanal, po katerem prodirajo v osrednji valj (centrailni dlinder). "V tkivu povzročajo bakterije čezmerno tvorbo (Jilpertrofijo) celic in tiko nastane baktericidno tkivo, ki narašča v gomoljčke. To bakterioidno tkivo prebavi nato hramitelj in uporabi dušik. Odvečni dušik gre v ze-mljo, kjer sluü drugim rastlinam, zaj-adi česar uporabljajo nietuljčnice za izboljšanje tal. Pri vegetacijskem popieovainju kopišč razhčnUi starosti na južni strani Sn.cžmškega pogorja 1, 1949. in pri kasnejšem opazovanju gcm ugotovil v zvezi z omenjenimi lastnostmi metuljčnie, da moremo doloäti sLaros^t kopišč po vegetaciji, ki na njih uspeva. Za Lažja pregled napredovanja (progresivnega razvoja) vegetacije sem sestavil tabelo. Priobčena tabela je zaradi preglednosti skrčena na najvažnejše rastline, ki predočujejo časovno si sledeče razvojne stopnje vcgetacije na kopiščiti. Stolpci v tabeli, ki so oštevilčeni z 1 do 7, prikazujejo, koliko in kako so posamezne rastline zasto7)aiie na kopiščih, ki so razvrščena po starosti, tako da je v stolpcu Št. 1 najnJajše, v stolpcu št. 7 najstarejše kopieče. (Križec pomeni, da jc doloceiia rastlina k prisotnia., križec z krožičem pom-eni, da rastlina slabo uspeva, Prva številka prikazuje, kolikšna udeležba odpade ca določeno rastlino v razmerju do vseh rastlin: 1 pomeni 5 odstotno udeležbo, 2 pomeni n do 25 odstotno udeležbo, 3 pomeni 25 do 50 odstotno udeležbo, 4 pomenj 50 do 75 odstotno udeležbo. Druga številka predočuje zdruänost (sociabilno>st) določejie rastline. Pri tem pomeni 1 posamezno rast, 2 rast v manjših skupinah, 3 v večjih skupinah in 4 v krdelih.) Prve rastline, ki se razvijejo na kopišČih, so značilne za pogorišče: Fonaria hygronnetrica — mah s svetlordečimi Irosniki (sporogoni), čer-vinka (Minuartia sp.), ki je stalni spremljevalec tega maliu, in manj stalna posebna oblika male kislice (Rumex acetosella), katere m^orfoložki iagled kaže na posebno prilagoditev. Te vrste uspevajo na čistem oglju ter dobiva jo hrano iz pepela in ostankov izgoi-eldJi rastUnskili oi-gainskih snovi, ki so redno pomešani z ogljem na kopiŠČih. Za teini pionirji se pojavljajo na kopiščih metuljČnice, Te črpajo elementarni dušik iz zraka te obenem pripravljajo teren drugim rastlinam na ta način, da ga obogatijo z dušikom,. Zato bi moral v tabelo staviti metuljčnice takoj za pionirji. Zai'adi fitosociološke sistematike, preglednosti in Časovne razlike osvajanja terena med samimi metuljČnicaimi pa sem jih uvrstil v one rastlinske združbe, kjer imajo v jaaa'avi svoj aptianum uspevanja. Za- nimiva je ivaalika med belo (Trifolium repens) in črno deteljo (T. pra-tense). Prva razvija prostorno in številno najprej bujneje fpokriva, večjo površino), nato pa se polagoma umika drugi. (Glej ta.t>elo.) V začetni razvoj sem Sprejel rastline, ki sicer tvorijo v naravi prvotno rastlin.'iko združbo (asociacijo) na nasipih, kamnolomih, kakor lapuh (Tussiiago farfara), navadna črnoglaiv^a . (ProneHa vulgaris) i, dr. in za razliko od metuljčni« uspevajo ob robovili kopišč, kjer so le najmanjše sledi zemlje. Te vrste uspevajo v začetni razvojni stopnji (fazi) zato, ]ier nimajo drugih rastlinskih tekmecev. Nekoliko več zemlje zahtevajo rsustline, značilne za poseke, ki se pojavljajo tudi na' robovih kopiäc. T.alni pogoji kopišč so kemično nevtralni in kasneje Mabo bazični ter je zato delovanje dušičnih bakterij najmočnejše.* Sčasoma se nabeire dovolj dušične zaloge. Zato začnejo prodirati na kopišča tiste rastline, ki jim prijajo bazičnai tla (baaifÜDi elementi) in fcL zahteva ju za svoj razvoj določene količine dušika. Časovni razvoj vseh teh rastlin je odvisen -od priHagojenosti na dušik, Sprvat uspevajo rastline, ki jüi opa^inio na shojenili mestih v vaSeh pred hišami, in tvorijo posebno rastlinsko združbo: veliki trpotec (Plantago maior), ki pa ima tu posebno pritago-ditveno n-iorfološko oblik'o (nrsajhne liste in nizko steblo), enoletna lato vka (Poa ajuma), ki ima na mlajäih kopiačih še slabo živJjenjslcost (vitalnost). Sem som uvrstU tudi belo deteljo, katere značaj na. kopišcUi sem že omenil. Nato se raizvijejo bazifilni elementi slabše gnojenih" travnikov (zveze Eromion) : srednji trpotec (Plantago media), pokončna sto-hlasa (Bromus erectus) in nekatere vrste metuljčnic. NadaJje prodirajo na kopišča bazifilni elementi dobro gnojenih travnikov (zveze Arrhena-thenon), ki zahtevajo vsaj 2—4 cm debelo plast zemlje. Sem sem dal tudi cmo deteljo, ker ima svoj optimum uspevanja v teh travniških združbah, vendar se časovno pojavi znatno prej. Končno pjodnejo iz roba v celino kopisča gozdne rastline, Ici so izrazito bazifilne in nitrofibie. Rastlin, ki aahtevajo kisla tla (kislih elementov) v teh razvojnih stopnjah praktično ni. Pojavlja se le mah Polytrichum attenuatum na robeh, ki pa je slabe vitalnosti. Na sta;rih kopiščih, ki so često močneje zald-sana, pa ne opazimo več elenientoVj značilnih za te razvojne stopnje. Na mladih kopišČih najdemo tu in tam smrekove klice in mladike, vendar zaradi pomajijkajija dušika slabo uspevajo. Bolje uspevajo v času razvojne faze Arrhenatherion, Večkrat sem naletel na kopišča, bujno porasla s smrekovim pondadlionn, toda že brez elementov omenjenih mlajših in srednjih raavojnih stopenj, Icai- -priča, da so ta kopiŠČa sta'ra. Jelo-vega pomladka nisem opazil, pač pa uspeva tod večkrat bukev v skoro istem razvojnem času kakor smreka. Javor se razvija v razvojni stopnji gozdnih rastlin, ki zahtevajo za uspevanje veliko dušika. Pri izbiri kopiŠč sem pazil na to, da so biLa vsa Jcopišča v istih ekoloških razmerah (višina 1100—1250 m) in v istem gozdnem, tipu bukve, jelke in smreke. Vlüjub temu so ae v vseh razvojnih stopnjaii naselili travniški elementi, ker so bili raetisčni pogoji v mlajših in srednjih razvojnih stopnjah le zanje ugodni. " V kisli zemlji duäetie hakte-rije ne usptvajo, medtem ko se mikroza v kislih Ueh mnogo bolje razvija. Za natančnejšo ngotxjvitev razvojnega napredovanja (sukcesije) rast-liu na sterilizirani zemlji ^ ogljfimi" bi bile potrebne raziskovalna površine, polmte s plastjo čistega lesn^a oglja. Na ta način bi se izognili v pi-vi vrsti vplivu pepeLa., ki ima na koprištih pri raevoju rastlinstva zna^tno vlogo. Preučevanje na takšnih površinah bi imelo teoretičen in praktičen pomen. Vzeti bi morali več povržm zai^di medsebojnega primerjajnja različnih poskusov. Osnova za spoznavanje razvojnih stopenj, odvisnih od koUfiine dušika na teh površini, bi bilo opazovanje časovnega napredovanja vegetacije na kopišcih. V ta namen bi veljala tale shema: Gozdni elementi eiemenfi posekov s s \ ßlementd začetne faae " S .g S 5 S Z ä Si ■elemonli zve^e Arthena'theri-on A elam&nii zvttze. Brom! on A elementi shojenih mest elementi pogonsč Ta prikaz se more vertikalno in horizontalno menjati zaradi različnih rastainskih predstavnikov, vendar pa prav gotovo časovni razvoj (sukcesija) ostane analogen. Literatura- I, Büsgen M., "Waldbjimnc, Jena 1927. 1 Bcltram Y., Sterilizaciji pTsii v gozdnih drevestiicnh, Gozdarski vestink, ?ef-nik IX, 1951, 2t 4. 3. Honcamp F., Handbuch der P flo na wiemäh rung und Dtiiigerlehre, Beriin 1931 ■ 4. Paiwv A., Mikoriaa, Godišnjak, Sarajevo 1951. GOJENJE KANADSKEGA TOPOLA Ing. J^arijan Sebeciik (Ajševica pri Gorici) Pred seboj imam eno zadnjih brošur ttalijansike strokovne literature: Progetto generale per 10 sviluppo deUa pioppicoltur^u nelle bonifiche vanate (Splošen iiaČrt za razvoj topolovih kultur v beneških pokrajinah). Brošuro je napisal Vittorio Montanari. Objavljena je bilai aprila 1951, založil jo je kmetijski inšpektorat za beneške pokrajine. Publikacija ni zanimiva samo zaradi tega, ker obravnava širokopotezen načrt pogozdovanja s topolorai na področju sedniili pokrajin v Itaiiji, tem- več tudi zato, ker prinaša podatJce o tehniki gojenja ter o donosnosti topolovih kultur. Ti podatki so plod dolgoletnili izkušenj italijanskih stro-■kovnjaJtov, predvsem pa uspeh raziskovalnega dela Znanstvenega (ekspe-rimen.talnega) instituta za gojenje topolov, ki ima svoj sedež v Casale Monferrato (Piemont). Zgovorno dejstvo, da se uporaba papirja čedisulje bolj veča, da se večajo lodstotki porabe lesa za celulozo in da tej večji uporabi lesnih mas ne sledijo večji hektarski donosi, utemeljuje vso važnost gojenja hitro rastočih drevesnih vrst. To dejstvo opozarja gozdai'sko javncfet tudi na nova obzorja, ki se odpirajo ob preučevanju gozdarske genetike, ter na potrebo po selekciji in liriianju zvrs-ti hitro rastočih vrat. Vprašanje hitro rastočih vi^t in zasaditev večjih kompleksov zJais'^' kmetijskih neizkoriščanih površin s takimi drevesnimi vrstami, ki bodo dagale visoke prirastke, ne da bi istočasno kmetijstvu odvzemali orne po-vi'sine, je vprašanje, ki bi moralo zauimaiti tudi nas, ker bomo mogli samo na ta način ugoditi zahtevam naše naraščajoče industrije. Italijanski strokovnjaki 2 uspehom rešujejo to vprašanje z gojenjem topola, pri čemei' pa uporabljajo skrbno aelekcdonirane in kontrolirane zvrsti kanadskega topola fPopuius canadensis). Topol postaja na ta oa:Čin industrijska drevesna vi-sta, katero gojijo na naj intenzivnejši način z uporabo natančno preizkušene tehniJtce. Pripomjfiiti morajno, da zavzema v It.aliji vprašanje priirastka lesa v nekaterih predelili prav posebno važnost, ker gozdovi ne pokrivajo velikih površin ter je vprašanje tehničnega lesa in kuriva ze-lo pereče. Rodovitna Padska nižina praktično nima naravnih gozdov in Je umetne kultui'e vrb in topolov rešujejo vprašanje kuriva iu tehničnega lesa. V Padski nižiani so se uveljavili predvsem nasadi kanadskega topola, ki so v drugili predelih mnogo manj pomembm ter sploh ne vplivajo na agiošno proizvodnjo lesa,. Ne moremo govoriti tukaj o absolutno gozdnih tleh vkljub temu, da so gozdnim drevesnim vrstam namenjena najslabša, periodično poplavljeaia ter za druge kulture manj vredna tla, Z gojenjem topolov se bavijo v Italiji zadnja desetletja, odkar se je namreč to drevo uveljavilo kot dobra surovina za različne industrijske potrebe. Pobudo za to je dala industiija paJpirja ter vezanega lesa in doseženi uspehi so rezultat prissadevanja industrijskih podjeüj. Celo eksperimentalni institut iz CasaJe Mbnferrato je bil ustanovljen na pobudo ter 3 finančnimi sredstvi velikega industrijskega obrata. Spričo dejstva, da ima večina indust,rijskih podjetij sedež v Severni Italiji, je razumljivo, da se je tod bolj rasmla kultura topola, ki ima na širokih poljanah Padske nižine zelo dobre pogoje aa uspevanje. Odlični rezultati, ki slonijo na solidni tradiciji, ter vedno večjo potrebe po celulozi in tehničnem lesu mehkih listavcev so napotili italijanske gospodarstvenike k reševanju novih problemov gojenja, med katerimi je vsek-aškor najširši zasaditev topola širom druge naijvečje itaUjanske nižiiie, to je Beneške nižine, ki je geografsko nadaljevanje Padske nižine. Nekaj številk naj osvetli obsežnost načrta; V planu zasaditve Beneške nižine s topolom predvidevajo uporabo 30 sadik na heiktar kmetijsike površine. Ker znaša površiina teritorija, predvidena za to pogozdovanje, 573.401 ha, bodo morali skupno pt«aditi 17,202.030 topolov. Izpolnitev tega plana bo zahtevafla posaditev 1,146.000 sadik letno. Po 15 letih bodo letjio poseliali 1,116.000 topolovih dreves s skupno maso 1,433.502 m^ lesa; to pomeni, da bodo po 15 letih podvojili sedan.-jo prbtizvo-diijo topolo.vine. Našim gspodarstvenikom je tuje dejstvo, da računajo v Italiji v veliki meri z iesom, ki prihaja na ü'g 3 kin;etij»kih površin, kjer i'aste kot slučajen prideißk. AjiaUsa povprečnega ietnegaj prirastka rta sedmih Itmetijah v enem najbolj bogatih predelov Padske nižine, kjer sploh ni goadnih parcel, je pokarala, letni priras.t^k 2.20 iesa na ha splošne obdelovalne površine, Raöuiajoj da prij'aste na kmetijskih površinah pi'eko 2,000.000 m^ samo V Lombardiji, kjer se kmečka gcöpodarstva opirajo za lastne potrebe samo na ta slučajen .prirastek. Te velike donose, daje v veliki meri topol. Zanimivo je to, da od 1.000.000 m® topolovega; lesa., ki ga letno posekajo v Italijf, odpade Va na topolove sestoje, % pa, naj topolov« kulture ob vodah, grapah, poljskih poteh in podobno. Tak naČiii gojenja drevesnih vrst imenujejo Italijani ^CoQtnra a lipa«, kar bi pomenilo po naše obrobna ali obrežna kuiiura. Tak način gojenja gozdnih dravesiiili vrst jma ogi'omen praJtüce)! poram. Na številnih kmetijsldb posestvih o-baeäne iai rodovitne Padske nižine rešuje le ta naoin gojenja gozdnih drevesnih vrst vprašanje kuriva in tehničnega lesa. Zadnja leta je doibilo gojenje top^cda še. večji pomen ter je začelo izgubljati značaj klasične gozdne kulture in dobilo značaj industrijske kulture, kaitere rentabilnost in hitrost priraščanja odločata o obstoju in razvoju tako živahne industrije, kakor je industrija papirja, Tehnika gojtenja topola V. Montanari takole zagovarja predaiosti kulture topola v nedavno meliorir^ih predelih Ben^e nižine; ^Selekcionirame sadike to.pola dosežejo gospodarsko sajr^at v 15 letih. Povprečni prii-astek je zelo visok. Iz 15 let stai'cga drevesa izdelajo S q tehničnega lesa, 0.6 q drv iz panja, 1,4 q drv iz vrhovine in vej. V tKO vej pa vštevajo t.udi veje, katjere so , oklestili v času vegetacije, zaicenši 4—5 let po izvedeni nasadbi«. Omenimo, da je rezanje vej do višine 4—5 vr-etenc važen gojitveni ukrep, ki ga zahteva kultura topola, S tako visokim prirastkom je topol pridobil kmeta, ki vedno bolj povprašuje po sadikah. Obrobno sajenje topoda prinaša kmetijam tudi veliko korist kot obramba pred vetrom. Avtor je Tnnenja, da bo pogozdovanje oziroma sajenje te vrst.e zelo blago vplivalo na klimo ter omejilo škodo, ki jo povzročajo vetrovi, V postev prihaja celo premena kultiir murve, ker svilo-reja ne daje več taikih donosov kakor nekoč in ker je kultiira topola bolj rentabilna.. Ta. trditev je celo za skeptike prepričevalna, saj je znano, da da je Italija prednjačila v gojenju sviloprejk tei" žrtvovala mnogw truda, da je ohranila sviloprejstvo živo in na visoki tehnični stopnji. Topol zelo ljubi svetlobo. Ako je trpel v prvih letih rasti zaradi pod-stojnosti, se le težko popravi in težko pridobi normalno ras-t. čeprav ga pozneje rešimo podstojnosü, Kaidaaki topol potrebuje vsaj 30—40 üvljenjskega prostora. V čistih sestojili smemo zato pc^aditi le 280—320 sadik na ha. Topol sadamo v vrstah 5,5 X 5,5 m ali 6,3 X 6,3 m. Dobro se je obneslo tudi sajanje v razdaljah 5 X 8 m. "V tem primeru je možno zlasti prva leta g-ojiti med vrstami tijdi kmetijske kuJture. Avtor ne svetuje v Čistiih kultiirah prevelikih nazlik v razdaljah med drevesi in vrstami, ker je nrnesiija, da to slabo vpliva na obliko krošnje in debla. Zato je primerno, da sadimo topo! ob cestah, vodah itd. vsaj 5—5,5 m vsaksebi. Majijse razdalje avtor sploh ne priporoča, iiaizeii v primerUj da z nasadbo ne iščemo visokih prirastkov, marveč učinkovit vetrni pas. Sajen v drevoredih iil v primerni razdalji, topol ne Škoduje podato-jnim kmetijskim kulturam, ker nima goste krošnje. Kmetijske kulture moreano gojiti celo ob panju. Kanadski- topol mora imeti dobra, globoka in aveža tla, če hočem«' ime:1i od njega velaike prirastke; prazno upanje je, da bi mogrli kanadski topol uspešno gojiti na slabih, plitvih ali močvirnatih tleh. V takem terenu pri-rašČa topod le slabo in se razraste v nepravilno kmšnjo. Za topol niso močvirja, sicer pa voda poziti^Tio vpliva zia njegov razvoj, Se od časa; do Časa preplavi rastisče. Topol ne odvzema hrane podatojnim kulturam, k®r dobiva hj-ano iz glo-bokih slojev zeanlje, kamor kmetijsike kulture ne sežejo 3 svo jdani ko renin anU'. , ' Topolove sadike sadimo v jame, ki imajo veliko&t vsaj fiO X 60 X 60 cm, pri Čemer pa je upoštevati ra^treseaiost tal (čim kompaktnejši je tea"e?j, tem večja mora biti jama) iji velikost sadik. Priporočajo razmeroma globoko sajenje, ker se poveča jia ta ctačin staibšlnost sadike; to velja slasti v zelo rahlih terenih. Kolov za podpiranje sadik ne rabijo, oziroma jih uporabljajo le v posebnih primerih, in sicer zaradi rnjočnih vetrov. Najvažnejša za uspešno gojenje topoki pa je vsekaksor uporaba čistili in izbranih zvrsti, katerih tehnološke lastnosti, odpornost proti bolezni in Mtrost rasti so dobro poznane in zanesljivo utrjen©. Med temeljnimi pogoji je tudi pravdbia izbira zvrsti glede na razUčne pedološke in klünaUcne razm.ere rastiščaL Topol ima več zvursti in ras. Nekaj jih je ustvaril človek s selekcijo, nekaj pa jih je nastalo samo po sebi v naravi, Te številne zvrsti in, rase imajo svojstvene bi-oloŠke in teluiofoške lastnosti. Ločiti te zvrsti po zatičih, je skoro nemogoče. Zato pa rado pride na ti'g večje število sadik pod imenom kanadskega topola brez zanesljive genealogije. Prav v tem je iskati neiisi>ehe ali delne uspehe. Zelo nevSečno' je dejstvo, da se lahko napačna osbira pokaže šele zelo pozno. Taito navaja avtor primer nekega posestva, kjer so sadüi i^bnaaie saidike m. sadike negotovega porekla. Po 10—12 letih (torej proti koncu obhodnje) so pokazah izbrani topoli dvakratni debelinski prirastek v primeri z onimi iiepoznaaiega porekla. To dejstvo govori po potrebi, da se za proizvodnjo topolovih sadik zanima posebntai ustanova, ki more jamčiti za izvor in vrsto. Ta ustanova je v Italiji znanstveni iiiatitut za goij^enje topola iz CasaJe Monfeorato. Avtor opisuje v svoji publikaciji tri vrste sadik, ki bi moraJe dobro jispevati v Beneški nižini. Urejevanjto kultur« kanadskega topola. Ker velja topol zai drevesno vii-sto, od Ocatteire neposredno zavisi razvoj važne mdustraje, je pri urejanju zelo važna določitev take obhodnje, ki omogoča največji donos. Najbolj dragocen sortimeat je brea dvoma hlod za luščenje. Zato moramo pustiti topol, da se rasivije v deblo prsnega premera vsaj 25cm ('po ital. predpisih). Različna- uporaba topolovega lesa, Id je seveda v zvezi s splošnim pomanjkanjem lesa v predelih, katere avtor JOi amaJizära, je ogledalo ureditve nasadb: Na zasebnih kmetijah -iit ijiamreč ureditvenega naičrta in ne spoštujejo na.jbo]j elementarnih, pravil pravilnega gospodarstva. Vsaic kmet seka, kar hoče in kadar hoče. Poskusi iin-staitiita. za gojenje tt>pola pa so' neaporno doka^zali, da je topol gospodarsko zrel za posek v obliodnji 15 let. Ob tej starosÜ -da-je povjvrečno sJede&e soj-timente: hlodo'v za luäeein.Te 35%, hlodov za žago 45%, celuloznega lesa 20%. Pri večji starosti se neJcoliko poveča odstx>teik hlodov za luščenje, vendar avtor ne omejijaj višje obhodnje nego 20 let. Pri določitvi obhodnje na 15 let igra wlngo tudi finaneno vprašanje kmeta,"ki potrebuje čimprej denar. Dogaja se tudi, da skrčijo obhodjijo na 8—10 let, če ni interesa, da bš izdelovali htode za luščenje, temveč samo iagovce in celulozni les. če imamo take namene že ob sajenju, smemo saditi topole tudi boij na gosto. Iz vsega tega sledi, da so med seboj tesno povezani odhodnja, zaželeni Sortiment in življesijski prostor drevesai NI odveč, če om&nimo, da v obhodnji računamo leta od časa, ko aadiko posaldiino; atarositi sadike jiamreč a;vtor oe šteje v leta obhodnje. Pri ureditvi kmečkega obrata igra obhodnja veliko vlogo, saj mortamo pri vsakem obrajtu gledarti na to, da zagotofvimo podjetju, oz. posestvu trajne in kolikor toliko eoakomerne letne dohodke, PLan sajenja bomo mto skužali razdeliti iia toliko let, ko-likrŠna je obhodiija. Tak plan u&treza seveda tehiuki in teoriji, ni pa vedno združljiv s prakso iu dejanskim stanjem kmetijskega posestva. Pri urejevanju topolove kulture je bistvene važnosti določitev Števila dreves Jia ha. Ta določitev ue dela, pti snoviaitiju Čistito kultur nobenih preglavic, ker poznamo potrebaii življenjsiki prostor vsakega drevesa. Tež-koče se začnejo, ko hočemo določiti število dreves na hektar pii obrobmh kulturah; v teon piimeru vemo n^um'ec samo za Življenjski prostor drevesa, ne pa za ras^Joložljivo površino, ker- se ta od posestva do posestva menja. Zadeva postane preprosta, če gre za določitev dreves na omejenem številu posestev, ker zadostuje, da ugotovimo dolžino cest, grap, bregov, ka^nalov in drugih podobnih mest, ki ustrezajo kulturi topola. Če pa, moramo določiti to števila iia veliki površini, katero sestavljajo številna gospodarstva, ne moremo storiti drugega, kakor da vzamemo povprečne podatke, izračunane ob natančni anaiizi položajev na manjšam številu posestev. V Italiji, in. sicer v Lombardiji in Piemontu, so na ta naČin dobili povprečje 30 do 49 dreve.5 na ha kmetijske površine. Število 30 dreves jna hektar pa je važno tudi kot mnogokratiidt obhodnje za pravilno ureditev kulture na posameznih posest^oh. DendrometiiČiie ugotovitve ter donosnost Po ugotovitvah instituta za gojenje topola ima srednje drevo ob koncu obhodnje (15 let po presaditvi) prsni pramer 35 cm in. višino 20 m do 10 cm premera v vrhu; volumen takega drevesa fbrez vrha, vej aii parobka) znaža Im™ aü Sq (spec, tieza sveže pt^eksjie topolovine je ok. 0,8). Iz t^a debla dobiino povprečno 35% lesa za. luščenje, 45% hlodov in 20% celuloanega lesa. Z vrhom doseže tak topol višino 26 m, Vrhovina in veje tehtajo povprečno- 140 kg, panj pa povprečno 60kg; ta material porabijo za kurjavo. Če seštejemo vse te Sortimente, dobimo kot deiidro- metričm pinr^tek enega drevesa v obhodnji 1,25 ali 10 q. Po odbitku stroškov za nasaditev topole je izračunal avtor čisti dobiček il60 lir za vsako drevo. Kjer koti bi zasadili čiste topolove kulture, ]e treba računati tudi z vsemi dohodki kmetijskih kultur, ki vsekakor bogato poplačajo nasad. V topolovili kulturah je možna akoai vso dobo košnja traive ali vsaj paša, prva leta pa lahko gojimo pod topolom tudi kmetijske kuJture. Doloatev obhodrije na 15 let ni za vse predele enako porabna. Pedološki in klima.tični faktorji odločajo o tem ter Vwino obhodnjo skrbno dolo^ za vsako območje posebej. Pri tem se bomo seveda ozirali na gospodarsko stajr-ost, na Sortimente, ki so najbolj potrebni, ter deioma tndd na potrelje kmeta ali zadruge, da čimprej vnovči svoje proizvode. Statistični podatki kaiejoh da uporabljajo v vzhodnem delu Beneške niŽiine obhodnjo 12 let ter da zraste v tem času drevo povprečno do 0,92 m®; v srednjem dein Beneške nižine uporaibljajo obhodnjo 10 let. V tem času priraste drevo' za. 0,77 m-''; v zahcwdnem delu pa uporabljajo obhodnjo 12 let, v kateri priraste drevo za 1,08 m®. Poglejmo sedaj povprečni letni prirastek. Avtor ni upošteval prirastka deblovine, pač pa prirastek drevesnine, in sicer zaradi te^a, ker tudi veje in panj prihajajo v poštev pri potrošnji. Po podatkih instituta za gojenje topol» znaša povprečni letni pri- rastek ^-^J^^eekg letno (0,OS2m«). 15 let Za vzhodno Baneško nižino je (0,076 m»). Za srednjo Bel^esko nižino je = kg {0,077 m^) Za zahodno Beneško nižino je ^.^=72 kg (0,090 m^) l^i podatki so zgovoren doiiaz hitre rasti ta drevesne vrste, s katero se ne more primerjati ob istih klimatskih in ,(pedoloških pogojih nobena druga. Okro-g 24,75 m^ povprečnega letnegai donosa na helrtar ob tako nizkem številu drevja je vsekaitor zelo veliko, zlasti če pomisUmo, dai je pri obrobni kulturi ta prirastek slučajnega, dopolnilnega pomena ter da cista topolova kultura dovoljuje druge podstojne kulture. Drevesnice 2a uresničitev programa zasaditve Beneške pokrajine polaga avtor posebno pažnjo na drevesnice. Zanje predvidevajo najboljše terene in samo kvalificirano delovno silo. Glede na važnost proizvodnje čistih in zanesljivih hihaidov ter na možnost, da bi lahko kdo iz špekida.tivnih namenov ali po nevednosti površno gledal na to vprašanje, so sklenili, da bo upravljala drevesnice drŽava oziroma zadružna organizacija. Postavili so sledeče temeljne določbe: 1. Prve zatiČe bo dobavil institut za gojenje topola, v Casale. Mon-ferrato, ker samo ta teihko jamči za njihovo čistost ui visoiko produktivno vrednost. .-J 2. Iz enoletnih poganjkov bodo rezali nadaljnje zatiče. 3. Enoletne sadike bodo presajene v drevesnici s iiiako pri tleh od-resanim steblom.. Presajenke bodo rasfclo še 2 lati. Na. ta način bodo do-seg'li, dar bo imeJo steblo 2 leti, korenij\ski sistem pa 3 letA, 4. Stranskih vej prve dve leti ne bodo rezali, ker si želijo čimbolj ti'äato sadiko. S tem bodo utrdili deblo ter bodo Jaže pogrešali podporne ko]e. 5. Ob odkopavaiiju sadik bodo posebno paziji. da bodo vse poškodovane večje korenine gladko odrezane. Stranske vejice bodo ob tej priložnosti odrezali in pustili samo poganjek. Na 1 ha drevesnice bodo posadili največ 12.500 sadik, ker potrebujejo sadike nmog'o življenjskega prostoi'a. Predvidevajo osnovanje drevesnic na začetni površini 30 ha. To površino bodo postopno povečali na 114 ha. 2a izvedbo tega» načrta predvidevajo osnovanje posebne ustanove. Ta ustanov.ai bo povezana z gozdarskimi in kmetijskimi krogi ter seveda tudi z institutom za gojenje topola. Ko bo delo v polnem razmahu in bo po 15 letih prišel čaa prvih sečenj, računajo, da se bo kmečki dohodek dvignil, raČuuajaČ po današnji valuti in ceni lesa, za 4.795,238,000 lir letno. Zaključek Številke, ki sem jih navedel, dajo resno razmišljaiti o možnosti, ki jih imamo tudi mi glede gojeaija topolov. Doslej se je vedno podcenjevala vloga, ki jo igra drevo na pašnikih, ob vodah in cestah, torej povsod tam, kjer je drevo postransika kulura. Zanj se je g07;dar le maJo zanimal, ker ni cenil njegove velike vloge v dopolnitvi .presiki'tae ljudstva s kiuivom in tehničnim lesom, še manj se je zanimJ kmet, ki je vedno zasledoval večje kmetijske donose in ni imel priznanja za drevje, ki je vendar eden glavnih faktorjev pri zaščiti obdelovalne zemlje. S pospeševanjem topoltai na vseh pod[v>čjih, kjer so dani zarij objektivni pogoji, se bo znatno zvišal narodni dohodek ter se bo ustvaril pogoj za boljše donose kmetijskih kuJtur, Razprava V, Montaaiarija nas opozarja, da zahteva ta problem globokega Študija in tehtnega raiMnišljanja, ker bi sieer utegnil beležiti neprijetne neuspehe. Uspehi zavisijo samo od pravilne izbire križancev, ka bodo daü visoke prirastke pod različnimi klimatskimi in pedološkimi pogoji. Obiavljamo gornje poročilo o sojenj" kaiiadslisEu topola v Italiji u dveh raaloaov; 1. Sezorianju nas i načiii[.im pni dobivanj a topolovine kot rELjvatnejše surovine za papdrno anduätrjo na kmetijäkuh površinah, ne da bi biU pri tam kmetijska proizvodnja bitsveno oškodovana- 2. Tudi pri nas imamo precejšnji; možnosti uvajanja ustreznih lopolovJh vrst izven gozdnih ta! — na neizkoriščenih aJi premalo izkoriščenih površinah v območju poplav {doline Sčavnice, Pesnice, Voglajne, Dravinje, Mure, Ledave, Krke, Laltinje, ljubljansko barjt. Cerkniško in Planinsko polje ifd.). S preučevanjem razn:ih vrst kanadskega in drugih topolov se bavi Institut za šumarska istraiivania v Zagrebu. Vprašanju razširjenja topolovih nasadov njihovega intenzivnega iakoniščanja bi bilo treba posvetiti več pažnje. da bi se tako vsaj nekoliko sprostile preobremenjene Sozdne površine. Uredništvo. STROKOVNI IZPITI ~ MEHILO STROKOVNE RAZGLEDANOSTI Ing. Miran Brintir {Ljubljfiiio) Svoječasno je Taüo piiobceauh ii&kaj padaUtov o rezultatih strokovnih izpitov iz gozdarske strake, ki so se vrsiJi prvič po osvoboditvi.® Od takrat pa do danes soi biJi v predpisanih rokih šestkrat ponovljeni -taki strokovni i^itL Iz primerjave poteia izpitov in doseženiih usp&hov bomo torej lahitp precej določno ugotovili', ali strokovni izpiti ustrezajo svojemu namenu, t. j, ali so stvarno meriJo strokovne usposobljenosti in razgledanosti naših igozdajr^kili inženirjev in tehnikov po preteku pripravrniike dobe jh-Jrišjih logarjev po pridobitvi pogojev za naziv nižjega gozdarskega tehnika. Redi, ki jih dosežejo kandidati pri skušnjah, sicer kažejo stopnjo znanja- kandidatov, toda za oceno ustreznosti izpitov samo to merilo še zdaleč ni aai-dostnA Le s podi'obnejso anailizo poteka izpitov in ra^snih okoliščin, od ka-teiiih je bila odvisna raveu'pokaaane strokovne usposobi j eaios ti, bomo mogli pravilno ugotovita, kje so vzroki, da so dosedanji izpiti v večji ali manjši meri ustrezali svojemu namenu, in z odkrivanjem teli vzrokov bomo mogli odrediti pot za boljše dftlo v bodoče. Praksa Že 2 določilom, da mora kandidat-pripravnik pred strokovnim. iapi(:om opraviti dve leti prakse, je jasno izraien pomen te skušnje, t. j. da je stro-^ kovni i^pit ceniteiv strokovne usposobljenosti. Isto velja tudi za višje lo-' garje, ki hočejo s strokovnim izpitom pridobiti naziv nižjega gozdarskega tehnika, da morajo razen tečaja imeti tudi še poti-ebno prakso. S pomočjo praJcse mora torej posameznik poglobiU in utrditi svoje strokovno znanje na ta način, da teoreti&a dognanja, ki jih obvlada še iz šolskih klopi, ali pa ei jih je pridobil na tečajih in s samostojnim učenjem, primerja s stvarnostjo na terenu. To bo doseg&l tako, da bo sam opravljal raznovrstne naJoge na terenu. Do te poglobitve pa more priti tudi s pomočjo opazovanja raa^ja in uspehov pri najrazličnejših dogajanjih, v katere siccr ni imel priložnosti osebno poseči, za katere pa lahko oceni ustreznost strokovnih ukrepov, ki so jih drugi izvršili. Prvi načLii je neposrednejši in zato laiji. Da bi pa po drugi poti prišel do enakega uspeha, se mora pripravnik zanimati za strokovna; vprašanja ne glede na to, ali spadajo v njegov ožji delokrog. To pot pa bo naŠel le oni, ki se je iz ljubezni do stroke odločil za svoj poklic. Eni iii drugi, da jih tako imenujemo, »izvr-ševaJei« in oipazovaJd«, bodo v celoti dosegli namen, Id ga ima praksa, samo takrat, če bodo umeli praktične rezultate kri-tično ocenjevati na eni strani z medsebojno piimerjavo ustreznih uspehov pod podobnimi ali različnimi pogoji, ter na drugi strani s teoretičnimi dognanji. Najbolj vsestranska in najbolj neposredna praksa pa bo ostala jalova, če ne bo oplojena z duhom kritičnosti. Pomen strokovne skušnje pa je v tem, da prizna " Ing, Bogdan Žagar: Gozdarski strokomi izpiti; Gozdirski vesl.nik ii', 1—2 1950, ali pa odreče kandidatu pravico do l^itiniaaije za sposobnost samostojnega strokovnega uveljavljanja, kateremu p'rav gotovo ne bo do-rastel, kdor ne zna uporabljati kritičnosti v strokovnili vprašanjih. Ko smo ta'kö razčlenili pomen praltse in razne poti, ki skozi njo vodijo, si oglejmo sedaj, kaJto je biio v tem pogledu s kandidati pri dosedanjih strokovnih izpitih. Vse tožbe in obtožbe, ki so doslej na skušnjah prihajaš 6 sU-ani prizadetih, močno prevpije ravno pritoževanje o nezadostni praksi. »Nisem imel prakse«, ali pa »imel sem le enostransko prakso«, se glasilo opravičilo in pojasnilo akoro vsakega kandidata, kateremu je na- izpitu Šlo za nohte. Koliko ta trditev drži in kohko je Tiezadostna ali enostranska praksa odločala pri oceni kandidatove strokovne usposobljenosti, bomo mogli ugotoviti na podlagi sledečih dejstev. Ce izvzamemo uveljavljanje iz panog: geodezije, gradbeništva in urejanja hudournikov, je ie ok. 25% vseh kandidatov sedanjih sedmih izpitnih rokov imelo priložnost s praliso D.ploditi svoje strokovno znanje iz vseh ostalih panog, Torej bi morali pri vseh preostalih 75% kandidatov upoštevati pomanjkanje prakse. Toda če zadevo podrobneje rasmotrimo, bomo videli, da je povsem drugačna. Najprej moremo na številnih piimerih ugotoviti, da so mnogi kandidati odgovarjali ne le slabo, ampak celo najslabše ravno iz onih panog, v katerih so največ delali, i^i celo iz tistih, v katerih so bili zaposleni vso dobo svoje prakse. Tako sta'ii. pr. dva kiajididata, ki sta že vsak najmanj ■po dve leti direktorja g-ozdnih gospodarstev, slabo odgovoTila, iz splosjiega dela LZipitai, ki zajema pravne -predpise, s katerimi imajo ravno čiirektorji neprestano največ opravka. Morebiti se ne bi oudüi, ce večletni direktor gozdnega, gospodarstva morebiti ni imeJ priložnosti preizkušati n. pr. gozdnogojitvenüi zaihtev določene drevesne vrste na svojem delovnem območju, bodisi ker je tam slabo zastopana, bodisi ker je to delo prepustil drugemu strokovnjaku. Značilno -iji za naše ugotavljanje odločilno pa je dejstvo, da ni obvladal snovi iz splošnega dela izpita, ki bi mu morala biti kot njegovo vsaikdanje torišče ne le najbolj znana, ampak tudi najbolj iaiHično preizkušena. Podoben primer ne2aia3\ja iz iste sikupine predmotov je pokazal kaiidid,a,t z daljšo prakso sekretarja gozdnega gospodarstva, kar je še danes, in je bil najšibkejši v poznavanju predpisov, ki se nanašajo na personalno službo, za kar je kot sekretar v pnfi vrati zadolžen. Podobni so primeri, da so kandidiati z dolgo ali cek) izključno prakso iz urejanja gozdov na izpitu odpovedali ravno v tej panogi. Kandidat-tehnik, ki je pri 'institutu dalj časa delal največ na gojitvi in urejanju gozdov, je pri izkušnji padel ravno iz teh skupin vpnašanj. Gozdarski itižaiir-pri-pravnifc, ki je imel pretežno in večletno neposredno terensko praJtso v gojitvi gozdov, je moral ponavljati iapit ravno iz te skupine, pri ponavljanju pa je vztrajal na trditvi, da je s prvim čiščenjem v buitovem, mlaju potrebno začett šele taki-at, ko je visok,4 metre. Med tiatimd, ki so imeJi jiajveč prakse v üikoriscanju gozdov in v lesni industriji, so mnogi najbolj gßpali ravno na* usposobljenosti v tem področju, itd. Na drugi strani pa so kandidati pokazali solidno strokovno razgledanost v tistih panogah, v kaiterih so le malo ali pa sploh niso deslaJi, Na vprašanje, od kod jim znanje, jet večina pojasnila, da so se tekom vse svoje prakse zanimali za razna: strokovna vprašanja in so dobili pojasnila pri lovariaih, ki so na, teh panogaJi delali. To potrjuje naso ugotovitev, da. vsestranskost prakse ni vedno izključno odločilna, ampaJt da jo precej uapesno lahko nadomesti zanimanje posamezsiika, za vprašajija iz pamog, v katerih se mora odreči vloge »izvrscvalca« in se zadovoljiti le z polo-^jem »opazovalca-*. Predpogoj za uspeh je seveda v tem', da se je kandidat tekom vse svoje pi-akse, povsod in ob vsaki priložnosti zanimal tudi aa strokovna vprašanja, Id nifio bila v neposredni zvezi z njegovim delom. Značilno je tončnO tudi to, da je bil povprečni uspeh vseh dosedanjih strokovnih skušenj najboljši h. skupine, ki za-jema predmete: geodezijo, Iiudoumištvo in gradbeništvo, čeprav so kandidati iz te skupine imeli najmanj prakse iai si nihče od vseh 61 kandidatov ni pridobil lastnih i dušenj (iz vaeh rpredmetov te skupine, iz posameznega predmeta pa le 12% od vseh kandidatov. Vendar pa ne bi smeli trditi', da dober uspeh vz te slcupijie pomeni obenem tudi naj temelj itejšo usposobljenost i2 ustrezne snovi. Ka,«-didati, Iti se niso sami uveljavljali v tej panogi, in teh je biJo veliko, so v pj'aiksi le prav težko našli posreden s-tik s tovrstJio delavnostjo. Zato uspeh, ki je bil pii izpitu iz te panoge dosežen, ne sloni toliko na stvarni r&zgledan-osta, ampak bolj na teoretičnem zn-anju, Id so si ga kandidati večkrat pridobib tiajbrž celo neposredno pred skušnjo in pogosto prav zaradi nje. Jasno je, da ta ugotovi'tev ne govori v prid ustreznosti dosedanjih izpitov. ■ Iz navedenega sledi, da so dosedanje strokovne alnišnje pokazaJe pomanjkanje vsestranske prakse, ka'r je močno vplivalo na uspeh izpitov. Nezadostna praiksa je bila nujna posledica nepra.vilnega razporejanja pripravnikov na. delo v raznih strokovnih ps/nogah, ki ni bilo dovolj raznovrstno, kot bi bilo moralo biti. Za nezadostno razgledanost kandidatov so v mnogih primerih soodgovorni voditelji in njihovi neposredni starešine. Prvi zato, ker niso skrbeli, da mladim sfcrokovnjaJtom omogočijo čimbolj vsestransko prakso, drugi pa zato, ker jim niso niidili dovolj strokovne p'omoöi z nasveti, razlago in kontroJo njihovega znuiija. Kandidatov neuspeh pri izpitu ne graja le nje^a samega, ampak prav tako obtožuje njegovega strokovnega starešino, da je slab strokovnjak, ker svojemu mlajšemu tovarišu — sodelavcu ni pomagal do potrebne strokovne usposob-Ijerwsü, Osnovna zadeva pri prakUčni poglobitvi in učvrstitvi sti'okovnega obzorja poleg vseh teh oikolilsčin in vzrokov pa ostaffie le zainteresii'anost kamdidata samega, ki je neizogiben pogoj za uspeh t-udi pri najugodnejših razmerah. Zanimanje za stroko, ki izvira iz ljubezni do izbranega poklica, je prvo in končno odločilno pra strokovnem uveljavljanju sploh, pa tudi pri polaganju strokovnega izpita. Teoretično znanje Navedenim pojavom slabe strokovne usposobljen os Li, posebno iz področij, v katerih so kandidati praktično delali, je m'OČi' najti razlago predvsem v pomanjkanju teoretičnega znanja kot osno\'Dem vzroku. Pri številnih primerili zaradi poina,njkanja teoretičnega; znanja tudi temeljita neposredna praksa kandidatu ni pomagala do solidne strokovne razgleda-lUDSti. Da je temu tako, potrjujejo številni odgovori, v katerih so kandi- dati pokazali močno pomanjkanje teoretičnega zjianja, taJto iz perecUi sodobnih vprašanj, kakor tudi iz podlage, ki bi jim jo morala da,Ui sola ne Ic v strokovnili predmetih, ampak tudi iz splošne izobrazbe. Skoraj vsak nezado&ten od^o-vor je obenem očitno razgalil pomanjkanje teoretičnega zjuanja, pogosto pa tudn zelo nepopolno splošno izobrazbo. Tukaj iie bomo ocetnjevali, koliko je temu kriva sama šolska izobrazba, ki je bila vsaj pri rmiogih kandidatih, ki so z izpitom želeli pridobiti pravico ua naziv gozdarskega tehnika, precej pomanjkljiva. Zal večino kandidatov, ki niso pokazali zadovoljivega znanja, lahko trdimo, da se je iz odgovorov videlo, da je njihovo znanje, kd so si ga v večjem ali mamjšem obsegu pridobiH v šolah laü na tečajih, tekom službovanja zelo obledelo. Pogostne so bile ugotqvitve, da kandi'dat ne obvlada osnovnih strokovnih načel in prvinskih pojmov gozdarske stroke. V opravičilo so prizadeli navajali, da jim ustrezna literatura iii bila dostopna. Res. je, da smo glede slovenskega strokovnega čtLva siromašni, toda vkljub temu je bilo tudi tukaj pri prizadetih kandidatih pomanjkanje dobre volje in zainteresiranosti poglaiwten vzi'ok. Številni nezadostni odgovori so se naicarec nanašali na sn.ov, ki je bita pred kratkim obravnavana v obeh naših strokovnik revijah, ki sta pae vsakomur dosegljivi. Razen tega mnogi starejši tovariši in razno knjižnice razpolagajo z različnimi strokovnimi Icnjigami in prijočnilti, toda prav redilo se pripeti, da si jih-strokovnjaki tekom svoje pripravniške dobe izposojajo ia uporabljajo za utrditev in poglobitev svojega ä'oiskega xnanja. Zadosftno zanimanje bo tudi tukaj premostilo to oviro in našlo izhod, če obstoja smisel in veselje do stroke. Spričo pomanjkanja zainionaxiia za strokovna vpražanja pri nekaterili kandidatih smo se pri izpitili srečali n, pr. z upraviteljem gozdne uprave, ki je šele pri izpi'tu zvedel za sklad za obnovo gozdov, potem ko je naš dnevni ti.=;k najmanj že dva meseca na dolgo in mai široko pisaril o tem skladu. Končno je bilo pri nekaterih kaiidida;tih opajati, da so sv-oje teoretično znanje v naglici zbrali neposredno prod izpitom, namesto da bi si bili prizadevali, pridobivati ga skozi vso dobo svoje prakse s pomočjo nenehnega zanimaaija. V vseh oitih primerih, kjer je kamdidat v tem. iskal rešitve spričo pomanjkanja zadostne vsestranske prakse, je pojav »učenja zaradi izpita« sicer razumljiv, toda. pri ocenjevanju ustreznosti dosedan.jih strokovnih iispitov ga moramo oceniti kot neuspeh, Nia? podlagi dosedanjih izkušenj je podoba, da tudi ra^ni prlp^ravljaJni tečaji za strokovne izpite prav lahko zaidejo na napačno pot »učenja zaradi isspita«, katerega menda paČ nihče ne bo zagovarjal. Vkljub temu, da moramo toplo pozdraviti skrb iti .prizadevamje nekaterih področnih sekcij našega društva, ki so priredile posebne tečaje, na katexih so se kandidati pripravljali za strokovne izpite, vendar ne moremo takemu načinu strokovnega ■ usposabljanja izbrisati označbe improvizirano&ti, ker vkljub dobremu namenu vendar tudi tukaj gre le za »učenje zaradi izpita«. Taki tečaji morejo biti le zasilni izhod v neaazelenem- položaju, v katerega so do sedaj mnogi pripravniki zašli zaradi omejene in pomanjkljive prakse in zaradi nezadosnega zanimamja za strokovna vprašanja takom pripravniške dobe. Še posebno dvomljiv bo pravi uspeli tečajev, če bodo v njili predavali člani izpitne komisije, ker bodo vkljub svoji požrtvovalnosti, ki so jo doslej poklali, z naglase van jem potiajneznih strokovnih vprašanj in z poudarjEmjßin posameznih, ožjih poglavij nehote usmerjali znanje kandidatov le na posamezaa izpitna vprašanja na škodo solidii« razgleda/-nosti v celotni stroki. Prav zato se tudi ne bi saneli ogrevati za nekatere dosedanje predloge in j^oskuse, da se s pomočjo izpitnih skript ali pa celo objavljenih Izpitnih vprašanj olajšajo kandidatom skušnje. To so cenena sredstva, ki bodo brez dvoma pozitivno vplivala, na številčne uspshe izpitov, če jih cenimo le po doseženih redih, kar bi pa bilo zdo zgrešeno, kot smo že uvodoma ugotovUi. Opis strokovne prakse Opis strokovne pnaJtse s kritičnimi pripombami, ki je predpisan kot priloga k prijavi za izpiit, nima le formalnega pomena^, t. j. da bi komisijo seznaiiiil le z dotedanjim kandidatovim delom, ampak ima vsetjins-ko odločilen namen. Kritičen prikaz pi-altse je namreč sestavni del izpita samega, leer neposredno omogoča ustvariti sliko o strokovni rBtzgkdanosti kandidata glede na stopnjo kritičnosti, ki jo opis prakse kaže, smo o odločilnem pomenu kritičnosti na sti^okovno razgledajiost govorili že v poglavju, ki obravnava prakso, moremo sedaj ugotoviti, da kandidat, ki ne more kritično obdelati strokovnih vpr'asanj, s katerimi se je pri' svogfim dofcedanjeod uveljavljanju srečal, nima pogojev za priznanje strokovne usposobljenosti.' Izkušnje z dosedanjih izpitov potrjujejo, da so se kandidati, ki so v ustreznem opisu svoje praltse pokazati kritičnost t. j. samoefojnost v ocenjevanju strokovnih vprašanj, v ostalem delu izpita vedno dobro obnesh. Nasprotno >pa so kandidati',' ki' so se v svojem opisu pi'akac predstavili kot strokovno nesamostojni, tudi v ostalem delu izpita šepaU in pogosto tudi omagali. Do sedaj se je polagalo vse premalo važnost«, izdelavi opisa prakse oziroma samostojni obravnjafvi posameznega strokovnega vprašanja, ki lahko najmamj enakovredno nadomesti opis celotne praltse. Izdelki, obse-gaijoči n, pr. ena stran z nastevajijem funkcij, delovnih mest in opravlcov, včasih celo uradno od ustanove sestavljeni, porjujejo, da kandidatu in vodstvu njegove ustanove v bistvu ni bil jasen namen in pomen predpisanega opisa prakse. Pogostna odsotnost vsake strokovne sajnostojnosti pri ocenjevanju utreanosti ukrepov in uspehov, s katerimi se je karadidat v svoji pratksi srečal, kaže na pomanjkanje kandidatove kritično&ti in strokovne razgledanosti, ali pa priča o tem, da so podcenjevali pomen tega prispevka ne k izpistni prijam^, am'pak k vsebini samega izpita. 'Kandidati, ki so opis prakse ali pa samostojno razpravo o določenem strokovnem vprašanju izdelali ustrezno in s primernim obsegotm (n. pr. 6—20 strani) ter ji dali kritično strokovno razgledano vsebino, so tako rekoč že pred samim izpitom napravili gotov korak k pridobitvi pi-iznanja strokovne usposobljenosti. Marsikatera, pripravnik k izpitu ni bil pripuščen, ker je menil, da je njegov neustrezni opis praikse le formalna priloga k prijavi za skušnjo. Seveda pa so kandidati, ki niso samostojno izdelali tega prispevka) k izpitu, kaj kmalu prišli v Škripce in so büi prisiljeni pri-zi\ati, da so se hoteli okincati s pavoviui perjem, kar jim je vse prej kot olajšalo nji'liov položaj pri izpitu. Številni dosedanji iprispevki v obliki kritičnega opisa, strokovne prakse ali pa sarojostojne razprave določenega vprašanja dokazujejo, da je zahteva za kvalitetnim izdelkom te vršite Izvedljiva in potrjujejo upravičenost zaJitcve, da moj'a vsalc, kdor inisli, da ima pravico do piiznanja strokovne ■usposobljenosti, izdelati opis ali razpravo v vsakem pogledu kvalitatno. Izpiti S priraei-javo ocen s skii&ej:\j v sedmih dosedanjih izpitnih rokih moremo ugotoviti d'ober napredek. Povprečna stnokovna usposiotoljenost, ki je pri izpitih v pä-vem roku bila redovazta s dobrim povprečnim uspeihom (3.1), pii poznejših izpitih kljub poositrenemu kritexiju kaže tendenco povečanja in je v zadnjem roku dosegla pnatv dober uspeh (3.8). Iz podatkov v pri-občeni tabeJi laliko primerjamo povprečne rede za vsaJto izmed petih skupin predmetov s posameznih izpitov in si tako ustvarimo podrobnejšo sldko ' doseženega napredka. Izpitni rok Število Povprečna ocena ii Povprečni uspeh iI vseh kandi- ponav- I II III IV V datov ljal cev skupine predmetov skupin Tehniki: December 1950 9 54 3'0 3-3 3-1 3-3 3-2 Maj 1951 14 2 3'3 3 1 ' 3-2 3-i 3-0 3-2 Oktober 1951 9 3 3-3 3-2 3-1 3-4 30 3-3 December 1951 17 i ^ 40 3'7 3-6 3-8 3-3 3-7 In-ženirji; 1 April 1951 3 2*9 3-2 : 3-1 3*2 33 3-1 Oktober 1951 2 2 3-8 3-3 37 i-o 3'2 3-6 Decembcr 1951 7 1 1 3-6 3-7 37 4-0 3'9 3-8 Povprečje sa vse iipitnc roke 61 1 15 1 3-5 3-3 3'4 3'6 3'3 3-4 Pri analizi u&pehov bomo opozorili le na nekatere značilne ugotovitve in okolnoati, katere ni moä izluščiti iz satme tabele. Od 61 kandidatov, ki so doslej delaU izpiit, jih je 2S napravilo skušnjo pri prvem polaganju (46%), iz enega predm-eta jih je padlo 15 (25%), ves izpit pa je moralo ponavljati 18 kandidatov (29%). Kandidati so dobili .majveč odličnih iii prav dobrih redov iz prve skupine, najmanj pa iz pete skupine. Največ zadostnih odgovosrov je bilo v peti skupini, za. njo pa pride druga skupina. Medtem ko je najboljši po^^reČni red iz četrte skupine rezultat solidnega povpr-eenega znanja, so bili za povprečno ooemo i« prve skupine, ki je na drugem mestu, odloÖlni odlični in- prav dobri: od^vori, ne pa toliko solidnost povprečnega znanja, ker je iz te skupine bilo veliko neJHidostnih odgovorov. Največ nezadostnih ocen je bilo iz tretje skupine i predmetov (20), nekoliko manj iz prve (17). Najboljši uspeh je bil dosežen v četrti skupini ne s potmočjo najboljših ocen, acapak zaradi prevladujočiJi srednjih spričo najmanjšega števila nesadofitnih odgovorov (9). Napredek, M se vidi iz primerjave uspehov v raznih rokih, moremo-pripi^ti večjemu pomenu, ki so ga kandidati pripisovaiU izpitom, potem ko so jih slabi rezultati s prejšnjih izpitov opoaonüi, da je praktični izpit temeljita preiikušaja strokovne us.posobljenosti. To potrjujejo tudi pretežno prav dobri odgovori kandidatov pri ponavljalnih izpitih. Sldepni preudai^k Na podlagi dosedanjih skušejij s' strokovnih izpitov za gozdarsko stroko bi bili torej za dosego boljše strokovne usposobljenosti potrebni predvsem bedeči tikrepi: Vodstvo bo moralo več skrbi posvetiti svoji nalogi, da pripravnikom omogoči čimbolj vsestransko in neposredno prakso. V ta nam&n bo potrebno predvideti za priipravnike zadostno število delovnili mest pri tereai-sJdh organizacijskih enotah, tako dai ne bodo 2;a(posIeni v takšni fuTikciji, ki bi otežkočala premestitev na drugo delovno m.e3to.-Razumijivo- je, da st> samostojne vodilne funkcije za tai namen popolnoma neprimerne. Vodstvo bo moralo izdelata- poseben načrt, ipo katerem llx> pripra-vnik pretneščan od enega deia k drugemu po preteku vna.prej predvidene dobe in po določenih teirenakili enotaii, ki iiaajo glede na krajevne raamere in glede na zasedbo s kvahteitnim haidrom največ .pogojev, da nudijo kandidatu cim v«Ž izkušenj in znanja. Pri tem bo sodelovanje našega društva, ki je v tem pogledu že samoiniciativno načelo to vprašanje, prav koristno. Najbolj vsestranska praksa p>a ne bo velike koristi. Če pripiianmiki ne bodo z zanimajijeooti in kritačno spremljali ne le dogajanja v svojem ožjem d-elokrogu, ampak Če se ne bodo'^vo intereairaü za vprašanja iz celotne stroke tiaiko z opajsovanji na terenu kot tudi z nenehnim izpopolnjevanjem svojega teoretičnega znanja. StrokovnjaJd, ki jim je zaupano vodstvo dela, pri katerem je ud&ležeai pripa-avnik, bodo morali v večji meri kot dosedaj z nasveti in konUxjlo prispevati k izgradnji mladega strokovnjaka. Ce v bodoče rassvoj kandidatov ne bo zanemarjen, kot je bil doslej, in bo usmerjau načrtno in s skrbjo za njegovo usposobijenje, potem bo tudi strokovna skušnja, pa najsi bo to opis prakse aJi pa ocenja' pri izpitu, resnično merilo pripravnikove strokovne razgledanosti, Id bo ia dneva v dan vedno širaa in tako za našo stroko ter ljudsko skupnost koristnejša. ZAHVALA Stanovski tovariši isn. znanci so mi ob mojem itmenovanju za Častnega člana DIT gozdarstva in lesne industrije LRS izkazali veliko pozornost ter nai poslali mnogo čestitk. Ne morem se vsaitomur posebej zahvaliti, zato vsem; presrčna hvala! Avgust Kafol Kome n IN'G. JOgKO SNAJDEE Ing, Joško Snajdar Tovariš Joško je zapustil vrste svojih tovarišev in odäel brez slovesa, brez nasmejiinega pogleda, ČBsar doslej ni nikoli napravi) Tokrat nas je pustil zaman čakati, kdaj nas bo ao-pei razvMeLil s svojim vedrim smehlja.jem io naše stremi j en je za, njegovo družbo nagradil k novim duhovitim do-iriislekom. Kator navadno, kadar jß bil med nami. so bile tudi tokrat oči vsah prisotnih tovarišev uprte v Joška v pričakovanju, da jiU bo s svojo duho'vitostjo razveselil. Toda sredi presrčnega ra7:polo/enja je splahnil veder smehljaj z njegovih lic dn njegov veseli pogled, ki nam je vedno obetal duhovii.o misel, je ugasnil za vedno. Sredi toplega vzdušja, ki sta ga ustvai'|ali njegova družabna osebnost in t-ovariška toplota, smo nemi ostrmeli in prsi nam je stisnil bpidek občutek, ki mu misel ni mogla slediti in ga zajeti: Joška ni več med nami! Življenjska pot, ki jo je preihadil inž. Joško Snajdcr, ga je že od začetka vodila skozi hude preizkušnje, ki so spremljale večino pripadnikov njegove genftracije v usodnih letih med obema vojnama, in si je mogel tovariš Joško le z velikim trudom ii» po bridkih razočaranjih priboriti košček kruha med vrstami gozdarskih strokovnjakov, V polni Tni&ri je doživljaj 'težko usodo začasnih zaposlitev pri raznih vel epos est vih, pogosto se je moral zadovoljiti z drobtinicajni, ki so padle z mixe takratnih oblastnikov, in je bil prisiljen opravljati službo pomožnega logairja, logarja, cenilca in. dnevmičarja pri raznih podjetjih ali javnih iistanovah križem po HrvaŠki, Bosii in Sloveniji. Tudi po pridobljeni diplomi mu je bilo dodeljeno le mesto dnevničarja, ŠeJe po osvoboditvi je doživel možnost, da se je l.aliko brez skrbi za svojo jutrišnjo usodo ntini-o posvetiJ strokovnemu delu Toda njegovo ustaljraio stro&ovno u dejstvo van je je trajalo le kratko časa. Zapustil je naše vrst,e, ko še ni do-polivil 52 lei. Zadnii dve leti je delal kot planer pri Gozdnem gospodarstvu Slovenj Gradec in tu ga je nenadno doletela smrt ina sindikainera družabnem večeru v Kotljah pri SJoveiijero Gradcu, sredi njegovimi tovarišev — sodda-vcev. Nevezana beseda je preslabotno sredstvo, da bi mogli z nji.m Kfljeti bogato duševTiost in privlačno osebnost umrlega tovariša Joška. Njegov vedno vedsri in odJcriti pogled, njegov topli smehljaj -ter veikio duhovito in živahno misel smo dojemali, kadar smo bili z njim kot valovanje zvokov privlačne pesmi, ki je vse prisotne navdAjala s to^ilim občutkom Ijubesni do tovariša Joška. Zato bi morebiti pesem, -tiho odpeta, a prisr^o doživeta, mogla vsaj nekoliko povzeti njegovo skromno, a duševno razgibano ijsebnost, s katero je oplojeval s\^ojo okolico. Taka pesem bi morala peü o soncu, ka.kor ga poznajo le ljutomerske gorice, ki so rodile in vzgojile tovariša Joška. valovati bi morala koi blagodejni žai^ki s svetlobo btea senc! Njegova visoka zavest dolžnosti in oclgov-orriosti dfs družbe pa ni bilfi, omejena le na tovardsko okolje, ampak je v ncamajijSani doslediiosU prihajala do izraza tudi v njegovi Ijub&zni do domovine. V težldK dneh pre-izkušnje, ko jo okupator prodrl čez meje naše domovine, je bil tovariš Joško kot rezervni oficir zadnji, ki je odstopal ipod sovraŽniJkovini prit-iskorn in je i» lastne pobude uporabil vsa srr-dstva, da bi aa.vrl napredovanjem fašističnili osvajalcev po slovenski grudi, ki jo je brezmejno in požrtvovalno ljubil. Po trnjevi življenjski poti si se. tovariš Joško, ■zopet^vrnil v svoj rojstni kraj Ljutomer, kjer si našej svoje xadiije pribežališče v življenjskem viharju, kater-&mu si pogmiuio kljuboval- Pri Ivojt zadnji vrnilvi v rojstni kraj so te spremljali vetioi s koroških planüi, kjer si s!o»boval, pospremili so te od tam tudi tvoji tovudši-sodelavci, tja pa so polet&ld. tudi čustva vseh nas, ki srao te poznali In vzljubili in te bomo ohranili v neizbrisnem, toplem spominu IZ PRAKSE SE O SKODf, KI JO POVZROČA JELEN V zvezi s člankom tov. V. ICindlerja. ki je bil priobčen v Gozd, ve.st-" luku 1951/10. mislim, da bo Itowstno, če seznaJiim nase citateljc, kdcö smo prepreiievaJi poSkodbe po divjadi v mladih .gozdivih nasadih. Se pred prvo s-velovno vojno je bil v drSav-nem gozdu Krakovn na Do-lenjskom prevelik stiilež srnjadn. ki Jr pozimi z objedanjcm popkov na vršiCkili Tnladih hrnstovih nasadov (povzročala, precejšnjo škode. Za omejitev te ikode so vsa,ko leto uvrščali v proračun primome aneske. Kol prfljktikanla so roe določili, da nadzorujem delavce pri iin'rScvanju tega dela. Delavci so popke vräiökov ovijali s predivoon. Tako zavarovani popki so ostali po divjačini nepoškodovani. Prej so uporabljali žične spiral«:, ki jih je srnjad pogosto pogoltnij^i, zato pa so Ui ntičin zavarovanja opustili .in uvedli uporabo pre-diva. Obe metodi sta zamudni in dragi. Od leta 1925. do 1941. stm služboval v gozdovih ob Kokri. Tm sem ugotovil, da jc bila škoda, ki jo jc povzročala v goidu srnjad, razmeroma majhna v p.riimerjavi s M'sto, ki jo je povzrö£a,la čezmerno r.azplojenii jelenja.d. V tamkajSnj.ih revirjih jo jelka odlično uspevala, zato smo na ustreznih tleh po posekah obenem s snvreko sadili v skupinah tudi jelko. Zaradi moč-»ega gozdnega plevda smo sadili le kr.fepke petletnf presajanke. To je bilo prva Jcta, dokler nismo uvideli, da so jelkove saravljerie ilovice .naredili v posodi z 10—12 litrov vsobi-ne ilovnato brozgp. Bro-zga j» bila pripravljena nekoliko gostejša, vendar tako, da .je bila še tekoča. Tej količini brozge smo prilnli čašo, t. j. ok. Vk litra karbolineja in ga dobro zmešali v brozgo, s katero smo nato premüzovaÜ saddie in dosegli popoln uspeh. Sadiko naj se premaže.jo Ic ob suhem vremenu, da se brozga bolje prilepi t.n dalje ostane iva vejicah. Izkušnja nam je pokazala; da so za mazanje sadik primernejši rooski, ki imajo večje in manj občutljive roke. kakor pa ženske. Delavec, zaposlen % inazanjeni, pomoli v dobro premešaiio brozgo roko ter iiaio stisiie -vejicc sadike v pest, iiiikar z drugo polzaprto pestjo potegne na lahko po sadiiki navzgor. Tako prevzamejo ^'ejicc nase vso brozgo iz roke. Razmerje mešanice karbolineja iiv ilovnate broßge naj bo natančno taksno, kakor seni sgoraj omenil, ker ta koli-čina karbolitieja popolnoma zadostuje za od^Tačanje divjadi od sadik. Pri večji primesi karbolineja bi karbolinej požgal namazano sadiko. Ce mazanje opravimo ob suhem vremenu, ostane ilovica nn vejicah do pomladi, do brstßnja sadik, to je, ko je že dovolj svaže trave ri;i, pose.käh in divjfLci nima veČ potreba po sočnatiK vršičkih sfldjk. ■Omenjeni način zavarovanja mladih smrekovih nasadov so izkazal povstan eanealjiv. kajti -mladi, v n,eposredjii bUitini kr.mJI^ ležeči nasadi so ostali nepoškodovani, dasL je jelenjad in srnjad v velikem številu prav tam pre-■hajala Z CJiegu krmišča k drugemu. Ta način zavarovanja gozdrtih nasadov je najcenejši in ofcencm najprepro-'stejši- Eden delavec lahko Tiamaše nd opisani način do 2000 sadik .titt dan, v ravmh Jegaii pa Še več. Pri saditvi smo enostavno cd sveženj pomočili z vMički v tako pripravljeno brozgo. Tam, kjer je bil blizu krmišča mlad gozd, smo de.bla do 2 m višine V pomi jesetiti, in to v suhem Tmerenu. namakali z opisajio brozgo, ki smo ji pridejali Še nekiij aipna. Delo mora biii izvršeno še pred zmrzovanjem, sicer Trtaža'odpade, Kot nadomestilo za izgubljeno snov, ki jo je jelenjad prej uživala, z objedanjem lubja, smo na krmišču poklad-ali divji kostanj. Dalje smo na koščke zreaano repo posuli s poklajnim apnom, kar je dobro delovalo na rast Togovja. Gulje.nje drevja (obgri'zenic lubja) po jeleiijadi je razvada, ki jo tele prevzame od košute, Košuta, ki stoji ob mladem drevesu, iz dolgegn časa ob-grizuje lub na drevju in ko se .navadi na ta okus, obgri;fanja nc niore več opustiti, kakor kadile« ne tobaka. Neki avstrijski gozdar mi je pravil, da v njegovtin revirju košute pozimi ne galijo drevja. Doživet je k enkrat takšen primer. Iskal je toliko čusa po gozdu, da je nilšel košuto s teletom, ki je obgrizovnla lub. Ko jf oboje odstrelil, teh poškodb ni bilo več na drevju, To je bilo le bolan košuta, ki je po njegovem mnenju iskala zdravila za svojo bolezen. V revirju, ki sem ga ojtienil, so skoro vse košute gulile drevje, toda vse prav gotovo niso bile bolne. Mislim, da so to bile tiste košute, ki so se pred ograditvvjo našega lovišča zadrievulc Tia kmečkih loviščih, kjer niso poznali zimskega krmljenja. Te košute so pozimi trpele pomaiijkanje in so si 7, lubjem tešile glad. Ko so pmle v ča«ii plemenitvc v noše lovišče hi ostale v ogradi, so to razvado prenesle še na ostalo jelenjad. Rudolf /M e d v e n POMEN VELIKOSTI IN OBLIKE KROŠNJE Znano je, da velikost presnovnega, (asimilacijskega) uparat^ t. j. količinu listja, neposredno vpliva na Tast drevja in nn njegov prinistek. Z raziskovanji ic odvisivosti se ukvarjajo mnogi strokovnjaki in so doslej že objavili zelo ?animive in poučne ugotovitve.*' * Svicgj- H- Burger je objavil poročila ,svojih raziskovanj za ylndki bor fl. 1929), zi duglaaijo (1. 1936), za smreko (1. 1937 in 1941). za bukev (1, 1940—120 m širok hudoiirtiiaki vršaj. kjer l&ži več 100Ö00 m^ proda in ogroža blizu IfrŽP.ča poslopja, diržavno eeat& iii želeanico, svoj delež pa doprinaša tudi pri zasipavanju bnaena hiidroceiitralc v Mostah. Dokler se iii načela urejevati, jc Bdca k svoje notrajifj-osri jirivalila letno od 20—50.0()0 m^ produ, kakršne so bile pač vremenske razmere, V svojem srednjem teku tvori Belca izredno lepo, globoko v skale žajedeno in ksinjojiu po-dobciio dolino z mnogimi slapovi. V zgomjeTTi l&ku pa se razdeli v več manjših pritokov, ki končavajo v globokih in .strmih jarkih in kotlili, aH pa pod moliSei iznad gozdna meje, PUzišča in natrgana pobočju levo in desno od struge, ki jih je preko 30 ha, so svareč opomin, kako se ne SJne gospoda,rili z goadovi, posebno še v 2aäcitnili jpodročjili. Hudournik je že pred öO letri grotril spodaj l&žečim krtijein ter je bila železniška uprava okrog leta 1890 prisiljena zg.raditi dve veliki kam,niti pregradhi v srednjem teku Belce, da je siavarovala spodaj ležečo, na novo ograjeno železniško progo öb Savi Dolinki. Hudournik je nato neknj ČLisa jiavidezno miroval. Da se je ponovno in v Se večji meri razdivjal, je krivo nepravilno člov&kovo poseganje v gozdno gospoda.rstvo v tem področju. Namesto skrajno prevd-dne prebiralne .sečnje in previdnega naZina sprnvila lesa, kar je v zaščitnih gozdovili edino dopustno, se bile v letu 1925—30 v Belci posekane ogromne količine lesa, ponekod celo na golo. da so je amortizirala žaga in sipr-avilne naprave [žičniiee, lesene riže ild,), ki so bile zgrajene zaradi te ekspJoatoeije. Po končani eksploataciji se te naprave niso odstranile, ampak so razpadale in se rušile v strugo ter s tem se bolj posIabŠHk njfcne odtočne "mz-mere- Koi posledica taioga ,negospoda.rskega nivnanja je hudournik Belca ponovno iu v še večji mcirt začel kazati svojo razdiralno in ujvičevaluo silo, ne sicor lakoj. -toda postopno, Nasiujala so vedno nov« plazišča, k-i odtegujejo (lii gozdai proizvodnji, odnašanje prodnftga materiala je postajalo vedno hujše. Tako je Belca po končani zadnji svetovni vojui že dvakrat porušila most na drzai'ni cesti, s-koro popolnoma zasula ždezniški niosL, povzročila železniško nesrečo novembra 1951, nanosila ogromne množine proda v savsko strugo in navzdol proti bazenu hi d ročen tirale v Mostah in povzročila se razne druge škode- V naši novL socialistični državi ne bomo več dopuščali nepravilnega ravnanja z gozdovi, ki povzroča toliko škode vsemu našemu gospodarstvu. Obenem pa bomo z ijvtanzivnimi hudourrtiškimi in goadtirskimi deM skušali čim hitre.je in v Čim večji meri (mejiti aU odvrniti škode, ki jih našemu gfMpodarstvu povzročajo neurejenj hudourniki. * Hudourniška urejevalna dela so sc začela v lem hudourniku izvajati kmalu po končani vojni in se še vedno nadaljujejo. Ohe nad 60 let stani' pregradhi nista več mogli zadrievatl ogromne 'količine prod«, ki ga prenaša narasla Belca. Zalo so bile v srednjem t&ku Bdoe zgrajene še tri zaplrtvne pregradbe z velikim zaplavnim prostorom za odlaganje materiala. Kljub temu, da je bilo zadnja leta že več velikih na.lLvov, ni Belca privalila iz svoje notrtinjosl-i ni-kakega materiala, k-e-r so vSega zadržale in ga bodo še nekaj časa aadrSevale te p.rcgradbe. Pač pa je Belca pobirala in odnašala matea-ial na svojem vršaju v spodnjem teku. Poleg zaplavnih pregrartb )c bilo zorajenib tudi večje Število konsolkiaoijskih pregradbic iz kamna in lesa, ki imajo namen varovati dno in pobočja fttrmih hudourtiiških jarkov (>r6d i/podkopsivaiijem i-n eidtiašanjcm. Plazišča in natrgana pobotja pa so bila zavarovana s tcrn, da se je najprej zavarovalo njihovo podnožje pred nadaljnjim ndirnnjein s prim&rno vzdolžno zgiradbo iz kamna ali lesa. V isti namen je bilo zgrajenih po. več nizkih podpornih zädov tudi na samih pobočjiii. Pobočja so biia na to prepletena s pleteni cam i. to je s koli. zabitimi v tla, in prepletenimi z živim vrbo vi m ali jelše vim protjem, ki se nato zakorenini. Namesto ple.te.nie lahko v določenih okoliščinah iiporabljamo tndi snmo vrhove ali jelše ve potaknjence ali cdo trave % gostimi in močrami koreninami. Selfi ko so pobočja toiko vimirjeina pred nadaljnjim premikanjem in trganj am, so sposobna za pogozditev z gozdnim drevjem, ki predočuje najboljšo zaščito tal glede odtakanja vode in izpiranja Hudfliiniik Belcn Zavarwanje an umiritev prodišča materiala. Vsn taka in podohna urejevnlnii delil se bodo morala v Belci nadaljevati še več let m v še večjem obsegu. Na praksi smo sodelov^ili pri vseh teh delih, bavili smo se z miniTanjem, s pridobivanjem i.n klesanjem kamna, z zidanjem in pogozdoviinjem. Vadili smo 8Ö tudi v geodetskih meritvah, Z instrumenti in z TOČnim geodetskim orodjem smo merili situacLje, podol2ne in prečne prof j le, skratka vse eleme-nte, ki so nam bil it potre-bni za poanejšo sestavo projekta za ureditev hudournika Praktično delo smo povezovali z akiki>rzijami v sosediija, delno že urcjtfn.i hudourniška področja. Tako v Belci kot v ostalih hudourniških področjih smo lohko videli, kako se hudourniška služba v veliki me-ri •poslužuje poleg gradbeniii ukrepov tudi gozdnokuHurnih ukrepov jn kako se ti tikrepi med sabo izpopolnjujejo, Za popoln in trajen uspeh ureditve hudourniških .področij pa so potrebni Še iiiadaljnji gozdarski in gospodarski ukrepi: pogo/ditev golili površin, pravibie sečnje in spravilo lesa, pravilna razmejitev planinskih pašnikov Ln gozdov jn. drugü. Zato mora titi dein hudoumičarjev in gozdarjev slalntj bi tesno povezano. PiraksB. je v glavnem dosegla svoj cilj, Dnla nam je bogatih življenjskih iakušenj, S praktičnim sodelovanjem pri vseh delili smo utrdili svoje -teoretsko üfianje, ki sino si ga pridobili v šoti Naučili smo sc to »nanje samostojneje uporabljati. Na napakah iz pretekle dobe smo se učili, kitko globoko je treba iskati rarotkc raziuh clcmentaamih nesreč, kako jc treba vsako zaupano de-lo itmeijitu preštudirati, kako je treba upoštevali povezanost in medseboijno -za-visnöst pojavov v pricodi. kar prihaja predvsem do izraxa v gozdarstva, ti operira z desetlelji in še 2 daljšimi -raz-dobji. Zahvaljujemo Se vsem, ki so nam omogočiti priik&o, podjetjem, kjor smo prak ti tirali, Lnštruktorjein, post^bno pa predmetnim prof csorjem-preda vatel jem, ki so žrtvovali tudi počitnice, da smo imeli ob datiih pogojih čimbolj dovršeno prakso J skupina praktikantov, gojencev bivšega. 111. letnika Srednje gozdarske šole v Ljubija,ni. PREDPISI PRAVILNIK O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI PRAVILNIKA O DOVOLITVI SEČNJE TER NAČINU IN ČASU IZKORIŠČANJA GOZDOV Uradni Ibt št. 4 7 dne 29. 1. 1952, Na po(ila:gi 6, točke 43. člena v zvezi, z 19- Členom zakoma o gozdovih (Ur. list LRS St. 20-103/50) iadaja Svef vkde LRS ?.a kmetijstvo in gozdarstvo pravilnik o spremembi :in dopolnitvi pravilnika o dovolitvi .««nje ter načinu m času i^ikotišCajija gozdov. 1. člen V 2. členu Pra-vilmka O dovolitvi sečnje ter o načinu in času lakorišča-nja gozdov z dne 21, julija 1951 (Uradni list LRS, st. 25-13:j/51) so spremenijo L, 2, in 3. odsta,vek ta'ko: Do^'oijeiijo za sečnjo v zasebnem gozdu ali v ze^družnem go(zdi\a se' izda na proSttjo zasebnega lastnika, posestnika aH upravitelja gozda, Do^'oljen je za sečnjo v državnem gozdu pa se izda po sečnem predlogu, izdelanem v okviru ure^ ditvejnega elaborata za tisti gozd. Sečnje dovoljenje za posek do 10 prm drv in do 3 m'' tehničnega lesa v nedržavnih goadovih iada krajevni ljudska odbor po zaslišanju krajevjiega go-adaj^ega sveta- Sečnjo dovoljenje za posek do lOOm^ stoječega lesa letno v nedtvavnih ßwadövih in v državnih gozdwih, ki «o v upra« državnih organov izven gozdnih gcjspodarstev. izda gozdarski organ izvršilnega odbora okrajnega (mestnega) ljudskega, odbora, za posek nad 100 m^ stoječega lesa letno pa Glavna uprsva za gozdarstvo LRS, 2. člen V 7., čl. pra'i'iinika se sprerneni 1. odstavek in se glasi: Na podlagi pravnomočnega sečnega dovoljenja od kaže pristojni logar drevje, Jd se.sme poseikatL 3. člen V 10- členu-pravilnika se 1. odsluvek stprc-meni in se glasi; ' V gozdu 3Kdelajie sortimante mori iprisfoini logar, v katerega okolišu it bil ]es posekan, pred odsiranvtvijo iz gozdu žigosati s kladiTOm iia žigosanje. Dokler sortimeniU niso žigosani, se iz gozda, ne smejo odstmniti. 4. člen V 14. členu pTavilnika se zadnji odstavek dopolai in se glasir Dre.vje se srae posekati bre« po^jrejSjijega odkazovainja v primerah, navedenih v 2. toäki pretinjegfl odstavka O iein pa jc treba v 24 urah, računajoč od pričelka sečnie, obvestiti pnstojju krajevni ljudski odbor. Na koncu H. člcrta sc.- doda nov odstavak, ta sc glasiz Odkazovanje (udi rii potrebno za. iposek v zadružnih in zasebnih gozdovih, kolikr-or gre scSnjo Zä lastne potrebe zadružnega oziroma zasebnega kmečkega gtwpodairstvfi. 3. Člen Ta pravilnik velja od rfneva objave v Uradnem listu LRS. Št. 1206/412-51 Ljubljan-A, dne 24- dcccmbn 1951. Minister-predsednik sveta vlade LRS za kmetijsivo in gozda.rstvo: Viktor Avbelj 1. r. UREDBA O UREDITVI PROMETA Z LESOM UuHd,ni list LRS šl. 26 z dne 31, julija J951. Na podlagi 1. Člema zakona o pooblastilu vladi LRS za isdajanje uredb na področju .narodnega gospodarstva izdaja vla.da LRS po predlogu predsednika Sveti vlade LRS za kmetijstvo iji gozdarstvo, predsednika Svata vlade LRS -/a predelovalno industrijo in predsednika Sveta vlade LRS za blagovni promet uredbo o ureditvi prometa z lesom 1. Člen i Da se zago(ovi preskrba potreb v LRS z lesom, prepreči špekulacija, i lesom ill da se okrepi nadzorstvo na.d pravilnim izkoriščanjem gozdov, sc ureja promet z lesoTO v LRS po določbah le uredbe. Za les po določbah te uredbe se štejejo vsi sortimenti glavne gozdne proizvodnje in žagan les. 2. čl&n Les na panju, posekan ali predelaji les sme/o kupovati; 1- dTŽavna gospadarjka podjetja, kaie^ih predinei poslovanja je predelava lesa ali promet 2 lesom; 2. kmetijske zadruge les iz za,druži>ili in zasebnih gozdov, les iz državnih gozdov pa samo svoje potrebe; 3. neposre-dni potrošniki sumo les za svoje poirabe. Zasebniki ne smejo prekupčcvati z lesom, ."i. člen Les smejo prodajati: 1- laslniki osiroma upravitelji dräavmiii, zadružnih in zasebnah gozdov; 2. kupljeni les državna gospodarska podjetja, katerih predmet poslovanja je promet z lesom; ■ 3. kupljeni les kmetijske »adnige, vendar samn državnim gospoda-rskim podjetjem. 4, člen S kamioni, po zeleanlpi in s splavi se sme preva/ati ies samo s sp-remnico. Sptenuiice zjf prevos; lesa se izdajajo po obraten, ki je priložean tej urtdbi in je sestavni del te uredbe. Za vsak pvevoz lesa je potrebna posetina spremtiica. Sprcmnica se i'jida v dveh izvodih; prvi "izvod obdrži ini hrarii najmanj dvp leti organ, ki je spremnico izdal; drugi izvod dobi prevoznik, ki mora po oprav Ijemem prevozu oddali spremnico prejemniku lesa. Rok veljavnosti spreninice določi organ. k'i je spremnico izdal. Ta rok sme znašati največ 10 dni. Organi, kj izdajajo spretnnice, morajo voditi o izdatuh spromnicaJi sezivam •/. navedbo zaporedne številke spremnice. imena, priimka in bivališča pošiljatelja (prodajalca, odje^nalca) iti prejemnika lesa ter količine in vrste lesa. 5, člen Spremnice z» prevoz lesa izdajajo: 1. gozdna gospodarstva in druga državna gospodarska podjetja, katerih predmet poslovanja je predelava lesa ali promet z lesom, ki imajo sodež no,- o-zemlju Ljudske republike Slovenije, za les, ki ga kupijo .aH prodajajo ali sicer prevaiajo iz kraja v kraj; 2. kmetijske zadruge, ki imajo sedež na ozemlju LR5, za les, ki ga kupujejo ali prodajajo alt sicer prevažajo iz kraja v kraj; 3. krajevni ljudski odbori v vseh drngih prime-rih. 6. člen , Izvajanje te uredbe nadzoruje lahko poleg pripadnjkov ljudske milice in drugih organov, ki SO po posebnih predpisih za to upravičeni, tudi se državno stroko%'no gozdarsko in lesnoindustrijsko osebje. 7. člen Kolikor kršitve te uredbe niso kaznive po kazenskem KakonJku, se kaznuje za prekršdc z denarno kaznijo do 5000 din ali s kaznijo zapora do 30 dni: t. 1 kdor kupuje ali prodisija les v nasprotju t, določbami 2. in 3. čl. te uredbe; 2, kdor prevaža les brev: spieumice, ko bi jo tnoral imeti; 3, kdo-r iitda spremnico. dasi po 5. tlsnu te uredbe to ifii bil upravičen, ali kdor i^da spremnico neupraviCeni osebi; 4, direktor (vodja) gozdnega gospodarstva nli drugega državnega gospodarskega p(xljetja, predsednik kmetijske zadruge ozirorrva prtdsednik ljudskega odbora, ki ne brani izdantb spremnie aH ne %'odi seznama po 4. £lon.u; čc je s to nalogo zadolžil uslužbctica, se kaznuje uslužbenfec. Poleg kazni se lahko izreke tudi odvzem ]esa> ki je predmet prekräka. Upravni kazenski postopek vodi in odloča, na prvi stopnji tivrsjlni odbor okrapiegn ljudskega odbora. 8. člen Navodilo za istvajaiije te uredbe iadivstia po potrebi spora.zum.no pr&dscdnik Sveta vlade LR5 za predelovalno indnstrijo In predsednik Sveta vlade iRS za blagovni promet. 9. člen Ta uredba velja od dneva objave v Uradnem listu LRS, Z istim dnem preneha veljali odredba o ureditvi prevoza lesa {Uradni lisi LRS, Št. 20-100/51). , St. ir. 884/2-1951. Ljubljana, dne 25. julija 1951. Predsednik vkde LRS: Presednik Sve^a vlade LRS Miha Mariitko U t. 2a predelovalno indiistrijo: Marjan Brecelj 1. r. Za predsednika Sv. vi. LRS Predsednik Sveta, vlade LRS za kmetijstvo in gozdarstvo; za bla^JovnJ promet: Sergej Kraigher !. .r. Viktor Avbielj 1. t. Obrazec spremiliee za prevoz lesa ■ MM...-,...,.., - T.,....-,-.,..,-,.....................................................................................................................(izdajatelj spremnice) Siev. ....................... (Številka scztrama spr&jn^e) Datum —................................................. Kraj (dan, mesec, le>to) Spremnica za prevoz lesa Priimek, ime Lii bivališče pošiljatelja (oddajalca) lesa __________________________________________ Priimek, ime iii bivališče prejemnika lesa ....................-___________________________________________ Les. ki se prevaža (vrsta in količina) ........................................................................................................ od kod se prevažn ............................................................. in kani .............................................................. Številka in datum dovoljenja za sečnjo, kd-o je dovoljenje izdal (če dovoljenje za sečnjo ni bilo izdatno, navesti'Taalogc. zakaj ni bilo potrebno ....................................... Ali je les opremljen z žagom iji s kakSnim žigom ......................................................................... Način prevoza (s kamioni, po železnici, itd.) -----------.....„,,,-------------- Spremnica velja od ............................................... do ...................................... i Podpis: ODLOČBA O ZAVAROVANJU DREVESNEGA PARKA OB GRAŠČINI HISA ŠT. 1 V SE2ANI Uradni list LRS št. 2(f z tlne 31. Vil. 1951. Na podlagi 1. in 3. člena zaJiona o viirstvu kultiir«jh spomenikov in pri-rodnih znamenitc«lL v Ljudski republild Sloveniji (Uradni list LRS, št. 23-137/43) szdajatn po predlogu Zavoda za sporaenisko varstvo LR Slovenije odločbo o zaviii'Tovanju drevesn&ga parka ob graščini Kisa št. 1 v Sežani 1- Drevesni park v Sežani ob graščini — Kisa Št. t, v katerem rastejo poleg domačega sadnega drevja ludt Šte^ina stara m znaimertiia drevesa te-r lepofiöno grmovje redkih vrst, sc zciradi estetskih ia turističnih razlogov sdvaruje kot pritodtia znamenitost. ' 2. Zavaro-vani drevesni park. loži ob cesti Trst-Ljubljana, približno 1 km od sežanskega kolodvora, na delih zemljiških pared št. 42, 3991 in 3994 k o. Sežana., M so pripisane vložku Št, 313, ofcscga okoli 0,73 ha in je obdan ob cesti z 2 m visokim zidom, na drugih mestih pa z.žično ograjo 3. Park je splosno ljudsko premošenje, upravlja ga krajevni ljudski odbor Sežana. \ 4. V ?avi,irovanem parku je prepovedano; al sekanje dreves in grmovja, kakor tudi rklešcenje, obrezovanje in trganje ■vej di kakršnokoli drugo poškodovanje nasadov; b) paša, posedanje in polaganje po tratah kakor tudi odmetavanje papirja in drugih odpadkov; e) hoja nezaposlenih iüvan poti 'in steza; Č) poškodovsnje in odstranjevanje svarilnih tablic in rastlinskih amenskih etiket, ki jih postavi upravni or^ii, 5. Zavftrov.ani park jc dostopen javnosti. ObiskovBlci parka se zglaaijo pri čuvarju, ki oskrbuje pitrk in stanuje v gospodarskem poslapju «raven graŠcinc. 6. Posamezna drevesa se smejo posekati le z dovoljenjem Zavodi za spomeniško varstvo LRS.. Enako se smejo nove zgradbe v parku poslavljati (e z dovoljenjem in po navodilih Zavoda za spomeniško varstvo LUS. 7. Park vzdihuje in ticguje krajevni lj"udsk-i odbor Sežana kot upravni organ. S. Varstvo parbi se po prednjih predpisih in predpisih splošnegla jsakoiia o ljudskih odborih izroča krajevnemu ljudskemu odboru Sežana, ki naj domače prebivalstvo seanam s predpis-i te odločbe. Vrhovtio varstvo dn splošno nadzorstvo nad zavarovanim parkom izvaja Zavod za spomeniško varstvo LRS, 9. Kršilci te odločbe se kaznujejo po 13 členu splošnega, zakona o varstvu kulturnih spomenikov in jiaravnih redkosti z dne 4. oktobra 1946 (Uradni list FLRJ Št. 81-576/47). 10. Ta odločba velja od dneva objave v Ura^h\em listu LRS; za lastnika oziroma upravni organ pa takoj po pravomočnosti. St. 835/5-1951. Ljubljana, dne'30. junija 1951. Naša herojska generacija se ob življenjskem prazniku svojega ljubljenega üodje in učitelja s pOTWSom zmeda, da so nctši dosedanji uspehi najožje povezani in pogoj&ni s sposobno&tmi in delom iovariSa Tita. Tudi gozdarske in Ißsnomc/usfrtjsfce strokovnjake, ki nismo i^n ne bomo zaostajali v stcupmh naporih našega ljudstva,. zajema splošno svečano razpoloženje delovnih množic ob Šestdesetlelnici velikega sinoi na&ih narodov. Življenjski jubilej našega maršala Tita je iudi naš veliki praznik, ki ga obhajamo s presrčnimi čestitkami m toplimi željami: Naj nam še dolgo živi! Društva inženirjev in leltnikov goideir^tva in lesne i ii d ust rije . LR Slovenije VPRAŠANJA GOZDARSTVA TN UREDITVE HÜDOURNTKOV V GORNJI SAVSKI DOLINI Ing. Franjo Rainer (Ljubljana) V pi-vih letih po osvoboditvi so dajsJi nasi gozdovi največje žrtve za našo povojno obnovo in izgradnjo industrije, zato takrat še niso mog'le biti upoštevatiio morebitne posledice tak^^ globokega poseganja v obstoječe lesne zalog«, ki zadevajo nadaljnje tiapevanje gozdov in povzročajo dnige posledice, kakršne so z gozdovi vzročno povezane v življenju ljudstva in komplcsksijo z vsemi vprašanji našega, nairodnega gospodarstva. Tudi v naslediijiii letih se razmere v našem gozdnem gospodarstvu na splošno še niso mogle korenito spremeniti. Način gospodarjenja z našimi gozdovi je ostal se vedno na niaki stopnji. Vendar menimo, da se je splošno mišljenje o pomenu gozdov polagoma ie že začelo razvijati ter da prodira razuanevaiije za njihov splošni pomen in \isodno po-vesianost gozdarstva z nmogiiiini drugimi vejami gospodarsitva. To dokazujejo tudi prvi osnuüd in rezulitaü p'erspeküvnega plana razvoja našega gospodarstva Hn industrije, ki ima svoje izhodišče in osnovo ravno v nastali ätuacijt našega gozdarstva. Vso globino problematike gozdarstva pa nam odkrivajo rezultati obeh invemtardaacij gozdov, zlasti lanske, ter primerjava obeh inventarjev lesnih zalog in njihove struMure, Razen analiz in perspektiv, temelječih na. rezultatih zadnje invent ari-zacije gozdov, ki bodo sprožili mnoge nase osnovne gospodaiske probleme v bližnji bodočnosti zaradi pričakovane^, zelo občutnega primanjkljaja lesa za kritje naših potreb, pa se v zadnjih letih vse pog<^teje čujejo tudi glasovi, ki jie zahtevajo več in več lessi, tem,več zadevajo osnove gozdarstva, način gospodarjenja z gozdovi in z goadnimi zemljišči sploh. Takšne zahteve postavljajo gozdarstvu,interesi vodnega in elektriškega gospodarsiLva. Cepra/v take zahteve ne predočujejo — s strokovnega gozdarskega stališča — ničesar novega, vendar kažejo, da si spoznanje o vlogi gozdov in o' potrebi nujnih ukrepov za zaščito gozdov in boljšega gospodarjenja z njimi končno le krči pot v kompleks vseh tistih gospodarskih problemov, kjer mu je praivo mesto. Spričo ogromnih potreb po lesu za povojno obnovo in za graditev naše osnovne industrije nismo mogli pričakovati, da bi se ie prej bolj uveljavilo načelo o splosnemi pomenu gozdov za naše gospodarstvo. Sele graditev velikili hidrocentral uia naših rekah je sprpala tudi ta vpražanja ne le jori. nas v Sloveniji, .temveč tudi v drugih republikah, zlasti zaradi' veÜMh objektov ob Neretvi in Drini, Pri nas se ta vprašanja dejansko zaostrujejo z bližajočo se dogra^ ditvijo hidrocentrale v Mostah ob Savi, čeprav so böla sprožena že prej. Vprašanja gozdairstva dn ureditve gomjesavskih hudourniških področij pa se zgolj navidezno tičejo le tega dela Slovenije. Ce jih v naslednjem obraynavamo le v tem okviru, je to predvsem zaradi tega, ker se je v zadnjem času prav na to majhno področje — v primerjavi z vso Slovenijo — osredotočilo -obravnavajije tovrstne problematike, ki se v svojih osnovah nanaša tudd na podobne razmere drugod. * Pomen hudournikov za energetsko Lirabo Save Nedavno je bilo obravnavano vprašanje, o preteči nevaraosti postopne zaproditve aitiunuladijskega basena hidrocentrale Moste ob Savi. V kratkem času, odkar so bili začeli s po-iakiisno polnitvijo akumuladjskcga baizena nove hidrocentrale v Mostah, se je namreč pokaralo, da je Sava že začela 1. Slika z^ipavati s svojim prodom 2®oniji del akumulacijskega proatora. To zasipavanje je napredovalo v tolikšni meii, da se že jasno kaže preteča nevarnost popolne zaproditve bazena, če se takoj ne začne z energičnimi ukrepi, da se proces zapmütve zavre. Sodeč po sedanjih razmerah nemrejenega stanja v strugi Save in v vsem njenem vodo zbirnem področju, bi nästopila popolna zaproditev za- plavnega prostora HC Moste prej kot v petnajstih letjji. V ueii^rod2uh vremenskih pobojih in po ^Äporediiili obiln-ejsüi padavinah s poplavami pa bi utegnila nastopiti zaprotEtev že v nekaj letih. To bi im^lo za posledico, da bi se HC Moste spremenila v navadno pretočno centralo. Tako bi razen celotnega vodnega akumulacijskega prostora izgubili predvsem okrog dva in pol milijona kubičnih metrom onega vrhnjega, najkoi'istnejäeg^a zaplav-nega pröstom, ki omogoča hidrocentraJi proizvodnjo' t. i plemenite električne energije v najbolj kritičnem času dnevidh konic obtežbe elektro-vodneiga omrežja. Zaradi tega pomeni vsak te agomje plaatd akumula-cijakega prostora vrednost več sto dinarjev, celotni zgornji, sloj tega prostora pa presega milijardno vrednost, ki jo Sava ogroža s svoijim prodom. Sicer je skoraj vsaka reka pi'odonosna in je usoda umetnih jezer ob rekah, da se sčasoma zasipajo s prodom in peskom, vendar ta proces ne sm« povzročati neposredjie nevarnosti. Z ustreznimi ukrepi se more življenjska doba takih naprav znatno podaljšati. Vzroke zasipavanja umetnega jezeraf HC Moste je treba iskati v izredni prodonosjiosti Save, ki izvira iz neurejenosti vsega njenega vodozbimega področja, F^od prinašajo v savsko strugo številni hudourniški piritoki med Jesenicami in Ratečami. Prod in pesek se listaivljata najprej na razsežnib prodišah savske struge, nato ga pa visoke .vode postopno odnašajo, dokler ga ne ustavi umötna ovira v stni'gi, kakršno predočuje nova hidrä central a v Mostah s STvojim visokim jezom in umetnim jezerom. Poprečni letni prodanos Save nad Mostami se ceni na 160—200 tisoč m'', ki se pa laJiko Še nekalikokrat pöveca pri izrednih padavinah io visokih poplavnih vodah. Gomjes&vska hudoumiSka področja Glavni vzrok grozeče zaproditve HC Moste je troba iskati v razdiralnem deJovanju prirodnib siil — vremena, padavin, zmrzali in vode v obsežnem vodozbimem področju Save Dolinke, ki meri 320kirr, od česar ja 251 km^ ali 78% hudourniških področij v izrazito visoJcogoiskem alpakean svetu, od koder priteka v Savo 25 razHčnih hudournikov, od katerih so aekaftari med največjimi v Slovaniji sploh. Zaradi pretežno visokogorskega značaja vodozbimega področja, ki ga v glavnem omejujejo grebeni Julijskih Alp in Karavank, leži precej velik del področja tudi nad gozdno oziroma rastlinsko mejo. Prirodno razpadanje skalovja m hribin v tem stimem višinskem, pasu daje irmogo pre-perelin - kamenja, grušča in peska, ki ga hudourniki odnašajo v dolino. Omejitev toh narawmh dogajanj se skoraj popolnoma izmika človeškim močem. Pretežen del vodozbirnega področja leži v nižjem, t. i vegetacijskem pasu, zlasti v naravnem območju gozda, katerega človek lahko obvlada s svojim delovanjem in z usitreznim načinom gospodarjenja, s Čimer more bradati razdiralno delovanje naravnih sil. Nasprotno pa more z nesmotrnim gospodarjeaijem tudi pogubno vplivati na naravno dogajanje, predvsem na pospešeno odtekanje vode s pobočij, in na ta način pomagati, da se erozijski pojavi propadanja zemljišč, trganje plazov ter odnašanje grušča po hudournikih še bolj razmahnejo. V tem pasn gozda in pašnikov so glavna erozijska žarišča in nahajališča ogromnih količin sipkega materiala, ki ga hudourniki odnašajo v Savo, ta pa ga odlaga končno v umetnem jezdni Etioščamske hidrocentrale. Razume se, da povzročajo ti Številni, razviti hudounüki še drugo škodo našemu gospodarstvu, predvsem cestneanu in železniškemu prometu V ^;omji Savski dolini, saj znašajo sajnio vsakoletni vzdrževalni stroški, da se železniška proga očisti grušča, več sto tisoč dinarjev, ne glede na, 2. Slika neposredne poškodbe prometnih naprav, ogrožanje naselij in življenj ter škode na poljedelskih zemljiščih v dolini. Vendar pa ta škoda ni tako očitna, kakor je to primer 2 grozečo nevarnostjo zaproditve hidrocentrale, V splošnem se ljudje ne zavedajo pritajenih nevarnosti, zato jih navadno zdramijo hudourniki šele takrat, ko se ob veičjih nalivih že pojavljajo katastrofe. Podoben je primer s snežninai plazovi, M so letos povzročili toliko razdejanja. Navadno se zanimanje za razdejanja po naravnih silah kmalu tudi poleže v tolikšni meri, da je v škodo neprestanemu prizadevanju, ki jo potrebno, da se stanje popravi in škoda činibolj omeji. Zaradi visokih investicijskiii stroškov, predvsem zaradi zavarovanja, ogromnih gospodarskih koristi, ki jih bo prinašala hidröcentra>la, je toiHjj nujno odločiti se za energične ukrepe, da se nagla zaproditev akumulacijskega prostora prepreči in ta proces čimbolj zavre. Zadrževanje proda v strugi Save Navedeno staJije nam potrjuje, da so bile stalne zahteve strokovmjakov po ureditvi prodonosnosti Save dovolj upravičene in da je nujno potrebno še letos zgraditi predvideno zaproditveno pregradbo nad umetnim jezerom ob Savi pri Javor-n i k u, ki bodo imela koristen prostor za odlaganje proda okrog pol mili- OinsČba Ozrafbj na Hudourniško PovrSina nü Hudourniško PovrSina preglEdni karti področje km' prsglfdiit karti področje km- t Belca 17-52 14 Mlinca 7*74 2 Beli potok ^■52 15 Mojslranska Bfstr, 48'10 3 DobrSnik 2^00 16 Nadiia (Planica) 17'40 4 Graben na Bnihu 1.73 17 Plänica 34-64 5 Hladnik 15'12 18 " Potok na Dovjem 2'4i 6 Pod Mcžakljo 4>60 19 Presušnik 4-76 7 Pod Vetrancem 4-33 20 Sedelčnik 200 8 Javornik 1800 21 Sevnik in dr. 2-00 9 Jesenica 20'84 22 Smeč 2-04 10 Koroška Bela Suhelj 2-26 11 Kosovec io dr, 5-60 24 Trebiža in dr. 5-28 12 Krotnjek 4''10 25 Ukova in dr. 6-18 13 Martulik 11-12 Skupaj 250.99 jona kubičnih metrov. To jc tembolj potrebno,^ ker se bo kmaJu dogradil jez HC Moste do končne polne višine in bo prod začel zasipavati na^orist-nejai gornji del zaplavnega prostora. Zavedati pa se je treba, da bo imela zaščitna zaproditvena pregradba na Javomiku le začasen značaj, ker se bo že v nekaj letih napolnila s prodom in ker Sama po sebi ne rešuje osnovnega vprašanja glede vizroka prodonosnosti Save. Verjetno bo potrebno preučiti (tudi možnosti, da se z regTilaci:^iOTi ukrepi v savski strugi in z zgraditvijo več zaproditvenih objektov na Savi, med Jesemcami in Kracjsko goro, zajezi premikanje piroda z razsežnih savskih prodižč, čeprav so zaradi široke doline ter nizko položene železniške proge in ceste -torenaki pogoji za gradnjo takih'objektov precej neugodni. Prav tako bo potrebno preučiti možnosti za odlaganje hudourniškega gmšča v dolinskem delu hudournikov pred njihovim izlivom v Savo, kakor je to na primer mogoče v Pišnici nad električno centralo in drugod. Vsi ti objekti ža zadrževanje proda v dolini, imajo le značaj aasilDega. izhoda tolilco časa, dokler ne bi začeli delovati ukrepi v notreuijosti Jiudo-urmških področij, ki morajo zmaimjšajti dot.oic gniSča in proda v savsko-strugo, kar pa zahteva neprimerno daljšo dobo. Kakor vidimo, ostane kljub nujnim^ potrebam in vsem naporom, da se prod zadrži v savski atnigi, še vedno nerešeno vprašanje, ki iraa osnoven, pomen za zmanjšanje prodonosa v Savi: zmanjšati hitrost odtekanja vode z zbirnih področij visokogorskega sveta — posebno ob nalivih, zavreti razmahnjeno erozijo zemljišč in rušenje plazov na strmih pobočjih, zadržati hudourniški g^rušč v notranjosti hudourniških področij do skr a j n ih, tehnično in gospodarsko dosegljivih meja! Te osnovne naJoge pa že pres^ajo okvir ožje vodogradbene tehnike tet posegajo v dejavnost urejanja hudom^iikov in v področje gozdnega in paŠniŠkega gospodarstva. Urftjanje hudournikov — pritokov Save, 2e vrs.to let pred vojno, posebno pa v zadnjih treh letih, je büo vloženega lonc^o truda in sredstev za najnujnejša dela v navedenih hudournikih, vendar so vsi ti naponi daleč zaostajaJi za dejanskimi nujnimi potrebami ureditve goraj^saivskih hudoumiäkih področij. Obseg potrebnih d-ö pri ureditvi teh hudourniških iKidroČij najbolj zgovorno prikazuje najnovejši obsežni idejni projekt s predraČims-ko vsoto preko ene mUijarde dinarjev, ki bi se moral ostvaiiü v razdobju nekaj let vsaj 65%. Ta projekt predvideva več kaikor 900 večjih objektov, t j. hudourniških pregrad, preko 100 ha utrjevanja in vezanja razruŠeiiih, erodiranih in gdbljiviih zemljišč ter melin, preko 700 ha nujne pogozdiitve najbolj propadih io ogroženih goličav, razen t^a pa ogromno število drugih manjših hudourniških objektov. Večji del teh objektov bo treba graditi v najtežjem in težJto dostopnem terenu. Ker so hudourniški ukrepi takega auačaja, da mine včasih tudi mnogo let, preden se očitno pokaže učinek na tako razs^nem področju, se morajo izvesti Čimprej, To pa zahteva zagotovitev mjiogo veßjüi materialnih in. finančnih sredstev kot kdaj doslej. Prav tako bo potrebno organizirati posebno terensko inspeJccijeko službo, ki bi 'stalno opazovala razvijanje erozijskih in hudourniških pojavov. Ti sse namreč zaradi razsežnosti odmaknjenih in težko dostopnih terenov drugače izmikajo strokovni kontroli in pravočasnim ukrepom za; preprečevanje veejih poškodb, Prirodi taMh nujnih, ukrepov je potrebno prilagoditi tudi način finansiranja., ki mora izključevati vsak;o togost po-■ slovanja, kakršna povzroča samo še veČjo škodo. Gozdarstvo In pašništ\'o Mnogi poznavalci razmer v gomjesavskem področju so sicer že prej opozarjali na nujnost, da se morajo vzporedno z gradnjo hidrocentrale reševaiti tudi pereča vodnogospodarska, hudourniška, gozdarska in pašniaka vprašanja. Doslej so rešitev teh nalog nesmotrno odlagali. Na tak način zahajamo v nedoslednost, da sicer gradimo Idjučni objett vrhunske so-dcrbne tehmke, zaneuiarjamo pa vprašanja njegovega obsežnega zaledja, ki so s tem objektom kompleksno povezana. Za to zaledje sta značilni skrajno primiüvna stopnja gozdnega in pašniškega gospodarstva ter nezadostno delo pri iirejaJiju hudourniltov. 3. Slika Primitivno stopnjo našega gozdarstva v tera področju dokazuje Izredno nizka stopnja zarasti naših gozdov, katere poprečje znaša komaj 0,4 (namesto normalne za.rasti 1 ali vsaj 0,75, kar bi bilo gospodarsko še znosno), medtem ko zakoTi označuje padec gozdne zarasti pod 0,5 kot nedopustno pustošenje gozda. Podobno sliko zanemarjenosti kažejo naši planinski pašniki, kjer je velik del travne odeje načet in ruša raztrgana. Tako stanje gozdov in pašnikov v vodozbimem področju seveda neposredno odseva v prehitrem odtekanju povi^nske vode, razvijanju erozije in hudournikov ter končno v problemih prodonosnosti Sa"ve. Razmnljivo je, da spričo takega st-anja stvari ue smemo še nadalje zapostavljati tah oanovnili vprašanj, ki so v najtesnejši vzajeajmi povezanosti s hidroenergetskjini objekti sploh, pos&bno Še 2 onimi ob nažih prodonosnih rekah, I Naše gozdarstvo se doslej že ni moglo pi-av posvetiti res razumnemu ^ospodai-jenju z gozdovi v občutljivih vodoabirnih 'področjih, kjer se Že desetletja nepravilno gospodari. Zadnja leta ja bil po sili razmer ves napor gozdaj^tva uamerjen bolj v izkoriščanje gozdov, bres ozira na njihov pretežno varovalni značaj, predvsem v hi^doimiiŠJdh zliviuh podrocjüi. Povsem pa je bilo spregledano dejstvo, da so dobro skleujejii in strnjeni gozdovi, najpopolnejši prirodni vodni zbiralnik, ki izravnava odtekanje vode, uravnava skrajnosti nihanj vodostajev v rekah,oblažuje poplave, najpopolneje veže zemljiač-a na strmih obronkih, zadržuje grušč in plazove v planinah, zaustavlja erozijo in razvijanje hudournikov ter tako najučinkoviteje znižuje prodonosnost planinskih rek! Zaradi bolj izravnanega odtekanja vode iz gozdo-vitih podröcij je omogočena najpopolnejša izraba Vöde za hidroenergetsko izkoriščanje. Ta dejstva potrjujejo tudi znanstvena raziskovanja v različnih delih sveta, kjer so z meritvami dognali, da lahko v določenih okoliščinah dobro gojen gozd zadrži petdesetkratno množino padavin in več kot n, pr. zane-marjeai pašnik. Sodobno gozdarstvo mora upoštevati navedena dejstva tem,bolj, ker so vzi-očno povezana z njegovim glavnim ciljem — racionalnim gozdnim gospodarstvom z istočasnim dviganjem lesnega prirastka. Problem zavarovanja ogrožene hidrocentTale v Mostah pred zapre-ditvijo sprožuje torej poleig nujnih vodogradbenih ia hudofurniških del tudi potrebo nujnega vzporednega ukrepanja za zboljšanje gozdnega in pašni-škega gospodarstva v zgornji Savski dolini. Da bi ae to doseglo, je predvsem potrebno odločno se lotiti reševaJija naslednjih vprašanj; 1. Osnovati skupno strokovno upravo vseh nedržavnih gozdov v gornji Savski dolini z glavijjim namenom, da se končno vpelje racionalno gospodarstvo v skrajno zancmarjctnih kmečkih gozdovih. 2. Načelno bi se morali vsi gozdovi in slabo obrasla gozdna zemljišča v hudourniških področjih razglasiti za stalne varovalne gozdove, kakor to ustreza veljavnim zakojrakim predpisom in dejstvu, da se za ureditev hudourniških področij tretjo ogromne vsote javnih sredstev, medtem ko se za gospodarsko ureditev teh podnočij ni še nič storilo. Zato se mora v gozdovih hudourniških področij uvesti poostren gospodarski red, predvsem glede sečnje in načina spravljanja lesa v dolino. Tak gospodarski ukrep bi istočasno zvišal prirastek v gozdovih in torej dvigal lesno proizvodnjo. 3. Pogozdovanje goličav mora zajeti razon neposredno ogroženih ogolelih gozdnih zemljišč tudi področja do skrajne prirodne zgornje gozdne meje, kjer je bila ta meja s požiganjem in trebljenjem i:usevja ter z nesmotrnim pašništvom umetno znižana in se še vedno znižuje. Pogozdovanje je treba začeti načrtno in smotnio, na vsaik način pa Mtreje kakor doslej. Kato bi bilo priporočljivo, da se osnuje posebna služba, kakršna je organizirana na primer na krasu. Na Gorenjskem bi se 4. Slika morala seveda specializirati za pogozdovanje visokogorskega sveta in rus-Ijivih pobočij, 4. Katr se tiče posebnih nalog kmetijstva, je potrebno poživiti razvoj kmetijskih zadrug, posebej še za dvig gozdarstva (skupna uprava ktneČkiii gozdov) in za dvig živinoreje z urejenim pašništvom, melioracijo pažnikov, pašniškim redom, predvsem pa za dokončno ureditev vprašanja razmejitve med pašno in gozdno površino ter izločitve paše iz gozdov, ker je neskladna z varovaLno funkcijo gozdov v hudourniških področjih. Nakazani gospodarski problemi so tako važni, da je potrebno močno zaostriti gozdaisko nadzorstveno službo v vseh stopnjah organov ljudske oblasti s poudarkom, da se v bodoče bolj strogo pazi na izvajanje določil zakona o gozdovih ne glede na lastništvo gozdov. Kakor vidimo, zadeva problem ogrožanja HC Moste po zaproditvi na izredno pomembna kompleksna gospodarska vprašaj:ija» Id zahtevajo nujno rešitev. V prvi vrsti podčrtava ta problem pomen iti aujnost ureditve gomjesavakih hudourniških področij. Prirfver hidrocentrale Moste obenem dokazuje, da se moramo Že več leiL prej odločno lotita ukrepov za zboljšanje rezana odtekanja površinske vode ter erozijskega dn hudourniškega delovanja v vseh onili vodo-zbiriiih področjih, kjer bomo že v dogledni bodočnosti gradili nove velite hidroenergetske naprave. To se tiče zlasti področij SoČc, Savinje in mjiogih pritokov Save, ki so značilni .po svoji veliki prodonosnosti. Tu nas Čakajo Še vdike nerešene nal^^e urejanja hudournikov ter gospodarskega napredka našega gozdarstva in kmetijstva. To bo obenem pripomoglo, da. se bodo hitreje izravnale neskladnosti med naglim dviganjem naše tehnične ravni, ki jo predočujeta elektrifikacija in indusrt-rializacijaF države, ter sedanje ravni našega zaostalega gozdarstva in kmetijstva, POJASNILO K SLIKAM Slika L hudourniškega področja Pišnite pri Kranjski gori: Ogromne sipine pre^ perelin segajo iz dolnne visoko gori po strmih, skalnatih poboČjiii gorovja.. Ob nalivih spodjedajii visoke vode hudournika podnožja teb mclišč in nosijo grušč v^ savsko štmgo. Kastlinstvo, zlasti ruševje, najpopolneje v^e in utrjuje taka gibljiva mcliSČa. Po tehničnem zavarovanju podnožij je potrebno podpirati in pospeševati razvoj rastlinstva in umetno širiti slasti ruäeyje- (Folo: F. Rainer) Slika 2. n Hudoiimik Suha)j pri PoSkoreou, Na pobočjih Karavank so se razvili globoko aajedcn.i jarki in udari, kjer so zarišca erozije in nahajališča gruščs. ki ga hudournik odnaša v Savo. Redek smrekov pašni ski gozd ne more zaustavljati že ražmahnjene erozije in širjenja udora. Zato so p^trthni tehnični objekti, ktiltumi ukrepi in prepoved paše v neposrednem perimefru. (Fato: F. Rainer) Slika 3. Hudourniško področje Belce pri Dovjem. Pretirana oksploatacija gozdov v tem hudourniškem področju, ki sc je vršila pred 25 leti, je povzročila podivjanje tega nevarnega hudournika. V strugah številnih podivjajiih pritokov legijo ogromne zaloge grobega grušča, ki ga visoke vede odnaSajo v Savo in cesto povzročajo težke poškodbe na želümiški progi in cesti v glavni dolini. Tu so potrebna obse-Jna tehnična di^la, pogozdovanje in drugi nujni gospodarski ukr,epi. fFota: F. Rainer) SJika 4. Nepravilno in škodljivo spravi jam jö lesa, ki ga Spuščnjo po strminah naravnost v hudourniško strugo, povzroča udiranje aipljivih pobočij in ustvarja nova erozijska žarišča. Skoda, ki jo s tem povzročajo, je neprimerno večja od morebitne trenutne koristi, zato se mora spuščanje lesa po strminah popolnoma opustiti. (Fota: F Rainer) ZADRUŽNIŠTV^O V GOZDNEM IN LESNEM GOSPODARSTVU SLOVENIJE Prof. ing. Franjo Scvn[k fLjubljana) ■ Pogled naaaf v iiasei» zadružnem gibanju Najbolj pereče in najtežje rešljive probleme zadaja alovenakemai gazd-nesmu in lesnennu gospodarstvu preveč razdrobljftna gozdna posest ter zaostala, prežtevilna in pretežno neustrezno porajsmeščena malai žagarska industrija. Ti problemi so specifični aa Sloveaiijo, kajti druge federalne enote Jugoslavije jili ali sploh ne poznajo ali pa, vsaj ne v taJco zaostreni meri Taicsne raranere so posledica kapitalističnega literali^ana v približno 100 letih njegoveg^a vladanja pri nas. Dejansko se zaSenja- ta doba z me-ščan^o-demokraticno revolucijo leta 1S4S, ko so biH pri nas ukinjeni fevdalni odnosi in je zemlja prešla povečini v kmečke roke, bodisi kot individualna bodisi kot kolektiviia lastnina (vaške skupnosti — soseske, srenje). Pri ukinitvi tlake iii pri odvesi zetriJjištoiih bremen je bil kmot opeharjen, saj je moral svoje dotedanje obveznosti od fevdalca kupiti.^ Že na pragu nove dobe se ]e začel zadolževati, zasužnjevatl tujemu in domačemu kapitalu. Kmalu je začel v gospodarski stiski tudd svoje gozdove čezmerno izkoriščati; od takrat namreč, ko se je po zgraditvi železnic in z njo pogojenim naglim nastajanjem leanili obratov odprl ugoden trg za prej na splošno malovreden les. LdberaUstično gospodarstvo s pogostnimi finančnimi in gospodarskimi krizami ter po njih povzročeno oairomaženje kmečkega ljudstva in splošno nai^sčanje žtevila prebivalstva je imelo za posledico, dai se je Itmečka posest vedno bolj drobila." Skupnosti sosesk, ki so obstojale povečini iz pašnikov in gozdov, so se delile, predvsem one v ravninskih predeUh. Razbohotila se je špekulacija z zemljišči, ki so prehajala v vedno večji meri v nekmečke roke. Proces drobljenja ktnedke oz. gozdne posesti, ki s;e je začel v avEt:fij-skih časih, se je v prejšnji Jugoslaviji pospešeno nadaljaval. Agrarna refonzna po prvi kakor tudi ona po drugi svetovni voijni — v družbenopolitičnem pogledu sicer pozitivni, pomenita nadaljnjo, ekonomsko bolj ali manj neustrezno drobitev večjih gospodarskih enot. Na koncu stoletne ^dobe (1S4S—1948) kaže kmečka gozdna posest Slovenije, vštevsi zadruge — po cenitvi (A. Seliškarja) na podlagi popisa prebivalstva in gospodarstev iz leta 194S — približno naslednjo sliko: ^ Dr. J. Vošnjak navija v svojem članku sOb i^ramem vprsŠanjit v Leto-^pisu Matice Slovenske, 1884, str. 87, da so po Ittu 184S pri ras imtiojji graščaki po tri do štirikrat toliko kapitala dobili, za kolikor so poTirej biJi kupili celo posestvo. < ^ Podlago za to jd ustvaxil pri nas v deželah, okupiranih !, 1809 po Francozih. žo zakotiik *C6do Napolion«, ki .ie določil — po rimskem pravo — da 30 mora rodbinska posest pri dedovanju räzdditi na toliko deležev, kolikor je otrok oz. dedičev. L, 1868 je bilo v vseh naših deželah namesto dotedanjega slovenskega m. ijermanskego prava za kmete uvedeno rimsko dedno pravo, ki je pospešilo razkosavanje ze-piljišč (dr. J. Vošnjak v Istem iJaoku). Voliiostna kategorija gozdfie posMti Število kmečkih flospod arstev Skupna površina kme:čke ßozdno posesti i)-l — 4 ha 116.000 210.000 ha 4 — 10 „ 38.500 204.0Ü0 , 10 — 30 . 10.500 1 139,000 . Skupaj 165-000 553.000 ha Na eno kmečko gospodarstvo prihaja povprečno 3,35 ha gozda. Ker priraste na ha nedržavnih gozdov povprečno 2,21 m^ lesa — po najnovejših podatkih iz leta 1951 — razpolaga povprečno kmečko gospodarstvo z letJiim prirastkom 7,4 m* lesne mase. Dejaaisko ga pa troši daoies mnogo več. Spričo siine izčrpanosti kmečkih gozdov bi niti te imiožine ne smeli v celoti izkoriščati, temveč bi morali del prirastka pustiti v gozdu za povečanje leane zaloge. Dalje je zuano, da ]e kakovost sestojev kmečkih gozdov povečini slaba tei' da imajo le malo tehničnega lesa, primernega za mehanično predelavo. Iz tega sledi, da bodo mogli kmečki gozdovi trajno zadoščati najnujnejšim potrebam lonečMh gospodarstev 1« v primeru, da se ho z lesom skrajno štedilo ter za kurjavo uporabljalo čim več premoga, elektrike in ptina, za gradnje pa drugačen material, Nekmečka zasebna gozdna posest bi po cenitvi znašala manj kot 2 % kmečke gozdne posesti. Povsem natančnih podatkov o dejanski površini sloveiiskih gozdov in njih lastninski strukturi še nimamo. V zenUjiŠkem katastru niso bile sproti eiadentirane vse spremembe zemljiških kiiltur — posebno ne zaraščanje pašnikov z gozdom, tudi agramo-reformni ukrepi še niso povsod v naravi in v zemljiški knjigi oz. zemljiškem katastru izvedeni. Zato se stanje po zemljiškem katastru ne ujema povsem s stanjem po gozdnem katastru in s podatki zadnje inventariza>cije; slednja izkazuje za okoli 50.000 ha večjo površino gozdov kot zemljiški kataster. Po reviziji inventai-izacije gozdov 1. 1951 zaiaŠa celotna površina gozdov LRS okoü 875.000 ha. Od tega je: državnih gozdov nedržavnih gozdov ok. 310.000 ha — 35 % 565.000 ha — 65 % V drugih ljudskih republikah FLRJ pa je stanje — po inventariza-ciji 1, 1947 — naslednje: državnih gozdov: nedržavnih gozdov; Srbija Hrvatska , Bosna in H. Makedonija Öma gora 979,000 ha 1,551.000 ha 1,659.000 ha 474.000 ha 326.000 ha 58 % 82% S6% 86% 73% FLE.J skupno 5,219.000 ha — 71% 713.000 ha 342.000 ha 268.000 ha 7T.000 ha 122.000 ha ^ 42 % — 18 % --14% — 14% — 27% . 2,126.000 ha — 29 % ŽagaiTskih obratov je bilo leta 193S i V Sloveniji (brez Primorske): V ostali Jugodavijir skupno.....■ . . 2.160 3.296 Od tega primitivnih vodnih žag—^veneeijaiaskih obratciv 1.723 2.248 V l&tu 1950 pa je bilo stanje v Sloveniji naslednje ; Število polnojarmeniakih Število venecijanakih Skupno obratov obratov 219 1.550 1.769 Primitivne vodne žage so nastajale in se razvijale pretežno v zvezi s kmečko gozdno posestjo in so zašle z njo vred v vöüko krizo. V 2aidnjem četrtletju prejšnjega stoletja, pod naraäöajwim nemškim imperialističnim pritiÄom na naše politično in gospodarsko življenje, je naša razvijajoča ae buržoazija iskala samopomoči proti neznosnemu pritisku v medsebojnein gospodarskem soddovanju in zbiranju finančnih sredstev vsega slovenskega delovnega ljudstvfli. Pospešeno so se ustaiiavljale najprej kreditne aadruge raznih obMk, pozneje blagovne oziroma nabavno-prodajne zadruge, medtem ko so bile proizvodne zadruge v slovenskih deželah v avstrijskih časih kaj redke. S področja gozdnega gospodarstva jih poznamo le nekaj (1. 1894 je bila ustanovljena goadna zadruga v Sv. Lovrencu na Pohorju, 1. 1914 pa gozdna zadruga v Padriču pri Trstu). Tudi obrtniških zadrug za predelavo lesa (sodaorskih, žagarskih i. dr.) je bilo le malo ustanovljenih. V prejšnji Jugoslaviji je začela kmalu po letu 1918 bivša klerikalna Gospodairska zveza snovati lesne zadruge, ki pa so bile dejansko le nekalte filiale zveze kot poslovne centrale, opirajoče so na kreddtno zadiiužniitvo takratne Zadružne zveze. Zadruge niso bile avLoiiomne, temveč povsera podrejene gospodarskim iikj-epom centr-ale. V prvi gospodarski depresiji, ki je sledila povojni konjunkturi za les v letih 1924—1926, se je začelo z njihovo ükvidaxüjo. Svetovna gospodarska kriza okoli leta 1930 pa je pometüa z zadnjimi zadrugami 02. njiho-vimi lesnimi obrati. Jugoslovanski zakon o gozdovih iz leta 1929 vsebuje v 51. 107-—111 ter 180 določila, ki se nanašajo na ustanavljanje gozdnih zadrug * Toda do ustanovitve takih zadrug ni prišlo. Pr^videne gozdne zadruge so bile vezane na projektsirani splošni zakon o zadrugah. Ta je bil izdaj\ leta 1937, ni pa vseboval nobenih ddločil o gozdnih zadruga.h. V zveai z izvedbo zakona o agrarni reformi iz leta 1931 so bile aa pobudo Zveze agrarnih interesentov v Sloveniji osnovane številne pašnižke in gozdne zadruge, ki tiaj bi prevzele razlaščene velcsposestiniške gozdove v svojo upravo in izkoriščanje. Zamisel pa ni uspela —■ gozdovi 30 biJi dani v upravo »Začasni državni upravi razlaščenih veleposesteisküi gozdov« v Ijjubljani, ki naj bi jüi pozneje 'izročila v upravo posebni ustanovi »Gozdni nskupnosti« - in vse v ta namen natanovljMie aadruge so bile pozneje spremenjene v pašnike zadruge, ali so pa razpadle. Člen 109 jc določal; >Ct «c v neki prirodni celoti ki Je lastnina vei oseb, % posestnikov, katerih goadne površine znašajo vec kot % le cciote po vrednosti, dogovori,ro. da se osnujejo zadruga, potem morajo tudi ostali posestniki gozdov v mejah tega kompleksa pristopiti k zadruai.« Slabe skušnje s prvimi povojnimi lesnimi zadrugami iji hude posledice svetovne gospodarske krize so napotile napredne gozdne posestnike, da so se za&eli zaradi samopomoči združevati v »lesno-produktivne zadruge«. Člani teh zadrug, ki so se pečale z izkoriščanjem lastnih gozdov, v novcev an jem gozdnih proizvodov, s predelavo in izvozom lesa, so bili 3e gozdni posestniiki; stremeli so za izboljšanjem svojih gozdov, predvsem pa za obrambo pred iz k oriše aji jem a sLrani lesne trgovine in industrije. To 2algi proizvodni čas v gojenju gozdov (v katerem ima delovni čas le relativno majhen csbseg) in od tod izvirajoča dolgost njegovih obratnih period povziočata, da je ta proizvodnja neprimerna zai privatno, torej tudi ka^iitalisbično gospodarsko panogo, ki je v svojem bistvu privatna celo tedaj, ko namesto posameznega kapitalista stopa združeni kapitalist« .... V kapitalističnem svetu je torej že zgodaj začelo prodirati spoznanje, ki se v nasprotju z načeli manchesterskega liberalizntia vedno bolj uve-ljaAl[ßemeine Forst-und Jagd-/eitung, Frünbfurt am Main, Št. 4/1952, kjer so si ga podrediti; tembolj pa ovirajo mba'vno-prodajno in proia-vodno zadružništvo, kar je povsem razumljivo, saj je to u&merjjeno predvsem pz'oti njihovim izkoriščevalsMm težnjam. Bolj aü inaiij razvito gozdno in lesno zadružništvo po posameznih kapitalističnih deželah in Eadefvna zakonodaja je torej v glavnam odsev moči navedenih smeri — poleg splošne stopnje družbene zavesti in kulturnega stanja. Splošen natföl razvoj proizvajalnih sil po kulturnih deželah v zadnjih desetletjih pa je teirjal ustrezne spremembe tudi v proizvodnih odnosih na področju gozdarstva, spričo naraščajočega pomena gozdov dn njihovih proizvodov v murodnem gospodarstvu. Zaradi pičlih uspehov pK^agande za ustanavljanje gozdnih zadrug ji a prostovoljni osnovi so bili ronogokje podvzeti ekonomski in adminiati-ativni (zakonski) ukrepi, ki pomenijo bolj ali manj prisilno po3ega.nje v prepočasni tok (proces) združevanja malö privatne gozdne posesti v kapitalističnih deželah — poleg ekstramne splošne ukinitve privatne lastnine nad gozdovi kot proizvodnem sredstvu v SZ, to ^e najradiJtailnejšega podnižabljenja gozdov. Navajamo primw predvojne ČSR, ki je bila med najnaprednejšimi kapitalističnimi državami in V pogledu modernega gozdarstva na enem izmed prvih mest na svetu. Leta 1&4Ö je izdala na podlagi pooblastilnega zakona uredbo, ki uvaja sitrokovno gozdno upravo za tiste nedržavne gozdove, ki dotlej niso imeli oz. po zakonu, niso morali imeti strokovnega gozdn^^ga gospodaj-ja, V ta ruamen povezuje po administrativni poti lastnike teh gozdov v gozdne zadruge — kjer ostane zasebna lastnina nedotaknjena — ter določa njih osnovne proizvodne naloge (trgovati tairat niso smele z lesom), organizacijsko obliko in naan poslovanja. Ta uredba je bila po vojni delno spopol-njena ozir. spremenjena v skladu z razvojem v sodalisücno gospodarstvo. Naše stališče in doscdaaije isäkusnje Pri nas smo začeli preučevati vprašanje kmečke oz. m^ie gozdne posesti proti koncu naše narodnosvobodilne Irorbe, ko so se vojaške operacije približevale kon<:u. Na gospodarski konferenci jeseni leta 1944 &e je med raznimi agrarno-političnimi problemi naičel tudi težaveji problem podružabljeanja slovenskih gozdov. Tovariš Edvard Kardelj je na postavljeno vprašanje odgovoril, da bomo malo gozdno posest privedb v socialistično gospodarstvo preko zadrug, osnovamh na prostovoljni podlagi, nikakor pa ne 2 njih podržavljanjem. Na podlagi te načelne odločitve je piseo tega cLanka — vodja tedanjega odseita za gozdarstvo pri SNOS — izdelal leta. 1944 referat »Okvirni načrt za gozdne zadruge«, ing, I. Klemenčič pa istočasno študijo »Gozdne zadruge«. Po osvoboditvi so sledili referati; ing. L. 2uimer »Zadiminižtvo v gozdnem in lesnem gospodarstvu«, ing, V. Beltram »Ustvarjanje gozdnih zadrug posebnega tipa v Slov. Primorju«, ing. M. šušteršič »Organizajcija gozdarstva v zadružni obliki«, dr. ing. R, Pipan »Vprašanje gozdnili zadrug«. S temi referati — M pa niso bUi objavljeni — je bilo vprašanje z načelne strani precej obdelano, v praksi pa se ta načela az. razni organizacijski predlogi niso uresrdČili, temveč je Šel raizvoj po uvodoma opjßani poti, Sele 1, 1947, ko je podpredsednik viade FLTU E. Kardelj v sv^ razpravi »Kmetijsko zadružništvo v planskem gospodarstvu« (Komundst 1947/3) forrauJiral splošna načela o viogi in pomfenu zadjruäiistva v naši osnovni proizvodnji ter r;alLazaJ najprimernejše organizacijske oblike za njegov rasvoj, so bile podane osnove za reševanje našega problema. Tki in gozdni škodljivec. Povzroča škodo predvsem v gozdovih in drevoredih, medtem ko ga v kmebijstvoi učinkovito zatirajo z rednim in temeljitim škropljerijem ogrozemh kultur, zaradi česar do sedaj še niso bile zabeležene pomembnejše kalamitetc. Umetnemu zatiranju prelea se pridružujejo še številni prircMini sovražniki iz vrst kožo- krilcev in dvokrikev kot paraziti jajčk, gosenic in bub. Med pticami so utiiČevalci prelca: kukavica, s»va uharica in male ptdce iz I'oda Vireo, Na kakšen naEin je bil murvov prelec prenesen iz Araerilte v Evi^opo. ni natančno znano. Leta 19iO 3o bite na Madšarekem zapaženi prvi metulji. Ker so biU ti prvi primerki ujeti na otoku Ccplu pri Budimpešti, kjer so skladižča za uvoženi inozemski material, obstoja upravičena domneva, da je bil murvov prelec v Evropo prinesen z uvoženim amerikanskim blagom. Iz žarita na otoku čeplu se je prelec n-eovirano šaril po MadlarsJtd, vendar do leta 1948 še ni preletei državne meje. Šele leta 1948, torej osem let po ugotovitvi prelčeve prisotnosti v Evropi, se jft murvov prelec pojavil v Jugoslaviji. Kftr se tudi pri nas v začetku temu nevarnemu Škodljivcu ni posvečala potrebna, pozornost in so njegovo gosenico v veČini primeirov zamenjavali z gosenico zlatoritke (Euproctis chrysori'Jioea L.), se je tekom dveh let (194S -1950) razširil po vsej Vojvodini. Po nepopoLnih podatkih je bil murvov preise v navedenih letih ugotovljen tudi na Hrvaškem (v okolici čakovca in severozahodno od Osijeka). Za leto 1951 nam niso znani podatki o razširjenosti murvovega, prelca, pač pa je računati z verjetnostjo, da se je razširil v preteklem letu po sevami Hrvatski in da že trka na vrata Slovenije. Otetoja verjetnost, da bomo tekom letošnjega leta opaziii prve škodljivce v pokrajdnah, ki meje s HrvaŠko. Opis razvojnih stopenj Jajčka, ki jih odloži oplojenai samica povprečno 300 do iOO (izjemoma tudi do 1000) na skupnem mestu v t. i, »leglo« ali »nasad«, so okrogla, premera 0,5—0,55 mm, zelenkasto-rumenkaste barve. Samica odloži jajčka najrajši na spodnjo stran lista oh glavni žili. Pozneje, ko se začne v njem embrionalni razvoj ličinke, se spremeni barva jajčka v modro-zeleno. Gosenice so po izvalitvi rum eno-zelenkaste barve. Imajo črno glavo. Črne bradavice vzdolž telesa in slabo vidne dlačice. 2a gosenice je poteg dlačič značilna še pajčevini podobna preja, ki jo začno presti takoj po iz-valdttvi in z njo ovijajo vejice, s katerih listjem- se hranijo. Zaradi intenzivnega hranjenja gosenice hitro rastejo in se tekom svojega razvoja petki-at leve. Odrasle gosenice dosežejo dolžino 3 do 3,5 cm in imajo za razliko od mladih izredno dolge (do 12 mm) dlačice. Odrasle gosenice so na splošno temnejše od miadili in imajo po hrbtu temiiosivo progo. Oprsne noge so temnosivo modre do Črne, štrcljaste nepristne noge na zadku pa so svetloTumene barve. Bube so najprej hledozelene, toda hitro potemne in postanejo iemjio-sive ali temnordečkaste barve z leskom. Bu.be (do 1,5 cm dolge) so zavite v umazaaao sive, redke kokone, ki si jih izpredejo gosenice, pi-eden se zabubijo. Metulji so 1,1 do 1,5 cm dolgi, razpetina kril znaša okoli 3 cm. Velikost metuljev je odvisna od spoia in prehranjevalnih pogojev, v katerih so živele gosenice. Samci so manjši od samric. Pri metuljik murvovega prelca sta glede na obarvanost kril znani dve obliki (formi). Prva obhlka so beli metulji z bel-imi tipalnicami, rumenimi stegni in črnimi stopali. Druga oblika so Črno-beli metulji. Ti pisani metulji imajo na prednjili krilih več aH manj Črnih pegic, črne so tudi tipalnice, medtem ko so pike na zadku pepSlnato aive. Iz poročil am&riških entomologov je razvidno, da je bela oblika metiiljev pogostnejša, v severnih pokrajinah, t. j. v Kanadi, proti jugu pa prevladuje pegasta oblika nietuljei'. Ugotovljeno je tudi, da se iz istega legla jaijčk razvijeta obe o-bliti metuljev. Tudi na Madžarskem in v Vojvodini .so bili opaženi in ulovljeni primerki obeh oblik. > Biologija murvovega prelca Kaitor je bilo že uvodoma povedano se v Slovendji taurvov prelec še ni pojavu, zato se moramo zaradi pomanjkanja lastnih opažanj in dognanj poslužiti amcrikaiDskih oziroma madžarskih podatkov o njegovem razvoju. Pri teim mflraino biti zelo prerviidni, saj je zelo verjetno, ee že üe gotovo, da bo prelcev razvoj zaradi drugačnih klimatskih raamer potekal pri na^ drugače 'kakor v Ameriki ali Madžarski. Iz inozemskih opažanj in. opisov je razvidno, da ima predeč ponavadi letno dve generaciji. V izredno ugodnih pogojih pa je možno, da se pojavi še tretja generacija, kar pa je odvisno predvsem od hrane in temperaturnih razmer, saj igrajo te pri razvoju žuželk odločujočo vlogo. Murvo v prelec pi-eaimuje v stanju bube. Spomladi, koncem meseca aprila ali začetkom maja, se najrajši v večernem somraku pojavljajo prvi metul:^, ki preletavajo od drevesa do drevesa. Metulji so hitri, a slabi letalci in so zaradi tega tudi razdalje preletov kratke. Prelet na večje razdalje jim uspe le s posredovanjem vetra. Ta je tudi glavni vzrok razmeroma hitremu širjenju prelca iz Madžarske proti jugu in zahodu, saj jc znano, da je v Ba^natu zloglasna koSava vladajoči veter od severovzhoda. Podnevi metulji mirujejo na deblih dreves ali na drugih rastldnaJi. Le če jih vznemirimo, prelete na bližnje rastline. Zaradi zafcmelosti ustnih delov se metulji ne hranijo. Za življenje poitrebno lirano črpajo iz mastnega tkiva, to je iz zaloge, ki jo v ta namen nabere že gosenica. Metulji Žive najdalje 14 dni. Nekaj dni po izvalitvi iz bube se it parijo in takoj po oploditvi začno samice odlagati jajčeca. Embrionalni razvoj, to je Čas od odlaganja jaeec do izvaljenja gosenic v njih, traja 7 dni. Po končanem embrionaJnem razvoju, ki pa ni enak v vseh jajčkih istega legla, se izvale gosenice, ki se zadržujejo, skupaj in se tudi skupno hranijo. Najprej požro list, na katerem so se izvaldJe, nato pa postanejo žrtve njihove požrešnosti listi v neposredni bližini. Mlade gosenice v prvih razvojnih stadijih ne povzročijo vidne škode. Z rastjo gosenic se povečava tudi njihova požrežnoet, spremene se v nenasitne in zarto tudi nevarne uničevalce vseh zelenih rastUnskili delov. Posledica njihove škodljive dejavnosti je do golega obžrto drevo ali sfcupina dreves, kamor ae preselijo, če jim na rojstnem drevesu zmanjka hrane. Gosenice se hranijo samo ponoči. Izjemo tvordjo le oblačni dnevi, ko se hranijo tudi podnevi, V jutranjih urah se goseniice skupno vračajo v svoje zapredke, ker se zadržujejo nato vse do naslednje noči, ko se zopet podajo »na pašo*?, ^predko spredejo iz lastne proizvedene preje in ostankov obžrbih listov ter vejic, Z rastjo gosenic se veča tudi obseg umazano sivih, prozornih zapredkov,, Nekako konec junija, ko dosežejo gosenice svoj maksimalni razvoj, zapuste zapredke, se spuste po deblu na zemljo in si v velikih skupinah iščejo v bližnji ali da.ljni okolici primeraa mesta za zababljenj&. Gosenice se zabubijo posamezno, In sicer najrajši v zidnih razpokah, ra^d kamenjem, skalami, pod listjem, v zemlji, v skladovriica.h di-v in podobno. Gosenice murvovega prelca so ^elo žilave in odporne proti vi'emenskim nezgodam; naravna smrtnost je pri njih zelo majhna. Občutljivejše pa so gosenice v pogledu prehrane, saj je ugotovljeno, da ne zdrže brez hrane več Itot pet dni. Metulji naslednje, to je druge generacije, se pojavijo že sredi julija. Iz tega sklepamo, da traja stadij bube le kakih 8 do 10 dni. Doba letnega poicolenja (generacije) murvovega. prelca traja potemtakem skupno le 60—90 dni, medtem ko je za zimsko pokolenje (generacijo) potrebno najmanj 9 mesecev. Če prikažemo razvoj murvov^a prelca s pomočjo razvojnega koledarja v Vojvodini, tedaj bi ta prikaza i^gledaia talcole; Mesec Leto N, I n "ti! IV v VI ■ VII vin IX X XI xn 1949 «00 1 o « o i D a a o 0 + f. - ' - « 0+ + \ - o a o d o 1 * Q o 0 ct d 1950 t t ■ - - - fl 0+ + 1951 0 9 0 o 0 0 Itd. itd. . jajčece; — gosenica; = bubü; 1 metulj; + samica odlaga jajčka. Murvov prelec je škodljiv le v atadiju gosenice, ki je izrazito poli-faga, t. j^ hrani se z najraznovrsbnejšo rastlinsko hrano. Pred njo so vame le maloštevilne drevesjie vrste, med njimi tadi vsi iglavci, katerih murvov preteč ne napada. Iz literature, ki opisuje prelca, spossnamo, da gosenice napadajo okoli 120 razhčnih rastlinskih vrst Najbolj ogrožena je vsekakor murva in ostalo sadno drevje, kateremu sledi lepoücno grmičevje in gozdni listavci ter končno tudi nekatere kmetijske rastüne in pleveJ. Gosenice prelca so našli celo na koruzd, vinski trti io hmelju. V Jugoslaviji" so našli prve gosenice prelca na beld ra,urvi (Morus alba). Po njej je dobil svoje ime, ker napravi na/ murvah največjo Škodo,* Gozdni listavci, na katerih je bil murvov prelec ugotovljen na Madžarskem in na katere moramo tudi pri na« obračata- posebno pozornost, so naslednji; Ajneriški javor (Acer negundo"); gorski javor (Acer pseudo-platanus); cstrolistni javor (Acer platanoides); hrast; jaLgned; beli topol; črna jelša; vrbe; platane; poljski brest; gorski brest; smrdljivirai (Aiian-tliua glaiidulosa); veliki jesen (Fraximus excelsior); velelistna lipa Cniia * V Ameriki imenujejo škociljivoa a Fall webwormt = jesenski prelec, kar izhaja vorjetrio iz lastnosti, da 5e paj Cev in osti zapircdki njegovih goscnic opazijo pozno jeseni. Srbi in Hrvati .so pa nazvali prcica »dudovact. platyphyllos); robüüja; divji kostanj; koprivovec (Celtia australis) J ju-dovo drevce (Cercis siliquastrmn) in še dru^e redkejše drevesne vrste. Če navedenim gozdnim drevesnim vrstam dodamo še vse sadno drevje, ki ga niTiTVov prelec napada, je to gotovo dovolj jasen doJtaz, da imamo opravka z nevarnim kmetijskim iti gozdnim skotÜjivcem. Pojav prelca v Sloveiiiji moramo pričakovati dobro poučeni .o škodi, ki jo povzi-oča, da. ga bomo brez odlašanja skupno s kmeüjci začeli zatirati z vso resnostjo in učinkovitostjo. Za-tiranje mnrvovega prelca Murvov prelet nam je najlaže dosegljiv in tudi najbolj viden kot gosenica. Zato bomo tudi nanjo usmemli vse zatiralne ukrepe. Pri začettiiem pojaivu prelca prihaja v prvi vrsti v poŠtev mehaničen naČm zatiranja. Dobro vidne zapredike, v katerih so gosenice, snamemo z drevesa, ali pa odrežemo zapredek skupno z vejico in sproti sežigamo. Gosenice pa lahko luiičujemo tudi tako, da zapredke potopimo v vodo, v katero smo dali manjšo količino petroleja, (2a 1 vedro vode zadostuje 0,50-—0,751 petroleja.) Ta preprosti in učinkoviti način zatiranja, ki aahteva mnogo delovne sile in časa, pa ni uporaben v gozdovih z viisok^ drevjem, feer bi snemoanje posamemiih zapredkov bilo zeüo zamudno pa tudi nevaimo. Za zatiranje murvovega prelca v gozdovih bi v primeru pojava prelca v nevarni množini prižla v poštev edino kemična sredstva (DDT, Pantakan, HCN, Ga-mexan itd.), katera bi z ročnimi ali motornimi razpršilci eaiakomerno impršili po krošnjah ogroženih dreves in na ta tkČin zastrupili hrano in gosenice, ki bi to hrano uživale. V najnovejšem času se za zatiranje raznih gozdnih škodljivcev vedno bolj uveljavljajo t. i. sistemski. Lnsekticidi. To so kemična sredstva, ki jih deli drevesa {liist, korenine) vpijajo ter jih nato drevesni sok po vodovodnem, sistemu raznaša po vsem drevesu, da je po krajšem alt daJjšem času enakomerno zastrupljeno celo drevo. Hranjenje Tia zastrupljenem drevesu je za vse ŽužeUte smrtonosno. Kot tak sistemski insckticid se v literaturi omenja »Parathdon«:, s katerim so dosegli že lepe uspehe, V ravninskih gozdovih bi za zatiranje prelca prišla v poštev tudi avionska metoda z uporabo poČasiiib helikopterjev. Uporaba vseh navedenih kemičnih sredstev in mehatiičnih ukrepov za zatiranje murvoyega prelca pa bo nepotrebna, če bomo budno zasledovali šir:jenje prelca, vsak njegov pojav že v kaJi zatrli ter ne dopustili, da bi se ta nevarni škodljivec pri nas vgnezdU in nam povzročal škodo. POZNA IN BANA SMREKA Dragutin Veseli (Surajevo;)^ Pozornemu opazovalcu smrekovih sestojev je znano, da so še neole-seneii ^toži nekaterih dreves zeleni, drugih pa delno termiovijočasto rdeči. To ni slučajen pojav. Tukaj gre za dva razUSta (dve varieteti) smreke, ki imata izrazito nasledne lastnosti. Od teh se eden imenuje chlorocanpa, pozna smreka, smreka zelenih stoi^v ali trda smreka, drugi pa erythro-carpa, rama smreka, smreka rdeßih storžev ali mehka smreka. Ali gre pri tem za različne vrste, različke, rase itd., iji posebno važno, kakor tudi ni važna morfološka razlika, kot n. pr. oblika in velikost storžev, öblüta in velikost lusk na storžih, v čemer sc raizni podatki medsebojno itak ne ujemajo. Važnejše so stalne biološke razlike glede na bolj zgodnji ali pozni nastop vegetacije, kai- je v gojitvenem oziru zelo pomembno. Že leta 1777 je Beckmann razliko-val mehko smreko z rdečimi in trdo smreko 2 zelenimi nedozoi-elimi storži. Leta 1792 je Oettelt ra^ilikoval zgodnjo ali mehko smreko z nedozorelimi rdečimi storži, ki prej dozorijo, in pozno ali trdo smreko, katere zeleni storži dozorijo i tedne pozneje in katere senie se teže -lušči. Leta 1S21 razlikuje Bechstein v svoji gozdarski botaniki dva različka, in aicer: 1. Rano ali mehko smreko z zelo rožnato rdečimi moškimi cveti ter z vijoličasto rjavimi mlajšimi in rjasto rjavimi larelejšimi, krajSimi, toda debelejšimi storži, ki dozorevajo 14 dni prej. 2. Pozno ali trdo smreko z bledorožnatimi rdečimi moškimi cveti ter z zelenimi mladioid in rjavorimienimi zrelejšimi, večjimi, toda tanjšimi storži, ki dozorijo poimeje. Les Je trši in bolj rdecköst. Leita 1824 razlikuje Huber ti dve smreki pod imeni rana rdeča inpoznaalibclasmreika. Ravno sto let po Beckmannu je opisal profesor Purkine dve obliki smreke kot razHČka chlorocarpa in er y t hr o c ir p a. Vsi pa se strinjajo v tem, da nastop vegetacije ne pada v isti čas. Kar se kakovosti semena tiče, je Nobbe že leta 1874 ugotovil : 1. da so »plodovi« rdečih storžev absolutno in specifično lažji ter da imajo znatno man.jso kalivost; 2. da ararekovo seme zelo zgodaj dozoreva ter je že v začetku oktobra popolnoma zrelo za nabiranje. Zato ga je treba nabirati v norma-lmth letih že v začetku oktobra, da bi zajeli zelo dobro seme, ki začne zgodaj izpadati in katerega količina ni nepomembna; 3. da se je v večini s^nena rane smreke našla ličinka neke muhe CPlemeniella abietina). Na podlagi teh Nobbejevih podatkov bi bila za gojenje priporočljiva le pozna smreka. Člauek, ki je bil objavljen v glasilu »Narodni šumar« Št. 9-10/1951. je avtor za Gozdarski vestnik izpopolnil. Uredništvo Po Huberjevih podatkih — za isto rastišče in starost sestoja — je les pome smreke težji in trši Pc^na smreka na enaitem rastišču, proizvaja več in -kakovostno boljžega lesa pa bi bilo treba dajati prednost tej boljši vrsU. S tem se ujema Borkhausen (1800) in Purkiae. Prvi priporoča ločitev semena, drugi pa pravi, da je pri pozni amreki jesensici (poletni) det branike širši. Beissner v svojem delu »Nadelholzkimde« iz leta 1S91 opisuje imenovana različka takole; 1. Picea excelsa erythrocarpa Purk., smreka rdečih storžev Iglice so na vrhu tope in na srednjem pog-anjku prilepljene. Blazinice iglic so kratke, ie malo gledajo ven in so razporejene v levo zavitih zavojih. P op je je koničasto, sijajno rumenozeleno; njihove lus:ke so koničaste, spodnje z vidnim grebenom, bodeče koničaste. Ženski cveti v popju so jajčaste oblike, oviti s sijajnimi rumenorjavimi luskami; razcveteni so karminasto vijoličasti Mladi storži ( v avgustu) so teanano vijoličasti. Storževe luske so debelejše, upognjene v obliki loka; njihov sprednji rob na mprtem, storžu je zaokrožen. Sem e iraa kratko debelo zrno in siroJto, rdeče rjavo krilce. Les se navadno boJj težko cepi in je zasukan, trd." 2. Picea excelsa cWorocarpa Purk,, »mreka zelenih storžev Iglice imajo oster vrh in Štrlijo na srednjem poganjJtu. Elazinitce iglic so raztegnjene v dolg kljun in razporejene v desno zavitih zavojih. Popje je veliko, okroglo, pogosto plavfcastega odtenka; njihove luske (razen spodn.tih) nimajo grebena, spodnje so konič^te, zgornje pa zaokrožene. 2enaki cveti v popju so za polovico večji, okrogli; njihove luske pa plav-kasto belega odtenka; razcveteni so i-umenociaobrasto rdeči. Mladi storži (v avgustu) so svetlo zeleni. Storževe luske so bolj tanke in ploščate, njihov sprednji rob na /Aprtem storžu je narezan. Seme ima podolgovato - Podatki Beckmunna. Oettelta, Bechsteina in Huberja na eni strani in podatki Beis&nerja na drugi strani so si glede trdnosti !«a pri obeh smrekovih rflzličkih nasprotni. Beissner piše. v pirvi izdaji svoje knjigo »Nadelholzkundc«. »Inspektor Brennet (po Will komm u) piše, da ima zelena sjnreka v francoskem fK^orju Juri "težji, rumenikast les, ki je trdnejši in se teže kolje, medtem ku >0 les rdeče smreke lažji, bel, se laže kolje Ln se da lepo polilirati.t V tretji izdaji Beissnorjevc knjige, ki je Lzäla 1. 1330 v redakciji J, Fitschcna in je bila s sodelovajijem več strokoviij^ov popolnoma predelana, pa avtor ni podal dokončne sodbe o lastnosti lesa obeh različkov iti ugotavlja ie sledefe: sPicca evcelsa var, erythrocarpa Purk., smrcJ^ z rdečimi storw, ki so v mesecu avgustu iemnovtjoličasti. Picea ex&elsa v a r, c h 1 or o c a r p-a P Utk., smreka z zelenimi storži, ki so v avgustu .svetlo zeleni. Trdijo, da so razen v barvi storiev razlike tudi v Kgradbi listnih blazinic, ijjlic iti -plodnih Itjsk in v strukturi lesa, t. j. da ima različdt z z.elenimi stor/i trd les, kj se teze K'olje in da ima pogosto zasukana vlakna. Toda tozadevni podatki niso cnotTii in zato te razlike ne moremo z aoiovosijo imeti za stalne in za podlago razlikovanje obeh zvrsti. Na splošno nadalje zatrjujejo, da zvrst ? zelenimi tanko zrno in ozko, svetlo rumeno rja-vo kiüce. Les se ravno in lahko cepi in je mehak. (Glej opombo'!) V KJeinovi gosdarski botaniki dz leta 1926 čitamo: — Schröter meni, da smreke z rdečimi oraron^ zelenimi storži, glede na barvo ned-ozorelih storže v §e niso dovolj znane. Pod enalmml klim^at-sldmi raamerami se razvija smreka z zeleninai storži pozneje in njene iglice štrlijo na redko. — Verjetno gre za »rano ozir. pozno jitveiie. gospodarske in sociülnt Cinitdljc, in sicer po načelu Irajnosti ali pa progresivnlih donosov, tako da Je nn vsak naSin zagotovljen obstanek jjuzdov. Kot urejftnl veljajo tudi tisti goždovi, ki ni njihov gUivni namen, da bi proizvajati lesno maso. temveč vrsa neko drugo funkcijo v javnem interesu in v katerih se gospodari nu. temelju predpisanih ukrepov. Glede na intenzivnost in namen uredüvenüi del je treba razlikovati tri stopnje: a) Informativna inventarizacija (L'inventaire de reconnaissance) ima nalogo. _ da S čim maaijsimi stroški preskrbi eanovne podatke -o površini go7,dov, da jih razčleni na najvažnejše kategorije, ne spušči pa se v cen.itiiv lesnih zalog niti ni obvezno kartiranje goadov b) Splošna inventariaacija gozdov (L'inveniaire Forestier national) ima nalogo, da zbere podrobnejše podatka o povrsinaii goadov, lesni nalogi in prirastku, odgovarja na vprašanja o možnosti in obsegu letnih posekov. V'pravilu se ob 1ej priložnosti sestavljajo tudi karte gozdov. c) Definitivno urejanje gozdov (L'inventaire d'amcnageinenf) zahtevi zelo nadrobno isestavljen iii natančen izv&ntar za točno omejene in določene gozdne površine. Pazljivi čitat-elj bo morda pripomnil, da sem preveč svobodno prevajal pojme, ki so v oklepaju navadeni v francoskem jeziku. Razlog je v tem, da so nam vsi ti pojmi iz naše urejevaltie službe že znani in da imajo tudi pri nas že ustaljene na-Zive, pa mislim da je pravilno, da uporabljamo te znane nazive. Knjižica nadrobneje obrftvrjftva le invenlariMcijo, navedeno pod foČko b), katero smo imenovali splosna inventarizacija. ker zajema vse gozdove določena drŽaVa QÜ pa dežele. Eno rizmed prvih vprašanj, kfttere se jei dotaknil avtor, je vprašanje stroškov. Da bi se mogla izvasti splošna inventarizacija gt>zdov, so potreiitia denarna sredstva, .\vtor ugoUvlja. da je treba računati s tem, da so fikpnij v vsaki državi ali debeli drijgačne razrn'C.Tc in drugačni pogoji, tako da na splošno ni možno dafi določenih odgovorov na vprašanje, koliko bo staU i-nventatizacija gozdov. Na drugi strani pa poudarja, da je inventarizacija gozdov danes nujnost, da bi sc dobil pravilen pregled o prirodnih možnostih in dejanskemu izkmisčanju gozdov. V nekat-örih primerih bo inventa.ri.aacija .povzročala, da se bo prenehalo s čezmernim izkoriščanjem in pustošenjem goadov, drugje pa bo opozorila vse prizadele na dejstvo, da leže neizkoriščena ogromna bogastva. Pod splošno inventa,rLzoci)o gozdov -pa ni razumeti tisfe komsroialne cenitve gozdov, ki jo izvajajo posamezna podjetja, da bi ugotovila pogoje /a eks-f loMacijo. Glavni podafki, ki jih mora datj splošn-3 inventarizacija gozdov, so na.slednji; PovHine gozdov, ločeno po bioloških in po posestniških kategorijah; iesna zaloga v gozdu; prirastek in letni etat. Idealno bi bilo, da bi se splošna invcntarizaciji gozdov ponavljala periodično, n, pr. vsakih 10 let. Pogosto pa tli mogoÄe vso inventarizacijo dovršiti v enem letu in je zato potrebno, da se celotni teritorij raitdeli na rajone, ki sc postopno obdelajo, Avtor dajo podrobna navodila ,oa.iroma nasvete, kako naj se pripravi in organizira splošna inventarizacija gozdov; postavlja vprašanje, kako naj se t porazdele po&iime^ne funkcije in odgovornosli Jn kiiko naj se zagotovijo potrebna sredstva- Pri tem je posebno va/no, da se določijo oblastvene funkcijo in funkcije sfroJcovniakov. ki irvkjajo tehnična dela. Problematiko, ki jo je treba preučili in reäiti, preden se začne z inventar)-xacijo, ra^filenjuje aHor na posamezna vpraSanja; naČm izvajanja, rBa;delitev teritorija na gospodarske enote višjag.a in nižjega reda, sestava osnovnih in sestojnih kairt, vprašanja v zvezi s slikanjejn teritorija in zraka, roki, v katerih naj se d&vrše posamezne faie dela, ugotavljanje in določanje osnovnih kriterijev za kJasifikucijo go^tdov, izbiranja prime rja Lniii površin oziroma metod, način merite-v, raziskovanja, primerjava in obdelava rezultatov, personalna in orgäniancijska vprašanja ter končno vprašanja definicij Ka posamezjie pojme, ki n^j ostanejo v veljavi ves i:as. Splošna oznaka načina prikazovanja je v tem, da avtor začenja z najbolj Širokimi vprešmui in prehaja postopno k vedno bolj podrobnim in tehničnim vprašanjem. V tretjem poglavju govori avtor o klasifikaciji gozdov na načini da nasi goiidarski inženirji in tehniki ne bi naštt nič novega v teh izvajanjih. To velja tudi za čfttrto poglavje, kjer gov<>ri o kartah, Gisto drugače pa moramo ceniti izvajanja v pptem poglavju, kjer so podana načela in izkustva glede posnetkov iz zraka v zvezi 7, inventarizncjjo gozdov. Na temelju zelo ofcseine praJcse v USA in Kajiadi nam avtor na poljuden in lahko razumljiv način toimadi, kakšne podatke nam morejo dati fotografski posnetki iz zraka iti koliko so taki podatki uporabni, ijn zanesljivi. Zdi se mi, da je ena od glavnih prednosti "te publikacije prav v tem, da nam daje dovolj jasno in avtoritativno sodbo o tern, kaj sinemo pričakovati od taksacije iz zraka in česa ne. To poglavje zavzema skoraj četrtino knjige, glavna vsebina jo tale: Najprej govori o zgodovinskem razvoju poizvedb iz zraka za časa prve svetovne vojne in o tem, kako so bila vojna izkustva izkoriščana v miru, med drugim tudi v gozdarstvu. Omenja metodo, pri kateri Uksator iz letala i>pa.zuje gozdove pod seboj ter v pripravljeno karto prostorotno vrisujc in vpisujo podatke o posameznih gozdnih tipih. Baje se ta metoda precej uporablja v SZ, a deloma tudi v Kanadi za nekatere specifične namene. Nato pisec prehaja na fotogrametrijo, daje osnox-ne definicije, opisuje glavne vrste posnetkov iz zraka, in sicer vertikalTie in poševne posnetke. Vprašanje. y katerem merilu naj se izdelujejo posnetki iz zraka, obravnava 7, dveh stališč: s stališča stroskov ter s stališča preciznosti in bogastva podatkov. Lpoitevajoč obe okolnosti, se oajčeSče uporabljata menli 1 :20,000 ali I : 15.000. S čisto tehničnega stališča pa so najbolj zaželent posnetki v merilu 1 1 lO-OOO. Pn razpravljanju O tem, kakšen mora biti .fotografski aparat in njegova optična svojstva, pisec priporoča uporabo ustreznih fiHrov, da bi se na fotografskih posn&tkih moglo razlikovati drevje tudi po barvi. Daje nasvete, k.akšna naj bodo letala in kako naj se opremijo. Končno daje navodila, kako naj se invajajo zračne operacije pri fotografiranju ier opozarja, od česa je vse odvisen uspeh. Temeljilo je obravnavano vprašanje, kako naj se izkoristijo posnetki '^raka za posamezne namene; za sestavo osnovne karte, pregledne karte, »a ocena ekoloških odnosov, za merjenje višin in premerov krošenj, za ocenjevanja stopnje zarasti m deleža posameznih drevesnih vrst v sestoju. Ta izva^ jarja so za nas, ki nimamo lastnih izkušenj na tem področju, izredno zanimiva I in dragocena, Njtbova vrednost je zlasii v t&m, ker to iviso teoretika razmo-trivanja, temveč se naslanjajc» na bogato praktične izkušnje. Avtor pri vsaki priložnosti poudarja, kaj je danes že dosegljivo in praktično izvedljivo, kateri problemi pa so še nerešeni. Tako se n. pr. skeptično izraža glede namo?,nosti, da bi se neposredno iz zračnih posnetkov izračunala lesna zaloga, ak o ravno so danes v Kujiadi že v uporabi tablice za cenitev gozdov, katerih o&novni indikatorji so viiins dreves, premer kroŠenj in gostota dreves, torej vsi podatki, ki sc čiiajo nefwsredtio iz posnetkov iz zrika- Tistim, ti se pripravljajo, da v vesčjcra obsegu orßaniairajo slikanje gozdov iz zraka, daje avtor tako rekoč ogrodje za pogodbo med letalsko družbo in predstavjviJ;om gozdarstva. Navaja vse podrobnosti. Ü se morajo v pogodbi precizirati, da bi se izognili razočarajiju ali pa morebitnim sporom, V xvezi s tem daje tudi nekatere osnovne podatke o strtiških, ne sicer v absolutnih številkah, temveč v relativnih odriosih stroškov za raane pogoje slikanja. Na kraju dodaja bogat pregled literature do vključno 1950 leta. V sesfem poglavju opisuje avtor iercnska dela v zvezi 'z inventarizacijo gozdov. Tudi tukaj lahko rečemo, da nasi gozdarski inženirji in tehniki ne bi našli kakšnih posebnih novosti. Omeniti pa je treba nekatere posebnosti; Avtor priporoča meritev premerov v Višini 1,5Ü m nad zemljo in ne 1,30, kakor je pri nas v navadi. Pri obravnavanju metod primerjalnih površin omenja tudi imetcKdo na srečot (echanlillonago au hasard), ki Se sestoji v tem. da Se na srečo izberejo ali izžrebajo odddki, v katerih ae izvajajo nadrobne meritve. Seveda mora pri tem notranja rajzdeÜiev go®döy Že obstojati. V zadnjem poglavju govori pisec o organizaciji terenskih del ter o organizaciji obdelavo materiala, KakJoa je bila naäa inventarazacija V Sloveniji smo pravkar dovršili drugo ^lošno .inventarizacijo gozdov. Terejiska dela so bila opravljena v letu 1951, .podatki pa so bili obračunani v začetku tekočega leia. Najprej se vprašajmo, v katero od spredaj navedenih kategorij sodi naša inventarizacija. Po vseh definicijah aodei. jo moramo uvrstiti v kategorijo b), to jo splošna ali nacionalna inventarizaeija gozdov. Podatke, kakršne zahteva informativna ijiventariizacija, smo imeii še pred vojno, lin sicer 5e mnogo več. Jasao je, da tudi v kategoriji splošne inventarizacije moremo razlikovati raane stopnje natančnosti in popolnosti, " KfltSno je stanje pri nas? Za Triglavsko, Ribniško, Kočevsko in Koroško gozdnogospodarsko področje lahko trdimo, da smo že prešli v stadij definitivnega urejanja gozdov in smo sestavili inventar, ki upošteva potrebe gO}.itve gozdov, gospodarske in socialne potrebe. Za ostalih 13 gozdnogospodarskih področij pa imamo po katastrajnih občinah in po državnih gospodarskih enotah zbraiie podatke o lesni zafogi po drevesnih vrstah posebej za razne aaČine gojitve (visoki, prebiralni in nizki gozd), po stairosti za visoke enodobne gozdove, po debelinskih razredih za pre-biralne gozdove in po starosti tudi za nizke gozdove. Zbrali smo tudi podatke o prirastku in o potrošnji lesa. Glede na stainje go-zdov so taksatorji izračunali tudi letni etat, ki pa ga pristojni gospodarski forumi še niso odobrili. Kar se tiče kart, moramo ugoioviti, da imamo specialnt karte v merilu 1 : .W.OOO. katerih so goadovj oiznačeni z zdeno barvo, tafeo da lahko trdimo, da imanio pregledno karto gozdov. čepra.v v merilu, ki ne ustreza popolnoma. 2a prat-ViVno oceno kvalitete naše inventariiacije je omeniti äe tOr di so nam naše oblaisfi dale nn razpolago .prav toliko kreditov za izvajanje terenskih in pisarniških del, kolikor smo jih mogli uspesno porabiti. Niti enega primera iii bilo, da bi bili morah omejiti obseg inventarizacijskih del zato, ker bi nam primanjkoval o dera-mih sredstev, Edina omejitev je bila v razpoložljivem strokovnem kadru. Pa tudi v tem oziru je bivša Glavna oprava za gozdarstvo storila vse, da bi se zagotovil čimboljSi uspeh inventarlzacije. Vsa gozdna gospodarstva .in vsa okrajna pov-erjcništva za gozdarstvo so dobita navodila, da stavijo taksaciji na razpoigo vse svoje .strokovnjake, kolikor to dopuSeajo ostala redaa dela v gozdarstvu. Iz vsega tega smemo sklepati, da je naše znanje o stanju naäih gozdov na za vidni viJIni. V tem oziru smo napravili zelo velik skok naprej V primerjavi 3 «tanj&m, kakršno je bilo -pred drugo svetovno vojno. Tedaj smo imeli natančne podatke o povräinah gozdov, miamo pa imeli zanesljivih podatkov o lesnih zalogah in zlasii no O strukluri leönc zaloge. Tudi če tiaše znanje o stanju gozd-ov primerjamo Z dnigiini evropskirrvi državami, lahko trdimo, da ne izaostajamo za splošno evropsko ravnjo, Toda, dfl se pravilno razumemo: govoritrvo le O našem znanju o stanju gozdov Ne bi hctej trditi, da je stanje naših gozdov takäno, da bi sö mogli meriti z Tiajbolj naprednimi; država m i v goizdar.stvu. Prav naše invenfarizacije so najn >pokazate. ksko ogromne naloge nas še Eakajo, da bi pox-ecal.i donos naših gozdov na stopnjo, ki ustreza prirodnim pogojem nfläe domovine. i^orda bi na.m kdo oponašal, da naŠ6 'znanje o stanju gozdov ne more bili tako odiicno žo zaradi tega, ker smo v taksaciji uporabljali že zastarele tere-sHčno motode,, Taksacije iz z^raka pri nas sploh še no poznamo iz lastnega izkustva. Na take ali podobne prip<>mBe bi mogli odgovoriti sledeie: BleSeeČa zunanjost ne pomeni vedno resničnega napredka. Mnoge drŽave se zatekajo k taksaciji iz zraka ne zato, ker bi büa mnenja, da bodo na ta način dosegle bolj -zanesljive rezuftaie, temveč zato, ker ]0 lo edini izhod, edina možnost, da v doglednem easu zberejo kolikor toliko zanesljive pod od navadn-ega pa vse do najnovejše žage, njihove prednosti in slabe strani, razliko v storilnosti fcr važnost nege orodja in njegovega pravilnega brušenja. Tukaj nima glavne besede motorna žaga, kakor bi morda kdo mislil! Od učencev se zahtevo, da. si sami znajo izdelati tudi držala najboljše takovosti, kline iid. Tako se tečajniki kritično semanijo z vsemi deli pri -iizkorsČanju in gojitvi gozdov. Ker prihajajo iz prakse, kjer so 2e dalj časa bili zaposleni, je 14-dnevTii tiJčaj zadosten in zelo ploden. S strokovnim dvi'ganjem gozdnega delavca še veča storilnost v gozdni proizvodnji, izboljšuje socialni pSložaj delavca in utrjuje njegova stalnost v zaposlitvi, Po 3 letih polagajo učenci izpit za pomočnika in 2 leti ptjzneje za k\'alificiranega gozdnega delavca;. Sola v Picblu je prva te vrste v Avstriji, kateri bodo sledila v kratkem še druge. V štirih letih obstoja je priredila šola vsega skupaj 114 tečajev za. raüne kategorijo pouka s skupno 2994 udel&ženci. Rezultati tako intenzivnega deta se že opažajo na terenu v povečani storilnosti in izboljŠa.ni kakovosti dela. Vj, Beltram MEDREPUBLlgK.\ KONFERENCA O RAKU KOSTANJEVE SKORJE Dne 7. ill 8. decembra se je vršila v Ljubljani oziroma v Ajševici pn Gorici medrepubliška konferenca gozdarskih strokovnjakov, na kateri se je obravnaval problem pojave raka konsfnnjeve skorje (Endothia parasitica) v Sloveniji. Konferctvio so se udeležili z izjemo Cme gore zastopniki vseh republik kakor tudi zastopniki gozdarskih institulov. Skupno z zastopniki tukajšnjih gozdarskih in gospodarskih ustanov in podjetij, je konferenci prisoslovalo 17 udcleäencev. V imenu Zvezne uprave za napredek v proizvodnji, ki je konferenco sklicala, je ing. Blagojevič otvoril i» vodil konfereneo, V uvodnem govoru, ki je sledil pozdravu vseh navzočih, je imenovani v kratkih besedah pojasnil namen konference. Poudar.il ,jc, da posveča tej kužni bolezni kostanja, ki se je nedavno pejavila v Slovenskem riiinorju, tudi zvezna vlada potrebno pozornosi. Entio-(iOKa je postala vsedržavni problem in je sedaj nnša skupna, naloga, da z ri.T-Unčnini izvttjaiij&m karantenskih predpisov preprečimo Širjenje bolezni v ostale predele Jugoslavije in južne Evrope, Poleg tega pa jc naša dolžnost, da z zali. ralnimi ukrepi takoj začnemo zatirati bolezen, dokicr ni zajdla znatnejših povrjin. Uvodnim besedam ing. Blagoje-viča sta sl&düa. izčrpna referata, ki sta jih pcdaU ing. Krstit in tov. Hočevarjeva: Ing. Krslič je udeležence seznanil z zgodovino bolezni, pojavom in razširjen osi j o v Ameriki, Italiji in Španiji, s poviiročeno äködo kakor tudi z vsemi bistvenimi lastnostmi te bolezni domačega kostanja. Poaobno je tudi poiidaril neposredno ogroženost hrasta, za katerega je ugotovljeno, da je sprejemljiv za raka kostajijcvc skorje. Iz referata, ki ^a je podala tov, Hočevarjeva in v katerem je obravnavala pojav te bolezni v Sloveniji, je bilo razvidno; tk. je bilo dosedaj v Slovenskem Primorju ugotovljenih 15 žarišč boteni s skupno površino 212 ha. Nato iMj se prisotni seznanili z vsebino zapisnika, ki je bil sestavljen o Driliki obiska dr. Gräwatta, strokovnjaka za kostanjeve bole^-ni pri T^AO, v Beogradu in so bila takrat tudi izmenjana strokovna mišljenja v zvezi s .pojavom in zatiranicm kostanj&veg-a raka v Sloveniji. Iz kratkih poročil zastopnikov ostalih rq^ublik je bilo razvidno, da kužna bolcaen v ostalih r&publikah še ni bila opažeoa. Drugi dan konferenee so sc udeležen C i'pri Tomaju ,in v Panovcu na praktičnih primea-ih sezaanili z značilnostmi bolezni kakor tudi s storjenimi ukrepi, da se endotioza že v kali zatre. Popoldne istega dne se je v Ajševdci -nadaljevala konfcrenoa in so bili med drugimi spreijcti naslednji vainejSi sklepi: Konferenca je potrdila pravilnost dosedaj izda.n-ih ukrepov, katerih namen jc, da se endütiöza zafre oziroma omeji njeno äirjcnjt. Karantens-ki ukrepi na-j se tudi v bodočnosti izvajajo z vso doslednostjo. Zaradi nevarnosti, ki grozi po tej bolezni tudi hrastovim sestojem, naj se karantenski predpisi razširijo tudi ni hrastovinoi hrastovo sadike iii žir. Zvcmi svet za kmetijstvo in gozdarstvo naj pri Glavni direkciji. JDŽ izposluje prepoved prevoza icsa, sadik in plodov ogroženih drevesnih vr^t iz goriškega in sežanskega okraja kot okuženih področij. Potrebna je Čimprejšnja -odstranitev vseh okuženih kostanjev in temeljito očiščenje terena panjev, ki prenočujejo zaradi svoje izredne sposobnosti poganjanja poganjkov nevarna žarišča bolezni. Okrepi naj se predvsem kontrola prometa s kostanjevimi plodovi. Vprašanje odkupa in uporabe plodov naj se reši sporazumno z Gospodarskim svetom in prefiranbeno industrijo na tak način, da tie bodo kršeni obstoječi karantenski predpisi, S predavanji, letaki, filmi in poid. nuj so okrepi propaganda v goriäkem in sežanskem okraju z namenom, da se prebivalstvo sezna.ni z bo]«5!nijo domačega kostanja in da bo pravilno razumelo upravičenost zatlralnih ukrepov. Pri Sckciji za pogozdovanje krasa naj. se osnuje poskusni arboretum, kjer se bo sadil kostanj iz ostalih republik, da se ugotovi odpornost proti bolezni domaČih vrst kostanja raznili provenienc,^ Pn Svetu za kmetijstvo in gozdarstvo LRS naj se osnuje stalna republiška komisija za ^ Pri SekcijL v Ajševici se je osnoval arboretum in se gojijo .kostanjeve sadike, ki so jih poslali v poizkusne namene iz raznih področij Jugoslavije. V drevesnici je posajen tudi kostanjev plod proti bolezni odpornega kitajskega kostanja (Castanea mollissima), katere je poslal iz Amerike dr: Grawatt, poleg odpornih kostanjevih križancev. borbo proti raku kostanjeve skorit, ici bo na podlagi terenskih vigotovdiev predlagala ukrepe zb. radikalno fiiščenje žarišč kužne bolezni.' Za kritje stroškov, ki bodo nastali zaradi izrednih ukrepov, naj. bi zvezna vlada odobrila potrebna denarna sredstva. Ing, S. B. IZ PRAKSE ZAČETKt SLOVENSKEGA GOZDARSTVA Z veseljem sem pozdravil v tiašcm listu novo rubriko, ker sem jo ze dolgo pogrešal. V nekaterih člankih Go2;darsk<:ga vestnifca iz prejänjih let sc sicer najdejo paberki i-z preteklosti gozdarstva v slovenskih deželah, ki pa so zelo pičli spričo nujnosti spoznavanja njesgove^ zgodovinskega razvoja kot ene naivažnojSih panog nagega narodnega gospodarstva. Stalna rubrika bo zato nenehen opomin za zbiranje gradiva v namene, ki jih je uredništvo dobro orisalo. V državnem arh-ivxj Slov«äniie, v arhivih Tiaših mest — posebno Ljubljane —■ bivših drlavnih ustanov, večjih veleposestev ter v zapiskih in opominih naših starejših gozdarjev je zakopanih mnogo dragocenih podrobaosti, ki sc nujno morajo oteli pozabi in dati ria razpolago za strokovno-g o spod ara k o in znanstveno izrabo- Zbrano gradivo bo jiamreč tudi dragocen prispevek za zaokrožen zgodovinski prikaz jiaJoga gozdnega in lesnega gospodarstva. Na VIL zborovanju slovenskih zgodovinarjev — leta 1951 — je bvla poudarjeni nujnost, da raziskujemo zlasti gospodarsko in socialno zgodovino Slovencev kot osnovo za politično in kulturno zgodovino. Pri tem je treba posvečati veijo pažnja novejši zgodovini, prtsdvsem razdobju zadnjih 100 let. odkar smo se Slovenci formirali v narod. Ni se treba iprevec čuditi oziroma, oöitaü, da zgodovinsfregii orisa našega gozdarstva še nimamo. Zbiranje gradiva po arhivih je zelo ^ar^u)den posel, a slovenski gozdarski strokovnjaki so imeli le malo časa iu priložnosti za taksno udejstvovanje. Znano jo tudi, da se gozdarji na splošno malo ukvarjajo s publj-eističnim delom — pritožbe o tem sem zasladil celo v vodilnem švicarskem gozdarskem listu — pri nas pa so bili objektivni pogoji tudi la j-edke, sposobne in delavoljne posameznike izredno težki. Pionirsko döio v tem. pogledi» pomeni knjiga »Gozdarstvo Slovenije«, ki je izšla leta 1923 v rekadkciji ing, A. Sivica* To je kolektivno delo, -zametek, ki naj bi mu sledilo večje, bodisi posntnezno. Še bolje pa- kolektivno .delo, podano v luči zgodovinskega m&terioliama. Za vsestrrafisko dokumentirano delo pa je treba zbrati mnogo gradiva in dokWr niso bili ustvarjeni za to potrebni, pogoji, se to udejstvovanje ni moglo prav razviti. V prejšnji .Jugoslaviji so se začeli ostvarjati torej skromni začetki; z ustvaritvijo Gozdarske šole v Mariboru in Gozdarskega vestnika so se pogoji občutno i^oljšali, V novi Jugoslaviji pa jo naša ljudska oblast z ustanovitvijo Gozdarskega instituta Slovenijo ter Agronomska in gozdarske fakultete postavila trdne temelje za razvoj gozdarske vede oz. znanstveno-raziskovalnega dela v vseh panogah gozdarskega udejstvovanja; s tem pa je tudi ustvarila osnove za pospešeno Literarno strokovno deJovanje, za sestavo slovenskih učnih knjig, ki - Z odlokom predsednika Syßta za kmetijstvo in gozdarstvo je bila dne 17, marca osnovana stalna republiška komisija jih tako pogrešamo (er za sistematično preučevanje razvoja naš&gn gozdnega id tesnega gospodarstva. V kateri čas postavimo lahko začetek »slovenskega gozdarstva.«? S smotrnim gozdarjenjem so začeli v naših deželah že zgodaj. Zgodovinski viri navajajo, da je- n. pr. v Istri ŽC leta 1452 obstojal posesben praviln.ik za gospodarstvo Z gozdovi. V naslednjih stoletjih so se mnoäili predpisi, gozdni redi, uredbo In zakoni o gozdovih po vseh slovenskih dečelah. Gozdnega in resnega gospodarstva se je najprej dotaknil Valvasor, za njim pa Še drugi nemški zgodovinarji, V preteklem stoletju in vse do prve svetovne vojne so delovali in so publicistično udejstvovali pri nas mnogi nemški goedarski strokovnjaki in nekateri med njimi (Salzer, Dimitz, Hufnagl, Putick i, dr.) so tudi priznani strokovni pisci. * Toda o slovenskem gozdarstvu govorimo lahko praktično šele od iakrat, ko jo slovenski cloveJc zopet postal lastnik zemlje, na kateri je prebival in jo obdeloval, to je od meščansko-demokratične revolucije leta 1848 dalje. S to revolucijo je bilo pri nas konec fevdalne dobe, v kateri je bil lastnik zemlje oziroma gozdov deželni vladar in so jo uživali tuji fovdalei-grašCaki; slovenskih svobodnjakov alt kosezov pa jc bilo bore malo. Kmetje so imeli v gozdovih takrat Ie( pravico hasnovanja, gospodarstvo % gozdom, lesom in lovom pa je vodil graščak oziroma njegov oskrbnik. Sele po navedeni revoluciji jc postopno prišla večina gozdov v last slovenskih kmetov, bodisi kot individualna., bodisi kot kolektivna lastnina (vaške skupnosti: srenje, soseske). S tem je bil podan materialni temelj za razvoj slovenskega gozdnega in lesnega gospodarstva. Že od vsega začetka je slovansko gozdarstvo vezano na našeiga kmeta — kmečko gozdarstvo — na njegov gospodarski in kulturni razvoj. Slovenska gozdarska publicistika se zaeenja s skromnimi zapiski in Članki v kmetijskih listih: »Kmetijske in rokodelske No%Hcet,^ pozneje jKro&tovalect i. dr. ter raste ob kmetijski publicistiki, toda počasneje od le-te. Leta 1944 mi je izročil neki partisan aa gozdarski odsek pri SKOS drobno knjižico iz gozdarstva, ki jc izvirala iz raznesene knjižnice Učiteljskega društva v Črnomlju. Nosi naslov: »Navod, kako naj/ravnajo posamezni kmetje in cde soseske z gozdom t in letnico 1869. Spisal jo je Mavrici j Scbeyer, bivši nadltigar v Idriji, v nemškem jeziku; poslovenil jo je Ivan Tomšič, založil pa deželni odbor kranjski,- Te knjige dotlej nisem poznal, a niso jd poznali niti starejši niti mlajši strokovni tovariši, ki sem jih poanejc vpraial po tem. To je prva samostojna publikacija iz gozdarstva v slovenskem jeziku, kakor sem mogel wgotoviti po »Slovenski bibliografiji«, ki jo je izdala in zaJožila Slovenska Matica. Knjiga ja bila spisana torej po nalogu kranjskega deželnega odbora in pobuda za to jc razvidna iz naslednjih vrstic njenega uvoda; »Zadnji čas je, da slovenski kmetje jenjajo tako neusmiljeno pokončavati gozdove, kterc dobivajo za odškodovanje svojih gozdnih pravic, in da se poprimojo umnega gospodarstva svojih gozdov; kajti le r umnim gospodarstvom in oskrbovanjem prihranili se bodo lepi gozdovi, ktari bodo tudj prihodnjim rodovom zadostovali za domača potrebe; le umno gospodarstvo bode obvarovalo, da se vsa lepa slovenska dežela ne spremeni v pusti kras.t 1 Začele izhajati 1. 1843. - Glej »Slovenska bibiiografijatt, Ljubljana, 190.i, str. 433 Od tega avtorja (Sth&yerja) so izšle v naslednjih letüi se tc-lt krajše publikacije: »Kako se seje seme flozdnili {borštnih) dre.ves.?e Ponatis 12 sNovic«. založila Kmetijska družba. Ljubljena, 1869. i>Tablice, iz katerih se izvfil kako se obseaek lesa v kubične mere prcrajta«- Založil J. Giontini, Ljubljatia, 1872. Dalje p» nalogu ministrstva 7.0. poljedelstvo; sKratelk popis sinrekoveg« lubadarju 9 podukom niego-vega pokončavanja*, spisal Ivan Salzer, Ljubljana. 1576. Kme^ tijska družba Kranjska pa jo i. 1871 izdala in zaloiilft ^Potni poduk o Krasu in o pogozdovanji Krasa*, ki jo jc nadgozdar Ljudevir Dimic spisal »za domorodce notranjske». Po teh izdajah ni bilo v naslednjih 3(1 Ittib nobeine samostojne slovenske iäozdarske publikacije več, vse do prvih let našega stoletja, ko sc je pojavil go/dar Avgust Guzelj kot prvi slovenski g&zdarski publicist, pionir napredka našega gozdarstva. Kako naj si razlagamo to mrtvilo? Tov. Kindler navaja ^ v št. 1—2 Gozdarskega vestnika 1952. str, .¥> — razloge, fcL so vodili da ustanovitve prve slovenske gozdarske šole (dvoletne) leta I86S na Snežniku; ne povel pa, zakaj je bila la 1. 1875 ukinjena. Jz raznih virov setn posnel o lej šoli še naslednje podatke, ki bodo to vprašanje nekoliko bolj osvetlili: «Sola je bila namenjcJna sinovom revnejših staršev, ki so z dobrim uspehom dovršili nižjo realno gimnaz.ijo odnosno vsaj nekaj razredov realke in celo osnovno äolo. Deželni zaklad je za to šolo določil osem ustanov, Žlipendisti so prejemali pouk. stanovanje, prehrano, vse šolske potrebščine in učne knjige HBStonj, le za obleko so morali sami skrbeti. Vsaka ustanova je znašala 180 goldinarjev. Vendar se ni izplačevala učencu, mar\'eč vodji šole, ki je za ta denar nabavljal hrajio in ostale potrebščine. 2a učila, knjige in potrebno orodje je skrbel deželni zaklad, ^iCne» Schonbur-gpajeodločalo tem, kdo" poleg stipe i\distov sme trckventirati šolo na lastne stroške. V Šolsk-ih letih 1869/70 do 1871/72 jc bilo na tej šoJi po 9 učencev 111 sicer poleg 8 šlipetidistov le po eden na lastne stroSke.< Ukinitev šole so utemeljevali s tem, češ da ni doscfgla svojega namena ■ ■, aker kmečki krogi niso pokaz&vati dovolj razumevanja Z4 to ustanovo in so šolo obiskovali po veiini sinovi iz drugih poklicnih slojev,* Kaj je bil pa stvarno glavni v?rok v ozadju? Ce hočemo dognati vzročno in posledično zvezo v. tem prim&rtj, si moramo predočiti tudi gospodarske in politične tokove, ki so vplivali v tisti dobi — t. i. dobi taborov — na naše narodno življenje v splošnem, posebej pa še na gospodarsko dejavnost. Mlada slovenska buržuazija si je prizadevala našega kmeta, ki je bil v gosppdarskenn propadanju zaradi zadolžitve v zvezj z odkupom zemljiških obvez od graščakov, velikih vojnih davSčin in čestih ekonomskih. kriü kapitalizma, dvigniti gospodarsko iii kulturno; s tem je ojačevala tudi svoje pozicije v borbi z nemškim kapitalizmom, ki se je razvijal v veklno hujši imperializem. Te težnje so se odraiale tüdi na področju gozdarstva z uslBno■^'^tvijo slovenske gozdarske šolei in izdajo slovenskih gozdarskih publikacij, ki naj pomagajo preprečevati pualošenje gozdov in s tem uničevanje materialne osnove kmečkega gozdarstva. Splošna, politična situacija je bila tedaj za avstrijske slovanske narode — pO izgubljenih vojnah 1. 1859 in 1866 — precej ugodna za (akšna gospodarska in kulturna prizadevanja. Po nemško-fr«ncoski vojni leta 1870—1871 pa se je položaj kmalu spremenil, oziroma zelo poslabšal. Nemški imperializem je postajal vedno nasilnejši na vseh področjih in v vseh smereh — posebno proti jugu sDrang nach Osten« — dokler nj končna privedel do prve svetovne vojne. Gerinamsato-rske težnje so prodirale vedno mačiifije v naše dežele in se zelo občutilo tudi v gozdarstvu, ki jc postalo domena nerasko-nacionalnega urad-niStva. Po zaupnih navodilih državne oblasti' ss v gozdarsko službo pri nas niso smeli sprejemati slovenski gozdarji, češ da gozdarsko osebje v .primerih vojne služi kot vodič po gozdovih in mora biti zategadelj popolnoma zanesljivo."' Zavedni slovenski — sicer redkj — ljudstvu predani gozdarji niso zariidi tegu mogli dobiti zaposlitve v domovini niti v državnih, niti v veleposestniških go'zdovih. Ravno gozdna veleposest je bila z malimi izjemami, v rokah Nemcev in jo postala največji opornik nemškemu š-mperializmLi. Auerspergi na Kočevskem — avstrijski drlavljajii — so odkrito izjavljali, da tvorijo z nemškimi Ko-čcvorji vred steber nemfkega mostu do Adrijc, Snežniški graščak Schonburg-Wflldenbarg pa je bil celo državljan nemškega rajha. Tasno je, da jc morala pod takätiimi. okoliščinaini in takšnim pokroviteljstvom slovenska gozdarska äola na Snežniku kmalu shirati. Tudi ne preseneča, da je bila poznejSa gozdarska šola v Idriji, ustanovljena leta 1892, popolnoma nemSka — istotako kot I- 1903 ustanovljena gozdarska Sola v Cclovcu. Selo po približno 60 letih, — to je leta 1930/31 — sledi zopet slovenska gozdarska šola, v Martbom. ki pa jo jc uničil neiTiski imperializem v drugi svetovni vojni- Priznati pa je treba, da so bili nemški — in češki — goadarji pri nas povečini prav dobri gospodarstveniki in zelo predani svoji stroki. Strokovno-' znanstveni miselni tokovi nemške gozdarske vede so pustili v jiaših gozdovih globoke sledove; iz njenih uspehov — kakor tudi neuspehov — je nnle gozdarstvo pridobilo koristne skuänje vzglede. Slovensko gozdarstvo ima torej tradicijo, Staro okoli 100 let. V obdobju pred prvo svetovno vojno se je moglo ob nemškem gozdarstvu — ki je bilo pri nas del&žno vse strokovne, gospodarske in politične pomoči — le s težavo uveljavljati; v obdobju meti obema svetovnima vojnama je z dotokom naših mladih gozdarakih moči precej zaiivelo in napredovalo; po drugi svetovni vojoi pa so bili ustvarjeni vsi pogoji, da se črta njegcrvega razvoja hitro dviga. To je tembolj potrebno, ker so morali naši gozdovi po osvoboditvi prispevati glavni dtlež pri o1>novi domovine in graditvi novega gospodarstvo. Ing. Franjo S e v n i k MISl - NEVARNI GOZDNJ ŠKODLJIVCI Gozd je «kupnost živih bitij rastlinskega in živalskega porekla, ki žive v prirodnem ravr\otozju, Ce eden ali več članov ta združbe izgine, tedaj se poruši ravnotažje skupnosti, kar ima za posledico večjo ali manjšo, škodo. V tej združbi žive namreč tudi takšni člani, ki ji ne dona&ijo neposredne koristi in ji v normalnem stanju tudi na morejo škodovati, kor jim raislični činitelji nc dovoljujejo čezmernega razmnoževanja. Vsako njihovo močnejše razmnoževanje je v škodo enemu ali več koristnih članov gozdTie skupnosti. Tak član v go®dni združbi so gozdne miši. ki so napravile pozimi lerta 1951/52 v idrijskih gozdovih ogrom-no škode. ^ Na podlagi .posebno cesarske odločbe iz I 18.W. V naši narodno-osvobodiini vojni se je očitn» pokazalo, kaj pomenijo zanesljivi gozdarji v vojnih operacijah, posebno v obrambi. Kjer so bil! predani ljudstvu — in to so po večini bili — so naši borbi mnogo koristili kot dobri pcznavulei terena. Množični pojav miši v gozdovih ni redek primer in Se največkrat ponavlja v dolo(:cnem časovnem presledku. To se dogaja navadno v letih obilnega obrodi bukovega Sira ali kake druge vrste gozdnega semena, ki je dobra rnišja hrana. Za njihov obstanek so vaŽn.! razen hrane tudi klimatski pogoji, Hladne in ostre zime ovirajo njih-o-vo razninoževanje, V takilh zimah zmrznejo tla precej globoko, zaradi česar sa mišim zapirajo rovi; z zmrzavajnjem. se namreč prostornina vudc! in zato tudi vladne zemlje povcia in tako zoži odprtine rovov. MiŠi ne morejo več prihajati na površino po hrano i er so Uko obsoje-ne na pogin. Razen, lega velika kftličina vode, ki nastaja ob hitrem pomladanskem ta,jariju sne|ga miäi potopi v njihovih rovih. Tudi niso redki primeri raznih kužnih bolezni, ki se pri miših zelo hitro širijo. V kolikor ne pride do teh naravnih pojavov ujiičevanja, se miši močno raz m ti ozu jej o v škodo gozdu Naglo razmnoževanje jim omogoča tudi njihova nenavadna velika plodnost. Samica skoti do trikrat letno po r—1() mladičev. Mladici so žc po osmih tednih godni za razmnoževanje, Zato lahko rečemo, da imd ena samica v dobrih p-ogojih letno do 2W) in veič neposrednih in posrednih potomcev. V letu 1951 so bili izredno dobri pogoji za razmnoževanje miäi. Po 1 1946 je bil lo prvi pojav njihovega množičntiga raE-množevanja. V tem letu niso zmrz&vala tla, obrod semena pa je bil zlasti pri bukvi zelo bogat. Od pcwkodb, ki jjh miši delajo v gozdovih, sta ni|pome7rtbnejŠ.i žrtjfS semena in glodanje skorje nekaterih drevesnih vist. Ob pomanjkan-ju semena 2a hrano glodajo miSi drevestfio skorjo. Žrtje semena v gozdovih, ko seme dobro obrodi, ne pomeni tolikšne škode, kakršna nastaja v gozdnih drevesnicah in na. površinah, kjer smo pogozdovali s semenom. Se posebej jei ogrožena setev setnena v vrste, kjer miši kmalu ugotovijo smer vrst in požro vse seme. So večjo škodo povzročajo miši z glodanjem skorje- Pri glodanju miši le ližejo sokove, medtem ko delce skorje odmetujejo Z glodanjem pretrgajo prevajalne cevka (sitke"), po katerih teko hranilne snovi (asimilati) iz kroSnje h koreninam. Miši začnejo glodati navadno nekaj pedi nad tlemi ter se pomikajo nato proti vrhu in stranskim vejam. V protekli zimi je bilo poškodovanih v gozdovih veliko drevesnih vrst. Miši glodajo najrajši skorjo velikega jesena, nato pa bukve. Ugotovili smo glodanje skorje Qa sledečih drevesnih vrstah* veliki jesen, bukev, gorski in ostrolistni javor, msli jesen, klen, negnoj, mokovec, dren, svib, leska, beli tm, divja čreSnja, divjo, hruška in lesnika. V skrajni sali glodajo tudi mladje smreke, jelke, rdečega in Črnega bora ter celo bodeči brin. Opazili smo, da je bila večina drcvesc napadenih v naravnem pomJadku velikosti 2—t m. Posebno Škodljive so miš) na površinah, kjer se vrSi pogozdovanje. Na takih površinah je navadno dosti plevela, ki mišim aelo ugaja. V oddelku 26/lt Gozdne uprave Idrija jc bilo jeseni 1, 1951 posajanih ok. 2000 jesenovih sadik. Ugotovili smo, da so bile vse sadike oglodane, in To od korenin do vrha debelea. Ravno tako smo ugotovili zelo veliko škodo v naravnem pomladku vetikeiga jesena. Tepko j^e najti je.sen, ki ne bi bil oglodan. Boriti ae prorti temu gozdnemu škodljivcu ni lahka stvar. Zastrupljanje miši 5 kemijskimi preparati, kakršne priporočajo razna navodila, .na večjih površinah ni izvedljivo. Da bi obvarovali razna semena pred zrtjem. uporabljamo minij (svinčeni oksid) kot strupeno sredstvo, kamor namočitno seme, Minij uporabljamo v gozdnih drevesnicah in pri pogozdovanju s semenom. Uničevanje miši z raznimi fosfornimi preparati in strihninom je drago in težko izvedljivo ter ne da popolnega uspeha, po drugi sirani pa uničujemo pri tem razne živali, zlasti Vciristne pfice, ki se liranijo z mišmi. Zanimiva je razprava dr. Karia Kornautha o uničevanju poljskih miši v Nemčiji in Avstriji, in sicer s pomočjo bacila tifusa (Bacillus typhi murium), 3 to biološko metodo je uspelo uničilj miši na mnogih področjih in 1ako O'bva-rovati ogromne količine kmetijskih pridelkov. Dobra stran metode je v tem. d)i se injekcija hitro Siri z obolelih mJŠl nä idrave, da pa se pri tem ne okužijo osiale živali, posebno ptite. Vpraža.nje je samo. ali bi se mogla okužiti s tem bacilom tudi gozdna miš. Mogoče bi se s sposkusi ugotovila kakšna infekcijska bolezen za gozdne miši. s kaiero bi jih uspešno uničevali. Uničevanje miši bi se moralo omejiti samo na take povräne, kjer se pričakuje vöäja Škoda, četudi jpe m,iši selijo iz kraja v kraj. To utemeljujem 2 dejstvom, da se vrši množično razmnoževanje miši periodično (iti tedaj povzročajo večjo Škodo) in ker bi uničervanje na velikih površinah zahtevalo ogromna materialna sredstva. Letošnje Škode po n\isdh v gozdu nas silijo k razmišljajiju, kaJvO omejiti delovanje tega Škodljivca. Prt naiem delu za varstvo gozdov smo se preveč omejili jia uničevanje samo določenega itevila škodljivcev, pri Čemer smo pozabili na vrsto takih škodljivcev, ki postajajo nevarni od časa do časa. Mislim, da bi bilo nujno iskati najboljši način uničevanja tega škodljivca. Nagib za to naj n«m da primer uničevanja poljskih miši v drti^ih državah. Ing, Franjo K o rdiš (Idrija) Pri pregledu bukovih gozdov v Hrušici, Nanosu, okrog Idrije in na Trnovski planoti, ki ßa je izvršil v mesecu maju Go-zdarski institut Slovenije v sodelovanju z Gozdnim gospodarstvom Postojna, ja bilo ugotovljeno, da so napravile gozdne mišd ogromno Škode v vseh pregledanih predelih. Napadale so vse drevesne vrste, največ škode pa Je trpel bukov mlaj. PoskodovatieiJa je povprečno 20—SWo vsega gozdnega mladja, -ponekod pa celo polovica, in se več. Prizanesle niso nobeni drevesni ali grmovni vrsti. Kjer je primanjkovalo mladja, so se lotevalo tudi debelejših bukovih debel, ki pa so jnm obglodalo lo vrtrnjo plast skorje, Ic poredkoma so obgrisle starejše drevje do lesa. Zaradi poškodb po miših se mladje, zlasti jelovo in smrekovo, marsikje suši. Obglodano bukovo mladje je v splošnem sicer ozeleneio, slabe posledice pa se bodo še pokazale v pcšanju rasr.L in hiranju. Poškodbe po miših so bile zasledovane do višine ok. I300 m, torej že v območju subalpskega bukovja, segajo pa verjetno do samih vrhov Nanosa, Goljakov in Govcev. Raztezajo se na vse gozdne ripe in na vse lege. Verjetno je zadela ta škoda gozdove v vsem območju naš^a visokega krasa. Nastalo ä^odo je skoraj nemogoče oceniti in iaraziti v številkah gospo-dareko izgube, je pa vsekakor izredno velika. Priča tudi o zelo hudi zimi v zgodnji -pomladi, ko so zapadle ogromne mnoif.i.ne sneßa in so Sä morale miši preživljati le z drevesno skorjo. Uredništvo KNJIŽEVNOST TOMA BUNüäEVAC; O NERIM FUNKCIJAMA SUMA Izdala iNrtučna knjiga«, Beograd 1051. (5. zv. «Zaštite .pri-rode«), 24 strani in 3 Stranj povzetka v nemščini, 9 fotokopij. Broširano, besedilo v cirilici, cena 33 d.in. Razprava je -očitno nomenjenu širokemu krogu nepoučenih čitatcljcv. V popularni obliki obravnava znane koristi in funkcije gozda v zvezi z drugimi gospodiicskimi panogami. Obširneje prikazuje vpliv uničenih i« opusioSenih gozdov na propadanje zemljišč, naglo odtekanje vode in poplave, Navaja škode po poplavah, in hudournikih v mnogih krajih Srbije in Makedonije, Zanimive so jugotovit^re, o preteči nevarnosti zap rod it ve um.&tnah akumulacijskih jezer na mnogih novih velikih iiidroccntralah fjablanica. Zvoriuki Kragujevac in dr."), kjer pnnsSajo h-udourniki ogromne količine grušča iz ogüielih vodozbimih področij. Na k'iaju se dotakne šo koristi zaščitnih gozdnih pasov za poljedelstvo in pomena zelenih -pasov v urbanizmu. Slike opust-ošen.ih zemljišč in nekatere navedbe primerov posledic uničenih gozdov pri nas in drugod po sve-tu osvettjuj&jo bežen pregled o pomenu in o funkcijah gozda v naravnem dogajanju in v gospodarstvu. Nas namen pa ni, da na omenjeno razpravo posebej opozorimo strokovni krog, ker koristi .predvsem nepoučeni javnosti. Pač pa ne,moremo molče preareli pretiravanja, preračunanega na uveljavljanje de!ca v iinozemstvii. Drugače ne moremo razumeti, zakaj je potrebno označevati rm ovitku brošure naslov tudi v nemSčini in zakaj je polrefeno, inače koristni popularni razprovici, dodati na kraju še obsežen vs&binski povzetek v nemščini, ki obsega kar 3 strani! Taka oprema je sicer v navadi in je potrebna le pri tehtnih zr)ans1vei\ih in strokovnih publikacijah, da se olajša mednarodna izmenjava misli in dogniinj ter boljše izkoriščanje literature. Takega (pomena pa nc gre p-risojati poljudni razpravi, k j ne nudi ničesar novega zahtevnemu tujemu čitatelju. 'kateremu ne more biti nam-etnjena. Povrhu tega je povzetek pisan v pomanjkljivi nemščini s preko llHt jezikovnimi in tiskarskimi napakami Tak način uveljavljanja samo kvari ugled ua5e strokovne književnosti v svetu, ne pa da ga dviga. IVlenimo, da zahteva tudi ugled naše stroke, da ob takih- pojavih ne ostanemo ravnodušni, tenmvec svetujemo tudi ugledni prestol-iiiški založbi, da v bodoče rajši opusti ie vrste pretiravanj, ker ne služijo name^nu, temveč dosegajo ravno nas^>roien učinek. .]ng. R. MOČENJE SEMENA V HLADNI VODJ — SKRAJSAN POSTOPEK NAMESTO STRATIFIKACIJE (Journal of Pocesty, 19i0, Washington. USA, No 1, str, 31—32) Da bi so rešil dolgotrajnega postopka strafifikaeije gozdnega semena (1—3 mcseee), je prišel avtor Paul O. Rudolf do uspešne metode močenja semena v hladni vodi. Vzporiadno s poskusom strati fikacLje semena Pinus strobus ia Picea glauoa na navaden način (2—^3 mesece) je poskusil z močenjem semena v destilirani vodi (kapnici) skozi 7 oziroma 14 dni. Vodo je menjal vsak druiJi dan, Pred setvijo je seme malo osušil'. Ugotovil je, da daje močanjfc enake, da celo boljše rtzulittto kakor navadna slratifikacija. Kalivost pri smreki Picea glauea je bila enaka "kakor pri navajrlni stratifikaciji. Sveže seme, ki ga je namakal 14 dni (pa celo tudi 1 dni), je prej kalilo kakor stratificirano seme. Tako je močenje semena zelenega (gladkega) bora, ki je trajalo 14 dni, dalo odlične r^laultate, V obeh primerih iiiti ni bilo posebno važno menjanje vode. v katerem se je močilo seme, tPovzetek ing. B, Zlatariča v »Sumurstvu^ št. 6/1951.) ING, D. AFANASIJEV: EKSPRESNE SUME (Metodi-ki» podizanja brzorastučih šuma), Sarajevo 1952. Knjiga obsega 211 strani, 39 fotografskih posnetkov, večje Število tabeL risb in diagramov. Pogostni slabi uspehi pri pogozdovanju goljav in krasa v Bosni in Hercegovini so napotili Odisek za gozdarstvo tedanje banskc uprave v Sarajevu, da je iüta 1937 ustanovila poseiino gozdno melioracijsko postajo. Vodstvo postaje je prevzel inŽ. D. Afanasijev. Sodelavci so bili še nekateri goadarji in. agronomi. Postaviti so s^i nalogo, s pomočjo agrotehničnih ukrepov (z obdelavo zemlje in gnojeTijem) doseäi pri pogozdovalnih delih boljše uspehe. Želeli so razen tega tudi najti sredstvi za hitrejšo rast gozdnih nasadov v vseh primerih, ko niiv^dna počasna rast nasadov ne zadostuje. Take primere pa srečujemo dan na danr vojaški objekti, katnuflaze industlrijskih objektov, urbanistični go^zdni nas.adi in gozdni parki, urejevanje hudournikov, utrje-vimje melise, živega peska, rečnih obal, zaSČitnih pasov proti vetru itd. Ka višini 90Ü m, 400 m nad Sarajevom in fiim od glavnega mesta Bosne in Hercegovine, so izbrali pusto in. neobraslo površino 6 ha za raziskovalni objekt. Okolica je prav tako gola, brez gozdov, zela izpostavljena severnim vetrovom. Velika je razlika med najnižjo zimsko in najvišjo poletno temperaturo (od —22,6"'C do +35,1® C). Vege.tacijska doba je kratkotrajna. Zemljišče itna težko, hladno, nepr&puslno, zelo zakisano glino. Izbrano rastišče "torej v nobenem oziru ni bilo ugodno. Postaja je raziskovala drevesne in grmovne vrste, dornače in tuje, in sicer 75 vrst listavcev, 18 vrst iglavcev ter 7 vrst sadnega drevja. Z^ljo so obdelovali do 70 cm globoko, uporabljali pa so seveda tudi prašenjc. Ko( gnojila so vzoli konjski in ovčji gnoj, znana in najbolj navadna dušična, fosfoma, kalijeva in kalcijeva gnojila, poleg tega pa še premogov prah iz rudnika v Zenici, aeciil-nosalicilno kislino v obliki aapimia ^er končno še bor in mangan, ki se uporabljata v izredno majhnih količinah kot mikroelementa. Na tisoče sadik so oŠteviilčilj in jih negovali na ra-üne načine, z različno uporabo gnojil in različno intenzivno obdelavo zemlje. Vselej pa so imeli primerjalne ploskve. Sadike so na razne načine nege različno reagirale- Tako je 71. pr. Upa na kontrolni površini brez nege dosegla v letih 1937—1940 skupno višino 0.78 m, Lipove sadike, ki so bile negovane* na 3 različnih n-ačinov, pa so v istem času dosegle različne Višine, in sicer; 2,33 m, 2,57 m, 2,62 jn, 3,20 m, 3..55 m, 3,77 m, 4,59 m in 5,84 m. Največji višinski prirastek je dala uporaba 15 kg hlevskega gnoja do globine 70 cm z dodatkom apnenega dtišika. Poj (Sequoia gigantea), visokih 8—10 m, prsnega premera 20—33 cm, ki so bile le enktal leta 1940 avksinirane. Ostale neavksiftirane, toda gnojene sekvoje so danes visoke le 4,50 m, kontrolna drevesca pa ko.maj 1.60 m. Delovanje avksinov se iorcj ni omejilo samo na dotično leto, temveč traja, dalje- S težiflvo je zbral avtor material o ekspresnih gozdovih, svojem delu m uspehu ter ga objavil v knjigi nEkspresne šume«, obenem pa se pripravlja nadaljevati svojo delo, ki je bilo toliko let prekinjeno. Zamisel, da bi se z gnojenjem :in obdelovanjem zemlje pospešila rast gozdnih nasadov, je fitara^östurreichische Forst- und Hol£ieituiig, št. 16, 17/195], piše, da se je z uporabo apticnca na 2000 ha smrekovih gozdov v občini Mesebcdo v Westfaliji dvignil prirastek za lOO—lOO'/o, boniteta rastišča pa se je popravila za 2 razreda. V letih 1933—1935 smo pri pogozdovanjih najtežjega terena na otoku BraČu z najboljšim uspehom uporabljali hlevski gnoj (1 pest zrelega konjskega gnoja k vsaki sadiki, neposredno na koreninice) iii plitko okopavonje pred začetkom suše, V inozemstvu zdo raziskujejo uporabo rajnih avksj.tiov, organskih in Bnorganskib preparatov, za pospeševanje rasti. Omenjam samo razpravi H. Lei-bundguta v Schweizerische Zeitschrift für Forstwesen, št. 10-11/1951, pod naslovom »Upot,aba sintetičnih avksinov v gnojenju gozdov« in L. Kohlermanna v Allgemeine Forsizeitschrift, München, št, S-9/1951, pod naslovom sRa&isko-vanj a z avksinom s Ertragin t pri ba-v^rskih gozdnih upravah v sezoni 1950t. V tem primeru je sodelovalo 20 gozdnih uprav s 100 poskusi, V Švici in na Bavarskem z avksini doseženi uspehi so več kot skron^ni in sc riti od daleč ne morejo meriti s sarajevsko postajo. J/ vsega Iflhko sklepamo, da ekspiesni gozdovi niso več gola in neostvar-Ijiva aamiicl posameznikov, temveC stvarnost, ki m več dalei. Kakor se kme-lijstvö ne zadovoljuje več z enkrat doseženi mi visokimi bektarskimi doiiosii tako mora ludi gozdarstvo nnjno iskati poti do močno povečane gcradtie proizvodnje. t Vi. Beltrajn PREDPISI NAVODILO K ODLOČBI O OBVEZNI KALKULACIJI IN OBRAČUNU PRODUKCIJSKIH STROŠKOV ZA LES NA PANJU PRI GOZDNIH GOSPODARSTVIH Uradni list Ši. 8. FLRT 7. dne l.V IL 1Q52. 1. Splošne določbe Gozdna gospodarstva oziroma gozdne direkcije sestavljajo predhodne kalkulacije in obračunske kalkulacije v &mislu odločbe 0 obvezni kalkulaciji in obračunu produkcijskih stroškov za les na panju pri go-zdnih gospodarstvih in pO predpisih teja navodila. 2. V kalkulacije iii obračune stroškov smejo priti samo tisti stroški, ki so neogibni za produkcijo; drugi izdatki, ki nastajajo pri gozdnih gospodarstvih, niso pa neogibni za produkcijo, se ne smejo vračunavatii v kalkulacijo'in obračun produkcijskih Stroäkov. 3. Lastno ceno proo za to povračila, 5) plače ob odhodu k vojakom, 6) plače ob odpustu iz službe, 7) .plače med .letjurm dopustom, 8) povračila za neizrabljen letni dopust, 9) vrednost dajatev v naravi (službena obleka in pod.), 10) denarno oadomestilo za vrednost /-akoiufega prejemka v naravi, 11) dodatek za nepretrgano zaposlitev, 13) plače (hrana-rina) ob bolehanju do sedem dni, 13) plače za dneve državnih praznikov, ko se no dela, i» druge plače posrednega značaja, ka temeljijo na -^gdlagi zakonskih predpisov. Posredne plače se ižk,ažejo v letnem predračunu sklada Zä, plače tudi v odstotku od neposrednih plač, Z odstotkom, izračunanim na ta način, sc obračunavajo v kalkulacijah od neposrednih plač — tako od neposrednih plač za izdelavo, kakor tudi od neposrednih plač obratne in upravno-prodajne režije — ustrezajoči zneski posrednih plaČ. Ö. Del vrednosti osnovnih sredstev (razen gozdov), ki se v t^u produkcijskega procesa prenese n^ produkte in storitve, iti pa del sredstev, ki so potrebna za gozdne komunikacije in tehnične objekte, se obračunava v lastno ceno v obliki amortizacije. Pristojni gospodarski upravni organ naloži za leto 1952 vsakemu gozdnemu gospodarstvu posebej maso am&rtizacije, ki jo mora doseči v tRn\ letu. 7, Režijski stroški so laki stroški, ki so vezani z upravo in vodstvom gozdnega gospodarstva, z vzdrževanjem produkcijskih zmogljivosti in pa Z obstojem in delovanjem gcMicinega gospodarstva in posameznih obratov (gozdnih uprav), kakor tudi tisti stroški, ki so zvezani s produkcijo, pa jih ni mogoče zajeti po posameznih produktih goadnega gospodarstva oziroma po posameznih obratih (posredni slroški). Prvi imajo pretežno stalen značaj in se ne menjajo, če se v manjši meri spremeni izraba zmogljivosti, nekateri od njih pa se sploh ne menjajo niti tedaj, če se stopnja izrabe zmogljivosti bistveno spremeni. Drugi stroški so zvezani s produkcijo in so zato spremenljivi, t. j. večajo in manjšajo ie v zvezi s povečano oziroma zinfliijšano izrabo zmogljivosti. Pri sestavljanju predračuna režije kikor tudi pri dokončnem obračunu je treba to uposte-vati, ker sprem-ertiba iarabe Miiogljivo&ti ne vpliva soraamemo na povečanje ali n-a. zmanjšanje stroškov niti glede na produkte niti glcdo na posamezne obrate ozirotnfl glede na gozdjn^ gospodarstvo kot celoto. Regijski stroški, ki 60 zvezani z upravo in vodstvom gozdnega gospodarstva, kakor tudi z njegovim obstojem in ddora, in pa stroški splošnega značaja, ki jih ni mogoče zaje-ti po posameztiili produktih in ne po posameznih obratih, se izkažejo v kilkulaciji stroškov kot upravn-a in prodajna režija. Vsi drugi režijski stroški, ki jih ja mogoče zajeti po posameznih obratih, se izkažejo v kalkulaciji kot obratna režija, Režijski stroški so kompleksni, t, j. sestavljeni so iz: stroškov za plače, z« material in za storitve (drugi stroški). Predračun upravne in prodajne režijt se sestavi za celo gozdno gospodarstvo, predračun obratne režije pa »a vsak obrat posebej. Evidenca (knjigovodstvo) mora zagotoviti spramljanje nastalih, stroškov na enak tiačin, kakor je 5cs.tavljen predračun. Medsebojne storitve posameznih obratov, kj'e-r se obračunavajo posebej, pridejo v predračune in obračuna režije kompleksno kakor drugi stroški, kjer se ne obračunavajo posebej, pa se samo neposredno obremeni obrat, ki sp-rodarstva, raücn siroškov delavccv za službeni potovanja v 2ve2i 2 montaž nifiij in gozd no-tehničnimi deli, ki ob ram en ju jejo neposredno produkcijo, dalje dnevnice delavcev p.ri premestitvah (selitvah); 14) stroski za prevoz do delovnegu kraja. ~ Delavci plačajo vse stroške Za prevoz do 600 dinarjev mesečno sami. Nad i o višino obremenjujejo ti stroški upravno in pxodajno režijo gozdnega gospodarstva ter jih je v tem primeru tre^ba izkazati v tej poziciji. V to pizicijo pridejo tudi plače dejavcev za delovni čas, ki so ga izgubili zaradi čakanja na prevozno sredstvo pri prihodu na deto (v, primeru zamu-de vlaka in pod.), V breme teh stroškov se vračunajo tudi stroški za prevo« kurirjev pri opravlja.nju kurirske službe v samem kraju; 15) stroški potniškega transporta z lastnimi prevoznimi sredstvi: avtomobilom, vprcžnim vozom in pod, in pa tekoče vzdrževanje tek sredstev; 16) stroški za prevoz gotovih produktov, če je določeno s pogodbo, da plača prodajfllcc prevoz do kupčeve razkladalne postaje ali franko kupčevo skladišče oziroma kraj, ki ga dciloči kupec; 17) stroSki za vzgojo kadrov. Sem spadajo stroški v zvezi i vzgojo novih kadrov (vajenci) in pa stro.ški za dvig obstoječih kadrov (tečaji). Če da.jo kadri določen delovni učinek, se obračuna ustrezajoči del plače na mestu, kjer SO delali, in ta del plače obremenjuje lastno ceno v plačah za izdelavo ali v ustrezni poziciji režije. Če mora gozdno gospodarstvo dajati industrijske bone svojim vajencem, obremenjuje tudi nadomestilo za te bone to policijo. Od celotnih prejemkov vajencev in pa tečajnikov se plača določeni družbeni prispevek. Od plač vajencev, ki se izplačujejo iz posebnih investicijski'h krediiov, se ne plača družbeni prispevek; 18) Stroški za zaobalo, ki se lahko odvoji. Sera spadajo stroški za tisto zaobalo, ki je kupec no vrača prodajalcu bodisi zaradi lega, ker je ni mogoče več uporabiti (n, pr, motvoz, zavijalni papir, etikete in pod.) ali pa zaradi tega, ker se je ne izplača vračati (n. pr, male škatle iz kartona, leseni zabojčki, deščice in pod-). Stroški transportne vračiine (velike) zaobalc se ne obseiejo v tej poziciji (nc celotna vrednost in tudi ne amortizacija za enkratno uporabo), ker se taka zaobala praviloma posebej zaračunava kupcu v fakturi; 19) obresti od kreditov za obratna sredstva —. Ti stroški obsegajo samo obresti za potrebna obratna sredstva po obrestni meri Narodna banke FLRJ. Obresti za nadnormalno visoka obratna sredstva, fci .obremenjujejo izredne izdatke; 20) primanjkljaji, presežki. Škode, kvari pri opremi gotovega blaga. Vključijo fe v pTedraSun režije samo tedaj, če so normirani; 21) stro.ški za vključitev redne delovne sile. Obsegajo vse atroske. ki nasta^ nejo v zvezi z vključitYijo nove delovne sile (n. pr. prevoz nove delovne sile do delovnega kraja, vzdrževanje Jo sklenitve pogodbe, stroški za vrnitev, če ni prišlo do sklenitve pogodbe); 22) občasni upravni in prodajni stroški. Obsegajo stroške za storitve, ki jih opravljajo druga podjetja, n, pr, razmnoževanja okrožnic, kopiranje načrtov in pod,; stroske za okrasitev zgradb ob proslavah narodnih praznikov, stroške za prevzem oziroma predajo gozdnega gospodarstva in odstopitev osnovnih sred- Stev drugim gospodarstvom po nalogu po-isiojnega višjega organa, stroške za inventuro (plače delavcev) in stroške v zvozi z gozdnimi škorfami; 23) stroški za vzdrževanje zavalisč in jasli. Obsegajo del stroškov iz predračune za dnevna zavetišča in jssli. Obsegajo del stroškov za dnevna zavetiSča in ja&li, ki obremenjvijejo gozdno gospodarstvo; 24) odmiki od stalnih (planiranih) cen, — V predračunu režije ni te pozicije. Pojavlja se samo kot pozicija dejanskega obračuna, te se materia( obračunava po sfalniii (planiranih) cenah; 25) najemnina za agradbe, naprave in opremo; 26) stroški PLZ-e. Režijski stroäfci, in sicer tok o obratni kakor tudi upravni in prodajni, se fizbijejo na; " posamezne panoge gozdnega goszodarstva, — posamezne skupine del glede rm vit, iz katerega se financirajo (dela v breme rednih pro<)ukciiskih stroškov gozdnega gospodarstva in dela v breme amortizacijskega sklada) in — posamezna vzgojna in tehnična gozdna, dela. Kot podlaga za razdelitev režijskih slroškov se vzame odstotek, ki se dobi iz razmerja med maso plač in materiala za izdelavo in reži-jsko maso, 9) Da bi se izračunala predvidena ^alkulacijska) prodajna eeria produktov gozdnega gospodarstva (lesa n« panju), je treba dodati lastni ceni še ustrezni znesek akumu4acije in skladov. Določena stopnja akumulacije in 'skladov ae nanaSc na celotno produkcijo gozdnega gospodarstva oziroma obrata, medtem ko sc posamezni prodLvkti (sorfirnenti) obremenijo s tisi o stopnjo akumulacije, ki jo tak produkt vzdrži, bodisi zaradi tega, ker jc treba upoštevati, kakšna cena se oblikuje na prostem trgu, Razika med prodajno ceno in lastno ceno, povečano za drvižben.i prispfcvek in prometni davek, pomerii pričakovani dobiček podjetja. 10) Dohodki od paše (na gozdnih ali planiskih pašnikih) in drugih postrnn-skih gozdnih produktov se štejejo za redne dohodke gozdnega gaspodarstva. Zato je treba v kulkiUaciji cene za les na panju pn melioracij) degradiranih gozdov kot eignen te za kalkulacijo stroškov predvideti tudi stroške za vzdrževanje, melioracijo in splošen napredek planinskih pašnikov, 11) Izredni dohodki gredo praviloma v splošno tnaso dosežene akumulacije in skladov in se razdelijo po predpisih o razdelitvi akumulacije in skladov gozdnega gospodarstva. 12) Izredni izdatki, ki niso neizogibni za redno poslovanje gozdnega gospodarstva, se izp-lačvjejo praviloma iz tistega dela sredstev akumulacije in skladov, s katerim gozdno gospodarstvo prosto razpolaga, i, j, iz rezervnega sklada, iz sredstev za poveeanje sklada za plače in temu podobno, Takj izredni izdatki so navadnor obresti od dela obratnih sredstev, ki presega potrebna obratna normalna sredstva, kazni, penali, prevelik kalo in razsip, primnjjjkljaji, za katere ni mogoče obremeniti posameznikov. Ne morejo pa se šteti za izredne izdatke nobene dajatve, ki po svojem značaju pomenijo sklad za plače, ker je treba te dajatve obračunati v lastno ceno. Kolikor pomeai neki izredni izdatek del sklada za plače, prihaja v poštev za povečanje družbenega prispevka po stopnji, ki jc določena za gozdno gospodarstvo. 13) Predhodne akumulacije in predračun režije gozdnega gospodarstva sestavljajo gozdna gospodarstva za lastne poirebe, da bi mogla pravilno določiti prodajne cene svojim produktom in pravilno vodiii poslovanje gozdnega gospo-daratva sploh. Gozdna gospodarstva pošiljajo podatke Iz predhodniJi kalkulacij svojim pristojnim gospodarskim upravnim organom, če to zahievajcn- 14) Naknadne kalkulacije in obračun produkcijskih stroSkov z obričuni režije ao sestavni deli zaključnega računa in se predlagajo v pregled, potrditev in pritrditev pristojnemu organu po pose'bni'h predpisih. 15) To navodilo velja od 1. januarja !952. Sf. 895 Minister vlade FLRJ Beograd, Ö. II. J953 predsednik sveta za kmetijstvo in gozdarstvo ' (InS. Mijalko Todorovid s. r.) ODREDBA O ANKETI O PORABI DRVA V KMEČKIH GOSPODARSTVIH NA OZEMLJU FLRJ Iz odiredbe Gospodarskega sveta FLRJ, ki je objavljena v 18, številki Uradnega iista FLRJ z dne 5. V, 1952, povzemamo naslednja najvažnejša določila: 1. V Času od 15. ap^rila do 15. maja 1552 se bo^ izvršila na ozemlju Federativne ljudska republike Jugoslavije anketa o porabi drVa v kmeCkiih gospodarstvih. Anketa bo obsegala porabo drva v dobi enega leta. 2. 7j anketo ho zajetih 5—15 % kmečkih gospodarstev. Način odbiranja teh gospodarstev bo predpisan s posebnim navodilom 3. Pripravljalna opravila, organizacijo in samo anketo bo vodil Zvezni zavod 'ia statistiko in cvidenco oziroraa jo bodo vodili republiški zavodi za sta.ti-stiko nn evidenco. Obrazce in navodila za to anketo bo predpisal Zvezni zavod za statistiko in evidenco. 4. Ljudski odbori so dolžni dajati med to anketo organom republiškega zavoda za statistiko in evidenco na njihovo zahtevo na razpolago potrebno strokovno osebje. 5. Družinski poglavarji so dolžni dajati odgovore na vsa vprašanja, ki so postavljena v obrazcu. Odgovorni so za točnost danih podatkov. Kdor namenoma onemogoči izvržitev te unkete ati odreče podatke ali kakorkoli ovira anketo, se kaznuje z denarno kaznijo do 10.000 din. 6. Stroški za to anketo obremenjujejo zvezni proračun. ODLOČBA O ZAVAROVANJU VRTNEGA PARKA OB VILI HIŠNA 5T. 48 V KOMNU Iz odločbe, ki je objavljena v Ufadnem listu LRS st. 40 z dne 18. XII. 1951, povzemamo naslednja najvažnejša določita; 1. Vrtni park v Komnu ob viti hišna št. 48, v katerem rastejo poleg domačih sadTiih in drugih dreves tudi številne vrste znamenitega cksotiSnega drevja in lepotičnego grmovja, se zaradi svoje naravne lepote iz estetskih in titrističnih razlogov zavaruje kot pri rodna znamenitost. 2. Zavarovani park je ob glavni cesti Komen—Sveto in obsega približno 0.38 ha. 3. Piirk je splošno ljudsko premoženje, ki ga upravlja krajevni ljudski odbor Komen. T 4. V zavarovanem parku jc prepovedano: a) sekanje dreves in grmovja, kakor fudi kleščenje in trganje vej ali kakršnokoli drugo poškodovanje nasadov; b) paša, posedanje ali poleganje po iralah kakor tudi odmetavanje papirja in drugih odpadkov; c) hoja izven obstoječih poti in steza; č) poškodovanje in odstranjevanje svarilnih Tablic in rastlinskih imenskih etiket. 5. Posamejn-a drevesa in grrni se smejo posekati le z dovoljenjem Zavoda za spomenrško varstvo LRS Prav tako se smejo nove zgradbe v parku postavljati le z dovoljenjem jn po navo-dilih Zavoda za spomeniško varstvo LRS, 6. Park vzdržuje in ritguje na svoje stroške krajevni ljudski odbor Komen kot upravni organ. 7. Varstvo parka se po prednjih predpisih in po pT<^(^pi&ih sploänega zakona o ljudskih odborih izroča kraicvnemu ljudskemu odboru Komen, ki naj domače prebivalstvo seznani s predpisi te odločbe- Pri varstvu sodeluje Okrajna ambulanta, ki je fiaslnnjena v vili. hišna št-46 v Komnu, Vrhovno vars;koU puškodovanje drevja, zlasti lomljenje ali rezanje brezovih vej, . b) izkoriščanje šote, c) irgatije in nabiranje rastlin (rOŽ), č) poškodovanje in odstranjevanje ob meji posta^'ljcnih lablit- 5, Drevje v gordu se sme sekati samo z dovoljenjem Pirirpdoslovnega muzeja, in pristojnega gozdarskega otrganaT v ko-likor je tako dovoljenje po gozdarskih predpisih potrebno ler v sporazumu z Zavodom za. spomenisko varstvo LRS. 6. Varstvo gozda se glede na prednje predpise in predpise splošnega zakona o ljudskih, odborih izroča krajevnemu ljudskemu odboru v Toniisjju, ki naj domače pre-bivalstvo seznani s predpisi tc odločbe. Pri varstvu sodelujejo Prirodoslovni muzej v Ljubljani kot upravni organ in Državno kmetijsko gospodarstvo {posestvt>) Bokftlci. Vrhovno varstvo in splošno nadzorstvo inad mvarovanimi neptcraičninami rzvaja Zavod za spomeiniäko varstvo LRS. ODLOČBA O ZAVAROVANJU GRAJSKEGA DREVESNEGA IN GOZDNEGA PARKA V MOKRICAH V Uradnem Usiu LRS šf. 23 2 dne 34. VIL 1951 je objavljeno odločbu, iz Viiterc navajamo sledeča najvažnejša določila: 1. Grajski drevesni park v Mokricah, najlepši park tc vrste .nti Dolenjskem, se ^Jarfldi različnih tea. 70,v-vst deloma zelo starega in .redkega, lepo ra^ivitega do-rmace^a'in tujega dfevja ter lepotičnega grmovja, ki sta porazdeljena po skupinah in posamič po travtifltih zelenicah v obliki angleškega panka ijn predstavljata posebno naravno lepoto, zavaruje kot prirodna znamenitost. Praiv tako se zavarujejo gozdovi domačih in tujih drevesnih vrst v obsegu cca, 9 ha, ki kot gozdni park deloma obdajajo drev^^esni park in ki se morajo v celoti ohraniti kot njegovo neposredno okolje in dopolnilo oziroma kot potrebno zaledje. 2. Zavarovano območje drevesnega iu gozdnega park:i meri skupaj 18.5 ha. J. Zavarovane nepremičnine so splošno ljudsko premoženje pod upravo Gozdnegla gospodarstva Brežice. -}. V drevesnem in gozdnem parku se prepoveduje: a) kakršnokoli poškodovanje drevja in grmovja, nasadov, sprehodnih poti in trat; b) hoja in vožnja izven dovoljenih voznih in sprehodiiih poti ter sleZt pole-ganje po tratah v pnrku, odmetavanje odpatdkov in podobno; c) paša živine. 5. Zavarovano drevje in grmovje se sme. poseisti le po poprejšnji privolitvi Gozdarskega instituta Slovenije v sporazumu z Zavodom m spomeniško varstvo LRS. 6- Nove zgradbe na zavarovanem področju se smejo postavljali Ic z dovoljenjem in po navodilih Zavoda za spomeniško varstvo LRS. 7. Varstvo drevesnega in gozdnega parka se glede na prbd.nje predpise splošnega zakona O ljudskih odborih izroča krajevnCTnu Ijudskamu odboni Vdika Dolina (OLO Krško), ki naj domače prebivalstvo seznani s pr 1. Zaradi svojega zoološkega pomena in redkosti se zavarujejo kot pri-rodno znaimenitosti tele nelovne žLvati in žuželke: a) postajna ali'belorepec (Haliaetus albicilla L.); b) želva sklednica (Emys orbicolaris L.); c) vsi. jamski členojiozei in mehkužci; č) EloveŠka ribic» (Proteus anguinus Laur.); d) planinski kozliček (Rosalift alpina L.); e) orjaški kre.5)č (Procerus gigans CreuiK.). , f) metulj apolon (Parnasiiis apollo L.). 2. Zgoraj naštfctc zavaro^vane živali in žuželke sc ne smejo ne loviti in ne pobijali in tudi ne prodajali in nakupovati aJi izvažati. 3. Prepovedano je razdi^rati in odnašatj gnezda ter pob-irati jajca zavarovanega belorepca aLi postojnc. 4. V znanstvene namene sme Zavod za spcuneniSko varslvo LRS dovoiiti izjeme od i »da ne prepovedi pod 2. točko te odločbe. 5. Varstvo zavarovHinih živiali in žuželk se glede na prednje predpise splošnega zakona o ljudskih odborih izroča vsem krajevni-ra ljudskim odborom, ki naj domače prebivailstvo seznanijo s predpisi te odločbe. Vrhovno varstvo in splosno nadzorstvo nad zavarovanimi zivalmt in. žuželkami izvaj-a Zavod za spomeniško varstvo LRS. 6. Vsi javni nadzorstveni orgini, posebno pti gozdno in lovsko varstveno osebje, so dolžni nadzirati iz\-ajajijc te odločbe. Kršilce morajo naznanili pristojnemu okrajnemu javnemu tožilcu in jim odvzeti ZHvarovane živali in žuželke. Odvzeto živali in žuželke je treba oddati Ptiiodoslovnemu muzeju v Ljubljani, ki povtno stroške prevoza- ČIŠČENJE POMLAJEVÄLNIH PLOSKEV Marlin Potočnik (Slovenj Gradfec) Med zadnje važnejše gospodairske panoge, ki jih je začelo človeštvo načrtno in sistamatiČno pi^avibio obdelovati, sodi tudi gozdarstvo, še nedavno je videl človek v gozdu le svojega tekmeca, s katerim se je boril za ureditev kmetijskih površin. Pod vplivom razvoja Človeške družbe se je 'istočasno spreminjal tudi gozd ter prešel iz svoje prvotne nai'avne strukture v umetno, često povsem protLnaravno obliko, Vlcljub vsemi tem spremembam so Še vedno ostali indikatorji prirodnega goada bolj ali manj jasni; na podlagi le-teh je mogoče usmeriti gojenje bodočega gozda na pomlajajočih se ploskvah. Zanimivo je opazovanje ponovnega vračanja pozda. na opužčene kmetijske površine, brž ko preneha na. njih delovanje cloveica. Najprej jih obrastejo gozdarsko manj važne drevesne vrate — črna, siva in zelena jelša, breza, iva, leska i. dr., kaitere kot predhodnice ustvairjajo ustrezne biološke pogoje v tieh in ščitijo plosltve pred' zunanjimi vplivi, V nadaljnjem razvoju se pojavlja podstojno smarelca in končno jelka in bukev, fPrimeii s Pohorja.) Sama narava torej kaže, da je neprirodno, če opuščene pašnike zasa-jamo s smreko, macesnom ali borom, temveč je bolje, če jih prepuščamo vplivu narave in jim nudimo le potrebno pomoč. Na odprti ploskvi oziroma poseki se z vzajemnim delovanjem raznih zunanjih faktorjev pojavlja najrazličnejše rastlinstvo. Vrsta in sünktui-a le-tega je odvisna od neštetih pnirodnih činiteljev, ki so veren odsev oz. indikator rastišča. Novejša znanost ffitosociologija) ugotavlja z raziskovanjem prirodnega rastlinstva tipe prirodnih gozdov. Namen naše razprave ni, gledati rastline s tega vidika, temveč s stališča odstrajiitve nepotrebnih vrst oduosno plevelov v korist želenih drevesnih vrst na pomlajujočih se ploskvah. Z gledišča, biologije pa morejo imeti tudi določene vi-ste gozdnega plevela v določeni dobi ter pogojih svoj pozitiven vpliv na uspevanje koristnih drevesnih vrsi. Na gozdnem zemljišču, kjer so podani potrebni pogoji z& uspevanje rastlin (svetloba, toplota, zrak, voda in ]iranilne snovi), se naselli v družbi rastlinstvo, tei mu ustrezajo pogoji rastišča. Naša naioga je, da na ogolelih ali sicer pomlajevanju namenjenih površinah činuprej vzgojimo gospodarski gozd. Rastline zeliščnega sloja imajo zelo različne fizioldške lastnosti, od katerih je v največji meri odvisno, kako se med njimi ■pomlajujejo drevesne vrste, s katerimi tvorijo začasno združbo. Take lastnosti so: občutljivost za zasenčenje, sončno pripeko, mraz, sušo, stagnacijo zraka, potlaČenje po snegu, fiziološko sušo, zamočvirjenost tal in podobno. Naproti lastnostim ŽeJenih vrst pa stoje fizioi.ošk« lastnosti ostalih rastlin, gozdnega plevela, s katerim so v nüadosU do osamosvojitve in zagotovitve lastnega obstoja nujno povezane ter od njega biološko odvisne. Pri naravnem pomlajsvan ju, ako sledi fazi o plodne sečnje tudi fazaj pomladitve in nonualiia rast pomladka, se vpliv plevela ne občuti v večji meri. Najlažje jc v tem pogledu ptun'lajavaäije v prebiralnem gozdu, kjer jc ob Času poseka dozorelega drevesa že razvit dovolj močan podraatek želenih vrst. Delno se preprečuje večje razl^ohotenje plevela, tudi s sečnjo v krogih in progaih, kjer že vpliv bliže stoječega sestoja bolj aH manj zadržuje ra^bohotenje doloceniih vrst pleve;la. Razncvrsten pleve! je; nevarna ovira naravnim pomJaditvaon. Prl umotnein poralajevanju s sajenjem sadik na prostih površinah srečujemo iste oziroma še bolj ekstremne primere. Plevel na poseki je najhujši tekmec počasneje rastočim drevesiidm vrstam. Poznamo nekatera področja, kjer se je doloČejia vrsta pil'eve>la (trave, praproti, malinje, Tobidovje) že tako razmnožila, da preži na vsak količkaj ugoden pogoj, predvsem pai na svetlobo, da se takoj razbohoti ter tako vsaj v prvi dobi zaduši pod sabo vse, kar ae ne moie ubraniti Svetlobne vi-ste, kot bor, niacesen, navadno ne prenašajo taltega sožitja. Pri pogozdovanju s sadikami se že pri kopanju jamic odstrani in prekoplje dobršen dei površine, v ka/tero neposredno pride sadika. Gozdna sadika je živeia v drevesnici pod' ugodnimi pogojii in si je tako že pridobila dovolj življenjske energije za kljubovanje zunanjim naravnim vplivom in tudi plevelu. Seveda pa sta pogoj ustrezna provenienea semena ter zaihteva, da se sadika vzgaja v rastiščnih razmerah, podobnih onim pogozdovalne površine. S pravoČasram in smotrnim prijemom more gojitelj gozda držati plevel v podrejenem stanju, to pa ie pod pogojem, daj je osnova bodočega sestoja pravitoa ter sestavljena iz rastišču ustreznih vrst, s posebnim oš-mm na gojenje bodočih mešanih gozdov. V kolikor umetno vneŠ^i drevesni vrsti -rastiščne razmere ne ustrezajo, jo bo naravno rastje samo prej ali slej preraslo in iztisnilo. vpliv različnih vrst plevela na pomla.tevalnih ploskvah Na določeni pomllajevaliu ploskvi, kjer so dani neomejeni pogoji za rast raznega rastlinstva, se razen želenih vrst naselijo tudi nezaželene, Cim boJjäi: so pogoji, tem mnogovrsüiejäe je m tem bujne je se razrašča hitro rastoče rastlinje, ki trenutno v rasti in aktivnosti daleč prekaša želftne vrste. S stališča gojenja gozdov, predvsem čiščenja Jcultur, bi mogli pJevel opredeliti ua: a) Zedišča — to so enoletne ali večletn« rastlin«, katerih stebelce jeseni ali pozimi odmre, spomladi pa zraste nadzemni del na novo ali neposredno iz semena ali iz šopa trajnih komun ('trave) odnosno korenüte (praproti, preslice in podobno), Nekatere od njih so ovijalke (slak, srobot; divji hmelj), druge škodijo Še na poseben način {predenica), ali pa se posebno bohotno ram-aatejo in vegetativno z živicami razmnožujejo (robida). Značilnost zelišč je, da so JiakazoValke določenega tipa rastišča (kalcifilne, ki zahtevajo apno v zemll'ji, In acidifilne, ki uspevajo na nearpnenih ali raz- apnjeaiih tleh), da se taJioj ne^posredno po odstranitvi gornjega sloja — sestoja — razbohotijo, toda kasneje hitro pojema njih moč.' Najtrdovrat-nejae so praproti in ■trave. b) Grmičaste in dolgotrajnejše rastline. Semkaj prištevamo raOTe grmiee, Iti ämajo že trajnejši ziiačaj in spremljajo kuiture ozirotna pomladek do sklenitve krošenj. Njihove fiaaološke lastnosti &o kaj razliine. Bilo bi odve£, ako bi jiii jiaštevati s stališča botatiike, pač pa jih je važno opredeiiiti s stališča važnosti glede na gojenje gozda. Sem spadajo; leska, iva, Črni in rdeči bezeg, zelena jelša, glog, čmi -trn, krhMka, koste-ničje, ČeŠmin, zajčji lakotnik, brinje, malin je, vresje, borovničevje in omela. c) Drevesne vrste, ki' jih sicei' štejemo med gozdnogojitvene, vendar so pod določenimi pogoji laaanj zaželene, kjej- ovirajo rast žlahtnej-šega drevja ter tako snovanje biološko vrednejäüi in trajnejših sestojev. Sem moramo šteti brezo, sivo in črno jelšo, trepetliko, robinijo, jerebiko in mokovec. Posebno vJogo pa Jahko igrajo te vrste, kot Že omenjeno, pri ponovnem prirodnera snovanju gozdov. Nekatere med njimi so samo prehodne. ViBte pod b) in c) so vzrastle iz semena, ali pa so izrastki korenin ali panjev oziroma izvirajo od ukoreninjenih živic. Te so vegetativno zelo aktivne iij trdožive, v primeri z razvojem sestoja kratkotrajne, hitro dosežejo v svojem razvoju kulminacijo in so v začetni dobi bujne rasti. Nekatere od njUi tlom ne jemljejo mnogo in jim nič ne vra-čajo, druge, kot n. pr, leska, jih sčasoma popravljajo, sopet druge s simbiozo spravljajo v zemljo elementarni dušdJc ter jo izredno bogatijo z dušičninii snovmi (jelša, robi-nija, negnoj, lakoinik). Od ovijalk sta nevarna srobot in A'vji hmelj, ostale (bršljan) pa so vidne le v starejših sestojih in so delno gozdu v okras. Posebej moramo poudariti, da so do nedavnega v naši gozdarski praksi imeli tudi bukev za gozdni plevel in so jo zatirali z vsemi sredstvi. Za cenjene in vredne vrste so veljale le smreka, jelka in bor. To ukoreninjeoo glcdajije je še dandanes zetto trdoživo med našimi kmečkimi posestniki, starejsira.! gozdnimi delavci in cela gozdarji. Iz najnovejšUi ugotovitev pa je zavzemanje takega staJi§č.a do bukve skrajno slabo, kvanto in nedopustno za ljudi, ki imajo opraviti z gojenjem gozda. Omeniti bi bilo še panjevec ali štorovec, ki tvori neposredno nad zemljo šop odganjkov onih drevesnih vrst, ka-tere so bile pi-votno na tem rastišču glavne, pa jüi je kasneje človek radikalno zatiral, so pa še vedno neovrgiTjive priče optimalnili pogojev za svoje uspevaoije. Sem sodijo predvsem odganjajoči hrasti, gabri, bukve in kostanji. S stališča gojenja določenega tipa visokega gozda so ti odganjki vsekakor kvarni in jih moremo ateti kot plevel. V največ primerih pa te vrste lahko brez škode pustimo v sestoju, kateremu so zelo koristne kot polnilni sloj. tehnika cjsčenja kultur v praksi Namen tehnike čiščenja kultur je, da se pravočasno in smiselno odstrani sve tisto rastlinje, ki zadržuje v rasti želene vrste. To delo je za umetnim aü naraivnim pomlajevanjem gozdov najvažnejše, ker je možno pri tem usmerjati gojenje gozda po načelili biologije, predvsem v smeri ustvarjanja mešajiih sestojev, povzročiti nastanek in vzdrževanje polnil- nega sloja, dvigniti rodovitnost tal in dati stransko zaščito občutljivejšim vrstam. To velja posabno za ekstremne, južne dispozicije -ter močvirji at a, prodnata ali gruščnata rastišča. Vrste, kot n. pr. zeleno jelšo, js večkrat koristno vzdrževa>ti na določenih rastiSčih kot duŠik osvajajočo rastlino v korist drugih vrst, s katerimi je v sožitju (smreka, hor. macesen). Zato je tudi pri Izvajanju čiščenja potrebno radocevati: a) Izietjft gozdnega 'zeliščnega plevela V poletnem času lahko igra tovrstni plevei dvojno vtlogo: ob času sončne pripeke na izpostavljenih legah ščiti pogozdoval no ploskev tako, dai pride do zelenih vrst. v glavnem že razpršena (blagodejna) svetloba in toplota. Ka ta način tovrsten pleveli znatno zmanjšuje vpUv sončne pripeke oziroma pravilno regulira menjavanje temperature v svojem neposrednem okolju. Tako okolje z deiaun zasenčenjem pa godi le senco prenašajočim vrstam, kot biikvi, jelki, smreki, delno javoini, kostanju, hrastu in brestu, medtem ko izrazito sončnim vrstam, boru in macesnu, to zastrtje ne prija. Večkrat se ob deževnih, močno oblačnih poletjih zgodi, da se posajene sadike oziroma pomladek v pregostem taJnem pokrovu zadnŠL Vpliv trav v poletju ni tako močan kot n. pr. praproti, ker skozi redkejše bilke še prihaja toliko svetlobe, kolikor je potrebujejo sadike ozir. pomladek za svojo rast. V splošnem pa gozdno drevje v prvi miadosti ni tako zelo občutljivo za zasenčenje kot v kasnejši dobi. V izi-edno suhih poletjih, kaka-šno je bilo v iletu 1950, je .plevel, sestavljen iz zelišč, v največji meri piipomogel, da se sadike na pogozdovahiih ploskvah zaradi izredne pripeke niso v večji- meri posušile. Tako je n, pr. na .primerjalnih plo^vah, iijear je prekritje plevela doseglo komaj 20% celotne površine, ostalo živih (le 45% sadik smreke, pri sasončenju 60—80% ploskve pa do 70%. Razumljivo je, da plevel intenzivno črpa i2 tal hranilne snovi, da preprečuje v poletjrdh mesecih dostop manjših padavin v korist posajenih sadik, odbija dostop osvežujoče rose in otežkoča. preglednost pomlajevalne ploskve ter ugotovitev morebitnega pojava boieani in škodljivcev. Boifj redke in ne previsoke trave, v kolikor s svojimi vlaknastimi koreninicami ne izstradajo pomladka ozir. sadik želenih vrst, niso v poletnem času nevarne, nasprotno so včasih koristne. Glede na to naj velja pravilih, da je treba v sušnih Jetih in v ekstremmh, pripeki izpostavljenih legah počakati z izžetjem plevela čez poletje in ga izvršiti šele proti jeseni, V primeru, da je rast plevela izredno gosta (praprot, robida), in v mokrih poletjih je treba na pogozdovalnih ploskvah, kjer rastejo sončne vrste, plevel izžeti tudi v poletju in morda še enkrat v pozni jeseni. Pri senčnih vrstah (bukev, jelka, gaber, smreka) naj se to poletno izžetje -izvrši le površno in delno, da dobi pomlajevalna ploskev nekdliko več svetlobe, da nastane kroženje zraka iter da dosežejo blagodejne kratkotrajne padavine tla. Glavni zaščitni sloj pa naj ostane vse do jeseni. Največja škoda, ki jo povaroča tovrstni plevel, pa nastane pozimi, ob času snega. Sneg pritisne odmrla stebelca z listi k tlom in z njimi popolnoma prekrije želene vrste. Najnevarnejše v tem pogtedu so praproti, visoke trave in robidje. Prekrit pomladek se pod taksnimi pogoji zaduši, oziroma strohni z zelišči vred. Na ta način nam je že neopaizno ogolelo mncgo 3 težavo in velikimi stroški posajenih gozdnih ploskev. Zato je to delo tako zeJo povezano s pogozdovanjem, kjer laliko povzroči plevel popolno uničenje osnovane kulture. Mnogi gozdarji in posestniki Šele Čez leta opaeijo, da na plloskvi, ki so jo svoječasno uspešno pogozddJi, skoraj ni najti sadik. To je pogosto pripisovati delovanju gozdnega plevela skozi leta. Plevel se izža^nje navadno s srpom, ki naj bo nekoliko majajši in močneje, kot se rabi na njivi. Naj se ne žanje čisto pri tleh, temveč neko'liko više, vendar pa tako nizko, da morebitni ostanki stebelc pri pripognjenju do tal ne dosežejo sadike. Ni nujno, da vso ploskev dobesedno^ oČistinio kot na njivi, temveč predvsem okrog sadik ozir. pomlajdka Z namenom, da se prepreči že omenjeno prekritje po snegu. Zaposleni dafavci Opredvseni so primerne žeiiske) naj bodo za to delo vestni in zanesljivi, da ne odrežejo vrSiČev sadik, Pri žetju robide in trave naj imajo levo roko zaščiteno z usnjeno rokavico. Tako se pospešuje hitrost dela, ker delavcu ni treba paziti -pri prijemu z roko, da se ne bi ranil. Izredna pozornost naj se posveča izžetju praproti ter naj se to delo skrbno nadzira, da se obenem s praprotjo ne odžanjejo vi-šiči sadik czlrom^i, pomladka. Storilnost dela po naših opazovanjih na dnino znaša 0.14 do 0.16 ha. Te vrste Čiščenja je treba opravljati tako dolgo, dokler ni pomlädek sposoben, da se sam brani plevela. Ta čas bo nastopil pri hitro rastočih svetlobnih vrstah mnogo prej kot pri senčnih, vandar slednjim plevel ni taJco nevaren. Posebno okobiost pa je npoštevaiti pri zatiranju robidja in malinja. Bistvo robidja je, da se rajzmnoiuje z živicamii, to je, da se vrh ecnoJetne mladilte s svojim vrhnjim popkom proti jeseni (septembra-oktobra) pri-pogne k zemlji, kjer najde dovolj vii:3gc, da izza Ijuskolistoega popkai požene majhne, toge, lasaste koreninice, katere se z neverjetno vztrajnostjo {posebno v težili zemlji) vrasEajo v tla, L: vrhnjega dela (skritega vege-taeijsJtega stožca) popka požene na pomlad nova. mladika, medtem ko stebelce matične rastline počasi odmira. Na ta način ima robidov grm izredno velik razmnoževalni obseg, saj napravi rastliJia 3 m in veČ dolge mladike, kar pomeni, da se more hitro Širiti po posekah. Sicer je to zelo nevaren plevel, ki zaduši pod seboj vse, kar prepletai. Zato nima posebnega pozitivnega .pomena za želene vrste. Izžetje robide se mara izvršiti- brezpogojno ob koncu poletja (avgust-s&ptember), ker sicer se vršiči že pred zimo ukorcninijo in izžetev v pozni jeseni aJi spomladi nc bi imela pravegai pomena. Uspešno se zatira robid je tudi s pašo ovac. Pastirji napravijo med robido več gazi, po katerih hodijo ovce m jo obgiizavajo. Najkasneje v 3—5 letih robida propade. Dosedanja praksa nekaterih kmečkih posestilikov, ki kosijo robidje spomladi tik pred pogozdovanjem ali nastopom vegetacije, je torej popolnoma napačna in nesmiselna. Mimogrede pa bodi omenjeno, da zimzeleno listje robide služi v zimskem času divjačini kot hrana, predvsem pa srnjadi. Mal inj e se razmnožuje s semenom po ptičih, predvsem pa s kore-]unskimi izrastki. Na primernih tleh in v ugodnih legah (indikator dobre bonitete taJ) preraste malinje ploskev zelo na gosto. Malinje preprečuje gojenje sončnih vrst, predvsem macesna in bora, medtem ko senčnim vrstam ni tako nevaren plevel. Stebelca malinja sicer ostanejo eez zimo pokoncu in Eo po trajnosti večletna, ne poležejo pa na sadike, kot je to pH praproti in travi. V 5—7 letih se malinje samo od sebe izrodi in izloči s poseke. Malinje delno koristi tako, da preprečuje rast drugemu, Škodlji-vejšemu plevelu in deloina z odpadlimi lističi vraČa tlom odvzete hrftnilne snovi. Na kaannitnili tleh in ne pregosti vzrasti pa nudi želenini vra-tam .zaščito in postane lako biološko poritivno. Tudi sicer odtehta del povzročene Škode s postranskim donosom plodov (malin). Izžetev pregosto obrasi-h ploskev naj se izvrši konec poletja. Paziti je pii tem posebno na to, da sadik, ki so skrite pod malinami, ne pohodimo. Malinje sodi sicer po raši opredeliti pod točko b), vendaj- smo ga grlede na istovrstno tehniko zatiranja prišteli k prvi skupini. Pri obravnavanju čiščenja gozdnega plevela ne moi'emo preko dejstva, da nam vresje a primesjo borovničevja pokriva relativno veliko naših gozdnih površin ter jih odteguje lesni proizvodnji in preprečuje naravno pomladitev. Pojav borovničevja je v glavnem pripisovati slabemu gospodarjenju s sestoji. Je to izrazito svetlobo zahtevajoč plevel, ki irna za gojenje želenih vrst biološko le negativne lastnosti Predvsem se ocituje njegovo negativno delovanje na gozdnih tleh, kjer povzi-oča tvorbo kisi eg surovega humusa in izpiranje apna v nižje plasti tal. Vrhnja plast takih tai je preprežena na gosto s koreninicanu, v spodnjih plasteh postaja ne-prodirna, uduŠena ter nesposobna, da v^nikne na njih naravni pomtadek. Prav tako je umetno pogozdovanje s sadikami zelo otežkočeno in drago in se mora često izvajati na poseben način. Ta plevel se bujno 1'azrašČa tako z živicaml plazečih stebeilc ko-t s semenom. Borovničevja je kratko-trajnejše od robidovja in se zaradi delnega zasenčenja vriva med slabo skienjeaie sestoje. Nadaljnja slaba stran tako obraslih površin je še v tem, da so zelo nevaroe za širjenja gozdnih požarov. Najvažnejše sredstvo proti temu plevelu je, da ohranimo sklep sestojev trajno sklenjen, da ščitimo listavce, predvsem bukev, ter da čimprej po-gozdimo ogola;« ploskve. Naravnost ga zatiramo oziroma omejujemo' njegovo razširjenost a posekom ali prekopavanjem tal v polletnih m^ecil'i,, tako da sončna pripeka zemljo in koreničevje presuši tea: zmanjša njegovo rege-neracijsko moč. To grmičevje sicer pri čiščenju mladja ne igra posebne vloge, vendaif je pri izseku morebitnih drugih grmičastih vrst na pojav vresja zelo paziti, da se Ua ne bi preveč razsv&Llila. Resje (Erica camea) je posebno razširjeno na dolomitnih hribinah in Eoncu izpostavljenih legah, ki j.ih neredko prerašča bor. Po opazovanjih v naravi bi bitb primemo na ustreznili rastiščih sredogorja podsejati v izkopane jamice seme črnega gabra osironxa maJega jesena, ki sta sicer svetlobo zahtevajoči vrsti, vendar sta na svojih prirodiiih rastiščih zelo trdoživi in hi bili sposobni tvoriti rahlejši podsestoj (polnilni sloj) v redlcem borovju. Na ta načm bi se z delnim dvojnim zasenčenjem omejevala rast resja in bi se tudi tla izboljšala. Na slabih tllfeh, strmih in eksponii'anih legah pa je tudi resje potrebno, da veže tla in ustvarja v njih možnost za-državanja vode ter tako preprečuje nagel odtok padavin in odnašanje zemilje. Iz tega izhaja pravilo, da je potrcbjio tudi pri tovrstnem čiščenju kultur upoštevati določene biološko pozitivne momente in dela izvrševati na podlagi rastlinskih nakazovalcev v naravi. b) IzSek grmičastih vrst Ogolela ploskev je rasen prej omenjenih zeližč in Želenih vrst izpostavljena naplojevanja še drugih lesastih rastlin, katere na splošno imenujemo grmovje. Značilno za grmovje je, da se že tikoj na prehodu debla v kore-jriino aili neposredno izza njega namesto enotnega debelca razvije več debele v obliki poganjkov. Njihova življenjska doba je v primerjavi 3 sestojem kratkotrajna (3 do 25 let) ter ima v času pomlajevanja na določeni ploskvi posebno vlogo. Vsaka vrsta ima. svoje posebne fiziolosko-biolc^ke lastnosti, s katerimi posredno ali neposredno, korfetno ali škodljivo deluje na porn lad ek. Te vrste grmovnega pleveiFa so razmnoževalno zelo aküvno ter v mladosti hitro rastejo in s tem v zvezi tudi hitro dosežejo kulmma;cijo v razvoju, Nekaterim godi polsenca {leska, zelena jelša), druge pa zahtevajo ves t^s dovolj zraka in svetlobe (črni trn, brinje). Nekaterim posebni;, svojstveni pripomočki omogočajo širjenje na velike razdalje s semenom. Tako n. pr. imata iva in srobot k semenu priraslo posebno puliasto .t«lo (kodeljico), da ga veter raznaša na velike razdailje. Podobno jei z jelšo, brezo, brestom in drugimi. Neka/tere, kakor leska, bezeg, malin je, robidje, brinje in jere-biko pomagajo razširjati živali — predvsem ptiči. Večina semena postane iaUva sele potem, ko preide prebavni kanal Ln se tako z odpaidki raznasa tudi tja, kjer te vrste prej Še ni bilo. V tej smeri imajo posebno važno vlogo drozgi in hrinovk«. Sicer pa so nekatere vrste zelo trdožive in se kasneje razmnožujejo tudi vegetativno, tako da jih je v optdmaUiih rastiscnih okoliščinah le težko zatreti. Grmovje ima razen negativnega vpliva na ponDläjevalno ploskev, čezmerno izčrpavan^ja tai! na hranilnih snoveh in vlagi, čezmerno ^asečenje želenih vrst, povzročanje stroškov za njegovo odstranjevanje — tudi svoje pozitivne, biološko giledano aktivne ilastnoati. Seveda v tem pogledu niso vse vrste enake. Zato je potrebno zaradi enkratnega obravnavanja združiti v eno skupino leakü, ivo, beaeg in zeleno jelšo. Svojstveno tem vrstam je, da s« na ustreznih rastiščih precej razbohotijo in zasenčijo tla, pri tem pa preprečijo razžiritev pod točko a) navedenih škodljivih zeili. Večina želenih vrst v rani mladosti oziroma v času pomladitve prenaša oziroma jim celo godi deiloo zasenčenje. Škodljivo postaja le premočno in neposredno zasenčenje po grmičevju, medtem ko jim stransko zasenčenje, posebno v prisojniii legah, godi. Pri neštetih tovrstrLih opazovanjih se je ugctDvüo zelo po2ativno sožitje, ko se na primer biikov, jelkov in smi-ekov pomladek ideallmo razvija v -polsenci nadrasle ive, bezga, jeiše ali breze. Ta gornji sloj odbija zunanje neugodne klimatiČne vplive, kaJtor pripeko, sunke vetra, točo, sneg, poledico ter cesto brani želene vrste pred pašo po živini in poškodbah po divjadi. V ekstremnih legah krasa, juinih ekspožacijah in na strmih kaianitnih tleh je tovrstno grmovje naravnost zaželeno, da so more ob njegovi zaščita vzgojiti novi sestoj, V posebnih okoliščinah (mrazišča) je potrebno predhodno iz takih vrst vzgojiti predkuituro, da se v korist bodočega glavnega sestoja omiiiijo klimaiični ekstremi. Sončnim vrstam, ki navado v mladosti tudi hitreje rastejo in se hitro osamosvoje, tako daljše zasenčenje Škoduje, vendar ima plevel kot pojnilni sloj še vedno pozi,tivTio vlogo. V planinskih področjih, hudourniških predelih, ob drčah, plazi Ičfh in maliscili, jia meji gozdne vegetacije so n. pr. zai&na iii siva jelša — d&loma tudi iva — pionirji, ker se more le v njihovem okrilju sčasoma pojaviti žc]ena gospodarska drevesna vrsta (smreka, inaceseii). Tudi ^cer imajo le vrste tukaj posebno zaščitno vlogo in imajo v gozdarstvu veJiJc pomeii. Omenjen« vrste pa nimajo samo zaščibie vloge, tejnveč z odpadlim listjem bolj aJli maJij vračajo tk>m snovi, ki jim jih jemljejo. Slednje velja predvsem za lesko. Leska si laliko pod seboj ustvari blagi humus, razen Lega pa prenaša razmeroma precej sence io ne dopušča, da bi se rasraslo drugo rastlinstvo, Debio je to tudi njena, slaba lastnost, da se moraijo brez pravočasnega gozdarjevega posega ždene vrste izločiti, l/eska ima važno vilogo tudi v devastiranib, izkoriščenih gozdovih Čfste smreke, kjer tvori polnilni slojf vzdržuje tla v rodovitnem stanju in z manjšimi gozdarskimi posegi nudi možnost najravnim pomladitvam ali umetni podsetvi jelke oziroma bukve. Leska je mladju škodljiva tako dolgo, dokler ga prerašča, kasneje pa mu je pri dolnera eižčenju kot poHnilni sloj v posebno korist. Približno onako dobra humozna tla ustvairjata tudi bezeg in jelša, precej slabša pa iva in breza, vendair vplivi teh vrst na želene — trenutno podstojne vrste — zaradi manj intenzivnega zasenčenja niso taJto močni in Škodljivi kot pri leski. Vpliv na pomiajevälno ploskev je lahko različen^ in to glede na gostoto obrasti, vrsto in starost želenih vrst (senčne, po]-senčne in sončne vrste), nadmorsko visijio, ekspozicijo fc nagib ter podobno. Pri čiščenju kot regulativnem prijemu je zato potrebno ozirati se na rastlinske indikatorje. Kakor hitro vidimo, da višinska rast, tarva iglic, enostransko razvitje vršička, nastan^ek dol!gih, a šibteh debele pri želenih vrstadi postajajo neugodni, je potrebno gornjo plast grmovja delno odstraniti ter s tem pojačati dostop svetlobe. Posebno vlogo f-ma v planinskih predelih zelena jelša oziroma na ir^liščih siva jelša. Zelena jelša (2—4 m visok grmiček) zasluži po pra>vid ime pionirja v planinskih gozdovih ter gozdovih na meji vegetacije. Po opazovanjih se ogolela ploskev najprej obraste z zeleno jelšo ali, kot jo ljudstvo ponekod imenuje, z fvratičjom«, V začetku tvorj neprehodno goščavo, kjer drugovrstno rastlinstvo ne najde pogojev za sožitje. Sčasoma, po 15 do 30 letih, pa se grmičevje prirodno razredči, v spodnjem' delu ogob, tla pod sabo napravi blago humozna in primerna za uvedbo ä-äbtnejsih vrst. V največ primerih se pod okriljem in zascitxD razvije zdi-aw pomladek jelke, smreke in bolj redko macesna. Ko slednje vrste prerastejo, tvori zelena jelša Še dolgo časa polnilni podstojni sloj. Jelša ima na koreninicah goraoljčke v obiiki bradaivic, ki dosežejo cesto velikost oreha. V teh gomoljčkih žive posebne vrste bateterij {Actinomyces alni), ki asimiltr.ajo elementarni dušik iz zraka v lastno korist in v korist rastline, s katero živijo, Poljedelci že dofl&o poznajo kolobarjenje z metuljnicami in ga s pridom uporabljajo v kmetijstvu. Tudi narava v gozdarstvu s-i pomaga na. podoben na&n. Smreka iz takih kombinacij je zelo zdravega zunanjega videza, iglice so temnozelene in drevje hitro priraača, kljub temu da raste v višji nadmorski višini. Nastane torej vprašanje, v kolilfo se te vrste no bi tudi pri nas, kakor je to že drugod vpeljano, na primernih rastiščih uporabljale kot predkulture oziroma so-kulture v cilju zatiranja škodljivega zeliščnega) pievela in dovajanja dušične brane zemlji. SliČno vlogo una na meliščih awa jelša, le da raste že kot drevo in jo je treba pri zamenjavi v želeno vrsto postopno izsekavati. Stara^ deloma še dandanes udomačena prai&a čižženja kultur je šla za tem,- da se oEisti vse, kar ne aodL h gozdnemu nasadu. Slika po izvršenem čaščenju je bila na ploskvi približno taie: vse grmovje, vštevši bukev, je bilo posekaiioj zloženo v gomile, močnejša drevesa nekoliko oideščena; s ptičje perspektive gledano, so hili'e večje aü manjše, komaj zarasle praimine med še nesklenjenim drevjem gole in iapostaivljene ponovno zunanjim vremenskim vplivom. Nadaljnji vpliv na očiščene vrste je bil v tem, da je nenadna sončna pripckai poškodovala neutrjene vejice iii vršičke ozirom^a iglice ter povzročala zastoj v rasti, na/ drugi strani pa so se takšne praznine začele bujno obraščati ali s poganjki iz panjev posekajiega g^imičevja (leske, jelše, ive), afi pa je ta mesta zavzel mnogo slabši plevel zelišč aJi celo robidja. To grmiovje, od katerega sicer ne pričakujemo kakšne gospodarske kohsti (morebiti slučajni pripadek), ima v času do sklopa zelenili vrst, kakor tu-di še dolgo po tean določeno vlo^o, nakar se mora podreti in se potem imennje pol'nüni sloj, t. j, rastlinstvo, ki izpolnjuje praznine m-ad da*evjem glavnih vrst. Kakšen vpliv ima na drevje, amo že reldi v prejšnjih odstavkih. Namen čiščenja na bioÄoski podlagi je torej v tem, da vidiimo tudi v majij vi'ednih vrstah oziroma plevelu v določenem Času korist, in to v luči združbe, ki v prirodi širokogrudno dopušča razvoj glede na vladajoče naravne sile in ne postavlja matematično strogih, forma;!ističnjh oblife. Stara Šola te vrste dejavnosti izgubi na ta način v gojenju gozdov svojo prvotno vrednost, V prb-odno pomla)jeni.h in s pravilnimi drevesnimi vrstami osnovanih sestojih pa takšno čiščenje itak bolj aJli manj odpade, ker je postopno dovajanje svetlobe gozdnim tlom sorazmerno z rastjo podmladka ter tu ni možnosti za razrast plevelai. Vendar imamo dandanes Še veliko pogozdemh ploskev starega sistema .gospodarjenja, ki jih prerašča plevel (grmovje) in jih bo potrebno Čimprej, biološko pravilno očistiti. Čiščenje z izsekom se vräi v poletnih mesecili, in to najuspešneje v drugi poilovi.ci leta. Spomladi, posebno v začetku vegetacije, naj se to delo povsem opušča. Tehnika dola je v tem, da delavec s sekirico ali še bolje s posebnim kostrjem priseka oziroma odseka vse tisto, kar dejansko ovira rast želeno vrste. Tako bo n, pr. pri leski posekaj le stranska, debelca>, ki se čezmerno vrašr^jo ali prekrivajo glavne vrste, debelca v sredini pa bo pustil rasti, v kobltor jie dušijo glavne vrste. Prav tako bo pri ivi, jdlši, breza odsekal le stranske odrastke, ki že n-eposredno dušijo, pri vrhu jih bo pa prisekal tako daleč, da osvobodi večji del krošnje želene vrste. Tako torej spodnji del grmovja, razeai dušečih močnejŠiih stranskih vej, ostane nedotaknjen. Grmovje, ki je trenutno stranski zaščitmik občutljivejših vrst (jelke, bukve), naj se pušča nedotaknjeno. Namesto priseka-vanja lahko posamezne vj'sicke tudi zalomiimo. Posekano vejevje ni potrebno dobesedno ^'agati na kupe, temveč potiskati na tla, na samem kraju. Tako vejevje JB podvrženo enakomernemu trohnenju in tako blagi hutraifika^iji. Grmovje, ki po čiščenju še ostane in ga v tem primem lahko imenujemo polnilni sloj, je že italt s sklepom kroseaj kasnejšega sestoja obsojeno na izločitev, ima pa trenutno v biološkem smislu zedo vašno vlogo. Zunanji videz ploskve po pravilno izvršenem čiščenju je v tem, da so v glsvnem vrhovi želenih vrst osvobojeni, odstranjena so močnejša stranska debelca plevela, v kolikor so bočno dušila želene vrste, ostali del pa je osta! kot polnilni sloj med še nesklenjenim mJladjenL S tovrstnim čiščenjem ne prihranimo le na izdatkih m delovni sili, temveč dosežemo tudi pozitiv&n namen zasfcrtja plöskve in boljšo raat želanega dela drevjaa. Popolno izločanje graiica&te jilasti prepustimo torej naravi, ki bo s počasnim sklepatijena krošenj izvršMa. to brez vsake motnje za rast in oblikovanje glavnega sestoja. Konkretni primeri v naravi nam to najbolje dokazujejo. Pri tem je važnOi da a tovrstnimi čaščenji začnemo pravočasno, jih izvajamo zmerno iu večkrat, kar je posebno važno upoštevati pri svetlobnih vrstab. V praksi srečamo večkrat primere, da so bile določene, umetno za^ sajene vrste na neustreznih ra«ti§5ih, ali pa so se zaradi premočnega zasenčenja (bor, macesen) po nekaj letiii životarjenja dobesedno izločde in popolnoma podredile naravnemu rastju. Tu so po zakonu o prii'odnem ravnotežju vznikle primarne drevesne vrste, ki so umetno zasajene a svojo bujnostjo prerasle, laduŠile in iziinile iz vladajočega sestoja. De-belca le-beh so tanka, z nežnimi vejicami in s slabo i'azvitim koreninskim sistemom, V tem primeru se torej menja vloga tako, da je prvotno nepredvideno prirodno rastje polnajnega sloja prevzelo vLögo glavnega sloja (bodočega sestoja), čiščenje, to je posek vsega gornjega eloja. ki ga tvorijo n. pr. breza, leska, jelža, gabea; in morebiti odganjki hrastovili ali bukovih panjev, z namenom, da se pomaga zadušeni smreki, bcru, jesenu aJi brestu, bi bü-o nesmiselnö in drago početje, in to že zaradi odganjanja se močnejših poganjkov iz panja, V takih primerih je bolje pustiti naravi prosto pot in le pomagati tren-utno vrednejšim vi^tam v razvoju. Bifliloško manj vredno grmovje, kakor fcrhUka,' svib, črni trn, brinje in podobno, se pojavilja bolj poredkomja, predvsem v zvezi z boniteto ra-sitišča in zasenčenostjo gozdnih tal. K r h lik a more mestoma, predvsem na zelo težkih glinastih zemljah, presvetljena mesta popolnoma prerasti, s čimer zelo otežkoča tako naravno kot umetno pomladitev. Sicer pa je to zelo trdožlfvo grmičevje, ki mu škodi v glavnem zasečenje, Izsekavanje naj se i^ši v zgodnjih poletnih mesecih, Svib se pojavlja na boljših rastiščih ter do neke mere izboJjsuje gozdna tla. Ker prenese precej zasenčenja, je lahko dober kot pokalni sloj. Črni trn, češmln in brinje rastejo na zelo slabih tleh ter so te vrste le krajevno v večji ali manjši meri škodljive. Pri češmlnu je omeniti še. da preživi v njegovih Hstih del razvoja glivica, ki povzroča pozneje na žitaricah rjo. Zato ga je treba izseka/ti v času muževnosti. Mimogrede bodi še omenjeno, da je iubje česmanoviih korenin zelo iskan material za izvoz. Posebno pozornost zahteva zatiranje zelo trdoživega plevela zajčjega lakotnika ali, kakor ga üjudstvo na Dravskem polju imenuje, »mika«. Grmiček zraste do višine 5 m ter sestoji iz svetlozelenlh, šibkih debele, Jd jih obraŠčajo drobni lističi, se razmnožuje a semenom ter se navadno lik nad zemljo na gosto razraste, tvoreč sčasoma popolnoma strnjen, talni polQ'ov. Godijo mu prepustna, peščena IIa in milejše podnebje, Našli so ga kot slučajno vneseno vrsto (verjetno za prehrano divjadi) na zahodnem delu Pohorja v nadmorski višini ok. 1250 m. V ostrih zimah mu mladice sicer pozebejo, vendar vedno znova bujno ozdene iz žilavih korenin. Ta grmiček je zelo nevaren plevel, predvsem sončnim vrstam (boru), kajti kjer se pojavi in razraste, je naravno kot umetno pomlajevanje zelo otežkoičeno. Na ogroženih rastiščih naj se izredno pazi na to, da ostanejo tla trajno zasenčena, Ščitijo in vnašajo naij se listavci, kjer je to le količkaj mogoče. Za gojenje pomladka v prvi dobi nima posebnih pozitivnih bioloških lastnostih, vendar kot metuljnica xbira dušik in 2 njim bogati revna peščena tla. Oviramo ga v razvoju s košnjo ozu-oma izsekom, po možnosti dvakrat v letu, to je s>pomiladi, ko ozeleni, in jeseni pred zaključkom vegetad.je. Zatiraü ga bomo le tam, kjer ovira pomlajevanje. Sicer pa je to plevel, ki je saano glede na zbiranje dnsika v siromaenih tleh koristen kot prizemni sloj v borovem sestoju. Uporabljajo ga tudi kot pred-kulturo na revnih tl«h (v Frajicriji). Ovijalke in pjezaiike, kakor srobot, bršljan in ddvji hmelj, škodijo na poseben način, ko se vzpenjajo po debelcn in vejicah v krošnje, ki jUi sčasoma popolnoma prerastejo, preprečujoč njihov razvoj in pospešujoč v zimskem času na njih nabiranje snega, ka(r povzroča upognjenje, lomljenje in končno popohio uničenje posameznih dreves ali drevesnih skupin', Vr-asla debfilca naj se spodrezujejo v poleti vi h mesecih, gornji deli pa puščajo, da se posuše in strohne ter sami od sebe odpadejo. Izvlačenje ima navadno posledicoj da krošnje in drevje še boij poškodujemo. c) Čiščenje kultur mešanih vrst V istem smislu in po istih načedih, ki veljajo za biološko važnejše grmovje, naj se obravnajva tudi čiščenje kultur pri vrstah, ki so navedene pod c), to je predvsem pri brezi, črni jolši, trepetüM, jerebiki, mokovcu in pajajevcili gabra, hrasta, bukve in kostanja, le s to raaUko, da je treba gledati v njih delno pölnilni delno pa sovladajoči sloj glavnega sestoja. Marsikje so ti predstavniki indikator;fi pn^otnih naravnih sestojev tes' naj se zato obravnavajo s tega stališča in usmerjajo prijeme pri čiščenju v njihovo korist. Panjevec prirodne a skoraj iztrebljene drevesne vrste, more pri primerni pažnji slmiti še za povratek prirodncga gozdaj. Od imenovanih drevesnih vrst zasluži posebno pozornost breza. Že pred nedavnim so jo im^ izključno za gozdiu plevel, ki se hitro razrašča na obširnih goiosečnih površinah in ovira v rasti nasade smreike. Kot že omenjeno, more v določenih primerih služiti biološko zelo pozitivno kot predkuirtura ah kot polnilni sloj. 2 odpadlim listjem iii tudi kot sončno drevo tal sicer posebno ne popravlja, ščiti pa v miladosti' s svojo nadrastjo mladje obeutljivejšili vrst pred ekstremnimi klimatiČnimi pojaivi. Njena škodljivost je predvsem v tem, da s svojim bičastim vejevjem guU vra-ščajoče krošnje želenega drevja, s čimer posebno Škodi iglavcem. Kar se tiče rastišča, je breza zelo skromna in prilagodljiva drevesna vrsta, vendar je kot -posebno vzgojno lastnost omeniti, da mora priti seme pri naletu naravnost do zeroilje, sicer se nožne ikllce ne morejO' vrasti Godijo ji težka, zbita, nekoliko že opeŠa-na tla. Breza tudi zelo črpa hranilne snovi iz tal. Glede ]ia mno^r^transko potrebo predelovalne oäroana izdelovalne industrije dobiva tudi breza kot drevesna vrata posebjio mesto. Ne le, da se ceni les v domači obrii in uporabi, temveč ga nujno potrebuje tudi industrija, ki ji 3e njer) les zaradi posebnih tehničnih lastnosti važna in nenadomestljiva, surovina. Zato je treba pri ■čiščenju gledati v brezi istočasno tudi važno drevesno vrsto, ki naj bo zastopana v bodočem sestoju. Važno je prt tem, da po zunanjem videzu pravi.lno ocenimo vrednost posameznega drevesa glede na ravnost dšbla, razvitost krošnje, gladkolubnost in podobno, Breai godijo nižje, zavetnejže leg«, hribovje in prigorje, kjer ima vse pogoje, da razvije iztegnjeno, po>!nolesn0, gJadko in ravno deblo posebne tehnične vrednosti, V planinskih predelih in v snegu močno izpostavljenih legah je drevje od pritiska snega povečini nad zemljo ukrivi j ejto in močno- ode-b&ljeoio, skorja siva in globoko brazdaš to razpokana. V talcih legah veli j a ta drevesna vrata še prav posebno kot zaščitni sloj, ki postaja sčasoma, delno tudi sestavni del g.lavnega sestoja, vsaj začasno. Memroo, da bi bilo potrebno ravno pri brezi izvršiti natančnejšo študijsko oceno posameznih ras in različkov ter začeti z nabiranjem semena le od onih dreves, ki imajo najboljše lastnosti. Ker ima breza razmeroma zgodnjo fiziološko zrelost, bi büi tudi poizkusi z njo hvaležni Odganjki (debeica) iz panja, v kolikor so dobro razviti in rastejo na svojih pri rodni h rastiščih, vdjajo kot sestavni del glavnega sestoja, v kolikor so sposobni, da preidejo sčasoma ie polnilnegaj sloja v glavni sestoj. Na mnogih rastiščih odganjajo hrast, gaber in buJtev zeJo bujno iz panja, kar jc ^nak, da j© tu optimum za uapevanje teh drevesnih vrst. Posebej je treba še omeniti r o b i n i j o. V ustreznih klima'ticnih razmerah in na suhih peščenih tleh je zelo hvaležna drevesna vrsta, ki 9 svojo prilagodljivostjo taJnim pogojem, izredno sposobnostjo odganjanja iz panja in koren'n tako rekoč ne zapusti več zavzetega rastišča ter se neverjetno hitro širi v okolico. Glede na njene silno slabe gojitvena lastnosti v z\'eai z našimi alpskimi klimatičnimi razmerami, naj vKlja ta drevesna vrsta v ustaljenih gozdnih področjih, kjer morata biü zaščita tal iti trajnost gozdne proizvodnje zagotovljeni, načelno kot plevel, ki se mn je treba izogibati v sestoju. Od slabih gojitvemh ]astna®ti je treba predvsem omeniti, da je občutljiva za anegolom, da njena izredno hujna rast v mladosti preprečuje pornJladitcv in vnažatnje ostalih vrednejših vrst, v kasnejši dobi pa da tvori zelo svetile sestoje m da daje možnost raabohotenju raznega plevela. Njen razvoj zadržuje edinole zasenčenje. Sicer j« pa ta drevesna, vrsta, ki poteka iz Amerike in ji godijo ravnine ter dolga, topla in suha poletja, za nasa rastišča neprirodna ter je ne kaze vnašata- v naše gozdove. V planinsliih predelih, predvsem na sililtatnih tleh, se na posekah rada pojavlja jer-ebika , ki tvori meatomai strnjeno grmisče in preprečuje umetno zasajanje kuiitur. Ker je na teh rastiščih ta drevesna vrsta večkrat edini aači.n predočil važnost In vlogo vegetacije k-nt tc-mf-^tin zt smotrno gospodarjenje v planinah. Predavanja so spremljali številni preitrasni diApoativi o plajtinah in njihovem zelenem plašču, kar je poslušalcem omogočilo boljSe in hitrejše razumevanje ter nudilo užitek ob naravnih lepotah Že v uvodo,! besedi je dr, Horvat poudaril, da nima namena ločili važnosti vegetacije v planinah ne v korist gozdarstva niti v korist kmetijstva, pač pa da kot botanik in prirodosovcc želi, da v«i v složnem sodelovanju ustvarjamo pogoje za uspešno in smotrno gospodarjenje v planinah v splošno gospodarsko korist. Botaniki in prirodoslovci so pokHcani", da kot ne^'tralei opozarjajo na napakel, ki bi utegnile škodovati splošnemu gospodarskemu razvoju. Zato je svoja razlaganja usmeril v glavnem na nego in melioracijo planinskih pašnikov in izkoriščanje planinske rastlinsko odeje sploh ter posebno na varstvo planinskih gozdov ob skrajni vegetacijski mdji. S posebnim poudarkom je opozoril na brezpogojno zaščito in varovanje planisiskega rušja, ki je mrtva straža zi obrambo tako planinske kakor tydä nižinske vegetacije, V siiki in besedi je prddočil drobne pla-ninske rastlinice, Id v sožilju s kamnom, soncem dežjem kol resnični pionirji ustvarjajo pogoje za rast zahtevnejših risthn in končno drevesnih vrst, predvsen\ pJaminskega bora ali rušja in tako tkejo zeleni plašč planin, naravno lepoto v posebnem planinskem podnebju. Nadalje jc pokazal, kako sta zaradi mičevanja drevesnih vrst na visokih planiinah burja in hudournik dokončala svoje ra-zdiralno delo, ko je ono zadnjo travčieo. prvega pionirja pri ustvarjanju planinske vegetacije, odneslo s površja. Prof, Horvat je nato razlagal o donosnosti krme na planinskih pašnikih in pojasnjeval, kako je človelka potreba prisilila, da je iskal v ptiiiinah nadomestila za primanjkljaj krme v doJini. Z nesmotrno krčitvijo plajitnskih gozdov za pridobMev pašnika ali travnika pa je marsikje nehote ustvaril hudoum'isko p.odročje, ki mu je uničUo tudi proizvodno površino v dolini. Sel je v planino staje na planini Pečani, obdane z visokimi Upi več let siaregii givajii. (Folo: inž. V. Belfram.) Na pregnojenih tkh iste planine se okrog hlevov- bohoti mčvredno ščavje. (Fcrto: inž. V, Beltram.) Do 600 m daleč od hlevov je živina z tier&dno pflio pregnojila pašnik. Malo boli Cfddaljeni predeli pa zaman čakajo na gnojenje (ista planina). , (Po-to: inž.V.Bdlram.) Pod Pečano se razprostira zanemarjena Rnbčeva planina, {Foto: inlV. Beltram.) Po ostahh planinah v Sloveniji že ^slabše! Dokler se obstoječi pašniki ne uredijo, je neupravičena zahteva po krčitvi okoliških gozdov- Giiojenje, apnjenje in pregonska paša so pre-prosti okrepi za izboljšanje painikov, ki «e jih je treba čimprej lotifi. Pri tem morejo gozdarji zelo koristno sodelovati s kmeti,c,- iskat krma in izgubil, kar je imel v dolitvi. Zato je po profesorjevem mnenju nujno in r/eogibno, da. pri gospodarskem izkoriščanju po vrši r\ v planindh sodelujejo vsi sfrolcovnjakt, ki so poklicani, da odločajo o usodi planiTiske vegeta&ijc, da bi tako preprečili nevarne posledice in ogromno škodo v doLiuit, ki jih nepre-m:šl'>cini ukrepi v pLanini kaj ]a.hko povzročijo. S tesnim sodelovanjem bodo dosegli gozdarji dober les in trajein gozd, kmetijei d'Obre pašnike z zJnivü in obilno krmo, eleklrogospodarji trnjeti vir vodne S^ild ^a tiirbo.^eneratorjo, turisti in delovni Ij'udje pa. lepo prirod'o kot neizmeren park počitek in razvedrilo, PravüiLa izbira planuiiskega področja za pašno izkoriščanje ne da bi sploh pomišljtili na nevarno krčitev gozda, ter pravilna melioracija in gnojenje pašnikov bodo ustvaj-ili pravo rizmerje med piknikom in gozdom in ne bo nev-ar-HOSti, da se bodo križali intefreii, ki morajo biti tiiko gozdarje.'Tn kakor kmetijeem skupni. Gre namreč za spl'ošno ^%£ito iji razvoj gospodarstva v planinal), üato je imelo predavanje tudi namen poudariti pofrebo po sodoiovanju. in skupnih naporih, da se v bodoče ioteiesL posameznih gospodarskih panog spremenijo v eno, splošno gospodarsko interesno celoto- Zelo Katiimiva so bila izvajanja prof. Horvata o vegetacijskih področjih Balkanskega polotoka, kjer tvorijo posamezne vegetacijske.iii rastlinske združbe sfcknjena področja in v teh področjih svojevrsl.ne podnebne razmere. Enako zanimiva je biJa razlaga o tem. kako na posameznih področjih Slovenije. Hrvatske ali Makedorije v predalih iste nadmorske višine uspevajo različne rastlinske združbe, pa tudi zelo podobne, nekoliko modiHeirane, kar je v teh območjih posledica raizličjiega podnebja in različnih tal- Posebno zanimivo je prof. Horvat pojasnjeval, katere vrste zeliši rastejo na različnih Höh — rastiščih — in kako dober poznavaloe flore takoj spozna, a,U j« travnik donosen in adi je njegova krrana. vrednost tolikšna, da se izplačata njegov d nega in izkoi-iščanje. Zlasti je omenjal trave,- značilno za kisla tla, ki naravitosi vpijejo po apnu iii i, i. ka.lcifikaciji in. kako so te trave minimalne krmne vrednost-!, Np. drugi strani je naiteval latinska imcJna rastlin,.-značilnih za apnena in rodovLtna tla. To so rajitline izredne krmne vrednosti in. visojce hchta.rske donosnosti. Zato je poudaril nujnost mdiorTanja obsdoječih pašnikov, in sicefT s kalcifikacijo in z gnojenjem, t. i. ntorenjems, to je kolobarnim menjavanjem ograjenega p.ros.tora zs. pranoČeva,nje pašne živine. Na ta način se na teh paznikih zbt^ljsajo Ua ter obraslejo s sladkimi in visoko vrednimi krmnimi zelišči, jzsttg^emo pa se nepotrebnemu odvzemanju gozdnih ziimljišč in gozdnih sestojev ali srenjskih gozdov y prid novih paSnikov, 'Kot pflznavaiec vtgctaoije ne samo na Hrvatskem, v Srbiji, Bosni in Hercegovini ter Makedoniji, marveč tudi kot dober znanec sloven^skih planin je prof. Horvat pogosto navajal primere iz LR Slovenije in izrazil priznanje stroJcov-njakomv ki st pr1zad-evajo> da ustvarijo nemoten razvoj vegetacije v prid sploŠ-ne-mu gospodarstvu. ■'Poslušalci tega izredno zamimivega in gospodarsko važnega predavanja so z dolgotrajnim ploskanjem izrazili zahva.lo prof. Horvatu za .njegove prepričljive znanstvene razlage^ profesor ing Vinko Sadar pa mu jei izrekel visoko priznanje za sijajno ^uSipelo pred^ivanje ter mu iskreno ie^Stital z željo, da bi nam še kdaj predaval .o rastUinskiii združbah, katerih poznavanje jc za operativne naloge gozdarjev in kmeiijeev tako ncrp rečeni j ive važnosti. Ing. Milan Si mi d IZ PRAKSE GOZDARSTVO V OKVIRU SLOVENSKEGA TEHNIŠKEGA MUZEJA Muzej je ustanova, ki zbira, ohranj.a in znaris-tvejm po-eučuje muzejsko gradivo ter z razstavami opravlja ljudsko iiMbraže»valno dcJo. Muzej torej vrSi kuliiirno poslanstvo z zbiranjem in. ohranjevanjem Spomenikov in dokumentov naroda ter s prikazovanjem zgodo-\T.ne in razvoja. V naših današnjih gospodarskih pogojih ter z novim rizmerjem tehnike do ljudstva in nasprotno se je pojavila politična, gospodarska in znanstvena nujnost, da so t&hniške pridobitve ponazorujejo ljudstvu in vsem lehnišikim interesentom •iitv Pretežno že urejeni lovski oddelek našega muzeja v svoji sodobni pomembnosti, v zgodovinski razvojni Uniji produkcijskih procesov, z današnjimi nalogami posameznih obratov im končno v nazorni upodobitvi, da je naša začrtana pot v bodočnost razvojna nujnost. Na osnovi teh ugotovit&v je bil ustanovljen Slovenski tehniški muzej, katerega .naloga je vkjjočitj v naše prosvetno in znanstveno življenje doslej še v ozadju naše pozornosti stoj^^e spomenike, ki prcdočujejo v prvi vrsti historično tehniko, ter preko Zavoda za spomeniško varstvo LRS razširiti in poglobiti na slovenski zemlji varstvo in študij spomenikov tehnike v sodobnem smislu besede. P.ri današnji funkciji tehnike in njeni nalogi za bodočnost je razvojno pfr trebno vključiti jo z muze-jskimi ponazorili v ljudsko kul-turo, da postane tako njen sestavni del. To dosežemo samo, ako jo ljudstvu pTibljžarrtO na način, da jo bo moglo doživeti. Nalogo vključitve v življenjsko zavest naSega ljudstva ter v ddo tehniških znajisivanih ustanov more najbolje jrešiti tehniški muzej s podSajanjeni produkcijskega ra^oja, produkcijskega proc&sa, znanstvenih delov-nili metod ter s populariziranjem foivkcij posameznih aktualnih lebniSkih pri- dobitev in iznajdb. TeJjniŠbi muzaj je (arej smotrna zbirka zgodovinskih in sodobn'i'h spomenikov, ki ponazürujcjo jvroduktijske procese v vseh naših go^po-darajcih panogah, in naj bi kot tak postal edon niijvidnejših predstavnikov slovenskega življetnja. V o'kviru Slovenskega fehiiiäkc.ga muaeja je bdH ustanovljen Gozdarski, le:sro-industrijski iii lovski muzej, katerega ureja Gozdarski institut Slovenije. Naloga tega muzeja je zbrati in uredili vse ponazorilno gradivo naše preteklosti, ra,zvc>ja in sedanjosti ter to gradivo tudi v bodoč« stalno izpopolnjevati v študijskih zbirkah. Pod okriljem muzeja je treba zbrati poniazor.i.la o razvoju v gozdarstvu in lesni industriji ter plastično prikazati tehniko razvoja produkti j skqJa procesa in vse tehnične znamenitosti iz področja gozdacga gospodarstva, mehanične in kemične predelovalne industrije, stranskih proizvodov ter razvoj in tehniko lovstva. S takimi urejenimi zbirkami bonio nudili našim strokovnim kadrom in študirajoči mladini tudi pedagoško podporo pri izpcupolnj^vanju ter prispevek k sp.loSni izobra.zbi vsakogar, ki ima kakršen koJi sijk s tehnižkimi in gospodarskimi vprašanj) Nas Gozdarski, lesno indust-rijski in lovski muzej se ureja v gradu Bistra pri Vrhniki tur bo imel štiri oddelke, in to: a] gozdairski odddek, ki bo obsegal zgodovino gozdamva, gojenje, urejajijs in varstvo, gozdov; bj oddelek ra eks-ploatacijo in tehniko v gozdiarstvu, ki bo obsegal tehniko gozdnih del, orodje in pripomiooke, razna spravila in njih razv.uj, transport, stranske proizvode, lesne pojproizvodc in žagarsko indusfhjo; c) lesnoindustrijski oddelek, ki bo obsegal ran-o j tehnike predelave Icsa in ponazoritev tehniški K produkd ja-kih proefesov, mchanienc jn kemične predetlave ter Č) lovski oddelek, ki bo obsegal lovstvo in ribištvo glede na gojitev in varstvo divjadi, razvoj in tahniko gozdnega in vodnega lova z različnimi sredstvi oziroma J-ovili ter tehnični razvoj lovskega- OTOŽja in ostalih lovnih sredstev. Bri zbiranju gradiva za muzej ne gre samo za razkazovanje zbirk, temvei za prikazovanje njihovtga razvoja, namena in uporabe. Razen tega se bodo v smislu programa Slovenskega tehniškega muzeja pred\ridoina zavarn-vnji in restavrirali tudi tehniški spomeniki na terenu, če bo mogoče tako, kakor so nekoč opravljali svojo funkcijo. , V tem pogledu je žal marsikaj že zanwienega, zato pa moramo biti pri fem delu v bodoče bolj dosledni. Znano je, d!a so na žagarskem obratu v Mimi delali jarmeniiki, ki so jih izdelale dolenjske železarne na. Dvojtj p.ri žužerobetku že pred kakimi 100 leti, da smo imeli na Pohorju-prvo žičnico za spravilo lesa ter da so po Dravi in drugih rekah prevažali les a tradicionalnimi splavi, kar se sedaj za,radi gradenj hidrocentrd tu ali tam opušča. Se mnogo se bo našlo stvari, ki jih mora prav naš tehniSki muzej rešiti pozabe oziroma propada in jih ohraniti na terenu a'h v svojem okriJju v izvirniku ali v maketi, kjct' naj služijo kcrt spomenik n-sšcga tehničnega razvoja. V muzej sodijo raznovrstni predmeti, kot so: orodje in sredstva za gojeniet in urejanje gozdov ter obdelavo in predelavo lesa, karte gozdov, pi-edmeti, ki ponazorujejo .razvoj gozdarstva oziroma gozdnih del, biološke in dendrološke zbirke, öpravila iti transportne naprave, zbirke gozdnih požkodb in gozdnih škodljivcev, ponazoril ne slike, d'ok-umentftme fotografije in končna tudi literatura in arhiv, ki naj 'tolmači na5o gozdnogDspoda,rsko dejavnost, V našeon muzeju so v glavnem že kon-čana vsa prenovitvena dela, delno je urejenih nekaj p-reparatov in drugih zbirk, vendar se tukaj zahteva mnogo obširnejše in smolrnejše urejeno gradivo, kakor so ga nekoč prikazovali v raznih razstavaliL TeSžiŠče sedanjega dela. jc v zbiranju muzejskega gradiva. Muzej sam s sedanjimi šibkimi sredsftvi ne bo mogel izvršiti svoje naloge, ee mu ne bodfci pri delu pomagali Številnejši sodelavci v resoru in predvsem na terenu. Seveda sta nujni tudi sialna povezava in sodelovanje s cejiLraintm Slovenskim tehniškim muze.jemj Ziavodom za spsDmtfliiško varstvo ter ostfdimi pokrajinskinvij mestnimi in liökalnimi nrviizeji oeiroma m-u^ejskirni društvi Ker do sedaj naše strokovno osobje v veliki večini ni bilo obveščeno o ustanovitvi lega muzfiija, ga s tem sestavkom obveščamo in vabimo k sodelovanju "ter pričakuj eni o. da bodo vsi, ki imajo količkaj priložnosti oziroma mošnosii ali! smisla za tako delo, s svojim sodelovanjamu podpirali razvoj muzeja s prispevki v zbirkah, dokumantamih predmetih, predlogi in nasveti ali vsaj z obveščanjem o nabaialižiib za muzej pomembnega gradiva, da poskrbi muzej 2a nje.gov prevzem in konzerviranj«. Tozadevna obvestila ali prispevki naj se poSiljajo. Gozdarskemu institutu Slovenije v Ljubljani. ,,, , , Miloš M e n o r a . JVIOCENJE SEJMENA ŽELENEGA BORA PRED SETVIJO — ODLIČEN USPEH V zvezi z obvestilom v »G^azda^skelm vestnikuc it. 5-0/1952 na. strani 176 pod naelov^icm sMoče.nje semena v hladni vodi — skrajšan, postopcik st ratifikacije t sporočam in priporočam v posnemanje: MaJo pred začettcom seit ve v drevesnici so sekcije za pogozdovanje krasa prejele od Glavne uprave za gozdarstvo LRS obvestilo, kako je mogoče pospežiti kaJitev semena zidenega ali gladkega bora (Pinus strobus). ki sicer jako težko kali Dali smo del semena v hladno vodo, kalero smo skozi 14 dni menjavati vsak drugi dan. Nato smo semd naJaiko 'osuääi in posrejali .nti precejšnji po\'ržini. Kalilo >e -takoj lOOMi. Na dveh površinah pa smo v igti drevesnici istega, dne posejali nemočen« seme zelnega bora, katerega je do srede junija vzkalilo komaj 25Vti, ostalo pü bo kalilo do avgusta. Primerjava obeh setev je naravnost krileča. Ta način stratifikacije ali pospdšitve kalitve za to borovo vrsto je izredno važen Že zato, ker je to seme težko dobiti in ker ga zelo napadajo miži'. Dalje pa je vehka prednost hitre kalitve tudi v tem, da se sadike že v začetku naglo razvijejo in ine potrebujejo toliko zalivanja. Posebno va.žna je ta okolnost pri pogozdovanju s to vristo z neposredno set^-ijo tva terenu. Uspeh srmo dosegli leitos v gozdni drevesnici v Ilirski Bistrici pri Sekciji za pogozdavar.je krasa. Mati ja S ib e n i t SNOVANJE. MEŠANIH SESTOJEV SMREKE IN BUKVE S SAJENJEM BUKOVIH MLADIC Ena največjih napak iz preteklosti gojitve gozdov — snovanje čistih smrekovih sestojev na neustreznih rastiščih — prizadeva ža dalj časa veliko skrbi in truda gozdarskim strokovnjakom povsotf, kjer so v preteklih stoletjih pod vplivom Bl^re n-emške Sole za vsako ccno in na v^esh rastiščih vsiljevali čiste smrekova nasade ter pri tem uničevali in iztrebili druge drevesn© vrste, najbolj lisi-avce, posebno pa še bukev. Posleidice teh enostranskih in zato nujno škodljivih gojitvenih ukre^pov so danes povsem očitne ir zda občutne v celotnem območju, kj&r se je v pceieklosli to «tailšijc uveljavilo. Najizi-aziieje vidimo, kam je priptljalo zatiranje bukve te^kom stoletiji v nazadovanju, in oslabitvi proizvodne spo&obrtosti zemljišč püinsod tam, kjer na neustreznih nistiščih životarijo klavrni snrirekovi sestoji. Pofos.fo je v takih gozdovih tekom sto Ie0 premem umetnih nižinskih smrekovih sestojev v mešane gospodarske gozdove«, -ki jo ie bivša Glavna uprava za gozdarstvo 4. V. )951. i. razposlala na teren pod št. Pl. 9/20, ^lng..!vilius Fröhläch, Über Versuche mit der Buchen-einbri ng u ng in r«n n e Fichtenb esiänd e ; Milteilungen der Forstlichen Bund-es-VersuchsanstaH, Mariabrunn, 47. zvezek. d i TT5 o bukove mladice tudi na goljjivah.® Pri iem pa sevedii ne smetnü pozabiti, da je v območju, kjer su bili poskusi nap.ravljerii. pr&cej b)ago podnebje z lelo redkimi poiniadan'^kimi in jesenskimi i>t>2ebami. Razen le.ga se nasad ray^prostira blizu spodnje meje bukovega območja (?0()—850 m nad morjem), S posebnimi poskusi bo potre.biio dognal) ali jc mogoče uspešno pogozdovati goljave z bukovimi mladicajni tudi v višjih legah, (ja do gornje meje bukovega a.rea)a. Razen tega je srnjarf v območju, kjer so bili napravljeni poskusi, selo redka, a jelcnjadl (am splo'h ni, kar je tudi pripomoglo k dobremu uspohu. Skoda, ki bi jo lahko povzročila tovrstna divjad iia bukovem mladovju, ki jc na ome-Tijeni ivačin posajeno, bi bila lahko precejšnja in bi lahko celo ogrozila nadaljnji razvoj biikoT^ega nasada. S pridržkom, da sta bila opisana poskusa napravljena pod navedenimi ugodnimi rastBčnimi pogoji, lahko na podlagi dosežeiuh uspehov trdimo, da j& glede na klimatske raz ni ere mogoče brea posebnih težav uspešno vnaš.ati bukev do 1000 m nadmorske višine vsaj v predalih, ki imiijo podobno podnebje kot območje, kjer SO bili poskusi napravljeni. Velik de! Slovenije pa lahko uvrstimo med predele % zelo podobnim podnebjem. Koncn-o so napravili v Avstriji poskuse vnašanja bukve tudi s setvijo bukviee v smrekovih gozdovih in so prišli do zanimivih ugotovitev, Leta 1946, ko je buk'Etv iudi tam dobro semenila, «o jeseni posejali bukvico v krpicah v 40—60-le-tnih preredčenih smrekonh sestojih, -i-n sicer ob gozdnem robu ter v luknjah, ki so nastale zaradi snegoloroov in zaradi poškodb po vetru. .Setew pa je dobro uspda le tam, kjer je moglo sledečo pomlad sonce izdatno obsevati zasejano zemljišče. Razumljivo je, da rabi bukov žir za k a) jen je veliko toplote in sve.tlobe. saj lahko sonce v ogoldcm bukovem gozdu zgodaj spomadi prav izdatno obseva in gre jo gozdno zemljišče in tako nudi bukvi cL toploto in svetlobo, ki ju pri kaljenju potrebuje. Tudi pri omenjenih poskusih je bila setev bukovega žira v krpicah, ki so bile zasenčene s smrekovimi krošnjami, popolnoma brez uspeha. Iz tega lahko povzan^mo, da bo ^masaiije bukve v vrzdi in luknje s setvijo bukviee v tistih smrekovih sestojih le malokdaj uspešno, in sicer le tam, kjer pomladansko sonce zasejano ploskelv izdatno obseva, To pa so v smrekovih goizdovih le izje.mni primeri. Na podlagi teh poskusov in na osnovi skušenj od drugod smeinio sklepati, da bOmo praviloma najuspešneje vnašali bukov v smrekove sestoje, če bomo sadili 3—i letne bukove mladice, Ce bi se pri premeni čistih smrekovih gozdov vkJjub temu odočiH za setev bukviee, bi naleteli pri tetm načinu ae na, eno slabo stran takega postopka, kt je v tem, da je tovrsten ukrep praktično mogoč le vsakih 5—7 lel, t, j. tedaj, ko bukev polno semeni. Nasprotno pa bomo s svojim delom lahko neovirano vsa-kolef^io nadaljevali, če se bomo odločili za saditev bukovih mladic, ki jih bomo tudi v razdobju med dvema semenskima letoma v naravn^im bukovem mladju ^ Podobne poskuse je .natiravil lansko leto pri nas ing, Hinko Rejie na pobijdo Gozdarskega instituta SlovenijcL Pri tem so bile zasajene večje površdne celo na zelo slabih kraških tleh, kjer bi spričo skromnih padavin, posebno pa Še močne suše, ki je bila lani na krasu, mogli pričakovati le najskromnejše uspdno. Vendar pa se na podlagi dosedanjih opažanj lahko pričakuje, da bo poskus zelo dobro uspel, kcT i/redno velik odstotek bukovih mladic za 'sedlaj prav dofcro uspeva, O končnih uspehih tega poskusa bomo ob 'času priobčili poseben članek, imeli vedno riovolj iia razpolago. Na podlagi svojih dosedanjih skušenj priporoča ing. J, Fröhlich .tudi gojen j« bukovih sadik v drevesnicah, kjor bomo lahko zasejali v semenskih letih velike množine bukvice in tako proizvedli zadostno Število 3—(i letnih bukovih sadik, ki nam bodo vsakoletno na razpolugo za snovanje mešanih bukovjh in smrekovih sestojev mjronia za postopno premeno neustreznih «mrdkovih gozdov in nasadov. Setev biikvice v drevesnicah bn najbrž marsikdo imel za novotarijo dvomljive vrednosti, todit tudi naše lastne skušnje potrjujejo, da ja tß način rnožen in uspešen, posebno Ee uporabimo jesensko seitev in pri fem ne pozabimo n^ zaščito proti mišim, posebno kadar je t. i. mišje leto- Posebno težko pa bodo najbrž sprejtji ta natin vsa listi, ki se pod vplivom tradicionalnega preži ran ja bukve še sedaj ne moirejo sprijazniti z dejstvom, da je bukev v sodobnem gozdnem in l&snam gospodan.stvu v piimcrjavi z drugimi d'omatimi in tujimi drevesnimi vrstami, vsaj enakovredna. Da je to zasrtarelo mišljenje še morsikjet zakoreninjeno, ponekod morebiti le ko1 podzavestni ostanek preteklosti, nam pričajo neknleri strokovni prispevki, objavljera še pred kratkim, v katerih se z raznih plati obravnavajo raane domače in vsemogoče tuje drevesne vrste, pri čemer pa na bukev čisfo pozabljajo, kot bi je pri nas no iJOznaU in kot bi' bilo brez vsakega pomena dejstvo, da je bukov v naših ustreznih klimatskih in talnih razmerah k&nkurendno močno drevo, praviloma c"lo močnejše od smreke in včasih celo od jelke, ter zato zasluži vsestransko pozornost tudi pri gojitelju gozdov, —rc PREDPISI ODLOČBA O ZAVAROVANJU GRAŠČINE SENEK PRI POLZELI V SAVINJSKI DOLINI IN NJENEGA PARKA V Uradnem listu LRS št. 39 z dne 11. XII, 1951 je objavljena odločba, iz katere navajamo sledeča najvažnejSa določili: 1. Graščina Senek pri Polzeli v Savinjski dolini (OLO Cetje okolica), lepa in mogočna poznobaročna stavba, vključena v ciark v skladu s časom nastanka v drugi polovici 18. atol at ja, se obenem s parkom, ki jo obdaja in v katertm riistejo stara dxevesa, deloma redkih in znamenitih vrst ter lepotično grmovje, zaradi arhitekturnega in kultume-ga zgodovinikega pomena ter iz estetskih in turističnih razlogov zavaruje kot kulturni spomenih in prirodna znamenitost. 2, Zavarovana graščina in park ležita na južnem robu gričevja, severno od vasi Polzela v obsegu 4.8841 ha. 3- Zavarovane nepremičnine so splošno ljudsko premoŽenje v upravi otroškega doma Vere Slandrove. ■i, V zavarovanem parku je prepovedano; a) sekanje drevos in grmovja kakor tudi kleščenje, trganje in lomljenje vej ali kakršnokoli d.rugo pewkodovanje nasadov, sprchodnih poti in trat, ' b) hoja izven obstoječih poti in st-ejra ter posedanje in polaganje po tleh, c) odmetavanje papirja in drugih odpadkov ter odlaganje kakršnihkoli predmetov v parku, č) poškodovanje in odstranjevanje svarilnili tablic. 5. Posamezna drevesa in firmovje se smejo posekati le iz fehtrifa razlogov z dovoljenjem Zavoda za spomeniäko varstvo LRS. e. Vsi zavarovani objekti so dosto.pni javnosti. Obiskovalci se zglasijo pri upravitelju otroSkega doma. 7, Varstvo graščine in -parka se pO prednjih predpisih izroča upravnemu organu Otroškega doma Vere Slandrove, ODLOČBA O ZAVAROVANJU DREVESNEGA PARKA V GORICI, NA RAFUTU OB HiSI ŠT. 67 Iz odločbe, ki jc objavljena, v Umdnem listu LRS št. 5 z dne 12. II. 1952, povzemamo naslednja najvažnejša, določila; 1. Dfevesni park v Gorici nii Rafatu ob hiši št. 67 se zaradi šte^^lnih vrst Jepofifnega grmovja iri znameniitega, pri nas redkega eksotičnega raediteransk&ga drevja, ki rodi semo. potretno za pogozdovanje kraških in drugih seraljišc ter parkov, iz znanstvETvih, ßozdixigo&podarskih in as tet ski h vzrokov zavaruje kot p r i r o d n a z n a m e o i t o s1. 2. Zavarovanii park leži na južnem pobočju ht^ba Kostanjevica, približno 200—500.m od državne meje, na delih zemljiških parcel št. 110/22 in 114/2 k. o. Gorica ter obsega približno ],5 ha. 3. Park je last Antonije Hribar, poročeoc Premru in Teodore Gruzovin, zas&bnic iz GoriceL Rafut hišna št, 67, 4. Ob prodaji zavarovanih nepremičnin jih mora prodajalec poprej ponuditi v odkup Zavodu za spomeniško varstvo LRS ali ustanovi, ki jo zavod določi. Zavod oziroma od njega določena ustanova mora rvajpoznejo v 30 dneh izjaviti, ali uporabi svojo predkupno pravico. 3. V zavarovanem parku je prepovedano; a) sekanje dreves in grmov kakor iudi klefitenjc, lomljenje in. trganje vejic, puljenja sadik ali kakršnokoli druRo po.sk od o vati je nasadov, b) paša, posedanje in polcgaJije po tratah kakor tudi odmetavanje papirja in drugih odpadkov; c) hoja izven obstoječih poti in ste s. 6. Zavarovana park mora bili dostope^i za znanstveno proučevanje in raziskavam je; drugače pa je park dostopen .samo z dovoljenjem last-nic. 7. PosamcCTia drevesa in grmi se smejo posekati ali odstraniti le z dovoljenjem Zavoda za spomeniško varstvo LRS. Prav tako se smejo postavljati v parku nove zgradbe tfrr napra,vljati tiova pota in steze le z dovoljenjem in po navodilih Zavoda za spomeuiSko varstvo LRS. ODLOČBA O ZAVAROVANJU DREVESNEGA PARKA IN LIPOVEGA DREVOREDA NA fObtSTVU »POHORSKI DVOR^ V PIVOLI PRT KAZVANJU V Uradnem listu LRS št. 3 z dne 12. 11: 1952 je objavljena odtoSba. iz katere navajamo sledeča najvažnejša določila: 1. Drevesni park na posestvu »Pohorski dvori v PivoU pri Raz van ju, ki ga sestavljajo različne vrste deloma zelo starega ih. lepo raz\T.tega domačega gozdnega in redkega eksotičnega direvja ter na istem posestvu lozeči dre-vored mato-liistfne lipe, so zaradi SToje pokrajinske značilnosti in naravne lepote iz estetskih in turističnih vzrokov zavarujeta kot prirodna znamenitost. 2. Posestvo »Pohorski dvort je uro hoda od železniške postaje Hoče. Zavarovani park je na vahodnem pobočju Pohorja, v nadmorski višini okoli 370 m,• severno od graSčine isteßa imena ter obsefia približno 0,3 ha. Lipov drevored je ob dovozni cesti, ki pelje iz Hoč preko pos&stva ^Pohor-ski dvor« do obnovljene graščine na parceli št 760 pri vi. Št. 123 k. o. Pivola, ter meri v doUim 1550 m, 3. Zavarovani park in lipov drevored sta splošno ljudsko premoženje, ki ga upravlja kraje^i ljudski odbor Reka^Pohorje oziroma ekonomija Uprave državne varnosti FLRJ, PivoJa-Hoče pri i^ariboru. 4. V parku in drevoredu je prepovedano; a) sekanje dreves kakor tudi kleščenje, lomljenje in trganje vej ali kakršnokoli drugo poškodovanje parkovega drevja in lipovega drevoreda, b) poikodovinje in odstranjevanje svarilnih tablic. 5. Posajnezna drevesa se smejo posekati |e z dovoljenjem Zavoda za spomeniško varstvo LRS. 6. Ziivarovanj park mora biti dostopen za znanstveno proučevanje in raziskovanje, jaxTiasti pa ni dos-topcn. 7. Purk vzdržuje in neguje na svoje stroske upravni organ, 8. Varstvo parka in drevoreda se po prednjih predpUih izroča upravnemu organu. Po predpisih sp-lo-Snega zakona o ljudskih odboriJi sodeluje pri varstvu krajevni ljudski odbor Reka-Pohorje. ki naj domače pr&bival&tvo seznani s predpisi te odločbe- Vrhovno varstvo in splošno nadzorstvo nad zavarovanimi o-bj&kti Jma Zavod za spomeniško varstvo L RS. DRUŠTVENE VESTI POGLOBIMO DRUŠTVENO DEJAVNOST A k o p.regledamo delo Društva inženirjev in "tehnikov gozdarstva in lesne industrije v času pred'občnim zborom, bomo opazili, da je bilo njegovo ddovanje .dovolj uspešno. Področne sekcije so v znatni meri usmerile svojo dejavnost v izpopolnjevanje strokovnosti članstva, litvrienih je bilo mnogo predavanj, ekskurzij, tečajev ter predvajanih mnogo poučnih filmov. Poleg naznačene aktivnosti je cdtior društva reševal nekatere načelne pro-blcmci katerih rešitev je predlagal upravnim o^rganom. Posamezne sekcije so v preteklem letu osnovale študijske kiožke, v kraten h so preuč«.vali ter reševali operativna probleme. Toda kljub OTnenjenim uspeJionn mislim, da društvene naloge niso bile v celoti izvršene. V splošnem je tiila dosežtfna prva stopnja društvene dejavnosti. ,ki obsiojs. v združevanju «t-rokovnjakov v strokovnem društvu. Tudi naslednja stopnja društvenega dela, ki vključuje pomoč članom pri strokovnem usposabljanju, je delno uspela. Nezadovoljiv pa je bil uspeh v študiju strokovnih problemov, nadalje jc bi! nenačrtno zjisnovan in realiziran program vzgoje log.arjcv in manipulantov. problemi prakse srednjih in višjili Strokovnih kadrcv niso bili rešeni, skratka-izostala je rešilev mnogih problemov, ki zahtevajo tem cJ ji to proučevanje in Sirše organizacijske osnove. Rasloge teh neuspehov je pripisovati v splošnem premajhni zainteresiranosti Članstva za izvršitev društvenih nalog, nadalje neakti\TiQSti vodstva nekaterih sekcij ter delni prezaposlenosti člamtva pri rednem strokovnem delu. Iz dosedanjega društvenega delovanja je razvidno, d-a so uspehi odvisni od' nepre'kinjenofiti udejstvovanja v okviru diništvenega progratr.a- ter od načrtnega reševanja temeljnih organizacijskih in strokovnih problemov. Spričo ukinitve 'in zmanjšanja števila upravnih in gospodarskih organov se 'postavljajo DIT v program nove odgovorne naloge, kaleče bo možno izvršiti le. če ise ho udejstvo-vanje članstva v društvu okrepilo. Kal^rc pa SO bodoče osnov-ne naloge društva? Ena najvažnejših je izpopolnitev strokovnega znanja logarjev- in manipu-lantov. V poslednjem Času je bilo v nedržavnem sektorju imenovanih okoli 600 novih logarjev, ki pa v mnogih primerih nimajo zadovoljivega osnovnega strokovnega znanja. Prva naloga v zveizi z vzgojo omenjenih kadrov bi bila ta, da se | preuČe načini za strokovno usposabljanje ter vzpostavi tesna povezanost med njimi in ostalim strokovnim osebjem. Logarji in v splošnem nižje strokovno osebje morajo najti v društvu pogoj in možnost za uspeSen Strokovni razvoj, čl-an.! sekcij naj bi nudili upravnj.m organom potrebno pomoč pri organizaciji tečajev in sploh pri realizaciji fiairtov za izpopciinjevanje osnovhega strokovucgi Zii4inja nižjega strokovnega osebja. V nad ulj njem naj bi se dokončno določil luičin. trajanje in kraji, kjer naj se vrši praksa praktikantov s srcdajo ali z višjo strokovno iMbrazbty. Sekcije in posamezni člani društva naj bi s strokovnimi nasveti čim več doprinesli k reševanju tega problema. Podjeljein, ki mogočei U nimajo pravilnega odnosa lIo vzgoje Praktikant o v, naj bi isekcijt na pj-imeren naEin dokazale iu obrazložile važnost vzgoje in prepričan stm, da lio vztrajno prizadevanje rodilo uipch. Naloga društva pa ni le v t&m, da skrbi in pomaga pn vzgoji Strokovnega osebja, ki je že v službenem razmerju, temveč mora dru.štveno cielo vključevati v svoj program tudi reševanje problemov strokovnoga šolstva. Tu je mJo obsceno področje dela- Z nasveti in predlogi bo treba rešiti vprašanje usmeritve! vzgoje kadrov, vprašanje utemeljenosti raznovrstnih, strokovnih šol, njihov&ga učnega programa itd. i Kakor setn že oine.nil, bi bilo nujno čim več strokovnega osebja vključiti v društvo. SekcJje naj bi organizacijsko povezale vse uslužbence, ki se udejstvu-jejo na strokovnem področju gozdarstva in lesne industrije. Prepričan sem, da bo možno le 2 vč! an jeva njem vseh poklicanih in z njihovo aktiv.izacijo izvršiti važne naloge, ki jih obsega društveni program. Poleg včlanitve strokovnega osfcbj.a je va/eai tudi pregled nad njim. Obstoječi upravni in gospodarski organi v&rjetno no bodo imeli pregleda nad stanjem vsega strokovnega osebja. Kdo drugi, če ne DIT, je poklican, da v republiškem merilu vodi pregled nad številom, in strokovno sposobnostjo logarjev, tehnikov in inženirjev. Da lanska dej a vnosi društva ni bila usp^nejša, je Virok tudi v neaktivnosti članov pri štutiiju in rwevunju operativnih pr-obleinov Da nekatere sekcije niso vplivale z nasveti na razvoj gozdnega iri lesnega gospodarstva v lastnem področju, je iskati Virok prav n ep rem če vanju strokovnih problemov. Ponovno ie Ireba poudariti, da je brez temeljitega strokovnega študija, v okviru sekcij delo društva plitko in da brez njega ne bo dosežen nobfcn pomemben uspeh niti izboljšan način gospodaifjcnja. Kako naj se organizira študij posameznih problemov? Razumljivo je, da je izbrati v okviru sekcije za posamezne panoge lesnega in gozdnega gospodarstva določeno število temeljnih problemov, pri katerih naj se vsekakor označi njihova prednostmi važnost. Plan problemov naj sestavijo najboljši strokovnjaki na področju sekcij. Sestavljen p!an naj se preuči na sestajiku vsega članstva sekcije. Na tem sestanku naj se programi dopolnijo in določi naj se nosilec problema, ki naj bi bil od-govoren za strokovno rešitev določene naloigfc Strokovnjakom, ki so odgovorni za ri^itev problema, naj se dodeli v pomoč potrebno število sodelavcev, ki bodo skupno re.^evali naznačcne probleme, K sodelovanju naj se pritegne EimveČje število članstva, Posamezniki, tudi logarji, naj prevzamejo maitjše zadclziive v okviru naznačene teme. Ko je izdeliifla reiitev določenega problema pod vodstvom nosilca teme, naj se da na Ogled še drugim strokovnjakom, ki naj dajo morebitne sfrokovne pripombc-Potem ko so pregledali elaborat določeni strokovnjaki, naj se končno nn širšem sestanku člansilva podajo in razpravljajo še moirebitne nejasnosti. Ma skupnem sestanku naj se tudi sestavijo ustrezni skkpi, katerih realizacija vodi k reševanju določenega problema, Tako obdtlan problem s predlogi naj se končno odda podjetju, ki je 23 rešitsv problema za,interesirano. Kar zadeva mate^'ialno nagrajevanje za uspešno rešitev določene naloge, bi bilo še dodati, da so s koristmi, ki jih ustvari ožji üli širši krog strokovnjakov 5 svojimi napori, vezane tudi dolžnosti podjetja, da jam da. usitrazno materialno nagrado, Z nagrajevaTijem se vzbuja v posamezniki h št večje slremljenje za rešitev strokovnih problemov. Poleg Kgotuj navedene metode preučevanja pa je možna tudi takšna. O'blika, d,a. podjetja na Ustno pobiKŠo predlagajo področni seikciji probleme, ki zahtevajo nujno rešitev, sekcije pa j iti prevzamejo v rešavanjc na temelju medsebojnega dogovori. Razvoj študija se tudi v tem primeru vräi analogno, kol j t zgoraj navedeno. Vsakemu posam-eznemu udeleieincui ki. sodeluje pri 'reševanju Stroko vnili problemov, naj se iz -skupne nagrade da tolikšen delež, kolik-rSna je bila njegova udeležba pri reievan.ju problcmoA'. Pozitivnost navedenih načinov stvokoTOega šti/d.vja bi bila v tem, da ^^0 lahko vsi elani vključeni v študij ter dia sta reaitev problema in sestava sklopov delo vsega članstva sekcije. To pomeni, da so člani seznanjeni z reSitvijo problemi in nakaüanimi metod a,mi delu, ki jih jo treba pod vzeti v zvezi z rešitvijo določenega problema. Istočasno je fl skupnim preučevanjem dana tudi strokovna snov za predavanju oziroma za debatne večere. Rešitev določenih problemov pa lu le delo, ki vključuje področno sekcijo, (eravcč je čestokrat možno ce-^itev določenega problema realizirati tudi na področju drugih sekcij. Da sc študij med sekcijami vskiadi iri da se izkušnje, dobljene pri 'preučevanjih, prertalajo na drugu področja, naj bo skrb društvenega odbora. Poleg reševanja lokalnih problemov je naloga društva tudi v tem, da neposredno sodeluje pri sestavi perspektivnih planov v l&snem in gO'zdnem gospodarstvu, Delo v navedeni smeri bo znatno uSpešn-ejše, ako bo čim več članov vključenih pri razpravljanju o temeljnih načrtih naSega gospodarstva. Društvo bi moralo nadalje brezpogojno sodelovati pri preufcevanju raznovistnüi reorganizacij v upravnem oziroma gospodarskera aparatu. Prepričan sem, da bodo v zvezi z navedenimi reorganizacijami najuslrezne.jši predlogi onih, ki neposredno vodijo delo na terenu in ki so tudi občutili v preteklosti vso tcižo neznosne birokracije. In še je treba poudariti, da namen društva ne bo dosežen, če bodb predlogi v strokovnem in organizacijskem smislu ostal i le zabeležejii ne pa uresničeni Vsi napori v zvoid s š-tudijem so praktKno ničvredni, ako se osnovne misli, ki izhajajo iz preučevanja ne realizirajo. Moralno zadovoljstvo in napredek Sta odvisna od dosledna izvršitve smotniih sklepov, Zato bi bilo nujno, da se stremljenje članstva usmeri v pomoč operativi, ki je poklicana, da uresniči sprejete sklepe. Ako bodo č-lani druStva v navedeni obliki dlejavnosti stremeli za napredkom v gospodarstvu, bodo tudi podjetja kot gospodairski dkni Se bolj pfldpirala društvo in omogočala tako izvrševanje drušrvenega programa. Razumljivo je, da so navedene csnoviie naloge obsežne ter da zahtevajo mnogo OTgamzacijske in strokovne sposobnosti članov. Ni namreč mogoče iti mimo dejstva, da zahteva vsako smotrno in temeljito delo organizacijsko in 'Strokovno ustrezne ljudi= ki morajo imeti voljo do izvršitve posta.vljenih naJog. Prepričan sem, da bodo s skupni m nesebičnim delom VTCga članstva .doseženi zadovoljivi uspehi, kar bo v korist ugledu stroke ter gozdnega in lesnega gospoda rstva- In«. Miloš S I Ü vnik BIOLOŠKE IN GOSPODARSKE OSNOVE GOJENJA GOZDOV V ŠVICI* Dr. Hans L e i ti u u g u t (Zuticli) Slovensko priredi! inJ, Jože Miklavžič (Ljubljana) 1, Prirodiie iji gospodarske osnove švil zato lahko presojamo zanesljivo po biološko pogojenih fi^abiih lastnostih. Prvovrstno fizikalno in kemično stanje dobrih rjavih gozdnih tal v naših mešanih listnatih gozdovih ni toliko posledica njihovega posebnega kemizma kakor boflj utinek v zemlji živečih organizmov. Ista tla se pod smrekovo kulturo zgostijo, losiromašijo in nam povzročajo največje gozd no gojitvene težave. Vpliv obdelave m gnojenja taJiih tal je kratkotrajen. Specifičnih lastnosti, ki naj bi jih imela dolor a gozdna tla. n« moremo doseči in trajno ohianiti samo z obdelavo in gnojenjem. Vsi naši ukrepi morajo biti iismerjeni v pi-vi vrsti tako, da Čimbolj intenzivirajo talni iiW svet in da zavarujejo rodovitnost tal z ugodnim medsebojnim vplivom tal, klime in vegetacije. Le v izjemnih piimerih moremo od gospodarsko znosi ji vih umetnih ukrepov pri'cakoväti kaitšen vpliv. V naših raimerah lahko opravičimo visoke stroške umetnega izboljšanja ta! ie tam, kjer je zaradi sestojnih razmer zelo otežkočeno vnašanje rastišču ustreznih drevssnih vrat. Spričo tega, da je treba za dvig vrednosti pH od 4,5 ]e na 5,5 (za razkisanje tal) v samo 30 cm debelem i^biem sloju povprečno 3000 do 5000 kg apnene moke po ha in da slabšanje ta! pri rastišču neustrezni zarasti zaradi nezadostne biološke aktivnosti In pospešenega izpiranja relativno hitro napreduje, pridemo do sklepa, da ü izdatki na našem zemljišču in pri naših materialnih in delavnih stroških v večini primerov niso znosi ji vi. Gnojenje gozdnh tal se v Švici tudi zato ni uveljavilo, ker sta najmanj "i tal v dobrem stanju glede hramvosti in vrednosti pH nad 5,5, Zelo Itislili, hrani v siromašnih taJ je okoli 15 % in ležijo veČin omai v arealu ^'isoko ležečih, t^ko dostopnih gorskih gozdov slabe proizvodnosti. Prav-tako pi-ihaja obdelava taJl v poštev ie pri kcmverziji gozdov in pri pomlajevanju gorskih, z debelimi plastmi surovega humusa pokritih gozdov. Načelno niti v splošnem nikakor nismo proti gnojenju in obdelavi tal v določenih prittierih {splošno pomanjkanje hraniv, nerazki-ojene plasti surovega humusa). Smo pa mnenja, da se preveč pričakuje glede ohranitve rodovitnosti tal od umetnih uki-epov. Predvsem ne smemo spregledati, da s samim umetnim zboljšajijem tal ne moremo vzpostaviti nobenega trajneg'a biocenoanega ravjioteija. Za uspevanje gozda potrebni rastiščni skupni učinek sloni končno na skladnem medsebojnem delovanju talnih, klimatičnih in bioloških rastisčnih elementov. Sinekoioški odnosi so v gozdu vedno tako zapleteni, da z enkratnim zboljšanjem določenega rastiščuega elementa nikakor ne moremo doseči splošen učinek. Načelno imamio dvoje poti; ali da si prizadevamo oliraniti trajnost s pomočjo prirodnega ravnotežnega stanja, ali pa moramo, da. ohranimo piotiprirodne kulture, nenehno nositi breme velikih stroškov gnojenja, obdelave ta! in pokončavanja škodljivcev, pri čemer pa je, kakor kažejo dosedanje izkušnje, trajen uspeh kljub temu še zelo dvomljiv. V Švici so se v splošnem enoglasno odločili za prvo pot, Ravnotako ao v našem gojenju gozdov pri pobijanju škodljivcev pomaknjeni v ospredje biološki vidiki. Splošne izkušnje so nam zeJo prepričljivo pokazale, »ia je tr«ba pri umetno osnovanUi rastlinskih združbah, predvsem pri Čistih kulturah, vedno računati s prikrito nevarnostjo mnoštvenega nastopa škodljivih žuželk in glivic. Zelo poučen zadevni primer najdemo pri poljedelstvu. Eedno varstvo proti škodljivcem je tu skoraj ravnotako važno kalior obdelava tal, gnojenje, gajenje in izbor sort. Pri sadjarstvu moramo na primer računati z letnimi izdatki za zatiranje škodljivcev, M so enaki dvaikratnemu kosmatemu donosu intenzivno gojenih gozdov na najboljšem rastišču. Letno večkrat ponavljajoče se Slcropljenje z raznimi sredstvi je potrebno, ker tu manjka bloce-nozno ravnotežje in bi bile poljedelske kulture po prenehanju zaščitnega ukrepanja že v nekaj letih uničene. Ne smemo pri tem prezreti dejstva, da samo pobijanje škodljivcev cesto kvarno deluje na življenjsko skupnost, ker zadene v enaki meri njene koristne kakor škodljive člane. V svetu žuželk so sovražniki rastlinskih škodljivcev č&sto celo bolj specializirani kakor samt škodljivci in posebno občutljivi za kemična sredstva. Zato so pogosto bolj prizadet« koristne žuželke kakor določene, v zdi'avi bit>-cenozi sicer maloštevilne in zato nepomembne škodljive žuželke. Celo v poljedelstvu komaj še znosljivi stroški zaščite rastlin preusmerjajo danes rastUnogojstvo v biološko zdrave kulture "in postajajo zato vedno bolj važni zadevni ukrepi, n. pr, kolobarjenje, mešanje kultur, gajenje odpomib sort in biološko zatiranje škodljivcev. V gojenju gozdov je to tembolj važno, ker vkljub modemi tehniki in novim kemičnim sredstvom ni možna keonična zaščita rastlin v taki meri kalcor v kmetijstvu. Ogromna škoda, ki so jo povzročili razm živalski in rastlinski škodljivci na našem gozdnem drevju, rastočem izvem svojih prirodnih rastiŽČ, je pripomogla k itemu, da je danes v Švici ohranitev ali vzpostavitev prirodnih, biološko zdravih gospodarskih. sestojev nesporno glavni smoter gozdnega gospodarjenja, V prirodni življenjski skupnosti izzove vsaka premočna razmnožitev enega člana hitrejše in učinkovitejše prirodne protisUe kakoi' v ne-prirodni, tako da se večinoma že v krajšem času samo po sebi zopet vzpostavi biološko i'avnoteäje. Cista kultura povzroča globoko segajoče spremembe v strukturi in djnaimiki hiocenoze, tako da obstanejo v novih razmerah le maloštevilni fitofagi insekti in večinoma le malo parazitnih vrst. Trpijo zaradi nenavadnih mikroklimatičnih razmer in zaradi spremenjenega fiziološkega stanja rastlin. Oni pa, Id obstanejo v novih razmarah ali ki jim te celo godijo, najdejo v obilni razpoložljivi hrani izboljšane razvojne pogoje in tako ptostanejo pravi škodljivci. Medtem ko ima v prirodnem gospodarskem gozdu varstvo gozda podrejen pomen, sodi v gozdnogospodarskem sisteniu »pridelovanja lesa« (Hoilzackerbau) (ki vidi v gozdu le fabiiko lesa, neke vrste lesno njivo, op. prev.) med najvažnejše naloge gozdarja. Tu neobhodno kemično zatiranje škodljivcev ne povzroča samo neznosnih stroškov, temveč vodi do veflno večjih motenj v vsem gospodarstvu prirode. Uporabi inaekticidov se v gozdu zato čimbolj ogibamo in jo omejujemo samo na lokalna žarišča. v naših razmerah in gospodaj-skih pogojih, tudi kaj- tiče varstva gozdov, mörft le prirodni gospodarski gozd zadovoljiti zahteve trajnosti in največje gospodarnosti. Okolnost, da so v prirodnein gospodarskem gozdu tudi največje mož' nos ti za izpolnitev gozdno gojitven aga smotra, določa naše načelno stališče do gajenja gozdnega drevja (Waldbaumzüchtmig), t. j. individualnega gäjenja po načelu genetike, ki ni imfilo do danes pri nas večjega praktičnega pomena. Vzrok zato je deloma, ker smo kulture ze od nekdaj z gospodarskih in gozdjiogojiLvenih razlogov kolikor mogoče omejili in si prvenstveno prizadevali gozd prirodno pomlaijevati, in dölbma v gospodarskih in znansftvenih vidikih. 2ar'adi mnogih posetnostL v goadai'ski proizvodni tehniki se nam zdi nedopustno preprosto prenašanje kmetijskih metod gäjenja rastlinskih vrst in sort v gojenje gozdov. Kmetijsko gajeiije se prizadeva vzgojiti populacije z razmeroma ozko variabilnostno amplitudo fspremenlji-voatnim- razmakom), t. j, izravnane sorte z določenimi vrednostnimi lastnostmi, V gojenju gozdov se je izkazalo glede na dolgo življenjsko dobo sestoja in na rastišcne razlike na ratzmeroma velikih gozdnih površinah, da je relativno široka variabilnost gozdnih drevesnih vrst tako po-rftembna, da je ne smemo podcenjevati, Populaicijsjd značaj dopušča, da prihaja do izra5;a prirodni izbor že na najrcianjši površini in iz generacije v generacijo, tako da se ohranjajo le za življenje najsposobnejši člani populacije. Kot celota torej rastiSču ustrezna populacija brez dvoma po svoji odpornosti preka&a ozlto omejeno poljedelsko sorto. V gojenju gozdov je ta okolnost veliko bolj važna kakor v kmetijstvu. Če se tu določena sorta veČino let dobro obnese, je njena vporaba upravičena tudi tedaj, če je v ekstremonih posameznih letih njen donos majhen. Sestoj se pa mora obnesti stoletja, brez izjeme in je okolnost, da ne Icljubuje nezgodam enkrat samkrat tekom vsega življenja, odt-oČilna za njegov obstoj. Zaradi omejene praktične možnosti rednega za/üranja gozdnih škodljivcev bi moralo biti gäjsnje gozdnega drtjvja v gozdai'stvu v primeri z gäjenjem rastlinskih sort v kmetijstvu bolj izrazito usmerjeno v vzgojo odpornih, rastiSču ustreznih vrst dobre rastne zmogljivosti.. Največje jamstvo rastne sposobnosti nam le nudijo prirodno pojavljajoče se rastiščne sorte. Zato je naša najnujnejša uaJoga, izbrati najprej kvalitativno visoko vredne avtohtone populacije, Iii eo se že obnesle, in ohraniti jih za poznejše naravno pomlajevanje, zlasti pa za obiranje semenja, potrebnega za premeno raetiŠČu neustreznih umetnih se^stojev. Pred nekaj leti smo v ta namen urediU pri našem zavodu za gozdno j-aždskovanje poseben oddelek. Tukaj se ukvarjajo poleg drugega z vprašanjem provenience in gajenja gozdnega drevja, zaeiiikrat omejeno na topolo, ker je za t)o v vsakem pogledu posebno primerna. Hitra rast, zgodnja sečna zrelost, vegetativno razmnoževanje in sadnja posameznih dreves nam tu obetajo hitrejše in boljše uspehe kakor pri drugih drevesnih vrstah. Pri drugih drevesnih vrstah moramo tudi upoštevati, da doseže uporabno dimenzijo le majhcai del prvotnega števila posameznikov in da pri tem kvaliteta sestojev azredno zavisi od selekcije. Tehniško slabo kvaüiteto* populacije moremo torej močno oblažati s selekcijo. Razen tega ima gojiteJj možnost, da. iaboljŠa kva-liteto tudi z negova(nj<3in sestoja (Bestandeserzi^hmig). Zaradi dolgoživosti gozdnega drevja je fenotip v zelo veliki meri pogojen po okolju, torej ga je mogoče vzgojiti. Medtem ko prihaja v poljedelstvu v poŠtev največ ranoŠtvena vzgoja s splošnimi izbo-ljšainjem ekcflošMh pogojev (okolja), lalilco gojitelj gozdov vzgaja in neguje posamezen, individuum, t. j. v dolgem obdobju lahlto veliko intenzivneje vpliva na. svojo rastlino kakor poljedelec. Ta si prizadeva, da bi povečal donosnost predvsem z genetičnim popravi jam jem sort, z obdelavo tal, z gnojenjem iti z zaščito rastlin; težišče gojenja gozdov pa leži nasproitno v dolgem časovnem razdobju med obnovo (osnova-njarn) sestoja in žetvijo (sečnjo). Vkljub močnemu poudarku na negovanju gozda pO' zamisli Schade lina nikakor ne- puščamo v nemar sistenia-tičnega gäjenja drevja. Razen pri prctežaio vegetativno razmnoževanih drevesnih vrstah {-topole in vrbe) in di-evju, ki daje sadeže (domači kostanj in oreh), se nam. zdi, da bi bilo sistematično gaj en je uspešno predvsem pri onih drevesnih vrstajh, ki jUi cesto viiaŠaroo v gozd, da bi obogatili prirodno mešanico, kakor macesen in bor. Za zdaj pa je za na-s raziskovanje dednosti glede na probleme negovanja seatojev veliko bolj važno kakor gäjenje samo. Osnovna dela gozdarskih genetikov, kaikršni bo Wettstein, Langlei in Syrach Larsen, so xato tudi za nas važna. Za zdaj imamo prvo nadlogo, da poplavimo slabe sedanje populajcije gozdnih drevesnih vrst s skrbno selekcijo. Razen tegu utegnemo, kakor kažejo naše izkušnje s hrastom, mieti neke uspehe pri izbiranju semenjakov s slirbnjm preizkušanjem potomstva vlcljub znanim teoretičnim pojnanjkljivositim, Naglasil bi rad, da se ne more zaenkrat dovolj visoko ocenjiti gozdno-gojdtveiia in znanstvCTa vrednost preučevanja ras in preučevanja' gäjenja na gozdnem drevju, ki pa bi utegmilo imeti nevarne posledice, če bi ss prezgodaj in pretirano- vnašalo v gozdarsko prakso. V primeri z ostalirm nujnejšimi nalogami gojenja gozdov, kakršne so- v2postavitev prirodnih gospodai"3kih gozdov, da se omogoči trajno gozdno gospodarjenje, pospeševanje kvalitete sestojev z nego, popravljanje slabih dednih osnov z načrtno selekcijo, nas gäjenje zaenkrat zanima Je znanstveno. Težišče naše gozdnogojitvene dejaivnosü, da dvignemo donosnost prirodnih gospodarsidh gozdov, je v vzgoji sestojev. S tem pa ne mislimo le izbiranja in nege, temveč i-esnično vzgojo, t, j. naše načrtno in učinkovito ukvarjanje s posameznimi individui in s celotnimi sestoji s cUjem, da dvignem» njihovo donosnost. Značilno za našo celotno gozdno gojitven o prizadevanje je »v zg o j n o gospodarjenj esi (Er zieh ungs betrieb), ki ga je Schädelin obrazložil-in utemeljil v svojem osnovnem delu: »Izbiralno redčenje brez jakostnih Stopenj« (Auslesedurchforstuug), Vzgojno gospodarjenje je zgrajeno na naaJtednjih stopnjah: Izbiranje (Auslese), podpirainje (Begünstigung) in vzgajanje v ožjem smislu (Erziehung). Izbiranje nam omogočata s staranjem padajoče stevOo drevja in njegova) izredna raznolikost. Celo pin izrazito po rastiščih izbranih ekotipih je le v onüi lastnostih neka določena enOitno.st, ki slonijo na rastisčro pogojenem ekološkem in morfološkem izboru, kakor v odpornosti proti mI^azu, suŠi in raznim, boleznim, v prilagojenosti krajevnim snežnim in svetlobnim ra^meraiti, porazdelitvi padavin v teku leta in raznovrstnim nevarnostim. Pri gospodarsko odibčujočih znakih, kakor v rasLni energiji, v obliki debla an izgradnji krošnje, naletimo pretežno na. izredno variabEnost, V nasprotju z rastišČno na velikih povi-šinah izravnavam mi razmerami S&veiTe Evrope so populacije gozdnega drevja v iaipskem področju zaradi naglo in pogosto menjajocega se rastišča zelo neenotne. Razen tega povzroča medsebojno opraaevanje iz sosednih, toda fikološko različnih rastigč, nenehno mešanje dednih osnov. Pri macesnu kakor tudi pri drugih drevesnih vrstah srednje Evrope je variabilnost veliko veČja kakor pri severnih proveniencah. Zato je istbor provenienc za kvaliteto naših gozdov prav posebnega in odločilnega pomena. Končno pa opozarjamo na zdavnaj znano dejSitvOj da celo individui, ki imajo enake dedne osnove, kažejo zaradi rasličnegai razvojnega poteka in zaradi raznolilcosti krajevnih vnanjib pogojev zelo različne zunanje like. Celo rahle raclike v sestojni klimi na- najmanjšem prostoru in krajevna naJcljučja v mladostnem razvoju mnrejo učinkovati trajno na obliko in kvaliteto. Ker po zakonu verjetnosti pri večini primerkov delujejo ugodni kakor neugodni individualni zunanji vplivi, je večji del- primerkov relativno povprečen. Pogosto povzroči določen pogoj okolja celo pretežno gospodarsko nezaželene znake kakor grobo vejnatost ali rogovilasto razrast, medtem ko so izi'«dno lope oblike tudi pri najboljši povprečni dedni osnovi populacije zelo redfee. Piirodno izločanje gre večidel na račun nežno zgrajenih, vitkih, drobno-■\'ejnatAh in gospodarsko visokovrednih individuov. Zato je skrben izbor po gozdnogojitvenih vidikih za dosego najvišje kvalitetne vrednosti drevesa neobhodno potreben. Značilno za *izb)ralno redčenje« ,ie, da ne poana jakoatnih stopenj. Teoretično pozn,a samio eno jakostno stopnjo, t j. Listo, ki jo tmamo subjektivno za pravilno, upoštevajoč biološke in gospodarske predpostave ter ocenjujoč dotiČni drevesni individuu-m, ki ga želimo podpreti in vzgojiti. To nase, s praktičnimi izkušnjami podprto pojmovanje takole utemeljujemo. Zaradi prizadevanja prirode, da bi Čimbolj izrabila vse krajevne produkcijske elemente, moremo prirastek določenega sestoja za omejeno časovno obdobje imeti kot dano količino. Zelo števUTii posku&i redčenja so pokazali, da imajo različni redtilni postopki komiaj zaznave-n vpliv na celotno rastno zmogljivost. Zato je v prav velikem okviru za absolutno količino pi-rrastka, ne pa tudi za njegovo kvaliteto in vrednost, brezpomembno, kako redčimo, vse dokler ne spremenimo celotne strukturne zgradbe sestojev, predvsem pa njegove zroesi drevesnih vrst. Naši rsdčilnii posegi so v primeri z danskim ali z danes v Nemčiji uporabljanim redčenjem za veČino drevesnih vrst bolj zmerni. Ta zmernost se opira deloma na rastiščne razmere ter na prizadevanja po Čimboljsi kvaliteti, deloma pa na spoznanje, da izbrana drevesa prostor, nastal z izsekom škodljivih tekmecev, le počasi izrabijo m ga le v določenih mejah naglo izravnajo, z večjim prirastkom. Prirastek 5e ne stopnjuje sorazmerno z rastnim prostorom in s svetlobnim užitkom, temveč v glavnem po M i t -scherdicbovem zakonu delovanja. Relativni učinek podpiranja torej 2 njegovo jakostjo nenehao pada in se v področju svojega jmiiai-iniuma približa lücli. To dejstvo je podkrepljeno še 3 tem, da z rastočim svetlobnim užitkom asimilacijski količnik pojema in da z rastočiin deležem svetlobnih listov izkoriščanje svetlobe slabi. Zaradi tega močni redčilni posegi v sestoj zmanjšujejo njegov prirast&k. To razglabljanje in praktične izkušnje so privedle do zgodnjih, pogostnih,, toda zmernih redčenj. Učinek naj bi se pa okrepil a previdno izbiro ter z rednimi in čestimi redčenji. Pri »izbiralnem redčenju brez jakostnih stopenj^ so zlasti merodajni vidiiki vzgajanja sestoja v ožjem smislu. Čim bolj poznamo vzroke kvalitotne diferenciacije gozdnega drevja, tem več možnosti imamo, da zunanje pogoje tako- oblikujöno, da krajevno in talno pogojeno kvaliteto dvignemo do najvišje stopnje. V osredju preučevanja osnov vzgajanja sestojev pa je zato nauk o dednosti in o ekologiji. Kakor že sama Schädelinova izraznai tvorba nakazuje, je njegovo »vzgojno gospod ar j en j efr (Erzieh ungsbe trieb) biološko utemeljano gojenje ssstojev (Bestandesersdehung), katerega posebna odlika je logična zaporednost posameznih posegov v sestoj, ki rastejo nujno in dosledno naslednji iz prednjega ter kot celota tvorijo zaključen, vzgojni obrat. Pod pojmom vzgojnega obrata razumemo torej vse gozdnogojitvene ukrepe in posege v sestoj, ki so usmerjeni k izboljšanju gozdne klime, tal in sestoja. Posamezne stopnje vzgojnega gospodarjenja: čiščenje, redčenje, svetlitev (LicTitwuchsdurehforstung) in pomladitev si sledijo ne le brez vrzeli in dosledno, temveč so tudi biološko utemeljene z zakonitostjo sestojnega Življenja. Razlikovati moramo med množinskim in posamičnim vaga-janjem sestoja. Z množinsko vzgojo skušamo povzdigniti kvaliteto skupnosti z osnovanjem primerne sestojne zgradbe. Zato je predvsem v mladostnem sestoju mogoče usmeriti vzgojo le na ^upnost, ker bi bido število posameznikov za posamično vzgojo se preveliko in pozitivni vrednostni znaki premalo opazni. Intenzivnost svetlobe, .trajanje osvetlitve, zaŠOita pi^d vetrom in mrazom itd. so za odpornost proti bolezni, za rastni potek cesto bolj odločilni kakor dedne osjiove. Šele z večjo starostjo se pojavijo posebne, z dedno osnovo določene vrednostne lastnosti bolj izrazito in dopuščajo na posamemika usmerjeno posamično vzgojo. Pri tem se pa kaff ob začetku še nc odJoČimo že dokončno za določena drevesa prihodnosti (kandidati), temveč se izbor in vzgoja kandidatov vršita pri vsakem redčenju na osnovi nove in od prejšnje nezavisne presoje. Drevesa, ki so se izkazala v teku ponavljajočega se iahiranja (redčenja) za dobra po svoji kvalitetni vrednosti, dokončno izberemo in jim damo možnost, da svoje krošnje razvijejo v polnem obsegu v zadnji stopnji redčenja — v svetlitvi (licht-wuchsdtircliforstung), ko sklep krošenj dokončno in popolnoma zrahljamo in ga tudi stalno vzdržujesmo v takem s.tanju. Posamezne posege vzgojnega gospodarjenja v sestoj vsklajamo strogo z biološkimi načeli. V mladju (JungTvuchs) se omejujemo na zaščito pred kvarnimi vplivi in na iirawia-vanje mešamja vrst. V gošči (Dickung) predvsem izlo6!mo očitno manjvredne Člane zgornjega sloja z namenom, da ohranimo in številčno pomnožimo individue bodočega glavnega sestoja, ki jim je videti, da bodo dobri. Scle v drogovxüku (Stangenholz) postajajo dobre lastnosti dreves vedno bolj očitne in iaše razpoznavne. Tedaj začnemo s pozitivnim izborom in smotrno vzgojo posameznika. Iz predočenih bioloških vidikov tudi'sledi, da moramo v nisih razmerah cdHtajiiti vsako shematično gospogarjonje po ploskvah (Flächenwirtschaft), Poudarjenim biološkim zahtevam pri gojenju gozdov more ustrezati le gozd z določeno trajno sestavo ali zgradbo. S tem nikakor nočemo poudariti, da je v področju jelke-bukve splošno ra'Zvito prebiranje edino, ki je prizadevanja vredno. Biološko in gozdno-gojitv&no pre ud ar j aji je naa zlasti pri svetlobnih drevesniib vrstali vodi k drugačnemu ravnanju. Splošno razširjeno mnenje, da je švicarsko gojenje gozdov usmerjeno le k prebiralnim gozdovom, je nepravilno. Kakor nam kaže pragozd vse oblike pomlajevalnega procesa in notranje zgrajenosti, dajemo tudi gospodai'skemu gozdu usti'ezno rastišču, gozdni združbi in dosedanjemu ravnanju z njim čini večje torišče. Značitoo za naše gojatijc je, da je prosto sleherne sheme. Vsakemu prirodnemu gospo-darsketau gozdu us.treza njemu lastna in posebna go z d n o go j i t v e n a tehnika. (PodSrtal prev.) Biološka usmerjenost našega gojenja gozdov je pedologijo in filosocio-logijo povzdignila med osnovne pomožne stroke. Oceniti rastišče je nemogoče brez podatkov o tleh. VeČina pedoloških vpražanj se tiče tudti gojitelja gozdov. Zakisaiiost tal, njihova globina, vsebovanje hranil, vodnatost in zračnost taj, globina zakoreninjen ja, razvojne težnje tal so nadvse važni Činitelji pri slehernem gozdno gojitvenem preudarjanjy, Nobana dniga metodar nam ne omogoča tako nata.nčno dojerti celotno delovanje rastišča kakor atatistično-floristični opis vegetacije v zvezi a talno raziskavo. Posamezne rastline nakazujejo vedno večje razmake v kakovosU rastišča kakor rastlinske združbe, ki rastišče nakazujejo mnogo bolj zanesljivo kakor posamezni »nakazovaJci rastišča«. Cim tesneje je vezana rastlinsim združba na določeno rastišče, tem večja je njena vrednost kot nakazovalke in vrednost njenega nakazovanja za gojenje gozdov, Ce se je gozdarska fitosodologija-v Švici dosedaj pečala pretez.no z rEizpoznavanjem sociološke pripadnosti določenih gozdmlh tipov, s siste-maüko in njUiovo morfologijo, je to le zaradi njene mladosti in ker so se s tem najprej pretežno ukvarjati botaniki-sistematiki. Gozdnogojttvena paznja pa se sedaj vedno bolj usmerja na stanje združb, na sinekologijo, potek življenja in menjavo generacij. Sociološka pripadnost rastišča se m dokončno odločilna za- tehniko gojenja gozdov, ker je ta pr-padnost samo izraz določenega ceiotnega ekološkega delovanja. Tako so n. pr. matična kamenina (geološka podlaga) In ustrezno iz nje nastala tla neke določene iste gozdne združbe včasih popolnoma različni. Ista gozdna združba se lahko razvije na moreni, molasi in na prodcu. Zato imajo tej združbi pripadajoči posamezni sestoji ne samo neenake donosne možnosti, temveč tudi drugačne pogoje za gozdnogojitveno ukrepanje. Ne moremo zamoiičati, da sta pedologija m fitosociologija zaradi svojega velikega pomena za gojenje gozdov zameglili pogled na njegovo gospodarsko važnost Te napake pa ne smemo pripisati biološki smeri v gojenju gozdov, temveč le pomanjkljivi sposobnositj posameznih speciailistoVj da gledajo na ceJoto in udobni prizadevnosti marsikaterega praküka in teoretika, da vprašanje rešuje na šolski način. Gojenje gozdov je veja gozdnega gospodarstva, je biološko vezana tehnika. pTirodni gozd kot tak ni iiaŠ gospodarski cDj, temveč le iahodi-aCe jiašega biološkega preudarjanja in gozdnogojrtvenega planiranja. Oblikai gozda je zato vedno le sredstvo, da z njo za.iiesljivo dosežemo gospodarski cilj, 3. Gospodarski jji tehiučiti pogoji gojcjija gozdov Pri obravnavanju osnov našega gojenja gozdov moramo vsaj z načelnih vidikov razjasniti njegove gospodarske in tehnični s predpostavke, Predh-odno moram v tej zvezi opozoriti zopet na b'stvenc razlike nijed gojenjem gozdov in lometijsldiiii kuliturami, Kakor smo že prej omeniti, produdra poljedelstvo kratkoročno za trenutne potrebe; more se razmeroma hitro preusmeriti, medtem ko more gozdno gospodarstvo zadoščevati ti-enutnejmu povpraševanju le s sortiranjem lesa in z letno porazdelitvijo gozdnega donosa, torej le v žetvi sami. Snovanje in gojenje gozdov slonita v veliki meri na nezanesljivih postavkah o potrebah in zahtevah daljne bodočnosti. Nemalo primerov potrjuje, da je vrednotenje določenih drevesnih vrst in sorlimejitov podvrženo daljnosežnim spremembam, ■Mehki les trepetlike, topole in jelše, nekoč skoraj brez vsake vrednosti, štejemo danes med najbolj iskani les. Položaj na trgu so v razmeroma kratkem Času t&meljito spremenila nova uporabna področja in novi načini uporabe lesa. Razen tega na povpraševanje in ceno lesa posameznih drevesnih vrst močno vpliva stanje na svdovnem trgu. Ker vsa zahodna Evropa in prav posebno Švica trpijo na vedno večjem lesnem pomanjkanju, je tembolj odveč vsako enostransko preudarjanje o povpraševanju po lesu, ki nam: ga bo prinesla zelo odmaknjena bodočnost. Z gospodarske strani se posta-vlja našemu gojenju gozdov naloga, da radionalno in trajno proizvaja največjo količino iesa relativno visoke vrednosti. Trajnost zahteva rastišču ustrezne sestoje. Največja produkcija lesne mase pa zahteva optimalno izkoriščanje vseh podanih produkcijskih elementov, torej oskrbovanje zaloge (Vorratspflege), .t. j. izkoriščanje, ki ne zmanjšuje prirastka, izkoriščanje po poti nege in vzgajanja, ne pa po poti zaukazaruli sortimentov. Sleherno gospodarjenje po načelu seČenj na golo (Schlagwiirtschaft) uničuje priraatne sile in ga zato za naSe razmere odklanjamo kot negospodarsko. Z negovanjem sestojev bomo v prvi vrsti povzdignili kvaliteto na raatiščno pogojeno najvišjo stopnjo. Tu bi utegnila biti upravičena gi'aja, da po našem dosedanjem izvajanju iz današnjih zahtev trga ne moremo, kar zadeva kvaliteto, sklepal;! na zahteve daljne bodočnosti. Vendar bodo določene lastnosti, kakor ravno-debelnoat, brezvejnatost in enakomernosit branik po dosedanjiih izkušnjah domnevno vedno iskane, čeprav se bo njih vrednotenje s časom menjalo. Kar se tiČe zaželenih drevesnih vrst, pa se v našem deticitnem področju kaže, da bosta vkljub kemični uporabi lesa povpraševanje in cena manj odvisni od di'evesnih vrst kakjnr od kvalitet in količin, ki bodto prihajale na trg. Poudariti je treba, da se industrija mofino razvija po lokaJnih produkcijski!! in tržnih razmerah. Priznati pa moramo, da svetovni trg ašČe predvsem les iglavcev. Iz bioloških razlogov zahtevano povečano snovanje pzirodnlh mešanih seETtojev pa nima, skoraj nobenega vpliva na celotno svetovno preskrbo 2 ]esom', 'ker po prirodi odpada 35% vseh gozdov na iglavce nevera in gorovja, 15% na mešane gozdove listavcev zmernega pasa in 50% na tropske in subtropske gozdove. Ce so na katerem področju avtarJctična stremljenja zgrešena, so to prav zares v gozdnem gospodarstvu. In končno se ne pečamo z gojenjem gozdov samo zaradi jnaLerialtiih potreb, temveč tudi zaradi Ijudskokulturnih in socialnih nalog. Idealna vrednost gozda, njegov vpliv na kliijaio, vadö in tla, njegov pomen, ki ga ima kot delovno torišča in kot proizvajalec surovine, ki je v določeni obfliki in na določen načiri nujno potrebna v vsakem obratu in v vsaki industriji — niso nič manj važni kakor gola preskrba dežele z lesom. Vsem tem nalogam pa najbolje ustrezal prirodni gospodarski gozd. Ob ra^ačletiitvi gospodarskih osnov gojenja gozda ne naletimo torej Ha nobena bistvena nasprotja z biološkimi vidiki. V veiliki meri so biološka načela tudi gospodarsko odločitoa. Označevanje biološke smeri v gojenju gozdov — v pomanjkanju stvarnih protidokazov — kot idealizem ali kot goreče navdu-sevanje za prirodo, spričuje le nepoznanje znanstvenih osnov gojenja gozdov. (Podčrtal urednik.) Treba je priznati, da nasprotje med obema smerema-leži globlje: v bistveno razli-kujocih se miselnostih, v katerih se išČc izpolnitev gospodarskega cilja. Ena miselnost pojmuje gozd kot lesno-produkci.jski obrat, ki ga človek po svoji volji ura,vnava, druga miselnost pa pojmuje gozd kot pnirodno tvorbo, združbo, ki naj bi se obnavljala v nenehni skladnosti. Četudi v Švici v gojenju gozdov nobena, določena mii^elna smer nima tako rekoč oficiaLnega značaja, kaze razvoj gojenja gozdov vendar neko sliko nepretrganosti in enotnosti. To nenavadno enoüio stališče znanosti in prakse izhaja, iz dolge in dobre tradicije, iz splošnega prepričanja — ki ga je gojila znanost in potrjevalla praksa — o prednostih prirodnega gospodarskega gozda. Tehjiika gojenja gozdov izhaja iz svobodne sinteze biološkega, gospodarskega in tehničnega preudarjanja in najde svoj značilen izraz v gozdnogojitvenem planiranju, zlasti v izboru drevesnih vrst in v načinu pomlajevanja. 4. Biološlti in gospodarski ^^dil^i izbora drevesnih vTst i« tehnike pomlajevanja Prirodni gozd je izhodišče našega razmišljanja, prirodni gospodarski gozd pa posledica biološkega in gospodarsko pravilnega gozdarjenja. Bistvena, razlika med obema vrstama gozdov je ze v tem, da prirodni gozd v marsikaterih primerili tako glede priraatne in vrednostne zmogljivosti kakor tudi glede zahtevane staibilhosti ne more usrtrezati našim potrebami. Gospodarski cilj dosežemo torej le z gospodarjenjem. Namesto prirodnega izločevanja mora stopiti gozdno-gojitveno izbiranje, naonesto piirodne gozdne sestave pa zgradba gospodarskega gozda. Z menjavanjem stopnje in oblike meSanja drevesnih vrst in z bogatit-vijo sestoja po drevesnih vrstah moremo, kakor nas uče izkušnje, ustvariti gospodarsko zaželene vrste in oblike sestojev, ki po tidcosti svüjä biocenozne strukture m po svo.ji sposobiioati, da trajno dajejo visoke donose, ne zaostajajo za prirodnira gozdom. Pri lübom drevesnih vrst moramo predvsem razlikovati drevesne vrste, ki uspavajo v prii'odnih krajevnih gozdnih zdriižbah in so torej na doticnem rastišču domaČe, t j. ustreeiie, od rastišču neustreznih vrst. Pojem »rastišču ustrezen« je treba bolj široko razumeti, saj tudi združbi tuje vrste morejo biti primerne določenemu rastišču, Zaradi zgodovinske .selitve vegetacije ali zaradi krajevno nezadostne konkurenčne sile često v kakem kraju manjkajo določene di-evesne vrste. Rastišču neustrezne so le one drevesne vrste, ki ne ustrezajo talnim in klimatiČnim ra23nerani. Kjer pa pojasnjujejo manjkljivost nekaterih drevesnih vrst zgodovinske selitve ali preslaba konkurenčnost, bodo te vrste dobro uspevale, če jih uvedemo in po potrebi podpiramo. Pri rastišču tujih drevesnih vrstah je prikrita nevamosit le v tem, da niso s prirodno, dolgotrajno selekcijo prilagojene novi biocenozi in je zato mo^o, da bodo slej ko prej močno ogražane. Pri uvajanju drevesnih vrst, ki manjkajo iz zgodovinskih selitvenih razlogov, je treba biti zelo oprezen (Pinus strobus, Pseudotsuga Douglasii) in jih kaltiviratj le v šopih in skupinah med domačim vrstami, ne pa na večjih strnjenih površinah, da ne bi omogočile mnoštvencga pojavljanja razniJi škodljivih žruželk ali glivic. Drugačna je stvar pri vrstah, ki manjkajo zaradi konkurenčnih razlogov in katerih prirodni area! je v nepo-srerlnem stiku z namembnim rastiščem, kakor je to pogosto pri boru in macesnu. Dokler so na doücne-m rastišču domaČe vrste v stanju, da vzdržujejo biocenozno ravnovesje, se nam ni treba bati za rastišču ustrezne drevesne vrste, ki jih uvajamo. Pri tem moramo seveda paziti, day prirodne gozdne strukture in predvsem količinskega razmerja drevesnih vrst premočno ne spremenimo, kajti gozdno gojitveno ponašanje določene drevesne vrste je pogojeno po njeni količinski udeležbi, po primešanih drevesnih vrstah in po strukturi sestoja. Smreka n. pr. kot posamezno drevo aM v šopni in skupinski primesi v listnatem mešanem gozdu popolnoma ustreza, rastišču, medtem ko bi mogli razne nj^ove rastišču ustrezne drevesne vrste označiti kot rastišču neustrezne vrste, če bi bile v čistem sestoju. Ustreznost ali neustreznost moramo vedno presojati glede na biološko zdrave sestoje. Podatkov o neki »normalni- zmesi« za določena rastišča gozdarjem ne moremo dati, ker moramo sleiiemo rastišče imeti za nekaj posebnega, zlasti ker vsako rastišče nudi v področju mešanih gozdov številne možnosli mešanja). Mišljenje, da pripada vsakemu rastišču le določena oblika gospodarskega gozda, je napačna, V bistvu pri rode leži nmogoiličnost in biocenozno stabilna strukturai sestoja je dosegljiva pri različnih vrstah in oblikah sestoja. Zato smemo v določenih mejah upoštevati pri izbiri drevesnih vrst Čisto gospodai-ske razloge, ne da bi s tem prizadeli biološka načela, V posameznih primerih ee le postavlja vprašanje, kako daleč smemo kreni'td od normalne prirodne sestave sestoja. V pravilu se amemo čim manj oddaljiti od prirodnih meja, ker nam manjka dokazov, da dajejo od prii-odne zgradnje moSno oddaljeni gozdovi trajno največji donos, medtem ko imamo prav nasprotnih primerov kaji- na pretek. To nas ne more J motibi, da ne bi n. pr. na rastišču gozdne združbe gradna — gabra, kabor pač vrednotimo posamezne vrste gradea, bor, brMo, trepetliko ali bukev imeli za gospodarsko glavne drevesne vrste. Tudi je dano na. prosto, da se kot gost vnaša macesen primerne provenience. Izbor drevesnih vrst je splošno toliko večji, kolikor stab^ilnejse je po naravi biocenozno Ravnotežje rastišča in čim številnejše drevesne vrste utegnejo v danih okoJnostih optimalno uspevati. Biološko in gospodarsko preudarjanje nam ravnotako odpira velike m,ožnosti v pomlajeval ni tehniki. Navadno po vrsti drevja, rastišča in po sestojnih razmerah kombiniramo razne načine sečenj, s katerimi uvajamo pomlajevanje. Splošno veljavni sta naslednji načeli; 1. Pomlajevalae sečnje ne pomenijo nobenih i^Hranüi ukrepov in se porajajo večinoma neopazno iz goaJnogcjitveiiili seč en j; 2. služiti morajo »negi üesne zaloge« s ciljem, da čimbolj izrabijo sile priraŠčajnja in smejo zato zajemati vselej le majhne površine. Prednji načeli pri prebiralnem gozdu splošnb upoštevamo iz bioloških in gospodarskih razlogov. Če bi po želji mjiogih pristašev prirodnega gospodarskega gozda hoteli vsak raznodobni gozd, ki ga izkoriščamo s sečnjo posamemega drevja, imenovati prebira'hii, bi mogli švicarske gozdove šteti skoraj vse med prebiraJne. Izraz prebiranja pojmujemo mi ože kaJcor večina inozemskih avtorjev in razlikujemo dve različni osnovni formi: a) Pravi prebiralni gozd (Plenterwald) s posamiSnim prebiranjem in b) švicarski prebiralni gozd s skupinskim prebiranjem (Femelscbla^aid). Za »Švicarski prebiralni gozd s skupinskim prebiranjema* je značilno, da je pomlajevalni postopek sestavni del gojitvenega obrata, da se začne pomlajevanje s snovanjem skupinskih in gnezdastih pomlajevalnih žarišč v dosegljivosti transportnih meja in da se od primera do primera izbira način pom'laijevalne sečnje ustrezno rastišču, sestoju in pomLajevani drevesni vrsti. Obhodnja in pomlajevalua razdobja pri tem nista določeni ker so vsi gozdiiogojitveni prijemi prilagojeni krajevnim rastišČnim razmeram in potrebam gojenja sestoja. PrebiraJni gozd s posamičnim prebiranjem; pa sloni m bistveno drugih postavkah. Reda ni pri pomlajevanju nobenega, hkrati se povsod pomlajuje, čisti, trebi, redči in žamje, ustrezno prizadevanju po ravnovesnem stanju na najmanjši površini. Prebiranje posamičnih dreves ima nasproti sečnji v skupinah ^di šopih s skupinskim pomlajevanjem prednost, da neomejeno izkoriaü individualne sile piirašČanja in da ima velike možnosti zavaa'ovaü trajnost na najm^anjši površini. Mimo tega Jaže izpolnjuje zaščitne naloge in tudi zmanjšuje nevamostj pred poškodbami vseh vrst. Prebiralni gozd s skupinskim prebiranjem pa ima nasprotno ugodnejše postavke za vzgojo sestojev in za pomlajevanje. Razen tega Stai sečnja ter * Mišljen je gozd z iirtjciio postopno sečnjo v skupinah, gnezdili ali Šopih in poml nje vonjem pod zastomin [švicurskim razmernm prikrojen oplojni goid). spravilo lažja in cenejša iiai^di prostornega, reda; tudi je laoina völika gibčnost in prilagodljivost posebnim krajei.Tiim razmeram. V gorskih gozdovih, in v seatojih z velikim deležem JeVke ima prednost prebiraini gozd s posamičnim prebiranjem. V mešanih listnatih gozdovih in pri svetlobnih drevesnih vrstah ima pa prednost prebiraini gozd s skupinskim prebiranjem. Gozdno gojitvena svoboda v celotnem sečnem postopku d^iloča tudi razmerje med gojenjem in tir&janjem gozdov. Urejanje je tesni sodelavec gojenja gozdov in v prirodnem gospodarje m gozdu možno Ic na temelju periodičnih zanesljivih ugotavljanj zaloge in preizkušaaija zmogljivosti sestoja z natančno meritvijo, Biolleyeva konti'olna metoda, nekoliko poenostavljena, tvori zato na splcano krepko oporo gojenju gozdov. Pravtako zahteva gospodarjenje s prirodnim gospodarskim gozdom posebno tehniko izkoriščanja. Zato je treba veliko pažnjo posvečati strokovni izobrazbi gozdnih delavcev in jih v stroki neprestano spopolnjeva,ti. 5. Sklep Gojenje gozdov se je v razmeroma itratkem času razvi'lo' s stopnje j'okodelskega zbiranja znanja in veŠSn na stopnjo znanosti, usmerjene na notranje odnose v življenju gozda. Zlasti v zadnjih desetletjih je doživelo veliko spremembo, v kateri so biološki vidiki vse bolj stopali v ospredje. Kjer šolsko mišljenje še ni dojelo smeri, ki so jo ostro začrtale skušnje in znanstvena spoznanja, jo gozd sam. nakazuje gojitelju. V vseh gozdnih področjih, kjer se ni moglo uveljaviti prirddi tuje učenje o gojenju gozdov in kjer si je utrio pot priredi pri-merno, čeprav včasih primitivno oskrbovanje gozdov, i-astejo danes zdravi, donosni gozdovi. Povsod tam pa, kjer je človek mislil, da' bo obvladal tudi pri rod o v gozdu, so vetrovi, žuželke, glivice in osiromašenje tal povzročili velike gospodarske izgube in cesto doceila uničili gozdove. Gozdnogojitveni razvoj je nedvoTnno usmerjen k prirodnemu gospodarskemu gozdu. Smo na tem, da se v gojenju gozdov povzpnemo na novo, še višjo stopnjo s pomočjo tloznanstva, nauka o rastlinskih združbah in nauka o dednosti, predvsem pa oprti na dosedanje praktične skušnje. POHORSKE GLAŽUTE IN NJIHOV VPLIV NA GOZDOVE Ijig. Dra^o Koreni (Maribor) Da so bili obronki Pohorja že v davnini obljudeni, nam pričajo številne arheološke najdbe. Nahajališča so v glavnem na južnem in vzhodnem delu. V bronasti dobi je obratovala na Hoškem Pohorju livarna brona, iz šestega stoletja pred našim štetjem pa najbrž izhaja siiarozgodovinsko gradišče Poštela s svetiščem in -kakimi 12 hišami, ki je bila večkrat razdejana in zopet obnovljena ter je nudila ljudem zavetišče še v turških vojnah. Kaikšne drevesne vrste so rasle tedaj v tem območju, nam priča oglje iz tega jiajstarejäega pohorskega naselja, M Je razstavljeno v pokrajkiskem muzeju v Mariboru. Zastopano je hrastovo, bu.kovo, kostanjevo, vrbovo in topolovo oglje. V Rušah so odkrili ob koncu prejšnjega) stoletja keltsko pokopaliSče s preko 600 žarami, ki nam priča, da je moralo biti v tej okoJici veSje selišče. žare so namreč tako velike, da nam ne dajejo misliti, da bi jih prevažali rta večje daJjave. Tudi rimska doba ni šla neopaŽeno mimo Pohorja, V rimskem času je bilo Pohorje obkroženo 13 prometnimi sredstvi. Jz Celja je peljala cesta preico Lotodosa pri Konjicah na Slovensko Bistrico in Poetovio (Ptnj), druga cesta je vodi'la iz Celja preko Upelae (Vitanje) in CoJlatiuma (pn SI oven j grade u) na Virunum {na Gosposvetskem poljn), Drava pa je itak bila prometna žila že v davnini. V tem tasu so odprli kamjiolome nad Šmartnim na Pohor,iiJ, kjer so lomiHi pohorski marmor za spomenike. Kamen vseh spomenikov iz rimske dobe, ki so jih odkrili v Hočah, Celju in Ptuju, izviia iz teh kamnolomov. Za nadailjnjo dobo, posebno o nase^litvl Slovencev na Pohorju, ni časovnih dokazov, verjetno pa so Slovenci že v 6. stoletju naselili predvsem južne obronke, Sele v 13. stoletju začenjajo posamezna naselja dobivati svoje pravice. Tako se Maribor šele 1. 1209 omenja prviČ kot trg, v drugi polovici 12. stoletja pa že kot mesto. Slovenske Konjice so dobile trške pravice 1. 1251, kraj Slovenska Bistrica se prvič omenja 1. 1244, Ruse 1, 1091 v listinah šentpavelskega samostana, Lovrenc na Pohorju pa istega lota v zvezi z ustanovitvi.io samostana.. V urbarjih se imenujejo Trbonje 1. 1251, Ribnica na Pohorju 1. 1202, Vuhred pa äele 1, 1407. Iz 15, stdletja se najdejo zapisk-l o desetini kmotov, kjer je med drugim predpisana tudi dajatev v desn, Pohorje so tedaj pokrivali se pragozdovi, saj so posestniki sekali v gozdovih le za lastne potrebe, in to v najbližjih predelih, kar ni bistveno vplivalo na strukturo gozdov. Maribor je bil tedaj še majhno mestece, ki je krilo potrebe po lesu kar iz svoje neposredne okdice. V Lem času je nastalo verjetno naselje Krčevijia, ki 3 svojim imenom dokazuje, da je bila okolica Maribora zarasla z gozdovi. V srednjem veku so v ostalih deželah nudili gozdovi prebivalstvu že najrazličnejše usluge. Gozd je dajal dodatno hrano živini. Razen divjačine so se v gozdovih pasle velike črede goveda, konj, koz in ovac. Za te se je paša nehaJla jeseni, istočasno pa so nagnali v gozd svinje. Če je želod dobro obrodil. Tudi z divjimi čebelami so se pečali .prebival'd Srednje Evrope. Da je bil ta posel donosen, dokas^jejo predpisi oajatev v m-edu. Les ss je v srednjem veku tudi drugod izkoriščal v glavnem v bližini naselij. Gozdne poti' so bile slabe, glavno transportno sredstvo v gozdu je bil osel. Pojavlja pa se že plavljenje in splavarjenje. Glavno drvarsko orodje je bila sekii'a, V gozdovih pa so se pojavili tudi razni obrtniki, kakor oglarji, ka so kuhali oglje za p^lavže, postavljene tudi v gozdu, delavci, ki so kuhali pcpeliko za potrebe gozdnih steklarn, smolarji, kuharji kolomaza, lončarji, kovači, lovci in drugi. Na Pohorju se je pojavil prvi plavž Šele v 'letu 1724, ko je dobil Janez Jurij Hanžič iz Koroške dovoljenje za obratovanje plavža in fužine v MislinjL Ta obrat je pozneje prešel v roke grofa Schrotteobacha, 1. 1754 pa ga je prevzel baj'on Avgust Mihael Zois, ki je imel pod Malo Kopo v Hudem kof-u rudnik magnatita, Zois je 1. 1763 postavil plavž, v ^a^etku 19. stoletja pa so fužine zopet menjale lastnika, obrat je prevzel Anton Eoiiazza. Ta je dokupa] gozdove na. Mali Kopi iu še nekaj večjih gozdnih posestev ter skJenil s faJsko graščino pogodbo za les, ki je veljala do '). 1860, S to pogodbo je kril poitrebe po l&su za obratovanje, z malomarnim. odnosoTn do obnove gozdov pa je ogrorojio pripomogel k opustošenjem gozdov na pohorski planoti. Fužine so porabile letno 60.000 škafov lesnega oglja. Za stanje gozdarstva v tej dobi je zanimivo dejstvoi da je grof Schrottenbach odobril fužini sečnjo Zaloäke planine protd letni taksi 50 goldinarjev, »dokler posek traja«. Rudo sf> fuüaarji dobivali iz rudnikov pri Vitanju, pri šenbricu, pri Velenju in ob H u din ji. V letu 1851 so prišle fužine pod sekvester, kupec jih je opustil zaradi izčrpanosti nid in spremenil obrat v lesno industrijo. Pohorske steklarne so začele obratovati šele ob koncu 17. stoletja. Do tega časai so bili veleposestniški gozdovi na visokem kristaUnskem Pohorju, za fevdaüca v glavnem mrtev kapital. Beneški steMarji so se zaradi nezadržnega propadanja muranskega steklarstva množično izšel je va:li in iskali zaposlitve po svetu. Enako so se izseljevali tudi češki steklarji zajadi krize, ki so jo povzročile avstrijsko-pruske vojne. Pohorje je bilo zelo prikladno za rt. i, gozdno steklarstvo, t. j. staklaiistvo, kd obratuje na mfstu, kjer je razen zalog lesa za gorivo možno pridobivati tudi kremen in proizvajati pepeliko. Ko pa so zaloge lesa in kremena izčrpane, se steJdarnai seli na drugo mesto. Izdelki teh pohorskih steklarn so začeli izpodrivati dzdedke iz gline, ieaa, kovin in fajanse v meščanski in kmečki hiši Prva steklarna je baje začefla obratovati na Pohorju v zadnjem desetletju 17, stoletja (1692). Se danes spominja delavsko naselje »Stara glažuta« pri Bajgotu na delovanje te steklarne, ki je obratovala dobrili lOO let. Steklene izdelke so vozili po strmi, za vozove nevarni poti v Ruše. Druga steklarna je stala blizu Ruš ob izlivn Lobnice v Di'avo. Ustanovljena je bila 1.1744. Bila je zadosti primitivna, v napol leseni tovami je stala zidana peč. Izdelovali so ročno fino beneško steklo. Pravijo, da ]e krasen večji lestenec župne cerkve v Rušah izdelek te steklarne. Ker pa. je kurtva v neposredni bližini steklarne kmalu zmanjkalo, je bila steklarna vkJjub ugodni legi za odpremo blaga, saj je stala v neposredni bližini starega pristajaHšča pohorskih in koroških splavov, opuščena in preseljena na samo Pohorje, , Četrt ure severovzhodno od Areha je v letu 1780 zgradil neki Welser steklarno, ki je v 100 letih obratovanja menja)!a nad S lastnikov. Za kurjavo so sekali v neposredni bližini, ne da bi skrbeli za nove nasade, ati pa s prebiralno odnosno oplodno sečnjo dopuščali naravno pomlajevanje sestojev. V Lamprehtovem .i'arku pod Klopnim vrhom je leta 1825 Prazan Zemljiška ustanovil steklarno, ki je obratovala le 12 let. še sedaj pričajo posekani gozdovi, spremenjeni dehio v druge kulture, a delovanju te ste-Mame, ki se je imenovala po zadnjem lastniku Benediktu Vivatu iz Rus »Stari Benediktov dok. Vivat je to steklairno opiisti] in osnoval novo, dobre četit ure nad izlivom Lobnice v Dravo ter ji dal im« »Novi Benediktov dol«. To glažuto je ustano\dl 1. maja 1893 grof Zabeo, njen tedanji lastnik, kateremu je na njegovo vprašanje ramiatelj MinaFik javil, da znaÄa čisti dobi^ak preteklega poslovnega leta le 1 goldinar. Obrat sam je bil precej dobro opremJjen, imel je 2 peči za taljenja kremeaa, vsaJta peč je imela osem loncev. Starejšo peČ so kurili z drvmi, ki so jih plavili po nalašč za to zgrajeni vodni drei, novejšo peČ pa so kurili že s premogom. Zaposlenih je bilo okrog^ 200 do 250 ljudi, vštevši poleg steklarjev in briiaačev tudi drvarje iji vozuUie. Tudi zapadiio Pohorje je imelo vrsto glažut. Hiltl poroča, da j« leta 1814 odnese.1 plaz s Plešiča gornji del Št. Lovrenca in pa Heckelbergove kiatiivarne, ki so stale na mestu opuščene glažute. Plaz je nastal zaradi tega, ker je po pogodbi steklarna posekala naj golo del PJežiča. V letu 1S34 pa so postavili novo steklarno, ki je obratovala kaltih 50 let. Dobi^ vaia je les iz faiskih gozdov na vrhu Pohorja, za dovoz Issa pa jc zgradila vodno drčo do same glažute. Na severnem pobočju Ribniškega sedla a!i SiJdcrice, v jarku pod Pia-ninko, je bila v letu 1790 steklarna, ki jo je leta 1804 novi lastnik prestavil na višje^ pi-imemejše mesto in jo po sebi imenoval Langerswald. Od tu so zgradili z velikimi napori in sitroški vozno cesto v St. Lovrenc, ki se še danes imenuje »glažarca«. To steklarno je prevzel pozneje Benedikt Vivat, ji dajl lastno nerosko ljudsko šolo, obrat pa je leta 1833 ustavil, ker je bdJ preoddaljen od Di'ave, vzdrževanje ceste na St. Lovrenc pa jft zahtevaj o ogromne latne izdatke. Pod to steklarno je prejšnji lastnik Josip Iianger ustanovil v Josipdolu steklarno, ki je ustavila svoj obrat kot zadnja na Pohorju v letu 1909. "V začetku obratovanja je porabila letno ok, 6000 prm drv, potreba pa se je pos-topno zvišala na 9000 prm, V tej steklarni je našlo zaposlitev 50 družin s skupno 110 ljudmi. S stekJajmo je bflia združena tudi žaga, ker, kot piäe HUtl, že 20 let razlikujejo kurilni les od msrkantiln^a ter obvarujejo tehnični les pred kurjenjem,« Kgraditi so tudi mrežo vodnih drč za spi'avijanje lesa k tovai'ni in tžagi iz 1200 ha obsegajoče gozdne površine. Tudi MisUnjska kotlina ni bila brez steklarne, enako tudi ue Rakovec, kjer je leta 1781 vit.anjska graščina ustanovila prvo steklaimo na južni strani Pohorja. Obratovala je preko 100 let, imala je lastno ljudsko äolo, ki obsdoja se danes. Prednost te steJtlarae je bila v tem, da so bila nahajališča kremena v bližini, od tu pa so ga vozili tudi preko pohorskega hrbta v Josipdöl, kjfeT ni bilo te rude. Najmlajša med pohorskimi glažutami je bila Wind:schgrätzova v Oplotnici, Delovati j s sačela 1871, 2a dobavo kuriva je imela lastno vodno drčo, a že po 23 letih je prenehala z de!om ter so jo pretvorili v kovačnieo in obrat za poliištvo. Da je večina pohorsldh steklarn delovala na severnem pobočju in vznožju, izvira iz dejstva, da ima severno vznožje krajšo in Jažjo zvezo s tržišči in zunanjim svetom. Skoro vse steklarne so obratovale le krajšo dobo. Začele so precej širokopotezno, saj so steklarne Rakovec, Glažuta pri Arehu, Langerawald Iji Novi Benediktov dol usta^no^'ile svoje lastne ljudske sole za otroke steklarjev, Z izdelki so te steklarne krile domaČe potrebe in si utrle pot v Italijo, Gröijo, Levanto, Egipt in celo Ameriko. Vivatova steklarna je uživala tedanje čase precejšen sloves, saj je egiptaki podkralj poslal tja na specializacijo enega izmed osmih mladeničev, ki so ae šolali na državne stroške na raznih tehnikumih in pri indusrLvijsk'h podjetjih. Pohoi-skü steklo je do otvoritve železnic Maribor—Celje in Maribor— Beljak popolnoma obvladovalo d&mče tržišče iii tudi uspešno Itonkuriralo eeakemu steklu ji a Balkanu in drugod. V dobi železnice pa je zaradi slabše kvailitete surovin än zaradi pomanjkanja premoga podleglo beneškemu, avstrijskemu in deškemu steklu. Les je poslal važno ti-govsko in izvozno blago, tako da so se steklarne boril e tudi za kurivo. Do te dobe so steklarne uporabljale .tudi ogromne količine tehničnega lesa, Jcaterega pa 3o sedaj začeli predelovati na polnojarmenikih. Nahajališča kremena so se izčrpaJa in tako je ogenj ugasnil tudi v zadnjih glažutah. Čeprav so bile steklarne na Pohorju le kratkotrajne, so vendar pohorskim gozdovom udarile svoj pečat, ki je viden še danes. V mariborskem muzeju je na vitrini s pohorskim steklom listek z obrazložitvijo, ki med drugim tudi trdi, da je steklarstvo na Pohorju spremenilo gozdove listav--cev v iglaste go2dove. Dr. Puff opisuje v svoji knjigi »Marburger Taschenbuch« 4 velike poseke na grebenu Pohorja. Te so: prva na Kamelišču, ki je vezapa z eno in pol ure doJgo vodno drčo po strugi Lobnice za oskrbovanje Maribora z dn'mi, druga pri Stari glažuti, od koder vodi dve uri dolga vodna drča do Vivatovc steklarne ob Lobniei; tretja poseka je nad št. Lovrencem z eno in. .tri četii: ure dolgo drčo k stek'lami, četrta jMiseka pa sega od Radoljne dö Brvi k Crtiavi s Šeat suhimi drčami za spravilo drv k oglar-skim kopam nüslinjskih fužin. Na Pohorju je bilo tedaj v navadi pogozdovanje posek s semenom. Setev se je vršila med žitom na sledeč način: Na poseki so zložlili vejevje in leževino po izvršeni sečnji v vrste (frate), ki so bile postavljene v smeri padca. Koristen les so spravljali pozimi s sanmi s poseke, na pomlad so raztrosili vejevje in ležftvino iz vrst enakomerno po površini in ob brez-vetmem dnemi požgali. Na pogorišču so poseja'li repo ali pa so posadili krompii', naslednje leto pa so posejali riž, oves, smreko in macesen v prikladni mešanici. V prvem letu so želi oves, v drugem žito, nakar so prepustili dveletne sadike v varstvu visokega, plevela prostega sLmišČa samim söbi. Ta način se je ohranil do nedavnega še na Rakovcu. Hiltl navaja v svoji knjigi, da so s tem načinom dosegli lepe uspe'be nad Slovenjgradcem, Rakovcem, Mislinjo, Josipdolom in Oplotnico, pri tem pa pozablja, da je r^apacno ustvarjati monolmlture.' Žalostno stanje gozdov na Pohorju je vznemiiilo štajerski deželni odbor, ki je o tej zadevi napotil v avgustu 1868 prof, J. Sdunirgerja, da pregleda in strokovno oceni pohorske gozdove, V Schmirgerjevem strokovnem poročilu 30 navedene klimatske, geološke in rastlinske razmere na Pohorju, razdelitev gozdov po graščinah, zarast gozdov itd. V poročilu omenja goličavo od Male Kope do Velikega vrha, ki je nastala iz sečen j pred 20—30 leti, ob kateri pa nihče ne pomisli na pogozdovanje, ker vsakdo dvomi v uspeh. Omenja, da je znano iz preteklosti, da niti 1542 m nad morjem ležeči vrh Velike Kope ne sega nad drevesno mejo, vendar pa je pogozdovanje z vsakim ietom težje. Schmirger ugotavlja, da je na Pohorju v navadi pri vseh večjih gozdnili posestnikih sečnja na golo, ta način • Razen tcpn je pojav vde^e gt>jloi)e in njent'ga širjenja pripisati lakeiuu gospodarjenjt,. UrcdniStvo. tudi saJn zagovarja, priporoča, da, se poseke požigajo, nato pa sadi krompir m pozneje goadno same (smrekovo) z ržjo vred. V poročilu ugotavlja, da ima graščina Fala ogroKine zaostanke pri pogozdovanju, najostreje pa kritizira gospodarjenje v gozdovih kneza Windiscligrätza. Sicer je to posestvo imelo v tem Času le 500—600 oratlov golosekov, zato pa je v ostalih, deloma prezreliii sestojih uvedlo roparsko prebiralno sečnjo, tako da ostane na oralu le kakih iO—50 dreves. Schmixger se pohvaluo izraža o smrekovih kulturah steklarne v Ra-kovcu, ki obsegajo 250—300 oralov. Na Vitanjskih planjah pa je steklarna spremenila 300 oralov gozdov v paŽnike. Poskusi kultur na poseki niso UFpaU, ker so se tla zamočvirila,. Isti primer se je ponovil tudi v bližini Klopnega vrha na Kameiiitcu. Tam je videti še dandanes na zamočvirjenem, zanemarjenem pašniku sledove starih kopišč, spoznavne po drugačni barvi trave, ki raste v krogu. V oddaljenosti kakih 200 m je sklenjena kultura planinskega borovja (Pinus muglius), kar dokazuje, daj je bil bukov gozd vezan na to borovje. Ko so bukev posekali na golo, se je pojavilo zamočvirjenje tal iji je bila s tem prekrižana možnost pogozdovanja brez predhodnUi melioracij. Da je ta domneva pravi'Uia, dokazuje sečnja na golo iz leta 3946 na sevei-ni sti-ani istega borovja. Tedanji gozdar je posekal na golo kaka 2 ha smre-kovja, poseka se je hitro zamočvirila in so bili vsi dosedanji poizkusi pogozdovanja brezuspešni. Tudi' nad Josipdolom med Planinko in t. i. Mažinžago se Še dandanes cpažajo sledovi starih kopišč, kjer so kuhali oglje za eno od Ktekiarn nad PodveLko. V nadmoi'ski višini ok. 1350 m rastejo sedaj le še posamezne smreke. Bukve ni opaziti na vsem gorskem hrbtu od Peska do Javoriča. Jasno je, da so tudi tu steklarne sekale na golo, nato pa ogromne poseke pogozdovale s smrekovim semenom. Sedaj pokriva tla bujna tiava s pre-viadujočim balohom (Nardus) in pod smrekami horovničevje. Ko se \'zpeiijamo nad te sledove kopišč, torej v bazen, od kodei' so sankali drva za. kope, zarast smreke še nadalje pada, na vrhu samem pa zavlada planinski bor na zamočvirjenih, mahovitih tleh. Smreke pri kopitščih so kar obložene z lišajem bradovcem (Usnea barbatai), njihov habitus je visokogorski z vejami do tal. Mešanih bukovih sestojev, ki so jih uničile pohorske steklai-ne, ni mogoče vež vzpostaviti. Na južni strani Pohorja, kjer je bilo manj steklarn, se stanje tudi po Scbmii-gei-jevam obhodu ni izboljšajo. V oplotniških gozdovih so v letih 1869—1S71 izdelali preko 170.000 bukovih pragov za južno železnico in Fraimijo. Te prage so sankali do vodnih drč, po vodni drči so jih spravil do Oplotmce; tu jih je prevzelo 6922 tovornikov na pievoz do Poljčan, kjer se je vršila predaja V oplodni sečnji pa so pridobili v 10 letih še 300.000 pragov. Okrog leta 1S70 so v gozdovih graščin Fala in Slov. Bistrica pridobili s prebiralnimi sečnjami milijone bukovih dog, Palska graščina pa je v Jetih 1370 do 1880 posekala na golo tolikšno površino, da je dobavljala na tisoče sežnjev bukovih ccpajiic na Diuiaj, v Gradec in Maiibor, zalagala je steklarno z gorivom in razen tega prodala še tz prebiralnih seČenj nad 55,000 m' hlodovine kmetskim lesnim, trgovcem, steklarna v. Oplotnici je bila zgrajena z namenom, da as izkoristijo tečni odpadki bukovine in jelowne ter da se odstraini iz gozda stoječ les, ki ni bil sposoben sa tehnično predelavo. Izkazalo pa ae je, da Je ta. inateriaJ že preveč preležan in da ni sposoben za uporabo v steklarni. Zato so prodali nad 150.000 m® tega lesa fužinam, za obratovanje steMame pa so uvajali sečnje na golo, iz kateiih so krili letno potrebo 10.000 prm drv. Hiltl sam zagovarja sečnje na golo pod pogojem, da se vršijo v legah, kjei' ni nevarnosti za zamočvirjenje, kjer si sledijo vsako leto majhne sečnje, kjer se paŠa v prvih letih kulture prepove in kjer pogozdovanje neposredno ^edi sečnji. Ostro pa» graja nepravilne prebiralne sečnje in primerja gozdove po taki sečnji narodu, ki je izgubil v dolgih in težkili vojnah vse sposobne moške in ima sedaj samo še otjoke, pohabljence in invalide. Na drugi strani se Hiltl pohvalno izraza o prebirailnih gozdovih večjih pohorskih kmečkih posestnikov, ki sicer po njegovem mnenju nimajo nikakega gospodarskega znanja. Vsako J et o posekajo po dve drevesi na oral in po tem uravnavajo svojo žago. KdliČina lesa vpliva na potrebno stanje živine za prevoz lesa, pri tem pa zopet ne izgubljanj o izpred oČi možnosti prehrane živine. Najmanj spoštujejo bukev, katero pri vsald priložnosti sekajo zaradi malega donosa ali pa celo uničijo z obročJtanjem, Posebno na severnem pobočju dajejo vso prednost jelki, ki je dobila tam premoč. Pohorske steklarne so s svojo metodo sečenj na golo dopiinesle ogromen delež k spremembi gozdnih kultur na Pohorju s tem, da so v raono-kuJtiirah začele gojiti annreko s setvijo in le v redkih primerih (Mislihja in Rakovec) a saditvijo, Ce pa pomislimo, da je Še odposlanec štajersk^a deželnega odbora, pi'of. Schmirger, navdušen zagovornik seEenj na golo, prav tako pa tudi sam HUtl, ki je nad 30 let aJttivno deloval v pohorskih gozdovih tar imel pred očmi ion tudi priznaval visoko- vrednost prebiralnega načina) sečnje, lahko upravičeno sklepamo, da bi bili veliki posestniki pod vplivom strokovnjakov, ki so izšli večinoma z nemških šol, mešane gozdove iglavcev in listavcev bolj ali manj spremenili v monokultuve iglavcev, četudi steklarne ne bi bile opravile svojega dela s sečnjo gozda na golo. UPORABLJENI VIRI; ). Kari Hiltl; Das Bacliergebirge, Klageuiurt, 1695. 2. Rudolf Gustav Puft, Marburger Tasckenhnch für GescliiclitL', LEudes-11 Dd Sagenkunde der Steierninrk und der an dieselbe grenzenden Länder. Graz, 1853. 5. Dr, Richard B. Hilf, Dec Wald in der GesdiicMe und Gegenivari, Potsdam, 1938. 4. Gozdarski insiitut Slovenije, Izvestja 1947—J945. 5. Franjo BaS, Pohorsko steklo, (Zbornik: Likovni svet. 1951). 6. Dr. Franc Mišič, V Čaru in Žaru šumovitcga Pohorja, Maribcir, I95i. 7. Prof. Johann Schmirger, Bericht über die forestalen Zustände des BacberErebirfcs und Scliwatiberger Alpen, Die T,andesvertrclitn^ von Steiermark, n, del, Graz. 1872. 2i& OHNOVA GOZDOV NA SLOVENSKEM KRASU Ing, Hioko H e i i Cj (Ljuhljana) Obisk francoskega gozdarja V juniju 1952 je prispel v Ljubljano odposlanec FAO, docent na go-zdarslü visoki šoli v Nanoyu, g. Jean Pourtet. Spremljal sem ga po krasu in tolmačil načine našega dela pii pogozdovanju krasaj. Podati hočera vtise, katere je po lastnih izjavah odnesel francoski gost z našega krasa. Priključil pa bom še opis del, ki smo jih izvršili na krasu od leta; 3948 do danes, ter podal kratko problematiko krasa. Pot nas je vodila skozi obrobne, dobro negovane, lepe gozdove nad Postojno, skozi Šempeter v D. Bistrico in od tod preko Podgrada., Obrova in Golca do hrvaške meje. Tu se jasno vidi prehod iz dobro negovanega gozda, katerega nista uničevala niti Človek niti živina, v kraške goliČave i:i slednjič v kamnitne puščave spreminjajočega se zemljišča ob hrvaakimeji. Od tam je lep razgled na hrvaški kras, katerega podaljšek je kamnitna d aJ mat in ska puščava, kamor je vodila pot g. Pourteta po njegovem odhodu iz Slovenije. Pregledali smo sežanski kras, in sicer najprej zapiišČeno Istro, nato pa Že bolj ali manj kultiviran kras od Sežane tja proti Komnu. Nato smo se odpeljaJi na Goriško, kjer je francosid goat zapustil kras in se po dolini Soče odpeljal čez Vršič v Ljubljano. G. Pourtet je izrazil željo, da bi rad vidal ob tej priliki načine dela na našem krasu. Zelo se je začudili, ko sem mn povedal, da bo imel priliko videti hitro rastoče drevesne vrste »tudi na našem kraškem področju. Ogledali smo si najprej sestoj duglazije na POČIVALNIKU pri Postojni in jiestoj gladkega bora pri E. Bistrici, O obeh nasadih se je izrazil pohvalno. Glede gladkega bora je omenil, da je ta drevesna vrstaj v Franciji zalo i-azširjena, toda dj'cvesa so povečini bolna, kar je primer tudi v mnogih ostaJiih evropskih državah, Zaito je previdnost na mestu in je treba prepovedati uvoz semena gladkega bora iz inozemstva ter se omejiti samo na seme domaČega izvora, ker bi v nasprotnem primeru zanesfli s semenom klice bolezni -tudi k nam, V Panovcu se ]e g. J, Pourtet čudil rasü 40-letnih himalajskih ceder, čeprav rastejo na neprioiei-nem mestu (preveč vlage in m^gle), lyjienadilo gai je, da je videl po krasu v glavnem himalajsko cedro in le nekaj primerov atlantske. Čudil se je, da himalajska cedra tako dobro uspeva, priporočal pa je, naj delamo poskuse tudi z atlantsko cedro in obljubH, da bo preskrbel seme preko FAO, V Panovcu je videl številne podsetve in podsaditve raznih domačih in predvsem tujih drevesnih vrst ter si ogledal table razmere v različnih legah. Njegova sodba je bdla, da takega terena v enem samem, razmeroma majhnem kompleksu še ni videl, čeprav pozna preccj sveta.. Tu se po njegovem, mnenju da ustvariiti arboretum svetovnega slovesa, ker se bodo razne drevesne vrste z vseh kontinentov sveta počutile tu kot doma. Z velikim zanimanjem si je g, J. Pourtet ogledal razne poskusne setve in saditve na goličavah in v borovih predkulturali, posebno pa ga je zanimal način pogozdovanja z lomilnimi drogovi ter saditev bukovih sadik z naxaviiega pomUdka na gobčavah. Na Goriškem je poleg drugih objektov pregiledal topolov nasad na LijaJcu. Po njegovem mcenju bi bilo treba v nekaterih vrstaih topole razredčiti. Priporoča] je saditev topola na pri-inemiih tleh, ker a topolom najhitreje in jiajta£e oblažitno pomanjkanje surovin zu izdelavo papirja. Priportuiil je, da poseka Francija) letno že blizu poldni^ milijon kub. metrov topolovine. Dalje si je francoski strokovnjak temeljito ogledal oba parka na> Kafutu in Panovec. Oba parka sta napravila nanj globok vtis, posebno zaradi tolikega žtevila tujih drevesnih vrst in grnrüeevja. Pri slovesu v Goiici se je francoski strokovnjaik pohvalno izrazil o našeim delu na ki'asu in izjavi!, da nima ničesar dodati in da je v teh dneh veliko več videl, kot je pričakoval. S temi besedami se je poslovil od našega krasa in se odpeljal po Soški dolini navzgor. Naš» delo na krasu od I. T948 do danes Sedaj pa se ozrimo podrobneje na naše delo jia krasu po priključitvi Slov, Primerja k LR Sloveniji in na to, kako gledamo gozdarji na problem krasa. Našli smo žalostno zapuščino. Drevesnice so bile zanemarjene, primanjkovalo je strokovno sp030bn')h ljudi in izkušenj. Zato tudi L 1948 nismo imeli posebnih uspehov. Sadili smo po starem načinu črni bor in Še to s slabo^ delovno silo. Opazovanje narave, predvsem razni-h ekaot po parkih in vrtovih, ter nekaj poskusov na samem terenu še izza časa iJatijanske okupacije nas je privedlo do tega, da smo se loititš raaiskavanj in prišli tako do ugotovitev, ki so nam bile kažipot za nadaljnje delo. Uporaba vseh treh ceder (himalajske, atlantske in libanonske) ter grške in španske jelke je pokaizala, da te drevesne vrste lahko sadimo neposredno iia goličave, Ce primešamo n, pr, cedri piramidno cipreso in nekaj listavcev, jelkam pa listavce kot javor, jesen, lipo, domači in črni oreh, graden, rdeči hrast, kopri.vovec dobimo Že takoj od začetka stalen mešan gozd. Tako )iam ni treba — razen v najslabših terenih — ustvarjati predkulture Črnega bora in to šele naknadno pretvarjati v stalen mešan gozd. Poskusi so dokazali, da prenašata španska in grška jelka v m'ladosti taii6 zasenčenje kot svetlobo. Grška jeilka pri "Rodiku, ki že semeni, ae dobro pomlajuje na goličavi. Lani sm.o ugotoviH na Goriškem nekaj makedonaldh jelk (A. Borisfci regis). Seme je latos dobro vzkalilo v drevcsnici in se bo verjetno ta vrsta jeJlte na našem krasu dobro obnesla, ker je njena domovina grška Makedonija in južna Bolgarija. Zavzema torej pas med grško (obmorsko) in našo (srednjeevropsko) jelko. če hočemo dobiti na krasu kvalitetne gozdove, moramo stremeti za tem, da bomo v sežanskem in goriškem okraju razen plemenitih listavcev m bukve uporabljali tudi te drevesne vrste: cedre, ciprese in mediteranske jelke, v postojnskem okraju pa domaČo m kavkaško jelko, dugladjo in bukev. Tudi tu bomo primešavali plemenite listavce. Vse naštete drevesne vrste lahko uporabljamo tako pri pogozdovanju goljcav kakor tudi pri premeni borovih predkultur v stable gozdove, t. j, pri podsetvi oziroma Ijodsaditvi, to pa predvsem zato, ker je večina starejših borovih nasadov že tako razredčena, da z lahkoto dobim-o pleše, kamor n, pr. lahko vnesemo cedro, je izrazito svetlobna drevesna vrsta. V prav slabili peščenih terenih smo napravili nekaj setev z brniatro in žajbljem brez predhodne obdelave tail. Obo^ je dobro uspelo. Za brnistro ni zatiLmanja s strani tekstilne industrije, zato je nismo sejali v večjih množinah, paČ pa smo posejali večje količine žajblja, ker bo nabiranje Üstja za medicinsko rabo in za eterična olja dalo Kraševcem možnost zaslužka, žajblja nismo sejali samo na skrajno degradirana kaninitna tla, kamor pravza^irav sodi, temveč &mo ga posejaJi tudi na površine, ki smo jih ravnokar pogozdili. Tu bo sicer doba njegovega uspevanja omejena, kajti brž ko se bo kultura dvignila, bo žajbeij zamoHLa, kljub temu pa ga bomo laliJco' nekaj -let izkoriščali. Poleg navedenih drevesnih in grmovnih vrst smo delah poskuse tudi s Črnim orehom ter z vrsto Juglans Sieboidiana. Oba poskusa kažeta zaenkrat Po inuČenj» bukovega süzcla se nastali pašnik naglo spreminja v uovardo melišče. Dolijia Lepene pn Soči nedaleč od Trente, y Beiiram) dobro. Razen tega vnašamo domači oreh-koščak, ker na krasu dobro uspeva in so korenine kraškega oreha-koščaka zelo cenjene. Dalje smo ietos sejäli neposredno na teren soforo, in to v bližini vasi za pospeševanje čebelarstva. Sejah smo jo ob robih nasadov, da bo bolj košata in tako dala več cvetja. V večji meri kot doslej bo treba saditi oziroma še bolje sejati g'ladki bor, ki je letos podobno kot cedre in mediteranske jelke pokazal odiiornost proti snegolomu, kar je ravno nasprotno podatkom iz literature. Setev gladkega bora jeseni je zaradi miši navadno neuspešna. Zato seme prezimimo tako kot smrekovo, spomladi pa ga 14 dni namakamo v vodi najbcdje v deževnici. Vodo menjamo vsak drugi dan. Tako namočeno semfe kali hitro in dobro, med tem ko kali nenamočeno seme slabo, pozno in zelo neenakomerno. To se je lepo pokazallo letos v drevesnici v D. Bistrici. Posebno poagmost bo treba posvetiti sajenju bukve tako na goliča,vah kot tudi v nasadih ob priUki premene. Mladic imamo dovolj v gozdu, v naravnem pomladku. Važno je, da bukove mladice enako dobro uspevajo s celimi pa tudi s prirezanimi koreninami. Mladice moramo pred sajenjem prirezati 2 do 3 cm nad korenino. Napravili smo razne poskuse v višinah in nižinah, od Nanosa pa tja do Divače, ki so se v glavnem vsi dobro obnesli ne glede na to, ali so bile mladice posajene na severnih aU južnih pobodjih. Zanimiv je nasad na MOSTIŠČU pri Divači, kjer uspevajo mladice na južni atrani goli cave, ki je i2posta.vljena hudi sončni pripeki, enako dobro kot one, ki so bile saj ene v neposredni bližini v senci jelkovega nasada. Poskuse z bukvijo je pn*! uvedel avstrijski gozdarski institut v Mariaibrunnu. Tudi sajenju mui-ve bo treba posvetiti večjo pozornost, ker bomo z lejo svilopi'ejk pomagEtli Kraševcem do zaslužka. Bube z nažega krasa KO kvalitetno vrediiejše od bub ostalih dslov Jugoslavije. Uporabljati pa je treba le navadno divjo murvo, ker je njeno listje za sviloprejke bolj >,Qravo kot pa večje listje ceptjejiih murv. Veliko škodo povzročajo na ki-asu vsako Isto gozdni požari. Sicer je v glaivnem ponehalo namerno' požiganje kultur zaradi paše, pač pa so vedno bolj pogosüü požari, povzročeni po železnici. Ogromno denarja izdajajno vsako leto za obrambne zidove, kar pa maJo pomaga, če opazujemo ždez-niško progo od Šerapetra do Divače, vidimo, da) na mestih kjer je ob progi gosta Tobinija), ni požarov. Zato bomo odstraniH ali vsaj občutno zmanjšali nevarnost požarov, če bomo ob progi zasadili 20 m širok pas robinije. Brž ko bo le-ta dosegla višino dimnika lokomotive, bo veter vračal iskre na prostor med progo in robinijevim jiasom. Pri pogozdovanju smo opustili stari način kopanja jam s krajupi in prcäli na boljši način dela z lomilnimi drogovi. StoiOnost se ]e povečaia za. ok. 300 % in tudi uspehi so boljši, to pa predvsem zato, ker z lordlnimi drogovi (laže dosežemo globine 50—60 cm kot a krampom. Tako omogočimo sadiki, da laže prodre S korenino v zadostno globino se pred začetkom poletne suše. Ta nsičin dela je vpeljal šef sekcije za pogozdovanje krasa v n. Bistrici, Matija Sibenik, ki je bil za to tudi nagrajen, Da bi doaeg-li čimboljse uspehe pri pogozdovanju, smo uvedli nagrade za delavske skupine, ki dosežejo 60 % in veČ uspeha. Uspeh jesenskega pogozdovanja se ugotovi jeseni naslednjega leta, spomladanskega pa jeseni istega leta. Pri 60 % uspehu na posameznem objektu znaša nagrada 6 % od izplačanih stroškov pogozdovanja na istem objektu, pri 75 % uspehu S %, pri 90 % uspehu pa 10 %. Na ta naČin so delavci zainteresiram, da ddo čim vestneje opravljajo. 2a zboljšanje življenjskih razmer na krasu je potrebno, da posvete gozdarji vse svoje moČi naslednjim nailogam; 1, Pogozditvi izločenih goličav, O načinu tega pogozdovanja je že bilo govorjeno. 2. Premenam grmisč in borovih predkultur v prave gospodarske gozdove, Pri premeni grmišč je težava v tem, ker je precejšen del te-teh obremenjen s pašo, katere ni mogoče preprečiti, dokler se ne dvigne donos krme na onih zemljiščih, ki bodo ostala kot pašniki. Pri: borovih pred-kulturah je pravi čas za premeno v glavnem že zamujen, ker se ta vrši najlaže v starosti od 20 do 25 Ist Danes pa imamo velike povrSine 40 do 70 Ifit starih borovih nasadov, ki so že zelo razredSeni in zapleveJjeni z robido. Setev je v taldJi sestojih zelo tvegana in draga, ker je potrebno posejane krpice vsaj enkratt na leto 6;3titi in to ponavljati toliko Časa, aa sadike robido prerastejo. Vrh tega nam je letos ied (požled) imičU velike površine borovih nasadov. Te površine fc^ treba prvenstveno nanovo pogozdif.i, ker jib bo v nasprotnam primeru prerasla robida, ali pa bosta burja in voda odnesli zemljo. Sadilt je dovolj na razpolago, saj si v velikem delu teh predelov lahko pomagaroo 2 bukvijo, katere je dovolj na razpolago. Razen tega inaamo omej«no število sadik cedre, Španske jelke in ciprese. Na razpolago so dalje sadike in seme gorskega javora, velikega jesena, lipe in gladkega bora. Tem drevesnim vrstam lahko Še primešamo Črni in domači oreh ter koprivovec. Možnosti je torej dovolj, da te predele Čimprej pogozdirao in je ta naloga danes nujnejŠa od pogozdovanja goliiav. 3. Melioraciji pašnikov, ki sodi sicer v kmetijstvo, so pa na njeni čimprejšnji izvedbi zainteresirani gozdarji in bodo morali priskočiti na pomoč vsaj na nekaterih pašnikih, da se čimprej dvigne krmnai baza ter tako nadomesti iapadek paše na terenih, ki se pogozdujejo. Kmetje se tega dela branijo. Melioracijo smo si zamislili na ta- način, da se pašnik razdeli na več ali manj delov, kar zavisi od njegove površine in Števila živine. Ti deli se ograde an na ta način vpelje kolobarjcnje, kar je prvi pogoj za racionalno izkoriščanje pašnika. Posamezne ograde se nato zasade na slaibih mestih s skupinami jesenov CFr. excelsior) na boljših mestih pa sc posade posamezni jeseni v oddaljenosti 6 do 8 m; Zasaditev z jeseni se mora izvršiti jjostopno, to se pravi, da je treba prvo leto zasaditi samo eno ogrado, kajti treba jo je zapreti za, pašo živine tako dolgo, dokler jesen toliko ne doraste, da ga živina ne more brstiti. šele Ico jesen živini odraste, se ograda odpre za pašo, obenem pa se zapre druga ograda ter zasadi z jeseni. Ka ta natin za določeno število let zmanjšamo pašno povj-šino in to je ravno vzrok, da se kmetje branijo tega döla. V resnici pa zadeva m tako tragična; ko namreč zapremo ogrado za pašo, požene bujnejša trava, katero kmetje lahko žanjejo ali celo kosijo. Z zasajevanjem jesena dosežemo dvojno korist. Prvič varuje jesen rušo pred prehudo' pripeko in ker ne dela preveč sence, je trava pod njim bujnejša kot na go-ličavi, drugič pa lahko mlade jesene smukamo, pozneje pa, ko dorastejo, jih vsaikih pet let obsekavamo ter dobljeno vejevje zopet osmukamo. Na ta naän dobimo drva za kurivo, listje pa je, pravilno sušeno, dobra. krma. Imamo večje pašnike, rta katerih bi lahko raslo več tisoč jesenov, ki bi nam dali letno velike množine Jastja sa krmo. Na ta način bi se občutno dvignü donos krme na pašnikih in lahko bi se zvišalo Število živine. Seveda je ta način meboraoije dolgotrajen, je pa izvedljiv in donosen. i. Sadjarstvu, ki tudi sodi v kmetijstvo. Že sLari gozdarji so se v ovojih drevesnicah bavüi s sadjarstvom, Dan^s so pogoji Še boljši. Na krasu imamo vec velikih drevesnic, v ka-terih se bo lahko dobil prostor za gojitev sadnih drevesc, posebno sedaj, ko smo začeli pogozdovati tudi a setvijo in ko ne po.trebujenxo več tako velikih površin za odgojo gozdnih sadik kot prej. Sadjarstvo je na krasu važen vir dohodkov in se bo tudi na ta najčin dvignila življenjska raven Kraševeev. Kakor vidimo, vprašanje lirasa ni samo vpraäanjd pogozditve opu-stošenih in skrajno izcrpanih semljišč. To vprašanje je tesno povezano z ostalimi gospodarskimi psnoga/jii, predvsem pa s kmetijstvom in se mora zato reševati sporazumno 3 prizadetimi gospodarskimi panogami. Tudi samo gozdarstvo in kmetijstvo ne bosta rešila kraškega vprašanja, ker je rodovitne zemlje prennalo, da bi lahko dala Kraševcem primerne življenjske pogoje. Treba bo poiskati še druge vire dohodkov (industrija, domača obrt, reja sviioprejk in podobno). Le s skupnim naporom in delom ■ gospodarstveniltov razni'h strok bo mogoče pregnati revščino, katero srečujemo še danes v raznih predelih krasa, posebno pa v doslej zapuščeni Istri. Gotovo pa je, da brez zelene odeje, katero je imel kras v davnini, ni in ne more biti pravega življenja na tem sicer lepem delu s'lovenske domovine. SAMO POGOZDOVANJE NE ZADOSTUJE ZA ODNOVO GOZDA NA KRASU (ii;,'. Vliidislav. B F 11 r a lu (Ljubljatm) Gospodarske rajonere v večjem delu slovenskega krasa so se ustalile in je v^^oredno s pogozdovajijem poeasi prenehalo uničevanje ostankov gozda. Vendar poznamo predele, kjer se gozd" še naprej uničuje. Eno takih področij obsega vasi Gradišče, Obrovo, Račice, Golac, Gojake, Zagrad in Poljane, meji pa že na sosedno hrvaško Istro. Izrazit primer je vas Golac, ki ima nekaj nad 1300 ha gozdne površine, v nadmorski višini 600—800 m.Tod so bili 1, 1914 krasni bukovi gozdovi, skoro sama privatna kmečka posest. Ka časa Ilatlije so jih začeli temeljito izse-kavati in so jih kot cepljena, 25 cm dolga drva vOzili na Reko. Tako je od nekdaj lepega bukovja nastal pan.-jsvec, ki ima debla komaj 10 cm prsnega premera, lastniki pa ga še nadalje sekajo in na ta način spreminjajo v grmišea. Le 2 ali 3 parcele imajo še debla do 20 cm premera. Iz avstrijskih časov je tam 50 ha 80-letnih borovih nasadov, iz dobe italijanske okupacije 30 ha, novih nasadov iz Jugoslavije pa je 50 ha. Od starih nasadov je bUo zadnja leta uspešno podsejanih z jelko 50 ha. Setev bora na golieavah je dala popoln uspeh, Cnai bor je sredi junija 1952, v drugem letu vegetacije, visok do 10 cm in mnogo lepši kot v kateri köli drevesnici. Jamice za setev so- pripravljali z lomilnimi drogovi, kar je delo mOČno pocenilo in povečalo uspeh. Priprava 8000 jamic na ha površine obenem s setvijo zahteva le 40 dnin. Toda tudi izredno lepo uspela pogozdovanja zadnjih let nas ne smejo zavajati, nasprotno, morajo nss opominjati, da vprašanje -obnove gozda na krasu ni le gozdarski, temveč splošen gospodarski problem. Vas Golac šteje 400 ljudi. Od SO hiš je 32 praznih, ker so se ljudje izselili za boljšim zaslužkom. Govedi je 130 gl&v, ovac 300 in koz 60. Ljudje se pečajo z drvarjenjem in oglarjenjem, saj odpade na eno gospodarstvo le 0,25—0,70 ha obdelovalne (orne) zemlje (po podatkih logarja Juriševiča iz Golca). Dolžnost gozdarjev je, da se ne zadovoljijo samo z uspelimi pogozdovanji, temveč da celoten problem prikažejo ljudski oblasti, obenem pa; ga sami preučujejo in skušajo najti rešitev. Predvsem naj bi uredili in vzdrae-vali manjše vzorne pašne obrate, ki naj bi intenzivirali živinorejo, naka^r bi uničevanje gozda popustilo in a časom prenehalo. Danes so se umetna Jxreduo lepo nspeld pomladanska setev črnega bora iz lela )95t (posnetek v juniju 1952), (Orif.) Piotislovje: Neposredno ob poii jc pas uspele «etve Črnega bora. takoj" 7.a njim pa zaradi pogostnih seCcnj iz bukovega panjerca nastaja grmi-šče. Ob poti skladoviiif^a tankili bukovih (ikrüjilif. (O.rip;,) Yas (^olac. je prepoliw tankih hukn-vili rilcro^lif:. (Orig'.) gnojila tako pocenila, da je njihova uporaba postada mogoča in gospodarska, Njihova pravilna uporaba pa bo dala lepe uspehe. Kar se dogaja okrog Golca, je le majhna' slika velikega pustosenja na ogromnem območju krasa od hrvaške Istre do mejä Albanije. Površine gozdnih nasadov se večajo, še bolj pa se širijo kamnite puščav«. Dokler ne bodo odstranjeni vzroki propadanja gozda, kras ne bo ozelenet. SODOBNA VPRAŠANJA NAŠA BUKOVINA KOT TEHNIČNA SUROVINA V SLOVENSKI LESNI INDUSTRIJI Bukovimi pvi nas do sedaj ni bila tako upoštevana surovina, koi po svoji vrednosti zasluži. Ni še dolgo te^a, ko so jo izkoriščali le za žgauje oglja, y.a kurjavo, iKde.lavo šubij in ža^finje iestonov, Vendar je ta čas že za nami. Danes postaja bukovina ena ključnih surovin naSis lesne itidiistrije. Razen žagariji se uspešno uporablja kot surovina v celi vrsti lesnopredelovalaib industrij. Te proizvajajo izdelke tako 2a domaei trg' kot za izvoz. Uspeäuo se uveljavlja v koukurenci s pleuieuitiuii listavci, katere znradi veČje razširjenosti v uporabi izpodriva in nadomešča tako doma kot v inozemstvu. Ko govorimo o naši bukovini, ugotavljamo, da imamo v Sloveniji več vrst bukovine; Biikovino prav dobre kvalitete, ki je po svojiii leliuoloških lastnostih podobna slavon.ski bukovini, pa tudi slabo, krliko bukovino z velikim rdečim srcem. t. j. bukovino, ki je v iebnične namene komaj se uporabna. Lastnosti bukve so predvsem proizvod talnih in klimatiČnih razmer, v katerih rastejo bukovi sestoji. Tako ugotavljamo, da je v Sloveniji več vrst bukovine, ki si je po zunanjem videzu podobna, po svojih tehnoloških lastnostih pa zelo različna. Govorimo o črni, beli, mehki, trdi, krhki bukovini. bukovim brez rdečega srca iid. Govorimo o posamcunih tipih bukovja, ki rastejo v določenih področjih Slovenije. Bukovina s področja Novega mesla je ananu v Sloveniji kot ena najboljših. Ta je po svojih tehnoloških lastnostih podobna slavonski bukovini, ki s .svojimi enakomerno raslimi, čistimi debli daje naši industriji prvovrstno lilodovino. Zato je prav, do se je v tera liazenu začela akcija, da se prikaže in podčrta, kako se s pravilnim krojenjem intenzivno izkonäca lebaični del bukovine. Pravilna manipulacija z lesom ima nalogo, da z izločanjem piimernih sortimentov iz debla posekanega drevesa pridobi najboljše in najvrednejše Sortimente in tako daje: gozdarstvii najvišjo ceno drevja na panju, lesni industriji pa hlodovino v taksni kvaliteti, da jo move icdnstrija uspešno predeJati. Bukovina se uporablja danes pri nas v lesni icdustriji in predelavi kot surovina za vrsto sorlimentov. V predelovalni indostriji se uporablja za izdelavo; 1. furnirja —■ vrhnji in slepi furnir. Kot posebno vrsto furnirja bi omenil furnir za izdelavo sedežev za stole; 2, za vezaae plošče in mizarske ploSče-pauelke; 3. zn tipogujeno pohištvo; i. za kopita; 5. za lesno galanterijo; 6. za merila in učila ter 7. za igrače. V žagarski industriji se uporablja bükavina kot surovina za izdelavo raznih sortimentov žaganega lesa. Končno se uporablja tehnična bukovina za izdelavo bukovih pragov i u raznih o b r t n i K izdelkov. V naslednjem se osredotočimo predv.sem na hlodovino za predelovalno industrijo. Če analiziramo hlodovino po kvaliteti glede na njeno uporabo, ugotovimo, da se vsaka industrija bori za to, da dobi za svoj obrat čim boljšo hlodovino. Poznano je namreč dejstvo, da je vsaki industriji onjbolj ekonomično in najlaže izkoriščati hlodovino najboljše kvalitete. Tako se za Čina bolj kvalitefcio hlocioviiici l.iore tako tovarne rezanili plošč m pohištva kakor tudi tovarne kopit iu lesne galanterije. Venrinr nam ns5elo najuspeSuejšega iiarofluogospodarskega izkoriščanja lazpolozljiTC hubovinc nalaga, da to dragoceno surovino s pravilno manipulacijo tako prikrojimo, da damo vsej naši industriji možnost, da se založi s hlodovino ustrezne kvolitete. Po tem priu-cipu moramo omogočiti, da si oajbolj kvalifetno hlodovino pridobi le tisla industrijska široka, ki more le hlodovino taksne kvalitete uporabljati v svojem tehnološkem piocesu: industrija fitrnirjo, vezanih plošč itd., medtem ko izHLanipuliramo za ostale industrijske stroke kvaliteto, kakršno morejo Še ekonomično uporabiti za svoj telmoloSki proces (kopitarna, lesna galanterija, zag'e, izdelava pragov itd.). Vsaki industrijski stroki pa moramo omogočiti, da si nabavi industrijsko surovino v tisti kvaliteti, ki njenemu teh7iolo,?kemii procesu £e ustreza. Nikakor nc moremo od nje pričakovati, da vzame neustrezno hlodovino, ki v industrijskem procesu ekouomsko ni več uporabna. Po tem načelu naj se kroji bukovina v posamezne kvalitetne razrede. Bukovo hlodovino razčlenjuje po kakovosti v posamezne razrede jugoslovanski standard. Deli jo v veČ vrst, vendar bom tu ojrieTiil samo tiste, ki so 7a našo nbdelavo bukavine najvažnejše. Te so: blodi za furnir, kratko označeni s F hlodi za luščenjc, označeni z L, hlodi za ža^o, razreda A in B, in hlodi /a prage (napačno imenovani tudi hlodi razreda C). Jugoslovanski standard predpisuje, kakšne tehnološke in fizikalne lastnosti mora imeti hlod. da se uvrsti v enega zgoraj navedenih razredov. Ti standardni predpisi niso tako trdni, da bi jih ne mogli izpopolniti ali spremeniti. Zato so skušali z internim standardom izpopolniti vrzeli in poraanjklji-vostj, ki so se pokazale v teku i;asa v teh predpisih. Zaradi čimbolj ekonomičnega izkoriščanja naše bukove lilodovinc pa si hočemo ogledati, kakšne kvalitete bukovino posamezne vrste naše industrije lahko uporabljajo iu na katere pomanjkljivosti je potrebno posebno paziti pri izIoCßnju io manipulaciji bukove hlodovine za posamezne vrste industrije. Pogled na duua.šnjo strukturo naše predelovalne industrije, pogled v njeno bodočnost in na razpoložljive surovine nas vodi do sklepa, da bo v izkoriščanju bukovitie iraela vedno večjo vlogo industrija, ki predeluje bukovino v končne proizvode. Že v osnovneiB proizvodnem procesu pridobi^n luSčenje bukovino vedno večjo vlogo pred sedaj navadnim žaganjem. Lusčenje namreč omogoča, da se proizvod lega telinološkega postopka — furnir, slepi furnir, vezana plošča itd. — uporabijo v mnogo tanjših sortimentih in ifuto mnogo bolj ekonomično kot žagana deska. Y tej smeti mora iti prizadevanje pri krojenju in manipulaciji bukovi ne in stremeti za tem, da se izloči v ustrezne Sortimente vsa hlodovina, ki je uporabna za rezani in Inščeni furnir. Razgled po svetu kaže. da so druge države že naredile to razvojno pot. Strokovnjaki, ki so imeli priložnost ogledati si lesno industrijo drugih držav, n. pr. Kanade, Francije itd., potrjujejo, da te dežele uporabljajo mnogo več lesa za hiščenje, kot jja n. pr. uporabljamo mi. Odstotek izkoriščanja v luščenju pa je boljši kot pii nas, ker se je asortimeüt vezanega lesa in furnirja razširil Še na druga področja n pora be kot pri nas, Vazüa je načelna ugotovitevs da mott* vsaka vrsta iuduslnje upovabljati liloriovino le potl določenimi pogoji, ki jih kot elemente predpisuje tehnološki postopek. To je: hlodi morajo imeti doMene fizikalne iti telmične la^^t-nosti, ki clopuščajo njihovo izkoriščanje v tehnološkem postopku. Te lastnosti lesa pa so: 1. tiste, ki jih je drevo dobilo na rastilii, in 2. (iste. ki jiii ,je iilod pridobil z manipulacijo. Najprej bi obdelali iBstnosfi lesH. ki jih jft dobil les iia rastiln in ki so merodajnc za kv-alittto lesä. [''izikalne prednosti, ki usposabljajo teliiiiSiii les kot surovino za ^ipo^abo v industriji in ki so meroclojne za njegovo uporabnost v iiuJustriji, so predvsem; debelina, enakomerna rast, fiislost delila, kakovost srca. Cim tanj§i je hlodi tem manjša je njegova uporabnost, vendar je pogi'eseno mnenje, tla jc le debel hlod v industriji uporaben. Tudi tanek hlod, telo v debelini do 20 cm premera, je še «poraben v pi-edelovahii industriji (Duplica)i če nima drugih napak, to je gič. rdeüega srca in ee ima ti.sto minimalno (delovno) dolžino, ki jo dotična industrija potrebuje. Na drugi strani je zopet les z grenuii, ki pa nima rdečega srca in je primerno debel, Se uporaben za industrijske namene. 6e ima med grčami predpisano minimalno (delovno) dolžino. OfJ nspak, katere pridobi aasa bukev na rastilu, bi ta o|>o'/firil preclvsum na g^rfo ui napake v srcu, ki so za naše indListrijsko iz!orabnega. Ker je bukovi na z napakami v ircii pri Jia.'; zelo razäii'jeiia, moramo posvetiti tem večjo pa/njo tistim predelom, kjer raste bela bukovina, ki ima le malo rdečega srca ali pa sploh nič. V lakih predelih lahko izkoriščamo btikövino v visokem odstotku v tehnične Sortimente Tako n. pr. dosega gozdna uprava v Pišecah v predelÜi. kjer raste bukovina brc/, rdcčegra srca, izkoriščanje celo do 70"/» posekane lesne mase v tehnične Sortimente, V takiK predelih bi bilo primerno, da se vsn teli nična hlodovina oddaja predelovalni industriji, iii to po sledečem vrednostnem vrstnem redu; za luščeiije, pohištvo, Ktt kopita, za galanterijo. Drugo skupino tvorijo napake, ki nastajajo pn poseku, razzagovanjii in spravilu hlodov. Te napake bi imenoval manipuladjbko; počena deblo, na Celu razbiti hlodi, napačno rszzagani hlodi, preležani m piravi lil od i so nam vsem znane impake slabe manipulacije. Pravilna manipulacija more hlod oSuvati v kvaliteti, ki mu jo je dal gozd, slaba manipulacija ga pa zelo lahko pokvari, bodisi pri sečnji, bodisi pri razžagovanju, predvsem pa pri spravilu iz gozda in prevozu do potrošnika. Pravilno krojenje, t. j. razdelitev v ustrezne vrednostne Sortimente, omogoča pri izdelavi najvišji finančni efekt v iükoriscaoju drevesa. Pravilna manipulacija, kakor pravilno raxr iagovanje. odvosc hlodov in skladiš5enje, so one fazp, de^tt^ pri katerih f^e lahko muogo teliDiSnega lesa kvalitetno oliiani alj pa tiniCi. Po dosedanjil) izkušnjah lahko iiEotovinio, da jc iruela noša lesnopredelovalnfi industrifo doslej v svojern tehnološkem procesu mnogo več. težav in mnogo več gospodarske škode zaradi napaka ki so nastale na hlodovini z manipulacijo lesa, kot pa zaradi napak, ki Jih je dobil les na rnstisču. V fe ugotov^itve naj Fe poglobi strokovno osubje gozdnih manipulacij in naj si postavi za nalogo, du očnva kvaliteto liukovitie, kakršno je dobila na rastiSču, in da jo v tej kvaii-leli sprHVi na lesaoiaduslrijske obrate. Glede na vnSno vlogo, ki jo ho iroela bukoviua v hocJocnosti v našeiu narodnem gospodarstvu in aaši lesni iodustriji, naglnšams da je potrebn.a ne samo v državnem, ampak tudi v uedržavneni sektorju akcija s ciljem, da se poi'ekaoe bukove lesne gmote s pravilno unanipulacijo izloči ves tehnični les in se usmeri v indusirijo. Nedržavnemu sektorju je treba posvetiti še posebno pozornost. Tu se danes, izloča za tehnični ies neznaten delež posekane- iesnL- ginofe, medlem ko ,sc precejšnja količina uporabnega lesa poknri, S pravilnim posredovanjem in poukom o Škodi, ki nastaja zato. ker se dregoceiia telmična surovina porablja kot manjvredno kurivo, se da delež tehničnega lesa še bistveno povečati. Pod tehničnim lesom mislim predvsem les /a mehanično predelavo. Bukov ies za kemično predelavo v celulozo in umetno nit — viskozo, ki v drugih državah že sedaj porablja velike količine bukovih drV: pa je treba Se posebej upoštevati. Z izrabo vsega tehničneifa lesa i/, obeh sektorjev bomo naši industriji bistveno olajšali preskrbo s surovinami. (h. predavanja inž, Oskarja Juga na sestanku lesnih manipnUntov v Pi.šecah ;n v Straži na Doleiijskem dne 12. in 13, \iiQrc'a 1952.) POVEČANJE PKODUKCtJE LESA S KRIŽA.fsTCl Človek je v teku tisočletnega razvoja s selckcijo iii križanjem dosegel lepe uspehe pri živalih in rastlinah: domače /ivali, ribe, cvetlice, žita, aočivje iu drn^c užitne rastline, sadno dre-vje itd, V zadnjih desetletjih se je lotil tudi drevja v gozdu, ki mu daje les za stavbe, mizarstvo, celulozo^ papir iju drugih namene. Po mnenju danskega botanika dr. C. Syrach-Larsena so dosegli Amerikajjci na tem polju uspclie tako velikega obsega, da postaja stvar važaa telo za gospodarstvo takšne kapacitete, kot je ameriško. Ameriška revij« ■Science Ne^vs Lcticr z dne 7, julija 1051 poroča o tem v Članku Neil Hon terja in podajamo v naslednjem bistveno v.sebino tega poročila. Po letu 1920 so ameriški .strokovnjaki iaračnnali, da sečnja 2c preseda naravni prirastek in da primanjkljaja ne morejo več kriti z normalnim pogozdovarjem, Ameriški rastlinski biolog Lnther Burbank, katerega so vprašali za nasvet, je podal mnenje, da ni pomislekov proti temu. da bo tudi pri drevju mogoče doseči zelene lastnosti s primerDO selekcijo in križanjem. James G, Eddy, ki je stvur sprožil, je s sodelavci po temeljitem preučevanju lal, nadmorske višine, klime in drugih pogojev izhral za te poskuse kraj Placerville v Kaliforniji, ki je znan iz prejšnjega stoletja kol zbirališče takratnih iskalcev zlata. Iz širokega polja možnih raziskavanj so izbrali predvsem ifrlavce, rodu Pious, ka te rili raste v Ameriki okrog 90 vrst v vseli višinah ort iBorske gladine do preko jOOOm, vseh velikosti od grmičevja do gigantskih dreves, v vseh klimatskih pasovih od tropskih uižav do arktiČnifi krajev. TJstvsrUi so veliko drevesaico v Placervilleu na površini okrog 45 ta. Ijsta 1935 je Eddy na podlagi doseženih uspehov stvar predložil ameriškemu Kongresu in od tedaj dalje upravlja drevesaico Institiut of Forest Genetics of the U. S. Forest Service (Institut za gozdarsko genetiko ameriške gozdarske slaSbe). Sedaj uspeva tam že novih vrst križancev raznih iglastih dreves (lodu Pinus), posrečilo pa se jim je v enem samem letu, in to v 1940. ustvariti 12 novih variacij. Postopek krizaüja opravljajo na sledeč način: Znanstveniki, ki so prenfiili lastnosti v poŠte v prihajajočih dreves, pustijo zbrati cvctni prah z izbranega c^revesa. Z njim oproŠijo storže drevesa, ki so ga izbrali za mater nove vrste, potem o pravem času poberejo seme in ga posadijo v zemljo, da zrastejo novi križanci. Ti se, različno kot se dogaja pri mnogih drugih hibridnih rastlinah, redno reproducirajo, so tedaj vedno plodni. Vsa operacija se kaze preprosta, dejansko pa je precej zamotana. Ker mora biti storž oplojen izključno samo s cvetnim prahom izbranega drevesa, ga je tieba zaviti v vrečico iz tako fine tkanine, da izključuje dostop katerega koli drugega cvetncga prahu, obenem pa mara biti dovolj porozna, da lahko vlaga izhlapeva. Eksperimenti se ne omejujejo zgolj na križanje različnih vrst, da se doseže doloCena lastnost sli kvaliteto, včasih je treba poseči tudi še po vzvratnem križanju z enim izmed dre-ves roditeljev. Ob začetku poskusov v Placer villeu so hoteli znanstveniki predvsem doseči gospodarsko najvazoejsi cilj. to je hitrejšo rast. Računali so s tem, da bodo križanci zreli za seČnjO Že v 50 letih, uaniesto v 75, ki je normalna doba za najvažnejša drevesa v USA. Izkušnje preteklih desetletij pa kažejo, da bo dosežen boljši uspeli. Ameriška gozdarska služba (U. S. Forest Service) i,atrjuje, da bodo kmalu na razpolago križanci, pri katerih bo nastopila zrelost 7,a sečnjo že t polovični dobi, pri nekaterih pa se ho skrčila celo na eno tretjino dosedanje normalne dobe. tako da bodo ameriški gozdovi v bližnji bodočnosti lahko producirdli na isti povcšini dvojno ali celo trojno količino lesa. Ti poskusi pa so pokazali še druge vozne uspehe. Ce se križanje po.-ireči, pridobi križanec tudi sicer v živalskem in TastUnskein svetu na življenjski moči. To velja v polnem obsegu tudi za te hib ride iglavcev. Nekateri v drevesnici institiuta vzgojeni križanci, stari 5 leta, dosežejo dvojno višino in trojno težo v primeri z dobrimi drevesi enake starosti njihdvc roditeljske vrste. Najbolj vidni uspehi so naslednji; kootrot.iia vrsta 6 let starih ameriških iglavcev »lodgepole pinesi sega opazovalcu komaj preko kolena, medtem ko segajo križanci tega drevesa z drugim ameriškim iglavcciu jijack pine« odraslemu flovckii že preko glove. Razen tega pa so s križanjem dosegli Še druge izbolj-.^ane lastnosti dreves. V Placervilleii so n. pr. vzgojili nove visie dreves, ki so skoraj bre^ strdnskih vej, ki dajejo gladke deske brez grč. Z' nekitri iglavcem s Kanarskih otokov so dobili križanca, ki je pri starosti 3 let visok skoraj 3 m, pa nima razen vrha nobene stranske veje. Lopo to drevo pa.Č ni, poročilo pravi v angleščini, rin izgleda kot pipelike columnt, t. j. köt cevast steber. Druga s križanjem dosežeua izboljšana lastnost je odpornost pioti suši. Predvsem se je obneslo križanje odporne vrste sknobcone pinei s hitro rastoSo vrslo »Monterey pine«:. Taki križanci v Placetrilleu dosegajo pri starosti 22 let Že -višino preko 21 m. Mnogo si obetajo od Eovega poskusa križanja vrste »pontlerosa Apache pinei. Koma; dober decimeter visoka sadika te^a križanca je pognala korenine že okrog 90 cm globoko v zemljo. S smolrno selekcijo so ustvarili tudi križance, ki so odporni proti škodljivcem in bolezdim. RilCkarji uničujejo neverjetne množine mladih iglavcev. V gozdnih nasadih Lassen National Forest je. iil5kar spine weeväU uničil 95% nasada starosti 15 let. Vzvratno križanje tiibrida med »Jeffrey piuet in »Coulter pinet z izbodnim drevesom ustvarja novo vrsto, ki je odporna proti škodljivcu in daje tudi odličen les. Tisoče mladih drevesc uničujejo parazitne glive (Cronartium), AmeriSki poskusi izkoriščajo sedaj odkritje danskega botanika dr, C. Syrach-Larsena, da je beli balkanski bor (verjetno munika) odporen proti tej bolezni. Križanci ameriških iglavcev s tem drevesom naSih tal obetajo odpornost proti tej bolezni, Institut v Placervillea se je lotil tudi križanja drugih vrs( dreves, zlasti orehov (v Ameriki je zelo razširjen navadni oreh, imenovan tam English vvalnut, črni oreh (black walnut), tet topolov (Populus — v Ameriki pa razumejo pod označbo jPopIart tudi drevo, imenovano »Tulip treei t. j. tulipa-Dovec, Liriodendron tulipifera). Ameriška gozdarska služba skrbi tudi za to, da se rezultati eksperimentov v Placervilleu znanstveno natančno kontrolirajo in vpisujejo v velike pregledne tabele. Taiu kontrolirajo tudi nadaljnje poskuse medsebojnega križanja uspelih 24 ATst križancev. Po objavljenem rezultatu te znanstvene kontrole je uspeh vseh eksperimentov 23%, kar je za delo te vrste zelo visok odstotek. Končni cilj poizkusov je ta, da pridobijo žadostne količine semena uspelib Liovili tipov dreves za pogozdovanje. Pogozdujejo v Ameriki zelo velikopotezno stotine km^. Strokovnjaki računajo, da bo finančni uspeh poizkusov v Placer-villeu ta, da se bo zvišal letni dohodek gozdnih farm samo na zahodni obali letno za IS in pol milijona dolarjev, pa äe da bo niogoCe pogozdifi razne goličave z hoviedi drevesnimi vrstami in da bodo ti novi gozdovi zreli za sečnjo že po preteku roanj kot ene človeške življenjske dobe. Placerville seveda ni edini institut te vrste v Ameriki, ima le najbolj vidne uspehe. Pa tudi drugje delajo že take poskuse, zlasti v Kanadi in aa Švedskem 5 topoli, ki postajajo najvažnejša surovina za industrijo celuloze in papirja-, tudi Avstralija in Nova Zelandija kažeta vtlik interes zanje, ker se hoccta Čimbolj osamosvojiti in pridelati potrelini les doma. Zato uvažajo seme in sadike in poskušajo tndi razna križanja. (Po članku v Science News Letter z dne 7. julija 1931, Revijo izdaja založba Science Service Inc., 17t9 N St. N. W. Washington 6. D, C) dr, T. S b r i 2 a j AMERIŠKA RAZISKOVANJA O VPLIVU GOZDOV NA ODTEKANJE VODE IN NA EROZIJO TAL Škodljivi vplivi čezmernih sečeuj na vodoi režim postajajo iz dneva v dan bolj očitni v isznih evropskih deželah, poschno v sredozemskih, Fatasirofalna poplave in neizmei-no erozija na srednjem in daljnem Vzhodu ter v Severni .Ameriki izredno resno opozarjajo na neogibne in težke posledice obsežnih scčejij. Zato so ne le strokovni krogi, ampak čudi flrJuvnu vodstva vedno bolj zaskrbljena zaradi teli pojavov in posvečajo vedno veSjo pozornost vplivu gozdov ua odtekanje vode in na erozijo tal. V Severni Atneriki, ki je bila do sedaj zaradi eezmttnili sečen j ?,c inočrm prizadela, so zasnovali sirokopotexna mziskavanja ci pomembnosti gozdov za vod D i ložim. V zahodni Karoliivi je liil v mestu Coweeta osnovan v tn tiamen poseben laboratorij, kjer strokovnjaki raziskujejo pomeji sefnje. paše JD obdelovanja ^emljišE na stanje vodnih tokov. Laboratorij tlela poskuse v AppaiaSkem pogorju {Appalachian Mountain) na površini 2]&()ho. Do sedaj so že zgradili 2S pregrad, kjer merijo vodo, skopali so 26 posebnih vodnjakov, kjev opazujejo stanje podzemeljske vode, in postavili so 82 naprav xa merjenje padavin. Cepra\' bodo dala ta raziskovaajn konCne rexnltaie šele po preteku flaljše dobe, ven<3ar iraajo že dosedanji rezultati prakliEco vrednost. Tako so n. pr, na površini 581ia za poskušajo devet let pasli osTnero govedi in pri tem dognali, tla je po dveh letih iivini začelo zmanjkovati hrane iii so morali začeti od drugod dodnjati krme. Po .sedmib letih pa so na pašnikih zgrinile že vse nietidjiiiee iti je tla zarasel različen plevel, ki za krmo o i primevcD, Živina je začel a objedavati drevje. Prvih osem let stj-okovnjaki v rekah in potokih niso opazili nikakih sprememb, toda v devetem letu se je zaradi erozije prodonosnost občutno povečala. DrugI poskivs so i-iapraviU tako. do .so na pobočju omenjencsa pogorjs IzkrCili Oha gozda, na eni tretjini krčevinc posejali koruzn, ostalo pa spremenili v pašnik. Prvi dve leti so ostala tla šc porozna, tretje leto pa se je Že zfleela zemlja drobiti m dež je odplavil vse organske sestavine. Po pobočju so se ?.ačeli pojavljati jarki. Tekom četrtega leta je voda dnevno povprečno i/pirala ok. 546 kg materiola. Leta je voda ob neurju v eni uri spcala Z omenjene površine 72 ton zemlje. To sta !e dva drobca iz vrste raziskovanj, ki jili opravljajo v Ooweeti iz območja vpliva krčitve gozdov, paŠe in obdelovanja zemljišč na vodni režim in na stanje tal, pri čemer ugotavljajo tudi najustreznejše načine gospodarjenja v. gozdovi. ZDA so iz raznih držav povabile strokovnjake k sodelovanju v OToenjeni laboratorij. Tekom zadtijüi äliiili let so se temu vabil« Že odzvali strokovnjaki iz Turčije, tudi je. Belgije, Jave, Nemčije, Kanade, Italije, Iraoa. Norveške, Švedske, Nizozemske, Britanije, Pakistana in Južne Afrike. Tudi ameriški strokovnjaki, ki delajo v tem laboratoriju, so zaradi podobnih ruz-iskavanj obiskali druge države. BivSi vodja tega laboratorija dr. Heig je delal n. pr. več let v raznih državah Zaliodue Evrope in na Skandiuavskem pol-ctoku tei vodi sedaj {fozdarski odsek organizacije FAO v Rimu. Drugi strokovnjak omenjenega laboratorija raziskuje sedaj v Keniji vpliv sečnje gozdov na stanje voda "Vzhodne Afrike. (Povzeto iz članka; Znanstvena raziskovanja gozdovitosti pogorij kot vira vode. Članek je objavljen v "Ekonomskem biltenu ameriške ambasade v Beogradu. št. 15/1952.) — r. POSVET O EKONOMSKIH PREDMETIH NA GOZADRSKIH FAKlJI.TETAll V dneh <;d 2. do 5. junija t. 1. je bil v Ljubljani posvet predavateljev i;konoimkih predmetov z vseh gozdarskih fakultet. Namen tega medfakuliet-iiefia posveta je bil, da se pretrese vprašanje, katere ekonomske predmete in v itakern obsegu je potrebuo uvrstiti v študijski pvo&ram gozdarskih (lesao-industrijskiLi) fakultet v naši državi. Zt večkrat poiidarjeuu in nesporno je dejstvo, da morajo dobiti absolventi naših fakid(e) takŠDu pofllag^o v ekonomskih vedah, ki zadevajo gozdarstvo in lesno industrijo, da bodo ^oftli svoje strokovno delo usklajevati s spifjš-ninii interesi našega gospodarstva in da bodo tudi sposobni voditi naŠa podjetja. Vsako organizirano delo se inoia po c.koiioinskili principih povezovati v gospodarsko eeloto. Ekonomakf^ podlag*? ali razgledanosti pa ne more dati i/.loteD, neodvisen ekonomski predmet, ki bi se rial direktno naufiti, ampak J« naloga predavanj iz ekonomike, da v vsakem strokovnem delu iit org'aui-/.adji pokaž.ejo na ekonomske niti, njihovo medsebojno poveianost in skupni cilj. Razumljivo je, da je pri tem potrebno poznati tudi teoretične principe ekonomike, ki so bolj ali manj skupni raznim gospodarskim panogam. Ta veda se je do sedaj preveč zanemarjalo, zaradi česar strokovno delo pogostoma tli imelo pravega druzbcDegn uciuka, alt pa strokovnjaki niso )Jr)šli do polnega izraza v vodstvenih poslih podjetij in drugih organizacijskih enot. Sodoben strokovnjak mora biti tudj ekonomsko dobro razgledan. Ekonomski predmeti so številni io obsežni. Potrebno je iz njih izluščiti in razvrstiti za študij na naših fakulteta h tjsto suov, ki se v naši stroki neobhocljio potrebuje, upoštevaje pri tem ravnotežje ^ ostalimi predmeti ia a Študijskim «asom. Istočasno je potrebno upoštevati 1udt študijsko smer posameznih fakultet. Ljubljanska fakulteta ima enotno, in sieer gojitveno-eksploataeijsko-indu-sirijsko smer, brez delitve na ločene študijske odseke. Zagrebška fakulteta ima 3 odseka, in sicer; gozdoogospodnrski in lesnoindustrijski odsek. Sarajevska fakulteto ima eno, gozdnogojitveno-eksploataeijsko smer, Beograjska iilrja 2 od-.sfrka, in sicer gozdnogojitveoega in lesnoindustrijskega. Skopska fakulteta ima tudi 2 odseka, gojit ven o-proizvodnega in gojitveno-tneliorativnegn. Na posvetu so se obravnavala naslednja vprašanja: t. Sedanji in perspektivni študijski načrt ekonomike gozdarstva ter organizacije gozdnega in lesnega gospodarstva, 2, Določanje suovi iz obsega teh predmetov, ki se predava študentom tjbvezno in neobvezno. 1. Kazvrščnnje snovi v posamezne predmete. 4. Pogoji in možnosti znanstvenega dela iz ekouomakih predmetov iu ptibliciraiije del. Fakultetna posestva. Po temeljiti obravnavi vseh vprašanj so bili sprejeti tile sklepi; 1. Snov iz ekonomskih predmetov naj bi se predavala obvezno v treh predmetili. in sicer; ekonomika gozdarstva, ekonomske osnove gozdne proizvodnje ter organizacija in poslovanje gozdnega {lesnega} gospodarstva, fosuiuezni predmeti naj bi okviruo zajeli iole snov. 1. Ekonomika gozdarstva. Predmet in metoda ekonomike gozdarstvu. Osnovne kategorije politične ekonomije, v gozdarstvu. Razvoj gozdnega gospodarstva na svetu m perspektive razvoju. Gozdno gospodarstvo v fevdalizmu, kapitalizmu in socializmu. Stanje in vloga gozdnega gospodarstva na svetu in pri nas (gozdnogospodarska geografija) Ekonomski sistemi in teorije v gozdneivi gospodarstvu (merkan- iilizem, liberalizem itd,} Ekonomski ukrepi v gozdnem gospodarstvu. Vprašanje trajnosti gozdne proizvodnje. Cilji gozdnega gospodarstva. Ugotavljanje potreb po gozdnih proizvodih. Vprašanje gozdnogospodarskih področij. Perspektivno postavljanje razvoja gozdnega gospodarstva. Pravilna razmesti-iev lesne industrije. Varčevanje z lesom in varstvo gozdov. Ukrepi za povečanje produktivnosti dela v gozdni proizvodnji, Planiranje v gozdni- proizvodnji. Osnovo! pojroi iz notranje in zunaoje trgovine z lesoni ter trgovinske politike. Lesno tržišče. II. Ekonomske osnove gozdne proizvodnje Predmet, metoda in razmejitev, Nalog'a in cilj proizvodnje v gozdarstvu. Materialna sestava in struktura osnovnih in obratnih sredstev, izvor in financiranje. Značaj in pomen Živega dela. Teorija stroškov, klasifikacija in struktura. Kalkulacija ."itro.škov. Teorija vrednosti in cene gozdnih proizvodov. Računanje vrednosti gozdov. Pojmi in nakazovalci proizvodnosti dela ter racionalnosti in trošenja pri procesu ustvarjanja vrednosti. Realizacija proizvodov. Finančni rezultat. Uspeh in rentabilnost. Analiza rentabilnosti. Stimulansi in organizacijsko-tehnični ukrepi za doseganje čimvečje rentabilnosti. Problem sečne zrelosti, Ekonomska karakteristika gospodarskega računa v gozdarstvu. Ekonomičnost kot kriterij pri izbiri najustreznejše variante i>ri novih investicijah. Ugotavljanje ekonomičnosti proizvodnje v gozdarstvu in ukrepi za njeno povečanje. III, Organizacija in poslovanje gozdnega (lesnega) gospodarstva. Organizacija uprave na splošno. Organizacija in poslovanje uprave gozdov. Strokovno poslovanje: a) planiranje, b) finančno poslovanje, c) adniiaislra-livno poslovanje, č) evidenca in kontrola poslovanje. Tehnično normiranje, organizacija in racionalizacijo dela. Računsko poslovanje. Knjigovodstvo in računovodstvo. Temu okviru snovi naj bi se prilagodile posamezne fakultete glede na svojo specifično studijsko smer. V lesnoindustrijskih odsekih fakultet je treba dati močnejši poudarek lesni industriji. Znanstveno delo v tem smislu naj bi se razvijalo v institutih ob sodelovanju fakultete in strokovnjakov iz operative. Dinamika razvoja našega gospodarstva narekuje, da budno spremljamo vse pojave in dogajanja našega gospodarskega življenja ter da analiziraroo pereče probleme. Istočasno se /e na posvetu razmotrivalo tudi vprašanje fakultetnih posestev, ki jih imajo sedaj že vse fakultete. Udeleženci posveta so bili soglasni, da morajo bili ta posestva v prvi vrsti raziskovalni objekt za studijskovzgojne in znanstvene uaniene, poleg tega pa tudi vzor naši operatii-i. Kar zadeva orgaDizacijsko obliko, o Čemer Še niiimmo dovolj izku.senj, je bila večina mnenja, da naj bodo fakultetna posestva gospodarske ustanove s samostojnim fmansiranjem, da se ne bi po podjetniškem načelu, v borbi za dobičkom, zapostavljale glavni; pedagoške in znanstvene naloge. Zalo jc umestno poSakati tudi rezultate sedanjih organizacijskih oblik, da bo mogoče podati končno sodbo. Udeleženci po.svefa so si ogledali fakultetni gozd v Kamniški Bistrici in žago v Stahovici, ' log. ?!drnvko Turk EVROPSKA PROIZVODNJA LESA JN TRGOVINA % LESOM Ir. trimesečnega poročila Evropslte ekonomske komisij« povzemamo, da je evropska trgovina z lesom lani presegla vsa povojua leta. Pri tem je bil zabele/ea po količini za 25%, po vretinosfi pa za 100% večji promet kot leta 1950. Na podlag podatkov iz omenjenega poročila in s pomočjo analize evropskega trii^ča z lesom, ki jo je izdelal Center za informacije Združenih narodov v Ženevi, podajamo v obtisili sliko evropske proizvodnje lesa in lesnega trga. Na splolno je bilo lani posekanega ve5 lesa kot leta 1950. Na to povečanje lanske gozdne proizvodnje so poglavitno vplivale večje količine drobnih sorti-mentov, t, j. jamskega in celuloznega lesa ter drv, medtem ko se je izdelava žagancev v primerjavi z letom 1950 zmanjšala. Vkljub temu pa je dosegla proizvodnja žagaaega lesa iglavccv lani svoj višek v vsej povojni dobi in se je od 29,8 milijonov ra^ v letu 1950 povečala lani no 31,3 roilijonov m® ter je v ?.ahodnili evropskih državah dosegla skoraj predvojni obseg. Tudi produkcija žaganega lesa listavccv se je lani v evropskili državah občutno povečala in je od 28,9 milijonov m^ v letu J950 narasla lani »a 50,8 miüjonov m^, Produkcijo Jagancga lesa iglavcev so najbolj povečale Švedska, Finska in Avstrija, Prav tako se je laoi povečala tudi proizvodnja jamskega lesa od 44 milijonov m® v letu 1950 na 44,8 milijonov in^ v lanskem letu ter celuloznega lesa od 120 milijonov m' na 153,6 milijonov To moČno povečanje produkcije celuloznega lesa je pospeševalo živahno povpraševanje po tej surovini, ki je presegalo v pogostnih primerih cdo zanimanje za celulozni les iz obdobja neposrednih predvojnih let. Vkljub znatno povečani proizvodnji lesa pa je bila lani v Evropi celotna poraba lesa skoraj prov tolikšna kot leta 1950, Povečanje produkcije je torej prispevalo na izveoevrupski trg in k povecauju lesnih zalog. Medtem ko so koncem leta 1950 evropske zaloge mehkega žaganega lesa in celuloznega lesa znašale le 3.3 milijone m® (709.600 standardov), so se le-te konccm lanskega leta povečale na 5,9 milijonov ra^ (1,281.000 standardov). Na ta način so si torej države uvoznice koncem lanskega leta nakopičile senavadno velike množine lesa. Živo povpraševanje kupcev po celuloznem lesu in stanje zalog jamskega lesa v premogovnih državah pa sta odsevali svoje delovanje z nasprotnim učinkojn: poraba teh surovin je bila znatno večja, kot so jo bili predvidevali, tfiko dft se je zaloga od 21,9 milijonov m» tovrstnega lesa zmanjšala na 1&,8 mi-]ijoiiov ni^. Lanska poraba mehkega žaganega lesa je ostala skoraj na isti višini, kot je bila leta 1930; medtem ko se je pri gradbali zmanjšala, se je t industrijski porabi povečala. Skoraj vse evropske države uvoznice so lani uvozile znatno več vsakovrstnega Jc.sa kot lata 1950- Pri UAehkem. žagaaem lesu je znašalo to povečanje od (0,5 mitijonov m» „g 535 bilijonov m^ Na to je najmočneje vplival podvojeni britanski uvoz tekom lanskega leta. Zato se je povečal tudi uvoz iz t. i. dolarskega območja od 800.000 m'' na preko 2.5 milijona m^ Tudi od drobnih sortimentov so lani evropske države uvoznica uvozile veČ kot leta 1950, ia Sjcer: jamskega lesa za 9% ter celuloznega iesa za 97%. Povečan uvoz veČine lesnih sortimentov je znatno zvišal evropske zaloge, Tndi i^vuz cvr(>].>JikiIi rlržav je bil laui zivalinejäi kot )ela 1950, K tcjdn sla Daj izdatneje prispevali Švedska in Finska. Izvoz mehkega ža^anfegti lesa so l^ni evropske države izvoznice povečale y.a ok, 13% v primerjavi i 1, 1950. Kanada pa je tekom lanskeg'a leta povečala svoj ptedlanski izvpx v Evropo od 700.000 m^ nn preko 2,2 milijona tri^. Stalno naraščajočemu povpraševanj o za jamskim in celidoivniin lesom pn je lani na evropskem trgu poglavitni) ustregla Fiii.sk«. Cena lesa je bila poglaviten činitelj, ki je lani d ajod ločilne je vplival Jia proizvodnjo in trgovino "i lesom ler ujeg'ovo detovanjc tudi sctlaj prav obEntiio odseva v višini evropske produkcije in v živalinosli trgovine / lesonj. Izredno povišanje cen gozduili proizvodov na evropskem trgu je iekoni lanske jeseni znatno podražilo tudi les na panjn. Y severnih evrcipskili državah .si> bile za obdobje 1951/52 sprva sklenjene kupčije za hlode po cenah, ki so bile. /a 100 ill več ocistolkov rišje od prejšnjih, Nato so konccra lanskega letu cenc padle na 50% do 60% od prejšnjih. Znižanju cen za hlode je sledila l\idi pocenitev jamskega lesa za ek. 6—10% in celuloznega lesa za 20% glede na naj-viäje lanske cene. Tudi cene tnehkemit žaganemu lesv) so letom lanskih prvih devet mesecev rasle, nato pa so se v četrtem trimesečju ustalile, ker so kupci pojačalt svoj odpor proti povišanju cen. Posebno pa je okrepil pritisk nn /nižanje cen ukrep britanske vlade o omejitvi uvoza, kar so najbolj občutili v severnih cvropskili drŽavah, Vendar pa so koocem lanskega leta ostale cene H(?spremeiijene, ker se je položaj skandinavskih prodajalcev okrepil zaradi /manjšanja proizvodnje mehkega žaganega lesa v severnih evropskih državah. Razen tega so mnogi proizvajalci tovrsten les zadrŽavali, da ga. prodajo pozneje, čeprav nekoliko ceneje. Podobno je bilo s cenami lesa v stalih evropskih državah. Medlem ko so bile koncem 1950. leta .sklenjene številne večje kupčije za dobave v lanskem letu, je bilo koncem lanskega leta ttzišce že xnatno bolj mrtvo. Glavne države izvoznice, ki so koncem 1950. 1. prodaie ok. 40% celotne količine za izvoz razpoložljivega lesa, so se koncem lanskega leta pogodile le za prav neznatne količine lesa za letošnjo dobavo. Pri tem je najobčutneje vplivala britanska vzdržnost od nakupov, ki je potegnila za seboj Še drnge države. Kupci so se odločili za vztrajno pričakovanje padca cen in skušajo s čakanjem čim dlje zdržati, opiraje se pri tem na lanske zaloge, ki so pre.scgale njihove potrebe za leto 195!. Države uvoznice računajo, da bodo morale cene tem bolj pasti, čim trdo vratne je bodo odlašali z novimi nakupi. Spričo takega stališča so se Britanija in zabodneevropske države celo odločite kriti svoje potrebe \% svojih posebnih (vojaških) lezerv. To svojo dosledno vztrajnost ate me I ju jejo evropski kupci z u^tpvilvijo, da so bile do sedaj, posebno pa še lani, cene lesa pretirano visoke. Raien tega na splošno pričakujejo, da se ho morala poraba lesa neizogibno zmanjšati v zvezi s aplosiLO štednjo v vseh državah i» z zmanjšanjem inve.stieij. To svoje pričakovanje opirajo nadalje tudi na splošno prizadevanje za stabilizacijo cen in na dejstvo, da so se druge surovine že znatno pocenile. Vkljub normalnim Irgovslttia sporaaumom vlada sedaj na trgu še vedno zatišje in stanje, ki je bilo ?.načiliio za začetek letošnjega leta, je še vedno nespremenjeno z izjemo posamei'.nih posebnih naroi^il, ki pa gredo mimo izvoznih skladišč. Glavni vzrok oseki na evrojiskero lesnem trgu leži (urej v eenali, Uazne vpjjti, ki s-o se pojavile v tisku in ki iščejo tej sktizi« vzroka v >dumpingiif, ki ga baje izvajajo Sovjetska zveza, Poljska, Romunija in Bolgarija, £es da prodajajo velike množine lesa v brczcouje, so nentcuieljene. Promet 2 lesom v;nasft namreč v' teii drStivali v povprečju ?.a posamezno povojno leto komaj 10 dn 20% predvojnega prometa, Razeti lega pa je jasno, da kak sileu skok Y prometu ih bistvena presenečenja z nepričakovano visokimi ponudbami v ftbdobjii cDiigra letn niso mogoči. ß IZ PRAKSE (^"tl^l^^■l standard bukove hlodovine 'i rgovske ii?,anee, ki jih pri )ius po vojtii imenujemo »stoadardi* (jupo-slovanski staridard — za razne proizvode), sin pisani trgovski običaji ali pravila, po katerih se }2dehtjejo in trgujejo posamezni proizvodi. Ta pravila so prilagojena z ene strani praktični možnosti uporabe proi^vodOT, z dmge strani pa možnosti proizvodnje. Proizvajalcu služijo predvsem za to, da rt. preden proizvode proda, izdelovati take, izdelke, ki jih potrošnik (tržišče) [Kitre.buje. Potrošnika pa seznaojajo z dimenzijami in kvaliteto proizvodov, ki mil jih proizvajalce in tržišče nudita. Obema, to je proizvajalcu in potrošniku, pQ tudi trgoveu, ki med njiino posreduje, olajšujejo tizance sklepanje pesodb. ker se lahko naslonijo na opis posameznih proizvodov t standardu ill ni potrebno v pogodboii na dolgo in široko opisovati kvaliteto iii dimenzije proizvodov. V niiuih krojili so razni oiiicaji in različne možnosti proizvodnje iii uporabe. Proizvodi se sčasoma bolj ali manj spreminjajo, ali pa nastajajo novi proizvodi. Zato standard za široko podroCjc (cclo Jugoslavijo) ne more predvideti vseli podrobnosti in ne more ostati vedno isti. V tem primeru služi kot okvirni predpis, ki se dopolnjuje s pogodbo ali s podrobue.jSim standardom. Na Čim večjo daljavo se pošilja izdelek, tem boljga kvaliteta se navadno ^ahteva, kar je razumljivo, saj so stroški transporta za boljšo in za slabšo kvaliteto navadno enaki. Ob pomanjkanju surovine se zalitcve glede kvalitete oblazujejo. Izkoii-Štanje take surovine se torej pojaČuje ali intenzivira. Pri končnih izdelkih skušajo s tehničnimi izpopolnitvami in nadomestili nadocne-.ititi surovino. V prosti (reoviiii se z vsako pogodbo o nakupu in prodaji lahko Jolofijo posebni pogoji za posamezen proizvod tako glede dimenzij kakor tudi kvali' tete. tie glede ua splošni standard. Toda temu primerno se potem določi ittdi f,ena, Ciin težje pogoje nudi prodajalee, tem nižjo ceuo bo dosegel (n. pr, prodaja tieosušenili desk, prodaja brez pravice izbiranja itd.), Kupee pa bo moral plačati tem višjo ceno, čim boljši sortimeiit zahteva (n, pr, za fnrnirsko Modovino brez napak, ki se sicer dopuščajo), Skupiim proizvodnih podjetij lahko sporazunmo določi s skupino potro,š-□ ih podjetij tudi svoj posebni notranji aU .jinlernn standard. Pri tem imajo namen, da čimbolj zadostijo obojestranskim interesom, kar se da s .standardom za ožje področje natančneje določiti, N. pr. meti gozdnimi gospodarstvi in lesnoindustrijskimi podjetji (LIP), med LIP in lesuoiiidustrijskimi tovar-iiaiui. Proizvajalec želi Čimbolj izkoristiti svojo surovino. po(rogiiik pa zahteva eini tiporabnejše in čim eenejge proizvode. To pa se ujema tudi z interesi narodnega gospodarstva in narodnega doliodka, V tem sniis)u si prizadeti pvl-iag'odijo splosni standard. Cim manjša je prevozna razdalja, to je, cim inanjši te prevozili strošek^ tem intenzivocjSc se lahko izkoristi tudi slabša surovina, ker vloženi stroški niso prRobčutni za oni del, ki bo Sel pri aporabi v odpadek. F'nrnirska hlodovina iz Slovenije je d, pr. za naSe tovarne lahko slabše kvalitete oH one, ki jo dobavljajo iz Bosne na velike razdalje. Nasprotno stališče bi pomenilo razmetavanje materiala. V tem smislu smo lelos pri tms v Sloveniji izdelali .'icteriii standardi za bukovo hlodovino raznih vrst, in sicer na podlagi ankete ined prizadetimi podjetji. Pri tem smo šli s stališGa, da bnkovino, ki Dam jo daje naš gozd, Fjtn bolj ekonomično izkoriščamo. Jugoslovanski standard (ik leta 1947) je riamree sCasoma pokazal mnoge pomanjkljivosti za naše razmere, posebno pri bukovi hlodovini, ki ima številne prirodne napake. Tohničlie bukovine imamo m.alo in jo moramo premišljeno izkoriščati. Y bodoče si bomo skrbno prizadevali koristneje uporabiti še marsikaj, kar gre sedaj še v drva! Novejši predlog jugosl. standarda, ki ga je objavila sStandardizacija-: štev, 5/50 (SUZUP), ni stopil v veljavo. Za nas tudi v marsičem ni ustrezen. PriobCiijemo interni standard zb bnkove lilode -Ka furnir, za lušČenje, za izdela'vo kopit in žagarsko hlodovino razredov A, B, C ter za prage. Vodilo pri sestavi interneg« stand Hrda 7, a bukovo hlodovino je bilo sledeče: 1. Poveča se obseg dopustnih napak (toicranc) za tiste napake lesa, ki se javljajo po naravi in jih ne moremo odstraniti (rdečc srce, grčavost, zakrtv-Ijenost, ovalnost, nejedniatost itd ). 2. Znianj.Šujc ali zaostruje se meja tistih njipuk, ki nastanejo pri slabi manipulaciji in se jim torej lahko izognemo (razpokanost, piravost, presuSe-no*st, poškodbe ifd.), kar je tem pomembnejše: ko vemo, koliko tehnične buko-vine aani propade zaradi slabe manipulacije. Iz tega izhaja, da moramo s pravilnim strokovnim delom čuvati les. ■5, Upoštevajo se maajši primeri in mntijše dolžine hlodovine, kjer je to pri i-porabi moJ.no. Nasprotno pa se poveSuje dolžina tam, kjer neznaten dodatek dolžine znatno dviga uporabnost hlodovine (hlodi za lušcenje). Poudarja se stremljenje, da se izdelujejo blodi v Čim večjih dolžinali, da se izognemo razpokam in poškodbam ter izboljšamo izkoristek dolžin na obratih. 4. Določa se ustrezno J7iedsebojno razmerje posameznik dopustnih napak, tako da vpliv določene napake ustreza obsegu vpliva druge napake. 5. Zaračunavanje neuporabnih dolžin furnirske hlodovine se določa po eeui za drva. Namen tega je, da se manipulacija zaostri in prilagodi končnemu gospodarskemu učinku. Ni namreč gospodarsko koristno, če prodajalec prejme plačilo za nekaj, kar se ne da uporabiti, kupec (državno podjetje) pa mora za ta neuporabni toateriat plačati še prevoz. Manipulacija naj stvarno presodi, kateri in koliki del se splača pustiti v furnirsken» hlodu (za zaščito Čela itd.) in kaj prikrojiti t žagarsko hlodovino. f). Poudarja se samo zimska sečnja, zopet zaradi čuvanja tehničnega tcsa. Letna sečnja je izjemna in le na .podlagi posebnega dogovora. Razumljivo je. da se mora vsak standard v praksi preizkušati, beležiti pomanjkljivosti in ga nato izpopolnjevati. Noben standard ni večen in nikdar ne more povsem zadovoljiti vseh interesentov, je pa vendar nujen regulator med proizvodnjo in potrošnjo. Interni standard ^a bukovo hlodovino 1. Furnirski Llodi. Hlodi preineia od 45 cm navzgor s toleranco 20% količine, 40—cm. DolžinR od Srn navzgor z nacJaJjevaniem po 10 cm. Nadmcra, ki sc ne. zaračunava, iznaša najmanj 10 cm. Kvaliteta: Hlodi zdravi, s srcem približno v sredini, enakomerno pravilne tasti, brez grC in drngili napak, zimske sečnje. Dovoljujejo se: a) Zdravo srce do ene tretjine premeta. Izključuje se plemenasto in temno, oSitro obrobljeno srce. b) Ena ravna razpoklina samo na enem kraju hloda, čez srce čela, dolžine največ do polovice premera, t) Grče in ostale napake, toda za furnir se šteje ie ostala Čista dolžina Iiloda brez teil napak, ki moia iznašati najmanj 2 m dolžine med napakami. Del hloda z napakami ali Čista dolžina, maajša od 2 m, se obračunava kot les za drva, Priporoča se puščati na krajih hloda grčdvost zaradi boljše zaSČite pred pokanjem, Č) Eijostranska krivina do JOcm višine loka pri hlodih, dolžine nad "> m iiietlo). d) Napake v srcu do ene četrtine premera z odbitkom te kuhat ure od knbature hloda. Zdravo srce se ae Šteje v te napake, e) Padec premera do 1,3 cm na vsak meter, il. Hlodi za luščenje Hlodi premera od 35 cm navzgor s toleranco 20% količine, premera jO—54 cm. Dolžina od 2,20 m navzgor s toleranco 20% količine od 1.40 do 2,10 m, stopnjujoč vse dolžine po 10 cm Naditiera, ki se oe zaračunava, iznaša najmanj 10 cm. Kvaliteta: Hlodi zdravi, cilindrični in jedrnati (polnolesni), pravilne rasti, brez grč, slepič in drugih napak, nerazpokani ter sveži, zimske sečnje. Dovoljujejo Sl': a) Zdravo sice tlo dve tretjini premera brez bonifikacije. Plaraenasto in temno, ostro obrobljeno srce se šteje med napake pod točko c), b) Katerekoli napake v srcu do premera 10 cm brez bonifikacije. c) Druge napake (razen votline) v srcu do ene polovice premera z bonifikacijo kubature tega notranjega dela Moda, č) Grče in sicer pri hlodih debeline nad 55 cm, če so razporejene tako, da so dobi med grčami čista dolžina nnjiaanj i,60m, ali če so razporejene v eni vrsti vzdolž ene strani hloda v pasu, največ 20 cm Širokem. Pri blodih nad 45 cm premera snic biti ta pas širok 40 cm, ali pa smejo biti grče razporejene v dveh nasproti ležečih pasovih Širine po 20 cm, Pri hlodih premera pot) 35 cm se dovoljujejo grče le v veneu, tako da se dobi med grčami (vencem) čista dolžina najmanj 1,60cm. Priporoča se p-čavost na krajih hloda zaradi boljše zaščite pred pokanjem, Kiibatura neuporabiie dolžine hloda se odbija od skupne kubature in zaračunava kot les za drva (razen nadmere, ki se ne zaračunava), d) Ennkomeirna krivina višine loka do JO cm pri hlodih čiste dolžine čez 3 m. c) Padec premera do 1 cm na vsak meter. I) OvEiliiosjt- maksiiUiiliie razlike premerov do 10% premera. g) RazpokL ua čelih Doda, če uporabna dolžina izuaša Se najBianj 1,60 i»i. Ilazpokani del se v cclofi zaračunava kol les za drva. Dodatne toleranca za hlode za Juščenje xa toiarno 11 p o g n j e a t g a pohištva, a) Hlodi preineia tudi od 50—ji cm, če nimajo srca veČ kot eno tietjino premera. h) 20?^ količine hlodov sme biti prPDieni 30—toda le^ mora biti brez srca in Cist, brcv gre in napak. t) Enaiomerntt zakrivljeuost i višino loka do 5% dolžine. Č) GrČavost, toda čista uporabna dolžina med g-rCmni mora iznušaii na.f-manj 1 m. Grčari del se bonifičira kot les v.a drvn. dl V ostak-m veljajo predpisi in tolc.rance za hlode ka luSčejije pod 11. L*) Dodatne tolerance se upoštevajo pri ceni, tako da se primerno zmzA rena, ki velja za normalne hlode za lušCcnjc pod 11. H J. >l 1 o d i za tovarno kopit Hlodi premera od 5t>cm navzgor. Dolžine od 2 m navK^or s toleriinco 10% koHSine od 1,5 do 1.9m. Kvaliteta: Hlodi brez srca in brez grč no dolžini iiajnnanj 50 cm. svež les. Dovoljujejo ,se: a) Zdrave-grče, tako da je med grčami najmanj 50cm dolžine brez b) Rdeče srce loliko. da iznaša beli pas na čeln hloda iiajmanj t7cni vKdj na pol oboda f-da. tV. Bukovi hlodi za ?.a^o R a z 1- e d ; Hlodi premera od 50 tm navzgor Doljiae od 2,50 i>i naprej s stopnjevanjem dolžioc po 10 cm, Nadmera, ki se ne zaražuiiava, iznaša 10 cm. Kvaliteta; Hlodi zdravi, jedrnati, ravni, ravnih vlaken (rašti), malogrčavi ill lircz slepič. Dovoljujejo se: a) Na vsak mele.i po ena grea premera do 10 cm z uiijmanj^o medsebojno oddaljenostjo yO cm od sredine grče, b) Zdravo sivo in rdeče -Srce, če ni planienosto ali temno, ostro nbrnbljeno-kakrSno je izključeno. c) Enostranska krivina do višine loka 5% dol/.ine hloda. Č) Padec premera (koničnost) do 1,5 cm tia nieler, dl Po 1 razpoklina no obeh krajih hloda v sredini čela, sknpD« dol/.inn največ do dolžine premera hloda. Pri večji razpokano.sti se boiiificira dotičei del hloda, ki pa mora ime.ti uporabne dolžine Se najmanj 2,50 m. e) Ovfllnost hloda makstmatne razlike prememv do 30% premera. Razred B; Hlodi premera od 25 cm navzgor. Dol?,ioe od 2 m naprej s slopnjevaiije/n dolžine po 10 cm. Nadmera, ki se ne zaračunava, i^naäa tO cm. Kvaliteta: Hlodi zdravi in r. napakami le do dovoljene meje. Dovoljujejo se: a) Po 3 idrava grČa premera do 10 cm na \sak meler ali po I slepiča oil S metra, ne fflede na med.^ebojno razdaljo gre ali slepit;. I 26H b) ZHravü sivo ali ttleče srce. c) Ostale napake \ srcu do ene tteijine pif:inura z bonifilcacijo tugfi dela. Č) Enostranska krivina do višine loka i% doJSinc hloda. (!) Padec premera do 2 cm na meter. ; e) Po 1 razpoklina na abiih. krajih liioda v sredini Sela skupne dolžine naj-1 ee do dolžina premora hloda. Pri veSji razpokanosti se bonificira doliCni del hloda- t) Ovalnost bloda iieoinejena. Razred A, B so blodi razredov A iu B v razmerju, kakor jih da sečnja. Razred C: Razred C so hlodi, ki se ekonomsko še izplačajo za industrijsko predelavo. V tem ozirii so v lastnem okviru predelave umestne kalkulacije. Pri biižjib gozdovih bodo napake labko večje, pri oddaljeaejšili pa manjše, kßr izhaja v glavnem iz razlike med posameznim sttoskom klodovine in osušenih drv. Sledeči standstd služi za reguliranje dobave med podjetji in pa kot okvirno vodilo pri manipulaciji. Hlodi premera od 25 cm navzgor. Dolžina od 2 ni naprej s stopnjevanjem dolžine po 10 nu, Nadmera, ki se ne zoraSunava, izilaSa JO cm. Kvaliteta: Omejen obseg napak, tako da je Še, možna racionalna upotaba. Gnili ali piravi hlodi so izključeni. Dovoljujejo se: a) Hlodovina premera 20—24 cm, če je kvalitete razreda A. h) Na vsak me tet po I grča premera do 15 cm ali 1 slepiča, t) Zdravo sivo uli rdeče srce neomejeno, Plamenasto in temno osiro obrobljeno srce do ene polovice premera. č) Enostranska krivina do višine loka dolžine hloda. d) Padec premera (koničnost) neomejen. e) Ovalnost liloda neomejena. f) Razpokanost na obeh čelih skupne dolžine največ do dolžine premera ali 1 razpoka neo)nejenc dolžine, če je hlod sicer kvalitete razreda A ali B, Hlodi za pragef Predv.sem hlodi t takimi napakami, ki jih ne usposabljajo za industrijsko predelavo, so pa sposobni za prage. Hlodi premera od 25 cm navzgor. Dolžine 2.{)0, 2,50, 3,30, 1,80 m id junogokcatniki teh dolžin s pogojem, da sme biti le 20% sknpne količine dolžin pod 2,50 m, v kolikor se posebej ne dogovori količina posameznih dolžin pragov. Nadmera, ki se ne zara5una\a, je 10 cm. Kvaliteta: Hlodi zdravi, nerazpokani. z rdečim srcem Ic do določene mejo, iz zimske sečnje. Dovoljujejo se: a) Rdeče ^tcc, tako da na čel ti praga (ali pragov. Če se iz hloda da napraviti več pragov) izhaja beli rob vsaj 3 ccti globoko pod izdelano povržino C'ela praga, cazeu ua spodnji strani praga, kjer beli rob ni nujen, (To pomeni, da sme biti pri hlodu ua Čelu ok. tri četrtine premera rdečega srca.) h) Krivina hloda v eni vzdolžui ravnini (tako da se laliko izdela vodoravna ležajiia ploskev praga) do 10 em višine ioka pri posamezni dolžini pruga ali do 6 cm pxi polovici dolžine praga (6e je krivina približno do polovice dolžine praga na (;no strati ii» ostala dolžina zakrivljeca na drugo strao v isti ravnini), c) Zdrave grče neomejene, s priporočilom, da se je treba izogibati večjim Erčatu na mestih ležajev železniških tračnic (65,80 cm od siedine normalno-tirnih pragov.) Ing.Zdravko Turk PRAKTIČNI POUK V GOZDARSKI SREDNJI SOLI V LJUBLJANI Ku je bilo Gozdarski srednji šo!i določeno sorazmerno precej več praktič-eega pouka, kot ga imtijo ostale srednje strokovne šole, smo predvsem dijaki sprejeli to vest 2. največjmi veseljem. Vsakokrat med Šolskim letom smo se prepričali, koliko teže moremo raz\imeti razne panoge gozdarske stroke z golo teorijo, kako mučno je učenje le iz knjig in zapiskov ier koliko laže pridobljeno io koliko trajnejše je zanje, utrjeno teoretično in praktično obenem. Pii nas mladih je s prakso povezano še nekaj drugega. Naš poklic zahteva ljubitelja narave. Zaio se prakse vedno veselimo, se je med Šolskim letom spominjamo iü ne rtcem pretirano, prav hrepenimo po ujej. Letošnje trimesečno praktično delo tretjega letnika smo opravljali v treh različnili krajih za tri različne predmete, Prvi mesec urejanje hudoiiraikov v Mojstrani, drugi mesec gojenje gozdov aa Jelovici, a iretji me.sec tehnologijo lesa na žagarskem obratu v Bohinjski Bistrici, Vsekakor za nas najvažnejše in največ vredno je gojenje gozdov. Na Jelovici, med JOOO in 1500 m nad morjem, smo iraeli priliko spoznavati eno naših najboljših področij za smreko. Videli smo, kako se res doseže največja vrednost drevja z visoko stopnjo brezvejnalosti, miniroalnira padcem premera, največjo gostoto lesaj v pravilnih visokih, čistih sestojih smreke, toda zal ie za približno pol stoletja, Ce že ne prej, se takrat tla izčrpajo in življenje je drevju otežkočeno. Nemško znanost izumetničen ja gozdov so postavili na gJavo švicarski strokovnjaki, ki so številčno dokazali, da prinašajo prebirnlni gozdovi največjo kcrist. Kdor je videl jclovškc go/dove in postopno sečnjo, jih občuduje. Spoštovanja vredni so gozdarji, ki so vzgojili tako drevje. Toda tukajšnji gojitelji se danes ze zavedajo nevarnosti, ki jim pretijo, in zato bukovo drevje vestno Fuvajo in vztrajno negujejo. Ekskurzije, ki smo jih prirejali, so bile pestro zajete. Od pedoloških opazovanj in kopanja talnih profilov pa tlo ocenjevanja sestojev in razglabljanj na raziskovalnih ploskvnli Gozdarskega instituta Slovenije, vse je bilo za nas zanimi^'o in uovo. Močvirni in pašni gozdovi, kopiŠČa, poseke, velrolomi, snego-lomi, pod rt ice, rdeČa gniloba, 1 ubada rji, vse- l>i mladi radi zvedeli, idealizem, nas je prevzel vseskozi. Vztrajno in počasi jc treba vsako delo poskusiti, da mores tazgmeti delavca, ki vse življenje prebije ob njem. Tudi napake ,sino drfali, včasih bili maioduŠni, pa drugič spet preveč vzhičeni, spoznali srno najlažja in neijtežja gozdna dela. 2 mladostno ver'.t in predanostjo cilju, ki smo si ga postavili, moramo premagati vse začetne id poznejše težave, cia bomo nckoČ mogli aktivno poseči v slovensko gozdarstvo io kar se bo dalo čim več koristiti narodu in Človeštvu. Marijan Zupan III, a Gozd. sred šole Rovtarica, 1120 m nad morjem. Sedež revirnega vodstva in gozdne manipulacije, trgovina, menza, delavska stanovanja. (Foio: inx.Dr&go Kaj/ežJ Raiskovalna ploskev Gozdarskega instituta Slovenije st. 17 v 14 oddelku, Martinček. V sredini dve jelki, obkroženi s smrekami (foto: ini. Drago Kajfež.j lug. Marija KodiiS (sedi v sredini) tolmači dijakom uedologijo tako, da na izkopanem profilu ugotavlja pH in ostala svojstva tal. (Foto: inz. Draga Kajfež.) IkSPEH BURNIKOVEGA SADILNIKA V iircdiio budi suši leta .1952 st? je 5!0pet odlično izkazalti saditev "l uporabo Burnikovega sadilnjku. Tov. Potočnik, direktor Gttzdnegfi gospodarstva SloV(?nj Gradec, ugo-lavlja, da jc bil lelo^' povprečen uspeli saditve i. Burnikovini sadilnikom 80%, medtem ko je navaden uačin saditve dal povprečno le uspeha. Tov, Vovk, nkrajni gozdar v Kočevju, pravi, da jc uporaba tega sadil-iiika dala povprečno 90 % uspeha. Navadna saditev v jame, j/.kopant' z rovuic^o, je marsikje popolnoma zatajila. Zaslužena Jiagrefia, ki jo višji go/darski lehnik Rafael Burn i k prejme od vseli gozdniJ] gospodar,?lev LR Slovenije, naj bo tudi ostalemu gozdarskemu osebju nft teren« v^.poclbudft za uvajanje naprednejšega dela. NEPRAVILNA UPOHABA OGLJLNEGA PRAKU Y GOZDNI DREVESNICI SvojeČasuo s« bila dana navodila, naj se koi razkužilo in posredno gnojilo uporabi na kvadratni meter površine v drevesnici po 1,°)—2 kg ogljcnega prahu ali drobne braske. Ponekod so ua terenu mislili. iroma skupinah .se na Janževera \rhu in pod Ribnico na Poliorju, toda le v krajevno izredno ugorni legi. Splošao uvajanje domaČega kostanja v Idienske gozdove zato po vsej verjetnosti nc bo uspt-io, marveč naj se poskuša uvesti le v najugodnejših, to je toplili /.avetniii legali. - Od listavcev bi bilo razen bukve priporočljivo širili in po.'ipcäevati zlasti lipo, gorski brest iii gorski javor, ki imajo tamkaj ugodne življenjske pogoje, vzdolž vodnih jarkov in po vlažnih kotanjah pa še veliki jesen in sivo jelšo. Listje teh listavcev se hitro in dobro razkraja in bolje popravlja tla od bukovega. Uredništvo Ž biološkega stališča se uporaba ketoičnili sredstev za zatiranje robi-dovja oe priporoča, ker ta sredstva ne učinkujejo specifično, to se pravi, da ne delujejo samo na robidovje, marveč oškodujejo tudi ostalo rastje, s čimer se rnSi bioloSko ravnotežje prirodnc biocenoze. Uporaba takšoih sredstev bi hila vsaj do neke mere kazna tam, kjer lohjdovjc .(ostroga) prerašča večje povrSine v strnjeoem sestoju, n. pr, na večjih goljavah (fratah), ovirajoč naravno iu umetno pomladitev gozda. V Lehnu, kjer se prav zaradi nevarnosti pojavljanja in razbohotenja robidovja zelo previdno prebiralno gosjjodari, ogibajoč se vsaki večji goz< ni jasi. je robidovje prav malo razširjeno in se da njegov razvnj zadr/.evati oziroma preprečiti. Institut za gozdarstvo in lesno industrijo L RS Nü kiülih humoziiili tleb bi se morda Ud obdeiavü tül obiicsTa motoma, if reza it, kakršno uporatljnjo na Češkem in kakršna prihaja v poMev tticli za paSjiike. S strojem ravna 1 človek. III. Vnašanje listavcem v pretBŽno fiste smrekove sestoje 1. Pohorje jc bilo nekoč obraslo z bukvijo. Pretvorba v smrekove sestoje j( bila proii naravi izsiljeno. Cisti smctikovi sestoji, ki lahko uekaj časa uspevajo, so tu navadno že v prvi obbodnji degenerirani iu tla i/xrpana. Potiebno jfc vimšati lisiavce, ki rastišču ustrezajo, zaradi popravljanja proizvodne sposobnosti tal in izboljšanja kvalitetnega priraslka iglavcev. Zmes ifilavcev in listavcev se ne more določiti Šablousko in ua splošno enako, ampak naj bo primes listavcev toJikŠHa, kakor jn zahteva pritoda rustišca, V gojitveni osnovi i,e Dirira predvideti sistematično delo v tej smeri pred vsem tam, kjer smreka vidno peša. Na ifratali» (starih posekah) se priporočata jerebika in zelena jelša za predkiilturo. O semenu jerebikc je treba biti dobro poučen, ker sicer setev v drevesnicah nima uspeba. 2. Bukev, ki s starostjo zgublja na tehničnem prirastku, naj se no pušča nad debelino ok. 40 cm prsnega premnra, razen kjer jr potrebna za ohranitev talae rodovitnosti. 3. javorov pomlaciek zelo dobro uspeva in ga je neba podpirati čeravno nc foraiiva tehničnega debla, ker v siarosii zaostaja, morda zaradi pomanjkanja apna v tleh. ' IV. D I e v e s 11 i C a u a k o p 1 š Č n v G 1 Ö b a č i Ogicdana drevesnica oa kopišču nazorno ■ kaiSe, kako nekateri gozdarji napaeno razumejo navodilo o dodavaaju ogijenega prahu {za steriUzacijo). Ogljeni prah ali Še celo drobno oglje ne more nadomestiti zemlje, ampak se mora z zemljo kot glavno podlago dobro premešati. Ce se osnuje drevesnica na kopišču, se mora vrhnja plast odstraniti in nato podlaga temeljito prekopati. da se ogljeui prah picmesa z dobro zemljo (in dodatkom komposta). V, Odpadki na sečišču — zlaganje v kupe ali razmetavanje Prepusti naj se gozdnim gospodarstvom, da v tem oziru ."itrokoviio ukrepajo, ko( to posameznim rastiščem astreza. Ponekod, na suhem rastišču, kjer se odpadki od sečnje hitro posušijo, je bolje razmetati jih po povrŠioi, po.sebao kjer so odpadki drobni in ne ovirajo pomladka, ampak mu z gnojenjem in zasenčenjem koristijo. Kjer pa je nevarnost širjenja lubadarja, posebno p ti večjem vejevju, naj se odpadki zlagajo v kupe. (Kadar jc rasliSčc vlažtio, bo lubadar prej napadel razmetano vejevje, če pa je siilto, bo napadel vejevje v kapih, ker se v teh zadržuje vlaga.) "V dvomljivih primerih naj se rajäi upo-ia])lja zlaganje v kupe. Priporoča se, da se lo vprašanje nadalje razčisti a anketo. Zato tiaj prizadeti tovariši sporočajo svoja zapažanja. Vi. Mešan sestoj smreke, duglazije in gladkega bor:,\ v J a v o r i č u 1, Zaradi j>rimeriovc je potrebno izvesti gojitvene ukrepe, to je tlel sestoja preredčiti in očistiti .spodnjih vej, del sestoja pa pustiti nedotaknjenega. To delo sodi v dolžnost GIS, ker je to njegovo raziskovalna ploskev, 2. Ker ima tu gladki bor ztiatno večji prirasiek od duglazije, je potrebno raziskati, ali je to slučajno pod vplivom lega rastišča, ki morda born znatno holj ustreza kot duglaziji, ker obstoja mišljenje, da ima duglazija rečji pri- rasiek. (n. pr, ua Pečoviliku). Gladki bor je pokazal miio^o vefijci odpotuost proti soegolomn od družili iglavcev, kar je anatnii gojitvRiiB prednosl v primerjavi z rdečim borom. Dobro bi bilo razčistiti tudi vprašanje uporabne vrednosti duglazije v priuieijavi a gladkim burom. J. Pri novili umetnik sestojih smreke in duglazije naj se da nekaj let prednosti smreki, ki-počasneje rasle, da ne pride do prehitrega izločanja v višinske; etaže in da se bolje izrabi medsebojni odnos te drevesue združbe (čiščenje debel). VII, O izločanju plaiiiaskili pašnikov na Pohorju 1. Kmetijei zahtevajo izločitev pašnikov. Tu so bile iti üo še sedaj seuožett gozdnili dtlavtcv-vo^niküv, ki staiinjcjo v območju gozdov in jim je gozdno delo glavni vir zaposlitve. Tflkih površin je ua Pohorju ok. 1000 ha. Dejstvo je, da so na Pohoiju močno kisla, zünio&virjeiia tla, tipični iNardetuui« s travo sivko (baloh), ki je nizka in slabo rediloa. Korist od pašnika je '/ato zelo problematična. Že prejšnji poskusi pašuiških zadrug so propadli zaradi slabe kvalitete trave,^ Melioracija je zvezana z velikimi stroški. Enako tudi ograditev pašnika, tako da verjetno do slednje ne bo prišlo. Tako pa Je gotovo, da bo Živina pod vplivom sonca, muh iii vetra iskala zavetja v sosednem gozdu ter tnm povzročala veliko škodo na občutljivem pomlatlkti, Tako utegne biti škoda znatno večja kot kori.st od preskromne paScr ICoristneJe bi bilo meliorirati primernejše pašnike, ue pa samo razširjati površine pašnikov tam, kjer ni pričakovati večje gospodarske koristi od pašnikov kot od gozda, Ze itak redko drevje na vrhu Pohorja naj ostane, ker bo travi in živini le v korist. Nimamo in iie bomo imeli prav nič proti krčenju gozdov v korist pa.šuikov lam, kjer bo ua ta način zagotovljena trajno večja gospodarska knrist. Nepoučeni ljudje se cesto varajo, ko vidijo v gozdu lioljšo travo kol izven gozda in mislijo, da bo iako ostalo, ko sc gozd iz krči. Toda treba je vedeti, da drevje s svojimi koreninami črpa iz-globine rudninske snovi ter jih z odpadajočim listjem dovaja tlom, s čimer omogoča boljšo rast travi na sicer slabih ali plitvih tleh. Obenem pa gozd občutno oblnžuje vremenske nezgode in les'ulira vodni odtok. a. Vsekakor jc potrebno, da smo pri tiyn vprašanju povsem stvarni in da opozarjamo na nevarnosti, O tej zadevi nnj odločujejo strokovnjaki, agronomi in gozdarji. Umestno bi bilo povabili tudi priznane, nevtralne strokovnjake, Otl agronomov priča kujem o, da bodo predhodno pokazali, da so posamezni nameravani pašniki renlabilnejsi od gozdov in dn se bodo t!n z melioriraiijeni izboljševala, ne pa poslabševala, 3, Potrebno je, dö tudi gozdne uprave delajo poskuse z melioracijo pašnikov, da tako lahko pokažemo na pozitivne ali negativne možnosti, Z izboljšanjem obstoječih pašnikov bomo najbolje koristili živinoreji in posredno gozdarstvu, Poskusi naj se vrše i. raznimi gnojili, poleg apnenca tudi s kostno moto, ki Je mnogo izdatneJSa, Saj so poskusi lahko na majhnih površinah na rriznih. mestih, 4, V tem oziru naj sekeije DIT {posebno slovenjcgraška in mtiriborska) obdelajo lu problem na svojem področju (s fem zadolžijo razgledaneija strokovnjaka) in dn,';tavijo svoje macuje odboru društva v širšo debato in obdelavo. ^ Kari Hiltl o svnjih poskusih poroča v knjigi: Das Bar.lierngebirge (Khi-geTilun. 1803), Urednišivo VTTI. Poskusi peskanja pri Kibnišii iioči lavrseüi poskus ni me rod a j en, ker je poskusna ploskev preveč na Sotiii pod las'] in k temu še na pobočju. Izrabiti bo trsba trdnejšo in bolj ravno podlag'o, in sicer na raznih mestiL.'' O apnenju obstoja posebna brošura. IS. Hmeljevke iz letne sečnje Kadar je potreba velika in ponudba majhoa, piiliajujo v poŠtev mdi hmeljevke iz letne sečnje (in področij, kjct je zimska sečnja nemogoča). Vzpo-ledno s tem se pojavlja \ p ruša nje iaipregiiacije hmeljevk. Nesmiselno je pospeševati proizvodnjo hmeljcvk, kadar ni potrebe. X, Vprašanje perspektive lesne industrije koroškega bazena Žagarska industrija tega bazena kmalu ne bo imela več primerne hlodovine, posebno ko bu zgrajen »Limbiiš-i. Gozd daje iukaj predvsem drobne Sortimente. Nastaja vpraSaiije zsposlitve delavcev, ki so sedaj na žagarskih obratih. Razen sodarjie iu tovarne meril ni inkai znotnej.Še lesite predelovalne industrije. Ta bazen je v tem oziru v znatno slabšem položaju od drugih bazenov Slovenije. Priporoča se, da prizadeti skličejo glede tejra poseben sestanek v Dravogradu in povabijo v poštev prihajajoče strokovnjake. Za ta sestanek pa je treba pripraviti perspektivne podatke o lesnih masah in ujihoTi strukturi. Ne bi bilo umestno postavljati tu taka nova postrojenjsi katerih kapacitete ze zadoščajo v Sloveniji glede na razpoložljive surovine. Pač pa bo prlrodno, če bo to narekoval ekonomski moment, da se bodo taka postrojenja, n. pr. za lesno voino in lesne vrvi, sodarne, tovarne lepenke itd., selile v to surovinsko zaledje. Novo projektirana tovarna rotopapirja bi glede na lesno surovino sodila v ta bazen, toda zdi se, da za to ni primerne vode. XI. Ekskurzija v nedržavne go z d o ve Nedržavni gozdovi zavzemajo pretežno površino gozdov v Sloveniji ia vendar navadno tazpravljatno samo o državniL gozdovih. Potrebno bi bilo napraviti tako ekskurzijo tudi v nedržavne gozdove io se pomeniti o njihovih perečih problemih. V ta namen pa je potrebno, da okraj sporazumno z društveno sekcijo izbere primeren objekt za ekskurzijo in da uaknže probleme. V tem smislu se obvezujeta okrajni gozdar OLO Novo mesto in novomeška sekcija, da bosta poslala društvu izdelan' predlog. Predsednik DIT GH LRS Inž. Zdravko Turk Pašna površina na Ribniški planmi, ki jo je izbral Gozdarski inštitut za poskus kalcifikaeije kislega iii slabo donosnega tipa višinskega Marcietuma, kakršen pokriva ogromne površine vrhov in pobočij Pohorja, nima S'o t n e podlage, marveč tanjši stoj slabo razkrojenega, močno zakisauega polsu-rovega humusa na mineralni podlagi, na kateri se razvija gosta ruša značilnih acidifilnih trav in zelišč, zlasti baloha ali volka (Nacdna strieta). Poskusna ploskev na Ribniški planini je prav zaradi svoje lege na rahlo nagnjenem zemljišču z nagibom 10—15° titjična za pohorske pašnike, ki It-že izvečine na terenu z zmernim negibom. Terenski nagib ne more biti vzrok za dozdevno slab nspeh kalcifikacijskega po.skusa. Ajineiiec, ki so ga raztresh lani pozno jeseni, se še ni dovolj razkrojil m tudi ni mogel prodreti skozi gosto travno rušo. Zato je bila letošnjo jesen polovica poskusne ploskve močno pierahljana s krampom, da se preizkusi učinek prerahljanja. Razen tega je treba ugotoviti, da .se u.speh kalcifikacije na zelo globokih, skrajno kislih pohorskih tleh ue more pokazati neposredno. I n s t i t u t ■ z a gozd. in i. i n d. L R S o SNEŽNIH PLAZOVIH V LRS Jag Bogdan 2 a g a r (Ljubljana) V na.äi republiki SO liasti v obmoJju Julijskih Alp snežni plazovi Ijolj ali manj vsakoleten pojav, ki mu naSa javnost ne posveča večje pozornosti, razen v primerih, ko zahtevajo človeške Žrtve. Seveda, tudi v teh primerih ae Ic redkokdo globlje zamisli in vpraša, zakaj je pri nas toliko snežnih plazov. VcJina se zadovolji z dejstvom, da je Slovenija paČ hribovita pokrajina in so plazovi sam po sebi razumljiv pojav, Tudi med našimi gozdarskimi strokovnjaki ter strokovnjaki ostalih prizadetih gospodarskih panog se o teb pojavih razmeroma malo govori, še manj pa piSc Lahko trdimo, da smo sc do sedaj v glavnem zadovoljili z ugotovitvijo plazov, s sestavo poročil in največkrat enostransko oceno nastale žkode. Zbrane podatke smo registrirali v določenih rokih v predpisana poročila in končno vložili v arhiv. To je bila dosedanja »redna pot« vseh lakih in podobnih pojavov. Razumljivo je, da nam taka »redna pot« ni nudila pomoči pri obravnavanju perečih gospodarskih vprašanj, ki se pojavljajo v tej zvezi. Problem plazov postaja, kakor bomo videli pozneje, v naši republiki iz leta v leto važnejši, in sicer ne samo s stališča gozdnega gospodarstva, temveč tudi 5 stališča celotnega našega gospodarstva, Zaradi tega se ne smemo več zadovoljiti le z ugotavljanjem in registriranjem plazov, pač pa moramo preučiti vzroke, ki vplivajo na njih nastanek, škodo, ki jo plazovi povzročajo našemu gospodarstvu, in ukrepe, ki jih moramo storiti za zmanjšanje nevarnosti snežnih plazov. Skušali se bomo vsaj delno dotakniti posameznih omenjenih vprašanj, t^oudarjamo pa, da zahtevajo ta važna vprašanja temeljitega preučevanja in da se bomo v tej zvezi omejili le na nekatere misli ter morebiti tako dali pobudo za resnejše preučevanje in uspešnejše reševanje tega problema. ]. Kje na.stajajo sneini plazovi V zimi leta 1950/51 smo zabeležili v naši republiki veliko število snežnih plazov. Po nepopolnih poročilih s terena je bilo po gozdarskem osebju ugotovljenih in popisanih okrog 80 vcČjih in manjših plazov. Razen plazov, ki so se odtrgali na starih plaziSčib, se je sprožilo tudi veliko število plazov na takih terenih, kjer jih dosed a j ne pomnijo. Velikost plazov je bila zelo različna, Zaradi približne predočbe navajamo, da je meril najkrajši plaz le okrog 200 m, najdaljši pa okrog 2500 m. Širina, ki so jo plazovi zajeli, je bila od 20 do 600 m. Velika večina plazov se je odtrgala v višini nad 1000 m nad morjem. Najnižji plaz je bil v nadmorski višini okrog 750 m, najvišji pa okrog 2l0ün), torej v pasu g^ozdov in planinskih pašnikov. Največ plazov je bilo v območju OLO Tolmin, in sicer okrog 40, slede območja okrajev Radovljica z okrog 20, Kranj s čez 10 in Ljubljana z 8 plazovi. Pozimi 19,51/52 je bilo v Sloveniji po gozdarskem osebju ugotovljenih Kc 205 snežnih plazov; od teh je bilo 129 takih, ki so povzročili pomembnejäo škodo v gozdovih, VeČina teh plazov se je sprožila v dneh od 14. februarja I, 1, dalje, t. j, v dneh izrednih snežnih mctezev, ki jih je letos doživela naša republika. Od navedenih 129 planov jih jc bilo v območju OLO Tolmin 99, OLO Radovljica 24 in OLO Postojna 6. Najhuje je bil prizadet zopet tolminski okraj (Borjana, .2aga, Breginj, Volarji, Bovec itd.). Plazovi so se sprožili na Strmih senoSetih m golih ter slabo zaraslih pobočjih ter z ogromno silo zdrveli v dolino, kjer so povzročili že znana razdejanja. 2c iz teh skopih podatkov lahko ugotovimo, da je Število snežnih plazov iz leta v leto v porastu in da postajajo zaradi tega iz leta v leto vse resaejäi problem za raSe gospodarstvo. Res je siccr, da so bile snežne razmere v pretekli zimi izredne in je to prav gotovo vplivalo na Žtevilo in ob.seg plazov, vendar bi bilo nevarno, ako bi se zadovoljili s takimi ugotovitvami, čei, to so pač jzredni pojavi, ki se ne bodo ponovili tako kmalu. Tako gledanje bi pomenilo prepuSčati naŠ gospodarski razvoj in naS napredek »višjim silam«, kar sodi v našo raraČno preteklost in nima nič skupnega z izgradnjo našega socialističnega gospodarstva. Dejstvo je, kakor sem že omenil, da so se že predlansko zimo sprožili plazovi tudi na takih terenih, kjer jih do sedaj Še ne pomnijo, za preteklo zimo pa velja to še v večji meri. Iz tega sklepamo, da se z Icli ustvarjajo v naših planinskih predelih vedno novi pogoji za nastanek plazov. Da jc temu res tako, bomo videli iz naslednjega obravnavanja vzrokov nastanka snežnih plazov 2. Zakaj nastajajo snežni plazovi Znano je, da nastajajo .snežni plazovi v vseh goratih pokrajinah in da naša republika v tem pogledu ni nobena posebnost. Sosedne alpske dežele, Avstrija, Švica, Francija in dr,, se že desetletja borijo s temi problemi. Imajo organizirano posebno službo m posebne strokovnjake, ki so zadolženi s preučevanjem in reševanjem tega važnega vprašanja. Pri nas smo začeli na terenu zbirati podatke o vzrokih nastanka plazov v zvezi z že omenjenimi katastrofami v zimah I 1950/51 in 1951/52 in prejeli poročila, ki jib kot značilna navajam vsaj nekaj: »Golo pobočje, ki je bilo delno obraslo z bukvijo sabljaste oblik e, 1. 1943 pa so Italijani v borbi s partizani požgali večji del tega bukovja tako, da plaz brez ovire drvi v dolino, kjer zračni pritisk uničuje Se spodaj ležeče gozdove,« — »Staro piazišče se je podaljralo zaradi premočno'izkoriščenega gozda.« — »Na redko obrasla površina, v glavnem z mladimi kulturami, katere pa stalno uničujejo paŠni interesenti s pašo živine, tako da nastaja že degradacija gozdnih tal.* — »Golo pobočje — plaz se je ustavil v gozdu.« — »Neobraslo strmo pobočje nad gozdom.« — »Kljub velikim snežnim padavinam in izredni strmi konfiguraciji terena pa ne bi imeli plazovi takSne moči, če jim na Tolminskem ne bi ustrezal Se en pogoj, ki je bistven, namreč obširne goličave, ki niso pokrite z gozdno vcgetacijo niti s kakšnimi drugimi naravnimi ovirami, ki bi preprečevale nastanek plazov. N, pr. Ccisoški Log leŽi neposredno pod strmim hribom, vendar sc ni nanj sprožil niti eden plaz, ker je pobočje dobro obraslo z gozdom. Nasprotno pa so plazovi povzročili katastrofe v naseljih Borjana, 2aga in Bovec, in to na stavbah, ki so bile sicer odmaknjene od pobočja, toda se razprostirajo t/za njih golicave. Nepotrebno jci izgovarjati se na južne ekspozicije, irso-lacijo, temperaturne razlike itd., kajti dejstvo je, da se ti plazovi niso sprožili podnevi pri soncu, temveč ob 10, ponoii, ko se je suhega snega že prevet nakopičilo. Glavno krivdo nosijo goličave, ki so plazom odprle pot. Pri lan-•skih 51 registriranih plazovih ni niti enc^a primera, da bi se bil plaz odtrgal neposredno v gozdu, temveč so se vsi plazovi odtrg^ali na goličavah iznad gozdne povrJine. Ge so ti plazovi na svoji poti naleteli na strnjen odrasel gozd in če niso že na goliČavi dobili prevelikega zaleta, so se ustavili. Če pa je bil gozd preveč izkoriSČcn, slabo gojen ter sklep prekinjen z neobraslimi žlebovi, seveda ni vzdržal in se je pod pritiskom vdal. Do te ^kode pa ne bi bilo priälo, fe bi bila goličava, s katere sc je plaz sprožil, obrasla, V tem primeru sc plaz sploh ne bi bii sprožil.« O plaziiČih na BovJkem pa se glasi poročilo takole; »To so polproduk-tivne oz. neproduktivne površine, ki so bile uničene s požari, z brezobzirnim izsekavanjem, predvsem pa s kozjo paSo. Kozja paša pomeni v tej zbirki najtežji moment. Vsak organizem, ki se ne pomlaja, prej ali pozneje shira in propade. Popolnoma enako se obnaSajo tudi gozdna tla. Čc s kozjo pašo. iz leta v leto neprestano uničujemo gozdni pomladek, se gozd ne more razviti in polagoma shira. Skupaj z gozdom pa propadajo tudi ncobrasla tla, ki jih gozd ne ščiti veČ. ter jih voda polagoma popolnoma izpere do gole skale. Na ta način nastaja trajna Skoda. S teh goličav pa se nato vsako zimo trgajo plazovi in dejansko v Soči vsako leto zasujejo cesto, ki vodi z Bovca v Sočo in Trento, in tako vsako leto odrežcjo ti dve vasi od ostalega sveta.« Mislim, da smo že z zgoraj navedenimi poročili dobili dovolj prepričevalen odgovor na naäe vprašanje. Torej skratka: Snežni plazovi nastajajo na strmih, golih ali slabo obraslih pobočjih, kjer se velike množine nakopičenega snega odtrgajo in neovirano zgrmijo v dolino. Toda ta ugotovitev bi bila pomanjkljiva, če bi pri tem ne omenili Se enega zelo važnega in večkrat odločilnega, činitclja. ki vpJiva na nastanek plazov, t- j, v C t ]■ a. Dr E. Hess, pred kratkim umrli gozd. inšpektor v Bcrnu, pravi v svoji razpravi o plazovih*\ da je veter tisti podnebni faktor, ki ima največji vpliv na odlaganje in poznejše spreminjanje snega. Dalje pravi, da ta divja naravna sila ustvarja take oblike nakopičenega snega, ki so večkrat vzrok najveSjim plazovorn. Razumljivo pa je, da je veter vendar le sekundarnega pomena in da je nevaren tam, kjer so za nastanek plaaov dani vsi zgoraj omenjeni pogoji. Pogoji, ki omogočajo nastanek plazov, pa omogočajo tudi vetru prosto pot in nevarno delovanje. Ugotovili smo, da so se zadnja leta plazovi, razen na starih plaziSčih. utrgali tudi na povsem novih terenih, kjer plazov niti najstarejši domačini ne pomnijo Plazovi so nastali tudi na terenih, obraslih z gozdovi, toda ti gozdovi so biJi prekomerno izsekani. Pretirana paSa v razredčenih gozdovih, zlasti pa paSa koK, je tudi prispevala .svoje, ker je uničila spodnji sloj v gozdovih, t, j. nizko drevje in grmovje, ki pokriva gozdna tla med drevjem in izpopolnjuje glavni sestoj. Zaradi tega lahko trdimo, da se je nevarnost snežnih plazov v zadnjih letih znatno poveEaJa zaradi nepravilnega gospodarjenja z gozdovi na tistih področjih, ki so že zaradi svoje oblike (konfiguracije) nevarna za nastanek plazov To nam zlasti potrjuje dejstvo, da je bilo največ plazov na Tolminskem, kjer jc najbolj zaostalo gozdno gospodarstvo, ker ga v razvoju ovira zaostalo kmetijstvo, zlasti pa neurejena paSa. Skoda, ki jo povzročajo snežni plazovi Ogromno Škodo, ki jo povzročajo snežni plazovi, je naše ljudstvo najbolj občutilo v pretekli zimi. Poleg velikih razdejanj v naseljih, gozdovih in na komunikacijah so plazovi zahtevali na Tolminskem tudi 13 človeških žrtev, S a m.o neposredno nastala škoda jc dosegla milijard n.o vrednost, če pa upoštevamo še vso posredno škodo, lahko rečemo, d^a se ta Številka Še podvoji. Na tem mestu ne mislimo natančneje govoriti Ö neposredni ^kodi, nastali zaradi snežnih plazov, ker je v glavnem anana. Navedemo naj le, vsaj približno, neposredno škodo, ki so jo plazovi povzročili gozdarstvu v preteklih dveh zimah Skupno so uničili in poškodovali okrog IS.OOOm'' lesne mase in opustošili okrog 450 ha gozdnih tal, ki jih je treba znova zavarovati, utrditi in pogozditi z ogromnimi stroški v najtežjem terenu. Računa se, da je samo škoda, ki so ju plazovi povzročili neposredno gozdovom, dosegla okrog lOi) m i 1. dinarjev. Zadržati se hočemo nekaj več pri posredni škodi, ki se ne da tako zanesljivo predočiti v številkah. Kaj razumemo s posredno Škodo po snežnih plazovih? Tu mislimo predvsem na poškodovanje zemljišča (tal), po katurem " Dr, E, Hess. Erfalirung-cn übeJ Laivinenvcrbauungeii. PLai pod Krnico nad hudournikom Veliko Piknco Slika nazorno Icaie škodljivo delovanje snežnega plazu v zvezi i nastankom hudu-urnika. V ozadju vidimo nepogozdenc in nezavarovane planine, odkoder se prožijo plazovi se valijo plazovi, in na vse posledice, ki nastajajo zaradi tega. Škodljive posledice so v glavnem dvojne, in to: !. Uničevanje vse vegetacije zaradi odnesenega humusa in zemlje in 2. nastanek zemeljskih udorov, plazov, meliŠČ in hudournikov, zapro-denje dolin, voda in vodnih zgradb, 1. Plaz, ki z veliko silo drvi po strmem pobočju v dolino ter lomi in trga vse zapreke, ki niso dovolj močne, da bi ga zaustavile na njegovi uničevalni poti, koplje in trga tudi ruŠo, rujc grmovje in drevje in na ta način odpira tla pod seboj. Tako odprta, ranjena tla na strminah so izpostavljena vodi, vetru, zmrzali in drugim Škodljivim podnebnim vplivom. Na tako razgaljena tla delujejo torej škodljivi vplivi erozije in korozije, t j. mehaničnega in kemičnega delovanja atmosfcrilij na zemeljsko povrSino. Vsi ti vplivi pa onemogo£ajo alt vsaj otežkoEajo nastanek in razvoj vegetacije, zlasti ^e gozdne, ki je, kakor bomo pozneje videli, najuspešnejša ovira nastanku plazov. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da je ^ozd tndi najvažnejSi r(-»iilator vodnega režima, ki je zlasti v teh predelih izredne važnosti glede na izkoriščanje vodne sile v energetske namene. Seveda je zavarovanje tako odprtih tal pred vsemi temi Škodljivimi vplivi zelo težavno in dolgotrajno ter zvezano z ogromnimi stroSki. Potrebna so razna utrjevalna dela, zagradbe itd. Vsa ta dela pa ni mogoče izvršiti v tako kratkem iasu, da bi na ta način preprečili ali vsaj občutno zajezili omenjeno škodljivo delovanje, in sc zaradi tega razmere na ogroženih področjih iz leta v leto slabSajo. Temu pripomore Se zaostalost našega gospodarstva v teh področjih, zlasti še pretirana in ricurejena paša. To je' posebno, katastrofalno na Tolminskem, kjer se še danes po najbolj razdejanih terenih pasejo cel! tropi koz, ki uničujejo zadnje ostanke vegetacije. 2. Tako razgaljena, ranjena tla se pod vplivom atmosferilij bolj in bolj odpirajo. Zla.Rtl .sneg. voda in veter imajo pri tem odločilen Škodljiv vpliv. Nastajajo jarki, ki jih voda zaradi odstranjenih ovir s svojo razdiralno silo vse bolj in bolj poglablja, koplje zemljo in kamenje ter nosi oboje v dolino. Na ta način nastajajo zemeljski udori, plazovi, mflišča in hudourniki. Ves ta izkopani material v deževnih dneh in ob neurjih z ogromno silo grmi v dolino, zasipa komunikacije, plodna zemljišča ter potoke in reke. Voda v naraslih rekah odnaša pesek in prod, podira mostove,- koplje bregpve in končno odlaga ves ta material v akumulacijskih bazenih hidročentral, ogrožajoč izkoriščanje vodne sile. Ta proces se razvija zlasti naglo na področju rek Soče in Save, kjer so ie zgrajeni in se Šc grade glavni objekti naSe elektrifikacije. Na- področju teh vodotokov je največ hudournikov ter so tudi plazovi najbolj pogostni. Iz tega vidimo, da je borba proti snežnim plazovom najtesneje povezapa tudi X borbo proti nastanku in delovanju hudournikov. Nakazali smo na kratko k glavno Škodo, ki jo povzročajo snežni plazovi naäemu gospodarstvu. Nimamo žal na razpolago podatkov, vendar je ta škoda ze sedaj ogromna, bo pa iz leta v leto vse večja, ako ne bomo takoj zaceli z organizirano akcijo in sistematično borbo proti škodljivemu delovanju snežnih plazov in tako preprečili še večjo škodo in katastrofo, 4. Ukrepi za zajezitev škodljivega delovanja snežnih plazov V dosedanjem obravnavanju smo ugotovili, kje in zakaj nastajajo sttežni plazovi. Na osnovi opisanih ugotovitev moramo podčrtati, da so poleg pri-rodnih za nastanek plazov odločilni zlasti gospodarski faktorji na ogroženih območjih. Ugotovili smo, da jc cela vrsta gospodarskih problemov, ki so vezani na to pereče vprašanje, in da ga zaradi tega ne smemo reševati enostransko, pa bilo s katere koli strani. Prizadeti so pri tem kmetijstvo, gozdarstvo, elektrogospodarstvo, promet, turizem i. dr. Zaradi tega je treba to vprašanje reševati kompleksno. Eno pa je jasno, da je namreč treba katastrofe, ki jih povzročajo snežni plazovu, preprečiti ali' vsaj omejiti. Videli imo, da je največ snežnih plazov na področjih, kjer so tla gola ali pa slabo obrasla. Ugotovili srao, da se plazovi ne morejo razviti tam, fejer so dobro oskrbovani gozdovi. Iz tega sied i, da je gozd eden iiajvažnejSiK faktorjev v borbi proti snežnim plaio-V o m. To trditev izražajo tudi vsi inozemski strokovnjaki, zlasti iz Švice, Francije in Italije, ki imajo dolgoletne skušnje v borbi proti snežnim plazovom,* Sežni plai; v Bohinju se jc utrgal na zgornjem nepogo^dencm delu Lisc.i in adrvel po drči v dolino v hudournik Bistrico. Ta primer nam jasno dokazuje Škodljive posledice spuSJanja lesa po drčah na strmih in nezavarovanih terenih varovalnih gozdov, z)»-sti v hudourniških pcrimetrih. V ženi je vpliv gozda Gozd more zadržati tudi najdebelejäo plast snega in preprečiti plaz, ker tvori talne zapreke, ki zadržujejo sneg s popolno gotovostjo. Samo po sebi razumljiv pogoj pri tem-pa je, da so sestoji dobro očovanl in da imajo bogat pomladek. Da morejo v opustoSenem redkem gozdu nastati plazovi,' dokazujejo Številne zagradbe, ki so jih morali zgraditi v Švici in drugod v prekomerno izkoriščenih in po paši opusto^enih gozdovih, da s tem zaščitijo v dolini ležeče objekte. Dr.E. Hess v že omenjeni razpravi. Ruševje in planinska jcUa zadczujeta sneg le toliko časa, dokler nista popolnoma zasnežena. Debelejše plasti snega pa pritisnejo prožne veje k tlom in tako ne morejo vcf zadrževati gornje snežne plasti. Tudi razno drugo manjše grmičevje ne pomeni posebne ovire pri nastanku plazov. Važno je, da ohranimo na plaziŠčih tudi posamezno drevje in grmovje, četudi le slabo uspeva in čeprav je že suho. Tudi tako drevje in grmovje občutno vpliva na zadrževanje snega. Ohraniti moramo prav vsako živo drevo ali pa suSico, prav tako tudi vsak det preostalega drevesa, ker vse to zaviralno deluje na sncžneplazove. VpUv gozda je raznovrsten. Predvsem razbija moč vetra in preprečuje f. tem nevarno kopičenje finega in nastajanje žametov. Vsako drevo ovira veter in iinanjSujc snežne žamete. Zaradi tega sneži v samem gozdu mirneje in enakomerneje kakor zunaj. Razen tega zadržujejo drevesne kroSnje znatne količine snčga, ki hitreje skopni in izhlapi kot snežna odeja na tieh. Gozdna tla sprejemajo torej manj snega kot negozdna. Francoski znanstvenik Harl^*, ki je v Pirenejih raziskoval vpliv gozdov na snežno odejo, je ugotovil naslednje: »Zaradi zadrževanja v drevesnih kroSnjah je snežna odeja v gozdu za Y^ manjSa od one na prostem. Gozd vpliva različno, kar je pa£ odvisno od ekspoziclje (lege) pobočja. V severnih legah in v dolinah, kamor ne prodreta sonce in veter, je vpliv gozda na kopaenje zelo majhen. Na južnih pobočjih ali na vetru izpostavljenih površinah pa deluje gozd zaščitno in zadržuje (zavlačuje) proces kopnenja. Tu je torej v nasprotju s severnimi legami v gozdu večkrat debelejSa snežna odeja kot na golih terenih. Temperaturne razlike v gozdnem pasu in izven njega morejo biti zelo znatne. Zaradi počasnejšega kopnenja spomladi nastane manj mokrih plazov kot na nezaščitenih terenih. Dejansko moramo računati v gozdovih le s suhimi plazovi in tudi s temi le redkeje kot izven gozda. Izkazalo se je namreč, da je snežna odeja v gozdu bolj homogena (enotna), da so snežne plasti bolj med seboj povezane kot na prostem terenu. Samo po sebi je torej razumljivo, da z gozdom zarasel teren vpliva kot ovira pri premikanju snega. Čeprav ga ne more vedno in povsod popolnoma preprečiti,« Učinkovit vpliv gozda proti nastanku snežnih plazov so Že poznali približno pred 100 leti. Prvi inženirji, ki so se zaČeii ukvarjati z raznimi zagradbami proti plazovom, so skušali postaviti ovire, podobne gozdu. Tako so n, pr. 1. 1860 v Barcgesu v Franciji postavili »»umetni gozd« na ta način, da so zabili v strmo zemljišče nad ogroženimi objekti 7.750 železnih drogov, dolgih 3 m. Podobne po.^kuse so napravili tudi v Arlbergu v Avstriji, vendar se je pokazalo, da so bili drogovi preslabo utrjeni in so le deloma vzdržali močen pritisk snežnih plazov. Ne glede na uspehe ali neuspehe omenjenih »umetnih gozdov« je važno dejstvo, da so že davno spoznali, da je k gozd res uspešna ovira proti pustoäenju snežnih plazov. Žal je ravno pri prebivalstvu, ki je po plazovih najbolj prizadeto, najmanj razumevanja za racionalno gozdno gospodarjenje. Posebno se upirajo vsaki ' Harles PoTäts et neige (Revue des eaux et forets, 71, 193.^, str 249). odpravi in omejitvi paŽe, ki jc v teh predelih najveiji zaveznik plazov, zlasti pa se pase koz, ki uničujejo vsako vegetacijo, Zagradbe proti snežnim plazovom Zagradbe, kot so razne bariere, nasipi, terase itd., so pravzaprav le začasnega pomena in pomožna dela, ki naj bi v večini primerov le omogočila obnovo gozdov, zakaj edinole gozd se more trajno upirati snežnim plazovom, in to tudi tam, kjer nastajajo nad gozdno mejo. Švicarski strokovnjak dr. Hess pravi v svoji Že omenjeni razpravi glede zagradb sledeče: »Z uničii-jo?im poseganjem človeka v gozdove se je nevarnost plazov še povečala; vasi in hilc, za katere se prej niso bali, so postale ogrožene in so jih morali zavarovati. To so hoteli doseči s proglasitvijo gozdov za varovalne. Ker pa ni bila prepovedana paSa, temveč le sečnja, so postajali gozdovi bolj in bolj svetli in so jih morali končno z zagradbami in s pogozdovanjem reHti pred popolnim uničenje m.« Mislim, da za naše razmere, zlasti za one na Tolminskem, ne bi imeli k tej ugotovitvi ničesar dodati, razen dejstva, da se Se nismo z vso resnostjo lotili rc.^evanja gozdov, kakor se to v Švici vrSi že leta in leta. Gradnja raznih objektov za zadržanje planov v dolini pred ogroženimi naselji in drugimi objekti, t. j, raznih zidov, pregradb velikih dimenzij, nasipov itd., se je izkazala večinoma kot manj uspešna zaradi ogromnih množin snega, ki K velikansko silo pridrvijo v dolino. Bolje so se obnesle gradnje, ki imajo namen, plazove lazdeliti oz. razbiti pred ogroženim objektom, ali pa odvesti jih v drugo smer. V ta namen se gradijo razni objekti v obliki klinov, vzdolžni objekti, nasipi itd. Za preprečitev nastanka in za zadržanje plazov v zgornjih delih strmih pobočij, zlasti na terenih iznad gozdov ali v opustoäenih gozdovih, so v alpskih deželah z dolgotrajnimi poskusi in s pomočjo zelo obsežnih del dosegli bogate skušnje z zgradbo raznih povprečnih objektov, zidov, teras itd. I^ri tem so skuSnje pokazale, da je glavno, da so objekti dovolj visoki in močni, ker jih sicer snežni metez prekrije, plazovi pa imajo prosto pot v dolino. Toda v to se ne bomo podrobneje spuščali, ker je zato potreben poseben študij in mesto v posebni obširni razpravi. Zgornje navajamo le zaradi preglednosti in pa da bi se seznanili z glavnimi načini borbe proti snežnim plazovom, 5. Zaključek Iz dosedanjih izvajanj vidimo, da je vpraJanje snežnih plazov v naSi republiki važno splošno gospodarsko vprašanje in ne le vpraSanje gozdnega gospodarstva v ogroženih območjih. Zaradi tega je nujno potrebno, da se to vprašanje rešuje kompleksno, pri čemer morajo sodelovat) zastopniki vseli prizadetih gospodarskih panog. Poleg gozdarstva s hudourništvom so prizadeti zlasti kmetijstvo, vodno gospodarstvo, elektrogospodarstvo in turizem. Vso pozornost je treba posvetiti konservaciji {zaŠČiti in utrjevanju) tal« ki se mora reievati v tesm povezavi s stroicovajaki cTtienjcnih panog. HudouroiiSarji so do sedaj delali le na urejanju Že nastalih hudournikov, in to predvsem le zagradbe v koritih. Zadnji £as se je ta dejavnost nekoliko razSirila na ožji hudoumiSki perimeter, vendar tu še ni prave povezave 7. delom gozdarstva m kmetijstva. Gradimo objekte predvsem v 7vezi s hidrocentraUmi, in Sc te s precejšnjo zamudo. Vodotoki nanaäajo velike koliiine kamenja, peska in drugega materiala iz področja plazov, melise in hudourniških pcrimctrov sploh ter jc zaprodcnje akumulacijskih bazenov iz doCva v dan večje. Za sistematiüao reševanje vprašanja borbe proti eroziji tal, torej tudi pioti snežnim plazovom, je potrebno nadeti tudi vprašanje organizacije posebnega organa za konservacijo tal, ki bi se naj osnoval pri Gospodarskem svetu LRS. To bi naj bil osrednji organ, ki bi preučeval vsa ta vprašanja, povezoval vse prizadete panoge, študiral tc probleme doma in v inozemstvu, sodeloval z instituti, fakultetami itd. Nadalje bi bilo nujno potrebno po vsestranski preučitvi celotnih območij, prizadetih od snežnih plazov, sestaviti posebne načrte za sistematično borbo za zajezitev ogromne škode, ki jo pov/ročajo plazovi našemu gospodarstvu Sestaviti bo treba Binprej komisijo, ki bo nüdila vsestransko pomoč republiSkemn orgami, zadolženemu za jcševanje teh vprašanj. Clanl komisije naj bi bili strokovnjaki vseh prizadetih panog ter zastopniki oblasti in- ljudstva prizadetih območij. Tako sestavljene komisije bodo omogočile kompleksno in vsestran-.■(ko reševanje celotnega problema. Pritegniti je treba v Čim večji meri okrajne in krajevne faktorje, zadruge itd. OLO Tolmin jc že pokazal mnogo razumevanja pri urejevanju vprašanja paše v ogroženih območjih, treba bo začeto delo speljati do kraja in razširiti še na razna meliorativna dela planinskih pašnikov itd. Treba pa je vse potrebne ukrepe zajeti v skupen načrt, da se bodo kompleksno reševala vsa vprašanja, ki morajo biti v popolnem soglasju. Skušal sem v glavnih potezah nakazati nekaj misli o problemu snežnih plazov v naši republiki ter upam, da sem s tem dal pobudo za nadaljnjo razpravo o vseh vprašanjih, ki so povezana s problemom snežnih plazov. Mislim, da je vprašanje, ki sem ga obravnaval, za naše socialistično gospodarstvo tako važno, da zahteva takojšnje reševanje, LITERATURA: Dr, E. Hess: »Erfahrungen über Lawinenbauungen«, Bern 1936. »Der Lawioenwinter 1950/äl — von der Eidg. Inspektion für Forstwesen, Jagd und Fischerei«, Bern 1951. liACUNANJE LESNE ZALOGE PO L AERO VT METODI In^. Drago Kajfcž (Ljubljana) Ni še dolgo, od kar je izŠla knjiga wSkrizaljke za rafunanje drvnih ^aliha u sastojinama«, v kateri ing. Maks FiSer seznanja čitatelje 7. Laerovo metodo računanja lesaih zalog v sestojih. Knjigo je izdalo in založilo hrvaäko gozdarsko druStvo Ker tej metodi na splošno posvcSajo precej pozornosti, mislimo, da bo koristno, ^e tudi naäe bralce seznanimo z bistvenimi značilnostmi te metode zaradi presoje o njenih prednostih in pomanjkljivostih. Za ugotavljanje lesne zaloge sestojev smo uporabljali dosedaj dva načelno različna načina. Prvi temelji na čim natančnejših meritvah določenega sestoja z namenom, da ugotovimo oziroma z večkratnimi meritvami dosežemo, kako gozd reagira na različne ukrepe. Za drugi način ugotavljanja lesnih zalog sestojev so pripravljene za praktične potrebe splosno veljavne tablice, ki dajejo povprečne podatke Številnih meritev. Praktik bo naSel v teh tablicah in grafikonih na preprost in hiter način povprečne spIoSno veljavne podatke, ki so potrebni posebno takrat, kadar za prvo orientacijo nimamo nikakih ali pa prav malo podatkov, Deblovnice in donosnice so torej pogosto celo nenadomestljive. Prvotno so bile deblovnice in donosnice omejene na določene rastiSčne irazmere ali celo na starost gozda, toda podatki najnovejiih tablic so brez teh omejitev in aatn veljajo Ic kot povprečje za vei dreves ali sestojev, ker so možne tako pri posameznem drevesu kakor pri cclotncm sestoju prav inatne napake. Pri naSih dosedanjih dendrometrijskih meritvah smo se omejevali na Čim natanČnejSc ugotovitve povprečne vrednosti na podlagi uporabe dcblov-Tiic in donosnic nemSkih raziskovalnih postaj. Za znanstvene potrebe in za praktično urejanje gozdov pa je nujno potrebno, da preidemo od dosedanjih ccnitev k merjenju gozdov. Hitra metoda je obenem neogibno relativno netočna, medtem ko je natančnejSa metoda nujno dolgotrajnejša. Le dobre lastnosti obeh naäinov pa so v morebitni tretji metodi nezdružljive, Krenn trdi, da se obeta slab uspeh, če iščemo med tema dvema načinoma kompromisno rešitev. Dosedanji naČis kubiranja sestojev Do sedaj smo ugotavljali iesno zalogo sestoja tako, da srao število dreves v vsaki debelinski stopnji pomnožili s teJesnino aritmetično srednjega drevesa v tej stopnji. Telesnino posameznega drevesa smo povzeli iz deblovnic nemških raziskovalnih postaj, ki so rezultat meritev: 17 000 borov za Schwappachove tablice, 22 ODO smrek za Bauerjeve tablice, 5 600 jelk za Schubergove tablice in 52 000 bukev za Grundner-Hornove tablice. Čeprav so v deblovnicah podatki tiskani z natančnostjo treh decimalk kubičnega metra, je vendar potrebno naglasiti, da dobimo pri uporabi deblovnic za majhno Število dreves vrednosti, ki se včasih prav zelo razlikujejo oliioma. uporabne rezultate. Po Lacrovem navodilu je posebno vaSno in neogibno potrebno, da dobro-določimo prsni premer in. višino centraJnega drevesa. Zato Laer opozarja, da je ccntralno drevo ravno tam, kjer vsota temeljriic sestoja razpada na dva med seboj enaka dela. Laer poudarja, da je neogibno potrebno natančno ugotoviti viSino centralnega drevesa z merjenjem sestojev. Potek višinske krivulje' iznad in. izpod oziroma levo in desno od centralnega drevesa se nato lahko povzamc^ iz tablic. Ce je ri. pr. konkretna višinska krivulja sestoja levo od centralnega drevesa iznad tablične krivulje, je verjetno, da je desno izpod nje. Razlika se zmanjša ali pa celo povsem iigine. V pravilnem visokem gozdu je v večini primerov ravno v neposredni okolici centralnega drevesa največji del lesne zaloge sestoja {v enodobnih sestojih včasih do 70%). Laer je ugotovil, da se dobi z množenjetii vsote vseh temeljnic sestoja z oblikovišino centralnega drevesa produkt, ki je povprečno le za 2% večji kot jc zaloga sestoja, ki jo dobimo z računom po posameznih debelinskih stopnjah na podlagi konkretne višinske krivulje (M^), Primeri M, = G . hf = 15,1 . 9,0 = 136.Ö M, : M, = 128,1 : 135,9 = 94 : 1 00. Razlika je torej 6%. Laer predlaga ta način kontrole, da bi se tako izognili večjim napakam. To vprašanje me je še posebej zanimalo, ker pri razliki podatkov nisem mogel potrditi maksimalne razlike 2%, kot jck predvideva Laer, temveč celo do 5 krat veČjo, Poskusil sem nato z grafičnim reSevanjem problema (slika 1.). Srafirana površina, ki jo omejujeta krivulja i^hf« in tangenta na njo pri centralnem drevesu, prcdočuje razliko, t. j. napako. Cc se nekoliko poglobimo v grafikona, ki predočujeta vrsto krivulj oblikoviSin za smreko, hrast, bulcev in bor (slika 2.), opazimo, da potekata krivulja »hf« in tangcnta nanjo pri centralnem drevesu za hrast bliže in bolj skladno kot pri smreki, za. bukev bliže kot za hrast, najbliže pa za bor. Se bolj kot vrsta drevja pa vpliva na velikost napake Laerove metode razsežnost drevja oziroma sestoja levo in desno od centralnega drevesa, posebno pa njegova spodnja meja. Z drugimi besedami povedano, bo dajala Laerova metoda posebno Še pri kontrolnem postopku toliko manj natančne rezultate, kolikor manj se ujema gozd z obliko pravilnega enodobnega sestoja. Merjenje višin po Laeru Za izdelavo konkretne višinske krivulje sestoja smo merili do sedaj po SO, 100 ali več drevesnih višin za vsako vrsto drevja. Ker so v večini naših sestojev zastopane navadno po 2 do 4 drevesne vrste, se za izmero viSin porabi navadno veliko časa. Tako se je n. pr pri urejanju gozdov za LR Slovenijo I IS-jS izmerilo 20.000 drevesnih višin, 1. 1949 pa celo 31.000-drevesnih višin. Tn delo se po Laerovi metodi zelo skrajša. Po tej metodi zadostuje namreč v enodobnih sestojih merjenje le po 5 drevesnih višin za \sako drevesno vrsto in pri najbolj necnolicnem sestoju največ po SO dre- F vesnih viSin. Tako lahko sam taksator obenem izmeri viäinCj ko sestavlja opis sestoja iti ga to delo ne bo zadrževalo od drugih strokovno vaznejSih dialog prt urejanju gozdov. Tablice la popravek viSme centralnega drevesa Ker lahko izračunamo prsni premer centralnega drevesa Me po koncanf jiremerbi dreves in ker je večkrat potrebno izmeriti višine krog centralnega. drcvesa že takrat, ko nam premer centralnega drevesa St ni znan, si poma- 1ZS 2.9^ - /,2 0,3^2 I I I III . pripadajoči srednji prsni premer i i I i m 22,5 27.5 3ZS m*2,Scm SUka 1. gamo s posebno tablico. V Fiäerjevi knjigi so na str. 67 podatki, za koliko-decimctrov se drevesne viSine v sestoju razlikujejo za vsak cm razlike prsnega premera od prsnega premera centralnega drevesa. ViSino centralnega drevesa popravimo na sledeč naČin; a) Okularno ocenimo premer central, drevesa n. pr. 22crn in določimo povprečno viSino n. pr. na podlagi 15 merenj i 17 ra; b) naknadno, ko ugotovimo pravi premer centralnega drevesa df = = 25 cm, c) iz tablice povzamemo za + 3 cm = -h 1,2 m; sledi, da je 17 + 1,2 = " 18,2 m pri 25 cm .premera. io ■m iS i I s <0 "— " ■ / / v; / ^smreka t; IS «« -30 -10 m cm cm orevo ^m cm Slika 2- Laerova metoda računanja lesne zaloge sestoja (za smreko iz J. tabele) Debelinska stoprja po 5 cm Število dreves na ha Vsota temeljnic 0 2 Obllkoviäjna hf po Laetu** Lesna zaloga Ma m- m m" 3 4 5 6 7 8 S 146 113 8Ü 51 35 11 2 i,a 2,7 3,2 3,0 2,9 1,2 0,3 ■ 7,4 4,9 7,0 8,4 9,4 10,1 10,6 10,7 8,9 18,9 26,9 28,2 29,2 12,7 3,2 Skupaj 438 15,1 128,0 15,1 O ■ 1 — = y = 7,5501"; dc ='25 cm; Iz višinske krivulje povzamemo hf = 18,2 m; iz Fišerjevcga grafikona obliko-vilin ugotovimo hf = 9,0 m Bonitetni razredi V dosedanjih elaboratih urejanja gozdov je bil vsak sestoj uvrJČen v enega izmed petih bonitetnih razredov. S pomoEjo lakega rajivrSčanja se je hotelo razen drugega poenostaviti tudi ugotavljanje podatkov za vse podobne sestoje. Pet bonitetnih razredov uporabljata tudi oba važnejša Jugoslovanska avtorja izvirnih tablic, t, j. ing. Surič s podatki za vso Jugoslavijo in ing. Susteriic s podatki za Slovenijo. Prav tako tudi ing. Eič uporablja Ä bonitetnih razredov, Fcistmantel je interpoliral med dva ta dva prvotnih petih razredov Se po enega in je dobil tako 9 bonitetnih razredov, Laerovc tablice vsebujejo vrsto oblikoviSin v sestoju za vse lihe in sode decimetre fglej navodilo) od približno 4, večkrat telo do nad 20 m oblikovišine centralnega drevesa. Po Laerovih tablicah lahko torej izračunamo lesno zalogo sestoja za 150 različnih primerov, posebej za vsako od ätirih glavnih drevescih vrst {smreka, hrast, bukev in bor). Lacrove tablice obsegajo torej lako rekoč 150 bonitetnih razredov za vsako drevesno vrsto. Prednosti tega načina računanja so torej nesporne. Na eni strani sc znatno bolj približamo konkretnemu sestoju kakor s pomočjo petih bonitetnih razredov, po drugi strani pa bomo z uporabo te metode na hiter in preprost način primerjali naknadno dobljene podatke istega sestoja s prejšnjimi ter tako lahko spremljali njegov razvoj. ♦ Glej knjigo ing, M. FiŠer, Skrižaljkc, str. 36. " Glej knjigo mg. M. Fiäer, SkriSaljke, str. 53. primerjava rezultatov, jzračimanih na razne nafme Na podlagi terenskih merjenj, v treh sestojih smo primerjali med sebnj razne načine, računanja lesne zaloge, in sicer: ' 1. po konkretni višinski krivulji sestoja (M^ = 100%); 2. po Laerovi originalni metodi z euim okencem na šabloni {oziroma samo po zgornjem okencu FiScrjeve Šablone). Oblikovišiiie za prsne premere 12,5, !7,5, 22,5 cm itd. so preprosto povzete za prsne premere: 12, 17, 22 cm itd. Na ta način smo uvrstili oblikovilinc, ki so nekoliko niäje, kot bi bilo teoretično pravilno. Vendar Laci v svoji knjigi, izdani 1. 19.88, priporoča ta način i utemeljitvijo, da daje najboljše rezultate. Postavlja pa pri tem pogoj, da ne zaokrožujemo prsnega premera centralnega drevesa zmeraj le-navzdol, kot je btla do sedaj navada, temveč tja, kamor je bliže, torej včasih navzdol, včasih navzgor, {Oznaka M^) 3- Modifikacija po ing FiSerju, ki predfaga Šablono z dvema okencema, kjer se za oblikovišino jemlje vedno aritmetična sredina, češ da je natančno pri 12,5= 17,5, 22,5 an itd. (Oznaka M,) Iz primerjave rezultatov ameajerih treh načinov je skupno povprečje tvch raznih sestojev: M^ : Mj = 101,4 : 100, dalje M, : M^ = 100,2 r 100, iz česar sledi, da je M, za 1,4%, M, pa za 0,2% povprečno previsok pri vseh treh merjenih sestojih. Na podlagi ugotovljenega bomo oblikoviŠine za 5 cm debelinske stopnje po Laeru čitali pri 0,'5 cm nižjem prsnem premeru, kot inaSa sredina debelinske stopnje. Z drugimi besedami, ohlikovišinc bomo čitali vedno le v igornjem okencu Fišerjeve Šablone z dvema okencema. Na ta način bomo dobili natančnejše rezultate, delo bo napredovalo neprimerno hitreje in laže iir končno se bomo na tak način dosledno ravnali po Laerovih izvirnih, navodilih. Sklep Laerova metoda sicer ne stremi za tem, da bi natani^no ugotavljala lesno zalogo sestojev, ker uporablja tablična, t; j. povprečna oblikovna Ftevila, vendar je ta metoda danes in bo gotovo še daljSo dobo zelo prikladna urejanje gozdov na veliko, ker v natančnosti bistveno ne zaostaja za podobnimi načini, je pa neprimerno hitrejSa in cenejSa od do sedaj pri nas uporabljanih metod. VIRI: 1. ing. Maks FiSer: Skrižaljke ^a računanje drvnili ;;alilia u sastojinama^ /iagreb 1951, 2. Lacrr Formhohenreiheii, Berlin 1938. IZ PRAKSE O DREVESNIH ORJAKIH NA TUJEM IN Pfil NAS Amerika je dežela rekordov iti ji tega prvenstva tudi glede drevesnih dimenzij ne moremo oporekati. V Kaliforniji, severno od mesta San Francisca, so na površini 400,000 ha šc dandanes ohranjeni izredni primerki orjaSkib sekvoj (Saqupia semper-vtrens in Saquoia gigantea). Ti drevesni Itolosi, katerih starost cenijo na 2000 let, :iü v tem fasovnem razdobju dosc-gli 120 m viJine ter imajo več metrov v ptsrtem premeru. Lesna masa posameznih dreves rneri približno 1000 m^ Orjaške sekvoje Orjaika jelka na ppdročju G., u. Poljaiie—Rog. rastejo, na. tem avtohtonem rastiSfu skupno c duglaiijo, sitko, rainimi vrstami jelk in listavcev. Da zrastejo sekvoje takih ogromnih mer, je pripisati .predvsem .izredni Upežnosti lesa ijn njegovi odpornosti proti ognju in mrčesu. Zaradi velike uporabnosti lesa sekvoj v gradbene namene, ?,a pohištvo, laobalo in male galanterijske piedmete so nekdanje mnogo obsežnejše površine^, obrasle s .sekvojami, načeli naglo krčiti. Z. namenom, da se pred izkoriščanjem zavaruje vsaj ostanek teh veličastnih drevesnih orjakov, je ameriška vlada zavarovala del obstoje?ih sekvojinih sestojev ter jih razglasila za ijaclonalni park. Za ameriškimi drevcšnimi orjaki, ki verjetno nimajo tekmecev v drugih deüh .iveta, pa Evropa znatno zaostaja, V kolikor so v nemškem gozdarskem Časopisju objavljeni podafki natančni, dosega v, Evropi največjo višino jelka s 75 m., Jelki sledi smreka s 60, nato pa macesen s 53 m in bor z 48 m viSine. Listavci glede višine znatno zaostajajo /a iglavci, pri navajanju evropskih rekordnih .drevescih viSin gotovo ni upoštevana Jugoslavija, kjer so v' Bosni še pred nedavnim rasle jeike, ki bi vcrjttno vsaj glede višine lav^tlc eno izmed prvih incst. V novcjicra čaju pa so tudi take višine v Evropi Sc prnva redkost in najviSja drevesa k na najugodnejiih r.istiSiih dosegajo o^ir. presegajo viiiiio 50 m. Glede lesne mase je veljala n. pr. v Nemčiji do leta. 1920 kut največje drevo 500 let stln ali ustrezajoči logarski tečaj, odslužen vojaški rok in popolno telesno zdravje. i. člen Nazivi uslužbencev pomožne tehnične gozdarske službe se razvrstijo v tele pla-filne razrede: K naziv logarja od XIX. do vštetega XVI, plačilnega razreda; 2, naziv gozdnega nadzornika od XV, do vitetega XIII. plačilnega razreda. ri, člen Plača pomožnega logarja inaša šOOU din mesečno, s poviSki pn službenih letih pa do 6300 din, Poviielc plače pomožnega logarja zna.U 300 dinarjev mesečno in se daje po-' vsakih treh letih službe. e. Člen Uslužbenci 7 nazivom logarja in nazivom gozdnega nadzornilta napredujejo v visje plačilne razrede redno po vsakih treh ictih efektivne službe, Ce starcSina misli, da se uslužbenec nc trudi pri delu in da zaradr tega ne zasluži, da bi napredoval v viJji plačilni ra'zred, zahteva od personalne komisije iz U poste van je popravek, ki je bil pozneje objavljen v Uradnem listu FLRJ. 43. člena temeljne uredbe o iiazivili m plafah uslužiiencuv državnih orgfiDov, da uvede postopek in oceni uslužbenčevo delo Če da komlsijn neugodno oceno, ostane uslužbence v istem [iia?ilneTn rairedu najmanj Sc eno )cto. 7. ülen Usluibenec z riazivom pomožnega logarja lahko napreduje ta logarja po treli Ittih službe kut porrvoŽni log-ar. Če napravi strokovni izpit za logarja in uspešno ■opravlja delo svojega naziva. Uslužbence z nazivom logarja, ki ima tri leta službe v ladajetn plačilnem razredu svojega naziva, lahko napreduje za gozdnega nadzornika) £e mpeäno opravlja dslo .svojega naziva in napravi strokovni i/pit la gozdnega iiadiurntka. s: Hen Uslužbciiec, ki ima tri leta efektivne službe v iaključne.m plačilnem razredu svojega naliva, pa ne napreduje v višji nniiv, dobi periodične poviSke. Vsak periodičen povišek maša 300 din mesečno. Periodični poviEki se dajejo po uradni dolžnosti po vsakih treh letih efektivne službe, V vsakem i;akljuEncm plačilnem razredu so lahko največ trijč periodični poviäki. 9, Člen Uslužbencem pomožne tehnične gozdarske službe z nazivom pomožnega iogarja, logarja in gozdnega nadzornika pripada poseben dodatek, kadar opravljajo terensko službo. Dodatek i'i. prejSnjega odstavka iie pripada usluŽbencsim pomožne tehnične , obstoječi problemi. Ekskurzija, katere se je udeležilo 47 članov, je doprinesla k zbližanju Članstva in k utrjevanju stanovske zavesti'. Kdor ne pozna sneiiiiških gozdov, njihovega razvoja ter namena iikoriSčanja lesa v preteklosti, mu njihovo sedanje stanje ne bo v celoti ranimljivo Les se je v preteklosti izkoriščal izključno zh iidelavo oglja in pepelike. Zaradi povpraševanja po teh proizvodih so bili v nekatcrik predelih Snežnika bukovi gozdovi docela izsekani, kasneje pa so pogozdili površine ponekod s smreko, drugod pa so vzgojili pretežno jelove gozdove K izkoriščanju bukovine v pTeteklošti je mnogo pripomogla tovarna raznih destilatov, dobljenih pri kuhanju oglja v pečeh, ki so' jo postavili Francozi. U^a prvega' razdobja so začeli izdelovati testone. tavolete, doge, šubije. vesla itd. Iz jelovine so nadalje tesali trame in šele sorazmerno pozno- so jaceli pripcavljad hlodovino za žage in celulozni les. Lastništvo gozdov se je-testo menjalo. Poslcdiiji lastniki snezni.^kcga gozda so načeli s smotrnim urcjcva-ojcin. Izmerili so KemljiSče ter iideiali gospodarsko osnovo. Z delno nepraviltiini odkazovanjem v glavnem tc za stfnjo zrelih dreves sc je pojavil ponekod v ^uei-mSkih gozdovih osnovni problem pomlajevanja jelovih go^idov. Tudi proMutnalno rjtzmcrje med jelko in bukvijo je v mnogih predelih ntujodno. V nekaterih, oddelkih v jelovih sestojih hukve pploh ni, v drugih znatno previaduji, le del gozdov vsebuje ustrezen dclcü bukve, ki naj hi bil ok. 309^. Rako je bila na ekskurziji nakazana rešitev poinlajevanja jelovih g^ozdov? Sef gozdne uprave v Ilirski Bistrici, tov Vi i jem Kiiidler, je pokaral udeležencem ekskurzije v mnogih oddelkih izvräene poizkuse s podsetvijo jelke. V majhnih krpicah (površinah) je z orodjem, ki si ga je sam zamislil (glej Gozdarski vesltiik št. lÜ^lMI), .odstranil vrhnjo mrtvo plast gozdnih tal, dokler ni prišel do rodovitne zemlje. Na tako očjŠJtno površino je sejal jelkino seme in kontroliral uspeh setve v posameznih trpieah. Videli smo, da jc bil v večini primerov uspeh setve ?.elo lep in povsem kaže, da ni drugega izhoda, iie hočemo pomladiti stare jelkove sestoje, kot da jih začnemo pomlajevati na naveden Tia?in. Setev je nujno potrebno opraviti pod zaščito iiadraslih dreves, ker je znano, da je jelka slabo odporna proti sonCni pripeki i» mrazu. V primero, da se prezgodaj prekine ÄaäiSil'a nadstojne^a sloja, bi se pojavila lesJta in razno nizko rastje, ki bi znatno oviralo drevesne mladice v rasti. Eden iMed osnovnih problemov določenega gozdnega predela v Gomancah je premena bukovega panjevskega gozda v vrednejši semenski gozd. Teren je izrazito kraški, strm, zemlje je izredno malo. Tudi na tem (erenu, tako je bilo mnenje mnogih, bo potrebno do neke mere vnašati jelko s setv-ijo. Pri tem bo potrebno posvečati miWgo painje pomlajevanju gozda in zaSEiti bukovih mladic. Prav zanimiv jü bil ogled velikega mraziSča v Padežnici. Lezi v nadmorski viäini 100Ü—I150m s povräioo lö-l ha. MraziŠaio dno je deloma golo (pa.^nik), deloma pa poraSta smrekov goid, Drevje je srednje dobre rasti, napada ga v precejšnji meri rdcČa gniloba. Nekaj desetin metrov nad mtazišfnim daom se pojavlja bukev. Ob mraziŠČnem dnu so bili v »krpicah« (v majhnih krogih) iivifieni poizkusi s setvijo bukve in jelke, ki so ju zasenčili z vejevjem. V rarazišcu .liamein opaziš trepetlikove mladice io brezo. Ob robu mrazlšČa so Osnovali drevesnico, v kateri lepo uspeva bodičasti bor (Pinus uncinata), delno rušje (Pinus mughus), siva jelia i. dr, V bližini drevesnicc je opaziti poizkuse italijanskih gozdarskih organov, ki so imeli pred drugo svctovuo vojno namen pogozditi to mraziSče s smreko. V debati so bili nekateri mnenja, naj se s smreko nadaljuje pozgodovanje v mrazišSu in sicer naj se prodira postopoma od obrobnih predelov k središču. Drugi so zagovarjali način predkultur; zasnovani poizkusi bodo pokazali, kateri način bo najbolj uspešen. Vsekakor pa bi bilo nujno, da gozdna uprava vsa opaiSanja vestno zabeležuje, tako da se bodo s podatki okoristili vsi, ki se v drugih gozdnih področjih bore s podobnimi problemi.* * Topografski in vegetacijski opis Velike Padeinice ter njeno gozdnogojitveno problematiko je obdelal dr. M. Wraber v razpravi sPojav kraških mrazi^č in njihova gozdarska problem tik a« (Les I, str. 208—216, Ljubljana i949). Tz razprave je razvidno, da je možno obnoviti gozd na jasah in pa.šniku v območju mraziSČa samo s predkulturo ustreznih iglavcev in listavcev, ki so za mraz neobčutljivi, poskusi i neposredno sadnjo ali setvijo smreke pa so obsojeni na neuspeh zaradi posebnih miktoklimatiČnih raamer. Iti vladajo v mraziSču. Uredništvo Poleg navedenih objektov so si udcltienci ogledali ie mnoge drevesnice, nadalje enodobne sestoje Icr );ačctnt ukrepe s področja varstva gozdov. V zveii i usmeritvijo načina gospodarjenja in urejanja prebiralnih snežniških gozdov, ki so v mnogih predelih Se delno izgubili pravilno strukturo, so bili flani ekskurzije mnenja, da bi jim moral GIS v marsiJein pomagali. Niso občutili zadostne pomoti pri svojih naporih. Pričakovali so in pričakujejo, da bo GIS previet tudi delno strokovno reševanje določenih gozdarskih problemov. V snežniiSkih goidovih so biti ibrani mnogi podatki, ugotovljeno marsikaj, vendar je ostalo to za večino strokovnega osebja t>olj ali manj nepoznano in brci trenutne praktične vrednosti. Teren želi .«trokovnc pomoči in mislim, da je inStitut eden prvih, ki naj nudi oporo strokovnemu osebju. Delo iz lastne pobude in muogi poizkusi so dokaz, da strokovno osebje stremi k preučevanju iu leŠitvl raznih strokovnih problemov. Prepričan sem, da bo terensko osebje mnogo pripomoglo k delu GIS, če bo del njegove dejavnosti usmerjen v strokovno poučevanje tudi na gozdarskem področju TJolgoroČne ladolzitve v GIS in njih rcSevanje v glavnem premalo pomagajo terenu, kajti čestokrat se v kratkem času javlj.ajo problemi, za katerih reäitev se zahtevajo samo določeni konkretni nasveti. V razgovorih o bodočem urejanju gozdov in intenzivnosti eksploatacije v snežniških predelih je bilo razvidno, da vprašanje perspektivne usmeritve gozdnega in lesnega gospodarstva na tem področju ^e ni rešeno. Bile so imenovane mnoge komisije, sklicanih mnogo sestankov, vendar jc po izjavah Članstva nerazumljivo, da do realizacije načrtov Se do danes ni prišlo, V neposredni zvezi s tem je tudi vpraSanje delovne sile v okoliinih področjih. Ali naj vpraSanje perspektivnega razvoja ostane äe nadalje nereSeno? V katero koli področje Slovenije greä, povsod jc to vpraEanjc nerešeno. V korist napredka gospodarstva in smotrne' zaposlitve delovne sile je, da se problemi gospodarske perspektive Čimprej rcitjo, in sicer tako za posamezna gospodarska področja kakor tudi za celotno republiko. Razumljivo je, da bo treba predvsem rcSiti — v skladu z ostalimi gospodarskimi panogami — per-■spektivni razvoj gozdarstva in nadalje usmeritev eksploatacije oziroma lesne industrije. Po strokovni debati se je razvil razgovor o društvenih problemih. Ni bilo ugovora k ugotovitvi, da Jc ena osnovnih nalog druätva nuditi članom strokovno pomoč, nadalje stanovsko zaSčito ter utrditi nesebično prijateljstvo. Razumljivo je, da mora vse to voditi k bolj smotrnemu gospodarjenju. Brez uresničenja navedenih smernic, predvsem pa brez poštene strok-ovne zavesti ni moino smotrno in uspešno delo v stroki. Ekskurzija postojnske sekcije je tudi pokazala, da ima strokovno osebje dosti volje in elana v delu, in to predvsem pri reševanju osnovnjh lokalnih problemov. Da je ekskurzija tako lepo uspela, je mnogo pivpotnoglo razumevanji: vodstva gozdnega gospodarstva, in to predvsem direktorja Veoče.dava Strauaa, nadalje prizadevnost tajnika sekdje tov. Hribernika ter strokovnega vodstva ekskurzije, ki so ga imeli tovariši Kindler, ing. Krebelj in ing. Dolgan. Po tem uspehu jc .pričakovati, da se bo aktivnost v sekciji nadaljevala, kar se bo tudi pokazalo na področju gozdnega in lesnega gospodarstva. Ing, M. S I o v n i k