ATva'1'; ':
.
illSPSÄC
Izvestj e kr. II. državne gimnazije
v Ljubljani > šolskem letu 19Q^./19Q3.
Na svitlo dal c. kr. ravnatelj
Fran Wiesthaler.
Vsebina.
1.) Profesor Simon Rutar. Spisal dr. Dragotin Lončar.
2.) Šolska poročila. Sestavil ravnatelj.
V Ljubljani 1903.
Založila c. U: r. II. državna gimnazija, Natisnila Ig. pl. Kleinmayr & Feil. Bamberg.
Profesor Simon Rutar.
(N» grob svojemu učitelju.)
Trinajst let obstaja naš zavod. Dno 3. majnika letu 1903. je prvikrat v teli trinajstih letih zamahnila smrtna kosa po naših vrstah in zadela moža tihega, a plodonosnega dela — zgrudil se je prof. Simon Rutar.
Pokojnik se je rodil dne 12. oktobra 1851. v Krnu pri Tolminu na Goriškem. Gimnazijske nauke je dovršil v Gorici, vseučiliške pa v Gradcu,
Dne 20 .januvarija leta 1880. je postal redni gimnazijski učitelj na gimnaziji v Ko toru v Dalmaciji, kjer je nastopil svoje mesto v drugem tečaju šolskega leta 1879./80. Dne 12.julijaleta 1881. je bil premeščen na gimnazijo v Spljet,^ ikjer] je začel službovati v šolskem letu 1881./82. in ostal tu do konca janu-varija leta 1889. Dne 22. januva-rija leta 1884. je dobil naslov profesorja. Dne 10. de-
efinora icia inoo. so mu poachli po umrlem prot. Antonu Raiču mesto na realki v Ljubljani, kamor je prišel sredi meseca februvarija leta 1889. Ko pa se je ustanovila v šolskem letu 1890./91. nižja gimnazija v Ljubljani, sedanja II. državna gimnazija, so ga poklicali dne 4. julija leta 1890. na ta zavod. V drugem tečaju šolskega leta 1892./93. je potoval po Italiji in Greciji, obiskal Trojo, Carigrad in se preko Sredca in Belgrada vrnil domov. Bolehal je že dalj časa; v šolskem letu 1902./03. je dobil za celo leto dopust, kar ga je nenadoma dohitela smrt sredi dela, dvainpetdesetletnega moža.
To je kratek obris zunanjega življenja jednega izmed prvih slovenskih učenjakov na polju domačega sturinos/ovja, zgodovinopisja, zemljepisja in folkloristike.
Opombu. Sliko rajnega prof. Rutarja nam jo prepustilo uiedništvo «Slovana» v Ljubljani, kar hvaležno beležimo.
kjer je bil soustanovitelj še sedaj obstoječega društva «Triglav». V letu 1872./73. je bil jednoleten prostovoljec. Profesorsko preizkušnjo je opravil dne 3. julija 1877. iz zgodovine in zemljepisa kot glavnega in iz nemščine kot stranskega predmeta z nemškim, slovenskim in srbohrvaškim učnim jezikom. V šolskem letu 1877./78. je služboval kot namestili učitelj na gimnaziji v Gorici.
Prof. Rutar je ustvaril slovensko starinoslovje in nam podal slovensko starinoslovsko terminologijo. Iz prazgodovinskih grobišč nam je po izkopinah in najdbah govoril o najstarejši zgodovini naših krajev. Iz te temne in napol temne preteklosti ga je vodila pot v svetlejšo dobo prihoda Slovencev, ko nam govore že pismena poročila. Gledali smo, kako se je zmagonosno širil slovenski rod, kako je rastel in se razvijal, se krepil in jačil, sam sebi za-ukazoval in gospodoval sam nad seboj. Ne dolgo! Poslušali smo, kako so mogočnejši sosedje objednem s pokristjanjevanjem zaustavljali pot svobodnemu razvoju slovenskega naroda, kako so se krčile naše meje, izginjala veljava našega imena in jezika. Dospeli smo tja, kjer smo sedaj. Ali se naj v resig-nirani brezdeliei zadovoljujemo samo z rekriminacijami ? Ne! Prof. Rutar nam odpira pogled v boljšo prihodnost s spoznavanjem samega sebe, svoje zgodovine in zemlje, svoje duše in svojega značaja. In kdo bi bil zmožnejši, da nam popiše slovensko zemljo, nego mož, ki je sam prepotoval ves naš svet, poznal skoro vsak kraj, breg in dol? A z nabiranjem narodnega blaga, narodnih pesni, pripovedek in pravljic nam je podajal sliko, v kateri se zlasti zrcali naša duša, naše mišljenje in čustvovanje, naš značaj, ki nam daje ključ k umevanju in spoznavanju naše zgodovine. Temu umevanju in spoznavanju pa mora biti jedina spasonosna posledica — delo, v čemer nam je bil pokojnik najlepši vzgled.
To je prof. Rutar — učenjak!
Kaj naj rečem o pokojniku kot človeku?
Kakor se skriva v naravi roža med trnjem, tako bije pri človeku dostikrat pod trdo kožo zlato, plemenito srce. Pokojnik je bil na zunaj bolj osoren s svojimi samorastlimi lastnostmi, na znotraj pa blag človek, ki je rad pomagal, kjer je mogel, zlasti učeči se mladini. Skromen v svojih zahtevah in potrebah je imel vedno odprte roke in gorko srce za trpečega brata. Poštena, odkritosrčna, dasi bolj vase zaprta duša, pri tem pa tudi zabaven in dovtipen.
S prof. Rutarjem izgubljamo odličnega strokovnjaka, čegar glas je zaslul tudi preko mej slovenske zemlje, in značajnega, izredno delavnega moža. Imel je zmožnost, pa tudi voljo za to. To je treba posebno poudarjati, ker zmožnih sil lrnin ne pičli tako. Kar odločuje in poraja dejanja, to sta čut in volja. Najlepši in trajen spomin si ohrani pokojnik s svojimi deli. Njegovemu delu čast in slava!
•x
* *
Prof. Rutar je pisal v razne časopise in revije, domače in tuje, v slovenskem, nemškem, srbohrvaškem in laškem jeziku. Ni se povsod podpisaval. Pisal je z nenavadno lahkoto in gotovostjo. Zbral sem, kolikor sem mogel v tem kratkem času, ki mi je bil na razpolago, njegove samostojne spise, članke, ocene in književna poročila, zapiske in drobne novice ter zemljevide v abecednem redu, da približno vidimo obsežnost in raznovrstnost njegovega dela. Rabil sem sledeče kratice:
Bullettino = Bullettino di Archeologia e Storia Dalmata (Spljct); Dun. /v. = Zvon (Dunaj); 11. nar. kol. = llustrovani narodni koledar. Izdaja Drag. Hribar v Celju; Izv. = Izvestja muzejskega društva za Kranjsko (Ljubljana); Izv. c. kr. II. drž. gimn. v Ljubljani = Izvestje c. kr. II. državne gimnazije v Ljubljani; Jhb. des k. k. Staatsgymn. in Gürz = Jahresbericht des k. k. Staatsgymnasiums in Görz; Kol. dr. sv. M. = Koledar družbe sv. Mohorja (Celovec); Let. M. Sl. = Letopis Matice Slovenske (Ljubljana);
Lj. Zv. == Ljubljanski Zvon; M(JK. — Mitteilungen der k. k. Central-Kom-inission zur Erforschung und Erhaltung der Kunst- und histor. Denkmale (Dunaj); Mitteil. d. k. k. geogr. Ges. = Mitteilungen der kais. kön. geographischen Gesellschaft in Wien; MM. — Mitteilungen des Musealvereines für Krain (Ljubljana); Monarchie = Die österreichisch-ungarische Monarchie in Wort und Bild (Dunaj); Pl. V. = Planinski Vestnik (Ljubljana); Progr. c. kr .vel. gimn. u Kotoru = Program c. kr. velike gimnazije u Kotoru; Sl. N. = Slovenski Narod (Ljubjana); Uč. Tov. = Učiteljski Tovariš (Ljubljana); Z. f. österr. Vk. = Zeitschrift für österreichische Volkskunde (Dunaj); Z. f. Sch.-G. — Zeitschrift für Schul-Geographie (Dunaj).
Zaznamek Rutarjevih spisov obsega poleg tega še članke, ki jih je napisal v «Kresu« (Celovec), za «Matico Hrvatsko» (Zagreb), v «Primorcu» (Gorica) in «Soči» (Gorica).
A.
Samostojni spisi.
Beneška Slovenija. Prirodoznanski in zgodovinski opis (15 podob). Izdala «Matica Slovenska» v publikaciji «Slovenska zemlja» III. del. Ljubljana 189(J. v 8°, str. III 4- 188.1 '
Domoznanstvo poknežene grofije Goriške in Gradiščanske za meščanske šole in učiteljišča Na Dunaji 1882. v 8°, str. 124.
Poknežena grofija Goriška in Gradiščanska. Izdala «Slovenska Matica» v publikaciji «Slovenska zemlja» I. del, in sicer: 1. snopič. Prirodoznanski, statistični in kulturni opis (22 podob). V Ljubljani 1892. v 8°, str. llfi;
2.	snopič. Zgodovinski opis (12 podob). V Ljubljani 1893. v 8°, str. 131. Römische Straßen und Befestigungen in Krain. Mit Karten und Faksimiles. Izdala c. kr. centralna komisija za preiskovanje umetnostnih in zgodovinskih spomenikov na Dunaju 1899. v 4°, str. 48.2 Samosvoje mesto Trst in mejna grofija Istra. Prirodoznanski» statistični, kulturni in zgodovinski opis. Izdala «Matica Slovenska» v publikaciji «Slovenska zemlja» II. del, in sicer: 1. snopič (17 podob). Ljubljana
1896. v 8°, str. IH -j- 128; 2. snopič (12 podob in 1 načrt). Ljubljana
1897. v 8°, str. V -f- 152.
Vodja po Spljetu i Solinu. Zader 1894.3
Zemljepis za spodnje in srednje razrede avstrijskih srednjih šol. (22 podob).
V	Ljubljani 1896. v 8°, str. IV -j- 167.*
Zgodovina Tolminskega. V Gorici 1882. v 8°, str. 333.r>
Zgodovinske črtice iz poknežene grofije goriško-gradiške. V Gorici 1896. v 8°, str. 154.B
1 Spisu je pridejana dosedanja literatura o beneškili Slovencih (45 spisov). Rutarjeva <Beneška Slovenija» jo doslej najobširnejši slovenski spis o tom predmetu.
■ Ta spis je delo prof. Rutarja in dr. Antona pl. Premersteina.
*	Ta spis je delo prof. Rutarja, inonsignora Fr. Bulica in dr. Luke Jeliča. Drugače mi je neznan.
4 Ta šolska knjiga se naslanja na Richterjev «Lehrbuch der Geographie für die I., II. und III. Klasse der Mittelschulen». Praktični namen bi še bolj dosegala, ako bi se še tesneje oklepala Richterja, n. pr. ako bi bilo manj podrobnosti in bi bili prevzeti zemljevidi. Ker je rabil prof. Rutar fonetični pravopis in ga ni hotel popraviti, mu ministerstvo ni potrdilo knjige. Drugi natisek (Ljubljana 1899. v 8°, str. IV. -)- 168), ki se sedaj rabi v šolah, je pregledal, to se pravi popravil fonetični pravopis, prof. V, Bežek, pri čemer seje izpustilo ime pisateljevo!
5 Knjiga obsega objednem prirodoznanski in statistični del Tolminskega.
6 Knjiga je ponatisek člankov iz «Soče» in «Primorca».
B.
Članki.
Ajdovski zid pri Vrhniki. (Izv. 1!)()(). str. 55—5(J.)
Akvileja. (L). Zv. 1884. str. 281—286, 336—343, 412—416, 474—47!), 535—541, 604—609, 669—673, 732 — 737.)
Argivska ravnica. (Izv. c. kr. II. drž. gimn. v Ljubljani 1893./94. str. 3—14.)
Atene. (Lj. Zv. 1894. str. 494—500, 554—560, 619—623.)
/1 us dem Jahresberichte 18!)8 des Konservators Professor Rutar. (MCK.
1899.	str. 165 —166).
Aus dem vatikanischen Archiv. (MM. 1893. str. 136—144 )
Beligrad. (Sl. N. 1893. št. 213—214.)
Bičarji in skakači na Slovenskem. (Lj. Zv. 1882. str. 684—686.)
Blaž Koc6n. (Lj. Zv. 1899. str. 421—425.)
Bolška soteska. (Lj. Zv. 1884. str. 93—97.)
Bosenski grobovi. (Lj. Zv. 1882. str. 725—726, str. 769 dostavek.)
Božja pot in semenj pri Sv. Ivanu Devinskem. (Lj. Zv. 1883. str. 506	508.)
Carigrad. (Lj. Zv. 1896. str. 45—52, 111 — 117, 165	170, 246—249.)
Claudia-Celeia. (Izv. 1895. str. 169—175.)
Črez Ture. (Pl. V. 1895. str. 104—106, 129—133.)
Črna gora. (Lj. Zv. 1883 str. 532—535, 659 — 663.)
Delß. (Sl. N. 1893. št. 198—199)
Die bisher in Krain bestimmten Fixpunkte. (MM. 1893. str. 147	153.)
Die Funde am Vinivrh bei Weißkirchen. (MCK. str. 27—30.)
Die Herren von Kreyg in Kärnten, Krain und im Dienste der gefürsteten Grafen von Görz. (MM. 1899. str. 65—77.)
Die Insel S. Andrea in Dalmatien. (Mitteil, der k. k. geogr. Ges. 1887. str. 610—612.)
Die neuesten Höhenmessungen in Süddalmatien, Montenegro und in der Herzegovina. (Z. f. Seli.-G. 1885. str. 65—69.)
Die prähistorische Ansiedlung in Sittich und bei Malniče in Krain, dann die römische Ansiedlung beim letzteren Orte. Mit einer Tutel. (MCK. 1892. str. 202—205.)
Die Zeit der Völkerwanderung. (Monarchie. Dalmatien. 1892. str. 71—82.)
Epetium ed i suoi dintorni (Stobreč presso Spaluto). (Bullettino 1888. str. 165—170, 180—184.)
Etruščanski pabirci. (Lj. Zv. 1886. str. 306—308.)
Fundbericht über die archäologischen Grabungen auf den prähistorischen Grabfeldern Krains im Jahre 18!)6. (MCK. 1897. str. 183 —187.)
Funde des Jahres 18!>0 in Krain. (MCK. 1891. str. 196—198.)
Galov stolp pri Florenci. (Sl. N. 1893. št. 173 —175.)
Gorica. (Kol. dr. sv. M. 1895. str. 33—42 z osmimi slikami in obrisom go-riškega mesta.)
Goriški Kras. (Uö.Tov. 1892. str. 313—317, 326—328; 1893. str. 3	6,	20—22,
31—33.)
Gostinjec (hospicij) sv. Jeronima v Rimu in pravice Slovencev do njega. (Sl. N. 1886. št. 142—144.)
Gräberstätten aus der La- Tiine- Zeit in Krain. (MCK. 1891. str. 138 —140.)
Gradišče in gomile na gori sv. Magdalene pri Šmariji. (Tzv. 1893. str. I—7 objednem s slovensko-nemško starinoslovsko terminologijo, 70 izrazov.)
Gradišče in gomile pri Zatičini. (Sl. N. 1891. št. 2(58—269.)
Grobišče pri sv. Luciji blizu Tolminu. (Izv. 1894. str. 1—(>, 41—46, 81—87, 169—176.)
Hajd v Trojo! (Sl. N. 1898. št. 208—209.)
Imenik krajepisnih imen slovenskih. (Lj. Zv. 1889. str. 40—44, 94—97.) Ivan Vesel Koseski. (Duri. Zv. 1879. str. 274—277, 290 — 292.)
Iz Baru v Podgorico. (Sl. N. 1891. št. 116—119, 121 —125, 127.)
Iz Bohinju čez Komno v Sočo. (Pl. V. 1899. str. 185—189; Sl. N. 1893 št. 284—286.)
Iz Putrasa v Korint. (Sl. N. 1893. št. 188, 190.)
Iz vatikanskega arhiva. (Izv. 1893. str. 240—244.)
Jedinstvo slovenskih dežel od VII. do XIII. stoletja. (Lj. Zv. 1882. str. 26 — 33, 94-99, 157—161, 218—226, 284—290, 350—354.)
Kako važnost ima «Jordanis» za slovensko zgodovinopisje? (Let. M. Sl.
1880. str. 58—97.)
Kako važnost imajo Pavla Dijukona knjige <De gestis Langobardorum» za starejšo zgodovino Slovencev ? (Let. M. Sl. 1885. str. 288—331.)
Kako visoko nad morjem leži Ljubljana. (Uč. Tov. 1891. str. 246—247.) Kapri. (Sl. N. 1893. št. 125.)
Knez Pes-Marko. (Lj. Zv. 1883. str. 252 -253.)
Kosovo polje. Zemljepisno-zgodovinska črtica. (Let. M. Sl. 1889. str. 203—219.) Kruins mittelalterliche Handelsbeziehungen zu den Städten an der adriatischen Küste. (MM. 1890. str. 71—102.)
Kralj Mutijaž v slovenskih narodnih pesmih in pripovedkah. (Dun. Zv.
1879.	str. 138—139, 148—151, 184—187, 200-202, 214—218.) Kranjsko-Krajina. (Lj. Zv. 1884. str. 46—47.)
Krf. (Sl. N. 1893. št 186—187.)
Na Egejskem morji. (Sl. N. 1893. št. 202—203.)
Na Gosposvetskem polji. (Lj. Zv. 1890. str. 31—40.)
Najnovejše o starih prebivalcih vzhodnih Alp. (Sl. N. 1880. št. 120—121.) Najnovija predhistoričku odkriča na Hvaru. (Bullettino 1888. str. 13—-15.) Nekaj o bojnem bratstvu Slovencev in Hrvatov. (Spomen-Cvieče, izdala «Matica Hrvatska» 1900. str. 204—208.)
Nemški rut na Goriškem. (Kres 1882 str. 524—529.) Newhaus-Castelnuovo. (MM. 1895. str. 115—123.)
Njekoje opazke glede članka •L’Hum» u broju VI.-—X. *Bullettino di Archeologiu o Storia Dalmata» 1884. (Bullettino 1884. str. 182—185.) Novi Rim in ostanki starega Rima. (Lj. Zv. 1894. str. 35—39, 92—96, 153—158, 202—207, 267 — 272.)
Odkod imu Šiška svoje ime? (Lj. Zv. 1891. str. 115—116.)
Olimpija. (Sl. N. 1893. št. 196—197.)
Opazke k naselbinskim razmeram na Goriškem v 11. št. «Kresu >. (Kres
1881. str. 672—673.)
Papež Pij VI. v Ljubljani 1. 1782. (Sl. N. 1893. št. 115.)
Pirej in Navplija. (Sl. N. 1893. št. 191—192.)
Pompeji. (Sl. N. 1893. št. 128.)
Potopisne črtice iz Italije. (Sl. N. 1893. št. 176—177, 179—183.)
Potreba novega načrta za mesto Ljubljano in okolične karte v šolske namene. (Uč. Tov. 1892. str. 19 — 21.)
Pozoj. (Kres 1885. str. 41- 45.)
Prazgodovinska in rimska razkopavanja po Slovensko m leta 1889. (Let.
M. Sl. 1890. str. 117—130.)
Prazgodovinske in rimske izkopine po Slovenskem leta 1890. Let. M. Sl.
1891. str. 182—209.)
Prazgodovinske izkopine po Slovenskem. (Let. M. Sl. 1889. str. 1	63.)
Prešeren in Jenko v Italijanih. (Lj. Zv. 1881. str. 739 — 740.)
Prešeren med Italijani. (Lj. Zv. 1900. str. 847—849.)
Rakovska dolina in Cerkniško jezero (s slikami). (Pl. V. 1900. str. 43—45,
72—76.)’'
Reka-Timavus. (Lj. Zv. 1885. str. 211 — 217.)
Rezija in Rezijani. (Lj. Zv. 1890. str. 100—105.)
Rimska cesta «Aqui/eia-Siscia*. (Izv. 1899. str. 27 — 35,	41	—	50,
113—119.)
Schloß und Herrschaft Luegg. (MM. 1895. str. 2—11,	45	57,
94—103.)
Sedanji zemljevid Afrike. (Lj. Zv. 1892. str. 37—43.)
Selitev Slovanov proti jugu. (11. nar. kol. 1893. str. 122—138;	1894.
str. 95 —118; 1895. str. 97 —107.)«
Sibirska železnica. (Lj. Zv. 1896. str. 470-—474, 532—537.)
Slovenska Lenora, ali mrtvi pride po ljubico. (Lj. Zv. 1882. str. 402—403.) Slovenske naselbine na Furlanskem. (Lj. Zv. 1883. str. 53—60, 122- 128, 188-193.)»
Slovenske pripovedi o jezerih. (lij. Zv. 1881. str. 681—687.)
Slovenske pripovedi o morji. (Dun. Zv. 1880. str. 294—298, 310—313.) Slovenski Faust. (Lj Zv. 1882. str. 535—536.)
Sofija (Sredec). (Sl. N. 1893. št. 210.)
Solin in njegove razvaline. (Izv. c. kr. II. drž. gimn. v Ljubljani 1897./98. str. 3—17.)
Srednjeevropski čas. (Uč. Tov. 1892. str. 104—107.)
Starine Jiokokotorske. (Progr. e. kr. vel. gimn. u Kotoru 1879./80. str. 3—27;
1880./81. str. 3—30.)
Svetoivunski evangelij. (Lj. Zv. 1882. str. 471-—474.)
Sv. Križ vipavski. (Ikv. 1892. str. 126—150.)
Skocijanska jama, prazgodovinsko bivališče. (Sl. N. 1889. št. 199.)
Štefan Kocijančič. (Lj. Zv. 1883. str. 331—335.)10 Tivoli. (Sl. N. 1893. št. 114.)
Über den Fund in einem Bischofssarge, gemacht im Dome zu Spalato. Mit 1 Tafel und 2 Text-Illustrationen. (MCK. 1887. str. LXXXVII—XC.)
V	Albanskih gorah. (Sl. N. 1893. št. 116—119.)
Velika Moravska in staroslovenski jezik. (II. nar. kol. 1896. str. 125—142.) Vodne razmere na Notranjskem. (Lj. Zv. 1891. str. 37—42, 108—112, 160—162.)
1	Izšel tudi ponatisek 1900.
“ To razpravo je napisal že 1. 1875. v nemškem jeziku kot seminarno nalogo.
*	Izšel laški prevod v Vidmu na Honeškem 1. 1H87. pod naslovom «Delle colonie slovene nel Fri^uli. Versione di D. G.» (prof. Iv. Trinko.)
Nekrolog.
Začetek svetovni oblasti akvilejskih putrijurhov in pokneženje goriškili grofov. (Jhb. des k. k. Staatsgymn. in Gürz 1877./78. str. 19—38.) Završniška gospoščina na Krasu. (Izv. 1895. str. 213—228.)
Zur Schiffahrt auf der Laibach. (MM. 1892. str. G5 — 82.)
C.
Ocene in književ-na poročila.
Aelschker, Geschichte Kärntens. (Lj. Zv. 1883. str. 407—409.)
Asböth, Bosnien und die Herzegovina. (Lj. Zv. 1889. str. 119—121.) Benko, Das Datum auf den Philippinen. (Uč. Tov. 1891. str. 9.) Bidermann, Steiermarks Beziehungen zum kroatisch-slavon. Königreich im XVI. und XVII. Jahrhundert. (Lj. Zv. 1891. str. 501.)
Bidermann, Übersicht der Slavenreste in Tirol. (Lj. Zv. 1891. str. 561—564.) Canini, II libro del! umore. (Lj. Zv. 1890. str. 191—192.)
Chiudinu, Storiu del Montenero (Crnagora). (Lj. Zv. 1883. str. 80.) Ciumpoli, Letterature slave. (Lj. Zv. 1889. str. 766—767.)
Ciperle, Kranjska dežela. (Lj. Žv. 1900. str. 190—191.)
Cerny, U üdoli Resic. (Lj. Žv. 1900. str. 189—190.)
Crv, Svetu Goru pri Gorici. (Lj. Zv. 1883. str. 732—733.)
Dimnik, Avstrijska zgodovina za ljudske šole. (Lj. Zv. 1900. str. 705 — 706.) Dimnik, Avstrijski junaki. (Lj. Zv. 1902. str. 135.)
Elze, Zur Geschichte der Reformation in Kruin. (Lj. Zv. 1892. str. 122—123.) de Franceschi, I custelli della val D'Arsa. (Lj. Žv. 1900. str 583.) de Francescliijeva zgodovina Istre. (Lj. Zv. 1881. str. 160—164.) Grefe-Radics, Stara Kranjska. (Lj. Zv. 1900. str.	255.)
Grion, Guida, storica di Cividule. (Lj. Zv. 1900.	str. 582.)
Ilirc-Hrunilovic, Zemljepis Hrvatske. (Lj. Zv. 1900. str. 583.)
Hirc, Ljepu naša domovina. (Uč. Tov. 1892. str.	74)
H kritikam moje <Beneške Slovenije». (Lj. Zv.	1900.	str. 518—519.)
Hörnes, Dinarische Wanderungen. (Lj. Zv. 1889. str. 251 — 252.)
II centenario di Paolo Diacono. (Lj. Zv. 1901. str. 140.)
Iz muzejskega društva. (Lj. Zv. 1892. str. 58—59.)
Izvestju muzejskega društva za Kranjsko. (Lj. Zv. 1891. str. 433—437;
Uč. T. 1891. str. 250; 1802. str. 222—223.)
Jemeršič, TIrvatski narod. (Lj. Zv. 1899. str. 710—711.)
Jesenko, Zemljepis za prvi razred srednjih šol. (Lj. Zv. 1890. str. 445—446.) Koblar, Zgodovina fara ljubljanske škotije I. (Lj. Zv. 1884. str. 307—308.) Komarov/jeva karta slavjanskih narodnosti. (Lj. Zv. 1890. str. 254—256.) Kos, Spomenica tisočletnice Metodove smrti. (Lj. Zv. 1886 str. 182—185, 239—246.)
Kranjsko muzealno društvo in njegovo delovanje. (Sl. N. 1889. št. 289—290.)
Krones, Die deutsche Besiedelung der östlichen Alpenländer. (MM. 1891. str. 61—70.)
Laszowski, Hrvatske povjestne gradjevine. (Lj. Zv. 1901. str. 140.) Lavrenčič, Zgodovina cerkljanske fare. (IJč. Tov. 1890. str. 172 —173.) Levec, Die Ein fülle der Türken in Kruin und Istrien. (Lj. Zv. 1891. str. 499—501 ; Uč. Tov. 1891. str. 234.)
Leicht, II contine italiano vemo 1'Austria slovena. (Lj. Zv. 181)2. st r. 375—379.) Losclii, Resia. (Lj. Zv. 1898. str. 572—573.)
Mayer, Die östlichen Alpenländer im Investiturstreite. (Lj. Zv. 1885. str. 191.) Mitteilungen des Musealvereines für Krain. (Lj. Zv. 1890. str. 443—445;
US. Tov. 1890. str. 248.)
Moser, Der Karst und seine Höhlen. (Lj. Zv. 1900. str. 256.)
Nedeljko, Postojna, nje slavne jame in okolica. (Lj. Zv. 1902. str. 66.) Orožen Fr., Metodika zemljepisnega pouka. (Lj. Zv. 1892. str. 318 ; Uč. Tov.
1892. str. 140—141.)
Orožen Fr., Vojvodina Kranjska. (Lj. Zv. 1902. str. 354.)
Orožen Fr., Zemljepis za meščanske šole in višje razrede ljudskih šol.
(Lj. Zv. 1892. str. 316—318; Uč. Tov. 1892. str. 59	60.)
Orožen Ign., Das Dekanat Rohitsch. (Lj. Zv. 1890. str. 189—190.)
Ottu v atlas zemepisny. (Lj. Zv. 1901. str. 570—571, 787.)
Pirman, Ri/lessi di poesia e prosa slovenu. (Lj. Zv. 1894. str. 572.) Podrecca, Slavia italiana. (I. del Lj. Zv. 1884. str. 761—767; 11. del Lj. Zv.
1889. str. 360—368.)
Postojinsko okrajno glavarstvo. (Lj. Zv. 1889. str. 635—638.)
Prešeren v furlanščini. (Lj. Zv. 1882. str. 769.)
Scheinigg, Narodne pesmi koroških Slovencev. (Lj. Zv. 1889. str. 735—744.) Schlußwort zur Ortsnamen forschung in Kärnten. (Lj. Zv. 1891. str. 699.) Schmidt, Perchtenglaube bei den S/ovenen. (Lj. Zv. 1889. str. 767—768.) Schuchardt, Slavo - Deutsches und Slavo-Italienisches. (Lj. Zv. 1885.
str. 190—191.)
Sila, Trst in okolica. (Lj. Zv. 1883. str. 261 — 263.)
Slomškovi zbrani spisi. (81. N. 1879. št. 295-)
StiKsny, Kamnik. (Lj. Zv. 1894. str. 376—377; Uč. Tov. 1894. str. 186- 187.) Šuman, Die Slovenen. (Lj. Zv. 1882. str. 53—57, 113—-119.)
To m asi n, Die Volksstämme im Gebiete von Triest und Istrien. (Lj. Zv.
1900. str. 748 — 752)
Trinko, Italšti Slovinci. (Lj. Zv. 1899. str. 186 —187.)
Trinko-Jušič, Listina iz 1. 1170.—1190. (Lj. Zv. 1890. str. 701—702.) Trstenjak, Weriand de Graz. (Lj. Zv. 1885. str. 45—-46.)
Viestnik hrvatskoga arheološkoga društva. (Izv. 1896. str. 45.)
Vrhovec, Zgodovinske povesti. (Lj. Zv. 1892. str. 318.)
Zeitschrift für österreichische Volkskunde. (Lj. Zv. 1896. str. 191.) Zemljevid kamniškega okraja. (Lj. Zv. 1896. str. 387.)
Zglav, Illyricum i Rim. I. Dio. Do konačnoga pokorenja Illyra. (Bullettino 1886. str. 59—62.)
Zur Ortsnamenforschung in Kärnten. (Lj. Zv. 1891. str. 442.)
Zunkovič, Die Ortsnamen des oberen Pettuuer Feldes. (Lj.Zv. 1902. str. 500.)
D.
Zapiski in drobne novice.
Altertümliche Funde. (MW. 1895. str. 30.)
Andrej Jožef Lavrin. (Lj. Zv. 1894. str. 127.)
Antike Funde in Krain seit dem Frühjahr 1892. (MCK. 1892. str. 238—239.) Archivalisches aus Wippacli. (MM. 1891. str. 53—60.)
Arheologični pubirci. (Izv. 1896. str. 47.)
Bericht über die bisherigen Grabungen B. Pečniks hei Brezje. (MCK. 1895.
str. 40—41 z dvema slikama.)
Berichtigungen und Nachträge (zum «Alten Lehenbuch der Luegger» von A. Dimitz.) (MM. 1891. str. 70—72.)
Carniolann aus dem Graf Coronini-Cronbergischen Archive. (MM. 1895.
str. 113, 153—158.)
Das Ende der Welt. (Z. f. österr. Vk. 1898. str. 305.)
Das römische Gräberfeld bei Svetje-Ladija. (MOK. 1898. str. 59.)
Der Magdalenenberg bei St. Marein unterhalb Laibach. (MOK. 1895.
str. 39—40 z načrtom šentmagdalenskc okolice.)
Die Grabungen in Krain währed des Jahres 1893. (MOK 1894. str. 183 — 184.) Die Hügelgräber von Brezje. (MOK. 1896. str. 225—227.)
Die ■ Krainer vor Agram im Jahre 152!). (MM. 1891. str. 46—53.)
Die römische Straße von Emona nach Nauportus. (MCK. 1899. str. 54—55.) Die <Sreča» im priesterlichen Gewände bei den Slovenen. (Z. f. österr. Vk.
1898.	str. 305.)
Dve stari slovenski pesmi. (Lj. Zv. 1894. str. 62—64.)
Ein Vorschlag. (Z. f. Sch.-G. 1886. str. 160.)
Ein Goldschmuck der fränkischen Zeit aus Krainburg. (MCK. 1899. str. 142—143.)
Fundbericht aus Krain vom Jahre 1900. (MCK. 1901. str. 170.)
Gutenegg (Gotenich) am Tschitscherboden. (MM. 1890. str. 186—190.) Ilirska doba v arheologiji. (Lj. Zv. 1892. str. 192—193.)
Jednajsta stoletnica Pavla Dijakona. (Lj. Zv. 1890. str. 700—701.) Kämpfe krainischer Adeliger gegen die Venet inner in Istrien. (MM. 1890.
str. 184—186.)
K Staničevemu životopisu. (Lj. Zv. 1883. str. 736.)
La Tene-Funde aus der Gegend von Polšnik-Billichberg bei Littai in Krain. (MCK. 1892. str. 186-187).
Letošnja razkopavanja na Brezju pri Mirni peči. (Izv. 1895. str. 128.) Letošnja razkopavanja po Grškem. (Izv. 1894. str. 112—113.)
Lotarijska direkcija v Ljubljani. (Lj. Zv. 1892. str. 771.)
Marktprivilegien von Planina-Alben. (MM. 1895. str. 30—31.)
Meje. (Lj. Zv. 1883. str. 812.)
Meščanska bolnišnica v Ljubljani. (Izv. 1895. str. 261.) Newhaus-Castelnuovo am Karste. (MM. 1890. str. 191—203.)
Nove najdbe okoli koloseja v Rimu. (Izv. 1895. str. 206.)
Odkod ime HorjulP (Tzv. 1898. str. 105.)
Olimpijske igre — oživljene! (Izv. 1895. str. 259—260.)
Pavla Diakona slavnost. (Lj. Zv. 1899. str. 643—646.)
Poročila iz Italije. (Izv. 1893. str. 75—77, 114 —115.)
Poročila o prazgodovinskih izkopinali in najdbah na Kranjskem brez posebnega naslova v MCK. 1891. str. 70, 71, 118 — 119 z načrtom Ljubljane; 1899. str. 94—96 skupno z dr. Ant. pl. Premersteinom ; 1900. str. 106 -107; 1901. str. 49 —50; 1903. str. 10—11.)
Poročila z Grškega. (Izv. 1893. str. 152—155.)
Prähistorische Funde. (MM. 1895. str. 196—197.)
Prähistorische Grabungen in Krain. (MM. 1895. str. 114.)
Prazgodovinska razkopavanja pri Brezju. (Izv. 1895. str. 259.)
Prazgodovinske izkopine. (Izv. 1896. str. 242 — 243.)
Prazgodovinske izkopine na Dolenjskem. (Izv. 1895. str. 205— 206; 1899. str. 35—36.)
Prazgodovinske izkopine pri Toplicah nu Dolenjskem. (Izv. 1898. str. 102 -103.)
Prazgodovinske najdbe na Kranjskem 1. 1894. (Izv. 1894. str. 78—79 skupaj s P.’[Pečnikom], 210—211.)
Prešernove gostilnice. (Lj. Zv. 1900. str. 876.)
Razkopavanja po Bosni. (Izv. 1894. str. 163.)
Razkopavanje na Magdalenski gori. (Izv. 1893. str. 252 — 253.)
Rimska cesta iz Navporta v Emono. (Izv. 1894. str. 161 — 163.)
Römisches Grabfeld bei Lusttal. (MCK. 1898. str. 59.)
Rovaš-raboš. (Lj. Zv. 1891. str. 447.)
Ruine St. Paul im Wippacher Tale.	(MCK.	1886.	str.	LXXX1— LXXXll.)
Skupno število vseh Slovencev. (Lj.	Zv.	1892.	str.	195.)
Slovenski plemiči Nagerschigg. (Izv. 1895. str. 261.)
Starinske najdbe. (Izv. 1896. str. 46—47.)
Starinske najdbe	na	Magdalenski gori. (izv. 1893. str. 207	208.)
Starinske najdbe	ob	dolenjski železnici. (Izv. 1893.	str. 35.)
Šilertabor. (Izv. 1897. str. 204—205.)
Volkodlak. (Lj. Zv. 1883. str. 773—774.)
E.
Zemljevidi.
Haardtov stenski zemljevid Avstrijsko-ogrske monarhije za slovenske ljudske šole. Izdelal Ed. IIölzl na Dunaju 1896.
Haardtov zemljepisni atlas (s sedmimi kartami) za slovenske ljudske šole. Izdelal Ed.	Hölzl na Dunaju 1896.11
Muchova stenska	tabla «pra- in ranozgodovinskih»	spomenikov	iz Avstro-
Ogrske. Izdelal Ed. Hölzl na Dunaju 1896.
11	Obadva ta atlanta »ta bila le takozvani «Probedruck», ki sta «e tiskala samo v petih izvodih. Ministerstvo ni hotelo odobriti atlantov zaradi fonetične pisave zemljepisnih imen. Prof. Rutar pa ni hotel popraviti fonetične pisave; zemljevida je potem predelal v tem zmislu prof. Fr. Orožen.
Dr. Dragotin Lončar.
Šolska poročila.
I.
Učiteljstvo.
a) IzprememToe.
Začetkom, oziroma tekom šolskega leta 1902./1903. so izstopili iz učiteljskega zbora:
Vinko Borštner, c. kr. profesor, na svojo prošnjo upokojen z dnem 31. januvarija 1. 1903. poleg razpisa e. kr. naučnega ministerstva z dne 1. decembra 1. 1902., štev. 37.113;
Simon Rutar, c. kr. profesor, umrl dne 3. maja 1. 1903.;
Ivan Košti&l, namestni učitelj, imenovan glavnim učiteljem na učiteljišču v Kopru z razpisom c. kr. naučnega ministerstva z dne 30. avgusta 1. 1902., štev. 25.109.
Vstopili pa so v učiteljski zbor:
Josip Wester, redni učitelj na državni gimnaziji v Novem mestu, premeščen na zavod z razpisom c. kr. naučnega ministerstva z dne 27. junija 1.1902., štev. 13.924 ;
dr. Oton Jauker, namestni učitelj na gimnaziji c. kr. Terezijanske akademije, imenovan začasnim učiteljem z razpisom c. kr. naučnega ministerstva z dnem 30. avgusta 1. 1902., štev. 27.494;
Ignacij Fajdiga, c. kr. profesor na državni gimnaziji v Novem mestu, premeščen na zavod z razpisom c. kr. naučnega ministerstva z dne 27. januvarija
I. 1903., štev. 1700;
Hinko Klešnik, učiteljski pripravnik;
Josip Petrič, učiteljski pripravnik.
Omenjena učiteljska pripravnika je potrdil c. kr. deželni šolski svet kranjski za namestna učitelja z razpisom z dne 28. oktobra 1. 1903., štev. 3G72.
b)	XDop'U.sti-
Z razpisom z dne 26. mareija 1. 1902., štev. 7328, je dalo c. kr. naučno mini-sterstvo docelen dopust profesorju dr. Lovru Požarju, da prevzame i v šolskem letu 1902./1903. začasno vodstvo in pouk (12 do 15 ur na teden) na tukajšnji mestni višji dekliški šoli.
Ista šolska oblast je dovolila obolelemu profesorju Simonu Rutarju dopust za I. polletje z razpisom z dne 13. oktobra 1. 1902., štev. 31.(175, za 11. polletje pa z razpisom z dne 16. februvarija 1. 1903., štev. 4267.
Z razpisom z dne 4. junija 1. 1903., štev. 2159, je dal c. kr. deželni šolski svet kranjski desetdneven dopust (za dobo od 12. do 21. junija) namestnemu učitelju
II. Klešniku, da opravi učiteljsko izkušnjo.
Učiteljsko osebje koncem šolskega leta.
A.	Za obvezne predmete.
	Ime in značaj	Raz rednik v razredu =====	Učil v razredu	Število ur na teden
1	Fran Wiesthaler, c. kr. ravnatelj VI. činovn. reda		Latinščino v VII.	
2	Ignacij Fajdiga, c. kr. profesor VIII. činovn. reda, varuh prirodoslovnim učilom	VII.	V 11. polletju:* Matematiko v IV., V., VI. in VII. — Prirodoslovje v IV. in VII.	19 !
3	Oton Jauker, dr. modroslovja, c. kr. začasni učitelj, varuh zemljepisnim in zgodovinskim učilom	v.	Nemščino, zemljepis in zgodovino v V., VI. in VII.	1!)
4	Davorin Karlin, e. kr. profesor VII. činovn. reda	IV.		 Latinščino in slovenščino v IV. Grščino v 111. in IV.	!7
5	Gregorij Pečjak, dr. bogoslovja, e. kr. redni učitelj verouka, svetni duhovnik, propovednik, varuh knjižnici podporne zaloge		Verouk v vseh razredih	18
G	Josip Pipenbacher, dr. modroslovja, c. kr. profesor, varuh dijaški knjižnici, c. kr. voj. oskrh. akcesist v rezervi	VI.	Latinščino v VI. Grščino v V. in VI. — Nemščino v 11.a.	20
7	Lovro Požar, dr. modroslovja, c. kr. profesor VIII. činovn. reda, začasni vodja mestni višji dekliški šoli, mestni odbornik	—	Za celo šolsko leto na dopustu.	
: 8	Davorin Sinkovič, c. kr. profesor, varuh prirodopisnim učilom		Matematiko v H.a., II.b. in III. Prirodopis v I. a. in b., II. a. in lt., III., V. in VI.	23
	* V 1. polletju je učil iste predmete prof. V. Borötner.			
	Ime in značaj	Raz- rednik v razredu	Učil v razredu	Što-vilo ur na teden
! 9	Ivan Tertnik, dr. modroslovja, c. kr. profesor VIII. činovn. roda, varuh učiteljski knjižnici	II. a.	Latinščino in slovenščino v II. a. — Grščino in propedevtiko v VIL — Matematiko v I.a. in b.	22
10	Josip Wester, c. kr. profesor, c. in kr. poročnik v rezervi, prideljen bos.-hercegov. pešpolku št. 2	I. a.	Latinščino v l.a. — Slovenščino v I. a., V., VI. in VII.	17
11	Hinko Klešnik, nam. učitelj, c. in kr. poročnik v rezervi	T. b.	Latinščino in nemščino v 1. b. — Slovenščino v I. b. in III.	18
12	Dragotin Lončar, dr. modroslovja, namestni učitelj	—	Zemljepis in zgodovino v 1. a. in b., 11. a. in b., III. in IV.	21
| 13	Davorin Majcen, izprašan namestni učitelj, voditelj šolskih iger	II. b.	Latinščino in slovenščino v II. b. Nemščino v II. b. in IV.	18
14	Josip Petrič, namestni učitelj	III.	Latinščino v III. in V. — Nemščino v I a. in III.	19
B.	Za neobvezne predmete.*
1.)	Fran	Brunet, c. kr.	telovadni učitelj na	državni	višji	realki, je učil
telovadbo v 3	oddelkih po 2	uri na teden.
2.)	Anton	Foerster, glasbeni vodja v stolnici,	je učil petje	v 2	tečajih po
2 uri na teden.
3.) Avgust Nemeček, c. kr. profesor na državni višji realki, je učil francoščino v 2 tečajih po 2 uri na teden.
4.) Fran Novak, c. kr. profesor na I. državni gimnaziji, je učil stenografijo v 2 tečajih po 2 uri na teden.
5.) Davorin Sinkovič, c. kr. profesor (gl. A, štev. 8.), je učil lepopisje v
2 tečajih po 1 uro na teden.
6.)	Fran	Suhor, c. kr.	glavni učitelj na učiteljišču,	je učil	risanje v
3 tečajih po 2 uri na teden.	*
Pomožni sluga: Ivan Gril.
* Laščina se v tem šolskem letu ni učila, ker ni bilo mogočo dobiti primernega namestnika med velikimi počitnicami umrlemu učitelju te stroke, prof. Ant. Laharnarju.
II.
Učni načrt.
Podlaga pouku v obveznih predmetih je v oboe splošno veljavni učni načrt (objavljen v 2. izdaji z razpisom c. kr. naučnega ministerstva z dne 23. februvarija 1900, štev. 5146). Učni načrt za nemščino v I. in 11. razredu določuje naučnega ministerstva razpis z dne 6. julija 1892, štev. 11.297. Glede na učni jezik v
4	nižjih razredih veljajo za zavod pravila, ki jih je izdalo c. kr. naučno mini-sterstvo za slovenske oddelke tukajšnje I. državne gimnazije z naredbo z dno 22. julija 1882, štev. 10.820. Po tej je: a) V I. in H. razredu slovenščina učni jezik pri vseh učnih predmetih izvzemši deloma nemščino, kateri so odločene 4 ure na teden. h) V III. in IV. razredu je nemščina učni jezik pri nemščini in grščini. Pri prelaganju iz Cezarja v IV. razredu se smo poleg slovenščine uporabljati tudi nemščina. V III. razredu se uči nemščina 3, v IV. razredu 4 ure na teden. c) V odnosno-obvoznih ali na izvoljo danih predmetih razen petja je učni jezik nemški, imenstvo je podajati sploh v obeh jezikih.
Razredom višje gimnazije določuje ministerska naredba z dne 4. avgusta
1900,	štev. 22.102, nemščino kot učni jezik pri vseh predmetih izvzemši slovenščino, pri katere pouku služi slovenščina kot učni jezik (v zmislu razpisa c. kr. naučnega ministerstva z dne 20. septembra 1873, štev 8172).
A.	Obvezni predmeti.
I.	razred.
1.) Verouk (2 uri na teden). Veliki katekizem: vera in apostolska veroizpoved, upanje in molitev, ljubezen in zapovedi, milost in svotstva, krščanska pravičnost in poslednje reči.
2.) Latinščina (8 ur na teden). Pravilno oblikoslovje, t. j. petero pravilnih sklanjatev, pravila o spolu, pridevniki in prislovi s svojo stopnjatvijo, najvažnejši zaimki, glavni in vrstilni števniki, četvero pravilnih spregatev, nekateri važnejši predlogi in vezniki; učenje vzorcev in slovk, prevajanje iz latinščine in slovenščine; po zadostni vaji najprej zapisovanji; polatinjenih slovenskih stavkov, potem vsak teden jedna polurna šolska naloga.
3.) Nemščina (4 ure na teden). Empirično razlaganje osnutkov prostega in zloženega stavka. Oblikoslovje vzporedno s slovenskim in latinskim poukom. Vežbanje v krepkih glagolih poleg čitanja. — Ci tanje, govorjenje, obnavljanje in predavanje na izust naučenih beril v vezani in nevezani besedi. — Naloge: izprva le pravopisne vaje, vršeče se vsak teden, potem pismeno prevajanje iz slovenščine v nemščino; v drugem polletju semtertja pismene obnove razloženih beril in vsak drugi teden pravopisne vaje. Vsak mesec dve nalogi, premenjema domači in šolski.
4.) Slovenščina (3 ure na teden). Nauk o prostem stavku v elementarni popolnosti; pravilno oblikoslovje in najvažnejše nepravilnosti; empirično razlaganje osnutkov zloženega in skrčenega stavka. — Cit an j o s stvarno razlago in potrebnimi slovniškimi opazkami. Obnavljanje, učenje na pamet in prodavanje beril v vezani in nevezani besedi. — Naloge: narekovano pisanje za pravopisne namene, obnova predavanih prostih povestij in pripovednih opisov. Vsakih 14 dnij jedna šolska naloga; v drugem polletju se čredijo šolske naloge z domačimi.
5.) Zemljepis (3 uro na teden). Nazorno dovajanje do osnovnih zemljepisnih predstav. Dnevno solnčne poti glede na šolsko poslopje in dom o raznih letnih časih; po tem opoznavanje v pravi okolici, na zemljevidu in na zemeljskem oblu. Popisovanje in razlaganje svetlobnih in toplotnih razmer, pojavljajočih se v domovini tekom jednega leta, kolikor so neposredno zavisno od dnevne dolgosti in solnčnega viška. Glavni liki trdine in tekočino, njih razdeljenost po zemlji, kakor tudi leža najznamenitejših držav in mest poleg vodnega vežbanja in udovršovanja v čitanju z zemljevidov. Poskušnje v risanju najjednostavnejših zemljepisnih predmetov.
G.) Matematika (3 ure na teden). A. Aritmetika: Dekadični štovilni sistem. Rimsko številke, četvero osnovnih računov neimenovanih in jednoimenskih celih in decimalnih števil. Meterski merni in utežni sistem. Računanje z mnogoimenskimi števili. O deljivosti štovil. Razstavljanje števila na njegove prafaktorje. Najjedno-stavnejše začetno vaje v računanju z navadnimi ulomki. Skupna mera in skupni mnogokratnik. — B. Geometrija (II. polletje): Osnovni tvori. Prema, krog, kot in vzporednice. Najjednostavnejša svojstva trikotnikova. Vsako pollotje tri šolske naloge; poleg tega male domače vajo od ure do ure.
7.) Prirodopis (2 uri na teden, nazoren pouk). Prvih šest mesecev šolskega leta: Živalstvo, in sicer: sesavci in žuželko, primerno izbrani. Zadnje štiri mesece šolskega leta: Rastlinstvo: Opazovanje in opis nekaterih semenskih rastlin raznih vrst, pri čemor so je ozirati na njih važnejše znake; primerjalno opazovanje rastlin, da se spozna njih sorodnost.
II.	razred.
1.) Verouk (2 uri na teden). Ob rodoslovje: vnanje službe božje pomen; obrodi sv. maše, svetstev, cerkvenega posvečevanja in blagoslavljanja; cerkvene molitve in razne pobožnosti; cerkveno leto
2.) Latinščina (8 ur na teden). Pravilno oblikoslovje, izpopolnjevano z onimi vrstami zaimkov in štovnikov, ki so se v I. razredu preskočile; najvažnejše nepravilnosti v sklanjatvi, spolu in spregatvi. Vežbanje kakor v I. razredu; pomnožitev sintaktičnih oblik s pridejanim akuzativom cum infin. in absolutnim ablativom. Učenje na pamet kakor v I. razredu, pozneje domače pripravljanje (preparacija).
—	Vsak mesec jedna domača in tri šolske naloge, zvršljivo v l/2 a*‘ 3A uro-
3.) Nemščina (4 ure na teden). Ponavljanje in dopolnjevanje pravilnega oblikoslovja, zlasti sistematično razpravljanje krepkih glagolov. Empirično obravnavanje zloženega in skrčenega stavka. Sistematično preučevanje pravopisnih pravil. Nauk o ločilih. — Cit an j e kakor v I. razredu. — Nalogo kakor v I. razredu, toda z večine obnovljeno povesti.
4.) Slovenščina (2 uri na teden). Zloženi in skrčeni stavek; nauk o ločilih; dopolnjevanjo oblikoslovja, posebno natančno razpravljanje glagola. — Č it an j o in naloge kakršno v I. razredu. Vsak tretji teden premenjema jedna šolska in domača naloga (torej 6 do 7 v polletju).
5.) Zemljepis in zgodovina. A. Zemljepis (2 uri na teden): Azija in Afrika po leži in obrisu v goropisnem, vodopisnem in krajepisnem pogledu z ozirom na podnebne razmero, kolikor so dajo pojasniti iz stanja solnčne poti proti različnim obzorom. Zvoznost podnebja z vegetacijo, deželnimi prirodninami in opravili narodov pokaži se le na posameznih, iz obližja vzetih in prav jasnih vzgledih. Evropa: pregled po obrisu, reliefu in vodovju. Deželo južno Evrope in britskega otoškega kraljestva z motrišča, označenega pri Aziji in Afriki. Vaje v črtanju
II. drž. g.	2
jednostavnih zemljevidnih obriskov. — B. Zgodovina (2 uri na teden): Stari vek. Podrobnejše obravnavanje bajk. Najvažnejše osebe in dogodki, zlasti iz grške in rimske zgodovine.
6.) Matematika (3 ure na teden). A. Aritmetika: Sirje vaje o meri in mnogokratniku. Natančna razlaga in vaja v računanju z ulomki. Pretvarjanje decimalnega ulomka na navadni ulomek in obratno. Glavna pravila o razmerjih in sorazmerjih, llazreševanje jednostavnih regeldetrijškili nalog po sklepih in s pomočjo sorazmerij. Procentni in jednostavni obrestni račun. — B. Geometrija: Somernica prem in kotov. Skladnost trikotnikov in njena uporaba. Najvažnejša svojstva kroga, četverokotnikov in mnogokotnikov. — Nalogo kakor v I. razredu.
7.) Prirodopis (2 uri na teden, nazoren pouk). Prvih šest mesecev šolskega leta: Živalstvo, in sicer: ptiči, nekaj plazivcev, krkoni in ribe, nekateri brez-vretenčarji. Zadnje štiri mesece šolskega leta: Rastlinstvo: Pouk 1. razreda se nadaljuje, kažo se novo semenske rastline ter napeljuje do razumevanja sistematične rastlinske sestave. Nekatere trosocvetke.
III.	razred.
1.) Verouk (2 uri na teden). Svetopisemska zgodovina staro zaveze: razodetje božjo pred prihodom Odrešenikovim.
2.) Latinščina. Slovnica (3 ure na teden): Nauk o skladnosti, rabi sklonov in predlogov. — Citanje (3 ure na teden) iz Kornelija Nepota. — Domača priprava. Vsakih 14 dnij jodna šolska naloga za celo uro, vsake tri tedne jedna domača naloga.
3.) Grščina (5 ur na teden). Vežbanje v pravilnem oblikoslovju do glagolov na in. Učenje slovk. Obojno prevajanje iz vadnc knjigo. Domača priprava. Začenši z drugo polovico I. polletja vsakih 14 dnij jodna naloga, premenjema šolska in domača.
4.) Nemščina (3 ure na teden). Slovnica: Sistematičen pouk v oblikoslovju in sklonoslovju s posebnim ozirom na pomenoslovje. — Čitanjo s stvarnimi in jezikovnimi razlagami in opazkami, zadnje zlasti za stilistične namene. Učenje na pamet in predavanje; (ako možno) tudi prevajanje težjih slovenskih povestij. — Vsakih 14 dnij premonjema jedna šolska in domača naloga.
5.) Slovenščina (3 ure na teden). Sistematično ponavljanje oblikoslovja, skladnja imenska, pri kateri sc je ozirati na pomenoslovje. — Citanje s stvarnimi, jezikovnimi in stilističnimi razlagami in opazkami. Učenje na pamet in predavanje.
—	Vsak mesec jedna šolska in jedna domača naloga.
6.) Zemljepis in zgodovina (3 uro na teden, premonjema zemljepis in zgodovina). A. Zemljepis: Evropske dežele, ki se v II. razredu niso obravnale (iz-vzemši avstrijsko-ogersko monarhijo), Amerika in Avstralija z istih motrišč kakor v II. razredu, posebno tudi gledč na pojasnjevanjo podnobnih razmer. Vaje v črtanju jednostavnih zemljevidnih obriskov. — B. Zgodovina: Srednji vek. Najvažnejšo osebe in dogodbe s posebnim ozirom na zgodovino avstrijsko-ogerske monarhije.
7.) Matematika (3 ure na teden). A. Aritmetika: Četvero osnovnih računov s celimi in ulomljcnimi občnimi števili. Kvadrovanje in potezanje kvadratnega korena. V zvezi z geometrijskimi računi: nepopolna števila, okrajšano množenje in deljenje. — B. Geometrija: Jednostavno primerjanje, pretvarjanje in razdeljevanje likov. Merjenje dolžine in ploščino. Pitagorov izrek na podlagi najjedno-stavnejših dokazov. Najvažnejša pravila o sličnosti geometrijskih tvorov. - Nalogo kakor v I. razredu.
8.) Prirodoznanstvo (2 uri na teden). I. polletje: Fizika: Osnovni pojmi: prostornost in neprodirnost teles. Upis treh vrst skupnosti. Vodoravna in navpična mer; absolutna in specifična teža. Zračni tlak. — Iz nauka o toploti: Toplotni občutki; stopinja in množina toplote; izpreminjanje prostornine in skupnosti; utajena toplota pri izpreminjanju skupnosti; prevod toplote in žarjenje (najjednostavnejše prikazni); izvori toplote. — Iz kemije: Uvod: zveznost, sprijemnost, prožnost, krhkost, trdnost, mešanje, raztop, kristalizovanje. Spajanje, razkrajanje in nadomeščanje. Dokaz (s poskusi) o neizpremenljivosti množine tvarine, o spajanju prvin v stalnih utežnih in prostornih razmerjih. Prvine; molekul, atom; spojinske osnove, kisline in soli. Najnavadnejše nekovine in nekoliko njih spojin. Gorenje. - II. polletje: Prirodopis (nazoren pouk): Mineralogija: Opazovanje in opis nekaterih imenitnih in prav navadnih rudninskih vrst brez posebnega ozira na sistematiko. Najnavadnejše hribine.
IV.	razred.
1.) Verouk (2 uri na tedon). Svetopisemska zgodovina nove zaveze: prihod Odrešenikov, njegovi nauki, njegovo življenje, trpljenje in vstajenje; cerkve božja ustanovitev, njeno razširjanje po apostolih.
2.) Latinščina. Slovnica (3 ali 2 uri na teden): Skladno posebnosti imenske in zaimenske, poraba časov in naklonov, vezniki; zlogomerje in osnovno stihoslovje. — Citanje (3 ali 4 ure na teden): kake 3 knjigo iz Cezarjeve «galsko vojne*. V drugi polovici II. polletja vežbanje v stihoslovju na podlagi krestoinatije iz Ovidija (2 uri na teden). — Naloge kakor v III. razredu.
3.) Grščina (4 ure na teden). Slovnica: Završek pravilnega oblikoslovja s pridejanimi glagoli na in, najvažnejše nepravilnosti v pregibanju. Glavne točke iz skladnje. Vežbanje v obojnem prevajanju, učenje, slovk, domača priprava. Vsakih 14 dnij jedna naloga, premenjema šolska in domača.
4.) Nemščina (4 ure na teden). Slovnica: Sistematičen pouk. Skladnja zloženega stavka, perijoda. Posnetek zlogomerja in stihoslovja. - Oitan j e, učenje na pamet, predavanje in naloge kakor v 111. razredu.
5.) Slovenščina (2 uri na tedon). Sistomatično ponavljanje zloženega stavka v zvezi z glagolsko skladnjo. Posnetek zlogomerja in stihoslovja, prilike in podobe.
—	čitanje kakor v III. razredu. Vsak tretji teden premenjema jedna šolska in domača naloga (torej 6 do 7 v polletju).
6.) Zemljepis in zgodovina. A. Zemljepis (2 uri na teden): Prirodoznanski in politični zemljepis avstrijsko-ogerske monarhije brez statističnega dela, toda obširneje uvažajoč deželsko pridelke, opravila, prometne in kulturne razmere narodov. Vaje v črtanju jednostavnih zemljevidnih obriskov. — B. Zgodovina (2 uri na teden): Novi vek. Najvažnejše osebe in dogodbe; jedro pouku je zgodovina avstrijsko-ogerske monarhije.
7.) Matematika (3 ure na teden). A. Aritmetika: Jednačbe prve stopinje z jedno in več neznankami, čiste jednačbe druge in tretje stopinje, ki se upotrebljajo pri geometrijskem računanju. V zvezi ž njim kubovanje in potezanjc tretjega korena. Sestavljena regeldetrija, razdolbeno pravilo. — B. Geometrija: Medsebojna leža prem in ravnin. Telesni ogli. Najimenitnejša telesa. Jednostavno pre-računjanje površine in prostornine teles. — Naloge kakor v I. razredu.
8.) Prirodoslovje (3 ure na teden). I. polletje: Iz nauka o magnetizmu: Prirodni in narejeni magneti; magnetni poli in njih vzajemno delovanje; magnečenje po razdelbi; zemeljski magnetizem. Iz nauka o elektriki:
Električnost, najjednostavnejši elektroskopi; clubrl in slabi elektrovodi; pozitivna in negativna elektrika; elektrizovanje po razdelbi; najnavadnejša orodja in priprave za vzbujanje in nabiranje elektrike; blisk in grom; strelovod; Voltov člen, izmed stalno delujočih členov le tisto, ki se upotrebljajo pri poskusili; najimenitnejši učinki galvanskega toka, galvanoskop, električni in magnetni navod pa njegova najnavadnejša in najjednostavnejša elektrotehnična uporaba (n. pr. električna luč, galvanoplastika, Morscjev pisalni brzojav). — Iz mehanike: Opis najvažnejših vrst gibanja: premočrtno, krivočrtno, jednakomerno in jednakomerno pospeševano gibanje; oba učinka mehaničnih sil: pospešba in tlak (teg), statičnega delovanja merjenje z uteži; pojav vztrajnosti pri menjavi hitrosti in meri (sredobežnost); težnost, udar, ovire gibanja; sestavljanje in razstavljanje jednakovrstnega gibanja, izined nejednakovrstnega: met; sestavljanje in razstavljanje sil s skupnim pri-jemališčem in istomerno vzporednih sil; težišče, vrste ravnotežja, nihalo; nekoliko jednostavnih in sestavljenih strojev. — II. polletje: Značilna svojstva kapljivo-tekočih teles; gladina, hidrostatični tlak; ravnotežje kapljevine in ne mešajočih se kapljevin v občujočih posodah; Arhimedov zakon; najjednostavnejši način določevanja specifične teže trdnih in kapljivotekočih teles; lasovitost. Značilna svojstva raztezno tekočih teles (Mariottov zakon); Torricellijev poskus, barometer pa še kaka druga uporaba delovanja zračnega tlaka; zračna sesaljka, zrakoplav; princip parnih strojev. — Iz akustike: Zvočni dojini, šum, žvenk; višina tona, lestvica tonov; najjednostavnejša zvočila; človeško glasilo, telefon; širjenje in odboj zvoka, sozvočenje; človeško uho.— Iz nauka o svetlobi: I)ojmi svetlobe; premočrtno širjenje svetlobe, senca, svctlomcr, odboj in lom svetlobe; zrcala in leče (temna sobica, princip fotografije); razkroj svetlobe v njene sestavine, mavrica; oko, drobnogled, najjednostavnejši dioptrični daljnogledi. — Doda naj se fizikalnemu pouku, sosebno v mehaniki, opis prikaznij na nebesnem obloku gledč na nopremič-nice; mene in obhod mesečev v teku jednega meseca; letno gibanje solnca. Navedene prikazni in pa razlike dnevnih in letnih časov na krajih različne zemeljske širine in dolžino naj se razlagajo iz vrtenja zemlje okoli njene osi v jednem zvezdnem dnevu in iz njenega letnega gibanja okoli solnca v teku jednega leta. Solnčni in mesečni mrki.
V.	razred.
1.) Verouk (2 uri na teden). Resničnost katoliške vere: zanesljivost zgodovinskih knjig sv. pisma; Jezusovo božanstvo; po njem ustanovljeno in vedno podpirano kraljestvo — katoliška cerkev; viri razodetja in versko vodilo.
2.) Latinščina. Č it an j e (5 ur na teden). V I. polletju T. Livij; razen prve knjige naj se bere 21. ali pa 22. ali pa važnejši doli iz bojev med patriciji in plebejci. V II. polletju P. Ovidij, in sicer izbrana mesta iz metamorfoz in fastov; poleg tega se čitaj tudi v tem polletju seintertam Livij. — Slovniško-stili-stične vaje (1 uro na teden). — Vsako polletje pet šolskih nalog, katerih zadnja bodi prevod iz latinščine v nemščino. Domače naloge: natančna priprava na berilo in slovniško-stilistične vaje.
3.) Grščina, čitanje (4 ure na teden). V I. polletju Ksenofontova «Ana-basis» ali izbrana mesta iz Ksenofontovih glavnih del po kaki krestomatiji.
V	II. polletju	izbrana mosta iz	Homerovo	ilijade v obsegu dveh do	treh knjig;
mimo tega se	nadaljuje (1 uro	na teden)	čitanjo iz Ksenofonta. Domača priprava,
učenje slovk;	nekaterih most iz	Ilijade naj	se nauče učenci na izust. —	Sl o v niški
pouk (1 uro na teden) naj razširi in utrdi	učencem poznanje atiškega	narečja. —
Vsako polletje štiri šolske naloge, izmed katerih bodi zadnja provod iz grščine v nemščino.
4.) Nemščina (3 uro na teden). Slovnica: slovotvorje; izposojenke, tujke; narodna etimologija. — C i tanje iz čitanke z razlagami in pripomnjami; zadnje naj uvažujejo poleg stilističnih prikaznij zlasti označevanje onih epskih, lirskih in čisto didaktičnih pesniških vrst, s katerimi sc je učenec seznanil i v pi-ejšnjih i v tem letu. Izbrani odstavki iz Wielandovega «Oberona» in Klopstockove «Mesijade». Učenje na izust in predavanje. — Nalog, premenjema šolskih in domačih, 13 v šolskem letu.
5.) Slovenščina (2 uri na teden). Najvažnejše točke iz slovotvorja; imenska in glagolska debla; zložena imenska debla. Epika, narodna in umetna. — Čitanje dotičnih beril s posebnim ozirom na epsko narodno slovstvo. Privatno berilo. Učenje na izust in predavanje. — Vsak mesec jedna naloga, premenjoma šolska in domača.
6.) Zemljepis in zgodovina (3 ure na teden). Zgodovina starega veka, zlasti Grkov in Rimljanov do nastopa Grakliov; pouk poudarjaj zlasti kulturno-zgodo-vinske momente in se oziraj neprestano na zemljepis.
7.) Matematika. Aritmetika (2 uri na teden): Znanstveno izveden nauk
o	štirih osnovnih računih. Dokaz jednostavnih pravil o deljivosti števil. Teorija največje skupne mere in najmanjšega skupnega mnogokratnika, obrnjena tudi na mnogočlenike. Nauk o ulomkih. Nauk o razmerjih in sorazmerjih in njih uporaba. Nauk o jednačbah prve stopinje z jedno in več neznankami in njih uporaba pri praktično važnih nalogah. — Geometrija (2 uri na teden): Geometrijski osnovni tvori. Teorija vzporednic. Izreki o trikotnikih in njih skladnosti, o četverokotnikih in mnogokotnikih, o kotih in tetivah v krogu in o trikotnikih in četverokotnikih, ki so krogu učrtani ali občrtani. Razmerje in sorazmerje daljic in podobnost geometrijskih likov; iz tega idoči izreki o trikotniku in krogu. Ploščinsko jednaki liki pa njih pretvorba; izračunjanje ploščine. Pravilni mnogokotniki; krogomerje. — Naloge kakor v I. razredu.
8.) Prirodopis. (2 uri na teden). I. polletje: Mineralogija: Kratko in lahko doumno obravnavanje kristalografije, popis najimenitniših rudnin v sistematičnem redu, kakor tudi najnavadnejšili hribin, oziraje se na njihova fizikalno-kemijska in druga poučna in važna svojstva; izpuste pa naj se vse redke in take rudnine, ki jih videti učenci nimajo prilike; naposled so prav ob kratkem očrtaj razvoj zemlje. — II. polletje: Botanika: Označevanje rastlinskih skupin po njih prirodnem sorodstvu, kakor tudi rastlinskih družin, opazuje tipične rastlino gledč na njih delov zvunanjo obliko in notranjo sostavo; o priliki naj se učenci poučijo
o	rastlinskem življenju in o nekaterih okamenelih rastlinah, ki se morda nahajajo v šolski zbirki; izogibati se jo vseh sistematičnih podrobnostij.
VI.	razred.
1.) Verouk (2 uri na tedon). llesnice katoliške vere: temeljna resnica
o	bivanju osebnega Boga z razumom spoznana; lastnosti božjo; stvarjenje; človeškega rodu padec, odrešenje, posvečevanje in prihodnjo poveličanje.
2.) Latinščina. Čitanje (5 ur na teden). Proza: Sallustii beli. Jugurthinum (ali bellum Catilinae), Ciceronis oratio in Catilinam I, Caesaris beli. civile. Pesništvo: iz Vergilijevih del izbrane ekloge, posamezna mesta «poljedelstva» in začetek (1. spev) enejide. — Slovniško-stilistične vaje (1 uro na teden) in naloge kakor v V. razredu.
3.) Grščina, čitanje (4 ure na tedon): v I. polletju: izbrana mesta iz Homerove ilijado, v obsegu 5 do 6 spevov; v II. polletju: Herodot, glavno točke iz
zgodovino perzijanskih vojn; poleg toga, zlasti v I. polletju, na priliko vsakih 14 dnij
1	uro čitanje iz Ksenofonta. — Slovnica in naloge kakor v V. razredu.
4.) Nemščina (3 uro na teden). Slovnica. Genealogija germanskih jezikov.
— Citanje (večidol iz čitanke). Izbrani odstavki iz nibelunške pesni in iz Waltherja von der Vogelweide; Klopstock, Lossing. Pripomnje naj merijo kakor prej na opazovanje in označevanje stilističnih oblik ter naj širijo in izpopolnjujejo opazke prejšnjega leta. — Domače berilo seznanjaj učenca (pod učiteljevim nadzorstvom) z onimi glavnimi deli, ki se ne bero v šoli. — Osnutek zgodovine nemškega slovstva (s čisto zgodovinskega stališča), od začetka do dobe, zvane «Sturm- und Drangepoche»; natančneje se razpravljaj slovstvena zgodovina le tam, kjer so naslanja na čitanje. — Naloge kakor v V. razredu.
5.) Slovenščina (2 uri na teden). Nadaljevanje epike, lirika, dramatika. Citanje dotičnih beril iz čitanke. Izbrane srbske narodno pesni; predno se začno čitati, naj se na kratko razlože najznamenitojše posebnosti srbsko-hrvatskega jezika.
— Domače berilo, učenje na izust in predavanje, nalogo kakor v V. razredu.
6.) Zemljepis in zgodovina (4 ure na teden). Zgodovina Rimljanov od nastopa Grakhov do razpada zapadnorimskega vladarstva; zgodovina srednjega veka, pri kateri je natančneje razpravljati zgodovino papoštva in cesarstva, iz teritorijalne zgodovine pa uvaževati le najvažnejše svetovnozgodovinske dogodke. Zgodovina novega veka do začetka tridesetletne vojne. V poštev se jemlji vedno kulturna zgodovina in zemljepis.
7.) Matematika (3 ure na teden). Aritmetika: Nauk o potencah in korenih, pojem iracijonalnih števil. Imaginarna jednota: nauk o logaritmih; jednačbe druge stopinje z jedno neznanko. - Geometrija: Telesoinerstvo: Najimenitniši izreki o legi premic in ravnin v prostoru. Temeljna svojstva telesnih oglov sploh in tristraničnih posebej. Razdelitev in temeljna svojstva teles. Površje in prostornina prizme, piramide in prisekane piramide. Izračunjanje površja in prostornine valja, stožca in prisekanega stožca. Površje in prostornina krogle in njenih jedno-stavno omejenih delov. Trikotomerstvo ravnih likov: kotomerske funkcije, razrešitev pravokotnega in jednakokrakega trikotnika. Drugi kotomorski razvoji. Jednostavne kotomerske jednačbe. — Naloge kakor v I. razredu.
8.) Prirodopis (2 uri na teden, sistematičen pouk). Zoologija: Najimenit-niše o osnovi človeškega telesa in opravila njegovih ustrojev s priličnimi opazkami
o	zdravstvu. Premotrivanje raznih razredov vrotončarjev in najvažnejših skupin brez vretenčarjev na izrazitih živalih glede na posamezne delo kakor tudi na njih zgodovinski razvoj, pri čemer jo opustiti sistematične podrobnosti. Ozirati se jo prilično tudi na predzgodovinsko živali.
VII.	razred.
1.) Verouk. (2 uri na teden). (Splošni in posebni) krščansko-katoliški nravstveni nauk.
2.) Latinščina, čitanje (4 ure na teden). Proza: najmanj dva Ciceronova govora, jeden manjši ali pa izbrana mesta iz kakega večjega dialoga. Pesništvo: čitanje Vergilijeve enejide so nadaljuje. Slovniško-stilistične vaje (1 uro na teden) in naloge kakor v V. razredu.
3.) Grščina. Čitanje (3 uro na teden). V 1. polletju 3 do 4 manjši državni govori Domostenovi. V II. polletju poleg tega tudi šo čitanje izbranih most iz Homerove odiseje v obsegu kakih 6 spevov. — Slovnica in naloge kakor v
V.	razredu.
4.) Nemščina (3 ure na teden), čitanjo (doloma iz čitanke). Herder, Goethe, Schiller. Pripomnje kakor v VI. razredu. Govorne vaje. Slovstvena zgodovina (do Schillerjeve smrti) blizu tako kakor v VI. razredu. — Naloge kakor v V. razredu.
5.) Slovenščina (2 uri na teden). Staroslovensko glasoslovje. Zatezanje in stopnjevanje v treh glavnih samoglasniških skupinah. Najvažnejše izpremembe soglasnikov pred mehkimi in predjotovanimi samoglasniki. Staroslovensko oblikoslovje z vednim ozirom na novoslovenske besedne oblike. Najvažnejši podatki o zgodovini staroslovenskega jezika. Citanje izbranih spisov iz novoslovenskega slovstva in srbsko-hrvatskega pesništva («Smrt Smail Cengič age».) — Domače berilo, dekla-movanje, prosto predavanje. — Naloge kakor v V. razredu.
6.) Zemljepis	in	zgodovina	(3 ure na	teden). Zgodovina novega veka od
tridesetletne vojne	do	sedanjosti	s posebnim	poudarkom kulturno-zgodovinskih
momentov in z vednim	uvažanjem	zemljepisa.
7.) Matematika (3 ure na teden). A. Aritmetika: Jednačbe višjih stopinj z jedno neznanko,	ki	se dado izpremeniti v	jednačbe druge stopinje; jednačbe
drugo stopinje z dvoma neznankama. Nedoločne jednačbe prve stopinje z dvema neznankama. Aritmetiške in geometrijske progresije. Obrestnoobrestni in rentni račun. Nauk o kombinacijah, binomski izrek. B. Geometrija. Glavna pravila za razreševanje ostrokotnih trikotnikov in njih uporaba. Analitična geometrija ravnih geometrijskih likov. — Naloge kakor v I. razredu.
8.) Prirodoslovje (3 ure na teden). Uvod, mehanika, nauk o toploti in osnovni nauki iz kemije.
9.) Modroslovna propedevtika (2 uri na teden): Logika.
Pregled predmetov,
razpredeljenili po posameznih razredih in tedenskih urah.
Predmet	I. a.	I. b.	II. a.	II. b.	III.	IV'	V.	VI.	VII.	Skupaj
Verouk	2	2	2	2	2	2	2	2	2	18
Latinščina	8	8	8	8	6	C	6	6	5	61
Grščina	—	—	■-		5	4	5	5	4	23
Nemščina	4	4	4	4	3	4	3	3	3	82
Slovenščina	3	3	2	2 '	3	2	2	2	2	21
Zemljepis in zgodovina	3	3	4	4	3	4	3	4	3	31
Matematika	3	3	3	3	3	3	4	S	3	28
Prirodpi8	2	2	2	2	2	—	2	2	—	12 (I. polletje) 14(11. polletje)
Prirodoslovje		—	—	—	2	3	—	-	3	8 (I. polletje) 6(II. polletje)
Propedevtika		—	—	—	—	—	—	—	2	2
Skupaj	25	25	25	25	27	28	27	27	27	236
B.	Neobvezni predmeti.
I. Telovadba.
V tem predmetu so se poučevali učenci II. državne gimnazijo posebej in sicer v treh oddelkih, razdeljeni po svoji spretnosti v tri tečaje (vsak oddelek 2 uri na teden). V I. oddelku so bili združeni učenci I. a. in I. b. razreda, v II. oddelku učenci II. a., II. b., III. in IV., v III. oddelku pa učenci V., VI. in VII. razreda.
Učni načrt:
V I. tečaju se je prevadila tvarina, ki jo propisuje učni načrt (razglašen z razpisom visokega c. kr. naučnega ininisterstva z dne 12. februarja 1897. 1., .štev. 17.261) za I., II. in (deloma) III. razred, v II. tečaju tvarina, propisana za III., IV. in V. razred, v III. tečaju pa tvarina, propisana za VI., VII. in (deloma) VIII. razred.
Na orodju se je vadilo v vsakem oddelku v dveh telovadnih oddelkih s pomočjo predtelovadcev, proste in redovne vaje pa so se vršilo v vsakem oddelku skupno.
Udeležba: v I. polletju 66 -f- 18 -|- 13, v II polletju 38 -j- 20 —|— 9 učencev.
2.	Petje.
V tem predmetu so se poučevali učenci v dveh tečajih (po 2 uri na teden) posebej:
I. tečaj (deški glasovi: 1. oddelek 1 uro na teden, 2. oddelek 1 uro na teden). Predmet temu točaju so bili temelji petja do vštetih durovih načinov v zvezi z zgodovinskimi podatki o razvoju glasbe; poleg tega vajo v jednoglasnem in večglasnem petju na podlagi Foersterjeve «Pevsko šolo», v kateri služi vsem notnim vajam metoda po številkah kot naravni pripomoček.
Udeležba: v I. polletju 41, v II. polletju 30 učencev.
II. tečaj (mešani zbor 1 uro na teden, izmed njega jeden oddelek kot cerkveni zbor, 1 uro na teden). V tem tečaju so so prepevale posni in zbori cerkvenega in posvetnega značaja; razen tega so se razpravljali molovi in ponavljali durovi načini.
Udeležba: v I. polletju 39, v drugem polletju 36 učencov.
Glasbe in petja se je učilo več učencev v šoli «Glasbeno Matico».
3.	Francoščina.
Tega pouka so sc udeleževali učenci IV., V., VI. in VII. razreda skupno z učenci tukajšnje I. državne gimnazije v dveh točajih.
Učni načrt:
I. tečaj (2 uri na teden): Glasoslovje in oblikoslovje, metodično razporejeno, da se more učenec po sluhu naučiti francoskega pravopisa in slovnice. Določni in nedoločni spolnile, samostalnika sklanjatev in spol, pridevnik, zaimek, števnik, prislov, jednostavni predlogi, osnovni pojmi o spregatvi jednostavnih časov. Metodično urejeno narekovanje, učenje na izust in recitovanje prostih, predelanih vaj in boril, na njih sloneče razgovarjanje po prof. Em. Foichtingerja francoski slovnici za gimnazije.
Udeležba: v I. polletju 7, v II. polletju 5 učencev.
II. tečaj (2 uri na teden): Oblikoslovje pravilnih in nepravilnih glagolov so nadrobno obravnava na podlagi metodične razpredelnice francoske spregatve; mimogrede se izpopolnjuje oblikoslovje drugih govornih razpolov. Skladnja veznega in naznanilnega naklona, deležnikov, glagolnika, določnega spolnika, pridevnikov in predlogov. Oitanje pripovednih, dialoških, pisemskih in zgodovinskih beril, pisanih v nevezani besedi; učenje na izust in recitovanje pesnij; razgovarjanje, sloneče na predelanih berilih iz francoske krestomatije dr. Fileka pl. Wittinghausna.
Udeležba: v I. polletju 7, v II. polletju 2 učenca.
4.	Lepopisje.
Pouka v tem predmetu, ki se je učil za zavod posebej, so se udeleževali učenci nižjih razredov v dveh tečajih, in sicer deloma svojevoljno, deloma zaradi slabe pisave primorani od učiteljskega zbora na predlog razrednikov.
V I. tečaju (1 uro na teden) so se učenci vežbali v genetiški razvijanih črkah slovenskega tekočega pisa.
Udeležba: v I. polletju 45, v II. polletju 34 učencev.
V II. tečaja (1 uro na teden) prvem oddelku so se učenci vežbali v genetiški razvijanih črkah nemškega tekočega pisa, v drugem oddelku pa so se na isti način urili v francoskem okroglem pisu	in naposled	v grških črkah.
Udeležba: v I. polletju 35, v II.	polletju 18	učencev.
5.	Risanje.
V tem predmetu so se poučevali učenci vseh razredov skupno z učenci I. državne gimnazije v treh tečajih po 2 uri na teden.
Učni načrt:
I. tečaj: Premočrtni liki, geometriški osnovni tvori (kvadrat, pravokotnik in trikotnik) kot podlaga ploskovi delbi, izmed mnogokotnikov osmerokotnik in šesterokotnik, polni krog in njega ploskovna delba (rožice), elipsa in spirala, kombinacije obločnih in valovitih črt, jednostavni listni liki po nariskih in po predlogi na tabli. Listi po naravi. Vsi zriski se izvajajo s svinčnikom, v dveh vodenih bojah. — Učenci se poučujejo skupno.
Udeležba: v I. polletju 15, v II.	polletju 11	učencev.
II. tečaj: Pojasnjevanje perspektivnih načel s	pomočjo obriskov	na	tabli	in
pri	risanju po žičnih modelih (palica,	kvadrat in	krog); kocka in	najvažnejši
stereometriški osnovni tvori s kroglo vred. Skupine modelov. Najjednostavnejše narisovanje svetljavnih prikaznij s svinčnikom. Jednostavni ploski okraski grških zlogov po predlogah na tabli, izvedeni v dveh bojah. Nekatere cvetice po naravi.
—	Učenci se poučujejo skupno in skupinoma.
Udeležba: v I. polletju 7, v II. polletju 6 učencev.
III. tečaj: Narisovanje starovinskega posodja, arhitektonskih u krasni h členov, renesančnih in nekaterih gotskih okraskov po sadrenih modelih, šarnega ploskega okrasja po prodložkih in predlogah na tabli, risanje glav po reliefih in sadrenih doprsnicah, izvedeno z jedno in dvema kredama. Razlaganje najvažnejših arhitektonskih oblik. Cvetice po naravi. Pokrajine po predlogah; tihožitja. Skiciranje po naravi. — Učenci se poučujejo skupinoma ali posamezi.
Udeležba: v I. polletju 5, v II. polletju 5 učencev.
6.	Stenografija.
Pouka v'tem predmetu, ki se je učil za zavod posebej, so se udeleževali učenci IV., V., VI. in VII. razreda v 2 tečajih.
Učna knjiga: E. Krainsall, Lehrbuch der Stenographie fiir die österreichischen Mittelschulen, 1. und 2. Aufl., Wien 1900 und 1902 (Schulbücher-Verlag).
I. Tečaj (2 uri na teden): Korespondenčno pismo, t. j. nauk o besedo-tvoritvi in o besednem krajšanju (znaki, zložki, vokalizacija, sestavljenko, lastna imena in tujke; predpone, pripone, spolnik, samostalnik, pridevnik, zaimek, glagol, členki in združenke, označevanje števil, samoznaki, kratice, ločila in druga znamenja). — Domače vaje. — Vežbanje v čitanju in pisanju s posebnim ozirom na ličnost in pravilnost.
Udeležba: v 1. polletju 21, v II. polletju 19 učencev.
II. tečaj (2 uri na teden): Debatno pismo ali stavkovno krajšanje. — Ponavljanje samoznakov in raznih okrajšav iz korespondenčnega pisma. — Domače
vaje.   Učenci so se vežbali v čitanju krajšanih stenogramov in so pisali diktate
stopnjema s čimdalje večjo hitrostjo.
Udeležba: v I. polletju 24, v II. polletju 21 učencev.
IH. Učne
lsi bodo služile pouku v oljvessnili
Predmeti	I. razred	II. razred.	III. razred.	IV. razred
Verouk	Veliki katekizem ali krščanski nauk, po izvirniku avstrijskih škofov. V Ljubljani, 1896.	Losar, Liturgika, 3. in 4. nat.	Karlin, Zgodovina razodetja božjega v stari zavezi.	Karlin, Zgodovina razodetja božjega v novi zavezi.
Latinščina	Kermavner, Latinska slovnica, 1. in 2. nat. Wiesthaler, Lat.-slov. vadbe za I. gimn. razr., 3. nat.	Kermavner, kakor v I. razredu. Wiesthaler, Lat. - slov. vadbo za II. gimn. razr., 2. nat.	Kermavner, kakor v I. razredu Cornelius Nepos, ed. Weidner - Schmidt, 4. in 5. nat. Dr. Požar, Lat. vadbo za III. gimn. razred.	Kermavner, kakor v I. razredu. Caesar, comment. do beli. Gali., ed. Prammer, 4..	5. in 6. nat. Ovias ausgowühlto Gedichte . cd. Sedlmayer, 4.,	5. in 6. nat. Dr. Požar, Lat. vadbo za IV. gimn. razred.
Grščina	-	-	Curtius - Härtel, Griechische Schulgrammatik, 24. nat. Schenkl, Griechisches Elo-mentarbuch, 18. nat.	Curtius - Hartei, Griech. Schulgrammatik, 17. do 22. nat. Schenkl, Griech. Ele-montarbuoh , 15. do 18. nat.
Nemščina	Willomitzer, Deutsche Grammatik, 9. nat. Štritof, Deutsches Lesebuch für die 1. u. II. Gymnasialklasse.	Willomitzer, Deutsche Grammatik, 9. nat. Štritof, Deutsches Lesebuch, kakor v I. razredu.	Willomitzer, Doutscho Grammatik, 8. nat. Štritof, Deutsches Lcso-biieh für d. III. Gymnasialklasse.	Willomitzor, Deutscho Grammatik, kakor v III. razredu. Štritof, Deutsches Lesebuch für die IV. Gym-nasialklasso.
Slo- venščina	Šket - Janežič, Slovenska slovnica, 8. nat. Sket, Čitanka, I., 2. nat.	Sket - Janežič, Slovenska slovnica, 8. nat. Sket, Čitanka, 11., 1. in 2. nat.	Sket-Janežič, Slovenska slovnica, 8. nat. Sket, Čitanka, III.	Skot-Janežič, Slov. slovnica,.?. nat. Sket, Čitanka, IV.
Zemljepis in zgodovina	Vrhovec, Zemljepis za srednje šole, I. stop. Kozenn - Ilaardt, Atlas, 48 Kart., 3(5. do 39. nat.	Bezek, Zemljepis za II. in III. gimn. razr. Mayer - ICaspret, Zgodovina starega veka. Atlanti, kakor v I. razr., poleg njih še: Putzgcr, Histor. Schulatl., 19. do 24. nat.	Bežek, kakor v II. razr. Mayer - Kasprot, Zgodovina srednjega voka. Atlanti, kakor v II. razr.	Mayer - Kasprot, Zgodovina novega veka. Jesenko, Avstrijsko-ogorska monarhija. Atlanti, kakor v 11. razr.
Matematika	Matek, Aritmetika, I. del. Matek, Geometrija, I. del.	Kakor v 1. razredu.	Matek, Aritmetika, II. dol. Matek, Geometrija, II; dol.	Kakor v IH. razredu.
Prirodo- znanstvo	Pokorny-Erjavec, Živalstvo, 3. nat. Paulin, Rastlinstvo.	Kakor v I. razredu.	Senekovič, Fizika, 2. nat. Krjavec, Mineralogija.	Senokovič, Fizika., 1. nat.
Modro- slovnapro- pedevtika	-	—	—	—
knjige,
predmetih v šolskem 1. 1903/1904.
Y. razred	YI. razred	YII. razred.	YIII. razred
Wappler, Lehrbuch der kath. Religion, I. Teil (Einleitung), 6., 7. in 8. nat.	Wappler, Lehrbuch der kath. Religion, 11. Teil (Glaubcnslchro), 4., 5., G. in 7. nat.	Wappler, Lehrbuch der kath. Religion, III.Teil (Sittenlehre), G. nat.	Kaltner, Lehrbuch der Kirchengcschichte, 2. in 3. nat.
Scheindlor, Latein. Schulgrammatik, 3. in 4. nat. Sedlmayer -Scheindler, Latein. Übungsbuch für die ober. Kl. derGymn., 1. in 2. nat. Livii ab urbe condita, lib. I., II., XXI., XXII., ed. Zingerle, 2., 3., 4. in 5. nat. Ovidij, kakor v IV. razr.	Lateinische Grammatik, kakor v V. razredu. Lat. Übungsbuch, kakor v V. razredu. Klouček. Vergils Aeneis, 3. in 4. nat. Sallusts bell. Jugurtli., ed. Scheindler, 1. in 2. nat. Caesar, do bell, civili, ed. Dinter. Cicero, orationes in C.a-tilinam, ed. Nohl, l.,2. in 3. nat.	Latein. Grammatik, kakor v V razredu. Lat. Übungsbuch, kakor V.	razredu. Vergils Aoneis, kakor v VI.	razredu. Cicero, oratio do imperio Cn. Pompei, ed. Nohl, 2. nat. Cicero, orationes in Cati-linam, kakor v VI. razr. Cicero, Laelius do amici-tia, ed. Schicho, 2. nat.	Latein. Grammatik, kakor v V. razredu. Supllo, Aufgaben zu lateinischen Stilübungen, 11. Teil, 2 nat. A. lloratii Flacci carmina ! selecta, od Huemor, 4. in 5. nat. Tacitus, llistor. Schriften in Auswahl, ed.Weidner.
Griech. Gramm, in Griech. Elemcntarbuch, kakor v IV. razredu. Schenkl, Chrestomathie aus Xenophon, 0. do 12. nat. 1 lomeri lliadis opitome, ed. Scheindler, I., 1. do G. nat.	Griech. Gramm in Griech. Klomentarbueh, kakor v IV. razredu. Ilomeri lliadis epitome, ed. Scheindlor, 1., II., 1. doG., ozir. l.do4. nat. Herodoti hist.lib. VII., cd. Holder. Xenophon, kakor v V .razr.	Griechische Grammatik in Griech. Elementarbuch, kakor v IV. razredu. Schenkl, Chresthomatio aus Xenophon, kakor v V. razredu. Homers Odyssee, ed. Christ, 2. in 3. nat. Demosthenes, ausgewähl. Reden, ed.Wotke. 1. do 4. nat.	Griech. Elemontarbuch, kakor v IV. razredu. Homers Odyssee, ed. Christ, 2 in 3. nat. Platons Apologie des Sokrates und Kriton, od. Christ, 1. do 8. nat. Platons Eutyphron, od. Christ, 1. do 8.. nat. Sophokles, Antigone, ed. Schubert. 1. do 4. nat.
Willomitzer, Deutscho Grammatik, 6. in 7. nat. Kummer - Stejskal, Deutsches Lesobuch, V. Teil, (5. in 7. nat.	Willomitzer, kakor v V. razredu. Kummer-Stejskal, Deut. Leseb., VI. Teil (Ausg. B,ohne mittelhochdout. Text), 8. nat.	Kummer - Stejskal, Deut. Lesebuch, VII. Teil, 4. in 5. nat.	Kummer-Stejskal, Deut. Lsb.,VlII. T.,3. do 5.n._ Goetho, Hermann und-» S'’ Dorothea, Iphigenio; l, s. 5 Schiller, Wallenstein; | „g Lessing, Laokoon. ) o- 7
Slovnica, kakor v IV. razr. Sket, Slov. čitanka za V. in VI. razred, 1. in 2. nat.	Kakor v V. razredu.	Sket, Staroslovenska čitanka. Sket, Sloven. slovstvena čitanka za VII. in VIII. razred.	Kakor v VII. razredu.
Zeehe, Lehrbuch der Geschichte des Altertums f. obere Klassen, 4. nat. Supan, Geograph., 9. in 10. nat. Atlanti, kakor v II. razr.	Zeche, kakor v V. razr. Zeohe, Gesch. d. Mittelalt. für obero Klassen, 1. in 2. nat. Supan, Geographie, kakor v V. razr. Atlanti, kakor v II. razr.	Zecho, Geschichte der Ncuzoit. Supan, Geographie, kakor v V. razredu. Atlanti, kakor v 11. razr.	Zeehe-Schmidt, Östcrr. Vatcrlandskunde. Supan, Goographic, kakor v V. razredu. Atlanti, kakor v 11. razr.
Močnik, Lohrb. d. Arithm. u. Algebra f.Obergymn., 20. in 27. nat. Močnik-Wallontin, Lehrbuch der Goometrie f. obero Klassen, 23. nat.	Močnik, Lohrb. dor Arith-motik u. Algobra , 25. nat. Močnik-Wallontin Lehrb., Goom., 22. nal. Adam, Logarithmon.	Kakor v VI. razredu.	Kakor v VI. razredu.
Hochstettei-Bisehing, Minor, u. Geol., 12., 14. in IG. nat , _ A Wottstein, Leitf. d. Bot. für Mittelschulen, 1. in	Gräber. Leitfaden der Zoologie, 2. in 3. nat.	Wallontin , Lehrbuch der Physik , 12. in 13. nat.	Kakor v VII. razredu.
	-	Lindnor - Leclair, Allgemeine Logik, 1. in 2. nat.	Lindtner und Lukas, Lehrb. der Psychologie, Wien 19(iO.
IV. Prebrana tvarina.
a)	Iz latinščine.
III. razred. Cornelius Ne/tos (ed. Weidner-Schmidt): Miltiades, Themistocles, Aristides, Pausanias, Ciraon, Lysander, Thrasybulus, Iphicrates, T. Tomponius Atticus. — Zasebno berilo: Epaminondas, Polopidas. — Na iz ust: Aristides, c. 1., Themistocles, c. 7.
IV. razred. Caesaris comment. de bollo Gali. (ed. Prammer): lib. I., lib. IV.
— Ovidius (ed. Sedlmayer): Metamorph.: Quattuor aetates; Fast.: Arion. — Zasebno berilo: Caesaris comment. do bello Gali.: lib. II. — Na izust: Caesaris comment. de bello Gali.: lib. 1., c. 44. — üvidius: Quattuor aetates, Arion.
V. razred. T. Livii ab urbe coml. (ed. Zingerle): lib. I., 1—44; lib. XXI., 1-—14. — Ovidius (ed. Sedlmayer): Metamorph.: Niobe, Daedalus und Icarus, Philemon und Baucis. — Fast.: Der 4. Februar, der 15. März, der 1. Juni. Trist.: Abschied von Rom, Selbstbiographie. — Zasebno berilo: Aleš: Ov. Trist. IV., 8. — Belič: Ov. Fast. III., 809 — 834. — Borštnik Vladimir: Ov. Am. III., 8, 35 — 56. — Bratina: Ov. Metamorph. X., 110 —142. — Cepuder: Ov. Trist. V., 3.	- Dolenc: Ov. Trist. IV., 6. Bomicelj: Ov. Trist. V., 10.
— Korošec: Ov. Metamorph. VI., 5 — 82; 103 —107; 127	145.	— Lončar:
Ov. Fast. II., 687- 710. — Lukan: Ov. Metamorph. I., 262—312. — Lušin: Ov. Fast. II., 687—710. - - Masle: Ov. Am. I., 15; Ov. Metamorph. VI., B—82; 103 —107; 127 — 145; Ov. Trist. V., 2. — Ottavi: Ov. Fast. I. 1—-26.— Peternelj: Ov. Metamorph. V., 385—437; 462 — 571. — Poženel: Ov. Metamorph. XII., 1--38. — Rigler: Ov. Fast. III., 713 -781; 725—790. — Stare: Ov. Metamorph. XII., 39—145; Ov. Am. III., 8, 35—56. — Zlatnar: Ov. Ep. ex Ponto IV., 3. — Žnidaršič: Ov. Trist. III., 12. — Na izust: Ov. Trist. 1., 3.
VI. razred. Sallustius: Jugurtha (ed. Scheindler). — Cicero: in Catilinam or. I. (ed. Nohl). — Vergilius (ed. Klouček): Ecloga I., Georgicon lil). II., 136—176, 319—345, 458—540; Aen. lib. I. — Zasebno berilo: (obvezno za vse učence): Caesar, de bello civili, lib. II. — Polog tega so brali: Agnoletto: Cie. in Cat. or. IV. — Berce: Cie. in lat. or. III., IV. — Bešter: Verg. Eci. VII,, Georg. lib. II., 319	345. Bončina: Caes.,bell.civ., lib. I„ 1 — 40. — Boštj an čič: Cie. in Cat. or. II. Cesnik: Cie, in Cat. or. IV. — Gosti č: Verg. Eci. V. Karlin: Verg. Aen. lib. VIII. — Klopčič: Verg. Eci. VII. — Ladiha: Cie. in Cat. or. II. IV. — Mesec: Verg. Georg. lib. IV., 315 — 558. — Novak: Cie. in Cat. or. IV. — Oblak: Cie. in Cat. or. IV. — Osana: Cie. in Cat. or. II.—IV. — Prislan: Cie. in Cat. or., II. — Ržen: Verg. Aen. lib. IV., 1—393. — Smolö: Verg. Aen. lib. IV., 1 —115; Georg. lib. II., 319—345. — Sitar: Sall. Catilina. -Vertačnik: Cie. in Cat. or. IV. — Na izust: Sall. lug. c. 31; Cie. in Cat. or. I.e. 1; Verg. Aen lib. I., 1 — 33; Georg. II. 319 — 345.
VII. razred. Vergilius (ed. Klouček): Aeneis, lib. II. et III. — Cicero in Catilinam or. II. (ed. Nohl); or. pro Milone (ed. Nohl); Laelius de amicitia (ed. Schiche; izbrana mesta). — Zasebno berilo (obvezno za vse učence): Verg. Aen. lib. IV. Poleg tega so še brali: Ciuha: Verg, Aon. lib. VIII. Cie. or. in Catil. III. et IV. — Čok: Cie. or. in Catil. III et. IV. Sall. Catilina. — Fatur: Cie. or. in Catil. III. et
IV.	Sall. Catilina. — Jan: Cie. or. pro. Archia. Verg. Aen. lib. VI., v. 1—415. — Jel ene c: Cie. or. pro Archia. Verg. Aen. lib. VI. — K cel: Verg. Georg. lib. II.,
v. 109 — 176; lil). III., v. 339—383, v. 478 — 566; Eclog. V., VII., IX.; Aon. lib. VI. Oie. or. in Cat. III. — Matko: Verg. Aon. lib. VIII. — Močnik: Verg. Eclog. V. et VII.; Aen. lib. VI. — Novak: Cie. or. in Cat. III. — Polak: Verg. Aen. VI. — Potočnik: Verg. Aen. V., VI., v. 1 — 400. — Rus: Cic. or. in Cat. III. et IV.; or. pro Iloscio Amer. — Samsa: Verg. Aen. lib. VI. Cic. Cato maior de senectute; de ofticiis lib. 1,11., Ul. — Svetlič: Verg. Aen. lib. V. Cic. or. in Cat. IV.; or. pro Ligario. — Tomec E.: Verg. Aen. lib. VI., VII. VIII. Cic. or. in Cat. 111. et IV. Tomec V.: Cic. or. in Cat. UI. — Tomšič: Cic. or. in Cat. III.; Cato maior de senectute. — Vovk: Cic. or. in Cat. III. et IV. — Ženko: or pro Ligario. — Na izust: Verg. Aen. lib. H., v. 1 — 20, v. 518 -558; lib. IV., v. 173—197. Cic. or. in Cat. II. c. 1.
b)	Iz grščine.
V. razred. Xenophon (Chrestomatb. ed. K. Schenkl): An. I.— IV; V., 1 — 63; Cyr. V., 1 - 7. — Homeri 11. (ed. Scheindler): lib. I. et II. — Zasebno berilo : Aleš: Cyr. V., — Borštnik Vlad.: Hom. II. üb. Vil., 1—150. Bratina: Hom. II. lii). VI., 1	150. — Cepuder: Ilom. II. lib. VI., 1—300. — Lušin: Hom. II.
lib. VII. Mrevlje: Hom. II. lib. III., 200—395.	Rigler: llom. 11. lib. III.,
1—200. — Starš: Xenoph. An. IX., 1—28. — Zlatnar: Ilom. II. lib. IV.
1	200. Na izust: Hom. II. lib. I., 1—82.
VI. razred. IIomeri II. (ed. Scheindler): lib. 111.. VI., VII., XVIII., XXII. — ITerod, (ed Holder): lib. VI. — Xenopli. (Chrestomatb. ed. K. Schenkl): An. VI.,
1	— 52. — Zasebno berilo: Berce: Hom. 11. lib. VIII., IX., XII. — Bešter: Herod. lib. VII., 198 — 237. — Bončina: liom. II. lib. XVI. — Boštjančič: Hom. II. lib. IV. — Češ ni k: Xenoph. An. IV., 4—7. — Gos tič: Hom. 11. lib. VIII.,
1	— 166. — Karlin: Hom. II. lib. VIII. — Klopčič: Herod. lib. VII., 98-237.
—	Ladiha: Ilom. II. lib. IV., VIII. — Novak: Hom. 11. lib. XVI., 1—200, 550—734. — Osana: Hom. II. lib. IV., V., VIII. — Remškar: Hom. II. lib. VIII., 167—330. — Ržen: Hom. II. lib. V., 1 — 300. — SmoU: Hom. II. lib. XIX. — Sitar: Hom. 11. lib. XX. — Tavzes: Hom. II. lib. XIX. — Vertačnik: Hom. II. lib. IV., 1 — 215. — Na izust: Hom. II. lib. VI., 361 — 412.
VII. razred. Demosthenes (ed. Wotke): Olynth. I., Philipp. I., tzsqi iiQrjvris. Homeri Odyss. (ed. Christ.): lib. I., 1-—88; lib. V., 43. sqq.; lib., VI., VIL, VIII., 1—265, 381 — 586. — Zasebno berilo . Ciuha: Demosthen. Olynth. II., Philipp. II. Hom. Odyss. lib. XIII. — 'Čok: Xen. Memorabil. — Dimnik: Hom. Odyss. lib. I., 88—420. — Fatur: Hom. Odyss. lib. XII. — Jan: Hom. Odyss. lib. I. et III. Jelenec: Demosthen. Philipp. III. — Kcel: Demosth. Philipp. II. Hom. Odyss. lib. XII. et XXI. — Kosmač: Hom. Odyss. lib. III. — Močnik: Demosthen. Olynth.
II.	Hom. Odyss. II. et III. — Orožen: Hom. Odyss. lib. XII. — Paulin: Hom. Odyss. lib. I., 88—444. — Polak: Hom. Odyss. lib. I., 88—444; XXI. — Potočnik: Hom. Odyss.’ lib. XII. — Rudolf: Ilom. Odyss. lib. XII. — Rus: Hom. Odyss. lib.
I.	et II. — Samsa: Demosthen. Olynth. II. Hom. Odyss. lib. I., II., III., IV. Svetlič: Hom. Odyss. lib. XXIV. — Šabec: Ilom. Odyss. lib. I., II., III. Tomšič: Ilom. Odyss. lil). I., II., III., IV. — Tomec V.: Hom. Odyss. lib. XX. — Tomec E.: Ilom. Odyss. lib. X., XI., XII., XIII. — Vovk: Hom. Odyss. lib. I., II., XVI. — Ženko: Hom. Odyss. lib. XXIV. — Na izust: Hom. Odyss. lib. I., 1—10;
VI., 102—110; VIII., 63-68, 146 — 153, 241—243; VIII., 72—81.
c)	Iz nemščine.
V.	razred. Posamezna berila iz nemške čitanke. — Na izust: vse pesmi, ki jih propisuje kanon.
VI. razred. Poleg posameznih beril iz nemške čitanke še: Lessing: Minna von Barnhelm in Nathan der Weise. — Zasebno berilo: Agnelotto: Die Räuber.
— Berce: Der Kaufmann von Venedig. — Bončina: Iphigenie. — Erjavec: Don Carlos. — Klopčič: Emilia Galotti. — Kandare: Othello, Julius Caesar. Osana: König Ottokars Glück und Endo, Die Braut von Messina. — Remškar: Götz von Berlichingen. — Sitar: Cid. — Na izust: kakor v V. razredu.
VII. razred. Poleg posameznih beril iz nemške čitanke še: Lessing: Emilia Galotti; Goethe: Egmont; Grillparzer: König Ottokars Glück und Ende. — Zasebno berilo (obvezno za vso učence): Schiller: Kabalo und Liebo; Goethe: Götz von Berlichingen. — Poleg tega so še brali: Jan: Wahrheit und Dichtung. — Jelenec: Der Kaufmann von Venedig. — Orožen: Hamlet. — Rus: Minna von Barnhelm, König Lear. — Šah ec: Romeo und Julie, Hamlet. — Tomšič: Die Räuber, Wallenstein. — Ženko: Othello, Werthers Leiden. -- Na izust: kakor v V. razredu.
d)	Iz slovenščine.
V. razred. Posamezna berila iz slovensko čitanke. — Zasebno berilo: Stritar: «Rosana» (Lušin, Stare). — Stritar: «Gospod Mirodolski» (Staro). — Jurčič: «Deseti brat» (Zlatnar). — Na izust: pesmi «Mlada Breda», «Ubežni kralj» in povesti «Martin Krpan* Podstavek.
VI. razred. Posamezna berila iz slovenske čitanke. Srbsko čtivo: «Kosovo» (Srpske narodne pjesme o boju na Kosovem. Zbral Stoj. Novakovič). — Na izust: Prešeren «Krst pri Savici», «Nuna in Kanarček», «V spomin Andreju Smoletu». «O Vrba, srečna draga vas domača . . .», «Hrast, ki vihar na tla ga zimski trešne . . .», «Crez tebe več ne bo sovražna sreča . . .% -Nova pisarija»; srbska narodna pesem: «Kosovska djevojka».
VII. razred. Brali so so Prešernovi sonetje in Shakespearov Hamlet v Cankarjevem prevodu. — Na izust: Prešernov «Sonetni venec».
V.
Naloge.
a)	Za nemške sestavke.
V.	razred. Domače naloge: 1.) Die Arten dor menschlichen Wohnungen.
— 2.) Ein Wintermorgen in der Stadt und auf dem Lande. — 3.) Die märchenhaften Züge in Wielands «Oberon».— 4.) «Seole des Menschen, wie gleichst du dem Wasser!» (Nach Goethes Gedichten: «Gesang der Geister Uber den Wassern» und «Mahomeds Gesang».) — 5.) Ein Frühlingsmorgen auf dem Laibacher Schloß-berge. — 6.) Ilagen und Gunter nach dem Nibelungenlied, nach Walter und Hildegund. — Šolske naloge: 1.) Ein griechisches Sängerfest. (Nach Schillers Gedicht: «Die Kraniche des Ibykus».)— 2.) Die Entstehung der Schiffahrt bei den Phöniziern und Griechen. — 3.) Die Botenfahrt Brauns zu Reineke Fuchs.
4.) Schillers «Klage der Ceres», eine mythische Dichtung. — 5.) Die Lyrik, ihr Wesen, ihre Arten und Erscheinungsformen. (i.) Egmont und Uranien. (Nach dom Lesebuche.) — 7.) Marius, Sulla, Pompeius.
VI. razred. Domače naloge: 1.) Siegfried und Hagen. — 2.) Der Charakter Walters von der Vogelweide nach seinen Liedern. 3.) Das römiselie Kaisertum und das germanische Königtum. — 4.) Die Save in Krain. 5.) Der Ehrbegriff in Lessings «Minna von Barnhelm». — 6.) Die Erzählung von den drei Ringen als Mittelpunkt in Lessings Drama: «Nathan der Weise». — Šolske naloge: 1.) Gunters Brautfahrt nach der älteren und jüngeren Fassung des Nibelungenliedes. —
2.) Die Ursachen des Niederganges der römischen Republik. — 3.) Emsiges Ringen führt zum Gelingen. — 4.) Die vaterländischen Dichtungen Klopstoclcs und Walters von der Vogehveide. — 5.) Die Vorgeschichte zu Lessings «Minna von Barnhelm». — G.) Die deutsche Epik bis zu den Klassikern. — 7.) Die großen Umwälzungen an der Wende des Mittelalters und der Neuzeit.
VII. razred. Domače naloge: 1.) Klopstock und Wieland. — 2.) Welche Kräfte verändern die Oberfläche unserer Erde? — 3.) Die alte und neue Zeit in Goethes «Götz von Berlioliingen». — 4.) Die Bedeutung der Volksszenen in Goethes «Egmont». — 5.) In deiner Brust sind deines Schicksals Sterne. (Schillers «Wallenstein».) — 6.) Der Einfluß Lessings auf Schiller. (Nachgewiesen an «Emilia Ga-lotti» und «Kabale und Liehe*.) — Šolske naloge: 1.) Die Bedeutung der Flüsse.
— 2.) Die Exposition in Lessings «Emilia Galotti». — 3.) Die dramatische Handlung in Lessings «Emilia Galotti». — 4.) Herr und Diener in Goethes «Götz von Berlichingen».	5.)	Eginont	in	der Geschichte und im Drama. — G.) Ottokar
und Rudolf. (Nach Grillparzer.) — 7.) «Was wir als Schönheit hier empfunden,
— Wird einst als Wahrheit uns entgegengehen». (Nach dem Gedichte Schillers: «Die Künstlor» und Goethes «Zueignung*.)
Prosti govori.
1.) Über Reichsexekution und Burgbelagerung an der Wende des Mittelalters und der Neuzeit. Nach Goethes «Gütz von Berlichingen». (Dimnik.) — 2.) Über das Femgericht. Nach Goethes «Götz von Berlichingen». (Jan.) -— 3.) Die Bedeutung der italienischen Keise für Goethes Entwicklung. (Jelenec.) — 4.) Die Entwicklungsgeschichte der Stenographie. (Kcel.) — 5.) Über die Entwicklung des Tanzes und der Tanzmusik. (Paulin.) G.) Inwiefern spiegelt sich in den Gestalten des Brutus und Cassius der Charakter des römischen Volkes wieder? (Rus.) — 7.) Der Charakter Hamlets. (Samsa.) — 8.) Die Lebonsgeschichte Shakespeares. (Šabec.) — 9.) Die Eigentümlichkeiten berühmter Männer. (Tomsiß.)
— 10.) Über die neuesten Versuche auf dem Gebiete der Luftschiffahrt. (Ženko.)
b)	Za slovenske sestavke.
V.	razred. Domače naloge: 1.) Ugodnosti in neprilike potovanja peš, z vozom, po železnici. — 2.) Stara knjiga pripoveduje, kaj vse jo doživela. —
3.) «Koristna ognja je oblast, ko človek čuva njeno rast». (Schiller-Koseski.) —
4.) Filenion in Bavcida. (Povest po Ovidiju, Met. Vlil., G18 sld.) -— 5.) Kod v ljubljanski okolici se najrajši izprehajam. Šolske naloge: 1. a) Čudežni pojavi v pravljici «Mladenič in trije pozoji». (Razprava.) b) Kakega značaja in kakih lastnostij se nam kažejo osebe v pravljici «Mladenič in trije pozoji» ? — 2.) Živalsko lastnosti in človeške razmere v pravljici «Vojska z volkom in psom». —
3.) Denar nam dobro služi, a slabo gospodari. — 4.) Povest o Ravbarju, kakor sem jo pripovedoval svojemu bratcu. 5.) «Gutta cavat lapidom, consumitur anulus usu, — et teritur pressa vomer aduncus liumo». (Ovidij, Ep. ex Porito IV., 10, 5.)
VI. razred. Domače nalogo: 1.) Razgled z Ljubljanskega Grada. (Oris pokrajinskega značaja.) — 2.) Črtomirov značaj, kakor ga spoznavamo po junakovih besedah in ravnanju. — 3.) Stara navada železna srajca. — 4.) Pomlad jo tu!
— 5.) Povest stare jablane. (Črtica iz rastlinskega življenja.) — Šolske naloge: 1.) Trije prizori iz «Uvoda» k Prešernovemu «Krstu»: a) obleganje Ajdovskega gradca; b) ponočni boj; c) zjutraj na bojišču. — 2.) Na železniški postaji o prihodu vlaka. (Oris.) — 3.) «Ueatus ille, qui procul negotiis . . . paterna rura bobus exercet suis . . . (Horacij.) — 4. a) Sonet resignacijo «Črez tebe več ne bo, sovražna sreča ...» — b) Pesnik v sonetu *0 Vrba, srečna draga vas domača ...»
5.) Carica Milica se poslavlja od Lazarja in svojih bratov, ko se odpravljajo v boj. (Po srbski narodni pesmi.)
VII. razred. Domače naloge: 1.) Spomini s preteklih počitnic. (Pismo prijatelju.) — 2.) Olikanec in učenjak. (Primora) — 3.) *lv^i^ia/slv mu nQogtyeiv tor voi-v Tovroig fdiXorai cuiaritg, oiy «V Öqwoi n<XQ£oy.evnaf.itvovg uai n^ar/miv tDtXovcag a xqt].* (Demoston, Filip. I.) — 4.) Labor non onus, sed beneficium.
— 5. a) Naloga Hamletova, kakor jo spoznamo v prvem dejanju žaloigre. b) Prva dva Hamletova monologa. — Šolske naloge: 1.) čemu zahajamo v gledališče? (Razprava.) 2.) Kako jo umevati rok «Ubi bone, ibi patria?» —
3.) Kak prid imamo od tega, da se učimo staroslovenščine? — 4.) Prešeren pesnik domovinske ljubezni v «Sonetnem vencu». — 5.) «Resnično velik je tisti, kdor se — no gane brez velikega povoda; — a ko mu je za čast, takrat bori se — celo za bilko.» (Hamlet IV., 4.)
Prosti govori:
1.) Študija o Antonu Aškercu. (Rus.) — 2.) Prešernovi «sonetjo nesreče», (černe.) — 3.) Nekaj zgodovinskih črtic o razvoju elektrike. (Dimnik.) —
4.) Aškerčeva «Stara pravda». (Fatur.) — 5.) «Pavliha na Jutrovem». (Holeček.)
— 6.) Zlati vek v češki književnosti. (Orožen.) — 7.) Jurčičeva Veronika Deseniška. (Jelenec.) — 8.) Razvoj narodnega gospodarstva med Slovenci. (Kcel.) — 9.) Turistika, nje razvoj in pomen. (Kosmač.) — 10.) O koristi telovadbe. (Novak.) — 11.) Prešernovi «sonetjo ljubezni». (Lovšin.) — 12.) Pripovedka in živalstvo. (Matko.) — 13.) Zgodovina odkrivanja zemlje v starem in srednjem veku. (Močnik.) — 14.) O razvoju telovadbe. (Kuster.) — 15.) čemu se učimo staroklasiških jezikov? (Samsa.) — 16.) Kako zvrši Hamlet svojo življenjsko nalogo. (Sabec.) — 17.) O Josipini Turnogradski (Perhavec.) — 18.) Herodotova potovanja. (Perič.)
VI.
Učila.
I.	Gimnazijska knjižnica, in sicer:
1.) Učiteljska knjižnica (ki jo jo oskrboval prof. dr. Ivan Tertnik) sc je pomnožila v šolskem letu 1902./1903. za 75 dol v 107 zvezkih in 25 snopičih ter za 273 šolskih izvestij:
a) Po nakupu:
a)	Časopisov in zbornikov: Verordnungsblatt für den Dienstbereich dos k. k. Ministeriums für Kultus und Unterricht, 1902. — Zeitschrift für die österr.
Gymnasien, 1902. — Westermanns illustrierte deutsche Monatshefte, 92. und 93. Iid. — Archiv für slavischo Philologie. Ilerausgogoben von V. Jagic, 24. Bd. —
— Österr.-ungar. Revue. Ilerausgogoben von A. Mayer-Wyde, 29. Bd. — Mitteilungen des Musealveroines für Krain, 1902. — Izvostja muzejskega društva za Kranjsko, 1902. — Ljubljanski Zvon, 1902. — Letopis Slovenske Matice za leto 1902. — Pedagoški Letopis, II. zvez. Na svetlo daje «Slovenska Šolska Matica».
— Zbornik znanstvenih in poučnih spisov. Na svetlo daje «Slovenska Matica»,
IV.	zvez. — Učne slike k ljudslcošolskim berilom. I. dol. Izdaja «Slovenska Šolska Matica».
ß) Knjig: Jahrbuch des höheren Unterrichtswesens in Österreich, 1903. — Des C. Jul. Caesar Gallischer Krieg. Herausgegeben von Fr. Fiignor. — Des Qu. Iloratius Flaccus Oden und Epoden. Herausgegeben von C. W. Nauck, 15. Aufl., besorgt von
0. Weißenfols. — Des Qu. Iloratius Flaccus Satiren und Episteln. Herausgegoben von G. T. A. Krüger, 14. Aufl., besorgt von G. Krüger. — Des Cornelius Nepos Lebensbeschreibungen in Auswahl. Bearbeitet und vermehrt durch eine vita Alexandri Magni von Fr. Fügner. — Die Annalen dos Tacitus. Herausgegeben von A. Draeger, 4. und (i. Aufl., besorgt von F. Becher. — Tacitus Germania. Herausgegeben von Ed. Wolf. — Cornelii Taciti historiarum libri qui supersunt. Herausgegeben von C. lloraeus, 4. Aufl., besorgt von W. Heraeus. — Thesaurus Linguae Latinae. Vol. II., Fase. IV et V. — Detto J. und Lehmann J., Übungsstücke nach Caesar zum Übersetzen ins Lateinische.
1. Teil. 2. Aufl. — Knauth II., Übungsstücke zum Übersetzen in das Lateinische. 4. Aufl.
— Zimmermann E., Übungsbuch ... zum Übersetzen ... ins Lateinische. I. Abteilung im Anschluß an Ciceros Catilinar. Reden, II. Abteilung an Sallusts Verschwörung Catilinas. 2. Aufl. — Demosthenes, Neun Philippischo Reden. Herausgegeben von C. Rehdantz, 4., 5., 8. Aufl., besorgt von Friedr. Blaß. — Demosthenes, Ausgewählte Reden. Die Rode vom Kranze. Herausgegeben von C. Rehdantz und Friedr. Blaß.
— Homers Odyssoo. Erklärt von K. Fr. Amois und C. Ilentzo. (Anhiinge.) — Dio Gedichto Homers. I. Teil (Die Odysse), H. Teil (Dio Ilias). Herausgegeben von
0.	Henke. — Xenophons Anabasis in Auswahl. Herausgegeben von Friedr. G. Sorof.
— Xenophons Hellenika in Auswahl. Herausgegeben von Friedr. G. Sorof. — Xenophons Memorabilien in Auswahl. Herausgegeben von Ford. Rosiger. — Eckstein E., Prusias. Roman aus dem letzten Jahrhundert der römischen Republik. — Sander D., Wörterbüch der deutschen Sprache. 2. Aufl. — Kersnik J., Zbrani spisi, II. zvez. seš. 2.; III. zvez., seš. 1. — Tavčar Iv., Povesti, V. zvoz. — Orožen Fr., Vojvodina Kranjska. Zgodovinski opis. Izdaja «Matica Slovenska». — Knezova knjižnica, IX, zvez. Izdaja «Slovenska Matica». — Zabavna knjižnica. XIV. in XV.zvez. Založila in na svetlo dala «Slovenska Matica». — Realna knjižnica, I. del,
2. snop. Izdala «Slovenska Šolska Matica». — Zgodbe sv. pisma. Priredila in razložila dr. Fr. Lampe in dr. J. E. Krek, 9. snop.
b)	Po darilih:
Podarilo jo: Visoko c. kr. naučno ministerstvo: Woißenbach A., Glaube und Liebe. Trauerspiel in drei Aufzügen. Herausgegeben von A. J. Ilammorle. — C. kr. založništvo šolskih knjig: Regeln für die deutsche Rechtschreibung nebst Wörterverzeichnis. — Muth R., Diktierbuch in stufenförmiger Anordnung für das 8. bis 14. Lebensjahr. Auf Grund der neuen Rechtschreibung. — Muth R., Vergleichende Übersicht der Unterschiede zwischen der bisherigen österreichischen und der allgemeinen deutschen Rechtschreibung. — Muth R., Die Unterschiede zwischen bisheriger und neuer deutscher Rechtschreibung. — Založništvo Braumüllerjevo: Jerusalem W., Lehrbuch der Psychologie. — Založništvo Geroldovo: Ilöfler Al., Naturleliro für
II.	drž. g.	3
die Oberstufe der Gymnasien, Realschulen und verwandten Loliranstalter, I. Hälfte.
— Založništvo Graeserjevo: Lovora R., Grammatik der italienischen Umgangssprache. — Boerner 0. und Lovora R., Lehr- und Lesebuch der italienischen Sprache. — Založništvo Ilülderjevo: Golling J., Chrestomathie aus Cornelius Nepos und Qu. Curtius Rufus. — Založništvo Manzovo: Weizmann C., Lehr- und Übungsbuch der Gabelsbcrgorschen Stenographie. — Založnik Tempsky: Scliiche Th., Aus Ciceros philosophischen Schriften. — Založnik Teubner: Auswahl aus den Reden des M. T. Cicero. Hcrausgegeben von C. Stegmann und H. Ilänsel. — Die Gedichte des Qu. Horatius Flaccus. Ilorausgegebeu vou G. Schimmelpfeng. — Des T. Livius römische Geschichte. Im Auszuge herausgegeben von Fr. Fügner. — Ovids Metamorphosen in Auswahl nebst einigen Abschnitten aus seinon elegischen Dichtungen. Herausgegeben von Fickelscherer. — P. Cornol. Tacitus Annalen in Auswahl und der Bataveraufstand unter Civilis. Herausgegeben von C. Stegmann. — Virgils Äneide in Auswahl. Herausgegeben von M. Fickelscherer. — Demosthenes Ausgewählte politische Reden. Herausgegeben von II. Reich. — Herodot in Auswahl. Herausgegeben von K. Abieht. — Sophokles Tragödien. Herausgegeben von C. Conradt.
— Založnik Winiker: Wagner Jos., Realien des griechischen Altertums. — Wagner Josef, Realien des römischen Altertums. — Pisatelj Iv. Koštial: Slovanski živiji v nemškem besednem zakladu. — Vrhovnik Iv.: Knjižnica družbe sv. Cirila in Metoda, XIV. zvez. — Knezoškofijski ordinarijat ljubljanski: Catalogus cleri dioecesis Labacensis, 1903. — C. kr. avstrijski trgovinski muzej: Jahrbuch der Export-Akademie des k. k. österr. Handels-Museums, 1903. — Studien-Nachrichten der Export-Akademie des k. k. österr. Handels-Museums. — Upraviteljstvo c. kr. nautičke škole u Dubrovniku: Spomenknjiga o pedesetoj godišnjici opstanka c. kr. nautičke škole u Dubrovniku, 1902. — Ravnateljstvo c. kr. višje realke v Ljubljani: Festschrift zur Feier des 50jährigen Bestandes (1852 —1902) der k. k. Oberrealschule in Laibach. — C. kr. licejska knjižnica v Ljubljani: Sonderabruck aus den Jahresheften des österr. archeologischen Instituts. — Ravnatelj Fr. Wiesthaler: Ilöflcr Al., Grundlehren der Logik und Psychologie, 1903. — Strigi Jos., Übungsbuch zur Einübung der lateinischen Satzlehro für die III. und IV. Klasse. — f Profesor Simon Rutar: Zeitschrift für österr. Volkskunde, 1902. — R. Perušek: «Bravec» ali «bralec».
c)	Po zameni:
273 šolskih iz vesti j.
Koncem šolskega leta 1902./1903. šteje ta knjižnica 2355 del v 3100 zvezkih in 611 sešitkih pa 4544 šolskih izvestij.
2.) Dijaška knjižnica (ki jo je oskrboval prof. (Jr. Jos. Pipenbacher*) se je pomnožila za 96 del, oziroma 105 knjig, in sicer:
a)	Po nakupu (za 75 del, oziroma 84 knjig):
Planinski Vestnik, 1902. — Dom in Svet, XV. 1. (2 izv.). — Vrtec, 1902 (2 izv.). — Janko Kersnik, Zbrani spisi, I.in II. zvez., HI. zvez,, l.seš. — Jos. Jurčič, Zbrani spisi, I. in II., IV—XI.zvez. — Jos. Stritar, Zbrani spisi, I.—VII. zvez.
— Angeljček, X. zvez. (2 izv.). — E. Gangl, Veliki trgovoc. — Jos. Stritar, Zimski večeri. — Koledar družbe sv. Mohorja za 1. 1903. — G. Ebers: Uarda, Der Kaiser,
* Na pomoč so mu bili sodmošolci: Davorin Dimnik, Ernest Močnik, Vencol Polak, Ivan Svetlič.
Die Nilbraut, Eine ägyptische Königstochter, Serapis. — F. Dahn: Ein Kampf um Rom. — E. Eckstein: Nero, Die Claudier. — Fr. Grillparzer: Der Traum ein Leben, Weh dem, der lügt, Libussa, Die Jüdin von Toledo, Das goldene Yließ, Medca, Ein treuer Diener seines Herrn, Des Meeres und der Liebe Wellen, Sappho, König Ottokars Glück und Ende, Die Ahnfrau, Ein Bruderzwist in Habsburg, Selbstbiographie, Ausgewählte Gedichte, Das Kloster bei Sendomir, Der arme Spielmann, Esther, Hannibal, Psyche. — H. Heine: Iiuch der Lieder. — H. Yoss: Homers Odyssee.
—	W. Hauff: Lichtenstein. — A. Grün: Nikolaus Lenau. — N. Lenau: Gedichte. — F. Zöhrer: Österr. Fürstenbuch. — Gaudeamus, Blätter und Bilder für die studierendo Jugend, 1902. — Alte und neue Welt, 36. Jahrgang. — Jugend - Gartenlaube, Bd. XXI und XXII. — Der gute Kamerad, 16. Jahrg. (2 izv.). — Stern der Jugend,
9.	Jahrg. — Jul. Verne: Die Gebrüder Kipp. — F. Frisch: Kaiser Josef II.
b)	Po darilih (za 21 del):
Darovali so knjig: Gg.: f prof. Simon Ilutar 1, ravnatelj Fr. Wiesthaler 1, dr. Komljanec 1; založništvi: Freytag 7, Winiker 1; učenci: Ustar (III.) 1, Kote (IT. a.) 3, Antončič (IV.) 6.
Koncem šolskega leta 1902./1903. šteje ta knjižnica 1369 slovenskih del, oziroma 1510 knjig in 3 sešitke, pa 1245 nemških del, oziroma 1300 knjig; skupaj 2614 del, oziroma 2810 knjig in 3 sešitke.
II. Zemljepisna in zgodovinska učila (varuh zač. gimn. učitelj dr. Oton Jiuikor) so se pomnožila:
Po nakupu:
Časopisov: Umlauft, Rundschau für Geographie und Statistik, 1903. — I)r. Becker, Zeitschrift für Schulgeographie, 1903.— Heiderich, Vierteljahrsschrift für den geographischen Unterricht, I.und II. Jahrg.— Pet zbirk podob, in sicer: u) Grefe, Stara Kranjska, 10., 11., 12., 13., 14. in 15. sešitek; b) Ilölzel, Geographische Charakterbilder (37 pod.); c) Lehmann, Kulturgeschichtliche Bilder (16 pod.); (1) Lehmann, Geographische Charakterbilder (47 pod.); e) Langel, Bilder zur Geschichte (71 pod.). — 1 zemljevida: Haardt, Karte dor Alpen (mit Text), pa
4	Kiepertovih zemljevidov, in sicer: a) politische Wandkarte von Asien, b) politische Karto von Nordamerika, c) politische Karte von Südamerika, d) physikalische Karto von Deutschland.
Vsa zbirka šteje koncem toga šolskega lota 94.zemljevidov (v 95 izvodih),
18	atlantov (v 19 izvodih), 22 raznih podob in tabel, 7 zbirk podob, 1 Felklov telurij, 2 zemeljski obli in 40 knjig.
III. Prirodoslovni kabinet (oskrbuje prof. Ig n. Fajdiga).
1.) Kupila so se nastopna učila:
1 Bunsenovo stojalo, 1 mera za debelost, 1 silomer, 1 Galileijevo padalo, 1 obrazec desctinske tehtnico, 1 sekundno nihalo z uro, 1 obratno nihalo, 1 priprava s tremi nihali s sprožbo, 1 Schmidtova priprava za razpenjavost plinov, 1 katetometer, 1 Daguinova priprava za udar, 1 obrazec točne tehtnico z vsemi popravki, 1 tehtnica s kazalcem, 1 tehtnica z mizicama, 1 časomer, 1 priprava za dokaz stojalnosti, 1 priprava za dokaz, da raste tlak tekočine z globočino, 1 vodna stiskalnica, 1 karteški potapljavec, 1 Bourdonov manometer, 1 Machova priprava za doka/, tretjega zakona o nihanju, 1 priprava za dokaz raztozovanja plinavih teles,
8*
1 koloturnik, 1 diferencijalni koloturnik, 1 zračni vijak, 1 srcdobežni uravnalec, 1 Foucaultovo nihalo, 1 girometcr, 1 alkoholometer, 1 Mariottova steklenica, 1 Martinijeva priprava za pronicanje, 1 aerostatični paradokson, 1 zaporna natega, 1 priprava za dokaz luknjičavosti, 1 pipa s cevjo iz kavčuka, 1 sredobežni stroj, 1 zračna vrtalka, 4 Leclanchejevi členi z omarico, 1 solnčni mikroskop s heliostatom, 1 maksimum-minimum termometer, 1 Regnaultov zgoščevalni higromoter,
1	Lambrechtov polimoter, 1 normalni termometer, 1 Mellonijeva priprava za iz-žarivano toploto.
2.) Kupljeno knjige:
Weinhold, Physikalische Demonstrationen.
3.) Darovane knjige:
Gosp. V. Borštner, gimn. prof. v pokoju, je daroval sledeče knjige: Fliedner, Aufgaben aus der Physik; Burbach, Physikalische Aufgaben; Gajdeczka, Maturitäts-Prüfungsfragen aus der Physik; Heilermann, Lehr- und Übungsbuch für den Unterricht in der Algebra. I. und II. Teil; Villicus, Arithmetische Aufgaben; Schlömilch, Fünfstellige logarithmische und trigonometrische Tafeln. — Založništvo Tempsky je darovalo : Gajdeczka, Übungsbuch zur Arithmetik und Algebra; založništvo Geroldov sin: Maiss: Naturlehre für die Oberstufe der Gymnasien etc.
IV.	Prirodopisni kabinet (oskrbujo prof. Davorin Sinkovič).
1.) Kupila so se nastopna učila:
5	anatomjčnih preparatov: a) krvni obtok veverice, b) živčevje sive podgane,
c)	prebavje domačega goloba, d) razvoj piščeta v jajcu, o) krvni obtok ščuko; Pfurtscheller: zoologiško stenske tabele 1—4; 1 geologiški kompas.
2.) Kupljene knjige:
Dr. v. Wettstein, Botanische Zeitschrift, 1903. — I)r. Rabenhorst, Krypto-gamenflora, IV. Bd., 3. Abt , 38. lieft. — Paulin Alfons, Beiträge zur Kenntnis der Vegetationsverhältnisso Krains, 2. Heft. — Thome, Flora von Deutschland, V. ISd., Kryptogamenflora, 5.—11. Heft. — Tome, Flora von Deutschland, Österreich und der Schweiz in Wort und Bild, Lfg. 1.—14.
3.) Darovana učila in knjige:
Gosp. prof. V. Borštner: Carnio, Die Monschonseele; založništvo Tempsky: Frisch, Pokornys Naturgeschichte des Pflanzenreiches; založništvo Holder: Beck v. Mannagetta, Grundriß der Naturgoschichte des Pflanzenreiches.
Razne rudnine in živali so nabirali ter jih potem podarili šoli učenci I. a. razreda: Cirman A., Dostal P., Jan J., Janežič M., Kovač J., Matč A., Mate R., Menart J., Mervič S., Primšar M., Ramovž F., Zakrajšček Jos,; I. b. razreda: Kavčič S., Marčič J., Savelj A., Trobec J., Žargi S.; II. a. razreda: Majcen II.; II. b. razreda: Adamič A., Fajdiga J., Gabrovšek J., Guzelj A., Justin R., Kavčič lt., Kovačič F., Pucelj T., Ravnik J., Strnad J., Svetina S., Zakrajšek L.; III. razreda: Flerin F., Mohorič J., Podržaj J., Sečnik J.
Vsa prirodoznanska zbirka šteje koncem šolskega leta: 340 fizikalnih pristrojev, 2(>3 vretenčarjev, 2430 brezvretenčarjev, 21 (i kemikalij, 244 kristalnih vzorcev,
1316 rudnin in geologiških predmetov, 1609 vrst suhih rastlin, 61 Stereometrien ih teles, 216 prirodoznanskih slik, 8 narodopisnih predmetov, 161 del, oziroma 343 zvezkov prirodoznanske in matematične vsebine, skupaj 7062 komadov.
V. Risalna učila (oskrbuje glavni učitelj Fran Sulier) so se pomnožila po nakupu 5 risalnih vzorcev in 1 človeške lobanje.
Ta zbirka, ki obseza tudi vsa risalna učila razpuščene nižje gimnazije kranjsko, šteje koncem tega šolskega leta 23 knjig, 24 predložnih zbirk, 173 vzorcev (modelov), 1 sadreno doprsnico, 1 človeško lobanjo, 11 risalnih desk z oporami, 1 pristroj iz steklenih plošč, 1 trikotnik, 1 šestilo, 1 risalno ravnilo, 1 črtalo in 127 komadov risalnične oprave, skupaj 365 komadov.
VI. C. kr. botanični vrt (pod nadzorstvom c. kr. profesorja na tukajšnji 1. državni gimnaziji, Alfonza Paulina, in v oskrbi c. kr. botaničnega vrtnarja Ivana Hulitza). Pravico, uporabljati ga v svoj prid, imajo vsa ljubljanska učilišča. Troske njegovega vzdržavanja zlagata (po naredbi c. kr. naučnega ministerstva z dne 17. aprila 1. 1891., št. 6323) tukajšnji gimnaziji s skupnim doneskom letnih 420 K iz prispevkov za učila, plačevanih od učencev, država z doneskom letnih 420 K in mestna občina, prispevajoča 210 K na leto.
Javna (licej na) knjižnica z letno državno dotacijo 2400 K in v oskrbi c. kr. varuha Konrada Stefana jo pod zakonitimi pogoji pristopna učiteljem. Koncem leta 1902. je štela 36.786 del, in sicer: 56.278 zvezkov, 7143 sešitkov, 2549 listov, daljo 420 rokopisov in 242 zemljevidov.
Deželni muzej Rudolf in um z bogatimi zbirkami iz vseh treh delov prirodstva, mnogimi starinami in kulturnozgodovinskimi predmeti, katerim so pridružujejo obilno prazgodovinske najdbo, zlasti ostanki nakolnih stavb na Kranjskem.
YII.
Statistika učencev.*
		_ v		r a	Z 1'	e d u				
	I		II.		III.	IV.	V.	VI.	VII.	Skupaj
1. Število.	a	b	a	b						
Koncem šolskega 1. 1901./1902.	45	40	25	28	44	47	39	27		295
Začetkom > » 1902./1903.	64	04	41	40	48	41	37	32	31	398
Mod šolskim letom vstopilo . .	—	—	1	—	—	—	—	1	1	3
Vseli skupaj torej vzprejetili .	64	04	42	40	48	41	38	32	32	401
Med njimi:										
! Na novo vzprojetih, in sicer:										
Iz nižjih razredov premeščenih	57	00	5	5	7	1	6	2	4	147
Itepetontov		—	—	2	1	4	—	1	1	1	10
Zopet vzprejetili, in sicer:										
Iz nižjih razredov premeščenih	—	—	32	30	35	36	27	29	27	210
ltepetentov		7	4	8	4	2	4	4	—	—	28
Mod šolskim letom izostalo . .	20	13	fi	3	7	4	6	1	1	61
Štev. učencev konc. 1.1902./1903.:	44	51	36	37	41	37	32	31	31	340
Med njimi:										
Javnih učencev		44	51	35	37	41	37	32	31	31	339
Privatistov		—	—	1	—	—	—	—	—	—	1
2. Po rojstnem kraju (domovini).										
' Iz Ljubljane		19	10	8	6	5	4	5	7	2	66
» Kranjsko sicer		22	40	25	30	32	32	24	20	23	248
> Štajerskega		2	1	2	—	2	—	2	2	3	14
» Primorskega		1	—	1	—	1	1	1	2	3	10
» Dalmacijo		—	—	—	—	1	—	—	—		1
» Hrvaškega		—	—		1	—	—	—	—		1
Skupaj . .	44	51	30	37	41	37	32	31	31	340
3. Po materinščini.										
Slovenci vsi		44	51	36	37	41	37	32	31	31	340
4. Po veri.										
Katoličani (lat. obreda) vsi . . .	44	51	36	37	41	37	32	31	31	340
* Znamenje + (prod štovilko)	znači	irivati	üto.							
5.	Po starosti.
11 lot starih........................
12 » » ..............................
13 »	»	................
14 »	»	................
15 »	>	................
16 » > ..............................
17 »	»	................
18 > » ..............................
19 »	•	................
20 » » ..............................
21 » » ..............................
22 » > ..............................
23 »	»	................
Skupaj
6.	Po bivališču staršev.
Iz Ljubljane...................
Od drugod......................
Skupaj . .
7.	Razredba.
n) Koncem šolskega l.1902./1903.
jih je dobilo: Izpričevalo I. roda z odliko . . .
I. »	..............
II. »	..............
» III. »	..............
Ponavljalna izkušnja se je dovolila .............................
Dodatna izkušnja so je dovolila (zaradi bolezni) .  ................
Skupaj . .
b) Dodatek k šol. I. 1901./1902. Ponavljalnih izkušenj jo bilo dovoljenih  ........................
Izkušnjo jo prebilo:
Povoljno.......................
Nepovolj no (ali pa jili ni prišlo) Dodatnih izkušenj jo bilo dovoljenih .........................
Izkušnjo jo prebilo:
Povoljno.......................
Nopovoljno.....................
K izkušnji jili ni prišlo . . . . Teda j jo končniposledek za šolsko loto 1901./1902.:
Dobilo jih jo:
Izprieovalo I. roda z odliko I. » ...........................
II.
» ni.
Noizprašanih
Skupaj
V	razredu
I.		n.		III.	IV.	V.	VI.	VII.	Skupaj
a	b	a	b				i		
__	4								4
15	14	4	1	—	—	—	—	—	34
9	15	5	9						38
13	13	9	10	10	6	—	—	—	61
4	5	13	8	14	5	—	—	—	49
3	—	3	8	11	14	3	2	—	44
		—	1	1	4	6	15	6	3	36
				1	—	—	4	9	10	6	30
				—	—	1	1	4	7	5	18
				—	—	1	—	1	6	10	18
								—	1	—	—	5	6
								1	1
—	—	—	—	—	—	—	—	1	1
44	51	36	37	41	37	32	31	31	3-10
26	15	15	12	10	11	14	10	7	120
18	36	21	25	31	26	18	21	24	220
44	51	36	37	41	37	32	31	31	340
1	4	1	2		3	1	2	4	18
19	25	20	26	27	30	22	22	21	212
11	10	7+1	5	4	2	5	4	1	49+1
3	2	3	1	3	—	2	2		16
10	10	4	3	7	1	2	—	5	42
				—	—	—	1	—	1	—	O -
44	51	35+1	37	41	37	32	31	31	339+1
8	5	2	3	3	6	4	3		34
6	5	2	2	3	6	4	3	—	31
2	—	—	1	—	—	—	—		3
—	—	—	—	1	1	1 1	—			3 1
				—	—	—	1	—	—	—	1
—	—			1					1
1	3	1	>			1	5		12
32	31	19	19	38	35	31	22			227
11	6	5	6	5	7	7	—			47
1	—	—	2	—	3+2	—	—	—	G+2
—				1	-	—	—			1
45	40	25	28	44 j 45+2 j 39			27		293 + 2
.	V razredu									Skupaj
	I.		II.		III.	IV.	V.	VI.	VII.	
	a	b	a	b						
8. Denarni prispevki										
učencev.										
j Šolnino jih jemoralo										
plačati:										
v I. polletju . .	35	39	13	7	18	5	9	1	5	132
v II. »	6	10	10	8	11	3	17	6	6	77
Na pol oproščenih										
jo bilo:										
v I. polletju . . v II. »		1								
Popolnoma oprošče-		1								1
nih je bilo:										
v I. polletju . .	18	17	28	31	29	36	25	30	25	239
. v II.	38	40	20	29	30	34	16	25	25	263
•Šolnina jo znašala:										
v I. polletju Iv	1400-—	1560-	520-—	280-—	720-—	200- —	360 -	40--	200'—	5280'—
v II. » »	- 10'	420'—	400 —	Ö20-	440 -	120 —	680'—	240-—	240- —	3100' —
Skupaj K	1640--	1980-—	920 —	GOO —	11G0 —	320-—	1040' —	280-—	440-—	8380' -
Vzprejemninajs zna-										
šala . ..... K	239-40	252'—	8-40	4-20	1G-80	4-20	29'40	1260	21-—	588' —
Prispevki za učila										
so znašali . . >	128’—	128'—	84---	80-—	96- —	82--	7G- —	64--	64--	802'-
Prisp. za it/rala . »	2240	22-40	14-40	13-00	1680	14-—	12 80	rj-	12 —	140-10
Skupaj K	00 GO CO	402-40	O 00 o	97-80	129-60	100-20	118-20	88-00	97'-	1530-40
9.Udeležbapripouku										
v odnosno-obveznih										
in neobveznih pred-										
metih.										
Francoščina ....			—							1			4	2	7
Risanje		2	4	5	5	—	1	—	2	3	22
Lepopisje		11	23	9	5	4	—	—	—	—	52
Telovadba		17	7	9	7	3	3	8	7	6	67
Potjo		13	10	4	5	7	5	8	6	8	66
Stenografija ....			—	—	—	—	8	7	12	13	40
10. Ustanove.										
Število štipendistov	—	2	4	1	3	4	1	<>	8	29
Skupni znesek usta-										
										
nov 	K		289	479-80	80-69	32G	579-50	502	999-52	1905-52	5162-03
II. Podpore.
a) Ustanove (prim. štov. 10!).
Štev. .	I m e n a štipendistov	Ra z rod	I m o ustanove	Podelilni odlok	Znesek v kronah
1	Kobal Alojzij	I. b.	Klement Tadoj grof Lanthieri	c. kr. dož. vlado kranjsko sc dno 16. VI. 1903, štov. 12.036	167'—
2	Vodnik Janez	I. b.	Jurij Töttingor, 5. mesto	c. kr. dež. vlado kranjske z dno 25. 11. 1903, štov. 3919 Odnos . .	122’— 289-—
! Štev. 		I m o n a štipondistov	t> J Im 6 Razred ustanove		Podelilni odlok	Znosok v kronah
3	Kette Ivan	11. a.	Dominik Repitsch, 2. mesto	Prenos . . c. kr. dež. vlado kranjsko z dne 14.11. 1903, štev. 3470	289- — 60- -
4	Lindtner Ciril	11. a.	ustanova sirotinskega zaklada	dožcln. odbora kranjskega z dne 15. IV. 1899, štev. 4048	100- —
5	Šušteršič Fran	11. a.	Jurij Töttingcr, 3. mesto	c. kr. dež. vlade kranjske z dne 10. II. 1902, štev. 2895	119-80
(i	Železnik Fran	II. a.	Fran Knerler, 1. mesto	c. kr. dež. vlade kranjske z dno23.X. 1902, štev. 11.243	200 • —
7	Cerar Rudolf	II. b.	Martin Dorčar	c. kr. dež. vlade kranjsko z dno 21.1. 1902, štev. 22.604 de 1901	80-69
8	Dequal Fran	III.	Marija Supančič	c. kr. dež. vlade kranjsko z dne 1. II. 1902, štev. 2313	80- —
'J	Ganoni Josip	III.	I. dr. Jurija Supana ustanova	c. kr. dež. vlado kranjsko z dne 10.11. 1903, štev. 3063	88- —
10	Mohorič Ivan	III.	Anton Alojzij Wolf, 3. mosto	kn.-škof. ordinarijata z dne 24. 1.1902, štev. 292	158- —
11	Lesar Josip	IV.	Anton Lesar	c. kr. dež vlade kranjske z dne 5. 1. 1900, štev. 19.273 ox 1899	134 —
12	Senčar Dušan	IV.	ces. Franca Jožefa ustanova	c. kr. dež. vlade kranjsko z dne 7. 11. 1902, štev. 2760	124 • —
13	Starman Fran	IV.	Fran Scliabatz	c. kr. dež. vlado kranjsko z duol6.VI. 1903, štev. 12.037	98 20
14	Sraj Ivan	IV.	Anton Jeralla, 2. mosto	c. kr. dež. vlado kranjske z dno 25.1. 1898, štev. 1284	223-30
15	Poženel Karol	V.	Ivan Ivallistor, 8. mesto	c. kr. dož. vlade kranjske z dno 15.1.1900, štev. 18.961 ex 1899	502 ■ —
10	Bačar Justus	VI.	Janez Baptist Weizer	c. kr. namestništva štajerskega z dne 12. II. 1901, štev. 40.379	300-—
17	Bizjak Fran	VI.	Friderik Weitenliiller	c. kr. dež. vlado kranjske z dne 2. VII. 1900, štev. 13.287	8 6-
18	Bončina Fran	VI.	Janez Ev. Kavčič	županstva idrijskega z dno 3. VIII. 1898, štev. 1850	100- —
19	Juvan Alojzij	VI.	Matoj ltaunicher	c. kr. dež. vlade kranjske z dno 5. III. 1902, štev. 1651	202-76
20	Ladiha Ludovik	VI.	Jurij Schmeid	c. kr. dež. vlado kranjsko z dne 28. 11. 1903, štev. 4481	40- —
			Polidor Montcguana, 3. mesto	c. kr. dož. vlade kranjske z dno 11. III. 1903, štev. 974	147-56
				Odnos . .	3133-31
> o •ce	Imena štipendistov	1 ltazrec	Ime ustanovo	Podclilni odlok	Znesek v kronah
21	Osana Josip	VI.	Jornej Sallochor, 6. mesto	Prenos . . mestnega magistrata ljubljanskega z dne 20. XI. 1902, štev. 39.474	3133-31 100 —
122	Tavzes Karol	VI.	I. Unbekannt	c. kr. dež. vlade kranjsko z dne 15.1. 1900, štev. 18.909 ex 1899	109-20
23	Jelenec Celestin	VII.	Ivan Kallister, 1. mesto	c. kr. dež. vlado kranjske z dne 31. III. 1902, štov. 133	490 • — 258-52
24	Kcel Ivan	VII.	Fran Oblak	c. kr. dež. vlado kranjsko z dno 25. III. 1902, štov. 1926	
25	Kuster Ivan	VII.	Unbekannt I., 2. mesto	c. kr. dež. vlade kranjsko z dno 25. III. 1902, štov. 121	81- —
2G	Močnik Ivan	VII.	Anton Alojzij Wolf, 1. mosto	c. kr. dež. vlade kranjske z dno 17. I. 1900, štov. 671	158* —
127	Samsa Ivan	Vil.	Jornej Sallocher, 5. mesto	mestnega magistrata ljubljanskega z dne 13. II. 1902, štev. 4564	100- —
			Unbekannt II.	c. kr. dež. vlado kranjske z dno 25. III. 1902, štev. 120	80- —
28	Šabec Karol	VII.	Ivan Kallister, 3. mosto	c. kr. dož. vlado kranjsko z dno 31. V. 1899, štov. 7903	502 •—
29	Tomec Ernest	VII.	Jornej Sallocher, 3. mesto	mestnega magistrata ljubljanskega z dno 21. III. 1900, štov. 5686 ■	100 —
30	Tomec Valentin	VII.	Marija Tomec	ravnateljstva I. državno gimnazijo ljubljansko z dno 12. V. 1900, štov. 251	130 ■ —
				Skupaj . .	5248-03
h) Podporna zaloga. Večina naših učenecv, ki so do mala kmetskih roditeljev sinovi, jc z doma tako ubožna, da bi se no mogla šolati v mostu, ko bi ne imela trdno in zanesljive zaslombo v občeznani milosrčnosti tukajšnjega prebivalstva. Zavod sam sicer doslej še ne zmaga nikakršnega podpornega društva ali stalnega podpornega zaklada. Da so jo pa vendar vsaj kolikor toliko olajšala sirotnikom beda, hvala za to gre mnogim dobrotnikom, od katerih jo prejelo ravnateljstvo i v preteklem šolskem letu v podporo potrebnih pomočkov. Med temi blagotvorniki se zopet odlikuje preslavna hranilnica kranjska, ki jo velikodušno volila zavodu v podporne namene 300 K. Iz nabranih prispevkov so sc preskrbovali pridnejši potrebniki z učnimi knjigami in obleko, vrhu tega pa so prejemali večje ali manjše zneske v gotovini (za stanovanje, hrano, zdravila i. t. d.). Podpore jo delilo ravnateljstvo, sporazumevši se vsakokrat z dotičniin razrednikom.
Knjižnica podporno zaloge se je pomnožila za 290 knjig. Nakupilo se je namreč 278 šolskih knjig, podarili pa so: ravnatelj 2, prof. Borštner 3, dr. Pečjak 2, založništvo Manzovo 4, tvrdka Kleinmayr & Bamberg 1 knjigo. Poleg tega je podaril prof. Borštner šo 14 pomožnih knjig, ki so so razdelile med pridnojšo učence.
Računski pregled.
A.	Dohodki.
Prenos iz šolskega leta 1901./1902. (po obračunu, podanem dne 1. oktobra 1. 1902. pod štev. 317 in potrjenem od c. kr. deželnega šolskega sveta z razpisom z dne 21. oktobra 1. 1902,	štev. 3538) .	K 35'42
Darovali so:
Preslavna hranilnica kranjska ...................................... »	300"__
Gosp. dr. Iv. Oražen................................................ »	72 •__
» Janko Kahne, c. kr. beležnik na Brdu.......................... »50' —
O.	Bamberg, knjigotržec, posestnik i. t.	d............ »	30- —
Slavna tvrdka J. Giontini........................................... »	10'—
Ob novem letu:
a) gg. profesorji: dr. Gr. Pečjak 20, dr. O. Jauker, f S. Rutar in dr. Iv. Tertnik po 10, V. Borštner in dr. Lovro Požar po 5, Dav. Karlin, Jos. Petrič in dr. Jos. Piponbaeher po 4, Jos. Wester 3, II. Klešnik 2'67, dr. Drag. Lončar in Dav. Majcen po 2, ravnatelj 10 K, skupaj ...	»	91-G7
h) učenci*razreda I. a. 13, I. b. 11‘80, II. a. 23, II. b. 14'52,
III.	24-02, IV. 15 40, V. 1210, VI. 18'10, VII. 30 K, skupaj » l(il'94
Odnos .	. K 751'03
*	I. a. razreda: Mate Avg. 110 K, Mato Rud. in Zorec po 1 K, Šech 80 b, Skarza 60 b, Cirman 50 b, Brelih, Jelenc, Kovač, Ramovz, Škof, Trebar po 40 b, Fogic in Kerne po 30 b, Urbas 24 b, Babsok, Bric, Dostal, Gostiša, Ilc, Jan, Janežič, Kramar, Lapajnar, Lokar, Magolič, Pcstotnik, Rozman, Tomec in Tršar po 20 b, Gosar 16 b, Borštnik, Goljar, Jeločnik, Jerotina,. Klančičar, Lenarčič, Likar, Malin, Menart, Pogorole, Polaniko, Privšek, Sorčič. Svothč, Zakrajšček Jak. in Žgur po 10 b. — I. b. razreda: Kobal 505 K, Vodnik 180 K, Breme 6Q b, Bole 50 b, Abram, Berlič in Poženel po 40 b, Burja, Herzog, Lekan, Jerman, Pavlič, Stanonik, Stork, Sefman, Tonih in Žnidaršič po 20 b, Morješič 16 b, Gregorec, Klombas, Marolt, Primec, Turk, Urbančič, Varšek in Zalokar po 10 b, Zbačnik 9 b. — II. a. razroda: Zeloznik 6110 K, Kcto in Preželi po 2 20 K, yirant 1*30 K, Cajnko, „Cepuder, Novak in Svetok po 1 K, Šušteršič	50 b, Mislej 46 b, Pcčkaj	44	b,
Bajc, Kržan, Rodič, Supan in Žan po 40 b, Božič, Možek m Zalokar po 30	b, Gostiša 26	b, Martinčič	24	b,
Burja, Gostič, Grum, Helmich, Loik, Maicen, Modic, Oražem, Rupnik, Selan,	Smolo, Sturm	in Žerjav po	20	b,
Pogorelc 16 b, Ločnik 14 b, Lindtner in Peterlin po 10 b. — II. d. razreda: Ncimonovan	in Guzelj po	2	K,
Fajdiga, Kaučič, Ogrinec, Pele in Svetina po 1 K, Jelonec 50 b, Hiti in Gabrovšek Fr. po 40 b, Božja, Justin, Koder, Pucelj, Ravnik in Tršar po 30 b, Kovačič 22 b, Cerar, Garwaiss, Gabrovšek Jos., Gostiša, Habijan, Knez, Lovšin Fr., Lovšin Iv., Matičič in Tomšič po 20 b, Zakrajšček in Zaverl po 10 b. — III razroda: Ganoni 2 30 K, Bahovec, Gomilšek, Levar in Zorc po 2 K, Detela 120 K, deGleriaSt., de Gloria V., Koschel, Lokar. Maršič in Zorko po 1 K, Tomo 80 b, Cado/. in Kovačič po 60 b, Deciual, Dežela, Mrevljo, Pekle, Puc’ Punčuh in Ustar po 40 b, Hoenigmann, Potkovšok, Škrbec in Zemljič po 30 b, Kokol 22 b, Lobe 20 b, Sečnik 10 b! — IV. razreda: Kobi 2 K, Starman 110 K, Hieng, Luschützky, Semič in Senčar po 1 K, Vrhovnik 60 b Dožola in Lesar, po 50 b, Cepuder, Grum in Lušin po 40 b, Antončič, Kristan in Solan po 30 b, Albreht’ Badiura, Bolka, Ooscn, Dolinar, Dostal, Ilc, Kodor, Kodre, Močnik. Novak. Poršin, Rupnik, Sevšok, Skvarča’ Stojkovič, Škof, Sraj, Trost, Uran in Zalar po 20 b, Knavs, Peklaj, Ulčakor in Zupančič po 10 b. — V. razroda : Staro 6 K, Grebenc 60 b, Bratina in Tavželi po 50 b, Sovre 40 b, Domicolj, Lusin, Ottavi in Poženel po 30 b Aloš, Cepuder, Černe, Kavčič, Lončar, Maslo, Mrevlje, Peterneli, Prijatelj, Schmutz, Solan in Vadnal po 20 b’ Borštnik VI., Dolenc, Rigler, Zlatnar in Znidoršič po 10 b. — VI. razreda: Osana 6 K, Karlin in Ladiha po 2 K, Kandaro, Svetok in Vortočnik po 1 K, Sitnr 60 b, Bačar in Prislan po 50 b, Bončina in Šiška po 40 b Agnoletto, Bizjnk, Boštjančič, Cesnik, Gostič in Mesec po 30 b, Erjavec, Kovač, Novak in Tavzes po 20 b’ Ogrinc 10 b. — VII. razroda: Jojonec in Sabec po 5 Iv, Holeček, Orožon in Rudolf po 2 K, Tomec V. 1*50 K* Černe, Kcol, Polak, Cok, Rus in Švigelj po 1 K, Močnik in Samsa po 60 b, Ciuha, Jan, Porhavoc, Potočnik in Tomšič po 50 b, Fatur, Matko, Vovk in Svetlič po 40 b, Dimnik, Lovšin, Novak in Tomoc E. po 30 b
Prenos	.	.	K	751 03
Učenci V., VI. in VII. razreda prebitek vsote, nabrane za
venec j prof. Sim. Ilutarju................................... »	3 '28
Popustek, dobljen pri nakupu zvezkov, od razreda I. a. 3‘36,
I.	b. 1-40, II. a. 0-82, II. b. 2'12, IV. 3'82, V. 1'78,
VI.	2' 1G K, skupaj.......................................... »	16'8(>
Skupaj	.	.	K	771-17
B. Stroški.
Za učne knjige....................................................K	339'21
Za vezanje knjig.................................................. »	47‘80
Za obleko in obutev............................................... *	44’51
Podpore v gotovini................................................ »	221 ‘02
Skupaj	.	i	K	652’54
C. 13 i 1 a n c a.
Ako sc od dohodkov v	znesku.................................K	771'17
odbijejo stroški v znesku......................................... »	(552'54
ostane prebitka	.	.	K	118'63
Blagodušno so podpirali revne učence, podajajoč jim hrano vsak dan ali vsaj posamične dneve v tednu, tudi: prečast. vodstvo usmiljenih sester v hiralnici, v kateri so nekateri učenci brezplačno uživali vso oskrbo, nadalje samostana prečast.
oo.	frančiškovcev in mm. uršulink, nemški viteški red, knezoškofijsko Alojzijevišče, slavno ravnateljstvo «ljudsko in dijaške obednice» in mnogi zasebniki. Med njimi so si zavezali zavod na posebno hvaležnost prečast. gg. duhovniki ljubljanski, ki so bili mnogim učencem v raznih stiskah in nadlogah na pomoč, zlasti prečastiti gosp. kanonik in deželni poslanec Andrej Kalan, čigar požrtvovalno inladino-Ijubje jc preskrbelo znatnemu številu učoncev brezplačno hrano v omenjeni obednici.
1spolnjujoč prijetno dolžnost zahvaljuje poročevalec v imenu zavoda vse njegove p. n. dobrotnike kar najtopleje ter se usoja priporočati pomoči potrebne učence še nadaljnji njih blagohotnosti.
12.	Vzprejemnine in prispevki učencev za učila (gloj ätov. 8!).
Ti doneski so se porabili v zmislu ministerskih naredb z dne 14. junija 1878, štev. 9299, in z dne 17. aprila 1891, štev. «323, za nakup učil, potrebnih pri posameznih učnih strokah. V isti namon so je večinoma strošila tudi izvonredna državna dotacija v znesku 2500 K, ki jo je dovolilo c. kr. naučno ministerstvo z razpisom z dne 10. junija 1. 1901., štev. 4793, za nabavo pohišja in učil povodom otvorjenja VII. razreda.
Wichtigere Erlässe der k. k. Unterrichtsbehörde.
1.) Der Erlaß des k. k. Landesschulrates für Krain vom 20. September 1902, Z. 3275, verfügt, daß zur Entlastung des hiesigen I. Staatsgymnasiums acht bis zehn Schüler der II. b und dreizehn Schüler der III. b Klasse desselben an das
II.	Staatsgymnasium überzutreten haben.
2.) Mit dem Erlasse vom 28. August 1902, Z. 25.937, hat das k. k. Ministerium für Kultus und Unterricht zu bestimmen gefunden, daß vom Schuljahre 1902 1903 angefangen in der II. und IV. Klasse am hiesigen II. Staatsgymnasium sowie an den Staatsgymnasien in Krainburg und Rudolfswert im obligaten slove-nischen Sprachunterrichte die schriftlichen Arbeiten statt wie bisher alle 14 Tage nur alle drei Wochen (d. i. sechs bis sieben im Semester) gegeben werden. Gleichzeitig gestattete der k. k. Landesschulrat mit dem Erlasse vom 19. September 1902, Z. 2976, unter Bezugnahme auf den Ministerialerlaß vom 20. August 1892, Z. 17.616, daß die Zahl der deutschen schriftlichen Arbeiten in der V. bis VIII. Klasse am II. Staatsgymnasium in Laibach und am Staatsgymnasium in Krainburg auf 13 im Schuljahre beschränkt werde.
3.) Erlaß dos k. k. Landesschulrates vom 29. September 1902, Z. 3281, betreffend die Mitwirkung der Schule bei der Bekämpfung der Tuberkulose.
4.) Mit dem Erlasse des k. k. Landesschulrates vom 23. Oktober 1902, Z. 3966, wird (im Sinne des Erl. des k. k. Ministeriums für Kultus und Unterricht vom 29. Dezember 1899, Z. 32.328) angeordnet, das künftighin die Aufnahmsgebühren auch von den Schülern, welche die Aufnahmsprüfung in die I. Klasse im Juli mit gutem Erfolge ablegen, erst nach tatsächlich erfolgtem Eintritte zu Beginn des Schuljahres einzuheben sind.
5.) Der Erlaß des k. k. Ministeriums für Kultus und Unterricht vom 25. Oktober 1902, Z. 21.973 (intim, mit dem Erl. des k. k. Landesschulrates vom
4.	November 1902, Z. 4048), genehmigt, daß für die Schüler der beiden hior-ortigen Staatsgymnasien vom Schuljahre 1902/1903 angefangen der unobligate slovenische Stenographieunterricht in zwei aufsteigenden Kursen mit wöchentlich je zwei Lehrstunden eingeführt werde. In Erledigung einer von den Direktionen der beiden obgenannten Anstalten diesbezüglich unterbreiteten Vorstellung genehmigte die k. k. Unterrichtsverwaltung, daß die boregte Aktivierung des nicht obligaten slovenischcn Stenographieunterrichtes erst zu Beginn des Schuljahres 1903/1904 erfolge.
6.) Erlaß des k. k. Landesschulrates vom 20. Jänner 1903, Z. 299: Der Austritt solcher Schüler, welche die Anstalt vor Erfüllung der Schulpflicht verlassen, ohne unmittelbar an eine andere Mittelschule überzugehen, ist dem zuständigen Ortsschulrate direkt zur Kenntnis zu bringen.
7.) Mit dem Erlasse dos k. k. Landesschulrates vom 7. Februar 1903, Z 185, wird der Erlaß derselben Behörde vom 13. Jänner 1902, Z. 34, betreffend die Bevorzugung inländischer Erzeugnisse beim Ankaufe von Reißzeugen, in Erinnerung gebracht.
8.) Erlaß des k. k. Landesschulrates vom 23. März 1903, Z. 1239: Laut Ministerial-Erlasses vom 25. Mai 1889, Z. 10.127, können solche Schüler, die bei der Aufnahmsprüfung für die I. Klasse nicht entsprochen haben und infolgedessen ins Privatstudium zurückgetreten sind, bei Beginn des nächstfolgenden Schuljahres zur Aufnahmsprüfung für die zweite Klasse einer Mittelschule zugelasson werden.
9.) Mit dem Erlasse des k. k. Ministeriums für Kultus und Unterricht vom 20. März 1903, Z. 9098, wird neuerdings in Erinnerung gebracht, daß neben den neuesten Auflagen eines Lehrbuches oder Lehrmittels auch ältere Auflagen desselben in der Schule gebraucht werden können, falls nicht bei Approbation der neuen Auflage die gleichzeitige Verwendung früherer Auflagen ausdrücklich als unzulässig erklärt worden ist.
10.) Erlaß des k. k. Landesschulrates vom 13. Mai 1903, Z. 1532, betreffend die Förderung der öffentlichen Zahnpflege seitens der Schule.
IX.
Kako se je pospeševal telesni razvoj mladine.
(Zvršitcv miuisterske narodbo z dno 12. oktobra 1. 1890., štov. 1853.)
Preteklo šolsko leto mladinskim igram ni bilo ugodno. V prvem polletju je bil vsled slabega vremena samo jeden izlet v okolico in tudi na igrišču se je igralo samo 2 uri. Istotako je ovirala deževna pomlad igro in izlete.
I.	Nižja gimnazija.
Igralo se jo, kakor prejšnja leta, na travniku ob Lattormannovom drevoredu, ki ga je odmenil za mladinske igre slavni mestni zbor, po dvakrat in včasih tudi po trikrat na teden. Učenci so bili razvrščeni po razredih, posamezno skupino so si izbirale igre same. Ugajalo je posebno balincanjo in metanje velikih žog, manj priljubljene so bile proste igre in pa igro z vrvjo. Udeležencev je bilo približno po 50 do 100.
Kdaj in kje se je igralo, kaže naslednja preglednica:
Dan		Igrišče, oziroma pot	Cas	Število udeležoncov
25. septembra 1902		Izlet na l'osavjo (Ježico)	4—*/~7	100
2.	oktobra	Travnik	4—0	95
7.	maja 1903	*	4-V..7	98
23.			7.5-7,7	90
20.	»	»	7.5-VJ	92
28.	»	»	7,5-7,7	90
0.	junija	»	7,5-7.7	82
9.	*	»	7.5-7,7	80
Ki.	»		7.5-7,7	91
20.	»	*	7,5—7,7	84
24.	*	»	7,6-'7.7	71
j 28.	»	»	7.5-7.7	G5
30.		»	7.5—7.7	70
2.	julija	»	7.5-7.7	50
9.	»	*	7.5-7,7	58
II.	Višja gimnazija.
Peti, šesti in sedmi razred so igrali svoje igre (kroket in balincanje) v istem času na šolskem dvorišču.
Ravnateljstvo je nabavilo	iz prispevkov,	ki jih v	ta namen plačujejo učenci,
dve novi veliki žogi in igrala	za nov kroket.
Starejši učenci so se udeleževali brez (šolskega) nadzorstva drsanja na ledu in kopanja (plavanja).
Ob šolskih dnevih so imeli vsi učenci ob desetih deset in ob jednajstih pet minut počitka; ta čas so se i/.prehajali po prostornem dvorišču, dočim so se učilnice zračile.
X.
Kronika.
Šolsko leto 1902./1903. se je pričelo s slovesno sv. mašo z «Veni sanete•, ki jo je v nunski cerkvi služil preč. gospod katehet dr. Gregorij Pečjak. Vzprejemne izkušnje so se opravilo dno Iß., ponavljalne in dodatne pa v dobi od 16. do 18. septembra. Ker	se je začetkom	šolskega	leta	otvoril VII. razred (v
zmislu ministerskega razpisa z	dne 4. avgusta	1. 1903.,	štev.	22.102), je štel zavod
letos sedem razredov z dvema vzporednima oddelkoma (I. b. in II. b.). Poučevalo pa je na njem (mesto 14) le 13 učiteljev: ravnatelj, G profesorjev, 1 redni, 1 začasni in 4 namestni učitelji. Za celo leto na odpust danemu prof. dru. L. Požarju namreč ni bilo možno dobiti primernega namestnika; zato so se morale njegove učne ure porazdeliti med učitelje jezikovne stroke.
Koncem meseca januvarija je stopil prof. V. Borštner po triintridesetletnem službovanju v zasluženi pokoj, ki mu ga je dovolilo c. kr. naučno ministerstvo na njegovo z bolehnostjo utemeljeno prošnjo. Učiteljstvu našega zavoda je bil vdružen sicer le poltretje leto; vendar si je pridobil v tem razmerno kratkem času s svojim skromnim, odkritosrčnim in kolegijalnim vedenjem spoštovanje vseh učiteljskih tovarišev, katerim se je vzpričo tega umililo, ko sc je z njimi poslavljal dopoldne dno 31. januvarija. Pri tej priliki je izrazil ravnatelj v imenu učiteljskega zbora željo, da bi bilo profesorju Porštnerju usojeno, veseliti se zaželenega pokoja še dolgo vrsto let, ter prosil odhajajočega tovariša, naj ohrani zavod v prijaznem spominu. Na večer istega dno so priredili učenci v šolskem poslopju svojemu učitelju za odhodnjo koncert s petjem in godbo. Po vzporeda drugi točki je v primernem govoru zahvalil sedmošolec Iv. Hus prof. Porštnerja za vse prejete dobrote, zagotavljajoč ga v imenu učencev verne vdanosti in trajne hvaležnosti. Vidno ginjen jo izrekel prof. Rorštner kakor dopoldne učiteljskemu zboru, tako zvečer učencem zahvalo za te izraze spoštovanja in ljubezni.
Prvo polletje se je končalo dne 14. februvarija s slovesno sv. mašo, drugo polletje pa so je pričelo dno 18. februvarija.
V	dobi od 13. marcija do 1. aprila je nadzoroval zavod c. kr. deželni šolski nadzornik, gospod Peter Končnik. Pregledavši naložne zvezke učencev, šolske kataloge, razrednice in inventarje jo sklical dne 3. aprila učiteljstvo v konferenc,ijo ter mu podal več didaktičnih in pedagoških navodil.
Dne 4. in 5. maja jo vihrala črna zastava ra/ streho šolskega poslopja v znamenje, da je zadola zavod bridka izguba. Dne 3. maja zvečer je namreč nagloma in nesrečno preminil čislani ud učiteljskega zbora, gospod
Simon Rutar,
c. kr. profesor VII. činovnega reda, konsorvator osrednjega poverjenstva za preiskovanje in ohranitev umetniških in zgodovinskih spomenikov, dopisujoči član kraljeve akademije srbske v Belemgradu. Nesročniku so jo bila vnela obleka in, kor ni mogol dovolj hitro zadušiti ognja niti, menda strahu prepaden, klicati na pomoč, je umrl za groznimi opeklinami, ako ga ni prej udarila kap. Zjutraj dne
4.	maja so ga našli	mrtveca,	sedečega na zaboju med	dvojnimi vrati njegovega
stanovanja. Sijajnega	pogroba,	ki je bil dno 5. maja,	so	so udeležili vsi sloji
ljubljanskega prebivalstva in premnogi žalovaloi iz raznih krajev slovensko domovine v očiten dokaz velikega spoštovanja, ki jo je pokojnik užival izza svojih plemenitih lastnostij. Sprevod so	jo pomikal od mrtvašnice, kamor	so	bili prepeljali truplo
dan poprej, do rake,	ki jo jo	blage voljo odprlo slovensko	pisateljsko podporno
društvo svojemu bivšemu članu. Pod vodstvom gospoda pevovodjo Antona Foersterja so zapeli učenci svojemu učitelju v zadnji pozdrav pred mrtvašnico in ob raki nagrobnici «Blagor mu» in «Nad zvezdami». — Prof. Rutar je deloval na našem zavodu od njegovega postanka (1. 1890.). Zadnji čas jo hiral in vidno pešal; razdraženo živčevje ga je naposled prisililo prositi za šolsko leto 1902./1903. odpusta, ki mu ga žal ni bilo odmenjeno užiti do cola. Bil je mož jeklenega značaja, blagega srca, neumorne delavnosti, temeljitega in obsežnega zgodovinskega znanja, trudoljubiv izsledovalec starin, plodovit pisatelj, zvest sin svojemu narodu do zadnjega diha. Ob njegovem grobu žalujejo učitelji po odkritosrčnem, ugodljivem tovarišu, učenci po prizanesljivem učitelju in radodarnem dobrotniku. Zivotopisno črtico in pregled obširnega slovstvonoga delovanja njegovega podajo to izvostjo na drugem mestu (glej str. 3. in sl.). Lahka bodi zaslužnemu možu zemljica!
Bogoslužno vaje. God Njegovega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. je obhajal zavod dno 4. oktobra s sv. mašo, po kateri se jo pela cesarska pesen. Dne 19. novembra pa se jo služila spominska sv. maša za Njeno Veličanstvo rajno cesarico Elizabeto. V nedoljo dno 8. marci j a jo praznoval zavod petindvajsetletnico papeževanja sv. očeta Leona XIII. s slovesno sv. mašo z blagoslovom in zahvalnico («To deum»), V slavnostni propovedi je razjasnil preč. katehet dr. Gregorij Pečjak svojim poslušalcem pomen tega dno; kažoč na neprecenljive zasluge, ki si jih je stekel papež Leon XIII. no le za katoličanstvo, ampak za človeštvo sploh, jo bodril mladino na hvaležnost in ljubezen do častitljivega poglavarja katoliško cerkve. — K izpovedi in sv. obhajilu jo šla šolska mladina trikrat. V zmislu razpisa c. kr. naučnega ministerstva z dno 23. junija 1. 1899., štov. 861 ex 1897, so se vršilo dne 5., 6. in 7. aprila v nunski cerkvi velikonočne duhovne vaje, ki jih je vodil preč. gospod katehet dr. Gregorij Pečjak. Od istega pripravljen je prejel jeden učenec o duhovom svetstvo sv. birmo. Ob nedeljah in praznikih so so udeleževali učenci skupno službo božjo v nunski corkvi (ob osmih), v toplejših mesecih pa tamisto dvakrat na teden (ob torkih in četrkih) tudi še sv. maše, darovane pred šolskim poukom. Cerkveno petje sta vodila sedmošolca Alojzij Juvan in Valentin Tomec: drugi jo ravnal mešani, prvi pa moški zbor tor oskrboval tudi igranje na harmoniju.
Zdravstveno stanje učencev letos ni bilo posebno ugodno. Nevarno obolelo je več učencev že med šolskim letom, prod njega koncem so morali trije prekiniti učenje, jednega pa je ugrabila celo smrt. Dne 1. decembra je namreč za Škrlatico umrl v tukajšnji deželni bolnici nraviti učenec I. a. razreda: Josi/j Zupančič. Ker se iz zdravstvenih ozirov součenci niso smeli udeležiti njegovega pogreba, so spremili rajnika do groba poleg sorodnikov le njegovi učitelji in ravnatelj, zavod pa	se ga je spomnil v molitvi pri	šolski službi božji. Naj v miru počiva!
Ustne premestne izkušnje so	se	vršile v dobi od 30. junija do^ 8. julija;
razredbene konferencijo so bilo dne 8., 9. in 10.. završna pa 14. julija. Šolsko leto se je končalo dne 15. julija s slovesno sv. zahvalno mašo, po kateri se je pela cesarska pesen. Istega dne so se pričele (ob devetih) vzprejemne izkušnje za vstop v 1. razred.
XI.
Naznanilo o začetku šolskega leta I903./I904.
Šolsko leto 1903./1904., v katerem se otvori na zavodu Vlil. razred, se prične dne 18. septembra s slovesno sveto mašo z «Veni sanete», ki se bo služila ob	desetib	v nunski cerkvi. Na novo	vstopajočim učencem (vseli razredov) se
je	zglasiti,	spremljanim od starišev	ali	njih namestnikov, dne 15. septembra pri
gimnazijskem ravnateljstvu z rojstvenim listom, šolskim izpričevalom zadnjega leta (štipendistom in šolnine oproščenim tudi z dotičnimi dekreti), ter plačati 4 K
20	b vzprejemnine in 2 K 40 b prispevka za učila in igrala. Od učencev, na podlagi povoljno prebite izkušnjo vzprejetih v 1. razred, se bodo pobirale te pristojbine šele po istinitem vstopu v šolo (dne 21. septembra).
Učenci, ki se dajo vpisati v prvi razred, morajo tekom solnčnega leta 1903. dovršiti deseto leto ter prebiti vzprejemno izkušnjo z dobrim uspehom. Oni, ki so doslej obiskovali kako javno ljudsko šolo, naj se izkažejo (v zmislu razpisa c. kr. naučnega ministerstva z dno 7. aprila 1878, štev. 5416) z dotičnim šolskim (obiskovalnim) izpričevalom, obsezajočim rede iz krščanskega nauka, učnega (= slovenskega in nemškega) jezika in računstva. Vzprejemne izkušnje se prično dne 16. septembra, in sicer pismene zjutraj ob osmih, ustne popoldne ob treh. Pri tehjizkušnjah se zahteva (po določilih minist, razpisov z dne 14. marcija 1870. 1., štev. 2370, in z dne 27. maja 1884. 1., štev. 8019): Iz krščanskega nauka toliko znanja.“kolikor se ga more pridobiti v prvih štirih letnih tečajih ljudske šole; v učnem jeziku (slovenskem in nemškem) spretnost v čitanju in pisanju, znanje početnih naukov iz oblikoslovja, spretnost v analizovanju prostorazširjenih stavkov, poznavanje pravopisnih pravil; v računstvu izvežbanost v štirih osnovnih računskih vrstah s celimi števili.
Vzprejemno izkušnjo ponoviti v istem letu na istem učilišču ali na kaki drugi srednji šoli ni dovoljeno.
Po 15. septembru so na novo vstopajoči učenci ne bodo več vzprojemali.
Učencem, ki so žo doslej obiskovali ta zavod, se je javiti dne 17. septembra pri ravnateljstvu s šolskim izpričevalom zadnjega polletja tor plačati 2 K 40 b prispevka za učila in igrala.
II. drž. g.	*
Učenci, ki iiiimoravajo prestopiti z drugih učilišč na c. kr. II. državno gimnazijo ljubljansko, naj si priskrbo na izpričevala zadnjega polletja pripomnjo o pravilno naznanjenem odhodu; isto je storiti tudi onim tukajšnjim učencem, ki hočejo prihodnje leto nadaljevati svoje nauke kje drugje.
Ponavljalne in dodatne izkušnje se bodo vršile v dobi od 16. do 18. septembra, istotako vzprejemne izkušnje za vse druge razrede (izvzemši 1.).
Dne 19. septembra se prične redni šolski pouk ob osmih dopoldne.
Zapiski učnih knjig se dobivajo pri tukajšnjih knjigotržcih.
Polletna šolnina znaša 40 K. Učenci I. razreda jo morajo plačati za I. polletje v prvih treh mesecih šolskega leta; vendar smejo (v zmislu razpisa visokega naučnega ministerstva z dne (>. maja I. 1890.), ako so revni, prositi plačilnega odloga, oziroma oproščenja šolnine ter oddati dotične prošnje ravnateljstvu v prvih osmih dneh šolskega leta. Njih prošnji se more ugoditi, ako jim prizna učiteljski zbor po prvih dveh mesecih v vsakem šolskem predmetu najmanj znamko «povoljno* («befriedigend*), v vedenju znamko «hvalno» («lobenswert») ali «povoljno», v pridnosti pa 'vztrajno- («ausdauernd») ali «povoljno», koncem I. polletja pa L razred v napredku, v vedenju in pridnosti pa najmanj znamko «povoljno». V vseh drugih primerih morajo neoproščeni učenci plačati polletno šolnino v prvih šestih tednih vsakega polletja, ako jih ni med tem presl. deželni šolski svet oprostil plačevanja šolnine na njih upravičeno prošnjo. Upravičena pa je prošnja (po razpisu vis. naučnega ministerstva z dne 12. junija 1. 188(5., štev. 9681) le, ako so prosilci zares revni in ako so dobili v izpričevalu zadnjega polletja najmanj prvi red v napredku, v vedenju in pridnosti pa vsaj znamko «povoljno».
Prošnjam za oproščenje šolnine, naslovljenim na «preslavni c. kr. deželni šolski svet kranjski», naj pridom') revni prvošolci (ki niso repetenti) revnostno izpričevalo, obsezajoče natančne in vestne podatke o stanu in imetku starišev ter ne nad jedno leto staro; neoproščeni revni učenci drugih razredov pa morajo priložiti svojim prošnjam tudi še izpričevalo zadnjega polletja.
Učenci, pripadajoči po svojem rojstvenem kraju ali po rodbinskih razmerah ozemlju c. kr. okrajnih glavarstev v Kranju, Radovljici, Črnomlju in Novem mestu ali pa ozemlju c. kr. okrajnih sodišč v Kamniku, Kostanjevici, Mokronogu in Višnji gori, se po razpisu presl. c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 28. avgusta
1.	1894, štev. 2:-i54, na ljubljanskih gimnazijah ne smejo vzprejomati. V posebnega ozira vrednih slučajih more jim vzprejem izjemoma dovoliti le c. kr. deželni šolski svet.
Na to šolsko oblast naslovljene in dobro utemeljene prošnje za izjemni vzprejem na jedno izmed obeh tukajšnjih gimnazij naj vlo/e p. n. stariši ali varuhi dotičnih učencev do 1. avgusta, in sicer, ako gre za vstop v I. razred, pri pristojnem c. kr. okrajnem glavarstvu, v vseh drugih primerih pa pri c. kr. ravnateljstvu nazadnje obiskovane gimnazije.
Mitteilungen, den Beginn des Schuljahres 1903/1904 betreffend.
Das Schuljahr 1903/1904, in welchem an der Anstalt die VIII. Klasse eröffnet werden wird, beginnt am 18. September mit einem in der Ursulinnonkirche um 10 Uhr abgehaltenen heil. Geistamte. Neu eintretende Schüler aller Klassen haben sich am 15. September bei der Gymnasialdirektion zu melden, den Taufschein, die Schnlnachrichtcn, resp. das Zeugnis über das letzte Semester (Stipendisten und
vom Schulgelde befreite Aufnahmswerber überdies die betreffenden Dekrete) vorzuweisen und eine Aufnahmstaxe von 4 K 20 h nebst einem Lohr- und Spielmittelbeitrage von 2 K 40 h zu entrichten. Diese Gebühren werden von den auf Grund gut bestandener Aufnahmsprüfung in die 1. Klasse aufgenommenen Schülern erst nach tatsächlich erfolgtem Eintritte in die Schule (am 21. September) eingehoben werden.
Schüler, welche in die I. Klasse neu eintreten wollen, müssen das zehnte Lebensjahr erreicht haben oder es noch im Solarjahre 1903 erreichen und sich einer Aufnahmsprüfung mit gutem Erfolge unterziehen. Die Aufnahmsprüfungen beginnen am 16. September, und zwar um 8 Uhr vormittags die schriftlichen, um 3 Uhr nachmittags die mündlichen. Hei diesen Prüfungen werden im Sinne der Ministerial-Verordnungen vom 14. März 1870, Z. 2370, und vom 27. Mai 1884, /. 8019, folgende Anforderungen gestellt: «In der Keligion jenes Maß von Wissen, welches in den ersten vier Jahreskursen einer Volksschule erworben werden kann; in der Unterrichtssprache (slovenisch und deutsch) Fertigkeit im Lesen und Schreiben, Kenntnis der Elemente aus der Formenlehre, Fertigkeit im Analysieren einfach bekleideter Sätze, Bekanntschaft mit den Hegeln der Orthographie; im Rechnen Übung in den vier Grundrechnungsarten in ganzen Zahlen.*
Eine Wiederholung der Aufnahmsprüfung im selben Jahre, sei es an dieser oder an einer anderen Anstalt, ist unzulässig.
Nach dem 15. September werden neu eintretende Schüler nicht mehr aufgenommen.
Die dieser Anstalt bereits angehörenden Schüler haben sich am 17. September bei der Direktion mit dem letzten Semestralzeugnisse zu melden und einen Lehr-und Spielmittelbeitrag von 2 K 10 h zu erlegen
Die Nachtrags- und Wiederholungsprüfungen sowie die Aufnahmsprüfungen für die II. bis VIII. Klasse linden in der Zeit vom 16. bis 18. September statt.
Der regelmäßige Unterricht beginnt am 19. September um 8 Uhr vormittags.
Die Verzeichnisse der pro 1903 1904 dem Unterrichte zugrunde zu legenden Lehrbücher sind in den hiesigen Buchhandlungen erhältlich.
Nach den Bestimmungen des Erlasses des hochlöbl. k. k. Landesschulrates vom 2<s. August 1894, Z. 2354, dürfen Schüler, welche nach ihrem Geburtsorte und nach ihren Familienverhältnissen dem Bereiche der k. k. Bezirkshauptmannschaften Krainburg, Uadmannsdorf, Rudolfswert und Tsehernembl und dem Bereiche der k. k. Bezirksgerichte Landstraß, Nassenfuß, Weichselburg und Stein angehören, hierorts nur ausnahmsweise in besonders berücksichtigungswürdigen Fällen mit Genehmigung dos k. k. Landesschulrates aufgenommen werden.
Die P. T. Angehörigen jener Schüler, welche hierorts neu eintreten wollen und einer solchen Genehmigung bedürfen, wollen um dieselbe beim k. k. Landesschulrate mit einem gut motivierten Gesuche einschreiten, welches bis 1. August, und zwar, wenn es sich um den Eintritt in die I. Klasse handelt, bei der zuständigen k. k. Bezirkshauptmannschaft, in allen Übrigen Fällen aber bei der k. k. Direktion des zuletzt besuchten Gymnasiums einzubringen ist.
Die Direktion.
Imenik učencev.*
I.	a. razred.
Babšek Ferdinand, Tomačevo.
Borštnik Božidar, Hrib pri Zužemperku Bric Dominik, Hotiß.
Cirman Alojzij, Št. Vid nad Ljubljano. Dostal Pavel, Ljubljana.
Fegic Josip, Šturja pri Vipavi.
Goljar Fran, Podgora pri Št. Vidu. Gosar Andrej, Dolenji Logatec. Gostiša Fran, Sapjane, Istra.
Janežiž Matija, Peče pri Moravčah. Jelenc Leon, Šentjur pri Kranju. Jeločnik Aleksander, Ljubljana.
Jeretina Karol, Ljubljana.
Klančičar Fran, Ljubljana.
Kovač Ivan, Ljubljana.
Kramar Fran, Ljubljana.
Lapajnar Viktor, Ljubljana.
Lenarčič Anton, Podgora pri Št. Vidu. Likar Fran, Kolk pri Štuijah.
Lokar Anton, Ljubljana.
Magolič Ludovik, Domžale.
Malin Ivan. Ljubljana.
Matfe Avgust, Ljubljana.
Matž Rudolf, Ljubljana.
Mramor Alojzij, Male Lašče.
Pestotnik Anton, Ljubljana.
Pogorelc Karol, Ljubljana.
Polanjko Josip, Maribor na Štajerskem. Primšar Miroslav, Ribnica.
Privšek Fran, Št. Pavel na Štajerskem. Ramovž Fran, Ljubljana Skarza Alojzij, Ljubljana.
Sorčič Fran, Kapele pri Brežicah, Štajersko. Svetlič Ferdinand, Ljubljana.
Škof Fran, Ljubljana.
Tomec Viktor, Fara pri Blokah.
Trebar Ivan, Spodnja Šiška.
Tršar Ivan, Dolenja Planina.
Urbas Fran, Unec.
Vidic Karol, Ljubljana.
Zakrajšček Jakob, Škufče pri Novi vasi. Zakrajšček Josip, Zakraj pri Blokah. Zorc Ivan Ljubljana.
Zgur Ivan, Podraga pri Vipavi.
I.	b. razred.
Abram Anton, Tupelče na Primorskem. Berlec Ivan, Loke pri Kamniku.
Berlič Srečko, Litija.
Bogataj Jakob, Račcvo pri Zirih.
Bole Andrej, Slavina.
Breme Fran, Ljubljana.
Burja Anton, Loke pri Kamniku. Derganc Albert, Ljubljana.
Franza Joaip, Škedenj pri Trstu. Gregorec Ivan, Mengeš.
Groznik Fran, Višnja gora.
Hercog Josip, Ljubljana.
Jerman Alojzij, Trbovlje.
Kavčič Srečko, Devica Marija v Polju, Klembas Anton, Ljubljana.
Kobal Alojzij, Vipava.
Kolbesen Herman, Modvedjak.
Košir Maks, Ljubljana.
Kovačič Fran, Slavimi.
Krakar Josip, Kranj.
*	Debeli tisk znači odličnjake.
Lekan Ivan, Vipava.
Marolt Fran, Brdo pri Lukovici.
Melik Anton, Črna vas.
Merješič Filip, Ljubljana.
MikuS Rudolf, Gornji Grad na Štajerskem. Muha Jakob, Horjul.
Ogrizek Fran, llrenovice.
Pečnik Fran, Stožiee.
Pirkovič Vladimir, Spodnja Šiška.
Pirnat Leopold, Nožiee pri Kamniku. Primec Fran, Zalog pri Šmarju. Pustavrh Karol, Ljubljana.
Stanonik Ivan, Horjul.
Sterk Davorin, Cevce pri Logatcu.
Sušnik Fran, Velika Kostrelnica.
Šavelj Anton, Hudnik pri Kamniku.
II.	a.
Bajec Fran, Čeviee pri Dolenjem Logatcu. Burja Alojzij, Senožeče.
Cajnko Vinko, Stična.
Cepuder Leon, Leskovec pri Krškem. Gostič Florijan, Ljubljana.
Gostiša Avguštin, Dolenji Logatec Grum Alojzij, Mali Lipoglav.
Ilelmich Julij, Trebnje.
Kcte Ivan, Dolenje pri Planini.
Kržan Fran, Ljubljana.
Lindtner Ciril, Kranj.
Ločnik Emerik, Borovnica.
Lojk liudolf. Črniče pri Ajdovščini. Maicen Henrik, Vipava.
Martinčič Andrej, Artiče pri Zagorju ob Savi. Medic Josip, Ljubljana.
Mislej Rudolf, Lozice pri Vipavi.
Možek Fran, Kot pri Igu.
Novak Anton, Štopanja vas pri Ljubljani.
II.	b.
Adamič Anton, Ribnica.
Belič Ivan, Zgornja Šiška.
Božja Fran, Spodnja Košana.
Cerar Rudolf, Moravče.
Fajdiga Ivan, Ljubljana.
Gabrovšek Fran, Rovte.
Gabrovšek Josip, Št. Jošt pri Vrhniki. Gerwaiss Josip, Bedenica na Hrvatskem. Gostiša Ivan, Preserje.
Šavelj Ludovik, Rudnik pri Kamniku. Šefman Karol, Kranjska gora.
Stamcar Milan, Ljubljana.
Tonih Rudolf, Devica Marija v Polju. Toplikar Dragotin, Črnomelj.
Trobec Ivan, Črni vrh pri Polhovem gradcu. Turk Josip, Višnja gora.
Urbančič Fran, Ljubljana.
Varšek Ivan, Vrhnika.
Vodnik Ivan, Podolnica pri Horjulu. Vrhovec Stanko, Horjul.
Zalokar Vinko, Škocjan pri Turjaku. Zbačnik Alojzij, Travnik.
Zargi Stanko, Ljubljana.
Žnidaršič Fran, Stari trg pri Ložu.
razred.
Pečkaj Ivan, Brod pri Logatcu.
Peterlin Fran, Kisovec pri Zagorju ob Savi. Pogorelc Friderik, Ljubljana Rodič Alojzij, Sv. Jurij pod Kumom. Rupnik Ferdinand, Igf pri Ljubljani. Selan Ivan, Stepanja vas pri Ljubljani. Smole Albin, Ljubljana.
Sturm Ivan, Dolenja Košana.
Supan Ivan, Liboje pri Celju na Štajerskem. Svetek Miloslav, Ljubljana.
Šušteršič Fran, Horjul.
Virant Albin, Dolenji Logatec.
Vizjak Jauko, Ljubljana.
Žan Emil, Ljubljana.
Železnik Fran, Orle pri Krškem.
Žerjav Ivan, Toplice pri Novem mestu.
Pri vat ist:
Munda Fran, Marenberg na Štajerskem.
razred.
Guzelj Albin, Ljubljana.
Habijan Ivan, Dol.
Hiti Fran, Malin.
Jelenec Josip, Trnje pri Slavini.
Justin Rafael, Novo mesto.
Kavčič Rafael, Radeče pri Zidanem mostu. Keber Ivan, Ladija pri Medvodah.
Knez Rudolf, Zagorje ob Savi.
Kocijan Vinko, Ljubljana.
Koder Anton, Topline pri Zagorju. Kovačič Fran, Smerjo pri Ilirski Bistrici. Lovšin Fran, Sušje pri Ribnici.
Lovšin Ivan, ltibnioa.
Matičič Ivan, Rakek.
Medved Fran, Ljubljana.
Ogrinc Fran, Grahovo.
Pelc Stanko, Ljubljana.
Pucelj Ivan, Ribnica.
Ravnik Josip, Bohinjska Bistrica.
III. i
Babič Vladimir, Ljubljana.
Baliovec Josip, Ljubljana.
Bole Ivan, Laze pri Planini.
Del-Linz Aleks., HruSevje pri Postojni. Dequal Fran, Ljubljana.
Dežela Avguštin, Idrija.
Flerin Fran, Kamnik.
Gauoni Josip, Brezniea. de Glorija Stanko, Dolenji Logatec, de Glerija Viktor, Dolenji Logatec. Gomilšek Vladimir, Videm na Štajerskem. Hladnik Leopold, Idrija.
Hünigmann Fran, Goriča vas.
Jaklič Josip, Pusti Javor pri St. Vidu. Kokel Fran, Idrija.
Koritzky Ludovik, Lesi n a v Dalmaciji. Koscliel Anton, Kadeče.
Kovačič Ivan, Smerje pri Ilirski Bistrici. Levar Ivan, liakek.
Lobe Ivan, Zagradec pri Žužemberku. Lokar Fran, Ljubljana.
IV. I
Albreht Anton, Orehek.
Antončič Adolf. Ljubljana.
Badiura Josip, Litija.
Bolka Fran, Cerklje.
Cepuder Josip, Litija.
Dežela Miroslav, Idrija.
Dolinar Josip, Dobrova.
Dostal Adolf, Ljubljana.
Grum Josip, Mali Lipoglav.
Hieng Ivan, Uakck.
Ilc Josip, Goriča vas pri Ribnici Knavs Karol, Gora pri Sodražici.
Kobi Ferdinand, Breg pri Borovnici.
Rotar Viljem, Spodnja Siska.
Strnad Ivan. Ljubljana.
Svetina Stanko, Šmarje pri Ljubljani. Si raj Jakob, Metulje.
Tomšič Ciril, Gorenji Kašelj.
Tršar Fran, Dolenja Planina.
Vrtačnik Anton, Vič.
Zakrajščck Leopold, Preserje.
Zaverl Alfonz, Velika Goba.
■azred.
Maršič Fran, Globelj pri Sodražici. Mohorič Ivan, Idrija.
Mrevlje Artur, Sv. Križ pri Ajdovščini. Peklo Gašper, Glince.
Petkovšek Valentin, Vrhnika.
Poderžaj Ivan, Podnart.
Punčuh Mirko, Col pri Vipavi Rus Josip, Ribnica.
Sečnik Josip, Samotorica.
Skubic Stefan, Polica pri Višnji Gori. Šinkovec Dragotin, Idrija.
Škrbec Matija, Podcerkev.
Šmalc Matej, Ribnica.
Tome Alojzij, Ljubljana.
Treven Viktor, Idrija Ustar Anton, Slivna.
Zajc Dragotin, Zigmaricc pri Sodražici. Zemljič Fran, Radomirje pri Gornjem Gradu na Štajerskem.
Zorec Rudolf, Ljubljana.
Zorko Stanislav, Št. Vid pri Prevojah.
azred.
Koder Fran, Zagorje ob Savi.
Kodre Anton, Gorenja Branica pri Vipavi. Kristan Pavel, Orehek.
Lesar Josip, Slatnik pri Ribnici. Luschiltzky Josip, Gornje Ležeče.
Lušin Anton, Hrib pri Loškem potoku. Močnik Josip, Idrija.
Novak Lovro, Zgornja Šiška.
Peklaj Josip, Setnica pri Polhovem Gradcu Peršin Aleš, Stožice.
Rupnik Pavel, Št. Vid pri Ljubljani. Selan Anton, Dobrunje pri Ljubljani. Semič Alojzij, Spodnja Šiška.
Senčar Dušan, Senožeč«.
Sevšek Anton, Podpeč pri Dobrepoljah. Starman Fran, St. Ivan pri Postojni. Stojkovič Gašper, Podgrad pri Zalogu. Skof Fran, Ljubljana.
Šraj Ivan, Železniki.
Ulčaker Fran, Trst.
Uran Ivan Ljubljana.
Vrhovnik Fran, Mengeš.
Zalar Matija, Pudob pri Ložu. Zupančič Viktor, Kranjska gora.
V.	razred.
Aleš Fran, Ljubljana.
Belič Pavel, Ljubljana.
Borštnik Bogoslav, Banja Loka pri Kočevju. Borštnik Vladimir, Hrib pri Žužemberku. Bratina Fran, Ustje pri Ajdovščini. Cepuder Milan, Litija.
Černe Josip, Dvor pri Žužemberku.
Dolenc Ivan, Repnje.
Domieelj Ivan, Zagorje na Pivki.
Favai Ivan, Spodnja Šiška.
Grebene Oton, Kadeče pri Zidanem mostu. Kavčič Fran, Koseze nad Ljubljano. Korošec Josip, Sv. Bolfenk na Štajerskem. Lončar Fran, Ljubljana.
Lukan Ivan, Radovljica.
Lušin Dominik, Hrib pri Loškem potoku.
Masle Gregor, Borovnica.
Mrevlje Anton, Sv. Križ pri Ajdovščini. Ottavi Anton, Ljubljana.
Peternelj Josip, Bohinjska Bela.
Poljanec Ivan, Ljubljana.
Poženel Karol, liakitnik pri Postojni. Prijatelj Ivan, Skrlovica pri Velikih Laščah.. Rigler Fran, Praproče pri Velikih Laščah. Selan Fran, Dobrunje pri Ljubljani. Sovre Anton, Sauna peč pri Zidanem mostu. Stare Bruno, Kranj.
Simnic Konrad, Kranj
Tavželj Fran, Zdenska vas pri Dobrepoljah
Vadnal Lodovik, Borovnica.
Zlatnar Fran, Godič pri Kamniku. Žnidaršič Josip, Mramorovo pri Rakeku.
VI.	razred.
Agneletto Josip, Trsek na Primorskem. Bačar Justus, Uhanje pri Ajdovščini. Berce Ivan, Mošnja pri Kammigoriei. Bizjak Fran, Sanabor pri Vipavi.
Bester Ivan, Kropa.
Bončina Fran, Spodnja Idrija Boštjančič Leopold, Smerje pri II. Bistrici. Cesnik Ivan, Sanabor pri Vipavi.
Erjavec Ant, Brod pri St. Vidu nad Ljubljano. Goljar Fran, Trata pri Ljubljani.
Gostič Anton, Ljubljana.
Juvan Alojzij, Vače.
Kandare Albin, Ljubljana.
Karlin Ivan, Kranj.
Klopčič Rudolf, St. Peter v Savinjski dolini na Štajerskem.
Kovač Fran, Ljubljana.
Ladiha Ludovik, Trebnje.
Mesec Andrej, Stara Vrhnika.
Novak Ivan, Rozore pri Dobravi.
Oblak Valentin, Horjul.
Ogrinc Fran, Žlebič pri Ribnici.
Osana Josip, Ljubljana.
Prislan Fran, Grad na Štajerskem. Remškar Peter, Brezovica pri Ljubljami. Ržen Vinko, Ljubljana.
Sitar Ivan, Ljubljana.
Smole Moric, Bršljin pri Prečini.
Svetek Stanislav, Ljubljana.
Šiška Ivan, Hrastje pri Ljubljani.
Tavzes Karol, Idrija.
Vertačnik Alojzij, Vič.
VII.	razred.
Ciuha Viktor, Hrušica pri Ljubljani. Čok Ivan, Lonjer pri Trstu.
Dimnik Davorin, Jarše ob Savi.
Fatur Jakob, Zagorje pri Št. Petrn. Iloleček Peter, Spodnja Šiška.
Jan Jurij, ViSelniea pri Gorjah.
Jelenec Celestin, Trnje pri Slavini. Kcel Ivan, Trzin.
Kosmač Matej, Mengeš.
Küster^ Ivan, Gaberje na Štajerskem. Lovšin Anton, Hrovača pri’Ribnici. Matko Ivan, Rajhenburg na Štajerskem. Močnik Ernest, Idrija.
Novak Viktor, Spodnja Šiška.
Orožen Milan,. Šoštanj na Štajerskem. Paulin Josip, Ljubljana.
Perhavec Alojzij, Divača.
Perič Ludovik, Borovnica.
Polak Venceslav, Vevče.
Potočnik Bogomir, Domžale.
Rudolf Karol, Črni vrli pri Idriji. Rus Ivan, Bled.
Samsa Ivan, Gora pri Sodražici. Svetlič Ivan, Ljubljana.
Sabec Karol, Selce pri St. Petru. Švigelj Viktor, Borovnica.
Tomec Ernest, Fara pri Blokah. Tomec Valentin, Moravče.
Tomšič Josip, Poreč v Istriji. Vovk Alojzij, Goče pri Vipavi. Ženko Fran, Spodnja Šiška.
■
■
it*