ANNALES (»/'95 strokovno delo UDK 719:316 SOCiOLOŠKI VIDIKI PRENOVE STARIH MESTNIH JEDER Drago KOS doc. dr., fakulteta za družbene vede, 61109 Ljubljana, p.p. 4?, SLO doc., dr., facolta di Scienze Sociali. 61109 Ljubljana, c.p. 47, SLO IZVLEČEK Prenova starih mestnih jeder je s sociološkega vidika predvsem metodološki problem. Optimalni prenovitveni projekt naj bi dosegel sodelovanje različnih strok in prizadetih javnosti. Uspeh ocenjujemo glede na doseženo stopnjo vkjučltve kompleksnih socialno prostorskih razsežnosti v cilje in postopke prenove. 1,0. OSNOVNA SOCIOLOŠKA IZHODIŠČA Zelo opazna značilnost sociologije oz. sociologov v prenovitvenih projektih je nekakšna "statusna neusklajenost". Včasih se od sociologije pričakuje preveč, tj. hitri odgovori na preštevilna odprta vprašanja, ki jih sproža prenova in na katera ne morejo zadovoljivo odgovoriti "standardne" prenovitvene stroke. Pogosto pa se prenovitveni projetki izogibajo kompleksnosti sociološkega pristopa, tako da se preprosto ne lotevajo zelo širokega spektra družbenih vprašanj, ki jih ti projekti sprožajo. 1.1. S sociološkega vidika je prvi problem prenove mest nedvomno metodološke narave. Problematika je zapletena, sociologija pa nagnjena k celovitemu (hol¡stičnemu) obravnavanju. V empirični realnosti je tak pristop velikokrat precej nepraktičen. Zato se zastavlja vprašanje, kje in kako začeti, da bi v nujno dolgotrajnem procesu prenove ne prihajalo do pre-cedenčnih odločitev, t.j. do rešitev, ki bi vnaprej "zace-mentirali" vzorce socialnega delovanja v konkretem prostoru in na ta način onemogočali sprotne spremembe ali dopolnitve, ki jih prinašajo nepredvidljive življenjske situacije. Če imamo namreč v mislili prenovo celotnega starega mestnega jedra in ne zgolj posamezne stavbe, je očitno, da vseh socialnih razsežnosti nt mogoče vnaprej registrirati, kaj šele obvladovati. V izhodišče projekta je torej vgrajen redukcionizem. Iz tega sledi, da je potreben temeljit premislek o konceptualnih vprašanjih, t.j. o (socialnih) ciljih prenove in načinih uresničitve. Prav tako pa je pomembno tudi zamejiti doseg socioioške intervencije. Jasno je, da sociologija ne more vnaprej rešiti vseh problemov, lako pa pripomore k celovitejši zastavitvi prenovitvenega projekta in zožitvi širokega spektra morebitnih negativnih presenečenj. 1.2. Na drugem mestu velja izpostaviti, da so večji posegi v prostor tvegani, tudi če so pripravljeni z najvišjimi strokovnimi standardi. Racionalna strokovna utemeljitev (argumentacija) ima lahko določeno tezo znotraj strokovnih krogov, t.j. v strokovnem podsistemu. interpenetracija, t.j. komunikacija z drugimi podsistemi, npr. s prizadeto javnostjo pa pokaže, da je še tako racionalna Iracionalistična) argumentacija lahko nezadostna oz. neučinkovita. Zaradi tega je potrebno posebno pozornost nameniti komuniciranju z neposredno in posredno prizadeto javnostjo in čim bolj uporabljati komunikativno prepričevanje, ki predpostavlja vključevanje prizadetih v izvedbo prenove. Pristop k prenovi naj bi bil torej zaradi "socialne relativnosti" strokovnih posegov "mehak", t.j. fleksibilen: namesto prepovedi in zapovedi je bolje svetovanje in prepričevanje (Gantar, 1993). Seveda pa naj bi bile vsem udeležencem prenove jasne tudi meje, preko katerih ni mogoče. Skratka, definirati je treba prostor, znotraj katerega je razprava med stroko in javnostjo še mogoča in smiselna. ANNALES Draw» KOS: SOCIOlOŠKl VIDIKI PRENOVO STARIM MESTNIH ÎCOER. JS-28 1.3. Z metodološkega vidika je nedvomno eden najtežjih problemov interdisciplinarno sodelovanje različnih strok. Ta velikokrat opažen, vendar nikoli zadovoljivo rešen problem izhaja iz temeljnega in splošnega problema delovanja v modernih zelo diferenciranih družbah. Oležkočeno je ne samo koordinirano sodelovanje, pač pa celo sporazumevanje med različnimi strokami (VVillke, 1993). Prenova mest, kot neizbežno interdisciplinaren projekt., teh problemov ne more ignorirati, čeprav je zelo malo možnosti, da bi udeleženci konkretnega projekta uspeli najti ustrezno rešitev 2.0. SOCIOLOŠKI ANALITIČNI POSTOPKI Prenova je v sociološkem pomenu včasih razumljena zgolj kot "gentrifikacija", t.j. kol "vdor" srednjega razreda/sloja v prostor, ki ¡e zaradi različnih razlogov posta! manjvreden, zapuščen, segregiran - t.j. prostor, kjer so prevladale nižje socialne in ekonomske kategorije oz. sloji (g! npr. Smith, VVilliams 1986}. Prenova, ki ni zgolj gentrifikacija, pa poizkuša uvesti "normalen" socialni pluralizem. Prenovljeni prostor naj bi v socialno demografskem pomenu postal kar najbolj pester, bogat in raznovrsten. Poleg standardnih socialno demografskih analiz so zato kot input zanimive analize družinskih usod, selitvenih verig, zgodovinsko socialne analize ipd. S sociološkega zornega kota je centralen problem "naselitvena" prenova, zato je posebno pozornost potrebno nameniti analizi odnosov med staroselci in novimi socialnimi kategorijami, ki naj bi prenovili socialno sliko prostora. Prenova na tej točki zadeva enega najbolj zakoreninjenih družbeno prostorskih problemov, t.j. dihotomijo domače - tuje, avtohtonost -neavtohtonosl, endogenost - eksogenost ipd Zaradi tega je v pripravljalni fazi identifikacija in analiza socialnih prostorov zelo pomembna naloga sociologije. Ob tem velja posebej poudariti, da je socialna prostorska identiteta lahko močno prisotna tudi v sicer precej "opustošenem" prostoru. S formalnega vidika, t.j. 7 vidika urejevalcev, planerjev, upravljalcev določenega prostora povsem degradiran prostor, ima lahko močan simbolno identifikacijski pomen za določene socialne kategorije. Če tega ne identificiramo že v analitični fazi lahko v operativni fazi prenove naletimo na kompleksna presenečenja. Prav zaradi tega je koristna analiza "zgodovinskih usedlin", t.j. identifikacija preteklih pomenov določenega prostora, ki so morebiti še zelo živi ali pa zgolj latentni in jih neobziren, ignorantski prostor lahko celo nadproporcionalno okrepi. Identifikacija teh bolj ali manj skritih odnosov do prostora ponuja tudi zelo uporabne inofrmacije oz. vsebinska izhodišča za prenovo. Zelo pa je pomembno tudi, da ta postopek že v analitični fazi vključuje v proces načrtovanja ciljev prenove prebivalce obravnavanega prostora. Ob tem je na mestu tudi opomba, da je tudi togo in ortodoksno vztrajanje na bivših pomenih nekega prostora lahko zelo neživifenjsko in.'konfliktno. Dilema, kako uravnotežiti prenovo, t.j. dajanje novih pomenov in ohranjanja starih {konzervatorstvo) se neizbežno zaostri zlasti v zgodovinsko "zgoščenih" prostorih. '"Razširjena" socialno demografska analiza nam torej pomaga: a) identificirati potencialne konfijktne točke: b) identificirati stare in nove vsebine, ki so morebiti primerne za prenovo, in c) zelo pomembno je tudi dejansko vsebinsko in ne zgolj formalno vključevanje izkušenj, predstav, (želja) prebivalcev oz. drugih zainteresiranih v program. Na tej osnovi je mogoče izdelati nekakšen "sociogram", t.j. mrežo vseh najpomembnejših akterjev prenove in njihov ponder, t.j realno moč vplivanja na potek prenove. V grobem lahko akterje razdelimo na tri skupine: a) stroka, b) politika, O prebivalstvo. 3.0. IDENTIFIKACIJ (SOCIALNIH) CilJEV PRENOVE: Cilj prenove starih mestnih jeder naj bi biia usklajena, t.j. dogovorjena polifunkcionalnost prostora: stanovanje, kultura, znanost. Šolstvo, trgovina, turizem, zabava ipd. Nove tehnologije omogočajo prostorsko zbliževanje raznovrstnih funkcij. Prostorsko ločevanje (coniranje) izgublja na pomenu, čeprav je jasno, da povsem ne bo nikoli izginilo (več o tem: Gershuny 1983, Harvey 1989, Kos 1993 ipd}. Ta pol ¡funkcionalni razvoj je pomemben tudi za načrtovalce prenove, ker omogoča precej lažje in raznovrstnejše kombinacije novih vsebin v prostoru, ki je predmet prenove Sočasno pa povzroča tudi nove preobfeme, ker je cilj prenove težje določljiv oz. sprejet. Konsenz je verjetno povsem utopičen, celo večinsko sprejemanje ciljev prenove postaja zelo vprašljivo. Prav zato je pomembno cilje prenove opredeliti preprosto m jasno: a) ohranjanje zgodovinskega mestnega jedra: Spomeniško varstvo, varstvo kulturne dediščine v ožjem pomenu. b) zviševanje bivalne vrednosti/kvalitet: Pri tem je zelo važno preprečiti negativne segregacijske učinke prenove (več o tem: Mandič, S. 1982). c) revitalizacija (optimalizacija) strukture prebivalstva: Opredelitev optimalne strukture prebivalstva je ANNALES C»/'9S Dr.ifio KOS: SOCIOLOŠKI ViDIKi 1'KtNOVf STARIH MESTNIH JEDER, 2S-3« nedvomno zelo zahtevna naloga oz. predvsem "dogovorna" kategorija. Ta cilj je v tesni povezavi s poli-funkcionafnostjo prostora. č; vzdrževanje in razvijanje socialnih vezi: Ta cilj so predvsem sociologi nekdaj zelo poudarjali, pri tem pa je prišlo tudi do enostranskih poenostavitev. Ni več nova teza, da prostor kot integracijski faktor izgublja na pomenu, da se torej integracijski radij širi. Prav tako pa je jasno, da tudi mikro prostor še vedno deluje integracijsko in da te funkcije ne bo (nikoli) povsem izgubil. Lahko se torej strinjamo s tezo, da naj bi prenova povečala socialno integracijsko sposobnost določenega prostora, vendar pa je sočasno nujno upoštevati tudi "dezintegracijsko" ločevalno funkcijo prostora, prostora kot ovire, ki omogoča osamitev, izolacijo, izločitev iz množice naključnih vplivov (več o tem: Mlinar, Z. 1994) Kvalitetna prenova naj bi torej upoštevala dva navidezno nasprotna kriterija: 1. integracijo, povezovanje, druženje in 2. individuacijo, t.j. diferenciacijo, izolacijo, d) zagotavljanje socialne varnosti v procesu prenove: Dolgotrajnost prenove je lahko s tega vidika velik problem. Zagotoviti je potrebno rezervni stanovanjski fond oz. poskrbeti za neizbežne ekonomske učinke -med prenovo in po njej. Vzpostavitev reprodukcijske sposobnosti (socialne, ekonomske) prostora je eden ključnih ciljev pvenove. ej ekološki kriteriji: Posebej v starih mestnih jedrih je ta cilj zelo aktualen in težko rešljiv, ker je težko doseži standarde novih moderno planiranih naselij. f) participacija državljanov v prenovi: Participacija je hkrati metoda in cilj prenove. Kljub temu., da se "strokovnjakom" zdi to tudi zapletanje in povečevanje kompleksnosti, je sodelovanje stanovalcev eden od kriterijev uspele prenove ki ni usmerjena zgolj v prenovo fizičnega okolja 4.0. IZVAJANjE PRENOVE Izvajanje prenove je nedvomno precej lažje, če sledi obsežni pripravljalno analitični fazi. Ker je vsak konkretni projekt edinstven, t j. neponovljiv, je pomembno poudariti predvsem nekatera načela: a) fleksibilnost, t.j. sprotno reagiranje: Izvajanja prenove ni mogoče detaljno planirati, zato je nujno prilagajanje novim dejstvom, ki se pojavijo med operativno fazo. b) časovna dinamika: Pomembno je fazno zaključevanje, t.j. velikokrat zelo dolgotrajno prenovo izvajati v več fazah, kar omogočajo relativno hitro socialno vključevanje posameznih že obdelanih predelov. c) dvosmerno komunikativno obveščanje: V dolgotrajnih in obsežnih prenovitvenih projektih običajno ni dovolj zgolj informiranje, temveč je potrebna tudi interpretacija predvidenih zamisli in kot je že bilo poudarjeno, vključevanje tudi "laičnih" prenovitvenih predlogov. Ob koncu tega fragmetnarenga zapisa o socioloških vidikih prenove velja opozoriti še na splošne družbene okoliščine, ki vplivajo na (necelovitost izvajanja prenove. Poleg "zgodovinske" odsotnosti daljše urbane tradicije na Slovenskem vplivajo na težavnost prenovitvenih projektov tudi nizka stanovanjska mobilnost, neurejen promet z nepremičninami, slabotna, ekonomska podlaga za izvajanje večjih kompleksnih prenovitvenih posegov in skromne praktične izkušnje pri izvajanju celovitih in kompleksnejših prenovitvenih projektov. V konkretnem koprskem primeru pa bi lahko med omejitve našteli še dodatne specifične pretekle in polpretekle zgodovi nske izkušnje 2 (nejrazvojem starega mestnega jedra. Skratka, res se lahko zgodi, da resna sociološka študija na prvi pogled do neobvladljivosti poveča kompleksnost akterjev in okoliščin prenove, vendar pa je prav tako jasno, da je brez tako široke zastavitve prenovitveni projekt obsojen na nedopustni in nezivljenjski redukcionizem. RIASSUNTO II contributo tratta ir> maniera assai concisa ' problemi di carattere sociohgico che insoi'gono nell'opera di restauro dei centri storici. Ir, primo ¡uogo evidencia quedo de!¡a metodología riguardante la partecipazione di discipline moho diverse e dell'opinione pubblica coinvoita ne¡ restauro. Invece di una collaborazione ínter-disciplinare da parte di espertt prevalgono esc tusivamente aspetti parziali. II restauro diventa ancora piú com-plesso quando si cerca anche l'adesione degÜ abitantí (in)direttamente coinvolti. La sociología, con i suoi pro- ANNALES (»/'95 Drago KOS SOCIOLOŠKI VIDIKI FRSNOVE STARIH MESTNIH IF.DSR. 25-28 cedimenti analitici, puó contribuiré ¿fll'identificazione dei valori sociali, storici e contemporanei di una deter-minata área. Su tali basi díventa quindi piú facile impostare la metodología di parlecipazione degli interessati. Tenendo corito di tale dimensión? nelia stesura del progetto