Acrocephalus 21 (102-103): 261 – 274, 2000
Prvo opazovanje dolgorepe govna~ke Stercorarius longicaudus v Sloveniji
Long-tailed Skua Stercorarius longicaudus – a new record for Slovenia
Damijan Denac1 & Luka Koro{ec2
1Gorki~eva 14, SI-100 Ljubljana, e-mail: katarina.senegacnik@guest.arnes.si 2Mlinska 14, SI-2250 Ptuj, e-mail:pufi@amis.net
1. Uvod
Dru`ino govna~k sestavlja sedem vrst iz dveh rodov Stercorarius in Catharacta (Olsen & Larsson 1997). Med tri vrste iz rodu Stercorarius spada tudi dolgorepa govna~ka S. longicaudus, ki je med vsemi najmanj{a in je cirkumpolarno gnezditveno raz{irjena (Furness 1987). V Evropi gnezdi soimenska podvrsta S. l. longi-caudus, in sicer na Norve{kem, [vedskem in Finskem, glavnina evropske populacije pa je v Rusiji, kjer gnezdi ve~ kot 10.000 parov. Je selivka, prezimovali{~a evropske populacije so na odprtem morju med Antarktiko in ju`nimi deli Afrike ter Ju`ne Amerike (Furness 1997). Malo{tevilni celinski podatki ka`ejo na to, da je dolgorepa govna~ka najbolj pelagi~na vrsta
iz rodu Stercorarius (Cramp et al. 1983).
V Veliki Britaniji so dolgorepo govna~ko zaradi vsakoletnih {tevilnih opazovanj umaknili z liste redkih vrst (Lewington et al. 1991), ~eprav je bila med letoma 1981 in 1990 med vsemi govna~kami najredkej{a (Harris et al. 1990). Cramp (1983) navaja posami~na opazovanja tudi za na{e sosednje dr`ave: Avstrijo, Mad`arsko in Italijo. V Bosni in Hercegovini je bila opazovana pri Tuzli septembra leta 1882 (Reiser 1894). Prvo opazovanje na Hrva{kem je bilo zabele`eno septembra 1890 v okolici Zagreba. Naslednja hrva{ka opazovanja so iz let 1898, 1911, 1950 in leta 1987, ko se je dolgorepa govna~ka 4 dni konec junija in v za~etku julija zadr`evala na ribnikih Kon~anica (Kralj 1997).
Slika 1 : Dolgorepa govna~ka Stercorarius longicaudus dne 3.7.1996 na Ptujskem jezeru (foto: Luka Koro{ec) Figure 1: Long-tailed Skua Stercorarius longicaudus on Lake Ptuj on July 3rd 1996 (photo: Luka Koro{ec)
265
Kratki ~lanki / Short articles
2. Opis opazovanja
Po tridnevnem de`evju, ki je trajalo od 30.6.1996 do 2.7.1996, se je vreme 3.7. nekoliko izbolj{alo. Reki Drava in Dravinja sta `e dan predtem za~eli poplavljati. Ptujsko akumulacijsko jezero je bilo prekrito z izrutim drevjem in vsem, kar je nosila narasla reka.
Na Ptujskem jezeru je zjutraj tega dne zaradi minulega neurja ostalo le malo ptic: 15 ~opastih ponirkov Podiceps cristatus, 9 kormoranov Phala-crocorax carbo, 25 mlakaric Anas platyrhynchos, 33 sivk Aythya ferina, 35 ~opastih ~rnic Aythya fuligula, 40 lisk Fulica atra in 10 ~rnih ~iger Chlidonias niger.
Nekaj minut ~ez poldan sva se avtorja {e enkrat odpravila na jez ptujskega akumulacijskega jezera v Markovcih, kjer sva prej opazovala kaspijsko ~igro Sterna caspia in sva si jo zdaj `elela bolje ogledati. ^igre sicer nisva videla, ko pa sva se vra~ala proti avtomobilu, se je pribli`no 20 m od zapornic dvignil rjav pti~. Takoj sva ugotovila, da gre za govna~ko. Ponovno je pristala na jezeru pribli`no 500 m pro~ od jezu. Mo~an tok reke jo je v pol ure prinesel na razdaljo 100 m od jezu, od koder je bilo lepo videti vse zna~ilnosti dolgorepe govna~ke. Zaklju~ila sva, da sva opazovala odrasel osebek v poletnem perju. Gov-na~ka se je med opazovanjem nekajkrat dvignila in se prestavila vi{e proti toku, vendar jo je ta vselej prinesel bodisi do levega bodisi desnega nasipa ob markov-{kem jezu. Na Ptujskem jezeru se je zadr`evala ves dan. Govna~ko je skupaj opazovalo pet ornitologov, opazovanje je bilo dokumentirano s fotografijami in video posnetkom. Nazadnje sva jo opazovala ob 18. uri, ko je mirno plavala na `e precej umirjeni vodni gladini sredi jezera. Naslednjega dne govna~ke na jezeru ni bilo ve~.
3. Diskusija
Opisano opazovanje dolgorepe govna~ke na Ptujskem jezeru v Markovcih je prvi znani podatek o pojavljanju te vrste v Sloveniji, kar je potrdila Komisija za redkosti pri DOPPS–BirdLife Slovenia.
Najve~ opa`anj govna~k v Sloveniji je z akumulacijskih jezer reke Drave. Na Ptujskem jezeru sta bili poleg dolgorepe opazovani {e lopatasta Stercorarius pomarinus ([tumberger 1993) in bodi~asta govna~ka Stercorarius parasiticus (Bo`i~ 1994), z Ormo{kega jezera pa sta znani bodi~asta ([tumberger 1996) in velika govna~ka Catharacta skua (Bo`i~ 1998). Zanimivo je, da je s slovenske obale znan le en podatek, in sicer za lopatasto govna~ko, ki je bila najdena mrtva v Piranu (Senega~nik et al. 1998). Ta najdba se skupaj z opazovanjem bodi~aste govna~ke 266
Slika 2: Dolgorepa govna~ka Stercorarius longicaudus dne 3.7.1996 na Ptujskem jezeru (foto: Vekoslav La{i~)
Figure 2: Long-tailed Skua Stercorarius longicaudus on Lake Ptuj on July 3rd 1996 (photo: Vekoslav La{i~)
iz Postojne (Polak 1999) ~asovno razlikuje od drugih opazovanj, ki so vsa iz septembra, oktobra in novembra, slednji pa sta iz junija. Iz septembra je tudi podatek o najdbi kadavra lopataste govna~ke v Ljubljani (Rubini~ & Vrezec 1999). Tudi na Hrva{kem so jesenska opazovanja pogostej{a kot poletna.
Za selitev je datum opazovanja zgoden, saj dolgo-repe govna~ke na prezimovali{~a po selitveni poti ~ez Atlantik priletijo {ele med poznim septembrom in novembrom (Cramp et al. 1983).
Povzetek
Dne 3.7.1996 je bila na reki Dravi v Markovcih pri Ptuju prvi~ v Sloveniji opazovana dolgorepa govna-~ka. Ptico je opazovalo pet ornitologov. Opazovanje je dokumentirano s fotografijami in video posnetkom. Opazovani osebek je bil odrasel v poletnem perju.
Najve~ opazovanj govna~k v Sloveniji je z akumulacijskih jezer reke Drave (5), kjer so bile opazovane `e velika Catharacta skua, bodi~asta Stercorarius parasiticus, lopatasta S. pomarinus in dolgorepa govna~ka S. longicaudus. Pojav dolgorepe govna~ke na Ptujskem jezeru je verjetno povezan s ciklonom, ki je nekaj dni pred opazovanjem zajel skoraj vso osrednjo Evropo in je v Sloveniji povzro~il ve~dnevno de`evje s poplavami.
Summary
On July 3rd 1996, a Long-tailed Skua was sighted on the Drava river at Markovci near Ptuj for the very
Acrocephalus 21 (102-103): 261 – 274, 2000
first time in Slovenia. It was watched by five ornithol-ogists and documented with photographs and video film. The observed individual was an adult in summer plumage. Most of the sightings of Skuas in Slovenia are from reservoirs on the Drava river (5), where Arctic Stercorarius parasiticus, Pomarine S. pomarinus and Long-tailed S. longicaudus Skuas have been recorded. The occurrence of S. longicaudus on Ptuj reservoir is probably related to the cyclone, which had a few days prior to the sighting raged almost over the entire Central Europe and in Slovenia caused  prolonged  heavy  rains  accompanied with
floods.
Literatura
Bo`i~, L. (1994): Bodi~asta govna~ka Stercorarius parasiti-cus: prvi zapis za Slovenijo v zadnjih 50ih letih. Acrocephalus 15 (65-66): 152-153.
Bo`i~, L. (1998): Opazovanje velike govna~ke Catharacta skua na Ormo{kem jezeru. Acrocephalus 19 (89): 96-98.
Cramp, S. (ed.) (1983): The Birds of the Western Palearctic. Vol. III. Oxford University Press, Oxford.
Furness, R.W. (1987): The Skuas. T & AD Poyser, Calton.
Furness, R.W. (1997): Long-tailed Skua Stercorarius longi-caudus. V: Hagemeier, W.J.M. & M.J. Blair (ed.): The EBCC Atlas of European Breeding Birds. T & AD Poyser. London.
Harris, A., L. Tucker & K. Vinicombe (1990): The Macmillan field guide to bird identification. Macmillan Press Ltd. London, Basingstoke.
Kralj, J. (1997): Ornitofauna Hrvatske tijekom poslednjih dvjesto godina. Larus 46: 1-112.
Lewington, I., P. Alström & P. Colston (1991): A field guide to the rare birds of Britain and Europe. Harper Collins, Jersey.
Olsen, K.M. & H. Larsson (1997): Skuas and jaegers, a guide to the skuas and jaegers of the world. Pica Press, Sussex.
Polak, S. (1999): Bodi~asta govna~ka Stercorarius parasiti-cus. Acrocephalus 20 (92): 32.
Reiser, O. (1894): Materialien zu Einer Ornis Balcanica. Vol. II. Bosnisch-Hercegovinischen Landesmuseum in Sarajevo, Wien.
Rubini~, B & A. Vrezec (1999): Pojavljanje lopataste govna~ke Stercorarius pomarinus v Sloveniji. Acro-cephalus 20 (97): 189-191.
Senega~nik, K., A. Sovinc & D. [ere (1998): Ornitolo{ka kronika 1994, 1995. Acrocephalus 19 (87-88): 77-91.
[tumberger, B. (1993): Lopatasta govna~ka Stercorarius pomarinus. Acrocephalus 14 (58, 59): 127.
[tumberger, B. (1996): Rjasta gos Tadorna ferruginea. Acrocephalus 17 (75-76): 82.
267