•	ROLETE — ŽALUZIJE
•	VERTIKALNE ŽALUZIJE
•	PROFILI ZA FASADE
•	KOVINSKI IZDELKI
•	SESTAVNI IN NADOMESTNI DELI za rolete in žaluzije
• KVALITETA SENČIL JE ... H0L6
NOVO MESTO, ŽABJA VAS 47, TELVFAX: (068) 23-673, ® 323-673
frrrnn fm rcsrc
Št. 23 (2338), leto XLV • Novo mesto, četrtek, 9. junija 1994 • Cena: 110 tolarjev

OLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
Ul
rri.-iM _ Ul
Mžlkmmi>o
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI UST
termotehnika
VEČ KOT TRGOVINA
NOVO NOVO NOVO Poleg materiala za ogrevanje, vodovod in elektroinstalacijo vam nudimo tudi belo tehniko iz programa candy.
Candy je pojem kvalitete na področju pomivanja posode, hlajenja in zamrzovanja živil ter kuhanja hrane.
Vse stroje candy je možno kupiti na več obrokov.
Tel.: 068/322-550, 323-903, 323-933
Fax: 068/322-050
Seje upanje za dolenjsko cesto
Novomeška občinska skupščina sopodpisnica poziva, v katerem 6 občin zahteva gradnjo dolenjskega odseka avtoceste - Štajerski prepiri koristijo soglasni Dolenjski
NOVO MESTO - Pred časom je Franci Koncilija, predsednik skupščine občine Novo mesto, podpisal peticijo v zvezi z gradnjo dolenjskega (Mlseka avtomobilske ceste. Peticijo, za katero je dala pobudo skupščina občina Grosuplje in ki sojo podpisali predsedniki skupščin občin Brežice, Grosuplje, Krško, Novo mesto, Sevnica in Trebnje, so naslovili na državni zbor in vlado Republike Slovenije.
EVJE
Raič
PRODAJNO SERVISNI CENTER Krika vas 28/e 68262 Krika vas, Brežice Tel./Fax.: 0608/61-450
Podpisniki pozivajo obe državni ustanovi, naj v Program izgradnje avtocest v Sloveniji^ letu 1994 in Strategijo izgradnje avtocestnega križa v Sloveniji do leta 2000 uvrstita pripravljalna dela za dolenjski odsek avtomobilske ceste in nadaljevanje gradnje odseka avtoceste med Višnjo Goro in Bičem. V omenjeni poziv so tudi zapisali, daje za odsek med Višnjo Goro in Bičem že sprejeta prostorska izvedbena dokumentacija. Za ta del hitre ceste so že tudi pridobili zemljišča in pričeli z zemeljskimi deli. V Višnji Gori je po zadnji gradnji avtoceste ostalo odprto gradbišče. Podpisniki ugotavljajo, da z gradbeno tehničnega vidika predstavlja načrtovana trasa rekonstrukcijo obstoječe ceste, zato bi bili investicijski stroški sorazmerno majhni. Menijo tudi, daje nadaljevanje gradnje dolenjske avtoceste upravičeno in zaradi vse gostejšega prometa nujno.
O želeni gradnje dolenjske avtoceste so se predstavniki novomeške občine pred dnevi pogovarjali v Novem mestu z Marjanom Dvornikom, državnim sekretarjem v ministrstvu za promet in zveze, in ugotovili, da vsi načrti za gradnjo na “dolenj-ki” še niso padli v vodo. O pogovoru z Dvornikom in možnostih gradnje pravi Koncilija: “Pomembno je, če bo državni zbor sprejel in potrdil nacionalni program izgradnje avtocest v Sloveniji. V dokumentu je pomembna dikcija pri predlagani dinamiki gradnje in prednostnih gradnjah cest. Pod točko 5 piše: ’V primeru, da se pokažejo finančne možnosti za gradnjo avtocestnih odsekov v smeri Kar-avanke-Obrežje, lahko družba Dars v okviru letnega programa dela s spremembo le-tega predlaga državnemu
Danes v Dolenjskem listu
na 2. strani:
•	še Je upanje za dolenjsko cesto
na 3. strani:
•	Zaplet zaradi hleva na Smuki
na 5. strani:
•	Kmetje jutri o razmerah v metliški zadrugi
na 6. strani:
•	Zakaj Je (bo) šel Član n na boben?
na 7. strani:
S Kostanjevica: začasna klavnica na otoku
na 9. strani:
•	Kakšna bo usoda nClgobara« v Žabjeku?
na 11. strani:
S Trdo preizkušena zvestoba resnici
na 13. strani:
S Mesojede bakterije tudi pr! nas
Tudi GAUDEAMUS NI VEČ TISTO - s tradicionalnim sprevodom skozi novomeški Glavni trg je v petek dopoldan skoraj 1400 srednješolcev v sprevodu odkorakalo del svoje mladosti. Tudi pri mladih se pozna, da ta čas nimajo organizacije, ki bi jih združevala, jih usmerjala m vodila, zato so se šele zadnje dni lahko dogovoriti o skupnem sprevodu. Slišati je bilo sicer veliko petja, programa, hkršnega smo bili vajeni videti prejšnja leta, pa žal ne. Srednješolci so po večini Preživeli dan po kafičih in bifejih in mnogi so potegnili v noč, sajjim letos m bilo ^eč potrebno prepevati jrod okni profesorjev, ki so temu običaju odpovedali zato, da ne bi trkanje, razgrajanje in prepevanje motilo sosedov. (Foto: J. Pavlin)
zboru, da se v gradnjo vključijo prioritetni avtocestni odseki iz navedene smeri.’ To pa pomeni za naš prostor zelo veliko, kajti projektna dokumentacija za odsek od Višnje Gore do Biča je pripravljena. V jeseni bomo imeli, kot predvidevamo, vso dokumentacijo za odsek avtoceste od Biča do Obrežja. Tako bomo praktično pripravljeni za začetek gradnje na tem območju Slovenije. Na tem območju
ni prepirov, interesi so več ali manj usklajeni. Zdaj tudi ni več dileme glede odcepov z avtoceste za Novo mesto, saj smo se odločili za enega, in sicer bo med Karteljevim in Mačkovcem.
V zvezi s cesto zdaj pospešeno pridobivamo ustrezno dokumentacijo, in če bodo razmere na Štajerskem v zvezi s tamkajšnjo avtocesto tako zaostrene kot zdaj, imamo vse možnosti, seveda pogojno, da bo državni zbor potrdil nacionalni program, s katerim se denar, namenjen štajerski avtocesti, preusmeri na naše območje. S tem bi mi seveda veliko pridobili.”
L. M.
KRŠKEMU RIZLINGU NAJVIŠJE OCENE NA PREREZU LETNIKA
KRŠKO - Iz prereza kakovosti letnika 1993, vsakoletne preglednice in ocenjevanja najboljših vin iz posavskega in podravskega vinorodnega rajona v Mariboru, je prišla razveseljiva novica. V kategoriji suhih jagodnih izborov je bil laški^ rizling iz vinske kleti Kmečke zadruge Krško najvišje ocenjen in je dosegel 19,83 točke. To je hkrati tudi najvišja med vsemi ocenami na letošnjem prerezu letnika. Ker so enologi ugotavljali, da je bil lanski letnik ponovno izvrsten in so ga celo poimenovali letnik stoletja, se bo morda krški laški rizling, suhi jagodni izbor, ponašal z nazivom vino stoletja. Povejmo še, da je med dvema rosejema bil bolje ocenjen metliški s 17,45 točke in med rdečimi vini metliška črnina s 17,78 točke.
KRŠKI OBRTNIKI PRAZNUJEJO
KRŠKO - Obrtna zbornica Krško je včeraj ob 25-letnici svojega obstoja odprla razstavo obrti in podjetništva v krški občini, ki bo odprta vse do sobote, vsak dan med 9. in 19. uro v prostorih kulturnega doma. Za včeraj so pripravili tudi okroglo mizo o razvojnih možnostih obrti in podjetništva v Posavju, danes ob 12.30 pa bo še okrogla miza o izobraževanju po novem. V soboto dopoldne bo na brestaniškem ribniku mednarodno obrtniško tekmovanje v lovu rib s plovcem, ob
18.	uri bo pred krškim kulturnim domom promenadni koncert Pihalnega orkestra Videm in ob
19.	uri še svečana akademija ob jubileju, na kateri bodo podelili priznanja in plakete zbornice. V Kulturnem programu bodo sodelovali igralec Polde Bibič, ^evka Stanka Macur in Big Band
V	ponedeljek kar trije
večji požari
V	sevniški občini za 9 milijonov tolaijev škode
PIJAVICE, LOG - V ponedeljek, 6. junija, je nekaj po 12. uri prišlo do požara na kozolcu Henrika Hočevarja iz Pijavic v sevniški občini. Na kozolcu je bilo 12.000 kg letošnjega sena, spodaj pa je bila kmetijska mehanizacija, gradbeni material in različno kmečko orodje. Požar so prisotni poskušali pred prihodom gasilcev pogasiti, vendar jim to ni uspelo, zato so začeli z gašenjem oz. hlajenjem stranske stene stanovanjske hiše, ki se je močno segrela, ogenj pa je delno uničil ostrešje z opeko in del lesenega balkona ter poškodoval omet.
V	požaru je kozolec skoraj v celoti zgorel in v njem vse seno ter stroji. Pri gašenju požara je sodelovalo 47 gasilcev, ki jim je uspelo pred ognjem
o. Vzrok
NEMŠKI VELEPOSLANIK V NOVEM MESTU - Prejšnjo sredo je bil na obisku v Novem mestu nemški veleposlanik v Sloveniji Guenther Seibert. Najprej sta mu predsednik občine Franci Koncilija in predsednik izvršnega sveta Boštjan Kovačič predstavila občino. Veleposlanik se je zanimal za reformo lokalne samou-prave ter za načrte novomeške občine in v zvezi s tem za ukrepe za zmanjševanje nezaposlenosti. Veleposlanik Seibert je obiskal še Pionirja in Krko. Na sliki: Franci Koncilija izroča uglednemu gostu knjigo Prošti novomeškega Kapitlja ter izvrstno pletersko vino Pleter. (Foto: A. B.)
Iztrebimo iz src kugo sebičnosti!
950-Ietnica Šentruperta - Slavnostni govornik dr. Jože Ramovš - Koncert Slovenske-ga okteta v cerkvi sv. Ruperta - Ohranjanje kulturne dediščine in pošteno delo
ŠENTRUPERT - “Čutimo ponos, da lahko živimo na tem prekrasnem koščku slovenske zemlje. Da rastemo iz tako starih kulturnih in gospodarskih korenin, kakor sc ne more z njimi veličati niti en kraj v Ameriki. Ozrimo se naprej. Ne moremo vedeti, kakšen bo naš kraj čez 950 let, eno pa vemo: nadaljevati moramo s poštenim obdelovanjem naše zemlje, ohranjati veliko kulturno dediščino in ji dodajati svoj prispevek, pogumno premagovati zunanje težave in ujme, zlasti pa iztrebljati iz svojih src kugo sebičnosti, nesloge in razprtij,” je vzneseno poudaril slavnostni govornik dr. Jože Ramovš preteklo soboto zvečer na osrednji slovesnosti v cerkvi sv. Ruperta v počastitev 950-lctnice Šentruperta.
obvarovati stanovanjsko hišo. požara je bil samovžig, škode pa je po nestrokovnih ocenah za najmanj 6 milijonov tolarjev.
Istega dne, le nekaj ur pozneje, je prišlo do požara tudi na Logu v sevniški občini, na gospodarskem poslopju Matije Novšaka in Silva Perca. Iz dosedaj še neznanega vzroka je okrog 21.45 zagorelo 6 x 15 m veliko gospodarsko poslopje Matije Novšaka na Logu. Ogenj se je hitro razširil na celotno ostrešje. Lastnik in njegov sin sta takoj začela gasiti z motorno brizgalko, sosedje pa so iz hleva rešili 5 glav živine in traktor s prikolico. Požar so pogasili boštanjski in sevniški gasilci. Ogenj je uničil okrog 11.000 kg sena, tri elektromotorje, mlatilnico za žito in drugo. Po prvih ocenah je nastalo za okrog 3 milijone tolarjev škode.
Kriminalisti in policisti še vedno ugotavljajo vzrok požara pri Silvu Percu na Logu. Tam je začelo goreti gospodarsko poslopje, kjer imajo shranjeno steljo, nekaj slame in listje. Ogenj je pravočasno pogasil sam lastnik.
kot začetek visokega šolstva in znanstvene akademije v Sloveniji. O rednem šolstvu in šoli v Šentrupertu pričajo viri 50 let prej, kakor je cesarica Marija Terezija v državi vpeljala ljudsko šolo, ali 100 let prej, preden je Slomšek napisal prvi šolski učbenik Blaže in Nežica v nedeljski šoli!
P. PERC
NEPOZABNO DOŽIVETJE - Koncert Slovenskega okteta v cerkvi sv. Ruperta je bil nepozabno doživetje za številne poslušalce osrednje počastitve 950-letnice Šentruperta. (Foto: P. P.)
HALO - AL0 PIZZA'
® (068) 24-415 ZARADI VAS
• Šentrupcrčani so lahko ponosni na svoje zaslužne krajane, na katere sta spomnila dr. Ramovš in ravnatelj tukajšnje osnovne šole Jože Zupan, kije spretno povezoval in usklajeval dogajanja ob častitljivem jubileju. Šentruperški župnik Jurij Slatkopja na primer je postal dunajski nadškof; župnik Jakob Turjaški pred 500 leti prvi novomeški prošt; dr. Josip Skedl je od leta 1850 kot profesor prava na univerzi v Gradcu predaval v slovenskem jeziku; prof. Ivan Steklasa je napisal obširno Zgodovino župnije Št. Rupert na Dolenjskem, na skoraj 350 straneh; Josip Emanuel Barbo, lastnik gradu Rakovnik, je bil državni poslanec na Dunaju; akademik dr. Pavel Lunaček pa eden ustanoviteljev in prvi direktor porodnišnice v Ljubljani. Itd.
Zbrane je najprej pozdravil predsednik sveta KS Šentrupert Franc Bartolj, zatem pa še salezijanski inš-
pektor Stanislav Kočevar. Prenesel je tudi opravičilo in hkrati pozdrave apostolskega nuncija Piera Luigija Celatte. Ime Šentrupert priča o duhovni kulturi tega kraja. Poimenovanje po sv. Rupertu pa kaže, daje bil naš kraj že v začetku pokristjanjevanja Slovencev pred 1250 leti misijonsko središče. Iz njega je nastala pra-župnija Šentrupert, tedaj velika, kakor je danes povprečna škofija, je spomnil na mogočne korenine Šentruperta dr. Jože Ramovš.
Začetek šolstva v Šentrupertu leta 1618 je med letnicama, kiju slavimo
TRADICIONALNA ČEŠNJEVA RAZSTAVA V BRUSNICAH
BRUSNICE - V nedeljo, 12. junija, bo v Brusnicah že tradicionalna češnjeva razstava. Pričela se bo ob 10. uri s prodajo češenj in kulinaričnih specialitet iz češenj, ob 15. uri bo sledila povorka s prikazom kmečkih opravil, po 16. uri pa se bo nadaljevala vrtna veselica z ansamblom Bratje iz Oplotnice.
Jože Ramovš: “Hvala vsem stotinam rodov, ki so kultivirali našo zemljo!”
Danes se bo vreme poslabšalo, do konca tedna pa bo spremenljivo z občasnimi padavinami.
Trenutek naše resnice
Trenutek resnice, kot so mnogi poimenovali drugo konferenco OZN o okolju in razvoju v Riu de Janeiru, je razkril tudi največje vzroke za globalne spremembe v okolju, ki so po končanem obdobju hladne vojne postale največja skrb današnje civilizacije. Poenostavljeno in na kratko: petina prebi-valcev Zemlje v t.i. razvitem svetu porabniške družbe troši kar štiri petine naravnih virov in oddaja v atmosfero več kot tri četrtine škodljivih snovi na Zemlji in s tem povzroča že zaznavne klimatske spremembe. Podobno je z onesnaževanjem voda. Skratka, nerazumna, potratna raba naravnih virov in njihova preobrazba v proizvodnjo sta glavna vira degradacije zfPj,is^e biosfere. Tudi v Novem mestu ni nič drugače. Leta 1961 je na 319 ha prebivalo dobrih 10.000prebivalcev Tu je bilo istočasno tudi manj kot 10.000 delovnih mest. Leta 1975 je na 575ha bilo že skoraj 17.000 delovnih mest ter okoli 15 000 prebivalcev in leta 1991 na 890ha okoli 22.500prebivalcev ter okoli 19.000 delovnih mest. V poltretjem desetleju so se bruto zazidalne površine mesta potrojile, število prebivalstva in novih delovnih mest pa le podvojilo. Posledice nenadzorovane rasti mesta ljudje čutimo v slabšanju kvalitete okolja. Stopnja onesnaženosti reke Krke se je npr. kljub velikim naporom za sanacijo in visokemu deležu sredstev za odvajanje in čiščenje odpadnih voda v zadnjih dvajsetih letih povečala za petkrat.
Sporočilo Ria pa je kljub vsemu optimistično: razvoj je v prihodnosti potrebno snovati v skladu z okoljem, v katerem živimo. 7o ne bo enostavno. Vključitev ekološke razsežnosti v ekonomsko politiko je nujna in neizbežna. To velja tudi za Slovenijo, katere ekološka diagnoza je kljub nekaterim pozitivnim premikom še vedno zaskrbljujoča. Samostojna, a žal onesnažena Slovenija je v zahtevnem obdobju regionalno-raz-vojnih odločitev. Glede skromnih in docela izrabljenih naravnih virov ji pravzaprav ne preostane drugega, kot da se odloči za aktivno strategijo sonaravnega, trajno uravnoteženega regionalnega razvoja. Menim, da bi kakršna koli druga opredelitev pomenila katastrofalno napako, ne le ekološko, temveč tudi socialnoekonomsko. In to ne velja le na pravkar minuli s\,etovni dan okolja.
Dr. MARJAN RAVBAR
Konec zanesljivega zaposlovanja
Srečanje delavcev Republiškega zavoda za zaposlovanje na Otočcu - Gosta ministri-ca Jožica Puhar in dr. Ivan Svetlik - Sedaj nam grozi strukturna brezposelnost
OTOČEC - V petek je bilo na Otočcu srečanje delavcev Republiškega zavoda za zaposlovanje, ki sc ga je udeležilo več kot 300 delavcev iz cele Slovenije. Gosta srečala sta bila ministrica za delo, družino in socialne zadeve Jožica Puhar in dekan fakultete za družbene vede dr. Ivan Svetlik. Udeležence je pozdravil tudi novomeški predsednik izvršnega sveta Boštjan Kovačičin povedal, daje bilo v novomešdki občini leta 1990 zaposlenih 27.100 delavcev, lani pa 23.670. Leta 1990 je imela novomeška občina 917 brezposelnih, lani pa seje njihovo število več kot trikrat povečalo.
Udeleženci petkovega srečanja so ministrico Jožico Puhar pozdravili z burnim aplavzom in s tem podprli odločitev poslancev državnega zbora, ki v četrtek niso izglasovali njene zamenjave. Ministrica je dejala, da s tem še ni konec zapletov in da vse skupaj postaja podobno tekmovanju, poudarila pa je, daje ona svoj položaj vedno jemala zgolj kot opravljanje dela.
“Aktualna dogajanja na trgu delovne sile so odvisna od ekonomske
politike, sistemskih rešitev pa tudi od naše skupne uspešnosti,” je nada-
ljevala. Udeležencem je postregla z nekaterimi konkretnimi številkami. Od leta 1990 do letos je Slovenija izgubila 150.000 delovnih mest, družbeni proizvod je od leta 1988 vseskozi padal, porast so prvič zabeležili lani. V samozaposlovanje je bilo v tem času vključenih 7.500 ljudi, z denarjem je bilo podprtih tudi prek 14.000 novih delovnih mest. Leta 1991 je prejemalo republiške štipendije 24.000 otrok, letos pa jih prejema 54.000, zato Puharjeva meni, da so kritike kmečkega prebivalstva na račun dodeljevanja štipendij kmečkim otro-
MINISTRICA PUHARJEVA NA OTOČCU - V petek se je udeležila srečanja delavcev Republiškega zavoda za zaposlovanje na Otočcu tudi ministrica za delo, družino in socialne zadeve Jožica Puhar. Poleg nje je na fotografiji še direktor Republiškega zavoda za zaposlovanje Jože Glazer in skrajno levo dr. Ivan Svetlik, dekan Fakultete za družbene vede v Ljubljani.
USTANOVILI OBČINSKO ZDRUŽENJE SLOVENSKIH ČASTNIKOV- V nedeljo, 5. junija, so na zboru podčastnikov in častnikov v vojašnici TO v Bršljinu ustanovili občinsko združenje slovenskih častnikov Novo mesto. Nova organizacija, kije pravna naslednica bivše Zveze rezervnih vojaških starešin Slovenije, je prostovoljno, interesno in strokovno združenje podčastnikov in častnikov. Na ustanovnem zboru, ki ga je vodil Marjan Somrak, so člani sprejeti statut in program dela. V imenu republiške organizacije je vojaške starešine pozdravil njen predsednik polkovnik Miha Butara, v strokovnem delu srečanja pa je predaval generalpolkovnik Albin Gutman, ki je poudaril pomen združevanja vojaških starešin in orisal prispevek slovenske vojske pri osamosvajanju. Za predsednika občinskega združenja je bil izvoljen Borut Usenik, podpredsednik je postal Adolf Zupan, naloge sekretarja pa bo opravljal prizadevni Branko Dukič. (Foto: Marjan Hočevar, Foto-Video-Studio)

Mariborsko pismo
Sejmi kot upanje
Sejemske prireditve kažejo, da Maribor marsikaj zna in zmore
MARIBOR - V Mariboru tako rekoč ne mine teden, da ne bi šlo v stečaj vsaj eno večje ali manjše podjetje. Na Temeljnem sodišču v Mariboru je tako pred dnevi stekel stečajni postopek proti podjetju Ferromoto-Ferotherm, ki se je znašlo v težavah zlasti zaradi stečaja svoje matere Ferromoto, saj je mati hčeri zapustila samo dolgove.
Ob uvedbi stečajnega postopka v podjetju Ferromoto-Ferotherm se je število brezposelnih na Zavodu za zaposlovanje v Mariboru povečalo za 53 delavcev. Tako je sedaj v Mariboru že blizu 16 tisoč brezposelnih, v podravski regiji pa nekaj manj kot 32 tisoč. Po podatkih iz teh zaključnih računov, ki so jih morali v podjetjih pripraviti do 15. aprila, se je vrednost premoženja mariborskega gospodarstva v minulem letu glede na leto poprej zmanjšala za 3,8 milijard tolaijev in znašala okoli 360 milijard tolarjev.
Ob tem pa tudi podatki za prve tri mesece letošnjega leta ne kažejo na oživljanje, ki ga je v gospodarstvu marsikje drugod po Sloveniji že mogoče zaznati. Fizični ob-
seg industrijske proizvodnje se še naprej hitro zmanjšuje, izvoz upada, sredstva za investicije se zmanjšujejo, likvidnostni problemi pa se povečujejo. Nekaterim podjetjem - med njimi so denimo TAM, Livarna, Metalna in veliko drugih - tako primanjkuje likvidnih obratnih sredstev, da to ogroža že njihovo naročeno proizvodnjo za znane kupce.
Ni čudno, da se zato tudi plače v Mariboru povečujejo počasneje, kot rastejo življenjski stroški in mnogo počasneje kakor sicer v Sloveniji. V prvih treh mesecih so se v mariborskem gospodarstvu plače povečale za 13,1 odst., medtem ko so se v Sloveniji za 22,9 odst.
Če že stagnira gospodarstvo, pa je po mnogih letih v Mariboru ponovno oživela vsaj sejemska dejavnost. Kmalu po tem, ko sta se v Mariboru končala dva uspešna mednarodna sejma, sejem energetike in sejem vzdrževanja, so prizadevni mariborski sejmarji na improviziranem sejmišču v športnem parku Tabor uspešno organizirali še štiri sejme. Gre za sejem novih informacijskih sistemov, za sejem moderne pisarniške in biro opreme, za sejem računalništva ter za sejem grafike in grafične opreme.
Ravno sejmi, ki sojih Mariborčani in Štajerci množično obiskovali, so lahko razlog za optimizem. Na njih so domači proizvajalci prikazali veliko novitet, inovacij, prototipov in drugega, kar dokazuje, da je v mariborski industriji kljub trenutnim težavam veliko ljudi z znanjem ter veliko delavcev, ki so vešči tudi najzahtevnejših opravil.
TOMAŽ KSELA
kom neupravičene. “Ko smo uvedli tržno gospodarstvo, nismo mogli predvideti, da bo razpadel jugoslovanski trg, da bo prišlo do vojne, prav tako ni nihče pričakova suš. Posledice bi bile prav gotovo hujše, če se na tem področju ne bi toliko angažirali, kot smo se,” je dejala Puharjeva. Opozorila je, da prehajamo v fazo izrazite
• Direktor Republiškega zavoda za zaposlovanje Jože Glazerje dejal, da zavod trenutno zaposluje 680 delavcev, vendar jim kljub temu še vedno primanjkuje strokovnih delavcev. Dr. Ivan Svetlik pa je zbranim predstavil nekatere prispevke iz knjige Zaposlovanje - približevanje Evropi, ki bo izšla v kratkem. Glede vprašanja fleksibilnih oblik dela in zaposlovanja pa je dejal, daje konec varnih in zanesljivih časov zaposlovanja.
JUNIJ - MESEC BOJA PROTI SLADKORNI BOLEZNI
NOVO MESTO - Mednarodna organizacija sladkornih bolnikov je proglasila junij za mesec boja proti sladkorni bolezni,
slovenski sladkorni bolniki pa so za svoj dan izbrali 27. junij. Slad-
korni bolniki iz dolenjske regije se bodo srečali 16. junija ob 16. uri v Novem mestu v prostorih zavarovalnice Tilia, ki je tudi pokroviteljica njihovega srečanja. Zdravniki bodo pripravili kratko predavanje o zadnjih dosežkih znanosti pri zdravljenju sladkorne bolezni in o samokontro-
li te bolezni, proizvajalci dietetičnih prehrambenih izdelkov
pa bodo predstavili in pripravili živila namenjena sladkornim bolnikom. Poleg sladkornih bol-
nikov so na srečanje vabljeni vsi, ki jih zanima problem diabete-
strukturne brezposelnosti, kjer bodo svojo vlogo lahko odigrali zavodi za zaposlovanje z raznimi tečaji.
J. DORN1Ž
• Televizija vzgaja naše otroke za nasilje. Zato potrebujemo cenzuro. Ideja je zmeraj ista: svobodo za vsakogar, vendar dokler ne ogrozi svobode drugega. (Popper)
• Najlepše na svetu je v javnem se-kretu. (Grafit)
tan
MERCATOR-KMETIJSKA ZADRUGA »KRKA«, Novo mesto,
Cesta komandanta Staneta 10, Novo mesto — ZE Polje, Šentjernej, razpisuje
JAVNO LICITACIJO
naslednjih osnovnih sredstev in drobnega inventarja:
Sredstva
Izklicna cena v SIT
Rotacijska kosilnica SIP 165 Trosilec (nošeni) Vicon Mlin za koruzo BLISK 350 Predsetvenik RK 220 Metalna-RAU Trosilec hlevskega gnoja SIP TG 35 Krmilni stroj — enostaven Elektročrpalka za izmotzišče Dvoosna prikolica ZMAJ — 5 ton Kosilnica SIP s kardanom-triredna Plug IMT 610-07, dvobrazdni, 12 col Kompresor za traktor Fiat-Štore Samonakladalna prikolica SIP-POTINGER 30 s kardanom
Trobrazdni plug Leopard 14 col
Silokombajn SIP SK 160,2-redni, s kardanom
Črpalka za gorivo
Traktor TORPEDO TX 80A
Enoosna prikolica Tehnostroj ETK, 4,51
Valj CAMBRIDGE
Cisterna za gorivo 3200
Enoosna prikolica za živino
Kr. brana TIP 613 2122 Proleter
Žitna sejalnica IMT 634-17
Obračalnik SIP UTO 2250
Obračalnik pajek SRO 4550
Aparat za pranje (hladno) Kercher 850
Plug, dvobrazdni, OLT Posavec 2.35,14 col
Črpalka z elektromotorjem
Krožna brana OLT-TAR 32 disk, vlečna, hidravlična
Vakuumska črpalka RPS 1500 VVESTFALIA
Elektromotor (10 kw) z ventilatorjem
(sušilna naprava) 2xš
Vrč za mleko VVESTFFALIA 20 L
Krožna brana OLT 24 disk, nekompletna
Črpalka — vakuumska
Črpalka — traktorska Mio
Boksi za teleta, 5xa
Betonski stebrički (vinogradniški) 85xa
Električni pastir
Stojišče v samopostrežbi/kg
Cedilo za mleko
Ocejalnik za vrče
Pomivalna korita
Garderobna omara
Molzni stroj — kompl. —12 grt.
Silos za krmila (Draškovec)
35.000.	00
45.000.	00
25.000.	00
50.000.	00 160.000,00
3.000,00
25.000.	00
70.000.	00
60.000.	00
35.000.	00
40.000.	00
70.000.	00
20.000.	00 100.000,00
2.000,00
800.000,00
80.000,00
25.000.	00
50.000.	00
15.000.	00
60.000.	00 110.000,00
40.000.	00
70.000.	00
20.000.	00
30.000.	00
15.000.	00 180.000,00 300.000,00
5.000.	00
30.000.	00
10.000.	00
30.000.	00
15.000.	00
1.000.	00 500,00
30.000.	00 50,00
10.000.	00 5.000,00
15.000.	00 5.000,00
800.000,00
80.000.	00
Javna licitacija bo v soboto, 18.6.1994, ob 10. uri na prostoru Hlevske skupnosti Orehovica (pri Šentjerneju).
Ogled bo mogoč eno uro pred pričetkom licitacije.
Na licitaciji lahko sodelujejo pravne in fizične osebe, ki bodo pred pričetkom licitacije vplačale varščino v višini 10% izklicne cene. Varščino lahko vplačajo na ŽR 52100-601-19901 in se izkažejo na licitaciji s potrdilom o plačilu ali komisiji na kraju samem.
Kupcu, ki bo na dražbi uspel, bomo vplačano varščino vračunali v kupnino, drugim udeležencem pa vrnili v treh dneh po licitaciji, če bo vplačilo izvršeno na žiro račun, ali po licitaciji, če bo vplačilo izvršeno na kraju samem.
Prodajani artikli se prodajajo po načelu »videno-kupljeno«, brez kasnejših reklamacij.
Kupec plača na izklicno ceno ustrezni prometni davek in ostale morebitne stroške nakupa.
Kupec mora kupnino plačati v treh dneh po opravljeni licitaciji, in sicer pred prevzemom kupljenih predmetov. Rok prevzema je tri dni po licitaciji.
veljavnim po-
Zastopnik pravne osebe se na licitaciji izkaže oblastilom.
Vsak interesent lahko za posamezno sredstvo nastopa le enkrat. Vse dodatne informacije dobite na telefon 068/42-034 pri g. Gregorju Tratarju.
k
Mercator - KZ Krka, z.o.o,, novo mesto

anketa
Glasovanje o občinah
Pred referendumom o preoblikovanju občin so pa terenu nekateri politiki pojasnjevali ljudstvu, da je uvedba nove lokalne samouprave vsaj tako pomembna, kot sta osamosvojitev Slovenije in privatizacija nekdanje družbene lastnine. Najmodrejšim med modrimi politiki pa se je posrečilo napovedati, da bo z uvedbo novih občin nastala na Slovenskem priložnost za kadrovsko čistko. Do teh napovedi so se kajpak dokopali, potem ko so v poslanskih klubih in v lastnih glavah natančno pretehtali razmere, in sicer: v
Sloveniji “po terenu” je vse ostalo po starem, zato je potrebno jlno samoupravo pomesti mračne politične sile, ki s
novo lokalno samoupravo pomesti mračne politične sile, ki so preživele slovensko protirevolucijo. Ko so politiki na terenu s poceni gesli pognali propagandno mašinerijo, ki naj bi izbruhnila novodobno slovensko občino, je postalo jasno, da bo v državi nastala popolna zmeda, v kateri bodo oživeli fantovski spori izpred stoletja in v kateri bo sosed sosedu začel žagati slive. Krščanski demokrati so med pojasnjevanjem bistva novih občin prepričevali ljudstvo, naj se ima rado in da bodo potem v resnični svobodi sami po sebi minili tudi številni problemi novih občin. Toda ljudstvo ni po koncu obveščanja o lokalni samoupravi vedelo prav ničesar o tem, zakaj bo v novih občinah končno svobodno in od česa bo živelo, zato se je iz glasovanja izcimilo, kar se pač je.
JAGODA ERČULJ, pomočnica ravnateljice osnovne šole Dr. Franceta Prešerna v Ribnici: “Menim, da je bilo preveč referendumskih območij in se s takim vrtičkarstvom ne strinjam. Preveč so bili v ospredju tudi interesi strank in posameznih strankarskih veljakov, premalo pa interesi ljudstva. Pravzaprav samo zaradi tega nisem šla na zbor volil-cev in na referendum. Sem zadovoljna, ker je ostala občina v stari obliki.” JOŽE LINDIČ, upokojenec iz Kočevja: “Kardelj je bil v primerjavi z našim državnim zborom pravi vajenec. Svoje čase si moral brez prefinjenega posiljevanja dvigniti roko za predlagano.
Tako je bilo ceneje, saj so odpadli stroški referenduma. Zdaj bo kočevska občina največja v Sloveniji, medtem ko je bila doslej druga največja. Kako bo zdaj nas obravnavalo ustavno sodišče, če je že s Koprom, ki je manjša občina, imelo zaplete?”
BRANKO I VIČIČ, učitelj iz Črnomlja: “Namesto da bi se revne občine priključile bogatejšim, naj bi se cepile še na manjše in revnejše. Ždi se mi, da so s takšno idejo poslanci pokazali svojo neresnost in volilci so jim to na referendumu jasno pokazali in jim hkrati izrazili nezaupnico. Najbolj žalostno pa je, da so ,y |	porabili za oblikovanje novih občin veliko
denarja, energije, časa, marsikje pa so se še skregali med seboj. In za kaj? Ža nič!”
BRANKA KLARIČ, profesorica v Tekstilni šoli v Metliki: “Ljudje so zelo skeptični do novih občin. Še vse dosedanje občine, ki so bile precej večje od tistih, ki naj bi nastale po novem, niso dobro delovale in volilci so se bali, da po potem, ko bodo še bolj razdrobljene, še slabše.
Sicer pa že to, koliko ljudi se je sploh udeležilo zborov krajanov, kaže, koliko in kako so ljudje zainteresirani za te spremembe in za politiko nasploh.”

MARJETKA PODGORŠEK iz Arnovega sela pri Artičah: “Glede na veli-
kost naše države pretirana razdrobitev na občine brez finančne osnove ni smiselna. Ljudje so se zavedali, da bi trpeli sami, zato so se odločali tako. Mislim, da ni bilo dovolj storjeno za dobro obveščenost, če pa je že bilo, so bile to predvsem agitacije za novo občino. To samo kaže, kako naši politiki ne poznajo Slovencev. Če jim nekaj vsiljuješ, bodo gotovo proti.”
ADAM VAHČIČ iz Krškega: “Referendum ni bil najbolj pripravljen, saj ljudje niso bili seznanjeni, za kaj gre, kaj bo to prineslo, kako bo s financiranjem, in jim sploh ni bilo jasno, kaj bodo po novem pridobili ali izgubili. Težko je bilo predvideti izide, vendar pa so že zbori občanov dali misliti, da nekaj ni v redu. Predvsem je bila zelo sumljiva slaba obiskanost zborov, čeprav je šlo za ftomembno stvar.”
BRANKO METELKO, vulkanizer s Pečja pri Sevnici: “Lažje je kaj narediti, če stopi vkup več ljudi, in torej tud j, če je več denarja. Zato nisem presenečen, če so volilci po Sloveniji na referendumu zvečine glasovali za ohranitev dosedanjih večjih, močnejših občin. Seveda pa to ne pomeni, da nisem za takšno občino, ki bo čim bližje ljudem, da se bo dobro vedelo, da so uradniki zaradi nas občanov, in ne obratno, kot se še dogaja.
ANDREJ SLAK, prodajalec v Avto-centru Vovk v Trebnjem: “Nič nimam proti taki demokraciji, da imamo lahko ljudje kaj besede pri nastajanju novih občin. Morda je te možnosti še premalo, saj ima državni zbor prevelike pristojnosti glede lokalne samouprave. Mislim, da so se krajani v trebanjski občini z glasovanjem proti petim občinam odločili za sedanjo občino, ker so se ustrašili, da bi imele majhne občine manj moči in bi terjale več denarja.”
ALOJZ GORENČIČ, strojnik težke mehanizacije z Ajdovca: “Hvala bogu, da smo se ljudje tako odločili, kakor smo se, in daje skoraj vse ostalo po starem. Kje bi našli denar za delo občine? Kaj bo naša krajevna skupnost Žužemberk, kako se bodo znašli v Hinjah - vse to se bo šele videlo. Mislim, da bi dobro živeli le v občini Novo mesto. Ostale občine bi crknile prej kot v treh letih.”
tri
tu
to
če
sa
bi
10 m tr sr
g'
7!
t<
d
11
P
1
r
t
č
t
I
PODALJŠAN ROK ZA PRIJAVO VINSKIH VZORCEV
. LJUBLJANA-Med 4. in 10. julijem bo v našem glavnem mestu potekalo mednarodno ocenjevanje vin, ki bodo avgusta razstavljena na vinskem sejmu. Doslej je bilo prijavljenih nad 600 vinskih vzorcev iz mnogih držav sveta, ker pa bi orga-nizatoiji radi, da bi na letošnjem vinskem sejmu prikazali 1.400 vzorcev, kar bi bilo 300 več kot lani, so rok za prijavo vzorcev podaljšali do 20. junija. Torej, še je čas, da daste na mednarodni Preizkus svojo vinsko kapljico, ki jo bo ocenjevalo 32 priznanih enologov pod vodstvom dr. Dušana Terčelja!
Z NOVOMEŠKE TIHCE
Lunačkov čebelnjak oživel
75 let čebelarstva v Mirenski dolini obeležili z obnovljenim čebelnjakom pri šoli v Šentrupertu
Že v petek so branjevke prinesle na tržnico košare jurčkov. Ponujali sojih tudi ob goijanski cesti pa tudi ob avtocesti proti Ljubljani. Kaže, da so čez vikend vse prodali ali pa pojedli, saj jih v ponedeljek na stojnicah ni bilo videti, zato vam tudi cene za kilogram teh slastnih gozdnih sadežev ne moremo zapisati. Ponedeljkova tržnica je bila polna jagod. Ponujali so jih po 200 do 250 tolarjev kilogram, jajca so bila po 13, jabolka po 70 in 120, gozdne jagode po 400, liter borovnic po 350, češnje 240, mladi krompir po 150 tolarjev. Pri sadju in zelenjavi so jabolka 110 tolarjev, pomaranče 100, rozine 230, čebula 121, grozdje 420, zelje 81, hruške 315, I ringlo 273, špinača 263 in korenje 110 tolarjev. Djeladini je zaračunal: paradižnik 190, češnje 200, češnje (hrus-Javke) 380, jagode 300, grozdje 500, banane 150, marelice 420, papriko 380, krompir 160, zelje 80, čebulo 210, in staro čebulo 150 tolarjev.
sejmišča
BREŽICE - Na sobotnem rednem tedenskem sejmu so prodajalci ponujali 130 do tri mesece starih Prašičev in 55 starejših. Mlajših so prodali 90 po 240 do 310 tolarjev, starejših pa 33 po 190 do 250 tolarjev kilogram žive teže.
ŠENTRUPERT - Ob 950-Ietnici Šentruperta so v osnovni šoli dr. Pavla Lunačka pripravili zanimivo etnografsko razstavo; učenci in njihovi starši so prinesli predvsem številne predmete od starodavnih likalnikov do posod, precej pa je na ogled tudi dragocenih knjig. S to razstavo, otvoritvijo prenovljenega Lunačkovega čebelnjaka in pogovori o kulturni dediščini skušajo Šentruperčani po besedah vodje pripravljalnega odbo-ra vrste prireditev ob 950-letnici Šentruperta, ravnatelja omenjene šole prof. Jožka Zupana, privzgojiti spoštljiv odnos do naše dediščine.
Ravnatelju Zupanu in šoli je čestital za lepo obnovljeni Lunačkov čebelnjak in za ponovno oživetje čebelarskega krožka na šoli tudi predsed-nik Čebelarske družine Šentrupert-Mirna. V čebelnjaku s 5 panji je hkrati mali muzej ob 75-letnici čebelarstva v Mirenski dolini. Pravzaprav je čebelaijenje dobilo domovinsko pravico pred več kot dvema stoletjema, ko je Peter Pavel Glavar leta 1776 kupil graščino Lanšprež. Čebelnjak, ki ga je 28. malega travna 1919 v Šentrupertu odprl na ustanovnem shodu čebelarske podružnice za prelepo šentruperško-mokronoško dolino in okolico nadučitelj Aleksander Lunaček, je bil le še eden od dokazov, da je Glavaijevo delo v Lunačku našlo pravega naslednika. Lunačka so na omenjenem shodu, soglasno izvolili za prvega predsednika omenjene čebelarske podružnice, za tajnika pa Maksa Kurenta. Lunaček je bil zgleden šolnik in je spodbujal gospodarski in kulturni napredek vasi. Na velikem šoLskem vrtu je uredil trtnico in vzorno drevesnico, vzgojil na tisoče
sadnih dreves in kot predsednik sadjarske podružnice imel številna predavanja in praktične tečaje.
Po besedah predsednika ČD Šent-rupert-Mima, Petra Kurenta, je družina naslednica ponosnega dela znanih čebelarjev Lunačka, Kurenta, Ravnikarja, Zupančiča in Mandlja. Čebelarstvo je od leta 1940 v Šentrupertu izrazito upadalo, od nove oblasti pa ni imelo nikakršne podpore. Na pobudo čebelarjev, ugledne fukcionarke FAO Mare Rupene, Medexa, ljubljanske biotehniške fa-
Peter Kurent pred prenovljenim Lunačkovim čebelnjakom pri šoli
kultete in trebanjskem občine so pripravili program razvoja čebelarstva. Na območju trebanjske občine je zdaj približno 160 čebelarjev, ki premorejo v svojih čebelnjakih okrog 1800 družin. Čebelarska društva Šent-rupert-Mirna, Trebnje, Trebelno-Mokronog se povezujejo v Čebelarsko društvo Trebnje.
Omanov predlog pogorel
Že ministrstvo zavrnilo nedodelani in nesprejemljivi predlog lovskega zakona, polnega pravnih praznin_
Zgodilo se je, kot smo lahko pričakovali (in napovedali. Dolenjski list 14. aprila): predlog novega lovskega zakona, ki ga je pripravil poslanec SKD Ivan Oman, je pogorel do tal. Kolesa zgodovine preprosto ni več mogoče obrniti nazaj in uvesti določil lovskega zakona Dravske banovine iz leta 1935, kaj šele uveljaviti fevdalne privilegije, ki jih je strankarski veljak predvidel v obliki zasebnih lovišč za veleposestnike z nad 200 hektarji strnjenih gozdov.
Še preden je tako nesprejemljiv predlog zakona prišel na poslanske klopi, se mu je po robu postavilo že ministrstvo za kmetijstvo. To poudarja, da je divjad last Republike Slovenije, torej države, ne pa občine, ki bo po novem le oblika lokalne samouprave. Brezpredmeten je zato Omanov predlog, da bi občine ustanavljale lovska lovišča in jih s koncesijsko pogodbo oddajale v upravljanje lovskim organizacijam.
Po mnenju ministrstva bi bila tudi povsem nova delitev Slovenije na lovišča nepotrebno delo, saj je naša država v tem pogledu že kar dobro urejena in
so potrebni le manjši popravki (zaradi
zgrajenih novih cest ipd), ki pa naj jih predlagata skupaj Zavod za gozdove in lovske organizacije, da ne bo novih prepirov. Skupaj se je treba tudi dogovoriti, kako bo z delitvijo dohodka iz koncesij od lova in kako s stvarnim povračilom škode, ki jo povzroči divjad in do katerega imajo kmetje vso pravico.
Posebej odločno je ministrstvo odklonilo zamisel o uvajanju zasebnih lovišč. Divjad se po gozdovih prosto giblje in lovska pravica pač ne more izhajati iz lastninske. Lastniku je mogoče pod posebnimi pogoji priznati oz. dodeliti koncesijo lova, v celoti pa gre pri tem za zahtevnojpravno-politično vprašanje, ki mu Omanov predlog, že tako poln pravnih praznin in nedodelanosti, nikakor ni kos.	M LEGAN

Kmetijski nasveti
Koloradar postaja odporen
Mineva pol stoletja, odkar so okupatorski Nemci z vojnimi po-rebščinami zanesli k nam koloradskega hrošča, tako daje pokojni Tit Doberšek kasneje lahko odkril prvo okuženo gnezdo v vasi Vrbina pri 3režicah. To je bil mejnik ne le za poznavanje nevarnega krompirjevega ikodljivca, temveč tudi boja z njim. Boja, ki morda ne bo nikoli končan.
Ko je že kazalo, da bo dobljen, so se pojavile nove težave. Naravovarstveniki so upravičeno zaostrili ekološke zahteve in terjajo manj strupene ali celo nestrupene pripravke, hkrati pa so se koloradarji pri-agodili in jim vsaka “sapica’' ne pride več do živega. V tem pogledu ;o razočarali celo pripravki iz skupine piretroidov. Piretroidi, kot so astac, decis, bavtroid, karate idr., so spočetka zelo učinkovito umčeva l ičinke koloradskega hrošča, po večkratni uporabi pa je njihova moc sačela pešati. Če nekaj ur po škropljenju kljub pravilni uporabi m opazi-:i zadostnega učinka, lahko upravičeno sumimo, da se je začela pojav-jati odpornost in da bo treba prej ali slej vsaj začasno zamenjati insek-
Za učinkovitejše zatiranje pa ne zadošča le menjavanje insekticidov, impak je potrebno tudi večje poznavanje škodljivca. Koloradski hrošč, ki ga je ob reki Kolorado na vzhodnem pobočju Skalnega gorovja v Ameriki na divje rastoči rastlini, sorodni krompnju, prvi našel leta 1823 jntomolog Sav, ima tudi svoje šibke strani in naravne sovražnike. Za se slednji niso uveljavili tako, kot bi želeli pridelovalci krompnj , j
ju, ko lahko v slabem tednu požre reci m piši nad 20 cm2 listja 'ropivoje najbolj učinkovito, ko se izjajčec razvije tretjina do polovica :ink medtem ko samega hrošča niti n. trebakemičnozalirat., r^en gre za zelo slabo razvit posevek krompirja ali če je temperatura zelo soka, na vsakem grmu pa več kot pod dva hrošča. Junijski rod ličink mnogo nevarnejši kot julijski.	inž. M. L.
Kastrirane krave imajo večji prirast
V Franciji kastriranje pridobiva pomen
Znano je, da kastracija izboljša nekatere proizvodne lastnosti živali, zato so svoj čas v Franciji, kot piše La France Agricole, kastrirali mnogo pašnih krav, seveda le starejših, namenjenih izločitvi. Postale so bolj mirne, to pa je vplivalo tudi na daljšo in obilnejšo laktacijo. Z novejšo uporabo hormonskih pripravkov so začeli kastracijo opuščati, zadnje čase pa spet pridobiva na veljavi, zlasti še, odkar so začeli uporabljati bolj praktično novejšo metodo s t.i. sterilno s|x>nko.
V večjem številu so v tej kmetijsko najpomembnejši zahodnoevropski deželi kastracijo začeli spet uporabljati po raziskavi vpliva kastracije na prirast mesa na območju Loire-atlantique. Rezultat je bil presenetljiv, do 55. dneva sta resda imeli skupini kastriranih in nekastriranih krav primerljiv povprečni prirast mesa, v kasnejših dneh pa se je prirast kastriranih občutno povečal. Na 75. dan so imele kastrirane krave že po 32 kg več mesa kot nekastrirane, kar nekajkrat odtehta stroške kastracije in lahko precej pripomore k cenejši prireji. Že s tega vidika bi moral biti ukrep zanimiv tudi za naše rejce, ki jih že prizadeva evropska konkurenca.
Obnova nasadov še pred vstopom v Evropo
Posavski sadjaiji opozorili ministra dr. Osterca
ARTIČE - Kmetijski minister Jože Osterc seje ob obisku OŠ Artiče, kjer so v petek na 1. srečanju mladih sadjarjev Slovenije odprli Vzorčni izobraževalni center za sadjarstvo, pogovarjal tudi s posavskimi sadjaiji. Ti so ga opozorili na nekaj osrednjih težav, s katerimi se srečujejo v tej dejavnosti.
Posavski sadjaiji, ki pridelajo več kot tretjino vsega slovenskega sadja, so opozorili, da so v zadnjih letih v obnovo nasadov največ vlagali ravno v Posavju, kjer imajo odlične lege in klimo za pridelavo kakovostnega sadja. Žal jim izguba južnih trgov, integracija y Evropio in tržno gospodarstvo ne obetajo nič dobrega. Tako so močno občutili evropsko konkurenco pridelovalci ribeza (Posavje je bilo največji pridelovalec v Sloveniji), ki niso več konkurenčni ribezu s vzhodnoevropskih plantaž, kjer to sadje obirajo strojno. Sadjarji menijo, da bi morala Slovenija sadjarjem ponuditi nadomestne programe.
Minister Osterc je kot nadomestni program omenil izvesezonsko pridelavo jagod, ki se uvaja v Sloveniji, vendar so sadjarji ugotovili, da to ni primeren nadomestni program. Glasno so tudi zahtevali, naj Slovenija več stori za obnovo sadovnjakov pred vstopom v Evropsko skupnost, ker potem to ne bo več mogoče. Minister Osterc je obljubil, da bo že v naslednjem letu proračun namenil tudi nekaj denaija za to.
B. D.-G.
PUSTITE TUJE PRI MIRU!
Imam travnik ob Kolpi blizu igrišča. Ko so kosili travo na igrišču, so zašli tudi na mojo parcelo, a me o tem ni nihče od mladincev iz Podzemlja obvestil. Če bi mi povedali takoj, bi lahko s sveže pokošeno travo nakrmil živino. Kdo pa bo sedaj pospravil gnilo travo? Le kdaj bodo nekateri prenehali s prisvajanjem tuje imovine, pa naj bo v gozdovih, na njivah, v steljnikih ali na travnikih? Saj so vendar povsod mejniki, a ljudje gredo mimo njih, kot da ne vedo zanje. Zato svetujem: “Pustite tujo lastnino pri miru!”
PAVEL ŽELJKO Griblje •
• Hudič skuša ves svet, nastopač pa hudiča. (Turškipregovor)
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL...
Ureja: dr, Julij Nemanič
Nujno temeljito pregledati vinograd!
Peronosporaje tu
Ni več dvoma, v taki ali drugačni meri je že prišlo do okužbe s peronosporo. Bolezen je močno prisotna, in ker so poleg tega še ugodne razmere za njeno hitro razmnoževanje, bi zaradi nepravočasnega ali nepravilnega škropljenja kasneje bilo nemogoče preprečiti škodo, predvsem pri napadu na grozdju, ker delovanje sistemikov močno oslabi, ko preneha rast poganjkov.
Najbolj so ogroženi z dušikom gnojeni vinogradi. V njih ne moremo pričakovati, da bomo preprečili širjenje bolezni brez škropljenja s sistemičnimi pripravki, kot so to ridomil, sandofan ali galben. Seveda je nevarnost, da bodo ti pripravki neučinkoviti, če bomo z njimi pogosto škropili, vendar je sedaj nevarnost tako velika, da nimamo druge izbire. V prihodnje pa priporočam temeljito presoditi, kdaj bomo uporabili mineralna gnojila, in odsvetujem uporabljati siste-mike, če to ni zelo nujno. Mikal svetujem uporabiti sedaj samo tistim, ki so ga letos že uporabili, če ni od takrat poteklo več kot 12 do 14 dni. Aktivna snov mikala namreč naredi rastlino odporno proti bolezni (bolezen trte ne more okužiti, škropivo pa ne uničuje glive). Odpornost traja določeno dobo, zato sedaj ni več časa.
Uporabiti sistemik ne pomeni, da potem lahko površno škropimo ali uporabljamo manj vode. To je še posebno pomembno pri preprečevanju posledic pepe-iaste plesni oz. oidija. Ta bolezen se je dosedaj močno razširila v vinogradih, kateri so bili lani v
jeseni močno okuženi, zaradi tega, ker smo prezgodaj prekinili izvajanje varstva proti oidiju (takoj ko ni bilo več nevarnosti za grozdje). Zaradi toplega vremena in dovolj vlage je gliva ustvarila obilen nastavek, kije zaradi mile zime dobro prezimil. Sedaj je z oidijem v glavnem okuženo listje (izjemno celi poganjki). Okužba se razlikuje od oljnega madeže peronospore, ker na spodnji strani nima izrazito bele prevleke, če pa je prevleka, je ta bolj fina in sive barve. Zaradi ovirane rasti je list na mestu okužbe nekoliko potegnjen skupaj in zgornja Stranje nekoliko bolj rumena (brez ijavih pik, kot je to pri koprivni pršici) in ima lesk (se sveti). Ko postane siva prevleka vidna, je nadaljnje Siljenje oidija še pospešeno; če se ne pojavi, pa smo bili trenutno uspešni pri preprečevanju širjenja bolezni. Če je na vsakem trsu večje število peg in sivih prevlek, je nevarnost resna in moramo škropiti s sistemiki, kot so topas 100 EC, tilt, folikur 250 EC, rubigan in drugi.
Dobro deluje tudi žveplo v prahu, vendar ga ni priporočljivo uporabljati med cvetenjem vinske trte. Žveplo je pred ujiorabo potrebno presejati in enakomerno zaprašiti celo površino vinograda (ne samo po trsih). Moč-ljivo žveplo je potrebno (zaradi dolgoletne in pogoste uporabe) uporabiti v količini 1 kg na 1001 vode; za učinkovitost je potrebno natančno omočiti površine zelenih delov, kar dosežemo s fino šobo (z drobno izvrtino), za kar ni potreben velik pritisk, ki povečuje porabo.
Upam, da mi stalni bralci te rubrike ne bodo zamerili ponavljanja; to počnem zaradi tega, ker na terenu ugotavljam, da večina bralcev hitro pozabi prebrano. Zaradi nevarnosti ne sme biti odlašanja.
Inž. JOŽE MAUEVIČ
Zaplet zaradi hleva na Smuki
Krajani ne dovolijo reje svinj - Kmetijci trdijo, daje vse v redu
SMUKA - Peticijo zaradi preurejanja hleva na Smuki so naslovili krajani Smike občinskemu izvršnemu svetu Kočevje. V njej prnvgo: “Krajani smo ogorčeno sprejeli vest, da bivši hlev za rejo govedi na Smuki preurejajo za rejo prašičev. Komaj smo se otresli zelo sporne zažigalnicc odpadkov, se že pripravfja nova ekološko sporna zadeva.” Predlagajo, mg bi hlev namenili za ekološko nesporne zadeve, kot so govedoreja, ovčereja ali kozjerejea.
M-Kmetijsko gospodarstvo Kočevje, ki preureja sporni hlev na Smuki, je izvršnemu svetu pisno pojasnilo, da namerava preurediti hlev tako, kot je zanje ekonomsko najbolj zanimivo, se pravi za rejo 200 prašičev, da so leta 1992 zaprosili občinski odde-
OGLEDI VINOGRADOV IN SVETOVANJE
ČRNOMELJ - Tukajšnja kmetijska svetovalna služba je zopet pripravila oglede vinogradov in svetovanje na terenu. V petek, 10. junija, bodo ogledi ob 8. uri v Semiču (dobimo se pri Železnini Semič), ob 10. uri na Cerovcu (trgovina), ob 12. uri na Osojniku (zbiralnica mleka), ob 15. uri v Ručetni gori (Ivčeva zidanica), ob 17. uri na Stražnjem Vrhu (zadružna zidanica). V sredo, 15. junija, pa bodo ogledi vinogradov ob 9. uri na Veliki Plešivici (Mikolaševa zidanica), ob 12. uri na Perudini (Perkova zidanica), ob 14,30 na Tanči Gori (Finkova zidanica), ob 17. uri na Doblički Gori (Vrtinova zidanica).
ZA DEMOGRAFSKO OGROŽENE
ČRNOMELJ - Vsi kmetje iz črnomaljske občine, ki se zanimajo za denarno pomoč za razvoj demografsko ogroženih območij, se lahko oglasijo na kmetijski svetovalni službi v Črnomlju. Svetovali jim bodo vsak dan od 6,30 do 8,30 ter od 13,30 do 14,30 ali po telefonu 51-265.
lek za gospodarstvo za potrebno dovoljenje in daje ta oddelek 13. julija 1992 izdal odločbo o dovolitvi priglašenih del. Še tisto leto pa je KG ta dela ustavil, ker ni dobil interesenta, ki bi tu uredil družinsko kmetijo, zato so dela nadaljevali kasneje, prebivalci Smuke pa so protestirali.
HELENA MR71IK4R
Izvršni svet je zadevo obravnaval minuli petek in ugotovil, da M-KG lahko nadaljuje dela, če je v enem letu po izdaji omenjene odločbe začel z deli, sicer pa ne. V razpravi je bilo izraženo tudi mnenje, da tak hlev ekološko ne bi smel biti sporen, saj imajo na območju Kočevske Reke podobnega, pa tam ni čutiti nobenega smradu. Končno so sklenili, da “bodo upravni organi v tej zadevi vodili postopek v skladu z zakonom, o čemer bodo prizadete tudi obves-
**”•	J. P.
gospodinjski kotiček
Mlada in sočna rabarbara
Med pomladno zelenjavo je rabarbara prva znanilka nove sezone svežih in vitaminov polnih živil. Rabarbara je zelenjava, vendar jo uporabljamo kot sadje v kompotu, marmeladi in kot jiolnilo za razne sladice.
Lahko jo gojimo tudi v zatemnjenih rastlinjakih kot siljeno rabarbaro. Takšna je zelo krhka in sočna. Na vrtu vzgojena pa so najboljša mlada in sveže narezana stebla. Listov ne uporabljamo, ker so strupeni. Lahko jih na drobno sesekljamo, namočimo v vodo in z njo zalivamo vrtne rastline ter tako preženemo mrčes. Pred uporabo stebla olupimo in jih narežemo na krajše koščke. Ker ti vsebujejo veliko soka, dodamo pred dušenjem le malo vode in sladkor. Če imamo na vrtu že dovolj razraslo rabarbaro, lahko odvečna stebla tudi zamrznemo. Očiščene in narezane koščke prevremo, odcedimo in ohladimo ter zamrznemo v vrečki. Uporabna je do tri mesece. Pri pripravi
jedi ji oster kisel okus omilimo z dodatkom drugega sadja, kot so jabolka, ki so v tem času že precej izgubila svoj okus.
Za pripravo RABARBARINE PITE napravimo najprej krhko testo iz 250 g moke, 1/2 pecilnega praška, 100 g masla ali margarine in 60 g sladkorja v prahu. Tej sestavini dodamo ščep soli in 1 jajce. Za nadev uporabimo 4 žlice piškotnih drobtih, 1 kg rabarbare, 150gslad-koija, 1/4 žličke cimeta in 5 beljakov. Iz danih sestavin za testo zgnetemo prožno kepo, ki naj nekaj časa počiva na hladnem. Nato testo razvaljamo na pol centimetra debelo in ga z vilicami večkrat prebodemo. V pečici, segreti na 200 stopinj, ga pečemo 15 minut. Nato rahlo zapečeno testo potresemo z drobtinami, obložimo z narezano rabarbaro, posladkamo in ponovno pečemo pri 200 stopinjah še 35 minut. Beljake skupaj s sladkorjem stepemo v svetleč sneg, nabrizgamo po piti in ga rumeno zapečemo.
1
IZ NKŠIH OBČIN
imt
IZ NtkŠIH OBČIN
bi
V Ibplicah le tople vode dovolj
Od mrliške vežice do obvoznice in pitne vode
DOLENJSKE TOPLICE - Zaradi zapletov v zvezi z lastništvom zemljišča se je gradnja mrliške vežice v Dolenjskih Toplicah precej zavlekla. Gradnja traja že tri leta in še danes ni končana. Sedaj, ko so se stvari glede zemljišča uredile, pa se otepajo s pomanjkanjem denarja. “Da bi vežico dokončali in uredili okolico, potrebujemo še kakšnih 7 milijonov tolarjev,” pravi prizadevni predsednik skupščine krajevne skupnosti Alojz Puhan. “Pričakujemo, da bomo dobili nekaj denarja od občine, predvsem pa od sklada stavbnih zemljišč, in da bomo gradnjo letos lahko končali.” Vsa stvar bo, ko bo končana, stala blizu 12 milijonov tolarjev.
Drugi problem, s katerim se spopadajo v Toplicah, je obvoznica na cesti Dolenjske Toplice -Sušice. Sedaj namreč cesta pelje

m
TOPLIŠKA "DŽAMIJA ” - Gradnja mrliške vežice, ki ji zaradi nenavadne oblike šaljivo pravijo tudi džamija, se je zaradi zapletov precej zavlekla, saj jo gradijo že tri leta. Upajo, da jo bodo letos ob pomoči občine lahko končali. (Foto: A. B.)
po sredi zdraviliškega kompleksa, ka	'
kar seveda ne ustreza zdravilišču, poleg tega se cesta, preden zapusti strnjeno naselje, ozko vijuga med hišami. “Za obvoznico, ki se bo od ceste proti Podturnu odcepila pri nekdanjem skladišču kmetijske zadruge, so zemljišča že odkupljena in tudi načrti so že izdelani,” je povedal Puhan. Sedaj je na vrsti - denar. To gradnjo bo sofinanciralo Zdravilišče Dolenjske
Toplice oz. Krkina družba Zdravila, vendar s pogojem, da se po-'dra-
stopoma zapre ves promet v zd viliškem kompleksu. Prej pa je treba rešiti vprašanje trgovine, dostop do hiš v tem delu naselja in še kaj. “Seveda krajevna skupnost ni sposobna izpeljati takega velikega dela, zato smo se dogovorili, da občina prevzame investitorstvo in nadzor, Krka pa sofinanciranje.”
Že dolgo se v Toplicah in celi rajevni skupnosti otepajo s problemom pitne vode. V teh krajih
namreč pijejo eno najslabših in najbolj oporečnih vod v novomeški občim. Dobivajo jo iz zajetja v Podturnu. Pa se tudi na tem pomembnem področju kažejo boljši
časi. Že pred časom so namreč izvrtali vrtino pri Starih Žagah, v kateri je dovolj kakovostne vode iz globin. Pred dnevi pa so izvrtali vrtino tik za zunanjim bazenom v Dolenjskih Toplicah, ki tudi daje dovolj (hladne) vode, in bo ureditev zajetja in napeljava vode iz te vrtine v sedanji vodovod najbrž cenenjša. “Tako bi dobila cela krajevna skupnost zdravo vodo, poleg tega pa bi končno dobili vodovod tudi na Cviblje, ki je del Dolenjskih Toplic, in kjer živi okoli 100 ljudi.”
Resen problem je tudi kanalizacija, ki jo imajo samo v Dolenjskih Toplicah, pa še tu ni zgrajena do konca in je na čistilno napravo v Polju priključena komaj polovica Toplic. Projekti za priključitev na čistilno napravo celega naselja skupaj z obrtno cono na Selih in Podturnom so narejeni. A tu je spet, seveda, denar, oz. ga ni.
Ob vsem tem se zdi tistih 1.000 metrov makadama na cesti Gor. Sušice-Dobindol-Uršna sela prava malenkost. Vendar je ta “malenkost” za ljudi, ki tam živijo, zelo neprijetna, luknjasta in prašna.
A. B.
Turistična reka teče v dve smeri
Novomeščani zagreti za dopust ob slovenskem in drugem morju - Vendarle manj možnosti na Hrvaškem - V Šmarjeških Toplicah letos za 10 odst. več gostov
NOVO MESTO - Čas poletnih dopustov je pred vrati in turistična romanja so že dodobra določena. V novomeški občini je med turističnimi delavci čutiti precejšnje zadovoljstvo nad potovalnimi željami državljanov.
Številnim domačinom s tega območja je verjetno veliko do tega, da bi preživeli počitnice zunaj domačega kraja, saj informacije iz nekaterih novomeških turističnih agencij govore o precejšnjem zanimanju ljudi za različne agencijske dopustniške programe. Tukajšnji domačini.bodo, kot kaže povpraševanje v agencijah, dokaj številno letovali ob slovenskem morju, dobro bo z Novomeščani “poseljena” poleti tudi Sloveniji najbližja hrvaška obala. Kot pravijo v agenciji Mana, bo nekaj novomeških dopustnikov preživelo poletne dni tudi na Braču. Kompas je naredil primerjavo lanskih in letošnjih želja kupcev in ugotovil, da Novomeščane letos Gorenjska privablja v manjšem številu kot lani. Globtourjeva statistika potrjuje domneve, da je od lani do letos naraslo število ljudi iz novomeške občine, ki želijo preživeti dopust stran od doma. Vsi ti podatki dajo verjetno nepopolno sliko, kajti mnogi se odpravijo na poletno potepanje sami, brez agencij.
Tudi letos bodo dolenjski turisti odpotovali v tri glavne smeri. Poleg že omenjenih slovenskih poletnih počivališč bodo obiskali Hrvaško, tretja smer pa jih bo vodila v “pravo” tujino, kar pomeni na primer v Španijo, Turčijo, Grčijo in na Sicilijo.
Če ostanemo še pri Hrvaški, je zanimivo, kar ugotavljajo v novomeški Mladinski turistični poslovalnici. Ta turistična agencija, ki, kot pove ime, pretežno prodaja storitve mlajši generaciji, je po slovenski osamosvojitvi ostala brez številnih počitniških objektov na hrvaški obali.
Če navedene številke in primerjave dokazujejo, da Novomeščani radi gredo na dopust v druge kraje, nekatera druga dejstva potrjujejo, da kraji v okolici Novega mesta turiste in dopustnike tudi sprejemajo, ne samo oddajajo. Primeri za to so lahko Otočec ter Krkini zdravilišči Šmarješke in
Dolenjske Toplice. Letošnji poletni obisk v teh krajih je šele stvar domnev in pričakovanj, toda podatki iz prve polovice letošnjega leta so ugodni, zato turističnim delavcem vlivajo optimizem tudi za poletje in preostanek letošnjega leta. Kot so izračunali v Krkini družbi Zdravilišča, so Šmarješke Toplice najbolj zasedeno zdravilišče v Sloveniji. Sicer je bilo v obojih Toplicah letos doslej za deset odst. več gostov kot lani v enakem obdobju. V Šmarjeških Toplicah je
• Posebno mesto si je v turističnem utripu doslej že zagotovil Otočec, v katerem Krkina “Zdravilišča” za letošnje poletje pripravljajo več dejavnosti. Tako ta družba napoveduje “Zelene družinske počitnice”, “Poletne kulturne delavnice”, “Akademijo za življenje” in različne kulturne in družabni prireditve v gradu in ob njem.
bilo več tujih gostov kot domačih, predvsem so bili tam na oddihu Avstrijci.
L. M.
Mediš, trgovina za zdravje
Na Košenicah je Ingrid Okleščen odprla trgovino z medicinskimi in ortopedskimi pripomočki Mediš
NOVO MESTO - Danes dopoldne bodo pri Okleščenovih na Košenicah v Novem mestu odprli specializirano trgovino z medicinskimi in ortopedskimi pripomočki in kozmetiko Mediš. To lepo urejeno trgovino z bogato ponudbo bo v pravih rokah, saj jo bo vodila Ingrid Okleščen, ki je zadnjih deset let delala kot medicinska sestra na fizioterapiji v novomeškem zdravstvenem domu, na pomoč pa ji bo priskočila njena mati, ga.
MATI IN HČI - Ingrid Okleščen z mamo, obe medicinski sestri, v novi trgovini z medicinskimi in ortopedskimi pripomočki. (Foto: A. B.)
Pred spominskim srečanjem v Dol. Ibplicah
V nedeljo, 12. junija -Govoril bo Jelko Kacin
Pod pokroviteljstvom občinskih skupščin Novo mesto in Trebnje vabi Medobčinski svet Zveze borcev NOV občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje na spominsko slavje ob 50-lelnici skupnih spomladanskih ofenzivnih operacij partizanske vojske za osvoboditev Slovenije in zavezniških sil za začetek druge fronte in osvoboditev Evrope leta 1944. Srečanje bo v nedeljo, 12. junija, na jasi v Dolenjskih Toplicah.
Že ob 10. uri bo prav tam zbor borcev artilerijske brigade. Začetek osrednje spominske proslave bo ob 11. uri, nanjo pa so
povabili goste z najvišjih republiških ravni. Spomin
na delež naših bojev v skupni zavezniški
akciji proti nacifašizmu obudil komandant Vil. korpusa
general Franc Poglajen, slavnostni govornik pa bo obrambni minister Jelko Kacin.
Sodelovali bojo Partizanski pevski zbor, pevci topliške šole, folklorno društvo Kres in Straška godba. Za razvedrilni spored bo skrbela skupina Fink do 18. ure. - Iz Novega mesta bos-
ta vozila v Dol. Toplice posebna avtobusa z odhodom ob 9.
9.30 in . vračala pa se bosta ob Parkirnih prostorov bo v Toplicah dovolj za vsa vozila.
10.30 z avtobusne postaje,'
> 16. in 19. uri.
Prireditelji vabijo na spominsko srečanje vse borce in udeležence NOV, svojce padlih in
živih udeležencev osvobodilnega boja ter vse ljudi dobre volje.
Odbor za obveščanje pri obč. odboru ZZB NOV Novo mesto
Novo mesto v krempljih prometa
Društvo Novo mesto je pripravilo tribuno o prometu v mestu - Nevzdržno stanje • Kje je policija? - Ukrepov seje treba lotiti takoj - Gost prof. Braco Mušič
NOVO MESTO - Gost zadnjega sestanka članov Društva Novo mesto prejšnji četrtek je bil prof. Braco Mušič, ki se že dalj časa poklicno ukvarja z vprašanji novomeškega urbanizma. Teina tokratnega večera je bil novomeški promet, kaotična stvar, ki seje povsem polastila mesta, mu spremenila podobo, spridila značaj ter mu ubila dušo.
Prof. Mušič je predstavil predloge za bodočo ureditev mestnih obvoznic
in cestnega sistema. Seveda Novomeščane najbolj moti in razburja promet, ki se odvija v mestnem središču, v starem mestnem jedru na okljuku Krke. Kot je dejal prof. Mušič, so srednjeveška mesta, med katere spada tudi Novo mesto, umerjena na peš hojo ter na konjsko vprego. Dokler je bil promet redek, gaje tako mesto še nekako preneslo, sedaj, ko je v Sloveniji blizu 600 avtomobilov na 1.000 prebivalcev, pa se je promet v takih mestih sprevrgel v moro. Fizični okvir našega mesta tega pač ne prenese.
“Rešitev je več, ena od njih je zaprtje historičnega jedra mesta za promet,” je med drugim dejal prof. Mušič, ki stvari dobro pozna ne samo kot urbanistični strokovnjak, ampak tudi kot “zasebni” poznavalec mesta, saj je na pol Novomeščan in izhaja iz znane novomeške Mušičeve družine. “To zaprtje, ki ga v primeru Novega mesta sploh ni treba označevati kot ne vem kako radikalen ukrep, je lahko konec koncev tudi postopno, vsekakor pa je za to zunaj mestnega jedra treba zagotoviti dovolj parkirnih prostorov. Pri tem bi bilo treba paziti, da ostane mestno jedro obljudeno, vsa stanovanja morajo ostati, kakšno bi bilo dobro še na novo urediti, ljudje v mestu morajo imeti posebne pravice, da lahko z avtom pridejo do doma oz. najdlje 80 m od svoje hiše. Parkirni prostori zunaj prometne zapore pa morajo biti oddaljeni največ 10 minut hoje*
V mestoma prav razgreti razpravi je bilo slišati taka in drugačna mnenja in poglede, razne predloge in zahteve, tako rekoč vsi, pa naj so bili za popolno ali delno, takojšnjo ali postopno zaporo mesta za promet ali proti njej, pa so bili enotni, da tako,
kot je sedaj, ne gre več naprej. Veliko pikrih pripomb je letelo na delo policije na tem področju. Zanimivo: policisti so bili tako kot Občinarji in sodnik za prekrške vabljeni na to tribuno, vendar ni bilo nikogar, medtem ko sta prišli dve sodnici za prekrške, iz občine pa župan in najodgovornejša človeka iz sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora. “To, da policistov ni tukaj, še ni tako hudo, huje je, da jih ni tam, kjer bi morali biti,” je to odsotnost zabelil voditelj tribune in pri tem mislil na z napačno parkiranimi avtomobili zabito mesto. Slišati je bilo tudi trditev, da imamo za urejanje prometa povsem ustrezne predpise, le izvajati bi jih bilo treba. Tudi to je letelo na delo policije.
Ukrepe, ki naj bi jih pripravili za ureditev prometa v Novem mestu in kot so se izoblikovali v večurni razpravi na tej tribuni, bi lahko razdelil*
na take, ki jih je moč začeti izvajati takoj, in na take, ki za to potrebujejo več časa. Med takojšnje gredo: dosledno izvajanje že sprejetih predpisov, omejitev časa parkiranja v starem mestnem jedru, poskusi zapor za promet v posameznih delih mestnega jedra,. Dolgoročno pa naj bi uredili primerno število parkirišč zunaj mesta, zaprli stari del mesta za ves promet, razen za dostavni in za stanovalce, organizirali ustrezni javni mestni in primestni promet ter uredili kolesarske in peš poti.
A. BARTEU
O MESTNEM PROMETU - Prof. Braco Mušič je predstavil bodočo ureditev obmestnega prometa. Vse na videz nerešljive prometne probleme v mestu bi najbolj korenito rešili z zaporo starega mestnega jedra za promet.
POLETNE KULTURNE DELAVNICE
OTOČEC - Krkini Hoteli Otočec pripravljajo za letošnje poletje program dejavnega in sproščenega preživljanja poletnih družinskih počitnic. Julija in av-
gusta bodo tako pripravili številne kr..................................
creativne delavnice. V času od 2. do 9. julija bosta s svojim programom učenja muziciranja na klavirju na Otočcu delovala Alenka in Igor Dekleva. Na učnih urah bodo lahko prisotni tudi starši. Od 2. do 12. julija bo potekala likovna delavnica, ki jo bo vodil Savo Sovre, od 11. do 17. julija ter od 17. do 24. julija pa bosta delovali literarni delavnici, ki ju bo vodil Milan Dekleva; prva je namenjena poeziji, druga prozi. Od 25. junija do 22. avgusta bo Kulturna delavnica Valentin Vodnik pripravila glasbene delavnice za kitaro, bobne, synthesizer in bas kitaro. Delavnice bodo vodili Primož Grašič, Marjan Nicoletti, Tomaž Rajterič, Igor Lunden, Ratko Divjak, Blaž Jurjevič, Marko Ogrin, Čarli Novak in Mario Marvin. V delavnicah lahko sodelujejo vsi, saj ni starostnih omejitev, pouk pa bo potekal individualno in skupinsko. Dodatne informacije dobite pri Alenki Babič na tel. 068-322-436.
Hostnikova, dolgoletna patronažna sestra. Za strokovnost se torej res ni bati, o čemer govori tudi soglasje ministrstva za zdravstvo.
Na to trgovino sta Okleščenova mislila že dalj časa, dela pa sta se lotila pred dobrim letom dni in v tem času sta prostorni fitness kabinet moža Borisa, nekdanjega državnega prvaka v metu diska ter sedanjega profesorja telesne vzgoje, preuredila v lično in funkcionalno trgovino.
“V grobem je naša ponudba razdeljena na medicinski program in ortopedske pripomočke, poleg tega pa imamo še pripomočke s področja alternativne medicine ter preparate naravne kozmetike,” je povedala Ingrid Okleščen. Tako obsega njihov medicinski program številne pripomočke za preprečevanje in zdravljenje preležanin, merilce sladkorja in testne trakove za bolnike s sladkorno boleznijo, inhalatorje in vlažilce zraka ter druge pripomočke za bolnike z boleznimi dihalnih poti. Na zalogi imajo tudi medicinsko perilo, med tem tudi modrčke in kopalke za ope-riranke na prsih, nadalje merilce krvnega pritiska, protibolečinski stimulator, lasulje in lasne vložke pa terapevtske nogavice po meri, bogata je ponudba pripomočkov za nego m oskrbo nog, med njimi so tudi ortopedska obutev ter vložki po meri. Zelo bogata je ponudba pripomočkov za invalidne osebe.
“Za uporabo vseh naših prodajnih artiklov lahko dobi kupec tudi strokovne nasvete. V glavnem so stvari, ki jih imamo v trgovini, uvožene; večina artiklov, oz. vsi, ki morajo biti, so atestirani na Zavodu za farmacijo. Slej ko prej bomo imeli v prodaji tudi pomožna zdravilna sredstva in izdelke, ki sodijo v zeliščno lekarno,” je povedala Ingrid Okleščen.
A. B.
V času od 23. do 29. maja so v novomeški porodnišnici rodile: Nataša Smolič jz Jezera - Ksenijo,
Jožica Husič iz Črnomlja - Lariso in izčmom-
Kristjana, Stanka Magister iz Ija - Sašo, Alenka Starič iz Ornuške vasi - Lavro, Andreja Padaršič iz Velikih Brusnic - Sebastjana, Darja Skala z Mladice - Špelo, Darinka Fink s Krvavčjega Vrha - Roka, Jolanda Dražumerič iz Črnomlja -Saro, Metoda Šubic s Potoka - Sanjo, Vida Dimeč s Čateža - Nežo, Sonja Radovan iz Semiča - Majo, Stanislava Černič z Dolge Reke - Janka, Marija Peterle s Cerovca pri Trebelnem - Nejca, Marija Plut iz Ručetne vasi - Simono, Elizabeta Kranjčič iz Gor. Karteljevega - Nejca, Silvana Dolenšekvz Vinjega Vrha - Valerijo, Andreja Župan iz Cerovega Loga -Jureta, Jožica Kuntarič iz Slivja -Marka, Mojca Gradišar z Dol. Sušic
-	Timoteja, Marija Bačar z Vrhov pri Dolžu - Marka, Mirjana Komes iz Dol. Gradišča - Matica, Renata No-vak-Zupančič iz Črmošnjic - Nino, Jožica Majerle iz Slovenske vasi - Pio, Majda Luštek iz Ledeče vasi - Karmen, Zdenka Erjavec s Sel pri Ratežu - Uroša, Cvetka Zajc iz Dol. Laknic - Petro, Jasminka Bajc iz Krškega - Sašo, Nalaša Živko iz Prečne
-	Jureta, Mojca Zupančič z Gor. Polja
-	Dejo, Milena Drčar z Gomile - Simona, Andreja Ovniček s Hriba pri Orehku - Matija, Bernarda Pavlin iz Stopič - Luka, Branka Boltez z Dol. Mokrega Polja - deklico, Martina Jenškovec iz Zaboršta - dečka, Renata Kužnik iz Podlisca - dečka.
Iz Novega mesta: Lidija Železnik iz Koštialove ulice 25 - Urbana.
Čestitamo!
(6
Novomeška kroniki
POZNAVALCI - y Novem me? majo po uvedbi novih uličnih i*! Udi Seidlovo cesto. Ker ime ni najk comače, povzroča ljudstvu iz mesh* dcolice tudi nekaj težav. Tako nek tiri domačini povedo, da stanujejo* “ieidlovi” cesti, drugi, da so doma* “leidlovi”, tretji, da so z “Zajdloj
certe. Različna mnenja imajo tudi* izvoru imena Seidlove ceste. Neka®
rnidijo, da je cesta dobila imef znanem ribiču, drugi, da so jo g’ menavali po premožnem mestno* mesarju avstrijskega rodu, najM poučeni pa vedo, da se ta cesta i* nuje tako zato, ker je bil nekoč v nf stu “Zajtlov maln”.
DREVJE IN NESNAGA -P stavbi nekdanje Industrije vozil Nc* mesto ob cesti, ki jo meščani najt« poznajo pod imenom Zagrebška, pred kratkim posekali drevje. Jas* zakaj bi bilo ob tej veliki in sodo® tovarni taka predpotopna zadeva, ® je čisto običajno zeleno drevo. S« pa je za nekaj dobro, da so odstraf* drevje. Zdaj se vsaj vidi, kakšna nest' ga je okrog tovarne.
BANKA - Novomeška LB Dol® ska banka je pri svoji banki na G® nem trgu postavila bančni avtomat* ima dve glavni delovni operaciji eno pomožno. Miruje, ker je v ge*j ralnem remontu, ne obratuje, vča> pa kratek čas dela tisto, za kar je s® namenjen.
TE Cmoi ciona vrstje spozi Meti Vinsl za nt očitn Edei konf pred ni ki mest liza sedi; Črni povs novi Beli še ta Z prir. zanj pak odri sevi taki ščin red Bra prii dor ime sej di i pol lišk zid “U od: zid
ZEBRE - Novomeški pešci so* pritožili, da so v mestu izginile s cf skoraj vse zebre. Novomeška vlad1 delegacija, ki ji je to prišlo na ušesa,* bo zato nemudoma podala na turitfl v Afriko, kjer bo kupila nove zebri
Ena gospa je rekla, da je Boštjt Kovačič najbrž lahko hvaležen rč čim, ker so mu zakuhali zadnjo aj‘ to. Če mu je ne bi, bi bil minister ti lokalno samoupravo, in ker je ta pači la, bi ga odstavili črni.
V	soboto, 11. junija, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
•	Novo mesto: od 7. do 19. ure: Nakupovalni center, Drska
od 8. do 19. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 18. ure: trgovina Darja, ljubljanska 27 od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma
od 7.30 do 13. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: trgovina Vita • mlečni diskont, Šmihel
od 7. do 14.30: mini maiket Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas
od 7. do 20, ure: samopostrežba Azalea, Brusnice
od 7.30 do 14. ure: mini market Pri kostanju, Prečna
od 8. do 17. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8. do 16. ure: mini maiket Pero, Stopiče od 8. do 16. ure: trgovina Sabina, Stopiče od 8. do 20. ure: Peiko, maiket v Šentpetru od 8. do 18. ure: Urška, Uršna sela
•	Šentjernej: od 7. do 17. ure: Mercator, Samopostrežba
•	Dolenjske Toplice: od 7. do 17. ure: Mer-cator-KZ Krka, Vrelec
•	Žužemberk: od 7. do 17. ure: Dolenjka, Market
•	Straža: od 7. do 17. ure: Mercator-KZ Krka, Samopostrežba
V	nedeljo, 12. junija, bodo odpde naslednje prodajalne živil:
•	Novo mesto: od 8. do 11. ure: Mercator-KZ Krka, Prodajalna, Glavni trg
od 8. do 11. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 12. ure: trgovina Darja, ljubljanska 27 od 8. do 13. ure: market Sak, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma
od 8.30 do 13. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: trgovina Vita • mlečni diskont, Šmihel
od 8. do 11. ure: mini market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas
od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice
od 7.30 do 11. ure: mini market Pri kostanju, Prečna
od 8. do 12. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8. do 12. ure: mini market Perc, Stopiče od 8. do 14, ure: trgovina Sabina Stopiče od 8. do 12. ure: Perko, market v Šentpetru od 8. do 12. ure: Urška, Uršna sela
PE
23
lik
rei
jel
zb
zb
M
m
ni
to
le
E
tiki si 2 {
DEŽURNE TRGOVINE
*j
uto
i m#
h i n» najt* lesu' 3 net ijejo?
3Hll(
idloV’
tudi'
ekaid
mef
jopf
:stnt<
iajb<'
airo
; vm
k.O
I No*
ijbot
ika,
Jasi>
idol*
/a,kr
.Si^
traf’
lest
ioW GU nat1 ciji gef /čas ; sid
so > sef lada sa,' m tj bit
črnomaljski drobir)
TISKOVNA KONFERENCA - V Črnomlju bo od 24. do 26. junija tradi-cionalno, letos že 31. jurjevanje zapo-VTstjo. Ker Črnomaljci že precej let spoznavajo, kako uspešni znajo biti Metličani pri privabljanju gostov na Vinsko vigred, so se tudi sami odločili za nekatere, po njihovem mnenju Kitno uspešne propagandne prijeme. Eden od njih je tudi jutrišnja tiskovna konferenca. Ve se, da so Metličani pred letošnjo vigredjo sklicali tiskovni konferenci, v Ljubljani in Novem [pestu. Toda Črnomaljci so se izkazali za večje domoljube kot njihovi so-sedi; novinarje so raje povabili kar v Črnomelj, kar je še kako prav, saj je povsem drugače pisati o deželi, če jo novinar tudi obišče, kot če mu o njej Belokranjci samo govorijo, četudi so že tako čistokrvni.
ZAGNANOST - In če smo že pri prireditvah, je treba povedati, da je zanje potrebno ne le veliko časa, am-Pak tudi zagnanosti in ne nazadnje odrekanja. Da so Črnomaljci zagnani, seveda ni dvoma, vprašanje pa je, če tako kot predsednik metliške skupščine občine in hkrati predsednik prireditvenega odbora Vinske vigredi Branko Matkovič, kije pred letošnjo prireditvijo že skoraj pozabil, kje je doma. Da o tem, da celo v vinograd ni imel časa iti, niti ne govorimo. In ko se je ena od obiskovalk Vinske vigredi iz pobratenih italijanskih Ronk Pohvalila, da je pri “obhodu” metliških vinskih goric videla tudi njegovo zidanico, je metliški župan vprašal: Lepo vas prosim, povejte mi, ali so že odstranili zidarski oder okrog moje zidanice?”
(Sprehod po Metliki)
ZA SREČANJE OBKOLPSKIH PEVSKIH ZBOROV, ki naj bi bilo
.julija na grajskem dvorišču v Met-hki v okvini poletnih kulturnih prireditev Pridi zvečer na grad, so prejeli vabila: oktet Vitis, Dekliški pevski zbor Ivan Navratil, Čerkveni pevski ™°r Metlika, Moški nevski zbor Belt, Mešani pevski zbor Črnomelj, Lovski moški zbor Bela krajina ter Cerkve-m pevski zbor Črnomelj. Organizator, Ljudska knjižnica Metlika, dos-,CJ se ni prejela nobene prijave, kar
'P
d
4
rit
>ad
*
------junija.
kolpski pevski zbori so se pred leti srečevali v Gribljah, kjer pa je vnema za te vrste prireditev splahnela.
ANICA KOPINIČ, predsednica odbora za poletne kulturne prireditve na metliškem grajskem avori-fcu, je več kot zadovoljna. Obiskala je nekaj obrtnikov in podjetij, katerih predstavniki so obljubili izdatno denarno pomoč. Po vsaki predstavi oo žrebanje vstopnic, poskrbljeno pa P° tudi za gostinsko ponudbo. Julija in avgusta bo metliško grajsko dvorišče središče belokranjskega kulturnega dogajanja. c METLIŠKA in podzemeljska OSNOVNA ŠOLA sta pripravili dan šole, na katerem sta vsaka zase predstavili izvenšolske dejavnosti. Starši in drugi gostje so se lahko prepričali, daje delo interesnih dejavnosti tako v prvi kot drugi šoli Pestro razgibano in kakovostno. Poleg v šolah zaposlenih učiteljev po-magajo uresničevati ta del šolskega Programa zunanji sodelavci, ki jim gre pohvala in zahvala.
( Trebanjske iveri )|
NAIVA - Častitljivi jubilej šent-ruperške prafare je z razstavo likovnih del v graščini na Veseli gori obeležil tudi rojak Andrej Pran, ki zrn v Ljubljani. Njegova razstava bi .da manj odmevna, ako bi ob petko-y> otvoritvi umetnik, ki se spogleduje s hlebinsko naivo, ne stresel jeze zoper domačine oz. organizatorje, teš da v 14 dneh niso nič naredili za otvoritev razstave v teh prostorih, sam pa da je vse, od beljenja do na- j oave reflektorjev, speljal v enem dnevu- Ves konflikt je Prah že poprej skiciral na plakatu, in ker ga kljub zahtevi domačih organizatorjev ni notel odstraniti iz prostora otvoritvene slovesnosti, užaljenih in prizadetih mož ni bilo blizu. So se pa ti domačini hudo jezili na slikarja, češ da jim ne more soliti pameti soliti oekdo, ki ni četrt stoletja nič naredil za kmečki muzej ali ureditev graščine na Veseli gori, razen da je na svoji izstavi sam poskrbel, kje bo visela Kakšna slika.
.PREPIRI - Ko je šentniperški župnik Janez Vidic duhovito zaključil sobotno osrednjo slovesnost ob 950- I letnici najstarejše prafare na Dolenjskem v cerkvi sv. Ruperta, je spomnil na besede škofa Pogačnika, ko ga | Je pred 20 leti poslal na Dolenjsko: JO prepirih pa ne maram nič slišati!” ^kof je seveda imel takrat v mislih Precej bolj resne svaje, kot je zgoraj omenjeni neljubi incident, je pa preblisk župnika Vidica postavil stvari na pravo mesto, kajti v resnici so bili •a obletnica in številni kulturni dogodki ob njej dokaz, kaj se da storiti, Če krajani “stopijo skupaj”

IZ NKŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
TEŽAVE S CARINJENJEM
METLIKA, ČRNOMELJ - Z izvršnih svetov obeh belokranjskih občin bodo v imenu vsega belokranjskega gospodarstva v kratkem naslovili na republiško carinsko upravo zahtevo, da bi na mednarodnem mejnem prehodu v Metliki uredili carinje blaga, da ga ne bo potrebno več voziti na carinjenje v Novo mesto. Mnogi be-
lokranjski direktorji, obrtniki in gospodarstveniki nasploh so zre-voltirani zaradi razmer na metliškem mejnem prehodu in problemov, ki pri prevozu blaga čez mejo nastajajo iz dneva v dan, ter zahtevajo vsaj takšno carinsko izpostavo, kot sojo nedavno odprli v Logatcu, ki je daleč od meje. Hkrati bodo zahtevali mednarodni blagovni promet po železnici in temu primerno ureditev carinjenja ne metliški železniški postaji.
iiiiUilj
E
Učenje v naravi je lahko uspešno
Osnovna šola Loka je za šestošolce pripravila v Marindolu raziskovalne dneve - Uspeh presegel vsa pričakovanja - V prihodnje še drugačne oblike praktičnega pouka
MARINDOL - Učenci letošnjega šestega razreda črnomaljske osnovne šole Loka so bili zadnji na tej šoli, ki niso imeli šole v naravi. Zato so v domu kranjskih tabornikov v Marindolu pri Adlešičih pretekli teden zanje pripravili raziskovalne dneve. Vsak od treh oddelkov šestega razreda je prebil tako rekoč v naravi po dva dni, kar pa je bilo - to so ugotavljali tako učenci kot učitelji -znatno premalo.
Ali ni meja tudi državna?
V TD Sinji Vrh so prepričani, da sta občina in država dali premalo za turistični razvoj njihovih krajev
SINJI VRH - Turistično društvo Sinji Vrh zajema poleg tega kraja še devet najjužnejših slovenskih vasi, v katerih živi okrog 400 prebivalcev. V društvu je 132 članov in 43 članov podmladka, tako da skoraj ni hiše, iz katere ne bi bil vsaj en član. Lani jeseni so pripravili svoj program z naslovom “Prva pot v turizem” ter ga predstavili predstavnikom različnih ustanov in organov.
Program obsega deset točk, njegova uresničitev pa naj bi veljala 2.232.000 tolarjev, ki naj bi jih po mnenju Sinjevrhovcev zagotovil črnomaljski proračun. Vendar je izvršni svet že od začetka opozarjal, da vsega denarja ne bo mogel zagotoviti, saj je za vso letošnjo turistično dejavnost v občini v proračunu predvidenih 2,5 milijona tolarjev. Poleg tega je občinska vlada menila, da je vrednost predvidenih del vprašljiva, ker temelji na subjektivnih ocenah. Dokler ni bil sprejet republiški proračun in
jine ob južni meji ni zgolj njihova domena, ampak tudi občinska in državna. A država razen obljub ni dala še ničesar. Vendar so tamkajšnji prebivalci prepričani, da se jim bo vloženi trud zagotovo obrestoval, saj je zanimanje ljudi za letovanje v njihovih krajih zelo veliko.
M.B.-J.
Loška šola orje pri tovrstnem, torej celostnem učenju, ledino v Beli krajini, zato pri načrtovanju niso vedeli, kako uspešno bo. To je bil eden od razlogov, da je vsak razred odšel na raziskovalne dneve le za dva dni. Ker pa so hitro ugotovili, da je uspeh tovrstnega učenja nad pričakovanji, so, še preden so se raziskovalni dnevi končali, že razmišljali, da bi tako organizirali del naravoslovnih dni. Kot je povedala ravnateljica Nada Pucelj, bi loški učenci lahko na podružnični šoli v Adlešičih gostovali tudi z likovnimi kolonijami pa tudi z različnimi naravoslovnimi dnevi ter s tem zapolnili vrzel v interesnih dejavnostih, ki zaradi velikega števila otrok, ki se v
šolo vozijo, ne potekajo tako, kot bi morale in kot si želijo. “Tudi tokratni raziskovalni dnevi so dokazali, kako nujno je uvajanje novih oblik pouka. Zato svetujem ostalim šolam, če le imajo dovolj dobre volje, da poskusijo. Zavedati pa se morajo, da je za takšen pouk potrebnih veliko priprav,” je dejala Pucljeva.
Šestošolci so bili v Marindolu razdeljeni v tri skupine. Biološko-kemijska je nabirala rastline in živali po bregu nad Koljx> in v reki, pripravila herbarij ter z mikroskopom opazovala živali. Zgodovinsko-zemljepis-na skupina je obiskala prebivalce Marindola ter jih povprašala o razvoju vasi ter življenju nekoč in danes.
• V Široki Loki pod Daljnimi Njivami bo letos odprto prvo urejeno šotorišče za naturiste ob Kolpi v Beli krajini. Naturistična zveza Slovenije je namreč vzela zemljo v najem za deset let.
SREČANJE MLADIH RECITATORJEV
ČRNOMELJ - Tukajšnji Zavod za izobraževanje in kulturo (Zik) pripravlja v petek, 10. junija,.ob 11. uri v rojstni hiši Otona Župančiča v Vinici četrto srečanje recitatorjev osnovnih in malih šol Bele krajine. Tema srečanja je poezija Otona Župančiča z animacijo lutk. Zaradi bolj zahtevnih priprav so v aprilu organizirali predavanje režiserja lutkovnih predstav Edija Majarona, kije dal mentorjem napotke in spodbudo za delo. Edi Majaron bo tudi gost srečanja, hkrati pa bo vodil strokovni razgovor po končanih nastopih. Zik vabi na prireditev vse ljubitelje tovrstne umetnosti.
so bili proračunski izdatki občin začasno Financirani, tudi ni bilo moč pričakovati večjih in izrednih nakazil iz občinskega proračuna. Kljub temu so turističnemu društvu prvemu nakazali 150 tisoč tolarjev, ko ni denarja dobilo še nobeno drugo turistično društvo.
Kljub skromni pomoči so člani turističnega društva Sinji Vrh izdelali in namestili informacijske table, smerokaze in kozolce in uredili poti do kopališč. Sedaj urejajo peš poti in sanitarije na urejenih kopališčih, obnavljajo mlin v Bregu, izdelujejo turistične karte, medtem ko so ureditev smučišč za zdaj izpustili iz programa. Veliko dela so opravili krajani sami prostovoljno, čeprav so prepričani, da urejanje krajev in pokra-
KOLIKO MERI HIŠA ? - Učenci matematično-fizikalne skupine 6.a razreda loške osnovne šole so na raziskovalnih dnevih v Marindolu med drugim merili staro hišo ter primerjali življenje v kmečkih hišah z življenjem v sodobnih stanovanjih. Hkrati so utrjevali znanje o merah ter predvsem njihovem pretvarjanju. (Foto: M.B.-J.)
Kmetje jutri o razmerah v zadrugi
Metliški izvršni svet ni dobil zaprošenega pojasnila upravnega odbora KZ o razrešitvi direktorja Bajuka - Bajukovi pogledi na dogajanje - Jutri izredni občni zbor
METLIKA - Tukajšnji izvršni svet je na seji minuli petek razpravljal o razrešitvi direktorja Mercatorja-Kmetjjske zadruge Stanislava Bajuka, kije hkrati tudi član izvršnega sveta. IS je menil, daje upravičen dobiti argumentiran odgovor od upravnega odbora, kije direktorja razrešil.
SREČANJE STAREJŠIH MIRENČANOV
MIRNA - Tukajšnja krajevna organizacija Rdečega križa in župnijski urad vabita v soboto, 11. junija, ob 15. uri v dom TVD Partizan na Mirni na družabno srečanje krajane, starejše od 70 let. Za kulturni spored bosta poskrbela mokronoški moški in mirenski ženski pevski zbor s spevoigro “Oče nebeški, glej.”
Izvršni svet je 13. maja dobil od vodje splošnega sektorja kmetijske zadruge obvestilo o razrešitvi direktorja Bajuka, a je pričakoval, da bo obvestilu sledila še ustrezna obrazložitev za tako drastičen ukrep. Tudi zato - kot je v pismu upravnemu odboru KZ zapisal predsednik IS Jože Matekovič - ker je doslej IS pogosto sodeloval tako z vodstvom zadruge kot z upravnim odborom pri uresničevanju kmetijskih programov. Ker menijo, da v sklepu navedena dejstva ne morejo biti dovolj tehten razlog za tako drastičen ukrep, kot si ga je izbral upravni odbor, so pričakovali argumentirane razloge za zamenjavo direktorja, saj so se želeli tudi na IS opredeliti do tega ukrepa. Ne nazadnje tudi zato, ker sta dejavnost in nadaljnji razvoj KZ zelo pomembna za celotno
občino, predvsem pa za kmete. Matekovič je poudaril, da se s pismom občinska vlada ne namerava vmešavati v pristojnosti upravnega odbora, pač pa želi le objektivne informacije. Ker je Stanislav Bajuk tudi član IS za področje kmetijstva, je Matekovič kot mandatar dolžan oceniti njegovo odgovornost in v primeru večjih kršitev predlagati tudi njegovo zamenjavo v občinski vladi. A do 3. junija IS ni dobil odgovora upravnega odbora zadruge.
Stanislav Bajuk je na seji izvršnega sveta dejal, da razlogi upravnega odbora niso bili toliko dokazani, da bi lahko prišlo do tako drastičnega ukrepa, kot je suspenz. “Naložba v klavnico, ki mi jo očitajo, je bila sprejeta tudi na upravnem odboru. Delal sem v prepričanju, da delam najboljše, predvsem pa v korist kmetov. Sicer pa
nobena pogodba ni bila podpisana brez predhodnega razpisa,” je dejal Bajuk, ki meni, daje prav, da se člani KZ odločijo o pravilnosti ali nepravilnosti postopka, zato je za jutri tudi sklican izredni občni zbor članov zadruge, ki ga je zahtevala več kot desetina od okrog 180 članov.
“Politika upravnega odbora ni odsev članstva, ampak gre za interes posameznikov. To, kar se dogaja sedaj, ni v korist širšemu članstvu zadruge. Hočem pa, da se stvari razčistijo, ker ne želim, da me po treh desetletjih dela v zadrugi še naprej bremeni krivda. Občni zbor bo dobil vse informacije, tudi analizo poslovanja, potem pa se bo odločil, kako naprej,” je povedal Bajuk. Kar se tiče agromelioracij, je dejal, da jim upravni odbor ni bil najbolj naklonjen, ker je menil, da bi morala kmetijska zadruga delati le v korist članov. Bajuk pa je prepričan, da so bila potrebna tudi dela, ki so v korist metliškemu kmetijstvu nasploh.
M. BEZEK-JAKŠE
Matematično-fizikalna skupina je ocenjevala in merila njive, stavbe, igrišča ter izdelala ali zakoličila merske enote. Ob končuje vsaka skupina poročala o svojem delu, tako da so bili z izsledki seznanjeni vsi učenci. Razredničarka 6.a razreda Ana Pav-lakovič je bila presenečena nad prizadevnostjo učencev pri utijevanju učne snovi ter izrazila upanje, da bodo, glede na dobre izkušnje, ki sojih pridobili, z raziskovalnimi dnevi ne le nadaljevali, ampak jih podaljšali vsaj za nekaj dni.
M. BEZEK-JAKŠE
Zupan in gospa Mici ne preneseta mavca
Koncert trebanjskih godbenikov zanesljivo bo!
TREBNJE - Ob zaključku letošnje sezone 1993-94 prireja Občinski pihalni orkester Trebnje v petek, 10. junija, ob 20. uri v parku pred občino tradicionalni koncert. Koncertni program bo bolj zabavno obarvan. Iz zanesljivih virov smo zvedeli, da koncert bo, navkljub temu da sta poškodovana dva godbenika - baritonista; eden je bil polomljen, drugi pa poparjen. Eden od njiju bo gotovo nastopil rudi jutri. Godbeniki pač nočejo biti manjši “kerl-ci” kot je trebanjski župan Ciril Pungartnik, ki se je po poškodbi ključnice kar sam predčasno rešil mavčnega oklepa. Zoprnega mavca se je predčasno rešila tudi predsednica trebanjskega turističnega društva Marija Cugelj. Gospa Mici Pevčeva se je za razliko od župana, ki mu je spodrsnilo pred Grmado, poškodovala pred domačo gostilno. Kljub temu se mrzlično pripravlja in “dirigira ” orkestru prizadevnih sodelavcev za prireditev “Iz trebanjskega koša ” kot da bi bilo to zadnjič. In če bi bilo treba kje zvrtati kakšno pomoč, pravijo, bi jo gospa prej dobila kot župan, kajti ona zna “fe-htuti", medtem ko je župan bolj vajen ukazovati.
V teh hudih časih za trebanjski občinski proračun so bili na napornem 4-dnevnem službenem potovanju po Danski, Švedski in Švici predsednik trebanjske vlade Jože Rebolj, direktor Komunale Trebnje Pavel Jarc in občinski uslužbenec Štefan Velečič. Trebanj-ci so v organizaciji podjetja Komunalne gradnje iz sosednje občine Grosuplje in na povabilo raznih evropskih proizvajalcev strojev za komunalo iskali predvsem pometače oz. rolbe za čiščenje mesta. O nabavi teh že nekaj časa razmišljajo, za kaj takega pa zdaj gotovo ni pravšnji čas, četudi bi stroje morebiti dobili celo na posojilo.
P. PERC
j Po treh letih spet Trimovi zapisi
Komercialni zapisi Trima so dobra naložba, z devizno klavzulo pri obračunu letnih obresti - Z zapisi v Trimu lažje premeščajo velika sezonska likvidnostna nihanja
I TREBNJE - Po treh letih so se v Trimu znova odločili za izdajo kratkoročnih vrednostnih papirjev - šestmesečnih komercialnih zapisov. Izplačilo <>bresti za Trimove komercialne zapise, izdane leta 1990, je bilo še pogojeno s pozitivnim rezultatom poslovanja podjetju, v tokratnih zapisih pa tega določilu ni. To bi si lahko razlagali kot dokaz poslovne stabilnosti podjetja, kjer vodstvo in delavci zaupajo v svoje sposobnosti. Za varnost naložbe v letošnje Trimove komercialne zapise jamči podjetje z vsem svojim premoženjem!
ni zapisi so tudi nekakšna kompenzacija za tiste, ki niso mogli sodelovati pri lastninjenju Trima zaradi določenega načina lastninjeja podjetja, čeravno ti zapisi z lastninjenjem nimajo nikakršne formalnopravne osnove.
P. P.
Finančna direktorica Trima, diplo-I ntirana ekonomistka Jožica Grošelj, pravi, da Trimo v zadnjih 6 letih ni imel likvidnostnih težav, res pa je, da so glede na sezonski značaj proizvod-I nje likvidnostna nihanja velika. Dos-I lej se jim je račun še vedno izšel. Še več: Trimo je že nekaj let ne le parad-j ni konj trebanjskega gospodarstva, ampak eno najtrdnješih podjetij na Dolenjskem. Zatorej so komercialni zapisi Trima zanimivi tudi za koope-| rante in za prebivalce ožjega okolja,
kajti njihova življenjska usoda je v marsičem povezana in celo odvisna
• Trimovi komercialni zapisi različnih vrednosti, od 15.000 do 100.000 tolarjev, se obrestujejo po realni letni 10-odstotni stopnji na valutni osnovi, kar ob vnovčenju zapisov po 6 mesecih ohranja stvarno vrednost naložbe.
od dobrega poslovanja tega približno 600-članskega kolektiva. Komercial-
ZLATA MAŠA PRELATA JOŽKA MAVSARJA
ŠENTRUPERT - V tukajšnji župnijski cerkvi bo v nedeljo, 19. junija, ob 10. uri zlata maša prelata msgr. Jožka Mavsarja, domačina, čigar družina je med 2. svetovno vojno skoraj do zadnjega doživela tragičen konec. Msgr. Mavsar že več desetletij službuje v ZDA.
100. OBLETNICA PRIHODA PRVEGA VLAKA V TREBNJE - Ta pomembni dogodek so prejšnji teden obeležili na trebanjski železniški postaji trebanjski godbeniki in številni krajani kot uvodno prireditev ob prazniku KS Trebnje. Tega praznujejo sicer 25. junija, ko jo bilo Trebnje razglašeno za mesto. Upokojeni član PO SZ Marjan Likarje orisal pomen dolenjske železnice, zahvalil pa se je tudi KS in SO Trebnje ter nekaterim podjetjem in obrtnikom, ki so pomagali pri temeljiti obnovi muzejske lokomotive na parni pogon. Nekoč je vozila na progi Ljubljana - Karlovac, potem proti Mariboru in Zagrebu, zdaj pa je postala pri ŽP Trebnje pravcata otroška igralnica. (Foto: P. P.)
ll
Lij
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
Izvršni svet spet ni bil izvoljen
Predlog za sestavo izvršnega sveta v Kočevju skoraj enak kot pri prejšnjem glasovalcu, rezultat volitev pa tudi - Ostre besede in medsebojno obtoževanje
KOČEVJE - Tudi na zadimi seji občinske skupščine Kočevje, ki je bila 31. mqja zvečer, ni bil izvoljen nov izvršni svet in bo tako še naprej “vladal” stari izvršni svet, ki je v odstopu. Najprej so delegati tajno glasovali o predlogu, naj bo mandatar ponovno Vincenc Janša, in mu to dolžnost tudi zaupali s 40 glasovi za in 9 proti od 49 prisotnih.
Nato je mandatar ponovno predlagal kandidate za člane novega izvršnega sveta, ki so bili isti, kot na volitvah na prejšnji seji občinske skupščine, le Marka Rovana je zamenjal z Anico Kosten, ki naj bi bila odgovorna za občo upravo in inšpekcijske službe. Tokratno glasovanje je bilo nekoliko uspešnejše kot na prejšnji seji, vendar kljub temu izvršni svet ni bil izvoljen, saj sta dovolj glasov (38 ali več) dobila le dva predlagana iz-vršnika, in sicer Marjeta Kamšek (šolstvo, kultura) 39 glasov ter Anton Starc (gozdarstvo), 38 glasov. Le glas premalo je dobil kandidat za podpredsednika mag. Vinko Pintar, po dva glasova premalo (36 glasov) Alojz Košir (promet in zveze, notranje zadeve in obramba), Stane Pogorelec
ŠE LETOS MIMO SV. ANE
izpu
za ureditev preostalih 1.700 do 2.000
ZBIRAJO ZA CESTO
OSILNICA - Krajevna skupnost
Osilnica je začela zbirati prostovoljne prispevke za dograditev ceste ob Kolpi in Čabranki po slovenski stra-
ni, in sicer od Petrine do Podplanine.
sDl<
V ta namen je odprla pri SDK žiro 300-780-1014'
račun št.: 51300-780-10147. Prebivalci tega območja skupaj s KS Osilnica pričakujejo razumevanje za njihovo upravičeno željo, da bi dobili prometno zvezo s Slovenijo le prek slovenskega ozemlja in za povezavo slovenskih krajev ob južni meji. Upajo, da bodo drugi to njihovo potrebo in celo zahtevo denarno in tudi sicer podprli.
NOVI DIREKTOR SNEŽNIKA
KOČEVSKA REKA - Janez Peskarje novi direktor podjetja Snežnik v Kočevski Reki. Dolžnost je prevzel s 1. junijem. Prejšnii direktor Ladislav Len-assi je bil na svojo željo razrešen. Neuradno, a iz zanesljivih virov, smo zvedeli, da poslovanje Snežnika pregledujeta inšpektorici SDK iz Ljubljane.
TOŽILI BODO MAGISTRA
KOČEVJE - Na zadnji seji občinskega izvršnega sveta Kočevje (v ostavki) so sklenili, da bodo tožili mag. Stanislava Južniča, ker je v Odprtem pismu ministru za zdravstvo, objavljenem v Delu, med drugim zapisal: "...saj nas je katastrofalna politika občinske vlade, ki je pred kratkim odstopila, v zadnjih letih spravila ob 40 odst. prebivalstva (v KS Kostel, op.pis.) in ob polovico delovnih mest. "Izvršniki, ki jih je dvanajst, bodo tožili magistra vsak za 100.000 tolarjev. Prisojeni denar nameravajo nameniti za posodobitev obkolpskih cest, tudi v KS Kostel, kjer je toženi magister predsednik Krajevne skupnosti. Med tožniki je, seveda mdi predsednik IS v ostavki Alojz Petek, ki je bil pred leti javni tožilec v Ko-čevju.	p
(drobno gospodarstvo) in Anica Kosten. Ostali pa so se razvrstili tako: 35 glasov Bojan Kocjan (ekologija), 31 Franc Bartolme (turizem in stanovanjsko gospodarstvo), 29 Jože Hobič (revitalizacija) in 28 Stane Mlakar (kmetijstvo). Skupno je glasovalo 48 delegatov, ki so oddali 41 veljavnih in 7 neveljavnih glasovnic.
Že pred glasovanjem o mandatarju in kandidatih za novi izvršni svet je bila živahna razprava. Najprej je mandatar Janša dejal, da je spet mandatar na željo petih političnih strank in da bo, če bo izvoljen, dan poudarek revitalizaciji, infrastrukturi, turizmu, šolstvu, kulturi in ekologiji.
Predvsem delegati Združene liste so poudarjali, da bodo glasovali proti predlogu: ker delegate koalicija spet posiljuje z istimi kandidati, za katere so že enkrat rekli ne (Jože Lindič); ker je predlog žalitev, saj smo enkrat že glasovali proti in zdaj ne moremo drugače (France Cimprič);
ker so med kandidati vsi, ki so kontrolirali delo starega IS in podpisali poročilo in ker tudi rezultati referenduma dokazujejo, da dosedanja občinska politika ne more biti slaba (Božidar Popovič). Kandidati za novi izvršni svet pa so zatrjevali, da je večina zanje, saj so dobili veliko večino glasov prisotnih delegatov (Jože Hobič); ker je treba končati krizo, saj v Ljubljani čaka veliko denarja. Dajte nam šanso, pa boste videli! (mag. Vinko Pintar).
Izrečene so bile tudi ostre besede, predvsem na račun delegata Jožeta Hobiča, češ da je demagog v KS in občinskem parlamentu (Borut Hočevar); še hujši pa je bil Dušan Za-
SROBOTNIK OB KOLPI - V
Uradnem listu so že razpisana dela v pr
m ceste od Srobotnika do Mirtovičev,
s čimer bi bila po slovenski strani urejena povezava obkolpskih krajev vse do Osilnice. Za ta dela bodo predvidoma dobili denar iz sredstev za zeleno mejo. Minulo nedeljo je bil sestanek predstavnikov KS Osilnica in vaškega odbora Ribjek-Bosljiva Lo-
ka, na katerem so se sestali s krajani,
ki imajo parcele ob trasi predvidene ceste mimo ceste Sv. Ane (Srobotnik-Mirtoviči). Vseh 15 prisotnih lastnikov je podpisalo, da se strinjajo tudi z delno širitvijo poti, izrazili pa so tudi pripravljenost, da bodo pri enostavnejših delih pomagali, kot so tudi že doslej. Podobni sestanki bodo zdaj še za lokalne ceste nad Osilnico. Če bo
DARILO: DVA REŠILNA AVTOMOBILA
KOČEVJE - Dva rabljena, obnovljena reševalna avtomobila znamke Mercedes je mesto Oer-Erkenschwick podarilo 6. junija Zdravstvenemu domu Kočevje. Avtomobila je predal znani dobrotnik Ernst Saland iz Nemčije, prevzel pa direktor Zdravstvenega doma dr. Mihael Petrovič. Več o tem in s prisrčne svečanosti, ki so se je udeležili tudi drugi predstavniki mesta Oer-Erkenschwick, prihodnjič.
• O PRORAČUNU PRIHODNJIČ -Na dnevnem redu seje je bil tudi predlog zaključnega računa proračuna občine in predlog proračuna za letos. Po prekinitvi seje in zapletih, ki so mejili že na komedijo, so razpravljalne in sklepalne o obeh predlogih preložili na nasledijo sejo občinske skupščine. Med drugim je bilo tudi rečeno (Jože Lindič), daje politična koordinacija strank v kočevski občini navadna polomija.
mida, ki je Hobiču očital, da vleče le za svoj žep, in če ga bo prijel za te besede za jezik, bo povedal še kaj več.
Predsednik občinske skupščine dr. Mihael Petrovič je po razglasitvi rezultatov volitev dejal, da so prizadevanja za izvolitev novega IS očitno obsojena na podobne rezultate, zato novega mandatarja ne bo več iskal, sprejema! pa bo pobude o tem. Sedanji izvršni svet (v odstopu) pa bo opravljal to dolžnost naprej. Po razglasitvi rezultatov je bilo spet izrečenih več ostrih besed in očitkov s strani “poražencev”.
K	J. PRIMC
šlo vse po načrtih, bo cesta na odseku Srobotnik-Mirtoviči prebita že do jeseni in bo takrat svečana otvoritev.
Predsednik ponudil odstop
Stane Gabrič, predsednik sveta KS Kočevska Reka zaradi neuspelega referenduma ponudil odstop - Člani so proti
KOČEVSKA REKA - Na izredni seji sveta KS Kočevska Reka, ki je bila 2. junija, je tajnica KS Irena Troha najprej poročala o rezultatih referenduma za ustanovitev občine Kočevska Reka. Udeležba na glasovanju je bila v tej KS najvišja v državi, in sicer 92,49-odstotna; volitev se je udeležilo 517 občanov, od katerih jih je 44,87 glasovalo za, 52,61 odst. proti, ostali glasovi pa so bili neveljavni. Na treh od štirih volišč je večina glasovala proti, le na najmanjšem volišču v Borovcu, kjer je vpisanih samo 54 volilcev in so vsi prišli na volitve, jih je 78 odst. glasovalo za. V razpravi so ugotovili, da so se na referendum dobro pripravili. Za neuspeh pa so kljub temu okrivili nepripravljenost, prekratek čas za priprave in izvedbo, še posebno pa so poudarili, da so bili ljudje gotovo nezadovoljni z izidom prejšnjih demokratičnih volitev.
Zaradi neuspeha na referendumu je nato predsednik sveta KS Stane Gabrič ponudil odstop, ker ne more
prevzemati odgovornosti za razvoj kraja in krajevne skupnosti, saj si očitno večina krajanov ne želi sprememb. Člani sveta so ga prepričevali, naj še naprej ostane predsednik, končno pa ugotovili, da ga niti ne morejo razrešiti, saj je bil izvoljen na re-ferendufnu.
Predsednik Gabrič je nato predlagal, naj v tednu dni skličejo vaške odbore in na njih predlagajo, koga želijo za predsednika KS, in nato po potrebi izvedejo referendum o tem. Kot možna kandidata za to dolžnost je predlagal sedanjega podpredsednika Ivana Okrajška in člana sveta KS Cirila Cimpriča. Ni pa tudi povsem zavrnil možnosti, da bi na tej dolžnosti ostal, če bo taka večinska volja. Svoj nepreklicni odstop je sporočila tudi tajnica KS Irena Troha.
J. P.
Elitna stanovanja po kočevsko
V sobi novinarke Mojce Skender seje zrušil strop - Nič odškodnine?
KOČEVJE - “Sedela sem v kuhinji, ko je nekaj močno zagrmelo, se streslo in iz dnevne sobe seje začel valiti oblak prahu. Ustrašila sem se, da je potres. Potem pa sem šla v dnevno sobo in videla, da sem imela srečo, ker me ni bilo tam. Od-
padel je namreč ves strop v dnevni sobi,
b>i, pravzaprav omet, ki so ga očitno preveč na debelo in nestrokovno nanesli na betonski strop.”
Tako je povedala novinarka kender, ki sta
Mojca Skender, ki stanuje v Kočevju na Trgu zbora odposlancev 14 do 18. Zgodilo pa se je to 25. maja, na nekdanji dan mladosti. V tej stavbi so najnovejša, najboljša, najsodobnejša in najbolje ocenjena stanovanja v Kočevju, ki so stara komaj okoli 3 leta. Gre torej, kot pravijo v Kočevju, za elitna stanovanja. Skupno jih je 14, od i jih pet še
tega jih pet še vedno ni zase-
ter, ostala pa so službena.
Podobno nesrečo je novinarka Skendrova v istem stanovanju že doživela. Takrat je odpadel del stropa v kuhinji. Vendar njeno stanovanje ni edino tako prizadeto, saj je s stropa odpadel omet še v dveh stanovanjih v isti stavbi, ki še vedno nista vseljeni. To pa ni edina nevšečnost stanovalcev v tej elitni stavbi, saj je nekaterim v stanovanje zatekalo ali še zateka oz. zamaka.
Omet, ki je odpadel v dnevni sobi, kije hkrati novinarkina delovna soba, je razbil več okrasnih predmetov in poškodoval opremo. Skupno so odnesli iz dnevne sobe kar 5 vreč odpadlega ometa.
Stanovanje imajo Skendrovi zavarovano pri zavarovalnici Triglav, zato so se pozanimali, kako je s plačilom škode. Dobili so odgovor, da v tem primeru ni šlo ne za strelo, ne za potres, ne za povodenj, ne za nasilno dejanje, ampak za malomarno izvedena dela, in da zato niso dolžni plačati nobene odškodnine. £anjo naj bi tožili izvajalca del. Glavni izvajalec je bil kočevski Gramiz, vendar je veliko del in tudi ometavanje stropov zaupal raznim podizvajal-
J. PRIMC
Spodrsljaj poslancev ima hude posledice
Na okrogli mizi sodelovali tudi predstavniki Triglavskega narodnega parka
KOČEVSKA REKA - Če država razglasi neko območje za narodni park, v katerem so omejene gospodarske dejavnosti, mora plačati tudi račun za to. V nekaterih državah imajo ta nad imestila oz. sistemsko financiranje že urejena, v Sloveniji pa še ne. Zato prihaja tudi do nesporazumov pri Triglavskem narodnem parku in pri predlogu za Kočevski narodni park.
Pri predlogu o Kočevskem narodnem parku pa gre še za velik nesporazum, predvsem zaradi naravovarstvenikov in predloga skupine poslancev. Ti bi namreč radi proglasili za narodni park tako rekoč vso kočevsko občino in še dele nekaterih sosednjih občin. Vendar celo evropski standardi dopuščajo, daje narodni park zaokrožena celota, ki meri od 10 do 25.000 ha, in posamezne države se prilagodijo tem možnostim. Na Kočevskem so možnosti za tak park, saj je tu največ pragozdov, vendar bi velika večina območja sodila v tako imenovani krajinski park, kjer je možno gospodarjenje in razvoj. \
Toda o parku in njegovi obliki, velikosti itd. morajo odločati domačini. Država pa naj bi sprejela norme in standarde za parke. Ves svet, predvsem pa Evropa, se prizadeva, da bi ohranila čimveč neokrnjene narave, kar pomeni, da mora za to tudi nekaj prispevati. V 21. stoletju bodo najbolj bogate države, ki bodo imele pitno vodo in ohranjeno naravo.
To je le nekaj misli z okrogle mize o narodnih parkih, ki je bila 2. junija v Kočevski Reki, udeležili pa so se je tudi predstavniki Triglavskega narodnega parka, ki so povedali tudi svoje dobre in slabe izkušnje s parkom. Gostje in domačini so še posebno kritizirali pobudo skupine poslancev, ki bi brez privoljenja ljudi radi hitro proglasitev Kočevskega narodnega parka, naravovarstvenike, ki se prizadevajo le za ohranitev narave, za usodo ljudi pa jim ni mar; pa tudi državo, ki ni sprejela vseh potrebnih predpisov o parkih in tudi ni uredila sistemskega financiranja parkov.
J. PRIMC
u
i^i
KATERI KRAJ BO LEPŠI
RIBNICA - Tudi Ribnica se je spet vključila v tekmovanje za najlepši kraj v Sloveniji, ki ga razpisuje Turistična zveza. Te dni bo Ribnico že obiskala posebna komisija ljubljanske Turistične zveze, ki bo ocenjevala urejenost Ribnice. Turistično društvo predlaga, naj bi krajani poskrbeli za lep videz kraja, saj je pred vrati tudi turistična sezona.
i

RAZSTA V A KO - Razstavo fotografij o Triglavskem narodnem parku so odprli 2. junija zvečer v prostorih Dul-minove hiše v Kočevski Reki. Na njej so prikazane naravne zanimivosti, ki privabljajo na obisk parka ne le domačine, ampak tudi mnoge tujce. (Foto: J. Primc)
Zakaj je (bo) šel Clann na boben?
Pojasnjuje njegov solastnik in direktor Franc Novosele - Italijana naj bi pustili na cedilu Rusi, Italijan Clann oz. Novoselca, ta pa vsaj 105 delavcev - Kdo so botri Clanna?
LOKA PRI ZIDANEM MOSTU - Pregovor pravi: “Ko bi bil vedež, ne bi bil revež!” In takole razmišljajo ne le številni izmed 105 delavcev, kolikor je izgubilo delo v loškem Clannu, temveč tudi vsi botri tovarne, ki n<y bi dajala kruh kar 250 delavcem. Solastnik Clanna in njegov direktor Franc Novosele žal zadimi ponedeljek v maju ni prišel na občino v Sevnico, kot je obljubil, še bo(j Skoda pa je, da ni taisti ponedeljek opoldne utegnil v Loko, kjer naj bi v prosluli tovarni pojasnil delavcem, kaj jih čaka zdaj, ko je sam razglasil, da je za Clann edina rešitev likvidacija ali v skrajnem primeru stečaj-
zaradi (po mnenju delavcev) prenapetih norm, neurejenega delovnega časa, nadurnega dela, medsebojnih odnosov in plač. Delavci so začeli na veliko odhajati iz tovarne, razširil se je slab glas o Clannu in domačinov
ZAVRŽENA TABLA - Tole staro tablo z napisom “Kraj BOROVEC pri Kočevski Reki, občina KOČEVSKA REKA, okraj KOČEVJE"so našli te dni - že po referendumu o ustanovitvi občin - v gozdu pri Borovcu. Za vsak primer so jo spravili, saj bo morda kmalu prišla prav. (Foto: J. Primc)
Ko bi sevniški Občinarji in na Republiškem zavodu za zaposlovanje marca 1992 vedeli, kakšen polom jih čaka s Clannom, se danes gotovo ne bi jezili na podjetnega (vsaj zase) Novoselca in na svojo naivnost. No, sicer pa je v slehernem tako velikem projektu nekaj tveganja. In le kje v Sloveniji bi se odpovedali podjetniku, ki jim v času naraščajoče armade brezposelnih obljublja 250 novih delovnih mest v tovarni obutve?
Franc Novosele pravi, da je iskal lokacijo za Clann v raznih slovenskih krajih, kjer imajo tradicijo v izdelavi obutve, in da se je naposled odločil za Loko, ker mu je pač sevniška občina ponudila prostor v bivšem skladišču
blagovnih rezerv. Clannu kljub naporom zavodov za zaposlovanje v Sevnici, Trbovljah, Hrastniku in Laškem ni uspelo pridobiti dovolj delavcev, da bi usposobil vse tri šivalnice zgornjih delov obutve. In ker je bilo takrat No-voselcu sorazmerno zlahka dobiti velika naročila, je zaslužil precej manj, zaslužil kot bi lahko. Izkoristek naložbe je bil pod pričakovanji, celo tako globoko, da je Novosele moral poiskati proste zmogljivosti v sosednji Hrvaški, da bi lahko spoštovali dobavne roke.
Toda, če je bilo v začetku zanimanje delavcev za zaposlovanje v Clannu veliko, je prvotnemu navdušenju naglo umaknilo razočaranje in jeza
• Navkljub zagatam je Novoselcu uspelo ustvariti nekakšno jedro dobrih delavcev, ki so prispevali, da sta začeli naraščati proizvodnja in kakovost izdelkov. Zato so se odločili, da začno z izdelavo celotne obutve. In ko so več kot 70 odst. zmogljivosti za-prcgli za italijansko podjetje P.A.M. iz Aronc, kije zahtevalo, da bi celotna tovarna delala le zai\j, je kazalo, da se bodo v Loki naučili izdelovati dobro obutev. Toda nekaj mesecev pred tem ciljem je Italijan odpovedal pogodbo, ker da je izgubil naročilo v Rusjji. V Clannu seje začel popoln razkroj.
skoraj ni bilo več mogoče dobiti na limanice.
P. PERC
(Drobne iz Kočevja]
PLES ZA KARITAS - Ženska; zveza in mladi krščanski demokrati; pri SKD Kočevje so pred kratkim} organizirali ples v dobrodelne na-; mene. Po odbitku vseh stroškov je; znašal čisti dobiček 180.000 tolarjev, ki so jih namenili za dograditev stavbe Karitas v Kočevju.
UPOKOJENCI IN HRVATJE! REŠUJEJO TRGOVINO - Trgo-j vine v Kočevju bi imele zelo malo.
prometa, če ne bi bilo upokojencev/ ki imajo ob množici nezaposlenih
takih policajev. To velja še posebno za Kolodvorsko ulico.
OBČAN SPRAŠUJE -MEDVED ODGOVARJA
-	Zakaj nisi šel na prikaz vaje policijskih veščin v Gotenici?
-	Prvič: ker nisem bil vabljen, in drugič: ker nekateri naši policijski specialci že doma in na tujem praktično kažejo, česa so se naučili.
SEMAFOR ZA OKRAS - V Ribnici imajo edini semafor (na križišču pri šoli) gotovo le za okras, saj ga ne spoštujejo ne stari in ne mladi, tudi šolarji ne.
OB PRAVEM ČASU NA CESTO - Traktoristi, ki vozijo žaganje in drugo iz Inlesovega obrata v Prigorici po magistralni cesti proti Ribnici, si vedno izberejo pravi čas za to opravilo. Vozijo ob prometnih konicah in tako upočasnijo avtomobiliste, ki bi radi zdrveli proti domu in povzročili še kakšno nesrečo.
RAZRITA CESTA - Cesta pri ribniški osnovni šoli je na okolici 10 m dolžine uničena in so tako avtomobili prisiljeni tam voziti počasneje. To ima torej dobro in slabo stran.
POŠTO PRENAVLJAJO - Ribni-
Sevniški paberki
nitosti, klenost mlinarja Kreglja Roženberka, ki je poskrbel, da ohranja tradicija. Pevci so bili priku
ohranja tradicija. Pevci so bili prikupni tudi kot poredni šolarčki, ko je
kamera posnela nekaj kadrov v šolskem muzeju na sevniškem gradu. Režiser Vojko Boštjančič je spretno zlil v smiselno celoto še sodobni utrip v Jutranjki in Kopitarni, ki sta ob občini in Gostinskem podjetju Sevnica najbolj izdatno podprli snemanje te oddaje. Upajmo, da jo bodo Sev-ničani znali koristno uporabiti za nadaljnjo promocijo občine.
TOLERANTNOST - Pacienti, ki se ne morejo ali - nočejo odpovedati cigareti, imajo v sevniškem zdravstvenem domu najraje dr. Grobo-liška. Ta ima že tako polne roke dela. Tisti, ki imajo radi obilno “papčo”, najraje delajo shujševalno kuro pri dr. Senici; svojega tolerantnega “dohtarja” v tem domu imajo tudi tisti, ki radi nekoliko globlje pogledajo v kozarček. Na zdravje!
• Včasih mi je bilo veliko lepše. Če sem se sprl z milico, me je odpeljala
C
ki imajo ob množici nezaposlenin edini še redne dohodke, in kupcev iz Hrvaške, ki pravijo, da je pri nas vse cenejše kot doma.
KULTURA IN TRGOVINA Z ROKO V ROKI - Nekdaj se je vodstvo kočevskega Likovnega salona prizadevalo predvsem za prirejanje kakovostnih likovnih razstav. Poten je bilo vedno bolj popustljivo in kon; čno je popustilo celo tako, da so zdaj v tem kulturnem hramu tako imenovane akcijske prodaje raznih zasebnih trgovčičev od vsepovsod. Seveda je zdaj Likovni salon bolje obiskan.
NENAVADNI LEŽEČI POLICAJI - V nekaterih mestih poskrbijo za počasnejšo vožnjo s tako imenovanimi “ležečimi policaji”, z umetno narejenimi grbinami na cestah in ulicah. V Kočevju te novosti še ni, saj očitno menijo, da so nekatere ceste dovolj luknjaste in valovite že brez
TRG - Staro mestno jedro je že pred prvomajskimi prazniki dobilo bolj praznično podobo, ko so najprej
obnovili fasado Cimperškovi oz. Jazbečevi, zatem pa še Vidičevi. V to
poslopje, kjer tržani pričakujejo še obljubljeno pošto, se je že preselila tudi davkarija. Živahne, lepo urejene fasade so izziv in zgled za druge lastnike stanovanjskih hiš.
OKTET - Nedeljska 40-minutna oddaja umetniškega uredništva vodstva TV Slovenija z delovnim naslovom Sonce v Sevnici ob 30-letnici okteta “Jurij Dalmatin”, je več kot zadovoljila ljubitelje umetne in narodne pesmi, a tudi dobršen del televizijskega občinstva. To je lahko občudovalo krajinske, naravne lepote, kulturnozgodovinske zname-' 1 ’	”	" 'a z
t
Pr
d\
Pr
ga
Pr
se
V(
vc
m
e
sk
sa
bi
P<
za
Ribniški zobotrebci]
(
i
ško pošto temeljito prenavljajo. Medtem posluje pošta v zabojniku, ki je postavljen pred fiošto.
DOPUSTI PRED VRATI - Med-
tem ko ste na letnem dopustu, naj vaše stanovanje ali hiša ne daje videza, da ni nikogar doma. Tako že zdaj opozarjajo ribniški policisti krajane.
matica. (Jurič)
Krške novice
__________________________/
NAGRAJENCI - Bil je razpis in ljudstvo je predlagalo dobitnike letošnjih občinskih priznanj ob prazniku občine Krško. Taje bil brez dvoma 7. junija, čeprav ga ni nihče praznoval in čeprav so ta datum organizatorji osrednje svečanosti skrbno prelepili na plakatih po mestu. Zakaj seje to dogajalo, vedo od ljudstva izvoljeni občinski poslanci in njihovo vodstvo. Ko bi namreč pretekli teden morali potrditi seznam prejemnikov priznanj, niso prišli v dovolj velikem številu na sejo, zato skupščina ni bila sklepčna. Opravičila za spodrsljaj ni, saj bi skupščina lahko nagrajence dobila v potrditev že kak mesec prej, še posebno, ker je znano, kako težko je zagotoviti sklepčnost.
NE POMAGA - Tudi to, da so krški poslanci na zadnji skupščini sprejeli sklep o delovanju v obliki enodomne skupščine, ne pomaga veliko. Na zadnji seji seje zbralo komaj nekaj žez dvajset delegatov, kar ni bilo dovolj ne po starem ne po novem sistemu. Tudi če bi bilo, si delegati z
enodomno skupščino ne bi mogli pomagati, saj so skl« v uradnem listu.
j so sldep pozabili objaviti
BONOVA HIŠA - To je tista nasproti zdravstvenega doma, na katero je oči vrgel direktor te ustanove, ker je edino v njej videl rešitev za neznosno prostorsko stisko v domu. Sklad stavbnih zemljišč in občina sta se vendarle (za tiste, ki verjamejo, menda po pritisku zdravstva in javnosti) odločila odkupiti Bonovo hišo od podjetja Mercator Agrokombinat za okroglih milijon mark. Zidaj so vsi zadovoljni. Zdravstveni dom bo dobil, ko bo stara hiša preurejena, nove prostore, bolniki bodo na en kubik zraka vdihali za pol manj bacilov in druge golazni, občina se bo trkala po prsih, da je ubila dve muhi na en mah in Agrokombinat ima denar za prenovo klavnice. Točno en milijon.
(^Novo v Brežicah
V ARTIČAH - Da je nekaj narobe v kmetijskem ministrstvu, seje pokazalo pretekli petek v Artičah. Minister Osterc je osnovnošolskim otrokom povedal, daje vesel, ker je med njimi, in da je zadovoljen, ker se ukvarjajo s pridelavo sadja. Takoj nato je pozval na množico otrok, naj bi poskrbeli tudi za promocijo in prodajo. Narobe svet! Včasih je veljalo, da tako velika vprašanja rešujejo v Ljubljani.
NAPAK - Najprej smo obdelali ministra, kajti ministri so v naši bližini bolj poredko, zato tudi nimajo prilike preganjati nas, lokalnih novinarjev. Kljub vsemu minister Osterc ne mara zgolj Marjete Šoštarič, ampak se otepa tudi vseh drugih novinarjev. Kot je dejal, so se mu najbolj zamerili, ker vse vedo že prej kot oni na ministrstvu. Nič ni kazalo, da bi že dojel, da to nikakor ne more biti vzrok za zamero, ampak kvečjemu za temeljit premislek in reorganizacijo ministrstva.
DA BI IS PREMIKAL - Že nekaj časa se nismo udeležili plodnih sej brežiškega izvršnega sveta. V torek so imeli na dnevnem redu 22 točk dnevnega reda. Pri točki “Prošnje” je bilo poleg lega še kar 7 podtočk, bolje rečeno priložnostnih prošenj za finančno pomoč, ki so postale že pravilo. Seje se zaradi pomanjkanja oasa nismo udeležili. Proti koncu redakcije nam je bilo žal za to. Kesanje izvira predvsem iz zapoznele informacije. Zvedeli smo namreč, daje na zadnji seji izvršnega sveta beseda tekla tudi o avtorici teh stavkov. Ciril Kolešnik, predsednik izvršnega sveta Brežice, je namreč izjavil, daje “zanjo fako bolje, da je ni. Če bi že prišla, bi jo itak ven nagnali, če pa ne bi hotela oditi, bi se pa mi preselili v drugo sobo”. V uredništvu se že veselimo naslednje seje, kije res ne bomo smeli zamuditi. Javna beseda je šiba božja, a da bi lahko premaknila vso zasedbo izvršnega sveta s tajnimi gradivi vred, si nismo mislili.
ORKESTER PRO ARTE NASTOPI V BREŽICAH
BREŽICE - Slavnostna dvorana brežiškega gradu in Posavski muzej bosta to nedeljo ob 19. uri gostila slovenski komorni orkester Pro arte s priznano mlado dirigentko Nado Matoševič. Komaj 21-letna “kraljica koncertnega odra” je že dirigirala mnogim znanim domačim in tujim orkestrom. Orkester Pro arte so leta 1991 ustanovili diplomanti in študentje Akademije za glasbo v Ljubljani, njegov mentor pa je prof. Anton Nanut.
POSAVSKI DIABETIKI NA 2. SREČANJU
ČATEŽ OB SAVI - Društvo za boj proti sladkorni bolezni Posavje bo to soboto pripravilo že 2. dan diabetikov Posavja. V Zdraviliškem domu Term Čatež bo pravzaprav potekalo strokovno in nato še družabno srečanje sladkornih bolnikov regije in zdravstvenih delavcev dispanzerja in posvetovalnic v Posavju. Srečanje se bo začelo ob 9.30, nakar se bo zvrstila cela vrsta predavanj strokovnjakov,
Novo: Začasna klavnica na otoku
IZ NkŠIH OBČIN
IZ NNŠIH OBČIN
C
Namesto nove klavnice in predelave se obeta posodobitev stare - Vse je odvisno od soglasja vodnega gospodarstva in spomeniškega varstva - Potrebno bo čez milijon mark
KOSTANJEVICA - V Kostanjevici je bilo pred časom precej žolčnih razprav o tem, ali klavnica s svojo dejavnostjo sodi na otok ali nikakor ne. Prevladalo je stališče, daje to dejavnost niyno preseliti v industrijsko območje, vendar kaže, da bo vsaj začasno klavnica še ostala na otoku.
To se je pokazalo že na javni razpravi o načrtih za mestno jedro Kostanjevice. Ker je postalo jasno, da ideja za izgradnjo nove klavnice v industrijski coni trenutno ni uresničljiva, so tudi prebivalci Kostanjevice večinoma podprli začasno prenovo in tehnološko posodobitev sedanjega objekta. Tako se Kostanjevici obeta, da bo še letos dočakala prenovo klavnice, ki pa naj bi po zagotovilih direktorja krškega Agrokombinata Ivana Kozoleta delovala na otoku še največ 10 let, kolikor je potrebno, da se vložek izplača.
Klavnica sicer obratuje v Kostanjevici že od prve svetovne vojne in je danes tehnološko tako zastarela, daje inšpekcija izdala odločbo o nujni prenovi. Mercator Agrokombinat Krško je najprej skupno z zadrugo načrtoval novogradnjo v primernejši -industrijski coni, nato pa je zadruga zaradi finančnih težav odstopila od dogovora. Agrokombinat sam ni zmogel in tudi ni želel začeti rizične investicije, za katero bi potreboval okrog 6 milijonov mark.
Tako so se odločili za tehnološko in tudi ekološko sanacijo obstoječe klavnice, pri čemer bo samo delno potrebna adaptacija sedanje stavbe, v glavnem pa gre za posodobitev opreme. Klavnica in predelava mesa
skupaj z mesnicami dajeta delo 36 ljudem, po novem pa bodo povečali predelavo in na ta način odprli še nekaj novih delovnih mest.
“Postopek za izgradnjo že teče, zdaj sta v izdelavi lokacijska dokumentacija in dokumentacija za pridobivanje pogojev oziroma soglasij, med katerimi sta najbolj ključni soglasji vodnega gospodarstva in Zavoda za varovanje naravne in kulturne dediščine. Cena naložbe bo v veliki meri odvisna ravno od pogojev, ki nam jih bodo postavili. Potrebovali bomo 1 milijon mark, skupaj s prenovo predelave še več. Velikih gradbenih posegov ne bo, posodobili in povečali bomo predelavo, klavnico in zgradili klavniško či-
POKOP ŽRTEV NASILJA 1942-45
KOSTANJEVICA - Iniciativni odbor za postavitev farne plošče v Kostanjevici na Krki vabi to nedeljo ob 15. uri k obzidju farne cerkve sv. Jakoba, kjer bo, kot pravijo organizator-ji, simboličen pokop 117 žrtev komunističnega nasilja v obdobju od 1942 do 1945. Obred se bo začel z mašo zadušnico, nato bo blagoslovitev plošče na obzidju cerkve in po dveh govorih še kulturni program.
Šola kot sadjarsko središče
V Artičah so na 1. srečanju mladih sadjaijev odprli vzorčni izobraževalni center
ARTIČE - V petek so se na krajši slovesnosti, na srečanju, strokovnem posvetu in praktičnih delavnicah na temo sadjarstva zbrali predstavniki desetih OŠ jx> Sloveniji, ki so se odzvale prvemu srečanju mladih sadjarjev v Artičah.
Osnovna šola Artiče leži v središču krajevne skupnosti, ki je poznana po sadjarstvu, prenovljenih nasadih, sedežu Posavske sadjarske zadruge ter strokovnih srečanjih in posvetovanjih na temo te kmetijske dejavnosti. Na šoli aktivno deluje šolska zadruga “Lastovka”, ki se ukvarja s trgovino, hortikulturo, šiviljstvom, vrtnarstvom, bančniškimi posli in sadjarstvom.
Šola s 150-letno tradicijo je že ob koncu prejšnjega stoletja imela svoj sadovnjak, drevesnico in kmetijski pouk. Danes ima sodoben 55 arov velik jablanov nasad, v katerem so pred dvemi leti posadili 1200 dreves sort idared, jonagold, gloster in elstar. Vsak učenec ima svoje drevo. Poleg tega so letos nasadili še 344 jablan, med katerimi je kar 17 novih sort poskusne kolekcije Biotehniške fakultete iz Ljubljane. Šolski nasad je plantažni, zasajen po eno-, dvo- in trivrstnem sistemu, na gosti in super gosti
način, dej nasada je samostojen in del z žičnim sistemom, v nasadu imajo betonske in lesene kole ter bambus.
Ker gre za čisto pravi nasad, ne manjka niti pripadajoče gospodarsko poslopje s potrebnim orodjem, vremenska postaja ter kapljični namakalni sistem, pri katerem si pomagajo s cisterno. Učencem, njihovim učiteljem, mentoijem in hišniku pomagajo tudi strokovni sodelavci svetovalne službe, izkušeni sadjarji in Sadjarsko društvo Posavja.
V nasadu pridelujejo sadje na integriran način, prikazujejo različne možnosti oblikovanja in dela v nasadih, vpliv vzgojnih oblik na sadne vrste, preizkušajo nova gnoj[la, zaščitna sredstva in opremo. Želja šole je, da bi organizirala prikaze za obiskovalce ter izobraževanje mladih sadjaijev in mentorjev sadjarskih krožkov. Taki cilji so eden od osnovih vzrokov, daje artiška šola postala vzorčni izobraževalni center za sadjarstvo, prvi izmed takih v Sloveniji. Kot so povedali ob slovesni otvoritvi minuli petek, bodo podobni centri organizirani še za poljedeljstvo, vinogradništvo, čebelarstvo, gospodinjsko delo in podobno.
B. D. -G.
CENTER ZA SADJARSTVO - Artiški center bo primeren za sadjarske šole v naravi, za izvajanje naravoslovnih dni, za usposabljanje študentov biotehniške in pedagoške fakultete, vzpodbujal bo koristno proizvodno delo, vzgajal za delo ter oblikoval odnos do narave in do zdrave prehrane.Ministrstva za šolstvo jim k projektu ni uspelo pritegniti, zato pa so se odzvali: ministrstvo za kmetijstvo, biotehniška fakulteta, občina, svetovalna služba, kmetijska podjetja ter zasebni sadjarji. Vpetek je ravnatelj šole Miha Haler pokazat nasad tudi ministru za kmetijstvo dr. Jožetu Os-trcu. (Foto: B. D.-G.)
stilno napravo. Težava je v tem, ker Kostanjevica še nima mestne čistilne naprave, saj morajo odpadne vode iz klavniške še na komunalno čistilno napravo,” je povedal Kozole.
Šredi poletja se izteče rok, ki ga je inšpekcija naložila klavnici, in do tedaj mora biti pripravljena dokumentacija. Če bodo pridobili ustrezna soglasja, računajo, da bi z deli začeli po do-pustih. a DUŠIČ-GORNIK
KS KRŠKO ČESTITA IN VABI OB PRAZNIKU
KRŠKO - Krajevna skupnost jevnem iakose ipoldne na bazenu v Krškem pričel tradicionalni Lilegov memorial za mlajše dečke in deklice. Isti dan bo v OŠ Leskovec državno prvenstvo v hitropoteznem šahu (ob 9. uri za ekipe in ob 14. za posameznike),
dolge poti iz Monaca preko Francije in Italije v Krško. V nedeljo ob 9. uri bo rokometni turnir v leskovški dvorani in v ponedeljek ob 13. uri otvoritev diskonta v Mercatorjevi blagovnici. Osrednja prireditev bo slavnostna seja s
tistega tedna bosta še planinski pohod na Grmado in plesni večer, pozneje pa še Kresna noč na Lib-ni.
Pesem Posavja iz najbolj uglašenih grl
Najboljši zbori so tokrat peli v Kostanjevici
KOSTANJEVICA - V soboto zvečer je posavska pesem zadonela v kostanjeviški samostanski cerkvi. Na letošnji regijski reviji pevskih zborov, ki jo je pripravila Posavska pevska zveza, so se predstavili le najboljši iz množice zborov v brežiški, krški in sevniški občini.
Na Pesmi Posavja 94 je zapelo 7 mešanih, trije moški in en ženski pevski zbor. Največ zborov je zastopalo brežiško občino, kjer je zborovsko petje tudi najbolj priljubljeno in razšiijeno. Tako so iz te občine nastopili: moška zbora iz Kapel in Cerkelj, ženski iz Brežic ter mešani zbori KUD Brežice, KUD Oton Župančič iz Artič in mladi zbor Viva iz Brežic, za katerega so na občinski reviji dejali, daje od lanskega leta najbolj napredoval. Kako tudi ne bi, ko ga sestavljajo mladi pevci in ga vodi mlada pevovodkinja prof. Simona Rožman.
Krško občino sta zastopala mešani zbor “Viktor Parma” iz Krškega in moški zbor iz Brestanice, medtem ko so iz sevniške občine na revijo prišli trije mešani zbori: Lisca in Jutranjka iz Sevnice ter zbor KD Primož Trubar iz Loke. Revijo je strokovno ocenjeval Edo Goršič iz Celja, ki je nekaj besed o reviji povedal že na sobotnem sestanku z zborovodji, kaj več pa bo napisal v pisni oceni.
TOŠA VJE JE PELO - Moški pevski zbor iz Brestanice, ki ga vodi Janko A vsenak, bo v naslednjem letu praznoval 50-letnico delovanja. (Foto: B. D.-G.)
Za kuliso Kalimerčkovega živžava
Kako je bilo 28. maja na turistični kmetiji Hervol
BREŽICE - V soboto, 28. maja, je bil na turistični kmetiji Hervol v Bukošku pri Brežicah Kalimerčkov živžav v obsegu, kakršnega v Posavju še ni bilo.
V bogatem programu so nastopali: Hajdi, Čudežna polja, Miki Šarac, Aleksander Jež, Lopatič family band, Dunja Močnik, mlada pevca Eva Filej in Aljaž Fischer ter plesalci iz Plesnega studia Krško. Rdeča nit programa je bila maskota (lutka) Kalimero, mali čmi piščanček, ki ie sam program povezoval in plesal skupaj z otroki, kalimerčki, kot jih je poimenoval, oživel paje s pomočjo že uveljavljene pevke Mojce Pavlič, ki pa sedaj dela in ustvarja predvsem za otroke v otroški ustvarjalnici Calimero iz Novega mesta, na sami prireditvi paje zapela in predstavila njene najnovejse pesmi za otroke.
Prav Calimero (podjetje oz. otroška ustvaijalnica) je tisti skrivnostnež, kije skupaj z Radiem Posavje to veliko prireditev za otroke organiziral in uspešno izvedel, saj jo je obiskalo od 2.500 do 3.000 Kalimerčkov in staršev.
Poleg programa so kalimerčki lahko ustvarjali v likovnem kotičku, si ogledali otroško modno revijo, se vozili z mini vlakcem. Skratka, organizatorji so poskrbeli za mega kali-merčkovo vzdušje, ki je bilo vPosavju še kako potrebno, saj imajo otroci le malokdaj priložnost na zabaven in prijeten način sprostiti svojo mlado energijo, kije nikoli ne zmanjka.
Ker brez pomoči pokroviteljev prireditve ne bi bilo moč izvesti, se organizatorji še enkrat lepo zahvaljujejo vsem pokroviteljem, se posebno pa glavni pokroviteljici Novotehni, ki se je odzvala na Kalimerčkovo krilatico: “Ker sem še majhen, me nihče ne razume...”. Podprli so prireditev za otroke, ki zagotovo ni zadnja, saj Jani Lipičnik in Mojca Pavlič-Lipičnik iz podjetja Calimero pravita, da je to šele začetek. Idejno ze pripravljata še zanimivejše živžave in Kalimerčkove žure. Avgusta bo izšla tudi kaseta za otroke “Mojca in Calimero”, tako da otrokom na Dolenjskem in v Posavju ne bo dolgčas.
ŠOLSKA KRONIKA
BREŽICE - Mladi novinarji Gimnazije Brežice so letošnjemu šolskemu letu na rob izdali glasilo Šolska kronika, ki je, kakor sta zapisala člana odbora krožka Damjana Krošelj in Matjaž Hribernik, podoba njihovega dela in odsev utripa na šoli.
Prilagojeni programi še bavbav
Mnogi starši se težko sprijaznijo, da ima njihov otrok drugačne potrebe - Bolje zadovoljen v prilagojenem programu kot neuspešen v redni šoli - Težave z zaposlitvijo
BREŽICE - Ljudje še vedno z mešanimi občutki in z nelagodjem govorijo o šolah in oddelkih s prilagojenim programom. Na OŠ Brežice im<yo štiri kombinirane oddelke s prilagojenim programom, ki jih trenutno obiskuje 29 učencev. lJč(jo se v štirih učilnicah ter v specializirani tehnični delavnici in učilnici za gospodinjstvo. Učenci prihajajo iz različnih krajev brežiške občine ter se v šoli vk(jučujejo v različne dejavnosti, včasih, po svojih zmožnostih tudi v dejavnosti.
Starši se težko sprijaznijo, da ima njihov otrok drugačne potrebe, pri tem jih mnogokrat ovira tudi okolje. Večina učencev poskuša prvi razred v rednem programu, da se vendar vsi skupaj prepričajo, če bo šlo. “Prav je, da se starši bojujejo in upirajo, a le do določene mere, da otroku ne škodijo. Učenci, ki ostajajo v redni osnovni šoli, čeprav je ne zmorejo, imajo pokvarjeno mladost. Tam je obvezen program, ki gaje treba predelati, zato so ti otroci prisiljeni delati kot odrasli, žal pa rezultatov na koncu ni,” pravi pomočnica ravnateljice Marinka Lubšina Novak.
Pogosto v 5. ali 6. razredu potem obupajo starši, ker otrok šole več ne zmore, pri čemer so za neuspeh lahko različni vzroki. Dogaja se, da takrat sami prihajajo po pomoč na šole s prilagojenim programom in prosijo za vpis. “Poznam primer deklice, ki je osamljena in brez izraza na obrazu postajala po hodniku redne šole, potem pa je prišla med vrstnike v prilagojeni program in šolo končala povsem drugačna, z veseljem. Ni cilj te otroke narediti enake drugim, ampak jim dati tisto, kar potrebujejo. Zaradi tega sem prepričana, da se v prilagojene programe še vedno vpiše premalo otrok oziroma, da je na redne šole vpisanih še preveč otrok, ki bi jim lažje
šio in bi bili uspešnejši pri nas,” meni Marinka Lubšina Novak.
Za otroke v šoli s prilagojenim programom skrbijo 4 specialne pedagoginje ter učitelji za tehnično vzgojo, gospodinjstvo in šport. Programi so prilagojeni jiosameznemu učencu, saj gre za otroke z različnimi motnjami, najpogosteje kombiniranimi. Za učence je do konca srednje šole dobro poskrbljeno. Vpisujejo se lahko v srednje šole s posebnimi skrajšanimi programi, nekateri pa ostajajo tudi 9. in 10. leto v osnovni šoli, kjer se v
SEMINAR ZA POMOČ DUŠEVNO PRIZADETIM
BREŽICE, DOLENJSKE TOPLICE - Društvo za pomoč duševno prizadetim občine Brežice organizira jutri, v soboto in nedeljo v zdravilišču Dolenjske Toplice vikend seminar za družine z otroki, ki imajo motnje ali zaostanek v duševnem razvoju. Seminar sta pripravili specialna pedagoginja brežiških vrtcev in vodja oddelkov s prilagojenim programov na OŠ Brežice, Številne dejavnosti na seminarju bo usklajevala dr. Zdenka Za-lokar-Divjak. Starši bodo sodelovali na predavanjih in pogovorih o življenju s prizadetim otrokom ter spoznavali delo s takimi otroki v šolah.
posebnih programih urijo tudi v ročnih spretnostih, kot sta gospodinjstvo in tehnika, ter dozorevajo za samostojno življenje.
Usoda otrok, ki končajo šolanje v prilagojenih programih osnovnih in srednjih šol, ni bila nikoli rožnata, v časih neusmiljene tržne ekonomije pa je še manj. Čeprav so pridni delavci in
• Na brežiški šoli poskrbijo tudi za stike s starši otrok in za pogovore z defektologinjo ali delavko šolske svetovalne službe. “Daje naše delo vredno truda, se delavci šole morda zavemo šele tedaj, ko se bivši učenci, vračajo v šolo, da bi pokazali lep izkaz srednješolskega skrajšanega programa, ko pripeljejo predstaviti zakonskega partnerja ali ko pridejo po pomoč ob osebnih stiskah,” pravijo na OŠ Brežice.
dosegajo lepe rezultate na določenih delih, težko pridejo do redne zaposlitve.
B. DUŠIČ-GORNIK
RAZSTAVA POSAVSKIH OSNOVNOŠOLCEV
LJUBLJANA-Danes ob 11. uri bo v prostorih Zavoda RS za šolstvo in šport otvoritev razstave likovnih del učencev OŠ iz Posavja. Na razstavi se predstavljajo mladi likovniki iz OŠ Brežice, OŠ Leskovec pri Krškem, OŠ Mirna, OŠ Krmelj, OŠ Milana Majcna iz Šentjanža in OŠ Jurija Dalmatina iz Krškega.
Pestro metliško kulturno poletje
Poleti se bo na dvorišču metliškega gradu zvrstilo 12 prireditev pod skupnim naslovom “Pridi zvečer na grad” - Nastopajoči tudi iz tujine - Dober odziv med sponzoiji
JUTRI NASTOP KRALJIČINIH PIHALCEV
LJUBU AN A - Jutri, 10. junija, bo v atriju Narodnega muzeja v Ljubljani ob 19.30 koncert pihalne godbe 1. polka kraljičinih dragoncev iz Velike Britanije. Gre za odličen ansambel glasbenikov pihalcev, ki spremljajo svoj polk in nastopajo na mnogih mednarodnih festivalih, njegova tradicija pa sega v leto 1685, to je v čas angleškega kralja Jurija I.
METLIKA - Vsi v Beli krajini, ki si bodo poleti zaželeli kulture, zagotovo ne bodo prikrajšani. Odbor za prireditve v tukajšnji Ljudski knjižnici je namreč pripravil pester program metliškega kulturnega poletja pod naslovom “Pridi zvečer na grad”. Od začetka julija do začetka septembra se bo na grajskem dvorišču zvrstilo 12 prireditev. V tem času bosta v Ganglovem razstavišču v gradu tudi dve likovni razstavi v okviru “kulturnega dogodka M”, ki ga pripravlja kipar Martin Skoliber.
Vse prireditve se bodo pričele ob 21. ali 22, uri., že od 20. ure pa bo na grajskem dvorišču glasba. Moč bo tudi kaj popiti, tako da se bo kulturni večer lahko pričel z družabnim srečanjem. Slavnostna otvoritev poletnih prireditev bo v soboto 2. julija, ko se bo s koncertom predstavila metliška mestna godba. 5. julija bo nastopil 25-članski pevski zbor “Jadran” iz ameriškega Clevelanda, 9. julija pa med mladimi popularni pevec Roberto Magnifico s svojo skupino. 16. julija bodo večer s plesnimi točkami, modno revijo in igro pripravile
IJUBUA NČANl NISO NEVOŠČLJIVI ŠENTRUPERČANOM - V graščini na Veseli gori je dr. Mirko Juteršek v petek čestital likovnemu samorastniku Andreju Slaku iz Zaloga (na posnetku desni), potem ko je spregovoril o njegovi življenjski in umetniški poti. Prah je bil sprva zelo nebogljen, ko je posnemal hlebin-sko naivo. Hlebinsko slikarstvo je dovršeno dojel in se je potem obrnil k svojim koreninam (rojen je bil v hiši pod vrhom Vesele gore). Prah se je po 10 letih slikanja v letu 1984 prvič predstavil v Trebnjem, in kot pravi, se je tedaj zaobljubil svojemu “velemestu " iz otroških let, da bo imel prvo razstavo prav v Trebnjem. Naključje je hotelo, da je pred enim mesecem prvikrat samostojno razstavljal na Dolskem. V kulturnem sporedu na Veseli gori je sodeloval trebanjski oktet Lipa, Peter Kurent je spregovoril o prireditvah ob 950-letnici Šentruperta, župnik Janez Vidic pa o kulturni dediščini. Ljubljanski župan Jože Strgarje dejal: “Mi praznujemo 850-letnico in vam nismo nevoščljivi. V starosti so namreč tudi težave!" (Foto: P. Perc)
Knjiga o naših koreninah
9. knjiga v Seidlovi zbirki pri Dolenjski založbi je Miloša Jakopca Časnikarstvo na Dolenjskem 1848-1941
LJUBLJANA - Sredi prejšnjega tedna je bila v Delovi hiši predstavitev knjige, ki področno pokriva resda samo Dolenjsko pa kočevski in posavski konec, a je vseeno velik prispevek k razkrivanju zgodovinskega ozadja slovenskega časnikarstva na-
sploh. Gre za delo Miloša Jakopca Ca<
časnikarstvo na Dolenjskem 1848-1941, kije, po mnenju recenzentke dr. Smilje Amon, edinstvena v slovenski strokovni literaturi o novinarstvu, in sicer po obilici podatkov o značilnostih dokajšnjega dela slovenskega časnikarstva.
M. Jakopec, upokojeni novinar Dolenjskega lista, je gradivo sprva zbiral le za krajši shematskih prikaz časnikarske dejavnosti na Dolenjskem, zlagoma pa se mu je nabralo tvarine za 219 strani obsežno knjigo o raznoterih posebnostih devetnajst časnikov: od Sloveniens Blatt iz časa pomladi narodov 1848. leta do Dolenjskih novic, Resnih glasov, Dolenjca, Belokranjca, Sedanjosti, Repuh-
PRISRCNO
NAGRAJENA “RAGLJA”
OTOČEC - Prizadevanja hotela Grad Otočec in agencije Sivka iz Ljubljane, ki skrbi za kulturo, izobraževanje in rekreacijo, da bi obogatili turistično ponudbo v gradu, začenjajo dajati prve sadove. Tako je 3. junija zvečer nastopila v grajski dvorani gledališka igralka Meta Vranič v tragikomediji Raglja ter požela prisrčne aplavze hvaležnih obiskovalcev. Prikupen igralkin nastop v “igri ženo osebo” je v hipu prestavil gledalce v sredino dogajanja. Bili so zadovoljni z igralkino umetnostjo. Taki so bili v zadnjih tednih tudi nekateri, sicer žal še slabo obiskani večeri opernih arij, nastopi znanih literatov in drugih umetnikov. Marsikdo za “večere na Otočcu” morda še ne ve; odveč je strah pred vstopnino (saj je ni), udeležba na takem kulturnem srečanju pa tudi ne terja kakih gostinskih naročil (čeprav so vsem seveda na voljo). Skratka: obiščite ob priložnosti zvečer grad Otočec in uživajte zdaj tudi v njegovi kulturni ponudbi in stikih z znanimi umetniki!
Tg-
Iikonskih novic, Križa pa Lanu in konoplje (širše dolenjskih), Radikala, Ljudske samouprave, Nove samouprave, Malega vestnika in Kočevskega Slovenca (kočevskih) ter Posavske straže, Napredne misli in Posavskega gasilca (posavskih).
Časnik je kajpak odsev časa in prostora, v katerem izhaja, zato je Jakopec dokaj obsežno prikazal zgodovinske okoliščine, ki so pogojevale nastanek časnikov. Po tej plati pričujoča knjiga ni novatorska, a to niti ni njen namen. Bistveno je avtorjevo domala filigransko povzemanje, kakšna je bila politična opredelitev posameznega časnika, kdaj, kje in na koliko časa je izhajal, kdo je bil njegov izdajatelj in odgovorni urednik, kje so ga tiskali, kolikšen je bil po obsegu, kako prelomljen, katere so njegove vsebinske posebnosti, koliko prostora je odmerjal oglasom, kaj je moč šteti za njegovo pomembnejše gradivo, kako se je odzival na zunanjo in notranjo politiko, kaj je prinašal v vesteh, podlistkih, rubrikah in podobno. Pri tem je Jakopec tolikanj natančen, da se bralcu zazdi, ko da ima pred sabo časnik, o katerem teče beseda.
Jakopčeva knjiga (o njej dr. Amonova meni, da zapolnjuje veliko belo liso v zgodovinopisju slovenskega novinarstva) prinaša tudi vrsto preglednic o časnikih in urednikih, seznam časnikov in časopisov, ki so bili samo tiskani na Dolenjskem, krajše življenjepise urednikov, osebno kazalo in preglednico virov, ne nazadnje pa je treba omeniti še, da je knjiga bogato ilustrirana z naslovnicami časnikov in drugim gradivom.
In kako dandanes knjiga, ki bržda ne bo imela širokega kroga bralstva, je pa nepogrešljiva za seznanjanje z novinarsko preteklostjo slovenstva in izhodišče za marsikak premislek o zdajšnjosti, sploh lahko izide? Težko! Veliko let je nastajala, ne dosti manj časa pa sta avtor in Dolenjska založba (pri tej je knjiga izšla kot 9. v Seidlovi zbirki) na številnih koncih in krajih s pičlim uspehom prosila za gmotno pomoč. Četudi zveni neskromno, je treba povedati: ako se pred poldrugim letom ne bi Dolenjski list odločil za pripravo stavka in računalniški prelom strani, bi bila Jakopčeva knjiga najbrž še zmeraj le rokopis. Res smo veseli, da ni tako!
D. R.
učenke Tekstilne šole Metlika. Teden pozneje bodo nastopili belokranjski pevski zbori, ki so imeli dolga leta svoja srečanja v Gribljah, pred leti pa so
• Da pa jim je uspelo pripraviti tako pester program, so morali zbrati precej denarja. Kot je povedala ravnateljica Ljudske knjižnice Anica Kopinič, so sponzorji radi priskočili na pomoč. Prireditve bodo gmotno podprli konfekcija “Julija” Ane Štrucelj, kamnoseštvo Naklo pri Kranju Borisa IJdovča, diskoteka Ghetto Sreča Kočevarja, pivovarna Union, krovno podjetje in hčere Beti Metlika, podjetje “Zaščita” Petra Kostelca, podjetje Art Tatjane Adlešič, podjetje Partner Slava Prevalška, Market Branke Humljan, Komet Metlika, zavarovalnica Tilia, cvetličarna Julija Brinca, Vinska klet Metlika, tiskarna Kapušin in skupščina občine Metlika. Na vsaki prireditvi bodo izžrebali vsaj tri vstopnice, srečneže pa bodo s praktičnimi darili nagradila podjetja in trgovine Klemen, Barbi, Krokar, Breza, Teksas, Mercator, Kolpa, Shop, Beti, Komet in Anka Rus.
zamrla. 30. julija se bodo predstavile štiri mlade uveljavljene Metličanke: režiserka Maja Weiss, igralka Violeta Tomič, pevka, kantavtorica in dramaturginja Mateja Koležnik ter modna ustvaijalka Jožica Brodarič.
Od 12. do 21. avgusta bo na šestih koncertnih prizoriščih po Sloveniji potekal Okarina etno festival, med
KONCERT UČENČEV GLASBENE ŠOLE
TREBNJE - Glasbena šola priredi danes, 9. junija, ob 19. uri zvečer v stari osnovni šoli koncert svojih učencev. Nastopili bodo: Daija Groznik s kitaro, Matevž Sila s pozavno in Ivan Bizjak s trobento.
KRESLIN IN BELTINSKA BANDA
NOVO MESTO - Jutri, 10. junija, bo ob 21. uri na muzejskih vrtovih nastopil Vlado Kreslin z Beltinško bando. Prireditev bo v okviru Novomeških kulturnih večerov, kijih pripravlja ZKO Novo mesto. Beltinška banda iz Prekmurja je najstarejša slovenska ljudska glasbena skupina, ki seveda v spremenjeni sestavi nastopa že od leta 1935. K njeni širši priljubljenosti po vsej Sloveniji je pripomogel rockovski pevec Vlado Kreslin, kije doma iz iste vasi, kot so
“gospodje s klobuki”. Lani je zapel z
_T'_*	•	V I *-»!.• V« V
iba
njimi in stvar je vžgala; Beltinška t da in Kreslin so postali posebna zanimivost slovenske etno-pop glasbe.
drugimi tudi v Metliki, kjer naj bi bili predvidoma 15., 16. in 17. avgusta keltski in ciganski večer ter več sosedov, nastopile pa bodo skupine iz Irske, Francije, Madžarske, Italije in Slovenije. 20. avgusta načrtuje pripravljalni odbor nastop folklorne skupine iz Francije, teden pozneje pa koncert Ali Capone Štrajh tria. Gre za godalni trio, avtor in producent projekta pa je Gregor Strniša, eden najvidnejših in najduhovitejših skladateljev glasbe za gledališče. Za slovo od poletnih kulturnih prireditev se bodo 3. septembra z novim programom predstavili še tamburaši domače folklorne skupine “Ivan Na-vratil”.	M. BEZEK-JAKŠE
RAZSTAVA POP - ARTA V SLONU
ROBARJEV FILM NA MADŽARSKEM FESTIVALU
NOVO MESTO - Dokumentarni igrani film Filipa Robarja “Dan, ko nam je Evropa padla na glavo” je bil izbran za prikazovanje na festivalu evropskih dokumentarnih in televizijskih filmov, ki bo na Madžarskem. Gre za film, ki je nastal ob podpori slovenske televizije kot dokumentarec meseca, vendar je avtor film, ki v zgodbi o pristanku raziskovalnega balona v Pomurju kritično govori o slovenskem patološkem razmerju do Evrope, kasneje še nekoliko dodelal.
ZVEZE IN RAZVEZE NA DVORU
DVOR - Prijetno so presenetili Dvorjane amaterski igralci KUD Krka, ki so zaigrali ljudsko igro v dveh dejanjih in sedmih slikah z naslovom Zveze in razveze. Domačini s Krke in iz okolice pod vodstvom Mimice Kodre so navdušili gledalce, saj je po dolgem zatišju bila dvorana
spet polna. Pohvaliti velja celotno igralske
igralsko ekipo - bilo je kar 19 igralcev - na čelu z mentorico, ki je lepo prikazala življenje kmečkih ljudi in ljubezen, ki se tragično konča.
S. M.
AKVARELI ZDAJ V ČATEŠKIH TOPLICAH
NOVO MESTO - Skoraj štiri mesece so razstavljeni akvareli novomeških slikark Jelice Kupec in Jožice Škof razveseljevali obiskovalce gostišča Jožice Mervar na Hribu pri Šmihelu. Marsikdo izmed gostov se je zanimal tudi za odkup kakega dela, vendar razstava ni bila prodajna. V prejšnjem tednu sta zanimive akvarele prenesli v prostorno vežo recepcije zdravilišča v Čateških Topli-ih, kjer je takoj vzbudila veliko za-
nimanje številnih gostov. Tako kot je lani njun prvi javni nastop v osrednji Pionirjevi stavbi v Bršljinu prijetno presenetil njune znance in poslovne stranke Pionirja, zdaj srečevanje s sveže naslikanimi akvareli vabi paciente v Čateških Toplicah, da uživajo v delih doslej še malo znanih ustvarjalk.
NAVDIH V DOLENJSKIH LJUDEH IN POKRAJINI - Podobno kot Veljko Toman, France Slana in še številni slovenski umetniki, tudi novomeški slikar Janko Orač išče in tudi najde obilo umetniškega navdiha med Dolenjci in njihovo mehko krajino, posebej še v okolici Šentntperta. Ob 950-letnici Šentruperta so v prostorih Stanovanjske zadruge v soboto odprli razstavo Oračevih olj, pastelov in aerilov. Ob otvoritvi sta spregovorila Jože Zupan in ravnatelj Dolenjskega muzeja Bojan Božič. Na posnetku: slikar med obema govornikoma. (Foto: P. Perc)
OTVORITEV GALERIJE OTOČEC
OTOČEC - V gradu Otočec bodo v soboto, 11. junija, ob 20. uri svečano odprli Galerijo Otočec. Gre za razstavno-prodaj-no galerijo, ki bo dopolnila bogato kulturno dejavnost, ki se odvija v tem dolenjskem turističnem biseru. Na ogled in seveda v nakup bodo dela slikarjev Sava Sovreta, Leona Koporca, Jožeta Kotarja, Jožeta Marinča in slikarke Uršič-Šparovčeve. Poleg umetnin bo v galeriji tudi zbirka starih ur, spominkov in izbranih izdelkov iz pleterske kartuzije. Ob 21. uri pa bosta nastopila nestor slovenske zabavne glasbe Bojan Adamič in pevka Meri Avsenak.
Doživeta Dobova
S skupnega koncerta ob 5-letnici MePZ Franc Bogovič iz Dobove
O MAMILIH TUDI TAKO
NOVO MESTO - Danes zvečer ob 19. uri bo v Knjižnici Mirana Jarca predstavitev knjige Boruta Kožuha O mamilih tudi tako. V knjigi je avtor
b pojavljanju i
svojem delu odgovarja tudi na vprašanja, kako ravnati, ko odrasli opazijo ali posumijo, da se je njihov mladostnik srečal z drogo, kakšni so učinki drog in podobno. Knjigo bo predstavil avtor sam, ki bo rad odgovoril tudi na vprašanja občinstva. Ker
SREBRNIKI ZVESTIM ČLANOM
Prvi slovenski knjižni klub Svet knjige praznuje letos lepo obletnico, ceh dve desetletji sta minili od njegove ustanovitve leta 1974. V počastitev tega jubileja in kot znak pozornosti do članov kluba z najdaljšim stažem je Svet knjige vsem, ki so zvesti klubu vseh dvajset let, podaril ličen srebrnik. V
vsej Sloveniji so obdarili preko 1800 ljubiteljev knjige, med njimi
jih je okrog 60 z Dolenjske. V novomeškem klubskem centru v Knjigarni Mladinska knjiga sojih doslej podelili 20.
je problem uživanja drog med mladimi v Sloveniji vse bolj pereč, bo
bolj pereč, današnji večer v Knjižnici Mirana Jarca za starše, vzgojitelje in druge gotovo zanimiv in koristen.
NOVO MESTO - Danes ob 20. uri bodo v novomeškem gostinskem lokalu Pri Slonu odprli slikarsko razstavo Vladimirja Androiča - Dada. Razstavljena dela so podobna komercialnim izdelkom, so del pop kulture 90-ih; v tem smislu se navezujejo na pop-art, množično umetnost, ki jo lahko konzumira slehernik. Da-dove slike so zelo komunikativne, brez kakršnihkoli metafizičnih globin in tančic, ki bi jih morali odkrivati.
DANES
PREDSTAVITEV
TERPSIHORE
NOVO MESTO-Terpsihora dance company, Plesno društvo Novo mesto, vabi danes, 9. junija, ob 20.30 na muzejske vrtove pri Dolenjski galeriji na zaključno produkcijo. Ob tej priložnosti se društvo zahvaljuje za pomoč občinskemu sekretariatu za družbeni razvoj, Dolenjski banki, Mercatorju Standardu,
Cvetličarni in parfumeriji Cvetnik, Marketu Čekar, Komunali,
Beti iz Metlike, Novotehni-avto-mobili, Šiviljstvu Anita, Tovarni zdravil Krka, Pletilstvu Urbančič, Domu kulture, Dolenjskemu muzeju in RSL recording studiu Luca.
SRAKI NI GOSTJE - Na predstavitev Srake so prišli številni gostje in glasbeniki, ki so pri tej glasbeni založbi izdali svoje kasete in cedeje. Star znanec Srake in njenega vodje Draga Vovka (desno) je tudi kantavtor Tomaž Pengov (na sredi), ki je pri Sraki izdal dve smaostojni laserski plošči “Pripovedi ” in “Rimska cesta Med gosti omenimo še New Swing Quar-tet z Otom Pestnerjem, Tomaža Zlobka, Petra Finka, Karla Novaka, Tonija Verderberja in najmlajšo Katjo Lesjak s Fanti iz Zaplotnice. (Foto: M. Markelj)
Sraka pa leti naprej
Od snemalnega studia in založbe do agencije in radia
Sraka je postala kar znamenita ptica, seveda ne mislimo na tisto, ki se predirljivo dere, ampak na tisto, ki se ponaša z veliko začetnico in je zaščitni znak glasbene produkcije, založništva, agencije in radia iz Novega mesta. Ta Sraka je minuli pripravila srečanje za svoje sodelavce, prijatelje in novinatje. V prijetnem okolju Sevškove zidanice na Zavo-dah nad Kostanjevico je Drago Vovk predstavil delovanje tega zanimivega malega podjetja, ki si v neprijaznih domačih razmerah utira svojo pot in skrbi, da je slovenska zabavbnoglasbena scena bolj pestra.
Štiri leta so minila, odkar je Sraka podjetje, še ne pol leta, odkar se oglaša tudi po radijskih valovih, veliko let pa je že tega, kar se je rojevala v oblikah, kakršne so bile pač v Markovičevih časih dopuščene. Drago Vovk je bil z ženo Božico med prvimi, ki se je odločil poiskati prostor zase v neomejeni vladavini dveh diskografskih hiš pri nas, ki sta oblačili in vedrili po svoje. Najprej je postavil na noge manjši snemalni studio in založništvo; kmalu so se na trgu pojavile kasete in kasneje še cedeji z zaščitnim znakom Srake na ovitkih. Danes je na seznamu izdanih
kaset t
3t prek 80 naslovov s področja odnozabavne, ljudske, popularne in rockovske glasbe, izšlo pa je tudi nekaj kaset humorja in otroških pravljic. Seznam dopolnjuje še 27 cedejev. Na Srakinih kasetah in ploščah najdemo posnetke ansamblov in solistov, nekateri so znani, drugi manj, marsikateri pa je sploh svojo prvo kaseto ali ploščo posnel in izdal pri Sraki. Ob izvirni domači ponudbi Sraka skrbi tudi za to, da pride na slovenski trg kaj dobrega iz ameriške in evropske ponudbe. Pri uvozu ne gledajo le na plošče, ki gredo hitro v denar, ampak posvečajo skrb tudi nekomercialni glasbi in poskušajo poskrbeti, da so na trgu plošče z jazzom, etnično glasbo ter tradicionalno rockovsko in coun-try glasbo. Ob vsem tem je Sraka začela opravljati še agencijske posle za številne slovenske glasbenike, ki pritrjujejo Vovkovim besedam, da se njihov denar ne zadržuje na računu agencije dlje kot en dan. Dela se je za Draga Vovka, njegovo ženo Božico in ostale sodelavce nabralo že kar preveč, pa so si omislili še radio Sraka, ki uspešno tekmuje v etru z ostalimi vse številnejšimi lokalnimi radijskimi postajami.
MiM
Če bi parafrazirali komedijo Z. Ba-jsiča “Glej, kako lepo se začenja dan”, bi lahko rekli: “Glej, kako lepo se začenja večer, ki smo ga doživeli v Dobovi 28. maja na peti obletnici MePZ Franc Bogovič!” Istočasno je to bila prilika, da je zbor vrnil lanskoletna gostovanja na Reki in Zagrebu.
Prosvetno društvo Franc Bogovič nadaljuje kulturno poslanstvo, ki je bilo začeto že po L svetovni vojni (okrog leta 1919), ko so v vasi Loče ustanovili godbo na pihala, nekaj kasneje pa dramsko sekcijo. Delovali so do trije pevski zbori in tamburaški

i
ansambel, edini v Posavju takrat. Na Velikem Obrežu so 1923. leta us-
tanovili cerkveni zbor. 1961. leta je bil obnovljen moški pevski zbor (MoPZ), ki je deloval do leta 1988. Leta 1982 je bil ustanovljen ženski nonet, kije ravno tako deloval do leta 1988, ko je bil ustanovljen MePZ Franc Bogovič. Mnogi sedanji in bivši pevci imajo zelo dolg pevski staž,
tako da je predsednik ZKO Brežice Ernest Ferk
; podelil kar 29 Gallusovih značk, od bronastih do zlatih.
Koncert je začel Mladinski pevski zbor, ki je ob zborovodkinji Pavli
Bunetič zelo ubrano zapel tri skladbe slovenskih avtorjev. Na to se je kot
jubilant predstavil MePZ Franc Bogovič z dirigentom Jurico Grakaličem ter prepustil iniciativo gostom: Slovenskemu domu iz Zagreba, ki je pod vodstvom Vinka Glasnoviča zapel kup slovenskih in hrvatskih pesmi ter tako pokazal, da slovenska pesem še kako druži ljudi v sosednji državi Hr-vatski (najstarejša pevka ima 94 let).
Kot popestritev koncerta je bil
mojstrsko izpeljan insert iz komedije hrvatskega avtorja Z. Bajsiča
“Glej, kako se lepo začenja dan” v izvedbi Alojza Usenika in Loredane Jurkovič, članov dramske skupine Slov. kult. društva Bazovica z Reke. Po burki, ki nas je nasmejala do solz, je sledil zaključek koncerta, ki je ravno tako pripadal MePZ Bazovica, ki ga vodi Franjo Bravdica. Zbor je glasovno in številčno odlično zaseden. Popeljal nas je od morja do slovenskih gora s prelepo interpretacijo ter ponovno dokazal, da bo slovenska pesem še dolgo živela med zame-
V nezr stan ukr; znai Pri l štor: U maj; radt Dol dre\ last ško< U KU jeti de n stei vice C DE
ipra
v Ti rad volj noi den ten Pol f
čas' sku ven T. i ošk
jskimi Slovenci kot nepretrgana vez .................a. Pe
z matično domovino. Po skupni večerji in plesu smo se razšli do ponovnega srečanja v Zagrebu in na Reki.
J. G.
I
iai
no\ ni a sel lasi tise \
zn:
imi
ob
dei
Ste
20
I
žr
ne!
uli
avl
kal
L.
ko
Zl
je
da
Že;
iz
ku
vn
tis
ne
D
d\
C'
St;
M
p;
ia-
>ja
po liv ici .
jel
io-
ni.
Ač
je
im
če
iS-
so
;ki
vla
is-
je
or
!8.
ki
ta
'Z
/ši
ž,
:c
ffi STt^
c
9
uj:
Kakšna bo usoda “Cigobara” y Zabjaku?
Trgovinico v Žabjaku je Roman Tasič čez čas preuredil v bife, ki gaje lani še razširil - Ker nima ustreznih dovoljenj, so mu lokal najprej zapečatili, grozijo pa mu tudi z rušenjem - Roman trdi, da so mu obljubljali papirje
ŽABJAK, NOVO MESTO - Žabjaški “Cigobar” je pred kratkim naletel na veliko medijsko pozornost, potem ko gaje 6. maja tržna inšpekcija zaprla in zapečatila. Prostorni in prijetno urejeni lokal na koncu novega Zabjaškega naselja ne sme obratovati, ker je zgrajen na črno, pa tudi zato, ker njegov lastnik Roman Tasič nima dovoljenja za opravljanje gostinske dejavnosti, pravgo na novomeških inšpekcijskih službah. Koman pa se pri tem počuti speljanega na led, saj pravi, da so mu na občini ves čas obljubljali papirje, sedaj pa mu jih nočejo izdati.
V HIŠO PO DENAR - 31. maja je neznanec na Selih pri Ajdovcu prišel v stanovanjsko hišo in iz ženske torbice ttkradel denarnico s 7.000 tolarji. Neznanec je v hišo prišel skozi okno in si Pri tem pomagal z lestvami. Policisti storilca še iščejo.
UKRADEL ČOLN - V času od 31. ntaja do L junija je neznan storilec uk-[adel čoln, ki ga je imel lastnik L. Z. iz Dolenjega Gradišča privezanega za drevo ob reki Krki v Stranjah. S tem je lastnika oškodoval za 28 tisočakov škode.
UKRADEL DENARNICO Z DOKUMENTI -1. junija je nekdo v Šmarij1' iz osebnega avtomobila ukradel denarnico z denarjem in dokumenti ter s tem oškodoval lastnico J. J. iz Brezovce pri Šmarjcti za 9.000 tolarjev.
OB DOKUMENTE IN NEKAJ DENARJA -1. junija zvečer je neprid-■prav pred motelom v Ulici pod gradom v Trebnjem vlomil v osebni avto in ukradel tri potne liste, dve vozniški dovoljenji, moško torbico, čeke, prometno dovoljenje, žensko torbico ter nekaj denarja. L. P. in A. P. iz Trebnjega je s •etn oškodoval za okoli 20 tisočakov. Policisti storilca še iščejo.
UKRADEL AVTORADIO - V času od L do 2. junija je neznanec v skupnih garažah v Seidlovi ulici v No-Vtm mestu iz osebnega avtomobila K. L ukradel avtoradio in s tem lastnico oškodoval za okrog 20 tisočakov.
. LE PREMETAL STVARI-3. junija popoldne je neznan storilec v Trdi-npvi ulici v Novem mestu vlomil v oseb-ni avto, premetal stvari, vendar ni odnesel ničesar, z vlomom pa je povzročil lastnici M. J. iz Mokronoga za okoli 5 •tsočakov škode.
VLOMIL V AVTO - 3. junija je neznanec vlomil v osebni avto, ki ga je jlme! D. K. iz Globokega parkiranega (>b cesti blizu Dobrave, in mu ukradel denarnico z denarjem in dokumenti, atorilcc je lastnika oškodoval za več kot 20 tisočakov.
, Ukradel dokumente in
2-EPNI KALKULATOR - 3. junija dekaj po 16. uri je neznanec v Germovi uhci v Novem mestu vlomil v osebni J*vto ter ukradel dokumente in žepni jttdkulalor. Storilec je s tem oškodoval L- S. iz Mirne Peči za okrog 15 tisoča-
OKRADEL AVTOMOBIL PRED .DANICO - V času od 4. do 5. junija Jc neznan storilec v Stari gori pred zidanico iz osebnega avtomobila ukradel zensko torbico, v kateri je imela A. N. jz Rumanje vasi denarnico, devize, dokumente, dežnik, kozmetiko in rokovnik. s tem jo jc oškodoval za okrog 30
TUJCA sta se skrivala POD SEDEŽEM
DOBOVA - 4. junija nekaj po pol-Q°či so policisti na mejnem prehodu Dobova v kupeju pod sedeži odkrili dva romunska državljana, in sicer Lristinela U. in Mihaia T. Romuna ?Lt na ta način prestopila mejo med Madžarsko in 1 Irvaško, nameravala Pa sta oditi v Italijo.
Roman Tasič, kije doma iz Birčne vasi, je nekaj časa razmišljal, da bi v Novem mestu odprl kiosk. Na občini so mu tedaj svetovali, kot pravi, naj raje odpre trgovino z mešanim blagom v Zabjaku, in mu obljubili, da bodo zgradili večjo hišo, kjer bodo prostori tudi za trgovino in podobne dejavnosti. Tako so mu prodali star kontejner, ki gaje moral povsem obnoviti, kupil je še Strešnikovo garažo za skladiščenje blaga in pred dvema letoma začel s trgovino. “Ker je bila trgovina namenjena izključno Romom, ki pa so v glavnem brez denarja, sem moral delati zgolj za pokrivanje izgube in zamudne obresti,” razlaga Tasič in dodaja, da so ga celo s socialni delavci na listkih naprošali, naj Romom da blago vnaprej, plačilo pa bo dobil ob izplačilu podpore. Tako je trgovino, za katero je imel obrtno dovoljenje, zaprl in prostore preuredil v bife.
V bifeju je bil obisk iz dneva v dan večji, saj so v vanj poleg Romov zahajali tudi drugi gostje. “Ker je bil to majhen prostor, sem se odločil, da ga povečam. Pri tem nisem dobil nobene pomoči od občine, pomagali pa so mi zasebniki, s katerimi sem se dogovoril za plačilo v treh obrokih. Nekaterim sem dolg že vrnil, potrudil pa se bom, da bom vrnil tudi ostalim, kajti pred njimi želim imeti takšen obraz, kot so ga imeli oni pred mano,” razlaga Tasič. Tako je lani dogradil obstoječi bife še z dodatnimi 80
m2 površine, in ko je postavil temelje in meter visok zid, so ga obiskali inšpektorji. Dejal jim je, da so papirji za lokacijsko dovoljenje v delu. Začele so prihajati kazni, on pa je hodil s prošnjami tako za lokacijsko dovoljenje kot za odkup zemljišča na občino, kjer so mu obljubljali, da se bo zadeva uredila. 7. aprila je novo-mški izvršni svet Tasičevo prošnjo za izdajo lokacijske odločbe zavrnil z obrazložitvijo, da ni lastnik zemljišča in da vloga ni v skladu z veljavnim
PRI PREHITEVANJU ZADEL V TRAKTOR
PRILIPE- 31. maja zvečer se je 25-letni Josip Ivanšek s Čateža ob Savi peljal z osebnim avtomobilom po regionalni cesti in v Prilipah dohitel traktor, ki ga je vozil 63-letni Vilijem Baškovič iz Prilip, na traktorju je bil še 51-letni Vilijem Juratovec, prav tako iz Prilipe. Ivanšek je začel traktor prehitevati, ko mu je iz nasprotne smeri pripeljal osebni avtomobil, zato se je umikal nazaj na svoj vozni pas, pri tem pa je zadel traktor, ki ga je odbilo v obcestni jarek. Pri trčenju seje sopotnik na traktorju hudo poškodoval, voznik traktorja pa lažje. Na traktorju in avtomobilu je za več kot 300 tisočakov škode.

SILOVITO TRČENJE JE AVTO PRELOMILO - 5. junija ob 2.15 se je 28-letni Janez Blažič iz Žalovič peljal z •'Sehnim avtomobilom od Šmarjeških Toplic proti Kronovemu. Ko je pri go-stišču Domen v Družinski vasi pripeljal ''ostri in nepregledni ovinek, gaje zarast neprimerne hitrosti, ker je bila cesta ntokra, začelo zanašati in ga obrnilo, nato pa je trčil še v ograjo mostu. Trče-nie je bilo tako močno, da se je avto Pfelomil na dva dela. Voznik se je v nerodi hudo poškodoval in se zdravi v "ovomeški bolnišnici. Na avtomobilu je Ostalo za okrog 250.(XX) tolarjev škode.
Trčil v DREVO - 5. junija ob 0.50 ** je 21-letni Jože Konda iz Bušinje vasi Peljal z osebnim avtomobilom od Novc-mesta proti Metliki. Ko je pripeljal no Dolenje Lokvicc, je zaradi nepri-_ "terne hitrosti glede na razmere na ces-
ROMAN IN MAJDA TASIČ V SVOJEM LOKALU V ŽABJAKU - "Tako, kot so meni obljubljali na občini, san tudi jaz obljubljal inšpektorjem, "pravi Tasič.
Kočevska stranpota
BOJEVITI ROMI -1. junija je Č. S. doživel pri predoru ob Tomšičevi cesti napad Romov. Ugotovljeno je bilo, da so ga napadli in tepli mladoletni romi H. R., K. J. in H. A. Naslednji večer so ti Romi poizkušali v klubu Pagat v Kočevju obračunati s policisti, ti pa so jih obvladali in prepeljali na policijo. Zdaj bodo šli Romi še k sodniku za prekrške.
OB AVTORADIO - 6. junija je T. F. z Vrhnike sporočil, da jc bil na Trati v Kočevju in so mu iz osebnega avta ukradli radio Blaupunkt, vreden 20.000 tolarjev.
VOZNIK LAŽJE, AVTO TEŽJE POŠKODOVAN - M. V. iz Kočevja je 5. junija vozil avto iz Ribnice proti domu. Zaradi neprimerne hitrosti je na Jasnici zapeljal na nasip, avto se je prevrnil na streho in zdrsnil nazaj na cesto. Voznik je bil lažje poškodovan, na avtu pa je za 400.000 tolarjev škode.
KJE JE MLADOLETNICA - “Neznano kam je odšla mladoletna sestra T. G.”, je 5. junija popoldne sporočila G. M. iz Žcljn pri Kočevju. Mladoletnica se še ni vrnila. Domnevajo, da je odšla na Hrvaško.
UGRIZNIL GA JE - N. M. je iskal zdravniško pomoč v zdravstvenem domu v Kočevju, ker ga je v neki gostilni v KS Kostel G. M. ugriznil. Policisti, ki so zadevo raziskovali, so ugotovili, da ga je G. M. najprej nekajkrat udaril, nato pa še dvakrat ugriznil.
OTROK JE
PRITEKEL NA CESTO
KRŠKO-6. junija ob 13.25 se je 29-letni Igor Kok s Strmice v laški občini peljal s tovornjakom iz smeri Drnovega proti Krškemu. Ko je pripeljal do semaforiziranega križišča na Cesti krških žrtev, je na semaforju gorela zelena luč, zato je zapeljal v križišče. Ko je bil že izven križišča, je z njegove leve strani s pločnika pritekel 10-letni T. L. Kljub temu daje Kok takoj začel močno zavirati, mu trčenja ni uspelo preprečiti. Otrok se je v nezgodi huje poškodoval in so ga odpeljali v bolnišnico. Ker nekatere okoliščine prometne nesreče niso znane, policisti naprošajo vse očevidce, da se zglasijo na najbližji policijski postaji ali pa pokličejo na telefonsko številko 92.
ti izgubil oblast nad volanom, začelo ga je zanašati, tako da je na koncu trčil v drevo. V nezgodi seje hudo poškodoval in se zdravi v novomeški bolnišnici.
Z NEPRIMERNO HITROSTJO V OVINEK - 4. junija ob 17.29 se je 26-letni Aleš Jurčič iz Sevnice peljal z osebnim avtomobilom od Uršnih sel proti Novemu mestu. Ko je pripeljal v nepregledni ovinek pred prehodom čez železniško progo z neprimerno hitrostjo, mu je iz nasprotne smeri pripeljal z osebnim avtomobilom 32-letni Jože Žagar iz Birčne vasi. Juršič je začel zavirati, zalogaje zaneslo na levo, kjer je trčil v Žagarjevo vozilo. V nezgodi sc je Žagar lažje poškodoval, sopotnik, 42-letni Rudi Žagar iz Birčne vasi, pa huje. Oba se zdravita v novomeški bolnišnici. Na avtomobilih je za 400 tisočakov škode.
DAN ODPRTIH VRAT NA POLICIJSKI POSTAJI V ČRNOMLJU
NOVO MESTO - Uprava za notranje zadeve Novo mesto bo v sredo, 15. junija, organizirala od 11. do 17. ure na policijski postaji v Črnomlju dan odprtih vrat. Občani, kijih zanima, kako delajo policisti, si bodo lahko od blizu ogledali vse policijske skrivnosti. Z željo, da bi ljudem približali policijsko delo, vabijo na dan odprtih vrat vse občane.
zazidalnim načrtom za to območje. V začetku maja so mu inšpektorji lokal zapečatili, vendar gaje odprl, kajti od nečesa mora živeli, kot pravi, zaradi tega pa mu je zelo padel promet. “Če mislijo Rome kdaj civilizirati, jih na ta način prav gotovo ne bodo. Mislim, da bi bilo potrebno nekaj ljudi iz občine zamenjati, ker v življenju niso ničesar izkusili in zato tudi ne znajo
Z ŽELEZNO PALICO PROTI CARINIKU
OBREŽJE - 3. junija popoldan je na Obrežje pripeljal kamion s priklopnikom 37-letni Marjan T. iz Orehovice pri Ajdovščini. Pri kontroli je carinik ugotovil nepravilno izpolnjene in nepopolne dokumente. Zato mu je dejal, naj zapelje vstran in gre na špedicijo, kjer bo papirje uredil. Marjan je resda zapeljal naprej, vendar je iz tovornjaka prišel s skoraj meter dolgo železno palico. Z njo je šel proti cariniku in mu grozil, pri tem pa je s palico udatjal po tovornjaku, tako aa je carinik poklical na pomoč policiste.
VINJEN VOZNIK GROZIL POLICISTOM
DOBOVA-5. junija ob 15.55 seje s Hrvaške na mejni prehod Dobova pripeljal 40-letni hrvaški državljan Krešimir P. Ko so policisti ugotovili, da kaže znake vinjenosti, so odredili preizkus alkoholiziranosti, na kar voznik ni pristal in je začel žaliti policista. Neglede na to se je odpeljal naprej, kjer ga je po 50 m ustavila mejna kontrola. Tam je ponovno žalil policiste in celo proti enemu izmed njih zamahnil z roko. Ker se Krešimir nikakor ni umiril, so ga morali policisti vkleniti v lisice. Sledil do zagovor pred sodnikom za prekrške.
Priprave policistov na terorizem
Vaja s podtaknjeno eksplozijo v Gotenici
GOTENICA - Čeprav sodi Slovenija v dokaj mirno območje in tako rekoč ne pozna terorističnih dejanj, se v kriminalističnih službah zagnano in strokovno pripravljajo na morebiten “spopad” s teroristi. Ker tovrstnih izkušenj nimamo, so se odločili, da v program štirimesečnega usposabljanja mladih kriminalistov vključijo tudi praktično vajo s podtaknjeno “eksplozijo” v avtomobilu.
“Eksplozija” seje dogodila minuli teden na vadbišču slovenske policije v Gotenici, ko je kilogram plastičnega eksploziva razstrelil wartburga. Od tod naprej je čakalo kriminaliste težko in negotovo delo - ugotavljanje sledov, ki bi jih pripeljali do povzročitelja. Najprej so kraj zavarovali s posebnim trakom in si ogledali prizorišče razdejanja. Ogled kraja dogodka traja včasih tudi nekaj dni, kajti vsaka napaka je lahko usodna. Na terenu morajo zbrati vse dokaze in ugotoviti, za kakšno vrsto eksploziva gre.
“Kriminalistična služba je specialna po svojih nalogah, saj se v glavnem ukvarja z raziskovanjem. Šole, ki bi “izdelovale” kriminaliste, ni nikjer na svetu. Leta 1985 smo temeljilo pre-
novili sistem usposabljanja, po letu 1989 pa dajemo več poudarka praktičnemu delu, ki se v štirimesečnem osnovnem tečaju izvaja 14 dni,” je povedal direktor slovenskih kriminalistov Mitja Klavora.
V nadaljevalnem tečaju oz. na posebnem usposabljanju kandidati preživijo en teden. V Gotenici poteka tečaj, ki se gaje udeležilo 31 kriminalistov (vsi imajo višjo ali visoko izobrazbo) v okviru Višje šole za notranje zadeve skupaj s kriminalistično službo.	,
M. GLAVONJIČ
življenjsko gledati na probleme,” pravi Tasič.
Na tržni inšpekciji v Novem mestu so kar nekajkrat s pregledi ugotovili, da Tasič opravlja gostinsko dejavnost, čeprav za to ni imel dovoljenja. Pravijo, da so se tudi Romi hodili pri-toževat nad hrupom, ki prihaja iz lokala. Ker denarne kazni niso zalegle, so mu 6. maja lokal zapečatili in ga opozorili, da bo v primeru, če bo lokal odprl, s tem storil kaznivo dejanje. Podobne probleme s “cigo-bari” imajo tudi na Ruperčvrhu, v Šmihelu in na Pogancih, kjer so prav tako vsi lokali zgrajeni brez načrtov in obratujejo na črno. Urbanistična inšpekcija je od Tasiča zahtevala odstranitev objekta še v začetnih fazah gradnje, kasneje, 10. novembra lani, je napisala tudi odločbo o izvršbi, vendar do nje ni prišlo, ker občina ni založila denarja za rušenje.
Sekretar sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora pri novomeški občini Jože Preskar pravi, daje za vso zadevo izvedel, ko je “Cigo-
• Na sekretariatu za družbeni razvoj, Iger so mu izdali obrtno dovol-julije za trgovino, pravijo, da so mu obrt dodelili na priporočilo sekretariata za družbene dejavnosti. Sekretariat za družbene dejavnosti je res dal priporočilo, da se mu da to dovo-Ijenjc, ker so želeli, da bi bil s tem Romom na nek način tudi zgled za samozaposlovanje. Ko je Tasič začel trgovino spreminjati v bife, so ga opozarjali, naj si prej uredi potrebna dovoljenja in poravna davčne obveznosti, ki jih je imel še iz časa obratovala trgovine. Tasič se kfjub temu lotil zidanja, in ker so za to vedeli ostali Romi, so se kot gobe po dežju začeli pojavljati “cigobari” tudi drugje v občini.
bar” že obratoval, potem se je pojavila vloga za legalizacijo trgovine in odkup zemljišča. “Če bi se Tasič s prošnjo javil lani, ko je bil rok za prijavo črnih gradenj, bi bila zadeva drugačna, ker pa je lokal zgradil in šele potem začel iskati papirje, so mu vlogo za legalizacijo in odkup zavrnili,” je razložil Preskar.
J. DORN1Ž
Odnesli
predvsem drago in uvoženo obutev
Vlom v skladišče trgovine Peko
NOVO MESTO - V noči od petka na soboto se je v Novem mestu zgodil prav gotovo v zadnjem času eden največjih vlomov - vlom v skladišče trgovine Peko, kjer so tatovi nakradli za skoraj 1,300.000 tolarjev robe, od špotnih copat do računalnika. Neznanci so v skladišče prišli skozi zadnja vrata, in to kljub temu, da so bila trikrat varovana. Vlom je prva opazila šele namestnica poslovodje, ki je v soboto zjutraj prišla v službo, pri njihovem delu pa jih ni videl nihče.
“Čeprav je na zadnji strani skladišča dvoje vrat, so storilci morali dobro vedeti, katera so prava. Prav gotovo pa so imeli tudi dovolj časa, da so 130 parov športnih copat in 30 parov ostale obutve pobrali iz škatel in jih odnesli v vrečkah,” pravi poslovodja Pekove trgovine v Novem mestu Anton Deželan. Eden med njimi se je celo preobul in stare čevlje pustil kar v trgovini. Poslovodja je še povedal, da so izginili predvsem dragi copati in čevlji iz uvoza, poleg tega pa še računalnik z monitoijem in tipkovnico ter tiskalnik in računski stroj. Tatovi so trgovino oškodovali za okrog 1,280.000 tolarjev.
Sicer pa v Pekovi trgovini pravijo, daje kultura ljudi nasploh na nizkem nivoju, kar sklepajo tudi po vse bolj praznih koritih za rože, ki so jih pred kratkim postavili pred trgovino. J. D.
SKRIVAL REVOLVER
DOBOVA - 1. junija zjutraj je na mejni prehod Dobova s Hrvaške strani pripeljal 37-letni Josip V. iz Kla-njca. Pri kontroli je policist v predalu avtomobilskih vrat našel revolver 22 Magnum in v njem 5 nabojev. Josip je pri postopku grozil policistu in ga žalil. Policisti so napisali predlog sodniku za prekrške, kjer se bo moral zagovarjati tako zaradi revolverja kot tudi zaradi neprimernega obnašanja.
SLOVENSKI POLICISTI SO SE POMERILI V MNOGOBOJU - Novomeška uprava za notranje zadeve je v četrtek, 2. junija, v Novem mestu in v Dolenjskih Toplicah organizirala II. prvenstvo delavcev organov za notranje zadeve RS v policijskem mnogoboju. Tekmovalce sta pred začetkom prvenstva med drugim pozdravila tudi državni sekretar Borut Likar in novomeški župan Eranci Koncilija. Tekmovanja se je udeležilo 16 ekip s po tremi tekmovalci iz cele Slovenije. Med ekipami so bili najboljši: specialna enota MNZ RS, UJV Kranj in UNZ Murska Sobota, na šesto mesto se je uvrstila ekipa UNZ Krško, novomeška pa je na žalost izpadla. Med posamezniki so bili v mnogoboju (tek, met bombe, plavanje, streljanje s pištolo in kros) najboljši Darko Viharev iz zaščitne policijske enote, dntgi najuspešnejši je bil Mitja Vehovec in tretji Prane Rožman, oba iz specialne enote MNZ. Najuspešnejši Novomeščun je bil Peter Župane, na 10. mestu.
‘Podtikanje bomb ni potegavščina!
V Sloveniji tako rekoč ne poznamo terorističnega delovanja skrajnih skupin, ki je značilno za mnoge države sveta. Seveda pa moramo biti kljub temu na morebitno tovrstno akcijo pripravljeni. Pred kratkim so mladi kriminalisti, ki se usposabljajo za to delo, v Gotenici tudi praktično poskušali raziskati eksplozijo v tokrat za šolske potrebe podtaknjenem avtomobilu. Sicer pa jim dela ne bo manjkalo.
Prav to nam kažeta dogodka iz prejšnjega tedna, ko so na bršljinski in srednji šoli tehniške in zdravstvene usmeritve v Novem mestu v jutranjih urah dobili telefonsko sporočilo, da sta v šoli podtaknjeni bombi. V obeh primerih je bil to izgubljen šolski dan, saj so šoli izpraznili in učence poslali domov. Seveda sta bili sporočili lažni, vendar so tako učitelji in policisti reagirali, kot da je eksploziv resnično podstavljen. Na srednji šoli je bil to že drugi klic. In kaj, če po tretjem, četrtem ali petem lažnem klicu ne bodo več tako reagirali in bo prav takrat resnično postavljen eksploziv? Po razdejanju
namreč ne bo pomagal nobeden pameten nasvet. Zato je potrebno, da so policisti izurjeni tudi za odkrivanje lažnih sporočil. Tovrstni klicatelji pa so vredni največjega obsojanja, kajti igrati se z življenji -v primeru novomeške srednje šole z življenji več kot 2.000 učencev - ni majhna potegavščina, ampak nasilje nad učenci in učitelji.
J. DORNIŽ
• Ravnatelj Srednje šole tehniške in zdravstvene usmeritve Stefan David je dejal, da je bil prejšnji torek njihov zadnji dan pouka pred oddelčnimi in ocenjevalnimi konferencami ter izpiti, vendar so ga izpeljali šele naslednji dan, ker so v torek zjutraj dobili sporočilo, da je v šoli podtaknjena bomba. Učence so poslali domov. Vendar je bilo sporočilo (na srečo) lažno. Ker imajo na šoli 74 oddelkov in 2150 učencev, je za njihovo varnost težje poskrbeti, zalo so v jeseni uvedli za vse učence priponke in s tem preprečili nekontrolirano gibanje drugih mladoletnikov na šoli.
BRINEC IZGUBIL V 3. RUNDI
BANGKOK - Novomeški boksar Tomaž Brinec, ki je konec minulega tedna nastopil na tekmovalcu za svetovni pokal v Bangkoku, je po vesteh, ki smo jih lahko dobili, izgubil prvi dvoboj s predstavnikom Madžarske v 3. rundi s t.k.o. Več o njegovem nastopu bomo poročali v naslednji številki Dolenjskega lista, ko sc bo naš reprezentant že vrnil v domovino.
V NEDELJO BALINANJE V FARI
FARA - Na balinišču pri banki v Potoku bo v nedeljo balinarski turnir. Začetek bo ob 9. uri. Vabljeni balinarski klubi! Startnina je 500 tolarjev, v kar je vračunana tudi malica. Najboljša ekipa bo dobila pokal, najboljši pa 3 medalje in praktične nagrade.
MNOŽIČNO V SHOW DANCEU
RIBNICA - V soboto je bilo v Ribnici plesno državno prvenstvo v show danceu in formacijah za pionirje in mladince, na katerem je nastopilo 560 tekmovalcev iz 17 slovenskih klubov. Domači plesalci plesne skupine Dl, ki vadijo pod vodstvom Diane Drobnič, so osvojili tri pokale, najbolj pa so bili veseli zmage Tine Opeka, ki bo to nedeljo nastopila na evropskem prvenstvu v show danceu v Franciji.
Rokavčeva zadnja dirka
Trebaryec bo končal kariero v Cerkljah
TREBNJE - Branko Rokavec seje s svojim 80-kubičnim motorjem prvič postavil na štart na Grobniku davnega leta 1983, potem pa seje dobrih 10 let povsem posvetil motociklizmu, nastopil na mnogih domačih in mednarodnih dirkah. Na tekmovanjih za svetovno prvenstvo je nastopil osemkrat, leta 1987 pa je na Grobniku osvojil svojo najboljšo uvrstitev -20. mesto. Leto kasneje je bil na dirki za evropsko prvenstvo v Belgiji 13., štirikrat je bil slovenski prvak, leta 1990 pa je bil drugi v Jugoslaviji. Ker so skoraj povsod po svetu opustili razred do 80 ccm, je zadnja leta tekmoval tudi s 600-kubičnim motorjem.
Da prihaja čas, ko sc bo treba posloviti od hrupa dirkalnih motorjev, je spoznal že lani, vendar si je za konec tekmovalne kariere želel še enkrat nastopiti v razredu do 80 ccm v Angliji, saj edino tam še množično tekmujejo s takimi motorji. Žal mu delo ni dopuščalo, da bi se pripravil in odšel v Anglijo, zato si je za poslovilno dirko izbral prvo in obenem zadnje motoristično tekmovanje na nekdanjem letališču v Cerkljah, ki ga bodo to nedeljo pripravili Domžalčank
Vendar sc Branko kljub odločitvi o koncu tekmovalne kariere ne bo povsem odpovedal motorjem. 14. avgusta letos bo skupaj s kolegi iz AMD Trebnje, katerega član je bil vseh deset let tekmovalne kariere, pripravil že 11. gorski supermotoslalom na Mirni, kjer je zmagal že desetkrat, že dobro uveljavljeno mirensko prireditev pa želi organizirati tudi v prihodnje.
Branko Rokavec
Zmage Novomeščanov in rekord Brežičana
Izvrsten nastop novomeških in brežiških atletov v finalu atletskega pokala Slovenije na štadionu pod Portovalom - Dobra organizacija Atletskega kluba Tilia - Vladimir Kevo dvakrat popravil državni rekord
NOVO MESTO - Na Finalu atletskega pokala Slovenije, ki gaje v petek in soboto pripravil novomeški Atletski klub Tilia, so se zbrali vsi, ki v slovenski atletiki kqj pomenijo. Med moškimi je bil daleč najuspešnejši celjski Kladi-var - Cetis in med ženskami ljubljanska IBL Olimpija, med posamezniki pa so bili zelo uspešni tudi novomeški in brežiški atleti, ki so osvojili pet prvih mest.
Težko bi se odločili kateremu atletu bi podelili nagrado za najboljšega. Junak dvodnevnega tekmovanja je bil gotovo Celjan Miro Kocuvan, ki je zmagal v teku na 100 m, 400 m, 400 m z ovirami in veliko prispeval k zmagi celjske štafete 4 X 100 m. Nič manj uspešen ni bil Brežičan Vladimir Kevo,
Vladimir Kevo
ki je v soboto kljub mokremu krogu kot za šalo metal kladivo okoli novega dr-
wmm jf mm
TjL ■
PO ULICAH ČRNOMLJA
ČRNOMELJ - Kolesarsko društvo Črnomelj bo v soboto, 11, junija, ob 11. uri v sklopu prireditev jurjevanja pripravilo 7. kriterij po ulicah Črnomlja. Nastopali bodo dečki A in B za pokal Frutabela ter mlajši in starejši mladinci. Zaradi dirke bosta od 11. do 16. ure popolnoma zaprti Zadružna cesta in ulica Otona Župančiča ter delno zaprti Kolodvorska in Metliška uli-
POZUN NA SP TUDI Z RAKETO ZA DOSEGANJE VIŠINE
ZMAGA NOVAKOVE
POSTOJNA - Na srednješolskem atletskem pokalu Slovenije so bile novomeške gimnazijke četrte, brežiške srednješolke pa šeste, med dijaki pa je bila novomeška STZŠ tretja. Med posameznicami sc je izkazala Breži-čanka Alenka Novak, ki je zmagala v suvanju krogle, Novomcščanka Tanja Klemenčič je bila druga v teku na 400 m, Maja Vučkovič pa 3. v skoku v višino. Med dijaki je bil Novomeščan Aleš Tomič drugi v teku na 1.000 m, medtem ko sta tretje mesto osvojila Miha Durič v teku na 100 m in Gregor Rus v suvanju krogle.
S KEGLJAŠKIH STEZ
KRANJ - Na letošnjem državnem prvenstvu mešanih dvojic sta dolenjsko regijo zastopala dva para trebanjskega Mercatorja. Dvojica Lavrič - Veber je podrla 801 kegelj, par Goleš - Okorn pa 751 kegljev.
KOČEVJE - Na prijateljskem dvoboju med najboljšimi šestimi kegljači z odprtega prvenstva (TOP 6) in ekipama Kočevja sta obakrat zmagali ekipi TOP 6. Pri ženskah je bil izid srečanja 2373:2269, pri moških pa 5310:4915.
UNZ NOVO MESTO SEDMA V KARATEJU
POLZELA - Konec maja je bilo v Polzeli 1. prvenstvo organov za notran-
je zadeve v karateju, ki se ga je udeležilo 13 ekip in med njimi tudi moštvo UNZ Novo mesto, ki je osvojilo ekipno sedmo mesto. Med posamezniki je Zvone Breznikar s policijske postaje Trebnje v kategoriji do 80 kg osvojil prvo mesto, nastopili pa so še Željko Savič s policijske postaje Črnomelj ter Erik Matzele in Marko Nikolič z mejne policijske postaje Metlika.
GUTMAN V FINALU IZGUBIL Z ITALIJANOM
LJUBLJANA -Tekmovalna sezona 1993/94 v squashu se je končala. Prav na zadnjem tekmovanju, mednarodnem mladinskem turnirju v Ljubljani, je najboljši novomeški squasher Klemen Gutman še enkrat zablestel. Mladinski državni prvak in reprezentant ter tretji v Sloveniji med člani se je izvrstno upiral tujim vrstnikom in klonil šele v zaključnem obračunu, ko ga je s 3:1 premagal Italijan Bianchetti. V minuli sezoni je Klemen dokazal, da je izjemen talent in da se bo s tako voljo in zagnanostjo pri vadbi kot prvi slovenski igralec uveljavil tudi v mednarodnem merilu. Veliko zaslug za uspehe Klemena Gutmana in celotne novomeške ekipe ima obrtna zadruga Hrast, ki je že od vsega začetka tudi glavni pokrovitelj novomeških squash-erjev. Prejšnji teden so se v squash centru Legan na Mestnih njivah pomerili še dečki do 14. leta. Zmagal je Borut Pečar nad San-drom Windischem, tretji je bil Jaka Plut, četrti Luka Wachter in peti Luka Legan.
rila” domačin Tomaž Božič in Postojnčan Borut Bilač. Žal do dvoboja ni
žavnega rekorda in ga trikrat celo presegel, žal pa je ravno po najdaljšem metu, okoli 68 m, prestopil, misleč, da mu met ni uspel. Na končuje obveljala dolžina 66,70 m iz pete serije. Kljub temu ni zanj nič zamujenega, saj bo, glede na dvigajočo se formo, rekord znova izboljšal že na prvih naslednjih tekmovanjih, kjer lahko pričakujemo tudi mete okoli 70 m. Daje met kladiva brežiška paradna disciplina, sta z drugim oziroma tretjim mestom dokazala Branko Grubič (55 m) in Matej Podvinski (54,14 m), Novomeščana Gregor Rus in Darko Malnar pa sta zasedla četrto oziroma šesto mesto.
Vreme je tokrat precej ponagajalo prirediteljem in tekmovalcem. Huda vročina, ki je atleti letos še niso vajeni, in močan veter v prsi v petek ter dež in mokro tekmovališče v soboto, so bili razlogi, da so bili izidi šprinterjev in skakalcev prej povprečni kot vrhunski. Prvega zmagovalca smo Dolenjci dobili že kar v prvi končni odločitvi pri moških, v teku na 110 m z ovirami, kjer je Matjaž Zupančič vodil od štarta do cilja, zaradi vetra pa je za svojim oseb-nim rekordom zaostal skoraj pol sekunde, tekel je namreč kar 15,21 sekunde. Tretje mesto je z izidom 15.70 zasedel Brežičan Gregor Podvinski.
Zmage so se Novomeščani nadejali tudi v teku na 100 m, kjer naj bi se “uda-


Podkrižnik 4. v skoku v daljino in mladinka Maja Vučkovič s 168 cm 4. v skoku v višino. Za njihovimi uvrstitvami niso prav veliko zaostajali niti Bre-žičani. Dani Ošep je bil drugi v teku na 3.000 m z zaprekami, Vladka Lopatič 3. v skoku v daljino, Alenka Novak 3. v metu krogle, Vladimir Kevo 3. v metu krogle, Aljoša Rovan 4. v metu diska, Katja Tomažin 4. v teku na 200 m in Ivan Kostevc 4. v skoku ob palici, kjer državni rekorder Jurij Rovan žal ni preskočil začetne višine.
V ekipnem vrstnem redu so bili na koncu pri moških Novomeščani četrti in Brežičani sedmi, pri ženskah pa Novomeščankc šeste in Brcžičanke
Tomaž Božič
prišlo, ker se je Bilač poškodoval že v prvi seriji skoka v daljino. Božič je potem slabo štartal, tako da si je šele v zadnjih metrih priboril drugo mesto z izidom 11,11 le dve stotinki za zmago-valcem Mirom Kocuvanom in šest stotink pred drugouvrščenima drugim novomeškim šprinterjem Gregorjem Novakom in drugim Celjanom Gregorjem Cankarjem, zmagovalcem skoka v daljino in troskoka ter članom zmagovalne štafete 4 X 100 m. Tomaž Božič je spodrsljaj prvega dne popravil v soboto, ko je na 200-metrski progi spet slabo začel, a potem v ciljni ravnini prehitel vse tekmece in zmagal s solidnim časom 22,38. Žal v teku na 200 m ni nastopil Gregor Novak, ki ima s časom 21,35 rekord novomeškega štadiona.
Četrto zmago domačih atletov je po pričakovanju prispeval Igor Primc v metu diska, čeprav mu delo ni šlo ravno najbolj od rok. Čeprav je njegov disk letos že letel okoli 58 m daleč, se je tokrat mučil z meti okoli 50 m in šele v peti seriji orodje vrgel 53,5 m, s čimer je drugouvrščenega Janežiča iz Kranja premagal za šest metrov in pol.
Zadnjo, peto zmago je za domače atlete dosegla Mateja Udovč, ki v teku na 3.000 m ni imela dostojne tekmice. Od začetka do konca je tekla praktično sama in s časom 9:53,04 za dobre 4 sekunde popravila dolenjski rekord ter drugouvrščeno Velenjčanko Pozničevo prehitela za skoraj 200 m.
Ob zmagah velja omeniti še nekaj dobrih uvrstitev novomeških atletov. Mateja Udovč je bila tretja na 1.500 m, Igor Primc 4. v metu krogle, Robert Dragan 3. v teku na 5.000 m, Nataša
Evropsko prvenstvo bo avgusta
Triatlonci predstavili organizacijo tekmovanja
NOVO MESTO - Organizacijski odbor evropskega prvenstva v srednjem triatlonu, ki bo 6. avgusta v Novem mestu, je prejšnji teden predstavil priprave na največjo športno prireditev, ki jo je kdajkoli imelo mesto ob Krki. V pripravi in ob izvedbi prvenstva bo sodelovalo preko 600 prostovo-; Ijcev, mnogi med njimi pa že imajo izkušnje, ki so si jih pridobili lani, ko je novomeški triatlonski klub uspešno izvedel tekmo za evropski pokal. Tokrat bo tekmovalna proga nekoliko spremenjena, saj bo cilj z Otočca prestavljen na stadion pod Portovalom, tekaška preizkušnja bo potekala okoli Novega mesta, kolesarilo pa se bo, dvakrat od štadiona do Šentjer-neja in nazaj. Prireditev in triatlonski šport bomo obširneje predstavili v eni izmed prihodnjih številk priloge Dolenjskega lista.
ZMAGA ALENA TURK/
Maleja Udovč
desete. Nastopali so atleti in atletinje iz dvajsetih slovenskih klubov.
I. VIDMAR
PEŠIČ 4. V AVSTRIJI
NOVO MESTO - Mladinci novomeškega triatlonskega kluba so v nedeljo nastopili na mednarodnem prvenstvu Avstrije v sprint triatlonu (750 m plavanja, 20 km kolesarjenja, 5 km teka). V deževnem, hladnem in vetrovnem vremenu je v bližini Salzburga nastopilo 177 tekmovalcev, najboljši Novomeščan pa je bil Goran Pešič, na četrtem mestu, ki je za progo potreboval uro in 8 minut. Tri minute je za njim zaostal Peter Sajevec, ki je bil 9., Jaka Švcnt pa je bil 13. Med mlajšimi mladinci je bil Siniša Dclajkovič 9. in Jože Jakša II. Vsi novomeški triatlo-nalci razen najmlajših se bodo naslednja dva tedna pripravljali na državno prvenstvo, ki bo 18. junija v Celju.
KOPER - Na meddruštvenem tel movanju v streljanju z vclikokalibrskil orožjem, ki so ga ob pomoči Šentjei nejčanov v kamnolomu Črnotiče pr pravili koprski strelci, so imeli najvt uspeha prav Šentjernejčani, ki tekm« jejo v ekipi RSC Krško. Zmagal je Ale Turk, Ludwig Dvojmoč je bil tretji Samo Jakše četrti, Jože Godina peli Aleksander Furar šesti, Martin Žugf osmi in Tomislav Baburič deveti. \ streljanju in podiranju kegljev je bi Turk tretji, Branko Videnič iz UNZ Krško pa osmi. Med ekipami je zmaga la prva ekipa RSC Krško nad druge ekipo RSC Krško ter PPS Ljubljana I
NESREČA GIMPEXA
PRVA ZMAGA NA OVIRAH - Prvo zmago v finalu atletskega pokala Slovenije) je za domači klub priboril trener novomeških tekačev na kratke proge Matjaž Zupančič (na sliki prvi z leve). (Foto: I. Vidmar)
LJUBLJANA - Na državnem prvenstvu raketnih modelarjev v kategoriji raketoplanov za člane in mladince preteklo soboto v Ljubljani je Sevničan Matjaž Požun v članski konkurenci dosegel 4. mesto, pri mladincih pa srebrno kolajno. V soboto se je član Astronavtično raketnega kluba Vega Sevnica Požun izkazal tudi na kvalifikacijah za svetovno prvenstvo mladincev v kategoriji za doseganje višine: uvrstil sc je med prve tri, ki bodo Slovenijo zastopali v tej disciplini na SP na Poljskem. To bo za Požuna še tretja kategorija na tem SP v Lesznu, v kateri bo državni reprezentant. Sevničan Dejan Kolman, ki gaje na tokratnem DP hudo zdelala alergija na travo, je končal pri mladincih v kategoriji raketoplanov na 5. mestu in lahko upa, da bo odpotoval na SP le še kot rezerva.
LIPNO - Veslači Straškega Gimpcxa niti na tretji tekmi evropske rafting lige na Vltavi pod umetnim jezom v Lipnu na Češkem niso imeli sreče. Na trenin-
Igor Primc
gu so sc prevrnili in morali odstopiti, tako da so imeli na tekmi zadnje štartno mesto. Poleg tega se je neki domačin na dan tekmovanja zaletel v njihov kombi, zaradi česar so morali na štart neogreti. Kljub temu so 5 km dolgo progo prcvcslali brez napake in spet osvojili nehvaležno 4. mesto, ter za trctjcuvrščeno posadko zaostali le dobro sekundo. Tudi tokrat so zmagali ljubljanski Bobri, ki so si s tem že zagotovili skupno zmago, Stražanc pa bi na tretje mesto lahko popeljala le uvrstitev na prvo ali drugo mesto na zadnji tekmi, ki bo na reki Saalach pri Salzburgu.
MARKO STOPAR DRŽAVNI PRVAK
IDRIJA - Zaključek tekmovalne sezone 1993-94 so mladi sev-niški karateisti v nedeljo na državnem prvenstu v športnih borbah za mlajše in starejše dečke in deklice v Idriji kronali s še štirimi odličji. Najbolje pa se je odrezal Marko Stopar, ki si je v kategoriji starejših dečkov v lahki kategoriji priboril naslov državnega prvaka. S tem uspehom je še potrdil, da je trenutno najboljši karateist v Sloveniji, saj je edini doslej, ki mu je uspelo osvojiti naslov državnega prvaka v katah in v športnih borbah. Za Scvničane so v Idriji osvojili kolajne še Besim Dautbegovič - srebrno v polsrednji kategoriji mlajših dečkov, Denis Orač - srebrno v poltežki kategoriji, pri starejših dečkih pa sc je z bronasto kolajno vrnil domov Dejan Uran-jek, kije tekmoval v srednji kategoriji in je bil uspešen že lani. Nastopilo je 160 tekmovalcev iz 29 klubov.
Kc
je
ah
zle
čh
de
sk
sp
sk
Gaj bo v prvi ligi zamenjal Krko
Nogometaši kočevskega Gaja so preskočili še zadnjo prepreko in postali prvoligaši -Nogometaši Krke Novoterma so grozili s stavko, a na koncu osvojili točko
do
Nc
na
do
ot
to
re:
Ta
so
se
Pr
jei
Pr
ofc
O!
jai
bi
li,
02
BI
se
»ji
di
bi
m
sa
P'
m
te
z;
n;
st
ki
n
P
sl
sl
n
ji
v
ii
SLOVENSKE KONJICE - Nogometaši kočevskega Gaja so si že tekmo pred koncem prvenstva v drugi državni nogometni ligi zagotovili prvo mesto in s tem napredovanje v prvo ligo. Za “diplomsko nalogo” so v nedeljo v gosteh premagali zelo dobro moštvo Dravinje, k nepozabnemu vzdušju v Slovenskih Konjicah pa je precej prispevalo tudi več kot 300 kočevskih navijačev.
Cel prvi polčas so imeli Kočevci igro v svojih nogah, premoč pa so kronali z lepima zadetkoma. Že v tretji minuti je po Vujičičevi podaji Struna dosegel prvi zadetek. V nadaljevanju so Vujičič, Komočar, Struna in Jolič povzročali hude težave domači obrambi, v 42. minuti pa je Komočar iz prostega strela žogo lepo podal v kazenski prostor, kjer je bil najvišji Vujičič, ki je z glavo dosegel drugi zadetek za Kočevce.
V drugem polčasu so domačini igrali precej bolj napadalno in imeli navidezno premoč, ki pa se je končala že pred kazenskim prostorom kočevskega moštva, kajti Gajeva obramba je tokrat delovala brez napak, izkazal pa se je tudi vratar Talajič. Ob koncu srečanja so imeli Kočevci še nekaj lepih priložnosti za zvišanje izida, vendar je bil domači vratar Zver tokrat vsakič na pravem mestu. Od drugoligaške družbe se bodo kočevski nogometaši poslovili v nedeljo, ko se bodo pomerili z bodočim tretjeligašem moštvom Creine iz Kranja.
Nogometaši Krke Novoterma so se že zdavnaj poslovili od prvoligaške
druščine, zato nedeljska tekma z AM Cosmosom ni odločala o ničemer več. Zaradi neurejenih odnosov v klubu, ki spet ne more plačevati vseh računov, so igralci Krke Novoterma zagrozili s stavko, saj so tujci ostali celo brez prehrane. Kljub temu smo na igrišču pod Portovalom predvsem v prvem polčasu lahko videli zanimivo nogometno predstavo, čeprav v moštvu Krke tokrat zaradi dveh rumenih kartonov ni bilo Ntoka, med gledalci pa je sedel tudi trener Matič, ki je bil na zadnji tekmi izključen zaradi vstajanja s klopi.
Novomeščani na zadnjih srečanjih igrajo precej bolj sproščeno in nabirajo točke, do katerih na začetku in sredi prvenstva niso mogli priti, žal pa jim sedaj ne more nič več pomagati. V
prvem polčasu sta imeli obe moštvi nekaj lepih priložnosti, vendar jih Novak pri Cosmosu in Mesojedec, Juršif ter Perše pri Krki niso znali izkoristiti Drugi polčas je bil prava antireklama nogometne igre. Najprej ležerna in nezanimiva igra, po neizkoriščeni priložnosti Vukadina pa še nešportno obnašanje, izključitvi Krnjčanov M-Vončine in Kebeta ter poškodbe, zaradi katerih sta morala zapustiti igrišče Božič in Srovina. Kranjčani so konce srečanja dočakali s tremi igralci manj ne igrišču, vendar številčne premoči Novomeščani niso izkoristili. Na zadnjcn' srečanju se bosta v nedeljo v Ljubljani pomerila nova drugoligaša - Krka bo namreč gostovala pri Mavrici.
M. G. in I. V
VESELJE NOGOMETAŠEV IN NA VIJAČEV- Po zadnjem sodnikovem ž\'ižgU so kočevski navijači vdrli na igrišče in svoje ljubljence na ramenih odnesli proti garderobam. Slavje na igrišču in v slačilnicah je trajalo še dolgo časa po končani tekmi. (Foto: M. Glavonjič)	—

1BI
Novo mesto, 9. junija 1994

0
Lr'
[?@Ssfen]š@oQa
8\®§G®6a o©§fflO@B
er- Ko je Viktor Blažič leta 1977po enajstih mesecih prišel iz zapora, se £ Je pred njim postavilo življenjsko vprašanje: ali ga je zapor dotolkel te- ali ne, ga je kazen, ki jo je plačal za svoje oporečništvo, notranje _J zbmil ali ne? Zapor namreč temeljito razrahlja duhovno občutljivega človeka in v nevarnosti je, da propade. Takrat, tistega dne, ko je nad k/ domovino še ležal oblak Titovega partijskega režima, Je Blažič sklenil narediti temeljni preizkus. Takole si je rekel: “Ce sem še sposoben napisati nekaj, kar bo imelo rep in glavo, potem sem šel skozi in me ni zlomilo. ” Lotil se je pisanja eseja Potemneli mit...
«
Tak je Viktor Blažič, upokojeni publicist, dolenjski rojak, rojen v Smolenji vasi pri Novem mestu, resnicoljuben navzven in navznoter in hkrati pronicljiv človek, ki se dobro zaveda, kako stvari stojijo. Poznamo rek o človeku, ki se boji vrvi, ker ga je pičila kača, to je globoko in trajno prestrašen človek, ki resničnost vidi v skladu s svojimi strahovi. Takšen naj bi Blažič prišel iz zapora, kamor so ga vtaknili zaradi sovražne propagande, kot se je takrat reklo kritičnemu in treznemu presojanju razmer. Še več, Blažič je bil obsojen na dve leti strogega zapora zaradi treh prispevkov, dva med njimi pa sploh nista bila objavljena in se ljudje niso mogli iz njih poučiti o stvareh, ki jih je takratni režim želel prikriti javnosti; pa so vendar preventivno posegli, da bi utišali kritični glas in pisca notranje zlomili, da bi ga minila kritičnost in resnicoljubje, v ozadju pa so bile še igre s Kocbekom. Ko je Blažič tistikrat končal svoje pisanje - imelo je seveda rep in glavo in bilo je kritično in pronicljivo kot večina njegovega pisanja - je vedel, da je šel skozi zaporniško prevzgojo nespreo-brnjen, da se ga ni lotilo malodušje, sa-mopomilovanje ali preganjavica. Ostal je zvest samemu sebi in tudi trdnejši v svojih prepričanjih. Čez nekaj let pa seje v pišu sprememb, ki so temeljito spremenile razmere v tem delu sveta, dogodilo, da mu je prav to, zaradi česar je bil kaznovan in poslan med navadne kriminalce, prineslo priznanje. Letos so mu podelili eno od novih uglednih nagrad; kot prvi je prejel lani ustanovljeno Jurčičevo nagrado, ki jo podeljujeta Društvo slovenskih pisateljev in Nova revija ob mecenstvu avstralskega podjetnika Dušana Lajovica in Mladinske knjige za najvišje dosežke v slovenskem medijskem prostoru. Nagrada naj bi spodbujala časnikarje k večji osebni odgovornosti, k vrednotam demokracije, k visokim strokovnim dosežkom ter predvsem k iskanju in zavzemanju za resnico.
-	Kaj vain pomeni Jurčičeva nagrada, menda edino priznanje, ki ste ga doslej preje-
“Jurčičcva nagrada je nekaj, česar sem sc res razveselil, saj je bilo prvič, da so se me spomnili na tak lep način, vajen sem bil namreč vse kaj drugega. Predvsem me veseli, da so bili elani žirije ugledni javni delavci, predsednik pa dr. Janko Kos, član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, kar daje žiriji in sami nagradi potreben ugled. V posebno zadoščenje mi je seveda priznanje, da sem v slovensko publicistiko uvedel politični esej in dal novinarstvu moralni poudarek.”
-	Novinarstvo oziroma publicistika sta vas spremljala lep del življenja. Kakšne so bile vaše Prve izkušnje in kako ste sploh prišli na ta pota?
“Moje novinarstvo se je na nek način začelo že v partizanih. V Okrožnem odboru Novo mesto sem delal v propagandnem oddelku, kjer smo izdajali Radijski vestnik. Vsak dan smo poslušali po radiu zavezniška Poročila, največ radio London in Moskvo, in jih beležili in razmnoževali na ciklostil. Po vojni sem obiskoval posebni letnik učiteljišča, hi so ga ustanovili v Novem mestu za generacije, ki so zaradi vojne ostale brez rednega šolanja. Tisti čas je bilo veliko delovnih akcij in jaz sem pisal reportaže v Mladino. Ob koncu šolskega leta me je presenetil poziv, naj se zglasim v Ljubljani; izbran sem bil za novinarski tečaj v Beogradu. Tako se je začelo.”
-	Kakšna je bila ta novinarska šola? Sovam
čut za resnico in spoštovanje dejstev vcepili na beograjskem novinarskem tečaju?
“Kje pa! Tisto tam je bilo nekaj groznega. Kakšno pranje moganov! Vse je bilo narejeno po sovjetskem načinu in en sam hud dril. Počutil sem se popolnega tujca. Ves čas so nas spraševali, kaj mislimo, javljati smo se morali in govoriti, pa ni bilo važno, da je bilo kaj soli v govorjenju, samo da si uporabljal pravi besednjak. Srbi so bili mojstri v tem. Predavali so nam takrat znani politiki, Dedijer kot nestor jugoslovanskega novinarstva, Boris Ziherl in drugi. Pisali smo vse novinarske zvrsti od komentarjev do športnih poročil, tako da sem se nekaj le naučil, največ pa je bilo vredno, da smo prepotovali velik del Jugoslavije. Učili smo se novinarstva v službi režima. Takšno novinarstvo pa me ni privlačevalo. Nekaj časa sem potem še dopisoval v Mladino, dokler nisem povsem izgubil veselja. Imel sem namreč tudi nekaj zoprnij. V Beli krajini denimo je bila delovna akcija, kjer se je marsikaj dogajalo; nekatere ženske so se hodile na akcijo po domače povedano le kurbat. To sem napisal, pa sem jih grozno slišal, ker je šlo za članice AFŽ. Moj takratni urednik Beno Zupančič me je poučeval, kako moram pisati, da je pač treba gledati na stvari napredno, skozi očala.”
- Bili ste perspektiven partijski kader. Kako, da ste se spremenili v oporečnika?
“Videl sem in spoznaval, kaj vse se dela, kakšne lumparije sc vsepovsod dogajajo. Raz-
kroj morale se je takrat namreč že začel, in če si hotel ostati v izbrani družbi, si moral tudi sam početi lumparije. Pokvarjenci namreč druge silijo v pokvaijenost. Temu sem se uprl tudi z dejanji, denimo, ko kot predsednik delavskega sveta v Mladinski knjigi nisem hotel napasti pesnika Ivana Minattija, ki je bil zaradi nečesa v nemilosti. Hkrati pa sem se začel samoizobraževati. Veljko Rus me je pritegnil k sodelovanju v reviji Perspektive, pisal sem krajše kritične prispevke. Tam sem se spoznal s Tarasom Kermaunerjem, Jožetom Pučnikom, ki je bil takrat velika znamka, in z drugimi. V pogovorih in debatah se mi je razkrilo porazno dejstvo, da pravzaprav nimam izobrazbe, da vsa moja izobrazba iz šol ni nič vredna. Začel sem se učiti tujih jezikov in brati tujo literaturo. Lojze Kovačič me je seznanil tudi z Edvardom Kocbekom, in od vseh teh razglednaih ljudi so prihajale spodbude, da sem se lotil zahtevnejšega pisanja in svobodnejšega premišljanja.”
-	Perspektive so bile kmalu ukinjene, Pučnik je moral zaradi pisanja ponovno v zapor, vi pa ste nadaljevali s pisanjem in objavljanjem. Kakšne so sploh bile možnosti za kritično pisanje?
“Bolj slabe. Političnih esejev denimo ni bilo mogoče objaviti v nobeni domači reviji, zato sem jih pisal za zamejske, za domače pa, kar se je pač dalo objaviti.”
-	Zaradi svojih prispevkov, dveh celo še neobjavljenih, ste bili postavljeni pred sodišče in obsojeni zaradi sovražne propagande. V ozadju pa je bilo še nel jj drugega?
“To je bil formalni razlog. Med zasliševanjem so me še obtoževali, da sem v tajni organizaciji, ki naj bi spodkopala državno ureditev in podobno. Meni pa je bilo jasno, da hočejo imeti koga, ki bo ožigosal Kocbeka. Z njim sem namreč sodeloval pri pripravi odgovorov za intervju v Zalivu, v katerem je Kocbek javno odprl vprašanje o povojnem pomoru domobrancev. Bilo mi je jasno, da moram zdržati pritiske in ne smem pred sodiščem valiti krivde na drugega. Zavedal sem se, da ne smem nastopiti kot zlomljen človek; oblastniki morajo sprevideti, da tako ne gre več. Navajeni so bili na take scenarije, da so imeli skesance, ki so
vse priznavali. Čutil sem odgovornost pred samim seboj in pred javnostjo, da na svojem primeru pokažem, da niso več taki časi, ko bi se še lahko tako delalo. Zdržal sem in seveda tudi plačal z zaporom in kasnejšim šikanira-jem.”
-	Kako je bilo po zaporu? Je vaše oporečništvo vplivalo tudi na življenje vaših najbližnjih?
“Veste, kazen se ne neha z odpustom iz zapora, kaznovanje se nadaljuje tudi potem. Najprej sem 15 mesecev čakal, da sem dobil prvo začasno službo v Mestni knjižnici. V dokumentacijo so mi zapisali, da ne smem delati z ljudmi. In to pri mojem poklicu in dosedanjem delu, učiteljevanju, urednikovanju v založbi in v založniškem oddelku Dela pa redakcijskem delu v tem časopisu! Redno službo sem šele čez čas dobil v Narodni in univerzitetni knjižnici in tam prevedril do predčasne upokojitve; k sreči sem imel nekaj dvojnih let iz partizanov. Trpela je tudi družina. Še najbolj sta moja aretacija in oporečništvo prizadela starejšega sina. Mislim, da je imel zaradi mene hude težave tudi potem, ko je šel k vojakom. Ko sem ga šel obiskat 1981. leta obiskat v Niš, sem ga našel v obupnem stanju. Domov je pisal taka pisma, da smo se zelo zbali zanj. Vse to je pripomoglo k njegovemu tragičnemu koncu...”
-	V slovensko pomlad ste se dejavno vključili, delovali ste v Bavčarjevem odboru, sou-stanovili gibanje krščanske demokracije, nato stranko SKD. Zdjy je videti, kot da vasje nova politika razočarala. Sstopili ste iz SKD, podpisnik ste nove majniške deklaracije. Kako gledate na sedanji trenutek?
“Že od začetka sem bil skeptičen do ustanavljanja strank. Bolj sem bil za civilna gibanja. V Bavčarjevem odboru sem se denimo zavzemal, da bi odbor prerasel v široko gibanje za zaščito človekovih pravic, a so to preprečili.
gibanje za mir rainbow
Tik ob Kolpi pod Križevski vasjo pri Metliki stoji indijanski šotor, ob njem pa še nekaj navadnih šotorov. So se mar v Belo krajino naselili Indijanci, se bo morda kdo vprašal. To ne, res pa je, da že mesec dni bivajo v tem majhnem taborišču, če bi ga lahko tako imenovali, člani mednarodnega gibanja Rainbow (Mavrica).
Rainbow pomeni mavrica in tisti, ki so se odločili dati takšno ime gibanju, ki je pred dvaindvajsetimi leti nastalo v Ameriki, so imeli kar prav. V gibanju ali skupnosti - težko bi rekli, s katero besedo bi Rainbovv bolje označili - je namreč toliko različnih odtenkov v mišljenju ljudi, kolikor članov ima gibanje. Prava mavrična pisanost in razgibanost torej. Toda čeprav se lahko vsak sam odloči, na osnovi česa bo oblikoval in razvijal svojo lastno filozofijo, je vendarle res, da dajejo velik poudarek vzhodni filozofiji, da poskušajo razmišljati po indijansko ter da dajejo velik pomen primitivni kulturi po vsem svetu. Prav vsem pa je skupno, da ne pijejo alkohola, ne poslušajo akustične glasbe in glasbe po elektronskih medijih, da jih druži teorija o ljubezni med vsemi ljudmi ter mir po vsem svetu. Sicer pa skoraj vsi verjamejo v reinkarnacijo, nosijo talismane, so vegetarijanci. In prav slednje je člane Rainbowa pripeljalo v Križevsko vas.
Zdravko Pavlovič iz Križevske vasi je že vrsto let vrtnar. Tik ob Kolpi prideluje zelenjavo na poldrugi hektar veliki njivi. Pozimi so mu vegetarijanci v Ljubljani povedali, da načrtujejo člani Rainbowa letos evropsko
srečanje, že dvanajsto zapovrstjo, v Sloveniji. Ker bo srečanje trajalo kar šestnajst dni, od 15. julija do L avgusta, v tem času pa bodo morali nasititi okrog tri tisoč lačnih želodcev, ki ne prenesejo drugega kot zelenjavo, so se odločili, da bodo prav za to srečanje posebej pridelali hrano. Tudi Pavlovič je bil pripravljen sprejeti ponujeno priložnost, ker pa bi na hektarju zemlje moral pridelati zgolj biološko neoporečno zelenjavo, tega pa sam ne bi zmogel, so priskočili na pomoč člani Rain-bowa. Sicer pa na ta način pridelujejo hrano še v Kočevju, Kopru in v Prekmurju.
V Križevsko vas so člani Rainbowa prišli v začetku maja, ko so posadili sadike zelenjave, sedaj pa jih vsak dan negujejo. Medtem ko sta Poljakinja Dorota in Španec Francesco tam že od začetka, se drugi menjavajo. Tako jima sedaj delata družbo še Bill iz ZDA in Ilija iz Kanade, pred njima pa so bili pri Pavlovičevih tudi Anglež, Nemec in Francoz. Francesco, ki je v Rainbovvu tudi v mirovnem gibanju pove, da so imeli lani mirovni pohod iz Irske v Ljubljano kot protest proti vojni v Bosni in Hercegovini. Letos pa se po julijskem srečanju nameravajo odpraviti na takšne pohode po vseh republikah nekdanje Jugoslavije.
“Prepričani smo, da imamo v sebi toliko energije, da bomo na Balkan znova prinesli mir,” zatrjuje Španec. “Res, da nas morda včasih ljudje nekoliko težko razumejo in ne dojamejo naše teorije, ki je tako preprosta: želimo le mir in ljubezen." Pritegne mu še Ilija, ki pravi, da prav zato, ker jih ljudje napačno razumejo, ne želijo prevelike publicitete, ampak raje vidijo, da se njihova filozofija širi od ust do ust.
V Rainbovvu je malo Slovencev. Pravzaprav le malokdo v naši državi pozna to gibanje. Pa vendar so se odločili, da bo letos srečanje prav v Sloveniji. Kje, še ne vedo, ker še vedno iščejo primeren prostor, prepričani pa so, da ga bodo v tej mehki deželi, kakor jo je imenoval Ilija, kije lani prepotoval Slovenijo po dolgem in počez, zagotovo našli. “Predvsem pa je Slovenija blizu našim članom iz •
Slovenci imamo iz preteklosti slabe izkušnje s strankami. No, zdaj jih imamo in bojim se, da gremo v tisto najslabšo, italijansko inačico strankarstva. Mislim, da je bilo nastajanje strank in strančic spodbujano zato, da bi se preprečilo močno gibanje, kot je bila denimo na Poljskem Solidarnost. Prevladalo je načelo: deli in vladaj! Mislim, da se ponavljajo stare stvari. Problem namreč ni v barvah, ni pomembno, ali si rdeč ali črn, ampak kako deluješ. Mi drugačne politične prakse, kot je bila zadnjih pet desetletij, žal iz življenja ne poznamo. Poznamo jo iz teorije pa od zunaj, sami pa je ne živimo. Preden je ne zaživimo, bo težko. Posebej opozarjam na kontaminacijo jezika. Naš jezik je onesnažen, v njem je polno podtaknjenih pomenov, pri čemer posebno trpijo vrednostni pojmi. Pri nas se veliko govori o pravni državi in o demokraciji, vsak ima polna usta teh besed, vendar če bi ljudi izprašali, kaj razumejo pod pravno državo in demokracijo, bi se izkazalo, da večina sploh ne ve, kaj je to, in da si pod tema pojmoma predstavljajo vse mogoče. To so vrednostni pojmi, katerih pomen mora biti jasen in natančen. Pojme je treba na novo oblikovati. Tudi stare predvojne definicije ne zadostujejo več, ker nimajo več vsebine. Življenje je prineslo veliko novega in jezik mora ustvariti nove pomene, če naj bo jezik sporazumevanja, ne pa razdvajanja. Vsaka totalitarna oblast pa teži, da zabriše jasnost pojmov, da naravni jezik čim bolj zmaliči - to seje še posebej uspešno počelo v samoupravljanju. Sedanjo pojmovno zmedenost pri nas na veliko izrabljajo demagogi.”
-	Vaše misli ne zvenijo optimistično. Ali menite, da slovenski mladi demokraciji slabo kaže?
“Vse je odvisno od nas samih. Če bomo postopoma napredovali, potem nas dogajanje ne bo povozilo. Stvari morajo kreniti v pravo smer, uveljaviti je treba pravno državo, učinkovito finančno kontrolo, sodišča morajo začeti delovati drugače, razrešiti je treba vse afere, tovariši naj povedo, kje je denar, ki so ga nakradli, izdati je treba mrliške liste za vse, ki so bili po vojni pomorjeni itd. Če ne bomo znali vztrajati v pozitivnem razvoju, bomo zabredli v kaos in svet nas bo uvrstil nazaj na Balkan; takšni drugam tudi ne sodimo. Čutiti je prizadevanje, da bi pri nas stvari ne krenile prav, čutiti je blokade in hotenje po kaosu. Nekaterim je nepreglednost in programirani kaos pravo živjenjsko okolje.”
-	Mislite, da imamo dovolj ljudi, ki bodo znali izpeljati resnično družbeno prenovo?
“Takih ljudi je zmeraj premalo. Veliko lažje bi šlo, če Slovenci ne bi bili tako depresiven narod, kot smo, zato je za nas demo-ralizacija še posebej nevarna. Mnogi pa delujejo tako, da bi ljudi demoralizirali, češ, počnite, kar hočete, na koncu pa bo vse po naše!”
MILAN MARKELJ
vzhodnoevropskih držav, ki se v zadnjih letih v vse večjem številu opredeljujejo za našo filozofijo. Slovenija je lepa dežela, a hkrati je vojna tako blizu njenih meja, da je še kako pomembno, da prav na takšnem področju gradimo mir,” zatrjuje Bill.
Poleg tega, da bo ta mednarodna mavrična organizacija prvič imela srečanje v Sloveniji, se je tokrat tudi prvič zgodilo, da člani sami pridelujejo hrano zase. In kako na te ljudi z drugačnimi pogledi na svet, kot jih ima večina Belokranjcev, gledajo v Križevski vasi? Pavlovič se nasmehne, ko pravi, da ni ne vegetarijanec ne pristaš njihove filozofije, a je toleranten do njih, kot so oni tolerantni do ljudi v svoji okolici. A ne le to. Tako kot on rad prisluhne njihovim teorijam v taboru ob žuboreči Kolpi, tudi oni Zdravka nemalokrat vprašajo za mnenje o določeni stvari. In tako tudi Belokranjec prispeva svoj delček v razmišljanje mavrične druščine z vsega sveta.
MIRJAM BEZEK-JAKŠE
Bill, Francesco, Ilija in Dorota v svojem “taboru" ob Kolpi.
nadarjeni otroei
Razvite države pripisujejo skrbi za nadarjene velik pomen. Pri nas jih odkriva in spremlja že tretje desetletje zavod za zaposlovanje, od leta 1986jim podeljuje tudi Zoisove štipendije. Vendar štipendije ne morejo biti vsa skrb za nadarjene. V Novem mestu npr. že šesto leto deluje Klub za nadarjene - Kdaj nacionalni program dela z njimi?
“V tistem času sem bil še srednješolec in moja usoda je bila na splošno verjetno podobna usodi mnogih nadarjenih učencev. Mnogo več časa sem se ukvarjal s preferan-so kot s šolo, ki me, šablonska in neustvarjalna, ni mogla motivirati. Imel sem srečo, da sem si zaradi prirojene radovednosti in dobrega spomina pridobil bogato znanje, zato s šolo nisem imel težav. A poznam več nadpovprečnih posameznikov, ki niso uspeli niti v šoli niti v življenju. Žalostno je, kako malo pozornosti posveča naš (a ne samo naš) šolski sistem nadarjenim. Ne zaveda se, da tisti, ki je inteligentnejši od povprečja svojih vrstnikov, potrebuje dodatno spodbudo, da bi popolnoma razvil svoje zmožnosti, in da potrebuje dodatno vodstvo, saj ni nujno, da je tudi zrelejši od povprečno nadarjenih in da ne bo klonil pred zahtevami šole in življenja. Vse je prepuščeno naključni zavzetosti učiteljev, ki je vse bolj redka. Od 40 učiteljev, ki so me v šoli poučevali, so samo trije pokazali tako zavzetost. A zdi se mi, da je teh 7,5 odst. enako verjetnosti glavnega dobitka v igrah na srečo.” je izjavil Svet Hauptfelt, član mednarodnega združenja superinteligentnih, v knjižici Štipendiranje in nadarjenost.
Skrb za nadarjene otroke se od družbe do družbe razlikuje; predvsem v razvitem svetu je splošno sprejeto spoznanje, da je treba za nadarjene otroke oblikovati spodbudno, razvejeno in bogato izobraževanje. Z nadarjenim otrokom se najprej sreča družina in prav to prvo in najpomembnejše okolje lahko otroka trajno zaznamuje. Starši so veseli vsakega odstopanja otroka navzgor, ko ga primerjajo z njegovimi vrstniki, čeprav vsako prehitevanje v razvoju še ne pomeni tudi nadpovprečne nadarjenosti, je v svojem referatu o vlogi družine nadarjenega otroka na Otočcu na mednarodnem posvetu o nadarjenih dejala dr. Jana Bezenšek. Kasneje lahko šola s togo birokratskim delovanjem otroka otopi, zato so npr. v Nemčiji za nadarjene otroke organzirali posebne, selektivne oddelke. Vendar je tudi v Nemčiji, ki velja za eno najbolj razvitih evropskih držav, dokaj pozno prišlo do spoznanja, da so nadarjeni gonilo družbe, zato jih je treba pravočasno odkriti in jim ponuditi dodatno izobraževanje in možnost uveljavljanja.
Pri nas so se z odkrivanjem in spremljanjem otrok sistematično ukvarjali v zadnjih tridesetih letih zavodi za zaposlovanje. Leta 1986 so začeli nadarjenim otrokom podeljevati Zoisove štipendije. V prvih dveh
letih so jih podelili po 1000, v naslednjih po približno 700. V letošnjem šolskem letu prejema Zoisove štipendije 6.567 dijakov in študentov, več kot 350 pa jih štipendije ne prejema, ker imajo njihovi starši višje plače kot je povprečna plača na posameznega družinskega člana. To pa je komaj 3 odst. celotne populacije mladih. V dolenjski regiji imamo 346 Zoisovih štipendistov, 9 učencev pa ima zaradi preseganja cenzusa le status nadarjenega. Sicer pa se je njihovo število v zadnjih letih povečalo, predvsem na račun drugačnega dela z učenci. Nobeden od teh štipendistov ne more sam zaprostiti za štipendijo. Na podlagi rezultatov testov v sedmem razredu se o učencih za Zoisovo štipendijo pogovorijo skupaj šolski svetovalec, razrednik, ravnatelj in delavec zavoda za zaposlovanje. Za mnoge je to odkrivanje pozno, pa tudi sicer je le dodelitev štipendij odločno premalo za nemirno in raziskovalno ali celo kulturno navdahnjeno mladež. Na posvetu o nadarjenih pred kratkim na Otočcu so najrazličnejši strokovnjaki iz Slovenije - o izkušnjah na tem področju pa so govorili tudi strokovnjaki s Hrvaške in Nemčije - poskušali oblikovati izhodišča za nacionalni program dela z nadarjenimi.
Razvoj skrbi za nadarjene v svetu Ko so Rusi 4. oktobra leta 1957 izstrelili v vesolje prvi zemeljski satelit Sputnik, je Američane zajel preplah. Videli so, da morajo na področju tehnologije in znanosti privabiti nov potencial, ki pa ga lahko dajo nadarjeni ljudje. Lotili so se odkrivanja in dela z nadarjenimi in ustvarjalnimi ljudmi in ob koncu petdesetih in v začetku šestdesetih letih pripravili več različnih programov za
naše korenine
Učitelji odhajajo. Tistih iz časov druge svetovne vojne in let po njej, ko učitelji niso bili le posredovalci znanja, ampak so morali sami skrbeti za to, da je šola delovala, skoraj ni več. A ostajajo v spominu tisočev hvaležnih otrok. Za njih to niso bili le učitelji, temveč nadomestek za vse, česar jim starši v tistih težkih časih niso mogli dati. Predvojne krize, medvojne vihre, hajke in ofezive, sovražnikova preganjanja in požiganja, skozi vse to so morali prav tako kot drugi prebivalci tudi učitelji. A oni so imeli poleg drugih še eno skrb: varovanje in negovanje mlade rasti za bodoče novo in svobodno življenje. Vojna se je res končala, a nove razmere niso dopuščale oddiha in veselja. Mir je zahteval nove napore in odrekanja prav od tistih, ki so že med vojno dali od sebe veliko. Nove generacije so nepretrgoma trkale na vrata in tudi zanje je bilo treba poskrbeti. Vojna je marsikaj uničila pa tudi marsikaj postavila na glavo.
Nekaj prič tistih časov je še živih. Kako je bilo v tistih usodnih časih v Beli krajini, ve povedati upokojena učiteljica Helena Prus. Že dolga leta je Metličanka, saj živi tako rekoč sredi tega mesta, a ko se človek pogo-vaija z njo, iz njenih ust ne bo slišal pristnega belokranjskega izraza. V čisti pogovorni slovenščini ji teče jezik, tako daje prav težko ugotoviti, kje ji je stekla zibelka. No, od svojih osemdesetih let, kolikor jih je dopolnila v drugi polovici letošnjega maja, jih je dobrih sedemdeset preživela v Beli krajini, zato jo lahko z vso pravico imamo za Belokranjko. Rodila pa se je v Novem mestu. Mati Marija je bila doma iz bližine Straže, oče Jernej Hribar, ki je bil v službi na novomeškem sodišču, pa izpod Gorjamcev. Rodilo se jima je osem otrok, preživeli pa so štirje, od katerih je bila Helena najmlajša. Ko ji je bilo devet let, se je družina preselila v Črnomelj. Resje Helena še večkrat pokukala na drugo stran Gorjancev, ko je obiskovala šolo pri sestrah De notre Dame v Šmihelu, učiteljišče v Ljubljani in bila nekaj mesecev otroška negovalka pri družini na
Gorenjskem, a Beli krajimi je ostala zvesta vse do danes.
Na učiteljišču je maturirala sredi tridesetih let, službe za mlado učiteljico pa ni bilo, zato si je morala znajti kakor je vedela in “j znala. Nekaj let je pomagala v družinah kot ^ otroška negovalka, potem pa je le dobila p službo učiteljice v Adlešičih. Tega delovnega o mesta se Helena najraje spominja: prepro- o stih, a prisrčnih, vedoželjnih in prizadevnih otrok in prijaznih ljudi, ki so bili človeku vedno pripravjeni pomagati. Prav med te ljudi, nič krive, nič dolžne, je udarila vojna. Njeni odmevi so ljudi vznemirjali, kdaj pa kdaj pa so njeni kremplji segli tudi do Adlešičev in pustili za sabo smrt in razdejanje. Šolo so uničili plameni in razredi so se stiskali po privatnih hišah in nadaljevali s poukom. Učiteljice, ki so varovale to jato otrok, so čutile, se žalostile in se veselile z njimi. Kolikor otrok, toliko je bilo usod in vsaka je tako ali tako prizadela tudi učeteljico in ves razred. Zdaj temu, zdaj ornemu so odpeljali katerega od staršev, včasih je prišla tudi žalostna vest, da katerega od očetov ni več med živimi. Žalost je kot senca legla nad ves razred in učiteljica je bila tista, ki je morala bolečino v sebi premagati in iz nje pomagati tudi drugim. Včasih je pokalo čisto blizu in kot preplašena piščeta so se poskrili v zaklonišča. Vojna pa je prinesla tudi druge vrste nevarnosti. Marsikod ob poteh ali po grmovju je bilo odvrženega veliko orožja in eksploziva, ki je seveda močno privlačilo otroško radovednost. Odrasli so sicer opozarjali, da je igra s takimi predmeti lahko usodna, toda omama igre s prepovedanim ali pa naključja so botrovala marsikateri nesreči. Takrat je zazijala vrzel v šolskih klopeh in tesnoba se je zagrizla med ljudi. Helena se še sedaj spominja nesreč z zapuščenim orožjem, ki so tisti čas redčile otroške vrste. Tako se je ponesrečil Leon iz Dolenjcev, Tkalčičcva deklica z Bednja in še nekaj drugih.
Helena pa ni imela samo šolskih skrbi ampak je skrbela tudi za svojce, ki so
Helena Prus, upokojena učiteljica iz Metlike
pribežali k njej v Adlešiče pred vojnimi grozotami. Tako sta bila pri njej njena starša in sestra z dvema otrokoma. Lakota je pestila ubežnike, a ljudje so bili dobri in so pomagali tistim, ki so morali zapustiti svoj dom. Med vojno je za rakom zbolel oče in štiriinštiridesetega leta brez zdravil v hudih mukah umrl. Mati je pri Heleni ostala tudi po vojni. Skupaj z njo se je selila na Božakovo, kamor je bila Helena premeščena, pa potem, v začetku petdesetih, za nekaj let spet v Adlešiče. Ko je mati deset let po očetovi smrti umrla, se je Helena preselila v Metliko. Tu se je poročila z brivcem Prusom in poučevala na šoli, ki je bila tisti čas tudi v metliškem gradu, še deset let. Ko se zdaj odpravi čez metliške trge, se je spomni in spoštljivo pozdravi marsikateri starejši Metličan, pa tudi drugod v Beli krajini se je še spomnijo. “To so moji otroci,” si misli Helena in še vedno trepeta za njihovo usodo. Lastnih otrok pa ni imela nikoli. Dovolj je bilo drugih. A jo sedaj, ob večjih družinskih praznikih, ko je vdova in spet sama, samota le nekoliko dregne pri srcu.
Vsakdan Heleni mine ob branju dnevnih časopisov in spominih. “Vse je lepo urejeno. Starost najraje prikliče na dan lepe spomine, slabe pa potlači v kot,” pravi, ko se pogovarjava o njenih doživetjih. Med pogovorom pa trkajo na vrata sosedje in zvoni telefon. Ne, starost upokojene učiteljice Helene kljub temu, da okoli nje ni več otroškega vrišča, le ni tako samotna.
TONE JAKŠE
delo z njimi. Evropske države so začele delati z nadarjenimi kasneje, npr.: v Nemčiji so vse do sedemdesetih let po: 'ečali pozornost predvsem najširšemu izobraževanju in pomoči manj nadarjenim, ker so menili, da se bodo zelo nadarjeni znali uveljaviti sami. Tako kot pri nas je bil tudi njihov šolski sistem naravnan na povprečnost. V začetku osemdesetih let pa se je ta odnos temeljito spremenil, te spremembe so bile pogojene tudi z nekaterimi znanstvenimi dognanji in izkušnjami drugih držav, predvsem ZDA. Nemška zvezna vlada je za nadarjene pripravila posebne izobraževalne programe. “Zahteve do družbe se nenehno povečujejo, v Nemčiji še posebej zaradi ponovne združitve držav. Da bi lahko izpolnili te zahteve in hkrati zavarovali naš visok življenjski standard in našo kulturno samobitnost ter ohranili naše naravne življenjske temelje, so potrebni nadpovprečni dosežki,” je dejal nemški gost na Otočcu dr. Ernst August Blanke. V Zvezni republiki Nemčiji vztrajajo pri diferenciranem sistemu splošno izobraževalnih šol. Vlada je ustanovila večje število specializiranih šol za tiste otroke, ki hočejo več, organizirana imajo tudi razna tekmovanja, med katerimi je najpomembnejše tekmovanje “Mladina raziskuje”. Razvito pa imajo tudi pospeševanje razvoja nadaijenih med usposabljenjem v podjetjih. Med drugim pa imajo v Nemčiji tudi posebne sklade za pospeševanje razvoja nadarjenih, ki so jih ustanovile cerkve, stranke in sindikati. Ti skladi skrbijo trenutno za 12.500 študentov in 2.700 doktorandov.
Milijoni za talente sredi 70-ih ukinjeni
V šestdesetih letih, ko je gospodarska stiska pestila Slovenijo in je leta 1965 nastala gospodarska reforma, smo tudi pri nas uvideli pomen nadarjenih. Na pobudo Pavla Kogoja, takratnega vodje oddelka za poklicno usmerjanje pri Republiškem zavodu za zaposlovanje, je nastal sklad Milijoni za talente. Vendar je bilo sistematično odkrivanje nadarjenih leta 1974 prekinjeno. Več kot deset let potem se je v šolah gojila enakost, važnejše kot skrbeti za talente je bilo dvigniti izobrazbeno raven srednjih učencev, bodočih industrijskih in kmečkih delavcev. Korak v skrbi za nadarjene je pomenil tudi Zakon o osnovni šoli iz leta 1980, kije uvedel fakultativne predmete in obogatil interesne dejavnosti, vendar v praksi ni najbolje zaživel. Leta 1986 je bilo omogočeno sistematično odkrivanje in štipendiranje nadarjenih, štipedija pa je dobila ime po baronu Žigi Zoisu. Dr. Jan Makarovič je na Otočcu povedal, da je pred dvema letoma poročal o slovenskem sistemu odkrivanja nadarjenih na 3. evropski konferenci ECHA, ki se ukvarja izključno z delom na-daijenimi, vendar ni opazil, da bi imeli še kje tako domišljen sistem odkrivanja in šti-
pendiranja talentov, kot ga imamo pri nas. Dodal pa je še, da se je novonastala slovenska država pri skrbi za nadarjene zelo slabo izkazala, saj še do danes ni prišlo do sestanka z Ministrstvom za šolstvo in šport na to temo.
Prvi klub za nadarjene v Novem mestu
Šola sama po sebi ne skrbi za nadarjene. “Kot birokratska organizacija zahteva od učenca, da obvlada določeno snov, ker je ta snov predpisana v programu, in da izpolnjuje svoje šolske obveznosti v strogo predpisanem časovnem in prostorskem okviru. Za šolo ni dovolj, da se učenec snov nauči, temveč se je mora naučiti v določenem času, po določenem zaporedju, iz določenih knjig..,”je dejal dr. Makarovič. Dr. Marjan Blažič pa je govoril o različnih konceptih izobraževanja nadarjenih; o selekcijskem, ki nadarjene izobražuje ločeno od ostale populacije, ter o integracijskem konceptu, kjer se izobražujejo nadarjeni in ostali učenci skupaj. Predlagal je modificiran model integracijskega pristopa s podarkom na uvajanju mladih v raziskovalno delo v društvih ali klubih za nadaijene učence. Prvi takšen klub je nastal pred šestimi leti na Dolenjskem in ga že od vsega njenega začetka vodi negova pobudnica, srednješolska pedagoginja mag. Ana Blažič. Klub vključuje nadaijene učence Dolenjske in Bele krajine. Srednješolski in univerzitetni učitelji so prvo leto predavali 50 učencem, danes predavajo že 115-im. Jedro programa tvorijo jeziki in naravoslovni predmeti, z veseljem pa gredo tudi na strokovne ekskurzije.
Mag. Blažičeva je naredila med učenci v klubu raziskavo o pomembnosti socialnega okolja na razvoj nadarjenosti. Glede na izkušnje, ki jih ima, pravi, da je v generaciji 1500 otrok nadpovprečno nadarjenih 19. Iz raziskave pa podatki govorijo, da živi več kot 95 odst. anketiranih nadarjencev v popolni družini, da so očetje v povprečju 5 let starejši od mater, sicer pa v starosti od 40 do 50 let, da je izobrazbena struktura staršev bistveno višja od povprečja - imajo srednjo, višjo ali visoko šolo - da so v glavnem vsi obiskovali vrtec in da so že kot majhni bili polni energije. Večina njih je bila tudi srečna. Čeprav imajo šolo v dobrem spominu in so radi tekmovali, pa še v največji meri pogrešajo spodbujanje ter nato razumevanje. Kar 30 odst. vprašanih pri pouku ne želi izražati svojih misli, 18 odst. pa se jih sploh ne oglaša, ker pravijo, da imajo s tem slabe izkušnje.
Učiteljev pristop in način dela z nadarjenimi je še kako pomemben, vendar za to še ni potrebno, da je tudi učitelj nadarjen, dobro pa je, da je ustrezno in temlejito izobražen. Za dodatno izobrazbo pa-bodo morale poskrbeti učiteljske kadrovske šole, saj potrebujejo učitelji za delo z učenci obeh skrajnosti dodatna znanja.
JOŽICA DORNIŽ
iz preteklosti
TPmušBsfl ^jpa(H0
Turki so prvič vdrli na Kranjsko leta 1405, morda celo tudi leta 1408, potem pa so v sto letih čez kranjsko mejo jezdili kar 24-krat. Pri teh roparskih pohodih je veliko trpela tudi Šentjemejsko polje. Zlasti hudo je bilo leta 1469, ko so Turki prijezdili od Kostanjevice in se na dan sv. Janeza Krstnika celo utaborili na Šentjernejskem polju. Po zapisih celjskega stotnika v državnem zboru v Regensburgu lahko ugotovimo, da je dan pred sv. Marjeto, to je 11. julija 1476, s hrvaške na našo stran pridrvelo več kot 4500 turških janičarjev. Ker niso mogli čez naraslo Savo, sojo udarili proti samostanu Pleterje, ki je bil tedaj močno utrjen. Brezuspešno so ga naskakovali. Zato so opustili obleganje samostana in krenili proti Novemu mestu in na svoji poti požigali in ropali.
Turki so se na roparskih pohodih na Kranjsko, če se je le dalo, izognili Žumber-ka, ker so se bali Uskokov. V otomanskih krdelih je bilo tudi veliko kranjskih fantov, ki sojih Turki na svojih pohodih ujeli in odpeljali v suženjstvo, nazaj so se vračali kot janičarji.
Kot spomin na tiste čase sta se na hrvaški in slovenski strani Gorjancev ohranila kraja Stojdraga in Pirošca. Ime za kraj Pirošca pri Cerkljah na Dolenjskem naj bi nastal takole: Mlado dekle je šlo na studenec po vodo. Ko jc pila vodo na studencu, jo je presenetil janičar, vendar je ni pokončal s handžarjem, ampak jo je ogovoril: “Ne boj se, deklica, pij, rožca!”
SLAVKO DOKL
k
C
n
g
g
r
s
s
1
I
i
br,
A
G
Sl
Al
o:
I
si
v.
bi
ni
di
Z
le
d
h
S
Sl
V
I
j
I
i
C. =r 3	F V-CT E? a. P	S = ? = K
NAGRADI V NOVO MESTO IN OTOČEC
Žreb je izmed reševalcev 20. nagradne križanke izbral HELENO MURGELJ z Otočca in MILICO AVSEC iz Novega mesta. Murgljevi je pripadla denarna nagrada, Avsčeva pa bo prejela knjižno nagrado. Nagrajencema čestitamo.
Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 30. junija na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 22. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v naš poštni nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.
REŠITEV 20. NAGRADNE KRIŽANKE
Pravilna rešitev 20. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: RITINA, AA, OVENELOST, MAMI, SPOL, DANICA ICA SIMŠIČ, ČIN, NIVA, O KIT, AJA, SNACK BAR, MARK, ARIO, AR,
amoret, jazine, desantna ladja, OSATNIK, ARIEL.
prgišče misli
Spominjajo se samo tisti, ki gredo v pekel; zato se tudi imenuje pekel.
A. MUNTHE
Vsi smo nekako v razkoraku med tem, kar bi bili radi, in tistim, kar smo v resnici, takovsvoji najintimnejši notranjosti kot v javnem družbenem življenju.
C. ZLOBEC
Zgodovinski dogodek najprej zažari v čudoviti lepoti, potem sije s svojo novo pravico, nato zbledi v večnem dvomu ljudi in končno ugasne kot čisti nesmisel in greh.
B. ŠTIH
Samo ideje, ki imajo možnost, da se v javnosti soočajo z drugimi idejami, se pokažejo kot sprejemljive ali nesprejemljive.
C. ZLOBEC
NAGRADNA KRIŽANKA
22
SALOMONOV
UGANKAR
fjjg VSi
sr
AVTOR:
JANEZ
KOGOVŠEK
DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST
RENAULTOV AVTO R4
PRISTAŠ
IMAGIZMA
KRAJ PRI SARAJEVU.
SRED.
REPUBUKE
SRBSKE
pfgT
CIRKUSU
PRED JLET1 ODLIČEN ITAL
MOGOČE
VRSTA
APERITIVA
TUJA IN NAŠA ČRKA
GRŠKI
FILOZOF
MESTO V GRŠKI POKRAJINI TESALUI
URADNI
RAZGLAS
PREŠER-
NOV
PRIJATELJ
ANDREJ
PROTIZA-
KONITO
DEJANJE
NEM. PEVEC UDO
>
ITAL.
AMERIGO
RAZPAD ORG. SNOVI ZARADI VLAGE
A. INGOUČ
ČAS MED , DVEMA ŠOLSKIMA URAMA
IND. POLi-. TIK ŠASTRI
NEM. FILOZOF GEORG
IDEJNI
UTEMELJI-
TELJ
UVELJAVITEV NA POKLICNEM
PODROČJU
AMER.
PEVEC
RICHIE
AMER.
FILMSKI
IGRALEC
WAYNE
UKANA
STAVČNI
IN
MATEMA-
TIČNI
ZNAK
VZVIŠENA
URŠKA
PESEM
ŠVICARSKI
ALPSKI
SMUČAR
DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST
GLASBENI
KERSNIK
ESTONEC
(KRAJŠE)
GLAVNI
ŠTEVNIK
GRŠKA
BOGINJA
USODE
GL.
MESTO
VIETNAMA
SNOV, KI POVZROČA
ZADNJI
ČRKI
ABECEDE
VZKUK
PRI
BIKOBORBI
HRIBOVIT GRŠKI OTOK V EGEJSKEM MORJU
SKUPINA
PEVCEV
OSMI TON OO OSNOVNEGA
ORODJE 2 NAZOBČANIM
USTOM
zanimivosti iz sveta
Ubijalska bakterija razjedla obraz, Morilska bakterija z zobmi, Mesojeda bakterija na pohodu, Podivjani mesojedi streptokok mori - 5 takimi in podobnimi naslovi so evropski tabloidi pospremili med svoje bralce novice o sicer redki bolezni, ki se je pred kratkim začela pogosteje pojavljati v nekaterih evropskih državah. Mediji so dvignili precej prahu in v javnosti zbudili strah, da se je modemi svet znašel pred novo “Črno smrtjo”, “kugo stoletja” ipd. Bolezen je znana tudi pri nas.
Poročila so bila res grozljiva. Pisalo je o okužbah, po katerih je okuženim iz ure v uro vidno propadalo mišičevje in maščoba ter so v enem ali dveh dnevih umrli, ne da bi jim zdravniki lahko pomagali, nekatere pa je pred smrtjo po okužbi z mesojedo bakterijo rešila le hitra amputacija rok ali nog. Preplah so najprej zagnali v Veliki Britaniji, kjer so zabeležili več primerov smrti zaradi okužbe z mesojedo bakterijo, kmalu pa je preplah zajel tudi Belgijo, kjer so prav tako ugotovili več smrtnih primerov zaradi okužbe. In strah je zdivjal naprej po Evropi. V Franciji naj bi prav tako beležili več deset smrtnih primerov pa na Nizozemskem in več kot 20 tudi v Nemčiji. Izkazalo se je, da bolezen pravzaprav ni novost, le da se javnost doslej zanjo ni zanimala oziroma da so o njej zdravniki molčali. Kako tudi ne, ko pa je bila zelo redka! Prof. Thomas Pennington z univerze Aberdeen je za Nevvsvvcek izjavil, da ne gre za nikakršno epidemijo, nevarnost, da obolite za smrtonosno okužbo te vrste, pa je tolikšna, kot da vas zadene strela. Vendar ta in podobne izjave niso pomirile preplaha. Zdravniki imajo obilo dela s pacienti, ki opažajo na sebi znamenja različnih okužb in so v strahu, da se jih je lotila mesojeda bakterija, četudi gre za navadno vnetje grla ali kaj podobnega.
Nenavadna kužna bolezen, ki je zbudila tolikšen preplah, seveda ni ne prijetna ne lahka, vendar pa gre pri pisanju časopisja večidel res za pretiravanja, je splošno mnenje strokovnjakov v svetu. Njim se pridružujejo tudi naši zdravstveni delavci, ki pravijo, da bolezen poznajo in jo tudi uspešno pozdravijo, najbolje pa je, da jo odkrijejo dovolj zgodaj. V Sloveniji so doslej zabeležili le dva primera zapletov s tako imenovano mesojedo bakterijo. Kot so sporočili po televiziji, je eden od bolnikov že ozdravel, enega pa še zdravijo na infekcijski kliniki v Ljubljani.
Znanost pozna bakterije že od 17. stol., od sredine 19. stol. pa se ve, da so povzročiteljice različnih bolezni, od angine, pljučnice in davi-ce do oslovskega kašlja in tetanusa. Ko pridc-jo v telo, se lahko zelo hitro razmnožijo. V
telesu tvorijo strupe, ki škodijo celicam človeškega telesa. Telo se jim upira z naravnim obrambnim sistemom, kadar pa je obramba šibkejša in se bakterije preveč namnožijo, človek zboli. Potem priskočijo na pomoč
zdravila, predvsem antibiotiki, ki učinkovito zdravijo.
Tudi streptokoki, kakršen je zdaj razvpiti mesojedi streptokok, so že dolgo poznani. Povzročajo različne bolezni: škrlatinko, vnetja srednjega ušesa, sinusov, možganskih open in srčne mišice, tudi vnetje kože itd. Medicina je bila vse do letos prepričana, da jih povsem obvladuje, a se je žal izkazalo, da ima narava tudi na tem področju za človeštvo še nekaj presenečenj. Razvil se je namreč sev strep-tokoka A, ki je posebej strupen. To je ta tako imenovana mesojeda bakterija, ki zdaj straši po svetu. Ko bakterija pride v telo, se hitro namnoži in izloča večje količine strupa, ki topi maščobe in uničuje mišice. Presnetljivo je predvsem to, da bolezen zelo hitro napreduje in da je odmiranje tkiva tako intenzivno. K sreči je tudi mesojeda bakterija občutljiva za
zdravnik razlaga
mr.sc.dr. Tatjana Gazvoda
Prehrana pri boleznih jeter m žolča
Dietna prehrana pri boleznih jeter in žolča seje v zadnjih letih spremenila. Mnenje, da moramo jetrom “prizanašati” s posebno dieto, se je izkazalo v marsičem zmotno. Pomembnejše je, da bolnim jetrom dovajamo potrebna hranila z uravnoteženo in vredno hrano, ne pa da jih z enostransko dieto oviramo pri delovanju, ki je že bolezensko moteno. Nekoč zelo stroga pravila diete so se sprostila. Jetrna dieta kakor tudi dieta pri žolčnih boleznih se ravna danes po teži obolenja. Dolgoročna dieta za kronične jetrno-žolčne bolnike se le malo razlikuje od polnovredne hrane, priporočljive tudi za zdrave. Ta odstop od dosedanjih dietnih navad ima dve bistveni prednosti. Kroničnemu bolniku se ni treba več odrekati različnim jedem, gospodinja pa lažje kuha zanj. Prej je morala kuhati za bolnika posebej, sedaj pa zanj pripravlja jedi skupaj z obroki za vso družino. Paziti mora le na nekaj posebnosti.
Najprej moramo ugotoviti, ali se hranimo pravilno, ali je naša hrana pravilno uravnotežena in polnovredna. Skoraj vs namreč uživamo v dnevnih obrokih preveč maščob in ogljikovih hidratov. Na sploh jemo preveč bogato hrano! To dokazuje naraščanje presnovnih bolezni, ki jim pravimo tudi civilizacijske bolezni.
Hranila in balastne snovi
Z dnevno prehrano dobimo vse tiste snovi, ki jih telo potrebuje za rast in presnovo, za vse telesne in duševne storitve, za ohranjanje telesne toplote in tudi za nadomeščanje izrabljenih telesnih celic. Pri tem so nenadomestljive sestavine beljakovine, maščobe, ogljikovi hidrati, vitamini in minerali, ki jim pravimo hranila. S hrano pa ne uživamo samo hranil, temveč tudi druge sestavine, ki nimajo značilnosti hranil. To so balastne in vlaknaste snovi, pomembne za vzdrževanje nekaterih telesnih funkcij,
čeprav niso hranila.
Ko govorimo o zdravi prehrani, mislimo na polnovredno hrano, v kateri so hranila uravnotežena s sestavnimi deli brez hranilnega pomena. Hrana mora tudi ustrezati posameznikovi energijski potrebi.
Energijska potreba
Energijo potrebujemo za vse funkcije, ki jih opravlja telo tudi tedaj, kadar miruje (na primer delovanje srca in možganov). Potrebujemo jo tudi za vsakršno telesno udejstvovanje, od lahkega do težkega dela.To energijo dobi telo z izgorevanjem hranil. Ob tem se sprošča toplota oziroma energija. Merska enota za toplotno oziroma energijsko gospodarstvo neke snovi je joule. Ljudje, ki telesno ne delajo težko, porabijo na dan približno 8000 do 10000 kJ (2600 kkal). Medtem ko porabi 25-letni moški pri lahkem telesnem delu dnevno približno 10000 kJ (2600 kkal), pa potrebuje moški iste starosti, ki opravlja težko telesno delo, na dan približno 13000 kJ (3200 kkal). Naša dnevna energijska potreba je sestavljena iz količine energije, ki jo potrebuje organizem za vzdrževanje sorazmerno stalnih funkcij v mirovanju, in energije, potrebne za delo.
Na teh temeljnih ugotovitvah energijskih potreb in načelih pravilne prehrane slonijo praktični nasveti za dieto pri jetrnih boleznih in boleznih žolčnih poti.
Nekqj praktičnih nasvetov
Obroke pripravimo kar se da okusno. Jejmo redno, toda ne preveč hkrati. Med glavna obroka vstavimo enega ali dva vmesna. To je bolje kakor dva obilna glavna obroka. Jejmo počasi in dobro žvečimo. Jedi naj bodo pestre. Obroki morajo vsebovati vsa hranila v uravnoteženi sestavi in morajo biti vitaminsko bogati. Dovajanje kalorij s hrano mora zadoščati za naše energijske potrebe. Ne uživajmo pretirano veliko beljakovin. Ravnajmo se po načelu, da zadošča gram beljakovin na kilogram telesne teže. Pri tem je pomembno, da uživamo živalske in rastlinske beljakovine. Obroki naj ne bodo premastni.
(Se nadaljuje)
praktični bC praktični KRIŽ praktični /\
. praktični	>

QFla
Čebula proti glavobolu
Le malokdo se lahko pohvali, da ne ve, kaj je glavobol. Tisti, ki niso takšni srečneži, pa si ga pogosto preganjajo s tabletami proti bolečinam, kar pa ni najbolj priporočljivo, zlasti še, če so bolečine pogoste. Bolje je iti na sprehod, se razgibati ali si pomagati z avtogenim treningom, posebno še, če je glavobol posledica napetosti ali stresa. Zelo dobro domače zdravilo proti glavobolu pa je čebula. Surovo čebulo narežite na tri do pet milimetrov debele rezine in jih zložite na krpo, to pa zvijte v podolgovat obkladek. Položite ga na zatilje, od ušesa do ušesa, da se ne bo premikal, ga povežite z ruto. Ležite in počakajte, da bolečina mine. Če vas moti zadah po čebuli ali se vam zaradi ostrega vonja celo solzijo oči, jih pokrijte z vlažnim robcem.
■ 11	J
11	

antibiotike in so ji zdravniki z njimi kos.
Da bomo morebitno nesrečo pravi čas prepoznali in ukrepali, navedimo še značilnosti, ki spremljajo okužbo. Običajno sc bolezen začne z visoko vročino, mrzlico, bolečinami v sklepih in mišicah, zelo boleče postane tudi mesto, kjer je bakterija prišla v telo. To je ponavadi manjša poškodba, vbodna ali topa. Na tistem mestu močno boli, koža velikokrat postane rdeča in topla. Pojavijo se lahko tudi mehurji. Izredno pomembni so tisti znaki, ki kažejo na šok, to so padec krvnega tlaka, rdečica po vsem telesu in motnje v delovanju pljuč, srca in možganov. V takih primerih je treba bolnika takoj spraviti v bolnišnico, kjer bodo poskrbeli zanj.
Predvsem pa brez panike, kot bi rekel dobri vojak Švejk!
MILAN MARKELJ
n
^0
Dunajska češnjeva torta
140 g margarine, 140 g sladkorja, 3 rumenjaki, 1 ščepec cimeta, 1 žlička ruma, limonina lupina, 100 g moke, 2 zvrhani žlički pecilnega praška, 50 g zmletih mandeljev, 3 beljaki, 500 g češenj brez pešk, sladkor v prahu, 1/ 4 1 sladke smetane. Zmehčano margarino damo v visoko posodo, kamor damo še sladkor, rumenjake, cimet, rum, limonino lupino in moko, v katero smo vmešali še pecilni prašek. Z električnim mešalcem, naravnanim na največjo hitrost, vse skupaj zmešamo. Dodamo zmlete mandlje in na koncu trdo stepen sneg. Testo damo v dobro namaščen model za torte in ga obložimo s češnjami. Pečemo v vnaprej segreti pečici pri 180 stopinjah eno uro. Češnjevo torto posipamo s sladkorjem v prahu in ponudimo s stepeno sladko smetano.
Kaj izboljša kakovost?
Dober kompost je za vrt nepogrešljiv. Nastaja s trohnenjem organskih snovi, ne gnitjem, za to pa potrebuje posebne razmere in čas. Klasičen kompostni kup je širok 1,5 do 2 m in poljubno dolg ter trapezaste oblike. Naložena organska gmota ne sme biti višja od 1,5 m, kompostni kup pa mora vedno stati na živih tleh, na istem mestu in v senci. Pred kompostiranjem je treba izločati vse, kar tja ne spada: steklo, plastika, žica, pločevina, še celo pelin in orehovo listje nista priporočljiva, saj preganjata deževnike, ki v t.i. četrti fazi kompostiranja naredijo zrel in obstojen kompost. Kompost dozori prej, če mu v plasteh primešamo zemljo, še boljše pa je dušično gnojilo. Znan in preizkušen dodatek je apno, ki prepreči preveliko kislost. Obnese se tudi zalivanje z gnojnico ali vsaj z vodo, saj mora kompostni kup ostati vedno vlažen. Kompostni kup je zrel v letu dni.
Junij in promet
Glede prometnih nesreč smo Slovenci v evropskem ospredju. Veliko so temu krive slabe ceste, veliko avtomobili, še največ pa vozniki sami. Prav tu je možno hitro in z vidnim uspehom ukrepati. Statistika kaže, da je veliko povzročiteljev nesreč mladih, precejšen odstotek tudi vinjenih voznikov. Prav je, da imajo mladi ljudje vozila in vozniška dovoljenja, treba pa bo storiti več za to, da se bodo zavedali, da na cesti niso sami in da se morajo nekaterim razvadam v prometu odpovedati. Še najbolj nevarna je kombinacija mladosti in alkohola. Tega bi se morali zavedati tudi starši, ki svojim otrokom brez predsodkov in predhodnih opozoril omogočajo vožnjo v prometu. Junijski čas, ko zaključujejo pouk sredje šole in ko je po javnih lokalih veliko praznovanj obletnic mature, je zato zlasti nevaren. Prelistajmo samo kroniko nesreč. Še enkrat: alkohol ne sodi za volan!
j	Izboljšajmo
I j toplotno zaščito zunanjih sten II
Ko zunanja izolacija ni možna ali se stavba uporablja le občasno in jo želimo segreti v kratkem času, se lahko odločimo za notranjo izolacijo. Če se hočemo izogniti problemom z vlago, moramo na površino toplotne izolacije, ki je obrnjena v prostor, vgraditi parno zaporo. Prednost so: manjši stroški v primerjavi z zunanjo izolacijo, izolirati je mogoče samo posamezne prostore, fasada ostane nedotaknjena. Pomanjkljivosti pa so: pri oknih in stropovih lahko ostanejo toplotni mostovi, električne instalacije in grelna telesa je potrebno prestaviti, položaj rosišča se spremeni in lahko pride do vlage v stenah, zunanje stene izgubijo sposobnost toplotne akumulacije. Prostori, zaščiteni znotraj, se hitro ohladijo. Pred vsemi deli je potreben posvet s strokovnjakom, med deli pa je treba paziti na pravilno izvedbo.
3p****to^ ®	A KNJIŽNA POLICA

mm
N
jž
«J
I
.3
..........
Nepogrešljivi, a premalo poznani del cerkvene opreme so svečniki, ki krasijo oltarje, izdelani pa so iz lesa ali kovine ter bolj ali manj bogato okrašeni. V skromni podružnični cerkvi v Ponikvah pri Veliki Dolini najdemo lepo vrsto svečnikov, ki kažejo stilne poteze baroka in klasicizma ter so izdelek posavskih delavnic in domačih mizarskih mojstrov. (Pripravila umetnostna zgodovinarka Marinka Dražumerič)

Strašna podoba evropske sužnosti - Po leti delajo posli tudi po 20 ur m dan v posebno dobrih hišah! ali je čudo, da si zlasti dekle žele in iščejo spremembe ? in le, da jim odlagne, rade hodijo tudi v take službe, kjer je nevarnost za nedolžnost ali dobra plača za človeško, ne več ko živinsko delanje! Radi slabih zaslužkov se tudi pospešuje kurbarija. Dekle misli, kako bi si kupilo kak svilen robec, pa ni dosti soldov, ker je treba omisliti še bolj si črevlje in kiklo - vot, zdaj pride ljubček in ponudi razun srca tudi kak goldinarček. Dar se sprejme, druginemanj rad kot prvi - ljubček zahteva in dobi odškodnino, - posteljo ljubičino. Če kaj ujame, je briga njena, ne njegova! Bogme strašna podoba evropske sužnjosti.
Grde in drekastepoti - Dolenjske ceste razun ono malo velikih vzemi hudič! Postranska ni nobena zanič, ob dežji nahaja se na vsaki kraj kak kraj, večidel pa mnogo krajev, kjer ni mogoče dalje iti bodi si radi globokega blata, zagreznih jam in blatnih mlakuž, bodi si radi potokov in studencev, ki se razlivajo curkoma čez cesto. Naj grje razkopani in drekasti so poti v vaseh, kajti se menda nikoli prav ne nasi-plje. Vendar ne sme se pripisovati vsa napaka kmetu, mnogo teh sitnosti izvira iz narave dolenjskih nižav, rek in gora.
Za pse več ko za človeka - Vašegnade in oskrbniki in najemniki imajo večidel silne nepriklenjene pse okoli hiše. Mnogokrat napadajo ljudi. Ko zavpijem v Brajtenovem kučarju, naj pokliče pse od mene proč, se falot še zmenil ni. Tudi pri Otočcu in Ruperčvrhu so me te zveri naskakovale. Naj veči kinoftl je v teh krajih Langer. Mnogi grajski psi so veliki ko teleta, troši se nanje ko na kakega človeka.
Štirje novi Kondorji
Zbirka Kondor, ki jo že dolgo vrsto let pošilja na knjižni trg Mladinska knjiga in ki si je priborila lep krog bralcev ter z njimi precejšen ugled, je bogatejša za štiri nove knjige. V skladu s Kondorjevo temeljno zasnovo dobivamo z njimi pomembna dela svetovne in domače književnosti.
Zanimiva posebnost pomladanskega Kondorjevega paketa je nedvomno prevod svete knjige Indijancev Quichc POPUL VUH, ki ga je pripravila in opremila s spremno besedo Nina Kovič. To delo je zbudilo precejšnje zanimanje v svetu in je vplivalo na sodobno latinskoameriško literarno ustvarjalnost. Gre za knjigo, ki predstavlja celovit prikaz stare indijanske mitologije, ljudskih verovanj in običajev ter zgodovino indijanskih plemen, ki so po padcu majevskega imperija poselila ozemlje današnje Gvatemale. Knjiga je nastala po španski konkvisti, zapisal pa jo je neznan Indijanec v kičevščini in latinici, bila pa naj bi povzetek starejše slikopisne indijanske kronike. V18. stol. so rokopis odkrili in ga prevedli v španščino, za ta edinstveni “spomenik prastarega sveta” pa je poraslo zanimanje šele v začetku tega stoletja s prevodi v druge svetovne jezike. V slovenščini knjige doslej nismo imeli.
Iz svetovne književnosti zajema tudi naslednja Kondorjeva knjiga, ki prinaša tri komedije slovitega francoskega komediografa Jeana B. P.
Moliera. Gre za troje del, ki zavzema- ............ „„„ „
jo v Molierovem opusu posebno mes- da španskoameriško književnost se
tn in iih nnznavalri livrS^ain v ^anreL-n	—i• -m_:__i :i    •
kar 12 pesniških zbirk, katerim se zdaj pridružuje še izbor, ki ga je pod skupnim naslovom NIHANJE MOLKA iz dosedanjega pesnikovega dela pripravil ter s spremno besedo opremil Matevž Kos. Skozi knjigo kronološko sledimo Tauferjevemu pesniškemu ustvarjanja od zbirke Svinčene zvezde iz leta 1958 do najnovejših, še nenatisnjenih pesmi. Prerez skozi Tauferjevo poezijo dokazuje avtorja predvsem kot modernista.
MILAN MARKELJ
Spanskoameriška
poezija
Spanskoameriška poezija je pri nas malo znana, saj je ni nihče sistematično prevajal in proučeval. To, kar je bilo prevedenega, je bilo opravljeno bolj ali manj iz posebne vneme posameznikov. Šele v zadnjih letih se slovenski prevajalci lotevajo te poezije nekoliko bolj sistematično, kar potrjujejo tudi objave. Posebne pozornosti so bili do zdaj deležni pesniki, ki so bili počaščeni z Nobelovo nagrado.
Vsi ti in drugi pesniki iz špansko govorečih srednje- in južnoameriških dežel se čutijo španskoameriške pesnike in vsak šele nato pesnika svoje dežele. Vsi se napajajo iz istega jezika in kulturne tradicije, saj v španski Ameriki državne meje ne pomenijo tudi kulturnih meja. Zato bi komajda lahko govorili o nacionalnih književnostih. Naj bo že kakorkoli, dejstvo je,
to in jih poznavalci uvrščajo v žanrsko in tematsko enoto. Komedije TARTUFFE (prevod Oton Župančič), DON JUAN (prevod Aleš Berger) in LJUDOMRZNIK (prevod Josip Vidmar) predstavljajo Molierov “sprehod po robu”, ko je spravil komedijo na visoko raven in se hkrati dotaknil roba, čez katerega vodi pot v tragedijo in dramo. Obsežno spremno besedo k trem komedijam je napisal Blaž Lukan.
Urednik Kondorja Aleš Bergerje iz domače književnosti za predstavitev izbral poezijo sodobnega pesnika Vena Tauferja in iz vrste zamolčanih pisateljev Stanka Kocipra. Slednji se predstavlja z zbirko črtic iz Slovenskih goric MERTIK. Črtice so nastale že pred pol stoletja, vendar ni bilo govora, da bi zanje ali za njihovega avtorja v domovini lahko vedeli; Kociper je bil namreč domobranski pisatelj in politični emigrant. Zdaj se s svojim pisanjem vrača v domovino in se postavlja na mesto, ki mu v naši realistični prozi pripada. Spremno besedo k črticam je napisal Taras Kermauner. Pesnik Veno Taufer pa je bil ves čas prisoten v slovenski literaturi, saj je izdal več knjig, med njimi
stavlja 19 nacionalnih književnosti, in to je pri sestavi prve antologije španskoameriške poezije, ki jo je pod naslovom SODOBNA ŠPANSKO-AMERIŠKA POEZIJA te dni izdala Cankarjeva založba, moral upoštevati njen urednik in glavni prevajalec pesnik Ciril Bergles.
Zajetna, okoli 580 strani obsegajoča antologija ni le prva izčrpna informacija o pesniškem dogajanju v špansko govorečih deželah onkraj Atlantika v 20 stol., temveč je prevsem dragocen in očarljiv pesniški cvetober, izbor tistega, kar se je sestavljalcu ponudilo iz velikanske pesniške zakladnice. Na izbiro je imel mnogo več, kot je nato lahko odbral. Tako je v antologijo uvrstil le pesmi 40 pesnikov, predstavnikov 13 nacionalnih književnosti, od Mehičana Ramona Lopcza Velardeja, najstarejšega v tej knjigi, do Perujca Javiera Herauda, ki kot najmlajši antologijo zaključuje. Kot prevajalci so poleg Berglesa napisani še Jože Udovič, Aleš Berger, Ferdinand Miklavc in Niko Košir. Največ pesmi je, kot rečeno, poslovenil Ciril Bergles, ki je napisal tudi uvodno študijo in spremna besedila za vse zastopane pesnike.
KO JE SLOVENIJA PRAZNOVALA OSAMOSVOJITEV, JO JE PRIMORSKA ZE BRANILA...
primorske novice
DAN PREJ
Tik pred izidom je knjiga, ki z dokumenti in pričevanji razkriva resnico o vojni za Slovenijo, ki seje pričela 26. junija 1991, še pred začetkom proslav ob razglasitvi osamosvojitve. Resnica o ljudeh in dogodkih, ki so bili zamolčani zaradi višjih ciljev, knjiga, ob kateri bo kdo znova vzkliknil: O, p....!
DAN PREJ so napisali novinarji in sodelavci Primorskih novic ter Radia Koper, neposredne priče dogodkov, o katerih so želeli poročati, pa jih niso pustili v eter... Zato je DAN PREJ knjiga, ki jo morate prebrati. Govori o zgodovini, ki smo jo sami krojili.
NAROČILNICA
Ime in priimek
ulica, kraj, pošta
naročam ____________ izvod(ov) knjige DAN PREJ
po prednaročniški ceni 2300 SIT (po povzetju - cena velja do 20. junija 1994). Naslov: Primorske novice, OF 12, 66000 Koper.
datum:
podpis:

r
bJj]
mM
Poslovni sistem Mercator, d. d., Ljubljana
Mercator - Kmetijska zadruga Krka z.o.o., Novo mosto C. komandanta Stanata 10
A
objavlja prosto delovno mesto
komercialist II v komercialnem sektorju
Pogoj: najmanj V stopnja šolske Izobrazbe ekonomske, komercialne ali kmetijske smeri in najmanj 2 leti delovnih izkušenj na področju trženja.
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poizkusnim delom.
Objava velja 15 dni od dneva objave. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po opravljeni izbiri.
Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov:
Mercator—Kmetijska zadruga Krka, z.o.o.
68000 Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 10
»
Težak finančni položaj je bil posledica počasne orientacije gospodarstva na železnico in stroškov, ki jih je imela železnica z dograjevanjem objektov (postajališče Ponikve in Stefan, podporni zidovi, zamenjava pragov itd.). Po letu 1900 so se razmere izboljšale. Tudi gospodarstvo se je bolj navezalo na železnico, zato je eno desetletje uspešno poslovala. Kriza je ponovno nastopila po letu 1910, ko so zopet zabeležili izgubo in so zastala vsa vlaganja v infrastrukturo. Potniki so zahtevali povečanje potovalne hitrosti, denarja za investicije ni bilo, zato so delnice Dolenjskih železnic izredno padle. Tako so delnice z nominalno vrednostjo 200 enot prodajali za 50 do 60 enot.
Med prvo svetovno vojno je proga Ljubljana-Metli-ka-Karlovec razbremenjevala obsavsko progo Ljublja-na-Zidani Most-Zagreb. Posebno je prišla do izraza v primerih, ko je bila obsavska nevozna. Zmogljivost proge Zidani Most-Zagreb je bila majhna, saj je bila tedaj le enotirna z malimi postajami z majhnimi možnostmi križanja vlakov (postaja Dobova je bila tedaj le postajališče). Zmogljivost proge so leta 1916 povečali z rekonstrukcijo postaj Ivančna Gorica, Višnja Gora in Ljubljana-Rakovnik. Z istim ciljem so tedaj v Ljubljani zgradili vodmatski lok (poseben tir za vožnjo proti Zalogu) in obvozno progo Vodmat-Dravlje, tako da so vlaki iz dolenjske vozili naravnost v Dravlje na gorenjsko progo in obratno.
Po prvi svetovni vojni je bila tod najkrajša pot do moija. Ker proga Zidani Most-Zagreb ni mogla prevzeti vsega prometa, so leta 1922 uvedli po dolenjski progi direktni vlak Ljubljana-Reka in direktne vagone Be-ograd-Zagreb-Karlovec-Novo mesto-Ljubljana-Bohinj-ska Bistrica ter direktne vagone Zagreb-Karlovec-Novo mesto-Ljubljana-Jesenice-Miinchen. Pozneje so skušali potnikom ugoditi s posebnimi vlaki. Tako je nekaj časa vozil ob nedeljah in praznikih poseben izletniški vlak iz Ljubljane v Metliko. Zasledimo tudi smučarski vlak iz
Ljubljane v Ivančno Gorico. Šolarji iz Semiča in Gradca so lahko uporabljali za vožnjo v šolo do Metlike tovorni vlak, kateremu so v ta namen dodali vagon III. razreda.
Diskriminacija do železniškega omrežja Slovenije se je poznala tudi na dolenjskih progah, saj vanje niso ničesar vlagali. Tirnice so bile iztrošene in so se pogosto lomile, proga je dopuščala le majhen osni pritisk in majhne hitrosti; drugod so hitrosti povečevali, na dolenjskih progah so jih morali zmanjševati. Ker železničarji v Beogradu niso prodrli s svojimi upravičenimi zahtevami, so jih podprle tudi druge institucije.
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo je 11. julija 1938 urgirala pri ministru za promet (dr. Mehmed Spa-ho) in Generalni direkciji v Beogradu za ojačenje zgornjega ustroja na progi Ljubljana-Novo mesto-Karlovec. Oblastni odbor Združenja jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev je 7. avgusta 1939 naslovil spomenico na ministra za promet in Generalno direkcijo v Beogradu prav tako z zahtevo za obnovo dolenjskih prog.
V letu 1939 je izredno narastlo število zlomov dotrajanih tirnic. Na odseku Trebnje-Grosuplje so si pomagali tako, da so tirnice, namenjene za progo Trebnje-Sevnica, vgrajevali tu. Zelo je ovirala neredna dobava tirnic iz Zenice, poleg tega pa so bile tirnice iz Zenice zelo slabe, mehke in nehomogene, zato so se hitro obrabljale, luščile, na tekalni površini so se pojavljale vdolbine. V letu 1940 se je še tako skromno vzdrževanje ustavilo, ker je morala Sekcija za vzdrževanje proge prevzeti druga dela za vojsko.
Neposredno po končani 2. svetovni vojni je bil zara-
di porušenega jeklenega mostu preko Gruberjevega prekopa v Ljubljani in viadukta pri Žalni popolnoma onemogočen promet proti Kočevju, dasiravno je bila proga od Ljubljane do Kočevja prevozna, ker tam ni bilo uporabnih lokomotiv. Zato so iz Ljubljane prepeljali dve lokomotivi na postajo Ljubljana-Rakovnik kar po cesti. V ta namen so ojačali poškodovani Karlovški most. Prevoz je potekal tako, da so od Klavnice polagali po Poljanski in Streliški cesti ter dalje preko Karlovškega mostu do Dolenjske proge tima polja in po njih do 21. maja 1945 prepeljali dve lokomotivi. Ti lokomotivi sta zatem vozili vlake med postajo Ljubljana-Rakovnik in Kočevjem do izdelave provizorija preko Gruberjevega prekopa 11. junija 1945.
Parne lokomotive
Po dolenjskih progah je vozilo več kot 30 različnih parnih lokomotiv, zato ni mogoče vseh zajeti in opisati. Nekatere parne lokomotive so bile izločene iz prometa
Zadnja vožnja parne lokomotive. Posnetekje s postaje Semič.
na dolenjskih progah še pred preštevilčenjem lokomotiv leta 1933, zato zanje nimamo ustrezne oznake JDŽ. V letih od 1941 do 1943 so Italijani uporabljali številne italijanske lokomotive. Velika zmeda je vladala po koncu obeh svetovnih vojn, ko so bile v Sloveniji lokomotive od vsepovsod, slovenske pa razpršene po celi Srednji Evropi.
Vlečna služba je imela velike težave pri izbiri lokomotiv zaradi tega, ker so dolenjske železnice še dolgo po 2. svetovni vojni dopuščale le 14, oziroma 14,5 tone osnega pritiska, tako ni bilo mogoče uporabljati novejših, močnejših in težjih lokomotiv. Poleg tega so bile Slovenske železnice kot celota zelo diskriminirane pri razporejanju parnih lokomotiv, saj so vse boljše vrste lokomotiv razporedili drugam. Najslabše je bilo v času, ko so Slovenske železnice (z izjemo prog Južne železnice) spadale pod Zagreb, takrat so iz Slovenije premestili tudi lokomotive vrste 28.
Motorna vleka
Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev in slabe investicijske politike so morale po dolenjskih progah še tri desetletja po vojni voziti popolnoma odslužene in dotrajane parne lokomotive častitljive starosti in neudobni stari potniški vagoni. Zato je bila vleka zelo draga, počasna, nezanesljiva in umazana, vse to pa je zelo škodovalo železniškemu prometu in povzročalo preusmerjanje potnikov in tovora na ceste. Postopoma so tudi na dolenjskih progah zamenjali parno vleko z motorno. Zadnji vlak s parno vleko je peljala parna lokomotiva 25-019 od Novega mesta do Semiča in nazaj.
Sedaj vlečejo vlake po dolenjskih progah predvsem tovorne dizel-električne lokomotive vrst 644. Ker so bile sestavljene v tovarni Macosa v Španiji, jih po domače imenujemo tudi Španke. V bistvu je to električna lokomotiva, ki sama proizvaja električni tok za vlečne elektromotorje ob kolesih. Maksimalna dopustna hitrost teh lokomotiv je 90 km/h. Te lokomotive so bile nabavljene v letih 1973 in 1974.

“Torek morajo imeti v sredo”
Pojasnilo k članku, objavljenemu v DL 26. maja
Pod zgornjim naslovom obvešča M. Luzar bralce Dolenjskega lista, da pošta ne dostavlja vsak dan v kraju Zagorica pri Velikem Gabru. Cenjene bralce in uporabnike naših storitev obveščamo, da ima naselje Zagorica pri Velikem Gabru dostavo poštnih pošiljk vsak dan, le v soboto ne, ker takrat matična pošta ne dela. Resnici na ljubo je treba dodati še to, da Zagorica pri Velikem Gabru sodi po poštnih predpisih v širši dostavni okoliš, za katerega je pošta dolžna dostavljati poštne pošiljke le 3-krat tedensko, dejansko pa pošta dostavlja 5-krat tedensko in celo pakete. O tem se lahko vsakdo prepriča.
Ob tej priložnosti obveščamo tudi krajane in uporabnike naših storitev v naseljih Velike Dole, Babna Gora, Gombišče, Male Dole in Stehanja vas, v katerih dostavljamo trikrat tedensko (ponedeljek, sreda, petek). Omenjena naselja sodijo v širši in celo najširši dostavni okoliš in pošta jim zagotavlja dostavo trikrat tedensko, kar je usklajeno z zakonom 0 ptt storitvah. Le-ta določa, da morajo biti vsa naselja v državi vključena v dostavo poštnih pošiljk. Dostava pa se po tem zakonu razvršča v tri dostavne okoliše: v ožji, kjer je ptt enota, se vrši dostava vsak delovni dan; v širši (do 6 km oddaljenosti od pošte) se dostava vrši trikrat tedensko; v najširši (nad 6 km oddaljenosti od pošte) se dostava vrši enkrat tedensko.
Te predpise naša pošta v celoti (in še vec) spoštuje in uresničuje. Naj dodamo še to, da je v omenjenih naseljih dnevno število poštnih pošiljk zelo majhno in nikakor ne upravičuje vsakodnevne dostave.
_ Cenjene bralce in uporabnike naših storitev prosimo za razumevanje in želimo, da sodelujete z nami še naprej. Vsaka pobuda, tudi če je kritična, je za nas dragocena, saj nas vzpodbuja, da nenehno izboljšujemo svojo dejavnost!
PTT PODJETJE SLOVENIJE, p.o.
POSLOVNA ENOTA PTT NOVO MESTO
Gozdovi po novem
O stanju v gozdarstvu
Na razmere in organiziranost gozdarstva so po letu 1991 najbolj vplivali novosprejeti zakoni: Zakon o gozdovih, Zakon o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov ter Zakon o denacionalizaciji. Zakon o gozdovih je prinesel vsebinske in organizacijske spremembe (odprava biološke amortizacije, neobvezen odkup prek GG-jev, aktivno sodelovanje lastnikov gozdov pri izbiri dreves za posek, razdelitev gozdnih gospodarstev na javno gozdarsko službo kot Zavod za gozdove Slovenije in na izvajalska gozdarska podjetja). Pomembni podzakonski akti še niso sprejeti. Zakon o skladu kmetijskih zemljiš in gozdov je postavil sklad kot lastnika vseh bivših SLP 1 in SLP 2 gozdov, to je državnih gozdov republike Slovenije.
Z veliko časovno zakasnitvijo je sl. 5. 1994 formalno začel delovati Zavod za gozdove Slovenije, ki je nastal iz dela bivših Gozdnih gospodarstev. Pogodba o razdružitvi ljudi med Vlado Republike Slovenije (Zavodom), Gozdnim gospodarstvom in Zadružno zvezo Slovenije je bila podpisana 28.4.1994, o premoženju pa še ne zaradi določenih zahtev Zadružne zveze.
Zavod opravlja javna gozdarska dela (strokovna, svetovalna) s področja gojenja in varstva gozdov, načrtovanje gozdov in gozdnega prostora, gozdnih prometnic in lovstva, in to za vse lastnike gozdov. Organiziran je iz centralne enote, ki ima sedež v Ljubljani, ter iz štirinajstih območnih enot, ki pokrivajo področja Gozdnih gospodarstev. Dolenjski in belokranjski del pokriva Območna enota Novo mesto, ki ima sedež na Gubčevi 15. Po sistematizaciji je predvidenih 65 delovnih mest, trenutno je zasednih 60. To je predvsem gozdarski tehnični kader. Območje je razdeljeno na 9 krajevnih enot, znotraj katerih je oblikovano 37 revirjev. Sedeži Krajevnih enot in revirjev so po upravnih stavbah po terenu.
Vodja OE Novo mesto: IVAN PLUT, dipl. inž. gozd.
•	Delati v dobri veri ni dovolj, novinar mora dokazati, da je tisto, kurje napisal točno. (Kochersberger)
*	Ko potnik iz Hrvaške izstopi na naši postaji, mora zaradi čistoče vedeti, da je tu Slovenija. (Branko Butala, šef postaje v Metliki)
Ttojico iz kartoteke kriminalcev!
Protest in zahteva
Ob 6. obletnici aretacije trojice Janša, Borštner, Tasič člani in članice Kluba seniorjev in seniork pri Socialdemokratski stranki Slovenije z ustanovnega sestanka v Ljubljani naslavljamo na vse medije v Sloveniji naslednji protest:
Po volji slovenskih državljanov in državljank pred Vojaškim sodiščem na Roški 2 v Lju-bljani je bila četverica JBTZ na dan sojenja 27. julija 1988 rehabilitirana, njihova imena pa še vse doslej niso izbrisana iz kriminalističnih kartotek. Zato odločno zahtevamo od Ministrstva za notranje zadeve, da njihove kartoteke izloči s seznama kriminalcev in da poimensko objavi podpisnike za izvedbo aretacij.
Pričakujemo, da bo Ministrstvo za notranje zadeve takoj upoštevalo naš protest in nas o izpolnitvi naših zahtev obvestilo prek naših medijev.
Klub seniorjev in seniork SDSS
Sporočilo bralcem
V soboto, 23. aprila, je začel v Republiki Sloveniji veljati novi zakon o javnih glasilih, ki uredništvom daje več svobode oz. pristojnosti pri objavljanju pisem bralcev ali javnih izjav. Po novem uredništva niso več dolžna objavljati vsakega mnenja ali izjave, imajo pa tudi pravico, da tovrstne prispevke skrajšajo, le povzemajo ali delno objavljajo, vse to pa v skladu z uredniško politiko glasila in prostorskimi možnostmi v njem. Dolenjski list bo kot nestrankarski in neodvisen časnik še naprej ostal odprt za prispevke bralcev, ki pa naj bodo sporočilni in kratki, da bo ob omejenem časopisnem prostoru kar največ ljudi lahko prišlo do javne besede.
Uredništvo DL
Tehtnico je prevesilo zavajanje
Za propad referenduma v sedanji občini Trebnje so krive premajhna obveščenost in zvijača Združene liste - Kje so funkcionarji treh zmagovitih strank?
ZAHVALA DOLENJSKI BANKI
Vsako leto organizira LB Dolenjska banka nagradni izlet za učence, ki delajo v šolskih hranilnicah. Letos smo bili med njimi tudi literarni ustvarjalci. Pisali smo o družini, ker je leto 1994 proglašeno za leto družine. Potovali smo po Beli krajini, vodila so nas prijetna dekleta iz Turističnega društva Sinji Vrh. Ogledali smo si romarsko cerkev, brezno v Špehari-ji, izvir v Bregu, podzemno jamo Kobiljačo ter prikaz ročnih del, značilnih za te kraje. Druženje je bilo prijetno in poučno. Zahvaljujemo se banki, da nam je omogočila izlet.
PETER GIODANI OŠ Šmarjeta
Znanilci t.i. levih naprednih sil v Mokronogu in Mirenski dolini so spet enkrat uspeli z zvijačo prepričati volilce, da so glasovali proti občini, kar je nesmisel. Njihovo geslo je bilo prepričljivo: spet višji davki, kdo bo novo občino vzdrževal, od kod denar, več birokracije, ostane naj obstoječa občina Trebnje, itd.
Levi del prebivalcev pa je zamolčal resnico, da Mokronogu in okolici niso doprinesli ne napredka, kakor tudi ne razvoja tega območja. Kar je bilo narejeno za dobrobit ljudi, je bilo narejeno v samostojni občini Mokronog, dokler je obstajala.
Menim, da so sile levih struktur uničevalni stroj na tem območju, saj so že leta 1943 odpravili sodišče Mokronog, vzeli upravno središče in razdelili na sosednje občine Novo mesto, Krško, Sevnico in Trebnje, zažgali tovarno in uničili drobno gospodarstvo.
Leta 1958 so občino Mokronog združili v občino Trebnje. Poudariti moram, da se je ob združitvi občin lahko pohvalila le občina Mokronog, edina s pozitivno bilanco, vse ostale pa z negativno. Po letu 1958 se je na-
ZAMETKI PODJETNIŠTVA V TRAVI
TRAVA - Menda sta bližnji mednarodni mejni prehod in pričakovana nova cestna povezava s Hrvaško pa tudi z dolino Kolpe vzrok, da se je nekaj krajanov odločilo za podjetniške posle v vasi Trava, zadnjem večjem naselju pred mejo, ki pa je skoraj opustelo. Mladi so odšli, ker v bližini m bilo delovnih mest. Na Travi zdaj že deluje vpeljani in dokaj uspešni obrat plastičnih vrečk, ki ga vodi Milan Poje. Prav pred kratkim pa so osvojili proizvodnjo polietilne folije, ki služi za avtomatično pakiranje izdelkov. Zasebnik obnavlja tudi nekdanje staro šolsko poslopje, v njej pa bo trgovsko gostinska ponudba, diskont in menjalnica. Dela so v zaključni fazi. Pred dnevi so za-. čeli graditi nov žagarski in predelovalni obrat, vsi pa zatrjujejo, da jim gre občina Kočevje dokaj na roko.
A. K.
daljevala uničevalska politika tega območja in pokrajine. Ukinili so podjetje Vrboplet, odselili Krojaško podjetje v Trebnje, razpustili Čevljarsko podjetje Mokronog in še bi lahko naštevali. Kot zadnji udarec pa še prodaja Iskre Elektroliti Mokronog.
Zastavlja se veliko vprašanje: kje je njihova logika, poštenje do ljudi, kam postaviti njihovo geslo pri zadnjih volitvah 100 tisoč novih delovnih mest? To je očitna zabloda in zavajanje ubogih ljudi. Saj je vsem znano, daje pred drugo svetovno vojno imelo delo v tem kraju in okolici dosti več ljudi kakor pa danes.
Lepo vas prosim, gospodje, nikar si ne zatiskajte oči in ne lažite še naprej! Povedati je treba javnosti, predvsem pa volilcem v teh krajih, da je referendum propadel, v Mokronogu pa samo za prav malo glasov. Kar se pa tiče zahtevanih pogojev za ustanovitev občine Mokronog, ima ta kraj vse potrebno. Mokronog je tako rekoč središče Mirenske doline. Poudariti je treba, da so na nekaterih
zborih krajanov izven naše krajevne skupnosti izrazili željo, da bi se radi vključili v občino Mokronog.
Za propad referenduma v sedanji občim Trebnje je krivo tudi premalo obveščenosti in pojasnjenih zadev o lokalni samoupravi. Razlagalci na večini zborov so bili iz vrst Združene liste, kateri so stvar še bolj zameglili. Iz krščanske demokracije in SLS pa jih je bilo malo ali pa sploh ne.
Znano je, da so te tri stranke dobile največ glasov na zadnjih volitvah v teh krajih. Krajani zahtevamo razumno pojasnilo o lokalni samoupravi in nalagamo državnemu zboru in vladi, naj odpravita nastalo zmedo, saj vsega nismo krivi ubogi volilci. Obenem prosimo naše cenjene poslance na tem območju, da nas pošteno in vestno zastopajo ter nam pomagajo razrešiti nastalo zagato. Vsem našim krajanom pa želim, naj padli referendum vzamejo resno v premislek.
PETER KOLENC Mokronog
Pozabljene volilne obljube
Težko bi še kje našli “republiško cesto”, ki je v tako slabem stanju, kot je cesta Žužemberk-Dobrava
Zgodovina rimskih časov se vsebolj oddaljuje, radi odkrivamo stare zanimivosti, toda ljudje v Suhi krajini so naveličani rimske ceste. Med Trebnjem in Žužemberkom so Rimljani zgradili cesto, ki je med vasjo Dobrava in Žužemberkom še v istem stanju. Ta del ceste meri približno 4 km in ima status republiške ceste.
Največji del ceste spada pod občino Novo mesto. Dnevno se vozijo delavci na delo v Žužemberk, Novo mesto, Ivančno gorico, Ljubljano in stokajo od bolečih tresljajev, šoferji pa tarnajo zaradi okvar avtomobilov.
Krajani se pritožujejo, pretijo z zaprtjem ceste, toda vse nič ne pomaga.
Verjetno bi v Sloveniji težko našli “republiško cesto” v tako slabem stanju.
In kje so vzroki? Na Ministrstvu za ceste so povedali, da ni lokalnega in-
Činčila kot še en rejski izziv
Pripombe na članek s tem naslovom (DL 2. junija) in radijsko oddajo Studia D -Ogorčen, ker sije avtor dovolil toliko strokovnih spodrsljajev - Opozorila
teresa, kar pa ni res, saj krajani KS Dobrnič in Žužemberk že desetletja prosjačijo za dokončanje te ceste. V občini Trebnje so ji dali prednost, vendar v novomeški občini možje za ta del ceste nimajo posluha. Zakaj, naj razložijo. Slišati je bilo tudi to, da se je namenjen denar namenil drugim cestam, ki so pridobile status prednostne ceste.
Žalostna resnica je, da so ti kraji že vrsto let v gospodarskem, kulturnem in komunalnem pogledu zapostavljeni. Ljudje v teh krajih so za marsikaj prikrajšani. Zato je dobra prometna zveza in dobra cesta pot v svet, pot v službo, v šolo in še vec, to so tudi vrata turizma in boljšega počutja ljudi v kmečkih krajih. Da so nekateri predeli Suhe krajine komunalno le napredovali, gre zasluga njim, ki so s svojim delom in težko prisluženim denarjem spreminjali svoj kraj.
V zadnjih letih se v državnem zboru veliko govori o gradnji avtocest, ki so dejansko potrebne. Toda ali ne bi najprej poskrbeli za dostojen kulturen prevoz delavcev, šolske mladine na delo in v šole? Na zadnjih volitvah so se pojavljali veljaki strank in obljubljali marsikaj, med drugim tudi dograditev te ceste in dograditev avtoceste Ljubljana-Zagreb. Vse je ostalo le pri obljubah. Komu naj ti krajani še zaupajo? Ali so Suhokrajnčani manjvredni ljudje v Sloveniji, da se nanje pozablja?
Letos je več denarja za ceste, zato pričakujemo, da se bo našel ta skromni cestni tolar in da bo tudi rimska cesta postala slovenska.
ANGELCA ŽIBERNA
•Kjer so lipovi listi, so tudi lipovi bogovi.
•Dogaja sc čudež; Krka teče proti Štajerski. Do zdravilišča Rimske Toplice je že pritekla. (Večer)
•Brezdelje je brodolom kreposti. (Latinski pregovor)
Poljanskemu referendumu zapisano ob rob
Ostali tipičen Balkan
Primer Poljanske doline ob Kolpi s spornim starotrškim referendumskim območjem je povzročil kar precej vetra in prahu.
Sedaj je vse za nami. Rezultati so znani. V KS Stari trg se je večina volivcev odločila za združitev v samostojno občino. To pa pomeni, da so imele stranke pobudnice podporo krajanov. Rezultati bi bili nedvomno boljši, če bi se koordinaciji pridružili tudi prenovitelji, ki pa so raje prisluhnili pismu svojega vodje, ki jim je v duhu starega dobrega demokratičnega centralizma sugeriral, kako naj se na referendumu obnašajo.
Nekoliko drugače je bilo na pred-grajski strani doline. Tam je prevladoval čustven naboj totalne ogroženosti in v takem stanju ne pomaga še tako dober argument. Povsem nedolžni letaki so kar frčali z zidov in plank ter tako obvarovali volivce pred bogokletnimi napisi. Seveda so dosegli zavidljiv rezultat PROTI.
Mirovali niso niti lovci, ki jih drugače prav nič ne moti, da jagajo po združenem lovišču obeh krajevnih skupnosti. Tudi stari obkolpski traper, ki običajno kuha divjačinski golaž, prepričljivo trdi, da srne s staro-trškega dela lovišča niso prav nič manj okusne, kar pa seveda ne velja za ljudi, s katerimi za nič na svetu ne bi hotel živeti v isti občini.
Zelo napeto je bilo tudi v severni Kočevju najbližji provinci. Tam je mlada ognjevita gospa v stilu nepremagljivih z letečimi stražami onemogočala vsako infiltracijo tujih dokumentov, organizirala vrsto snemanj, refiortaž in razgovorov ter tako svojim sovaščanom ohranjala sicer visoko moralo in pripadnost. Seveda je na volišču iztržila najvišji rezultat PROTI.
In če nas je ta referendumska hajka o čem prepričala, nas je predvsem v to, da smo tu, na jugu Slovenije, še vedno tipičen BALKAN.
Lahko pa le nekoliko upamo, da bodo pri komisiji za lokalno samoupravo, v državnem zboru in v vladi sčasoma le zaznali objektivno stanje in potegnili nekatere racionalne jx>-teze, ki bodo šle v prid temu demografsko in strateško pomembnemu delu Slovenije.
K. M.
TRIO FRANCIJA OCVIRKA SE PRIPRAVLJA NA DESETLETNICO
SEVNICA - Trio Francija Ocvirka je narodnozabavna skupina iz Sevnice, ki že dobrih deset let deluje na slovenski glasbeni sceni. Lani so izdali prvo samostojno kaseto z naslovom Prijatelju v spomin, izšla pa je pri založbi Megaton. Avtor glasbe je vodja skupine Franci Ocvirk, tekstopisec pa znani Ivan Malavašič. V lanskem letu so se udeležili raznih festivalov narodnozabavne glasbe in tudi letos se pripravljajo nanje. Priprave na snemanje in izid kasete ob desetletnici delovanja so že v teku, tako da lahko prav kmalu pričakujemo nove prijetne viže zanimivega tria iz Sevnice.
V nedeljo, 29. marca, sem pri poslušanju Studia D postal pozoren, ko sem zaslišal med kmetijsko oddajo nasvete za rejo činčil. Kot dolgoletni rejec sem kaj hitro ugotovil, da gre za rejo južnoameriških činčil, čeprav to ni bilo niti enkrat omenjeno razen mogoče na začetku oddaje, katerega pa sem žal preslišal.
Po vsebini je oddaji podoben tudi članek “Činčila kot še en rejski izziv”, objavljen v 22. številki Dolenjskega lista. Vse preveč nepoznavalcev in bodočih rejcev malih živali si pod besedo “činčila” predstavlja kunce pasme velika činčila.
Toda to še ne bi bilo nič hudega, če znani kmetijski strokovnjak in voditelj kmetijske oddaje ter avtor omenjenega članka Janez Bratkovič ne bi nasvetov o reji južnoameriških činčil delil kar iz reklamnega letaka firme Činčila internacional.
Ob poslušanju oddaje sem jx»stajal iz minute v minuto bolj ogorčen, ko sem ugotovil, da si ugledni kmetijski strokovnjak dovoli vrsto spodrsljajev; strokovno kmetijsko oddajo je spremenil v reklamiranje tuje firme, ki jo
žal dobro pozna preveč slovenskih rejcev. Namesto strokovne literature uporablja reklamni letak tuje firme (po desetih letih reje priznam, da ne vem, kakšno olupljeno hrano činčile jedo); bodočim rejcem ne pove, da si lahko nabavijo strokovno literaturo priznanega domačega strokovnjaka (mag. Jože Jurgec, dipl. vet.: Reja južnoameriških činčil, tel. 061/213-364); skupaj s svojim sogovornikom se dela nevednega o obstoju društva z izjavo: “baje obstaja celo neko društvo rejcev činčil”. Itd.
Naj povem, da obstaja Društvo rejcev južnoameriških činčil Slovenije že od leta 1970 (naslov društva: Marko Založnik, Tomšičeva 19, 63320 Velenje, tel. 063/851-655). Združuje prek 130 rejcev iz cele Slovenije. Slovenski rejci, člani društva, imamo visoko strokovno znanje in posegamo na mednarodnih razstavah po najvišjih naslovih. Prav rejci iz Dolenjske osvajamo v zadnjih letih najvišje naslove (1.1992: šampion mednarodne razstave pri standardih, Bašelj, Novo mesto, pri mutantih pa Smolič, Šent-
jernej; 1. 1993: 1. šampion standard, Gregorčič, Mokronog).
Društvo organizira vsako leto strokovna predavanja, mednarodne razstave, ekskurzije, imamo strokovnjaka z mednarodnim sodniškim izpitom, ki lahko vsakemu rejcu oceni kakovost živali (Božo Orešnik, tel. 061/621-099), ipd. Ob tem želim sogovornika v oddaji, g. Potočarja, spomniti, da si je farmo v Nemčiji, ki jo je omenjal v kmetijski oddaji, in še marsikaj drugega ogledal ravno v organizaciji društva.
Vsem bodočim rejcem svetujem, naj temeljito premislijo, se posvetujejo in preštudirajo strokovno literaturo, predno kupijo živali po 3.000 DEM za družino in se odločijo delali biznis v dnevni sobi”. Na tak način bodo resnično delali “biznis”, vendar ne sebi, ampak tujemu trgovcu, ki bo živali prodal, in njegovim reklamnim agentom. To pa je kaj slaba “bitka za tolar”, kot jo imenuje g. Bratkovič v svojem članku! _ _	.
Za Društvo rejcev južnoameriških činčil Slovenije: JOŽE BAŠELJ

DOLENJSKI KUHARJI V RUSIJI - Slovensko podjetje Mercator Catering se je v Rusiji že dodobra uveljavilo s svojimi restavracijami najvišje ravni, pred kratkim pa je Novomeščan Tine Osterman, ki je Mercatorjev predstavnik v Sibiriji in direktor ene izmed njihovih restavracij v Krasnojarsku, v Nebuk ob Črnem morju povabil kuharje in natakarje iz hotela Grad Otočec in zdravilišča Šmarješke Toplice, ki so povsem zadovoljili vse bolj zahtevne goste Mercatorjevih restavracij. Na sliki z otvoritve restavracije stojijo z leve proti desni: direktor Mercator Cate-ringa Anton Polak, slovenski ambasador Saša Gržina s soprogo, žena albanskega ambasadorja in pomočnik predsednika poslovnega sistema Mitja Marinšek. (Foto: Anton Strajnar)
Ana Ponikvar
Najlepše je bilo, ko je bilo najtežje
95 let Ane Ponikvar z Mlake pri Kočevju
Ana Ponikvar z Mlake pri Kočevju je bila rojena 7. maja 1899 v Mali vasi v Dobrepoljah. Poročila seje leta 1920. Možje bil rudar v kočevskem rudniku. Od leta 1924 do 1934 sta delala v Franciji: on je bil rudar, ona pa je imela na hrani 6 rudarjev, da je lažje preživljala družino. Skupno sta imela 6 otrok: sina in 5 hčera.
Mož je pošiljal denar kmečki posojilnic] v Dobrepoljah, ki pa je propadla, in tako mu za deset let dela ni ostalo nič. Dobil je le odpravnino, s katero sta kupila hišico na Mlaki pri Kočevju. Življenje pa je bilo težko, posebno še med vojno, ko so moža in sina Italijani večkrat aretirali. Potem je vsa družina odšla v gozd in s seboj vzela prašička, edino premoženje, ki so ga rešili. Italijani pa so moža in sina ujeli in ju odgnali na Rab, kjer sta oba umr-
MamaAnajev partizanskem okolju shujšala od 82 na 54 kg, saj ni bilo hrane in so jedli le sadje, ki je zraslo v opuščenih kočevarskih vaseh. Ko sojih zajeli Italijani, so jim pobrali vse in so hoteli tudi prašička. Pa je starejša hči Mili, ki je hodila v francoske šole, preprosila oficirja, da so jim prašička pustili. “Tudi Italijani niso bili vsi slabi!”
“Vedno je bilo hudo najbolj v mladosti in med vojno. Delali smo, kot črna živina, da smo imeli kaj za v usta. Včasih je bilo malo, pa sem jim dala na mizo, sama pa sem se zaprla v shrambo. Nekoč sem se zavedala, da bo prišlo pet hčera na kosilo, jaz pa nimam kaj dati. Tako hudo mi je bilo, da sem šla v skedenj, vzela štrikec, napravila zanko in se hotela obesiti. Stala sem že na lojtri in imela zanko za vratom ter se hotela vreči dol, pa meje pri srcu stisnilo, kaj bo potem z mojimi otroci. In sem se premislila. Nikoli si nisem mislila, da bom dočakala 50 let, kaj šele 95. Po vojni in zdaj je lažje. Nekaj je pokojnine, nekaj pomagajo hčere, in gre. Vendar je bilo le najlepše prej, ko sem bila mlada, ko sva se imela z možem rada in ko sem skrbela zanj in otroke” pripoveduje Ana. JOŽEpR1MC
Odstavili so direktorja zadruge
Odgovor upravnega odbora M-KZ Metlika na članek, objavljen v Dolenjskem listu pod tem naslovom 26. maja - Očitek ge. Ahlinovi in g. Golobiču ob njunem mnenju
POHVALA ZA
MULLERJEVO DISKOTEKO
“Zadnjo majsko soboto smo se v “Clubu M” v Črnomlju, Mullerjevi diskoteki, (gostilna ima 5 turističnih zvezdic) imenitno zabavali ob zvokih kvalitetnega banda Viktory iz Ljubljane. Club M, odprt pred nekaj meseci, je vreden vse pozornosti že zaradi tega, ker ne spada v klasične diskoteke, ampak se z glasbo, postrežbo in urejenostjo trudi obdržati nivo, kakršnega si je Črnomelj že dolgo želel. Zdaj torej ni več problem, kje bi se par, željan plesa, naple-sal petkovo ali sobotno noč. Ždaj so prišli na svoj račun vsi tisti, ki so obiskovali plesne tečaje Borisa Vovka. Glasbo vrti disco jockey, ki se spozna na okus gostov, in je primerna trenutni zasedbi. Vljudni, uglajeni natakaiji in prijazni “vunbacitelj” vzbujajo zaupanje in občutek varnosti. Club M je edina diskoteka v Beli krajini, ki ima varovano parkirišče, zato se gostu ni treba bati, da bo zjutraj našel svojega jeklenega konjička popisanega od žebljev. Z malce radovednosti smo izvedeli, da ima diskoteka za poletje privlačne načrte. Tako naj bi si v živo ogledali Jonasa Ž., Josipo Lisac pa še enkrat Vikto-ry... Aprila letos je goste malce zrelejše generacije, ki so klub napolnili do zadnjega kotička, zabaval stari šarmer Dimi Stanič. Uživali smo ob melodijah naših rosnih let. Tudi zato je Club M nekaj posebnega v poplavi “ijovečih” diskotek.”
1. iv.
Člani upravnega odbora M-KZ Metlika se čutimo dolžne dati pojasnilo in odgovore na nekatere trditve, ki imajo v bistvu namen zavajati bralstvo Dolenjskega lista. Upravni odbor je 9.5.1994 sprejel sklep, da razreši g. Bajuka funkcije direktorja M-
1‘KI PRAVE ZA SREČANJE NA ROGLI
LOŠKI POTOK - Menda je Društvo upokojencev še edina organizacija, ki stalno deluje. Zlasti to velja za sekcijo, ki ima na skrbi rekreacijo in ki jo uspešno vodi Janez Novak. V teh (Ineh se upokojenci zopet odpravljajo v Brda, kamor so povabljeni na bero češenj, obiskali pa bodo tudi znani kobariški muzej. Organizirali pa so že več enodnevnih pohodov. Posebne priprave pa potekajo za srečanje upokojencev iz Avstrije, Hrvaške, Italije, Madžarske in Slovenije, ki bo 29. junija na Rogli pod pokroviteljstvom republiške zveze. Za vse udeležence bo v šport-no-rekreacijskem centru v Hotelu Planja pripravljen pioceni topel obrok hrane.	„	A. K.
KAKO SO ŽE ŠTELI BUTALCI?
KOČEVJE - Na zadnji seji občinske skupščine Kočevje so z malenkostno večino sprejeli osnutke odlokov o nekaterih agromelioracijskih območjih; ko pa so skušali osnutke prekvalificirati v predloge, je bilo to zavrnjeno. O tem osnutku so glasovali kar trikrat, od tega najprej dvakrat z dviganjem rok. Pri prvem glasovanju so našteli 17 glasov ZA, 5 proti in 14 vzdržanih (skupno torej 36 glasov). Ker so menili, da ni bilo vse v redu, so glasovanje ponovili in tokrat se je dvignilo 20 rok za, 5 proti, 14 pa se jih je vzdržalo glasovanja (skupno 39 glasov). Ker so videli, da nekaj ni v redu, so prešli na ponovno preverjanje prisotnosti delegatov in štetje tako, da so vsakega delegata posebej klicali in vprašali, za kaj glasuje. Tokrat je bilo 22 glasov za, 5 proti in 14 vzdržanih. Ob takem glasovanju oz. preštevanju glasov lahko ugotovimo le, da so celo Butalci imeli veliko boljšo metodo preštevanja glasov. p.c
NEJASNO VPRAŠANJE
METLIKA - Ko so na zadnji seji tukajšnjega izvršnega sveta analizirali rezultate minulega referenduma za ustanovitev občine, so bili enotni, da so se tudi pri glasovanju pokazale hibe hitro sprejetega zakona in nejasno postavljenega vprašanja na glasovalnem lističu. Tako so na primer v Bo-janji vasi šele po zaključenem glasovanju spoznali svojo zmoto. Glasovali so proti delitvi sedanje občine, a so na lističu namesto “ZA” obkročili “PROTI”. Sicer je bila v metliškem referendumskem območju 100-odst. udeležba na volišču v Krivoglavicah, najslabša, 53,5-odst., pa na volišču v vinski kleti. Poleg prej omenjene Bo-janje vasi so proti metliški občini v sedanjih mejah glasovali le še na volišču v Gradcu, kjer je glasovalo proti 57,4 odst. tistih, ki so prišli na volišče. O tem, ali bo Gradcu dodeljen status občine ali ne, bo odločil državni zbor, ko bo določal meje občin. Če pa bi prišlo do kakršnih koli dilem, so na izvršnem svetu menili, da bi bilo najbolje prebivalcem krajevne skupnosti Gradac omogočiti, da še enkrat odgovorijo na nedvoumno vprašanje, ali so za samostojno občino Gradac ali
KZ Metlika zaradi grobega kršenja zakonitosti in prekoračitve pooblastil. Ta sklep je bil posredovan na seji upravnega odbora (UO) 10.5.1994, kjer je bil prisoten tudi g. Bajuk. UO je ob tem ravnal zakonito, medtem ko je mnenje ge. Ahlinove zavajajoče. Možno je, da ga. Ahlinova ni dobila vseh informacij ali pa ne pozna v celoti zakona o zadrugah, zadružnih pravil in pogodbe o zaposlitvi z g. Bajukom z dne 1.2.1993. Na seji UO dne 5.5.1994 se je obravnavala prekoračitev pooblastil pri investiciji v predelavo mesa. G. Bajuk je imel vse možnosti, daje pojasnil vsa dejstva in okoliščine, pomembne za njegovo odločitev. O tem obstaja zapisnik, ki je bil posredovan tudi članom zadruge. Zato trditev ge. Ahlinove, da ni imel možnosti za zagovor, ne drži.
Pristojnosti UO M-KZ Metlika, da postavlja in odstavlja direktorja, so zapisane v 41. členu zadružnih pravil. Tudi 9. člen pogodbe o zaposlovanju, katere podpisnik je tudi g. Bajuk, določa, daje lahko direktor razrešen tudi predčasno. Zato trditev ge. Ahlinove, da je razrešitev možna le iz krivdnega razloga, ni točna. Sicer pa bo UO odločal na svoji prihodnji seji o disciplinskem postopku proti g. Bajuku. Glede 45. člena zadružnih pravil je potrebno pojasniti naslednje. Nadzorni odbor lahko predlaga UO oz. občnemu zboru razrešitev direktorja, vendar je to le njegova pravica, ki je fakultativna. Nikakor pa s to fakultativno pravico ni odvzeta UO razrešitev direktorja tudi iz objektivnih razlogov (33. člen zakona o zadrugah in 42. člen zadružnih pravil). Na pobudo 44 podpisnikov je UO sklical izredno sejo občnega zbora M-KZ Metlika, ki bo 10.6.1994, kjer bo podana celovita informacija o sklepu, ki gaje sprejel UO 9.5.1994. Občni zbor ni pristojen, da sklep UO razveljavi ali ga spremeni ah odpravi ali kako drugače odloča o sklepu. Lahko se o sklepu razpravlja, ne more pa se o tem sklepu sprejemati novih skle-
SONCE V SEVNICI
LJUBLJANA - Pravkar minulo nedeljsko dopoldne, torej v zelo gledanem terminu, je televizija Slovenija na 1. sporedu predvajala 45-minutno oddajo, nastalo letos pred 30-letnico znanega okteta Jurij Dalmatin, bolj znanega pod starim imenom - Boštanjskih fantov. Režiser Vojko Boštjančič je video naslovil Sonce v Sevnici. In res je bilo vse pod tem vtisom, še več, v rožicah. Oko kamere je same jrevce pravzaprav bolj pokazalo samo enkrat, ko so se sprehodili po sevniškem trgu. Sicer pa ni manjkalo izvrstnih posnetkov vseh posebnosti, od azaleje in boštanjske farne cerkve do encijana na Lisci in Lovrencu, Malkovca itd. Tudi Raz-borškove galerije krasilne umetnosti na sevniškem gradu, kjer spet kraljujejo rožice, in žal znova propadajočih fresk Lutrovske kleti ni manjkalo. V uredništvu Jasne Novak sedaj pripravljajo o tem video kaseto, ki, kot pravijo, bo še bogatejša. Pevci nevsiljivo nastopajo predvsem s pesmijo, to pa je verjetno tudi cilj. Skratka, kulturna-turistična promocija, ki doslej na tem prostoru nima primere.	^
pov. Če bo občni zbor menil, da je UO ravnal proti koristim M-KZ Metlika, ko je razrešil direktorja, ima občni zbor pravico člane UO odpoklicati. Seveda mora to storiti v smislu 52. člena zadružnih pravil in zaslišati vsakega člana UO o dejstvih, ki so bila pomembna za to odločitev UO.
Upravni odbor smatra, da o usodi naše zadruge odločajo člani, to pravico nam je dal zakon, nikakor pa ne pristajamo, da bo UO lutka v rokah g. Bajuka. UO je na stališču, da bodo imeli delavci delo (brez odpuščanja in zapiranja enot), da bo zadruga finančno stabilna in da bodo člani imeli določene gospodarske koristi, saj je to tudi končni namen zadružništva.
UO smatra, da g. Golobič v svojem mnenju o finančnem stanju ni ravnal korektno. Mnenja ni posredoval UO niti upošteval dejstav, z njimi celo ni bil seznanjen.
Podpiramo predlog o zadružni reviziji, kjer bodo strokovnjaki z licenco (ne upokojenec) podali svoje strokovno mnenje o izkazanem poslovnem rezultatu M-KZ Metlika.
G. Bajuk ni bil odstavljen zaradi poslovnega uspeha, ampak zaradi prekoračitve pooblastil in kršenja zakona.
UO je smatral, daje razrešitev direktorja poslovna odločitev v M-KZ Metlika, m ni želel te odločitve spolitizirati prek časopisa, vendar je dolžan odgovoriti na trditve, objavljene v Dolenjskem listu 26. maja.
Upravni odbor M-KZ Metlika predsednik: ANTON KLEPEC
Tožil bom sodišče
Užalil me je veliki slovenski rodoljub in pisatelj Ivan Cankar, ko me je meni nič tebi nič obtožil, da spadam v narod hlapcev. Danes slavnega moža veliko bolje razumem. Komaj smo se izvili iz jarma enega gospodarja, pa se že ponujamo drugemu, čeprav niti sami ne vemo komu, važno je le, da je tujec.
Ko sem oni dan stopil v trgovinico s ponesrečenim angleškim imenom za Novo mesto, mi je prodajalka ponudila srajco, ki seveda ni bila izdelek kakšnega domačega šivanka rja, temveč znane tuje firme, za katero pa žal še nikoli nisem slišal. Da je srajca “stounvošana", mi je še povedala, pa se mi je stemnilo pred očmi. Nič nimam proti tujcem, celo nekaj njihovih jezikov sem se učil, vendar jim kljub svojemu spoštovanju do njih ne bom pustil, da tako nesramno brazdajo po mojem maternem jeziku. Pravzaprav tega ne počno oni, temveč mi sami. Le zakaj bi moral nakupovati s slovarjem v roki, ko pa imamo Slovenci toliko lepih domačih besed, s katerimi bi lahko poimenovali svoje izdelke, podjetja, trgovine, lokale...
Žilica mi ne da miru, da se ne bi spotaknil ob tuja ali še huje - skrpu-cana tuje zveneča imena, polna iks-ov in ipsilonov. Najpogostejši odgovor novopečenih podjetnikov je, da poslujejo s tujino in mora biti ime njihove firme razumljivo tudi tujcem. Kaj pa mi? Zakaj ne bi česa razumeli tudi Slovenci? Niso se vsi učili govoriti angleško, pa tudi tisti, ki so se, ne poznajo vseh besed jezi-
ka Shakespeara. Ob besedi Krka si bo zlomil jezik vsak German, pa podjetje s takim imenom vseeno zelo uspešno posluje s celim svetom. Prešernovo nagrado za jezikoslovje bi dal geniju, ki je iz lesa skoval ime podjetja Lesnina. Kaj vam ne zveni lepo pekama Ajda, obrtna zadruga Hrast, trgovina Dolenjka, Belokranjka, Kosa ali Peharček, tovarna pohištva Brest ali Javor, cvetličarna Marjetica ali Vrtnica?Les čim, hudiča, se ukvarja Preysegg, Florami, Aquila, Sotex, Albomma, Baims, Dual Expres ali Dinamic? Kdo bi rekel, da ponujajo računovodske storitve, rožice, potenje v savni, kruh, pohištvo, znanje vožnje avtomobila ali pa svetujejo, kako najbolje obrniti denar?
Kradejo mi jezik, ki so mi ga zaupali moji dedje, in če mi ga bodo ukradli, bom tožil sodišče, ki domišljavim podjetnikom dovoli, da nad vrata svojega podjetja lahko izobesijo tako butasta in domačemu človeku nerazumljiva imena. Zakon o gospodarskih družbah v 20. členu zapoveduje, da mora biti podjetje (ime) v slovenskem jeziku, morebitni prevod v tuji jezik pa se lahko uporablja le skupaj s slovenskim imenom. Če sodišče, ki ob registraciji podjetja dlakocepsko vztraja pri vseh drugih določilih zakona, ne bo upoštevalo 12. člena in mi bo še naprej kradlo jezik, ga bom tožil. Ob tem mi misel nehote uhaja k Cankarjevemu hlapcu Jerneju in njegovemu iskanju pravice.
IGOR VIDMAR
Izgnancem večja veljava v svetu
Društvo izgnancev Slovenije ugodno ocenilo delo 78 krajevnih organizacij s 16.072 člani Seznanili tudi lisbonsko konferenco - Bo grad Rajhenburg vrnjen lastniku?
LJUBLJANA - Društvo izgnancev uveljavili svoje pravice na področju Slovenije (DIS) 1941-1945 je na 4. socialno-zdravstvenega zavarovanja, seji upravnega odbora ugodno oceni-	Člani bodo še nadalje zbirali drago-
lo stališča 6. mednarodne konference ceno dokumentarno eradivo iz raznih Svetovne federacije vojnih veteranov marca letos v Lisboni. O tej konferenci in o prizadevanjih, da bi seznanili njene udeležence tudi z izgnanci in drugimi civilnimi žrtvami vojne v Sloveniji, so poglobljeno spregovorili že na nedavni izredni seji UO DIS.
Trenutno deluje v 78 krajevnih organizacijah DIS 16.072 članov. DIS je vendarle doseglo, da so izgnancem priznali status žrtev vojne, očitno pa bo potrebno še veliko vztrajanosti, da bi dosegli povračilo odškodnine in
ceno dokumentarno gradivo iz raznih nemških taborišč iz časov svoje trnove življenjske poti.
Na UO DIS so ugodno ocenili delo DIS v preteklem obdobju, ugotovili pa so, da so dostikrat pogrešali ustrezno informativno publicistično dejavnost. Zato so za predsednika informativne publicistične komisije izvolili člana UO DIS in predsednika KO DIS Zasavja Rudija Matka, ki je bil na tem jjodročju zelo aktiven in še posebej uspešen v Zasavju.
Na skupščini DIS v soboto, 11. junija, ob 10. uri bodo v Slovenski Bis-
“Stoletnikovo” pismo borcem
Kočevskim borcem, ki so mu prezgodaj čestitali za stoletnico rojstva, odpisal Vlado Vodopivec
Pred kratkim smo poročali, da so kočevski borci ob stoletnici rojstva čestitali Vladu Vodopivcu, ki je bil polkovnik že v stari jugoslovanski vojski, nato je bil v partizanih in celo komandant mesta Kočevje, razorožil je ob kapitulaciji Italije italijansko vojsko na dolenjevaškem polju itd. V letih pred osamosvojitvijo Slovenije je tudi dokaj redno prihajal iz Beograda, kjer živi, na praznovanje kočevskega občinskega praznika.
Pošta pa potuje do Beograda in nazaj kar precej časa. Tako so Kočevci
Javna vprašanja vodstvu Novolesa
Upokojence Novolesove žage v Soteski skrbi, če bodo lahko vložili certifikate in delnice v svoje nekdanje podjetje - Želijo, da bi žaga postala delavska delniška družba
Letos mineva dvajset let, odkar so se soteški delavci s člankom v Dolenjskem listu z naslovom “Nezakonito so nam vzeli pravice” obvestili javnost o dogajanju v Novolesu. Takrat je Novolesova vodilna partijska in sindikalna struktura T. V. in B. Z. odvzela zakonito izvoljene funkcije predsednika delavskega sveta in predsednika sindikata. Že od obnovitve žage, ki sojo soteški delavci obnovili brez tuje pomoči, je sindikalnim funkcionarjem, če so razmišljali s svojo glavo in se potegovali za delavca, trda predla. Toliko za osvežitev spomina, saj soteški delavci hranijo vse dokumente do najmanjšega papirčka in jih bodo tudi obelodanili, če bo potrebno, da pride vsa resnica na dan. Pred dvajsetimi leti smo se morali obrniti kar osebno na Kardelja, ki
je takrat lovil sulca pod soteškim jezom. Voditelji Novolesa so takrat javno govorili, da bo Krka prej začela teči proti izviru, kakor da bo v Soteski stal kakršenkoli industrijski obrat. Isti ljudje so na veliko ribarili v kalnem in iskali informbirojevce med preprostimi delavci, ki so jih potem obiskovali organi za notranje zadeve in jih spravili v obsežne dosjeje.
17. maja lani je delegacija upokojencev obiskala sedež Novolesa, v zapisniku s sestanka z vodilnimi o lastninjenju pa je zapisano, da jih bodo pravočasno obvestili o svojih namerah glede lastninjenja. Večina upokojencev je lani menila, da bodo vložili certifikate v podjetje, v katerem so preživeli desetletja svoje delovne dobe. Vendar od takrat upokojenci niso bili obveščeni o ničemer.
Številna podjetja javno pozivajo državljane in svoje upokojence, naj svoje certifikate vložijo v matično podjetje, kar so mnogi že storili. Tudi preko medijev so bili dobro obveščeni, kako stoji njihovo nekdanje podjetje.
V imenu Novolesovih upokojencev, predvsem pa upokojencev žage v Soteski, prosimo, da javno poveste, kaj naj storimo. Bomo lahko dobili delež, ki pri lastninjenju pripada vsakemu zaposlenemu delavcu in upokojencu?
Leta 1945 smo ob otvoritvi žage zapisali parolo “Žaga je naša”. Danes bi vanjo radi vložili svoje certifikate in marsikdo bi kupil tudi delnice, zato želimo, da bi ob tem lastninjenju so-teška žaga res postala delavska delniška družba. TONE VIRANT st.
pisali jubilantu že januarja, on jim je odgovoril 20. aprila, pismo pa je prispelo šele te dni. Pismo je naslovil s “Spoštovani moji borci kočevskega kraja”, v njem pa se zahvaljuje za lepe želje ob stotem rojstnem dnevu. Dodaja pa, da so se zmotili, saj je bil rojen 27. januarja 1898, in je tako letos dopolnik “komaj” 96 let. Kočevska čestitka pa ga zavezuje, da bo živel najmanj se štiri leta.
V teh hudič časih vsaka lepa besedica vzbuja radost in podaljšuje življenje. Beograjski nadškof dr. France Perko ga je sicer prepričal, naj svoj rojstni dan praznuje kar vsak mesec sedemindvajsetega, in to počne že nekaj let, sa je življenje kot vsakomesečno božje darilo. Zdaj, ko je dobil čestitke iz Kočevja, pa je popolnoma prepričan, da bo doživel jubilej, ki so mu ga določili kočevski borci, torej stroški za vsakomesečno proslavljanje rojstnega dneva niso več potrebni.
Ob zaključku pa še piše:
“Eh,„moji borci, kako rad bi vas objel! Živite mi še dolgo in srečno v naši Sloveniji in bodite mi zdravi in veseli, moji vojni tovariši.”
trici v tamkajšnjem gradu kritično ocenili svoje delovanje v preteklosti, da bi še izboljšali delo v krajevnih organizacijah in koordinacijskih odborih ter se tako prilagodili novonastalim razmeram pri uvajanju nove lokalne samouprave. KO DIS so posredovali navodila organizatorjem potovanj v kraje izgnanstva v letih 1941-1945. Pa še to: na podlagi sklepa skupščine DIS v Dobovi posebna delovna skupina pripravlja gradivo v zvezi z ureditvijo pravno-lastni-škega statusa gradu Rajhenburg in projekt ureditve spominske poti. To vprašanje je namreč treba nujno urediti, ker je pravni zastopnik prejšnjega lastnika gradu vložil zahtevo za denacionalizacijo.
JANKO BLAS, Sevnica
• Skromnost je začetek pameti. (An-zengruber)
•Nikoli ne verjemi človeku, ki o vsakomer govori dobro. (Collins)
SLOVESNOST V ŽUPNIJI DRA GA - V nedeljo, 19. junija, bo ob treh popoldne na Travi v župniji Draga velika slovesnost: blagoslovili bodo prenovljeno kapelico in zvon, ki se bo spet oglasil po več kot polstoletju. Zvon, ki se je ohranil, so namestili v začasen lesen stolp nedaleč od ruševin med vojno požgane cerkve. Krajani vabijo na slovesnost pa tudi na ogled prelepih krajev nad izvirom Čabranke. (Foto: A. Košmerl)

DOLENJSKI LIST
tel. (068)323-610 fax: (068)322-898
“Mala matura’’
Prvo letošnje skupinsko preveijanje znanja osmošolcev
SEVNO NA TRŠKI GORI -Tu je potekalo v soboto, 4. junija, točkovanje šifriranih tekstov znanja iz slovenskega jezika in matematike. Udeležilo se ga je blizu 100 učiteljev matematikov in slavistov Dolenjske in Bele krajine, od katerih vsak je sko-rigiral 40 tekstov, pri 40-ih pa je sodelal kot sokorektor.
Matematični testi so bili po mnenju učencev in učiteljev primerni, testi iz slovenskega jezika - še posebej književnosti - pa pretežki. Večina učencev se je prijavila za 2. skupinsko preverjanje znanja materinščine, ki bo v torek, 21. junija. Učenci pričakujejo, da bodo takrat testi lažji in da bodo zbrali več točk, potrebnih za vpis v srednje šole.
Kriteriji ocenjevanja pri maternem jeziku so bili manj ostri kot prejšnji dve leti, saj so bile za vsebinsko pravilne odgovore kljub eventualnim pravopisnim pomanjkljivostim v celoti priznane predvidene točke.
Ker so testi selekcijske narave, so pri slovenščini tudi za prihodnje leto napovedani zahtevni testi. Pri književnosti bodo vključeni avtorji, ki niso v obveznem programu osnovne šole, tako kot je bil npr. tokrat Ervin Fritz.
MARJANA ŠTERN
UROŠ RUS PRVAK V MATEMATIKI
LOŠKI POTOK - Na občinskem tekmovanju v matematiki za zlata Vegova priznanja, je sodelovala tudi šola dr. Antona Debeljaka iz Loškega potoka. Najbolje ocenjen je bil ucenec 7. razreda potoške šole Uroš Rus in se tako uvrstil v republiško ekipo. Tekmovali so še iz tujih jezikov, o rezultatih in zaključku šolskega leta ter o razvejenih de-javnostih na šoli pa bomo pisali v eni prihodnjih številk DL^ ^
ODPRTI DAN ŠOLE OB RINŽI
V petek, 27. maja, smo imeli v Os-novni šoli Ob Rinži odprti dan šole. Staršem in drugim obiskovalcem smo predstavili delček življenja in dela naše šole v tem šolskem letu ter praktično uporabo teoretičnega znanja. Na razredni stopnji so potekale predstavitve po oddelkih, na predmetni stopnji pa po predmetnih področjih. Posebnost letošnjega dneva šole so bila kar tri šolska glasila, ki so jih prodajali učenci v obeh šolskih stavbah v mestu. Svoje glasilo pa so izdali tudi učenci podružničnih šol v Livoldu in Kočevski Reki. Dan smo zaključili s skupnim kulturnim programom in športno prireditvijo. Številni obiskovalci in nasmejani obrazi staršev in otrok dokazujejo, da se vloženo delo v pripravo in izpeljavo odprtega dne izplača, zato kaže s tem nadaljevati tudi v bodoče.
SLAVKA JANŠA
Avtohiša Berus
servisno prodajni center
Velika Cikava 23, 68000 Novo mesto tel.: 068 / 25 - 098, fax: 068 / 25 - 641
9*
tl/Tto(/iuAtwr
luda/
IZOBRAŽEVANJE IN RAZSTAVA
ČRNOMELJ - V soboto, 11. junija, bo v Glasbeni šoli v Črnomlju prvi Orffov seminar v Beli krajini, ki ga bo vodila priznana pedagoginja prof. Ida Virt. Tokrat se bodo izobraževale vzgojiteljice iz vrtcev, cilj tovrstnega izobraževanja pa je razvijanje odnosa do glasbene umetnosti in spoznavanje bogate Orffovepedagoške dediščine. Istega dne ob 20. uri bo v tukajšnji galeriji Miniart še otvoritev razstave prvega glasbenega butika v Sloveniji, jd bo odprla dva tedna. Na ogled bodo inštrumenti iz bogate zbirke Orffove-ga instrumentarija.
MOKRONOŠKI
VESELOŠOLCI
Odpravili smo se v Ljubljano na državno prvenstvo Vesele šole, na katerem so sodelovali najboljši učenci iz Posameznih občin. Ko smo prišli v Ljubljano, smo se prijavili v Ljubljanski banki, kjer smo dobili nagrade pokroviteljev. Po prijavi smo si ogledali rolkarje, potem pa smo se zbrali v Gallusovi dvorani. Tam sta nas sprejela Meta in Robert. Dala sta nam navodila za nadaljnje tekmovanje. Ko smo vsi rešili test, smo si ogledali predstavo Bučka na Brodwayu. Po predstavi so nam predstavili vse mentorje, ki vodijo otroke že več kot 20 let, in jih tudi nagradili. Nato nam je zapela pevka Mia Žnidarič, prišel je napeti trenutek, ko so povedali imena najboljših učencev, med njimi sem bil tudi jaz.
ANDRAŽ KAPUS 4. r„ OŠ Mokronog
NA PODELITVI CANKARJEVIH NAGRAD
V petek, 6. maja, smo se na Vrhniki zbrali dobitniki zlatih Cankarjevih priznanj in naši mentorji. Poleg Katje Jarm in mene so za področje dolenjskih, belokranjskih in zasavskih šol prejeli zlata Cankarjeva priznanja še učenec iz Stopič in učenki iz Šmihela in Grma. Ob 10. uri smo se zbrali v Cankarjevem domu. V prvem delu je dr. France Novak, predsednik Slavističnega društva Slovenije, podelil priznanja in knjižne nagrade učencem, ki smo na državnem tekmovanju v Ljubljani osvojili zlato Cankarjevo priznanje. Po podelitvi je sledil kulturni program z dramskim igralcem Tonetom Gogalo v vlogi Andreja Smoleta, nato pa smo odšli na okusno kosilo v tovarno usnjenih izdelkov. Po kosilu smo se zbrali pri organizatorici pohoda po Cankarjevi poti. Najprej smo si ogledali pisateljevo rojstno hišo, potem smo sc napotili do Svete Trojice, nato pa k znamenitemu mostu, kjer je Cankar obiskoval t.i. enajsto šolo. Ogledali smo si še hiše, v katerih je stanovala Cankarjeva družina in pot zaključili pri izviru reke Ljubljanice, v Močilniku.
URŠKA RATAJC 7. b, OŠ Trebnje
TEKMOVANJE V PLESU
V šortni dvorani Marof v Novem mestu smo imeli plesno tekmovanje. Tam sem bil tudi jaz. Na začetku smo imeli vaje. Bilo je veliko gledalcev in plesalcev. Plesali so tudi iz plesnih šol. Iz naše šole smo se tekmovanja udeležili štirje pari. Lidija in Marko iz 7. razreda sta prišla v polfinale, ostali pa smo bili le enktrat na plesišču, ker nismo bili tako dobri. Tekmovanje je dolgo trajalo, vendar smo mi, ki se nismo uvrstili med najboljše, šli prej domov. Bilo je zelo lepo, ker sem bila prvič na takem tekmovanju.
DARINKA LAMPRET 5. r., OŠ Pavla Lunačka iz Šentruperta
Pnpravili kulturni dan, na katerem so sej -so kaZali, kaj so se naučili v
ki so dokazale, da niso samo dobre Šivilje. (Fo
: ^
Da bo grajsko res grajsko!
Otoške obleke je oblikovala in sešita Vesna Barbo
DOLENJE KARTELJEVO -Nemalokateri obiskovalec grajskih večerov in drugih prireditev v gradu Otočec je bil presenečen, ko je opazil strežno osebje v pravih grajskih oblačilih. Gostje so novo zamisel zelo dobro sprejeli, mnogi med njimi so se spraševali, le kje so razkošne grajske obleke nastajale, in večina jih je prisegala, da v tujini. Vendar so tako ženske kot moške obleke nastale pri nas, oblikovala jih je Vesna Barbo, ki ima v Dolenjem Karteljevem svojo šiviljsko delavnico in jih skupaj z mlado šiviljo Katico Dežman, ki je pri njej zaposlena, tudi sešila.
Na gradu Otočec so se že nekaj časa pripravljali, da bi tudi osebju dali grajsko podobo. Njihova želja je prišla na uho šivilji Vesni Barbo in v dobrem mesecu so bile obleke nared. “Že v šoli so me zanimale narodne noše in stara oblačila, zato sem se z veseljem lotila oblikovanja. Najprej sem pobrskala po knjigah, da bi imele obleke čim bolj pristen videz,” razlaga Vesna. Narisani modeli so bili vodstvu gradu všeč in zaželeli so si, da bi bile obleke nared že za prve grajske večere, ki so se začeli marca letos.
Vse blago, od bombažnega žameta do indijske svile in okraskov, je dobila v Sloveniji. Šivanje ni bilo lahko, saj je bilo potrebno veliko sešiti na roko. “Če bi imela več ča-
V________________________________
KOT GRAŠČAK
IN GRAŠČAKINJA
sa, bi se prav gotovo dalo narediti še bolje,’’ pravi Vesna, ki seje bala, da ne bi bilavoblačila videti kičasta in cenena. “Želela sem si, kar se da približati se tedanjemu načinu oblačenja,” pravi. Tako je sešila dve ženski in dve moški obleki ter dve obleki za viteza. Pravi, da je bil njen trud poplačan, ko so ji povedali, da so oblačila ljudem všeč.
Sicer pa Vesna ni neznana šivilja, saj se pri njej oblači kar nekaj znanih slovenskih osebnosti.
J. D.
_________________________________J
VESELA ŠOLA
V nedeljo, 29. maja, je bilo v Ljubljani 26. državno tekmovanje iz Vesele šole. Udeležilo se gaje okrog 500 vese-lošolcev in veselošolk ter njihovih mentorjev in staršev. Zbrali smo se v Ljubljanski banki, nato pa smo odšli v veliko Gallusovo dvorano Cankarjevega doma. Tu sta nas sprejela Meta Ornik in Robert Bogataj ter nam predstavila program. Nato smo se razdelili po razredih in odšli pisat teste. Po končanem pisanju smo si ogledali odrsko predstavo Bučka z Brodwaya, Meta in Robert pa sta razdelila priznanja. Pomalicali pa smo pri McDonaldsu.
REBEKA MATIČEVIČ 8. r., OŠ Brusnice
RAGLJA HIT
V soboto, 28. maja, smo bile štiri učenke iz Literarne delavnice mokro-noške šole skupaj z mentorico v živalskem vrtu v Ljubljani na otroškem žuru Raglja v mestu Sladkosned. Pripravila ga je znana šansonjerka Vita Mavrič. Na njem so podelili nagrade za najboljše spise, za najboljše pesmi in za himno Sobotne raglje. Za himno je bila izbrana pesmica, ki smo jo sestavile Darka Murn, Nataša Metelko, Mateja Zupančič in Lidija Samide z mentorico Anico Zidarjevo. Dobile smo lepe knjižne nagrade. Pesmico so uglasbili. Vrteli jo bodo v oddaji Sobotna raglja. Žur nam je bil zelo všeč.
LIDIJA SAMIDE 5. r., OŠ Mokronog
“KAJ DELA DRUŽINO SREČNO?”
V petek smo šli v Trebnje na podelitev priznanj in nagrad razpisa na temo “Kaj dela družino srečno?”. Izbrali so tudi moj spis. Na to prireditev, kije bila v kulturnem domu, sem povabila vso našo družino. Bilo je zelo lepo. Učenci Glasbene šole Trebnje so igrali tudi na instrumente. Vmes so prebrali veliko spisov, tudi mojega. Na koncu so podelili nagrade. Dobila sem priznanje in knjigo Kokokoška Emilija. Z naše šole je bil za spis nagrajen še Jernej Rugelj iz 3. razreda, trije učenci pa so bili nagrajeni za likovne izdelke. Novinarski krožek je dobil posebno priznanje in knjižno nagrado za posebno številko šolskega glasila na temo “Sreča v družini in še kaj”.
MIRA RAMOVŠ OŠ dr. Pavla Lunačka iz Šentruperta
KLIC V SILI
NOVO MESTO - Telefonsko šte-viko 341-304 lahko pokličejo otroci in starši, ki imajo karkšnekoli probleme z vzgojo. Ta četrtek med 19. in 21. uro bo na vaš klic čakal psiholog Marjan Stokanovič.
TREBNJE - Na vprašanje otrok in odraslih bodo strokovpjaki odgovarjali vsak ponedeljek med 7. in 8. uro ter 15. in 17. uro. Številka telefona je 44-293.
Rad bi novo, Zupanovo harmoniko
VAVTA VAS - “Nič drugega ne bom delal, samo igral,” pravi Jaka Janc, učenec 4. razreda vavtovaške šole. Res ni med najboljšimi učenci, zato pa je gotovo prvi med “frajtonarji”. Harmoniko vleče tako, da mu lahko zavidajo mnogi starejši muzikantje. Fantič ima pri desetih letih že bogato glasbeno pot. Začelje z drugim letom, ko mu je oče kupil malo rusko klavirsko harmoniko; pri osmih letih so domači opazili, da ima Jaka nadpovprečen posluh, in so ga peljali k znanemu muzikantu Antonu Špringerju. “Petdeset skladb me je naučil, potem je rekel očetu, da me nima več kaj učiti. Poslali so me v Leskovec k učitelju Toniju Sotošku, kamor hodim dvakrat tedensko v upanju, da bom še napredoval,” pripoveduje o svojem učenju Jure. Priznanja o njegovem igranju že prihajajo. Na “Rateški harmoniki” je bil zmagovalec, le dve točki pa sta mu manjkali za polfinale v Ljubečni.
Čeprav mu še manjka veliko let do polnoletnosti, neredko igra in zabava ljudi pozno v noč. “Prosijo me, pa pridem na oh-
MUZIKANT JURE - Že danes je nepogrešljiv na mnogih prireditvah v Straži in Vavti vasi, pa tudi na ohceti ga že vabijo.
cet. Pravijo; ,Boš eno zaigral’. Potem pa svojega harmonikarja pošljejo kar med goste za mizo. Na koncu preštejem, kar mi naberejo v klobuk, pripoveduje Jure in pove, da si čtmprej želi imeti svoj ansambel. Sedaj najraje igra Avsenike, ceni svojega učitelja Tonija Sotoška, Franca Miheliča, skladbe Lojzeta Slaka pa je najraje igral na začetku svojega igranja. “Rad bi čimprej zamenjal harmoniko. Sedaj vlečem meh in mengeške Melodije, vendar če nimaš Zupanove harmonike, med muzikanti nič ne veljaš. Takšna harmonika me bo veljala 3996 mark,” pravi
Jufe'	J. PAVLIN
dogodki v sliki in besedi
PRVI APARTMAJI V NOVEM MESTU - Novo mesto je po prenočiščih med slovenskimi mesti daleč zadaj, saj ta čas more prenočiti le 35 potnikov. Pater Luka je zadnji dan v maju blagoslovil tri nove Ravbaijeve apartmaje v Kristanovi ulici s skupaj 12 ležišči, štiri tujske sobe pa so v stari hiši Ravbarjevih že dolgoletna ponudba. Alojz Serini, ki ta čas bije plat zvona za dolenjski turizem, je v pozdravnem nagovoru povedal, da je vsaka takšna ponudba mestu dobrodošla, seveda pa bi morali vsaj vsakih štirinajst dni odpreti po pet takšnih apartmajev. Ta čas mesto nujno potrebuje najmanj 150 prenočišč. (Foto: J. P.)
ŠPORTNO SREČANJE UPOKOJENCEV - Športnega srečanja upokojencev dolenjske regije, ki je bilo minulo soboto na osnovni šoli Grm v Novem mestu, se je udeležilo preko 200 športnikov. Nastopilo je 11 ekip iz občin Metlika, Črnomelj, Kočevje, Ribnica, Trebnje, Grosuplje in Novo mesto. Novomeščani so zmagali v šahu in streljanju, Suhorci so bili najboljši v pikadu, Grosupeljci pa v kegljanju med ženskami in moškimi ter v balinanju. V skupnem seštevku so bili najboljši Novomeščani, sledili pa so jim Grosupeljci, Črnomaljci, Ribničani itd. Na sliki zmagovalna trojka med posamezniki v kegljanju. (Foto: 1. V.)
JOŽE KOLMAN PONOVNO PREDSEDNIK DU SEVNICA - Društvo upokojencev Sevnica povezuje upokojence sedmih krajevnih skupnosti dosedanje sevniške občine razen treh KS v Mirenski dolini in posebej organiziranih Razborčanov. Na nedavnem volilnem občnem zboru se je predsednik Jože Kolman zahvalil za požrtvovalno delo v društvu Zlati Vintar in Zinki Gabrič. Za predsednika društva so ponovno izmlili Jožeta Kolmana, za podpredsednico Zlato Vintar, za tajnika Ivana Škrinjarja in za blagajnika Jožeta Radanoviča. Na posnetku z nedavnega izleta na Bledu: predsednik Kolman (s kapo), poleg na desni podpredsednica Vintarjeva. (Besedilo: Janko Blas, foto: Nikola Samardžija)
METLIŠKI IJUDSKI GODCI - Možakarje iz metliške občine, ki z vmesnim presledkom igrajo sku[xtjže dolga leta, bi lahko imenovali kar ljudske godce. Matjaž Virant igra namreč na bugario, Ivan Vrban na bas, Janko Virant na brač in Ivan Slobodnik na prim (na fotografiji od leve proti desni), najraje pa se lotijo slovenskih narodnozabavnih, dalmatinskih in belokranjskih pesmi. Čeprav igrajo predvsem za lastno zabavo, radi poskrbijo za zabavo tudi na različnih zabavnih večerih, predvsem v zidanicah, na obletnicah in ko je potrebno pospremiti koga k vojakom ali pred oltar. Skratka, igrajo povsod, kjer jim radi prisluhnejo. (Foto: M.B.-J.)
ASFALT V “ŠTRASE” - Ni ga bilo človeka, ki bi si še pred leti upal reči, da bo kamnita in od vode zdrte pot iz Črešnjic do Krkinega hrama na Trški gori kdaj asfaltirana. Pa se je zgodilo s pomočjo odločnih in za delo vnetih Čreševljanov in vikendarjev ter ob veliki pomoči Krke, tovarne zdravil. Pred dnevi so dodobra zalili svojo delovno zmago, saj bodo letos in naslednje leto, ko jim bo v hiše pritekla voda, preskočili kar nekaj desetletij. (Foto: J. Pavlin)

TELEVIZIJSKI SPORED
Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov!
ČETRTEK, 9. VI.
SLOVENIJA 1
8.15-0.20 TELETEKST
8.30	VIDEOSTRANI 850 TEDENSKI IZBOR
8-50 JAJCE
9.20	JE TO RES PAPIR?
9.35	SONCE V SEVNICI
10.15	KRONIKA, 31. del kanadske dok. serije
10.40	MOLEKULE S SONČNIMI OČALI, 2. del angl. znan. oddaje
11.10	PO DOMAČE:
30 LET ANSAMBLA LOJZETA SLAKA
13.00	POROČILA
13.05	STUDIO CITY, ponovitev
15.05	TEDENSKI IZBOR
15.05	SVET POROČA
15.40	OSMI DAN
16.20	PORABSKI UTRINKI
17.00	DNEVNIK 1
17.10	OTROŠKI PROGRAM: ŽIV ŽAV
18.00	REGIONALNI STUDIO MARIBOR v 18.45 LINGO, TV igrica
19.15	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.10	ŽARIŠČE
20.35	ČETRTEK V CIRKUSU:
VELIKI CIRKUSI SVETA 10. oddaja 2110 TFDN1K
22.20	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.45	SOVA
22.45	TO JE LJUBEZEN, angl. naniz., 14/19
23.15	TAGGART, škotska naniz., 9/12
SLOVENIJA 2
12.15-0.10 Teletekst
12.30	Video strani -13.05 Kinoteka: Angleški klasični film: Genevieve -14.30 Tedenski izbor: Strta srca (franc, nadalj., 13/16) -15.20 Sova (ponovitev): Popolna tujca (amer. naniz., 13/22) -15.50 Košarka NBA (finalni del) -1750 Taggart (škotska naniz, 8/12) -18.40 Že veste? -19.10 Poslovna borza -1930 Dnevnik 2, vreme, šport • 20.10 CIA (angl. dok. nadalj., 3/6) ■ 21.00 Sejem Impak - 21.10 Umetniški večer: Mojstrovine: Prado (angl. dok. oddaja); 22.05 Cecilia Bartoli (portret mezzosopranistke); 23.00 Aliča (evropski kult. magazin) -2350 Giro d Italia (posnetek)
A KANAL
7.00	Borza dela -12.00 Na velikem platnu -12.15 Luč svetlobe (ponovitev 183. dela amer. nadalj.) -
13.05	Call selection (ponovitev) -13.40 CMT -
14.30	Borza dela -14.45 CMT -16.10 Na velikem platnu -16.25 Album show (ponovitev glasbene oddaje) -17.10 Bcverly Hills 90210 (ponovitev L dela amer. naniz.) -18.00 Video igralnica (oddaja o računalniških igricah) -18.30 Učna leta (ponovitev 17. dela) -19.00 Poročila -19.10 Luč svetlobe (184. del amer. nadalj.) - 20.00 Magnetoskop (glasbena oddaja) - 20.30 Drakula (15. del. amer. serije) - 21.00 Poročila - 21.10 Slab vpliv (amer. film) -
23.00	Zdrava video glava (glasbena oddaja) - 2350 Na velikem platnu - 0.05 CMT - 0.45 Borza dela
HTV 1
750 TV spored - 755 Poročila - 8.00 Dobro jutro -
10.00	Poročila -10.05 Šolski program -11.35 V 80 dneh okoli sveta (risana serija) -12.00 Poročila -
12.05	TV koledar -12.15 Divja vrtnica (serijski film) -12.40 Popolna tujca (humor, serija) -13.05 Ljubezenska zgodba (angl. film) -14.55 Monoplus -15.30 Učimo se o Hrvaški -16.00 Poročila -16.05 Oddaja za otroke -16.30 Družinski magazin -17.00 Hrvaška danes -18.00 Poročila -18,05 Kolo sreče -18.35 Santa Barbara (serijski film) -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Iz tujskega življenja
-	2055 Meje kdo iskal? (zabavnoglasbena oddaja)
-	21.40 Poročila - 21.45 Poslovni klub - 22.30 Slika na sliko - 23.15 Večer ob glasbi - 0.15 Poročila v nemščini - 0.20 Sanje brez mej
PETER, 10. VI.
SLOVENIJA 1
9.45-2.30 TELETEKST
10.00	VIDEOSTRANI
10.15	TEDENSKI IZBOR
10.15	PASJA PRIPOVED ALI KAKO JE
BILO..., češka naniz., 1/6
10.45	OGNJENA KROGLA, amer. film
12.20	ŽE VESTE
12.50	POSLOVNA BORZA
13.00	POROČILA
13.05	UMETNIŠKI VEČER, ponovitev
15.50	KAM VODIJO NAŠE STEZICE
17.00	DNEVNIK 1
17.10	TOK TOK, kontaktna oddaja za mladostnike
18.00	REGIONALNI STUDIO KOPER
18.45	LINGO, TV igrica
19.10	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.10	FORUM
20.30	ŠEST TEDNOV, amer. film
22.35	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
23.00	SOVA
23.00	LJUBEZEN DA LJUBEZEN NE, 6. epizoda amer. naniz.
23.30	TAGGART, škotska naniz., 10/12 0.20 ZADNJE POLETJE V TANGERJU, franc, film
SLOVENIJA t
15.45-0.10 Teletekst
16.00	Video strani -16.30 Tedenski izbor: Četrtek v cirkusu -17.20 Sova (ponovitev): To je ljubezen (angl. naniz., 14/19); 17.50 Taggart (škotska naniz., 9/12) -18.45 Znanje za znanje -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.00 Koncert simfonikov RTV Slovenija - 22.00 Oči kritike - 23.00 Kolesarska dirka Giro d’Italia (posnetek)
A KANAL
7.00	Borza dela -12.00 Na velikem platnu -12.15 Luč svetlobe (ponovitev 184. dela amer. nadalj.) -
13.05	Magnetoskop (ponovitev) -13.35 Spot tedna -13.40 CMT -14.30 Borza dela -14.45 CMT -
15.55	Na velikem platnu -16.10 Ameriških deset -
16.40	Drakula (ponovitev 15. dela amer. naniz.) -
17.10	Slab vpliv (ponovitev filma) -19.00 Poročila -19.10 Luč svetlobe (185. del am. nadalj.) - 20.00 Pozitiv + (glasbena oddaja) - 20.30 Beverly Hills 90210 (2. del amer. nadalj.) - 21.20 Poročila - 21.30 Teden na borzi - 21.40 Prava priložnost (amer. film) - 23.25 Devlinova zveza (3. del am. naniz.) -0.10 Erotični film
HTV 1
7.50	TV spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -
10.00	Poročila -10.05 Šolski program -11.35 V 80 dneh okoli sveta (risana serija) -12.00 Poročila -
12.05	TV koledar -12.15 Divja vrtnica (serijski film) -12.40 Stari vohunski mački (humor, serija)
-13.05 Norost srca (angl. film) -14.30 Monoplus -
15.15	TV razstava -15.30 Nemščina -16.00 Poročila -16.05 Mali veliki svet (oddaja za otroke) -16.30 Antena (izbor iz satelitskega programa) -17.00 Hrvaška danes -18.00 Poročila -18.05 Kolo sreče
-	18.35 Santa Barbara (serijski film) - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Tamburaška glasba
-	21.00 Latinica - 22.00 Poročila - 22.05 Na vratih Zahoda (dok. oddaja) - 22.50 Slika na sliko - 23.50 Poročila v angleščini - 23.55 Princesa v izgnanstvu (kanadski film) -1.35 Sanje brez mej
HTV!
15.00	Videostrani -15.15 TV koledar -15.25 V 80 dneh okoli sveta (risana serija) -1550 Usodni obrat (serijski film) -16.40 Dama in razbojnik -18.10 Vojne v miru: Libanon -18.45 Animavizija -19.15 Risanka -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Be-verly Hills (serija za mladino) - 21.00 Carter USM v Zagrebu - 22.00 Peta prestava - 22.35 Serijski film -23.25 Hit depo
SOBOTA, 11. VI.
SLOVENIJA 1
7.15-1.20 TELETEKST
7.30	VIDEOSTRANI
Zopet se bliža sobota in z njo oddaja Glasba je življenje, ki vam bo predstavila zopet novega gosta. Tokrat bo to Janez Pezelj, vodja službe Državnega zbora za informiranje.
Glede na to, da ima Janez Pezelj na skrbi informiranje, upam, da bomo iz njega izbrskali tudi informacije, ki zanimajo poslušalce naše oddaje - čim bolj glasbeno pobarvane, seveda.
Poznamo več vrst zborov: moški, ženski, mešani, komorni, mladinski, državni... Vsi razen zadnjega delujejo bolj ali manj uglašeno. Janeza Pezlja bom pobarala o posluhu naših poslancev, o glasbi, ki jo poslanci najraje poslušajo, morda celo izvajajo, morda bomo odkrili skrivnost neubranosti državnega zbora.
Tudi nagradna igra ob 130-letni-ci Pivovarne Union se nadaljuje in
lepo nagrajuje sodelujoče. Ne pozabite, da vas v finalnem žrebanju, ki bo konec avgusta, čaka super gorsko kolo. Tokrat je žreb eno od majic naklonil Mariji Mežan iz Straže.
Ton je glasbeni pojem, s katerim se izraza glas oz. zvok po višini, moči in barvi. Tako piše v glasbenem leksikonu. Tof pa je o tonu razpredal nekoliko širše:
Najbolj živ ton je AN-TON.
Najbolj nevaren ton je PI-TON.
Najbolj iskan ton je ŽE-TON.
Najbolj živahen ton je CHARLES-TON.
Najbolj večerni ton je ZA-TON.
Najbolj trd ton je BE-TON.
Najbol^razposajen ton pa je
Najbolj razposajena oddaja pa je Glasba je življenje. V naslovu sicer nima TON-a, je pa res...
Simona H,0
Naj ŠKODA piknik v soboto, 11. junija, ob 12. uri v Dolenjskih Toplicah.
8.05	TEDENSKI IZBOR:
8.05	RADOVEDNI TAČEK
8.15	LONČEK, KUHAJ!
8.30	ZIMSKA TEKMOVANJA franc, risanka, 24/26
8.55	KLUB KLOBUK
9.45	TOK TOK
10.35	ZGODBE IZ ŠKOLJKE
11.25	LOKOMOTIVA nemški film
13.00	POROČILA
13.05	TEDNIK
1450 ŠEST TEDNOV, ponovitev amer. filma
17.00	DNEVNIK 1
17.10	NEVERJETNE ŽIVALI V AVSTRALIJI, avstralska poljudnoznan.nadalj., 2/4
18.00	REGIONALNI PROGRAM UUBUANA
18.45	TV MERNIK
19.00	RISANKA
19.10	ŽREBANJE 3X3
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.10	UTRIP
20.30	KR1ŽKRAŽ
21.30	KORENINE SLOVENSKE UPE: SPOZ-NANJA
UMETNOST, KI NAS DOLOČA IN ZDRUŽUJE,
L oddaja: BENEŠKA DOLINA IN ČEDAD
22.05	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
23.40	SOVA:
TAGGART, škotska naniz., 11/12
23.35	FANTA NA DELU, amer. film
SLOVENIJA S
9.45	• 3.10 Teletekst
255 Košarka NBA (finalni del) -10.00 Video strani -10.30 Košarka NBA (finalni del), posnetek -
12.30	Koncert zmagovalcev tekmovanja mladih glasbenikov Slovenije -14.00 Sova (ponovitev): Ljubezen da, ljubezen ne (6. epizoda amer. naniz.);
14.30	Taggart (škotska naniz., 10/12) -15.25 Športna sobota: evropski pokal v atletiki -18.45 Modra divjina (amer.-angl. poljudnoznan. serija, 4/ 4) -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 Jezdeci (angl. nadalj., 4/4) - 21.00 Veliki zločini in procesi 20. stoletja (koprod. dok. serija, 6/12) - 21.30 Poglej in zadeni - 22.45 Sobotna noč: BE radio; Regina; Smokey Robinson v Las Vegasu - 2.00 Giro d']talia (posnetek)
KANALA
7.00	Borza dela - 9.00 CMT -10.05 Teden na borzi (ponovitev) -10.15 Kino, kino, kino (ponovitev oddaje o filmu) -11.00 Dance session (ponovitev 34. oddaje) -11.30 Devlinova zveza (ponovitev 3. dela) -12.20 Spot tedna -14.30 Borza dela -16.50 ITV - Begunska televizija -17.20 Prava priložnost (ponovitev filma) -19.00 Ameriških deset (glasbena oddaja) -19.30 Radio FM (ponovitev 10. dela amer. naniz.) - 20.00 Belo zlato (dok. DW) - 20.30 Radio FM (13. del amer. naniz.) - 21.00 Prihodnost duhov (znanstvenofantasl. film) - 22.35 Ulica rumene nevarnosti (ponovitev 9. dela angl. naniz.) -23.30 CMT-0.45 Borza dela
HTV 1
8.40	TV spored - 8.45 TV koledar - 855 Poročila -
9.00	Dobro jutro -10.30 Poročila -10.35 Kapitan Zaspan (risana serija, 9/13) -11.00 Govorilnica (oddaja za mladino) -12.00 Poročila -12.05 Oddaja resne glasbe -13.05 Prizma (večnacionalni magazin) -13.50 Oddaja narodne glasbe -14.05 Poročila -14.10 Naj balon odleti (angl. mladinski film) -15.40 Hišni ljubljenci -16.10 Beverly Hills -
17.00	Poročila -17.05 Prisrčno vaši (dok. oddaja) -
17.50	TV razstava -18.00 Televizija o televiziji -
18.30	Santa Barbara (amer. nadalj.) -19.15 Na začetku je bila Beseda -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Krik za svobodo (angl. film) - 22.45 Poročila - 22.50 Športna sobota - 23.05 Slika na sliko - 0.05 Poročila v nemščini - 0.10 Sanje brez mej
HTV*
11.55	Videostrani -12.25 IV koledar -12.35 Zunaj toka -13.35 To je ljubezen (humoristična serija) - Od Pola do pola (dok. serija) -18.45 Animavizija -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Ljubezen in vojna (humor, serija) - 20.40 Krila nad svetom (dok. serija) - 2150 CRO pop rock - 22.15 Nočna izmena: Življenje na severu (serijski film); Zona Somraka (serijski film); Človek za mir (amer. film)
NEDEUA, 12. VI.
SLOVENIJA 1
8.15	-0.30 TELETEKST
8.00	VIDEOSTRANI
855 OTROŠKI PROGRAM
8.55	ŽIV ŽAV, ponovitev
9.45	UPORNIKI V SLUŽBI KRALJA, ponovitev danske nadalj., 10/13
10.10	HIŠA V ULICI ROSE ŠT. 12, angl. oddaja
11.00	SLIKE IZ SEČUANA, 14. oddaja
11.10	MEDNARODNO BALETNO TEKMOVANJE
11.30	OBZORJA DUHA
12.00	LJUDJE IN ZEMUA
12.30	MODRA DIVJINA, ponovitev amer.-angl. poljudnoznan.serije, 4/4
13.00	POROČILA
13.40	KILOMETRSKI ŠKORNJI, franc, film
15.00	CIA, ponovitev angl. dok. nadalj., 2/6 1550 JEEVES IN VVOOSTER, angl. naniz., 1/11
17.00	DNEVNIK 1
17.10	PO DOMAČE
19.00	RISANKA
19.15	LOTO
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
26.10	ZRCALO TEDNA
20.30	NEDEUSKIH 60
21.30	KAKO SO GRADILI PIRAMIDE, 1. del
- :	amer. dok. serije
22,20	DNEVNIK 3, VREME
22.40	SOVA
VELIKI BATALJONI, angl. nadalj, 2/6 TAGGART, škotska naniz., 12/12
SLOVENIJA 2
0.45 - 3.00 Teletekst
10.30	Videostrani -11.00 Križkraž (ponovitev)
12.00	Karaoke (razvedrilna oddaja) -12.45 Tedenski izbor: Poglej in zadeni -14.00 Sova (ponovitev): Taggart (škotska naniz., 11/12) -15.00 Športna nedelja -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.00 Slovenski magazin - 20.35 Lolita (angl. film, ČB) -
23.10	Športni pregled
KANALA
8.00	Nedeljski nagovor patra Benedikta Lavriha -
8.25	Koala (risanka) - 8.40 Male živali - 9.00 Aliča v čudežni deželi (risani film) - 955 Video igralnica (oddaja o računalniških igricah) -10.25 Prihodnost duhov (ponovitev filma) -12.00 Nedeljski nagovor patra Benedikta Lavriha -12.15 Helena (glasbena oddaja) -13.00 Podobe na filmskem traku (filmski ciklus Božidarja Jakca) -18.05 Aliča v čudežni deželi (risani film) -19.00 Beverly Hills 90210 (ponovitev 2. dela) -19.50 Koala (risanka) - 20.00 Veseli EMŠO - 20.05 Ulica rumene nevarnosti (10. del angl. naniz.) - 21.10 Kino, kino, kino (oddaja o filmu) - 21.45 Ždrava video glava (glasbena oddaja) - 22.30 Tropska vročica - Dekle za zabavo (1. del amer. naniz.) - 23.25 CMT
HTV 1
8.10	TV spored - 8.15 TV koledar - 8.25 Poročila -
8.30	Razlog za petje (amer. film) -10.00 Poročila -
10.05	Poglej me (oddaja za otroke) -11.00 Malavi-zija -12.00 Poročila -12.05 Plodovi zemlje -12.55 Oddaja ljudske glasbe in običajev -13.25 Mir in dobro -13.55 Duhovni klic -14.00 Poročila -14.05 Film za otroke - 1455 Opera Box -15.25 Poročila -15.30 Družinski zabavnik -17.10 Amer. film -
18.50	Risana serija -19.15 TV fortuna -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Sedma noč - 21.45 Poročila - 21.50 Po vrnitvi (serijski film) • 22.40 Šport - 23.00 Nogomet - 23.45 Slika na sliko - 0.45 Poročila v nemščini - 050 Sanje brez mej
HTV 2
13.30	Videostrani -14.00 TV koledar -14.10 Top DJ -15.10 CRO pop rock -15.55 Športna nedelja: rokomet -17.15 Pred prvenstvom v nogometu v ZDA -18.15 Animavizija -19.15 Risani film -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Čmo-belo v barvah: Romanca na morju (amer. film); Top lista; Poročila iz zgodovine; Leteči cirkus Montyja Pythona (humor. serija)
PONEDELJEK, 13. VI.
SLOVENIJA 1
10.15-0.30 TELETEKST ' 10.30 VIDEO STRANI
10.45	TEDENSKI IZBOR
10.45	HUCKLEBERRY FINN IN NJEGOV! PRIJATELJI, koprod.nadalj., 9/26
11.10	KORENINE SLOVENSKE LIPE
11.40	ZNANJE ZA ZNANJE
12.10	NEVERJETNE ŽIVALI V AVSTRALIJI, avstral. poljudnoznan.nadalj., 2/4
13.00	POROČILA
13.05	TEDENSKI IZBOR SLOVENSKI MAGAZIN
13.35	ŠPORTNI PREGLED
14.55	OČI KRITIKE, ponovitev
15.55	VIDEOMODA: NOV ČAS NEDOLŽNOSTI
16.20	DOBER DAN, KOROŠKA
17.00	DNEVNIK 1
17.10	OTROŠKI PROGRAM
18.00	REGIONALNI STUDIO MARIBOR
18.45	PARI, TV igrica
19.10	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.10	SEDMA STEZA
20.35	GOSPODARSKA ODDAJA
21.15	OMIZJE
22.35	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
23.00	SOVA
GRDA UMAZANA, ZABITA, angl. naniz., 5/6
BARVA ZMAGE, italij. nadalj, 1/4
SLOVENIJA t
10.45	- 0.40 Teletekst
11.00	Videostrani -11.40Tedenski izbor: Forum, Mernik, Utrip, Zrcalo tedna; 11.40 Nedeljskih 60 -
13.40	F-l za VN Kanade (posnetek) - 14.40 Košarka NBA 16.40 Tedenski izbor: Obzorja duha -17.10 Sova (ponovitev): Veliki bataljoni (angl. nadalj, 2/6); 18.00 Taggart (škotska naniz, 12/12) -18.50 4 X 4 -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 Zbogom, kruti svet (angl. drama, 3/3) - 21.05 Studio City - 23.00 Brane Rončel izza odra
KANALA
7.00	Borza dela -12.00 Na velikem platnu -12.15 Luč svetlobe (ponovitev 185. dela) -13.05 Helena (ponovitev) -13.50 Pozitiv + (ponovitev) -14.30 Borza dela -14.45 CMT -16.35 Spot tedna -16.40 Na velikem platnu -16.55 Poslovni dosje (13. del amer. serije o managementu) -17.25 Ždrava video glava (glasbena oddaja) - 18.10Tropska vročica (ponovitev 1. dela amer. naniz.) -19.00 Poročila -
19.10	Luč svetlobe (186. del am. nadalj.) - 20.00 Popspot (kontaktna glas. oddaja) - 20.30 Brlog (16. del španske serije) - 21.00 Poročila - 21.10 Angel in nepridiprav (amer. film) - 23.00 Ameriških deset (glasb, oddaja) - 23.35 Na velikem platnu - 23.50 CMT-0.45 Borza dela
HTV 1
7.50	TV program - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Šolski program -11.35 V 80 dneh okoli sveta (risana serija) -12.00 Poročila -
12.05	TV koledar -12.15 Divja vrtnica (serijski film) -12.40 Stari vohunski mački (humor, serija)
• 13.05 Filmi Mela Gibsona: Nori Max - 14.35 Monofon - 15.30 Učimo se o Hrvaški - 16.00 Poročila -16.05 Modul 8 (oddaja za otroke) -16.30 In letos., -17.00 Hrvaška danes -18.00 Poročila -
18.05	Kolo sreče -18.35 Santa Barbara (serijski film) -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Arena (športna oddaja) - 22.20 Poročila - 22.25 Hrvaška in svet - 23.05 Slika na sliko - 0.05 Poročila v nemščini - 0.10 Sanje brez meja
HTV 2
13.40	Videostrani -13.50 TV program -13.55 TV koledar -14.05 V 80 dneh okoli sveta (risani serijski film) -14.30 Po vrnitvi (serijski film) -15.20 Mačka na vroči pločevinasti strehi (amer. film) -
17.05	Montreal: F-l za VN Kanade -18.15 Animavizija -19.15 Risanka -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Mali ljudje (serijski film) - 21.05 Politična propaganda (dok. serija) - 22.00 Resnične zgodbe: Ime mi je Bill (amer. film) - 23.35 Animavizija
TOREK, 14. VI.
SLOVENIJA 1
10.15-0.10 TELETEKST
10.30	VIDEO STRANI
10.50	TEDENSKI IZBOR
10.50	HIŠA V ULICI ROSE ŠT. 12, angl.
oddaja
11.404X4
12.10	ZBOGOM, KRUTI SVET, angl. drama, 3/3
13.00	POROČILA
13.05	SOBOTNA NOČ, ponovitev
16.20	MOSTOVI
17.00	DNEVNIK 1
17.10	OTROŠKI PROGRAM LONČEK, KUHAJ!
UPORNIKI V SLUŽBI KRAUA danska naniz, 11/13
18.00	REGIONALNI STUDIO KOPER
18.45	PARI, TV igrica
19.10	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.10	ŽARIŠČE
20.35	OSMI DAN
21.25	STRTA SRCA, franc, nadalj, 14/16
22.20	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.45	SOVA
ZAKONCA FIELDS V FRANCIJI, angl.
naniz, 12. epizoda
BARVA ZMAGE, italij. nadalj, 2/4
SLOVENIJA t
14.15	- 23.40 Teletekst
14.30	Video strani -15.00 Zgodbe iz školjke -15.50 Tedenski izbor: Sedma steza; Gospodarska oddaja; Ljudje in zemlja -17.20 V avtobusu (29. epizoda angl. naniz.) -17.50 Sova (ponovitev): Barva zmage (italij. nadalj, 1/4) -18.40 Iz življenja za življenje -19.10 Poslovna borza -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.00 Po sledeh napredka - 20.30 Varšava: Evrovizijsko tekmovanje mladih glasbenikov - 22.30 Intervju
KANALA
7.00	Borza dela -12.00 Na velikem platnu -12.15 Luč svetlobe (ponovitev 186. dela amer. nadalj.) -
13.05	Popspot (ponovitev) 13.35 Video igralnica (oddaja o računalniških igricah) -14.10 CMT -
14.30	Borza dela -14.45 CMT -16.25 Na velikem platnu -16.40 Brlog (ponovitev 16. dela šp. naniz.)
-17.10 Angel in nepridiprav (ponovitev filma) -
19.00	Poročila -19.10 Luč svetlobe (187. del) -
20.00	Rodeo (glasbena oddaja) - 20.30 Državnik novega kova (11. del angl. satirične naniz.) - 21.00 Poročila - 21.10 Hladnokrvni umor (psih. krim.) -
22.50	Dan po jutrišnjem (4. del amer. poljudnoznan. serije) - 23.25 Na velikem platnu - 23.40 CMT - 0.45 Borza dela
HTV 1
7.55	Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -
10.05	Šolski program -11.35 V 80 dneh okoli sveta (risani serijski film) -12.00 Poročila -12.05 TV koledar -12.15 Divja vrtnica (serijski film) -12.40 Stari vohunski mački (humor, serija) -13.05 Filmi Mela Gibsona: Nori Max 1! -14.40 Monofon -15.30 Učimo se o Hrvaški -16.00 Poročila -16.05 Oddaja za otroke -16.30 Prometni krog -17.00 Hrvaška danes -18.00 Poročila -18.05 Kolo sreče -18.35 Santa Barbara (serijski film) -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Z jadri okoli sveta (potopisna dok. serija) - 20.45 V glavnem planu - 22.15 Poročila -
22.20	Nocoj z vami (zabavnoglasbena oddaja) -
23.00	Slika na sliko - 0.00 Poročila v angleščini -0.05 Sanje brez meja
SREDA, 15. VI.
SLOVENIJA 1
10.15-0.30 TELETEKST
10.30	VIDEO STRANI
10.45	TEDENSKI IZBOR
10.45	TISOČ IN ENA AMERIKA, španska risana serija, 24/26
11.10	IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE
11.40	VELIKI ZLOČINI IN PROCESI 20. STOLETJA, angl. dok.nadalj, 6/12
12.05	KAKO SAO GRADILI PIRAMIDE, 1. del angl. dok. serije 1250 POSLOVNA BORZA
13.00	POROČILA
15.50	INTERVJU
17.00	DNEVNIK 1
17.10	KLUB KLOBUK
18.00	REGIONALNI PROGRAM UUBUANA
18.45	PARI, TV igrica
19.10	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.10	ŽARIŠČE
20.35	FILM TEDNA:
TRI ŽENSKE, amer. film
22.40	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
23.05	SOVA
POPOLNA TUJCA, amer. naniz, 14/22 BARVA ZMAGE, italij. nadalj, 3/4
SLOVENIJA 2
15.15	- 23.25 Teletekst
15.30	Video strani -15.45 Tedenski izbor: Omizje;
17.00	Videomoda: Nov čas nedolžnosti -17.25 Sova (ponovitev): Zakonca Fields v Franciji (12. epizoda angl. naniz.); 17.55 Barva zmage (italij. nadalj, 2/4) -18.45 Kronika (32. del kanadske dok. serije) -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 Pogovori se z mano (otroški telefon) - 20.40 Športna sreda -22.40 Svet poroča
KANALA
7.00	Borza dela -12.00 Na velikem platnu -12.15 Luč svetlobe (ponovitev 187. dela) -13.05 Rodeo (ponovitev) -13.40 CMT -14.30 Borza dela -14.45 CMT -15.50 Na velikem platnu -16.05 Elizije -Skrivnost jezuitov (oddaja o duhovnosti) -16.50 Državnik novega kova (ponovitev 11. dela angl. naniz.) -17.20 Hladnokrvni umor (ponovitev filma)
-19.00 Poročila -19.10 Luč svetlobe (188. del) ■ j
20.00	Call selection (kontaktna glasbena oddaja) •
20.30	Beverly Hills 90210 (3. del amer. nadalj.) •
21.20	Poročila - 21.30 Učna leta (18. del amer. na- j dalj.) - 22.00 Album show (glasbena oddaja) - 22.45 Elizije - Ignacij Loyola - 23.20 Na velikem platnu • |
23.35	CMT-0.45 ChJT
HTV 1
7.55	Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila • :
10.00	Šolski program -11.35 V 80 dneh okoli sveta , (risana serija) -12.00 Poročila -12.05 TV koledar •; -12.15 Divja vrtnica (serijski film) -12.40 Stari ; vohunski mački (humor, serija) -13.05 Filmi Mela Gibsona: Gospoda Soffel -14.55 Monofon -15.30 Učimo se o Hrvaški -16.00 Poročila -16.05 Dedek, ; babica, vnuk (dok. serija za otroke) -16.30 Besede, besede, besede -17.00 Hrvaška danes -18.00 : Poročila -18.05 Kolo sreče -18.35 Santa Barbara (serijski film)
94,6 MHz
RADIO
5RAKA
ČETRTEK, 8.6.
5.30	Domača glasba -10.00 Dober dan, pridni ljudje -11.15 Doktor na obisku -12.00 Obvestila, osmrtnice -12.30 Mali oglasi -15.00 Poročila -17.00 Obrtniki in podjetniki -19.00 Rockovnik - 22.00 Hard & Heavy - 23.00 Portret glasbenika
PETEK, 10.6.
5.30	Domača glasba -10.00 Dober dan, pridni ljudje -12.00 Obvestila, osmrtnice -12.30 Mali oglasi -15.00 Poročila -15.30 Grmski vulkan -17.00 Srakin TV izbor -18.0013 groznih -19.00 Ne joči, petek!
SOBOTA, 11.6.
5.30	Dobro jutro - 9.00 Pasji kotiček -12.00 Obvestila, osmrtnice -12.30 Lovci v studiu -
15.00	Godec v studiu -18.00 Obisk - 20.00 Čestitke - 21.00 Srakina veselica
NEDEUA, 12.6.
8.00	Dobro jutro -10.00 Mali oglasi, evergre-eni -13.00 Čestitke in domača glasba -19.00 Cinca Marinca: obisk - 22.30 Ves ta jazz
PONEDLJEK, 18.6.
5.30	Domača glasba -10.00 Dober dan, pridni ljudje -11.30 Praktični nasveti -12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi -15.00 Poročila -15.30 Popevka tedna -17.00 Aktualna oddaja -19.00 Pravljica - 20.00 Glasbena oddaja - 23.00 Koncert
TOREK, 14.6.
5.30	Domača glasba -10.00 Dober dan, pridni ljudje -12.00 Obvestila, osmrtnice -12.30 Mali oglasi - 15.00 Poročila -18.00 Otroška oddaja “Kalimcro" -19.00 Večerni program -
22.00	Glasbene novosti - 23.00 Lestvica 3 tri III
SREDA, 15.6.
5.30	Domača glasba -10.00 Dober dan, pridni ljudje -12.00 Obvestila, osmrtnice -12.30 Mali oglasi -15.00 Poročila -17.00 Borza dela -18.00 Rok za rock - 20.00 Sračje gnezdo -
22.00	Kitara in britanska ljudska glasba - 22.30 Portret glasbenika
studio
103 MHz
Telefon: studio 914, uredništvo 324-160, čestitke 21-505
ČETRTEK
4.30	- 8.00 Jutranji program - 8.00 Napoved -
11.00	Avtotimcs - 12.00 BBC, osmrtnice -
12.30	-13.00 NZ želje -14.00 -15.00 Zabavne želje -15.30 Dogodki in odmevi -16.30 Minule s klasiko -17.30 Planinski kotiček -18.20 Kronika -19.30 -24.00 Večerni program
PETEK
4.30	- 8.00 Jutranji program - 8.00 Napoved -oglašanje s terena - 12.00 BBC, osmrtnice • 12.30-13.00 NZ želje -14.00-15.00 Zabavne želje -15.30 Dogodki in odmevi -18.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Večerni program
SOBOTA
7.30	Začetek - 8.30 Glasba je življenje - 9.30 Neznano o znanem -10.00 Kuharski recept -
11.00	Evropa ta teden -11.45 - Na sončni in senčni strani Gorjancev - 12.00 BBC, osmrtnice -13.30 Čestitke -17.30 Voluhar ekspres -18.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Večerni program
NEDEUA
7.30	Začetek - 7.45 Horoskop - 8.00 Duhovna misel - 8.30 Kmetijska oddaja - 11.00 Mali oglasi -12.30 Lestvica NZ glasbe -13.30 Čestitke -16.00 Športno popoldne -17.30 Čestitke -19.00 Glas evangelija - 19.30 -24.00 Večerni program, oglašanje s terena
PONEDELJEK
4.30	- 8.00 Jutranji program - 8.00 Napoved, priložnostne oddaje -12.00 BBC, osmrtnice -12.30-13.00 Zabavne želje -15.30 Dogodki in odmevi - 17.30 Zdravstvena oddaja - 18.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Rezerviran čas
TOREK
4.30	- 8.1X1 Jutranji program - 8.00 Napoved -
8.30	Svetovalna oddaja - 9.30 Minute s klasiko - 9.45 Literarni utrinek - 12.00 BBC, osmrtnice -12.30 - 13.00 NZ želje -14.00-15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi -
16.30	Oddaje S. Mihelčiča - 18.20 Kronika -
19.30	- 24.00 Večerni program, Rock studio, Altergodba
SREDA
4.30	- 8.00 Jutranji program - 8.00 Napoved -
9.30	Kulturni pregled - 10.30 Glasbena oddaja z gosli- 12.00 BBC, osmrtnice -12.15-13.00 NZ želje -14.00 - 15.00 Zabavne želje -15.30 Dogodki in odmevi - 16.30 Čestitke - 18.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Večerni program, ponovitev glasbene oddaje
Novosti in “železni repertoar”
Gradbeništvo in Stingrad
NOVO MESTO - “Dela na tržišču imamo vedno dovolj, čeprav je huda konkurenca. Seveda pa je pomembno, da se kot izvajalec prilagodimo stranki.” Tako brez dolgih razglabljanj opiše stanje v gradbeništvu Vojko Zupančič, direktor in lastnik novomeškega gradbenega podjetja Stingrad.
Gradbena sezona je na vrhuncu in v zvezi s tem opozaija Zupančič na problem, ki je po njegovih besedah hud za celotno panogo in ga občuti tudi Stingrad. “Problem gradbeništva je zelo razširjeno šušmarstvo in delo z neprijavljenimi delavci. Lahko pa povem, da v našem podjetju ne zaposlujemo ljudi na ono, ampak vzamemo na delo, če je pač potrebno, kvečjemu honorarne sodelavce. Zaposlene imamo Slovence. Smo mlad kolektiv in za mlade, ki so žejjni delati, so vrata našega podjetja zme-rajodprta,”pravi Zupančič.
Potem ko je Stingrad lani odprl poslovne prostore v Novem mestu na Drski, kjer je tudi sedež pos-
Vojko Zupančič
lovalnice, zdaj že načrtuje nekaj novosti. “Sodelujemo z avstrijsko firmo, ki izdeluje vgradni gradbeni material. Skupaj s tem partnerjem bomo odprli v Novem mestu trgovino s tem materialom in z orodji za gradbeništvo. V okviru tega sodelovanja bomo konec letošnjega julija organizirali v Novem mestu sejem gradbenih materialov, ki jih uporablja naše podjetje. Predstavili bomo tudi orodja in poleg tega peči, ki so manj škodljive okolju,” napoveduje Stingradov direktor.
Sicer Stingrad, podjetje z 9 redno zaposlenimi, ostaja z dejavnostjo trdno pri svojem “železnem repertoarju”. Torej bo nadaljevalo z visokimi in nizkimi gradnjami in z izdelovanjem posebnega, hitro sušljivega estriha, ki dobi optimalne lastnosti, zato dopušča vselitev v prostor že po tednu dni.
“NAJ” ŠKODA PIKNIK V DOLENJSKIH TOPLICAH
DOLENJSKE TOPLICE - V soboto, 11. junija, bo na gozdni jasi v Dolenjskih Toplicah v organizaciji AMD Avtoimpex-Skoda in Krke, Zdravilišče Dolenjske Toplice, potekal “naj” škoda piknik, srečanje voznikov avtomobilov Skoda in njihovih družin. Vsi, ki so avto kupili letos, so avtomatično postali člani Avto-moto društva Avtoimpex Skoda, ostali pa se v to društvo še lahko včlanijo, tudi na dan same prireditve. To soboto bo članstvo v omenjenem AMD še posebej pomembno, saj se bo eden izmed članov tega društva (članstvo bo dokazal z društveno izkaznico) odpeljal domov s čisto novim vozilom škoda, ki bo na srečnega dobitnika čakalo samo to soboto. Na prireditvi bodo nastopila nekatera znana imena slovenske zabavne in narodnozabavne glasbe, kot so Butik Moped Snow, 1 x Band, Ansambel 12. nadstropje, Alberto Gregorič, narodnozabavni ansambel Gamsi idr. Prireditev bo potekala ob vsakem vremenu m se bo pričela ob 12. uri. To soboto bo v Dolenjskih Toplicah Škoda torej samo osrečevala.	j KRamAR
DOBRODELNI KONCERT ZA KAPELICO
ŠENTJERNEJ - Trio Novina po dobrodelnem koncertu za novomeško porodnišnico v Šmarjeških Toplicah pripravlja nov koncert, ki bo v soboto, 11. junija, ob 20. uri v šent-jernejski cerkvi. Upajo, da se bo za izgradnjo kapelice v Kliničnem centru nabralo kaj več denarja kot v Šmarjeških Toplicah, kjer je bilo prodanih le 80 vstopnic.

m

Mercator - KZ Krka, z.o.o., Novo mesto obvešča, da ima na razpolago za oddajo v najem 4 pisarniške prostore na CKS 10, v skupni izmeri 64,31 m2.
Prostore je mogoče najeti tudi posamično. Dodatne informacije dobite na tel. št. 068/321 -519,068/322-542 ali v spl. sektorju na CKS 10,Novo mesto.
Avtohiša Berus
servisno prodajni cantor
0®
Mercator - KZ Krka, z.o.o., novo mesto

FORD PAIC
VSE KAR NAREDIMO Ml. VOZITE VI!
Z VLADKO LOPATIČ NA POTI K USPEHOM
MED PRVIMI S KRMILJENIM KATALIZATORJEM.
TODA
ČAS SE IZTEKA. VARČNI SE BODO ZA NAKUP ODLOČILI
DO 30. JUNIJA. *
ZA NJIH JE PRISPELA NOVA POŠILJKA VSEH FORDOVIH MODELOV.
POSEBNA PONUDBA
ZA PRAVNE OSEBE, KI SE ODLOČIJO ZA NAKUP ___________VEČ KOT TREH AVTOMOBILOV._____________
* S 30. junijem preneha veljati odredba o davčni olajšavi za nakup vozil
z vgrajenim katalizatorjem.	*
Pooblaščeni trgovci:
Ford Groznik, Trebnje, 068/44-701; Ford Stepan, Črnomelj, 068/52-407; Auto Top d.o.o., Sevnica, 0608/81-415.
FORD PAIČ, Krška vas, 0608/61-450
11
av wAdriane
lili

lili

za Dolenjsko In Belo krajino
Sili
tis
I«
lil
VI NAM — Ml VAM
UGODNA
PRODAJA
NOVIH
IN RABLJENIH VOZIL
MIRU HUČU POKAL NISAN
P AH A - Lovska družina Otočec je v nedeljo pod pokroviteljstovm avtomobilskega servisa Vidrih in avto satana Nisan-Adria pripravila na strelišču na Pahi družabno srečanje, streljanje na glinaste golobe in predstavitev terenskega vozila Nisan Temno II. Pokal Nisan je osvojil član lovske družine Šentrupert Miro Huč.
Na zalogi:
-	LADA KARAVAN za 10.150 DEM
-	UDA SAMARA za 12.300 DEM Akcijska prodaja:
UDA SAMARA 1500 sedan z vgrajenim avtoradijem Pioner za 1.139.000 SIT
SUPER kreditni pogoji, možnost leasinga!
V račun vzamemo star avto.
INTERCUSS d.o.o.,Ob Dolenjski železnici 78,LJUBLJANA Tel.: 061 /1274687, tel./fax: 061 /1274689
IIX COP.ONA
lESSS
EKSKLUZIVNI ZASTOPNIK ZA SLOVENIJO
KLIMA
VE, ČISTILCI ZRAKA
OPREMLJAMO GOSTINSKE LOKALE, TRGOVINE, DELAVNICE, SALONE, POSLOVNE PROSTORE. STANOVANJA, ZDRAVSTVENE USTANOVE. Tel.: 068/56-270, 068/324-442 0609/613-101,068/323-209
činčila international Začnite donosno delo!
Postanite naš partner v vzgoji južnoameriških činčil!
Smo avstrijsko-slovensko podjetje s 15-letnimi izkušnjami.
Ponujamo vam:
visoko kakovostne razolodne živali in strokovno pomoč.
ZAGOTAVLJAMO ODKUP ŽIVALI IN CENO..
Tel.: 068/42-452 od 19. do 21. ure.
AVtoiismHiA
trgovsko in storitveno podjetje d.o.o.
Radoviči 10, Metlika, tel./fax. 068/60-602
PRODAJA VOZIL • TAZ 1 500 s cerado
moč motorja — 1433 ccm nosilnost — 950 kg poraba — 8,9 I 13.500 DEM
NUDIM VAM • POLIRANJE VOZIL
—	kemično čiščenje in pranje vozil
—	izpušne lonce za vse tipe vozil
—	čiščenje tepihov in tapisonov
—	menjavo olja in izpušnih loncev nudimo brezplačno vsak dan od 8. do 17. ure, razen ob nedeljah.

' Tipi
HYlinDfl!
J\v%

K ^ ■
Dol. Kamence 59 (25a)
68000 Novo mesto tel./fax: 068/323-902 Del čas: 8-12,13-17
<®> HYunom
w	i
AVTOSALON HYUNDAI, Kandijskaul. 14,68000 NOVO MESTO, TEL (068) 28-950 AVTOSALON KRŠKO, CKŽ 51, 68270 KRŠKO. TEL (0608) 22-950 POSLOVALNICA ČRNOMELJ, Belokranjska 16,68340 ČRNOMELJ, TEL (068) 51-378
#	P0NY, model 94 že od	16.990 DEM dalje
e SCOUPE model 94. od 26.500 DEM
#	KOMBI GRACE H-100 od 25.800 OEM
#	0UECASTR01
#	LANTRA,model94,od 26200DEM e SONATA model 94, od 29.900 DEM
#	GUME G00YEAR, HANCKOK
#	REZERVNI DEU ZA VSA VOZILA HYUNDAJ
C MOBITEL ŽE 00	2290 DEM
NA ZALOGI RABLJENA VOZILA
KRKA ZDRAVILIŠČA „
NOVO MESTO
ZDRAVILIŠČE ŠMARJEŠKE TOPLICE
objavlja
ŠMARJEŠKE TOPLICE
javno prodajo opreme pralnice na licitaciji, ki bo v petek, 10.6.1994, ob 12.00 uri v prostorih pralnice ZDRAVILIŠČA.
Vse informacije dobite pri g. KIRAR, tel. 068/73-230.
je pripravilo za vas od 10. junija do 10. julija v sodelovanju s pivovarno
/i
mesec piva
na Lohi
fuSpMIK'
«1-0.0.
g|: Smrečnikova 45 (vrtnarija)
:•:•:: 68000 Novo mesto Ig: Tel./fax: 068/324-424
Iv!1 ■v.;.
:::::: Belokranjska 16, Črnomelj |:g Tel.: 068/51-378
M KIA SEPHIA 1,6 SOHN SLX g:j 1600 ccm, 60kW (82 KS)
g:| od 19.990 DEM do registracije
g:| EUROGARANCIJA — 3-letna garancija motorja oz. dogj: :g: 100.000 prevoženih km, Sletna garancija na karoserijo! š*
\V.
S:*
y:;:
!v!*
.'.V
•v.;.
Sv.
*&-
□PEL
Prodaja več kot 30 različnih jlg modelov avtomobilov iz OPLOVEGA programa!
Xv'

Ijuhljana, Celovška 34, tel 061/ 3??-61b
VAS VABI NA 1. SREČANJE LASTNIKOV AVTOMOBILOV SKODA

NAJ ŠKODA PIKNIK
Dolenjske Toplice, sobota, 11. junija _______(ob vsakem vremenu)
TOLIKO »ŠKODE« NA ENEM MESTU PA ŠE NE!!
DA NE BOSTE V ZADREGI,KATERA JE VAŠA; DOBRO Sl ZAPOMNITE REGISTRSKO ŠTEVILKO VAŠEGA AVTOMOBILA
ZARADI IZREDNO VELIKEGA ŠTEVILA PRIJAV, PROSIMO VSE UDELEŽENCE, DA PO MOŽNOSTI S SEBOJ PRIPELJETE ZLOŽLJIVE STOLE!
NE POZABITE S SEBOJ VZETI ČLANSKE IZKAZNICE! MOŽNOST VČLANITVE V AMD AVTOIMPEX-ŠKODA TUDI ŠE NA PIKNIKU!
TRGOVINA NOVOTEKS NOVO MESTO
TEENS KONFEKCIJA NOVO MESTO
IZŽREBANE ŠTEVILKE V IGRI ZA BOGATE NAGRADE ZA NAKUP V NOVOTEKSOVIH PRODAJALNAH:
1.	NAGRADO BARVNI TELEVIZOR: št. 20731.
2.	NAGRADO BREZPLAČNI NAKUP V VIŠINI 30.000 SIT: št.
21000.
5	vrednostnih nakupov v višini 7.000 SIT: št. 20580. 17334. 11303. 30698. 45732.
4 enodnevne izlete v zabaviščni park v GARDALAND v Italiji: št.
47991.48405. 31143. 30346.
4 kartice za nakup v Novoteksovih prodajalnah s 15-odst. popustom: 20248. 20400 26865. 6618.
6	tolažilnih nagrad: št. 20719. 30905 48364. 6695. 37305. 0114
Prinašalci izžrebanega kupona dobite v Modni hiši Julija v Novem mestu potrdilo o nagradi.
Veljavnost dviga nagrad oziroma možnost za vnovčitev je do 31.7.94.
Vsem izžrebancem čestitamo ter ponovno vabimo v bogato založene prodajalne NOVOTEKS v Novem mestu, Metliki, Vinici in Šentjerneju.
HVALA ZA ZAUPANJE!
tuučtLčncz a.qencijct
Kandijska 30, Novo mesto	•
Tel. 068/342-136, 321-115
Izola POL 7 dni 225 DEM/os — predsezona
289 DEM/os — glavna sezona	:
Ankaran POL 7 dni 210 DEM/os — predsezona
289 DEM/os — glavna sezona Umag POL 7 dni 145 DEM/os — predsezona
254 DEM/os — glavna sezona Poreč POL 7 dni 185 DEM/os — predsezona
(1 otrok do 14. leta — brezplačno) Novigrad POL 7 dni 204 DEM/os — predsezona
270 DEM/os — glavna sezona
Rovinj, Medulin, Rab, Brač, Hvar...
Rogla, Bohinj, Bovec in seveda Grčija, Španija, I Turčija, Sicilija... Kuba, Avstralija
SKB BANKA D.D.
OBVEZNICE SKB BANKE
Bi radi svoj denar naložili za dalj časa?
Varno in donosno?
Denar, vložen v obveznice SKB BANKE, vam bo v letu dni prislužil 10,5% obresti, obračunane v DEM.
Da pa bo nakup obveznic SKB BANKE zares naložba z minimalnim tveganjem, zagotavlja SKB BANKA, d.d., ki za izplačilo obveznosti iz obveznic jamči s svojim premoženjem.
Obveznice SKB BANKE
so izdane za dobo 10 let, naj nižja vrednost apoena znaša 1.000 DEM v tolarski protivrednosti, obresti pa se izplačujejo 2-krat letno.
Obveznica se vplačuje in izplačuje v tolarjih po srednjem tečaju DEM Banke Slovenije na dan vplačila oziroma na dan zapadlosti posameznega kupona.
Nakup obveznic vam omogoča tudi dodatne ugodnosti:
—	lahko jo uporabljate namesto depozita pri najetju posojila po ugodnejši obrestni meri
—	za plačilo obveznosti,
—	ali jo prodate na borzi.
Donosna naložba — majhno tveganje!
Podrobnejše informacije dobite v vseh enotah PE Novo mesto, PE Kočevje ali na Zelenem telefonu št. 080-15-15.
v____________________________________________________J
j NOVA KARTA NOVEGA MESTA
■	Geodetska uprava Novo mesto obvešča vse pravne in fizične
■	osebe, da je v pripravi nova karta Novega mesta, na katero
:	imajo vsi zainteresirani možnost dati svoj reklamni oglas.
:	Naklada karte bo 5000 izvodov in bo predvidoma izšla julija
j VSEBINA KARTE
■	Obseg karte:
■	— naselje Novo mesto v M 1:8000 z ulicami in hišnimi
številkami
:	Druga vsebina:
j — posebna karta mestnega jedra v M 1:3000 :	— abecedni seznam ulic z rastrom za hitro iskanje
■	— pomembnejši naslovi
■	— predstavitev (turistično-gospodarska) mesta
■	— reiuamna sporočila
CENIK REKLAMNIH SPOROČIL
Reklamno okno: dim.: 4cm x 11 cm j cena: 40.000,00 SIT (možnost združevanja oken)
: Vse dodatne informacije dobite na Geodetski upravi Novo
■	mesto, tel.: 321 -040.
Občina Brežice,
Sekretariat za občo upravo in družbene dejavnosti,
objavlja na podlagi 20. člena Zakona o financiranju javne porabe (Ur. I. RS št. 48/90, 34/91,30/92 in 7/93) in Odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil (Ur. I. RS št. 28/93 in 19/94)
PONOVNI JAVNI RAZPIS
ZA NABAVO OPREME, INVESTICIJSKA IN VZDRŽEVALNA DELA NA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNIH IN VZGOJNO-VARSTVENEM ZAVODU OBČINE BREŽICE
1.	Investitor: Občina Brežice, Brežice, Cesta prvih borcev 18
2.	Predmet razpisa in orientacijska vrednost:
A) OSNOVNA ŠOLA BIZELJSKO
-	obnova betonske ograje za telovadnico	800.000 SIT
-	zamenjava parketa v 2 učil. in izrav. masa	720.000 SIT
B)	OSNOVNA ŠOLA BREŽICE
izdelava projekta za izgradnjo prezračevalne naprave v kuhinji in jedilnici in izgradnja	1.000.000 SIT
-	obnova atletske steze na šolskem stadionu 900.000 SIT
-	barvanje radiatorjev, oken, vrat	2.100.000 SIT
-	nadkritje atrija	3.800.000 SIT
C)	OSNOVNA ŠOLA DOBOVA
-	nabava čistilnega stroja za tla	600.000 SIT
D)	OSNOVNA ŠOLA PIŠECE
-	brušenje, pleskanje, tesnjenje oken	700.000 SIT
3. Informacije (popis del in razpisni pogoji) lahko ponudniki dobijo pri ravnateljih posameznih šol.
4.	Merila za izbor najugodnejšega ponudnika:
-	cena za razpisana dela,
-	reference pri izvajanju takšnih ali podobnih del,
-	višina potrebnega avansa, morebitne druge ugodnosti ponudnika.
5.	Pogoji plačila: ob podpisu pogodbe avans v višini od 20% (kjer prevladujejo dela) do 40% (večji obseg vloženega materiala), dokončno plačilo v roku 15 dni po prevzemu del.
6.	Predvideni rok izvajanja del: dela se bodo izvajala predvsem v mesecu juliju in avgustu 1994, nekatera pa tudi jeseni.
7.	Interesenti morajo oddati ponudbe do 16.6.1994, do 9. ure, na naslov: Občina Brežice, Sekretariat za občo upravo in družbene dejavnosti, 68250 Brežice, Cesta prvih borcev 18, kjer bo ob isti uri v sejni sobi “A" tudi odpiranje kuvert. Ponudbe morajo biti oddane v zaprti kuverti z oznako ‘‘Ne odpiraj - ponudba na javni razpis za šole!”
8. Ponudniki bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po dnevu odpiranja ponudb.

I IZŠLA JE NOVA, JUNIJSKA ŠTEVIL-j KA REVIJE E-ŠPORT
i
■	Iz vsebine:
■	• Miloš Šoškič: Nekaj gnilega je v SCT Olimpiji!
•	• Intervju zVladom Bojovičem: Turnšek je odrešil slovenski i
rokomet.
■	• Portret Hrista Stoičkova — prepirljivega nogometnega ]
idola barcelonske publike.
■	• Velikani športa: Gino Bartali — »železni mož« italijan- j
skega kolesarstva.
• Seje svetovni moški tenis naveličal nekaterih zvezdnikov? j
■	• Sennin »pole position« za smrt.
■	• Poslovnež: Janko Kosmina — mož, ki pozna formulo za j
uspeh.
[ Tudi tokrat se lahko preizkusite v Olimpijskem kvizu in Hitovi j :	nagradni ruleti.
j REVIJA E-ŠPORT VAS ŽE ČAKA PRI ! j VAŠEM PRODAJALCU ČASOPISOV! j
•■■■■■■■■■■»■■■■■■■■■■»■■■••■■■■■■■■■■•■■■■■•»••■■■■■■■■■■■■■•B
Holding IMV, d.o.o., Novo mesto objavlja javno dražbo
za prodajo nepremičnin:
1.	Stavbno funkcionalno zemljišče v izmeri 302 m2, pare. št. 1383, vi. št. 1667, k.o. Kandija, in kmetijsko zemljišče v izmeri 620 m2, pare. št. 1384, ista vi. št. Skupna izmera nepremičnin je 922 m2.
Izklicna cena za navedene nepremičnine je 33.000 DEM v tolarski protivrednosti po prodajnem tečaju Ljubljanske banke, d.d., Ljubljana na dan plačila.
2.	Stanovanjska stavba (Skalickijeva ul. 3) v izmeri 83 m2, poslovne stavbe ob njej v skupni izmeri 124 m2 in dvorišče ter zelenica ob objektih, pare. št. 1348 in 1349, vi. št. 1667, k o. Kandija. Skupna izmera zemljišča je 866 m2.
Izklicna cena za navedene nepremičnine je 82.500 DEM v tolarski protivrednosti po prodajnem tečaju Ljubljanske banke, d.d., Ljubljana na dan plačila.
3.	Varščino v višini 10% od izklicne cene v tolarski protivrednosti plačajo dražitelji do dneva dražbe na žiro račun št. 52100-601-16476 pri SDK Novo mesto.
4.	Varščino bomo uspešnemu ponudniku vračunali v kupnino, drugim pa vrnili najkasneje v 8 dneh brez obresti po končani javni dražbi.
5.	Celotna kupnina mora biti plačana v 15 dneh po sklenitvi pogodbe. Najboljši ponudnik bo moral skleniti pogodbo o nakupu nepremičnine v 15 dneh po opravljeni javni dražbi, sicer bo prodajalec vplačano varščino zadržal.
6.	Davek na promet nepremičnin ter vse ostale dajatve, vezane na prenos nepremičnin, plača kupec.
7.	Dražitelji, ki so fizične osebe, morajo predložiti potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije. Dražitelji, ki sodelujejo na dražbi za pravne osebe, morajo predložiti pooblastilo od dražitelja in izpisek iz registra, iz katerega je razvidno, da ima podjetje sedež v Republiki Sloveniji.
8.	Nepremičnine se prodajajo po načelu “videno - kupljeno” in bodo prodane kupcu, ki bo ponudil najvišjo ceno.
9.	Javna dražba bo v petek, dne 24.6.1994, ob 11. uri v sejni sobi GRADU Grm, Skalickijeva 1, Novo mesto.
Vse informacije dobijo interesenti na telefon 323-202 ali osebno na gornjem naslovu (g. Albert Zorko, g. Jože Žlogar).
Smrt je seme bolečin, kal je solza in spomin
V 89. letu starosti nas je zapustila draga mama, babica in prababica
DRAGICA BERNE
iz Novega mesta
Od nje smo se poslovili na šmihelskcm pokopališču v ožjem družinskem krogu.
Žalujoči: hči Boža z možem, vnuk Iztok z ženo, pravnuk Miha in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 63. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, stric in svak
FRANC BAN
s Kuzarjevega Kala 9
lstcreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrazili sožalje, darovali vence, cvetje in sveče in pokojnika v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo vsem vaščanom za pomoč, GD Prečna, KS I rečna, kolektivoma OŠ Bršljin in OŠ Smarjeta, Društvu upokojencev, govornikoma za poslovilne besede in g. župniku za lepo opravljen obred.
Vsi njegovi
20
DOLENJSKI LIST

PODRL OSEM SMREK
KRŠKO - Neznanec je v času od 25. do 30. maja v gozdu na Bohorju v krški občini z motorno žago podrl 8 smrek v skupni izmeri 15 m3. Drevesa je razžagal in jih s traktorjem odvlekel na bližnjo pot ter s tovornim avtomobilom odpeljal neznano kam. Brežiško gozdno gospodarstvo je oškodoval za 157.500 tolarjev.
GROZIL JE, DA BO VSE POBIL
ROVIŠČE - 5. junija ob 22.45 so sevniški policisti pridržali do lzt-reznitve 29-letnega Mihaela P. z Rovišč, ki je ob 22. uri razgrajal po naselju, češ da bo vse pobil, zatem se je usedel na traktor, se nekaj časa vozil po vasi, nato pa zapeljal na njivo, posejano s koruzo. Ker Mihaela drugače ni bilo mogoče pomiriti, je ostanek noči preživel v prostoru za
pridržanje.
ZAHVALA
V 77. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, tast, brat, svak in stric
ANTON K APS
iz Rožanca pri Črnomlju
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, sveče in pokojnega v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala moškemu pevskemu zboru iz Črnomlja, GD in ZB Petrova vas, govornikoma za poslovilne besede, gospodu kaplanu za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 74. letu starosti nas je nenadoma za vedno zapustil naš dragi mož, ate, dedi, brat in stric
SLAVKO
ŠUŠTERŠIČ
Mestne njive 2
V teh neizmerno bolečih trenutkih se želimo zahvaliti sosedom, ki so nam v najtežjih trenutkih nesebično stali ob strani, vsem sorodnikom in znancem, ki so ga pospremili na zadnji poti m darovali cvetje in sveče, kolektivoma Labod Novo mesto, VVO Novo mesto, še posebej enoti Ljubljanska za podarjeno cvetje m vse ostalo. Hvala tudi proštu Lapu za lepe besede in opravljen obred. Še enkrat hvala vsem za vsako lepo misel, izraz sožalja, vzpodbudno besedo.
Žalujoči: njegovi najdražji
ZAHVALA
Ob smrti drage sestre
KRISTINE
KRIŽAN
roj. Šubašič
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na zadnji poti. Hvala osebju novomeške bolnice za zdravljenje, g. župniku za lepo opravlen obred, folklorni skupini iz Starega trga ob Kolpi in pevkam za poslovilne pesmi in besede.
Sestra Lojzka z družino in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 95. letu starosti nas je zapustila naša draga mama
JOŽEFA
JERELE
z Brezovice 8, Šmarješke Toplice
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujetm^s^rodmkom^rijate-
vil no* pc!sp re m i°iV n a njenih” SSno se'XS|emo dr. Vodniku, zdravstvenemu osebju Nevrološkega oddelka Splošne bolnišnice v Novem mestu ter kolektivu Doma starejših občanov v Črnomlju za razumevanje, pomoč in nego. Zahvala velja tudi sodelavcem DO Krke sektor energetike, cerkvenemu pevskemu zboru iz Šmarjete, pogrebnikom ter gospodu župniku za opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat prisrčna hvala.
Žalujoči: vsi njeni
KLJUB PREPOVEDI ODPEIJAL NAPREJ
TREBNJE - 31. maja sta policista v Trebnjem pri postopku z 22-letnim I. M. iz Repč ugotovila, da nima vozniškega izpita, avto pa ni imel registrskih številk. Zato sta mu prepovedala nadaljno vožnjo, česar pa I. M. ni upošteval in je odpeljal naprej. Policista sta se odpeljala za njim in ga opozarjala, naj ustavi. V Starem trgu pri stanovanjski hiši št. 19 je ustavil,
skočil iz avta in napadel policista ter mu strgal srajco. Zoper vročekrvneža bodo napisali kazensko ovadbo.
S KAMNOM RAZBIL STEKLA VRTCA
NOVO MESTO - 20-letni M. K. iz Novega mesta je osumljen, da je 5. junija zvečer v Ragovski ulici v Novem mestu na vrtcu s kamnom razbil 20 stekel, velikih 85 x 145 cm, in s svojo objestnostjo oškodoval VVO Novo mesto za več kot 50 tisočakov.
ZAHVALA
V 78. letu starosti nas je pc\dolgotrajni bolezni za vedno zapustila naša draga žena, mama, stara mama in prababica
TEREZIJA MALENŠEK
roj. Zidarič
iz Črmošnjic pri Stopičah
Iz srca smo hvaležni vsem sorodnikom, številnim prijateljem, sosedom, sovaščanom in sodelavcem za darovano cvetje in sveče in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno hvaležnost čutimo do dr. Antuna Kvasica, dr. Janeza in Marike Kramar, patronažni^ službi in sestri Mateji Darovic za strokovno pomoč v času bolez-' ni. Hvala družinama Mikec in Kos za vso pozornost in trud, g. župniku za lepo opravljen obred ter govorniku za doživete poslovilne besede. Vsem iskrena hvala!
Za njo žalujejo: mož Jože, hči Marjeta, por. Vire, in sin Jože z družinama
ZAHVALA
V 51. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, brat in stric
MIRKO
BREZNIKAR
iz Drage 2
V žalosti smo hvaležni za tolažilne besede, cvetje in sveče, za svete maše, za vso pozornost, ki nam je lajšala bolečino, za številno spremstvo na poslednji poti. Vsem naša iskrena hvala! Še posebej se zahvaljujemo delovni organizaciji Trimo Trebnje, Cestnemu podjetju in Betonalu Trebnje, sorodnikom, Dušanu Draganu, govorniku, godbi, pevcem ter duhovnikoma za lepo opravljen obred.
Vsi njegovi
ZAHVALA
V 53. letu starosti nas je zapustil naš dragi sin, mož, oče in stari oče
iz Dol. Gričevja
Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom Jermanovim za nesebično pomoč, sodelavcem Krke in Komunale za podarjene vence ter g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: mama, žena Ana, hčerke Joži, Silva in Anica z družinami ter ostalo sorodstvo
JOŽE
BREGANT
POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE
Leopold Oklešen
K Roku 77
Novo mesto
tel.: (068) 323-193 mobitel: 0609-615-239
•	prevozi pokojnikov — tudi iz tujine
•	prodaja pogrebnega matenala
•	ureditev pokojnikov — tudi na domu
•	urejanje dokumentov v zvezi s pokojniki
•	kompletne storitve pri pogrebih
•	storitve v zvezi z upepelitvijo
•	posredovanje vencev in cvetja
•	posojanje mrtvaškega odra, če kupite tudi material
•	izredno konkurenčne cene
•	brezplačen prevoz do 20 km
•	10$ popust ob takojšnjem plačilu
•	možnost plačila na 3 čeke ali 3 obroke
•	pesek beli marmor za posip grobov in črna zemlja
V SPOMIN
Mineva žalostno leto, odkar je nepričakovano, za vedno odšla od nas naša draga mama, stara mama in sestra
EMILIJA
UDOVČ
s/
rojena Šmalc
Hvala vsem, ki ji na njen zadnji dom prinašate cvetje in prižigate svečke ter jo ohranjate v lepem spominu.
Vsi njeni
ZAHVALA
V 81. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, prababica in teta
ANA
PRIJATELJ
iz Podboršta 14, Šentjanž
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih, nam izrekli sožalje, darovali vence, cvetje in sveče ter jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala tudi podjetju Inkos Krmelj, g. Slapšaku za poslovilne besede, pevcem ter g. župniku za lepo opravljen obred. Še enkrat hvala vsem, naj vam Bog povrne!
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 82. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
JANEZ
NAGELJ
iz Smolenje vasi 22
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, sv. maše in pokojnega v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebna hvala sosedom Peče in Brulc, medicinskemu osebju, GD Smolenja vas in Ratež, kolektivom GIP Pionir TEG, NG in ME, KZ Krka — PE Krmila, ZVV Novo mesto, SŽ PVV Šiška, LB Dolenjska Banka, Novo mesto, g. župniku, s. Miri in g. iz Metlike za lepo opravljen obred ter govorniku za besede slovesa. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Vsi njegovi
ZAHVALA
Življenje celo si garal, vse za hišo in otroke dal, le sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok.
V 64. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, ata, stari ata, stric in svak
LEOPOLD
KOCJAN
iz Ornuške vasi 7 pri Trebelnem
Z bolečino v srcu se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, sveče in za sv. maše, izrekli sožalje in pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala sosedom, GD Štatem-berk, GD Velika Strmica, GD Trebelno, Revozu, Adrii iz Novega mesta ter Lesnini - trgovina iz Ljubljane, pevcem in gospodu župniku za slovo.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Skrb, delo in trpljenje -tvoje je bilo življenje.
V 89. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, tašča, sestra, teta in botra
JOŽEFA GLOBEVNIK
iz Zameškega 6 pri Šentjerneju
Ob težki izgubi naše drage mame se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom Faniki, Romanu, Tončki in Vidi, sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste nam kakorkoli pomagali, izrekli sožalje, darovali prelepo cvetje, sveče, za svete maše in vsem, ki ste pokojno pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se sodelavcem podjetja Mercator Šentjernej, zdravstvenemu osebju ZD Šentjernej, še posebej patronažni sestri Jožici za obisk na domu. Zahvala tudi gospodu kaplanu za lepo opravljeno sv. mašo. Vsem in vsakemu posebej naša iskrena zahvala!
Žalujoči: sinova Ludvik in Albin z družinama ter ostalo sorodstvo
Zameško, 2.6.1994


11 TFM TFV1NM lf AQ 7AMIMA TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO l$ČE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA - KMETIJSKI STROJI n Itm icunu VHO LAmiVIH PRODAM — KUPIM — POSEST — ŽENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE
tedenski koledar
Četrtek, 9. junija - Primož Petek, 10. junija - Marjeta Sobota, 11. junija - Srečko Nedelja, 12. junija - Janez Ponedeljek, 13. junija-Anton Torek, 14. junija - Vasilij Sreda, 15. junija - Vid
LUNINE MENE 9. junija ob 10.26 - mlaj
kino
BREŽICE: Od 9. do 11.6.(ob 18.30),
12.6.	(ob 18.30 in 20.30) in 13.6. (ob 20.30) komedija Beethoven. Od 9. do
11.6.	(ob 20.30) film Aljaska v plamenih. 15.6. (ob 20.30) drama Čas nedolžnosti.
ČRNOMELJ: 10.6. (ob 19. in 21. uri) ameriški film Prava stvar. 11.6. (ob 21. uri) in 12.6. (ob 19. in 21. uri) ameriška romantična komedija Fin gospod.
KRŠKO: 10.6. (ob 20. uri) in 12.6. (ob 18. uri) ameriška politična drama V imenu očeta.
METLIKA: 9.6. (ob 21. uri) in 10.6. (ob 19. in 21. uri) ameriška romantična drama Fin gospod. 12.6. (ob 19. in 21. uri) ameriški film Prava stvar.
filmd]
• PRIDEN SINKO (triler) - Heniy Evans (Macaulay Culkin) je skrivnosten pobič. Na zunaj je brihtnež, ki ga starši obožujejo, sestra zaščitniško brani, med prijatelji je priljubljen. Vendar ima Henry nenavadno razvit smisel za smrtonosne igrice in angelski obraz. Česar ne vidijo ali nočejo videti odrasli, je popolnoma jasno vrstniku. Ko se Henryjev bratranec Mark (Elijah Wood) po smrti matere preseli k Evansovim, kmalu spozna, da ima zlo le en obraz.
Režiser Joseph Ruben, ki je pred tem fdmom že režiral uspešne trilerje, kot sta V postelji s sovražnikom in Očim, je o filmu povedal: "To je film o dveh otrocih, o pridnem in zlem. A v bistvu gre za čisto in nepojasnjeno zlo, ki se pojavi tam, kjer ga najmanj pričakujemo: v čudovitem, pridnem dvanajstletniku. Čeprav ima Henry ljubeče starše, je zelo hudoben brez vsakršnega razloga. Bilje pravi izziv posneti takšen film z Ma-cauleyjem, ki je tako veder in prisrčen (Moja punca, Sam doma). To je bila priložnost, da gledalcem popačimo sliko poslušnega fanta."
Film so snemali iz otroške perspektive, ker so skušali prikazati izvirna otroška videnja in strahote. “Ko si otrok, je vse veliko in visoko. Ko se ponoči zbudiš, se sence spremenijo v pošasti. Ena največjih otrokovih težav je, da mu nihče ne verjame. V filmu je to težavo stopnjeval do vrhunca: Marc ve, kaj Henry načrtuje, vendar njegovim neverjetnim obtožbam nihče ne verjame, ”pravi režiser Ruben.- Vabljeni na ogled grozljivke, kjer je negativec (bad guy) ljubek otrok!
• ČAROBNI VRT- Zgodba, ki je kot knjiga avtorice Frances Hodgson Bumett ogrela srca otrok in odraslih že na začetku stoletja, je postavljena v svet strogega angleškega posestva družine s temno skrivnostjo. Vendar se tu nekje skriva čudovit vrt, v katerem zacvetita ljubezen in prijateljstvo in ozdravita še tako ranjena duša, še tako bolno telo. Življenje treh osa-meljnih otrok: samosvoje in neposlušne Mary, razvajenega, sitnega in namišljenega bobiika Colina in do-brodušenga podežejskega dečka Dickona, se za vedno spremenijo, ko se med njimi splete prijateljstvo in ko skupaj oživijo skrivni vrt, ki postane samo njihovo zavetišče.
The secret garden (izvirnik) je bila ena najljubših knjig režiserke Hol-land (kakor pred njo že njene matere) v otroških letih.
TOMAŽ BRATOŽ
kmetijski stroji
KOSILNICO GORENJE, kosa 1 m, prodam ali menjam za frezo ter motor BMW 800 RT, letnik 1991, prodam. 9 21-575.	4961
PAJKA SIP 220, lepo ohranjenega, prodam. 42-660.	4963
ŽETVENO NAPRAVO za BCS in malo rabljeno mlatilnico s popolnim čiščenjem prodam. 9(068)78-532.	4974
KMETOVALCI! Agroizbira, trgovina Kranj, vam nudi ugodno iz svoje prodajalne rezervne dele za traktorje Tomo Vinkovič, Ursus, Fiat Štore, Univerzah IMT, Zetor, kosilnice BCS, program Sip Šempeter, gume Barum, vse akumulatorje Vesna in Topla. Primer: 12 V 100-8.050 SIT. Pošiljamo tudi po pošti. Pokličite nas ali nas obiščite na Smledniški c. 17 v Kranju, * (064)324-802.	4979
LABIN PROGRES, nov, 14 KM, 5 delovnih ur, s frezo in plugom, prodam 30% ceneje kot v trgovini. * 21-204.	4985
PAJKA, samonakladalko, silokombajn, molzni stroj in prevozni hladilni bazen za mleko ugodno prodam. * (0608)75-196.
4990
MLATILNICO s popolnim čiščenjem ugodno prodam. Alojz Marn, Dol 11, Trebnje, 9 44-511.	4992
S1LOKOMBAJNA Kemper in Mengele ugodno prodam. * 76-381.	4997
KOSILNICO BCS, staro 10 let, prodam.
*	56-612.	5010
ODLIČNO OHRANJEN kombajn Fahr M 66, letnik 1975, prodam ali menjam za golfa. * 45-443.	5029
ŽITNI KOMBAJN Djuro Djakovič, širina 2.90 m, prodam. * (068)40-005. 5030
UNIVERZAL 445, dvojni program, prodam. Martin Kodrič, Brezje 13, Podbočje,
*	(0608)79-019.	5041
POPOLNA PONUDBA namakalnih naprav, rolomatov 40/125,63/100,75/250, aluminijastih in pocinkanih cevi, črpalk, razpršilcev proizvajalca Pioggia Carnevali.
*	(064)622-575.	5043
DOLENJSKI LIST
USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, p.o.
UREDNIŠTVO: Drago Rustja (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Domiž, Breda Dušič-Gornik, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Pavel Perc in Igor Vidmar.
IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 110 tolarjev; naročnina za 2. trimesečje 1.350 tolarjev; za dmžbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. 2.700 tolarjev; za tujino letno 40 USD ali 70 DEM oz. dmga valuta te vrednosti.
OGLASI: 1 cm za ekonomske oglase 1.600 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 3.200 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 1.800 tolarjev.
ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52100-603-30624. Devizni račun št. . 52100-620-970-25731-128-4405/9 (LB-Dolenjska banka, d.d. Novo mesto).
NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068) 323-606, 324-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 323-610; mali oglasi in zahvale 324-006; telefax 322-898.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št 23-92) pristojnega državnega organa spada Dolenjski list med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odst.
Računalniški časopisni stavek: Dolenjski list Novo mesto, p.o. Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
R4 TL, letnik 1981, reg. do 29. 7 1994, prodam. ® 23-882 (popoldan).
caotsUNfflra AVTOHISA
Servisno prodajni center Ločna 48,
68000 Novo mesto
RENAULT
-	prodaja celotnega programa vozil RENAULT
-	ugodni kreditni pogoji, leasing
-	odkup in prodaja rabljenih vozil
NAJCENEJŠI CLI0 V SLOVENIJI
CLIO RN1.2/5V kat.
Možnost testne vožnje!
Tel.: 068/324-533
KOSILNICO za traktor Ursus 35 prodam. * (0608)87-487.	5031
ZELO ugodne cene kosilnic Roto 165, BCS Roto 404, britev disk 165, BCS 622, zgrabljalnikov 310, puhalnikov Tajfun, nakladalk Durante, 12 m3,15 m3 in 18 m3, ter škropilnic. * (064)622-311.	5044
NAKLADALCI GNOJA Tehnostroj in kiper prikolice ETK 453, Bernardi 2 in 2.51, rabljene traktorje Deutz 55 A, Štore 404 prodam. * (064)622-311.	5045
MLATILNICO s popolnim Čiščenjem ugodno prodam. ® (068)43-862.	5066
MALO RABLJENO kosilnico BCS die-sel, staro 5 let, in koruzo prodam. 9 (0608)43-247.	5086
PAJKA 340 prodam. Franc Grčman, Mačji Dol 16, Velika Loka.	5093
KOSILNICO BCS 127 prodam. * 43-644.	5095
TRAKTOR TV 826, star 2 leti, prodam. 9 (0608)89-124.	5098
KOSILNICO na laks Stihi, ugodno, 30.700 SIT, žage, škropilnice, ortopedske vzmetnice 90 x 190, soft, samo 13.500 SIT, prodam. 9 (068)65-636.	5103
KIPER PRIKOLICO, 61, trosilec umetnega gnoja iz sejalnico za pšenico ugodno prodam. 9 65-377, Jože Cizelj. 5108 STAR lahek kmečki voz, primeren za razstavo na vrtu, prodam. Dovjak, Med-
UNO 45, italijanski, letnik 1989, prvi lastnik, ugodno prodam. 9 21-457. 4950 R 4 TL, letnik 1980, registriran do 20.
3.1995,	prodam. Cesdar, Rdeči Kal 8, Dobrnič.	4951
JUGO 45 A, letnik 1987, prevoženih 58.200 km, poškodovan pokrov motorja, prodam za 2.400 DEM. 9 (068)27-319.
4952
Z 101, letnik 1989, zelo ohranjeno, prodam. * 78-258.	4956
Z 750, letnik 1984, prevoženih 31.000 km, prva lastnica, ugodno prodam. Marija Uhan, Rodine 24, Trebnje.	4958
ALFA 75 2.0 TDi, z dodatno opremo, in mlade kozličke prodam. 9 65-329.	4960
Z128, letnik 3/90,34.500 km, rdeče barve, prodam. * 86-114.	4962
JUGO 45, letnik 1989, dobro ohranjen, prodam. 9 23-784.	4969
R 5 CAMPUS, letnik 1992, rdeč, prvi lastnik, 31.000, registriran za eno leto, prodam. 9 (068)43-748.	4970
PEUGEOT 309 D, letnik 1988, in Fiat Tipo 1.7 D, letnik 1989, prodam. 9 /06XY?7-S64	4Q7!
GOLF JGL D, letnik 1984, registriran do 3/95, prodam. Cekuta, Mihovica 21, Šentjernej.	4973
Z JUGO SKALA 55, letnik 1989, registrirano do 26.2.1995, prodam za 3.500 DEM. 9 (068)26-839.	4975
Z 101, rdeče barve, letnik 1981, poro-dam. 9 49-022.	4976
126 P, letnik 1985, prodam za 1.100 DEM. Darko Rajk, Portoroška 4, Gabrje, Brusnice.	4978
TOJOTO COROLLO 1300 XL Sedan,
53.000	km, zelo dobro ohranjeno, prodam.
9(068)78-374.	4983
ŠKODO, letnik 1991, prevoženih 23.000 km, prodam. 9 28-643, zvečer. 4993 JUGO 45, letnik 1989, prodam. 9 40-739.	4995
GOLF 3, 1.9 D, prodam. 9 76-014.
5003
KADETT 1.3 I s katalizatorjem, letnik 1990, svetlo zelene barve, malo vožen,
34.000	km, prodam. 9 78-324.	5004
R 5 CAMPUS, letnik 1991, registriran do
3/95, prodam. 9 28-716, po 17. uri. 5005 GOLF JX D, letnik 25.12.1987, model 1988, bel, 98.000 km, prodam. 9 (068)51-708.	5007
JUGO 45, letnik 1989, registriran do
10.3.1995,	lepo ohranjen, krem barve, prodam za 3500 DEM. 9 (068)73-258. 5011
RENAULT CLIO RT 1.4, tonirana stekla, 10/91, prodam. 9 20-510, zvečer.
5013
Cerklje ob Krki.	5145
ČELNI hidravlični nakladač za traktor in prašiča, težkega 80 kg, za zakol ali nadaljnjo, rejo prodam. Anton Miklavčič, Ma-lence 19, Kostanjevica.	5147
motorna vozila
AX II, letnik 1991, prevoženih 34.500 km, rdeče barve, registriran do 30.4.1995, dobro ohranjen, manjam za golfa, letnik 1990, z doplačilom. Špelič, Gubčeva c. 1, Mokronog.	4946
R 18, letnik 1983, registriran do 2/94, prodam ali menjam za golf D. Bahor, Jerneja vas 5, Črnomelj.	4947
Avtohiša Berus
servisno prodajni center
I®
Velika Cikava 23,
Novo mesto tel.: 068/25-098, fax: 068/25-641
•	Pooblaščena prodaja vozil Volksvvagen — Audi
•	Posebna ponudba: možnost nakupa testnih vozil po zelo ugodnih cenah AUDI 80 1,6E (101 KS)
Že od 34.400 DEM dalje.
VOLVO 740 GLEdiesel, letnik 1985, zelo lepo ohranjen, ugodno prodam. 9 (0608)67-041.	5019
Z 101, letnik 1987, ohranjeno, registrirano do 4/95, prodam. 9 (068)27-732, od 14. do 21. ure.	5022
AX 11 RE, letnik 1988, 5V, dobro ohranjen, prodam za 6.800 DEM. 9 (068)48-573.	5023
LADO RIVO, letnik 1988, lepo ohranjeno, bele barve, prodam. 9 53-381.	5036
JUGO 45, letnik 1990, rdeč, registriran do 2/95,25.000 km, ugodno prodam. 9 40-124.	5038
BMW 316 I, letnik 1989,81.000 km, kovinske črne barve, prodam ali menjam. 9 (068)58-229, dopoldan ali 60-222, zvečer.
5049
VW KOMBI 8 in 1, letnik 1972, popolnoma obnovljen, nujno prodam. 9 (068) 23-135, zvečer.	5052
R 5 CAMPUS, 5V, 5P, rdeče barve, letnik 1990, prodam. 9 43-790.	5053
126 PGL, letnik 1988, prevoženih 31.000 km, lepo ohranjen, prodam. 9 (068)20^ 248.	5058
126 P, letnik 1987, prodam. 9 doma 43-888, služba 342-044, Gazvoda. 5060 OLDTIMER Zastava, tip AR 55, letnik 1963, rdeče barve, registriran do 29.9.1994, prodam. * 23-381.	5064
MOTORNO KOLO Tomos Puch 175, letnik 1960, prodam. Janez Tramte, Sp. Vodale 25, Tiiišče.	5069
AUDI 100 5 E, letnik 1979, registriran do aprila, prodam ali menjam za golf D. Straj-nar, Pavla vas 10, Tržišče.	5070
MOPED Avtomatic, skoraj nov, in kravo za zakol prodam. Šinko, Gor. Brezovica 7, Šenriernej.	5071
JUGO 45, letnik 1987, registriran za eno leto, bel, dobro ohranen, prodam. 9 (068)85-826.	5074
GOLF JX D, letnik 12/88, bel, ncka-ramboliran, ugodno prodam. 9 (068)28-926.	5075
LADO SAMARO 1300, letnik 1987, prodam za 3700 DEM. 9 (0609)615-928.
5081
R 5 GT TURBO, letnik 11/90, prevoženih 50.000 km, lepo ohranjen, prodam. 9 (068)73-373 ali 73-421, po 20. uri. 5082 R 4 prodam. 9 73-355.	5083
JUGO 45, letnik 11/89, lepo ohranjen, prodam. 9 (068)85-412.	5085
FIAT UNO 45, letnik 1990, moder, prodam. 9 87-504.	5088
KAWASAKI GPX 600 R, letnik 1989, kompresorja C02 in avtogenovarilni aparat, več jeklenk in stroj za pranje pod pritiskom ugodno prodam. 9 25-894.	5091
OPEL VEČTRO 20 i s katalizatorjem, letnik 1988/89, temno sive kovinske barve, prodam za 15.900 DEM. 9 27-802. 5092 JUGO 55, letnik 1989, ugodno prodam. 9 85-314.	5094
TRAFIC FURGON, letnik 1988, rdeč, registriran do 1/95, prodam. 9 (0608)89-124.	5099
ŠKODO 105 L, letnik 1987, rdeč, 48.500 km, vlečna kljuka, obratomer, porodam. Slak, Prapreče 7, Trebnje, 9 44-497. 5104 R 4 GTL, letnik 6/89, registriran do 27.5.1995, lepe čokoladne barve, prodam. 9 (068)25-635.	5106
LADO SAMARO 1300, 5V, 5P, letnik 1989, prodam. Premelč, Slavka Gruma 34, Novo mesto, * 28-746.	5107
SUZUKI MARUTI, star 1 leto, prodam. 9 21-615.	5110
JUGO 45, letnik 1988, karamboliran desni prednji blatnik, motor nepoškodovan, bel, ugodno prodam. 9 (068)79-774.
5112
R 5 CAMPUS, letnik 1991,5V, prva lastnica, prodam za 10.000 DEM. 9 (068)20-448, zvečer.	5113
GOLF JX D, letnik 1989, kovinsko zelen, zanesljivih 57.000 km, nikoli karamboliran, kot nov, prodam za 13.200 DEM. 9 60-252.	5128
126 P, prva registracija 1/88, spredaj malo karamboliran, vozen, prodam. 9 (068) 22-269.	5129
Z 101, letnik 1980, registrirano do 27.5.1995, rdeče - bele barve, nove gume, prodam. Vesna Kramer, Zadružna c. 4 a, Črnomelj.	5132
Z 101 GTL 55, letnik 1985, registrirano do 5/95, prodam za 1600 DEM. 9 (068)56-501.	5135
Z 101, letnik 1990, registrirano do 25.11.1994, 52.000 km, garažirano, rdečo, prodam za 4100 DEM. 9 (0608)79-817.
5136
FORD SIERRA 2.0 i LX avtomatik, letnik 1988, 43000 km, registriran do 4/95, z vso opremo, primeren za invalide, prodam. 9 (061)777-479.	5138
Z 101, letnik 1984, registrirano do 26.10.94, temno modre barve, ima sončno streho, prodam. 9 (0608)75-200, popoldne. Avto je vreden ogleda. Ciril Oberč, Kr-žišče6, Raka.	5140
JUGO KORAL 45, letnik 1988, registriran do 5/95, prodam. Anton Jordan, Vel. Vodenice 11, Kostanjevica.	5146
R 4 TL, letnik 1983, registriran do 5/95, prodam. 9 (068)21-835.	5148
R 4 TL, letnik 1980, registriran do oktobra, poceni prodam. 9 85-777.	5149
FAVORIT L 135, letnik 1991, na novo registriran, opremljen, kot nov, prodam . 9 (0608)61-083	5150
126 P, letnik 1990, registriran do 4/95, prevoženih 28.000 km, prodam. 9 20-258.
R 5 SAGA, 39.000 km, rdeč, sončna streha, prodam. 9 (068)21-798, popoldne.
Naročilnica za brezplačni mali oglas v Dolenjskem listu (za naročnike, samo enkrat mesečno)
vsebina oglasa (do 15 besed)
Ime in priimek:.................................
Ulica in kr%j:..................................
Pošta:..........................................
Naročniška številka:............... Podpis:
Datum:.....................
Z 101 GTL, letnik 1984, registrirano do 5/95, ugodno prodam. * 28-777.
5160
kupim
50 LITROV rdečeg dobrega za stekleniči Tramte, Breška vas 3, Šentjernej.
PAJKA Sip 340 kupim. 9 25-083. 5116 HIŠO oz. posestvo ob vodi v Beli krajini kupimo. 9 (068)64-333.	5144
obvestila
NESNICE, mlade jarkice, 4 mesece stare, rjave, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po zelo ugodni ceni. Naročila sprejemajo od 13. ure dalje vsak dan in dajejo vse informacije: Jože Zupančič, Otovec 12, Črnomelj 9 (068)52-806, Gostilna Cetin, Mostec, Dobova, 9 (068)67-578, in Anita Janežič, Slepšek 9, Mokronog, 9 (068) 49-567. x	4236
GOSI, stare 5,-tednov, in bele težke ko-\ koši prodajamo na farmi na Gor. Lazah. 9 324-496.	5006
FRIZERSKI SALON Marija Kulovec obvešča cenjene stranke, da ima od 10.6. salon nov delovni čas: ponedeljek, četrtek in petek od 7. do 20. ure, torek, sreda od 13. do zO. ure, sobota od 7. do 12. ure. Se priporo-
240	'	5042
ŽALUZIJE, rolete in lamelne zavese izdelujemo in montiramo po konkurenčnih cenah. 9 44-662.	5152
SPREJEMAMO NAROČILA za vse vr-ste piščancev, enodnevnih in večjih. Valilnica Šenovo, Mio Gunjilac, 9 (0608)79-375.
5153
preklici
OPOZARJAM Ano Cimermančič in Ano Kovačič iz Koroške vasi, naj prekličeta vse neresnične besede o meni in o moji družini, sicer ju bom sodno preganjala. Mihaela Muhič, Koroška vas 11.	4981
posest
VIKEND, dvoetažni, v Venušah pri Leskovcu, opremljen za bivanje, prodam skupaj z vinogradom. 9 (0608) 21-457. 4429
NA VELIKEM DOLU pri Koprivnici prodam kmetijo, 27 a. Malči Ferlan, Raztez 19 pri Brestanici.	4954
VINOGRAD na Straški gori, z zidanico in vso opremo, prodam. 9 24-211.	4984
V	BLIŽINI Cerkelj ob Krki prodamo
enodružinsko hišo z vrtom. 9 21-941 ali 44-589, popoldan..	4994
PARCELO v gradbenem okolišu v Trebnjem ugodno prodam. 9 20-514.
4996
GOSTINSTVO, turizem, elektrarna, ri-bogojništvo - izjemna lokacija 2 km iz Novega mesta, 5 poslopij, 3000 m2, star mlin, prodam. 9 (061 )325-700	5002
V	TRIBUČAH prodam njive, gozd ter hišo, prhnemo za vikend. 9 60-158.	5033
HIŠO z gospodarskim poslopjem in telefonom v Trebnjem prodam. 9 (064)328-502, po 19. uri.	5037
V	NOVEM MESTU ali okolici kupim
zazidljivo parcelo, velikosti od 500 do 800 m2, najraje na ravnini. 9 43-705.	5055
NA TREBELNEM prodam nedokončano hišo z 24 a zemlje. 9 73-383.	5077
1.8 HA gozda, 3 km iz Dolenjskih Toplic, in zazidljivo parcelo v Gor. Straži prodam. 9 (061)1408-323.	5105
HIŠO v Loški vasi 15 pri Dolenjskih Toplicah nujno prodam. Možen ogled po 16. uri na naslovu: Zdenka Kregulj, Pod vinogradi 5, Straža.	5117
NA DEBENCU pri Mirni prodamo starejši vinograd s hramom. 9 (068)47-590.
5118
GRADBENO PARCELO, 10 a, v Mokronogu prodam. 9 49-441.	5120
NOV VINOGRAD, trte stare 1 leto, 130 trt, in nov sadovnjak prodam. 9 (068)40-338.	5126
METLIKA- RADOVIČA Prodamo hišo z vinogradom 1000 m2, telefonom, centralnim ogrevanjem. Cena po dogovoru. Ponudbe na 9 (068)59-357.	5151
NA GORNJIH SUŠICAH prodam njivo, 43 a. 9 23-529.	5157
HIŠO in delavnico v Novem mestu prodam. V račun vzamem stanovanje v Novem mestu. 9 23-529.	5159
prodam
PIANINA BELARUS, tip B 7 in B 14, samo 140.000 SIT, tip B 17 samo 142.000 SIT. V ceno ni vračunan prometni davek. Velika izbira barv. Cene veljajo do razprodaje zalog. Kovintrade Celje, partner znanja in zaupanja, Mariborska 7, Celje, 9 (063)411-256, (063)441-245.	4839
3600 KG premoga in pisalni stroj prodam. 9 (0608)42-169.	4944
CERTIFIKATE v vrednosti 900.000 SIT ugodno prodam. 9 (068)48-526.	4948
ZAMRZOVALNO OMARO, 240 1, ohranjeno, prodam. 9 56-740, zvečer.
4949
ZAMRZOVALNO OMARO, rabljeno, prodam po ugodni ceni. 9 23-020.	4959
ODOJKE prodam. 9 85-753.	4964
PLETILNI STROJ Standart, šivalni stroj Privileg overlock, več starih stvari, kolovrat, slike in omare prodam. 9 78-312.
PRODAM 2 m3 rabljenih plohov za opaž. 9 24-489.
DVA nova soda, 200 in 300 litrov, prodam. Jože Rapuš, Gorenja vas 31, Šmarješke Toplie.	4967
TELICO sivko, brejo 7 mesecev, prodam. Jože Krevs, Češcnce 32, Mirna Peč.
4972
PUJSKE in odojke, stare 10 tedenov, prodam. 9 42-702.	4991
BELO KOZO, dobro mlekarico, prodam. 9 65-309.	4998
KRUŠNO PEČ, malo rabljeno, komplet z dvojnimi vrati, Samotno opeko, vezi in ploščice, prodam. 9 (068)42-259.	4999
ŠKARJE za striženje tlakovcev in betonskih plošč prodam. 9 (061)816-126. 5000 MIZARSKE STROJE, debelinko in po-ravnalko, 2 poravnalki s cirkularjcm in za vdovbljenje, 2 brusilki za les in rezkarje »folc« glave, ugodno prodam. Jože Majer, Dešeča vas 25, Žužemberk.	5009
BUKOVA DRVA, 20 m, na dvorišču prodam. 9 42-473.	5018
LIKALNI in pralni stroj ugodno pro-.............................  5021
HARMONIKO frajtonarico, potrebno manjšega popravila ugodno prodam. Lavrič, Štare Žage 15, Dolenjske Toplice.
w .	,	5025
PRAŠIČE, težke do 30 kg, prodam. Zupančič, Šmarjeta, 9 73-272.	5026
PRTLJAŽNIK za streho za škodo favorit, nov, nerabljen, prodam za 8.500 SIT. 9 (0608)67-545.	5032
RDEČE VINO prodam po ugodni ceni. 9 22-398, zvečer.	5035
DRVA prodam. Dostava na dom. 9 50-297.	5039
KOZO z mladičema (6 tednov) prodam za 300 DEM. 9 (068)42-298.	5040
KORUZO za krmo prodam. 9 73-666.
*	5046
NERABLJENO PEČ Ferotherm. 30.000 KW, z bojlerjem prodam 30% ceneje od nove. 9 (0608)79-344.	5047
CERTIFIKATE v skupni vrednosti 1.050.000 SIT prodam po polovični ceni. Šifra: »CERTIFIKAT«	5054
NOVO, še zapakirano spalnico Silva Meblo, bele barve, zelo ugodno prodam. 9 (068)85-107, po 16. uri.	5056
SAT SISTEM SEG, nov, 100 kanalov, grafika, ant. 70 cm, z montažo, samo 389 DEM! 9 (068)25-390.	5057
DVA PRAŠIČA, težka po 100 kg, prodam. 9 (068)45-355.	$059
KOZE z mladiči prodam. 9 52-615.
5061
BELO VINO, šmarnico, ugodno prodam. 9 59-068.	5063
POČITNIŠKO PRIKOLICO Adria 500a comfort, letnik 1983, prodam. 9 65-431.
NEMŠEK OVČARJE, stare 7 tednov, prodam. 9 (068)52-490.	5073
STROJ za izdelovanje lesenih žlic in tračno brusilko z odsesovalnikom poceni prodam. 9 (061)867-077.	5076
CERTIFIKATE v vrednosti 800.000 SIT prodam po polovični ceni. 9 86-289.
5078
KLUBSKO MIZICO, dimenzije 113x65 cm, v kombinaciji les - steklo, prodam. 9 65-753.	5079
SPALNICO prodam. 9 85-483, popoldan.	5084
TELIČKO, črno - belo, staro 3 tedne, in kravo sivko prodam. 9 (068)76-528. 5090 LESNOOBDELOVALNO kombinirko, širina 30 cm, prodam. 9 44-383.	5097
ŠTEDILNIK, namenjem za etažno centralno gretje vode, kuho in peko, ugodno prodam. 9 (0608)82-839.	5101
OTROŠKO POSTELJICO z jogijem, stajico, voziček in vino cviček prodam po ugodnih cenah. Bele, Smolenja vas 30.
5102
MALO RABLJENO pohištvo (raztegljiv kavč, pralni stroj in omare) prodam. 9 24-754.	5109
NAJBOLJŠEMU PONUDNIKU prodam univerzalno stružnico, rezkalni stroj, vrtalni stroj (BR - 26), avtogen v kompletu in varilni agregat. Judež, Statemberk 3, Trebelno.	5111
DIATONIČNO HARMONIKO, H - E -A - duri, prodam za 1200 DEM. * (068)47-781, Kašič Migolska gora 3, Mirna. 5114 8 PRAŠIČEV, starih 10 tednov, žrebe, staro 6 mesecev, prodam ter kravo za zakol, staro 8 let, zamenjam za brejo. 9 (068)42-754.	5115
LOVSKI KARABIN CZ 7 x 64, nerabljen, ugodno prodam. 9 (0608)81-096.
»	5121
STRUŽNICO, rezkalni stroj, ploskovni brusilni stroj, steklenice za C02 prodam. 9 (0608)31-637 in 31-513.	5123
KOZE z mladiči in belega kozla prodam. Božo Breznikar, Stara Bučka 32, Škocjan, 9 (0609)621-304, po 15. uri.	5124
BREJO KRAVO in telico, staro 8 mesecev, prodam. Ivan Hočevar, Podpeč 20, Videm Dobrepolje.	5125
DVA MLADA KUŽKA, mati čistokrvna nemška ovčarka, prodam. 9 47-724.
5127
PLANINSKI VESTNIK, letnik od 1934 do 1992, naprodaj posamično ali skupaj. 9 (064)70-516.	5130
KRAVO, brejo s tretjim teletom, prodam. 9 (068)42-413.	5131
CERTIFIKAT v vrednosti 400.000 SIT prodam po polovični ceni. 9 (068)41-045.
5133
MLIN za mletje žita, mlinski kamen 80 cm, izdelava Laznik Radeče, prodam za simbolično ceno. 9 (0608)89-297.	5137
RDEČE VINO in masivne stole (bor) prodam. 9 (0608)32-748, zvečer. 5141 LESEN ČOLN primeren za ribolov prodam. 9 (0608)43-149.	5142
MALO RABLJENE GUME Pirelli
175/70
uvo
Frizzo, modern, zelo lep, kot nov, prodam za 15,000,00 SIT na obroke. 9 (068)23-617.
za R 14 prodam. 9 64-007.	5143
3ŽEN kombiniran otroški voziček
razno
dam. * (0608)62-495.
MOTORNA KOLESA Tomos popravljamo. 9 (068)322-364.	4466
V	METLIKI najamem manjši prostor za
mirno obrt. Šifra: »SERVIS«	4945
UGODNA montaža centralne kurjave, vodovodnih instalacij, gorilcev. V juniju, juliju in avgustu dajemo na 3 obroke. 9 28-
KEMIJO, matematiko, fiziko in angleščino inštruiram za popravne izpite. 9 (0609)619-454.	4955
POSLOVNI OBJEKT prodam ali dam v najem. Možnost preureditve. 9 22-262.
4977
VPELJANO TRGOVINO z mešanim blagom, 70 m2, v Metliki, dam v najem. 9 (068)59-204, od 18. do 22. ure. 5017
POSREDUJEMO pri prodaji in nakupu hiš, stanovanj, lokalov in posestev. Mavrica, d.o.o., 9 (068)321-751.	5024
MONTAŽA in popravilo rolet in žaluzij po konkurenčnih cenah. Janez Pelc, 9 (061)778-445.	5034
KOPALNE KADI in tuš kadi kvalitetno in poceni obnavljamo. Garancija 5 let. 9 (061)855-229 ali (061)854-040.	5048
SERVISIRAMO in montiramo vse vrste klima naprav v osebnih avtomobilih in tovornih vozilih. 9 (068)52-073, 52-555.
5062
GOSPO za pomoč pri pospravljanju hiše in občasno varstvo 4 - letnega otroka v popoldanskem času iščemo. 9 27-193. 5087
V	ČRNOMLJU oddam 62 m2 prostora
za trgovino ali obrt. Zraven je skladišče, 42 m2. 9 51-491, popoldan.	5096
DENAR lahko zaslužite, kakorkoli želite. Dobrodošli! 9 (0608)87-099.	5100
MATJAŽ ZUPANČIČ, Krško, orto-dontska ordinacija, 9 (0609)622-149.
NA ŽELEZNIŠKI postaji Semič oddam v najem hišo, primerno za lokal (bivša gostilna). 9 (068)51-339, po 16. uri. 5139
AVTO CENTER RENAULT BOGDAN KRAŠNA ŠKOCJAN 22 Tei./fax. (068) 76-270
RENAULT
CLIOfaza II.
R 5 1,4; 60 KM, CAT.
R — TVINGO R —19 Dobava takoj
*	Celoten RENAULT program
*	Kvaliteten in zanesljiv ser-
*	Staro za novo •Krediti
Pridite v Škocjan, testirajte CLIO, čaka vas nagradno žrebanje.____________
Varčni kupujejo avto do 1. julija 1994.
Zato se oglasite, ob nakupu vas čaka darilo.
Pokličite nas!
Veseli bomo vašega obiska.
stanovanja
V	NOVEM MESTU oddam za eno leto
dvosobno stanovanje. * 50-014	4957
DVOSOBNO STANOVANJE na Ul. Slavka Gruma 8 v Novem mestu prodam. » 26-691.	4988
TRISOBNO STANOVANJE, opremljeno, s telefonom in centralno, oddam.» 27-134.	4989
. V NOVEM MESTU prodam komfortno trisobno stanovanje, 83 m2, z možnostjo razširitve. * 24-929, po 17. uri. 5014
V	BREŽICAH prodam stanovanje, 45 m2. * (0608)62-324, po 20. uri. 5027
DVOINPOLSOBNO STANOVANJE v Krškem takoj prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	5080
WTELEVIZIJA novo MESTO J
mahali
s Trdinovega vrha
na kanalu *T I
vsak dan
ob 19. In ob 21. uri
NOVICE,
vsak torek ob 20. uri
CELOVEČERNI FILM
In NOVICE ob 21.30
«ako soboto tedenski pregled OD SOBOTE DO SOBOTE in
mladinska oddaja MKC TV
vsak ponedeljek po NOVICAH
Športni pregled
TRISOBNO STANOVANJE na Kandij-ski v Novem mestu oddam. ® 21-056.
5089
V ŽUŽEMBERKU orodam novejše enosobno stanovanje s centralno kurjavo in telefonom, velikosti 40 m2. Cena 40.000 SIT. Možno na kredit. Jerše, Boračeva 41, Radenci.	5134
službo dobi
V OKOLICI Črnomlja redno zaposlimo mlado dekle za delo v strežbi. Nudimo tudi stanovanje. * 52-529.	“*966
HONORARNO zaposlimo dva komercialista za veleprodajo tekstila. * (068)321-501	4vt>8
HONORARNO ZAPOSLIMO delavca. Kasneje možnost redne zaposlitve * (068)45-564, zvečer.	4980
SODELAVCE za direktno prodajo na terenu dobro prodajanega artikla, ki ga potrebuje vsak v gospodinjstvu, iščem. Provizija odlična. Pogoji: želja po dodatnem zaslužku, vztrajnost, prijaznost, osebni avto ter prosti čas. Kličite zjutraj do 9. ure m zvečer po 18. uri na * (068)28-634.	4982
STAREJŠA ZAKONCA iščeta žensko za pomoč v gospodinjstvu in za nego. Nudita hrano, stanovanje in dobro plačilo. * (068)50-134.	4986
KAVA BAR Pri slonu takoj zaposli dekle. S 332-901, dopoldan in 22-748, popoldan ali osebno v lokalu.	4987
VEČ simpatičnih deklet za delo za šan-kom iščem. Možno stanovanje. * (065)28-363, od 10. do 17. ure.	5001
AVTOLIČAR dobi redno ali honorarno delo. Avtoličarstvo Muren, Trebnje, * (068)44-532.	5008
HONORARNO DELO na Dolenjskem v juniju in juliju nudimo. Potreben avto, tele-fon in čas. Dober zaslužek. » (0602)42-477, v petek od 16. do 18. ure.	5012
GOSTILNA sprejme v delovno razmerje dve dekleti za strežbo. Delovni čas 8 ur, 2 dneva v tednu prosta, OD po dogovoru. ® (068)57-154.	5015
DELAVCA z večletno prakso zaposlim. Avtoličarstvo Janežič, Skrovnik, Tržišče, «(068)49-231.	5020
GOSTILNA sprejme v delovno razmerje dve dekleti za strežbo. Delovni čas 8 ur, 2 dneva v tednu prosta, OD po dogovoru. * (068)57-154.	5050
ŠOFERJA iščem. * 73-042.	5051
IZPOLNJEVANJE ANKET Dober zaslužek! Pošljite vaš naslov za brezplačen prospekt na naslov: Data bank, Ragovska 16, Novo mesto.	5065
ŽENSKO brez obveznosti, ki bi pomagala invalidki, iščemo. Nudimo hrano in stanovanje, ostalo po dogovoru. * (068)41-070.	5072
NATAKARJE za novo diskoteko v centru Novega mesta iščemo. « (068)22-366 ali (0609)613-167.	5158
UGODEN NAKUP VOZIL DO 1.7. ’94 IZ PROGRAMOV
CITROEN
ŠKODA
LADA
ugodni kreditni pogoji
*
leasing
*
odkup in prodaja rabljenih vozil
INFORMACIJE:
Novo mesto:	322-066
322-006
Trebnje:	44-025
Krško:	0608 22-485
Metlika:	58-197
SALON RENATA
Nega
in podaljševanje nohtov žensko frizerstvo RENATA ŠTIH tel. 068/28-138 Jedinščica 18, Novo mesto
ODPRAVITE plešavost za vedno! Lipohair - svetovni hit. ®(061) 57-18-75.
Naročila na telefon
(068) 324-377
ART GRUDEN d.o.o.
Turjak, Laporje 14
•	Prodaja traktorjev UNI-VERSALE
•	Servis UNIVERSALE
•	Rezervni deli UNIVERSALE
•	Gume za traktorje
•	Kosilnice BCS
Ugodni krediti, 40% polog, možnost menjave staro za novo!
Pokličite nas:	tel.
061/781-336
»QUICK«
Vavta vas 20, 68351 Straža
Izposojamo poročne obleke, oblačila za krst, nudimo tudi konfete.
Tel.: 068/85-425
»FARMER« d.o.o.
Šentvid pri Stični 3 a
Oprema za strojno molžo
krav firme ALFA LAVAL
AGRI
—- molzni stroji, mlekovodi, izmolzišča
—	hladilni bazeni mleka, pralni avtomati
—	čistila, razkužila, čistilni pribor
—	rezervni deli
Se priporoča »FARMER«
tel./fax: 061/785074
AVTOŠOLA
t>7; 1-7; I
Avtošola DABA obvešča vse, ki želijo opraviti vozniški izpit iz CPP, da se predavanja začnejo na gimnaziji v ponedeljek, 13. 6. 94, ob 14. in 16. uri.
Informacije in prijave na tel. 321-602.
Predavanja se lahko udeležite tudi brez predhodne prijave.
LERAN, d.o.o.
Novo mesto, Lebanova 24
Prodamo:
hiše: v Novem mestu, na Otočcu, v Rumanji vasi, Soteski, Dvoru, Žužemberku, Dol. Toplicah, Trebnjem, Gazici, Šentjerneju, Telčah — Križu, Za-plazu pri Čatežu, Škocjanu, Smolenji vasi, Hrastju pri Šentjerneju, Gorenju pri Kočevju, Dol. Šoštanju in Vel. Lipovcu stanovanja: v Novem mestu, Trebnjem, Brežicah in Žužemberku
lokale: bife, gostilno in trgovino v obratovanju v Novem mestu
poslovno trgovsko stavbo v Kostanjevici
poslovne prostore: v Novem mestu — na Trdinovi ulici, primerne za pisarne stavbe za poslovno dejavnost: v Škocjanu z bifejem v obratovanju, v Novem mestu in ob Temenici v Vrhpeči vikende: v Semiču, Osojniku, Soteski, Tanči gori, Gabrju, Zaplazu, Šmavru in Brezovici parcele za gradnjo: v Dol. Ma-harovcu, Žužemberku, Semiču, Trški gori, Novem mestu, Mihovici in Gor. Laknicah kmetijska zemljišča, gozdove in kmetije na Dolenjskem v najem oddamo gostilno, poslovne prostore in stanovanja Tel./fax: 068/322-282, od 8. do 19. ure
OVERLOCKE IN ŠIVALNE stroje švicarske znamke
£3/-e Ina
bomo predstavili v trgovinah:
Sreda, 15. junija
v KOČEVJU:
NAMA, odd. pohištva
9.30 —13. ure
v RIBNICI:
KOVINAR TRGOVINA
Opekarska 41 a
15.30	—18. ure
Petek, 17. junija
v NOVEM MESTU: ELEKTROTEHNA
8.30	— 11.30
v IVANČNI GORICI: abc TABOR
pohištvo 12.30 — 17. ure
Sreda, 22. junija
ČRNOMELJ:
ELEKTROTEHNA
9. — 12. ure
Skupaj s trgovinami organizira
LANGO, d.o.o., LJUBLJANA
OLJNI GORILNIKI
obnovljeni
300 DEM
VVeishaupt, Kloekner, Abic. »SARA«,d.o.o.,Vinica 68344, tel. 068/64-008
f^MARUTI
M
MAMUTI
Prodaja:
EMINENT, d.o.o.,
Dol. Kamence 25/a, Novo mesto, tel. (068) 323-902 Partizanska 21, Novo mesto, tel. (068) 28-950 Belokranjska 16, Črnomelj, tel. (068) 51-379
Pooblaščen servis in prodaja rezervnih delov
AVTOSERVIS MURN
Resljeva 4, Novo mesto
tel.: (068) 24-791
ranif!t
LASTNIKI KOSTANJEVIH GOZDOV!
S prihodom pomladi se sezona za posek pravega kostanja ni končala. TANIN SEVNICA tak les odkupuje vse leto. Les je lahko tudi suh, grčav ali kriv. Po potrebi vam opravimo tudi posek.
Rok plačila je 15 dni po dobavi	«-«0
Pokličite nas na telefonsko številko: 0608/41-349 ali 41 -044 in o vsem se bomo dogovorili.
interHlardetina
PODIETJE ZA GRAFIČNO IN MARKITINSKO DIIAVN0ST, HUeiJANA 61117 Ljubljana. Slegne 19, p.p. 10, lel. 061/15-91-318, faks. 061/15-91-634
Iščemo
Več terenskih komercialistov za delo s pravnimi osebami na območju Dolenjske in Zasavja. Delo je honorarno.
Za uspešne nudimo možnost redne zaposlitve. Provizija je stimulativna.
pokrajinski tednik, ki poroča
•	o vsem, kar se zgodi zam mivega na Dolenjskem, Beli krajini, Posavju, na Kočevskem in drugod,
•	Piše preprosto, razumljivo in kratko.
•	daje vsem svojim bralcem možno st, da v njem s ode-'ujejo,
•	nudi nešteto možnosti za oglaševanje.
68000 Novo mesto Glavni trg 24 tel.: 068/323-606 fax: 068/322-898 oglasno trženje• 068/323-610
BLAGOVNO
NOVO MESTO
Ljubljanska 27 — v Bršljinu, Novo mesto Tel.: 068/322-337
ALPSPORT d.o.o.
tel.: 068/322-337
©
trgovina za bodoče mamice in dojenčke tel.: 068/321-956
BENEIpUu’
INTERNATIONAL
tel./fax. 068/323-558
BOB®?1®!.....
tel.: 068/323-560
diskonta
DVOJKA
tel.: 068/65-316
DANEKS ART
trg. darilni boutique tel.: 068/322-337
Trgovina In tattopstvo porvlno > bn. »mu. atuunj
tel.: 068/321-970
M
tel.: 068/322-690

PRODAJALNA
GORENJE
tel.: 068/25-210
FORTUNA d.o.o.
tel.: 068/322-024, int. 224
tel.: 068/321-956/213
OKREPČEVALNICA MARI POTOČAR
PCP PUREBER d.o.o.
tel.: 068/322-337, int, 220
PODGORJE
tel.: 068/322-337, int. 215
RVR
trgovina, storitve in gostinstvo tel.: 068/322-337, int. 242
CČ>MM£Kce
tel.: 068/321-034
t »IvoV
In
tel.: 068/321-076 tel./fax. 068/324-071
TEOL
NAGRADNA IGRA BTC
Obiskovalci trgovin blagovno trgovinskega centra BTC z izpolnjenim kuponom sodelujejo v nagradnem žrebanju, ki bo vsak prvi ponedeljek v mesecu. Podeljenih bo 20 vrednostnih bonov po 5.000 SIT.
Izpolnite kupon in ga oddajte na blagajni katerekoli naštete trgovine.
Imena nagrajencev bodo objavljena vsak prvi četrtek v I lenjskem listu.
Ime in priimek: Naslov:........
SEZNAM
izžrebanih kupcev v trgovinah BTC dne 6. 6.1994
fr Priimek in ime Naslov	ŠtasMiha
a __________________________________________________________ 5. Anita Hočevar
1.	Kolesar Fani	Diska 46, Novo mesto	6.	Lavrič Tjaša
2.	Gider Šteta	Kettejev drevored 5, Novo mesto	I.	Hrovat Slavka
3.	Cimermančič Daiinka	Ivana flota 66, Novo mesto	8.	Fensle Julka
Zapudje 6. Dragatuš Dol. Kamence, Novo mesto Jafa ulica 10, Novo mesto CeSa herojev 32, Novo mesto Volčfa 25, Novo mesto
9.	Jordan Franc
10.	Kramar Urša
11.	Srebemiak Danica 13 ZupančičJože 13 Derepasko Petra
Ragovo 19, Novo mesto Gor Kamenje 3, Novo mesto Vel. Slalrik 21, Novo mesto Srebrniče H Novo mesto Kandijska 45, Novo mesto
14.	Bukovec Anica
15.	Šekoranja Vekoslav
16.	Peiko Mateja
13	Seničar Renata
18.	Radovan Mojca
Diska 31, Novo mesto Nad mlini 64, Novo mesto Dolenjske Toplice Smolenja vas 13, Novo mesto Skalna ulica 22, Otočec
19 Aš Alojz 20. Sever Iztok
Pnsojna pot 18, Novo mesto Velika Cikava 22, Novo mesto
Andrej Hudoklin
Ze ime pove, kateri sta glavni delovni torišči novomeškega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Tistemu delu, ki se ukvarja z varstvom naravne dediščine, "kulturniki”pravijo "zelenci”. Pravzaprav so “zeleni" samo trije: prva je prišla sedanja vodja tega dela Mira Ivanovič, pred kakimi sedmimi leti biolog Andrej Hudoklin, nazadnje pa je ta team zaokrožil krajinski arhitekt Mitja Simič. Po svoje so srečni ljudje, saj so tesno povezani z naravo, po svoje spet ne, saj ravno pri svojem delu, varstvu naravne dediščine, česar pa ne opravljajo samo kot službo, ampak so temu delu predani tudi s svojo človeško navezanostjo, naletijo na stvari, ki jih razžalostijo in potrejo ali razjezijo in razbesnijo.
“VSloveniji v besedah veliko damo na varstvo narave, imamo zakone, predpise, odloke, uredbe, vendar stvar kljub temu ne deluje dobro. Varovanje je na nek način omejevanje; če zavaruješ na primer neko žival, moraš zavarovati tudi njen življenjski prostor, to pa zahteva ustrezen nadzor in primerno kaznovalno politiko. To pa pri nas še ni urejeno. Poleg bi moral tisti, ki nekaj zavaruje in s tem nekoga omeji pri njegovi dejavnosti, temu to nadomestiti. To tudi ne deluje. Imamo zakone o varovanju narave, če ostanemo pri tem področju, varstvo pa je težko, če ne že skoraj nemogoče izvajati, ” razmišlja Andrej Hudoklin. Kljub temu je Andrej, če že ne optimist, pa vsaj konstruktivni pesimist. “Opažam, da se tudi pri nas, tako kot v razvitem svetu sploh, krepi volja do varstva narave, da je vse več naravovarstveno osveščenih ljudi in da so vse bolj odločni in
glasni. Premalo pa je tako imenovanih nevladnih organizacij, ki so v razvitem svetu zelo močne in vplivne in stalno pritiskajo na politične strukture. Vendar se take težnje in pobude krepijo tudi pri nas. ”
Andrej je zanesljiv in predan človek. Vesel je, da so se njegovi konjički, veselja in zanimanja na lep in ploden način povezali s službenimi stvarmi. Konservator za naravno dediščino pri novomeškem Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine Andrej Hudoklin je po študiju biolog od gimnazijskih časov vnet in zagnan jamar, dejaven član Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, od malega ga privablja skrivnostni in prostrani Kočevski Rog v vznožju katerega, v Dolenjskih Toplicah živi; je dober fotograf, dober strokovni in poljudni pisec. “Če bi na kratko označil sklope, ki me kot ljubitelja narave najbolj privlačijo, bi rekel: podzemlje, Rog Gorjanci in Krka. " In tu je lepot, veselja pa tudi dela in skrbi za več kot eno življenje. "Že vsak pravi ljubitelj narave kar naprej spoznava, kako je v naravi vse med sabo povezano, če pa se z varstvom narave ukvarjaš poklicno, pa še toliko bolj. Eno nasilno ali nepremišljeno dejanje v naravi lahko povzroči celo vrsto slabih posledic. Predvsem bi se morali zavedati, da narava ni vredna samo toliko, kolikor lahko človek od nje neposredno iztrži, kolikor ji lahko vzame, ampak da je narava vrednota sama po sebi in da je vrednota tudi močvirje, ne samo njiva, tudi poplavni gozd, ne samo travnik, in da ne smemo primerjati neprimerljivo ter potem tehtati, ali čim večji hektarski donos ali milozvočno ptičje petje. Tako razmišljanje je seveda praviloma na strani koruze. In zaradi tega iz vijugavih potočkov delajo ravne kanale. ”
Po prepričanju Andreja Hudoklina je njegova in njegovih sodelavcev, somišljenikov in osveščenih ljudi sploh glavna naloga ohraniti prostorsko in naravno pestrost in lepoto Dolenjske. “To moramo doseči z ustreznimi zakoni in njihovim izvajanjem pa tudi z utijevanjem etičnega kodeksa in seveda s primemo vzgojo."
ANDREJ BARTEU
Pokopali
najstarejšo
Slovenko
Marija Jančar umrla v 108. letu starosti
ZAGRADEC - Na tukajšnjem pokopališču so te dni položili k večnemu počitku domačinko Marijo Jančar. Na njenem spomeniku bodo vklesali letnice, kakršnih ne bomo našli na nobenem drugem slovenskem nagrobniku: med letnico rojstva in smrti je namreč kar 107 let razlike. Pokojna Marija Jančarje bila najstarejša Slovenka, dlje od nje dokumentirano ni živel še noben prebivalec Slovenije.
Jančarjeva seje rodila 12. decembra 1886 na Lekanovi kmetiji v Češnjicah pri Zagradcu na Dolenjskem kot deseti otrok v družini. Življenje jo je že zgodaj trdo skušalo, saj je komaj desetletna izgubila očeta, osem let kasneje pa še mater, zato jo je od mladih nog naprej spremljalo trdo delo in skrb za kmetijo. Leta 1908 se je poročila s Francem Jančarjem in mu rodila osem otrok: šest hčera in dva sina. Druga svetovna vojna ji je vzela oba sina, kar ji je vsekalo najbolj pekočo rano v srce. Po vojni je kot vdova sama obdelovala kmetijo vse do šestdesetih let, ko se je preselila v Ljubljano, kjer je poslej živela pri hčerki. V pozna leta starosti je ohranila vedrost in skromnost. Ko je praznovala svoj stoti rojstni dan, je še rada prebrala kakšno lepo slovensko povest, in to brez očal. Tako trdnega zdravja je bila, kot vedo povedati njeni najbližji, ker je še v pozno starost z veseljem opravljala kmečka opravila, še najraje na prostem, in ker je uživala le domačo, kmečko hrano. Življenje staji kljub nesrečam in tegobam, ki se je niso ognile, ves čas presvetljevali slovenska pesem, ki jo je imela zelo rada, in globoka vera v Boga.
Njeno potomstvo šteje poleg preživelih petih hčera še 42 vnukov, 26 pravnukov in 7 prapravnukov.
MiM
“MESEC PIVA” NA LOKI
NOVO MESTO - Gostišče Loka pripravlja v sodelovanju s Pivovarno Union “mesec piva”, ki bo trajal od petka, 10. junija, do 10. julija. Na jutrišnji otvoritvi bodo po začetnem delu koncerta novomeške pihalne godbe nastopili plesalci Vovkove plesne šole, predvidenih je nekaj pozdravnih govorov, sledil bo sklepni del koncerta godbenikov, nakar bo za ples igral ansambel Metro. V času otvoritve bodo s posebnega voza iz hrastovega soda zastonj točili pivo.


Ulice niso asfaltirane, kanalizacija ni dograjena, v središču mesta je prometni kaos, križišče na Uršnih selih ni pregledno: o vsem tem je bil govor na dežurnem telefonu
Minuli četrtek so se na dežurni telefon najbolj vneto oglašali Novo-meščani, kijih tišči marsikatera drobnarija, kije taka videli le z višjih zornih kotov, v življenju pa lahko pomeni kar veliko.
Prvi se je oglasil Ignac Golob iz. Novega mesta in odločno komentiral izid nedavnega referenduma takole: “Nič me ne čudi, da v krajevni skupnosti Regrča vas referendum za samoprispevek ni uspel, ko pa predsednik krajevne skupnosti Aldo Šinkovec prikazuje, kot da je bilo opravljeno asfaltiranje vseh vaških ulic, v resnici pa ni bilo. Enako je trdil že dvakrat v biltenu Naše mesto, kjer je celo prikazal, koliko je to stalo.”
Pravi, da so bile rdeče bolj opazne, kot so sedanje. Poleg tega se jezi, ker v njihovem delu mesta, to je v Gotni vasi, še ni označeno, kje se začenja in končuje Ulica Ivana Roba. In kot mnoge Novomeščane tudi njega zelo
Franc G. iz Novega mesta ni zado-iljen z novimi hišnimi številkami.
Halo, tukaj
DOLENJSKI LIST/
Novinarji Dolenjskega Usta si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev, pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Na vofjo smo vam vsak četrtek zvečer, med 20. in 21. uro na telefon (068)323-606. Dežurni novinar vam bo rad prisluhnil.
moti avtomobilska zmeda v središču mesta. Pravi, da se mnogi vozijo na Glavni trg le delat gnečo. “Gospodje z Grma se tistih nekaj sto metrov peljejo z avtom do kavarne, kjer pijejo kavico in berejo časopise, Podgorec, ki pride od daleč nakupovat v trgovino, pa nima kje parkirati za pet minut. In če avto postavi bolj po svoje, ga takoj kaznujejo. Meščani, hodite več peš!” Klicu upokojenega šofeija Franca G. najbrž velja prisluhniti.
Oglasil se je še en Gotenčan, in sicer iz Naselja Ivana Roba, ter nadrobil vrsto težav, s katerimi se srečujejo v tej soseski. Najbolj ga zanima, kdaj se bo se začela gradnja kanalizacije v tem delu Gotne vasi. Krajani morajo še vedno skrbeti za praznjenje greznic in odvažanje, kar seveda nekaj stane, čeprav so že leta 1986 dali po 1200 nemških mark za izgradnjo. Krajana tudi zelo moti, ker se po Ulici Ivana Roba, katere asfaltiranje so prav tako plačali krajani, zdaj vozijo vsi po vrsti in za nameček še tovornjaki, ki delajo škodo na asfaltu. In še to, vozniki preveč dirkajo po tej ulici, kjer je vedno polno otrok. Meni, da bi bi bila omejitev hitrosti na največ 40 km/h najbolj primeren ukrep.
Povprašali smo Toneta Pirca, predsednika, KS Gotna vas, ki je povedal, da je ta krajevna skupnost edina v Novem mestu, ki še nima dokončane kanalizacije, vendar so ves denar, ki so ga zbrali potrošili samo za gradnjo kanalizacije, žal ga ni bilo dovolj. Upali so, da bodo z novim samoprispevkom in ob solidarnostni pomoči ostalih zbrali potreben denar, vendar so ljudje na referendumu glasovali zoper samoprispevek. Tako je zdaj nemogoče reči, kdaj bo kanalizacija do konca zgrajena; zaneljivo pa brez pomoči občine to ne bo možno.
Na hujši prometni problem je opozorila tudi krajanka z Uršnih sel. Na tamkajšnjem prvem križišču je prišlo ževečkrat do prometnih nesreč, pred kratkim celo do hujše, vsega pa je kriv popolhoma nepregleden dovoz s stranske ulice na glavno. Stop znak stoji pet metrov pred glavno cesto, in voznik, četudi se lepo ustavi, nima od tega nič, mora speljati naprej in žeje v položaju, ko formalno izsiljuje prednost. Krajanka meni, da bi na križišče morali postaviti prometno ogledalo in nekako urediti preglednost, kar pomeni, kot se je izkazalo v nadaljnjem pogovoru, predvsem urediti odnose med lastniki zemljišč ob križišču (škarpa, sajenje graha, nasprotovanje, da bi ogledalo stalo na žmojem’, itd). Res, vse se začne in konča z odnosi med ljudmi.
Da imajo nekateri sočutno srce in oči za težave drugih, je dokazala mama iz Šmarjete, kije opozorila na tegobe otrok in varušk v šmarješki osnovni šoli. Zdaj so otroci in njihove varuhinje seveda zunaj, a kaj, ko reveži nimajo nobene sence, kamor bi se zatekli pred soncem. Mama meni, da bi jim lahko nad zunanjo teraso postavili kakšno streho ali kako drugače poskrbeli za blagodejno senco.
MiM
AKCIJA
DOLENJSKEGA LISTA
Avto za Zofko
Prispevke za nabavo avtomobila za parapleginjo Zofko lahko nakažete na hranilno knjižico št.
52100-620-107-977-6616/51
s pripisom ZA ZOFKO.
O poteku akcije bomo bralce sproti obveščali.
Gramy in zlata harmonika za Slaka
Ansambel Lojzeta Slaka je v Cankarjevem domu v soboto proslavil 30-letnico - Dia-____mantna plošča za 3 milijone prodanih plošč - Največja “frajtonarica”
LJUBLJANA - To, kar doslej ni uspelo nobenemu od narodnozabavnih ansamblov, seje posrečilo ansamblu Lojzeta Slaka. Jubilejni koncert ob 30-letnici delovanja je v soboto popoldan in zvečer do zadnjega kotička napolnil veliko Gallusovo dvorano Cankatjevega doma in tako kot prvi narodnozabavni ansambel s to zvrstjo glasbe krstil ta slovenski kulturni hram.
Med nekaj tisoč tistih, ki so prišli zaploskat temu svetovno znanemu ambasadorju slovenske pesmi, je bilo videti kar precej obrazov tudi z Dolenjskega, še posebej so prišli Lojzetu
V enem dnevu do Aljaževega stolpa in nazaj
NOVO MESTO - Sandi Ba-yer, 24-letni rekreativni kolesar iz Žabje vasi, se je že pred tremi leti zaobljubil, da bo ob prvem dnevu slovenske državnosti izpeljal svojo noro zamisel: v enem dnevu s kolesom na Triglav in še isti dan nazaj v Novo mesto. Natanko opolnoči je 17. julija 1992 zavrtel pedale proti Žužemberku in naprej proti Ljubljani, se pripeljal do Vrat, stekel do Aljaževega stolpa na vrhu Triglava in se po 16 urah in pol že veselil s prijatelji na cilju. Naslednje leto je za 320 kilometrov dolgo pot potreboval uro in trinajst minut manj.
Kako bo letos? Sandi že od zgodnje pomladi vrti pedale, trdno odločen, da bo 25. junija na dan državnosti izboljšal svoj dosedanji rekord, ki znaša 15 ur in 17 minut. Na lanskem podvigu je Sandi do Vrat potreboval 5 ur in 15 minut, za tek na vrh Triglava 2 uri in 58 minut, za spust pa uro in tri četrt. Pot na Dolenjsko mu je zaradi vetra vzela
• Generalno pokroviteljstvo nad prireditvijo je prevzelo podjetje Avtogalanterija iz Gotne vasi, ki bo prav ta dan ob 12. uri pri Pionirjevi betonarni odprlo svojo novo tovarno za izdelavo izpušnih cevi in loncev.
kar 6 ur in 9 minut. “Tukaj je še ura rezerve,” pravi Sandi pred odločilnim podvigom in vabi vse rekreativne kolesarje, da se mu 25. junija pridružijo.
Krajevna skupnost Žabja vas za ta dan skupaj s pokroviteljem in izvajalcem gostinskega dela Mercator, KZ Krka pripravlja pred Agroservisom veliko slavje. Pričelo naj bi se z veselico pred odhodom Sandija proti Triglavu
slovenske
NOVICE
DOLENJSKI
UST
Novo mesto
in se nadaljevalo s prihodom na cilj, še posebej, če bo Sandi izboljšal rekord. Potem bo veselica do poznih sobotnih jutranjih ur. Organizirali bodo tudi stave o času, ki naj bi ga dosegel najboljši kolesar, srečelov, licitacijo zmagovalčevega dresa, izdali pa bodo tudi bilten o podvigu. Glavno pokroviteljstvo nad pogumnim dejanjem “S kolesom na Triglav” sta prevzela časopisa Slovenske novice in Dolenjski list, veliko pomoč pa so obljubili tudi Jože Majes iz kolesarskega kluba Krka, Roletarstvo Medle, kjer je Sandi zaposlen, pa Zdravilišča Šmarješke Toplice in mnogi drugi.
Sandi Bayer
in njegovim fantom nazdraviti Mir-nopečani, Trebanjci in Novomeščani. V dvorani je sedela tudi Fanika Po-žek, prva pesnica Slakovih viž, iz Črnomlja. Del dve uri in pol trajajočega koncerta je v nedeljo popoldan prenašala tudi slovenska televizija,^ Pričelo se je s pesmijo “Srečno, mlada Slovenija!” in na odru, okin-čanem s stotine nagljev, cvetočih šopov trav in drugih rož so si ob soju reflektorjev nadeli inštrumente in zapeli. Obiskovalci so ploskali tudi med igranjem. Kdo ne bi udaril z dlanmi,
Naj večja je bila gotovo glasbeni oskat Gramy, ki mu gaje dodelila ameriška Glasbena akademija. Zlato plaketo mu je podelila tudi Slovenska izseljenska matica, zaigral je ameriški kralj polke Walter Ostanek. Vrhunec podeljevanja nagrad je bila prav gotovo velika diamantna plošča za 3 milijone prodanih plošč, ki mu jo je izročila Založba Obzorja Helidon iz Ljubljane, kateri je Slakov ansambel zvest od leta 1970.
Ljudem v dvorani je zastal dih, ko je nagrado prinesel predstavnik Me-
	gnp, i	
Tl# Cii 'jUs		(i-JK
DIAMANTNI SLAK - Ob 30-letnici ansambla Lojzeta Slaka je na slavnostnem koncertu v Cankarjevem domu direktor Helidona izročil slavljencu diamantno ploščo za 3 milijone prodanih plošč. (Foto: J. Pavlin)
ko zasliši zvoke melodije “Kadar pa mim hišce grem” pa polke, kiji daje takt bariton! Potem je Slaku zapel rojak pesnik Tone Pavček.
Sredi koncerta so prišle na vrsto čestitke in darila. Voditelj Vinko Ši-mek je najprej prebral čestitko predsednika Milana Kučana, zatem so se na odru zvrstili mnogi, ki so se Slaku in njegovim fantom želeli zahvaliti za vse, kar so storili za slovensko ime v svetu, za izseljence na vseh kontinentih. Zato ni čudno, da je za to priložnost priletela iz Kanade in Amerike velika druščina prijateljev Slakove glasbe z bogatimi nagradami.
lodije iz Mengša. V Slakovih rokah je zasijala prava zlata harmonika. Na koncu seje Lojze zahvalil vsem ljubiteljem svoje glasbe, še posebej nekdanjemu zaslužnemu članu ansambla Niku Zlobku, ki je jubileju nazdravil s klarinetom. Velja omeniti še dolenjski del programa v Cankarje; vem delu. Ves čas so na odru plesali člani folklornega društva Kres, Marjan Lukšič z Vrha pri Ljubnu pa je prav za to priložnost za sceno na odru pripravil več kot 4 metre visoko harmoniko, ki je gotovo doslej največja frajtonarica na svetu. } PAVLnl

Lestvica narodnozabavne glasbe Studia D in Dolenjskega lista
Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado BERTI JAZBEC iz Sevnice. Nagrajenki čestitamo!
Lestvica je ta teden takšna:
1 (2) Stari zvonik - BISTRIŠKI ODMEV 2(1) Pesem slavčka - SLAVČEK
3	(3) Maši mami - BLEGOŠ
4	(6) Voščilo Francetu - NAGLI J
5	(9) Divji lovec - ANS. NIKA ZAJCA
6	(7) Na morje - ANS. TONIJA VERDERBERJA
7	(4) Slovenec je faca - SLAPOVI
8	(-) V vinu so vse skrivnosti - PLANIKA
9	(5) Veselo zaigraj in zapoj - MELOS
10	(8) Očku za praznik - ANS. PETRA FINKA
Predlog za prihodnji teden: Dan pri mami - ŠTIRJE KOVAČI
_________________________________________________________' . P
KUPON ŠT. 23
Glasujem za___________________________________________________
Moj naslov_____________________________________________________
Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103,68000 Novo mesto
1 oieft strani <i©fjanciv
____ANEkdoTE iN pRigode zApisAl Jože DuIar
Golaž in fižol
V'stari Jugoslaviji so v času splošne krize slabo jedli. Pa so ljudje svojo revščino vseeno skušali prikriti. Tako so se fantje v Stipaničevi delavnici pogovarjali, kaj so opoldne jedli.
"Jaz sem jedel župo, govedino s hrenom in tenstan krompir, ” se je pohvalil Rudi.
“Jaz pa rižoto in solato, "je rekel Stane.
“Jaz pa segedin golaž, "je povedal Guštinov fant.
Takrat pa je odprl vrata stari Guštin, pogledal v delavnico in zaklical sinu:
“Franci, na njivo gremo! Fižol in zelje imaš v roru!”
Povečana tlaka
Novomeški amaterski igralec Polde se je včasih lotil tudi pisanja oziroma dramatizacije preprostejših tekstov. Ko je nekoč pisal igro o kmečkih puntarjih, je v nji neusmiljeni graščak s pestjo tolkel /to mizi in surovo vpil nad tlačani:
"Moj oče vasje tepel z biči, jaz pa vas bom s škomijoni (biči, ki so imeli na koncu svinčene kroglice oziroma železne kaveljce). Moj oče je od vas zahteval desetino, jaz pa bom zahteval več. Zahteval bom dvajsetino... tridesetino!"
Stokrat bolje
Možje tarnal sosedu ob krsti svoje žene.
“Glej, Tone, pa je ni več, moje Nuze! Ali ne bi bilo bolje,'da bi jaz umrl?"
“Bolje, stokrat bolje, Jože!" mu je prepričljivo zatrdil sosed.