84, štev. Današnja Številka obsega 6 strani. V Ljubljani, petek 4. aprila 1919. II. leto. v Ljubljani: rtio leso ... K 56’— #*»! tete . . . ,, 28-— Wr\ teta . . . „ H*— ** «t«scc 5 — Velja po postil ** %*lo teto uaprej K 60— '**■ pol leta. ** tetrt lets ** ** maser; 30-- 15-- 5-50 j Na pismene naročbe brea po&ljstve denarja se ne morem« ozirati. Naročnik! naj poSiljaj» naročnino V° nakaznici. Oglasi se računajo po pohabljenem prostoru in sicer 1 mm visok ter 63 mm širok prostor za enkrat 30 vin., za večkrat popust. fre&niMvo je na Starem trgu Stev. 19. Telefon ^ev. !t(J0. CpraTnifltvo je na Marijinem trgr* — gtev. 8. Telefon S ter. 44. r~ Izhaja vsak dan zjutraj., PoB&meMia številka volta 30 vinarjev. VjiraSanjem gied« inserator 1. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali mamka. — Dopisi nuj 86 frankinjo. — Rokopisi se ne vračajo. Veliki izgredi v Nemčiji. — Dokumenti italijanske sramote. Novi napadi nemških tolp na Koroškem. — Plebiscit v zasedenem ozemlju. Mirovna pogodba bo v soglasju s 14 Wilsonovimi točkami. Konec madžarske komunistične vlade. Pred viharjem? Svetovna vojna je prebudila za-yesf množice. S svojimi nečuvenemi žrtvami, ki^ jih je zahtevala od vseh jn vsakogar brez izjeme, nasilnostmi, wivicami in tragiko, ki se je stopnjevala do nezaslišanih mer, je povzročila ta kruta borba narodov, da so se ljudstva in vsi posamezniki teh brezimnih množic pričeli z vso intenzivnostjo pečati z najintimnejšimi zadevami politike, ki so hkrati njih najvitalnejše zadeve, motriti z velikim zanimanjem potek svetovnih dogodkov in samostojno in samozavestno ocenjevati njih* zunanje uspehe. Zdi se, da se je kolo časa v teh petih letih premaknilo ne za deset — marveč za stoletja. Narodi, zasužnjeni, teptani in nePoznani svetovni javnosti, so pričeli množice, ki so trpele jn Pričale štiri leta, so se jele gibati kakor razburkano morje. Z novimi v»harji, z novimi nerešljivimi vprašanji je nasičeno ozračje sveta; nev-rastenična napetost je fluid v njem. Dogodki se odigravajo z nepojmljivo brzino. Živ krst bi danes ne spoznal Rusije, ki jo je zrl pred leti v krutem sijaju earističnega veličanstva; rdeča sflnks, ki se dviga sredi ruskih step in strmi z zagonetnimi očmi na zapad Evrope — je li to mar ono kraljestvo božje na zemlji", kot so ga sanjali veliki ruski duhovi Dostojevski, Tolstoj in drugi, je-li to ono svetovno poslanstvo svete Rusije, ki so ga nosili v svoji zavesti in proroško izpovedovali vsi njeni glasniki, je-li lo njeno odrešenje vsem bednim in brezpravnim na svetu? Zdi se, da je za-res postal boljševizem zadnja uteha V£em obupanim, poslednje zatočišče vsem, ki se čutijo poražene in na obsojene. V nemškem ljudstvu tli tiho in globoko, na Ogrskem se je dvignil proletarijat in podal ruskemu roko; že je segel ta nauk ruske ekstremne duše do naših jugoslovanskih meja. Oficijelna Italija igra nevarno igro s svojimi imperialističnimi instinkti; pod navidez mirnim in enotnim površjem pa zeva globok razkroj in njena ognjena tla so razgibana kakor o vulkanskem potresu, ki preti. Na Angleškem se dviga četrti stan, vsa znamenja pričajo nepobitno o skrajni resnobi položaja. V Parizu pa kujejo mir, hočejo vstvariti red in pravičnost. Počasi padajo drobtine z njih zelene mize, vse prepočasi temu gladnemu in bednemu človeštvu, ki hoče miru, reda in pravičnosti. Dobo štirih najtežjih let so čakala ljudstva tega dogodka, ko bo spregovoril narod z narodom, kakor so nam pripovedovali. Ali pa govora res narod z narodom? Je-li res Son-nino narod italijanski ? Ne, zmagovalci govore s premaganci in mali narodi, se zdi, tvorijo pri mirovni konferenci samo dekorum. In dasi so zbrani danes v Parizu malone vse inteligence zastopanih narodov in njih kultur, vendar je očitno, da so vprašanja in naloge, ki obremenjujejo sedanjost in zahtevajo rešitve za bodočnost, ako naj se na svetu vzpostavijo spet normalne razmere, prete-žavne za ramena državnikov, ki odločajo. Vsekakor nezadovoljnosti z uspehi mirovne konference v globokih plasteh narodov in množice ni mogoče utajiti in vsa znamenja pričajo, da ta kruta vojna doba še ni zaključena v svojih zadnjih, morda najbolj tragičnih posledicah. Umevno je, da mi Slovenci, ki nikoli nismo soustvarjajoč' prisostvovali dogodkom svetovne politike, sledimo pokretom izven meja z vsem zanimanjem, ki se osredotočuje zlasti v konferenci v Parizu. Saj tehtajo in pišejo tam našo sodbo, morda obsodbo. In kakor je nujno, da smo orijentirani o vsem, kar se vrši izven nas, pravtako ne smemo podcenjevati naših internih zadev, naše notranje politike, marveč i moramo posvečati isto pažnjo, kakor svetovni. Prešiniti nas mora zavest, da so vsi notranji pojavi, kulturna gibanja in struje v kakem narodu, za njegov notranji prospeh in razvoj iste važnosti kot zunanji dogodki. .Danes, ko sprejema vso politiko množica sama v svoje roke in je težna diplomacija na najboljši poti, da izumi e popolnoma, je politična vzgoja slehernega ljudstva neprecenljive važnosti, ker gine blesk izjemne osebnosti ii je posamezni, demokratski individium samo najne-posrednejši izraz množice, se meri višina naroda po moralni kakovosti te množice. In ko čistimo svoj d o m n aci j onal n o, ne smemo pozabiti, da ga nam je očistiti tudi moralno. Samo tako bomo stali, ako v resnici ta svetovna tragedija ni zaključena in plane val novih socijalnih borb preko Evrope. Samo tako bomo stali in obstali! Jugoslavija. Nova cenzura za časopise. j LDU Split, 3. aprila. (DDU) Organizirani tipografski delavci v Hr-vatski tiskarni, v kateri izhaja „Nova doba", so odklonili, da bi stavili nek polemični članek, s katerim je „Nova doba“ odgovarjala na napade „Rad-ničkih novin". Uprava lista je prote- stirala proti temu in ustavila za sedaj izdajanje lista. Izdala je izjavo v kateri pravi: Organizirani tipografski delavci si prilaščajo cenzuro in hočejo odločevati, kaj se sme v listu tiskati in kaj ne. Mi smo do sedaj v največji meri skušali ugoditi zahtevam delavcev, kar je splošno 2nano, toda novi cenzuri se nočemo in ne moremo pokoriti. Vsled tega je uprava Hrvatske tiskarne ustavila delo v tiskarni. Pod italijanskim jarmom. Preganjanje slovenskih obrtnikov v Gorici. pi Pred nedavnim časom javljeno gonjo proti slovenskim obrtnikom v Gorici nadaljujejo Italijani z vso brezobzirnostjo. V Raštelju so zaprli čevljarsko delavnico Ivana Žigona. Delavnico je moral izprazniti tekom dveh ur pod nadzorstvom dveh karabinerjev. 2'gon, ki je doma iz Orehovelj, je vodil svojo obrt v Gorici že 15 let. — Vsem slovenskim branjevkam na tržnici so odpovedali prostore, oziroma mize ter so morale tržnice nemudoma zapustiti. — Gostilničarka pri „Zvezdi“ Marija Komel je morala vsled naloga magistrata zapreti gostilno. Že ia se je pa osebno pritožila pri generalu, ki je magistratov sklep razveljavil. Gospa Marušičeva, gostilna pri „Mazzinju“ je tudi prejela nalog, da mora gostilno v 14 dneh zapreti. Dali so ji 14 dnevni odlog, toda le vsled tega, ker je imela v kleti precej vina. Njene prostore bo zasedel Lah. — Frandoličevo mesnico sta otvorila sedaj z magistratnim dovoljenjem 2 Furlana, Rudolf Simoniti in Angelo Grion. R LEVSTIK. 02 nadaljevanje. isnjeva repatica. v »Tem slabše. Dajte si v glavo: Ce vas kdaj vas vzamem iz dolgega časa. Zato, ker 0:1 sita vas vseh in mi je čisto vseeno, čigava v?; vi ali kdo drugi, zame ste vsi, kakor eden in * fot nobeden. Kdor me hi v»nai bri ez skrbi! hoče imeti, je lehko cigan samo da me ne dolgočasi; in z oh, Bože, z vami bo dolgčas do smrti.« merj*H(nhm,« se je vzrepenčil Egon, »vem, kam to in vši I)olSočasirn . - pa Hn!’ brez izjeme — samo eden vas ne bi; tisti vas jaz, dolgočasi vas Košmelj, Vido 3ta za vas 'n se zabava z Nino, z le ,z Alenko in bog ve s kom še ... On ne utegne, ki • e^e To rekši je pokazal z nosom na grofa, ■le baš oprezal mimo. »In če bi bilo tako?« je zardela ona, s pre-bliskom iz velikih črnih oči. »Ne bom vas raševala, kdo mi sme biti povšeči!« j lica, ki jih ogrne šele srd z dovršenim čarom pote; pogled na Doro, kakršna je bila v tem hipu, izpremenil Egonovo zlobo v pohlep. st ‘Skoda te je zanj,« je zamrmral z drhteče as nim glasom. »Za človeka, ki je vsega dobrega 'n lepega sit... Ne ' ~ Vseeno volja... Dora!« zavrzi se, Dora, bodi moja! *V> ne. *e zakon; kakor je tvoja Pa bodi moja tako — enkrat samkrat, »Ah!« je vzrojila, tresoč se od gneva, »zdaj kažeš kremplje? Tebi — za to! Dora Grabunčeva enkrat samkrat tvoja?« »Dora, poslušaj...» »Le čemu si pil, otrok? Jaz tvoja?« je zategnila z ledenim posmehom. »Ne boš! Njegova, da — prav zanalašč njegova, Slišiš ? Niti toliko te ne spoštujem, da bi me bilo sram pred teboj: najprej njegova, in potem bom še zmerom dobra zate, še vedno me boš vesel — mari ne? Pusti me, za nocoj si opravil!« , Hotela je iti, ali Egon jo je besno prijel za komolec ter ji zastavil pot. »Pusti me!« je siknila. »Ce ne, zakličem na pomoč.« Toda klicati ni bilo treba. Košmelj se je bil odkrižal Fabine in krenil nazaj; prvi pogled na dvojico mu je zadostoval, da je srdito planil vmes ter izbočil sokolske prsi; »Kaj se predrzneš, poba?«^ Dora si je zatisnila ušesa in stekla stran; prestregel jo je grof, kakor bi zrastel iz tal; »iVendar vas najdem! Pojdiva, ubožica, pustiva te vaše razburljive kavalirje.« S čuvstvom globokega odrešenja se je oklenila njegove roke; tako domače in zaupno, brez vse svoje stare ošabnosti, kakor bi bil slišal njeno priznanje. Za hrbtom je izbruhnil krik in pljuskanje zaušnic. Škandal je bil strahovit: Košmelj in Egon sta se mikastila vpričo stoglavega gledavstva, dokler se ni iztegnila izza bližnjega paviljona roka Pre- vidnosti, oborožena s sifonko, ter ohladila junašk krvi. Ta brez monoklja, oni brez ščipalnika, oba raztrgana, nobeden zmagovalec, sta jo popihala nasprotnika preklinjaje z bojišča, kjer je ležalo dvoje pohojenih slamnikov med dvema šopoma izpuljenih las ter pričevalo o ljutosti borbe. Kdo je bil dobri duh, ki je zabranil hujše gorje, bi vedel povedati Drejče Rovan... »Tudi vam je nesreča za petami,« je povzel grof, oziraje se preko rame. »Lehko si mislim, kako ste se zabavali med dvema hudourrnima oblakoma.« »Tudi meni?« Dora mu je bistro pogledala v oči. »Ah videla sem, kako so vas častili z desne in leve; ubožec, saj si mi zdi, kakor bi prihajali z natezalnice.« »Hudo je; ušesa me bole od lepih besed in roke od predstavljanja. Vražja reč, ta navada ljudi, da seznanijo po vsej sili, kadar so... dobre volje.« »Čudim se vam, da še niste ušli,« je dejala ona, mereč ga izpod trepalnic. »Kadar vas gledam takole med njim, — že ves ta mesec — se zmerom vprašujem, zakaj ne pobegnete odtod... Ali vam ni strašno pri srcu med našimi ljudmi?« »V tem hipu mi je prav narobe,« se je izmuznil grof, čuteč, da vrta Dora predaleč v njegove zadeve. Pustiva najine prijatelje — joj, najmanj sto sem jih pridobil danes 1 — kramljajva; misliva si, da sva sama na svetu. (Dalje.) Surovosti italijanskih vojakov v Šempasu pri Gorici. pi Na Jožefovo, dne 19. marca so se zbrali v Šempasu po maši kmetje pred cerkvijo in se, kakor je to običajno po naših krajih, pomenkovali o vsakdanjih stvareh. Mimo pride neki laški oficir in prične to skupino z bičem pretepati. Nato so cerkev preiskali in našli na obleki oltarskega kipa Matere božje malo slovensko kokardo. Iz jeze so italijanski vojaki raztrgali obleko raz kip in vse pometali po tleh ter župnika zaprli. Z njim je zaprtih tudi mnogo šem-panjskih kmetov. Tako divja laški militarizem po naših krajih, pretepa brez vzroka z bičem naše mirne ljudi, oskrunia cerkve in podobe in vse to brez vsake kazni, brez vsake preiskovalne komisije, ki bi razkrinkala to divjanje in nečloveško obnašanje italijanskega vojaštva v trpečem ozemlju naše domovine. Pravica, kje si? Jugoslovansko - italijanski spor. Ljudsko glasovanje v zasedenem ozemlju ? ji „Večerni list" javlja iz Zalegaloga 2. aprila: Ljudje, ki prihajajo iz zasedenega ozemlja, pripovedujejo, da je italijanska vlada po Goriškem in tudi v nekaterih krajih zasedene Kranjske ter v Trstu pričela z ljudskim glasovanjem o pripadnosti posameznih krajev. Dosedanji uspeh glasovanja je za Italijane vseskozi neugoden. Ljudstvo je v celoti glasovalo proti Italiji in so celo mnogi Italijani oddali svoje glasove za Jugoslavijo. Nase severne meje. Še vedno ne dajo miru. Quospue tandem ? n LDU poroča 3. aprila dopoldne iz uradnega vira: Nemci nadaljujejo streljanje s topništvom in strojnicami. Tako so streljali 2. t. m. ob 2. popoldne iz Doba na našo posadko, ob pol 10. dopoldne na Galicijo, 10. zvečer in 3. t. m. ob 1. uri zjutraj na Mrzlo vodo pri Velikovcu. Na drugih frontah položaj neizprcmenjen. Mirovna konferenca. Mirovna pogodba bo v soglasju z Wilsonovimi 14 točkami. k LDU Berlin, 2. marca. (DKU) „Abend“ javlja iz Amsterdama: Kakor poročajo iz New Yorka, je izjavil Wilson odposlanstvu ameriškega kongresa, ki se mudi sedaj v Parizu, da bo mirovna pogodba vseskozi soglašala s 14 točkami njegovega programa. Obnovite naročnino pravočasno, da se Vam pošiljanje lista ne ustavi! B. Borko: Maksim Gorki j. (K petdesetletnici; rojen 26. 111. 1869.) Pred menoj leži njegova slika; pristen ruski tip, dolgolas, v ohlapni mužiški obleki, brezskrbno prekrižanih rok na fotelju. Običajna poza spodobnega človeka, ki pride k fotografu; miren, skoraj brezizrazen obraz, krotke oči, nagnenje k smehljaju, četudi ironičnemu. Bj. Bjbrnson, ki sicer ni bil prijatelj lastnega portreta, se je dal slikati s pečinami v ozadju in z oblačnim skandinavskim nebom nad glavo. Tak je tudi v svojih spisih; soliden in idejnostalen kot pečine, hladen in oster kakor nebo na severu. Maksim Gorkij je Rus, t. j. človek, ki ljubi ekstreme, ki temperamentno filozofira, ustvarja tipe bosjakov, nihilistov in če hočete boljševikov, toda sicer je miren in blag, ljubi svoj boršč in kvas: je Oblomov, buržuj, sploh »ha-rošij čelovjek" v ruskem smislu. Ne vemo, kako se današnja Rusija spominja Gorkijeve petdesetlet- Politični pregled. p Dokumenti italijanske sramote. Ali bodo Italijani tudi to razširili po deželah entente? LDU Zagreb, 3. aprila. JDU poroča: Vlada je začela priobčevati dokumente, zgodovino denuncijacij in konfidentov-skih ovadb za avstro-ogrskega terorizma. Današnji listi priobčujejo dva taka spisa, od katerih je eden izredne politične važnosti. Poročilo, ki ga je poslal bivši avstro-ogrski cesarski namestnik v Dalmaciji, grof Attems, ministrskemu predsedniku, notranjemu ministru in poveljstvu jugozepadne fronte, utemeljuje svoje Hrvatom sovražno in Italijanom prijazno stališču. Navaja celo vrsto dogodkov, ki naj dokažejo, kako so nastopali zadrski Italijani ves čas vojne in zlasti v času, ko se je jela udeleževati vojne tudi Italija, skozi in skozi lojalno in patri-jotično, dočim je vladala v jugoslovanskih vrstah skrajna mržnja zoper monarhijo. Nato slika med drugim patrijotične manifestacije, ki so se vršile v Zadru, in navdušenje, ki je vladalo med italijanskimi prebivalci v dneh mobilizacije, v času, ko so prihajala poročila o zmagah avstro-ogr-skega orožja. Ko so prišle prve vesti, je imel župan Ziliotto slavnostni nagovor z balkona občinske hiše. Nato poudarja Attems s posebno toplimi besedami, kako je župan Ziliotto, podpiran po nekaterih drugih občinskih svetnikih, z vnemo in s požrtvovalnostjo izvrševal navodila policijskih in vojaških oblasti. Ko je stopila v vrsto avstro-ogrskih sovražnikov tudi Italija — končuje Attems svoje poročilo — je poslalo zadrsko mesto zastopnikom kabinetne pisarno udanostno izjavo, v kateri zagotavlja, da stoji tudi v novi politični situaciji z vsemi močmi za cesarja in domovino. Cesar Franc Jožef je dal zato sporočiti mestu Zadru svojo najvišjo zahvalo. p Novi ministri. Nekateri hrvat-ski in slovenski listi so poročali, da je bil imenovan za prehranjevalnega ministra Adolf Ribnikar. — Toda ta vest ni bila točna. Ministrstvo za prehrano je prevzel ministrski podpredsednik dr. Korošec, kakor smo mi javili že v torkovi številki. p Starčevičanska politika. Bivši poverjenik za javno varnost v vladi Narodnega veča dr. Angjelinovič, ki je bil svoječasno glavni urednik starče-vinčanskega glasila in je še do zadnjega časa bil eden izmed odločilnih faktorjev v stranki, je izstopil iz star-čevinčanskega kluba. Svoj korak utemeljuje s tem, da ne more dalje sodelovati v nesmotrni in za državo Škodljivi politiki, katero zastopajo star-čevičanci v zadnjem času. V zagrebških političnih krogih se govori, da bo sledilo dr. Angjelinoviču še par drugih starčevičanskih politikov. p Madžarske banke proti jugoslovanskemu prebivalstvu. Vlada je odtegnila privilegij nadaljnega delovanja v ozemlju SHS svoječasno nice. On, ki je vedno obračal svojo skrčeno pest proti ruski inteligenciji, je prvo leto boljševiške revolucije nastopil odločno za obrambo kulturnih vrednot ruskega naroda. Njegovo stališče prodira boljinbolj v široke sloje današnje Rusije. Teror bo požrl samega sebe in ostala bo zgolj borba za idejno resnico, ki vtisne tudi bodočim epoham pečat ruskega — slovanskega duha. Maksim Gorkij ni veliki pisatelj, če ga primerjamo z Dostojevskim, Tolstojem in drugimi. V njem je več temperamenta kot artizma, več čuvstev nego misli. On, ki je izšel „iz dna", ki se je dvignil iz nižin življenja na evropsko kulturno torišče, ni preživel v sebi tistega poloma, ki je sibirskemu jetniku Dostojevskemu odprl nov svet in ni pretrpel onih muk, s katerimi je Tolstoj spreminjal in oblikoval svojo dušo. Gorkijev talent ni našel lastnega izhodišča in se je gibal v nižjih stopnjah razvoja. Že prvi spisi so našli priznanje čitateljev. Njegova vagabundska poza od Madžarov ustavljeni zemaljski banki za Bosno in Hercegovino ter privilegirani komercijalni in agrarni banki za Bosno in Hercegovino. "Obe banki ste z madžarskim kapitalom na brezobziren način zlorabljale svoj privilegij v škodo jugoslovanskega prebivalstva. Pokrajinske vesti. kr Gledališko društvo na Jesenicah uprizori v soboto dne 5 t. m. ob 8. zvečer in v nedeljo, dne b. t. m. ob 3. uri popoldne v dvorani pri »Jelenu" na Savi tridejansko burko »Španska muha". Otrokom tudi v spremstvu staršev vstop ni dovoljen. kr Narodna Čitalnica v Kamniku priredi v nedeljo 6. t. m. v društveni dvorani ljudsko predstavo »Na Osojah". Začetek ob četrt na štiri popoldne. kr Slovenci v občinskem zastopništvu na Kočevskem. Kakor čujemo, izda vlada v kratkem naredbo, s katero pridejo tudi Slovenci v občinska zastopstva v manjšinskih vaseh na Kočevskem. kr Dva volka, samec in samica, sta se pojavila pri Štalcarjih v kočevskem okraju. Raztrgala sta že par priklenjenih psov-čuvajev. kr Novomeške novice. »Sokol" priredi v soboto 5. t. m. m v nedeljo 6. t. m. narodno igro »Rokovnjači". — Na poslopju tukajšnje gimnazije strašijo* še vedno zlate Črke »C. kr. gimnazija, K. K. Staatsgymnasium‘‘. — Na Florjanskem trgu stoji že od novembra vojaški tovorni avtomobil in počasi razpada. Menda nimamo ravno preveč tega materijala na razpolago, da bi ga tako zanemarjalil — Novomeščani se še vedno radi poslužujejo tujih trgovcev in jim polnijo žepe. — Umrl je sodni nadsvetnik Julij Bučar. Pokojni je bil med ljudstvom zelo priljubljen. kr Litija. G. Hinko Lebinger ml. bi bil pri svoji bistroumnosti lahko malo več Šerlok-Holmesa, da ne bi dolžil po krivici g. Fr. Pl. za dopisnika v »Jugoslaviji". kr Trbovljčanom v prevdar. Trbovljska občina je ena največjih občin na Slovenskem. Saj šteje skoraj do 20.000 duš. Pred vojsko se je večkrat pisalo po listih o potrebi nižje srednje šole v Trbovljah. Seve tekom vojske je vse utihnilo. No, danes, pol leta po prevratu pa bi bilo res na mestu, da voditelji občine resno vzamejo v pretres vprašanje, ni li že skrajni čas, da se ustanovi v tem kraju vsaj kaka nižja realka ali pa kaka druga šola, morda kaka rudarska srednja šola. Pogoji za procvit šole so dani. Stotine trboveljskih delavskih otrok ravno v sedanjih časih ne more na celjsko gimnazijo, še manj pa kam drugam. Taka nižja srednja šola je naravnost življenska potreba trboveljskega prebivalstva. Možje Občinarji, zganite se že vendar enkrat! kr Shod Narodno socijalne Zveze v Sevnici. Narodno socijalna Zveza ima v Sevnici jako močno po- je bila nekaj novega za nemirni ruski duh, ki se je že ugreznil v službeni evropsko-ruski literaturi: v realizmu, naturalizmu in kako so se že zvale sodobne struje. Gorkij je prišel „kot veter na jezero, da giblje vodo, ki bi se usmrdela". Bosjaki, potepuhi, lopovi in drugj neprostovoljni in prostovoljni zavrženci človeške družbe so postali zanimivejši kot Turgenjevi idealisti in Tolstojevi moralni bolniki in rekonvalescenti. Rusija je ječala pod pritiskom carizma, birokratizma in so-cijalnih krivic in je vedno iskala nove ventile za svoje pasivne moči. Maksim Gorkij je filozofiral o taki neomejeni svobodi, ki zavrže vse spone in okove, vse ozire, vso odgovornost. Za to so ga razumeli. Schopenhauer pravi, da slabi ljudje obožujejo telesno moč. Močno, skrčeno pest Gorkijevifi junakov je vzljubila pasivna, oblo-movska Rusija. Njen ideal je bil cigan Zobar („Makar Čudra“), ki ubije lepo ciganko Rado, samo da ji ne pokloni svoje nebrzdane svobode. To pojmovanje svobode ima tudi nekak miselni družnico, ki šteje že skoro 200 članov. Včlanjeni pa so vsi delavci tovarne za kopita. Koliko krivice se je delalo tern trpinom je znano, saj so sevnšški dogodki najboljši dokaz. A tudi tovarnar jih je izkoriščal do skrajnosti. Nizke plače, slaba aprovizacija, šikane nemških delovodij in še nešteto drugih krivic. Zato je NSZ odločno nastopila j za zboljšanje položaja delavcev. — l Osrednje vodstvo NSZ je zahtevalo ; od tovarnarja, da ugodi delavskim ; zahtevam. V nedeljo, dne 30. marca f 1.1. so se vršila pogajanja in je delavstvo zmagalo na celi črti. Že p ret pogajanji so imeli delavci shod, kjer so ponovno stavili svoje zahteve. Na shodu sta poročala tovariša predsednik i in tajnik Nar. Soc. Zveze iz Ljubljane, j Na ta shod je prišel tudi soc. demokrat [ Tokan, ker na svojem shodu ni imel f ljudi. Mož je prišel z namenom, da I našim deiavcem škoduje, ker je hotel solidarnost delavstva razbiti. Skušal je govoriti »velik političen" govor. A zgo- I dilo se mu je, da ni prišel sam iz dvorane. Mi obžalujemo, a odgovorni n!smot ^ar Je Iskal to je našel. Vedeti bi pač moral, da se pri mezdnih gibanjih ne trpi hujskačev. Lepi »prijatelji'- delavstva! Delavci pa že sedaj dobro vedo kje so njih pravi prijatelji. Zato so tudi delavci na popoldanskem ; shodu, kjer se je poročalo o uspehu pogajanj, glasno povedali, da je to zasluga in zmaga NSZ. Zato manj političnih govorov pa več resnega dela. kri NSZ je imela v nedeljo 30. marca tudi v Kamniku, Domžalah in na Bledu dobro uspele shode. kr Nemškutarenje v Celju. V št. 81 vašega lista beremo o riemšku-tarenju v naši armadi. Dopisnik piše popolno resnico. Če hodiš po celjskih ulicah, se na lastna ušesa lahko prepričaš, kako vojaštvo v spremstvu dam nemški blebeta. Če greš pa na stari grad in zaviješ v tamošnjo gostilno, začuješ naenkrat hajlanje, nemško petje in godbo; in kdo so ti gostje: nemški burši, nemške frajle pomešani — Cujte in strmite — z vojaki v jugoslovanski uniformi. To naj 'bodo branitelji naše Jugoslavije! Žalostna nam majka! Tu je treba železno metlo v roko vzeti in sicer takoj, da ne bode prepozno. kr Fala ob Dravi. Pri naši elektrarni je nastavljen kot „Schichten-schreiber", dunajski nemškonacijonalni žid Rudolf Weigel, ki naše delavce šikanira in žali na vse mogoče načine. Saj je poverjeništvo za obrt in trgovino izdalo naredbo, da se morajo nastaviti pri vseh podjetjih v Jugoslft' viji le domače pisarniške moči. — Ali za elektrarne v Fali ta naredba ne velja ? kr Iz kozjanskega okraja. — Pred nedavnim časom se je nekdo iz sevniškega okraja obregnil, ob načelnika okrajnega zastopa, — češ, on zanemarja ceste ter da se ne spominja več na obljube, katere je pri izvolitvi storil. — Naš namen ni, morebiti prizadetega vzeti v zaščito, & terain: široko južnorusko stepo z me-Iankoličnimi obalami Črnega morja- V nekaterih manjših povestih je vedel Gorkij napeti struno prave, čiste, brezskrbne umetnosti. Tu je postal mehek in resnoben kakor Čehov. Ena najlepših, prava pesem v prozi je črtica ..Šestindvajset in ena“ (1899). Njegovi romani in drame se ne dvigajo nad povprečnost, a so navzlic svoji nedo-vršenosti trajne vrednosti. Zlasti je omeniti socijalni roman „Mati‘'. Tudi Gorkij je kot pisatelj prehodil v nekem smislu pot Razkolnikovega. Od egoizma močnih je dospel k altruizmu slabih. Od Nietscheja ^ evangeliju, k mesijanstvu. V novejših spisih se zavzema za slabe, za zapuščene, žalostne. Kakor Arcybašev jn drugi povprečni talenti doživlja svoj® etično krizo. Kakor njegova Rusija* je prestal tudi Gorkij tragično skušnja ki bode njemu — boritelju za «ov* lepši svet — odprla dragocene zaklade v duši. čudimo se, da dopisnik, kateremu so tudi ceste v kozjanskem okraju znane, teh nič ne omeni. — Splošno je znano, s kakimi stroški in težavo je danda nes nasip na ceste spiavljati, ker je pomanjkanje vprežne živine veliko. Zatorej se v tem oziru kozjanskemu okrajnemu zastopu ne predbaciva za-zamkernost. Da pa taisti mirno gleda, med Podsredo in Železnim dva popolnoma zamašena kanala, tako da ob deževju vsa voda namesto v kanal — na cesto bruhne in se cesta še bolj Pokvari, ta malomarnost pa že pre-Stga vse meje. Tudi na večjih mestih b}'zu Koprivnice, bi se dalo z majhnimi stroški odpeljati vodo s ceste. —* Okrajni zastop zgani se! — kr Vojnik. Ob prevratu si je pripojil tukajšnji trgovec Kovačič dr-jfavni telefon, ki je bil prej na hribu ^ev. Marije. Postavil si ga je v svoji bgovini ter ga rabi večinoma v to, da vabi celjsko gospodo k sebi v go-*|ei kjer potem krokajo do belega drie. Na dan, ko je bil v Celju protestni shod zoper pohlepne Italijane, so se zatekli celjski nemškutarji v Vojnik, *)ajla!iin prepevali veleizdajalske pesmi. * olažil jih je ter jim delal družbo tudi 8°spod gerent Kovačič. Kako dolgo 0 še ta človek gerent, ki se pajdaši 1 našimi državnimi sovražniki?! — } ![;efon, ki je državna last, pa se mora takoj prestaviti na pošto, da bo dostopen vsem in *ne samo samodržcu Kovačiču. Veliki izgredi in plenjenja v Nemčiji. Oplenjene trgovine, mrtvi, ranjeni. Naun. 3, aprila. (Brezžično.) Plenjenja v Frankfurtu ob Meni, ki so bila v zvezi z ponedeljkovimi nemiri so bila zelo obsežna. Izropane niso bile samo trgovine z živili, temveč tudi številne trgovine s klobuki, oblekami, čevlji in orožjem. Tudi stanovanje nadžupana so oropali. Iz mestne Prodajalne živil so prodajalci odnesli dvesto stotov masla, sto stotov masti in -|v-emdesetisoč jajc. V torek zjutraj je Slcušala množica v drugič napasti sod. P°sh na Katonski c. ter zažgati akte, a le bila krvavo odbita. Kolikor je doslej znano, je bilo devet civilistov in štirji Vojaki usmrčenih, trideset oseb težko in štiristo oseb lahko ranjenih. Večinska socijalna demokracija, neodvisna socijalna demokracija in špaitakovska zveza razširjajo skupen oklic, v katerem poživljajo k treznosti. V torek zjutraj so se pričeli novi izgredi in napadi na trgovine z živili in pekarijo. Boji so se vršili še popoldne. LDU N a u n. 3. aprila. (Brezžično.) V Stuttgartu je došlo v torek opoldne do pocestnih bojev. Proti deinostra-cijskemu sprevodu stavkujočih delavcev so nastopile vladne čete s strojnicami in oklopnimi avtomobili. Ker se demonstranti kljub ponovnim pozivom in slepun strelom niso umaknili, so Čete ostro streljale na množico. Pri Spopadu so bile tri osebe usmrčene ‘J* mnogo ranjenih. Končno so vladne ^■te razgnale demonstrante in napravi6 red. Stavkarsko vodstvo je pro-j hiralo generalno stavko za vso Wflr-• *eiv>berško. Zaradi tega je sklenilo ^dstvo meščanstva v Stuttgartu, da Pr°glasi protistavko tudi za vso WUr-feihberško. Zagovorniki generalne stav- ..baje nočejo samo izpolnitve * °jih zahtev, temveč tudi vreči Wtlr-‘®?JberŠko vlado in tako tudi narediti ^«~-i—» ■■■■mi—ain wmimn»M.w. »lim 11 ■it—nii—Bi m i »■»»■■■■■■■■■■■■■■■■»»■■»■■»»»»»■»■»imiiiiMiiijtt :i.aumwMaa 84 Sto* po petih mesecih pa se ni odzval še noben Hrvat. Bržkone jim brani niih oholost in nadutost, s katero gledajo Hrvatje na nas Slovence od zgoraj doli, da bi se od nas kaj učili. Zato so si zbrali za svoje učitelje rajši Madžare, nego Slovence. Sicer je pa najboljši dokaz za razpoloženje, ki vlada v izvestnih hrvatskih krogih proti Slovencem, insult, s katerim je odgovoril odličen Hrvat za predlog dr. Trillerja, da zasedemo s svoji:;i zanesljivim osobjcm železnice do Zemuna: Vi Slovenci bi hoteli zasesti naše železnice, da boste lažje tihotapili blago v Nemško Avstrijo. Med tern pa, ko nas Hrvati na tak način insul-tirajo, da puščajo mirno, da gospodarijo na njih železnicah Madžari, da tihotapijo na debelo in uničujejo njih že ezniški materija!. Brata nočejo za brata a zato imajo še nadalje tujca za gospodarja. Sicer pa, da se razumemo: Ne mislimo očitati Hrvatom v obče, da so sovražni nam Slovencem. To so le gotovi elementi, ki jim je žal po lepih starih časih. Da je temu res tako, dokazuje „Sisački Glasnik", ki opisuje odhod večjega števila madžarskih železniških uradnikov iz Siska dne 26. marca 1.1. ter dostavijo: Kadar pošlje ravnateljstvo južne železnice v Sisek kakega slovenskega že ezničarja, se vzdigne vik in krik. A kdo je dvigal ta vik in krik? Nihče drugi, kakor oni, ki so 26. marca odšli iz Siska. Priporočamo ravnateljstvu južne, kakor državne železnice, da odpravi še ostale prekodravske brate, ker, dokler bodo oni v Jugoslaviji, ne bo miru in bo vedno hujskanje proti državi SHS, ker jim — takorekoč — vrag ne da miru, a je tudi umljivo, ker so preje bili neopravičeni gospodarji, a mi Hrvati sužnji, s katerimi so delali kar so hoteli. — Žal samo, da take pametne besede le redkokdaj srečujemo v hr-vatskih listih, ki seveda za take stvari nimajo prostora! g Čehoslovaško posojilo v Ameriki. LDU Praga, 3. aprila. (ČTU) »Narodni Listy“ poročajo: Kakor Emo doznali iz tukajšnjih finančnih krogov, se snuje sindikat tukajšnjih bink, ki bo v Ameriki najel posojilo 25 inilij. dolarjev. Ta vsota se porabi za nakup sirovin za čehoslovaško industrijo. g Kurzi č>‘Ške krone. LDU Praga, 3. aprila. (ČTU) »Narodni Listy* pišejo: V Curihu notira deviza za Prago 25 50, na Dunaj pa 18 50 frankov, tako da znaša agio sedai 37.87 %• g Se vedno kcrespondirajo nemški. »Narodna politka“ piše: Dast je u?\o naredba ministrstva, ds se morajo v notranjosti SHS vodili knjige ln dopisovati v narodnem je ziku, so vendar še ijudie, ki so gluli za to naredbo. Naša čifutarija, (ki jt postala le navidezno jugoslovanska) dopisuje v trgovskem, bančnem in industrijskem prometu „Echt deutsch" Tako postopanje teh nenarodnih elementov bomo v bodoče javno žigosali! — Razno. r Knezova pamet. V neki fan-tastni kneževini stopi nekega lepega jutra vladar med svoje verne ter jim reče: »Dragi moji! Minulo noč sem napravil svojo oporoko. Vse svoje dvore, ’ vsa svoja dobra zapuščam svojim sinovom, vse svoje zlate in dragocenosti svojim ministrom, samo se še nisem odločil, komu naj zapustim svojo pamet. Nato zakliče neki mladi plemič:! ,,Knez, ako hočeš biti milostljiv, f zapusti jo, meni.“ Vladar se obrne k mladeniču ter mu reče: „S čim opravičuješ svojo zahtevo?" „Knez,“ odgovori mladenič od' krito, globoko se priklonivši, ,,živel sem kot tepec in želim tudi umreti kot tepec." Slovenci, Jugoslovani! Nabirajte za jugoslovanski obrambni sklad! .......................... Najnovejše vesti. Sovraštvo med sosedi je na kmetih največje zlo, ki rodi vedno slabe posledice. Trma našega gorenjskega kmeta je pa sploh značilna za vse njegovo življenje. In ta trma je go nilna sila Finžgarjeve „Verige.“ Kmet Marko najde zarjavelo verigo soseda Mejača pod svojim kozolcem. Spozna jo za svojo last, kar pove Mejaču na način, ki je v navadi med sosedi, ki takorekoč že po naravi iščejo nepotrebnih dokazov za svoje dobro medsebojno razmerje: če tudi si kriv, naj bo pozabljeno, samo da estane mir med na ni! Volja je dobra, toda mesto moči zmaga trma. Soseda se spreta in njuno sovraštvo je tem večje, čim prisrčnejše je ljubavno razmerje med Markovo hčerjo Micko in Mejačevim sinom Janezom. Bajtar Drnolec podpihuje jezO in sovraštvo. Markov oče Primož in sosed Tomažin ne zmoreta ničesar s svojimi opomini. Sodnijska pravda poveča sovraštvo do vrhunca. Micka in Janez izgubita upanje, da bi se kdaj združila v zakonu, zlasti še, ker hoče Marko ,. prodati" svojo hčer hribovcu Boltežarju. Micka, ki ljubi Janeza, zapusti očetovo hišo in gre služit. Miru ni več nikjer. Stari oče Primož, ki je skoraj obupal nad tem sovraštvom, sklene vreči verigo, ki je povzročila vse gorje, v bližnjo krnico, toda starček omahne ob tolmunu in utone. Njegova tragična smrt pomiri soseda, ki skesana sežeta v roke. Tudi Micka in Janez sta oproščena sovražne verige. Pisatelj sam imenuje svoje delo ljudsko zgodbo v treh dejanjih. Igra je vzeta iz življenja in kot taka vpliva ugodno na gLaalce, ki iščejo predvsem zabave in sceničnih dogodkov. Umetniška drama pa „Veriga“ ni, čeprav jo je spisal Finžgar. Posamezne osebe so izraziti tipi našega kmeta. Jezik je jedrnat, krasen, piavo gorenjsko narečje. Igralci so igrali, izvrstno brez izjeme/ Kdor ni specijalist, sploh ni opazil malenkostnih pogreškov posameznih igralcev. Gospa Juvanova je bila resnična gorenjska Micka, ki se je popolnoma uživela v svojo vlogo. Gregorinov Janez pa pravi kranjski kmečki fant z vsemi dobrimi in slabimi lastnostmi. G. Nučič je igral izvrstno, čeprav malo po svoje, trmastega Marka. Ravnotako g. Bratina Mejača. Sicer sta pa oba soseda splošno brez potrebe preveč kričala. Gospa Bukšekova je bila zmerna tn naravna Mina. Gdč. Rakarjeva še dosti simpatična Liza. Rasberger-jev Primož je bil vkljub svoji ne preveč hvaležni vlogi prikupljiv starček. Gdč. Vera Danilova se je prikupila vsem v kratki vlogi vihrave in živahne dekle Alene. Prekov snubač Boltežar je bil kneniten hribovec, dobro maskiran in dosleden v svojih nastopih. Gosp. L o č ni k - Drnolec je bil pravi kmečki intrigant, zaveden svojih dejanj v dosego svojega cilja. G. Novak kot Tomažin je igral dobro. Sosedova otroka sta bila dobro naučena. Občinstvo je bilo z igro in ?. igralci zelo zadovoljno. Prvi repi izi „Verige“ bodo sledile gotovo še mnogoštevilne v našem dramskem gledišču. Po odrih na deželi pa bo ,,Veriga“ brezdvornno žela največje uspehe >n uplivala blažilno s svojo moralno tendenco na razprtije trmastih sosedov. Kulturni pregled. ki Dva znamenita simfonična koncerta v Ljubljani! Popolni orkester Srbske Kraljeve Garde iz Beograda (62 izvrstnih glazbenikov) bo v Ljubljani v pondeljek v veliki dvorani hptela „Union“. Vstopnice za oba koncerta se prično prodajati danes v trafiki v Prešernovi ulici 54. Spored bo prvovrsten! Slovenci, prisrčno vsprejmimo naše najljubše brate! -------------------------------- Prosimo, ko vpošljete denar na naše upravništvo, zapiSile zadaj na odrezku namen pošiljatvc, za kaj je. N. pr. naročnina za Jugoslavijo, za kakšno in katero knjigo ali za kak dobrodelen navien, da ne bo potem nepotrebnih reklamacij. Drobne vesti. dr. Kakor poročajo iz Pečnha, so bile v Pečuhu, M'haču in okolici velike skupščine, na katerih so zahtevali, da morajo tatnošnji kraji pripasti kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev. — Italijanski parnik „Unbria“ je na vožrji iz Benetk v Tripolis pri Bori naletel na mino. Na krovu je bilo 2000 vojakov. 80 vojakov in mornarjev se pogreša. — Nemško-avstrijski drž. tajnik za finance dr. Schumpeter je v narodni skupščini poročal, da znaša primanjkljaj Nemške Avstrije za leto 1919. 2400 milijonov. V tej svoti pa še n so všteti izdatki za zvišanje cen, državni prispevek k cenam za moko in kruh, akcija za znižanje cen oblek, invalidna akcija, koncesije železničarjem itd. Lahko smo veseli, je rekel državni tajnik, če bo znašal končni primanjkljaj 5 do 6 milijard. Pa se še najdejo med nami brumne duše, ki bi želele priti pod Nemško Avstrijo, da bi pomagali plačevati nemške primang kljaje in dolgove. — V Trogiru v Dalmaciji so osnovali jugoslovansko delavsko zadrugo, kateri je pristopilo do sedaj 136 članov z 800 rodbinskimi člani. — Po raznih dalmatinskih mestih uganjajo Italijani vedno hujša nasilstva nad Hrvati. — Poljski ministrski svet je proglasii za vso kongresno Poljsko obsedno stanje za dobo treh mesecev. — Vesti, da misii ententa zasesti Ogrsko, se ne potrjujejo. Vzdržali bodo samo blokado proti Ogrski in jo izločili od mirovne konference. — Splošna stavka v Stuttgartu je ponehala. Tudi v Frankfurtu ob Meni vlada mir. — Monakovski listi poročajo, da namerava bavarska vlada skleniti zvezo z vlado boljševikov. — V ruhrskem področju stavka 190000 delavcev. — Večerna izdaja »Prava Lidu“ z dne 2. t. m. poroča: Kakor doznavamo, je dobilo ministrsko predsedništvo iz Pariza brezžično brzojavko, da se bodo prihodnje dni objavile natančne meje čehoslovaške republike, katere so se včeraj v Parizu končno določile. — Ententa je razglasila, da je trgovina z Nemško Avstrijo zopet prosta. Gospodarstvo. g Hrvatje in Slovenci O zaplembi kož v zagrebški tovarni usnja in drugo. »Jugoslovanski ekonomik" piše: Ljubljan ki listi prinašajo zadnje dnevne vesti, da so v zagrebški tovarni usnja zaplenili večjo množino kož. Ta vest je prešla šele sedaj v ljubljanske liste, dočim se v vsem ne gre za nikake nove zaplembe, temveč se gre za kože, ki so bile zaplenjene v imenovani tvornici že pred kakimi 6 tedni. Zahtevati od belgrajske vlade, da zapleni ono, kar je že zaplenjeno, tega mi ne razumemo. Ako bo teh kož toliko, da se bo mogla pokriti potrebščina za celo državo SHS gotovo tudi Slovenci ne ostanejo praznih rok. Dosedaj je vedno veljalo načelo, da se ima zaplenjeno blago uporabiti v prvi vrsti za pokritje domačih potreb, a ostanek se mora dati tja, kjer je večja potreba. Kolikor znano pri tej delitvi tudi Slovenci ne ostanejo praznih rok. Samo zahtevamo, a ne preko Belgrada, nego naravnost oj njih, da tudi oni nas ne pozabijo, kakor sc je to dogodilo parkrat. Mi z brati Slovenci od srca radi tudi delimo, a ne samo, da jih kontingentiramo, toda zahtevamo bratsko vzajemnost in slogo. Te dni smo čuli nekaj Slovencev, ki so nas Hrvate psovali, da srno nesposobni za vsako delo, a kot dokaz jim je služil nered na železnicah. Ali so res Hrvatje krivi neredu na železnici? Ali ni na naših progah preko polovice nameščencev iz Odrske? Mi se veselimo, ako bodo Slovenci uvedli red v naše vrste. Prosimo torej nekoliko več zanesljivosti. * * * Tem izvajanjem nasproti bi pripomnili sledeče: H tro po prevratu so slovenski železničarji ponudili, naj Hrvatje, ki se žele posvetiti železniški službi, pridejo na razne slovenske po-staie prakticirat, da jih slovenski železničarji uvedejo v službo. Do danes P nasilstvu in divjaštvu nemškega vojaštva. Ljubljana, 3. aprila. Iz Veii-kovškega okraja je Ljubljanski dooisni urad od povsem verodostojne osebe piejel obširnejši dopis, iz katerega posnema: V Grebinju so nemški vojaki hoteli posiliti natakarico gostilne pri P., pa se je dekletu posrečilo ubežati. Vsled razburjenja, ki so ga nemški pohotniki povzročili s svojim divjanjem m robantenjem, je gostiln čar zbolel, da je moral svojo krčmo zapreti. Ker se jim je namera izjalovila, so vojaki odšli v gostilno pri K. in tam siiili v deklo. Ko jim je tudi ta srečno ubežala, so za njo streljali. V Grebinjsketn Kloštru so že poprej oropani mali posestnici šiloma vzeli poslednjo sv.njo. V vovberskih gorah je neka nemška straža kmeta, kateremu je biia pokradla meso, prisilila držati vrečo, v katero je spravljala, kar je bila pri njem nakradla. Njegovo ženo so, čeprav je noseča, posilili. Barun Hellerdoifove gozdove so nemški vojaki in posestniki že vse med seboj razdelili in jih že izsekavajo ter odvažajo les. Prebivalcem jemljejo živež nasiloma. Če se jim kdo upira, mu prete, da mu bodo vse požgali ter vse postrelili. Boljševiki mislijo napasti zapadno Evropo. LDU S t o k h o 1 m, 3. aprija. (ČTU) Oficijelni organ ruske vlade svetov, „Pravda" poroča: Rdeča armada bo svoje delovanje v prid svetovne republike začela spomladi. Poveljevala ji bosta generala Gutor in Iskrit»ky. Bolj-ševiška armada, močna 750.000 mož, bo koncentrično učinkovala proti Češki, Slovaški, Nemški Avstriji, Polj ki in Zahodni Prusiji, v to svrho pripravljajo komunistični agitatorji. Na povelje Trockega so veleruski komunisti baje že podvojili svoje delovanje, da si nabavijo povoljne množine vojnega materijala. „Times“ dopolnuje to vest v toliko, da je na iniciiativo Trockega moskavski glavni izvršilni odsek naložil rdečemu generalnemu štabu, sestaviti neke vrste napadalne čete 150.000 mož, ki naj bi prevzele vodstvo operacij koncem meseca apr^3 ali začektom maja. Nemška narodna skupščina je skle* nil«, da se izžene Habsburžani konfiscira, njih premoženje in od' pravi plemstvo. LDU Dunaj, 3. marca. (DKU) Narodna skupšč.na. Sprejeti so bil*! nastopili zakonski načrti: Zakon varstvo pekarske obrti, zakon o pre-skrbi vojnih ujetnikov in civilnih in' f teruirancev, zakon o izgonu iz deŽ«*e in pievzetju premoženja h^bsburš^ rodbine. Slednji zakon je bil sprejet- j Na predlog poročevalca dr. Schacheria f je bil sprejet v drugem in tretjem | branju zakon glede odprave eksteri' torijalnosti, ki ni osnovana v narodnem pravu. — Predlog poslanca Cles' 1 sina o odpravi plemstva je bil spreje* v drugem in trenem branju. Istota^ tudi predlog o odpravi smrtne kazU' in predlog o prenosu poslov bivšeg* državnega sodnega sveta na nemšK^ avstrijski ustavni sodni svet in pre? log o pomiloščenju vojnih ujetnik^ in civilnih internirancev. — Prihodi seja jutri ob 3. popoldne. General Segre ne bo določal meje' LDU Col ta no, 3. aprila. (Brez' žično) Vest, katero so razšiiiie „Ba' seier Naciirichten4, in ki pravi, da i|fl* general Segre od vojnega sveta v Pa' mu naročilo, določiti meje med JuST slavijo in Nemško Avstrijo, je pop0*' noma neresnična. Narodno veče za Reko proti dr* Laginji. Reka, 3. aprila. (Izv. por.) N* rodno veče za Reko in Sušak je SP jelo na svoji zadnji seji resolucijo v kateri obžaluje, da je dr. Laginja kot istrski rojak, ki bi moral tembolj občutiti _ nevarnost v kateri se nahajajo obmejni Jugoslovani, vzel v zaščito narodnega veleizdajalca Radiča. Uvrstitev avstrijsko-nemških komunističnih vojakov v ogrsko rdečo armado. LDU Dunaj, 3. marca. (DKU.) Kakor poročajo večerni listi, je prišlo včeraj 1700 komunističnih vojakov v “ruck ob Litvi, odkoder se odpeljejo v Soproni, kjer se kot nemško-avstr. Polk uvrste v ogrsko rdečo armado. Weiser izpuščen iz zapora. v.2agieb, 3. aprila. (Izv. por.; °jaŠka obiast je izpustila iz zapora “govca Weiserja, ki je bii aretiran radi "“jskanja na shodu trgovcev v Zagrebu. jezdno gibanje med nastavljene* ®l®ktrične železnice v Zagrebu. j. Zagreb, 3. aprila. (Izv. por.) *a*fcr poročajo listi, se je začelo tudi rned nastavljenci mestne električne zelnice gibanje za izboljšanje plač. ^slavljenci zahtevajo predvsem re-casa^e pia^ 111 zmanišanie delavnega »Pravda-' o rekonstrukciji kabineta. Belgrad, 3..aprila. (Izvir, por.) 1rrfvda“ piše v uvodniku o rekon-rukciji kabineta. Med drugim omenja JUdi^ novega ministra Gostinčarja in Zraza nado, da bo kot znani organizator slovenskih delavcev gotovo na pravem mestu. Pogorela tovarna pohištva. Osjek, 3. aprila. (Izv. por.) Tu je pogorela velika tovarna za pleteno pohištvo. Škode je okoli 300 do 400 iisoč kren. Demobilizacija naše armade. Bel grad, 3. aprila. (Izv. por.) "Pravda1- javlja, da pošlje vlada na dopust vse vojake od 38. do 48. leta. Upokojitve. n,x ?agreb, 3. aprila. (Izv. por.) Da-lasnji uradni list prinaša vest o upokojitvi poverjenika za prosveto. V Pokoj stopi tudi predsednik sedmorice dr- Posilovič. Belgijski kralj v Parizu. Pariz, 3. aprila. (Izv. por.) Belgijski kralj je dospel v zrakoplovu v Pariz, kjer ostane več časa. Vrnitev dvorne knjižnice v Bel-grad. B e lg ra d, 3. aprila. I(zv. poročilo) Srbsko dvorno knjižnico, katero so odnesli Avstrijci na Dunaj, so prepeljali nazaj v Belgrad. Veleposestniki zahtevajo, da sami parcelirajo svojo zemljo. o Belgrad, 2. aprila. (Izv. por.) mkaj je dospelo odposlanstvo vele-sWb ov’ k' so obiskali ministr-niJ*3 Pre(*sednika ter nekatere mi- Vsem ženinamin nsvestani s nakupu pohištva oglasite v zalogi pohištva, Vido Bratovž v Ljubljani, Marije Terezije cesta 13 (Kolizej) in Stari trg 4. 19 : Gosposka poletna j tik cerkve, obstoječa iz prav dobro oh;anje-j nega pqslopja, potem okoli 9 oralov zemlje, : t. j. vrt, njiva, travnik, gozd in 6 oralov j akacij, se proda za 40.000 K. Vpraša se v j podružnici upravništva „Jugoslavije“ v Celju, : Nova ulica 14. 154 S—1 'a 1 preproga za steno (Wand-schoner) ter nekaj blaga za zastore. Naslov v upravništvu. 151 2—1 Registsr-Dlapjna sk«Xvtr“&. Naslov pove upravništvo. 149 Rfinn strešne opeke je na prodaj. UUUU Janez Jenko, posestnik na j Javorniku 59, Gorenjsko. 14+ ! Večje kmetske posestvo j ali proda. Vprašanja pod »Kmetsko posestvo' ! poštno ležeče, Ljubljana. 138 3—1 Prildl nova ba,ančna tehtnica za 10 kg riUltU Ob $ kompletnimi uteži. Kje, pove upravništvo. 136 3—1 Dor I/nni lepih, domačih (ne vojaških), • 01 fVJIlJj Za kočijo, je naprodaj. Kobila stara 4, konj pa 6 let, oba rujava, 15 in četrt pesti visoka, brez napake, posebno hitra, mirna in ne plašljiva. Cena 12.000 K. Konja se lahko vidi v nedeljo 6. t. m. ob 10. dopoldne v Ljubljani pri „Figovcu\ 155 »■ „Kurenta“ ki je edini slovenski in brez dvoma najboljši j u g o s 1 o v a n ski satirično-humoristični list. Prinaša humoreske naših najboljših pisateljev ter je bogato opremljen z risbami in karikaturami prvovrstnih slovenskih umetnikov. „Kurent“ izhaja dvakrat na mesec ter stane za celo leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K. Naroča se v upravništvu »Kurenta* v IJufeljanJ, Marijin trg štev. 8. ^ Kupi se: _t» Rj Pisarniška oprava $Pe0S' be na upravo lista. Pisalno mizo Wjjn enostanovanjska ali mala hiša z vrtom fllH tik ali blizu Ljubljane se kupi. Ponudbe pod „Mala“ na upravo. 150 2—>12 Uj£n v sredini mesta kupim. Naslov pri 1H0U upravništvo. 145 / Kupim opra»u cerija" na upravništvo. 141 5_i Siužtoe: ^ Knt llfanka bi vst°P'Ia V špecerijsko trgo-i\ui uuuiiftu vino, najraje na deželi. Ponudbe pod »Učenka" na upravništvo. 148 l^p Cp samostojen preddelavec, zmožen iouu OS prirezovanja gornjih delov črevljev. Ponudbe na Jos. Halužana v Križevcih. 134 2-1 letam d0*?™ idočo gostilno, večjo restaA-idbulll racijo ali kavarno v najem. Ponudbe pod „Začetnik“. 77 ^nroimDtn 4 mizarske pomočnike. Reflek-OJJICJ lil C III iira se na boljše moči. Ponudbe se naj pošljejo pod F. V. Breg št. 17, Celje. 142 4 — 1 se sprejme za restavracijo. Kje, se pGizve v upravn.lista. 147 3—i ^ Razno: ~=d ^ Meblirano sobo Ljubljani. Ponudbe pod „Vlsokošolec-uradnik“ ua upravništvo. 100 kron nagrad 5*8 stanovanje, dve sobi in kuhinja, za takoj ali do 1. junija. Več se izve v Florijanski nlicl 16, pritličje. 152 U Ljubljanu putujufiem Restavracija u Prešernovoj ulici 9. »Narodna knjižnica". Snopič 1 in 2. Ualenlina Hodnika izbrani spisi. Cena 3 krone. Natisnila in založila Zvezna tiskarna v Ljubljani. Proslavimo spomin Valentina Vodnika s tem, da ga spoznamo! ®SSr Naročite takoj! Živo apno, portland-cement, zidno in strešno opeko *-se v ce_ lih vagonih) fini mizarski lim (od 100 kg višje) ponuja 770 1 Valentin Urbančič, Ljubljana Bleiweisova cesta 18 (nasproti liceju). Najlepše darilo mladini je povest slovenskega dečka Iz sedanje vojne V Dore.“ Knjiga je lepo Ilustrirana ter bo v mestu in na deželi vzbudila veliko zanimanje. Cena vezani knjigi je 3'50 K. Dobiva se v knjigarnah In v Zvezni tiskarni v Ljubljani, Marijin trg 8. Pozor trgovci! Imam večje množino ročnih torbic (cekarjev) iz lepih slomnatih kit, lepo in močno delane in barvane, vsakovrstne velikosti; razpošiljam nadrobno in debelo po primernih cenah. 8a9 2—1 FRANC PERC Domžale 81. Zbirko zanimivih povesti in novel z Gorenjskega obsega knjiga: »Šopek Samotarke." Spisala znana povsod priljubljena ljudska pesnica in pisateljica Manica Romanova. Založila in izdala »Zvezna tiskarna“ v Ljubljani. Cena vezani knjigi K 4-60, broširani K320. Prazne vreče in suhe gobe kupuje vedno in vsako množino ter plačuje najbolje 843 Firma J. Kušlan Kranj (Gorenjsko). Trte naprodaj, cepljene na Rip portalis, različnih kakovosti, prve in druge. — Cena trtam I. vrste 2 K, 11. vrste 1 K. -- Zglasiti se je osebno ali pismeno, dokler je še kaj zaloge pri posestniku (trtnarju) 887 10—1 Franc Horvat Mostje, pošta Juršinci, Ptuj. Miša v Trstu trgovska ali privatna, eventuel. tudi stavbišče se kupi. Obvezne pismene ponudbe na Anončno ekspedicijo Al. lVLate^ lič, Ljubljana, Kongresni trg št. 3. 877 2-1 Železokonstrukcijska delavnica elektrarna Fala na Dravi prevzema dobav«) in montažo železnih nadtalnih stavb, konstrukcij za zajczilne naprave, napelje-valne drogove itd. 888 JO—1 Posestvo v bližini Celja obstoječe iz hiše, gospodarskega poslopja, kozolca, obsejanih njiv, nekaj gozda i. t. d. se z premičninami event. tudi z živino po ceni proda. Pojasnila daje: R. P.v Celju, 2_i Glavni trg 4, I. nadstr. 867 MlBailan = CELJE = priporoča dobro kuhinjo, dobro vino in dnevno sveže pivo. Lepe sobe za tujce. MILAN LAUS, Bulovar prodaja. moko, pšenico, krompir, koruzo nadrobno in debelo. Pošilja tudi lahko v manjših množinah po pošti. 870 VINO staro in novo, 860 1 slivovko, rum i. t. d., nudim po najnižjih cenah. Kupujem suhe gobe, dobre vreče in želod. M. Rant, Kranj. VIK O belo in črno (rdeče), najboljše hrvaške in štajerske provenijence kupuje in prodaja po zmernih cenah na veliko tvrdka Penič, Milller in dr., Zagreb, Frankopanska ul. štev. 12. 866 5—1 Vi^itnu ce Zotla Zvezna tiskarna v Ljubljani, Stari trg štev. fa- lične in cenah priporoča ■MHHMSU8BISBBBS i irivo „BALKAN« trgovska spedicijska in komisijska delniška družba 856 2—1 ima v zalogi več vagonov prvovrstnega belega vina, močnega ca. 7 o/o iz okolice Križevca, Mo-slavina, Sv. Ivan Zelina in Ka-šina po K 7*— za liter, pri večjih odjemih popust! mmeMmmmmm.mm Gospie trpi! Velikonočni pra/niki niso več da!*£. pa bi prosil gg. trgovce, da takoj pošljejo naročila za „Adria“ pecilni prašek in vaniljin sladkor da zamorem naročila izvršiti pravočasno hi vsem udovoljiti. 800 1 Nadalje priporočam: pravi škrob, čaj, „Adria“-kavo s sladkorjem, testenine itd. Naročila se izvršujejo takoj in iofen«! „Adria“-izdelki F. ŠIBENIK Ljubljana, Gosposka ulica 16. Ne naročajte tujih znamk, ko imate dobro in po ceni blago doma; domači izdelki naj zavzemajo vedno prvo mesto. pr- vino belo, letnik 1918, 7° močno................. . K 6-50 liter, rudeče » 1.918, 8° > K 7 60 » ; temnorudeče 1917, 9 80 > K 9‘— » > iz kleti v Šiški odnosno kolodvor Ljubljana. — Trgovina vina MilkO Jesih, Ljubljana, Florijanska ulica št. 36. »58 e-i IVAN JAX in sin, Ljubljana' ~ ' Dunajska cesta štev. 15. :: Šivalni stroji in stroji za pletenje. Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lisca. g Ustanovljena leta 18(37. — Vezenje poučuje brezplačno. Pisalni stroji Adler. V*. ... • Kolesa iz prvih tovaren — Durrkopp, — Styria, — Valfenrad-Ceniki zastonj in franko. 784 Za veliko podjetje v Ljubljani se sprejmeta Pismene ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja pod „Sta1n0 mesto", Ljubljana, poštni predal 74. 375 30 gozdnih delavcev za Bosno se takoj sprejme. Plača 24 K dnevno. — Mcfca, slanina in druga živila se dobijo j maksimalnih cenah v lastni aprovizaciji. Vpraša se pri Dalmatincu v Celju, Olavni trg št. 8 pri gosp. Ki25-« od 8.—12. dopoldne in od 2.-7. popoldne. 8752» Iz Amerike došli barvni trakovi za pisalne stroje, 11, 13 in 35 mm, kopirni in nekopirni. Dobijo se pri tvrdki FRANC BAR v Ljubljani, Frančevo nabrežje štev. 5 katera ima v za- moglnO of mi P ■ Remingt°n-Sholes, logi tudi sledeče JilufllllO ulluJOi Undervvood, s širokim vozom, Ideal B, najnovejši model, Roya1, Stoevver-Rekord, Kappel, popotni pisalni stroj Erika z ročno torbico ter vse druge strojne potrebščine. 874 3-1 Popravila pisalnih in računskih strojev ====== vseh sistemov. --—