KOLEDAR (Vestnik) ===== XXI. šolske družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani 7.a navadno leto 1907. Izclalo in x£iložilo vodstvo. • 'vrF Cena 1 K 20 v. ' V Ljubljani. Tisl-c ..Narodne tiskarne1, 1906. Vsebina. i. 1. Koledar za leto 1907. 2. Drobnosti o Prešernu. Divnjek. Tisti, ki so poznali Prešerna, izumirajo. 3. Kako je Miroslav Vilhar pel o Ljubljani. 4. Nekaj o Andrejčkovem Jožetu. 5. Gregorčičeva labodnica. 6. Smrtni list Gregorčičev. II. 7. Knezu-višemu škofu dr. Frančišku Sedeju. 8. Luka Svetec, voditelj slovenskega naroda. (S podobo.) 9. Slovencem na tujem. 10. Koliko denarja ima vsa Bosna? 11. Češka narodna obrambna društva. 12. Vestnik družbe sv. Cirila in Metoda XXI. Leto 1907 je navadno in ima 365 dni (med temi 65 nedelj in praznikov); začne se s torkom in konča s torkom. Začetek leta 1907. Občno in drž. leto se začne novega leta dan, 1. prosinca. Cerkveno leto se začne 1. advetno nedeljo, 1. grudna. Godovinsko število. .Zlato število .... 8 j Rimsko Število ... 5 Epakta ali lunino kazalo XVI j Nedeljska črka ... F Solnčni krog 12 ■ Letni vladar: Merkur. Letni časi. Začetek pomladi 21. sušca. : Začetek jeseni 24. kimalca. Začetek poletja 22. rožnika. i Začetek zime 23. grudna. Premakljivi godovi. Sedemdesetnica 27. prosinca. , Binkošti, 19. vel. travna. Pepelnica 13. svečana. ! Telovo, 30. vel. travna. Velika noč, 31. sušca. 1. adv. nedelja, 1. grudna. Vnebohod, 9. vel. travna. Od božiča do pepelnice je 7 tednov. Znamenja za lunine premene. Mlaj.....@ [ Ščep ali polna luna ® Prvi krajec.]> | Zadnji krajec . . ( Solnčni in lunini mraki leta 1907. Leta 1907 mrkne solnce dvakrat in luna dvakrat; po naših krajih bo deloma videti samo drugi lunin mrak. 1.) Solnce mrkne popolnoma dne 14. prosinca. Začetek ob 4. uri 50 min. zjut., konec ob 9. uri 10 min. predpld. 2.) Luna mrkne deloma dne 29. prosinca. Začetek ob 1. uri 4 min. popoldne, konec ob 4. uri 7 min. popoldne. 3.) Solnce mrkne obročasto dne 10. mal. srpana. Začetek ob 1. uri 32 min. popoldne, konec ob 7. uri 12 min. zveč. 4.) Luna mrkne deloma dne 25. mal. srpana. Začetek ob 4. uri 1 min. zjutraj, konec ob 0. uri 38 min. zjutraj. Cerkveni prepovedani časi. Ženitve so prepovedane od 1. adventne nedelje do raz-glašenja Gospodovega in od pepelnice do bele nedelje. Državni prepovedani časi. Igre v glediščih in javni plesi so prepovedani: na veliki četrtek, veliki petek, veliko soboto, o Telovem in božični dan. — Druge veselice, n. pr. koncerti, besede, godbe i. dr. so prepovedane: zadnje tri dni velikega tedna in dne 24. grudna. -1-'lUT PROSINEC + JANUARIJ f^|M* Hrv.-srbsko: Siečanj. Poljsko: Styczen. Češko: Leden. 31 dni. -7F' Rusko: 11 iumpi.. Luž.-srb.: Wulki rdžk. Bolgarsko: llify!ipitft. Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji 1 Tor. Novo leto. Obrez. Gosp. Beležke. , 2 Sred. Makarij, op.; Martinijan MF' : 3 Čet. Genovefa, dev.; Antcr, pap. 4 Pet. Tit, šk.; Izabela, kraljica. i 5 Sob. Telesfor, p. m.; Simeon Ko je bi! Jezus rojen. Mat. 2, 1 — 13. (i Ned. Sv. trije kralji ali razgl.Gosp. 7 Pon. Valentin, šk.; Lucijan, m. ( 8 Tor. Severin, op.; Bogoljub, m. 9 Sred. Julijan in Bazilisa, muč. 110 Čet. Pavel L, pap.; Agaton, pap. 11 Pet. Higin, p. m.; Božidar, op. 12 Sob. Arkadij, muč.; Ernest, šk. 121etni Jezus v templju. Luk. 2. 13 Ned. 1. po razgl. Gosp. Veronika 14 Pon. Hilarij, šk.; Feliks iz Nole © 115 Tor. Pavel, pušč.; Marcel, op. 18 Sred. Marcel, p.; Ticijan, šk. 117 Čet. Anton, pušč.; Sulpicij,šk. 18 Pet. Sv. Petra stol v Rimu. 119 Sob. Kanut, kr ; Marij in Marta, m. 0 ženitnini v Kani Gal. Ivan 2. 20 Ned. 2. po razgl. Gosp. Fab. i. Seb. 21 Pon. Agneza, dev. muč. j) 22 Tor. Vincencij, m.; Anastazij, m. 23 Sred. Zaroka Marije Dev. 24 Čet. Timotej, šk.; Babila, m. 25 Pet. Izpreobrnitev Pavla, ap. 26 Sob. Polikarp, šk,; Pavla, vd. 0 delalcih v vinogradu. Mat.20, l-lli. 27 Ned. 1. predpep. Ivan Zlatoust 28 Pon. Julijan, šk.; Marjeta, dev. 29 Tor. Frančišek Salezij, šk. @ 30 Sred. Martina, dev.; Ivan mil., šk. 31 Čet. Peter Nol., sp.; Marcela, vd. SVEČAN ★ FEBRUARIJ Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji 1 o Pet. Sob. Ignacij, šk.; Efrem, uč. Svečnica. Darovanje Gosp. Prilika o sejalcu in semenu. Luk. 8. 3| Ned. 2. predp. Blazij, šk.; Oskar 4! Pon. ! Andrej Kor., šk.; Veronika,d. 51 Tor. Agata, d.; Japonski muč. Oj Sred. | Doroteja, d. m.; Tit, šk. ( 7; Čet. 1 Romuald, op.; Rihard, kr. 8 Pet. Ivan Mat., sp.; Juvencij, šk. 9| Sob. Ciril Al., šk.; Apolonija. Jezus ozdravil slepca Luk. 18. 10! Ned. 3. predp. Sholastika, d. Hi Pon. , Adolf,šk.; Deziderij (Željko) j 121 Tor. ! Pust. Evlalija, d. rn. © : 131 Sred. f Pepelnica. Katarina, d. 14j Čet. Valentin (Zdravko) m.; Zojil. 15 Pet. Favstin in Jovita, muč. 10; Sob. Julijana, d. m.; Onezim. Hudobni duh izkuša Jezusa. Mat. 4. 17 Ned. 1 postna. Donat in tov., m. 18 Pon. Simeon, šk.; Flavijan, šk. 19; Tor. Julijan, sp.; Konrad; Viktor 20; Sred. : f Kvatre. Elevterij, šk. m. ]) 21; Čet. Maksimilijan, šk.; Eleonora. 22; Pet. f Kvatre. Stol sv. Petra v Ant. 2iii Sob. f Kvatre. Peter Damijan, šk. Jezus se na gori izpremeni. Mat. 17. 24 Ned. 2. postna (kvat.) Matija, ap. 25; Pon. Valburga, op.; Viktorin, m. 20j Tor. Marjeta Kort.; Porfirij, šk. 27] Sred. Leander, šk.; Baldomir, šk. 28’ Čet. ; Roman, op.; Rajko @ -Hgg1 SUŠEČ » MARCU Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji 1 Pet. Albin, šk.; Hadrijan, muč. Beležke. 2 Sob. Simplicij, pap.; Blaženi Karel Jez. izgnal hud. duha iz mutca. Luk. 11. 3 Ned. 3. postna Kunigunda, ces. 4 Pon. Kazimir, sp.; Lucij, I. pap. 5 Tor. Agape s tov.: Friderik. G Sred. Sredpost. Fridolin, op. 7 Čet. Tomo Akv., c. uč. C j 8 Pet. Ivan od Boga, sp.; Filemon ‘J Sob. Frančiška R., vd.; Gregorij Jezus nasitil 5000 mož. Ivan 0. 10 Ned. 4. postna (sredp.) 40 muč. | H Pon. Heraklij, muč.; Čozim, muč. 12 Tor. Gregorij 1., pap.; Teofanez 13 Sred. Rozina, vd.; Evfrazija d. 14 Čet. Matilda, kr.; Pavlina © 15 Pet. Longin, m.; Klement, sp. 10 Sob. Hilarij in Tacijan, m. Judje hote Jez. kamenjati. Ivan 8. 17 Ned. 5 postna (tiha) Patricij, šk. 18 Pon. Ciril Jeruz., šk.; Edvard 19 Tor. Josip, ž. D. M. 20 Sred. Feliks in tov., m.; Evgenij, m. 21 Čet. Benedikt, op.; Serapijon, m. j 22 Pet. Mar. D. 7 žal.; Benvenut ]) 23 Sob. Viktorijan, m.; Nikolaj F., m. Jez. prihod v Jeruzalem. Mat. 2L 24 Ned. 6. postna, (cvetna) Gabrijel 25 Pon. Oznanjenje Mariji Devici. 20 Tor. Emanuel, m.; Dizma, des. raz. 27 Sred. Rupert, šk.; Ivan D., sp. 28 Čet. • Vel. čet. Ivan Kap., sp. 29 Pet. - • Vel. pet. Ciril, šk. 30 Sob. - • Vel. sob. Angela F., vd. Jezus vstal od smrti. Mark. 10. 31 Ned Velika noč. Vstaj. Gosp. MALI TRAVEN -k APRILJ 1 Dnev Godovi in nedeljski evangeliji 1 Pon. Velikn. pond. Hugon, šk. Beležke. 2 Tor. Franč. Pavl.,; Marija Eg. Tljirn- 3 Sred. Abundij, šk.; Rihard, šk. 4 Čet. Izidor, šk.; Rozamila, d. 5 Pet. Vincencij Fcr., sp.; Irena, C G Sob. Sikst, p.; Celestin, pap. Jez. se prikazal pri zap. vratih. Ivan 20. 7 Ned. 1. povelik. (bela). Herman 8 Pon. Albert, šk.; Dionizij, šk. 9 Tor. Marija Kleofa; Demeter, m. 10 Sred. Ecehijel, pr.; Mehtilda, d. 11 Čet. Leon 1. Vel., p.; Betina, d. 12 Pet. Zenon, šk., m.; Saba, m. © 13 Sob. Hermenegild, m.; Ida, d. Jezus, dobri pastir. Iv. 10, 11-1G. 14 Ned. 2 povelik. Justin m. 15 Pon. Helena, kr.; Anastazija, d. 16 Tor. Turibij, šk.; Kalist, m. 17 Sred. Anicet, p. m.; Rudolf, m. 18 Čet. Apolonarij, m.; Elevterij, šk. 19 Pet. Leon IX., p.; Ema, vd. 20 Sob. Marcelin, šk.; Agneza, d. ]) Jez. napovedal svoj odhod. Ivan IG. 21 Ned. 3. povelik. Varstvo sv. Jos. 22 Pon. Soter in Kaj, pap., m. 23 Tor. Adalbert(Vojteh), šk.; Viljem 24 Sred. Jurij, m.; Fidelis, m. 25 Čet. Marko, evang.; Eremin, m. 2G Pet. Klet, pap.; Marcelin,pap. 27 Sob. Peregrin, duh.; Anastazij, p. Jezus obljubil sv. Duha. Ivan Iti. 28 Ned. 4. povelik. Pavel; Vital © 29 Pon. Peter, m.; Robert; Antonija 30 Tor. Katarina Sij., d.; Marijan, m. ^VEUK. TRAVEN * MAJNIK ^4 * Hrv.-srbsko: Svibanj. Poljsko: Maj. Češko: Kvčten. 31 dni. ',.yN- Rusko: Mnft. Luž.-srb.: Rdžovnik. Bolgarsko: Mak. Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji 1 2 3 4 Sred. Čet. Pet. Sob. Filip in Jakob, ap.; Žiga. Atanazij, Sk.; Sekund, m. Najdba sv. križa; Mavra, m. Florijan (Cvetko), m. C Beležke. T|',rr Jezu uči o molitvi. Ivan 1(1. 5 0 7 8 ‘J 10 11 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 5. povelik Pij V., p.; Irenej Ivan Ev. pred lat. vr. 1 ^ c Stanislav, šk.; Gizela 'C-g Prikazen sv. Mih., v. a. 1 ^ H Vnebohod Kristov. Gregorij Antonin, šk.; Izidor, km. Mamert, šk.; Gandolf, op. i Jez. govori o pričanju sv. Duha. Iv. 15. 12 13 14 15 1(1 17 18 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 6. povelik. Pankracij, m. (f Servacij, šk.; Glicerija, d. Bonifacij, šk. Zofija, m.; Hilarij, op. Ivan Nep., muč.; Ubald, šk. Paškal, sp.; Maksima, dev. f Feliks, sp.; Venancij, m. Jezus gov. o sv. Duhu in ljub. Iv. 14. 19| Ned. 201 Pon. 21! Tor. 22 Sred. 23: Čet. 24 Pet. 251 Sob. Binkošti. Celestin, p. Binkoštni pond. Bernard, j) Valens, m.; Feliks, sp. f Kvatre. Helena, d.; Julija. Deziderij, šk.; Andrej B., sp. f Kvatre. Marija D., p. kr. f Kvatre. Gregorij VIL, p. Meni je dana vsa oblast. Mat. 28. 2(1 27 28 21) 30 31 Ned. Pon. Tor. sjred. Cet. Pet. 1. pobink. Sv. Trojica. Magdalena Pac., d.; Ivan. n?) Avguštin, šk.; Viljem, op. Maksim, šk.; Teodozija. Sv. Rešnje Telo. Ferdinand. Feliks I., pnp. Dan vzraste za 1 uro Dan je dolg 14 ur 1(1 min. do 12 min. 15 ur HO min. ROŽNIK * JUNIJ Hsv.-srbsko: Lipanj. Češko: Červen ^ HO dni. 'P' Luž.-srb: Smažnik. Poljsko: Czervviec. Rusko: boni.. Bolgarsko: lOmiii. Dnevi I Godovi in nedeljski evangeliji 1 Sob. Juvencij, m.; Gracijan, m. Beležke. Prilika o veliki večerji. Luk. 14. ----------------------- 2j Ned. 2. pobink. Marcelin, m. H: Pon. Klotilda, kr.; Oliva, d. ( 4' Tor. Frančišek Kar., sp. 5j Sred. Bonifacij, šk.; Valerija. . Beležke. 1 2 3 4 5 (i , 7 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 15. pobink. Angeljska Štefan, kr.; Antonin, m. Tekla, Doroteja, d. m. Rozalija, dev.; Ida, kr. Lovro Just., šk.; Viktorin, š. Hermogen, ni.; Pelagij, m. Bronislava, n.; Regina. © 'lir Jez. ozdravil vodeničnega. Luk. 14. s n ! 10 11 12 113 j 14 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 16. pobink. Mala g. R. M. D. Korbinijan, šk.; Gorgonij,m. Nikolaj Tol., sp.; Pulherija. Prot in Hijacint, muč. Macedonij, šk.; Gvidon, sp. Virgilij, m.; Ljubivoj, šk. Povikšanje sv. križa. 1 0 največji zapovedi. Mat. 22. 16 16 17 118 111 20 21 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Per. Sob. 17. pobink. Ime Marijino. )) Ljudmila, muč. Lambert, šk. m.; Hildeg. op. t Kvatre. Josip Kup., sp. Januarij, šk. m.; Arnulf. + Kvatre. Evstahij, m. j Kvatre. Matej, ap. Č/) lez. ozdravil mrtvoudnega. Mat. 1). 22 23 24 25 2(5 27 28 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 18 pobink. 7 žalosti M. D. Tekla, d. m.; Lin, pap. M. D. reš. ujet.; Rupert, šk. Kleofa, sp.; Firmin, šk. Justina, d. m.; Ciprijan, m. Kozma in Damijan, m. Venčeslav, kr.; Šalomon Prilika o kralj, ženitnini. Mat. 22. 21) 30 Ned. , Pon. 19. pobink. Mihael, v. a. ( Jeronim, c. uč ; Honbrij, šk. — Dan se skrči za 1 uro 31 min. VINOTOK ★ OKTOBER l$§rS- ': JV---------------------------- Dnevi Gadovi in nedeljski evangeliji 1 Tor. Remigij, šk.; Areta, m. Beležke. 2 Sred. Leodegar, šk.; Teofil, sp. 'Il^ 3 Čet. Kandid, muč.; Evald, muč. 4 Pet. Frančišek Ser., sp. 1 5 Sob. Placid in tov., muč. Jezus ozdravil kraljičevega sina. Iv. 4. 6 Ned. 20. pobink. Rožnovenška. 7 Pon. Justina, d.; Marko, grof. © 8 Tor. Brigita, vd ; Simeon, sp. 9 Sred. Dionizij, šk. m.; Abraham. 10 Čet. Frančišek Borg., sp. 11 Pet. Nikazij, šk ; Firmin, šk 12 Sob. Maksimilijan, šk. m.; Serafin Prilika o kraljevem računu. Mat. 18. 13 Ned. 21. pobink. Edvard, kr. 14 Pon. Kalist, pap.; Domicijan. ]) (15 Tor. Terezija, d.; Brunon, šk. 16 Sred. Gal, op.; Maksima, dev. 17 Čet. Hedvika, kr.; Viktor, šk. 18 Pet. Luka, ev.; Just, muč. 19 Sob. Peter Alk., sp.; Etbin, op. Dajte cesarju, kar je ces. Mat. 22. ,20 Ned. 22. pobink. Posvcč. cerkv. 21 Pon. Uršula, d.; Hilarijon, op. ® 22 Tor. Kordula, d. m. 23 Sred. Severin, šk.; Peter Pask. sp. 24 Čet. Rafael, vel ang.; Kristina. 25 Pet. Krizant in Krišpin, m. (20 Sob. Evarist, p. m.; Lucija. Jezus obudil Jajrovo hčer Mat. 9. 27 Ned. 23. pobink. Frum.; Sab. 28 Pon. Simon in Juda, ap. 29 1 Tor. Narcis, šk.; Hijacint, m. ( 30 Sred. Klavdij, m.; Marcel, m. 131 | Čet. t Volbenk, šk.; Lucila, d. Dan se skrči za 1 uro 35 min. Dan je dolg 11 ur 42 min. do 10 ur 7 min. Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji : i Pet. Sob. Vsi svetniki. Spomin vernih duš; Just,m. Beležke. 1 - Tpin-' Jezus pom. vihar na morju. Mat. 8. 3 4 5 ti 7 8 9 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 24. pobink. Viktorin, šk. Karol Bor., šk.; Modesta, d. Caharija, oče Iv. Krst. © Lenart, op.; Sever, šk. m. Prosdocim, šk.; Engelbert, šk. Bogomir, šk.; Deodat, muč. Božidar, m.; Orest, muč. 0 pšenici in ljuliki. Mat. 13. 1 10 11 12 13 14 15 16 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 25. pobink. Andrej Av., sp. Martin, šk.; Mena, m. Martin, p. m.; Livin. ]) Stanislav K., sp.; Didak, sp. Jozafat Kunč., šk. m. Leopold, voj v.; Jedert, d. Edmund, šk.; Otmar, op. 0 gorčičnem semenu. Mat. 13. 17 18 19 20 21 22 23 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 26 pobink. Varstvo D. M. Odon, op.; Evgen, sp. Elizabeta, kr. Feliks Val., sp. to ie 1 v od vsakih 2 K, najmanj pa 12 v. Ekspresne pošiljatve. Tudi vozno-poštne pošiljatve dostavljajo na zahtevanje takoj po njihovem prihodu s posebnim slom naslovniku v stanovanje. Na zavojček kakor tudi na poštno spremnico se mora razvidno zapisati beseda »ekspres« ali »s posebnim slom«. Pristojbina za ekspresno vročitev pri pošiljatvah v mestne okraje znaša 50 v v slučajih, v katerih se pošiljatve same vroče, v onih slučajih pa, v katerih sc dostavijo samo naznanila (avisi), 30 v. Za pošiljatve v deželne okraje znaša ta pristojbina 1 K na daljavo 7*/a km. Lestvice za pristojbino štempljev ali kolkov. I. Kolek menice. Do 150 K . . . . čez 150 300 „ . . . . )) .'100 » ooo „ . >» 000 )} 000 „ . . . . — !)()() 1.200 „ ... . >> 1.200 ft 1.500 „ . . . . . . . . 1 }) 1.600 1.800 „ ... . . . . . 1 1.800 2.100 „ . . . . . 1 )) 2.100 2.400 „ . . . . . . . . 1 2.400 2.700 „ . . 1 2.700 3.000 „ . . . . . . . . 2 3.000 0.000 „ . . . . . ... 4 0.000 9.000 „ . . . . . . . . 0 !) 000 12.000 „ ... . . . . . 8 12.000 15.000 „ . . . . . . . . 10 15.000 18.000 „ . . . . . . . . 12 18.000 21.000 „ ... . .... 14 21.000 24.000 „ . . . . 10 7f 24.000 1» 27.000 „ . . . . .... 18 10 20 40 (»0 HO 20 40 00 80 Do 4 K . . . . Čez 4 „ 40 >>•••• )> 40 „ 80 >> • • • • y> 80 „ 120 j) 120 „ 200 >> 200 „ 400 . . . . i >> 400 „ 000 . . . . i )) 000 „ 800 2 >> 800 „ 1.000 5 )y 1.000 „ 2.400 )) ' • • • 7 )) 2.400 „ 3.200 )}■■■■ .... 10 j> 3.200 „ 4 000 . . . . 12 jj 4.000 „ 4.800 )}. ' • • • .... 15 }) 4.800 „ 0.400 ))•••• . . . . 20 » 0.400 „ 8 000 )) • • • .... 25 y> 8.000 „ 9.600 . . . . 30 j) 9.000 „ 11.200 . . . . 35 a 11.200 „ 12.800 ;; . . . . . 40 yy 12.800 „ 14.400 y) ... . . . . . 45 K — „ u » 26 „ 38 }> ^4 „ 20 „ 88 » 50 )) » 50 )) „ 50 III. Kolel< 's,e\ pogodbo Do 20 K . . . . Čez 20 yy 40 „ . . . . jy 40 yy 60 „ . . . . yy 60 yy 100 „ . . . . yy 100 » 200 „ . . . . . . . . 1 >> 200 t> 300 „ . . . . . . . 1 yy 300 yy 400 „ . . . . 2 >y 400 yy 800 „ . . . . ! ! ! 5 yy 800 yy 1.200 7 yy 1.200 yy 1.600 „ . . . . .... 10 yy 1.000 yy 2.000 „ . . . . . 12 y> 2.000 2.400 „ . . . . . ... 15 yy 2.400 yy 3.200 „ . . . . .... 20 yy 3.200 )) 4.000 „ . . . . . . . 25 yy 4.000 }> 4.800 „ . .... 30 yy 4.800 yy 5.600 „ . . . . . 35 yy 5.600 )) 6.400 „ . . . . . . . . 40 y> 6.400 )) 7.200 .... 45 yy 7.200 y> 8.000 „ . . . . . . . . 50 K 14 v 20 „ 38 „ 64 „ 20 ,, 88 „ 50 „ >y 50 „ )f 50 Cn ►—* 80 Cn 4^ CO tO ‘ O O Q O O < O O O O O O < > CD 00 -O 05 Cn 4^. CO tO »— lOOOOOOOOOtDCO^O)Oi*.WN3» to ooocntooo^cocotototo^ I I M I I I I II I I I O5tOC©4--C0C0fOtOtO'—‘i—* OOOOCT)tOG04-00)tOC04^ II I I I II I I II I I II I I I I I 05 CO 05 CO 05 CO 05 CO Cn £» CO 80 o o o to —* OOOOOH05 0i4-COtO>- OOOOOOOOOOO0OOSO5Oi4^COtO> to Cn Ul O O ,_-l I OiOCn^4^COCOtOtO I I I II II g I g I 1iii m i i i i i i i m i i i m Cn I Cn 4^ 4* CO CO to to —1 ►— O I O Ul O Cn O Ul o Cn O Cn 00^- 05 tO 00 CO CO to to tO *-* »-* . „ . „ . _ C0050005UlC0^^4C0C0UiOO5lO004^C0C0tOtOtO* ~ tr 75 7T U> ■o EL N CO rr> O N Co *—* < 3 £ a> o JOCn^COtO* 80000-^05Cn^COtO*— OOOOOOOOOOtC^^C^Oi^COtO* sgg 4-C®tOO5Ui4-^4-C0C0tO> I I I I II I I II 4-* 00 tO 05 I 4^ 00 tO 05 Ul ►£- 4- CO CO tO *— >— O O O O I 00004-^00t00504--00t005 — I I I I I. II I I I I I I I I I I I I I I Ul I Ul I Cn4^4^C0C0lOtO*— ►—* I I O I O I OCnOUiOUiOUiOCn^^CoOJtOtO* Tabele za obresti. Pouku in zabavi. I. ' Drobnosti o Prešernu. Divnjek. Od sdje meni slabo je, Pustite, ljubi oča, me, De v divnjek grem sprehajat se. Tam ldpe rožice cvetd, Vesčle tičice pojo, Se plašne sernice paso.“ Judovsko dcklč.* — Poezije, 1847, str. 51. ^ ^peoslej sem vedno mislil, da je Prešeren besedo divnjek sam naredil; zakaj zastonj bi je iskali v slovenskem besedišču do Prešernovih časov. Kaj je hotel ž njo označiti, nam pripoveduje vzgoraj navedenih verzih pesnik sam. Navadno se misli, da divnjek pomeni toliko, kakor nemški Tiergarten. Tako tolmači to besedo Pleteršnik, Slovensko nemški slovar I., str. 140. (divnjak nam. divjinjak); vendar svoji razlagi previdno pristavlja vprašaj. Pintar trdi v svoji razpravi ..Književne drobtinice11 (Zbornik Slov. Matice, IV., 1902, str. 173.J, da nam je pri tej besedi misliti na „diven, čaroben, krasen vrt“. Divnjek je torej = divnik (Wundergarten). Nečem razglabljati, kateri izmed obeh učenjakov je pogodil pravo razlago, ampak priobčiti hočem skromen donesek za spoznavanje pesnikovega jezika. Ta donesek bi utegnil vsaj kolikor toliko pojasniti pravi pomen besede divnjck . . . Ko sem preteklo poletje bival na letovišču v Zabreznici, sem se mnogokrat izprehajal okoli Vrbe ter mnogokrat posedal okoli cerkvice sv. Marka. Ne moreš si misliti lepšega izprehoda, nego je ta! Pot te vodi ob njivah in senožetih po stezah in kolovozih med zelenim grmovjem in košatimi lipami; zjutraj je krasen razgled na Bled, Pokljuko in Triglavsko pogorje; zvečer odseva Stol s svojimi pečinami v žareči zarji. Z Ribičevo materjo, ki, vdova Prešernovega nečaka Jožefa Volka, zdaj gospodinji na pesnikovem domu, sem se kmalu dodobra seznanil. Zlasti mi je ugajal nje šestletni sin, živahni Tonček. Kadar sem stopil v hišo, je sedel k peči ter poslušal najin razgovor. Ko pridem nekega dne spet k Ribičevim, pogrešim Tončka. „Kje imate pa danes Tončka?" vprašam mater. „„V di vn j ek je šel!““ odgovori žena. „Kam?“ vprašam ves začuden, misleč, da nisem prav slišal. „„V divnjck!““ odgovori iznova. „Kaj pa je divnjek?" vprašam dalje radoveden. „„[ no, tistale seč nakonci hiše pod cerkvijo! Vam ga lehko pokažem." “ Prijazna žena me pelje vun iz hiše, mi pokaže kakih 300 m dolgo seč ob kolovozni poti, ki od Ribi- čeve hiše drži proti Lescam in pravi: „„Vidite, tole seč pri nas imenujemo divnjek!““ „Zakaj pa imenujete to seč divnjek ?“ „„Ne vem, zakaj. Vsi Vrbljani ji pravijo tako.““ „Ali je kaj divjačine v njej?“ „„Kaj pa še! Ptičev je dosti; tudi kakšnega zajca spode časih iz grmovja; druge divjačine pa ni v divnjek u.““ Še tisti dan in pozneje opetovano sem obhodil ves divnjek. Vas Vrba leži ob ježi zapuščene struge Save Dolinke, ki teče zdaj, nad četrt ure oddaljena proti Bledu, v globoko zajedenem vodotoču; v davnominulih časih pa je morala Sava teči prav mimo vasi. Ježa (nemški znanstveniki imenujejo to Rideau, Terrainvvelle, Ufer-boschung) je še dobro ohranjena. Večina hiš stoji trdo ob nekdanjem Savskem bregu nad jež o; ravno mimo Ribičeve hiše drži občinska kolovozna pot po sredi ježe; pod ježo in pod občinsko potjo pa stoje ostale vaške hiše. Ribičeva hiša je proti Lescam zadnja v vasi. Nakonci vasi takoj za Ribičevo hišo se začenja divnjek t. j. seč na desno in levo občinske kolovozne poti. Ta seč obstoji iz leščevja, lip in brestov. Drevje je usajeno po vrsti; ves divnjek se ti zdi kakor precej zanemarjen drevored, ki se polagoma izgublja na paš- nike in senožeti. Pesnik si tedaj izraza divnjek ni izmislil, ampak vzel ga je prav iz domače vasi, iz domače govorice. Sploh je značilno, da je Prešeren v romanci, ki v njej opeva tako eksotičen predmet, kakor je ljubezen krščanskega mladeniča do judovske deklice, uporabil več izrazov, ki nas spominjajo prav na rojstno vas pesnikovo. Razen omenjenega divnjeka bi bilo navesti tukaj še bližnje Lesce, za poldan, oča; in tudi začetni verz „ S t o j i Moravski trg..." nas domišlja začetka mnogokatere narodne pesmi . . . Se nekaj za jezikoslovce! Verz: ..Kristjane v cerkev hodijo,“ je zapeljal Miklošiča (Vergl. Gram. d. slav. Spr., III., 1856, § 279, str. 180.), daje razglasil obliko kristjane za starodavno množinsko končnico moškega i m e no v a v n i k a. V seminarju sem enkrat, ko sem tolmačil staroslovenski evangelij sv. Marka, Miklošiča opozoril na to napako, trdeč, da so kristjane = krščanske žene in dekleta, tedaj ženskega spola. Mož je nekoliko pomislil, me prav drobno pogledal ter rekel: „Kann sein, dass Sie rcclit haben“. Ko pa je 1. 1876. izšla omenjena knjiga v drugi izdaji, sem videl, da Miklošič napake ni popravil. Tam (Vergl. Gram. III., str. 134.) še vedno stoji: »Kristjane, preš. 50.“ kot moški množinski imenovavnik. Et bonus quondam dormitat Homerus! Fr. Levec. Tisti, ki so poznali Prešerna, izmirajo. 4tnc 3. kimalca 1906 je po daljšem hiranju ne-nadoma od kapi zadet umrl 82-letni starosta 3 ljubljanskih narodnjakov Rudolf Endli-cher, c. kr. okrajni tajnik v p. Ž njim je šel v grob eden izmed tistih redkih izvoljenih, ki je ž njimi občeval še naš veliki pesnik. Pokojnikov oče je bil rodom Moravan; mati je bila Poljakinja, doma iz Levova. V tem mestu je služboval Rudolfov oče za tabačnega in kolkovnega ravnatelja (Tabak-und Stempclgcfallendirektor). Iz Levova se je rodbina kmalu preselila v Ljubljano. Tedaj še ni bilo železnice in morali so potovati mesec dni. Imeli so poseben kožnat kovček za posteljo, ki so jo vozili s seboj, da so mogli prenočevati. V Ljubljani so izprva stanovali na nekdanji tabačni opalti na Vodnikovem trgu, kjer je imel oče tudi pisarno. K En d lic h e r-jevim so se oglašali poljski beguni, gredoči v Ameriko. V Ljubljani sta bila dva poljska prognanca: Korytko in Horodinski. Ta je bil star mož in pozneje pomiloščen. Korytko je bil jako živahen, mlad človek. Za poljske ustaje je bil še dijak. Stanovala sta vkup in imela skupnega strežnika — preoblečenega policista Slovenca, ki ju je spremljal povsod. Na hrano sta oba prognanca hodila k Endlicherjevim. Po obedu je prihajal časih tja dr. Prešeren. Korytko se je zelo zanimal za slovenske narodne noše. Kadar je srečal kakega kmeta nekoliko bolj izvenredno napravljenega, takoj ga je ustavil in tiral k slikarju Kurzu pl e m. Goldenstei n u, da ga je naslikal. Seveda so bili kmetje prestrašeni ne vede, kaj to pomeni. Korytko je umrl nagloma za legarjem. Naposled je stanoval v sedanji kazini. Zelo vnet za Poljake je bil dr. Chro bat, svak pokojnega Rudolfa Endlicherja. Z njegovo polsestro se je seznanil zahajaje k starejšemu Endlicher-jevemu bratu, ki mu je bil sošolec. Bil je koncipijent dr. Witrzbacha, nato je otvoril svojo pisarno. Koncipijent Chrobatu je bil dr. Prešeren. On je bil popolnoma domač v Chrobatovi družini. Dijaku Rudolfu Endlicherju je nasvetoval pesnik Kopitarjevo slovnico, ki naj se uči po njej slovenskega jezika. Nekaterikrat ga je vzel s seboj na deželo, ko se je vozil kam na komisijon. Ljubezen do slovenščine, ki jo je vnel dr. Prešeren v Endlicherjevem srcu, ga je neugasno spremljala do groba. On je bil med tistimi zelo redkimi uradniki, ki so že leta 1848. uradovali po slovensko. Endlicher je tedaj pošiljal kmetom slovenska vabila. Služboval je v Šneperku, v Ložu, v Planini kakor aktuar in naposled kakor c. kr. okrajni tajnik pri deželni vladi v Ljubljani. Bil je med prvimi člani „Matice slovenske". Imel je vse letnike „Novic“ od prvega do zadnjega. Član kmetijske družbe za Kranjsko je bil'izza leta 1854. Svojo rodbino je vzgojil v narodnem dului. Blag bodi spomin vrlemu rodoljubu! I. V. o=IŠlLa Kako je Miroslav Vilhar pel o Ljubljani. :£ 'fpern Židane volje, Le zopet se zdrami, sem danes vesel, zagleda bel dan, o beli Ljubljani rodi sc Ljubljana, bom eno zapel. krsti jo Slovan. Ljubljana je nekdaj Za narodom narod Emona bila, vali se do nje; zidar je bil Jazon, obstalo je naše na Grškem domd. J ' junaško srce. , [fi r i m m-1 z e bi sodil: Pridrli so Ttirci Tam ni bil doma, na našo goro, ker Jazon pomčnja spodili smo vraga „den Solin des I-a.“ ' čez sedmo vodo. Emona je stala Po tmini je zora, ldt dvajsetkrat sto, po zori je dan, pa Atila pride, Napoleon kliče: razruši jo vso. ,,Ilirija vstan’!“ Za dnevom mrači se, za mrakom je noč, po noči smo vili rokč zdihajoč. Še dvakrat sijalo je solncc gorko, pa zdaj še ne vemo, kaj je, in kaj bo! Ljubljanica topla, > pa »lauer Bacli“ ni, ugodna je rakom, še karfotn diši. Bi mirna, bi hladna, bi čista bila, pa vodo kalita, možička jej dva. Če hiše gorijo, na gradu grmi; če srca gorijo, na gradu molči. Strelišče pod gradom, (niaison tres — honette), strel iščejo tamkaj že trikrat sto let. Domače gledišče le vnčnje redi; zakaj nima kruha za naše ljudi? Redu ta pripravna ftir Hans und Maric, nikadar za Micko in Janeza ni. Kazina od zunaj je lepa, to znam; od znotraj ne znam nič, ker surko imam! Čitalnica naša ko stena stoji, je varna od strele nasprotnih oči. Od novega trga vam tole povčm, da trava po trgu bo dana v najem. Od nemškega grunta se skoraj ne vč, zakaj zabavljivo ima to imč. Ne mara so nekdaj Kočevarji b’li, ki so polastili sc tč-lc ravni. Pod rožnim potokom, „beim glaschen kafč,“ se mnogo klepžta ined lončki razvč. Pred mestom je krasen, košat drevorčd, dvoroge bučelc tam srkajo med! Sred mesta je zvezda, ki srca hladi; za „grUssat" in „dankat“ pripravnejše ni. Dekline so lične, so mleko in kri, da ta kraj Balkana krasotnejšili ni. Le nčke med njimi so take ko sod, v nezmernih obročih, prav „zukerfass-mod 1“ Še eno vam pravim, razširi naj sc: Slovenec da roko, poda se pa ne! To znamenito pesem je objavil Miroslav pod naslovom: „Ljubljana. (Burka.)11 v svojem „Na-preju11 štev. 65. leta 1863. Prepojena je z žarkim rodoljubjem, a tudi s humorom in satiro, bičajočo tedanje nemškutarje. Ko je izšla, vzbudila je splošno pozornost; romala je v številnih prepisih iz rok v roke. V tej pesmi omenja Vilhar nekaterih glasovitih ljubljanskih hiš, a prezrl je „hišico vseh mirnih duš“ na Žabjaku. V istem metru in z isto dobro voljo kakor Ljubljano je opeval v „Žabjankah“ pozneje tudi to hišo: Narodni mučenik Miroslav Vilhar je moral zaradi nekih člankov, natisnjenih v ,,Napreju“, prebiti šest tednov tukaj pod ključem. V Postojini je postavljen spomenik zaslužnemu pesniku in rodoljubu. Njegovo ime naj poveliča tudi Ljubljana, kjer je trpel za narodno stvar, vsaj s tem, da poimenuje eno svojih ulic z njegovim dičnim imenom. I. V. Na koncu Ljubljane poslopje stoji, ki hrani pod ključem domače ljudi. Nekaj o Andrejčkovem Jožetu. svojih spisih pripoveduje nekje, kako je kot dijak na počitnicah posodil vaščanom „Babico“ Božene Nemčeve, kako je ta knjiga slikovitega življenja na kmetih romala od hiše do hiše in prišla naposled vsa oguljena zopet nazaj v njegove roke. Dandanes romajo po rojstnem kraju Andrcjčkovcga Jožeta njegovi spisi, katerih nekateri mestoma baš tako živo in naravno opisujejo življenje v Črnem grabnu, kakor je umela Božena naslikati vsakdanje skrbi in radosti življenja „v roztomilem zškouti ratiborickem“, kjer je preživela svojo mladost, svoja najlepša leta. Nemčeve imenitna knjiga je prišla na svetlo 1855. 1., ko je bila pisateljica stara že 35 let, torej že izkušena, bistrega vida in . izbrušenega talenta; Jože je svoje črtice in slike pisal, ko je bil malo čez 20 let star, in tople barve, ki odsevajo iz njih, pričajo o njegovi nadarjenosti, ki pa še ni mogla biti izbrušena. Ko je češka pisateljica izročila svoje delo javnosti, bila je že 10 let delalna in večinoma priznana. V teh 10. letih so ji učeni ljudje svetovali, naj napiše sliko življenja v zakotni vasi, kako se ono vrši skozi celo leto, oziraje se na vse štiri letne čase, na običaje in slavnosti, tako da bo ona središče in os, okoli katere se suče vse to slikovito življenje. No središče njenih slik je postala stara inajka in vse delo — pisateljica ga imenuje „prostinke ditko fantasie“ — smatrajo za fino izraženo tugo po mladosti. Jože ni imel časa, da bi nam bil napisal slike, zrastle na bujni njivi razdražljivih spominov na preteklost — prezgodaj ga je pokosila smrt. Nepoznan je bil še in premlad, da bi ga bil kdo resno vzpodbujal. Le pritiskali so nanj: Napišite, napišite in pošljite! In tako je stavljal na papir to, kar je par dni poprej videl ali slišal, v priprosti, mikalni, narodni in plastični, vsakemu umevni besedi, v obleki, ki je prigodna priprostemu ljudstvu. Jože je pisal takorekoč v elementarni šoli pisateljevanja; vsak pisatelj se mora učiti v takšni šoli, predno da kaj dovršenega v svet. Pravijo, da je marsikakega pisatelja ustvarilo veliko gorje, ki mu je padlo na dnšo. Vse Jožetovo življenje je bilo dolgo gorje, ki se ga pa v svoji mladi sili še ni zavedal; prišlo bi mu bilo v poznejših letih v zavest in mu odprlo dušo. Napisal bi nam bil morda dolgo sliko in prištulil bi bil sentimentalnih namekov na tužno preteklost, kar nam dela časih takšne „Spomine“ nekoliko neužitne. No meni so tudi te slike, kar jih je zapustil, ljube in on sam mi je lepa slika. Bil je moj domači učitelj (štruftar) v četrtem normalnem in v prvem gimnazijskem razredu, za 30 grošev na mesec, in ob počitnicah sem hodil vsak dan z latinsko slovnico na tisto strmo reber nad Krašnjo, ki se imenuje „Konj“, kjer stoji še danes Jožetova rojstna hiša. Pripravljal me je za prvo latinsko šolo. Takrat mi je že posodil Kirdžalija in Desetega brata. Knjige je zelo ljubil. Vsi so nas tiste čase vzpodbujali k humanističnim študijam, vsi naj bi postali pesniki in pisatelji, s tem naj bi koristili domovini; danes bo treba, da sc mladina poprime realnih študij, da postanemo dobri gospodarji. Mnogokrat mi je samozavestno nameknil na svoje pisateljevanje in to po pravici. Pozneje sva prišla oba na konja: on je bil 1867.1. potrjen k topničarjem, jaz pet let pozneje k dragoncem, pa sreči na rame nisva zlezla. Ko je prišel od vojakov, hodil je po Ljubljani, stradajoč in čakajoč na kruh in zanimajoč se za vse, kar je bilo slovensko. Dasi mu ni nikdar posijalo solnce pred vrata, vendar ni nikoli afektirano in blazirano tožil o kakšni bridki usodi. Sin zdravega kmetskega očeta ni vedel ničesar o sentimentalnosti ali svetobolju. Njegov oče je bil zidar, pravi dovtipnež, ki so ga ljudje kaj radi poslušali, kamorkoli je prišel na delo. Kratke so Jožetove črtice in slike; posluša irhaste možakarje, ki mu pripovedujejo o znamenitih in vsakdanjih stvareh Črnega grabna, ne vsiljuje se jim za učenika in proroka, ve, da je za kaj takšnega premlad in neizkušen, le poslušaj jih, poizveduje in opazuje. Vročega popoldne ali jasnega večera sedi navdušeni mladenič pri možakih, ki jih ume naobraziti v pismu. O njih pripoveduje priprosto in naravno, vse ima pristno lokalno barvo za onega, ki pozna pohlevni Črni graben tako kakor jaz. Vse tiste stare „hiše“, o katerih piše Jože, so mi znane, deloma sem jih videl sam, deloma sem slišal o njih praviti, in v ustnem sporočilu ljudstva žive vse še dandanes, nekoliko pač zato, ker jih je Jože tako resnično naslikal in ljudstvo rado bere o njih. To niso priprosta deca domišljije to so resnični ljudje. Vsaka slovenska dolina naj bi imela takšnega lokalnega pisatelja, posebno ob jezikovni meji. Očitali so mu nago surovost govora in dejanja. Moj Bog — še vse drugačno nagoto smo od njegove dobe sem videli na slovenskem papirju in še privadili smo se je. Takrat na začetku naše pripovedne slov-stvenosti so nam naši najboljši pisatelji slikali skoraj same kmete, berače in podobne razcapane možičke. Za njimi je hodil Andrejčkov Jože. Kot pisatelja povesti bi ga imenoval pratikarja. Takšne povesti s pedagoško vsebino se tudi pri velikih narodih v veliki množini pišejo za koledarje, ki so namenjeni pripro-stemu ljudstvu. Za žalostjo pride vselej veselje. Strašni pogromi se gode na suhem in na morju. Zgubljene sorodne osebe se iščejo po vseh delih sveta, neznansko trpe, sami čudeži se gode in naposled, ko je bila brezbožnike zadela huda kazen, izteče vse gladko kakor po maslu. Povesti takšne vsebine krajšajo kmetom zimske večere in v mestu jih s slastjo prebirajo v kuhinjah, na mostovžih in stopnicah. Izmed Jožetovih povesti čislam najbolj „Plavca na Savini“. Seveda širok, globok, velik pisatelj Jože ni bil, takšen, da bi ga bilo treba šele po njegovi smrti „odkriti“; saj pri naraščajočem zanimanju za slovstve-nost odkrije tudi najširšega narodova duša sama; takšen ni bil, da bi mu bilo treba v naši dobi pretiranega in frazovitega kulta pred heroji vseh vrst postaviti sijajen spomenik. Prav in častno bi pa vendar bilo, ako bi mu krašenjska občina, v kateri se je narodil, vzidala skromno spominsko ploščo na šolo ali na cerkev. Poleg imena Andrejčkovega Jožeta bi sc lahko svetilo na tisti plošči tudi ime vzornega župnika-pisatelja Jurija Varla, ki je mnogo let pastirjeval v Krašnji, in ga imajo ljudje še sedaj v blagem spominu. Častno bi to bilo za krašenjsko občino. Sicer pa ima Andrejčkov Jože, ki je pisal s tolikim uspehom, da ga ljudje še zdaj radi čitajo, lep spomenik v svojih delih. Čitajte ga pridno, rojaki pod lepo Limbarsko goro! On je jemal svoje slike in črtice iz vaših ust in zelo ste mu bili pri srcu. Podlimbarski. Gregorčičeva labodnica. Jeremiji preroku-domoljubu. ‘č^elcdomoljub — prerok, v neumrljivi Jeremij;), nad Sijonom, solz potok, razdejanim tam prelija, naroda nosčč gorje. Zroč sijonske razvaline in ponižbo domovine lije svete tč solzč. Lil jih je, še zdaj jih lije o razpadu domačije; nikdar se ne posušč njega narodne solze. Večne so in bodo večne; vsaka v pesmi zdaj še sije: solzni biseri so to; ni jih lilo le oko, zroč, čuteč, nosčč bridko bol očine prenesrečne; voda iz oči to ni, to je živa srčna kri, zdaj še teče, še živi. Kakor školjke vsledi ran, same bridko bol trpčč, bisere rodč na dan, dar žareč, krasno blesteč, -smrtno ranjeno sreč nam preroka Jeremije dalo bisere je tč Mož on bil je bolečin --in naš rod je rod-trpin; on prerok je velik bil, ni-li v duhu tudi zrl jarma, kteri nas bo tri, solz za nas ni tudi lil? Kot za svoj — za naš rod lije v pesmih jih še zdaj ta dan: saj smo narod — Jeremije, narod, ko njegov, teptan, rod preziran, razdejan, l./n. ltiofi. S. Gregorčič. Pokojni pesnik je podpisanemu letošnjo spomlad javil, da prevaja oddelek sv. pisma, a ni povedal kateri. Ko me je dne 3. malega srpana t. 1. grede v Ribnico posetil v Trnovem, bilo je eno prvih mojih vprašanj dragemu gostu: kaj ima v delu? „E saj veš, da nič drugega, kakor 1 a m e n ta ci j e, “ odgovoril je šaljivo. Na prigovarjanje višega škofa drja Frančiška Sedeja se je namreč lotil prevajanja preroka Jeremije. Odlomek tega dela je prinesla „Gorica“ konec vinotoka pod naslovom: „Mo 1 i te v Je re m i j e, velikega preroka in domoljuba.“ Ponatisek tega prelepega speva mi je poslal pesnik dne 29. vinotoka; a par dni pozneje dne 1. listopada mi je pisal: „Ža-lostinkc so že vse poslovenjene v rimanih kiticah; le pile jim še manjka tu pa tam, — pa vem kje. Prihodnji teden jih ponesem nadškofu. Kot epilog k žalostinkam dodam kratko „odo“ na Jeretnijo-domo-ljuba. Najdeš jo. na drugi in tretji strani tega lista.“ — Bila je to zadnja pesem in ob njej zadnje pismo, ki mi je došlo od nepozabnega velikega pesnika. I. Vrhovnik. (j TJ 24. novembra 1906 v Gorici preminuli pesnik SIMON GREGORČIČ se je 26. nov. mrtev preselil iz rajskomilega gorkega podtrtja više gori v svoj mrzlotni zavičaj: nazaj — v planinski raj. 27tesa v jutro se je vleglo tu njegovo dragoceno truplo v rodno grudo na Libušnjem prav pod domačo vasjo Vresnim. 1. decembra je služil mestni župnik Ivan Vrhovnik v trnovski cerkvi v Ljubljani zanj sv. mašo-zadušnico, koji je poleg vseh odborov ljubljanskih ženskih podružnic prisostvoval tudi prvomestnik naše družbe. Družba pa je ob tej narodni žalozgodbi izročila v Gorico naslednjo brzojavko: „Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani kliče proroku svojega ljudstva — deviško čistemu pesniku Simonu Gregorčiču v prezgodnji grob: Počivaj v miru! Tomo Zupan, prvomestnik." Pressvetlemu in premiloatnemu gospodu Dr. Frančišku Sedeju, knezu -višemu škofu goriškemu o posvečenju in umeščenju dne 25. sušca 1906. leta. cel na svojem mestu vsakdo bodi, prost, visok zaseda sedež naj! mož pravi vedno v časti bo povsodi, ne stol možu, mož stolu da sijaj. Težko je človek biti, mož še teže v nemoški, nečloveški dobi tej; kdor pa, da mož in človek je, doseže, ta vredeji je živeti na vselčj. Mož vrli neomahno spejc k cilju, v Izberi poti si sodnik je strog, ne vda vabljenju se, ne vda nasilju, ne moti hvala ga in ne porog. Kaj mar mu spomeniki, kaj odlike? možato delo prva je odlik, s tem mož si trajne spleta lovorike, gradi si v srcih večen spomenik. Ne stan, naslov, zunanje ne priznanje, čeprav med svetom to največ veljii, jeklen značaj, dolžnosti spolnovanje, najvišja, prava dika je možfS. Dolžnosti slednji stan dovolj naklada, odgovor strog od njih dajal bo vsak, on, kteri vladan je, in on, ki vlada, mirno pa čaka vestni ga možak. Posamnik slednji je le del celote, v njo vkladaj, crpi spet iz nje moči; skup lože zmagajo se vse težkotc, in odgovornost težka se deli. Kdor je visok, naj z nižjimi se združi, v ljubezni veži jih poklic njihov; moč združena naj sveti stvari služi, potem ji vspcli obilen je gotov. Z višav naj solnce sije in naj greje, nam duh jasneč, množi naj setvi rast; skrbno pa glej, kdor seme v srca seje, da sad ljudem bo v prid in stvari v čast. Nikdar se setev vsa ne vkorcniči, nebroj sovragov šteje dobra stvar; a vzorov višjih svet, ne čas ne vniči, in blaga dela ne zainro nikdar,- Da, vzori večni, vzvišena dejanja iz roda v rod množe iz sčbe sad; pogum, sejalče, v potnih dneh sejanja tvoj pot še vnukom plod rodil bo zlat. Vsak dclalcc za svete smotre bodi, pri delu vztrajno, neomajno stoj; kdor pravi mož je vedno in povsodi, ne svetne, Božje sodbe se ne boj! In mož Ti boš, na svojem mestu pravi mož! Zato pa pozdravljen iz duše vesele, z višav in nižav naš iskren T i pozdrav; pogum, nadpastir Ti prevdane dežele, ne plaši se truda, ne boj se težav. Pač breme nelahko je to dostojanstvo, da Bog pa v olajšbo dovolj Ti darov: da verno izpolniš visoko poslanstvo, On moč dodeli T i in ves blagoslov! S. Gregorčič.*) *) To častitko, polno prelepili misli, je zložil gospod Simon Gregorčič novemu slovenskemu metropolitu, davnemu pokrovitelju družbe sv. Cirila in Metoda, kn.-viš. škofu drju. Frančišku Sedeju. Objavil jo je v „Gorici“ in v posebnih iztiskih. Pozneje jo je dopolnil — nove so 3., 7. in 11. kitica — popravil 2. in 4. kitico in dovolil, da se sme njegova dovršena pesem iznova natisniti v družbenem koledarju. Srčna mu hvala! r LUKA SVETEC v J Luka Svetec, voditelj slovenskega naroda. se spominjam galerije v stari redutni dvorani. Kadar je zboroval kranjski deželni zbor, čakal sem težko, da zapoje „zvon sile“ v starem gimnazijskem poslopju in ko je odpel, hitel sem, kar se je dalo, na imenovano precej prostrano polico poslušat naše poslance boreče se za pravice slovenskega jezika. Noben svetnik in naj si je bil še tako svetal in pozlačen, se mi ni zdel tako častit, kakor ti veljaki stoječi v borbi za naše svetinje: Toman, Bleiweis, Svetec. . . Pozabil sem čestokrat na obed poslušaje besede narodnega življenja prihajajoče iz ust teh častitih mož in potem sem težko čakal srede, ko so izšle „Novice“, kjer je stalo včasih dobesedno včasih okrajšano to, kar se je govorilo v redutni dvorani. Pomrli so blagovestniki slovenstva. Bil je pust, deževen dan, ko so leta 1870. peljali skozi Kranj, kjer sem bil tedaj na počitkih, proti Kameni gorici mrtvega drja Tomana. Umrl je oče Slovenije dr. Bleiweis; a eden naših prvih buditeljev in voditeljev še živi, Luka Svetec je dosegel častito starost 80 let. Po drugi narodni probuji izza leta 1861. — prva probuja leta 1848. je bila le hipna — je bil Svetec v vrsti tistih z uma svetlim mečem opasanih mož, ki so visoko dvigali zastavo Slovenije in zbirali krog nje osvestujoče se sinove. Ustava, ki se je vrnila avstrijskim narodom po porazih pri Solferinu in Magenti, jih je našla nepripravljene. Slovencem je bila usoda toliko mila, da so imeli dobre voditelje, ki so preganjali po-litiško temo morečo slovenske pokrajine. Dela je bilo čez glavo. Nemščina je gospodovala na vsej črti. Polne so je bile šole in uradi. Nasprotniki — starokopitni birokrati in nemškutarji — so odrivali naš jezik, češ da je neolikan in torej nesposoben, da bi se mogla ž njim izobraževati mladina. V marsikateri točki je glede na narodne zahteve vladala nejasnost pri mnogih rodoljubih. Treba je bilo braniti skromni slovenski čolniček potopa in hkratu ga prav krmiliti. Bilo je treba jasnega slovenskega programa. Največjo zaslugo, da smo ga dobili, ima Svetec. Najpoglavitnejša točka tega programa je bila zedinjena Slovenija. Posnemaje Hrvate in Čehe so segali nekateri tedanji rodoljubi po zgodovinskem pravu, ali bistrovidni Svetec je spoznal, da bi bilo to Slovencem na škodo. „Narodna ideja je zavladala po svetu. Topovi so pri Solferinu in Sadovi razdjali historične ideje, premenili stare historične meje. Kaj naj v takih okoliščinah bode vodilo nam Slovanom avstrijskim? Jaz trdim, da je med vsemi avstrijskimi narodi historično pravo nam Slovanom najmanj milo, da ugaja mnogo bolj Madjarom in Nemcem, nego nam. Historično pravo je dobri polovici avstrijskih Slovanov historično krivo,“ pisal je Svetec v „Novicah“ leta 1866. On pripisuje zgodovinskemu principu krivico, da Slovani nimamo skupnega programa. Historično pravo je krivo, da so Slovaki, Rusini in Slovenci sami sebi prepuščeni. Nas more oteti le narodno pravo. „Mi hočemo živeti, razvijati se in napredovati: to je naše historično pravo, naše pravo od veka.“ Svetec zahteva, da naj se združijo slovenske pokrajine v eno administrativno celoto z enim deželnim zborom. S tem samorešilnim načrtom Svet-čevim se mnogi narodnjaki niso mogli sprijazniti. Celo oče Bleivveis je imel neke pomiselke in ni sprejel do-tičnega Svetčevega članka v svoj list, nego ga je objavil celovški „Slovenec“. (Dr. Vošnjak,Spomini str 211.) „Daj nam narodno r a v n o p ra v n o st,“ kliče Svetec vladi („Novice“ 1866.), saj Avstrija ni le za Nemce in Madjare, nego tudi za Slovane. Če je federalizem mogoč v Švici in v Ameriki, zakaj bi ne bil pri nas? Ako nam Nemci dajo naše pravice, potem so pozabljene vse stare krivice, potem jim radi podamo roko v spravo; „saj vemo, da cilj in konec krščanske omike ni maščevanje, ampak odpuščanje, ni sovraštvo, ampak ljubezen.“ A krivo bi sodil, kdor bi trdil, da je samo vlada vzrok, da ne dospemo do ravnopravnosti, ki težimo po njej. Krivi smo tudi sami, ker premalo pazimo, da se nam izvajajo zajamčene pravice. Koliko zapisnikov se sestavlja Slovencem v tujščini na sodiščih, a nihče ne oporeka. Koliko vlog na državne in druge oblasti se spisuje v nemščini in italijanščini, ko bi se smele sestaviti po slovensko. Zato kliče Svetec rojakom: »Pomagajmo si sami k ravnopravnosti." Ne le v uradih, tudi v šolah mora Slovenec dobiti svoje pravo. Prava vzgoja mora vspevati samo tam, kjer se vrši v narodnem jeziku. Krepko je zavračal Svetec Kromerja v deželnem zboru; dejal mu je med drugim: „Mi skrbimo Za slovenski narod. Slovenski narod mora imeti pripomoček za izobraženje in ta pripomoček je le domači jezik. Seveda gospodje na oni strani ne pripoznavajo, da bi bil slovenski jezik pripraven za učni jezik in da bi se dalo sploh v slovenskem jeziku izobraževati in poučevati; ali meni se zdi, da ti gospodje ne razumejo prav, kaj je učni jezik. Oni mislijo, da je tisti učni jezik najboljši, ki je najbolj izobražen, ali to ni res. Učni jezik je najbolji tisti, katerega otrok najbolj razume in to je materin. Kaj pomaga siromaku najučenejši jezik od sveta, ako ga pa otrok ne razume. Da je pa naš jezik popolnoma pripraven za pouk, tega mislim nobeden ne bo dvomil. On je že od nekdaj učni jezik v cerkvi, kateri očitate, da je premetena, da zna izvoliti svoja sredstva. Da je jezik pripraven za nauk, ni treba, da bi bil učen jezik. Poglejmo v zgodovino. Mislite, da so po nemško lomili naši misijonarji, ko so divje Indijance izpreobračali? Ali se niso poprej indijanskega jezika učili in v tem jih učili sv. vere, pa tudi indijanske bukve pisali ter tako indijanski narod izobraževali ? In če se ozremo na našo lastno zgodovino slovensko, kaj pripoveduje naša zgodovina o krščanstvu, kako se je med slovenskim narodom razširilo? Zgodovina pripoveduje, da so prišli najprej nemški misijonarji med Slovence širit vero, ali njih nauk se ni prijel, ker niso jezika znali in nazadnje so izginili blagotvorni verski nauki brez uspeha za narod. Tu je izmislil neki slovenski knez, da narod potrebuje narodnih učiteljev, in je poslal po Cirila in Metoda rekoč: Ona dva, slišim, da znata slovenski jezik, teh tedaj prosim, da mi jih car pošlje. Ta dva sta prišla, sta poučevala v slovenskem jeziku, prestavila sta svete bukve na slovenski jezik in od tistihmal je stalo krščanstvo nepremakljivo med Slovenci.“ (..Novice" 1869.) „Ako se v naših šolah slovenski ne uči — govoril je Svetec v isti zbornici o drugi priliki — bode se narod zatrl, ponemčil, in J to je namen vsega današnjega postavodajstva. Ako se pošteno ravna z ljudskimi šolami, ni treba drugega izreči, naj si bode v deželni ali državni postavi, kakor,to: v ljudskih šolah je tisti jezik učni jezik, kateri je materin jezik otrok, ki hodijo v šolo. Ali imate zoper to kaj odgovoriti? Ni mogoče! Nobeden ne more nič ugovarjati, ako hoče, da se pošteno in pravično s slovenskim narodom ravna. Nobenega drugega sredstva za izobraženje ne more našemu narodu priporočati, kakor jezik narodov. Ako bi mi drugače ravnali, bi narod propadel; kdor tako ravnati hoče, tisti hoče narod ubiti." (ib.) Svojemu narodu želi Svetec priboriti poleg ljudskih in srednjih šol tudi vseučilišče. „Jaz sam sem bil eden tistih, ki sem tukaj v Ljubljani prve pravne nauke slišal v slovenskem jeziku. Eno leto smo hodili kriminalno in civilno pravo poslušat v slovenskem jeziku in kar je bilo 1849. leta mogoče, to bo dandanašnji še lože mogoče," tako je govoril leta 1868. v deželnem zboru v Ljubljani in z enako zahtevo je stopil nastopno leto pred državni zbor. Novo, živahno gibanje je prov-zročil Svetec s svojim predlogom v deželni zbornici dne 11. listopada 1890., ko je na čelu svojih tovarišev narodnih poslancev pozval vlado, da naj osnuje v Ljubljani višje sodišče in pravno akademijo. Kako vneto proslavlja v vtemeljevalnem govoru razvoj in procvet slovenskega jezika. „Jezik naš se lepo, čudovito lepo razvija. Primerjajmo naš sedanji jezik kakor se rabi v knjigah, kakor se rabi v javnem življenju in pri uradih in primerjajmo ga z nemškim jezikom, ako posežemo za dobro stoletje nazaj v čas slavne cesarice Marije Terezije. Oglejmo si nemške postave in ukaze istega časa. Ako se primerja naš sedanji jezik s tistim nemškim jezikom, mora se' reči, da je naš jezik res klasični jezik proti nemščini tistega časa. In jezik, ki se je razvil na tako lep način kljub temu, da je bil tako zametovali in zatiran, ima prihodnjost in je vreden, da stopi v vrsto drugih izobraženih jezikov." (Vseučil.zb. 80.) Avstrijska vlada je v Slovencih vedno negovala tuje šolstvo, a to ni bilo dovolj našim sosedom. Ustanovili so si društva, ki pod pretvezo, da skrbc za vzgojo nemške in italijanske mladeži, potujčujejo slovensko deco. Proti tej drzni nakani se je oživotvorila kakor „prava prisiljena samoobramba" šolska družba sv. Cirila in Metoda. Osnovalni odbor si je izvolil za načelnika narodnega voditelja Svetca. Mnogo je deloval Svetec v raznih slovenskih društvih, a priznati mora vsak, komur je znan razvoj družbe sv. Cirila in Metoda, da je posebno temu društvu posvetil vse svoje moči. Kakor drugi prvomestnik je redno zahajal na vsako od-borovo sejo, na vsako glavno skupščino. Družbi je bil vešča zaslomba v vseh pravnih rečeh. Kako se na drobno deluje za družbo sv. Cirila in Metoda, je pokazal Svctec v svojem bivališču. Njegovemu in njegove dične soproge vplivu treba pripisati obilno podporo, ki jo ves čas prejema naša šolska družba iz Litije. Litija je pod uplivom Svetčevim postala prvi kraj narodne požrtvovalnosti na Slovenskem. Svetec je navduševal za družbo zlasti ženstvo, ki se je zbrano v mnogih podružnicah poprijelo narodnega dela. „Ako nemške in laške gospe in gospodičine z veseljem in ognjevitostjo delajo za svoji družbi „Schulverein“ in „Lego“, ki sta nepotrebni, ki delata le krivico, koliko raji in s koliko svetejšim ognjem bodo Slovenke skrbele za našo družbo, ki nikomur ne dela krivice, ki brani le svoje in varuje kolikor more slovensko deco grdega narodnega odpadniška." (Svetec v „Slovenki“ I, št. 1.) Glavna skupščina družbe sv. Cirila in Metoda zbrana v Litiji dne 6. vel. srp. 1903. je vpoštevaje velike zasluge njegove izvolila Svetca za svojega častnega člana. Tistemu, ki stoji vojski na čelu, morajo biti znane vrline moštva zbranega pod njegovim praporom, a tudi hibe. Voditelj Svetec ni prezrl poglavitne napake našega naroda — nesloge. Proti tej nakazi se je bojeval ven in ven. „0 strnimo djanja edino" — kliče rojakom še mladenič — : Čudna je sila moči, ako sklepuje jih vez. Kapljice drobne, ko zveza objame jih, nosijo barke, Komaj vidljive očem lakna napletejo vrv; Lahko se lomi posamezna šiba. Podajmo si roke, Mnoštvo bo dalo pogum, zloga naklonila vspeh. Potlej naj rjove vihar, naj divja nevihta razsaja, Da potresava se tlak, da se skalovje drobi, Golti pogubni zijajte, ko brezdna peklenska široko, Mi se ne ganemo, tuj našemu srcu je strah." Ko se je jela prvikrat rušiti sloga in sta se snovali dve stranki: mlado in staroslovenska, izgovoril je Svetec na občnem zboru „Matice slovenske" leta 1872. znamenite besede: „Ne priznavam dveh taborov; jaz, kar se zavedam, semintudi bodem stal v taboru slovenskega naroda; vodila me je vest pri vsem mojem dejanju.“ In ko se je porajal in čedalje bolj poglabljal še sedaj trajajoči razpor med Slovenci, ni mirovala narodna vest slovenskega voditelja Svetca. Kakor oče razdvojeno deco je svaril prepirnike v tehtnih člankih objavljenih v »Novicah“ leta 1891. „Mi Slovenci smo majhen narod, a obdani od vseh strani od mogočnih sosedov, ki silijo čez naše meje in bi nam radi vzeli zemljo in narodnost. Le če združimo vse svoje moči, dušne in gmotne, in če se bomo v politični borbi držali trdne discipline, bode mogoče ohraniti se in vse sovražne napade odbiti,“ opominjal je Svetec. „Ne ločitev, ampak združitev bodi naše geslo; saj ne delamo zase, ampak jz a narod, ter nam je skrbeti za njegove dušne kakor telesne potrebe, kar pa dosežemo najuspešneje, najiz-datneje z združenimi močmi. Ako se nam torej, in sicer od dveh strani kliče: le odločno, le odločno! res bodimo odločni, ampak ne v prepiru, ne v sovraštvu, temveč v ljubezni do naroda svojega." Svetec je navcl vzroke prepira, a hkratu je pokazal pot, kako se nam ga je ogibati. Naposled je vprl pogled v bodočnost in bistrovidno prerokoval, kaj prinese prepir Slovenstvu. Svetčevega svarila niso vpoštevali zaslepljeni Slovenci. Petnajst let je minilo od tedaj, ko je objavil omenjene članke. Namestil sloge se je bujno razšopiril razpor. Ali je od tega kaj pridobila vera ? Ali je na dobičku naša narodnost? Kar smo si Slovenci priborili narodnih pravic, pridobili smo si jih tedaj, ko smo bili složni. Razkosanega, razprtega Slovenstva ne vpošteva nihče: niti vlada, niti sovražni nam sosedje. — 59 — „Vodila me je vest pri vsem mojem dejanju". . . „Ne delamo zase, ampak za narod" — s temi besedami je popolnoma označeno delovanje našega vzornega voditelja Luke Svetca; on ni delal zase, in tudi ne na strankarsko korist, njegovo delo je bilo naperjeno v prid vsega slovenskega naroda. Predno se je posvetil politiki, nastopil je Svetec na slovstvenem polju najprej kakor pesnik, pripovedovalec in kritik, naposled kakor jezikoslovec. V ..Sloveniji," „Vedcžu,“ »Novicah,“ „Slov. Bčeli" je nanizal . lepo vrsto nežnih pesmi, ki jih je Trdina pohvalil v »Ljubljanskem časniku" leta 1850. Njegovo pesniško ime je bilo: Podgorski, povzeto od rojstvene vasi Podgorja. Cegnar je leta 1858. obžaloval v »Glasniku" : »Kaj da ne poje tiča spod gore?" Isto obžalovanje, da se je odtegnil Svetcc pesništvu, je izrekel v najnovejšem času Simon Gregorčič in pristavil: „lz njegovih pesmi se vidi, da ima pesniškega duha."*) Spisal je par povesti; daljši, zgodovinski je naslov: Vladimir i Košara. Kakor kritik je oporekal v oceni »Zore" Majarju, Ma-cunu in Razlagu, ki so hoteli uvesti v knjigo neko zmes raznih slovanskih narečij, in naglašal, da se nam je trdno držati svoje slovenščine. Tej je pomagal z Janežičem, Cegnarjem, Ladislavom Hrovatom, Šolarjem in dr. določevati pravila. V svojih temeljitih jezikoslovnih člankih se je vedno opiral na živo narodno govorico, kakoršno je čul na raznih krajih slovenske domovine. On je stvoritelj slovenskega parlamentarnega jezika (»Lj. Zvon" 1896, str. 725). *) Morda bi gospod jubilar dovolil, da bi družba sv. Cirila in Metoda zbrala in izdala v svoji »Knjižnici" pesmi Podgorskega? Luka Svctec se jc rodil dne 8. vinotoka 1826 v Podgorju št. 77 v kameniški okolici. Dvanajstletni deček je šel v šolo v Kamenik in potem v Ljubljano, kjer je dovršil gimnazijo leta 1848. Prvo leto je študiral nato pravo v Ljubljani, a ker je bila pravoslovna akademija ljubljanska kmalu zatvorjena, moral je iti Svctec leta 1850. nadaljevat nauke na Dunaj. Dokončavši jih se jc vrnil v Ljubljano za pravnega praktikanta c. kr. deželnega sodišča. Leta 1854. je dobil službo avskultanta pri banski stolici na Hrvaškem ; nato jc bil za pristava in naposled za samostalnega sodnika pri tedanjih mešanih c. kr. kotarskih uradih. Izza prevrata leta 1860. je ostavil Svetec z drugimi tujimi uradniki vred Hrvaško („Slovan“ 1887, str. 362). V domovini je postal nato razpoloživ pristav pri c. kr. okrajnem uradu v Mokronogu, leta 1861. v Kočevju, leta 1864. na Brdu, kjer jc bil leta 1865. potrjen za pravega c. kr. okrajnega pristava. Leta 1866.se je odpovedal državni službi, ko ga jc mestni zbor ljubljanski dne 20. sušca i. 1. izvolil za magistratnega komisarja. Tedaj je država izročila ljubljanskemu magistratu mestno policijsko upravo. To tako važno kakor težavno službo je nastopil Svetec dne 28. sušca 1866. Ko so spomladi leta 1869. zavzeli Nemci mestni magistrat, bila jim je ena prvih nalog, da so se iznebili narodnjaka Svctca. Ob tedanji reorganizaciji magistratnih služeb je dobil mesto tretjega magistratnega svetnika Perona, a Svetec pokojnino. Minister pravosodja je imenoval nastopnega leta Svctca za notarja v Idriji, kamor se je preselil dne 28. velikega srpana 1871. Na svojo prošnjo jc bil premeščen leta 1872. v Litijo, kjer še sedaj deluje kakor notar izza 1. listopada i. 1. Svetec je bil mnogo let deželni poslanec. V deželni zbor kranjski je bil prvikrat izvoljen dne 30. malega travna 1863 v kočevskoribniškem okraju. Izbrali so si ga za poslanca z veliko večino Slovenci in Nemci. Kako so ga spoštovali nemški Kočevci, svedoči dejstvo, da ga je mestna občina kočevska izvolila dne 6. velikega travna 1863 za svojega častnega meščana. V istem okraju je bil še pozneje petkrat po hudem boju izvoljen za deželnega poslanca. Leta 1867. ga je poslal kranjski deželni zbor za državnega poslanca na Dunaj, kjer je imel dne 3. rožnika i. 1. znamenit govor, ki je pobijal ž njim dualizem. Vzkliknil je med drugim proroško: „Živo sem preverjen, da dualizem ni tista državna oblika, katera bi mogla okrepčati Avstrijo.“ On je bil pristaš federalizma. Ker ni hotela državna zbornica sprejeti nasveta za sporazumljenje z vsemi deželami in narodi, ostavil jo je s Tomanom, grofom Barboin, Lovro Pintarjem in z drugimi federalističnimi poslanci dne 31. sušca 1870. Istega leta je bil izbran za delegata v Pešti. Dne 14. vinotoka 1871 ga je zopet izvolil deželni zbor za državnega poslanca. Ko je palo Hohenvvartovo ministerstvo in je bil deželni zbor razpuščen, prišel je Svetec zopet kakor poslanec v deželno zbornico, a ne več v državno. Leta 1873. se je Svetec odpovedal deželnemu poslanstvu. Iznova je stopil v kranjski deželni zbor štiri leta pozneje, ko ga je dne 7. malega srpana 1877 kameniški in brdski okraj soglasno izvolil za svojega poslanca; pozneje je zastopal litijski, krški in trebanjski okraj do leta 1895., ko so namestil njega izvolili Dolenjci za deželnega poslanca Franceta Košaka. i. P. Slovencem na tujem. Mfinogo sem našel Slovencev v tujini — mrtvih ef,, in živih. Mrtve sem iskal na italijanskih, f? ogrskih, čeških in bosenskih bojiščih, kjer večkrat skupno počivajo prijatelji in sovražniki. Neki kameni pravijo v svojih napisih, da so tam umirali ljudje za svoje prepričanje, ponajveč za ono, kar jim je bilo po drugih usiljcno za prepričanje. Ponekod so v kamen vdolbena imena teh prepričanih mučenikov in med njimi sem našel tudi slovenska imena; drugod sem si le predstavljal ali slutil sem, da trohne tudi slovenske kosti pod spomenikom ali v njega bližini, ker kamen ni beležil imen, le na kratko je povedal, da so tu na polju v klanju padli in izkrvaveli ljudje, kakor jim je velela njih dolžnost, častno in slavno. Čimveč sem hodil krog teh spomenikov, tem jasnejša mi je bila naša zgodovina, tembolj sem umel na njih čitati ono, kar tam ni napisano, namreč da človeška zaslepljenost še ni izumrla. In Bog ve, koliko Slovencev počiva v mnogih gomilah na ogrski nižini ob Donavi in Tisi, kjer o ljudeh umrlih v boju ali za kolero ne govori noben spomenik. Kar je bilo mrtvega, vse so shranili v en grob, prijatelje in sovražnike in konje. „Muszka haloni" . (moskalski holm ruska gomila) imenuje Madjar takšne grobove, četudi niso pometali v nje samo Rusov. Mnoga slovenska mati je že zajokala za svo im sinom, umrlim daleč od doma. Bodi vam lahka tuja zemlja, mučeniki slovenski! Končali ste tek svojega življenja in zunaj domače zemlje ste se zgubili za svoj rod. Vas nisem osebno poznal, no dostikrat sem mislil na vas. Mnogokrat se spominjam tudi onih Slovencev, katerim se je še smehljala luč življenja, ko sem jih našel na tujem. Z mnogimi svojimi rojaki sem govoril tam, z ljudmi priprostimi in izobraženimi, starimi in mladimi, z ljudmi vseh stanov sem občeval. Dosti takih sem videl, katerim je že ugasnila iskra domoljubja, ki so se prezirljivo in nasmešljivo zavzeli, če sem jih spomnil domače besede. Posebno nekateri visoki gospodje so zelo nizko posadili svojo prvotno domovino, kjer so se nekdaj šolali s pomočjo slovenskih dobrotnikov. O onih rojakih, ki se nam zgube samo na Dunaju, bi se dala napisati debela knjiga. Pa o teh ne bom govoril. Pri živih telesih so mrtvi za nas in narod je zavalil kamen na njih grob; kamen, na katerem ni častnih in slavnih napisov. A dosti sem našel tudi takih, ki so se še zavedali svoje prvote. V nekaterih je bujno cvetelo domoljubje, do prave bolezni se je razvilo njih domotožje, drugi so postali malomarnejši in ravnodušnejši. Bili so takšni, ki so se kazali skrajno blazirane, ali kakor so rekli, vzvišene nad domoljubjem, naposled je tudi njim zazvenela tista struna, ki so jim jo napeli stariši. Žal, da sem pri njih otrokih videl potrgane vse tiste strune, ki naj bi jih vezale na domovino starišev, žal zato, ker na tujem bi bil baš jezik in nekateri običaji rodne zemlje prava vez med stariši in otroki, ki bi smatrali svoje roditelje za nekaj posebnega, različnega od tujcev in vzvišenega, ko bi edino pri njih videli priljubljene običaje, ko bi edino ž njimi mogli govoriti v jeziku, kakršnega ne govore vsi drugi ljudje; za nekak otok bi smatrali rodbino sredi tujega razburkanega morja, roditelje za svoje edino pravo zavetišče in za najčistejši vir pouka in tolažbe. Tako so živeli Židi in močni so postali, četudi razkropljeni po vsi zemlji. V Požunu je služil pred dobro četrtino stoletja pri vojaški intendanci star uradnik, ki se je pisal za Hribarja. Če je šel mimo moje pisalne mize, se ni ozrl name; pust in oduren je korakal s šopom papirjev mimo mene k svojemu predstojniku in nazaj; nič se ni zmenil zame, kakor bi mi bil odreveneli starina zavidal mojo zeleno mladost. Nekoč pa je zagledal na moji mizi slovenske novine. Osupel in radoveden je postal, jih vzel v roke ter sc izdal za Slovenca po rodu. Od takrat je pokazal precej zanimanja za mojo malenkost. Kadar je šel mimo mene, se mi je nasmejal in dostikrat je pogledal v moje novine. Potožil mi je v nemščini seveda, da mu je postal naš jezik že zelo tuj in bi ga bil do kraja pozabil, da ni imel pri svoji rodbini slovaških dekel. Izpraševal me je o Ljubljani, katere že mnogo let ni videl, in zanimalo ga je, kar sem mu povedal. V njem je še tlela iskra nekakega rodoljubja, a njegovi otroci so bili odgojeni Nemci in njegovi vnuki so sedaj skoro gotovo Mad-jari. In neki drug — častitljiv starček — se je zjokal, ko je slišal na tujem slovensko pesem in odkritosrčno je obžaloval, da je v štiridesetih letih svojega bivanja na tujem pozabil domači jezik, ki bi si ga bil lahko ohranil s čitanjem slovenske knjige. Na smrtni postelji, daleč v tujini, je govoril v svojih blodnjah vedno le o domačih krajih in zahteval je vode iz domačega „bla-goslovljenega" studenca, ki je bil nekaj sto kilometrov oddaljen od njega. In ti mladi poročnik, ti krasavec od nog do glave, si pač časih modroval, da ti domovina ni ničesar dala in da jej ničesar nisi dolžan. Vendar pa si izposodil od mene slovensko knjigo, rekoč, da nočeš pozabiti slovenskega jezika, ker sicer bi.te zasmehovala domača dekleta, ko bi ne uniel pravilno govoriti ž njimi. Če te dobro poznam, ljubček moj, boš v starejših letih, ko se uletiš, še ves vnet za svojo borno domovino, posebno če ti do tedaj naravnajo naša dekleta glavo. Velik dobiček imaš pa že sedaj od slovenščine, ker na njeni podlagi si se kaj hitro priučil češčini, ki jo tako zelo potrebuješ v službi. A videl sem druge, katerim je sijala radost v očeh, ko so mislili na domovino ali govorili o njej. Nekaj ur za Požunom sem v nemški vasi ob Donavi naletel na Ribničana Košmelja. Ne vem več, kakov se je naselil tje, in ali še živi in biva tam ; no to še vem, da je koruzo ličkal, ko sem prišel k njemu, in da sva sc z ginljivimi besedami menila o domačih stvareh. Spoznal sem na tujem dva naša inženirja. Čudil sem se njuni goreči ljubezni do rodne zemlje in učil sem se od njih. Enega — Radivoja Poznika — je že pokosila Smrt, drugi se je vrnil v domovino in živi v Tržiču. Shajal sem se s slovenskimi profesorji in uradniki, častniki in vojaškimi duhovniki. Naj smo bili doma, v gostilni ali na izprehodih, povsod smo govorili o domovini. — Vrinili so se nam časih drugačni pogovori: o politiki velikih narodov, o naših službenih skrbeh, pa kmalu smo zavrnili zopet na svoj priljubljeni predmet, ker nam je tako zelo prirasel k srcu. Vsak je čutil, da smo o tem že neštetokrat govorili, in vendar se nam je zdelo kratkočasno. Mnogokrat sem 5 opazoval in poslušal mlade vojake, kako vneto so govorili o svojem domu, mnogokrat sem jih videl, kako so otopelih, odrevenelih lic ter mokrih oči poslušali svojega visokega predstojnika, ki jih je poučeval, zakaj ne smejo na odpust ali ne morejo biti prestavljeni v domače kraje. Dostikrat sem jih spremil na kolodvor, ko so se vriskaje odpeljali na svoj dom; in mene je nekaj tiščalo pri srcu, ko sem se vračal na svoje službeno mesto. Govoril sem s priprostimi slovenskimi ljudmi v Bosni, z drvarji, ki so se vračali iz Romunije, s težaki, ki so delali na Češkem pri železnici, slovenske tovarniške delalce sem našel na Moravskem in mnogokrat sem videl tudi pri najtopejših iskro domoljubja. In slišal sem na tujem Slovenca, kako je izrazil svoje koprnenje po domačih tleh. „Ko bi Bog dal tako — je rekel — da bi se peljal kdaj za stalno v domače kraje, hotel bi izstopiti na meji domovine, kje tam pred Mariborom bi zapustil železniški voz, pokleknil bi tam na našo rodno zemljico in poljubil bi jo same radosti, da mi je več ne bo treba zapustiti.“ Naposled se spominjam onih, ki še bivajo na tujem, posebno onih, ki se nahajajo v različnih državnih službah. Leta teko, nabere se jih kakor jagod na mavro, težka postanejo, izerpijo se moči, človek si zaželi pokoja. In dovole mu ga. Kaj zdaj? S čim napolniti praznoto, ki nastane v srcu vsled izpreme-njenih razmer? Kje bi užival zasluženo pokojnino najudobneje? Država svojim uslužbencem, izvzemši redke slučaje, ne dovoljuje, da bi šli uživat pokojnino izven mej cesarstva. Kar gre iz domače blagajne, to se mora porabiti na domačih tleli. Tako je prav. Ali kar velja za državo, to naj bi veljalo tudi za sloven-. ski narod, ki primerno prispeva za njene potrebščine, tako da se po pravici lahko reče: Slovenski uslužbenec je plačan s slovenskim denarjem, zato naj se povrne med slovenski narod, kadar gre v pokoj. Ugovor, da Slovenci nimajo kapitalov, da bi res primerno prispevali za ustroj države, ne velja. Nazori se že jasne in na prvem mestu se nahaja sedaj delalna moč, iz katere izvirajo bogastva, in delalne moči je razmeroma toliko v Slovencih kolikor v drugih narodih. Svoji k svojim! In pot k svojim je krasna in srečna. Tisočeri so to že občutili in tisočeri še bodo. Ko vidim vojake, ki gredo, dovršivši težka službena leta, domov, triumfalno pojoč in vriskajoč, ne smejem se jim; spoštujem oni čut, ki jih pelje k svojim in blagrujem jih. Tako zaslužijo naše spoštovanje tudi oni upokojenci, ki se vračajo v našo sredo. Najlepša in najidealnejša jim je bila ona doba, ko so bivali še doma, in zdaj gredo za starim idealom Nekatere gospode je poslala naša uprava v tuje kraje, da lahko tem več svojih ljudi nastavlja pri nas. Pridite nazaj tedaj, ko lahko prosto volite kraj svojega miru in počitka. Prijetno se vam je zdelo na domačih tleh v tistih starih časih, ko so vas odtrgali od domovine, še prijetneje se vam zazdi sedaj, ko uvidite pri nas na vseli straneh napredek in preporod. Drugi ste morda čutili v sebi neko nerazumljivo tugo po izpre-membi, po kočujočem življenju — last mladih močnih duš — in prostovoljno ste šli v svet. A sedaj, ko se je ohladilo koprnenje po tujih krajih, ko ste izprevi-dcli, da je povsod dobro, doma pa najbolje, vrnite se; domovina, ki ne more pogrešati nobenega svojih sinov, vas čaka odprtih rok! Morda imate pomisleke, da tu doli ni šol, kakršnih potrebujete za svoje otroke. Bogme, dosti jih je in tudi takšne imamo, v katerih vam sčasoma dorastejo slovenski vnuki, ki bodo, vam v ponosili tolažbo, živa podoba vašega prvotnega domačega bitja. V preteklem stoletju seje naselilo mnogo naših upokojencev na Dunaju in v Gradcu in našo narodno gospodarstvo je mnogo izgubilo ž njimi. Posebno Gradec je veljal za njih eldorado. Ker je pa Ljubljana v zadnjih desetletjih silno napredovala in se razvila v moderno mesto, ki nudi svojemu prebivalstvu vse udobnosti drugih večjili mest, je umestno, da kličemo upokojencem vseh vrst, naj se nasele v Ljubljani. Ta klic je umestneji, nego oni po tujih turistih. — Zapustili ste nekdaj Ljubljano starikavo in v ozkih razmerah, a zdaj jo najdete pomlajeno, prenovljeno, široko, v njeni renesančni dobi. Zmagovalni, neumorni človeški duh jo je prerodil, mnogo koristnega in udobnega sta tukaj vstvarila um in okus. Pridite na naš topli jug in prepričajte se sami! Pa tudi po drugih slovenskih krajili je ugodnega prostora za vas. Krasna je naša domovina na vseli krajih in koncih, podobna je mirnemu letovišču in pripravna za človeka, ki je bil toliko let zakovan v same dolžnosti službe, navezan na konvencionalne forme družbe in na predsodke svojega stanu. Marsikateremu gospodu sc zdi pot v pokoj trnjeva, kdor je pa namenjen v domovino, tistemu se ni treba bati trnja, tisti uživa neko duševno naslado že leta poprej, predno jo je nastopil. Vse podobe mladih let mu ožive, pred oči mu stopijo lepi kraji, katerim je malo podobnih drugje, tam bo užival stare dni v prostosti in v miru kakor ptica, izpuščena iz kletke v zeleno bukovje. — N a j 1 e p š i tre n otek življenja j c o n i, k o se človek srečno vrača v svojo domovino! Podlimbarski. Koliko denarja ima vsa Bosna? r^llffako je oblegal slovenski pešpolk Kimovcev ^jjL) štev. 17 tri dni mesto Livno leta 1878 — je . popisal zelo točno, vestno in obširno pisatelj knjige izdane po družbi sv. Mohorja ..Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini11, gardni stotnik pl. Andrejka-Livnogradski. Na tem mestu hočem zabeležiti le neki zanimivi dogodek, koji jasno priča o naivnosti in prostodušnosti bosanskih prebivalcev. Mesto Livno je bilo v srednjem stoletju jako močna trdnjava, obdana od vseh strani z zanesljivim zidom, prilično 8—10 m visokim in po 2 do tri metre debelini. Za one srednjeveške čase je bila ta trdnjavica nepremagljiva. Poleg tega izvira reka Bistrica popolnoma med mestnim zidovjem in so se mogli obleganci vedno preskrbeti z vodo in skriti se v veliki, pri izviru reke nahajajoči se otlini (jami). V Livnu z njegovo neposredujo okolico je bil ustaški načelnik beg*) Bušatljija, imenovaje se ponosno *) beg grof. Livanjskini carjem, rekoč: „Ja sem car Livanjski i nikdo drug!" — Ta človek je bil sicer okoli 80 let star, a pri tem jako strog in neusmiljen nasproti ubogi „krš-čanski raji“. Celih sedem tednov ni smel nihče ne v mesto in ne iz mesta! Vsi Ttirčini so bili v tej okolici jako fanatično navdušeni za sveto jim vero Mohamedovo. Ker jih ni hotel ali bolje ni mogel braniti sultan, sklenili so torej, da se sami ubranijo vsakemu vmešavanju v svoje deželne razmere. Boriti so se hoteli do zadnje kaplje krvi! Posebno neupogljivi so bili prebivalci Krajine — del dežele, ležeče blizu hrvaške meje. — Na dan velike gospojne — 15. avgusta 1878.1. -je bila bojna sreča Livanjcem posebno mila; zapodili so v beg bataljon dalmatinskih domobrancev, podavivši pri selu Priluki blizu pol stotnije so ujetnike nečloveško razmesarili! Po tako žalostni izkušnji so naši vojaški krogi sklenili z veliko premočjo navaliti na utrjeno mesto in določene so bile za to štiri gorske brigade, okolo IB do 18.000 bojevnikov! Ukrotivši in zasedši dne 28. kimalca 1878 mesto Livno morali smo se napotiti še proti nekaj manjši tvrdnjavi Glamoču v Krajini, koja leži kakih 35—40 km severozahodno od mesta Livna. To nalogo je dobila 2. gorska brigada, koji je poveljeval cesarski princ nadvojvoda Ivan Salvator, takrat generalmajor, pozneji Ivan Orth. - Dva dni smo potovali do mesta Glamoča ter nočili nekako na pol pota blizu Vidimlja na prostem. Drugi dan se je mesto pokorilo na milost in nemilost predavši carskemu vojskovodji na precej priprosti blazinici že čisto zarjavele ključe te sicer skoraj napol porušene trdnjavice! — Pri dolgem odmoru — „lange Rast“ — prvega dne potovanja med Dolcem in Vidimljem zaneti moj sluga majhen ogenj precej kraj poti hoteč mi, kakor običajno, skuhati pristno „turško-gosto“ črno kavo! Ker je bilo vreme poprej delj časa deževno, bili smo vsi ogrnjeni s plašči; kajti, akoravno je ta dan sijalo gorko, jesensko solnce, vendar je bilo občutjivo mrzlo, ker ta ravnica Glamačka leži skoraj 1000 m nad morjem. Komaj se pojavi majhen dim pri mojem pripro- stem odgnjišči — že se prikaže, polagoma stopaje, mlad bosanski „junak“ kakih 17. do 18. let in nekako nerodno po vojaški pozdravivši z desno roko mi pohlevno reče: „Dobar dan, gospodine ! Kako si?“ — Jaz mu odvrnem: „Dao Bog dobar dan; šta (kaj) češ?“ — Ves vzradoščen, da razumem njegov jezik, počne mi mladenič pripovedati, v kakih stiskah in težavah da živi in životari ubožna „raja“ v Bosni in Hercegovini in to posebno zadnja dva meseca: „kajti znaj, gospodine moj dragi," nadaljuje svoje lamentacije, „da nismo bili uže sedam nedeljah (tednov) v cerkvi v samostanu „Gorica“ pri Livnu; jer ne da beg Bušatljija doči ti grad (Livno). — Oj, slava Ti, sveta bogorodica, da si tras spdsila turškega iga (ižesa) i da ste prišli v Bosnu Avstrijanci!“ — Mladenič je bil zelo čedno oblečen imajoč na sebi skoraj novo dalmatiko — suknjo, ki je enaka plašču, v kateri so ogrnjeni ,.leviti" pri slovesni maši — iz domačega sukna, bele barve. Pravil mi je tudi, kako so došli turški vojaci, idoči po patruljah na deželo, v sela ter jim pobirali bravino (drobnico), novce in celo obleko z života! Zgodilo se je včasih, da so ukazali arabski vojaki, naj ta ali oni domačin sleče svojo novo suknjo ter naj sprejme v zameno raztrgano vojaško obleko! — Naravnost neznosne razmere!! Bosanče se pomakne še bliže k meni, počne me izpraševati, da-li moja mala puškica — revolver puca (strelja) in da naj za poskušnjo parkrat ustrelim v zrak!! — Razloživši mu, da pri nas vojakih v taboru ne sme nihče streljati, še pridenem, da bi bil jaz radi tega gotovo ostro kaznovan! Ker ženim strelom moglo bi se vse vojaštvo vzbuniti (alarmirati)! On ves začujen vpraša, kako to mogoče, da bi jaz mogel biti kaznovan, „jcrbo Ti si gospodin i možeš raditi, šta Ti drago?!“ Kleče blizu mene prime tudi doljui konec mojega plašča in me vpraša: „Gospodine, ta tvoja kabanica (plašč) je vrlo lijepa; koliko novaca (denarja) si dal za-njo?“ — Jaz mu odvrnem na to: „Ta moj plaše stane pet sto banica*) (t. j. po našem denarju petdeset goldinarjev)! On to čuvši, poskoči na noge, pa vzklikne: „Uf, toliko novaca (denarja) neima vsa Bosna!!“ — I. J. Štefanov. :i;) banica — deset kraje, a v. v Češka narodna obrambna društva. dobi žalostnih političnih in gospodarskih razmer kot jasen dokaz nepravičnosti avstrijskih vlad $jjš do Slovanov si je ustanovil češki narod v obrambo svojega življenja in razvoja v deželah svetovaclavske krone mogočno narodno organizacijo. Ta organizacija obstoji v obrambnih narodnih društvih, ki branijo češke manjšine v ponemčenih krajih proti številnim, podjetnim nemškim društvom, povzdigujejo ljudstvo v narodni zavesti, izobrazbi ter gospodarstvu in bude po vsem Češkem medsebojno ljubezen in vspcšno pomoč. Proti češkemu narodu — in seveda tudi proti vsemu Slovanstvu — se bojuje cela Germanija. Vrsta nemških društev v kraljestvu in v Avstriji si prizadeva oslabiti in ponemčiti zlasti češke pokrajine. Središče tega stremljenja za obvladanje in germanizacijo Evrope je „Der alldeutsche Verband“ v Berlinu s 25.000 člani. Za nemško šolstvo v čeških deželah izda berlinski „AUgemeiner deutscher Schulverein“ letno 100.000 M. »Gustav Adolf-Verein“ in »Evangelischer Bund“ delujeta po geslu: »Proč od Ritna". Od početka tega gibanja se je ustanovilo v Avstriji 25 protestantovskih žup, v čeških deželali 13. Vsa ta društva v kraljestvu prispevajo v pomoč avstrijskim Nemcem z bogatimi vsotami, kupujejo posestva, obrtne zavode in bude vsenemško mišljenje. V Avstriji je največje nemško društvo „Deutscher Schulverein“ na Dunaju (njegov dohodek je znašal 1. 1903 — 430.000 K) za ponemčevanje vseh avstrijskih Slovanov. Jugoslovanom nevarna je „Sudmark“ v Gradcu, ustan. 1. 1889. V čeških deželah deluje 7 podjetnih društev: „Bohmerwaldbund“ s sedežem v Č. Budjejovicah (ust. 1. 1884.) za germaniziranje Pošumave, — zelo nevaren „Bund der Deutschen in Bohmen" (od 1.1894.) v Pragi, — „Bund der Deutschen Westbohmens“ v Pelzni (od 1.1892.), »Bund der Deutschen Ostbčhmens" v Trutnovem (od I. 1894.); — „Bund der Deutschen Nordmahrcns“ v Olomucu (od 1. 1886.), „Nordmark“ v Opavi (od 1. 1894.), „Bund der Deutschen Stldmahrens" v Znojmu (od 1. 1899.) za ponemčevanje Moravske in Šlcske. Ta nemška društva za germanizacijo češkega ozemlja imajo do 146.000 članov ter 242.000 K letnih dohodkov; vsled številnih odsekov so razširjena ob celi narodnostni meji. Središče nemških političnih strank je nemški „Volksrat“. Napram tem podjetnim nemškim društvom so si ustanovili Čehi svoja obrambna narodna društva. Poleg šolskega društva »Ustredni Matice Školskd,"*') katere delalnost je posvečena mladini vseh čeških dežel, brani češko ljudstvo pet društev: v kraljestvu „Na- :i:) Olej koledar 1. 1905. rodni Jed n otaSeveročeska" in »Narodni J ed-nota Pošu ni a v s k a, “ — za mejno grofijo in vojvodino „N a rod ni Jed nota pro vychodni Mo-ravu“ v Olomucu (od 1. 1885.), »Narodni Jed n o ta pro jihozapadni Moravu" v Brnu (od 1. 1886.). S posebnim ozirom za šlezske in doljno-avstrijske Čehe ter Slovake se je ustanovila v Pragi 1. 1896. »Česko-slovanska Jednota", in kot središče Moravcev in Šlezijcev v Pragi »Moravsko-slezskd Beseda“. V najnovejši dobi je nastala „N d rodni Rada“ (Narodni svet) ki naj združi vse delalce, važne korporacije in politične stranke k pravilno osredotočenemu in urejenemu delu. V čeških narodnih društvih je skupno 1097 delujočih odsekov z 99.000 člani in letnimi dohodki 208.000 K. So to dclalska središča, kamor se morejo pridružiti vsi Čehi ter se sniti v skupnem stremljenju — ne le za podrobno narodno delo, temveč tudi za delo v velikem slogu. Naloga tega članka je, razpravljati nekoliko o delalnosti narodnih društev v češkem kraljestvu. W *X* AT. V kraljestvu češkem je po ljudstvenem štetju 1.1900. „po občevalnem jeziku" 3,930.093 Čehov in 2,337.013 Nemcev. Nepravilnost uradnega štetja se je pa dokazala s privatnim štetjem, — in celo izdani „Lexikon obci“ je pokazal nepravičnost štetja, in češki narod se je zmanjšal za stotisoče duš — na papirju. Toda za politične namene Nemcev je potreba, da se zviša njih število nasiloma in umetno s pomočjo vlade. Nemci so se naselili na Češkem že za časa Pfemyslovičev kot kolonisti in po 30letni vojni se je njihovo število in moč znatno povečala ob dolgotrajni germanizaciji. N a nemškem ozemlju pa je živelo vedno mnogo Čehov, ki naj bi se v zadnji dobi nasiloma ponemčili. V pomoč tem češkim manjšinam sta se ustanovili dve narodni društvi, ki sta organizirali te manjšine, tako da se danes povečujejo češke manjšine ter sc osa m os voj u j e j o v moči in gospodarstvu. Nevarnost jim preti danes od prcdstoječc volilne reforme. Namestu resnično splošne volilne pravice, ki naj bi pokazala moč čeških manjšin našega severa, naj bi dobilo češko kraljestvo volilno reformo, ki bi slonela na vladnem geslu: raztrgati kraljestvo na dva dela: na dvojezični in na samonemški del. S tem bi se doseglo „zaprto nemško ozemlje," država v državi, kjer bi bile izgubljene češke manjšine. Društva, kot taka, nepolitična, ne morejo direktno vmes poseči ter delujejo na to le indirektno, imajoč za nalogo: prispevati k narodnemu, . duševnemu in gmotnemu pospeševanju češkega kraljestva v vseh smereh narodnega dela. Na češkem zapadu in jugu je kmetski stan zelo zadolžen; beda vlada in gospodarsko nazadovanje; velikoposestva ter obrtni kraji so v nemških rokah. Proti gospodarskemu nazadovanju in ponemčevanju zapadnih, južnih, in jugovzhodnih čeških krajev deluje „ N a r o d n i J c d n o t a P o š u m a v s k a “. Češki sever se peča večinoma z obrtnijo; vendar pa gine domača obrt (tkalstvo, steklarstvo, čipkarstvo i dr.) in veliki obrt nemški izsesava na lupežni način prirodno bogastvo zemlje, zasužnjuje delalski del naroda in deluje nasiloma za germanizacijo v namen, da si ustanovi ..izločeno ozemlje1* ter se popolnoma polasti teli krajev. Ozemlje najhujšega narodnostnega boja na severu in vzhodu kraljestva ima za svoj delokrog ..Narodni Jed nota Severočeska “. Obe društvi ste nastali skoro istočasno in vsled taistih potreb: N. J. P. 1. 1884., N. J. S. 1.1885. Že 1. 1883. se je porabila misel (ni znano, kdo jo je prvi sprožil), da bi se ustanovilo v obrambo Pošumave obrambno društvo, ki se je po ustanovitvi „Bolimerwaldbunda“ v istini poklicalo v življenje pod imenom ..Narodni Jcdnota Pošumavska**. Njen prvi načelnik je bil Dr. Fr. Houdek. ..Narod n i Je d n ota Severočeska** se je ustanovila 1. 1885. ob sodelovanju dr. F. L. Riegra in izvolila za prvega načelnika dr. Al. Pravoslava Trojana, državnega poslanca. Naloge obeh društev so: Preiskujeta vsestransko razmere in povzdigujeta narodno zavest, prosveto in blagostanje; prirejata predavanja, sestanke, narodne slavnosti, gledališke predstave in blažilne zabave; izdajata in razširjujeta duševne proizvode, ustanavljata knjižnice, čitalnice in zbirke ter podpirata češko turistiko; — gradita in podpirata šole sploh, zlasti pa poljedelske, obrtne in trgovske šole; — povzdigujeta gospodarstvo, razdeljujeta stroje, orodja, vzorce in modele; vpeljujeta nove obrtne in trgovske stroke, preskrbujeta mesta vajencem, poslom in rokodelcem; skrbita za pravično varstvo, cenen kredit, ustanavljata denarne zavode (hranilnice, kreditne zaklade). Na čelu društev stoji osrednji o d b o r z načelnikom, sestoječ iz 30 članov ter izvoljen na 3 leta. Pri osrednjem odboru so vpeljane posebne komisije, katerim so odločena posamezna polja delalnosti. N. J. S. ima sedaj tri komisije: organ i z u j o čo, redakčno in božično; N. J. P. ima sledeče oddelke: organizujoči, finančni, knjižniški, poljedelski, obrtni, za predavanja, šolski in druge za časa posebnih potreb. Po vsem okraju svojega delokroga imata društvi svoje krajevne odseke; krajevni odsek mora imeti vsaj 20 članov in je v stalnem stiku z osrednjim odborom. L. 1896. so se sestavile iz krajevnih odsekov skupine ali zbori in tajniški odseki. N. J. P. ima 22 takih skupin; N. .1. S. 12 zaupniških zborov, izmed katerih ima vsak v osrednjem odboru svojega referenta. Ustanovitev skupin in zaupniških zborov v obeh društvih je olehkotila in spopolnila narodno obrambo. Sedaj se namerava sestaviti krajne organizacije in s tem bi bila ureditev društev dokončana. Spočetka je vladala v društvih centralizacija, ki je zakrivila mnogo neuspehov ter škodovala razvoju ; pozneje seje vpeljala zdrava decentralizacija s prenesenim delovanjem; društva so si vzgojila s tem vrsto čilili delalcev ter sc razveseljivo razvila. Napredek obeh narodnih društev osvetljujejo številke. N. .1. P., je imela v prvem letu 150 odsekov z 11.524 člani, v 20. letu 402 odseka z 29.325 člani, 1. 1905. pa 443 delujočih odsekov z 32.000 člani v 22 skupinah. N. .1. S. je imela v prvem letu 95 delujočih odsekov s 3782 člani, v 20. letu 570 konstituiranih odsekov, a 1. 1905.—6. 589 konstituiranih odsekov z 51.000 člani v 12 zborih. Dohodkov jc imela N.J.P.l. 1884. K24.520,1.1904. K 90.525,1. 1905. K 139.365, skupaj v 21 letih 765.586 K. N..I.S. je imela dohodkov v prvem letu 7200 K v 20. letu K 86.865, 1. 1905,—6. K 88.415. Skupno je prejela blagajna osrednjega odbora N. J. S. v teku 21 let do konca upravljajočega leta 1905. K 863.631 in izdala K 771.359. TV' e j a obeh društev se je uravnala 1. 1896. z dogovorom, po katerem se je določil za mejo obeh društev 50. vzporednik. Praga in češki okraji, ležeči na tem vzporedniku, so nevtralni, kjer moreta ustanavljati obe društvi svoje odseke, (v večjih mestih obe naenkrat, v manjših le jedno). Sedež osrednjega odbora in pisarne obeh društev je v Pragi; (N. .1. P. namerava postaviti podružni pisarni v Pelzni in Č. Budjejovicah). Pisarna N. .1. P. odpošlje vsak dan 195 dopisov, pisarna N. J. S. 239 številk. Svedočbo o izvršenem delu obeh društev podaja za celo dobo obstoja nekoliko kratkih podatkov. Poleg stremljenja, združiti češko ljudstvo po društvih, se je delovalo za njegovo narodno zavednost in izobrazbo s predavanji agitačne in izobraževalne vsebine iz vseh strok ljudskega znanja. N. J. P. in njeni odseki so priredili že 3775 predavanj, N. .1. S. 7895 predavanj (s 37.000 K stroški). Vzgojili so si k temu pripravne moči in zlasti učiteljska društva pošiljajo sedaj osrednjemu odboru seznamek predavanj ter ljudskih kurzov, s katerimi se more takoj ugoditi vsakojaki potrebi. Zelo dobro učinkujejo tudi prosti razgovori o določeni temi. Češke manjšine spadajo med najbolj vnete čitatelje novin; izobražujejo se z njimi in oživljajo. Zato si društvi naročata in razpošiljata odsekom časopise vseli strok in redakcije dajejo gotovo število iztisov zastonj ali za znižano naročnino. L. 1905. sta izdali za časopise: N. ,). P. 3737 K, N. J. S. 3564 K. Nekateri odseki so ustanovili ali podpirali javne čitalnice (največja je češko-budjejoviška z 28.000 čitatelji na leto). N. J. Pi ima svoj organ „Pošumavi“ (mesečnik), N. J. S. mesečnik „Včstnik N. J. S.“ Češke manjšine na severu kraljestva imajo dva pokrajinska lista: „Trutnovsky Vestnik" in „Česky Sever"; akade-mični odsek N. J. S. v Pragi izdaja „Studentsky obzor menšinovy“. Knjižniška delalnost v društvih se zelo pospešuje, je premišljena, sistematična in urejevana z razumno roko. Notranja cena knjižnic raste, ker sc izločujejo starejše knjige dvomljive vrednosti in nadomeščajo z novimi izbranimi deli češke literature, pri čemur se ne varčuje z izdatki. Urejene knjižnice se vedno spopol-njujejo in zamenjujejo s posredovanjem osrednjega odbora. Nekateri odseki imajo lastne knjižnice in knjige se izposojujejo brezplačno tudi nečlanom. V mnogih občinah so se ustanovile po prizadevanju društev tudi javne knjižnice. N. J. P. in odseki imajo sedaj 365 knjižnic z 59.665 zvezki, N. J. S. 861 knjižnic z 80.791 zvezki. Osrednji odbor ima svojo znanstveno knjižnico, ki obsega za študij delovanja med manjšinami prepotrebne pripomočke. Društvi sta skrbeli tudi za poučne in blažilne zabave; velika skrb se posveča gledališki m predstavam, ki naj vzgojujejo narod in ki so na drugi strani tudi vir dohodkov za odseke. K prirejanju odrov daje na razpolago osrednji odbor odsekom dekoracije, ostale potrebščine si morajo preskrbeti odseki sami in stroške krijejo z dohodki predstav. Igra se splošno cenene in nove igre; nekateri odseki imajo tudi gledališke fonde, gledališke knjižnice in otroška gledališča za mladino. Lastnih odrov so imeli odseki N. J. P. 20, odseki N. J. S. 144 (v vrednosti 10.000 K). Po prizadevanju odsekov se goje tudi druge ljudske zabave po deželi in namestu popivanja in godbe se vrše akademije, koncerti, pevski večeri, izleti in narodne slavnosti, skioptične in panoramatične predstave. N. J. P. ima lastno panoramo v Pragi (letni dohodek 13.832 K) in v Pelzni (1090 K). Odseki podpirajo uspešno češko turisti ko in N. J. P. je sprožila misel k ustanovitvi „Kluba čeških turistov1* 1. 1887. Ker ne zadostujejo finančna sredstva „Osrednje Matice Šolske** za šolstvo manjšin, gradita tudi društvi češke šole, bodisi sami, bodisi s podporo „Osrednje Matice Šolske'*. Ni mogoče naslikati težav in bojev za vsako češko šolo. Čehe pode vsled tega od dela in iz stanovanj, preganjajo iz kraja, bojkotirajo in gospodarsko uničujejo. Uradi namenoma zadržujejo ali ne rešujejo opravičenih prošenj za češko šolo. V Podkrušnohorsku ni dosedaj za 10.000 otrok niti jedne češke meščanske šole. Močnejšim društvenim odsekom se je poverilo šolstvo v njihovem okolišu. Grade nove šole, stavijo jim poslopja, preskrbljujejo šolam potrebščine in pripomočke, ustanavljajo knjižnice za učence, dijaške kuhinje, podpirajo šolske izlete in ferijalne kolonije. Na jubilejno in ctnografično razstavo v Pragi sta poslali društvi množino otrok iz ponemčenega ozemlja ter 6 tako vtrdili v njih narodno zavest, in od te dobe se ponavljajo vsako leto otroški izleti v Prago. Posebno skrb posvečata društvi nadaljevalnim gospodarskim, obrtnim in trgovskim šolam; ustanavljata te šole, jih vsestransko podpirata in podeljujeta učencem darila in ustanove. Uprav dijaštvo dobiva podpore, ustanove za potovanja, mesta pri uradih in v zavodih ter se organizira v društva za narodno delo. Za deklice, ki so se navzele nemškega duha v samostanskih zavodih ali postale narodno mlačne, se je zgradil na prizadevanje N. J. S. zavod ..Jihočeska vesna“ v Č. Budjejovicah. N. .1. P. je izdala 1. 1905. za šolstvo 32.328 K, N. J S. 18.753 K. Da bi preprečila uspehe delalnosti nemških društev, ki vabijo češke otroke v nemške šole z bogatimi darili v božični dobi, morata društvi prirejati vsako leto božičnice. V osrednjem odboru se izvoli božična komisija, ki izda oklic na dobrotnike in korporacije z dosedaj nezadostnim uspehom. Spočetka grudna se nakupi blaga, oblek, perila ter obuval in se razpošlje revnim češkim manjšinam. Odseki bodisi prispevajo osrednjemu odboru ali pa sami razpošiljajo darila v njim poverjenem okolišu. Božičnicam prispevajo tudi druga društva. (Klub čeških turistov je daroval 1. 1905. češkemu severu 1623 K, krožek članov praškega Sokola 1600 K. i. dr.) Stroški za božičnice N. J. P. so znašali 1. 1905. 22.217 K, N. J. S. skupno z odseki 28.077 K. Gos p o d a rs ko d el a 1 no st morejo izvrševati društveni odseki le neposredno, je pa tudi mnogo samo gospodarskih odsekov. Osrednji odbor podpira njih stremljenje indirektno: z nasvetom, agitacijo, s stikom z osrednjimi poljedelskimi in narodnogospodarskimi korporacijami, pri njih izposluje za češke manjšine, gospodarsko se organizujoče, gospodarske ugodnosti in subvencije. Poljedelski deželni urad se je obnašal spočetka napram društvom nezaupljivo, pozneje jim je bil naklonjen, mnogo njih predlogov ugodno rešil in pri raznih društvenih akcijah uspešno podpiral na pomoč ubogim pokrajinam. Sedaj si društvi prizadevata, da bi prišli njuni delegati v zastopstvo pri poljedelskem uradu. Društvi skrbita za vzgojo gospodarskega priraščaja v poljedelskih šolah, pospešujeta te šole, vzdržujeta vzorna posestva z gospodarskimi strokami z ozirom na krajevne potrebe. V odsekih se vrše gospodarska predavanja, so vpeljani zistematični kurzi i dr. Zelo koristi kmetijstvu skupni nakup gospodarskih potrebščin, ki jih določijo društveni odseki oziraje se na pridelke češkega izvora. Preskrbi se sledeče : gospodarska gnojila, semena, podtaknjenci, kuhinjske potrebščine (sol, petrolej, žveplenke, meso, oglje), blago, gospodarski stroji (s pomočjo poljedelskega urada). Podpirajo se gospodarske razstave, pregledovanje živine, postaje čistokrvnih domačih živali, ustanavljajo se gospodarske zadruge, grade sadjerejske in gozdarske šole i dr. Ljudstvo se poučuje o ugodnostih zavarovanja proti ognju, elementarnim nezgodam i dr. in sicer pri čeških zavarovalnicah. Pri elementarnih nezgodah (povodnji, toči, ognju) podeljujeta tudi društvi podpore. Pomembna je rešitev češke posesti; zato kupujeta društvi posestva iz nemških rok, skrbita za ohranitev čeških realitet, preskrbujeta strankam kredit. 6* V ta namen so ustanovili posestveni fond, dosedaj seveda še mali (N. J. S. ima za njegove namene 74.341 K). Delovanje na gospodarskem polju je pridobilo društvoma veliko zaupanje v češkem kmetijstvu in povzročilo napredek in razvoj v gospodarstvu. V te namene je izdala N. J. P. 1. 1905. K 31.512 in N. J. S. K 20.915. Nič manj važna je delalnost društev za rešitev in pospeševanje, domače obrti v revnih gorskih pokrajinah. Glede na različne krajevne potrebe so si društva prizadevala na razne načine, da bi ohranila staro domačo obrt in opeljala novo dobiček donašajočo. N. J. P. je uvedla na češkem jugu pletenje košar; darovala je vrbove podtaknjence, poučevala o vrbi, 1. 1885. zgradila poskušne delalnice za pletenje. Za produkcijo lesenega blaga je zgradila mizarsko šolo, a ta je prenehala, ker ji je država in dežela odklonila svojo subvencijo. 1.. 1896. se je ustanovila čipkarska šola v Stražovi na Klatovskem, ki krasno procvita in izdeluje najlepše in najdražje čipke. Producenti čipek so bili odlikovani nelc na čeških razstavah, ampak tudi na razstavi v Kodanju, Štokholmu, Turinu in Londonu. L. 1900. je zgradila gospa Vlasta Stranecka čipkarsko šolo v Sedlici na Blatenskem, kjer dobiva dela po zimi krog 1000 žena. Tretja čipkarska šola je v Klenči. L. 1886. je dala N. .1. P. preiskati južnočeške kame-nolome z namenom, da zgradi kamenoseško šolo, a ni imela sredstev in tako podpira vsaj južnočeške dečke na drugih kamenoseških šolah. 1.. 1892. je nameravala zgraditi šolo za izdelovanje igrač, ustanovila se je pa s podporo N. .1. P. zadruga izdelovalcev lesenega blaga. L. 1893. se je zgradila d c I a 1 n i c a za jriko-blago v D.Sekyranih. Po mnogih gmotnih žrtvah se je prepustila pletarna članu osrednjega odbora V. Netušilovu, ki je zelo povzdignil pletarno, tako da danes pripada največjim podjetjem za triko blago na Češkem. (Triko blago prodaja: Nova trgovina Pošu-mavskih pletaren, Praha, Vodičkova ul. č. 22.) V svrho večjega razpečavanja južnočeških izdelkov se je udeležila N. J. P. z njimi vseh večjih razstav, priredila božično tržnico v Pragi in dala inicijativo k ustanovitvi „Zadruhy“ v Pragi, ki skrbi za razvoj domače obrti. L. 1897. je delovalo društvo za zgraditev „Če-skeho obchodniho družstva“ (češke trgovske zadruge), a ideja se ni posrečila. Izdalo je seznamek čeških trgovcev in obrtnikov, razširjalo lepake z geslom „Svoji k svojim" (kar se je prepovedalo). Prirejalo je reklamne razstave domačih potrebščin, pozvalo je češke trgovine in mesta k podpiranju južnočeških izdelovatcljev i dr. N. J. S. si prizadeva povzdigniti tkalst v o v Krkonoših, čipkarstvo v Rudohori in na Zambereckem, domače vezenje na Skutečskem, steklarstvo, zbiranje ko ral o v in biserov na Semilskem, vpeljuje pletenje ži m n ati h rešet, izdelovanje razni ščetek, umetniške razglednice i dr. V narodnogospodarskem oziru delujeta nadalje društvi z ustanavljanjem finančnih zavodov, hranilnic, Raifeisenovih kreditnih zavodov in st a v bi n škili zadrug. N. J. P. spopolnjuje število čeških kreditnih zavodov na jugu in vspodbuja srednje češke finančne zavode, da bi blagajne svoj prebitek vlagale v obrtnih zavodih in čeških hranilnicah v ponemčenem ozemlju. Pod vodstvom N. J. S. deluje danes do dvajset denarnih zavodov, ki dobro prospe-vajo ter imajo veliko važnost v tem, da gmotno oslo- bode češke dolžnike iz nevarne odvisnosti pri nemških zavodih, zlasti za časa volitev. Za češke manjšine si prizadevata društvi nakupiti ali sezidati poslopja kot središče vsega življenja in tako imamo poleg češke šole v nemških mestih vrsto lepili „N a ro d n i h d o m o v“. N. J. P. je predlagala zgraditev „Banky českeho lidu,“ vsled nerazumnosti in ponesrečenju pa se je vsaj vresničila „Č e s k a P o š u m a v s k a z d I o ž n a“, ki je pa dosedaj še preslaba za svojo nalogo. Za narodnogospodarske potrebščine je izdala N. J. P. do 1. 1906. do 300.000 K, in N. J. S. črez 200.000 K. Poleg tega sta nudili društvi češkim manjšinam nravno in gmotno podporo. Preganjani ali v stiski se nahajajoči Čehi so dobivali denarne prispevke, ako je bila njih beda v zvezi z narodnim delom. Jed-nako se je podpiralo bolehne, brezposelne, od dela odstranjene delalce; društvi skrbita nadalje za zidanje delalskih hiš in pravilno vpoštevanje domovinskega zakona. Nekateri odseki so si ustanovili podporne fonde. Tudi s posojilom podpirata društvi češke manjšine, kjer je v nevarnosti češka posest, ali pa preskrbujeta kredit pri denarnih zavodih. V privatnih sporih, ki so nastali iz narodnih vzrokov, plačata društvi češki stranki sodnijske stroške, v boju za pravice čeških manjšin pri državnih uradih, sodiščih, železnicah, župnijskih uradih preskrbita društvi pravno pomoč. Advokati vrše svoje delo zastonj ali za znižano ceno. Društvi izvršujeta deloma tudi posredovalno delalnost, akoravno bi bilo potreba posredovalnega zavoda za ponemčeno ozemlje k pravilnemu vodstvu. Društvi naznanjata stanje nepremakljivega blaga, po- nudbe in vprašanja po realitah, priporočata mesta za obrtnike, vajence, letna bivališča i dr, . . . Na vseli poljih narodnega življenja delujeta društvi jednako vneto za blagostanje češkega naroda. Njune osrečujoče delalnosti sploh ni mogoče dobro oceniti. Treba je k temu dela, vnetosti in denarnih pripomočkov. Nabirajo sc težko; vir dohodkov obeh društev je: Prispevki članov; ustanovni člani plačajo 200 K, pravi člani 10 K na leto, delujoči člani 2 K letno, izvršujoči člani vsaj 40 h na leto; tudi najrevnejši Čeh more biti izvršujoč član. Podpore čeških mest, avtonomnih korporacij, trgovin, društev in posameznikov. Zapuščnine, darovi, prebitki raznih slavnosti. Blagajniški prispevki (N. J. S. je imela 1. 1905. iz blagajen 4392 K dohodkov.) Narodni kolek; vendar dobiček od tega je malenkosten. Dosedaj v obeh društvih nezadostuje podpor. •X* *X- •X- Kljub raznemu n e s p o r a z u m 1 j e n j u in notranjim bojem je bilo društveno življenje v celoti vedno na tako visoki stopinji, kakor v nobeni drugi korporaciji. V društvih, zlasti od časa nove organizacije, prevladuje veselje do dela, stremljenje po napredku in gotov cilj: pomagati češkemu narodu k procvitanju, samostal-nosti in blagostanju. Napram močnim neprijateljem se bojujeta obe narodni društvi že črez 20 let in iz vspešnega delovanja se more spoznati, da nikakor ne brezuspešno. Bratje Slovenci! Tak je boj na meji Slovanstva. Ne mislite, da se gre tu samo za Čehe; padejo le ti, izginete tudi vi. Črez češko zemljo bi vas lahko poplavilo nemško morje. Delujte tudi vi v svojo obrambo, zbližujte se s Čehi! Taisti neprijatelj navaljuje tudi na vas. Spominjajte sc pri svojih trgovskih in gospodarskih potrebščinah Čehov! Nimate li domačega blaga, kupujte svoje potrebščine pri češ k i h i z d e 1 o va t e 1 j i h, s tem okrepite svoje slovanske brate, nikdar pa ne nevarnih Nemcev, ki vporabljajo svoj dobiček od strani Slovanov v njih pogubo. Besede F. Pa 1 a c k ega veljajo jednako za Čehe kot za Slovence: „Vsakdo se mora truditi, mora delati, žrtvovati, kolikor more, k občnemu blagu, zlasti za ohrano svoje narodnosti... Kedar bodo vsi domoljubi delovali odkritosrčno s pravo izobrazbo, pa nimam strahu za našo narodnost in narod naš. Ta se obdrži sam, dokler bode hotel in dalje, nego si žele njegovi neprijatelji.“ In da bi vsi sinovi delovali v p r o s p e h domovine z razširjanjem vede in omike to daj Bog. Fr. Stary. Vestnik družbe sv. Cirila in Metoda Družbe sv. Cirila in Metoda redna XXI. velika skupščina dne 2. avgusta 1906. 1. v Logatcu. i velika skupščina se je vršila ob ogromni i, uuciežbi v lepi narodni vasi Logatcu. u Posebno v mnogem številu so došli No- 1 F tranjci in kakor vselej udje šentpeterske ženske in moške podružnice ljubljanske ter Litijčanke. Častno je bil zastopan Trst, Goriška, Koroška in Štajerska. Ko je pridrdral jutranji brzovlak v Logatec, zasijalo je solnce in razpršilo meglo, ki je krila ta čas dolino. Na kolodvoru so bili zbrani člani ženske in moške podružnice v Logatcu ter so prisrčno pozdravljali došlece. Imenom logaške moške podružnice je nagovoril kot nje prvomestnik sodni pristav Josip Prevec v izbranih besedah skupščinarje, imenom ženske logaške podružnice pa je izročila gdč. Mici Puppisova s prijaznim nagovorom družbinemu prvomestniku Tomo Zupanu krasen s trobojnicami okrašen šopek. Obema se je zahvalil imenom došlih clružbin prvo-mestnik primerjajoč družbo z velikim deblom, kojemu so koreninice podružnice. Čim krepkeje so te, čim uspešneje delujejo podružnice, tem močnejša je družba, tem lepši so sadovi — obmejne narodne šole, ki so obramba slovenske narodne posesti. Potem, ko so okrasile narodne gospice došlece z ljubkimi šopki, so odšli skupščinarji v Dolenji Logatec, ki je bil okičen z izključno narodnimi zastavami. Pri občinski hiši je pozdravil došlece ob prvem slavoloku župan Adolf Mulley, imenom dolenjclogaškega gasilnega društva, tamburašev in bralnega društva pa načelnik Josip Smole. Obema se je zahvalil družbin prvomestnik posebno še poživljajoč sl. županstvo, naj bi tudi ono kolekovalo temu dnevu v spomin vse uradne listine z družbinim narodnim kolekom. Tak narodni tok gre namreč sedaj med županstvi po slovenski zemlji. Ob vsej dolgi poti do Gorenjega Logatca od kolodvora sem so stali veliki mlaji. Pri slavoloku v Gorenjem Logatcu so pričakali skupščinarje župan z občinskimi odborniki, župnik, Logatčanke v narodnih nošah, šolske deklice ter gorenje-logaški ognjegasci. Imenom logaških župljanov je pozdravil skupščinarje župnik Josip Lavrič; imenom občine gorenjelogaške župan Lenassi, ter imenom logaške šolske mladeži učenka Katinka Punčuhova. Le-ta je tudi izročila družbinemu prvomestniku lep šopek. Na pozdravih se je zahvalil prvomestnik povdar-jajoč, da je letošnja skupščina prva, katere se oficijelno udeležuje tudi šolska mladina pod nadzorstvom svojega učiteljstva. Pozival je to nežno mladino, naj po vspešno dovršenem pouku, kamorkoli jo že dovede usoda, zvesto služi sveti domovini. Ko so bili skupščinarjem zopet pripeti novi šopki na prsa, odkorakali so ob grmenju topičev z bližnjega griča in navdušeno pozdravljam na vrt župana Julija Lenassija na zajutrek. V župni cerkvi Gorenjega Logatca je daroval ob ‘/j 10. uri župnik Josip Lavrič sveto mašo za žive in mrtve družbine dobrotnike. Petje so med mašo vrlo' oskrbovali logaške pevkinje in pevci. •X- Po končani sveti daritvi so udeležniki odkorakali na vrt hotela „Kramar" v Dolenjem Logatcu na zborovanje. Družbin prvomestnik je otvoril ob 11. uri dopo-ludne zborovanje. Predstavil je skupščinarjem osebno navzočega c. kr. okrajnega glavarja gosp. Janko Kre-menšeka, ter zahvalno omenjal, da mu je izročila gdč. Mici Puppisova 200 kron za družbo, katere so darovali Logatčani, mesto da bi bili za današnji dan oskrbeli drago godbo. Dalje se je zahvalil višemu učitelju ter rednemu obiskovalcu naših velikih skupščin, Josipu Levičniku iz Železnikov za tukaj izročenih 52 kron imenom tamošnje podružnice. Na to je konštatiral sklepčnost velike skupščine ter pozval namestnega tajnika Makso Bradaška, naj prebere vodstveno poročilo. m —.sJliLž, ____________ Poročilo tajništva za XXI. veliko skupščino družbe sv. Cirila in Metoda dne 2. avgusta 1906 v Logatcu. Slavna XXI. velika skupščina! ^i^ansko leto je minulo 20 let, odkar so se začele ustanavljati prve podružnice družbe sv. Cirila in Metoda. Letos je minulo 20 let odkar si je 33 v prvem letu zasnovanih podružnic izvolilo glavno družbino vodstvo. Vsako leto je na velikih skupščinah poročalo vodstvo o svojem delovanju; poročalo je o uspehih, hvalilo delujoče in karalo speče podružnice, ki morajo iti glavna družbina opora. Na lanskoletni skupščini v Št. Juriju ob južni železnici so bili glasom § 16 pravil družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani v družbino vodstvo z vsklikom poklicani: prvomestnik Tomo Zupan, odb. Ivan Hribar, blagajnik dr. Ivan Milan Hribar, nam. prvom. Luka Svetec, odb. Ivan Šubic ter odb. dr. Pavel Turner. Radi obilih drugotnih poslov pa je med letom iz vodstva izstopil ljubljanski župan Ivan Hribar, denarni-čarski težki poklic se je kaj kmalu ogrenil dr. Ivanu Milanu Hribarju, 201etni družbin glavni tajnik dekan Anton Žlogar pa se je radi bolehnosti odpovedal daljnemu delovanju v vodstvenem odboru. Na prvomestnikovo prošnjo je z odobritvijo druž-binega vodstva na to prevzel z letošnjim novim letom družbino blagajništvo za družbo toliko vneti notar Aleksander Hudovernik. Ker je učiteljsko družbo za ormoški okraj priporočalo svojega predsednika Antona Porekarja kot zastopnika učiteljstva v družbino vodstvo, se je poklical kot svetovalec v vodstvo. Žal, da so mu ovirali drugi posli sodelovanje. Nekateri za narod pač zaslužni možje in dobrotniki naše družbe .so se preselili to leto na oni svet. Vsem naš hvaležni spomin. Dne 1. novembra 1905 pa je ugrabila smrt nad-zorništvenega poročevalca na lanskoletni skupščini, družbinega nadzornika župnika Martina Malenška. Pod njegovim vnetim in spretnim vodstvom ste kar najlepše prospcvali obe ljubljanski šentpeterski podružnici. Vodstvenih sej se je vršilo izza zadnje skupščine z dne 14. septembra 1905 do danes 11. Vodstvena pisarna je v istem času rešila 1050 ekshibitov. To precejšnje število sej in pa oznanjeno število družbinih spisov spričuje, da je delo v našem vodstvu postalo zelo razsežno. Razposlalo se je 6 okrožnic na podružnice, 36 v liste, 1 na vsa slovenska društva, 1 do vseh slovenskih posojilnic, 2 okrožnici do slovenskih občin poleg mnogih notic v naše časnike. Vse to naše naporovanje je rodilo obilega sadu. 16 slovenskih občin je sklenilo do sedaj, da ko-lekuje svoje uradne spise z družbinim narodnim ko-lekom. Na čelu jim stoji Ljubljana. Imenoma so naslednje: Partinje pri Mariboru, Dekani v Istri, Vič pri Ljubljani, Kog pri Središču, Kropa na Gorenjskem, Srednja vas v Bohinju, Dol pri Hrastniku, Krtina pri Ljubljani, Lahonci pri Ormožu, Litija, Mošnje pri Radovljici, Ljubljana, Ilirska Bistrica, Št. Vid nad Vipavo, Sevnica ob Savi ter Zgornja Šiška. Mnogo je tudi posojilnic in narodnih društev, ki rabijo naš narodni kolek. Čast jim: Naj bi tem sledile v kratkem tudi ostale občine in vsa narodna društva. Na novo je bila ustanovljena ženska podružnica v Žalcu. Prirastlo je v tem času 13 pokroviteljev, tako, da jih je danes v skupnem številu 389. Sedaj pa odkrita beseda do naših podružnic. Družba šteje v tem letu 152 podružnic, izmed katerih jih žal ne deluje 64. Te izkaže koledar za leto 1907 kot nedelujoče. Nedelujoče so deloma seveda po krivdi funkcijonarjev samih. Družbino računsko leto je solnčno — solarno leto; zato morajo podružnice vsaj do 31. decembra vsakega leta poslati svoje prispevke, če hočejo — da pridejo v družbin račun naslednjega leta. Vsako leto razpošilja vodstvo okrožnico, v kateri opozarja na to. Vendar je še vedno nekaj podružnic, ki ne vstrezajo temu pozivu, a zahtevajo pa, da se štej njih poslanina iz prihodnjega leta kot dohodek družbe v prejšnjem letu. Da bi sc vgodilo takim željam, potem ni mogoč noben točen račun. Na reelnih denarnih računih pa mora sloneti poslovanje v slednji teh skupin, ki so odgovorne občinstvu. Koliko bolj to še pri družbi, ki je postala med narodom toliko blagoglasna. Velika hiba našega občinstva je pa ta, da števila ustanovnikov, letnikov in podpornikov družbinemu vodstvu sploh ni bilo mogoče do danes dognati. Mnogo podružnic je namreč, ki ne pošiljajo ni-kakih prispevkov, ki ne sporočajo niti svojih odborov, še manj pa imen svojih udov. Nekatere pač naberejo denar ter ga upošljejo; a vkljub opetovanim pozivom prav ničesar druzega, kar bi označevalo njihovo, torej tudi družbino zgodovino. Izvestje o podružnicah in njih delovanju, ki se vsako leto objavlja v družbinem koledarju, naj bi bila prava slika — takorekoč zrcalo — vsega podružničnega delovanja. Zato pozivljemo danes na veliki skupščini dotične svoje podružnice in njih odbore, naj ne mečejo v koš vodstvenih objav in okrožnic ter tajniških pozivov. Podružnice naj bodo naši družbi prva opora. Njim ni naloga le ta, da bi nabirale ude ter pobirale udnino. Njihove dolžnosti so obširneje. Družbina kakor podružnična pravila so sestavljena na najširši podlagi ter omenjajo tudi prireditev zabavnih in poučnih večerov. Nekaj podružnic hvalevredno izvršuje to jim po pravilih odkazano nalogo. Da bi storile to vse, potem bi imeli med narodom prav toliko učilnic, kolikor podružnic. Širite omiko in vedo v svojem okraju in kmalu se pomnoži število naših članov. To slednje dejstvo bode pomnožilo simpatije in s simpatijami dohodke naši družbi. Vstrezajte vedno in povsodi tudi zahtevi, da se vam prodaja blago, ki je družbi' v korist. Vsak član naše družbe bi tem načinom bil pravi zastopnik-razpe-čevalec družbinega blaga ter bi tako pomnoževal družbine dohodke. Prav od delovanja naših podružnic je odvisno delovanje družbinega vodstva. Vzadnjih dveh letih so se prispevki naših podružnic pomnožili za 8000 kron, in skupni faktični dohodki družbe za 13.000 kron, če se odštejejo najeta posojila. Že to dejstvo je razveseljujoče. A mirovati ne smemo, marveč doseči moramo v denarnem obziru še več. Da je družba potrebna vsakojakih podpor, dokazujejo naše šole in naši vrteči. Ljudskošolskih razredov šteje družba 17, vrtecev pa 11. V teh učilnah je vsako leto več sto otrok. Letos smo jih koncem šolskega leta našteli 1886. Da bi imeli dovolj sredstev, lahko bi napolnili še 6 razredov le na tržaški deški in dekliški šoli, ter bi otvorili še otroške vrteče v Studencih pri Mariboru, v Gradcu, v Borovljah in Železni kaplji. Nov zavod, ki je pripadel oskrbi naše družbe, so slovenske paralelke dekliške ljudske šole v Mariboru z dvema razredoma, na kojem zavodu se otvori s prihodnjim šolskim letom še tretji razred. Tern načinom naraščajo leto za letom stroški ter se veča delokrog naše družbe. Ker rabimo mnogo posvetnih učnih tnočij, za kojih starost in onemoglost je treba skrbeti, zasnoval se je družbin pokojninski zaklad. — To dejstvo je brezdvombeno velikega pomena. S ponosom smemo pokazati prav na to znamenito pridobitev tega zadnjega svojega upravnega leta. Ta naš čin je bil potreben. Narodnostni boj namreč narašča od dne do dne. Z vedno večjimi sredstvi in novimi nakanami prihajajo med uboge Slovence — za-tirance, njih nasprotniki — gospodarji. Ni torej upati, da bi bila v doglednem času končana naloga naše družbe. Le z velikodušno osnovanim pokojninskim zakladom si pridobi družba dobrih učnih močij. Brez njega bi se branil vstopiti v njeno službo vsak le nekaj bolji učitelj. Da pa pridemo do zaželenega cilja, je potrebno, da deluje vsak član za družbine namere ter porablja v to vse svoje sile. Ako hočemo svojemu narodu ohraniti današnje posestno stanje — moramo najprej zagraditi gcografične meje bivališč našega naroda in to z živo mejo. Če se namreč danes naš nasprotnik ugnjezdi v tej ali oni obmejni vasici s svojo narodno šolo, v 2 desetletjih ne bode hotela tam generacija več poznati svojega materinega slovenskega jezika. In zopet smo izgubili del zemlje in sovrag se je približal za toliko osrčju Slovenije. Prva naloga nam mora torej biti ta, da napravimo mejo proti svojim nasprotnikom, mejo, ki ne bo pripuščala prodiranja sovražnikov, mejo, kojo bodo branili navdušeni borilci do zadnjega diha. Ta meja naj bi bile tamošnje naše narodne slovenske šole. Kjer ne dosežemo takih šol — v kojih bi se naša mladež vzgajala v slovenskem jeziku — tam skušajmo priti vsaj do tega, da zasede učiteljsko mesto Slovenec, ki se med potujčevalnimi činitelji ne bode strašil narodnega dela. Na ta način bi si vzgojili na naši meji deco in ž njo narod, ki se bode zavedal, da pripada veji Slovencev, ki se bode zavedal, da mu je to v čast, če vstraja pri svojem narodnem slovenskem prepričanju, ki se bode zavedal za materino grudo, koje ne sme niti pedi odstopiti svojemu narodnemu nasprotniku. Ta načrt je prav za prav popolnoma jednostaven — ni pa tako jednostavna njegova izvršitev. Niti od posameznega vodstvenega uda niti od celokupnega družbinega vodstva se ne more namreč zahtevati, da bi bilo popolnoma natančno poučeno o dejanskih razmerah, ki vladajo v tem ali onem obmejnem kraju. Ako hoče vodstvo izvršiti to svojo namero, mora za vse to izvedeti. Pri teh poizvedbah pa je vodstvo navezano na celoskupni narod slovenski, na vsakega posameznika v njem. Najbližje zaupnice vodstva bi morale biti podružnice. Dolžnost naših obmejnih rodoljubov mora torej postati, da vzrastejo podružnice v vsaki obmejni vasici. Te naj informujejo družbino vodstvo o razmerah v svojem okraju. Prirejati bi morale s pomočjo družbinega vodstva poučne družabne sestanke, na kojih se bodo vzgajali in izobraževali narodni omahljivci ter utrjevali v narodnem prepričanju. Doložnost vsakega zavednega rodoljuba naj bo: da pomaga oživotvoriti to popisano namero. S pričujočim je podalo vodstvo slavni skupščini površen naris o svojem delovanju pretečeno leto in opozorilo je po malem na delo, ki naj nas čaka vse v bližnji prihodnosti. Vodstvo se zahvaljuje ob tej priliki vsem onim, ki so sodelovali na dosedanjem družbinem delu, vsem slavnim občinam in posojilnicam, vsem slavnim uredništvom, vsem častitim društvom, vsem delujočim podružnicam in njih fukcijonarijem, vsem, ki so se spominjali naše družbe z volili, vsem skupaj in vsakemu posamezniku posebej. Vsem, ki so nakazovali denarne podpore, ki so ali rabili ali sklenili rabiti narodni kolek ter so drugače podpirali družbine namere. Vsem bodi izrečena najiskreneja zahvala ! Ob jednem pa prosi vodstvo vsacega tu naštetih činiteljev, vsacega dosedanjega podpornika naše družbe, da ohrani i v naprej svojo naklonjenost tiapram naši družbi kličoč mu v spomin: „Na delo tedaj, ker resnobni so dnovi A delo in trud ti nebo blagoslovi!" Družbin prvomestnik je pozval nato navzoče, da se v znak hvaležnosti in sožalja do to leto umrlih članov dvignejo raz svoje sedeže ter vprašal: če kdo hoče česa opomniti glede prebranega vodstvenega poročila. „Mirov“ urednik Anton Ekar iz Celovca želi izvedeti, v kakem stadiju da je vprašanje o št. jakobski šoli v Rožu. Odgovoril mu je namestni glavni blagajnik Aleksander Hudovernik, da je taka gospodinjska šola, kakor si jo za enkrat žele glasovi iz Št. Jakoba, izven družbinih pravil. Bila bi pa tudi že razen tega nemogoča, ker družba nima v to potrebnega denarja. Družbin prvomestnik zatrjuje na Ekrovo vprašanje, da se pogajanja v tej stvari še niso pretrgala ter da bi bil družbinemu vodstvu ideal ustanovitev Št. Ru- pertskemu zavodu dičnili koroških trdnjav ne le v Št. Jakobu v Rožu, marveč tudi še v Ziljski dolini in morda še na kakem drugem četrtem kraju. Deželni poslanec goriški Blazij Grča opozarja v daljšem s statističnimi podatki podprtem govoru na boj Slovencev z Italijani v Gorici, ter društva „Šolski dom“ in njega delovanja. Ker so dohodki »Šolskega dotna“ premajhni v razmerju s stroški in ker družba itak nima mnogo koristi od svojih goriških podružnic, predlaga: »Vodstvu družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani se priporoča, da stopi v dogovor z vodstvom društva »Šolski dom“ v Gorici glede tega, kako bi se primernim načinom našla pot, da se priklopijo goriške podružnice društvu »Šolski dom“. Poslanec Grča sc sklada s predlogom družbinega prvomestnika, da se prepusti ta zadeva posvetovanju v vodstvenem odboru. Miloš Štiblcr sc pritožuje, da sc goji preveč nemščine na družbini mutski enorazrednici ter priporoča otvoritev tudi deške samostojne enorazrednicc na Muti. Prvomcstnik izjavlja, da je bil ob raznih prilikah na Muti, a v pouku ni čul nikoli nobene nemške besede. Mutskih učnih uspehov pa tudi priznani strogi deželni šolski nadzornik Peter Končnik iz Gradca ni mogel prehvaliti in je prav on v graškem dež. š. svetu predlagal, naj bode ta šola očitna. Urednik Anton Ekar omenja, kako ljudstvo na Koroškem zahteva več nemščine v pouku in da je prav radi premalo nemščine izstopilo letos v Velikovcu 18 deklic. Župnik Fran Treiber trdi, da je očitna potreba, naj se uči več nemščine v Velikovcu. Miloš Štibler pa izjavlja, da so krog Mute bolj zavedni bivalci, kajti tam pa zahtevajo slovenščino. Tudi po njegovem menenju družba ustanavlja slovenske in ne nemške šole. Prvomestnik Tomo Zupan pritrja za svojo osebo z vso določnostjo izvajanjem akad. Štiblerja povdar-jajoč, da ustanavlja družba slovenske šole. A to vele-važno zadevo glede jezike na Muti in v Velikovcu izroči v odborovo posvetovanje in sklepanje: naj tudi ono o tem govori in pravomočno sklene. Ko se je vzelo po teli pojasnilih tajniško poročilo v znanje, pozival je družbin prvomestnik namestnega blagajnika notarja Aleksandra Hudovernika, naj poda blagajniško poročilo za I. 1905. Nato je blagajnik poročal o letnem računu in ga pojasnoval na primernih mestih. RAČUN družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani za XX. upravno leto 1905. Dohodki • 1 Račun prispevkov podružnic .... 24.239 91 2 ** dohodkov izvenpodružničnih ve- selic 1.180 37 j 3 »» podpore občinskega sveta ljub- ljanskega — 1 4 tl daril občin, posojilnic in društev 3.286 24 I I 5 *» darov Mohorjanov 509 80 6 tl raznih darov 2.593 63 ! 7 »» dohodkov iz družb, nabiralnikov 61 02 I 8 ♦ » zbirk časnikov 6.229 62 ! i 9 »» dohodkov iz prodaje družbinih vžigalic 4.000 — i 10 It dohodkov iz prodaje družbine kave 2.636 56 i 11 »» „ „ „ družbinega pralnega mila 42 50 ' 12 »» dohodkov iz prodaje družbinega šampanjca 236 13 »♦ dohodkov iz prodaje družb, valčkov 230 14 . „ peres 60 15 »t „ družbinih knjig . . . 612 06 16 tl „ šolskih knjig in učil . 1.200 66 j 17 »» družbinih znakov . . 291 18 »» „ poslopij in po- sestev 576 i 19 *» dohodkov narodnega koleka . . 4.075 97 1 20 *» prehajalnih prejemkov .... 915 71 21 »» volil 1.836 48 ! ! 22 »♦ prejetega posojila 1.500 — i 23 »* raznih dohodkov 20 j Dohodki . . i 57.833 53 Stroški . . . 56.762 55 | i Prebitek . . 1.070 98 j Saldo 31. decembra 1904 . . 6.194 73 Saldo 31. decembra 1905 . . 7.265 71 | Nadzorništvo: Oroslav Dolenec. Fcan Povše. flnton Svetek. Ivan Vrhovnik. S t r o š 1< i K v 1 Račun gradnje družbinih poslopij . . 8.825 56 2 „ vzdrževanja družbinih poslopij . 801 40 j 3 „ šolstva v Trstu a) deška šola 10.761 72 4 „ „ „ ^ „ b) dekliška šola 6.180 — ! 5 „ „ „ Št. Rupertu ob Velikovcu 3.850 — 1 6 „ „ na Muti 1.713 46 j 7 „ „ v Tržiču 1.522 — j 8 „ „ na Savi in Jesenicah . . 1.696 74 1 9 „ „ v Celju 848 — 10 „ „ „ Mariboru 1.068 — 11 „ „ „ Rojanu pri Trstu . . 1.715 68 1 12 „ „ pri Sv. Ivanu pri Trstu . 1.281 33 ! 13 „ „ v Rocolu poleg Trsta 1.396 34 1 ; 14 „ » „ Skednju pri Trstu . . 741 33 15 „ „ „ Pevmi pri Gorici . . 927 84 i 16 „ podpor 270 — 17 „ plačanih obresti 1.142 47 18 „ stroškov družbinih knjig . . . 1.188 12 19 „ „ šolskih knjig in učil 1.559 1 61 20 „ vodstvene pisarne 3.332 91 21 „ raznih stroškov 179 73 22 „ stroškov narodnega koleka . . 295 58 23 „ prehajalnih stroškov 597 28 24 „ vrnjenih posojil 4.067 23 25 „ nabavljenih premičnih .... 784 — 26 „ danih predujemov ...... 16 22 ! Skupaj . . j| 56.762 1 55 V o d s t v o : Tomo Zupan, Aleksander Hudovernik, prvomestnik. blagajnik. Povodom tega poročila se je razvila naslednja debata: Urednik Anton Ekar je omenjal, da so Korošci relativno mnogo prispevali za družbo, ako se pomisli, da so nabirali za šentjakobsko šolo v Rožu. Jurist Ernest Rekar je karal to, da se za razširjenje narodnega koleka stori premalo. Po njegovem menenju bi morala družba imeti veliko več dohodkov. Zato je nasvetoval, naj prevzame poseben odsek upravo narodnega koleka ter se teni načinom razširi njega uporaba. Tudi nasvetuje, naj se založijo alegorične razglednice posebno za božični in novoletni čas takim načinom, kakor to znajo Čehi. Prvomestnik je pojasnoval, da ne preostaje družbi delujočega osebstva. Omenjal je, da so akademiki začetkoma jako veliko delovali za narodni kolek. Zato je pozivali naj pristopijo akademiki v nasvetovani odsek za narodni kolek. Veletržec Anton Ditrich iz Postojne je priporočal, naj se vodstvo vedno prepričuje o kakovosti blaga, ki se prodaja v korist družbe, slabo blago ni družbi v dobro. Akademika Pintar in Klun sta vprašala, zakaj da ni hotela družba prevzeti v svojo upravo legitimacijskega listka, ki ga je uvedlo akademiško društvo „Sava“ na Dunaju. Prvomestnik je omenjal, da je dotični odlok že odobren ter da se je njega ekspedicija zakasnila le vsled obilega dela za današnjo skupščino. Ko se je odobrilo blagajniško poročilo, prebral je prvomestnik pismeno poročilo družbinega nadzor-ništva, kojega člani so zadržani prisostvovati skupščini. Tem potom pa predlagajo oprostilo. (Soglasna pritrditev). Prvomestnik je naznanil imena izstopivših članov ter podelil besedo logaškemu podružničnemu prvo-mestniku Josipu Prevcu, ki je predlagal v vodstvo 1.) za dobo treh let: Ivan Murnik, Dr. Ivan Svetina, Andrej Zamejic, Aleksander Hudovernik; 2.) za dobo dveh let: Ivan Vrhovnik, 3.) za dobo enega leta: Fran Črnagoj. V nadzorništvo: Dr. Josip Dolenec, Fran Pavlič, Fran Povše, Anton Svetek in Oroslav Dolenec ; v raz-sodništvo: Andrej Kalan, Dr. Danilo Majaron, Dr. Fran Munda, Makso Pleteršnik in Henrik Schreiner. Gdč. Kristina Demšarjeva, učiteljica iz Šmartna pri Litiji, pa je predlagala v vodstvo 1.) za dobo treh let: Anton Svetek, Anton Gričar, Ivan Vrhovnik, Dr. Ivan Svetina; 2.) za dobo dveh let: Fran Črnagoj; 3.) za dobo enega leta: Dr. Ivan Merhar; v nadzorništvo: Dr. Ivan Ilešič, Dr. Vladimir Ravnihar, Dr. Danilo Majaron, Dr. Otokar Rybar in Fran Povše; v raz-sodništvo: Andrej Kalan, Fran Vedernjak, Dr. Karel Triller, Karel Šavnik in Dr. Josip Tominšek. Po jako burnih prizorih se je vslcd trudoljubivega posredovanja okrožnega zdravnika na Vrhniki Dr. Janka Marolta sprejela po acclamativnem kompromisu lista. Izvoljeni so bili .4 v vodstvo 1.) za dobo treh let: Notar Aleksander Hudovernik, rač. višji svetnik Anton Svetek, profesor Dr. Ivan Svetina, mestni župnik Ivan Vrhovnik; 2.) za dobo dveh let: Viši učitelj Fran Črnagoj, 3.) za dobo enega leta: Profesor Dr. Ivan Merhar. B v nadzorništvo: Profesor Dr. Fran Ilešič, odvetnik dr. Danilo Majaron, mestni župnik Fran Pavlič, dež. odbornik Fran Povše, odvetnik Dr. Vladimir Ravnihar. C v razsodništvo: Stolni kanonik Andrej Kalan, kranjski župan Karel Šavnik, profesor Dr. Josip To- minšck, odvetnik Dr. Karel Triller in dež. sodni svetnik Fran Vedernjak. Nato se je zahvalil družbin prvomestnik Tomo Zupan vsem udeležencem ter zaključil zborovanje ob 7.23. uri popoludne. Ob l/.23. uri je sedlo nekaj nad 60 gostov k skupnemu obedu, ki se je vršil na kritem prostoru v vrtu hotela „Kramar“. Viši učitelj Lav. Punčuh je napil družbinemu prvo-mestniku in odboru. Notar Hudovernik je nazdravil družbinemu častnemu članu L. Svetecu na njegovi bližajoči se 801etnici, na kar se je v prisrčnem odgovoru zahvalil slavljenec. Tomo Tolazzi je napil narodnemu ženstvu. Gospa Maša Gromova, namestna prvomestnica ženske tržaške podružnice, se je zahvalila predgovorniku povdarjajoč, da zavedna Slovenka lahko dela za narod, ne da bi zanemarjala svoje domače dolžnosti. Sporočila je tudi pozdrave od tržaških sestra; zlasti prvomestniku. Notar Hudovernik se je zahvalil imenom družbi-nega vodstva vsem, posebno prvomestniku logaške podružnice, pristavil Josipu Prevcu, ki so pripomogli, da je tako krasno uspela vsa današnja prireditev. Ko je prevzel podružnični prvomestnik Prevec stoloravnateljstvo, očrtal je v daljšem govoru razmere na Koroškem urednik Ekar. Župnik Lavrič je slednjič napil obmejnim Slovencem ter je poživljal: Delajte, da sc narod zave, pedi zemlje se ne sme odstopiti tujcu! Po obedu se je pričel na istem vrtu koncert. Tu so se posebno odlikovali domači tamburaši pod vodstvom akad. Tomo Tolazzija in pa domači moški in mešani pevski zbor pod vodstvom organista Antona Vilarja. Org. Vilar je nalašč za ta dan komponiral „Pobrati-niijo“, ki je zelo všečevala ter se je morala ponavljati. Pohvalno moramo omenjati raznih paviljonov, v katerih so v narodni noši stregle gospice z najrazličnejšim: z jestvinami, s pijačo, a tudi s srečkami, razglednicami. Z večernim vlakom so se odpeljali zunanjiki prisrčno se poslavljajoč od zavedno narodnih Logatčank in Logatčanov. Brzojavni pozdravi so došli skupščinarjein ti-le: Jesenice: V nadi, da izbere družba Jesenice za prihodnjo skupščino, kliče bratski „Na zdar:“ Jeseniški Sokol. Prvačina: Za rešitev našega naroda Vam zagotavljamo pomoč. Pripravljeni smo Vam za vsako po-žrtovalnost. Podružnica v Prvačini. Ribnica: Slava Vam — vedno naprej! Ribniška podružnica. Velike Lašiče: Sovrag domovje kruti nam zatira, Na meji brat za bratom nam umira. Tembolj Ti družba cveti in pa rasti; Omejnike da rešiš zle propasti. Velikolaške rodoljnbkinje in rodoljubi. Vransko: Vranska podružnica iskreno pozdravlja današnjo veliko skupščino v nadi nadaljnega vspeš-nega delovanja ter želi izvolitve učiteljskega zastopnika v glavni odbor. Meglič, načelnik. Litija: Gromoviti „živio“ slavnim skupščinarjein—v duhu z Vami: Josip Koblar, rodbina Malt orčičeva in Gregorčičeva. Radovljica: Obžalovaje, da ne morem biti prisotna, pošiljam iskrene pozdrave: Ivana Zupančičeva. OOP__OOP__ Imenik podružnic z izkazom poslanih doneskov v 1905. letu. I. Kranjsko. 1. Bistriški okraj na Notranjskem: Ženska podružnica. Ustanovljena 16. oktobra 1887. I. — 1. gospa Pavlina Bac/iman-nova, zdravnikova soproga ; 2. gdč. Minka Brinšekova, trgovčeva hčerka; 3. gdč. Bibijana Bisajlova, učiteljica. Namestnice: 1. gospa županja Julija Valenčičeva, tovarnarjeva soproga. —- Ustanovnic 14, letnic 46, podpornic 7, skupaj 67. — V 1905. I. 184 K 28 v. 2. Bled: Ustanovljena 30. marclja 1886. 1. z odi. min. za notr. stvr. št. 4775. — Pokroviteljev 7, ustanovnikov 5, skupaj 12. V 1905. I. - — K. 3. Brdski sodnijski okraj: Ustanovljena z odi. dež. vlade 24. septembra 1886. 1., št. 9627. — 1. Frančišek Kadunce, župnik v Krašnji; 2. Janko Toman, višji učitelj, župan in posestnik v Moravčah; -3. J. Droll, c. kr. davčni preglednik na Brdu. Namestniki: 1. Oskar Dev. c. kr. sod. pristav na Brdu; 2. Josip Cegnar, župnik v Stranjah; 3. Matija Slak, župnik na Brdu. — Pokrovitelja 2, ustanovnikov 5, letnikov 18, podpornikov 26, skupaj 51. — V 1905. I. 22 K. 4. Cerknica in okolica: Ženska podružnica. Ustanovljena 30. avgusta 1892. 1. z odi. št. 11.278. — Pokroviteljici 2. — V 1905. I. 40 K. 5. Crklje na Gorenjskem: Ustanovljena 1. 1889. — 1. Andrej Kmet, višji učitelj; 2. Evgen Vavken, stud. phil.; 3. Josip Jenko, posestnika sin v Zgornjem Brniku. Namestniki: 1. Josip Likozar, mesar in posestnik; 2. Karol Mahkota, učitelj v Velesovem pri Cerkljah; 3. Josip Lapajne, učitelj. — Pokrovitelj 1, ustanovnikov 18, letnikov 12, skupaj 31. — V 1995. 1. 31 K 22 v. — Za narodni kolek 6 K 10 v. 6. Črnomelj: Moška podružnica: Ustanovljena leta 1886., potrjena dne 21. marcija 1. 1887. vsled odi. c. kr. okr. glavarstva v Črnomlju. — Ustanovnikov 5. — V 1905. 1. —■— K. 7. Črnomelj: Prva belokrajska ženska podružnica Ustanovljena 8. oktobra I. 1892. — Ustanovnic 6. — V 1905. 1. 27 K 50 v. 8. Gorenjska dolina: Sedež v Kranjski gori. Ustanovljena z min. odi. dne 8. aprila 1886. 1., št. 6134. — 1. Valentin LeviCnik, c. kr. sodni pristav; 2. Josip Bregar, višji učitelj; 3. - Namestniki: 1. Fran Žirovnik, c. kr. sodni kancelist; 2. Kaspar Lavtižar, župan in posestnik; 3. Friderik Razinger, posestnik. — Pokrovitelja 2, ustanovniki 4, letnikov 40, skupaj 46. — V 1905. I. —— K. 9. Gorje in okolica: Ustanovljena 24. junija 1. 1898., št. 2772. — Ustanovnikov 5. — V 1905. 1. 57 K 10. Idrija: Moška podružnica. Ustanovljena z odi. c. kr. dež. vlade kranjske 1. septemkra 1. 1886., št. 8837. — 1. Fran Vončina, c. kr. paznik v tovarni za cinober; 2. Leopold Pogačnik, c. kr. žgalniški paznik; 3. Matija Seljek, c. kr. delavec v tovarni za cinober. Namestniki: 1. Josip Šepetavec, župan, trgovec in posestnik; 2. Josip Rupnik, strojar in posestnik ; 3. Dragotin Lapajne, profesor na mestni realki in posestnik. — Pokrovitelja 2, ustanovnikov 11, letnikov 18, skupaj 31. — V 1905. I. 34 K. 11. Idrija: Ženska podružnica. Ustanovljena z odi. c. kr. dež. vlade dne 29. oktobra 1. 1892., št. 13.037. — 1. gospa Dragotina Lapajnejeva, posestnica; 2. gospa Dragotina Šotolova; 3. gospa Natalija Šepetavčeva. Namestnice: 1. gospa Marija Lapajnejeva; 2. gospa Marija Levstekova; 3. gospa Marija Tschemerniggova. Pokroviteljica 1, ustanovnic 21, letnic 40, podpornic 20, skupaj 82. — V 1905. 1.51 K 20 v 12. Ilirska Bistrica-Trnovo: Ustanovljena 13. avgusta I. 1886. z odi. c. kr. dež. vlade kranjske. — 1. Martin Zarnik, višji učitelj v p. v Trnovem ; 2. Anton Tomšič, orož. stražmešter v p. v II. Bistrici; 3. Vinko Šket, trgovec v 11. Bistrici. Namestniki: 1. Rudolf Valenčič, trgovec in tovarnar; 2. Anton Žnidaršič, trgovec in tovarnar; 3. Kristijan Hodnik, posestnik. — Pokrovitelj 1, ustanovnikov 16, letnikov 38, skupaj 55. V 1905. 1. 153 K 28 v. 13. Jesenice in Koroška Bela: Ustanovljena 7. julija I. 1903. z odi. c. kr. dež. vlade kranjske št. 2805. — 1. Matej Rabič, tov. del.; 2. Ivan Prijatelj, kapelan; 3. Ivan Zabukovec, župnik. Odborniki: Nikolaj Bernard, tov. preddel. na Savi; Karol Čuk, kapelan na Jesenicah; Ivan Glavič, tov. del. na Javorniku ; Vinko Lavtižar, tov. del. na Savi; Pran Pogačnik, tov. del. na Savi in Peter Rozman, tov. preddel. na Savi. Pokrovitelji 4, ustanovnikov 7, letnikov 138, skupaj 149. — V 1905. I. 221 K 97 v. 14. Jeseniška občina: Ustanovljena z odlokom c. kr. dež. vlade dne 11. julija 1905, št. 2534. — 1. dr. Fran Kogoj, župan, okrajni zdravnik; 2. Pran Fabinc, učitelj; 3. Lovro Humer. Odborniki: Ivan Legat, Jakob Mesar, Milan Guštin in j- Štefan Lazar. Letnikov 36. V 1905. 1. 200 K. 15. Kamenik z okolico: Moška podružnica. Ustanovljena dne 31. marcija L 1899., št. 3502. 1. Josip Močnik, lekarnar in posestnik; 2. Emil Adamič, učitelj; 3. Alojzij Mazgon, c. kr. davčni pristav. Namestniki: 1. Anton Slatnar tiskarnar; 2. Fr. Jutraš, c. kr. davčni pristav ; 3. Fran Krainer, c. kr. davčni pristav. — Pokroviteljev 5, ustanovnikov 16, letnikov 143, podpornikov 18, skupaj 182. — V 1905. I. 346 K 70 v. — Za narodni kolek 11 K 68 v. 16. Kamenik: Ženska podružnica. Ustanovljena 6. septembra 1. 1891. z odi. c. kr. dež. vlade kranjske št. 11.014. — 1. gospa Ana dr. Krautova, odvetnikova ter županova soproga; 2. gospa Marija Vremšakova: 3. gdč. Terezija Karolnikova, Namestnice: 1. gospa Terezija Kemperlova \ 2. gdč. Josipina Polakova; 3. gdč. Ivanka Trpinčeva, Pokroviteljic 8, ustanovnici 2, letnic 66, podpornic 18, skupaj 94. V 1905.1. 200 K. 17. Kostanjeviški okraj: Ustanovljena z odlokom c. kr. dež. vlade 17. maja 1. 1890., št. 5826, iutimacija c. kr. okr. glavarstva 12. maja 1. 1890., št. 9788. Ustanovnikov 6. — V 1905. 1. K. 18. Kranj: Moška podružnica: Ustanovljena 28. novembra I. 1885., št. 4426. 1. Vinko Majdič, veletržec; 2. —; 3. Frančišek Luznar, višji učitelj na Priskovem. Namestniki: 1. Ferdo Polak, trgovec; 2. — 3. dr. Val. Štempihar, odvetnik. Pokroviteljev 5, ustanovnikov 15, letnikov 87, podpornikov 8, skupaj 115. — 1905. 1. 200 K 40 v. 19. Kranj: Ženska podružnica. Ustanovljena 13. avgusta 1 1892. z odlok. št. 10.889.— 1. gospa Leopoldina Savnikova, soproga mestnega župana; 2. gdč. Janja Miklavčičeva, učiteljica; 3. gospa Pirčeva, trgovčeva soproga. Namestnice: 1. gospa Matilda Majdičeva, soproga veletržčeva; 2. gdč. Marija Poossova, učiteljica; 3. gdč. Radivojka Ulrihova. —• Pokroviteljica 1, ustanovnic 21, letnic 63, podpornica 1, skupaj 86. — V 1905. 1. 611 K. 20. Kropa-Kamena Gorica-Dobrava: Ustanovljena z minist. odi. dne 30. marcija 1. 1886., št. 4774, — Pokrovitelji 4, ustanovnikov 8, skupaj 12. V 1905 I. —K. 21. Krško in okolica: Moška podružnica. Ustanovljena 6. marcija I. 1887., z odlokom deželne vlade v Ljubljani 24. marcija št. 3013. — 1. dr. Jurij Pučko, c. kr. notar; 2. dr. Tomo Romih, mestni župan in mešč. šole voditelj; 3. Zdravko Novak. Namestniki: 1. A. Gregorin; 2. O. Križman; 3. Ivan Lapajne, ravnatelj mešč, šole. Ustanovnikov 7, letnikov 38, podpornikov 9, skupaj 54. — V 1905. I. —•— K. 22. Krško in okolica: Ženska podružnica. Ustanovljena z odi. c. kr. dež. vlade v Ljubljani 27. julija I. 1894., št. 13.985. —• 1. g. Marija Pfeiferjeva; 2. gdč. Ana Romih-Šmidingerjeva; 3. gdč. Marija Žmavec. Namestnice: 1. gospa Amalija Jugovičeva ;’ 2. gospa Leop. Kalanova; 3. gospa Ivanka Lilekova. — Pokroviteljici 2, ustanovnice 4, letnic 40, skupaj 46. — V 1905. 1. 107 K. '23. Litija: Ustanovljena 1. novembra I. 1886., št. 10.929. — 1. Jernej Zupančič, kurat; 2, častni član in namestili prvomestnik družbi sv. Cirila in Metoda Luka Svetec, vitez Fran Josipo- vcga reda, c. kr. notar; 3. Fran Knaflič, trgovec in posestnik v Šmartnem. Namestniki: 1. Bernard Andoljšek, višji učitelj; 2. Ivan Erjavec, kapelan v Šmartnem; 3. Fran Slanec, veleposestnik. — Pokroviteljev 39, ustanovnikov 9, letnikov 24, podpornikov 69, skupaj 141. V 1905. I 175 K. 24. Ljubljana: Prva ljubljanska. Ustanovljena z odi. deželne vlade dne 14. oktobra I. 1885., št. 10.133. — 1. dr. Vinko Gregorič, dež. primarij in posestnik; 2. Fran Novak, c. kr. gimn. profesor; 3. prof. dr. Ivan Svetina, kn. š. duhovni svetnik. Namestniki: 1. Ivan Sušnik, stolni kanonik; 2. Anton Bartel, c. kr. gimn. profesor; 3. dr. Ivan Milan Hribar, odvetnik. Odborniki: Maks Braclaška, c. kr. fin. rač. asistent in dr. Jakob Žmavc, c. kr. gimn. profesor. — Pokroviteljev 55, ustanovnikov 41, letnikov 262, podpornikov 37, skupaj 395. — V 1905. 1. 1925 K 56 v. 25. Ljubljana: Š en ki a v š ko-f r a nčiš k a n ska ženska podružnica. Ustanovljena 25. julija 1. 1892. — 1. gospa Franja dr. Tavčarjeva; 2. gospa Tereza dr. Jenkova; 3. gospa Franja dr. Gregoričeva. Namestnice: 1. —• 2. gospa Lina dr. Hudnikova; 3. gospa višje svetnikova Ar. Ferjančičeva. Odbornice: gospa namestnega župana Marija dr. Bleivveisova pl. Trsteniška, gospa soproga deželnega odbornika Marija Grassellijeva, gospa Marija dr. Kušarjeva, gospa velctržca Uršula Souvanova in gospa dež. sanit. referenta Marija dr. Zupančeva. — Pokroviteljic 16, ustanovnic 25, letnic 45, skupaj 86. — V 1905. 1. 80 K. 26. Ljubljana: Št. jakobsko-trnovska moška. Ustanovljena z ministerijalnim odlokom 29. marca 1. 1886., št. 3164. — 1. dr. Fran Papež, vitez reda železne krone 111. vrste, odvetnik; 2. Josip Pihler, c. kr. okr. tajnik v pokoju; 3. Ivan Vrhovnik. trnovski župnik. Namestnik: Vinko Vizjak, dež. rač. svetnik. Pregledovalca računov: Jernej Kilav, c. kr. rač. rcvident in Jernej Bahovec, trgovec. — Pokroviteljev 8, ustanovnikov 14, letnikov 30, skupaj 52. — V 1905. 1. 287 K. 27. Ljubljana: Št.jakobsko-trnovska ženska. Ustanovljena z odlokom c. kr. deželne vlada dne 4. avgusta 1. 1892., štev. 9208. -- 1. gospa Ivana Zupančičeva, stavbenikova soproga; 2. gdč. Vera Souvanova; 3. gdč. Jelica Lozar jeva in gospa Josipina Vidmarjeva. Namestnice : 1. gospa Marija dr. Kačarjev a ; 2. gdč. Brigita Souvanova; 3. gospa Marija Petrovčičeva, rač. revidenta soproga. Odbornice: gospa prvomcstnica Franja dr. Tavčarjeva, dež. odbornika soproga; gospa županja Milica Hribarjeva, gospa veletržčeva Uršula Souvanova, vdova trgovčeva Jelena Naglasova, mestni učiteljici: gdč. voditeljica Minka Maroltova in gospa Ivanka Beg-Praprot-nikova. — Pokroviteljic 21, ustanovnic 32, letnic 124, podpornic 50, skupaj 227. — V 1905. 1. 600 K. 28. Ljubljana: Šentpeterska moška: Ustanovljena z odlokom c. kr. ministrstva notranjih zadev dne 14. aprila 1. 1886., št. 5771. — 1. Frančišek Pavlič, župnik ; 2. Fran Podkrajšek, juž. el. oficijal v p.; 3. Frančišek Zorko, kapelan. Namestniki: 1. Viktor Rohrmann, tovarnar in Fran Žan, mesarski mojster; 2. Lev Jerše, uradnik c. kr. drž. žel.; 3. Ivan Svetek, juž. žel. višji oficijal v p. Odbornika: Alojzij Lenček, kleparski mojster in hišni posestnik ter Tomo Mencingar, trgovec. —. Pokroviteljev 11, ustanovnikov 25, letnikov 102, skupaj 138. — V 1905. 1. 589 K 19 v. 29. Ljubljana: Šentpeterska prva ženska v Ljubljani. Ustanovljena 12. julija 1. 1891. — 1. gospa Marija Terčkova, veleposestnica; 2. gdč. Helena Bavdekova, posestnica; 3. gdč. Uršula Strahova, posestnica. Namestnice: 1. gospa Ana Podkrajšekova, posestnica; 2. gdč. Josipina Klemenčeva, voditeljica trgovine; 3. gospa Marija Sajovičeva, trgovka. Odbornice: gospa Marica Svetkova, soproga višjega oficijala juž. žel.; gospa Katinka lanova, mesarica in posestnica; gospa Antonija Kadivčeva, trgovka in posestnica ter gdč. Roza Počivalnikova, knjigovodkinja. — Pokroviteljic 8, ustanovnic 32, letnic 99, skupaj 139. — V 1905. I. 828 K 98 v. 30. Logatec: Moška podružnica. Ustanovljena 6. jan. 1. 1887. 1. Josip Prevec, c. kr. sodni pristav; 2. Viktor Damian, c. kr. davčni praktikant; 3. Ivan Arko, zasebnik. Namestniki: 1. Valentin Vončina, c. kr. sodni oficijal; 2. Josip Tollazzi, trgovec in posestnik; 3. Alojzij Smole, zasebnik. — Pokrovitelj 1, letnikov 30, skupaj 31. — V 1905. 1. 161 K. 31. Logatec: Ženska podružnica. Ustanovljena 21. avgusta 1. 1892., z odlokom c. kr. dež. vlade št. 9854. — 1. gospa Josipina Mazijeva, posestnica v Dol. Logatcu; 2. gdč. Evg Pehanijeva, učiteljica v Dol. Logatcu; 3. gdč. Mimi Tollaz-zijeva, trgovčeva hči v Dol. Logatcu. Namestnice; 1. gospa Terezija Smolejeva, posestnikova soproga v Dol Logatcu; 2 gdč. Lojzika Delakova, učiteljica v Gor. Logatcu; 3. gdč. Mici Puppisova, trgovčeva hči v Gor. Logatcu. Odbornice: gospa Marija Drabekova, trgovčeva soproga; gdč. Mimi Mezejeva: gospa Mici Strmoletova urad. soproga in gospa Irma Lenassijeva, županova soproga. — Pokroviteljic 6, usta-novnice 4, letnic 37, skupaj 47. — V 1905. 1. 50 K. 32. Loški potok: Ustanovljena s c. kr. ministerijalnim odlokom dne 28. aprila 1. 1886 , št. 6133. — Pokrovitelja 2, ustanovnikov 17, skupaj 19. — V 1905. I. —K. 33. Meniševska v Begunjah: Ustanovljena z odlokom dež. vlade dne 16. novembra 1. 1886., št. 10.511. Ustanovnikov 10. — V 1905. I. —K. 34. Metlika: Ustanovljena z odlokom c. kr. deželne vlade dne 16. aprila I. 1886., št. 4866. — Ustanovnikov 9. — V 1905. 1. K. 35. Mokronog: Ustanovljena z ministerijalnim odlokom 1. 1886., št. 1. — Pokrovitelja 2, ustanovnikov 6, skupaj 8. — V 1905. L 610 K. 36. Naklo z okolico na Gorenjskem: Ustanovljena 18. septembra 1.1887. Oživljena 1. 1906. — 1. Fran Pavšič, kapelau; 2. Fran Babič, mizar; 3. Fran Petrič, višji učitelj. Namestniki: 1. Peter Jarc, posestnik; 2. Štefan Čadež, slikar; 3. Valentin Križnar, cerkovnik. — Letnikov 30. — V 1905. 1. — K. 37. Novo mesto: Moška podružnica. Ustanovljena z odlokom c. kr. dež. vlade dne 3. marcija I. 1886., št. 3318. — I Ivan Krajec, posestnik; 2. Edm. Kastelic, trgovec; 3. Ivan Maselj, c. kr. gimn. profesor. Namestniki: 1. Fran Watzl, vikar; 2. Josip Reisner, c. kr. gimn. profesor; 3. Josip Moravec, trgovec. — Pokroviteljev 5, ustanovnikov 16, letnikov 72, podporniki 3, skupaj 96. — V 1905. I. 85 K. 38. Novo mesto: Ženska podružnica. Ustanovljena 1. 1902.— 1. Gospa Jakobina dr. Žitekova, soproga odvetnikova; 2. gdč. Regina Preatonijeva, hči gostilničarke in posestnice; 3. gdč. Romana Vašiieva, c. kr. poštna ofidjantinja. Namestnice: 1. gospa Vekoslava Skaletova: 2. gospa Ivana Levčeva; 3. gospa Matilda Rohrmanova. — Pokroviteljica 1, usta-novnice 3, letnic 51, podpornic 46, skupaj 101. V 1905.1.313 K. 39. Pivka s sedežem v Št. Petru: Ustanovljena z odlokom c. kr. deželne vlade dne 3. oktobra i. 1886., št. 9917. 1. Rudolf Horvat, višji učitelj v Zagorju; 2. gdč. Mirica Dovganova, učiteljica v Zagorju ; 3 Mihael Kalan, višji učitelj v Št. Petru. Namestniki: 1. Fran Groznik, vikar v Zagorju. Odbornika: Anton Abram, kurat v Št. Petru in Ferdo Špilar, trgovec v Št. Petru. Pokrovitelji 3, ustanovnikov 22, letnikov 17, skupaj 42. — V 1905. I. 132 K. 40. Poljanska dolina: Ustanovljena 17 septembra 1. 1886. — 1. Jernej Ramoveš, župnik v Poljanah. — Pokrovitelj 1, ustanovniki 4, letnikov 20, skupaj 25. — V 1905. 1. 50 K. 41. Postojina: Moška podružnica: Ustanovljena z odlokom c. kr. dež. vlade dne 13. avgusta 1. 1886., št. 8053. — 1. Gregor Piki, trgovec, posestnik in župan; 2. Ferdinand Ju-vanec, šolski vodja; 3. Ivo Lavrič, e. kr. davčni oficijal. Namestnika : 1. dr. Fran Piki, odvetnik ; 2. Ferdo Gaspari, c. kr. višji živinozdravnik. — Pokrovitelji 4, ustanovnikov 6, letnikov 30, skupaj 40. — V 1905. I. 174 K 67 v. 42. Postojina: Ženska podružnica. Ustanovljena 28. julija I. 1892., potrjena dne 17. aprila 1. 1893. z odlokom c. kr. dež. vlade št. 2161. — 1. gospa Marija Piklova, trgovčeva ter županova soproga; 2. gdč. Ivana Ditrichova; 3. gospa Julija Gerstenmaperjeva, višjega davč. nadzornika soproga. Namestnice: 1. Zofija Smoličeva, postajenačelnika soproga; 2. Karla Kotzmuthova. okrajnega zdravnika soproga. - Pokroviteljica 1, ustanovnic 6, letnic 24, skupaj 31. — V 1905. I. 248 K 67 v. 43. Prem: Ustanovljena dne 3. septembra 1. 1886., z odi. c. kr. dež. vlade, št. 8964. — Ustanovnikov 5. — V 1905. 1. —•— K. 44. Radovljica: Ustanovljena 26. septembra 1. 1892. — 1. dr. Ivan Vilfan, odvetnik; 2. Frančišek Čebulj, davčni pristav; 3. Leopold Pursager, trgovec. — Pokrovitelj 3, ustanovniki 4, letnikov 35, skupaj 42. — V 1905. I. 635 K 16 v. — Za narodni kolek H) K. 45. Radovljica in okolica: Ženska podružnica. Ustanovljena 8. avgusta I. 1900., št. 3502. — 1. gospa Gabrijela dr Vilfa- nova, odvetnikova soproga; 2. gospa Mihaela Huthova, učiteljica; 3. gospa Leopoldina Čebuljeva, c. kr. davč. pristava soproga. Namestnice: 1. gospa Ana Hronekova, stavbenega mojstra soproga; 2. gdč. Katinka Drollova, učiteljica. Pokroviteljici 2, ustanovnici 2, letnic 57, skupaj 01. — V 1905. 1. 570 K 16 v. 46. Ribnica: Ustanovljena z min. odlokom 6. februvarja 1. 1886., št. 1871, c. kr. okr. glav. Kočevje 18. februvarja I. 1886. — 1. dr. Anton Schiffrer, okrožni zdravnik; 2. Anton Spende, c. kr. sodni kancclist; 3. Štefan Tomšii, šolski vodja. Namestniki: 1. Fran Višnikar, c. kr. sodni svetnik; 2. Ivan Toporiš, c. kr. sodni adjunkt; 3. Ignacij Gruntar, c. kr. notar. — Pokroviteljev 5, ustanovnikov 18, letnikov 61, podpornik 1, skupaj 85. — V 1905. 1. 420 K. — Za narodni kolek 10 K. 47. Ribnica in okolica: Ženska podružnica..Ustanovljena 1. septembra I. 1898., št 18.964. -- 1. gospa Albina Višnikarjeva, soproga svetnika deželne sodnije; 2. gospa Julija Tomšičeva, višjega učitelja soproga; 3. gospa Marija Gruntarjeva, notarjeva soproga. Namestnice: 1. gospa Franja Picekova, trgovčeva soproga; 2. gdč. Albertina Arkova, hčerka hotelirja; 3. gospa Ana Murgeljeva, davkarjeva soproga. Odbornice gospe: Klementina PauseTjeva, Ana Podbojeva, posestnikova soproga; Valentina Spendentova in Amalija Fajdigova. — Pokroviteljic 5, ustanovnic 12, letnic 84, podpornic 12, skupaj 113. - V 1905. 1. 530 K. 48. Selce na Gorenjskem: Ustanovljena 31. maja 1.1886., z odi. c. kr. okr. glavarstva v Kranju, št. 5007. — 1. Frančišek Šlibar, pos. ; 2. Josip Grošelj, podobar; 3. Miha Bergant, posestnik. — Pokroviteljica 1, letnikov 16, skupaj 17. — V 1905. 1. —• K. 49. Senožeče: Ustanovljena z odlokom c. kr. deželne vlade v Ljubljani 23. aprila 1. 1886., št. 4033. — Ustanovnikov 6. — V 1905. 1. —— K. 50. Smlednik: Ustanovljena 29. junija I. (1887. — Pokrovitelj 1, ustanovnikov 11, skupaj 12. V 1905. I. —•— K. 51. Stari trg pri Ložu: Moška podružnica. Ustanovljena dne 12. februarja 1. 1893. z odlokom c. kr. dež. vlade dne 11. ja-nuvarija 1. 1893., št. 15.820 de 1892. — Pokrovitelja 2, usta-novnikov 11, skupaj 13. — V 1905. 1. —' K. 52. Stari trg pri Ložu: Ženska podružnica: Ustanovljena dne 12. februvarja 1. 1893. V 1905. 1. K. 53. Šiška: Ustanovljena 17. februvarija 1. 1885. — 1. Jakob Matjan, posestnik; 2. Frančišek Drenik, zasebnik; 3. Anton Rojina, obrtnik. Namestniki: 1. Ivan Škarjevec, slikar; 2. Frančišek Raktelj, mestni višji učitelj ter ravnatelj; 3. Anton Javoršek, višji učitelj. — Pokrovitelji 3, ustanovnikov 11, letnikov 13, podpornikov 33, skupaj 60. — V 1905. 1. 38 K. 54 in 55. Škofja Loka in okolica: Moška podružnica. Ustanovljena z min. odi. dne 28. marca. 1. 1886., št. 4772. — Ženska podružnica. Ustanovljena 24. februvarija 1. 1894. z odi. c. kr. dež. vlade št. 1551. — Skupni odbor: 1. Slavko Flis, učitelj in posestnik; 2. Rafael Thaler, trgovec in posestnik; 3. Jerica Dolenec, knjigovodkinja. Namestniki: l.Leon Lavrič, trgovec in posestnik; 2. dr. Karol Zakrajšek, zdravnik; 3. gospa Ivanka Flis, posestnica. — Pokrovitelji 3, ustanovnikov 18, letnikov 44, podpornik 1, skupaj 66. — V 1905. 1. 427 K 72 v. 56. Tržič in okolica: Ustanovljena 29. avgusta I. 1889., št. 4547.— 1. Frančišek Špendal, duh. svetnik, župnik: 2. Lconard Zupan, kapelan; 3. Rihard Mally, c. kr. davčni kontroior v p. Drugi odborniki: Fran Ahačič, tovarnar, Rajko Pollak, c. kr. sodni pristav in Josip Šter. — Pokrovitelji 3, ustanovnikov 7, letnikov 25, podpornikov 16, skupaj 78. — V 1905. 1. 426 K 48 v. 57. Turjak: Ustanovljena 26. marca I. 1886. — Pokrovitelj 1, ustanovnikov 6, skupaj 7. — V 1905. I. —K. 58. Unec in okolica: Ustanovljena 13. maja 1. 1904., z odi. c. kr. dež. vlade kranjske št. 8581. ■ 1. Avgust Bele, posestnik; 2. Peter Repič; 3. gospa Matilda Sebenikarjeva. Namestniki: 1. Lovro Sebenikar; 2. g. Viljcmina Leskovičeva; 3. g. Antonija Gnezdova. Letnikov 20. — V 1905. I. — •— K. 59. Velike Lašiče: Ženska podružnica. Ustanovljena z odi. c. kr. okr. glavarstva v Kočevju 2. januvarja 1. 1896., štev. 12 271. — Načelništvo : 1. gospa Ema Šuflajeva, soproga c. kr. dež. sod. svetnika: 2. gdč. Ema Šuflajeva; 3. gdč. Olga Grebenčeva. Namestnice: 1. gospa Ana Globočnikova, soproga c. k. notarja in gospa Terezina Grebenčeva; 2. gdč. Tinica Grebenčeva in gdč. Pavla Gbtzlova: 3. gdč. DAnica Šuflajeva in gdč. Pavla Hočevarjeva. Odbornici: gospa Mici Doganoceva in gospa Roza Hudovernikov a. — Pokroviteljica 1, ustanovnice 3, letnic 16, podpornic 16, skupaj 36. — V 1905. 1.- -K. 60. Št. Vid nad Ljubljano: Ženska podružnica. Ustanovljena z odlokom deželne vlade dne 12. decembra 1 1892., štev. 15.431. — Pokroviteljica 1, ustanovnici, 2, skupaj 3. — V 1905. I. K. 61. Vipava: Ustanovljena z odi. c. kr. dež. vlade 24. septembra 1. 1886., št. 965. — 1. Matija Erjavec, dekan; 2. — 3. Fran E rotovž, trgovec. Namestniki: 1. Radoslav Silvester, trgovec: 2. —; 3. Miro Prhavec, posestnik. —Pokrovitelj 1, ustanov-nikov 16, letnikov 28, skupaj 45. — 1905. 1. 57 K. 62. Vrhnika: Moška podružnica: Ustanovljena dne 19. marca 1. 1887., potrejena za pravni obstoj z odlokom c. kr. deželne vlade 19. aprila I. 1887., št. 4123. — 1. Lovro (jantar, dekan; 2. in 3. Fr. Bernik, kurat na Goričici. Namestniki: 1. Gabr. Jelovšek, župan: 2. in 3. Alojzij Lužnik, učitelj. Odbornik za Borovnico: Frančišek Papler, višji učitelj. — Pokroviteljev 7, ustanovnikov 20, letnikov 60, podpornikov 16, skupaj 103. — V 1905. 1. —•■- K. 63. Vrhnika: Ženska podružnica. Ustanovljena 10. oktobra I 1892., z odi. c. k. deželne vlade št. 12.368. — 1. gospa Marija dr. Maroltova, soproga okr. zdravnika ; 2-. gdč. Pavla GOtzlova ; 3. gdč. Zora Lenarčičeva. Namestnice: 1 gospa Marija Grudnova, vdova c. kr. davkarja. — Pokroviteljice 3, ustanovnic 6, letnic 52, podpornic 10, skupaj 71. — V 1905. 1. 406 K. 64. Zagorje ob Savi: Ustanovljena dne 17. novembra 1. 1892. z odi. okr. glavarstva št. 3152. — Pokroviteljev 7, ustanovniki 3, skupaj 10. — V 1905. 1. —'— K. 65. Zatičina-Višnja gora: Ustanovljena z odlokom c. kr. deželne vlade 3. septembra I. 1886., št. 9763. — 1. Frančišek Kovač, višji učitelj; 2. Janko Škrbinec, višji učitelj; 3. Josip Škufca, trgovec. Namesnikl: 1. -.2. Anton Kunstck, trgovec. 3. For-tunat Ti h le, c. kr. poštar. — Pokrovitelji 3, ustanovnikov 14, letnikov 25, podpornikov 8, skupaj 50. — V 1905. 1. — ■ K. 66. Železnike na Gorenjskem: Ustanovljena 17. junija I. 1886., št. 5. — 1. Josip Levičnih, višji učitelj v p. — Pokroviteljica 1. V 1905. I. 71 K. 67. Žužemberk in okolica: Ustanovljena z odi. c. kr. dež. vlade dne 2. julija I. 1887., št. 6490. — 1. Ivan Gregorčič, c. kr. notar; 2. Ivan Kutnar, višji učitelj; 3. Josip Pehani, posestnik. — Ustanovnikov 10, letnikov 20, skupaj 30. — V 1905. I. 52 K 80 v. II. Štajarsko. 1. Brasloviče: Ustanovljena dne 3. marca 1. 1886., z odlokom min. za notr. zadeve št. 6521. — Ustanovnikov 13. — V 1905. 1. K. 2. Breški okraj v Brežicah: Ustanovljena z odi. visoke vlade z dne 27. julija 1. 1890., št. 15.332. — 1. Andrej Levak, veleposestnik; 2. Peter Gorjup, kapelan; 3. Josip Uršič, trgovec. Namestniki: 1 Josip Mešiček, mestni župnik; 2. Benjamin Kunej, tajnik; 3. Ignacij Polanšek, pekovski mojster. —- Pokrovitelj 1, ustanovnikov 13, letnikov 42, podpornikov 47, skupaj 103. — V 1905. 1. — K. - Za narodni kolek 40 K. 3. Celje: Moška podružnica. Ustanovljena z min. odlokom 24. decembra I. 1885 , št. 3563. 1. dr. Ivan Fermevc, odvetniški kandidat; 2. dr. Anton Schwab, zdravnik; 3. Milan Detiček. Namestnik: 1. dr. Janko Sernec, zdravnik. Odbornika: dr. Štefan Rajh in Rudolf Stermecki. Pokroviteljev 5, ustanovnikov 9, letnikov 26, podpornikov 21, skupaj 61. — V 1905. I. 200 K. 4. Celje: Ženska podružnica. Ustanovljena 19. novembra I. 1893., z odlokom c. kr. namestništva v Gradcu št. 29.547. — 1. gospa Mirka dr. Fermevčeva, odvetniškega kandidata soproga; 2. gospa Antonija dr. Schmabova, zdravnikova soproga; 3. gdč. Anka Vrečarjeva. Namestnica: 1. gospa Anica dr. Kukovečeva, odvetniškega kandidata soproga. Odbornici: gdč. Mila SerneČeva in gospa Marija dr. Stikerjeva. — Pokroviteljice 4. ustanovnic 5, letnic 65, podpornic 20, skupaj 94. — V 1905. 1. K. 5. Gornji grad: Ustanovljena z odi. c. kr. namestništva v Gradcu 27. februvarja 1. 1896., št. 2593. — 1. Josip Krajnc, st ,^veleposestnik ; 2. Ignacij Šijanet, učitelj; 3. Avgust Drukar, c. kr. notar. Namestniki: 1. dr. Makso Konečnik, zdravnik. 2. Rudolf Vivod, c kr. davčni kontrolor; 3. Matija Dedič višji učitelj v Bočni. — Ustanovnikov 23. — V 1905. 1. — - K. 6. Gorenja Radgona: Ustanovljena I. 1901. — 1. Fran Štuhec, kapelan pri Sv. Juriju ob Ščavnici; 2. in 3. Fran Kolbl, mladenič v Bolelinecih. Odborniki oz. lokalni blagajniki: Janko Čirič, organist, za Sv. Petra; Fran Zemljič, kmečki sin v Murščaku, za Kapelo; Fran Bratkovič, župnik, za Negovo. — Letnikov 30, podpornikov 28, skupaj 58. — V 1905. I. — • — K. 7. Gradec: A kad etn iška podružnica. Ustanovljena z min. odi. dne 26. januvarja I. 1886., št. 1112. — 1. Frančišek Ratej, cand. iitr.; 2. Klement Vobič, stud. iur.; 3. Pavel Kanec, cand. med. Namestniki: 1. Adolf Meh, cand. iur.; 2. in 3. Josip Kreol, stud. iur. — Pokrovitelj 1, ustanovnikov 5, letnikov 25, skupaj 31. — V 1905. 1. 100 K. 8. Gradec: 1 z vena kadem iš ka podružnica. Ustanovljena z min. odi. dne 15. maja I. 1886., št. 7231. — 1. Ivan Benedik. župnik v p.; 2. Pavel Glaser, c. kr. poštni rač. asistent: 3 Ivan Miki, c. kr. poštni rač. oficijal. Namestnik: 1. Fran Hauptman, c. kr. profesor na ženskem učitelišču. — Pokrovitelji 5, ustanovnikov 22, letnikov 132, podpornikov 10, skupaj 169. — V 1905. I. 613 K. 9. Št. Jurij ob južni železnici: Moška podružnica. Ustanovljena z odi. c. kr. namestništva 8. maja 1. 1886., št. 895 — 1. Ivan Jelšnik, kapelan; 2. Karol Kveder, učitelj; 3. Anton Jehart, kapelan. Namesniki: 1. Anton Brglez, posestnik; 2. Fran Žličar, posojilnični tajnik; 3. Fran Cmok, posestnik v Lokarjih. Ustanovnikov 5, letnikov 22, podpornikov 13, skupaj 40. V 1905. 1. 50 K. 10, Št. Jurij ob južni železnici: Zenska podružnica. Ustanovljena z odlokom c. kr. namestništva v Gradcu 9. novembra I. 1891., št.' 19.609. — 1. gospa Agneza Pisančeva; 2. gdč. Anica Kavčičeva ; 3. gospa Marija Podgoršekova. Namestnice: 1. gospa Marija Mastnakova, 2. gdč. Anica Cmokova, 3. gdč. Amalija Pisančeva. Odbornica : gospa Terezija Cmokova. — Pokroviteljici 2, ustanovnic 5, podpornic 30, skupaj 37. — V 1905. 1. 100 K. 11. Konjice: Ustanovljena z min. odi. dne 26. marca 1. 1886., št. 4252. 1. dr. Ivan Rudolf, odvetnik; 2 Avgust Kolšek, absolv. pravnik; 3. Ivan Šepic, trgovec in posestnik. Odbornika : Fran Napotnik, posestnik na Tepanjskem vrini in Jurij Šibanc, posestnik v Konjiški vesi. — Pokrovitelj 1, ustanovnikov 15, letnikov 15, podpornikov 30, skupaj 61. — V 1905. letu 81 K 54 v. 12. Kozje in kozjanski okraj: Ustanovljena 7. odlokom c. kr. namestništva v Gradcu dne 18. februvarja 1. 1904., št. 6044. — 1. dr. Fran Jankovič, zdravnik v Kozjem; 2. Fran Košenina, notarski kandidat v Kozjem ; 3. Otmar Golob, notarski kandidat v Kozjem Namestniki: 1. dr. Ferdinand Kunej, zdravnik pri Sv. Petru pod Sv. Gorami; 2. Ivan Ogradi, kapelan pri Sv. Petru pod Sv. Gorami; 3. Fran Gostinčar, učitelj pri Sv. Petru pod Sv. Gorami. Letnikov 44, podpornikov 7, skupaj 51. — V 1905. 1. 115 K 4 v. 13. Laški trg in okolica: Ustanovljena z odlokom c. kr. namestništva v Gradcu dne 18. septembra 1 1891., št. 21236. - 1. Konrad Elsbacher, trgovec; 2. Anton Srebre, kapelan; 3. Edvard Kuketz, pivovarniški ravnatelj. Namestnik: 1. dr. Josip Kolšek, odvetnik. Odbornika: Milan Pleskovič, in Karol Cimperšek. Ustanovnikov 8, letnikov 17, skupaj 55. — V 1905. 1. 53 K 20 v. 14. Lehen: Ustanovljena dne 27. nlarca 1. 1887., z odlokom c. kr. deželne vlade štajerske. — 1. Miloš Slemenšek, učitelj; 2. Josip Oswald, posestnik; 3. gdč. Julika Urbančeva, veleposestnika hči. — Ustanovniki 4, letnikov 24, podpornikov 10, skupaj 38. — V 1905. I. — — K. 15. Sv. Lenart v Slovenskih goricah : Ustanovljena z odi. c. kr. namestništva v Gradcu dne 13. oktobra I 1888 , št. 21.440. — 1. Fran Breznik, trgovec in veleposestnik; 2. Josip Zemljič, posojilnični tajnik; 3. dr. Milan Gorišek, odvetniški kandidat. - Letnikov 24. — V 1905. 1. 100 K. — Za narodni kolek 20 K. 16. Ljutomer z okolico: Ustanovljena z odi. c. kr. namestništva v Gradcu dne 10. oktobra I 1892, št. 23.714. 1. Ferdinand Ciuha, kapelan; 2. Ognjeslav Škamlec, kapelan; 3. Fran Zacherl, učitelj. Namestniki: 1. Fran Čeh, učitelj; 2. Rudolf Dostal, učitelj; 3. Srečko Vršič, trgovcev sin. Odbornice: gospa Matilda dr. Grossmanova, odvetnikova soproga ; gospa Marija Seršenova, trgovčeva soproga in gdč. Erna Razlagova, učiteljica. — Letnikov 40, podpornikov 15, skupaj 55. — V 1905. 1. 176 K 30 v. 17. Maribor: Ustanovljena z min. odi. 10. januarja 1. 1888., štev. 353. — 1. dr. Anton Medved, gimn. profesor; 2. dr. Karol Verstovšek, gimn. profesor; 3. Alb. Avsenek, posoj. uradnik. Namestnik: 1. dr. Radoslav Pipuš, odvetnik. Pregledovalca računov: Ivan Bele in Ivan Košari. Pokroviteljev 13, ustanovnikov 12, letnikov 130, skupaj 155. — V 1905. letu 1501 K 38 v. 18. Maribor in okolica: Ženska podružnica. Ustanovljena dne 4. majnlka 1. 1898., št. 12 381. — 1. gospa Pavlina Vovše-kova; 2, gdč. Mara Kopriv/tikova; 3. gospa Marija Poljančeva. Namestnice: 1. gospa Marija Koprivnikova. 2. — 3. gdč. Ivanka Sernečeva. Pregledovalki računov: gospa Olga Schrei-nerjeva in gospa Marija Stegnarjeva. — Letnic 44, podpornic 30, skupaj 74. — V 1905. L 1003 K 94 v. 19. Ormoški okraj: Moška podružnica. Ustanovljena z odi. c. kr. dež. vlade dne 17. oktobra L 1887., št. 21.104. 1. Josip Rajšp, višji učitelj; 2. Josip Lašič, uradnik in posestnik ; 3. Adolf Rosina, učitelj. Namestniki: 1. Jakob Menhart, župni upravitelj; 2. Milan Vršič, učitelj; 3. Jakob Zadravec, posest. — Pokrovitelj 1, ustanovnikov 14, letnikov 17, podpornikov 10, skupaj 42. — V 1905 1. 43 K 70 v. 20. Orinož: Ženska podružnica. Ustanovljena z odi. c. kr. namestništva v Gradcu dne 21. januarja I. 1892., št. 721. — 1. gospa Ana Rozinova, učiteljeva soproga; 2. gdč. Uršula Kuharičeoa, posestnikova hčerka; 3. gdč. Jerica Omulčeva, odvetnikova hčerka. Namestnice: 1. gospa Roza Miklova, veleposestnika soproga pri Veliki Nedelji; 2. gdč. Julika Valentinčičeva, učiteljica na Humu; 3. gospa Angela Porekar-jeva, višjega učitelja soproga na Humu. — Ustanovnic 10 letnic 47, podpornic 5, skupaj 62. — V 1905. 1. —•— K. 21. Polzela: Ustanovljena 2. junija 1. 1903. z odlokom c. kr. dež. namesništva v Gradcu št. 5339. — 1. Anton Farčnih, višji učitelj; 2. gdč. Tilda Farčnikova; 3. Anton Naglič, trgovski sotrudnik. Namestniki: Leopold Kunst, organist; 2. Fran Kunst, posestnik; 3. Josip Repič, mizar. — Letnikov 23 podpornikov 24, skupaj 47. —■ V 1905. I. 65 K. — Za narodni kolek 40 K. 22. Ponikva: Ustanovljena z odlokom c. kr. macstništva v Gradcu dne 8. marca 1. 1887., št. 4219. — Ustanovnikov 5. — V 1905. 1. K. 23. Ptuj: Ustanovljena z odi. c. kr. namestništva v Gradcu dne 27. decembra I. 1885., št. 28.288. 1. o. Lenart Vavpotič. minorit; 2. Ferdo Skuhala, posestnik; 3. dr. Tomo Horvat, odvetnik. — Pokrovitelji 3, ustanovnikov 17, letnikov 20, podpornik 1. skupaj 41. — V 1905. 1. 100 K. 24. Rečica v Savinjski dolini: Ustanovljena z mininistrskiin odi. dne 15. aprila I. 1886., št. 5233. - Ustanovnika 2. - V 1905 1. K. 25. Ruše in okolica: Ženska podružnica. Ustanovljena dne 26. decembra 1. 1898. — 1. gospa Ema dr. Gorišekova: 2. Davorin Lesjak, učitelj; 3. Ela Lichtenwallnerjeva. Namestnica: Julija Srnčeva. Odbornice: Terezija Haričeva. Alojzija Glaserjeva in Ivanka Hlebov a. Letnic 30. — V 1905. 1. 150 K. 26. Sevnica: Ustanovljena z min. odi. dne 26. maja I. 1886., št. 8017. — Ustanovniki 4. — V 1905. 1. —K. 27. Slovenska Bistrica: Ustanovljena z odi. c. kr. namestništva v Gradcu dne 13. septembra 1. 1892., št. 20.790. — 1. Ivan Grobelšek, mestni kapelan; 2. Peter Novak, gostilničar; 3. Alfonz Požar, mestni kapelan; njegov namestnik Jakob Vehovar. — Pokrovitelj 1, ustavnikov 8, letnikov 100, skupaj 109. — V 1905. 1. 100 K. 28. Slovenji Gradec in okolica: Ustanovljena z odi. c. kr. namestništva v Gradcu dne 3. marca 1. 1886., št. 3927. — 1. Fran Pečnik, župnik; 2. Jakob Vrečko, poslovodja; 3. Matija Šmid, učitelj. Namestniki: 1. Simon Salomon, vičji učitelj; 2. Ivan Kač, posestnik; 3. Ivan Pischer, posestnik. Odbornik: Ivan Rogina, veleposestnik. — Ustanovnikov 20, letniki 3, podpornikov 16, skupaj 39. — V 1905. I. 48 K. 29. Sv. Benedikt v Slov. goricah: Ženska podružnica: Ustanovljena z odi. c. kr. namestništva v Gradcu dne 21. junija 1904., št. 26.257. — 1. gdč. Roza Doklova: 2. gdč. Matilda Tomažičeva; 3. Amalija Letnikova. Namestnice: 1. gdč. Frančiška Črnkova; 2. —; 3. gdč. Midi« Poševa, gdč. Ži- vičeva; gdč. Ivanka Škofova. — Ustanovnice 4, letnic 38, podpornic 205, skupaj 247. — V 1905. 1. 180 K 24 v. 30. Sv. Lovrenec in okolica nad Mariborom: Ženska podružnica. Ustanovljena dne 1. julija I. 1901. z odi. c. kr. dež. namestništva v Gradcu št. 22.629. — 1. gospa Marija Brezolnikova, veleposestnica; 2. gdč. Minka Pematova, veleposestnikova hčerka; 3. gospa Julija Skrbinjekova, veleposestnica v Ku-menu. Namestnice: 1. gospa Marija Pematova, veleposestnica; 2. gdč. Marija Pišingerjeva, posestnikova hčerka; 2. gdč. Julika Slavsova v Lehnu. — Pokroviteljica 1, ustanovnice 4, letnic 18, skupaj 23. - V 1905. 1. —— K. 31. Šaleška dolina v Šoštanju: Ustanovljena z odi. c. kr. namestništva v Gradcu dne 20. februvarja 1. 1896., št. 3698. — Po-korovitclj 1, ustanovnikov 6, skupaj 7. — V 1905. I. 200 K. 32. Škofja ves pri Celju: Ustanovljena dne 3. oktobra I. 1890. z odi. c. kr. namestništva v Gradcu št. 35.890. — Ustanovniki 4. V 1905. I. K. 33. Šmarije-Slatina: Ustanovljena z odi. c. kr. dež. vlade v Gradcu dne 10. decembra 1. 1886., št. 24.839. — 1. dr. Josip Rakei, zdravnik v Šmarju pri Jelšah; 2. Ivan Debeljak, učitelj; 3. Hinko Sumar, učitelj. Namestniki: 1. Fran Korošec, višji župnik in Fran Ferlinc, učitelj; 2. Josip Trofenik, kapclan pri Sv. Križu in Oroslav Knšec, okr. tajnik; 3. Frančišek Ogrizek in Ivan Andeluh, gostilničar. — Ustanovnikov 5, letnikov 40, skupaj 45. — V 1905. I. 90 K. 34. Trbovlje in okolica: Ustanovljena kot podružnica za .Zidani most in okolico" z odlokom c. k. namestništva v Gradcu dne 7. decembra 1. 1886., št. 22.445. A 25. oktobra 1. 1891. sc je preselila ter ima sedaj sedež v Trbovljah, kar je na znanje sprejelo c., kr. namestništvo dne 20. marca 1. 1892., šl. 6047. — 1. Peter Erjavec, duhovni svetnik in župnik; 2. Josip Lončarič, kapclan; 3. Josip Mol, trgovec. Namestniki: 1. Herman Leeb, rudarski paznik; 2. Josip Velkavrh, učitelj; 3. Niko Putrih, rudarski paznik. Odbornika: Fran Lebar, učitelj, za Hrastnik in Anton Veternik, župnik, za Dol. — Ustanovnikov 25, letnikov 52, podpornikov 10, skupaj 87.— V 1905. I. 144 K 80 v. 35. Trbovlje in okolica: Ženska podružnica. Ustanovljena dne 13. februvarija 1. 1901. — 1. gospa Ana Dimnikova, gostilni- čarka; 2. gdč. Ruska Frankovičeva; 3. gospa Marija Goro-pevšekova, gostiničarka. Namestnice: 1. gospa Josipina Tratnikova, gostilničarka; 2. gdč. Rezika Rustova. 3. —. Odbornice; gdč. Vekoslava Rošev a in gdč. Tinči Birtičeva za Hrastnik: gospa Josipina Šentjurteva za Vode-Loke. — Ustanovnica 1, letnic 83, podpornic 20, skupaj 104. — V 1905. 1. 224 K. 36. Velenje: Ustanovljena z odlokom c. kr. glavarstva v Slovenjem Gradcu dne 19. septembra 1. 1894., št. 2879. — V 1905. 1. K. 37. Velika Pirešica: Ustanovljena z odlokom c. kr. namestništva dne 22. julija 1. 1888., št. 15.216. — 1. Iv. Ev. Košar, župnik v Galiciji; 2. Ivan Kač, obč. tajnik; 3. Josip Dolar. Namestniki: 1. Ivan Tržan; 2. Josip Klemenčič, višji učitelj v Galiciji; 3. Jakob Vibis. — Ustanovnik 1, letnika 2, podpornikov 15, skupaj 18. — V 1905. 1. —— K. 38. Vransko: Ustanovljena dne 9. januarja 1. 1891, — 1. Simon Meglič, višji učitelj; 2. Fran Kolšek, obč. in pos. tajnik; 3. Fran Gartner, kapclan. Namestniki: 1. Alojzij Zamuda, ka-pelan; 2. Fran Oset, trgovec; 3. Ivan Jakše, učitelj. — Usta-novniki 3, letnikov 26, skupaj 29. — V 1905. I. 289 K. - Za narodni kolek 20 K. 39. Vuhred-marenberški okraj: Ustanovljena z odlokom c. kr. namestništva v Gradcu dne 10. februarja 1. 1886., št. 2958. 1. Josip Črnko, župnik v Vuhredu; 2. Ivan Robič, učitelj v Vuhredu; 3. Fran Mravljak, stud. phil. pri Sv. Antonu na Pohorju. Namestniki: 1. Fran Pahornik, gozdni inženir v Vuhredu; 2. Fran Zgern, župan v Vuhredu; 3. Simon Viher, višji učitelj v Vuzenici. Pokrovitelj 1, ustanovnikov 16, letnikov 40, podpornikov 5, skupaj 62. — V 1905.1. 40 K. 40. Žalec pri Celju: Moška podružnica: Ustanovljena dne 28. februvarja 1. 1886., z odi. c. kr. namestništva v Gradcu št. 2621. — 1. Frančišek Nidorfer, veleposestnik; 2. in 3. Anton Goršek, občinski tajnik. Namestniki: 1. Ivan Kač, obč. tajnik; 2. in 3. Mihael Rajhar, pos. uradnik. — Pokrovitelj 1, ustanovnikov 16, letnikov 45, skupaj 62. — V 1905. 1. 40 K. 41. Žalec pri Celju: Ženska podružnica: Ustanovljena Sine 5. decembra I 1905. z odi. c. kr. namestništva v Gradcu št. 54.651. — 1. gospa Marija Roblekova: 2. gdč. Viktorija OOtzlova; 3. gdč. Doni Bergmannova. Namestnice: 1. gdč. Terezija Kordiševa; 2. gdč. Ljub. Upoldova ; 8. gospa Marija Černejeva. Ustanovnici 2, letnic 52, skupaj 54. — V 1905. I. —K. III. Koroško. 1. Apače: Ustanovljena z odi. c. kr. deželne vlade v Celovcu dne 16. maja I. 1888., št. 601. - Ustanovnik 1. — V 1905. I. K. 2. Beljak in okolica: Ustanovljena z odi. c. kr. deželne vlade v Celovcu dne 21. oktobra I. 1886., št. 1954. — 1. Matija V uti, posestnik; 2. Jurij Trunk; 3. Ivan Hochmuller, uradnik drž. železnic. Namestniki: 1. Kaspar Truppe; '2. Ivan Grabar. slikar. Odbornika: Ivan Gajler in Mihael Vilč. — Pokrovitelj 1, ustanovnikov 20, skupaj 21. V 1905. I. 60 K. 3. Celovec in okolica: Ustanovljena dne 8. januarija I. 1886. z min. odlokom št. 96. 1. Tomo Schrey, c. kr. ravnatelj in profesor v p.; 2. Anton Ekar. urednik „Mira“; 3. Vekoslav Legat, vodja tiskarne družbe sv. Mohorja. Namestniki: 1. dr. Janko Brejc, odvetnik; 2. dr. Ivan Arnejec, c. kr. gimn. profesor; 3. dr. Lambert Ehrlich, stolni kapelan. Odborniki: Msgr. Valentin Podgorc, vikar v Marijonišču; Fran Skorkovskp, ravnatelj podružnice »Ljubljanske banke" in Josip Apih, c. kr. učit. profesor. — Pokroviteljev 5, ustanovnikov 8, skupaj 13. — V 1905. I. 100 K. 4. Črna in okolica: Ustanovljena dne 12. maja I. 1889. — Ustanovnikov 6. — V 1905. 1 K. 5. Haber pri Medgorjah: Ustanovljena z odi. c. kr. deželne vlade v Celovcu dne 20. oktobra I. 1888., št. 1447. — 1. Martin Dominikus, posestnik; 2. Anton Kaplan, župnik; 3. Ivan Drobilnik, kmečki sin. Namestnika. 1. Jurij Drobilnik, gostilničar; 2. Anton Drobilnik, posestnik; 3 Matija Pipan, posestnik. Odbornika: Valentin Lušnik, Martin Kordaš in Cvetko Sacher. — Ustanovnik 1, letniki 4, podpornikov 50, skupaj 55. - V 1905. 1. 20 K. 6. Št. Janž v Rožni dolini: Ustanovljena dne 16. septembra I. 1888 Ustanovnik 1. — V 1905. 1. —• K. 7. Št. Kancijan in okolica: Ustanovljena dne 21. maja 1. 1888. z odi. c. kr. deželne vlade št. 636. — 1. — 2. Peter Povoden, krojač na Sedlu; 3. Lovro Milar, posestnik v Goreči vesi. Namestniki: 1. Simon Temelj, kmet v Pudobi; 2. Martin Ročičjak, posestnik v Mali vesi; 3. Boštijan Ražun, posestnik v Goreči vesi. — Ustanovnik 1, letnikov 14, podpornikov 120, skupaj 135. V 1905. I. 98 K 83 v. 8. Kotmara ves in okolica: Ustanovljena z odlokom c. kr. deželne vlade 11. marca 1. 1890., št. 298. — 1. Matija Prosekar, posestnik in župan; 2. Ivan Ebner, župnik; 3. Ivan Štih, posestnik. Namestniki: 1. Andrej Roban, posestnik; 2. Dionizij Strugar, posestnik; 3. Jernej Modrič, organist in Cerkvenik. Odbornika : Rupert Krušit' in Jakob Hedenik. — Ustanovnik 1, letnikov 10, podpornikov 115, skupaj 126. — V 1905.1.75 K. 9. Libeliče: Ustanovljena dne 8. februarija 1. 1891. z odi. c. kr. dež. vlade 20. marca I. 1892., št. 400. — 1. Martin Rreiji, župnik; 2. Peter Ring, trgovec; Anton Mežnar, posestnik. Namestniki: 1. Ivan Stavdekar; 2. Cvetko Pičko; 3. Iv. Stana. — Letnikov 10, podpornikov 19, skupaj 29. — V 1905. I. K. 10. Libuče in okolica: Ustanovljena z odlokom c. kr. dež. vlade dne 30. junija 1902, št. 1175. — 1. Pavel Riedl, posestnik; 2. Anton Teu/, kapelan; 3. Ivan HornbOck, kapelan. Namestnik: 1. Matej Žik, posestnik. Odborniki: Fran Reš, trgovec; Ivan Kolenik, posestnik; Fran Kralj, posestnik in Matej Breznik, posestnik. — Letnikov 21, podpornikov 107, skupaj 128. - V 1905. i. - K. 11. Pliberk in okolica s sedežem v Šmihelu: Ustanovljena 2. aprila 1. 1888. — 1. Jurij Rudolf, posestnik; 2. Simon Mikeln, kapelan; 3. Josip Mlinar. Namestniki: 1. Ferdinand Krajger ; 2. Andrej Kuhar; 3. Ignacij Manšek. — Pokrovitelj 1, usta-novnikov 7, letnikov 19, podpornikov 11, skupaj 38. V 1905. 1. K. 12. Pokrče in okolica: Ustanovljena 13. oktobra 1. 1897., št. 1686. 1. Miliael Kulterer, posestnik; 2. Stefan Fr. Bayr, župnik; 3. Josip Erattk, posestnik. Namestniki: 1. Tomo Bobak, posestnik ; 2. Josip Laure, posestnik; 3. Josip Dobrnik. — Letnikov 10. — V 1905. I. —— K. 13. Pribla ves in okolica: Ustanovljena z odlokom c. kr. dež. vlade 22. marca I. 1890., št. 385. — V 1905. I. —K. 14." Rožak in okolica: Ustanovljena z odlokom c. kr. deželne vlade dne 19. julija 1. 1893., št. 1178. - 1. Jožef Paul, veleposestnik v Dolinčicah; 2. Dragotin Hiittner, župnik; 3. Matej Ražun, župnik pri Sv. Jakobu v Rožu. Namestniki: 1. Mat. Antonič na Reki; 2. Gregor Arnejec, posestnik; 3. Ivan Mikula na Ravnah. Odbornika: Simon Lepušič in Miklavčič. — Ustanov-niki 4, letnikov 18, podpornikov 32, skupaj 54. V 1905. 1. 191 K. 15. St. Steben in okolica na Zilji: Ustanovljena z odlokom c. kr. deželne vlade dne 22. februarija 1. 1890., št. 249. — 1. Vinko Jan k, posestnik; 2. Gašpar Leks; 3. Ivan Marič. Namestniki: 1. Jernej Leks; 2. Peter Urbance; 3. Jurij Bliiml. — Usta-novnik 1, letnik 12, podpornikov 10, skupaj 23. — V 1905. 1. 8 K 36 v. 16. Tolsti vrh in okolica: Ustanovljena z odlokom deželne vlade dne 6. junija I. 1888., št. 677. — I. A. Oraiem, mlinar v Guštajnu; 2. Vaclav Valeč, župnik v Guštajnu; 3. — Namestnik: 1. Fran Kogelnik, posestnik v Podklancu. Odborniki: L. Abraham na Prevolju; Ferdinand Godec, kmečki sin v Guštajnu; Luka Kotnik, posestnik na Dobrijah. — Ustanov-nik 1, letnikov 13, podpornikov 10, skupaj 24. — V 1905. 1. 61 K 34 v. 17. Velikovec in okolica: Ustanovljena z odlokom c. kr. dež. pred-sedništva v Celovcu z dne 6. oktobra 1. 1893., št. 1616. — 1. Josip Pušl, p. Zgornje Trušnje; 2. Valentin Gross; 3. Matej Škofič. Namestniki: 1. Frančišek Reš; 2. Jurij Rutar; 3. Ivan Mavklar. — Letnikov 52, podpornikov 17, skupaj 69. — V 1905. I. 98 K 31 v. 18. Ziljska dolina in župnija Vrata: Ustanovljena kot podružnica v »Ziljski Bistrici". A razširila si okrožje pod zgornjim naslovom, odobrenim z deželnovladnim odlokom dne 6. novembra . 1887., št. 1492. — Ustanovniki 3. — V 1905. 1. —K. IV. Primorsko. a) Goriško. 1. Ajdovščina in okolica: Moška podružnica. Ustanovljena z odlokom c. kr. okr. glavarstva v Gorici dne 9. septembra leta 1886., št. 11.979. — 1. Mihael Malik; 2. Josip Kavs; 3. Štefan Štekar. — Ustanovnik 1, letnikov 30, skupaj 31. — V 1905. 1. 33 K. 2. Ajdovščina in okolica: Ženska podružnica. Ustanovljena z odi. c. kr. namestništva v Trstu, dne 11. novembra 1. 1892., št. 19.261. — 1. gospa Marija Lokarjeva, soproga posestnika in trgovca; gdč. Marica Mohorčičeva, učiteljica v Šturiji; 3. gdč. Lojzika Dolenčeva. Namestnice : 1. gospa Anka Božičeva, soproga notarskega kandidata; 2. gdč. Krista Kovačeva; 3. gospa Avgusta Repičeva, trgovčeva soproga. Odbornici: gospa Justi Lokarjeva in gdč. Ernesta Bratinova. — Pokroviteljice 3, letnic 41, skupaj 44. — V 1905. 1. 306 |K 40 v. 3. Bovec : Ustanovljena 20. decembra 1. 1886. z odlokom c. kr. namestništva v Trstu, št. 19.586. — 1. Ivan Nep. Vidmar, dekan; 2. Miroslav Breginje, sedlar; 3. Kristijan Bratina, višji učitelj. Namestniki: 1. Matija Kravanja, posestnik; 2. Peter Šorli, kapelan; 3. Bojana Boltar, učiteljica. — Ustanov-nikov 6, letnikov 43, skupaj 49. — V 1905. I. —— K. 4. Briška podružnica, sedež v Biljani: Ustanovljena 29. novembra 1. 1888. z odlokom c. kr. namestništva v Trstu, št. 18.671. — Ustanovnikov 10. — V 1905. 1. —K. 5. Cerkno in okolica: Ustanovljena z odi. tržaškega namestništva dne 10. decembra I. 1887., št. 18.322. — Ustanovnika 2. — V 1905. 1. K. 6. Dornberg, Prvačina, Vogrsko in Gradišče: Moška podružnica. Ustanovljena z odlokom c. kr. ministrstva dne 15. oktobra 1. 1887., št. 17.813. — Ustanovniki 3. — V 1905. 1. —K. 7. Dornberg: Ženska podružnica. Ustanovljena z odlokom c. kr. namestništva v Trstu 14. avgusta 1. 1892., št. 13.893/1. — 1. gospa Viktorija Mrevljeva, posestnica; 2. gospa Frančiška Pavlica, posestnica; 3. gdč. Agneza Juvančičeva. Namestnice: 1. gospa Katarina Kerševanijeva, krčmarica; 2. gospa Mici Sinigojeva, krčmarica; 3. — Odbornice: gospe Viktorija Budinova, posestnica; Amalija Križmanova, učiteljeva soproga; Frančiška Bercetova, županja in Marija Žorževa. mesarica. — Ustanovnica 1, letnic 28, podpornic 27. skupaj 56. - V 1905. 1. - — K. 8. Gorica: Moška podružnica. Ustanovljena 29. marca 1. 188(5., št. 4773. z odi. c. kr. ministrstva. — 1. Deželnega glavarja namestnik dr. Anton Gregorčič, vitez reda železne krone 111. vrste, prof. bogoslovja, drž. in dež. poslanec; 2. Ant. Šantel, gimn. profesor; 3. Valentin Kancler, višji učitelj v pok. Namestniki: 1. Andrej Gabršček, urednik; 2. Benedikt Poniž, c. kr. učitelj; Anton Fon, posestnik in krčmar. — Pokroviteljev 6, ustanovnikov 15, skupaj 21. -- V 1905. I. — •— K. 9. Gorica: Ženska podružnica. Ustanovljena z odi. c. kr. namestništva v Trstu, dne 9. maja I. 1889., štev. 7300. — 1. gospa Avgusta Šantlova, profesorjeva soproga; 2. gdč. Irma Pirjevčeva, suplentinja; 3. gospa Marija Kopačeva, trgovčeva soproga. Namestnice: 1. gospa Milena Papeževa, profesorjeva soproga; gdč. Lavoslava Koršičeva, učiteljica; 3. gospa Ivanka Deklevova, trgovčeva vdova. Odbornici: Gospa Amalija Drufovkova, trgovčeva soproga in gospa Karolina Makučeva, trgovčeva soproga. - Ustanovnic 37, letnic 310, podpornic 59, skupaj 406. — V 1905.1. 66.3 K 59 v. 10. Kanal: Ustanovljena z odi. c. kr. namestništva v Trstu, dne 23. februvarija I. 1888., štev. 3002. — Ustanovniki 4. — V 1905. 1. —K. 11. Kobarid: Moška podružnica. Ustanovljena z odi. c. kr. namestništva v Trstu, dne 11. decembra 1. 1886., št. 18.847 1. — 1. Jurij Peternel, dekan; 2. - 3. Ciril Zamar, kapelan. Pokrovitelj 1, ustanovnika 2, letnikov 29, skupaj 32. — V 1905. 1. —• K. 12. Komenski okraj: Ustanovljena dne 5. julija I. 1891. - 1. Ivan Lukežič, dekan; 2. Vekoslav Štrekelj, posestnik; 3. Jakob Rejec, kapelan. Namestniki: 1. Vekoslav Lužnik, učitelj; 2. Josip Kovačič, župan; 3. Josip Štrekelj, učitelj. — Ustanovnikov 14. — V 1905. I. K. 13. Naklo na Krasu: Ustanovljena dne 24. aprila 1887. 1. — V 1905. I. —— K. 14. Prvačina: Ženska podružnica. Ustanovljena z odlokom c. kr. namestništva v Trstu I. 1894., št. 1264. — 1. gospa Avgusta Orlova, učiteljeva soproga; 2. g. Terezija Pahorjeva; 3. g. Lucija Gregoričeva, posestnika liči. Namestnice: 1. g. Terezija Saksidova; 2. g. Josipina Gregoričeva, posestnika liči; 3. g. Marija Lebanova, Odbornici: g. Josipina Gregoričeva, in g. Josipa Zornova. Pregledovalki računov: g. Marija Staničeva in g. Alojzija Zornova. — Pokroviteljici 2, letnic 25, podpornic 10, skupaj 37. — V 1905. 1. 45 K. 15. Ročinj in okolica: Ženska podružnica. Ustanovljena 25. februvarija 1. 1899., št. 2405. V 1905. 1. —K. 16. Sežana in okolica: Moška podružnica. Ustanovljena dne 10. avgusta I. 1894., z odlokom c. kr. namestništva v Trstu št. 14.126. — Pokrovitelji 4, ustanovnika 2, skupaj 6. — V 1905. 1. —K. 17. Sežana in okolica: Ženska podružnica. Ustanovljena z odi. tržaškega namestništva dne 6. okt. I. 1892., št. 16.977/1. - 1. gospa Anica Bajčeva, soproga priprav, učitelja; 2. gdč. Klementina Gasparijeva, učiteljica; 3. gospa Ivanka Škrlova, soproga c. kr. poštarja. Namestnice: 1. gdč. Zvezdoslava Delakova; 2. gospa Rozina Kantejeva, soproga c. kr. okr. šol. nadzornika; 3. gospa Milena Pirjevčeva, lastnica kavarne. Odbornici: gospa Franja Galičeva in gdč. Pav. Lorenzuttijeva. — Pokroviteljic 11, ustanovnic 7, letnic 77, skupaj 95. — V 1905. I. 451 K. 18. Šempas: Ustanovljena z odlokom tržaškega namestništva dne 15. julija 1. 1887., št. 9830,1. - 1. Blazij Grča, župnik in dež. poslanec; 2. Fran Križman, višji učitelj; 3. Fran Franke, vikarij v Oseku. Namestniki: 1. Anton Monari pl. Neufeldski, veleposestnik; 2. Lavoslav Likar, višji učitelj v Ozeljanu; 3. Vincencij Samohec. — Ustanovnika 2, letnikov 16, podpornikov 6, skupaj 24. — V 1905. I. 38 K. 19. Tolmin: Moška podružnica. Ustanovljena z odlokom tržaškega namestništva 22. avgusta 1. 1887., št. 12.278. — Ustanovnikov 5. — V 1905. 1. —K. 20. Tolmin: Ž e n s k a p o d r u ž n i c a. Ustanovljena dne 24. oktobra I. 1892. — Ustanovnic 9. — V 1905. 1. —— K. 21. Vrtojba in okolica: Ustanovljena z odlokom c. kr. namestništva v Trstu dne 27. januarija 1. 1905., št. 317/pr. 1. Edvard Štrekelj, vikarij; 2. ga. Josipina Petričeva; 3. Ivan Zorn, viši učitelj. Namestnice: 1. gdč. Ljudmila pl. Locatellij i dn>|A AO>fIU -jodpod Ao>j|upi A0>JU1 -AOUBJSn AO[[OJ j -JAOJ>|Od Aopn l\]U)S\Q 'UMS o ! >5 ni>| , O i I cu . i|uie§ -O Ul Tf 05 rf* oo 05 05 1 r—1 05 CN CO C3 co O S -f ”0" 00 t". t"- CN »O T—' co iO t"- io co

05 co 04 04 00 04 05 co co vo o> co s II D c C « '3^ O "5 'c>N > Z c S « n >9 »0.0 _ c C.ct: 05 ^ > -.Si-SS 2 •§ > -•e o SZ >v> ~ 2s 'C,'JE? o 0,73 o . . o -a M C >- ° 73 C ^V= 3_____, P O CZ .5 tu ^ c 1/3 ~ .E m J o •9 .< •’■—-» c C >N ' >(/J S .S iž-S o 2 c “■ (/3 C ^ c 33 £ ca — C si: o E n; c •£7*- >N4 TO mi v) - re '9 ca 2 "c/J J2 c oj c > V) o — £ o ca .co tj ® O > !U) ^ *0'.N N 'm _ a P7>u c . 3, a ^ O g g • sK « c« ca e- C •jr»>u ir c to ^2 a P N V) ------ O 05 — E JS-- 3 * >N 2 5* > *0 *aJ O o £ *a O, > 3 krajih, kjer mirujejo naše podružnice, pa nujno in prav lepo prosimo, naj delujejo za njihovo zopetno in trajno oživitev. Speče podružnice zadržujejo naše slovenskemu narodu koristne namere in ne povzdigujejo ponosa slovenskemu imenu S kako resnobo so se ustanovljale podružnice — ne rušite jih, Slovenci, s svojo lahkomišljenostjo. Častni član ružbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Svetec Luka, vitez Franc-Josipovega reda, namestili prvomestnik in krovitclj družbi sv. Cirila in Metoda, c. kr. notar, posestnik v Litiji i. dr. Pokrovitelji družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, ki so po § A. a) družbinih pravil vplačali Vsaj po 200 kron. 1. Abiturijenti slovenski 1896. 1. v Ljubljani po zastopniku dr. Leonu Staretu. 2. Abiturijenti slovenski in lirvatski 1891. L 3. Gospa Accettova Ivana, posestnica v Ljubljani. 4. „Adrija‘‘, pevsko društvo v Barkovljah pri Trstu. 5. Akad. društvo ferijalno ..Prosveta", I, v Ljubljani, zastopnik vsakokratni predsednik. 6. „ „ „ „ H. v Ljubljani, zastopnik vsakokratni podpreds. 7............................ „ „ 111, v Ljubljani, zastopnik vsakokratni tajnik. 8. „ „ slov. kat. ..Danica" na Dunaju. 9. Akademija slovenskih bogoslovcev v Celovcu, šolskega leta 1905 6., zastopnik Štefan Singer, prefekt v Celovcu. 10. Alijančič Andrej f, prelat in stolni kanonik v Celovcu. 11. Gosp. Alijančičeva Marija na Dobravi pri Kropi. 12. Aljaž Jakob, župnik na Dovjem. 13. Gospica Arcetova Josipina, posestnica v Ljubljani. 14. Bogoslovci slovenski. Gorica 1891. I. 15. „ „ „ 1892. I. 16. „ „ „ 1893. 1. 17. „ „ „ 1894. I. 18. „ „ „ 1895. L 19. Bogoslovci ljubljanski 1892. I. 20. 1897. 1. 21. 1906. L, zastopnik Ivan Pogačar, kapelan. 22. Bogoslovci mariborski 1892. L 23. „ „ šol. leta 1895.6. 24. 1899. 1. 25. 1902. 1. 20. 1903. 1. 27. 1904. L, zastopnik Josip Fridauer, bogo- sloveč. 28. šol. leta 1904 5. 29. » d >i )■ 1905/6. 1, zastopnik Ivan Širec, bogoslovce. 30. Gospa Brataničeva Marija f, veleposestnica v Celju. 31. Brezničani mašniki, zastopnik najmlajši župuik-rojak. 32. Bukovec Fr., župnik v Trvižu v Istri. 33. Bukvama kat. v Ljubljani, zastopnik vsakokratni poslovodja, sedaj Ivan Mesar. 34. Bulovec Ivan f, kupec in posestnik v Radovljici. 35. Dr. Celestin Fr„ y, vseučiliški profesor v Zagrebu. 30. Čitalnica Narodna v Kranju. 37. Čitalnica v Planini pri Rakeku. 38. Čitalnica v Sp. Šiški. 39. Čitalnica Slovanska v Trstu. 40. Čitalnica v Vipavi. 41. Gospa dr. Dečkova Adela, odvetnikova soproga, graščakinja v Celju. 42. Dekanija Šmartin pri Litiji, zastopnik vsakokratni dekan, sedaj Matej Riliar. 43. Dr. Dolenec Josip, konz. svetnik in prof. bogoslovja v Ljubljani. 44. Dolenec Oroslav, posestnik v Ljubljani. 45. Dom Gorjanski v Gorjah, zastopnik njegov prvomestnik. Darovalec ameriški misijonar Josip Zalokar. 40. Doni Katoliški na Vrhniki. 47. Domoljub, neimenovan v Idriji. 48. Drčar Martin y, župnik v Preski. 49. Gospica Druškovičeva Ana, trgovčeva hči v Ljubljani. 50. ..Društvo bralno" pri Sv. Ivanu poleg Trsta. 51. ..Društvo bralno" Litija. 52. „ „ Trebnje. 53. „ „ slovensko, Tržič. 54. ..Društvo delalsko podporno" v Trstu. 55. ..Društvo hranilno in posojilno" v Ptuju. 56. ..Društvo Kamenik" v Kameniku. 57. „ ,, „ zastopnica gospa Alojzija Žar- gijeva. 58. Društvo kat. delalsko na Jesenicah. 59. Društvo kat. izobraževalno sv. Josipa v Tržiču. 60. Društvo kat. tiskovno v Ljubljani. 61. ,,Društvo konsunino" pri sv. Ivanu v Vrtleli. 62. ..Društvo pevsko Kolo" v Trstu. 63. Društvo slovensko katoliško politično za radovljiški okraj v Radovljici. 64. ..Društvo slovensko učiteljsko" v Ljubljani. 65. ..Društvo učiteljev in šolskih prijateljev" za okraj Kamenik. 66. ..Društvo učiteljsko za kranjski šolski okraj." 67. Društvo vzajemno podporno v Ljubljani. 68. Društvo ,,Zvezda" na Dunaju. 69. Družba Vincencijeva v Tržiču. 70. Družba zabavna na Dolu, Štajarsko, zastopnik viši učitelj Anton Gnus. 71. Duhovščina ljubljanskega mesta št. L, zastopnik mest. župnik Martin Malenšek j. 72. Ista št. II., zastopnik stolni kanonik Fr. Lampe j-. 73. Einspieler Andrej f, mnsgr., profesor v Celovcu. 74. Gospa Fajdiga Amalija v Sodražici. 75. Ferk Feliks, zdravnik in veleposestnik v Mariboru. 76. Fon Jak., župnik v Kredi. 77. Oerdol Iv., posestnik v Škorklji pri Trstu. 78. Dr. Glančnik Jem., odvetnik v Mariboru. 79. Oovedič Ivan, župnik v Šoštanju. 80. Gregorčič Sim. f, duhovnik, slovenski pesnik v Gorici. 81. Dr. Gregorič Vinko, dež. primarij v Ljubljani. 82. Gričar Ivan, trgovec v Ljubljani. 83. Gruden Jak., f, župnik, 84. Hajšek Ant., č. kanonik, dekan v Slov. Bistrici. 85. Gospa Hočevar Josipina, veleposestnica v Krškem. 86. Gdč. Hrenova Ana, posestnica v Ljubljani, Krakovo. 87. Hren Jak., c. kr. dež. sod. svetnik v Ljubljani. 88. Hrovatin Ant. y, ninsgr. č. kanonik v Trstu. 89. Jan Juri f, č. kan. in dekan v Dolini v Istri. 90. Dr. Jeglič Ant. Bonaventura, knezškof ljubljanski i. dr. 91. Jurca And., veletržec v Ptuju. 92. Jurca Fr., trgovec v Postojini. 93. Gospica Kadivčcva Antonija, posestnica v Ljubljani. 94. Kalan And., stolni kanonik v Ljubljani. 95. Kalister Fr. f, veletrgovec v Trstu. 96. Gospa Kalistrova Ivana, soproga veletrgovčeva v Trstu. 97. Kavčič Hinko f, posestnik in deželni poslanec v Razdrtem. V hvaležni spominj njegovega delovanja zbrali in darovali prijatelji po njegovi smrti 1893. 1. 98. Klub slovenski v Celovcu. 99. Koblar Ant., dekan v Kranju, c. kr. konservator. 100. Gospa Koblarjeva Marija, posestnica v Litiji. 101. Gospica Koblarjeva Vekosl. v Litiji. 102. Kollinann Fran, veletržec, namestili prvoiriestnik trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani, prvomestnik mestni hranilni. 103. Košmerlj Frančišek, župnik v Ameriki. 104. Kotnik Fr. y, veleposestnik na Vrhniki. 105. Kranjc Viktor, c. in kr. generalni major v pok. v Gradcu. 106. Dr. Krek Gregorij f, dvorni svetnik, vseučiliški profesor v p., akademik v Ljubljani, št. I 107. Isti, št. II. 108. Dr. Krisper Valentin, odvetnik v Ljubljani. 109. Kržič Ant., c. kr. učiteljiški profesor, član c. kr. dež. šolskega sveta kot zastopnik „Katol. društva detoljubov." 110. Gospa Kukovec Ana. soproga odvet. kand. v Celju. 111. Dr. Lesar Josip, častni kanonik, konz. svetnik, član c. kr. deželnega šolskega sveta, ravnatelj semenišča v Ljubljani. 112. Ljudska pesmarica, zastopnik dr. Pečjak Gregorij, c. kr. gimnazijski prof. 113. Luckinann Karel f, ravnatelj na Jesenicah. 114. Luxa Marino, posestnik in gostil, na Proseku. 115. Gospa Majdičeva Ana, veletovarnarjeva soproga v Ljubljani. 110. Majdič Peter, veletovarnar v Hudinja pri Celju. 117. Majdič Vinko, veletovarnar v Kranju. 118. Gospa Mallyjeva Antonija, tovarnarjeva soproga v Hudinju. 119. Mally Fr., tovarnar v Ljubljani. 120. Dr. Marinko Josip, k. š. duh. sv., c. kr. gimn. prof. v Novein mestu. 121. Dr. Marolt Janko, okrožni zdravnik na Vrhniki. 122. Martelance Drag. y, hranilnični uradnik na Greti pri Trstu. 123. Matjan Jak., veleposest, v Zg. Šiški. 124. Mejač Iv., trgovec v Ljubljani. 125. Mestna občina Idrija. 126. Mestna občina Ljubljana. 127. Miklavčič Karel, župnik v p. 128. Mladina litijska, zastopnik vsakokratni viši učitelj, sedaj Bernard Andoljšek. 129. Dr. Munda Fr., odvetnik in posestnik v Ljubljani. 130. Murnik Iv., ces. svetnik, vitez železni kroni 111. vrste in Fran-Josipovemu redu v Ljubljani. 131. Gospa Murnikova Marija y, soproga ces. svetnika. 132. Nabergoj lv. f, posestnik na Proseku. 133. Naselbina slovenska v Pulju, zastopnik c. kr. mornarski ka-pelan Iv. Ambrož. 134. Neimenovan rodoljub. 135. Notar Ant., eksposit v Plavju, p. Zavije pri Trstu. 136. Občina Draga. 137. Občina Selce na Gorenjskem. 138. Občina Sežana na Krasu. 139. ..Obitelj Truden-Bogdanovičeva“ v Barkovljah pri Trstu v spominj j- gospe Natalije Trudnove. 140. Oblak Iv., župnik na Bledu. 141. Perdan lv. j, prvomestnik trgovski komori in veletrgovec v Ljubljani. 142. Dr. Perne Fr., c. kr. gimn. profesor v Kranju. 143. Petričič Vaso, veletržec v Ljubljani. 144. Plautan iv., drž. poslanec, c. kr. notar v Ljubljani. 145. Pleteršnik Makso, vitez Fran-Josipovemu redu, c. kr. gimn. prof. v p. v Ljubljani. 146. Podružnica akadentiška v Gradcu. 147. Podružnica Bled v proslavo 50 letnega vladanja cesarja Fran Josipa I. 148. Podružnica Brežice. 149. Podružnica Kropa-Kamcna-Gorica-Dobrava št. 1. 150. Ista št. II. 151. Ista št. III. 152. Podružnica v Litiji, zastopnik vsakokratni prvomestnik, sedaj župnik Jernej Zupančič. 153. Podružnica v Loškem Potoku. 154. Podružnica v Mokronogu. 155. ..Podružnica pivška" v Št. Petru na Krasu št. L 156. Ista št. II. 157. Podružnica Šiška št. I. 158. Ista št. II., zastopnik trgovec Ant. Pogačnik. 159. Podružnica v Železnikih. 160. Podružnica moška v Kameniku št. I. 161. Ista št. II., zastopa c. kr. višji okr. živinozdravnik Jos. Nik. Zadnikar. 162. Ista št. III., zastopnik lekarničar Jos. Močnik. 163. Podružnica moška v Kranju. 164. Podružnica moška šentpetrska v Ljubljani, zastopnik trgovski sotrudnik Fr. Mulaček. 165. Podružnica moška v Postojini. 166. Podružnica moška v Ribnici št. L 167. Ista št. II., zastopnik c. kr. dež. sod. svetnik Fr. Višnikar. 168. Ista št. III, zastopnik c. kr. sodni kancelist Anton Spcnde. 169. Podružnica moška v Sežani št. i. 170. Ista št. II. 171. Podružnica moška v Starem trgu, zastopnik vsakokratni prvo-mestnik. 172. Podružnica moška na Vrhniki št. L 173. Ista št. II. 174. Podružnica ženska v Ajdovščini št. I. 175. Ista št. II. 176. Ista št. 111. 177. Podružnica ženska v Celju. 178. Podružnica ženska v Cerknici. 179. Podružnica ženska v Dornbergu. 180. Podružnica ženska v Idriji. 181. Podružnica ženska v Št. Juriju ob južni železnici. 182. Podružnica ženska v Kameniku št. I. 183. Ista št. II. 184. Ista št. III.. zastopnica gospa Marija Fischerjeva. 18.5. Ista št. IV., zastopnica odvetnikova ter županova soproga Ana dr. Krautova. 186. Ista št. V., zastopnica gdč. Terezija Karolnikova. 187. Ista št. VI., zastopnica gospa Marija Vremšakova. 188. Ista št. VII., zastopnica gospa Terezija Kemperlcjeva. 189. Ista št. VIII., zastopnica gdč. Ivanka Trpinčeva. 190. Podružnica ženska v Kranju. 191. Podružnica ženska v Krškem. 192. Podružnica ženska v Lašicali. 193. Podružnica ženska šenklavško-frančiškanska v Ljubljani št. I. za- stopnica gospa nam. žup. pl. dr. Bleivveiss-Trstcniška. 194. Ista št. II., zastopnica viš. svčt. gospa Julija dr. Ferjančičeva. 195. Ista št. III., zastopnica gospa Ana Lahova f. 196. Ista št. IV., zastopnica gospa vlad. svet. Marija dr. Zupančeva. 197. Ista št. V., zastopnica »Glasbena Matica" po vsakokratnem svojem prvomestniku, sedaj po c. kr. gimn. profesorju Antonu Štritofu, 198. Ista št. VI., zastopnica gdč. nadzorovalna dama mestne višje dekliške šole Marija Wessnerjeva. 199. Ista št. VIL, zastopnica gospa odvetnikova soproga Lina dr. Hudnikova. 200. Ista št. VIII., zastopnica gospa ravnateljeva soproga Marija Grassellijeva. 201. Ista št. IX., zastopnik vsakokratni prvomestnik akad. kluba »Mladost" v Zagrebu. 202. Ista št. X., zastopnik častni član družbe Sv. Cirila in Metoda, c. kr. notar Luka Svctec. 203. Podružnica ženska šentjakobsko-trnovska v Ljubljani št. L, zastopnica gospa ravn. Hedvika Šubičeva. 204. Ista št. 11., zastopnica gospa Ivanka Gutnikova j. 205. Ista št. III., zastopnica gdč. mestna učiteljica-voditeljica Minka Maroltova. 206. Ista št. IV., zastopnica gospa mestna učiteljica Ivanka Beg-Praprotnikova. 207. Ista št. V., zastopnik magistratni oficijal Ant. Gutnik. 208. Ista št. VI., zastopnica gospa revid. Marija Petrovčičeva. 209. Ista št. VII., zastopnica gospa prvomestnica Ivanka Zupančičeva. 210. Ista št. VIII., zastopnica gospa Marija prof. Peruškova. 211. Ista št. IX., zastopnica gospa Marija dr. Kušarjeva. 212. Ista št. X., zastopnica gospica trg. Jelica Lozarjeva. 213. Ista št. XI., zastopnica gospica veletrg. hči Brigita Souvanova. 214. Ista št. XII., zastopnica gospa Josipina Vidmarjeva. 215. Ista št. XIII., zastopnica gospa županja Milica Hribarjeva. 216. Ista št. XIV., zastopnik konc. vodja »Glasbene Matice" Matej Hubad. 217. Ista št. XV., zastopnica gospa tovarnarjeva Jelka Naglasova. 218. Ista št. XVI., zastopnica veletrgovčeva liči gdč. Vera Souvanova. 219. Ista št. XVII. zastopnica not. konc. soproga gospa Lea Demšarjeva. 220. Podružnica I. ženska šentpetrska v Ljubljani št. I. 221. Ista št. 11. 222. Ista št. III., v spominj j- prvomestniku Martinu Malenšeku. 223. Ista št. IV., zastopnik častni član družbe sv. Cirila in Metoda c. kr. notar, Luka Svetec. 224. Podružnica ženska v Logatcu št. 1. 225. Ista št. II. 226. Ista št. III., zastopnica gospa Ivana Šcgova. 227. Ista št. IV., zastopnica gdč. Mimi Tollazzijeva. 228. Ista št. V., zastopnica gdč. učiteljica Evgenija Pehanijeva. 229. Ista št. VI., zastopnica gdč. Mici Puppisova. 230. Podružnica ženska pri Sv. Lovrencu nad Mariborom. 231. Podružnica ženska v Novem mestu. 232. Podružnica ženska v Postojini. 233. Podružnica ženska v Prvačini št. I. 234. Ista št. II. 235. Podružnica ženska v Radovljici št. I. 236. Ista št. II. 237. Podružnica ženska v Ribnici št. I. 238. Ista št. II., zastopnica gospa Albina Višnikarjeva, soproga dež sod. svetnika. 239. Ista št. III., zastopnica gospa Ana Podboj-Cenctova, posestnica. 240. Ista št. IV., zastopnica gospa Marija Gruntarjeva, soproga c. kr. notarja. 241. Podružnica ženska v Sežani št. I., zastopnica gospa Mici dr. Treova v Gorici. 242. Ista št. II., Zastopnica gospa Zinka dr. Ryb °d dneva vložitve do dneva dviga, brez odbitka rent. davka. Hranilne knjižice drugih zavodov sc sprejemajo kot gotovina, ne da bi sc obrestovanje pretrgalo. Na razpolago so poštne hranllnične položnice. Dr. Matija Hudnik, predsednik. DP DP □O RH □o Vsestransko priznana izborna postrežba. ; 'eAe[|pASzej ; euju}>jap eujse-] 03 CuO — o 'C > O £ S E o CD f — Zahtevajte Vedno in povsod edinole Pralno milo v prid družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Dobiva se v vsaki trgovini. v J Proti zobobolu in gnilobi zob | izborno deluje dobro znana i* Neluslne ustno in zobno vodo | katera utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. j, I »telclonlet* z nuvodnm 1 IC. ----- 1 ---------- p Melusine zobni prašek 1 škat^loa HO vin. j* Razpošilja se vsak dan z obratno pošto ne manj kot 2 steklenici. Edina zaloga. - ii Zaloga vseh preizkušenih zdravil, med. mil, medlcinalnlh vin, Speci- £ jalitet, najfinejših parfumov, klrurgiCnlh obvez, svežih min. vod. itd. Deželna lekarna Milana Leusteka jfr v Ljubljani. Resljeva cesta St. 1 ;? poleg novozgrajenega Fran Jožefovega jubilejskega mostu. r d c/) I f »Vžigalice družbe sv. Cirila In Metoda v Ljubljani4* ter »Kavin pridatek v korist družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani44 priporoča založnik: Ivan Perdan v Ljubljani. J mrnm iSman UP 'JfjSi ^JXV5>'\ mm %>> Točna postrežba. V'AV o/Ln •w"f/ls Obče znana manufakturna trgovina Gešnik & Milavec Ljubljana Lin ga. rj e ve nlice priporoča slavnemu občinstvu pri nakupovanju različnega oblačilnega blaga svojo bogato zalogo. f >/-y, .'■5/i.s Nizke cene. '5/'v vS>l_V MMOMC '•'m'’ s I Ki »KM ‘■'iii/ikd.SSH f ... A — C. o ruki zastonj in franko. ............. Priznanano najboljše in najizdatnejše oljnate = barve, firnež, edino ie iz kranjskega lanenega olja, in najfinejše lake angleške, za vozove, kočije itd., barve za umetnike, fine oljnate barve za študije dr. Sclidn-felda; akvarelne barve, trde in tekoče, tempera-barve v tubah za Največja zaloga niavca (gips\ kartiolineja, kleja za mizarje, hišnih fasadnih barv za apno in najb čopičev za zidarje in vsako obrt. . - umetnike in šolo, pastelne barve, raznobarv. tinte in tuše in barve za obreze knjig, bronce, slikarsko platno iti papir, palete, škatije za študije, čopiče za umetnike, slikarje cerkva in sob, pleskarje in mizarje, najnovejše slikarske vzorce, prodaja in ima v zalogi Adolf Hauptmann v Ljubljani. vzajemno zavarovalna banka v Pragi zavaruje človeško življenje po vseh kombinacijah, izmed katerih so najugodnejše naslednje : Za slučaj smrti, P° kateri nai se taista primeri kadar- --------------i- koli izplača se zavarovani kapital takoj dotičnim dedičem. Za doživetje in smrt, j- ako zavarovanec doživi ------------------------------------------------------------naprej določeno leto, katero si sam izvoli, izplača se zavarovalnina njemu samemu; ako prej umrje, pa takoj njegovim dedičem. Pri tem načinu se more zavarovati tudi tako, da mu ostane ravno toliko kapitala izplačanega po smrti, kolikor ga je prejel ob doživetju določ. dobe. Vzaiemno n' P1' mo^ 'n ž®na> brat z bratom ali kakšni ——i----------drugi osebi, in sicer tako, kadar umrje eden izmed njiju, izplača se zavarovalnina preživelemu zavarovancu. Za dobo 20 let, 1 j ako umrje v teh letih, izplača --------------------------se zavarovani znesek dedičem; ako pa jih doživi, potem določi sam, kako se mu naj izplača kapital: ves naenkrat, v dosmrtnih obrokih, ali pa šele po smrti. Za rento ali pokojnino, katera se začenja dotičniku -----------------------------_L-----------------------------izplačevati takoj po enkratni vlogi gotovega zneska, ali pa šele po nekaj letih, i. s. do smrti. Doto otrokom, zlasti dekletom, katera se izplača, ko __________________________ doživi zavarovani otrok 18., 20. ah 24. leto svoje dobe in to tudi takrat, ako je zavarovanec (oče, mati, skrbnik itd.) umrl pred koncem zavarovalne dobe, dasi v tem slučaju preneha daljnje vplačevanje zavarovalnine. Ako umrje otrok pred določenim letom, izplača se vsa zavarovalnina roditelju, zavarovalcu itd. ali pa se prenese ves kapital na kakšno drugo osebo. Vse te in ostale načine zavarovanja prevzame banka „Slavija“ po ugodnejših pogojih in cenejših tarifih, kakor vse druge zavarovalnice. Vrhu tega pa imajo člani banke „Slavije“ — ker je vzajemna zavarovalnica brez posebnega priplačila, še pravico do dividende, t. j. do deleža čistega dobička, ki je doslej znašal po 10, 20, 25 in eno leto celo) 48 odst. Rezervni fondi koncem leta 1905 ...........K 34,788.637*75 Pupilarno varno naloženih.................... 34,087.781*48 Izplačani kapitali in škode leta 1905 1,784.379*27 Izplačani kapitali in škode sploh............. 87,176.383*75 Plačana zavarovalnina leta 1905 .... . 4,610.957*25 Izplačana dividenda leta 1905.................................................. 206.296*40 Izplačana dividenda sploh...................... 1,606.893*21 Vsa potrebnejša pojasnila o zavarovalnih stvareh daje generalni zastop banke „Slavije“ v Ljubljani, Gosposke ulice št. 12. LAOon rf|N«T nmr®n ifeesiicek Odlikovan z zlato kolajno V Parizu leta 1904 » o krojač v Ljubljani o j sv. Petra cesta št. 14 Odlikovan lato kolajno in križcem V Londonu 1905 << se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne - ~ duhovniške obleke - ^ iz trpežnega in solidnega blaga po zelo nizkih cenah. CZ) C3 CD Opozarja na svojo veliko zalogo izgotovljene obleke posebno pa haveloke v največji izberi po najnižjih cenah. Dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov. Podpisani priporoča velečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu čebelno-voščene sveče za cerkev, procesije in pogrebe, gospodom trgovcem voščene zvitke in med za prodajo v škafih, po 15, 20 in 40 kg težkih, prav poceni. Zaloga in prodaja brinja in brinjevca. Za obila naročila se toplo priporoča in zagotavlja točno in pošteno postrežbo OROSLAV DOLENEC svečar in lectar, trgovina z medom in voskom v Ljubljani, Wolfove ulice št. 10. Prva modna trgovina za gospode ENGEhBERT SKUŠEK Ljubljana, Pred Škofijo št. 19. Perilo, ovratnice, nogavice, rokavice, klobuki, čepice, dokolenke, dežniki, gamaše, palice, žepne rute, dežni plašči, telovniki, čevlji, parfum, kopalno perilo, toaletno blago itd. Dobro blago! Nizke cene! 1 O. I s Stanje hranilnih vlog: nad 22 milijonov K Rezervni zaklad: nad 750.000 kron. Mestna hranilnica ljubljanska v lastni hiši v Prešernovih ulicah štev. 3 poprej na Mestnem trgu zraven rotovža, sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 5. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4 °/n ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vloženih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zarafunila vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojini premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev. \V\ Denarne vloge sc sprejemajo tudi po pošti in \~nNv potom c. kr. poštne hranilnice. C'----------------------------------------------------------------J Drogerija Anton Kanc v Ljubljani, Židovske ulice št. 1 priporoča: drogve, kemikalije, ustne vode in prašek, redilne in po-sipalne moke za otroke, ribje olje, parfume in toaletne predmete, obvezila, fotografične aparate in potrebščine, sredstva za desin-fekcijo. — Čaj, rum, konjak, mineralne vode in soli za kopeli. Zaloga karbida. Oblastvenno konces. oddaja strupov. l Kupuje razna zelišča (rože), cvetje, korenine, semena, skorje itd. L----------------------------------------------------------------.J Največja zaloga Najnižje cene Prevleke in popravila natančno in cenč. L. MIKUSeH " tovarna, so 1 noniRov in dežnikov v Ljubljani, Mestni trg St. 15. □ OD □□□ □□□ S "O '5/'\^5/jA^5/>^5/jA^5/ix^5/.LN Pmll ''f-člt \,v\i 'Jfi \U '\'fj y&yf£A' y0]l((fi51----------------------- >5/l>»f/J> yf£)±(r£>i: vyiMi (f-č^ a.\w '>/vyj«>/-Of '5>i\'N^/i' PP Domača tvrdka. >5/isV?/j\ >/v\-ri>/vV >5/.iXo5/i> >5/X\v5/i> rz.^r7i\" *5žix*5/J.\ SshsSS Največja zaloga izgotovljene obleke za gospode, gospe in dečke. Gričar&Mejač v Ljubljani, Prešernove ulice. Velika izbera po poljubnem kroju izvršene obleke iz najrazličnejšega blaga za vsak letni čas. Najcenejše nakupovanje dobro in trpežno izgotovljenih oblek za lovce, turiste in potovalce, različno prikrojenih —-— zimskih in vrhnih sukenj = itd. za gospode; za gospe: plaščev in plaščkov tudi s krznino obloženih in obrobljenih. V zalogi imava tudi najrazličnejše blago ter sprejemava naročila za i= izvršitev oblek = po izbranem blagu. Nujna naročila v najkrajšem času. Najnizje cene. _ j ppnp _ >5/X\^5/i\ ^5/L\ V5/Jx ^5>iv Ljubljanska hreditna banka v Ljubljani tSp itctlsl-co ulice št. 3. Delniška glavnica K 2,000.000, rezervni zaklad K 250.000. Posreduje na j ku I antneje nakup In prodajo vseh vrst rent, državnih papirjev, zastavnih pisem, prioritet, srečk in novcev; prevzema: zavarovanja proti kurzni izgubi pri izžrebanju (glej premijski tarif za I. 1903.); denarne In hranilne vloge na tekoči račun ali na vložno knjižico. Vloženi denar se obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. Od vlog na knjižice plačuje banka 2()u/0 rentnino. Zamenjava in eskomptuje izžrebane obligacije, srečke in kupone. Prodaja in kupuje devize In valute. Daje predujme na vrednostne listine pod kulantnimi pogoji. Eskomptuje in vnovčuje menice. Preskrb uje vinkulacijo in devinkulacijo, zlasti vojaških ženitninskih kavcij ter raznih ustanov. Vsa potrebna pojasnila, kateri papirji so za to najbolj umestni, kako se doseže čim višje obrestovanje, kdaj je izmenjava posameznih papirjev koristna, daje drage volje in izvede vse tozadevne transakcije najtočneje. Borzna naročila za dunajsko in inozemske borze izvede točno in ceno. Nakaznice in Čeki na inozemska mesta. Promesc k vsem žrebanjem. Podružnici v Spljetu in v Celovcu. L__________________________________________________________________________-'-J ALOJZIJ VODNIK kamenar Ljubljana. Kolodvorske ulice 32. Delavnice in kamnolomi ! za splošna kamenarska cerkvena umetna dela. ■ O O O o o o o Pohištvene plošče, spo-1 meniki in stavbni proizvodi.