Glasnik S.E.D. 45/4 2005 stran 1 UVODNIK AMERI©KA ANTROPOLOGIJA IN SLOVENSKI TEREN Avgusta leta 2003 smo na Centru za .tudije bal­kanskih druab in kultur, ki deluje na Oddelku za zgodovino jugovzhodne Evrope Univerze v Gradcu, fotokopirali gradivo, ki ga je v letih 1961 in 1962 v ©enËurju pri Kranju in v Gradencu pri Auaemberku zbral ameri.ki antropolog dr. Joel Martin Halpern. Ime prof. Halperna na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo ni neznano; njegovo delo je pogosto omenjal dr. Slavko Kremen.ek, ki je leta 1995 prav v Glasniku SED objavil del njune obseane .etnolo.ko-kulturnoantropolo.ke« korespondence, v arhivu pa hranimo tudi del korespondence med njim in Slavkom Kremen.kom, Nives SuliË in Rajkom Mur.iËem. Ta Ëasovno posega v obdobje med zaËetkom sedemdesetih in koncem devetdesetih let 20. stoletja. ©ele v avgustovskih dneh leta 2003 pa smo se med kopiranjem in urejanjem gradiva zavedli, kako obseano delo so v letih 1961 in 1962 v omenjenih dveh slovenskih vaseh opravili prof. Halpern in njegovi slovenski sodelavci; veËina med njimi .tudentk(ov) etnologije in tedanje Visoke .ole za politiËne vede. Na. obisk v Gradcu ni bil sluËajen; sproail ga je prof. Halpern sam, ko se je maja in junija leta 2003 mudil v Gradcu na .tudijskem obisku in poiskal stik s tedanjim predstojnikom Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Uni­verze v Ljubljani, prof. dr. Boaidarjem Jezernikom. Tudi po Halpernovem odhodu v ZDA smo ostali v pismenih, skorajda vsakodnevnih stikih (zahvalju­joË elektronski po.ti seveda). Ko se je maja 2004 prof. Halpern spet mudil v Evropi, smo na Oddelku organizirali kratko znanstveno konferenco, ki so se je udeleaili prof. Halpern in veËina njegovih tedanjih sodelavcev iz let 1961/62. Na konferenci smo skupaj ugotavljali, da je bilo zbranega gradiva .e precej veË, kot smo ga dobili iz Gradca. Nekaj tega gradiva smo v zaËetku leta 2005 po po.ti dobili iz ZDA, preostalo gradivo pa sta izbrala, uredila in za po.iljanje v Slov­enijo pripravila asist. dr. Joae Hudales in prof. dr. Joel Halpern (z izdatno pomoËjo Mateje MurkoviË Hudales ‡ dokumentalistke muzeja v Velenju) med tritedenskim bivanjem na domu prof. Halperna v Amherstu junija in julija 2005. Vsekakor ae prejeto gradivo in tisto, ki ga bo Oddelek do konca leta 2005 .e prejel, kaae da delo in ime prof. Halperna vsekakor zasluaita pomembnej.e mesto v zgodovini slovenske etnologije in antropologije. Najprej zato, ker njegovo delo ponovno dokazuje, da politiËne raz­mere ne morejo za dolgo zapreti poti razvoju zna­nosti. Kljub svinËenim Ëasom in aelezni zavesi, ki se je sicer v tedanji Jugoslaviji in Sloveniji ravno v zaËetku .estdesetih let ae nekoliko dvigala, pa je bilo Halpernovo delo v Jugoslaviji zagotovo pionirsko, saj je na .iroko odpiralo pota razvoju znanosti ‡ najbolj prav na podroËju humanistike oz. druaboslovja. Njegovi znanstveni sode­lavci in sogovorniki (uveljavljeni znanstveniki in .tudentje) so prihajali predvsem iz vrst etnologov in sociologov, zato bi temeljitej.a analiza zbranega gradiva najbra pokazala najpomembnej.e vplive ravno na tem podroËju. Ta .tevilka Glasnika je zato v preteani meri pos­veËena osvetlitvi in predstavitvi Halpernovega raziskovalnega dela v Sloveniji, njegovih po­gostih stikov z razliËnimi slovenskimi etnologi vse od leta 1953, in pomenu, ki ga je ali bi ga lahko objektivno imela njegova donacija iz let 2003 in 2005; ta vsebuje dragocene knjige in terensko gradivo. Ae zdaj pa je mogoËe soditi, da bo Hal­pernovo gradivo tak pomen gotovo pridobilo za nazaj. Predvsem to velja za njegov najobseanej.i del ‡ gradivo o ©enËurju in Gradencu iz let 1961 in 1962. To se bo zgodilo takoj, ko bo gradivo v dokumentacijski sluabi Oddelka dostopno javnosti in bodo posamezni deli gradiva uporabljeni za take ali drugaËne etnolo.ke monografske preglede in obravnave. Navsezadnje tako mnenje podpirajo mnogi povsem sodobni raziskovalni rezultati na Univerzi v Gradcu, kjer so v zadnjih letih nastala vsaj tri doktorska dela, ki povsem ali vsaj deloma temeljijo na Halpernovem raziskovalnem delu na Balkanu, in vsaj en doktorat, ki je povezan tudi s Halpernovim .slovenskim« gradivom. ZA»ETEK . . . Letnik 45 Glasnika SED zakljuËuje tematska .tevila, ki je nastala v sodelovanju z dvema zunanjima soured­nikoma, dr. Joaetom Hudalesom in Mihaelo Hudelja. Sodelovanje z zunanjimi sodelavci oziroma soured­niki je bilo pri urejanju posameznih tematskih .tevilk znaËilno ae za prej.nje urednike Glasnika SED. Prva priloanost za nadaljevanje tovrstnega sodelovanja se je ponudila prav letos; v uredni.tvu smo veseli, da smo skupaj z omenjenima sodelavcema in Oddelkom za etnologijo in kulturno antropologijo pripravili zani­mivo zadnjo .tevilko v letu 2005, v kateri, tako kot sta v prvem uvodniku omenila sourednika, odkrivamo delËek obseanega dela ameri.kega antropologa Joela Martina Halperna na slovenskih tleh. Veseli smo, da so se na.emu vabilu za sodelovanje odzvali akademik prof. dr. Zdravko Mlinar, prof. dr. Slavko Kremen.ek, Majda Rupar Fister, mag. Pavle »elik in dr. Siegfried Gruber z Univerze v Gradcu (Avstrija), .tudentke Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo ter seveda tisti, katerega delo je bilo povod za to .tevilko, profesor Halpern sam. V temo vpeljuje Ëlanek dr. Joaeta Hudalesa, ki je v zadnjem Ëasu najveË v stiku tako z gradivom kot s prof. Halpernom, zaokroaa pa jo poroËilo o razstavah v ©enËurju in Gradencu. Razstavi sta bili na podlagi Halpernovega gradiva leta 2005 postavljeni pod okriljem Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo. Tema ni zanimiva in aktualna samo za etnologe, temveË tudi za domaËine. ObËina ©enËur, ki je ae v letu 2005 gostoljubno sprejela .tudente etnologije, je v dogovoru z aupanom Mirom Kozelom in predsednikom pododbora za kulturo, Aleksandrom Zupanom naroËila dodatno tiskanje 30 izvodov Glasnika SED in nam obljubila njegovo pred­stavitev v prostorih lokalnega muzeja v ©enËurju, za kar se jim(a) uredni.tvo zahvaljuje. Kot smo ae napovedali, lahko v tej .tevilki preberete drugi del spominov kolegice Tanje TomaaiË na leta, ki jih je preaivela v Slovenskem etnografskem muzeju. Prvi del ste, Ëe sodimo po odzivih, brali z velikim zanimanjem in uaitkom. Kot nekak nadomestek predstavitve sorodnega dru.tva objavljamo pogovor dr. Mojce Ram.ak z ameri.ko folkloristko Peggy Bulger. Iz pogovora izvemo veliko tudi o delu Ameri.kega folkloristiËnega dru.tva / American Folklore Society. Prejeli smo tudi poroËilo o ustanovitvi novega Slovenskega etnolo.kega in antropolo.kega zdruaenja .Kula«. Praznovanje, ki smo ga v SED poimenovali TRIDESED, zakljuËujemo s priËujoËo .tevilko Glasnika SED. Aal ga boste zaradi okoli.Ëin, ki so onemogoËale zakljuËek redakcije v zaËetku decembra, brali konec januarja 2006. Na .Dru.tvenih straneh« ob.irno poroËamo o oktobr­skih dogodkih v okviru praznovanja TRIDESED. Del praznovanja je bila tudi leto.nja podelitev Murkove nagrade, Murkovega priznanja in Murkove listine. Fotografije, ki so delo stalne (zveste) spremljevalke dru.tvenih dogodkov Alenke »as, sem izbrala in podnaslovila kar glavna urednica, saj po imenovanju dosedanje urednice dru.tvenih strani Bojane Rogelj ©kafar za direktorico Slovenskega etnografskega muzeja (kolegici in nekdanji Ëlanici UO GSED Ëes­titamo in ji aelimo veliko uspe.nih direktorskih let), dru.tvene strani urejava z odgovorno urednico. Imeno­vanje urednice/ka dru.tvenih strani pa sva prestavili na zaËetek leta 2006 (prostovoljci/ke dobrodo.li). PoroËamo tudi o rajai po Gorskem Kotarju in posvetu v Zagrebu. Oboje je potekalo pod imenom .Etnolo.ka dedi.Ëina in kulturna podoba Slovencev na Hrva.kem«. Kot rezultat tega posveta je v rubriki .Etnologija je povsod« objavljen prispevek mag. Marka Smoleta, v katerem predstavlja del druainske dedi.Ëine ‡ PalËevo hi.o v vasi Ple.ce na Hrva.kem. Leto 2005 lahko oznaËimo kot leto, ki ga bomo etnologi in kulturni antropologi kdaj v prihodnosti za nazaj ocenili kot enega pomembnej.ih ‡ prepustimo to tistim, ki se ukvarjajo z zgodovino na.e stroke sedaj, in tistim, ki se bodo v prihodnje. V uredni.kem odboru Glasnika SED pa se bomo tudi v naslednjem letu ukvarjali z razmerjem med znanost­jo in stroko, saj je ena izmed na.ih glavnih finanËnih podpornic, Agencija RS za raziskovalno dejavnost, napovedala delitev razpisa za sofinanciranje na znan­stvene in strokovnopoljudne publikacije. Glasnik SED pa bomo najbra (morali) prijaviti kar na oba razpisa. Upamo, da bomo lahko ohranili tako status stroko­vnoznanstvene publikacije kot status dru.tvenega glasila z jasnim konceptom odprtosti za raznolike in aktualne teme. V imenu uredni.kega odbora se zahvaljujem tako tis­tim, ki ste v letu 2005 sooblikovali Glasnik SED, kot tistim, ki ste ga redno prebirali in spremljali. Karkoli nam bo prineslo leto 2006, naj bo v duhu sreËe in veselja, ki omogoËata lepe trenutke in uspe.no delo ter blaaita bridkosti vsakdanjika. Uspe.no in lepo leto 2006! Dr. Joae Hudales, Mihaela Hudelja 1 AMERI©KA ANTROPOLOGIJA IN SLOVENSKI TEREN The American Anthropology and the Fieldwork in Slovenia Alenka »erneliË Kro.elj 2 ZA»ETEK… Beginning… Tita Porenta 6 .NOBENE POTREBE NI VE», DA BI SE U»ILI SAMO NA SVOJIH NAPAKAH!« Iz oËi v oËi z doc. dr. Na.kom Krianarjem, murkovim nagra­jencem za leto 2003 .There’s no More Need to Learn Only by our Own Mistakes«! Eye to Eye with the Assistant Professor Na.ko Krianar, Ph. D., the Murko Prize Winner for 2003 Tema: AMERI©KA ANTROPOLOGIJA IN SLOVENSKI TEREN: IZKU©NJE IN RAZISKOVALNO DELO JOELA M. HALPERNA Topic: The American Anthropology and the Fieldwork in Slovenia: the Experience and Research of Joel M. Halpern Dr. Joae Hudales 17 AMERI©KI ANTROPOLOG JOEL M. HALPERN IN SLOVENSKA ETNOLOGIJA V ©ESTDESETIH LETIH 20. STOLETJA The American Anthropologist Joel M. Halpern and the Slovene Ethnology in the Sixties of the 20th Century Prof. dr. Joel M. Halpern 25 YUGOSLAV SOCIALISM AND ITS AFTERMATH AS VIEWED THROUGH THE LENS OF PERSONAL EXPE­RIENCES IN THE BALKANS, 1953-2004 Jugoslovanski socializem in njegove posledice skozi objektiv osebnih izku.enj na Balkanu, 1953‡2004 dr. Siegfried Gruber 38 THE DATABASE ON HOUSEHOLDS AND THE FAMILY IN THE BALKANS WITHIN THE HALP­ERN COLLECTION AT THE UNIVERSITY OF GRAZ Zbirka podatkov o gospodinjstvih in druaini na Balkanu v okviru Halpernove zbirke na Univerzi v Gradcu Prof. dr. Zdravko Mlinar 40 ZA»ETKI SOCIOLOGIJE LOKALNIH SKUPNOSTI V SLOVENIJI IN SODELOVANJE Z AMERI©KIMI DRUABOSLOVCI Ob sreËanju s prof. Joelom M. Halpernom The Beginnings of Sociology of Local Communities in Slov­enia and the Cooperation with the American Social Scientists Meeting prof. Joel M. Halpern Majda Rupar Fister 45 PROFESOR JOEL MARTIN HALPERN IN ©EN»UR - MISLI IN POMISLEKI Professor Joel Martin Halpern and ©enËur ‡ Thoughts and Considerations Mihaela Hudelja 47 ZBIRKA PROF. HALPERNA V DOKUMENTACIJI ODDELKA ZA ETNOLOGIJO IN KULTURNO ANTRO­POLOGIJO The Collection of prof. Halpern in the Documentation of the Department of Ethnology and Cultural Anthropology Prof. dr. Slavko Kremen.ek SRE»ANJA S PROFESORJEM HALPERNOM Encounters with prof. Halpern 50 mag. Pavle »elik ZELO RAZLI»NI VASI Very Different Villages 51 Damjana Abontar KNJIANI DAR PROF. DR. JOELA M. HALPERNA KNJIANICI ODDELKA ZA ETNOLOGIJO IN KULTURNO ANTROPOLOGIJO NA FILOZOFSKI FAKULTETI V LJUBLJANI 53 A Book Gift of prof. Joel M. Halpern, Ph.D., to the Library of the Department Ethnology and Cultural Anthropology at the Faculty of Arts in Ljubljana gradivo - material Kajba Suzana OSEBNI UTRINKI TERENSKEGA DNEVNIKA Personal Moments of a Fieldwork Diary Strnad Nastja DNEVNI©KI ZAPISKI S TERENA V ©EN»URJU Fieldwork Diary from ©enËur 54 56 poroËila - reports Simona Govednik, Aleksandra Zidar ©EN»UR IN GRADENC ‡ RAZSTAVI GRADIVA JOELA M. HALPERNA ©enËur and Gradenc ‡ the Exhibitions of the Joel M. Halp­ern’s Material Milko MatiËetov 62 SPOLNI EVFEMIZMI, METAFORIKA IN PODOBNE SKRIVNOSTI JEZIKA PRI SLOVANIH Ob DuliËenkovem predavanju 11. november 2005 v Ljubljani Sex Euphemisms, Metaphors and Similar Mysteries of the Slavic Language DuliËenko’s Lecture, November 11, 2005, Ljubljana spomini - memories Tanja TomaaiË 68 MOJ MUZEJ ‡ PRIJAZNE MUZEJSKE »EN»E (2. DEL) My Museum ‡ Kind Museum Gossip (2nd part) sorodna dru.tva ‡ similar societies Doc. dr. Mojca Ram.ak 76 .PRILAGODLJIVOST IN USTVARJALNOST« Intervju s Peggy Bulger, ameri.ko folkloristko .Adaptability and Creativity« The Interview with Peggy Bulger, the American Folklorist Dan Podjed, Nata.a VisoËnik 79 KROG NOVIH ZAMISLI Nastalo je zdruaenje .Kula«, ki presega razlike med etnologijo, antropologijo in drugimi sorodnimi vedami The Circle of New Ideas The .Kula«, a new association was established, which surpasses the differences between ethnology, anthropology and other neighbouring disciplines recenzije in ocene - reviews Doc. dr. Mojca Ram.ak MARIJA MAKAROVI»: KORTE IN KOR»ANI Marija MakaroviË: Korte and Its Inhabitants 81 Iztok Ilich ANTON FEINIG IN TATJANA FEINIG: FAMILIENNAMEN IN KÄRNTEN UND DEN BENACHBARTEN REGIONEN Anton Feinig and Tatjana Feinig: Druainska imena na Koro.kem in v sosednjih regijah 82 Iztok Ilich CARLO MUCCI: SLOVENSKE MLEKARICE 83 V TRAI»U/LE LATTAIE SLOVENE A MONFALCONE Carlo Mucci: Slovenian Milkmaids in TraiË Mag. Darja Skrt 85 FLOSARJI Lumberjacks TrideSED Adela Ramov. 86 TrideSED Thirty Years of the Slovene Ethnological Society Dr. Breda »ebulj Sajko 88 POZDRAVNI GOVOR PREDSEDNICE SED NA SVE»ANOSTI OB PRAZNOVANJU TRIDESETLETNICE SED Slovenski etnografski muzej, 17. oktober 2005 Greeting Speech of the President of the Slovene Ethnological Society at the Opening Celebration of the 30th Anniversary of the Slovene Ethnological Society Dr. Breda »ebulj Sajko 92 DONACIJA SLOVENSKEGA ETNOLO©KEGA DRU©TVA SLOVENSKEMU ETNOGRAFSKEMU MUZEJU Donation of the Slovene Ethnological Society to the Slovene Ethnographic Museum Mojca RaËiË SimonËiË 93 RAZSTAVA TRIDESED Slovenski etnografski muzej, 17. ‡ 19. oktober 2005 The Exhibition of the 30th Anniversary of the Slovene Ethnological Society The Slovene Ethnographic Museum, October 17 ‡ 19, 2005 Tita Porenta 97 SKORAJ©NJIH 50 LET GLASNIKA SED Upcoming 50th Anniversary of the Bulletin of the Slovene Ethnographic Society Bojana Rogelj ©kafar 98 POGOVOR O SLOVENSKEM ETNOGRAFSKEM MUZEJU V SKLOPU PRAZNOVANJA 30 LETNICE SED A Discussion about the Slovene Ethnographic Museum in the Scope of the Celebration of the 30th Anniversary of the Slov­ene Ethnological Society Alenka BartuloviË 99 NOVI »ASI, STARE POLEMIKE, VE»NI RAZKOL(?) Kolokvij med znanostjo in stroko: poraz etske perspektive New Times, Old Polemics, Eternal Cleveage The Colloquim between Science and Profession: the Defeat of the Ethic Perspective Tanja Roaenbergar ©ega 102 ODMEV TRIDESETLETNICE TUDI V DRUGIH KRAJIH SLOVENIJE The Echo of the 30th Anniversary also in Other Towns in Slovenia Podelitev Murkove nagrade, Murkovega priznanja in Murk­ove listine - Granting of the Murko Prize, Murko Award and Murko Certificate 2005 Adela Ramov. 103 MURKOVANJE 2005 Granting of the Murko Prize, Murko Award and Murko Certificate 2005 Doc. dr. Ingrid Slavec Gradi.nik 104 PODELITEV MURKOVE NAGRADE, MURKOVEGA PRIZNANJA IN MURKOVE LISTINE, LJUBLJANA, 19. OKTOBER 2005, SAZU, PRE©ERNOVA DVORANA, OB 18. URI Granting of the Murko Prize, Murko Award and Murko Certificate, Ljubljana, October 19, 2005, the Slovenian Academy of Sciences and Arts, The Pre.eren Hall at 6 p.m. Doc. dr. Na.ko Krianar NAGOVOR OB PODELITVI MURKOVE NAGRADE IN PRIZNANJ 2005 The Address at the Granting of the Murko Prize and the Murko Awards 2005 109 PoroËila - Reports Dr. Katalin Munda Hirnök ETNOLO©KA DEDI©»INA IN KULTURNA PODOBA SLOVENCEV NA HRVA©KEM Posvet s strokovno ekskurzijo, 6.‡7. oktober 2005 PoroËilo Ethnological Heritage and the Cultural Image of the Slovenes in Croatia A Conference with a Professional Excursion, October 6 -7, 2005 A Report 111 Tanja TomaaiË EKSKURZIJA SLOVENSKEGA ETNOLO©KEGA 114 DRU©TVA PO DELU GORSKEGA KOTARJA IN NA POSVET V ZAGREB, 6. IN 7. OKTOBER 2005, POU»NA, PRIJETNA - NAJ SE PONOVI! The Excursion of the Slovene Ethnological Society in the Part of Gorski Kotar and to the Conference in Zagreb, October 6 ‡ 7, 2005, Informative, Pleasant ‡ It Should Happen Again! Mojca RaËiË SimonËiË 118 JOSEF ORI©KO: AIVLJENJE V MISIJI Etnolo.ki veËer 1. 12. 2005 v Slovenskem etnografskem muzeju Josef Ori.ko: Life in a Mission Ethnological Evening, December 1, 2005 in the Slovene Ethnographic Museum »estitke in vo.Ëila ‡ Felicitations and Congratulations IO SED: ©TREKLJEVA NAGRADA MARIJI 119 KOZAR-MUKI» The Executive Board of the Slovene Ethnological Society: the ©trekelj Prize to Marija Kozar-MukiË Joaica Koder 120 PRAZNIK V AIREH, KO JE IZREDNA PROF. DR. MARIJA STANONIK POSTALA PRVA »ASTNA OB»ANKA OB»INE AIRI A Feast Day in Airi when the Associate Professor Marija Stanonik, Ph. D. Became the First Honorary Member of the Airi Municipality PRISTOPNA IZJAVA 122 Membership Declaration NARO»ILNICA ZA GLASNIK SED 122 Order slip for the Bulletin of the Slovene Ethnological Society Izstopne izjave ‡ Withdrawal Statements Doc. dr. Rajko Mur.iË 123 KO SE VR» RAZBIJE, PREOSTANE LE ©E IZSTOPNA IZJAVA When a jug is broken, the only thing that remains is a withdrawal statement Ralf »eplak Mencin 124 IZSTOPNA IZJAVA A Withdrawal Statement Dr. Joae Hudales 124 IZSTOPNA IZJAVA A Withdrawal Statement Zora Slivnik Paulin 126 RECENZIJA GLASILA JAVNEGA SKLADA RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI Review of the Bulletin of the Republic of Slovenia Public Fund for Cultural Activities mag. Marko Smole 128 .PAL»AVA ©I©A«, STO PETDESET LET ZGODBE DRUAINE »OP IZ OBMEJNE VASI PLE©CE .PalËava ©i.a«, 150 Years of the Story of the »op Family from the Border Village Ple.ca Instructions for writing articles for the Bulletin of the Slovene Ethnological Society Contributors to this Issue .NOBENE POTREBE NI VE», DA BI SE U»ILI SAMO NA SVOJIH NAPAKAH!« IZ O»I V O»I Z DOC. DR. NA©KOM KRIANARJEM, MURKOVIM NAGRAJENCEM ZA LETO 2003 IzvleËek Doc. dr. Na.ko Krianar, vodja Avdiovizualnega laboratorija na Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti (AVL ZRC SAZU) je novembra 2004 prejel najvi.je slovensko etnolo.ko priznanje, Murkovo nagrado za leto 2003. Nagrado je prejel za zaokroaen vrhun­ski znanstveni opus oz. za izredne doseake na podroËju etnolo.kega znanstvenega filma in vizualnih raziskav. Ob tej priloanosti sta se sogovornika v pogovoru dotak­nila glavnih podroËij dela nagrajenca, od prvih muzejskih izku.enj v Gori.kem muzeju, preko aktivnega Ëlanstva v Slovenskem etnolo.kem dru.tvu, do splo.nega druabenega angaairanja in delovanja v lokalnem okolju. RazliËne teme pa povezuje rdeËa nit ‡ vizualne raziskave in ozadja vseh aktivnostih in prizadevanj za uveljavitev znanstvenega filma kot znanstvene kategorije. Abstract The assistant professor Na.ko Krianar, Ph.D., the head of the Audiovisual Laboratory at the Scientific Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts (AVL ZRC SAZU), was awarded the highest Slovene ethnological prize in November 2004, the Murko prize for the year 2003. He received the prize for his scientific opus and .for his excel­lent achievements in the field of the ethnological scientific film and visual research« respectively. On this occasion the interviewer and the interviewee spoke about the main research fields of Krianar, from his first experience in the regional Gori.ka Museum, his active membership in the Slovene Ethnological Society, to his general social engage­ment and activities in the local environment. However, there is a connection between these topics ‡ the visual research and the background of all activities and endeavours for the recognition of a scientific film as a scientific category. Kot dolgoletni urednik .Glasnika SED« ste leta 2003 ob predaji uredni.kih poslov posebej poudarili pomen objavljanja intervjujev. Prav tako so intervjuji znaËilni za .Glasnike« med va.im urednikovanjem. Kak.en pomen dajete tako imenovanemu novinarskemu oz. publicistiËnemu aanru, v katerem naj bi se zdruaili funkciji informiranja in analize obravnavane tematike skozi vpra.anja in odgovore? Kaj priËakujete od intervjujancev, kako ste se vi lotevali intervjuja s kolegi? Moje pojmovanje intervjuja izhaja iz etnolo.ke, ne iz aurnalis­tiËne prakse. Gre za izjave ljudi na terenu, ki jih raziskovalec prenese v besedilo ali predstavi v kakem drugem mediju, zlasti v filmu. Neposredno izjavljanje ljudi je po izumu zvoËnega filma glavna prednost etnografskega filma in vizualne etnografije. Danes je na. vizualni medij predvsem digitalna vizualna tehnologija in spremljajoËi veËpredstavitveni mediji, kjer je .e veË moanosti za gibËno beleaenje izjav. Z vkljuËevanjem aivih izjav ljudi bodisi v tekst bodisi v film doseaemo refleksivni uËinek, ki ublaai subjektivni vidik raziskovalca in omogoËa gledalcu, da se sam opredeli do vsebine. Pravimo, da med gledalcem in informatorjem, ki na ekranu neposredno nagovarja gledalca, ni nobenega posrednika. Pri vsakem drugem naËinu predstavitve tematike pa so med njima intervencije pisca, urednika, lektorja, prevajalca, v avtorskem filmu tudi snemalca, montaaerja itd. Pa tudi sicer imam rad intervjuje. V raznih revijah ali v Sobot­ni prilogi Ëasopisa Delo preberem najprej intervjuje. Branje intervjuja se mi zdi kot tiho prisostvovanje dialogu dveh ljudi, ki te zanimata. Moj prvi novinarski prispevek v zgodnjih .tudentskih letih je bil intervju za Gorenjski glas z znanim kranjskim urbanistom. Kakovost intervjuja je odvisna tudi od tehnike intervjuvanja. Velika razlika je med intervjujem v aivo in med dopisnim intervjujem. Prvi je lahko jezikovno bolj slikovit in dinamiËen, drugi pa bolj poglobljen, ker ima intervjuvanec veË priloanosti za natanËno odgovarjanje. Meni bolj ustreza dopisni intervju. Kot .tevilni ljudje tudi jaz malo otrpnem pred mikrofonom in mi je pozneje, lahko .ele Ëez veË dni, aal za zamujeno priloanost. Slaba stran posnetih intervjujev je teaava pri tran­skribiranju, saj pogovor navadno poteka v pogovornem jeziku ali celo v nareËju. Navajanje izjav v pogovornem jeziku pri etnolo.kih objavah ni problematiËno, v javnih medijih pa je. Med urednikovanjem Glasnika SED sem objavil nekaj pogo­vorov z znanimi slovenskimi etnologi, ki sem jih prej posnel z videokamero, da sem hkrati pridobil .e arhivsko gradivo za portret. Kadar pa nekdo aeli opraviti z mano intervju za tiskane medije, vedno predlagam pisni intervju. Tako lahko nadzoru­jem svoje izjave. Murkova nagrada za leto 2003 za zaokroaen vrhunski znan­stveni opus je prav gotovo primeren razlog za intervju z vami. Kako doaivljate in sprejemate Murkovo nagrado? Vesel sem bil, da je nagrada opozorila na moje delovno podroËje etnografskega filma in vizualnih raziskav. Hvala za .reklamo«. Za vsem pa tiËi obËutek, da me za vsakdanje delo, ki ga opravljam, ne bi bilo treba nagraditi s tako pomembno nagrado. Upam, da se bom z nadaljnjim delom lahko oddolail etnolo.kemu obËestvu za zaupanje. Zdi se mi zelo v redu, da objavljate intervjuje z nagrajenci. To je priloanost za prikaz aktualnih stali.Ë posameznikov in etnologije. Va.a uËenka Nadja ValentinËiË Furlan je ob neki priloanosti zapisala, .da je najveËja zasluga Na.ka Krianarja za etnolo­gijo, da je v dobrih tridesetih letih etnolo.ki film oz. vizualne raziskave spravil v zavest etnologov, pa tudi .ir.e javnosti«. Ali ste si ta cilj zastavili ae na zaËetku svoje znanstvene poti v smeri vizualnih raziskav? Kako kot prejemnik najvi.jega stanovskega priznanja izjavo ocenjujete danes in kako name­ravate ohraniti doseaen poloaaj / prepoznavnost / poslanstvo svojih raziskav tudi v prihodnje? Na zaËetku je bil skromen poskus, da bi zdruail poznavanje etnologije in filmskega medija. Imel sem 8-mm kamero, za tonske posnetke sem si izposodil prijateljevo. Poznal sem proizvodnjo slovenskih kratkih filmov na etnolo.ke teme in vedel sem, da je Niko Kuret v In.titutu za slovensko narodo­pisje (ISN) ae delal s filmom in pisal o etnografskem filmu. Hkrati pa sem dobival prve informacije o sodobnem dogajanju na podroËju etnografskega filma. Odzval sem se na vabilo iz Pariza in poslal na festival .Cinéma du réel« svoj film Pri­sotnost in odsotnost oseb in predmetov. To je bil konceptualen film. Vizualno sem primerjal dve lokaciji v Ëasovnem razponu enega dne, in sicer prizori.Ëi na ©entvi.ki planoti in v Novi Gorici. Ker je bil film v Parizu z zanimanjem sprejet, sem tam sklenil prva poznanstva: Jeanne Guéronet, Claudine de France, Pierre Stevens, prviË pa sem sreËal tudi Jeana Roucha. In tako sem se okuail s tem poslom. V veliko spodbudo mi je bila podpora tedanjega etnolo.kega dru.tva in nasploh takratno zanimanje kolegic in kolegov, ki so ga pokazali za vizualno dokumentacijo pri terenskem delu. Zato sem tudi zapustil delovno mesto kustosa v Gori.kem muzeju. ZaËuti. paË, da se ti odpira priloanost za ustvarjanje neËesa novega. Nisem imel pojma, kam bo vse skupaj pri­vedlo, res pa sem mislil, da bo .lo hitreje. Ravnal sem paË v skladu z razmerami in s potrebami. Po ustanovitvi Avdio­vizualnega laboratorija pri ZRC SAZU sem ugotovil, da ni dovolj, Ëe postavim temelje za svoje delovno mesto, temveË moram ustvariti pogoje za celotno podroËje, to je predvsem za druge, ki bodo pri.li za mano. V to pa spada metodolo.ka podlaga podroËja in moanost univerzitetnega izobraaevanja. Te naloge so me tudi motivirale, da sem opravil doktorat, brez katerega ni moanosti prijave raziskovalnih projektov in habili­tacije na univerzi. Zdaj imamo v Sloveniji kar dobro podlago za utemeljevanje podroËja etnografskega filma in vizualnih raziskav v etnologiji, imamo pa tudi predmet na univerzi. Imamo tudi dva produkcijska centra ‡ AVL in kustodiat za etnografski film v Slovenskem etnografskem muzeju (SEM) in redno produkcijo. To bo treba ohraniti in bogatiti. Dovolj je prostora za vse nove pobude. Pri tem bi pazil edino na to, da se razvije veËja profesiona­lna odgovornost na tem podroËju, k Ëemer .tejem predvsem poznavanje in upo.tevanje dosedanjih izku.enj in standardov ter zavedanje o potrebi teoretskega razmisleka o mestu in vlogi etnografskega filma. Dokler bom imel moanost, bom opozarjal, da etnografski film ni samo snemanje filmov kar tako, ampak je specialno znanstvenoraziskovalno podroËje, v katerem ima vizualni medij specifiËno vlogo. Danes ni veË nobene potrebe, da bi se uËili samo na lastnih napakah. To bi bila moja .poslanica«. Va.a uspe.na profesionalna pot se je zaËela / zaËrtala ae doma, saj vas je menda s fotografijo in filmom prvi seznanil oËe. Kak.no aivljenjsko in strokovno popotnico vam je dal, sta sodelovala tudi pozneje, ko ste ga strokovno .prerasli«? Res sem veËkrat izjavil, da sem hvaleaen oËetu, ker mi je odkril podroËje fotografije in mi kupil prvo filmsko kamero. V Kranju je tedaj delovala moËna fotoamaterska skupina z Janezom MarenËiËem na Ëelu, katere del je bil tudi moj oËe. Kasneje sem v istem klubu ustanovil kinosekcijo, ki je podpi­rala tudi filmsko produkcijo OHO. Moj oËe je znan straai.ki domoznanec. ©e v visoki starosti, zdaj ima 90 let, je pisal Ëlanke za krajevni list, za Gorenjski glas in Straai.ki zbornik. VkljuËen je v skupino etnologinje Tatjane Dolaanove pri univerzi za tretje obdobje, ki zbira podatke za straai.ko zgo­dovino in etnologijo. Najino sodelovanje poteka tako, da mu jaz pretipkavam Ëlanke. Tako je moj oËe edini domoznanec, ki mu doktor znanosti pretipkava Ëlanke. Kaj je vplivalo na va.o odloËitev, da .tudij arhitekture zamenjate za .tudij na Filozofski fakulteti? So tej odloËitvi botrovali osebni razlogi ali je tedaj .tudij etnologije le imel neko prihodnost ‡ priloanost, ki ste jo pozneje znali izko­ristiti? Ste videli kako posebno povezavo med etnologijo in arhitekturo? Vse je potekalo spontano. Arhitektura je bila zame preteaak .tudij. Uprlo se mi je potrpealjivo sedenje pred risalno mizo, naravoslovni predmeti, ki so sestavni del .tudija arhitekture, pa mi niso .li preveË dobro. Paradoks: danes moram potrpealjivo sedeti pred raËunalni.kim ali montaanim monitorjem. NekoË mi je pri.la v roke Novakova Slovenska ljudska kul­tura. »eprav sem rasel na vasi, sem bil preseneËen, da obstaja nek poseben vidik na plasti kulture, vzporedne na.emu mo­dernemu vsakdanjemu aivljenju. V tej vzporedni strukturi, ki so jo etnologi veËinoma odkrivali v kmeËki kulturi, so pomembni zapisi za razumevanje etniËnih znaËilnosti, kot neka latentna struktura, ki vpliva tudi na sodobno aivljenje. To se mi je zdelo fascinantno in pozneje sem odkril, da je podobno razmi.ljanje podlaga Levi-Straussovega strukturalizma. Po drugi strani pa sem takrat aktivno vstopal v svet filma in obËudoval reaiserja J. L. Godarda, ki je bil tudi etnolog. Jean Rouch je bil gradbeni inaenir. Etnologija se mi je zdela bolj povezana s filmom kot z arhitekturo. ©e danes trdim, da bi slovenski filmarji morali bolje poznati kulturo vsakdanjega aivljenja in da bi dokumen­tarni film moral imeti vidnej.e mesto v uËenju filma. ©tudij etnologije se mi je zdel nov izziv in priloanost za ustvarjalno delovanje. Nisem pa imel pojma, kam lahko to pripelje. Od .tudija arhitekture mi je v etnologiji najbolj prav pri.la ve.Ëina prostoroËnega in tehniËnega risanja in poznavanje gradbenih konstrukcij. Zato je verjetno tudi moja diplomska naloga s podroËja stavbarstva, Ëemur sem posveËal veliko pozornost tudi v Gori.kem muzeju. Nam lahko kaj veË poveste o va.em med.tudijskem delovan­ju v vlogi filmskega amaterja, publicista in Ëlana skupine OHO. Menda ste ae tedaj dosegali lepe rezultate na podroËju eksperimentalnega in dokumentarnega filma. Za kak.ne filme je .lo? To je posebno poglavje mojega aivljenja, ki se je v .tudijskih letih zaËelo v Kranju. OdloËilna je bila moja povezava z Markom PogaËnikom, Iztokom Geistrom in Francijem ZagoriËnikom, jedrom gibanja OHO. Odkrili smo film kot moaen del ohojevske produkcije. V obdobju 1964‡1970 je nastalo veË filmov, ki dokumentirajo aktivnosti OHO-ja, in nekaj avtorskih filmov, ki so avtonomni produkt ohojevske ideologije. To so kratki, tri- do petminutni filmi na 8-mili­metrskem traku z glasbo na magnetofonskem traku. V njih veËinoma nastopajo prijatelji in znanci. Ne morem jih opisati z besedami. So sestavni del avantgardne kinematografije tiste­ga Ëasa in so zastopali slovenski amaterski film na .tevilnih jugoslovanskih festivalih. Nekateri so bili tudi nagrajeni. Danes so kopije teh filmov v Moderni galeriji, za izvirnike pa skrbim v AVL. ObËasno jih lahko vidite v kaki umetni.ki galeriji, kak odlomek na televiziji, obstaja pa tudi videoka­seta s filmi teh filmskih amaterjev, med katerimi so tudi .tirje moji. Izku.nja filmske produkcije OHO mi je dolgo rabila tudi pri zaËetkih z etnografskim filmom, a bolj v negativnem kot pozitivnem smislu. Dolgo Ëasa sem namreË ohranil snemalski pristop, ki za etnografski film ni najprimernej.i. Snemal sem kratke kadre iz roke, nenavadne zorne kote in plane. Etnolo.ko tematiko sem snemal .avtorsko«. To pa je prva stvar, ki jo danes sku.am odpraviti pri vsakem zaËetniku. V raznih biografskih pregledih vas zato opredeljujejo kot etnologa, cineasta, znanstvenika in pedagoga. Kaj pravzaprav pomeni naziv cineast, kak.no dodatno strokovno znanje ste osvojili poleg svoje temeljne humanistiËne izobrazbe? Nimam formalne izobrazbe za poklicnega cineasta, filmarja. Na filmskem podroËju sem amater, tako kot pi.e na kra.kem kamnarskem izdelku: .Sem se sam uËil jest!«To mi je koris­tilo, ker sem se laae prilagajal zahtevam etnologije. Formirani filmski reaiser ali snemalec zelo teako korigira svoje navade, ki so drugaËne kot navade etnografskih snemalcev. To je govo­ril ae Niko Kuret v svojih referatih in Ëlankih, to je dokazal ae Robert Flaherty in tako odprl novo vrsto filmske produkcije. Zaradi tega je za etnografski film in za vizualno etnografijo potrebno posebno .olanje. Produkcijska tehnika pa je ista kot pri dokumentarnem ali igranem filmu. Z njo sem se spoznaval pri izdelavi kratkih filmov. Uporabe elektronske tehnologije sem se sam uËil, ko sem gradil tehnolo.ko podlago AVL. Aelel sem sicer zaËeti s filmsko tehnologijo, a smo imeli na startu premalo denarja. To bi se danes moËno obrestovalo, saj je filmski trak .e vedno obstojnej.i kot magnetni. Elektronska tehnologija ni tako zahtevna kot filmska. OmogoËa zelo gibËno proizvodnjo in izdelavo veË variant iste­ga gradiva. Njena slabost je, da se zelo hitro prenavlja, da ni standardiziranega formata. Zato je treba stalno renovirati teh­niËno bazo, kar zahteva precej.nja vlaganja. Lahko se zgodi, da bomo nekoË izgubili vse pretekle zapise, ker preprosto ne bo veË primernih aparatur za manipuliranje s starim gradivom. Sodobna tehnologija navaja k instant izdelkom. Leta 1972 ste se zaposlili v Gori.kem muzeju. Kako vas je pot zanesla na Primorsko? To je zelo romantiËna zgodba. Za Novo Gorico sem se odloËil tako, da sem prisluhnil notranjemu glasu. KonËalo se je obdobje mladostnega iskanja in aelel sem aktivirati svoje znanje etnologije, ki sem ga pridobil pri .tudiju. Nisem bil eden tistih, ki bi se zaposlili samo v Ljubljani. Leta 1972 so bila za etnologe prosta delovna mesta v Novi Gorici, Celju in Kopru. Gori.ki muzej je nakazoval izreden potencial tako z vidika organiziranosti muzejskega dela kot z vidika zelo per­spektivnih etnolo.kih terenov. Zadolaen je bil za prostor .tirih primorskih obËin od Vr.iËa, do meje z Italijo na Krasu. Izziv za .tiri etnologe, ne za enega. Kako ste se lotili dela na podroËju zbiranja, prouËevanja in posredovanja muzejskih zbirk? Kak.no dedi.Ëino ste zapus­tili Gori.kemu muzeju in slovenskemu muzealstvu? Kak.no vlogo ima po va.em mnenju muzejska razstava med vizual­nimi mediji? Najprej sem opravil vajeni.ko fazo muzejskega dela, tako da sem vpisoval predmete iz zbirke in depoja v inventarno knjigo. Ob tem sem muzejske predmet hodil zbirat na teren, kjer mi je bila prva uËiteljica Marija Rutarjeva, tolminska intelektu­alka in muzejska delavka. Ob njej sem spoznaval tolminske, cerkljanske in bov.ke terene. Z njo sem bil prviË v Trenti in v Dreanici na znamenitem pustovanju. Nato smo v dogovoru z vodstvom muzeja zastavili dolgoroËni naËrt etnolo.kega dela. Vsaki dve leti naj bi pri.la na vrsto sistematiËna obdelava enega od terenov, ki jih je pokrival Gori.ki muzej. ZaËel sem s preuËevanjem ovËjih planin v zgornjem PosoËju, katerega rezultat je bila razstava v Tolminu, Novi Gorici in Ljubljani. Sledile so raziskave in razstave Gora nad Ajdov.Ëino, Lig in Kambre.ko ter Kras, ki so tudi gostovale v nekaterih sloven­skih muzejih. Tako sem spoznal najznaËilnej.e sestavine pri­morske ljudske kulture. Hkrati so nastajale muzejske zbirke v Trenti, Tolminu, ©tanjelu in Bardu v BeneËiji. Muzejska razstava je glavni medij muzealstva. Zato morajo biti vsa muzejska prizadevanja usmerjena v predstavitve etnologije v zbirkah in na razstavah. Na tem podroËju je .e veliko prostora za ustvarjalno delovanje. Med mojim sluabovanjem v Gori.kem muzeju smo si zaËeli prizadevati, da bi bile razstave plod raziskovalnega terenskega dela in ne nakljuËnih zbiralskih akcij. ZaËeli pa smo tudi ae razmi.ljati o vkljuËitvi sodobnih vizualnih medijev. Teoretsko in empi­riËno se je pokazalo, da je vizualni medij dobra kontekstualna dopolnitev razstavljenih predmetov. Na razstavi obiskovalec vidi npr. orodje, na filmskem posnetku pa vidi naËin njegove rabe. Za vsako razstavo sem na filmski trak posnel nekaj kulturnih sestavin in jih predstavil na odprtju razstave in ob predavan­jih, npr. molao na ovËji planini, izdelavo lesenega aleba, roËno mlaËev slame, tkanje platna, izdelavo lesenih grabelj, pre.anje terana itd. S tem sem uvedel v Sloveniji t. i. muzejsko rabo filma. Na ta naËin danes z videofilmi podpirajo muzejske predstavitve v SEM in v Gori.kem muzeju. Leta 1983 ste ustanovili Avdiovizualni laboratorij pri ZRC SAZU in s tem stopili na pot znanstvenega dela. Kaj vse je bilo potrebno, da ste si utrli pot do utemeljitve vizualnih raziskav kot znanstvene kategorije oz. znanstvene metode? (opi.ite kak neformalen primer iz zakulisja!) Kdo so bili va.i najoaji sodelavci in vzorniki, da ste uspeli tako doma kot v mednarodnem prostoru? Avdiovizualni laboratorij je bil ustanovljen z zdruaenimi napori Slovenskega etnolo.kega dru.tva (SED), raziskovalne skupnosti slovenskih etnologov in novonastajajoËega ZRC SAZU. Velike moralne zasluge za ustanovitev AVL pa ima dejavnost Nika Kureta ter filmska aktivnost v Glasbeno­narodopisnem in.titutu. Zame so se odloËili zaradi veËletne aktivnosti na podroËju etnografskega filma, zlasti ker je prav takrat iz.la moja Filmografija etnolo.kega filma (1982), v Cankarjevem domu pa je takrat potekala veËdnevna retro­spektiva slovenskega etnolo.kega filma. Naletel sem na zelo razliËna pojmovanja o vlogi AVL in o mestu etnografskega filma. Zato sem moral ae takoj na zaËetku omejiti svoje ambicije. Naziv laboratorij sprva ni bil po mojem okusu, ker preveË napeljuje na tehniËno razseanost produkcije. Aelel sem, da se oddelek imenuje Oddelek za produkcijo, arhi­viranje in distribucijo etnolo.kega filma, po vzoru francoskega Centre national de la recherche scientifique (CNRS), ki je vmesni model med nem.kim in ameri.kim modelom organiza­cije znanstvenega filma. Popustil sem, ker mi je .lo za vsebino, ne za formo. Morda je bilo prav zaradi imena oddelka nekaj nesporazumov glede nalog AVL. Sodelavci so prina.ali k meni popravljat gramofone, videorekorderje in magnetofone. Danes se to ne dogaja veË. NajveËji problem je bilo financiranje. ZRC SAZU je razisko­valni javni zavod, ki se financira iz projektov in v zadnjem Ëasu iz programov. Za znanstveni film nikdar ni bilo namen­skih razpisov. Denar za vzdraevanje opreme in za materialne stro.ke je .el iz raziskovalnih projektov. Filmski produkciji smo se sicer odpovedali ae na zaËetku, a tudi videoproduk­cija je draaja od navadnega raziskovanja. Uvidel sem, da mora Mohamed h gori, Ëe ne pride gora k Mohamedu. »e aelimo pridobiti raziskovalni denar za podroËje etnografskega filma, moramo najprej ustvariti akademsko podroËje, ki bo opraviËevalo rabo vizualne tehnologije. In to so vizualne raziskave. A teh se nisem jaz izmislil. Kaae, da so povsod po svetu imeli podoben razvoj. Vizualna antropologija, po kateri sem se zgledoval, je v 70. letih tudi aelela postati akademska panoga, ne zgolj produkcija etnografskega filma. Tako se je pojavil pojem vizualnih raziskav, ki vkljuËuje .tudij meto­dologije vizualne produkcije in .tudij vizualnih pojavov v kulturi. To je vkljuËevala tudi vizualna antropologija, a se je v Evropi bolj obnesel izraz vizualne raziskave, ker se je lahko vezal na specifiËno evropsko humanistiko. V Evropi so film najveË uporabljale etnologija, folkloristika, geografija in sociologija. Mislim, da sem pravilno razmi.ljal in s tem omogoËil, da se slovenski prostor na znanstveno-vizualnem podroËju ni zaprl v neko svojo metodologijo in terminologijo. V tem pogledu se bo treba truditi tudi vnaprej. V mojem poslu je nujno potrebna vizualna tehnologija: kamere, rekorderji, monitorji, montaane enote, v zadnjem Ëasu tudi zmogljivi raËunalniki in dragi programi. To opremo smo lahko kupovali z namenskimi sredstvi ministrstva. Moja prva naloga je bila ustvariti tehniËno podlago za produk­cijo .vizualne dokumentacije«. Ta izraz sem uvedel, da bi na podroËju znanosti poudaril diferenciacijo na podroËju vizualne produkcije. Vsak videoposnetek ni etnografski film, niti ni znanstveni film. Ta dva izraza imata danes svoj pomen, svojo zgodovino in standarde. Vizualna dokumentacija pa je nev­tralni izraz za kakr.no koli vizualno gradivo, ki ga naredimo na terenu in ga nezmontiranega postavimo v zbirko. Z njim danes zaËnemo kategorizacijo na.ih vizualnih enot: 1. gradivo, 2. urejeno gradivo, 3. etnografski film. Na tako ozkem podroËju, kot sta etnografski film in vizualna antropologija, kjer uspe.nih pristopov ni na pretek, bi teako govoril o vzornikih. Pri Margaret Meadovi so mi za vzor veË­medijski zapisi na terenu, pri Rouchu njegova prevzetost s fil­mom, pri Davidu MacDougallu njegova vztrajna observacijska metoda. Od Kureta naprej je pri nas za zgled naËin obravnave etnografskega filma v In.titutu za znanstveni film (IWF) v Göttingenu. Omenil sem ae, da mi je ugajala francoska usme­ritev vizualne etnografije pod moËnim vplivom Jeana Roucha in njegovih uËencev. Vesel sem bil vsake povezave s tujino. Ko je Asen Balikci postal predsednik mednarodne komisije za vizualno antropologijo, je navezal stike tudi z mano in hitro sem vstopil v krog obve.Ëanja in sodelovanja. Zato so mi tudi leta 1988 zaupali organizacijo vizualnoantropolo.ke sekcije na 12. mednarodnem kongresu IUAES v Zagrebu. VeËkrat sem obiskal .Festival dei popoli« v Firenzah in druge prireditve v Evropi, festivale in posvetovanja. Dvakrat sem bil Ëlan airije Festivala etnografskega filma v Göttingenu, kar mi je omogoËilo oblikovanje meril o svetovni proizvodnji etnografskega filma. Nikdar pa nisem aelel postati .kroniËni« udeleaenec kongresov in mednarodnih prireditev. V resnici raziskovalec rabi samo selektivne povezave na svojem spe­cialnem podroËju. Ko jih enkrat doseae, mu ni veË treba hiteti z ene prireditve na drugo. Teai.Ëe dela mora biti doma. Leta 1995 ste doktorirali z disertacijo .Izhodi.Ëa vizualnih raziskav v etnologiji«. »e se ne motim, je to edina slovenska doktorska naloga na podroËju vizualnih raziskav. Do tega je vodila dolga pot raziskav, praktiËnega in organizatorskega dela (1983‡1996). Kdo je bil va. mentor, kako je ta .tudij potekal, ko .e ni bilo bolonjske deklaracije? Naslov doktorske naloge mi je na podlagi mojega dolgolet­nega staaa in rezultatov v etnologiji in ne na podlagi predhod­nega magistrskega .tudija, kot bi bilo bolj normalno, odobrila najprej fakulteta in nato .e univerza, Ne vem, Ëe taka moanost doktoriranja sploh .e obstaja. Po uveljavitvi bolonjske dek­laracije v visokem .olstvu bo vsak, ki bo konËal petletni .tudij z nazivom magistra po imenu in priimku, lahko vpisal dok­torski .tudij. V mojem primeru ni bilo nobenega .tudijskega programa, samo rigoroz in pisanje naloge. Formalno je bil mentor Janez Bogataj, a mi je pustil popolnoma proste roke, glede na to, da ni specialist za vizualne raziskave. Spoznal sem, da bi bilo bolje imeti mentorja, ki bi me nadzoroval in priganjal. Tako pa sem komaj ujel zastavljene roke in tudi kakovost naloge ni taka kot bi bila, Ëe bi jo prej pregledal kvalificiran bralec. Va.i bibliografija in filmografija obsegata skoraj 300 enot, njuno prebiranje pa ni povsem obiËajen seznam znanstvenih, strokovnih in drugih Ëlankov, objavljenih v domaËih in tujih publikacijah, temveË se iz njih lahko seznanimo, da je va.e delo ovrednoteno tudi na podroËju umetnosti, pedago.kega, uredni.kega, fotografskega in prevajalskega dela. Kako pa je potekal proces priznavanja znanstvenega filma kot ena­kopravnega naËina objavljanja znanstvenih dognanj in kako tem prizadevanjem sledi strokovna javnost? Rabo vizualne tehnologije v etnologiji vidim kot enega od naËi­nov zajemanja in obdelave podatkov ter prezentacije izsled­kov. Zato bi morali biti rezultati tega dela priznani enako kot rezultati drugih naËinov objavljanja v etnologiji. Seveda pa se je treba prej dogovoriti, kaj je za to potrebno. Na prvem mestu je primeren naËin rabe vizualne tehnologije pri raziskovalnem delu. Odtod tudi naslov moje doktorske naloge: Izhodi.Ëa vizualnih raziskav v etnologiji. To me je najprej zanimalo; kako snemati na terenu, da bodo izdelki uporabni pri obdelavi podatkov ali pri predstavitvi izsledkov, oz. kaj je treba vedeti, kadar se ukvarjamo s produkcijo vizualne dokumentacije. Edino tako lahko govorimo o posebnem polju etnolo.kih raziskav, s teoretsko in z metodolo.ko podlago, z zgodovino, bibliografijo, imeni, s .olami itd, skratka o nekem referenËnem krogu, ki bo podlaga profesionalizacije, kot pri vseh drugih humanistiËnih vedah. Tako v svetu kot v Sloveniji so minili pionirski Ëasi etnografskega filma in vizualnih raziskav. Ne more veË vsak etnolog, ki v roke vzame kamero, govoriti, da snema etnografske filme. Ali drugaËe reËeno: ne more jih veË Doc. dr. Na.ko Krianar. Iz arhiva AVL. snemati, Ëe se prej ne seznani z dotedanjim znanjem na tem podroËju in ne pridobi ustrezne ve.Ëine. To je tako, kot Ëe slovenski etnolog ne bi prebral Novakove Slovenske ljudske kulture in bi zaËel na novo odkrivati sistem kulturnih obmoËij ali bi ponovno izumljal metodolo.ke pristope, ki jih je Ingrid Slavec Gradi.nik odkrila ae v Zgodovini slovenske etnologije. ©e vedno pa obstajata dva pristopa k produkciji etnografskega filma. Prvi je s strani etnologije, drugi je s strani filma. En in drug avtor bi rada posnela film o neki kulturi ali kulturni prvi­ni, le da je prvemu filmski zapis sredstvo za bolj.e razume­vanje kulture, raziskovalni pripomoËek, drugemu pa je film cilj, avtorjevo videnje kulture, ki ga s profesionalnim izdelkom aeli posredovati gledalcem. Zdaj sem govoril o dilemah vizualne produkcije znotraj etnolo.ke vede. Drugo pa je, kako na problem vizualnih objav gleda celotna znanstvenoraziskovalna sfera. Tu se je boj komaj razplamtel. Nekaj prednosti sem dosegel v Ëasu koordinatorstva v Komisiji za humanistiko pri Ministrstvu za znanost, kjer sem vplival na upo.tevanje t. i. znanstvene­ga filma v toËkovanju na podlagi COBISS-a. »e bi govorili samo o etnografskem filmu, bi morda .e .lo. Na tem podroËju so stvari najbolj jasne, tako doma kot v svetu. Nato pa so se na mojo argumentacijo obesili .e vsi drugi, ki se v znanosti posluaujejo neknjianih objav ‡ zvoËnih objav, multimedijskih objav itd. Poiskati je bilo treba skupni imenovalec (= neknjiane objave) in kar naenkrat so argumenti postali zelo ohlapni. Zato sem vztrajal vsaj pri tem, da se zaostrijo naËini produkcije in objave. Vizualna enota mora biti objavljena pod istimi pogoji kot knjiana enota. Mora obstajati matiËni producent, uredni.ki odbor in recenzentski postopek. To bi bila ta podlaga za resno delo na podroËju etnografskega filma kot znanstvene objave. Seveda pa dokaj visoki standardi vizualne objave ne bi smeli odvrniti .tudentov etnologije in zaposlenih etnologov od vizualnega podroËja. Znanstveni etnografski film je samo ena od ne.tetih oblik vizualne produkcije, ki jo z eno besedo imenujemo tudi vizualna etnografija. ©e vedno se premalo etnologov ukvarja z vizualno produkcijo. Zato vidim nujno potrebo po dodatnem izobraaevanju: na teËajih ob delu in na poletnih .olah. Kako pa je organizirana dostopnost do va.ih in drugih netiskanih del? Informatika se razvija z veliko hitrostjo. Kje lahko uporabniki dobimo celovito informacijo o tem, kje se nahajajo posamezni filmi, videokasete, CD-romi in druge enote vizualne produkcije? Kako sodelujete z Naro­dno univerzitetno knjianico (NUK-om), Filmskim arhivom v Arhivu Republike Slovenije in drugimi varuhi .Filmografije Slovenike« etnografskega filma, vizualne antropologije in vizualnih raziskav? Kak.no vlogo bodo prevzeli .Vizualni krogi Slovenije?« Elektronske kartoteke v AVL .e nimamo. Smo jo pa zastavili in bo nekoË v celoti objavljena na spletu. NajveË enot je na videokasetah razliËnih formatov. Omenil sem ae na.o katego­rizacijo gradiva: grobo gradivo, urejeno gradivo in videofilm. Objavil pa sem ae nekaj izbranih filmografij urejenega gradiva in filmov. Po naroËilu zunanjega uporabnika lahko vsako enoto kopiramo na sodobne medije, razen grobega gradiva, ki ga ne sposojamo. V NUK-u so shranjeni obvezni izvodi na.ih enot, ki so iz.le v zbirki Podobe znanosti in so torej tudi v pro­daji. Vse gradivo na filmskem traku je spravljeno v Filmskem arhivu Slovenije, ker sami za njegovo shranjevanje nimamo pogojev. A v primerjavi z elektronskimi zapisi tega ni veliko. .Vizualni krogi« so naËrtovan spletni portal veË subjektov, ki bi prispevali bazo podatkov o arhiviranih filmih, vkljuËno s kratkimi odlomki in bogatimi meta podatki. Na spletnem mestu bi uporabnik na.el tudi naroËilnico za film in pogoje za objavo. NajveË enot bi prispeval AVL. Izdelano imamo meto­dologijo in sheme predstavitve, a je vse skupaj .e utopiËno, ker ne najdemo vzvodov za financiranje tega podviga. In.titut za znanstveni film v Göttingenu (IWF) je dobil za digitaliza­cijo zbirke okoli 3 milijone mark. Kljub deklarativni prioriteti financiranja elektronskih objav, pristojni ministrstvi ne razpi­sujeta primernih nateËajev. NoËejo sli.ati, da delo na digitalni zbirki podatkov zahteva celega Ëloveka v dalj.em Ëasovnem obdobju in dodatno tehniËno opremo. Med temeljnimi postavkami akademskega priznanja pred­meta oziroma vede sodi tudi univerzitetni .tudij. ZaËeli ste z vajami na Oddelku za etnologijo in kulturno antropolog­ijo na Filozofski fakulteti, sedaj razvijate .tudij na drugih fakultetah. Kako je tovrstni .tudij trenutno organiziran tam, kjer ste zaËeli? Trenutno predavam predmet Vizualne raziskave na Fakulteti za humanistiËne .tudije (FH©) Univerze na Primorskem (UP) v Kopru in podpiram izbirni predmet Vizualna antropologija v okviru podiplomskega programa antropologije na Fakulteti za druabene vede (FDV) v Ljubljani. Omenjene vaje na Oddelku za etnologijo sem zaËel relativno nepripravljen. ©tudentom sem posredoval samo svoje skromne izku.nje, sËasoma pa sem ustvaril predmet, v okviru katerega sem dal najveË pros­tora tujim izku.njam, pridobljenim bodisi z osebnimi stiki ali pa s pomoËjo literature. Tudi danes moj uËni program vsebuje zgodovino in razvoj pojmov, prikaz .ir.ega okvira etnograf­skega filma in vizualnih raziskav ter podrobnej.i uvid v kine­matografsko sintakso in produkcijo etnografskega filma. Moj predmet, to je izpitna snov, ki jo podam v 30 urah pre­davanj in 30 urah vaj z gledanjem filmov vred, je premalo, da bi na njegovi podlagi lahko priËakovali formiranega specia­lista. Pri oceni uporabnosti pridobljenega znanja pa je treba upo.tevati, da bodo slu.atelji to znanje pozneje morda upo­rabili pri vrednotenju vizualnih izdelkov, tudi Ëe jih ne bodo sami izdelovali. Zaradi odpiranja novih obzorij sem zaËel organizirati .Poletne .ole vizualnega«, ki se mi zdijo daleË najperspektivnej.a metodologija za prikaz sodobne vizualne etnografije in vizualne antropologije. Letos je bila v Novi Gorici ae deveta poletna .ola. Udeleaujejo se je veËinoma podiplomski .tudenti FDV in .tudenti FH© ter slu.atelji iz Slovenije, Hrva.ke in Italije. »eprav je pri meni diplomiralo ae nekaj .tudentk in .tudentov, dve pa sta tudi magistrirali, se zaenkrat s tem poklicno ukvarja samo Nadja ValentinËiË Furlan, ki vodi kustodiat za etnograf­ski film pri SEM. Rezultate sedanjega uËenja na svojem nekdanjem oddelku poznam samo po nekaterih .tudentskih izdelkih in po njih lahko sklepam, da predmet stagnira. Mislim, da se dogaja prav IZ O»I V O»I tisto, kar sem ae omenil kot nepotrebno na mojem podroËju, namreË, da upravljavci in nosilci univerzitetnega predmeta ignorirajo obstojeËe znanje ali pa z njim niso seznanjeni. Kak.ne pozitivne vibracije je vzpostavila .Poletna .ola vizualnega«? Ali jo nameravate v prihodnje organizirati .e kje drugje v Sloveniji? Najbolj pozitivno na .Poletni .oli vizualnega« je soaitje teorije in prakse. Sledimo izku.njam v svetu in jih sku.amo prilagoditi svojim potrebam in moanostim. V skladu s temi cilji izbiramo tudi predavatelje. Na poletni .oli vedno uËi vsaj en tuj predavatelj, vËasih tudi dva, poleg njiju pa .trdo jedro« AVL z Miho PeËetom in mano. SËasoma smo zgradili dokaj dodelan sistem pouËevanja, ki prikaae slu.atelju metodolo.ki okvir podroËja, primerjalno terminologijo in namen raziskav s pomoËjo vizualne tehnologije. Hkrati pa ga usmerimo na izdelek, torej na ve.Ëino, ki je potrebna, da bi nastalo nekaj v skladu s specifiËnimi potrebami humanistiËnih raziskav. Sem sodi uËenje snemanja, naËrtovanja produkcije in montaae video­filma. Trudimo se, da bi sreËno pluli med pastmi komercialne vizualne produkcije (.videspotovstva«) in umetni.ke vizualne proizvodnje. ZaËetniku je z besedami zelo teako pojasniti, da moramo pri na.em delu upo.tevati pravila kinematografskega izraaanja, ki so enaka za vse filmske zvrsti in hkrati pozabiti na avtorsko interpretacijo. V desetih dneh je to teako doseËi, a se je doslej .e vedno pos­reËilo. NajveËje zadovoljstvo je videti popolne zaËetnike, ki so prviË prijeli v roke kamero in po desetih dneh pokazali soliden izdelek vizualne etnografije. Zaenkrat je .ola trdno zasidrana v Novi Gorici, pri ObmoËni izpostavi Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Zaradi zahtevnih tehniËnih pogojev se .ola ne more seliti iz kraja v kraj. V Novi Gorici imamo prostor, teh­niko in podporo Mestne obËine Nova Gorica. Seveda ne bi .lo brez izdatnega sodelovanja ZRC SAZU z denarjem in opremo pa tudi drugih, npr. FH© UP. Ostaniva na podroËju vizualnih raziskav .e z zadnjim sklopom vpra.anj: kak.na je vizija rabe vizualnih raziskav v svetu in pri nas? Ali se v Ëasu globalizacije moanosti njihovega razvoja v Sloveniji bistveno razlikujejo od drugih narodov? Kak.en posluh ima na.a draava do tovrstnih raziskav? O pomenu vizualnega za status na.e civilizacije ni vredno izgubljati besed. Vizualno ima velik pomen, saj je tako rekoË brez meja. Zato je tudi velik izziv za raziskovalce razliËnih profilov. ©e pred Ëasom je v zanimanju za vizualno v kulturi vodila vizualna antropologija, postmodernizem pa je vizualno odkril tudi drugim vedam, zlasti filozofiji, sociologiji, kul­turologiji in novodobnim kulturnim .tudijam. Od teh se etnologija razlikuje v tem, da prakticira vizualne raziskave vsakdanjega aivljenja na terenu, ne iz naslonjaËa kot npr. kulturne .tudije ali nekatere smeri antropologije, in v tem, da proizvaja svoje vizualne dokumente. Vizija vizualne antropologije je .e vedno .tudij vizualnih pojavov vsakdanjega aivljenja in produkcija vizualnih zapi­sov, v na.em primeru vizualna etnografija z raziskovalnim vizualnim gradivom in etnografskim filmom. Globalizacija pripomore k hitrej.emu seznanjanju z izku.njami Glasnik S.E.D. 45/4 2005 stran 12 in s pojavom komunikacijskih medijev, kot je npr. veËpred­stavnost in predvsem internet. To so bistveni mediji tudi za rabo in .irjenje vizualne kulture. V tem pogledu je Slovenija globalizirana tudi na podroËju vizualnih raziskav. Dostopne so nam iste informacije kot vsem drugim in prav tako kot drugi lahko oddajamo signale. Podpora draave pa je in bo odvisna tako od obËutljivosti ust­reznih visokih uradnikov kot od prepriËljivosti in mnoaiËnosti rezultatov na tem podroËju. Sam sem ae izkusil slabosti tako enega kot drugega. NajveËji pomen za vsakovrstne podpore pa ima odloËitev posamezne vede, da v svojih vrstah aeli in potrebuje vizualne raziskave in vizualno produkcijo. Danes si lahko temeljno vizualno produkcijo omislimo z veliko skromnej.imi sredstvi kot v Ëasu filmske in analogne elek­tronske produkcije. Tudi na Ministrstvu za kulturo delujejo .tevilne strokovne komisije za obravnavo najpomembnej.ih vpra.anj, ki se nana.ajo na zakonsko urejanje, organizacijo javne sluabe, razdeljevanje javnih sredstev in priznavanje pravic iz tega zakona. Kako to, da danes npr. sodelujete v strokovni komisiji za nepremiËno dedi.Ëino? Do te funkcije me je privedlo moje ukvarjanje s prostorsko problematiko v zadnjih dveh letih. V strokovni komisiji sem kot predstavnik .Na.e Slovenije«, nevladne organizacije za ohran­janje in preuËevanje dedi.Ëine, ne kot predstavnik etnologije ali in.tituta; hkrati pa so tisti, ki so me predlagali, upo.tevali moje izku.nje na podroËju muzejskega dela. Omenjena stroko­vna komisija je (zgolj) strokovni potrjevalec odloËitev pris­tojnih sluab kulturnega ministrstva o financiranju nekaterih segmentov spomeni.kega varstva in o nazivih v restavratorski stroki. Komisija zaenkrat ni izkazala nobene nove programske pobude in je na naËin, kot bi aelel, tudi ne more. Dedi.Ëino vidim kot kompleksno veËdisciplinarno vpra.anje in ne kot vpra.anje njenih posameznih segmentov. Dedi.Ëina, ki je po dikciji .Europe Nostre« predvsem dejavnik kakovostnega aiv­ljenja Evropejcev, je pri nas ogroaena zlasti z nepremi.ljenimi posegi v prostor. Zato nekateri na Ministrstvu za kulturo meni­jo, da je treba pri upravljanju prostora v veËji meri kot doslej upo.tevati vlogo nevladnih organizacij kot edinih nepolitiËnih zastopnikov prebivalstva ali, Ëe hoËete, civilne druabe. Danes je vpra.anje nepremiËne dedi.Ëine predvsem vpra.anje na.ega bivalnega prostora, torej kulture vsakdanjega aivljenja. To pa je podroËje, ki se tiËe tudi etnologije. Kako ocenjujete sedanjo pozicijo etnologije v razmerju do drugih humanistiËnih znanosti in v slovenski druabi nas­ploh? Dana.nji poloaaj etnologije se zelo razlikuje od poloaaja, ki ga je imela med mojim sluabovanjem v muzeju, in .e bolj od Ëasa univerzitetnega .tudija. Preden je moja generacija konËala .tudij, je imela etnologija kljub socialistiËni epizodi .e pridih nacionalnokonstitutivne vede, ali pa si je to vsaj domi.ljala. Med mojim .tudijem se je njena vloga zaËela spreminjati v vlogo obiËajne humanistiËne vede s poudarkom na odpiranju k sodobnemu naËinu aivljenja. Njen vrhunec je bil v obdobju ob ustanovitvi enotnega etnolo.kega dru.tva s skupno aktivnostjo ob znamenitih vpra.alnicah in formuliranju podroËja razisko­vanja v okviru enotnega etniËnega prostora. MoËna je bila tudi muzejska etnologija. Obstajala je komplementarna povezava med vsebino univerzitetnega .tudija in etnolo.kim delovanjem v ustanovah. Nato se je etnologija zaËela fragmentirati, zapirati v posamezne ustanove in individualne diskurze ter stapljati s sorodnimi vedami. V teku mojih etnolo.kih zaposlitev je etnologija nekajkrat menjala svoj diskurz. To je povzroËilo najprej kritiËno spremembo izobraaevalnega programa na univerzi, ki niË veË ne reflektira etnolo.ke prakse v profesionalnih ustanovah. Na zunaj se je etnologija razde­lila na terensko etnologijo in etnologijo iz naslanjaËa. Morda smo tedaj zamudili priloanost, da bi v skupno druaino pove­zali vsaj preostalo terensko etnologijo. Zdi se mi, da je bil del etnologije pretirano antropologiziran, del pa po nepotrebnem. Povezovanje in medsebojno referiranje sorodnih ved je danes nekaj normalnega, ni pa za to treba preimenovati vede. Vsaka obogatitev metodologije pripomore k razvoju vede. V mojem primeru je to popolnoma jasno. Vedno poudarjam, da je moj referenËni krog tudi vizualna antropologija, a zato .e nisem antropolog. Nasprotno, na podroËje etnologije prina.am novo znanje z drugih podroËij. Mislim, da je tudi pretirano poudarjanje svetovljanstva oz. univerzalnosti znanosti problematiËno. Iz tega izhajajo .pekulativne objave v tujini in pretirano spo.tovanje tujih avtoritet. Velik del raziskovanja kulture bo vedno vezan na etniËni in jezikovni prostor. V tem prostoru se vzpostavljajo merila za relevantnost tematike in za kakovost ter funkciona­lnost obravnave. ©ele kakovostna dela o tem prostoru lahko drugim povedo nekaj o nas. Nekaj problemov nastaja tudi z mednarodno primerljivostjo vede na ravni klasifikacije. Ponekod po svetu je etnologija del druaboslovja (skupaj z antropologijo), pri nas je .e vedno humanistiËna veda, kar je v skladu z evropsko tradicijo. Tega sistema ne bi kazalo menjati, ker bi to povleklo za sabo prob­leme organizacije in financiranja vede. Na to specifiËnost evropske etnologije bi bilo treba opozarjati tudi v primeru ustanovitve evropskega indeksa citiranja. O pomenu etnologije za sodobno slovensko druabo lahko samo .pekuliramo. Raziskovalna politika nam stalno govori, da nismo tako pomembni kot mislimo in da bi morali skrËiti na.e programe (beri: stro.ke). To posku.a doseËi z obËasnim zaostrovanjem meril za evalvacijo znanstvenoraziskovalnega dela in z upoËasnjevanjem ali dejanskim krËenjem finan­ciranja. Neumna se mi zdi ae delitev na temeljne in aplika­tivne raziskave. Kot da so temeljne raziskave neuporabne. V znanosti se premalo pozornosti posveËa védenju o nastajanju znanja. Intuitivno iskanje usmeritev in tveganje pri tem se premalo nagrajuje. Ni mogoËe vsega razumsko planirati. Ko raziskovalec pride do nekega problema ali vpra.anja, bo poiskal vse moanosti, da bi si omogoËil delo na tem vpra.anju. Ne more Ëakati, ali bo tema na letnih razpisih sprejeta. Zato se mi zdi veËinsko programsko financiranje najobetavnej.a pot za dobre raziskovalne rezultate. Na svojem primeru lahko potrdim, da sem opravil veË dela (in bolj spro.Ëeno) v okviru programskega, kot pa projektnega financiranja. V nacionalnem merilu pa je tudi etnologija artev nizkega procenta narodnega bruto dohodka, ki se namenja znanosti, zlasti humanistiki. To vpra.anje bi raziskovalna politika rada re.ila z veËjo usmerit­vijo v pridobivanje sredstev iz evropskih razpisov. To bi imelo za posledico veliko spremembo strate.kih usmeritev slovenske humanistike, ker njeni obstojeËi strate.ki cilji niso kompati­bilni z evropskim razpisi za raziskovalne projekte. Vedno bo mogoËe v evropskih razpisih pridobiti samo del sredstev, prav gotovo pa od tam ne bo denarja za matiËne raziskave nacion­alnega pomena. Od uporabnikov etnolo.kih dognanj nimamo pravih odmevov. »e sklepam po poljudnoznanstvenih publikacijah o ljudski kulturi in folklori, ki se mnoaijo po osamosvojitvi Slovenije, bi rekel, da je etnologija kar popularna. Avtorji teh publikacij pri pisanju svojih del posegajo namreË tudi po etnolo.ki literaturi. Bolj ko se je etnologija umikala v .neterenski diskurz«, bolj so njen teren zasedali laiki. VeËkrat bi njihovemu delu laae rekli domoznanstvo in .domoljubstvo« kot etnologija. Pred kratkim smo slovenski etnologi dobili svoj leksikon, ogledalo slovenske etnologije. Kako ga sprejemate iz vse­binskega in kako iz vizualnega zornega kota? Leksikon etnologije Slovenije je velik organizacijski in razis­kovalni doseaek slovenske etnologije; pri.el pa je prepozno, saj se temelji in naËini predstavitve znanja hitro spreminjajo in dopolnjujejo. V leksikonu je zaznati veË metodolo.kih pristopov oz. pojmovanj, kaj sploh je etnologija, kaj obsega, katera so njena kljuËna vpra.anja, gesla in doloËila. V tem pogledu bi lahko rekli, da je metodolo.ka orientacija uredni­kovanja .epala. Manj pomembno je odkrivanje posameznih napak in pomanj­kljivosti, ki smo jih opazili poznavalci posameznih terenov in tematik, obiËajni bralci pa morda ne. Lahko samo obaalujemo, Ëe je to zato, ker za nekatera gesla in teme niso bili izbrani pravi sodelavci. A prav neskladje leksikona s sodobnimi temelji znanja naredi vse pomanjkljivosti manj pomembne, saj vsi razumemo, da je v vsakem leksikonu podan samo prerez skozi doloËeno fazo znanja. Zato se mi zdi odliËna zamisel In.tituta za slovensko narodopisje, da bi leksikon kot baza podatkov postal trajno raziskovalno polje za izpopolnjevanje znanja o etnologiji, oplemeniten s spletno komunikacijo in tematskimi objavami. Glede vizualne opreme leksikona bi rekel, da se je izkazalo, kako malo smo v slovenski etnologiji naredili za vizualne baze podatkov. ©e vedno je prisotna miselnost, naj za slikovno gradivo poskrbijo uredniki in fotografi, ne raziskovalci. Razen redkih izjem izhajajo fotografije iz nakljuËnih zbirk. Potrebna bi bila sistematiËna produkcija in zbirka slikovnega gradiva za slovensko etnologijo, nekak.ni .Vizualni krogi«, podobni omenjenemu projektu etnografskega filma. SED letos praznuje 30-letnico svojega delovanja. Tudi vi ste bili med njegovimi ustanovnimi Ëlani. Kako ste se vkljuËili v dru.tveno aivljenje? Ob ustanovitvi sem predlagal odbor za film, kar je bilo sprejeto; vodil sem ga nekaj let. Naredili smo serijo uËnih filmov Kako aivimo v zaloani.tvu zaloabe Univerzum pri Dopisni delavski univerzi. O tem sem poroËal v Glasnikih SED. Opravil sem raziskavo o slovenskem etnolo.kem filmu in napisal Filmografijo slovenskega etnolo.kega filma (1982). Sodeloval sem pri vpra.alnicah o plan.arstvu in predlagal ter izdelal vpra.alnico o spolnem aivljenju. Sodeloval sem na .tevilnih posvetovanjih dru.tva in na obËnih zborih. Najbolj mi je ostala v spominu pionirska filmska produkcija v okviru neformalnega Centra za etnolo.ki film, ki smo ga s podporo SED ustanovili pri Gori.kem muzeju. Skupaj s kolegicami iz nekaterih pokrajinskih muzejev sem po njihovi zamisli posnel nekaj etnografskih filmov na 8-mil­imetrski trak. V obdobju 1985‡1989 sem bil urednik Glasnika SED. Nato sem za nekaj let nehal spremljati dejavnost dru.tva. Aktiviral sem se spet ob dru.tvenih projektih, ki so me zani­mali, npr. ob Glasniku SED, za katerega sem leta 2003 uredil specialno .tevilko, posveËeno vizualnim raziskavam, in ob posvetovanju o regionalizmu v Breaicah. Zelo pomembna se mi zdi tudi zadnja pobuda SED o spoznavanju problematike slovenske manj.ine na Hrva.kem. Morda bi bil ae Ëas, da bi se dru.tvo spet veË posvetilo etnografskemu filmu. Pri tem bi z veseljem sodeloval. Pred Ëasom smo sicer s kolegi .vizualci« ustanovili .Forum etnografskega filma in vizualnih raziskav«, ki pa zdruauje le profesionalce na tem podroËju; teh pa je v Sloveniji malo. Morda bi kazalo poskusiti .e z aktiviranjem .ir.ega zanimanja za etnografski film, da bi vsaj ugotovili, kje so jedra zanimanja zanj. V enem od Glasnikov SED iz Ëasa mojega urednikovanja sem podobno anketo ae objavil. Ali SED po va.em mnenju tudi danes dovolj kakovostno izpolnjuje svoje poslanstvo? Kako danes doaivljate Ëlanstvo v SED? Katerih programov se udeleaujete? Stanovsko dru.tvo mora biti vedno pripravljeno, da prevzame koordinacijo nalog, ki se tiËejo vseh Ëlanov in stroke kot celote. Po mojem zado.Ëa, Ëe deluje vsaj hladni zagon dru.tva s temeljnimi dejavnostmi (sestanki, Ëlanarina, publikacije, nagrade, ekskurzije). Najvaanej.a dejavnost SED se mi zdi izdajanje Glasnika SED in drugih publikacij. Ko pa je treba, mora dru.tvo prevzeti tudi odgovornej.a bremena, da npr. koordinira aktivnosti etnolo.kih ustanov, daje izjave splo.nega pomena in se, ko gre za strokovna vpra.anja v .ir.i druabi, ogla.a v imenu vseh etnologov. Predvsem pa bi morali skrbeti za Ëlanstvo mlaj.ih etnologov, zlasti .tudentov. Poteza Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo, da ustanovi novo dru.tvo, se mi zdi usodno nadaljevanje frag­mentacije etnologije. V .Glasniku SED« sta prej.nji urednici sku.ali vpeljati rubriko o etiki v na.i stroki. Katera etiËna pravila bi po va.e sodila v skupni etiËni kodeks etnologov in kulturnih antro­pologov, katera na specialno podroËje vizualnih raziskav? Nobene razlike ni med etiËnim kodeksom enega in drugega podroËja. V vseh vedah, ki preuËujejo kulturo in s tem Ëlove­ka, veljajo ista etiËna naËela. S svojim delovanjem ne smemo ogroziti aivljenja, premoaenja, dostojanstva in ugleda ljudi, ki jih prouËujemo. Vse drugo je le sistematiziranje temeljnega naËela. Zdi se mi nepotrebno delati preob.iren kodeks, saj ver­jetno o Ëlovekovih pravicah, ki so sestavni del na.ega etiËnega kodeksa, govori tudi ustrezna zakonodaja. Na vizualnem podroËju je posebej pereËa moanost zlorabe zaradi vizualne identifikacije, ki se ji ob javnem predvajanju vizualij ni mogoËe ubraniti. Zato se z etiËnim kodeksom pov­ezuje etika participacijske metode, ki predvideva bistveno udeleabo informatorjev pri na.em delu in s tem sprotno odloËanje ljudi o njihovem sodelovanju. Dvomim, da bi bilo treba v Glasniku SED odpreti posebno rubriko. Prav gotovo pa bi morali raziskovalno etiko predavati na univerzi. Je pa to gotovo pomembno vpra.anje, ki ima .tevilne nepre­dvidljive povezave. Vpra.anje etike je npr. ae na. pogled na kulturo drugega. Ali imamo pravico soditi o njej? Manipu­liranje ter okori.Ëanje z znanjem in duhovno dedi.Ëino je privedlo do konvencije o neoprijemljivi dedi.Ëini Ëlove.tva, ki jo bomo morali upo.tevati tudi pri svojem delu. V na.em Ëasu se zaradi mnoaiËnih medijev in porasta vizualne kulture zelo zniaala obËutljivost za etiËne norme. Novinarji in mediji vsak dan ta prag .e zniaujejo, kar opraviËujejo s svo­bodo ljudi do obve.Ëenosti. Ob nekaterih primerih bi se lahko oglasilo tudi dru.tvo, npr. v primerih, ko naroËniki reklamnih akcij uporabljajo etniËne ali spolne stereotipe na prav vulgaren naËin. A v tem primeru bi bili kmalu na tankem ledu vplivanja na mnoaiËno kulturo, saj marsikdo od nas priËakuje, da kulturo raziskujemo, ne pa vrednotimo. V pregledu va.e strokovne angaairanosti ne moreva mimo obdobja va.ega urednikovanja .Glasnika SED« med letoma 1985 in 1989. V njem ste uvedli kar nekaj novosti. Najbolj opazne so bile sprememba formata, .tevilni intervjuji in obrat k tuji strokovni javnosti. Ali ste uspeli povezati svojo uredni.ko vizijo s podroËjem vizualnih raziskav? Kako je pravzaprav nastajal .Glasnik SED« v tistih letih? Ni bilo drugaËe kot danes. Uredni.ki odbor, poroËila o delu, pro.nje za denar, zbiranje prispevkov in adrenalin okoli izida .tevilke. Rad bi samo vedel, ali je danes laae priti do Ëlankov, kot med mojim urednikovanjem. Najbolj boleËe se mi je zdelo izdajanje dvojnih ali celo Ëetvornih .tevilk v su.nih letih. Obrat k mednarodni publikaciji se je zaËel s posebno .tevilko, posveËeno zagreb.kemu kongresu IUAES 1988, kjer sem organiziral vizualno antropolo.ko sekcijo in bil zadolaen za objavo referatov. Rezultat je Glasnik SED 1988, .t. 1‡4, s Ëlanki v angle.Ëini in franco.Ëini, z ob.irnimi slovenskimi povzetki. To je bil model za morebitne poznej.e mednarodne .tevilke. Morda bi kazalo s to pobudo nadaljevati. Skromni povzetki nekaterih Ëlankov so premalo. Sam sem se ustra.il tega podviga, ker bi rabili veË denarja, veËje angaairanje celotnega uredni.tva, Ëe ne celo novo mednarodno uredni.tvo. Vpra.anje je, Ëe bi dru.tvo sploh podprlo tako orientacijo Glasnika SED za dalj.e Ëasovno obdobje. Kako ocenjujete vsebino sedanjega dru.tvenega glasila? Glasnik SED je ae nekaj let med referenËnimi revijami na podroËju humanistike in nikakor ne sme izgubiti tega statusa. Nasprotno, mora se .e kakovostno okrepiti in opremiti z vsemi standardi kakovostne revije, npr. z redno spletno objavo. Malo me moti razpr.en design glasila in nepraktiËen velik format. A te stvari ob zanimivi vsebini niso pomembne. Vsako .tevilko z veseljem preberem. ObËutljiv sem na prispevke, ki kaaejo ae omenjeno fragmentac­ijo etnologije. Mislim, da ne gre samo za generacijske razlike, temveË za neobve.Ëenost med dvema etnolo.kima .stranema«. Zdi se mi, da zlasti .tudentje in mlaj.i etnologi, ki so pravkar diplomirali, sploh ne poznajo podrobneje dela etnologov na In.titutu za slovensko narodopisje ali v SEM, zlasti pa ne v pokrajinskih muzejih. Ne poznajo geneze etnolo.ke misli in njenih doseakov. Ali je to morda posledica premajhnega pre­toka znanja med fakulteto in drugimi etnolo.kimi ustanovami? Morda bi uredni.tvo lahko odloËneje poseglo vsaj v Ëlanke, ki nepouËenost izkazujejo ae na meji trivialnosti. Znani ste tudi po splo.ni druabeni angaairanosti: v raznih medijih ste opozarjali na posledice politiËnih nepravilnosti in nelegalne prostorske posege na raËun lokalne identitete. Menite, da ste ubrali pravo pot, ste dosegli namen svojih sporoËil? Ali verjamete v demokratiËne naËine re.evanja tovrstnih problemov, na kak.en naËin vam je pri tem ob strani stala etnologija (stroka, profesionalnost), koliko pa status oz. pravica .civilista« v hierarhiji lokalne in splo.ne politiËne (pre)moËi? Izgleda, da demokracija ni najbolj.i mehanizem za zagotav­ljanje Ëlovekovih pravic, saj je njeno naËelo prevlada veËine nad manj.ino. »lovekova pravica pa se zaËne pri posamezniku, ki je najveËkrat v manj.ini. Danes se manj.ini in posameznikom velikokrat kr.i ustavna pravica do kakovo­stnega bivalnega okolja, vedno z izgovorom, da gre za vi.je interese, a veËinoma gre za kratkoroËne interese kapitala in politiËnih lobijev. Izvoljeni predstavniki mislijo, da si volilce in davkoplaËevalce med svojim mandatom lahko kar lastijo. Vpra.anje je, kako to problematiko spraviti v etnolo.ki diskurz. Ko sem to raziskoval, sem odkril povezavo med kulturo, prostorom in kakovostjo bivanja. Teh povezav se teako zavedamo, ker je ta kompleksna problematika ae dolgo razdrobljena na posamezne segmente, npr. kulturno in naravno dedi.Ëino, folkloro, spomenike, ekologijo vode, zraka, zemlje itd. Za vsakega od teh segmentov je bila zadolaena posebna stroka in posebno ministrstvo. Ni treba posebej ugibati, kdo ima od take razdrobljenosti koristi in kdo .kodo. Danes npr. celo nekateri na.i kolegi govorijo o razliki med znanostjo in stroko, kar je spet ena od delitev, ki prepreËujejo holistiËni pogled na dedi.Ëino. Zdaj bi bilo treba na povezavo kulture in prostora pogledati celovito. O prvinah te celote obstaja veliko razpr.enega znanja v in.titutih, muzejih, zavodih za varstvo dedi.Ëine. Nimamo pa celovite podobe kulturnih prostorov Slovenije, ki bi nam pokazala, kje so toËke, na katere bi bilo treba opozoriti ure­jevalce prostora in kje lahko priËakujemo krizo. Naravoslovci so na ta naËin zaznamovali Slovenijo s projektom Natura 2000. Etnologi bi lahko zaznamovali dedi.Ëinska jedra, kamor spadajo podroËja z moËnim peËatom lokalne kulture, ki je ne bi smeli ogroziti z nepremi.ljenimi posegi v prostor. Kulturna krajina z vsemi naravnimi in kulturnimi prvinami, zlasti v naseljenih obmoËjih, je eden najodliËnej.ih indikatorjev nacionalne identitete. Zavarovanje posameznih spomenikov je premalo. Zaenkrat je to .e utopiËni projekt. Moji dokaj neposredni pris­pevki, predavanja, strokovno posvetovanje in spletne objave so bolj trkanje na vest oblastnikov in velikih investitorjev in ne morejo veliko spremeniti. Najprej bi morali doseËi, da se preko ustanov civilne druabe bolj kot doslej upo.teva mnenje raziskovalcev in prizadetih prebivalcev, ko je ogroaena njihova pravica do kakovostnega aivljenja. To pa je navadno takrat, ko se pri veËjih posegih v prostor ne upo.teva ravnoteaja med dedi.Ëino in spremembami okolja. Lokalne prostorske in dedi.Ëinske vrednote imajo pre­malo veljave, Ëeprav so za kakovost aivljenja pomembnej.e kot vrhunski spomeniki nacionalne veljave. Pravico do ohran­itve dedi.Ëine moramo razumeti kot del Ëlovekovih pravic. Manj.ina in posamezniki bi morali imeti moanosti, da se za to pravico borijo z vsemi legalnimi sredstvi. Nasproti pa bi jim morala priti tudi zakonodaja. Prav sedaj se pripravlja delitev Slovenije na dve regiji, bogatej.o zahodno in revnej.o vzhodno, kar je z vidika kulturne Ëlenjenosti Slovenije lahko problematiËno. Vsako kulturno okolje ima, ne glede na stopnjo ekonomske razvi­tosti, svoje specifiËne vrednote, ki jih ne moremo meriti z absolutnimi merili, tako kot gospodarsko vrednost. Omenjena razdelitev lahko povzroËi diskriminacijo lokalnih vrednot in s tem prepreËevanje njihove integracije v vsakdanje aivljenje. Mislim, da je v okviru omenjene problematike mogoËa veËja druabena angaairanost, do katere je redko katera stroka upraviËena bolj kot etnologija. Iz va.ega dela je razvidno, da ste sodelovali na razliËnih obmoËjih slovenskega etniËnega prostora. Ali najdete tudi dovolj Ëasa in energije za strokovno delo v domaËem okolju? Ste Ëlan katerega lokalnega / regijskega odbora ali dru.tva v rodnem Straai.Ëu in na Gorenjskem? Tako kot vi spra.ujete, delujem samo v svojem kraju. Leta 2002 sem v Straai.Ëu, kjer aivim, pomagal ustanoviti civilno­druabeno pobudo za osve.Ëanje sokrajanov in lokalne oblasti o alternativnih re.itvah pri urejanju prostora v na.em kraju. Po na.em mnenju je kranjska obËina z izvajanjem sociali­stiËnih druabenih planov krepko poru.ila ravnoteaje med dedi.Ëinskim prostorom, bivalnim okoljem in industrijsko cono v prid slednje, pri Ëemer je bila poleg kakovosti bivanja najbolj ogroaena obdelovalna zemlja kot dedi.Ëinski prostor in obstoj zadnjih kmetij v Straai.Ëu. Aal zaradi nekulturnega obna.anja aupana, ki na na.e pobude ni niti odgovoril, ver­jetno po zgledu vodstva industrijskih druab na Sor.kem polju, nismo mogli vzpostaviti dialoga. Ta nepripravljenost obËinske uprave na dialog s civilnodruabeno pobudo je seveda odliËen zgled nekaterim krajanom, ki se .e vedno bojijo posledic (izguba sluabe, .ikaniranje ob uradnih postopkih itd.), Ëe bi javno izrekli kritiko nosilcem oblasti. V akciji zbiranja podpisov so nas podprli predvsem mladi, nekateri kmetje in razumniki. Mnogi kolegi etnologi so tudi po upokojitvi nadaljevali z aktivnim profesionalnim delom. Razmi.ljate ae o tem, kaj boste poËeli takrat? Mnogi starej.i kolegi in kolegice, ki so v penziji naredili skoraj veË kot prej v rednem delovnem razmerju, mi bodo lahko za zgled. Nerodno je, ker me zdaj dobri delovni pogoji na in.titutu na ZRC SAZU preveË razvajajo. Kasneje me bo veselila fotografija, etnografsko terensko delo in predavanja o moji novi tematiki, o kulturi prostora in o prostoru kulture. Prej pa sem dolaan postoriti .e marsikaj s podroËja vizualne etnografije in vizualnih raziskav, kar bi aelel opraviti .e v sedanji sluabi, kajti pri teh naËrtih ne bo .lo brez zvestih sodelavcev. Hvala za odgovore in uspe.no delo .e naprej! Viri in literatura: KRIANAR, doc. dr. Na.ko 2003a: K posebni .tevilki Glas­nika SED. V: Glasnik SED let. 43, .t. 1, 2. Ljubljana, 1. KRIANAR, doc. dr. Na.ko 2003b: Stanje stvari. V: Glasnik SED let. 43, .t. 1, 2. Ljubljana, 4‡13. KUMER, dr. Zmaga 1992: Krianar Na.ko. V: Enciklopedija Slovenije, .t. 6. Ljubljana, Mladinska knjiga, 25. RAM©AK, dr. M. in Ravnik, dr. M. 2004: Krianar, Na.ko. V: Angelos Ba. s sodelovanjem uredni.kih odborov (ur.), Slovenski etnolo.ki leksikon. Ljubljana, Mladinska knjiga, 257‡258. SLAVEC GRADI©NIK, doc. dr. Ingrid 2004: Murkovanje 2004. Podelitev Murkove nagrade, Murkovega priznanja in Murkove listine. V: Glasnik SED let. 44, .t. 2. Ljubljana, 78‡81. VALENTIN»I» FURLAN, Nadja 2003: Okrogla obletnica dr. Na.ka Krianarja. V: Glasnik SED let. 43, .t. 3, 4. Ljublja­na, 118‡119. NA©KO Krianar, doc. dr., znanstveni sodelavec, http./ www.zrc-sazu.si/isn/NaskoKriznar.htm, 4. 6. 2003. NA©KO Krianar (03081), Osebna bibliografija za obdo­bje 1975‡2005, Virtualna knjianica Slovenije, http:// cobiss.izum.si/ bibliografije/, 22. 9. 2005. Strokovne komisije. NepremiËna kulturna dedi.Ëina, http: //www.kultura.gov.si/, 24. 10. 2005. Datum prejema prispevka v uredni.tvo: 10. 11. 2005 Glasnik S.E.D. 45/4 2005 stran 17 AMERIŠKI KULTURNI ANTRO­POLOG JOEL M. HALPERN IN SLOVENSKA ETNOLOGIJA V ŠESTDESETIH LETIH 20. STOLETJA Ime Joela Martina Halperna se je v slovenski etnologiji redko pojavljalo, kljub temu, da smo ga poznali oz. smo za njegovo delo vsaj slišali; mene je nanj in na njegovo delo v Srbiji in Sloveniji ter na njegovo knjigo o srbski vasi Orašac napotil dr. Slavko Kremenšek med podiplomskim študijem etnologije v zaËetku osemdesetih let 20. stoletja, ko me je opozarjal na avtorje, ki so veliko delali z matiËnimi knjigami in s podobnim gradivom. Vendar kljub temu imena prof. Halperna ne sreËamo ne v krajših in ne v daljših pregledih razvoja etnologije pri nas. Šele sredi 90. let 20. stoletja, ko sta tedanja urednika Glasnika SED Rajko MuršiË in Mojca Ramšak objavila izjemno zanimivo korespondenco med Slavkom Kremenškom in Joelom M. Halpernom, ki se sicer ukvarja predvsem z vprašanjem odnosa med etnologijo in socialno­kulturno antropologijo (Halpern; Kremenšek 1995), je bilo mimogrede omenjeno dejstvo, da prof. Halpern .že dobrih štirideset let spremlja prizadevanja v slovenski etnologiji« in zagotovo spada med najbolje obvešËene tuje strokovnjake o .jugoslovanskih etnologijah«. (Halpern; Kremenšek 1995, 53) Omenjena so bila tudi Halpernova prizadevanja okrog izdaj nekaterih etnoloških del v anglešËini. Halpernov obsežni raziskovalni projekt na slovenskih tleh v letih 1961 in 1962 pa je (vsaj meni) še vedno ostal neznan vse do prvih junijskih dni leta 2003, ko sem se na pobudo prof. dr. Božidarja Jezernika s prof. Halpernom prviË sreËal v Centru za študije balkanskih družb in kultur, ki deluje na Oddelku za zgodovino Jugovzhodne Evrope Univerze v Gradcu. Prof. Halpern je tedaj kopije gradiva ponudil tudi Oddelku za etnologijo in kuturno antropologijo Filozofske fakutete v Ljubljani. V Gradcu so se stiki z njim okrepili in se niso veË prekinili. Takrat sem si Halpernovo .slovensko gradivo«, ki ga je v zvezi z raziskavo v ŠenËurju pri Kranju in v Gradencu nad Žužemberkom leta 1961 in 1962 zbral Joel Martin Halpern skupaj s slovenskimi sodelavci, študenti in študentkami etnologije in sociologije, tudi prviË ogledal in jo zaËel avgusta isto leto fotokopirati. Tudi pozneje sem bil s prof. Halpernom v rednih pismenih stikih, saj smo kmalu ugotovili, da v Gradcu nimajo vsega slovenskega gradiva, kar je glede na njihovo zanimanje za Balkan tudi razumljivo. Nekaj manjkajoËega gradiva (tudi njegovo donacijo knjig) nam je prof. Halpern leta 2004 in 2005 poslal po pošti, drugo gradivo pa sem z njegovo pomoËjo in s pomoËjo svoje soproge Mateje MurkoviË izbral, uredil in pripravil za pošiljanje oz. prenos v Slovenijo med 22. junijem in 12. julijem 2005, ko sva tri tedne bivala na njegovem domu v Amherstu. Prof. dr. Joel Martin Halpern Dr. Joel Martin Halpern, upokojeni profesor antro­pologije na Univerzi Massachusetts v Amherstu, je bil rojen leta 1929 v New Yorku. Študiral je na Univerzi Michigan (B. A. iz zgodovine 1950) in leta 1956 doktoriral iz antropologije na Univerzi Columbia. Tam je leta 1955 tudi zaËel svojo uËiteljsko kariero s pouËevanjem antropologije, ki jo je nadaljeval na kalifornijski univerzi v Los Angelesu, Univerzi v Brandeisu in na Harvardu. Od leta 1967 do upoko­jitve leta 1992 je bil Joel Halpern profesor antropologije na Univerzi Massachusetts v Amherstu. Ob svojem pedagoškem delu na omenjenih univerzah je opravil številne terenske raziskave med etniËnimi skupinami v Laosu in Vietnamu, v Kanadi pa med Eskimi in Inuiti; raziskovalni projekti so ga vodili tudi na Švedsko, v Sovjetsko zvezo, GrËijo, Izrael, Indijo, Bolgarijo in v nekdanjo Jugoslavijo. Njegovo zani­manje je bilo skoraj pri vseh raziskovalnih projektih usmer­jeno predvsem na vprašanja spreminjanja ruralnih skupnosti pod vplivom modernizacije; zanimale so ga tako spremembe na tradicionalnih podroËjih materialne kulture ‡ tradicijske arhitekture, agrarnih tehnik, gospodinjskih potrebšËin, naËina oblaËenja kot tudi spremembe v .intelektualni kulturi« ‡ v glasbi, v kontekstu kmeËkih tradicij, šeg in verovanj, spre­membe v ustni tradiciji itd. Ob tem so se mu zdele zlasti pomembne spremembe družinskega naËina življenja, spre­membe obiËajnih družinskih in življenjskih ciklov, spremembe strukture družinskih skupnosti, sorodstvenih struktur, struktur socialnih organizacij na podeželju ipd. Najobsežnejše in najbolj intenzivno antropološko delo je Joel M. Halpern opravil v nekdanji Jugoslaviji, zlasti v Srbiji, in najbrž je tudi kot antropolog najbolj znan po objavah, povezanih s študijem vplivov modernizacije na družino in vsakdanje življenje v srbskih vaseh. Tudi prvo obsežnejše terensko delo je v letih 1953‡54 skupaj z ženo Barbaro Kerewsky-Halpern opravil v srbski vasi Orašac. Rezultat enoletnega terenskega dela sta bila leta 1955 doktorat in pozneje njegova knjiga A Serbian Village. Terensko delo v nekdanji Jugoslaviji je nadaljeval še v letih 1961‡62, 1964, 1978 in 1986. Zato je tudi poznejša znanstvena publicistika Joela M. Halperna povezana z Balkanom. V najnovejšem Ëasu (aprila 2000) je prof. Halpern skupaj z Davidom Kidecklom uredil in izdal obsežen zbornik .Neighbors at War: Anthropological Perspectives on Yugoslav Ethnicity, Culture, and History«, ki po besedah obeh urednikov skuša ugotoviti, kako so sosedje, ki so prej desetletja uspešno živeli skupaj, postali sovražniki ‡ v upanju, da bi razumevanje konflikta pomagalo odkriti poti, po katerih bi lahko spet mirno zaživeli drug ob drugem. Številni avtorji (med njimi Mart Bax, Brian C. Bennett, Nikolai Botev, Bette Denich, Elinor DespalatoviE, Hannes Grandits, Joel M. Halpern, E. A. Hammel, Robert M. Hayden, Goran JovanoviE, Eva V. Huseby-Darvas, David A. Kideckel, Mirjana LauševiE, Lynn D. Maners, Julie Mertus, Robert Gary Minnich, Rajko MuršiË, Edit PetroviE, Christian Promitzer, Mirjana ProsiE-DvorniE, Janet Reineck, Jonathan Matthew Schwartz, Andrei SimiE and Stevan M. Weine) so poudarjali raznolikost in razliËnost mednacionalnih odnosov v vsej nekdanji Jugoslaviji in skoz vso njeno zgodovino ter temeljito pretresli razliËne poglede na balkanski konflikt. Pri tem so bila manj v ospredju vprašanja politiËnega razvoja, kot vprašanja, kako so se spreminjale vrednote in norme obnašanja in kako so se ustvarjale nove identitete. Vsebina zbornika je bila najprej natisnjena kot posebna številka revije Anthropology of East Europe Review; veËina avtorjev je posebej za Zbornik dopolnila svoje prispevke, nekaj prispevkov pa je bilo dodanih na novo, zlasti tistih o izbruhu vojne na Kosovu. Halpernove zbirke terenskega gradiva V petih desetletjih (1949‡2000) intenzivnega terenskega dela v Evropi, Aziji in Severni Ameriki, ki ga je opravil prof. Halpern sam ali skupaj s svojo ženo Barbaro Kerewsky- Halpern, je bila zbrana obsežna terenska dokumentacija, ki je od decembra 2002 dostopna javnosti v Kongresni knjižnici v Washingtonu / Library of Congress: American Folklife Center pod imenom .The Joel Martin Halpern Collection«. Dokumentacijo sestavlja dragoceno vizualno gradivo: fotografije, diapozitivi, filmski posnetke in videokasete, zvoËni posnetki, fotokopije številnih publiciranih in nepubliciranih gradiv, Ëlankov ipd., ki sta jih zbrala zakonca Halpern med delom na številnih terenih; originali in kopije številnih rokopisnih zapiskov in drugih vrst gradiva v številnih jezikih, ki se nanašajo na opravljeno terensko delo. Med posebno dragoceno gradivo spada fotografsko gradivo z Balkana (predvsem iz Srbije in Bolgarije) ter zvoËni zapisi terenskih intervjujev in ljudske glasbe. Precejšen del omenjenega gradiva je mogoËe prouËevati tudi v Centru za študije balkanskih družb in kultur pri Oddelku za zgodovino Jugovzhodne Evrope Univerze v Gradcu, ki mu je prof. Halpern v preteklih letih poleg kopij terenskega gradiva s podroËja Balkana daroval še številne knjige in Ëlanke, ki se na gradivo in / ali Balkan vsebinsko in tematsko nanašajo. Med temi so seveda terenski zapisi iz Orašca, številni intervjuji, ki jih je opravil v Jugoslaviji od let 1961‡1962 (s pripombami o metodi in z nekaterimi zakljuËki), gradiva in opombe o Jugoslaviji med letoma1964 in 1978, komentirane fotografije iz Jugoslavije od leta 1953 dalje in številni razliËni zapisi, skupaj z nepubliciranimi deli, CD-diski z digitaliziranimi fotografijami jugoslovanskih pokrajin in ljudi ‡ ti živo ilustrirajo njihovo življenje in šege, kmetovanje, domove, praznovanja ipd. Mimogrede naj omenim, da podobna študijska zbirka s Halpernovimi donacijami knjig in kopijami (klasiËnimi in digitalnimi) njegovega terenskega gradiva zdaj nastaja na Oddelku za etnologijo Filozofske fakultete v Skopju, osrednji del priËujoËe številke Glasnika pa predstavlja nastajanje podobne zbirke tudi na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Poleg slovenskega terenskega gradiva, ki je podrobneje navedeno še v drugih Ëlankih priËujoËe številke Glasnika SED, bo tudi ljubljanska Halpernova zbirka obsegala gradivo (Ëlanke, knjige, korespondenco), ki je na razliËne naËine povezano s terenskim gradivom. Med njimi bo (ko bo v letu 2006 dokonËno urejeno) še: - okrog 500 knjig z razliËnih podroËij t. i. .community stud­ ies« in historiËne demografije ter mnogo monografskih študij razliËnih kultur, skupaj z antrološkimi klasiki; - veËje število slovenskih ali angleških Ëlankov o Sloveniji v jugoslovanskem kontekstu; - razliËni predlogi skupnih slovenskih in / ali jugoslovansko­ameriških projektov, v katerih naj bi sodelovali ali Oddelek za etnologijo ali Slovenski etnografski muzej; -obsežna korespondenca z razliËnimi slovenskimi razisko­ valci (Slavko Kremenšek, Zdravko Mlinar, Boris Kuhar itd.); - prevod doktorata S. Kremenška v anglešËino; - veË kot petsto znanstvenih Ëlankov iz razliËnih (predvsem ameriških antropoloških) revij, ki se nanašajo predvsem na naslednja podroËja: splošno o antropologiji, antropološke metode, zgodovina antropologije, .Community Studies«, historiËna antropologija, historiËna demografija, družina, sorodstvo, antropološki in etnološki muzeji, identiteta in muzeji in dedišËina v muzejih; - veË kot sto Ëlankov J. M. Halperna oz. Ëlankov drugih avtor­jev o Jugovzhodni Evropi, Balkanu in Sloveniji. Halpernovo gradivo o Sloveniji iz let 1953 in 1954 Halpernovo gradivo o Sloveniji je nastajalo že od leta 1953, ko se je ob vsakem obisku v Jugoslaviji vedno ustavil tudi v Sloveniji. Tako bomo v zbirki lahko našli precej gradiva v obsežnih raziskovalnih dnevnikih, ki sta jih zakonca Halpern pisala ves Ëas svojega terenskega raziskovanja. V dnevniku iz leta 1953 (Halpern 1953, 89‡99) tako lahko preberemo nekaj zanimivih odlomkov o Sloveniji, kamor sta prviË prispela po skoraj treh mesecih bivanja v Srbiji 7. septembra 1953 s Simplon-Orient Expressom. V Begunjah naj bi prisostvovala tritedenskemu skupnemu programu izbraževanja za nosilce skupnega programa jugoslovanske vlade in Združenih narodov za .razvoj podeželja«. Na izobraževanju so se zbrali kmeËke žene in možje iz razliËnih vasi vseh šestih republik tedanje Jugoslavije; bili naj bi nosilci razvoja na podeželju. (Halpern 1953, 90) Že iz vlaka sta .opazovala številne hribe s cerkvami na skoraj vsakem vrhu. Tudi tipi hiš so se opazno spremenili; veËina med njimi je imela drugo nadstropje z lesenim balkonom, podobno kot jih imajo švicarske .chalets« (lesena hiša).« Tudi mnoga mesta, skozi katera sta potovala med Zagrebom in Ljubljano, so se zakoncema Halpern zdela .Swiss-like« in vsekakor bogatejša kot tista v drugih delih Jugoslavije. (Halpern 1953, 88) Po vrnitvi iz Begunj sta sredi septembra 1953 v moËnem dežju komaj uspela najti ljubljanski Etnografski muzej, saj jima vsaj ducat LjubljanËanov ni znalo pokazati poti od pošte do muzeja, toda prijazen sprejem direktorja Borisa Orla je zakonca Halpern navdušil; njun opis sreËanja z dr. Borisom Orlom in ogled etnografskega muzeja pod njegovim vodstvom je s stališËa zgodovine etnologije omembe vreden: .The ethnografic section was not very large but it is very well arranged. There are several huge wall maps of Slovenia: one of them illustrates the great regional diversities in house types, the other two in costumes, one for the 18th century the other for the 19th. In this same room were many agricultural implements (rakes, plows, sycthes etc.) and in one corner there was a bedroom interior; the beds were of simple wooden constructions with painted head and footboards, but the most interesting thing about them was an adjustable V shaped piece of wood stuck in the side of the bed which was used as I understand it to prevent people from falling out of the bed, it didn’t seem very strong however. By the way one thing has struck me very much about Yugoslav museums and that is that all their exhibits of household furniture and wooden utensils are out in open with no iron bars around them, and whenever we were curious about chest (they have very pretty and intricately carved and elaborately painted ones here) or a trap etc. he would either open it or show us how it worked, with no hesitation at all. It seems to me, that in Museums people should be permitted to touch and feel things as they here rather than have them behind glass and iron bars. Incidentally they have several types of traps that the peasants used for mice, rabbits etc. although it was rather difficult to find out what they were since we didn’t know the word in Serbian. Mr Orel, like all midlle-aged people in Slovenia, speaks excellent German since until world war I, this area was part of the Austro-Hungarian empire and all children who went to school were compelled to learn it: also before the war it was and to a large extent still is their most important foreign language here. … In another corner was a model kitchen of the last century complete with hand carved wooden chaires a table and pendulum clock. In the next room were cases of costumes from different areas. One of the most interesting features of the men’s costume from certain areas was the bright red .kishobrans« or umbrellas and for the woman characteristic white bonnets which framed their faces and puffed out in back like big mushrooms. In one region called Bela crkva were costumes showing a decided Turkish influence. By far the most interesting part of the whole museum, however, was a display or wall boards from the front of bee hives. This had on them all sorts of pictures of mythological scenes, satires on peasant life, religous subjects. According to Mr. Orel this is a typical of Slovenia, although now the … craft has, he told us, quiet died out.« (Halpern 1953, 91) Navdušili so ju tudi kratki enodnevni izleti v muzej v Postojni, Postojnsko jamo in na Predjamski grad, izlet v Kranj in na Jesenice, ter izlet Ëez VršiË in po dolini SoËe. Najobširneje pa sta zakonca Halpern v raziskovalni dnevnik zapisovala vtise z izleta po Dolenjskem, kamor ju je spet vodil Boris Orel, ki je teren iz svojih dolgoletnih (in vsakoletnih) izkušenj s terenskimi ekipami etnografskega muzeja zelo dobro poznal. Pot jih je vodila prek StiËne, nato pa so si v okoliških vaseh ogledali .razliËne tipe kmeËkih posesti« (Halpern 1953, 97): .Many here seem to be quite prosperous in material holdings, including many outbuildings, horses, etc… but often the homes are very poor, at least in proportion to what we expected to see. One place we stopped had a large long building wth separate places for the grain, corn, oxen and horses (in Šumadija most people don’t have horses). The home, too, was very different and interesting, being similar to a log cabin in structure, only along the cracks and joints of the wood are panted fillings ‡ we saw them in blue and green. From every window of almost every house are pots of geraniums, placed inside but with the blossoms poking thru the windows. On most roofs sits a red tile rooster. Near the village of Mokronog we turned off the little road we had been on and bumped down across the fields to a tiny village several kilometers away. Here dr. Orel knew the people and we were given a heartly welcome; even here we coudn’t escape rakija ‡ we stil haven’t learned to get that down easily. While Joel was busy poking around outside, I went inside the oldest home with the owner; it is completly of wood, except for the roof, which is time- and soot-blackned thatch. It is the oldest, crumblingist, grimyest home we have seen, with its huge old open fire pit inside, its dirt floor and its festoons of soot and falling straw. And yet here was a wall switch for electricity, lights in each room, and an electric regulator of some sort. In the main bedroom were elaborate religious paintings and articles. We were told that this paintings, which are sort of primitive in style, are made by a majster near here. In a tiny, narrow second bedroom is a small bed and chest, and many religious ornaments… but the room is entirely dominated by a huge portrait photograph, about 15 years old, of the former head of the houshold on his death-bed. He is dressed in Western clothes, with tremendous walrus mustache. His hand are clasped over his heart and in them was placed a cross. He is lying on an embroidered white sheet and pillow, and real carnations and ferns are placed all around him in a pattern. The house has a sort of hay-loft to which you can climb up on a rickety hand-made ladder of bound sticks. I wanted to see what was up there, so we climbed up and had a look around. It was not a hay-loft at all but a sort of catch-all for junk. All over the place were old torn or damaged baskets, empty kegs, barrels and boxes, broken wooden implements, old shoes, broken water jugs, etc. The grim and dust not being so pleasant, we wanted to get down as soon as poossible, but the old man, thinking that his .attic« was a treasure chest for people like us ‡ which it actually is ‡ insisted on giving us something from there. We ended up with a small utensil which is all handmade and which is used to shape, smooth and curve planedwooden surface. His wife soaked it, scraped the soot off, and wrapped it in some newspaper for us. Then we went to visit a real old-fashioned grinding mill.« (Halpern 1953, 97‡98) Tovrstni zapisi terenskih opažanj se nadaljujejo z navdušenimi opisi mlina, vasi Straže pri Novem mestu, itd. Poseben vtis je na zakonca Halpern naredil obisk pri lonËarju (.majster potter«) v vasi Groblje (pri Prekopi); nad njim in njegovim delom sta bila še posebej navdušena, saj sta dve leti pred tem obiskala lonËarsko delavnico v Coloradu Springsu, .edinem kraju v ZDA«, kjer so si obiskovalci lahko dve minuti ogledovali lonËarjevo spretnost (v stekleni kletki in pod moËnimi fluorescenËnimi luËmi), ko je demonstriral .starodavno lonËarsko tehniko« na lonËarskem kolesu. (Halpern 1953, 98) In zadnji vtisi iz okolice Žužemberka pred odhodom iz Slovenije v Srbijo: .The rest of the afternoon was spent in driving trough little villages … Again forgive the illusion to fairy-tales, but that’s just what these places are like ‡ on the highest point or at the top of a small hill site the old castle, and further down the slope, with the steeple of parish church as the central focus, is nestled a small peasant village. Sometimes the castle was situated along a peaceful riverbank, half-hiden by ancient sagging willows. And sometimes the castles are just crumbles of rock, not the victime of natural deterioration but of the heavy bombing that this area underwent, such as in the village of Žužemberk.« (Halpern 1953, 99) Joel in Barbara Halpern sta se med skoraj leto in pol trajajoËim terenskim delom v Srbiji (Orašac) v Slovenijo vrnila še marca 1954. Po .Ëudnem zadovoljstvu, da spet Ëutita toplo vodo, ki teËe iz pipe«, ki jima ga beograjski hoteli niso mogli nuditi, sta takoj organizirala vrsto sreËanj z nekaterimi slovenskimi etnologi in antropologi, poleg tega pa sta si želela ogledati muzeja v Mariboru in Ptuju. Iz zapisov o njunih sreËanjih je bil na prvem mestu ponovno obisk pri dr. Orlu, ki je bil spet zelo prijazen, toda tudi zelo zaposlen. Zato tokrat izstopata sreËanji z dvema antropologoma; Nikom ŽupaniËem, .fantastiËnim starim možem«, ki je bil tedaj star že 75 let in je bil predstojnik .two-man department of ethnology«. Sicer pa je Niko ŽupaniË na zakonca Halpern zapustil vtis že nekoliko senilnega, zato pa še vedno zelo ambicioznega moža, ki je rad govoril predvsem o svojih znanstvenih dosežkih, pa tudi o svojem .dragem prijatelju Jovanu CvijiËu«. (Barbara in Joel Halpern 1954, 349) Dr. Božo Škerlj, .fiziËni antopolog«, se je zdel Halpernovima precej bolj dovzeten in seznanjen s sodobnimi antropološkimi tokovi, navsezadnje tudi zato, ker je .pred kratkim preživel leto dni v Ameriki«. Žal sta ugotovila, da .njegovi interesi niso podobni interesom Joela Halperna«, ker bi sicer lahko bilo njegovo sodelovanje zelo koristno. (Barbara in Joel Halpern 1954, 350) Nekaj dni pozneje je Joel Halpern uspel svoje vtise, povezane z dr. Škerljem, v terenski dnevnik še precej natanËneje zapisati, pri Ëemer je poudaril, da je bil dr. Škerlj zagotovo najbolj zanimiva osebnost, predvsem pa najbolj kompetenten znanstvenik, ki ga je sreËal na potovanju po Sloveniji in Hrvaški. (Halpern 1954, 363‡64) Vsekakor je Škerlj nanj napravil vtis moža zelo širokih interesov, ki pa je bil žal v tistem trenutku preveË zaseden, da bi se lahko dogovorila o širšem sodelovanju; najprej je bilo tu njegovo etnografsko in (fiziËno) antropološko raziskovanje na dalmatinskem otoku Susku, pripravljal je .tehniËno publikacijo« o izvoru Ëloveka, ter hkrati razmišljal o ponovni revidirani izdaji poljudne knjige na isto temo. Prav tako je pripravljal gradivo za knjigo o kulturnih podobnostih med Eskimi in ledenodobnimi lovci, ki so živeli na francoski rivieri v Ëasu magdalenija. Hkrati je bila tik pred izidom Škerljeva poljudna knjiga, ki je opisovala njegovo potovanje po Ameriki. Škerlj in Halpern sta imela tudi dolge debate o .bralni kulturi« in kakovosti izobrazbe v Ameriki in Sloveniji, pri Ëemer je bil Škerlj prepriËan, da Slovenci berejo precej veË kot AmeriËani, vendar je bil Halpern prepriËan o veËji splošni izobraženosti sonarodnjakov zaradi gledanja televizije (te Slovenci še niso imeli) in precej bolj pogostega radia. Škerlju se je tudi zdelo, da je izobrazba slovenskih študentov boljša kot izobrazba študentov na Univerzi Arizona, kjer je sam preživel nekaj Ëasa. In ko je nanesla beseda na McCarthya (.a subject almost every Yugoslav and every European for that matter brings up sooner or latter« (Halpern 1954, 363)), je Škerlj izrazil prepriËanje, da bi lahko Amerika postala reakcionarna fašistiËna država. To svojo trditev je nameraval objaviti tudi v svoji knjigi o Ameriki. (Halpern 1954, 364) Mimogrede zapišimo, da je Škerlj v knjigi, ki je izšla pod naslovom Neznana Amerika (1955, 5) zapisal, da je sicer vzljubil .ameriškega Ëloveka z ulice, dobrosrËnega, vedno prijaznega in pripravljenega pomagati«, vendar ni spregledal mnogih znakov razvoja Amerike v .nekako fašistiËno veledržavo, katere reakcionarni voditelji se danes Ëutijo poklicane, da vladajo svetu in mu vsiljujejo … svojo ‘demokracijo’ in svojo ‘svobodo’ … za kar jih paË nihËe ni prosil«. (Škerlj 1955, 5) Ob koncu zapisa o dr. Božu Škerlju Halpern navaja zanimivo debato o akademskih zaslužkih, ki so bili tedaj zelo nizki; pogosto so bile plaËe univerzitetnih profesorjev nižje od plaË kvalificiranih delavcev; zato pa so bili slovenski znanstveniki plaËani za svoje Ëlanke in pogosto se je menda zgodilo, da so bili meseËni honorarji za Ëlanke nekajkrat višji od plaË. Tudi v marcu 1954 sta zakonca Halpern obisk v Sloveniji izkoristila za mnoga zanimiva opažanja in primerjave med Ljubljano in Mariborom ter Beogradom, ki sta ga seveda poznala precej bolj podrobno: .Comparing with Beograd here the amount and variety of consumer goods are very different ‡ in the first place Ljubljana has an auto showroom, the only one now in the country. Also, there are fine wools and woolen products, very expensive to be sure, but they are avaliable and they are not to be seen in Serbia as in Beograd has to sell Serbia’s inferior woole products. Here are also such things as silks, brocades, and chiffon scarfs ‡ unheard of luxuries in Beograd, and in several places. I even noticed plastic salt and paper shakers, toothbrush holders and other practical gadgets, all Slovenian-made, but not found in Beograd. Ljubljana has also pioneered in soft drinks and came out with Cokta Cokta, which has not gotten down to Beograd where it will probably have an immediate market. I also saw a large quantity of better looking ready-to-wear clothes, esspecially coats and blouses, things which are always made in Beograd by buying the fabrick and having it made, with very few expceptions. This is realy charming town and I wandered in and out of the streets looking in windows and not really going anywhere ... This city (Maribor) like Ljubljana is very Austrian or middle European in flavor, and … I couldn’t help but wonder what this place and Macedonia, for instance, had in common. Here the streets, made of squares of stones set in spiral patterns, were very clean, and the buildings came right to the twisting narrow curbstones ‡ then suddenly the maze of twists and buildings opens into a large town square, with the town hall on one corner and one imposing statue bedecked with pigeons in the center of the square. Plain-looking well-dressed people which by on bycikles, and although it is the middle of march they still wear heavy winter clothing. The children especially ‡ they have fat little fur coats, of lambskin or white sheepskin, with three big puff-balls of fur buttons down the front. And everyone, children and old man and students alike, wear mittens whith elaborate knitted designs.« (Halpern 1954, 352‡353) Vsa ta številna sreËanja in poskusi vzpostavljanja stikov z vsemi takratnimi jugoslovanskimi (slovenskimi) etnologi, antropologi, etnografi in arheologi kažejo, da sta bila zakonca Halpern takrat, ko sta prispela v Jugoslavijo in delala na svojem prvem terenu ‡ v Orašcu v Srbiji ‡ odliËna predstavnika ameriške antropologije. Ta je imela v petdesetih letih 20. stoletja Ëisto posebno mesto med znanstvenimi disciplinami; bila je veda, ki je bila hkrati tudi naËin življenja za tiste, ki so jo prakticirali. Bila je izjemna zaradi svoje (vse)obsežnosti in splošnosti ali holizma, saj ni želela prezreti prav nobenega Ëloveka ali skupine, izpustiti nobenega relevantnega tematskega podroËja, ter si je zares prizadevala biti .the study of man and his work«. (Anderson 1967, 141) Ob pojavu prvih številk Current Anthropology leta 1960 je revija svoje avtorje in bralstvo takoj povezala v neke vrsto .tovarišijo peresa«, v kateri so bili vsi resno zavezani in predani prouËevanju Ëloveških kultur in družb v vseh njenih dimenzijah (Anderson 1967, 142). Vendar pa to ni hkrati pomenilo, da bi se sporazumeli o tem, kaj je etnologija / antropologija ali kaj bi morala biti, nasprotno: podroËja zanimanja so postala bolj mnogovrstna kot kadarkoli prej, vsekakor pa zelo odprta. Halpern je v tem pogledu sodil med ameriške antropologe, ki so se ukvarjali s prouËevanjem podroËja družbenih organizacij (dve drugi podroËji veËinskega zanimanja sta bili politiËna antropologija in antropologija religije). Zanje je bilo znaËilno, da so se od konca druge svetovne vojne posveËali predvsem raziskovanju .majhnih skupnosti«; veËinoma preprostih kmeËkih družb. Pozneje so svoje zanimanje razširili na raziskavo bolj kompleksnih družb, a še vedno s poudarkom na kmeËkih družbah. Šele sredi 60. let so se obrnili k raziskovanju, ki je dobilo ime urbana antropologija. Ob tem so (prav zaradi ukvarjanja z majhnimi ‡ lokalnimi družbami, v katerih družinsko in sorodstveno obnašanje tvori bogastvo oblik in ustvarja podlago za družbeno interakcijo) vztrajali pri poudarjenem prouËevanju sorodstvenega obnašanja. (Anderson 1967, 142) V tem pogledu so pri prouËevanju družine in sorodstva postajale zelo .modne« statistiËne analize; Halpern je v tem pogledu sodil med zelo zgodnje raziskovalce s takimi preferencami, saj je bilo pred letom 1960 tovrstnih kvantitativnih analiz izjemno malo. Po ustanovitvi Current Anthropology pa je kmalu postala obvezna praksa, da so avtorji terensko delo zaokrožili s statistiËnimi opisi razliËnih obstojeËih poroËnih praks. Ta nova potreba po kvantifikaciji socialnih fenomenov je bila povezana tudi z redefinicijo in s ponovnim raziskovanjem mnogih starih in novejših problemov (Tylorja, Bachofena iz 19. stoletja ali pa Claude Levi-Straussa in njegovih Les Structures Elementaires de la parente iz leta 1949.) Ta ponovljena raziskovanja so bila povezana tudi z narašËajoËim interesom za metodologijo, ki je bila v 60. letih 20. stoletja vse bolj v ospredju. Tedaj so se tudi v antropologiji pojavljali matematiËni modeli, lingvistiËna tehnika komponencialne analize, raËunalniške simulacije delovanja sorodniškega sistema ipd. (Anderson 1967, 142) Elemente tovrstnih usmeritev v Halpernovem delu najdemo zelo zgodaj; že v svojo disertacijo o srbski vasi Orašac (Halpern 1958) je vkljuËil obsežna poglavja s podatki o demografski podobi Srbije in Orašca v 19. in 20. stoletju, kjer so bila v ospredju vsa vprašanja razvoja prebivalstva in vitalne statistike ter historiËno-demografske podobe družin in gospodinjstev od 19. do srede 20. stoletja. Vse gradivo, zbrano v okviru velikega raziskovalnega projekta v Jugoslaviji iz let 1961 in 1962 kaže, da se je njegovo zanimanje za tovrstno problematiko še poglabljalo. Halpernov doktorat seveda v najveËji meri odseva njegov strokovni in znanstveni pedigre, ki ga najmoËneje zaznamujeta njegova profesorja Philp Mosley in Conrad Aarensberg. Mosley se je ukvarjal z južnoslovansko zadrugo, ki jo je v Srbiji prouËeval tudi Halpern; Aarensberg pa je kot mentor pri disertaciji v uvodu v Halpernovo knjigo A Serbian Village posebej poudarjal odlike tovrstnih antropoloških (v Evropi bi po Aarensbergovem mnenju takim raziskavam rekli .etnografske«) .community studies«, ki poglabljajo vedenje o naËinu življenja v mnogih tradicionalnih in modernih družbah. NajveËja odlika Halpernovega dela je bila zagotovo komparativnost in odprtost za kompleksnost sprememb, ki spreminjajo tradicionalne kmeËke družbe: .ta študija sodi v vrsto tistih raziskav, ki so ponudile trdne temelje za primerjave kultur (civilizacij) in temelje za razumevanje družbenih in kulturnih sprememb«. (Aarensberg 1958, VII‡IX) Tudi tematska zasnova Halpernovega dela poudarja predvsem tista podroËja naËina življenja, v katerih so spremembe najbolj jasno in najhitreje prišle do izraza: na podroËju .dela za preživetje« pri agrarnem in neagrarnem prebivalstvu, na podroËju kulture bivanja, prehranjevanja in oblaËenja, na podroËju .življenskega cikla« od rojstva do smrti, verovanj, praznikov ipd. Najbolj obsežna pa so zlasti poglavja, posveËena problematiki .družbene kulture«: družinskim skupnostim in sorodstvu, zadrugam, klanom in sosedstvu, vasi kot družbeni skupnosti, socialni razslojenosti, vasi v odnosu do zunanjega sveta ipd. (Halpern 1958, XIX) Edina podobna etnološka (narodopisna) raziskava, kakršne se je Halpern lotil v Orašcu in jo želel udejaniti tudi v ŠenËurju in Gradencu, je Narodopisna podoba Mengša in okolice, ki jo je istega leta, kot je izšla Halpernova monografija o Orašcu, izdala Marija Jagodic (MakaroviË). Marija Jagodic je svoje delo delo zasnovala kot .skromno zasnovan etnografski pregled«, s katerim je skušala ohraniti .napisano podobo nekdanje in današnje ljudske kulture« Mengša in okoliških vasi. Obsežno gradivo, zbrano med letoma 1952 in 1956 (nastajalo je torej v istem Ëasovnem obdobju kot Hapernovo v Srbiji), je po avtoriËinem lastnem mnenju omejila na .primerno podajanje gradiva«, v katerem so zajeta .vsa poglavja ljudske kulture« (uveljavljena z Narodopisjem Slovencev), in le redka so povsem izostala. (Jagodic 1958, 5‡6) Vsekakor pa se je avtorica zavedala in poudarjala .izrazito deskriptivni znaËaj« svojega dela, ki sicer (samo) beleži spremembe, in ugotavlja, da se je znaËaj ljudske kulture zaËel izrazito spreminjati ob koncu 19. stoletja. Omenjena Halpernova prizadevanja, vzpostaviti kontakt s praktiËno vsemi jugoslovanskimi etnologi, etnografi pa tudi z geografi in pozneje še s sociologi, zagotovo kažejo širino njegovih antropoloških zanimanj, odsevajo pa tudi dejstvo, da Halpern jugoslovanske etnografije in etnografov zagotovo ni dojemal kot bistveno razliËnih od sebe in svoje vede. Seveda je upošteval in priznaval razlike, drugaËne namene, cilje, celo metodologijo. Menil je, da je bilo tu ‡ podobno kot v vsej Vzhodni Evropi za vse etnološko- in socialno- / kulturno-antropološke študije znaËilno, da strogo pristajajo na ukvarjanje s posameznimi državami (nacionalne etnologije) ali z etniËnimi skupinami, ki jih država uokvirja, da so sicer zelo bogata, polna podrobnosti, a so skoraj brez ali le z malo komparativnih pogledov. Vendar je vseeno šlo za sorodne .antropološko usmerjene« vede (Halpern in Hammel 1969; 1970, 5060), ki so se zaradi razliËnih tradicij nastajanja razlikovale. Da je jugoslovanske etnografe zagotovo štel za svoje poklicne kolege, pa navsezadnje najbolje dokazujejo njegovi nenehni poskusi skupnih projektov. Halpernov projekt .Peasant communities« v letih 1961 in 1962 NajveËji in najbrž najpomembnejši del Halpernovega slovenskega gradiva pa je nastajal v letih 1961 in 1962, ko je Joel M. Halpern dobil štipendijo National Science Foundation za izvedbo velike raziskave .Peasant communities« na Balkanu in v severni GrËiji. V Halpernovi zbirki na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo hranimo kopije obsežne spremne dokumentacije o raziskovalnem projektu, delnih in konËnih poroËil in korespondence, ki je med raziskavo potekala med Halpernom in drugimi udeleženci raziskave. Iz dokumentacije bo mogoËe izlušËiti precej pomembnih dejstev, ki bodo vsekakor pomagala razrešiti vprašanje relevantnosti zbranega gradiva, predvsem pa bodo moËno pomagala vsem raziskovalcem pri evalvacijah zbranega gradiva, ki ga bodo kakorkoli uporabljali pri svojih raziskavah. Projekt se je zaËel sredi leta 1961; 22. aprila je namreË dr. Halpern (tedaj docent na University of Columbia, specializiran za kulturno antropologijo Vzhodne Evrope) prosil pomoËnika državnega sekretarja za evropske zadeve za pomoË pri široko zasnovani raziskavi. V okviru raziskave je namreË nameraval (.in order to gain perspective in my work in Yugoslavia«) najprej nekaj mesecev potovati po Vzhodni Evropi (Vzhodna NemËija, Poljska, Sovjetska zveza, Romunija, Bolgarija, »eškoslovaška in Madžarska) ter s sreËavanjem in navezavanjem stikov s tamkajšnimi .social scientist«, zlasti pa z etnologi in s sociologi, ter s terenskim delom dobiti dovolj širok komparativni uvid v razmere na skorajda celotnem tedanjem evropskem komunistiËnem vzhodu. (Halpern 1961‡62, 14‡15) Terenska akcija v Jugoslaviji, kjer je prof Halperna že spremljala njegova žena Barbara Kerewsky-Halpern (tudi kulturna antropologinja), je bila v grobem zasnovana do konca leta 1961, ko je iz nekaterih Halpernovih dopisov razvidno, da je pripravil vprašalnike in prosil za znanstveno pomoË sodelavce Inštituta za družbene vede ‡ Oddelka za sociologijo pri Jugoslovanski akademiji znanosti in umetnosti, prav tako pa tudi za pomoË pri terenskem delu in iskanju študentskih asistentov, ki bi sodelovali pri izpolnjevanju vprašalnikov. Januarja 1962 je sociološkemu oddelku Inštituta za družbene vede poslal kratek povzetek raziskovalnega programa, v katerem je bil posebej poudarjen cilj raziskave: prouËevanje uËinkov procesa industrializacije in urbanizacije, kakor odseva v etniËno, socialno in geografsko razliËnih kmeËkih okoljih Jugoslavije. Metoda raziskovanja naj bi bila predvsem metoda opazovanja z udeležbo, ki bi jo dopolnjeval s terenskim gradivom, zbranim z odprtimi vprašalniki, ki bi jih v vsaki vasi s terenskimi intervjuji zbrali študentje sociologije in etnologije; terenska akcija je bila predvidena za leto 1962. Zbrano gradivo, ki so ga v januarju 1962 že zaËeli zbirati, so razširili tudi z razliËnimi historiËnimi in sodobnimi popisi prebivalstva izbranih vasi, s Ëim bolj popolnim arhivskim gradivom, kjer je to bilo mogoËe, s popisi hišnih inventarjev; zaradi ugotavljanja obsega izdelkov, ki so industrijsko izdelani oz. so izdelek tradicionalnih obrti. Nazadnje pa naj bi študentski asistenti zbrali tudi vrsto življenskih zgodb (.life stories through interviews«), ki naj bi omogoËale dodatne primerjave. (Halpern 1961‡62, 17‡20) Januarja leta 1962 je bil tudi že dokaj natanËno definiran teritorialni obseg raziskav, ki naj bi zajel vasi v vseh republikah nekdanje Jugoslavije: v Sloveniji je bil to ŠenËur, na Hrvaškem Lekenik, Bobovac ter Slano in Majkovi v Dalmaciji, v Srbiji Orašac in In.ija (Vojvodina), v Bosni ŽupEa, v Makedoniji Labunište in Velešte ter v »rni gori vas Bukovac. ŠenËur je bil v tej fazi izbran kot .vas z dolgo tradicijo kmeËkih delavcev, ki je znaËilna za slovensko alpsko obmoËje, hkrati pa leži na obmoËju z najhitrejšo stopnjo industrializacije in z najveËjo prosperiteto v Jugoslaviji«. (Halpern 1961‡62, 17‡20) Pozneje se v poroËilih kot .kontrolna vas« pojavi tudi Gradenc pri Žužemberku, ki je bila povsem drugaËno okolje kot ŠenËur, za katerega je bilo znaËilno moËno izseljevanje. Maja leta 1962 je Halpern Inštitutu v Beograd že poroËal o zaËetku lastnega terenskega dela na vseh lokacijah; za Slovenijo npr. o kratkem raziskovalnem obisku ŠenËurja, vsekakor pa je nameraval tam veË Ëasa preživeti poleti leta 1962. Prav tako je poroËal o vzpostavitvi intenzivnih stikov s sociologom dr. Jožetom GoriËarjem in njegovim asistentom Zdravkom Mlinarjem, ter dr. Vilkom Novakom in nekaj študenti etnologije in sociologije, ki so tudi že zaËeli z zbiranjem gradiva. (Halpern 1961‡62, 17‡20) V poroËilu je Halpern tudi posebej poudarjal, da je kopije vsega zbranega gradiva, in gradiva, ki bo še zbrano, takoj predal tudi vsem znanstvenim sodelavcem, s katerimi je delal. Oktobra leta 1962 je bil Halpernov raziskovalni projekt v Jugoslaviji konËan in v konËnem poroËilu (Halpern 1962, 1‡26) lahko najdemo zelo izËrpna opažanja o splošnih razmerah v Jugoslaviji, razmerah v jugoslovanski etnologiji in sociologiji, prav tako pa tudi o sodelavcih v raziskavi, predvsem v povezavi s tem, kako so njihove strokovne, politiËne in osebne preference uËinkovale na raziskovalno delo v Jugoslaviji. Halpern mimogrede tudi pojasnjuje, da so morali vsi znanstveniki, s katerimi je prihajal v stik, redno pisati poroËila o njem in njegovem delu. Eden izmed njih mu je to tudi odkrito priznal. (Halpern 1962, 14) Kar nekaj težav je bilo tudi s terenskim delom in policijskim zanimanjem zanj; za tovrstne incidente so mu povedali nekateri študentje, ki so opravljali intervjuje v okviru projekta, vendar v Sloveniji tovrstnih incidentov ni opazil. S tem so verjetno povezani tudi mnogi oËitki vohunstva, ki so se takrat in pozneje pojavljali v zvezi s Halpernovimi posegi na prostor nekdanje Jugoslavije. Vzrok zato je bil «incident«, ki se je zgodil ob terenskem delu v Bosni, kjer je za terensko delo najeti študent vse svoje zapiske odnesel na policijo. Najbolj problematiËen del gradiva je bilo vprašanje, kje je .kdo služil vojsko«; oznaËeno je bilo z .izrazito nevarno« in naj bi dokazovalo .vohunske namere« avtorja vprašalnika. Vsekakor je zadeva odmevala tudi v javnosti in bila povod za kasnejše napade tiska (tudi rumenega) o Halpernu ‡ ameriškem vohunu. Halpern je ob vseh teh napadih protestiral in vedno dobil z zunanjega ministrstva Jugoslavije prijazno pismo, da njegovo znanstveno delo dobro poznajo, da ga jugoslovanska policija vsekakor ne obravnava kot vohuna in da je v Jugoslaviji vedno dobrodošel; na terenu pa je tovrstno nezaupljivost nekaterih (tudi znanstvenih sodelavcev) doživljal vedno znova ‡ vsaj do konca 80. let 20. stoletja. (Halpern 1961‡62, 17‡20) V vsakem primeru poroËilo ponuja dragocena izhodišËa za evalvacijo znanstvene veljavnosti zbranega gradiva tudi še po veË kot štirih desetletjih, odkar je bilo zbrano. ZakljuËek Glede na vse povedano o Halpernovem raziskovalnem delu in njegovem terenskem gradivu, ki ga je Oddelek že prejel leta 2003 in 2005 (gradivo iz leta 2006 je še v fazi dokumentiranja in urejanja), menim, da delo in ime prof. Joela M. Halperna vsekakor zaslužita pomembnejše mesto v zgodovini slovenske etnologije in kulturne antropologije. Ne samo zaradi njegovih donacij, ki jih tu podrobneje predstavljamo, ampak tudi zaradi njegovih pogostih stikov z razliËnimi slovenskimi etnologi vse od leta leta 1953, predvsem pa seveda zaradi zbranega slovenskega gradiva v letih 1961 in 1962, ki bo imel v tedanji slovenski etnologiji najbrž še pomembno mesto. Zagotovo pa jo bo dobilo za nazaj tisti trenutek, ko bo gradivo v dokumentacijski službi Oddelka dostopno javnosti za uporabo, in še bolj takrat, ko bodo objavljeni posamezni deli gradiva ali pa bo to uporabljeno za take ali drugaËne znanstvene etnološke monografske preglede in obravnave. Navsezadnje tako mnenje podpirajo mnogi povsem sodobni raziskovalni rezultati, povezani s Halpernovim gradivom iz let 1961 in 1962 z Univerze v Gradcu, kjer so gradivo že doslej uspešno uporabljali; vsaj trije na tej univerzi ubranjeni doktorati povsem temeljijo na Halpernovem terenskem delu na Balkanu; tudi doktorat Silvije SoviË, ki je bil leta 2001 obranjen na univerzi v Essexu pod naslovom .Peasant Communities, Local Econiomies and Household Composition in 19th century Slovenia« je v precejšni meri povezan z rabo Halpernovega gradiva o ŠenËurju. Vsekakor pa bi o razmerju med Joelom M. Halpernom in slovenskimi etnologi ter o njegovi vlogi v slovenski etnologiji lahko ob koncu rekli tole: dinamiËno in živahno medsebojno uËinkovanje je bilo polno neizkorišËenih priložnosti in možnosti. Te so ostale neizkorišËene; zagotovo ne po krivdi J. M. H., ki je ob vsakem prihodu na jugoslovanska tla prihajal z vedno novimi in novimi predlogi za sodelovanje in veËkrat na svoja pleËa prevzemal precej zahtevna bremena priprave razliËnih skupnih projektov, vabil slovenske etnologe k moËnejšim strokovnim stikom, pošiljal knjige, prispevke, Ëlanke, na svoje stroške prevajal razliËna slovenska dela in tudi posredoval pri izdaji del slovenskih etnologov. V tem pogledu je, kot kaže, uspeval samo v svojih stikih z dr. Slavkom Kremenškom, Ëeravno tudi ne v takem obsegu, kot si je želel, in kot bi bilo za slovensko etnologijo dobro. Iz nekaterih pisem (Kremenšek 1971, Korespondenca) je tako razvidno, da je leta 1971 Ëakal na objavo v Slovenskem etnografu 1971 zanimiv Halpernov Ëlanek .Etnology in Yugoslavia since Worl war II«, da je istega leta Halpern predlagal .joint small-scale research program on population history and urbanization in Slovenia« s podporami razliËnih ameriških institucij. (Halpern 1971, Korespondenca) Glede na to, da bo odslej vse (ali skoraj vse) Halpernovo gradivo o Sloveniji dostopno v Ljubljani, bo morda še vedno mogoËe uresniËiti katero izmed Halpernovih pobud, ki tudi še po štirih desetletjih niso povsem za v koš; toda tudi novih pobud se od Joela M. Halperna še lahko nadejamo. Viri in literatura: AARENSBERG, Conrad 1958: Introduction. V: Joel M. Halpern, A Serbian Village. New York: Columbia University Press, I‡IX. ANDERSON, Robert T. 1967: Recent trends in Ethnology. Annals of the American Academy of Political ans Social Science 369 (jan.1967): 141‡148. GRUBER, Siegfried 2004: Lebensläufe und Haushaltsformen auf dem Balkan: Das serbische Jasenica im 19. Jahrhundert. Dissertation zur Erlangung des Doktorgrades der Philosophie. Graz: Geisteswiessenschaftlichen Fakultät der Karl-Franzens Universität Graz. GUNDA, Bela 1950: Research in Hungarian Folk Culture: An Ethnlogical and Folkloristic Survey. The Journal of American Folklore 63/267: 72‡84. HALPERN, Joel Martin 1958: A Serbian village. New York: Columbia Unversity Press. HALPERN, Joel Martin 1961: Coding instructions for Yugoslav Interviews. Neobjavljeni tipkopis v Knjižnici Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete. Ljubljana. HALPERN, Joel Martin 1962: Comunism and Anthropology: Report on Fieldwork in Yugoslavija. Neobjavljeno poroËilo National Science Foundation 26. 11. 1962. Halpernova zbirka: JMH Archive. Ljubljana: Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo. HALPERN, Joel Martin 1966: Peasant culture and urbanization. EKISTICS ‡ OIKI.TIKH: Reviews on the Problems and Sciences of Human Settlements 21/122: 21‡24. HALPERN, Joel Martin 2004: Curriculum vitae. Halpernova zbirka: neobjavljen tipkopis. Ljubljana: Dokumentacija Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske Fakultete, 79. HALPERN, Joel Martin;E. A. Hammel 1969: Observations on the Intellectual History of Ethnology and ther Social Sciences in Yugoslavia. Comparative Studies in Society and History 11(1): 17‡26. HALPERN, Joel Martin; E. A. Hammel 1970: Milenko S. FilipoviE, 1902‡1969. American Anthropologist 72/3: 558‡560. HALPERN, Joel Martin; HALPERN Barbara 1953: Field notes 1953‡1954. Halpernova zbirka: JMH Archive, raziskovalni dnevnik z dne 22. 9. 1953. Ljubljana: Dokumentacija Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske Fakultete, 88‡131. HALPERN, Joel Martin; HALPERN Barbara 1954: Trip to Ljubljana. Halpernova zbirka: JMH Archive, raziskovalni dnevnik 1953‡1954, 349‡367 ‡ Slovenia-Croatia. Ljubljana: Dokumentacija Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske Fakultete, 349‡367. HALPERN, Joel Martin; Slavko Kremenšek 1995: Etnološko-antropološko dopisovanje: Ethnological- anthropological Correspondence. Glasnik SED 35(2-3): 45‡55. HALPERN, Joel Martin 1961: Neobjavljena korespondenca z D. Kohlerjem z dne 22. 4. 1961. Zbirka Joela M. Halperna: Digital archiv JMH, 005-012-1961‡1963. HOFER, Tamas 1968: Anthropologists and Native Ethnographers in Central European Villages: Comparative Notes on the Professional Personality of Two Disciplines. Current Anthropology 9/4: 311‡314. JAGODIC, Marija 1958: Narodopisna podoba Mengša in okolice. Mengeš: Svet za prosveto in kulturo ObLO Mengeš. KREMENŠEK, Slavko 1971: Dopis S. Kremenška J. M. Halpernu z dne 30. 8. 1971. Zbirka Joela M. Halperna: Korespondenca. Ljubljana: Dokumentacija Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete. SLAVEC GRADIŠNIK, Ingrid 2000: Etnologija na Slovenskem: med Ëermi narodopisja in antropologije. Ljubljana: Založba ZRC. SOVI», Silvija 2001: Peasant Communities, Local Economies and Household Composition in 19th Century Slovenia. Neobjavljena doktorska disertacija. Essex: Department of History, Univesity of Essex. ŠKERLJ, Božo 1955: Neznana Amerika: (1952). Ljubljana: Mladinska knjiga. ŠKERLJ, Božo 1955: Yugoslavia: An anthropological Review for 1952‡1954. Yearbook of Anthropology (1955): 651‡670. Datum prejema prispevka v uredni.tvo: 17. 1. 2006 YUGOSLAV SOCIALISM AND ITS AFTERMATH AS VIEWED THROUGH THE LENS OF PERSONAL EXPERIENCES IN THE BALKANS, 1953-2004 Introduction In this brief essay it is my intention to focus on how Yugoslav government policies affected my research. At the same time I wish to explore the much more important question as to the ways in which the Yugoslav variety of socialism, as developed in a centralized communist and ideologically bound state, affected the everyday lives of the people in that country. The time frame I am considering is some four decades beginning with the early 1950s. The events recounted here from memory are not intended as an established view of the past but rather as a compilation of selected reflections. As I came to know it, the Yugoslav communist system was far from as brutal as in Albania, where there was, for example, an attempt to abolish religious institutions. Nor was it as dogmat­ic as in Bulgaria, which had a dominant orientation, based on its unswerving allegiance to the Soviet Union. Nevertheless, the Yugoslav system was, in essence, based on a hierarchial organization of power and privilege using the Stalinist idea of democratic centralism. Thus, in my view, ultimate power always resided with the police and the army as directed by the Party. (Djilas, first publicly discussed these ideas in the early 1950s. This was first done in a series of articles and, subsequently, in his initial book, The New Class. His writings first appeared at the time of my initial fieldwork in 1953-54. His other books, both historical and biographical, followed. He had adequate time to create these during his multiple jail terms imposed by his former wartime leader and subsequent political colleague, Tito. Yugoslav government policy as developed by the Communist Party was not always uniformly interpreted and implemented in this historically and ethnically diverse country. This diversi­ty of manifestations of state policy impacted on my fieldwork from the beginning. There was also a variation in the ways in which I was treated by different government ministries such as Interior, on the one hand, and Foreign Affairs, on the other, with their contrasting mandates. Given that I was a doctoral student my primary, and most rewarding, contacts were with universities, research institutes and museums. One important aspect of Yugoslav socialist society was the significant state support provided to these institutions and organizations. Along with this support, however, came elaborate ideological controls. Since my ini­tial focus was on village and small town society, perhaps the most difficult, were the local officials who lacked experience in dealing with a foreign researcher. Most often they were not welcoming, since my presence created another burden and one that could be potentially dangerous. Always looming in the background was the pervasive presence of the Cold War. I was thus also immersed in the contrasting worlds of the pub­lic face of the government on the national and local levels. It is also important to stress that this was also a time of dras­tic internal change. The socialist government had ambitious plans for economic and social development. An aspect of this planned innovation was evident in the official world of Party leadership in constructing “new” political forms of political organization as in ongoing constitutional revisions and the formal experimenting with social policy as in Workers’ Self Management. But, on the other hand, in all the years that Tito and his associates were in power there never was anything resembling a free public opinion to say nothing of steps toward a truly democratic system where competing ideas, ideologies and programs were linked to a meaningful electoral process. As current developments in the Southeast Europe well indi­cate this option does not necessarily engender easy solutions. But clearly it was an option that was not tried in the decades before the breakup of Yugoslavia. But there certainly was a form of constant diversity as official policies always had a strong regional variation. Thus while the formal political poli­cies were essentially the same in Slovenia and Kosovo, their manifestations were vastly different. Beginning with the End of Yugoslavia One cannot escape the change in perspective in writing from North America in the year 2005, four years after the experi­ences of 9/11 in New York City and Washington, D.C, the American invasion of Iraq, the war in Afghanistan, the Madrid and London bombings the unrest in France ‡ it is not possible to be complacent and distanced in our analysis of the failures of Yugoslav socialism and the wars of the 1990s. In the United States there is a new governmental Department of Homeland Security, a direct result of 9/11, one cannot be moralistic and self-centered about differences between “West” and “East.” The idea of the Cold War, which so dominated the second half of the 20th century, is now an historical artifact. That said Western democracies cannot easily act in the same ways as totalitarian states. The status of radical Muslims and Muslim communities in Western Europe and in the U.S. after 9/11 and in Europe after the Madrid bombings does reflect a degree of restraint both institutional and individual toward a minority group. Even the public killing in the Netherlands has had a measured response Tragically; current U.S. restrictive and undemocratic policies with respect to detention of suspected terrorists have undermined this country’s goals. Focusing on Southeast Europe, the inadequacies and even bru­talities of socialism in postwar Yugoslavia have been minor compared to the violent conflicts, large scale killings and widespread destruction that characterized the struggles of the 1990s in Croatia, Bosnia and Kosovo. But there can be little question that the Leninist “democratic centralism” of socialist Yugoslavia played a significant role in setting the stage for these tragedies. . This is so because, while ethnic-national con­flicts were readily apparent, they were not the subject of open debate and potential solutions were not publicly considered. These were matters monopolized by the Party hierarchy. In the 1950s in Yugoslavia the security forces of the Interior Ministry, then know by their initials as UDBA, were omnipre­sent in everyone’s lives even though their actions were usually less severe than in Stalin’s time in the Soviet Union. In Western Europe the shadow of the Nazi past was still much present in the new German state and inhibited their foreign policy. In the new Cold War atmosphere the U.S. had become involved in Communist witch hunts as exemplified by the security mania of U.S. Senator Joseph McCarthy whose influence reached into the U.S. diplomatic community in Yugoslavia when his assistants came looking for “Communist books” in the U.S. Information Service Library in Belgrade. Fortunately, their provinciality and stupidity confined their passions. Yugoslav socialism came into existence as a result of the vic­torious Partisan struggle in World War II and the associated destruction of the pre-war Yugoslav state. For the Partisans their simultaneous defeat of the fascist German invaders and their destruction of the remnants of prewar Serbian based monarchial state provided the Communists with their charter of legitimacy for ruling Yugoslavia as a socialist, Communist state under the leadership of Tito, the wartime leader. This sense of legitimacy and their monopoly of power enabled them to endless memorialize the “truths” of their struggle, exclud­ing all variant views. Including the unresolved nationality and ethnic issues, which had assumed new form in the postwar setting. These monuments to those who had fallen were exclu­sively for the now martyred victors. The vanquished oppo­nents in the civil war were banished from history. Their names were on no monuments, nor were their views given any voice in the torrent of publications and in the many special museums memorializing the NOB, the People’s Liberation War. It surely is an irony of history that when in he 1990s the Serbian army gunners surrounded Sarajevo and purposely targeted the National Library the priceless Ottoman era manuscripts were destroyed while somehow the literature of socialist Yugoslavia survived because of its location in the library. Ironically, also destroyed by the Serbian gunners was the museum of the revo­lutionary Gavrilo Princip, erected by the socialist government to honor this assassin of the Austrian Archduke Ferdinand, a key event leading up to World War I. Here was the then established order erecting a museum to honor the perpetrator rather than the victim (oppressor?), a memorial tribute, in turn, destroyed by a “new” nationalist order yet linked to earlier Serbian struggles. Seeing these ruins among the destruction I witnessed in Sarajevo in 1996 gave me a perspective on the historical claims of the Socialist era sandwiched as it was between struggles against the Habsburg Empire, a nationalist monarchy and a more recently reconstituted nationalism. Iconography of Tito, A Part of Yugoslav Socialism Linked to our new learning about the existing Yugoslav social­ism as of the 1950s was a whole related iconography of Tito in various media - in bronze busts, wood carvings, oil portraits and even, on occasion marzipan. On the title page of all school­books there were portraits of Tito as the benevolent friend of children. In programmed portraits there was the fearless war­rior for the military, the statesman for the foreign ministry, the earnest apprentice for the workers, the thoughtful leader as an inspiration for the intellectuals. Fittingly some of this imagery now resides on a humorous Web site. Writing about this now vanished world a half century later it is not possible for me to consider Yugoslav socialism as a modernizing ideology whose goals included enhancing ways of life and living standards without the accompanying imagery of the wartime Partisans and, especially, their leader. To make the system work it was, of course, necessary; first, to suppress all potential political opposition that might threaten the system. In the consolidation phase this meant the execu­tion of primary opponents and the imprisonment of others less threatening. Tito’s former close associate Milovan Djilas has given a useful insiders’ view of this process. Slogans such as “Death to Fascism, Freedom to the People,“ “Brotherhood and Unity,” continued to be officially used in bureaucratic ways long after they had lost their original meanings Continual sup­pression of unresolved issues between national groups both actual and potential was one of the reasons that the system ultimately disintegrated so rapidly and so completely amidst the mass killings of the 1990s. This comment, of course, begs the question as to why some former communist states like Czechoslovakia were able to peacefully split into national components without violence. A portion of that explanation certainly lies in the historic conflicts between Rome and Byzantium, Orthodoxy, as mani­fested in churches linked to a national heritage, and the uni­versality of the Catholic Church. To this must, of course, be added the significance of the medieval Ottoman conquests and the subsequent presence of Islam in Europe, a question hardly resolved in Europe today in countries outside of the Balkans as in Western Europe. The events of the 1990s and the subsequent breakup of Yugo­slavia and the emergence of new states did, however, create a new linear time frame, which bracketed the existence of Yugo­slav socialism. In all my experiences in what was Yugoslavia from the 1950s through the 1980s life courses of people of my generation were always bracketed by the temporal statement, “pre i poslje rata” (before and after the War, i.e. World War II). Now, of course, there are whole sets of new meanings attached to this expression the before and after now referencing the wars of the 1990s as the primary reference. Perhaps earlier wars had served similar functions for structuring memories. An Abbreviated Memoir - The Beginnings Initially I resided for approximately a year in the Serbian vil­lage of Ora.ac but also spent considerable time in Belgrade and also traveled widely in all of the then Republics. Subse­quent stays in the succeeding decades varied from summers, to multiple residences of six months to a year or more. In the 1990s and the first decade of the 21st century visits were of shorter duration but did involve travel in what were then war zones in Croatia and Bosnia. It cannot be too strongly stressed that when we (my wife and I) first arrived in Yugoslavia in the summer of 1953 it was the height of the cold war. Given my age (I was born in 1929) I was then barely 24. Although I had had a bicycle tour of Western Europe in 1949 and had traveled extensively in North America, this was my first visit to a Communist country. Also I had no overt family ties to Europe as my ancestors had all migrated to America by the beginning of the 20th century. It is important to note that my experiences were much shaped by a rural focus and the community study mode then very much predominant in American anthropology. I have also noted the Cold War perspective linked to those aspects of my graduate education, which focused on the then Soviet Union. Further, while in Yugoslavia I was significantly influenced by local ethnologists, especially in Serbia. As a result I came to see socialist ideology as something imposed from above and not an integral part of the lives of rural folk. Education and the Cold War, the Early 1950s I began my education in anthropology as an undergraduate majoring in history at the University of Michigan, and had become interested in Eastern Europe and what was then the Soviet Union. As a graduate student while I was engaged in the Ph.D. program in anthropology at Columbia University I also took courses at the Russian Institute of Columbia. These courses dealt with Russia and the Soviet Union - its economy, legal system, history, and literature. I had a unique and cha­llenging education in this self-selected mix of courses. In a given semester I would have courses in physical anthropology, and at the Russian Institute, Marxian economics. Similarly there was anthropological theory and the international rela­tions of the Soviet Union or Russian literature and kinship systems. It is a wonder I survived with a coherent outlook and that my graduate career was not destroyed. Fortunately I had understanding and supportive professors. The ideology of the Cold War was dominant. As noted, in the United States this was the period of rabid red baiting personi­fied by Senator Joe McCarthy. He ultimately died in disgrace but not before he had inflicted much damage on American society. He also caused great difficulties for many Ameri­cans who were loyal citizens. Some years ago I explored the Columbia University Archives and found evidence as to how this period affected my professors, who were among those most prominent in the study of Soviet and East European affairs in the United States. Some were engaged in extensive consultation with their personal lawyers should they ever be brought before a congressional committee of inquiry! But there is another view. Columbia University was, after all, in New York City with its long history of political radicalism and the site of the headquarters of the American Communist Party. Several local anthropologists had links to the “Old Left,” of the 1930s. I befriended an “older man,” an anthropologi­cal linguist. He had been an instructor in anthropology at the nearby City College of N.Y. (now part of the City University of New York) I was not sophisticated enough to realize that our conversations on linguistics and related anthropological topics had for him an instrumental focus. One day we went for a long walk and he broached to me the idea that I might be interested in joining the C.P., USA. I knew that he had recently been dismissed from his untenured position at City College because of his Party affiliation. This was, of course, a daring invitation given the tenor of the times. I don’t remember being fearful of exploring this course of action but simply uninterested. (He subsequently resumed his career at the National University in Mexico City). These events took place in 1952 and McCarthy’s downfall was then some years off. It should also be noted that another anthropologist who worked on an Eastern European project sponsored by one of my professors, Margaret Mead. He was brought to trial as a Soviet agent and convicted. More directly pertinent, one of my anthropology professors was dismissed from her teaching position Columbia. She had publicly charged that U.S. forces then fighting in Korean were using germ warfare as a tactical weapon, a claim then made by the North Koreans, Chinese and Soviets. Like the anthropologist who taught at City College, she also subsequently resumed her career, in her case, at a smaller and less well-known University in the New York area. Anthropology in the 1950s was then much oriented toward the notion of fieldwork in non-Western cultures as a way to vali­date one’s professional status. But given the Soviet Union’s attitude toward foreigner researchers generally and Americans in particular there was no chance to undertake fieldwork in that country or, for that matter, elsewhere in Eastern Europe. But Yugoslavia was different for in 1948 there was an ideo­logical break with the Soviet Union. Resulting in the severing of communist party relations Yugoslavia in 1953, A Setting for Fieldwork Although as of 1953 Yugoslavia was still an orthodox com­munist state its break with the Soviet Union made it a desired setting for expanding relations by the U.S. Thus at the time of my initial visit in 1953-54 there were very extensive United States civilian and military assistance programs in Yugoslavia. Subsequently, by the time of my second extensive visit in the early 1960s the extent of American food and economic aid to Yugoslavia had greatly expanded. During that decade the accumulation of local currency by the American Embassy had become very extensive for all food aid as well as other aid was paid for in local currency. During that time an official at the American Embassy told me that their bank account held about 10% of the value of all Yugoslav currency in circulation, an obviously politically intolerable situation. A major part of these funds were expended for public works on projects like the Dalmatian costal highway. But there were also, relatively, large amounts of funds for academic research by U.S. and Yugoslav scholars working jointly as well as almost unlimited amounts for American libraries to buy copies of all books printed in Yugoslavia (this was the case even though funds set aside for this purpose were less than 1% of the total of all U.S. assistance.). But all these developments were in the 1960s, then very much in the future. It should be noted that I have gone into all this detail because a significant portion of my researches in Yugoslavia in the early 1960s were supported by these funds. Role of Philip Mosely My professor of international relations at Columbia, Philip Mosely, had been one of the founders of Soviet and East European Studies in the U.S., He also had been very much involved in U.S.-U.S S.R. negotiations and had been an advi­sor at key conferences between the U.S., the U.K. and the U.S.S.R. Mosely had participated in the conferences of foreign ministers during the war in Moscow. In the immediate postwar period he had attended the Potsdam conference between Tru­man, Stalin and Churchill, (then Atlee) as an advisor to the American delegation. In sum, he had extensive experience in negotiating with the Soviets during and prior to the period he was my professor at Columbia. With respect to Slovenia, Mosely had also been one the prin­cipal U.S. representatives at the treaty negotiations, which eventually ended the Trieste dispute between Yugoslavia and Italy. This matter was finally concluded only in the 1950s when we were already in Yugoslavia. But from my personal point of view, most significant was the curious fact that in the immediate prewar period, in the late 1930s, he had been encouraged by an American research foundation, the Social Science Research Council (New York), to undertake field research in the Balkans. As a result Mosely engaged in exten­sive field researches on the extended family unit, the Zadruga. He and Margaret Mead also my professor at Columbia had a long- term professional relationship. Mead subsequently was one of the major contributors to a book of essays dealing with Mosely’s career. Mosely and FilipoviE and Beginning My Yugoslav Research During the course of his research in the Balkans in the late 1930s Mosely met Milenko FilipoviE, who was to become one of the leading Yugoslav ethnologists, particularly with respect to the study of Macedonian, Bosnian and, especially, Serbian areas. In 1952, when I had completed my course work, I was ready to undertake field research for my doctorate. Mosely introduced me to Professor FilipoviE who was then in the United States under a Rockefeller Foundation grant. He had received a fellowship from this organization on the eve of World War II but did not accept it because he chose to remain in his homeland even though war was then clearly inevitable. After the war Mosely helped FilipoviE renew his grant. After an initial meeting with Filipovic my fate was then decided for here was the opportunity to do research in an exciting land. In a sense, I was following in Mosely’s footsteps, a pathway he had pursued less than a decade and a half before. I was to do my research in Serbia under FilipoviE’s sponsorship. It is important to add here that FilipoviE had been an advisor to the Chetniks (those supporting the royal government in W.W. II). Thus after the war he had been marginalized and not permi­tted to teach at the University in Belgrade and had to assume a research position. Departure for Yugoslavia We took a Yugoslav freighter from New York and landed in Dubrovnik in June of 1953. Our first introduction to the sys­tem was our contact with University students in Belgrade with whom we exchanged English for Serbian lessons. At that time visiting foreign students, especially those who wished to undertake research in rural areas, were a rarity so we had to make our own way through the system. A series of small events set the stage for our initial understanding of part of the dynamics of Yugoslav socialist society. I also detail all this background to illustrate the fact that my selection of Yugoslavia as a research area was very much embedded in the political context of the time. For my research I had to use my personal resources since no financial assist­ance was forthcoming. Thus in this respect, despite the context of the times, my initial work in Yugoslavia was independent of any organizational impetus. In June 1953, when we first arrived in Yugoslavia, despite the large existing American aid program and the earlier break with Stalin, that country was still very much an orthodox communist state operating in a rela­tively poor and marginal country with a significant part of its economy peasant based. The massive program of industrializa­tion had not yet really begun and the large-scale migrations to the cities were still getting underway. The significant achievements of Yugoslav socialism in build­ing a modern industrial economy were in prospect but com­munist state power was already consolidated. An aspect of the confirmation of state power entailed the techniques for the purposeful manipulation of public opinion to support the implementation of state policies. Such manipulation, which had its limitations, was played out in many ways. A local example of that purposeful manipulation took place in the early part of our initial stay. Viewed from an early 21st century perspective the long-lasting significance of the events described below can be seen as, at best, marginal to the historical record. However, from a per­sonal perspective, they were overwhelmingly significant to me at the time and nearly ended my work in Yugoslavia just as I was getting started. Initial Fieldwork and Trauma By the fall of 1953 we had settled in the central Serbian vil­lage or Ora.ac, about sixty miles south of Belgrade. One day the village council president invited us to accompany him and some other local officials to a “meeting” (rally) in the nearby rail and market town of Mladenovac. It also then had a few nascent industries. Something presumably important had hap­pened and we didn’t know quite what. Our household lacked a functioning radio and they didn’t get a daily newspaper. We left the village the next day at dawn to arrive in time for the rally. There were no private automobiles in the village then so we went by horse carriage (fiacre) of the kind I had seen only used in the village for weddings. The site of the gather­ing was a huge open field adjoining the rail junction. As we approached the site I noticed long lines of boxcars, which I later learned had been used to transport peasants and work­ers to the rally from various places in Serbia. While the rela­tively short ride was a bit uncomfortable given the state of the springs of the carriage but the discomfort was less than on a crowded urban bus in Belgrade with windows closed. It wasn’t until a decade later that the Yugoslav economy had matured to the extent that buses came into widespread use throughout the country. People were arriving in a large stream, pouring out of the boxcars and onto the open fields. We kept close to our village friends but I also had a camera and ventured a photo of some of the placards. At that point a police official came by and suggested that my wife and I accompany him to headquarters. There he asked for our passports and proceeded to enlighten us about the crisis and the reason for the rally. He began by inquir­ing if I knew that the Americans were responsible for exclud­ing Yugoslavia from their claimed territories in the region of Trieste? Our village friends had, of course, mentioned nothing about this only indicating that we would might enjoy a visit to a “meeting” which we naturally assumed would be combined with a large local market. It seemed apparent that the official was quoting from the most recent edition of the communist party newspaper (Borba), which was invariably found in good supply in all the official offices we visited. I did recall that my Columbia professor had been the American representative on that boundary commission but, of course, I said nothing. Following the lecture he suggested that we would need protection from the genuine outrage of the workers and peasants who were attending the rally. I did not protest his decision but only expressed my appreciation. that neither my film nor camera was confiscated. We were assigned two officers who proceeded to follow us around for the rest of the afternoon. They were apparently good friends since they held hands, as men do in parts of Eastern Europe and the Middle East. They seemed self absorbed and the day passed without further incident. The planned part of the gathering commenced with the even­tual arrival of the Interior Minister, RankoviE, who delivered a speech of “outrage” to programmed cheers. We had heard in Belgrade that he was famous for his tailored suits but we did not get close enough to check this out. On the way back our village hosts said nothing about our encounter with the police but since we were in the village under official auspices with a formal letter of introduction there was no outward evidence of their concern. After some fifty years this incident would seem to have merited little more than a mentioned as a small detail of our stay. But that did not turn out to be the case. It has often been remarked that youth is stupid and certainly young apprentice anthropologists are no exception to this rule. After this encounter I was determined to return to Belgrade imme­diately. In retrospect my time would have been much better invested in pursuing my ongoing fieldwork. But there was no stopping me. The next morning we boarded the narrow gauge train in a neighboring village and then transferred to a standard gauge train at Mladenovac for our trip to Belgrade. We made the approximately 100 kilometer trip in just under six hours because we managed to catch an express train to Belgrade at our transfer point. Although determinedly curious about the context of the rally about Trieste, once in Belgrade I was so self possessed and pleased to return to our urban apartment that it never occurred to me that there was any danger to my person and to vary my usual urban routes. Therefore I first visited some of my favorite bookstores to browse for research materials and then walked over to the U.S. Library anticipating getting the Embassy news bulletin and reading recent American papers to see what they were reporting of these events. Of course, I might have first checked the local press. The American Library was located in downtown Belgrade near the Serbian Academy of Sciences and the University. As I crossed the lot adjoining the Library (made vacant by German bombing during World War II) I suddenly felt a pinprick and then another and a mob surrounded me. I broke free and started to run. As I entered the main street fronting on the Student Square I noticed a woman being herded by a jeering mob. On her back was a sign in Ser­bian, “One who takes the American Embassy Bulletin.” Just about that time a waiter called out to me from a nearby restau­rant to get the sign off my back. I rounded the corner and in panic headed back to the U.S. Information Library collapsing at the feet of an American journalist. As I got up the journal­ist, Helen Thomas, (who later was the senior correspondent at the White House becoming a fixture there for decades) proceeded to interview me. She explained that her story would be front-page news in the U.S. the following day but that my name would not be used. (Present readers will find this part of my story quaint, as there once was a time when an American student being beaten up by a “foreign mob” would have been a major news story.) Turning Point for My Research in Yugoslavia After the interview with Helen Thomas, two American dip­lomats escorted me to my apartment. On our walk there they told me stories about the difficulties they had with organized mobs as they closed down the American consulate in Shanghai in 1948, after the victory of the Chinese communists. Uninten­tionally, they nicely set the stage for what was to follow. They left me at the door to my apartment house apparently unaware that we had been followed. As I stepped inside a group of Yugoslav police in plainclothes, masquerading as “outraged citizens” began to beat me. I first shouted to them in Serbian and then, as the beating intensified, I switched to English. I later learned that the instructions issued to the organized dem­onstrators and widely disseminated were that foreigners were not to be harmed. Although they had clearly not finished their beatings the police then left apparently convinced that I was indeed a foreigner. We Will Give Our Lives But Not Trieste I do not remember great pain and my injuries were not serious but they had significantly bloodied me. I was quickly given refuge in the nearby apartment of a friend from the American Embassy. While trying to relax in the safety of their apartment I could hear the organized demonstrators on nearby Marshal Tito Street shouting the by now familiar refrain - “We will give our lives but not Trieste.” Later, when I made a visit to the Embassy, I was told by our diplomats that they would pro­test on my behalf concerning the beating. They also told me that this would probably be the end of my work in Yugoslavia. I chose not to complain. Later, at a cocktail party, I met an American colonel with the U.S. Military Assistance Group to Yugoslavia; they had a large building in the center of Belgrade. He told me that prior to the demonstrations a colleague on the Yugoslav army’s general staff told him that there would be no demonstrations in front of the building housing the U.S. mili­tary assistance program. There were none. This was in contrast to the American Library, which had its windows smashed. Certainly this tale of minor events long ago has few surpris­ing aspects. Neither the duplicity of the Yugoslav state, or for that matter, the many faces of the American government are surprising. Nor, it should be added, was the relative indiffer­ence of the Belgrade population to events in far away Slovenia unexpected. Finally, it should be noted that despite the cries of the organized demonstrators then marching through downtown Belgrade, the whole matter was subsequently settled relatively quietly through diplomatic negotiation. As a result Yugoslavia gave up claims to certain areas near Trieste. The fate of the city itself had, however, never been in question, it always remained under Italian jurisdiction. But there is another factor involved and that is and was the extreme national and historical divisions within the territories that composed the Yugoslav state. Slovenes were and are, of course, concerned about their borders with Italy and their other neighboring states and the people of Slovene nationality who live there. Clearly, these concerns were not shared with peo­ple in Serbia. Just as, more recently, Slovenes early on, and not without some initial casualties, uninvolved themselves in the wars accompanying the disintegration of Yugoslavia. Significantly, the Serbs did not persist in trying to dominate Slovenia, critically, there were no significant resident Serbian communities. Aspects of Life in a Communist State My bloody head massage was clearly minor but I wondered about the fate of the poor woman whom I had seen being paraded before the organized mob. Clearly, she had no place to hide and the international press wasn’t interested in reporting her situation. The brutality to which she was subjected relates, in my mind, to a visit I paid to the police station in Arandjelo­vac, the market town for the village in which I was working. I had come there to see about the renewal of my visa, then granted for only a few months at a time. Mistakenly I opened the wrong door and briefly saw an older peasant being beaten. It is not easy to put the pieces of the puzzle together. For from the moment we landed in Yugoslavia there seemed to be an enforced passivity of the population. As our taxi pulled away from the freighter our car hit a stevedore in the stomach and he came up over the hood. We were delayed a bit but no crowd gathered. As a New Yorker accustomed to seeing the results of critical accidents it wasn’t the injury that seemed significant but rather the lack of public protest. No Questioning in the Village But there was no doubt that at this time individual actions, which in any way questioned government authority, were severely repressed. This “fact of life” was made clear to us from the first day of our arrival in the village. On this occasion my wife and I were seated in the village café awaiting arrange­ments about our housing. A local woman had heard about our arrival. She came to the café, in itself then an unusual act, and told us about her brother in Chicago. She demanded of us as to why, when there were so many nice places in Yugoslavia, had we come to this poor and backward village, which she soon hoped to leave. Subsequently, we learned that she was absent from the village for some months. When she returned, we never had the opportunity to speak to her again, nor for her sake were we anxious to do so. This incident must, of course, be seen in a broader reality. Some years later we learned that her brother had been killed in a robbery of his Chicago restau­rant, putting perspective on one aspect of the realties of life in America should one seek to make a contrast. Much more important to our research atmosphere was an incident associ­ated with the local village elementary school. I had thought that it would be nice to sponsor an essay contest in which the children could write about the village and their aspirations for the future. I even offered some modest prizes. The director of the school and the teachers cooperated and I received a sig­nificant number of essays. Very fortunately neither the school principal nor the teachers made any effort to read the pupils’ work prior to turning over the papers to me. I took the school essays to Belgrade and went over them carefully. Most of the student essays were about the glories of Serbian history, the modernization of the village, and Partisan heroes. Some of their writings were obviously based on the school textbooks but a few were clearly original and described the realities of village life. Some of the drawings even showed the patched clothes of those working in the fields. One essay was unique in this respect. In the words of the pupil the Partisans weren’t liberators but destroyers for they had burned part of the vil­lage neighborhood in which he lived. Memories of the com­bined civil war and struggle with the Germans that was World War II were still fresh for our fieldwork began less than a decade after the war. I determined to leave this essay out of my ethnographic account. The pupil described how her family’s home had been burned and she provided a crayon drawing of the event. What to do with this material? It seemed obvious to me that if vil­lage officials saw this picture it could cause significant trouble for the parents as well as for the child. The incident might also have made life difficult for the teachers and school principal who had helped me. I destroyed the essay and drawing. To this day I remember burning the drawing and essay and flushing the ashes down the toilet. It was right to protect the student but I was also ashamed of my self-censorship. I had accommo­dated myself to the system. From a broader perspective, I must now admit that I used this same self-censorship in my disserta­tion and subsequent publications, which, in general, have been positive about, post World War II developments in Yugoslavia. Probably my present style of writing about socialism in Yugo­slavia and my reluctance to sufficiently acknowledge Yugoslav socialism’s positive aspects, which as noted do indeed exist, may reflect my strong internal desire to “balance accounts,” since I feel my earlier publications reflect too little of the role of the state in imposing passivity and suffering. The Yugoslav Communist System, A Broader Perspective - Ideology and Actualities What indeed was the system to which people were accom­modating? In this essay I cannot do more than offer a few brief comments. First, it is important to observe that enormous changes were underway throughout Eastern and Southern Europe during the second half of the 20th century, quite apart from the dominant ideological system in a particular country. Overall there were the ongoing processes of industrialization and urbanization and with it technological modernization. This was taking place at a rapid rate not only in Yugoslavia but also in all the non-Communist countries that bordered on Yugosla­via such as Italy and Greece. In my initial work the early 1950s provided a kind of baseline against which to measure subsequent change. Communism, of course, put something of a special face on these changes but the long-term transformations made that centralist based ideol­ogy increasingly irrelevant. A small but significant indicator of the changes were the transformations in the types of garbage that the society produced.We observed in the village. in the early 1950s how virtually nothing was thrown away includ­ing used tin cans. These were turned into receptacles and even cooking utensils of various kinds. The Old War - Frugality and Poverty This frugality was also a reflection of the real poverty of this period. People were accustomed to wearing patched old clothes, especially in the villages, as well as reusing most eve­rything possible. I well recall the minimum tableware we had then in the village. There were badly made aluminum forks and spoons that broke and bent easily. These contrasted with the sturdy homemade wooden spoons of the pre-industrial local craft era, which we also used. These latter items were reminiscent of the time when there was a greater degree of isolation and self-sufficiency in the village economy. By con­trast the household in which we lived also had the remnants of a German soldier’s mess kit with its stainless steel knife, fork and spoon. I recall asking myself as to how it was possible for a people who couldn’t even produce useable basic household items such as cutlery and who had used wooden spoons to have defeated such a technologically superior foe. We were reminded of this every evening at dinnertime when mixed in with the poor quality aluminum tableware were these remnants of the German soldier’s field kit. Therein lies the primary justi­fication for, and the primary legitimization of the regime, their defeat of the technologically superior Nazi invaders. The other justification for the regime was that its socialist form of government would bring an equitable form of moderniza­tion. But these initial changes resulting from these processes of change, although widely shared, also brought with them a hierarchical, entrenched bureaucracy with a monopoly on the methods of innovation which were always imposed from above. From the outset people were primarily not inspired but coerced. This happened despite the enthusiasm of some youthful cadre who contributed unskilled labor to road and railroad construction. There was also the constant drumbeat of propaganda about social ownership, and worker participa­tion in a so-called shared self-management system along with every few years a new constitution touting these and other new forms of political participation. But then new forms of individually based consumerism began which produced the new forms of garbage; non-biodegradable plastic was a chief component. Old Ideologies and New Forms of Garbage Focusing, for a moment, on this new garbage, and the earlier the lack of it in the immediate postwar period it is indeed pos­sible to see this as a marker in the complex process of mod­ernization. Both peasant villagers and urban workers began to experience the throw away culture of plastic beginning in the 1960s. It is certainly true that life did improve in a material way for most everyone. But this achievement did not bring lasting satisfaction. This despite the fact that Tito successfully transitioned from wartime leader to acceptable father figure. In the fifties there were then no plastic items to speak of. Just as newspaper was used more often than the less available toilet paper and acceptable hand soap was not easily obtainable. It was a time when women on boarding a bus would carefully arrange their skirts before sitting down so as not to put much stress on the fabric. Burlap sacks and crude paper bags were used to carry home the items purchased from the limited inventory in the state stores. Within a decade, however, the throwaway plastic culture began in earnest. The 1960s saw the cautious beginning of this mass consumption culture along with the innovation of the supermarket and TV. advertising which may also be termed garbage promotion media, referring to the packaging, not the aesthetic content. Now there was a mass of cheap items on the market designed for immediate use and not for long-term retention. How did the increasing availability of consumer goods, the innovation of mass marketing and the overall rise in living standards relate to other transitions? The political culture was also concerned with novelty, innovation and mass appeal. Yesterday’s versions of both were certainly discarded rather than recycled in the decades to come. But, of course, the communist party continued to monopolize power even if many of its ways had changed. These matters can more easily be observed in the villages, the countryside, than in the towns. For in the latter there was trash collection, which, of course, was unknown in the villages (my specific point of reference here is Serbia and not Slovenia). Thus village homes began to accumulate less perishable detri­tus in their surroundings. Rotten vegetables, spoiled meat, old wooden implements could all be counted on to slowly return to the soil but not plastic or metal as combined in an auto carcass. Remittances and Autos, the Countryside Transformed The appearance of the private automobile in the socialist state was a transforming force. With its increasing use came greater individually focused mobility not only within Yugoslavia but also across international borders. The Tito regime did little to restrict free movement. It was in the sixties that there began the mass migrations of Yugoslav workers to a then labor short Western Europe. The workers’ remittances were certainly eco­nomically useful to the regime. Just as the family had been useful to the state in allowing it not to be too concerned about social support services when these could be, at least partially, taken care of by multi-generational agriculturally based house­holds in which there was also cash income. Certainly, the triumphant return of the new urban workers to their villages became a regular part of rural life. I was impressed when I saw for the first time in the 1960s a Mer­cedes with a German license plate in a remote Macedonian village, a community I had reached with a jeep. The link here to new forms of garbage is also direct. When I returned to this village in the 1980s automobile carcasses dotted the country­side. Yesterday’s triumph became today’s discard. There also was no audience to whom to display an urban triumph. The village was now largely deserted the inhabitants having left for the towns. In both rural and urban households where both parents worked in state enterprises, a relative, often a grandma (baba), could be counted on to provide for the necessary childcare. Folk sayings were coined to celebrate the fact that parents had to make sure about the presence of a baba before they had a child. Party Ideology and Private Investment In retrospect the frozen ideology of the Party prevented the growth of a vibrant domestic economy. Thus the massive remittances of those who worked abroad were not invested in the domestic economy but rather in private household con­struction, which strengthened family ties and regional affilia­tions, a process that has continued into the 21st century. From the 1960s to the 1980s the housing stock of rural Yugoslavia was transformed. A uniformity of reinforced concrete, stucco, tile and brick replaced the historically nurtured regional styles attuned to local resources. The new structures were of enormous symbolic significance to the individuals and their families but their economic was questionable. For often the worker, and frequently his family as well, remained abroad for much of the year, returning only for vacations, and much of this newly constructed housing was under used. By the begin­ning of the 21st century many isolated villages had begun to be abandoned. And the significance of investments made in decades past? For those who stayed behind from the 1960s on there were massive and symbolic government investments made in an attempt to appease growing national regional interests. Thus to parallel the private sector’s overly robust housing stock in rural areas, which were based on exporting part of their work force, there was the felt political need for every republic to have its very own uneconomical major industrial enterprise such as a steel mill or auto plant. Meanwhile the quality of locally manufactured items such as autos an international joke. This was notably the case with the Yugoslav licensed Fiat pro­duced at what had been an historic armaments plant in central Serbia. *Its shoddy construction hastened its achievement of junk status both on the international market and domestically. New Car Owners and Junk By the late 1970s, early 1980s, the remains of worn out cars from the first generations of car owners were beginning to clutter up not only rural byways but also appeared on the verges of highways. This at the same time that the first gen­eration of manufactured wood and electric stoves, TVs and small refrigerators also began to wear out. At least in central Serbia, no effective recycling system functioned so behind individual homesteads the piles of discarded stoves, TVs, and refrigerators began to pile up. This development raises interesting questions for the ecologically oriented concerning rural water supplies e.g. does the freon and other chemicals as in the florescent tubes get into the ground water. As a fur­ther example, how is the used crankcase fluid from cars, and tractors disposed of? The pride of a Yugoslav worker driving his new Mercedes to his home village for the first time was a frequent sight in the 1970s and 1980s and individually owned rural repair shops began to appear to service these cars. These problems are in no way unique to the former Yugoslavia. Countries such as the United States are well advanced in the ways in which its industries have created numerous examples of widespread pollution of water supplies. But, of course, it is necessary to view this matter in some perspective. Ecological devastation in Yugoslavia and its health consequences seem to pale in comparison to places like the former Soviet Union and the massive transformation of landscapes in areas such as Central Asia. The “Impartial” Observer Anthropologist as Spy, TV “Per­sonality” and Peasant Icon ‡ A Personal Journey Lest this all seem too distant, too objectifying it seems appro­priate to describe how my personal image came front and cent­er, briefly, and in a not so minor way, first in the public press, then on Serbian TV and, finally, in a popular magazine. On several occasions, beginning in the 1960’s, I was denounced as a CIA agent in the public press in both Belgrade and Sara­jevo. Other American researchers were also identified in this way. But since I had done fieldwork in Yugoslavia for a longer time, and researched most intensively in rural areas, I became an inviting target. This was because the security authorities, even in their more relaxed phases, wanted to control access to those areas that they could not as easily supervise as urban places. After each article appeared I made a point of writing to the Yugoslav Ambassador in Washington that the charges were untrue and libelous. In the fullness of time I received a reply saying that I would be welcome to return to Yugoslavia to continue my researches. It was quite clear that the Foreign Ministry and the Ministry of the Interior had somewhat different goals, a not unfamiliar situation in the U.S. Then in 1986, through the good offices of a colleague at Belgrade University, I was introduced to a Serbian TV personality. He made a specialty on his weekly program of discovering odd things in remote places. Clearly, my long-term ethnographic fieldwork in a Serbian village qualified. His TV program had a folksy ambiance; even its title was people friendly, “By the Way (Uzgred budi reEeno).” In no time at all we (my wife and I plus a film crew) were ensconced in “our” village. They remained on site for several weeks and the production of an hour-long film resulted. Unlike American TV there were not many outtakes. That summer my wife and I lived out Andy Warhol’s (the American pop artist’s) dictum that everyone can be famous for 15 minutes. The program was broadcast not only in Serbia but nation-wide throughout what was then Yugoslavia. Thus when we left the village that sum­mer after the filming we were recognized most everywhere even as we tried to vacation in Dalmatia. There were “serious” consequences ‡ thus waiters would recognize us in a restaurant and insist on feeding us “real peasant food.” At that time we were more than middle aged and our diet tended to be strong in vegetables and occasional chicken and fish. But here our plates were being piled high with greasy, roasted meat! But it was quite a different persona than that in which I had been portrayed in at least one article, which commented, about my appearance and “disappearance” in Yugoslavia that I had “ vanished in a fog.” But our “fame” was to last for more than 15 minutes in a dif­ferent context. The American Embassy’s glossy propaganda magazine, intended primarily for the intelligentsia, featured a long article about our film with many color photos from our time in Serbia. Among the photos was one of the two of us taken in Ora.ac in 1954 explicitly captioned as “the Halperns in peasant dress.” The idea to pose this way had not been ours but derived from another American couple that had visited us in the village and wanted to be photographed in peasant costume. We decided to follow their example. Our hosts were most cooperative even if some of the costumes were no longer worn, especially women’s folk dress which was often saved for burial. It should be added that back then our village family was most curious about our clothes and had tried them on when we had been away. For this reason we viewed dressing in their clothes a fair exchange. The photos were then put away for more than 30 years and only surfaced again in their use in the film. At the time we thought to introduce an element of humor that was in consonance with the theme of the production. In any case, the editors of the Embassy magazine gave this photo very prominent play in their article and combined it with a long caption about our personal history including our research work in Serbia. Further Media Adventures Surprise! Four years later we revisited Serbia in 1990 and one of our Belgrade friends showed us a copy of an article that had recently appeared in a Serbian weekly. It was all about spying in Yugoslavia and was actually an article about a book writ­ten by a British Embassy, press attaché in the late 1940s, who subsequently became a well-known British novelist. It had the symbolically catching title, “White Eagle Over Serbia.” The theme of the novel was a tale of rural based espionage in Macedonia. But no matter, photos from Serbia would give it just the right peasant flavor. At least this is what the journalist involved subsequently told a colleague of ours when he saw the photos in the American Embassy magazine. They seemed appropriate and he used them without permission or payment of royalties. He did, however, list me as the photographer of myself, certainly a technical possibility. There were also sev­eral of my other photos from the Serbian village of Ora.ac. The photo spread also included other pictures. They were of a well-known art photographer, German by origin, recently deceased, a Hollywood publicist named Helmut Newton. His most famous work, I later learned, was a massive actual coffee table sized volume entitled, “The Nude and the Refrigerator.” In captioning my photos the journalist spared no inspiration. Our photo in peasant dress was captioned: “True Serbian peasants a barrier against communism.” Alongside were other of my photos that had appeared in the Embassy magazine. These were of a poor but picturesque old couple posing in front of their house, bunches of grapes hanging from the raft­ers. Another one was of teen-age twins, who were making decorations for light fixtures to celebrate the introduction of electricity to their home. Helmut Newton’s photos focused on the activities of “British Agents in Belgrade,” no refrigerators here just “congenial” soft porn. One “agent” was” investigat­ing” the crotch of a large bare breasted model. Another shot featured an obviously dissolute but curious intellectual looking up from his book at the bare bottom of a local lady, if that is quite the appropriate term. It surely is a comment on the transi­tory nature of media that only a few years after the documen­tary film which prominently used the same photo, and after its appearance in the widely circulated American Embassy maga­zine that it could be used again in a totally different setting in a popular magazine. I guess it would have been too much to expect the caption; “ex-CIA agent and former American anthropologist becomes ‘true’ Serbian peasant.” Earlier I had spoken of the introduc­tion of plastic discards as contributing to the altering nature of garbage production changed in a modernizing society. Ora.ac in 1953-54 had been a setting with a still vibrant oral tradition in which elder males would perform epic poetry and women would create individualized mourning chants to memorialize the deceased. But contemporary Serbian TV with its massive programming features an almost infinity of little remembered moments and our 15 minutes of fame had long since expired. As noted the journalist who stole the photos from the American Embassy magazine must have assumed that his readers would not remember the TV film about, “The Halperns in Ora.ac,” and even less the photo of them posing in peasant dress. It is fitting that now at 76 I can look back on a truly “memorable” career, one in which I “evolved” from a youthful and ignorant stranger, to a CIA agent, to my final apotheosis as a “true” Serbian peasant. boldly preserving Serbian society from the contamination of communism. Perhaps that had been my goal from the beginning? How appropriate for an anthropologist to be concerned with preserving the “soul” of a nation. More to the point, the impression 1 have from the third party with whom I communicated about the matter was that the “journal­ist” was simply “earning” his living by consciously creating a scene of momentary sexual interest with overtones of nation­alism and espionage - a potent brew for the moment but the text is clearly suitable to line one’s garbage can the following morning. Perhaps the best that can be said for such matters is that there was no tragedy or deadly violence overtly involved in this media charade. After Yugoslav Socialism - the Destruction and Some Questions It is certainly true that a modern state in terms of infrastruc­ture and economy, however flawed and incomplete, was created under the years of socialism in Yugoslavia. (I have documented parts of the processes involved in many of my publications.) But it was a hollow structure that its inhabitants were only too ready and even eager to rip apart even if this had to be done in a very bloody way. There are images in my mind and in the photos I took of the drastic consequences of war in Yugoslavia that I saw on my visits in the 1990s, especially, to Bosnia and Croatia. The massive destruction of urban areas was all too visible, particularly in Bosnia’s major cities well as in smaller towns in Croatia. There was also the devastation of the countryside. Particularly vivid was my winter 1996 visit including trips to Sarajevo and Mostar. Fighting was just ending and the scars of war were very recent. But it was not only the destroyed factories, the blown up villages and the burned out blocks of modern apartment houses that caught my attention - it was the new graveyards that I focused on, They were then everywhere - in Sarajevo’s Olympic soccer field, in the city’s parks, in the small gardens in front of the surviving apartment houses -most were not the graves of young soldiers but of old men, women and children. Even in this, the first decade of the 21st century, the potential for future conflict has not been eliminated from what was once Yugoslavia, especially in Kosovo but also in Macedonia. In the spring of 2004 I visited communities, that I had previ­ously studied in southern Macedonia in 1962, both Muslim Albanian and Orthodox. The words that I heard were not those of peaceful coexistence. Although I do think that the current Macedonian leadership of both groups are anxious to find an equitable solution but perceived injustices still fester. Trust to build a fully viable society is lacking. Complex Matters Broadly Defined Complex matters have been painted with a brood brush in this essay. Yugoslav socialism was not a fascist state built on death camps and ethnic hatred, nor was the ideology of socialism built on conquest and inequality. Did Yugoslav Socialism Lead to Ethnic Inspired Destruction? It seems possible to infer that by its authoritarian rule which helped to shape the nature of Yugoslav socialism the regime helped to facilitate much of what followed its demise. Cer­tainly, the lack of provision for an orderly succession One can­not say that Yugoslav socialism was only a hollow structure although the deceptions of the state were abundantly evident. Further, it is not possible to assert that a regime that lasted almost a half-century, or something over two generations, did not enjoy a degree of legitimacy and popular support. After all there was the crucial role the Partisans played in defeat­ing the German invaders and there was the reality of many aspects of modernization accomplished without drastic and crushing class inequalities. One has to now only look at the modernization process in much of the developing world today to see the consequences of unrestrained, socially irresponsible, capitalism. Some have noted that the Yugoslav state did enjoy at least a degree of support, not only because of modernization but also because many people subscribed to the basic ideologi­cal tenets of socialism. Certainly the state was able to insert at least some of its ideological tropes into the life-courses of its citizens. But was there ever a real commitment on the part of rural peoples, who were initially the majority of the popula­tion, to worker participation and socialist development? Or, conversely, did the peasants and the new groupings of peasant-workers have only a very instrumental relationship toward this socialist/Yugoslav state? Or did they just enjoy the growing material achievements during the 1960’s and 1970’s and when the economy turned sour and could not satisfy the growing consumer demand in the 1980s were they then most ready to part with the Yugoslav state? What role did consum­erism have in de-legitimizing the socialist state? Was there, in fact, a generational gap in the attitudes towards the Yugoslav state? Was the older generation which had experienced pov­erty, world war and the consequences of active ethnic hatreds more committed to support of socialist norms? In terms of the younger generation, did they increasingly see the Yugoslav state and its socialist framework as obstacles to their wish to make full use of their abilities? Certainly the lack of free elections and the monopolization of state power by the Party prevented these questions from ever being raised effectively in a public forum. It is uncertain whether these vital questions have definitive answers, and certainly they cannot be answered in a brief intro­spective essay. But perhaps some very general reflections are a place to begin. It certainly needs to be strongly state that the failure of socialist Yugoslavia is a double one that is all of the new states that have emerged have definitively rejected social­ism and communism as the dominant ideology much as they have also absolutely rejected the idea of a multinational state. Even in inherently multiethnic areas whether within Croatia, in Bosnia and in Macedonia many people appear to have voted with their feet i.e. mixed ethnic areas have, to a significant degree, been replaced by ethnically homogeneous ones within a state that officially multi-ethnic. Bosnia provides an exce­llent illustration of this process. In keeping with the spirit of this essay, I would like to cite some personal reflections 31 years apart. Both of these reflections center on Bosnia. Bosnian Research in 1964 In 1964 I did research in the multiethnic town of Maglaj and its surrounding rural area. In this region Moslems, Serbs and Catholics then lived in close proximity both in the town of Maglaj and in the surrounding villages. In a walk though the marketplace one could see these groups actively trading with one another while in Maglaj factories they worked in the same enterprise. How did this seemingly established co-existence turn into warfare and massive destruction? Platitudes about ancient hatreds don’t suffice to explain the evidence of death and destruction I saw in Sarajevo and, even more directly, in Mostar and its surrounding area in 1995. I emphasize the lat­ter city because, unlike Sarajevo, the Serbs were not directly involved in the final fatal years. While places like Srebrenica and Sarajevo demonstrate the brutality of Serb forces, in Mostar the fight was between Croats and Moslems militaries. The Serbs had been eliminated from the region earlier in the fighting. What conclusions can one draw? It is clear to me that it would have been nice not to have followed the then academic norm and been so wrapped up in the illusions of modernization and urbanization as some kind of fixed point of achievement in the human condition in the Balkans and elsewhere. Moderniza­tion was, in this sense, a profound illusion and post-modern a fantasy. Neither will see us into the future. Contemplating the ruins of Mostar in 1995 can one say that this was Tito’s herit­age? Perhaps, because a political entity, which has a president for life, has, by definition, no future, no way of effectively resolving conflicts as exemplified by a favorite slogan of his time. Brotherhood and Unity. Pairing that with Socialist Yugoslavia one can easily see how this linking was implicitly programmed to mutually self-destruct. One can even imagina­tively diagram the process. Background to Selective Destruction As any visitor to parts of former Yugoslavia today can testify - the whole country wasn’t blown up in the internal wars, only in selected places as in Croatia, Bosnia and Kosovo, some of these sites of recent destruction have now been repaired. In most of the country, especially in the rural areas, the country­side was transformed by massive building of private homes. This new housing was, in effect, both a monument to a fading familism by those who lived abroad or in cities as well as a promise to those left behind that their village had a future. Yet this housing absorbed resources, which were never invested in productive activities. Unfortunately this process continues in what were some the poorest areas of Yugoslavia as in Macedo­nia. This use of personal funds, almost exclusively, for private purposes represents a profound aversion to public needs. New research questions need to be asked that involve individual motivations and how institutional structures than can adjudi­cate conflict can come into being. Another question the cries out for some considered reflection has to do with the ability of human societies to destroy, for ideological reasons, that which they had so painfully built. The ruins of villages and towns in Croatia, Bosnia and Kosovo and the mass loss of civilian life in the 1990s, overlapping into the 21st century, were not created by foreign invaders but by the inhabitants who had formerly lived peacefully together. The uninhibited, and even enthusiastic, destruction of private and public structures along with large-scale murder of the defenseless cannot be attributed only to the Serbs. Decades of construction were obliterated and the mutual destruction of historical monuments involved all of the dominant ethnic groups. Why? We need to examine carefully motivations for destruction and killing at the same time as we consider how construction was accomplished and reconstruction is planned and implemented. Reconstruction to have a viable future must be proceeded by an understanding of why and how destruction came about. The International Criminal Court in The Hague is addressing an aspect of this question on the individual level. Knowledge obtained from these trial proceedings can hopefully be inte­grated into future institution building. Can this be more than a pious hope? Role of Research in Slovenia At the end of this essay I wish to try to explain my motivations and reflections about research in Slovenia. First it needs to be stated that my initial research in Slovenia in 1961-62 was initially part of my “grand plan” in 1961 for replicating my Serbian study in the diverse ethnic areas that then comprised Yugoslavia. For this purpose I selected a number of research sites. These included in addition to ©enËur and Gradenc in Slovenia; Lekenik and Bobovac in Croatia, as well as Slano in Dalmatia; in Serbia the town of Indjia as well as further study of Ora.ac and its surrounding area; AupEa in Bosnia, later, in 1964, supplemented by Maglaj; Bukovica in Montenegro and Vele.te and Labuni.te in Macedonia. Unfortunately, and largely for reasons of political difficulty, no villages in the Kosovo area were selected. This area was closed to me by the authorities in Belgrade with whom I had to work as part of an international exchange agreement. Successes and Failures I made an application to the American National Science Foun­dation and was awarded a grant and thus came to Yugoslavia for 18 months beginning in the summer of 1961. While in Yugoslavia I was also able to secure U.S. Department of State counterpart agricultural funds (explained above) to supple­ment my grant monies. With these funds I was able to work with Universities and research institutes in Bosnia, Croatia, Macedonia and, especially Serbia, including parallel work in Slovenia. Under arrangements, which were set up, I was able to employ research teams of students to implement investi­gations through questionnaires that I had drawn up with the assistance of Professors in the Department of Sociology at the University of Belgrade. Students from both the departments of sociology and ethnology were employed. Organizationally the research prospered best in Slovenia with the assistance of the late Professor Joae GoriËar and particularly the help of Profes­sor Zdravko Mlinar in sociology. In ethnology the initial help of Professor Vilko Novak was most useful and I also had the valuable assistance of Professor Slavko Kremen.ek. As part of my overall program I conscientiously deposited copies of all my field materials in the pertinent university departments. However, regrettably when I attempted to find these docu­ments some 40 years later I was not successful. My research also included the gathering of archival materials, local vital records and original nominally specific household census records. The latter was made possible by the coopera­tion of the Federal Statistical Office in Belgrade then led by the demographer Dr. Milo. Macura Under a later National Sci­ence Foundation research grant the original census recorded for 1948, 1953 (in some cases) and 1961 were computerized. Although I may be mistaken, I think that my records may be the only instance where these original records have been pre­served. It was possible to do this computerization because I took copies of all of these records back with me to the United States when I left Yugoslavia at the end of 1962. Thousands of photographs were also taken. In each Republic I formally cooperated with a faculty member or researcher at an institute. The project was a great success in terms of material gathered and the overall results amounted to some tens of thousands of pages of typed field notes. From another perspective the project was a total failure in that this research data was not then used in any long-term collaboration There was some publication on my part but no joint reports. There were also other problems. In Bosnia one of the students, then at the law faculty, decided soon after the work was over to join the police. I later learned that he took all the papers from the Bosnia project that I had deposited at the Law Faculty of the University of Sarajevo with Professor Ante Fiamengo. When he joined the police he turned these paper over to the security services. As a result I was publicly denounced as a CIA agent in the Sarajevo paper Oslobodjenje. One question that they took particular interest in was in the part of the questionnaire concerning contacts outside the village community I had inserted the questions as to where men had served in the army. Immediately this was interpreted by the journalist who wrote the article as a matter of great strategic importance. When I learned of this article, which appeared in 1964, I immediately protested to the Yugo­slav Embassy in the U.S. and, after much correspondence, was told, again, officially that I was welcome to continue to my researches in Yugoslavia. In the light of the horrors that accompanied the breakup of Yugoslavia in the 1990s such a matter now seems most trivial. This student, whose name appeared on the transcription of the interviews, which he con­ducted, obviously saw this as an opportunity to begin a career. The question itself had been placed in the questionnaire at the suggestion of a professor of sociology at the University of Bel­grade with whose help the document had been originally con­structed. This was the beginning of the decade when empirical sociological investigations were beginning in Yugoslavia. This survey was one of many that were conducted at this time in Yugoslavia both with and without international cooperation. Later such efforts were the subject of public denunciation as when one survey was not confined to villagers or urban work­ers but focused on officials at the policy making level. The University of Graz Archive Relatively complete records of these researches now exist in the Archive of the Southeast European Institute at the Univer­sity of Graz where Professor Karl Kaser has established a col­lection. Further, two students at the University of Graz have written their doctoral dissertations dealing with these materi­als. One by Hannes Grandits deals with data primarily from Lekenik but also considers Bobovac. A revised version of his dissertation has been published in Vienna. Sigfried Gruber has also completed a dissertation on the village of Ora.ac. In addi­tion, Kaser and Grandits have edited a volume, also published in Vienna dealing with autobiographical materials collected, in the villages surveyed. I detail these events here because it is my strong position that the results of scholarly investigations be open and available to qualified researchers. Thanks to the efforts of Professor Joae Hudales a complete file of ©enËur data has been reconstituted in Ljubljana. In this respect I am particularly delighted that the hundred of photos taken by the young Slovene ethnologist, Andrej Triler will now find their proper place in this archival collection. of Slovene ethnology and sociology. Unfortunately, Triller was tragically killed in a highway accident not long after the initial work in ©enËur had been completed in 1962. But the material gathered can serve as a base line for future investigations. Value of a Community Study Approach From a present-day point of view it is clear that in Western European and American social ‡ cultural anthropology the prominence of community studies no longer exists. Indeed it would be remarkable and a sure sign of stagnation if research objectives remained constant. However, in an recent issue of the journal Anthropology of East Europe Review the Czech anthropologist Petr Skalnik has suggested that the value of these studies still remains clear for those working from an East European perspective, that is within the culture concerned. The viewpoint being the study of one’s own society rather than the focus being on the “other.” Even in the U.S, restudies of communities have resulted in a number of publications. Role of Slovene Researchers A unique value of the ©enËur study derives from this “insid­ers” Slovene society has been characterized both as relatively stabile and of comparatively small scale with an overall high standard. When I visited Ljubljana in 2003 a reception was held to commemorate the original research I was amazed to discover that among those present and carefully noted were a significant number of the original student researchers from 1962. Although younger than I, a number of these former stu­dent researchers had already retired after full careers. Thus, if there is sufficient means and interest, it is now possible to reconstruct an oral history of the project including the specif­ics of the research. Their recollections given at the reception were the highlight of that event. One of the points that was made concerned the then existing profound regional differ­ences between relatively prosperous ©enËur and less well off Gradenc. I had originally selected Gradenc, with the help of my Slovene advisors, because of this economic contrast. It is most pertinent that the challenges of fieldwork to students from Ljublajana were dramatically apparent in their vivid recollections. One key point in assembling such recollections would be to try to reconstruct the settings in which those interviews took place. These recollections, although now reaching across approximately two generations, should be revealing not only for reconstructing the experiences of fieldwork at that time but overall providing some, new, perspectives on Slovene social history but also on the nature of survey research itself. For here we have both the questionnaire with its instructions and the way the research objectives were implemented. . Perhaps other such histories of research projects have already been done. My knowledge of the pertinent scholarly literature is too limited for me to be able to comment directly but even if such histories of research projects exist the experiences of those connected with the ©enËur investigation would, at the very least, provide a needed comparative perspective. Such an investigation would highlight not only the results of the research but how, in fact, the data was collected. Given the enormous corpus of published data on Slovene rural (and urban) life already published from anthropological, ethno­logical and sociological perspectives. It hardly needs to be stressed that in 1962 I was 33 so that those informants who were over the age of 50 at that time, if, remarkably, some will still be alive, they would now be well into their nineties. Given my knowledge of my age mates in their mid to late seventies the question, of course, would also be even if they have sur­vived to that age how many are able to well articulate their past experiences. As I write these words a concurrent experience of a later date comes to mind. As earlier noted in a different context, in 1987 Belgrade TV made an hour long documentary about the work of my wife and myself in the Serbian village of Ora.ac. Our researches there began in 1953. At the time the film was being made I took many photographs which document how the work was done. In examining these pictures and reviewing the film footage I am now impressed, although it should come as no surprise, that many of the then vigorous participants in that film are no longer around. Obviously, to an even greater degree, this applies to the pho­tographs of ©enËur and Gradenc that were taken in 1962. Cer­tainly a significant part of any restudy of ©enËur would neces­sarily be to place these photographs in some historic context. In addition to the evident aim to identify the people and define the setting in the photographs as much as possible, an equally important matter would be to ascertain the value, or better put, the significance that these photos have, if any, for the contem­porary inhabitants. These values would necessarily be not only for those who had some kin ties to those in the photographs or some personal knowledge of the people and specific scenes depicted but overall for those who now live in the same place in which the photos were taken is there a cultural continuity? How is it constituted? These preliminary comments about the setting of the research and the ways in which the research was conducted raise more general questions. Overall these questions have to do with time and space and, most specifically, with people inhabiting a defined space over time. In thinking about these matters it might be useful to try to apply temporal categories as analyti­cal frameworks. In this respect we can conceive of time (for the purposes of our analysis) as composed of three dimensions - cyclical, linear and liminal. The nature of these categories can be precisely defined and the socio-cultural specifics input­ted into these frameworks. But it is not the specifics of the description which should be the end point of our analysis but rather they ways in which these frameworks interact which can give us, it is hoped, some partial insight into the ways in which change takes place. JUGOSLOVANSKI SOCIALIZEM IN NJEGOVE PO­SLEDICE SKOZI OBJEKTIV OSEBNIH IZKUŠENJ NA BALKANU 1953‡2004 Kratek povzetek osebne intelektualne zgodovine J. Halperna obsega tudi izËrpne podatke o podiplomskem usposabljanju na Univerzi Kolumbija v New York Cityju. Poleg tega, da je opravil specializacijo za sociokulturnega antropologa na Oddelku za antropologijo, je obiskoval predavanja na Ruskem inštitutu. Omenjeni so podatki o Ëlanih univerze, s katerimi je delal. Posebej zanimive so študije, ki jih je naredil skupaj s Philipom Moselyjem. V poznih tridesetih letih 20. stoletja je Mosely preživel leto dni na Balkanu, veËinoma v Jugoslaviji, kjer je prouËeval zadrugo. Tam je spoznal srbskega etnologa Milenka FilipoviEa, ki je leta 1952 dobil štipendijo in prišel v Združene države Amerike. Halpern ga je tam spoznal prek Moselyja. Halpern je tako prviË prišel v Jugoslavijo leta 1953 in 1954, da bi v Srbiji raziskoval za svojo doktorsko disertacijo. Pokojni Conrad Aarensberg, ki je, poleg svojega dela v drugih disciplinah, znan po svojih pionirskih študijah irskih kmetov, skupnosti in proevropski antropologiji, je bil njegov mentor pri predmetu antropologije. V zakljuËku eseja avtor opisuje, kako je leta 1962 zaËel prouËevati vas ŠenËur in nadaljevanje svojega dela vse do sedanjih dni, ko dela skupaj s profesorjem Jožetom Hudalesom. Naj omenimo tudi to, da je Halpern poklonil kopije svoje obširne zbirke fotografij Slovenije arhivu Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo na Univerzi v Ljubljani. Omenjeni instituciji je poklonil tudi obširno zbirko knjig. V zbirki fotografij so tudi fotografije mladega etnologa Andreja Trilerja iz leta 1962, ki se je kmalu po zaËetku svojega sodelovanja s Halpernom smrtno ponesreËil v avtomobilski nesreËi. Nenazadnje naj omenimo, da je Halpern poleg raziskav v Jugovzhodni Evropi, terensko raziskoval tudi v Jugovzhodni Aziji, zlasti v Laosu in na Aljaski, kanadski Arktiki kot tudi etniËne skupine v Združenih državah Amerike. Med slovenskimi raziskovalci, ki so pomagali Halpernu, naj omenimo zlasti Slavka Kremenška in Zdravka Mlinarja. Datum prejema prispevka v uredni.tvo: 15. 12. 2005 THE DATABASE ON HOUSEHOLDS AND THE FAMILY IN THE BALKANS WITHIN THE HALPERN COLLECTION AT THE UNIVERSITY OF GRAZ Abstract The Centre for Southeast European History at the Univer­sity of Graz houses the Halpern Collection. This collection, donated by the U.S. cultural anthropologist Joel M. Halpern (professor emeritus at the University of Massachusetts), includes unique material encompassing the area of Yugosla­via in the last two centuries. It comprises sources necessary for the quantitative investigation of family and household structures (census lists, tax registers, status animarum), as well as additional sources (fieldwork notes, interview mate­rial and autobiographies). The collection is rounded up by a comprehensive selection of monographs and essays relevant to the family history in the Balkans. A considerable part of the sources has already been converted to data files. In the following this article will focus on these data files. IzvleËek Halpernova zbirka je shranjena na Oddelku za zgodovino Jugovzhodne Evrope na Univezi v Gradcu. Podaril jim jo je ameri.ki kulturni antropolog Joel M. Halpern (zasluani profesor na Univerzi v Massachusettsu) in vsebuje edinstven material z obmoËja nekdanje Jugoslavije v zadnjih dveh stoletjih: vire, ki so potrebni za kvantitativno prouËevanje druaine in struktur gospodinjstev (sezname popisa preb­ivalstva, registre davkov, zapisnike du.), kot tudi druge vire (terenske zapiske, intervjuje in avtobiografije). Zbirko zak­ljuËuje celostna zbirka monografij in esejev, ki posegajo na podroËje zgodovine druaine na Balkanu. Precej.en del virov so ae spremenili v podatkovne datoteke; priËujoËi Ëlanek se osredotoËa prav nanje. Joel M. Halpern began to gather statistical data and data for quantitative research already during his first field study in Ora.ac in the years 1953 and 1954. In the years 1961 and 1962 he was once again in Yugoslavia with his wife and the his­torical situation of that time was very favourable for him. The USA delivered considerable amounts of wheat to Yugoslavia can embassy in Yugoslavia. Most of this money was used for improving Yugoslavia’s infrastructure, but parts of it were reserved for scientific purposes. This resource enabled a gene­rous funding of Joel M. Halpern’s research and he could hire dozens of students and ethnologists. The collaboration with the Central Statistical Office of Yugoslavia allowed him to copy original census material of selected settlements. (Kaser and Halpern 1994, 116) This data together with the material gathe­red by the students during their fieldwork formed the basis for the planned series of the village studies in all republics of Yugoslavia. These studies should have been done according to the first one on Ora.ac. (Halpern 1958) These settlements were chosen so that some of them were near industrial centres and others in remote areas. They should have covered the whole ethnic and religious spectrum of Yugoslavia and had about 2.000 inhabitants.1 The relevant archival material from the 19th century was also copied by hired personnel, especially for Ora.ac and the neighbouring villages. (Kaser and Halpern 1994, 114‡116) The archival material derives mostly from the Arhiv Srbije, the census material from the statistical offices, and the extensive material about Ora.ac from the village office and the parochial office. The entering of the data began already in the sixties of the 20th century with the help of the punched cards which enabled a comparative quantitative research of the censuses of 1863 (7 settlements), 1931 (1 settlement), 1948 (4 settlements), and 1961 (11 settlements). In addition birth, marriage, and death 1 A description of the setting of these places you can find in: Karl Kaser and Joel Martin Halpern, Contemporary Research on the Balkan Family, Anthropological and Historical Approaches. In: Septieme Congres International d’Etudes du Sud-Est Europeen (Thessalonique, 29 aout‡4 septembre 1994). Rapports. Athens 1994, pp. 113f. and this led in turn to a high amount of dinars in the Ameri-2 Information about it is in the Halpern-Collection. records were stored on punched cards. This database formed the resource for many of the Halpern’s publications. Later on tax lists of the 19th century, the census of 1884, and other sources for Ora.ac were added under the direction of Joel M. Halpern and Richard A. Wagner. 2 In the summer of 1985 the majority of the punched cards were transferred to magnetic tapes (about 15 percent of them were in a condition too bad for it), so that the data can be used also after the end of the reading of punched cards by the machines. (Carey 1985, 1) In the year 1993 the collaboration between Joel M. Halpern and the Department for Southeast European History at the University of Graz began with the research project “Balkan Family”. Halpern gave the magnetic tapes to the research team in Graz,3 and also provided us with the sources of the data on microfilm or xerox copies. In the meantime the data entered in the USA was revised and additional data added to this database, especially tax lists from the 19th century and the censuses of 1863 and 1884 for the neighbouring villages of Ora.ac. Information about this database is available at: http: //www-gewi.kfunigraz.ac.at/suedost/datenbank.en.htm. Overall the files originating from the material of Joel M. Hal­pern contain the data of about 115.000 persons. The collection has been extended over the last years within the framework of several research projects, and the inclusion of some 130.000 people from Albania has opened up a further Southeast Euro­pean country to quantitative studies on household and the fam­ily and to demographic research. Today some 200.000 people from the Southeast Europe are recorded in the database, which will be augmented by data from other countries of the region in the future. This data is available in SPSS-format in a Ger­man and an English version. The Serbian data (26.767 persons) was collected by Joel M. Halpern and was entered in the USA since the sixties of the 20th century. The data of the village of Ora.ac was revised respectively and entered by Richard A. Wagner from 1977 to 1984. The Serbian data was revised within the framework of several research projects since 1993 in Graz. The data entry of additional villages of the head tax lists of 1830 and 1831, the livestock census of 1859, and the population censuses of 1863 and 1884 was done by Siegfried Gruber in the years 1996 through 2003. The Croatian data (24.656 persons) of the population census of 1712 in the region of Lika and Krbava (Military border) is a basis of the habilitation thesis of Karl Kaser. The data entry of the population census was done by Hannes Grandits in 1997, while the data entry of the property census was done by Siegfried Gruber in 1998. The Slovene (4.890 persons) and Macedonian data (5.458 persons) was also collected by Joel M. Halpern and was also entered in the USA since the sixties of the 20th century. The Slovene data was revised and enhanced by Silvia SoviË for her doctoral thesis. The Macedonian data was revised and enhanced within the framework of the research project “Family Structures and Ethnicity. Case Studies from Macedonia” by Kurt Gostent­schnigg and Anna Hausmaninger. The data of the Albanian population census of 1918 was entered within the framework of the research project “The 1918 Albanian Population Cen­sus: Data Entry and Basic Analysis” by Gentiana Kera and Enriketa Papa. The data of the Albanian population census of 1929 was entered within the framework of the research project “Patriarchal Social Structures in the Balkans”. The Albanian data amounts now to 132.938 persons. An inventory of the data files for research on household and family in the Balkans is available at: http://www-gewi.kfunigraz.ac.at/suedost/datafiles.html. Some of the data (86.575 persons) is not available for research yet, because it is still in older SPSS-formats, not standardised yet, cleaned of errors and documented. Almost all of these data files derive from collections of Joel M. Halpern and were entered since the sixties of the 20th century in the USA. The only exceptions are the population census of Zagreb done in 1857, which comes from the Vienna Database on European Family History,4 and the Montenegrin population census of the 19th century, which was entered within the framework of the research project “Balkanfamily” in the year 1994. An inventory of these data files, which are not ready for usage, is available at: http://www-gewi.kfunigraz.ac.at/suedost/datafiles_not_ ready.html. This database is the foundation for a series of doctoral theses beginning with Richard A. Wagner and his study on the ferti­lity decline in the village of Ora.ac.5 Hannes Grandits used the Croatian data in his investigation of the change of everyday life in two villages over a period of almost three centuries.6 Silvia SoviË made use of the Slovene material in her study on households and local economies in Slovenia in the 19th century.7 Siegfried Gruber used the census material of the 19th century for the Serbian villages for a comparative study of them concerning household composition. (Gruber 2004) It is planned to include this database in the near future in GAMS (asset management system for the humanities at the University of Graz). This system should manage collections of photos, data files, texts, media files, and other material within the departments of the faculty for the humanities. None of the departments has then to develop its own system for mana­ging its collections and this system also allows for storing and managing the data of research projects like the database on households and the family in the Balkans. Some small collec­tions are already available for the purpose of demonstration at the following URL: http://www-gewi.uni-graz.at/gams. For information about the data and its usage, please contact the author at gruber@gewi.uni-graz.at. 3 Karl Kaser, Hannes Grandits, Siegfried Gruber, Peter Teibenbacher. 4 http://www.univie.ac.at/Wirtschaftsgeschichte/famdat/ index.html., 23rd December, 2005. 5 Wagner (1984), published as Wagner (1992). Joel M. Halpern fin­ished his doctoral thesis already before the creation of the database and his wife Barbara Kerewsky-Halpern used other material out of their fieldwork for her doctoral thesis. 6 Grandits (1996), published as Grandits (2002). 7 Silvia SoviË, Peasant Communities, Local Economies and Household Composition in Nineteenth-Century Slovenia. Colchester 2001. Bibliography: CAREY, James W. 1985: Final Report. Serbian Data Cards to Tape Project. Manuscript. GRANDITS, Hannes 1996: Familie im kroatischen Dorf. Zum Wandel des Alltagslebens im Turopolje und an der Save (18.‡20. Jhdt.). Graz, Doctoral thesis at the Karl-Franzens- Universität. GRANDITS, Hannes 2002: Familie und sozialer Wandel im ländlichen Kroatien (18.‡20. Jahrhundert). Zur Kunde Südos­teuropas, Vol. II/32. Vienna, Cologne, Weimar. GRUBER, Siegfried 2004: Lebensläufe und Haushaltsformen auf dem Balkan. Das serbische Jasenica im 19. Jahrhundert. Graz, Doctoral thesis at the Karl-Franzens-Universität. HALPERN, Joel M. Halpern 1958: A Serbian Village. New York. KASER, Karl and HALPERN, Joel Martin 1994: Contem­porary Research on the Balkan Family, Anthropological and Historical Approaches. In: Septieme Congres International d’Etudes du Sud-Est Europeen (Thessalonique, 29 ao_t‡4 septembre 1994) Rapports. Athens, pp. 103‡132. SOVI», Silvia 2001: Peasant Communities, Local Economies and Household Composition in Nineteenth-Century Slovenia. Colchester, Doctoral thesis at the University of Essex. WAGNER, Richard A. 1984: Children and Change in a Serbian Village, 1870‡1975. Amherst, Doctoral thesis at the University of Massachusetts. WAGNER, Richard A. 1992: Children and Change in Ora.ac, 1870‡1975: A Serbian Perspective on Fertility Decline. Amherst, Program in Soviet and East European Studies Occa­sional Paper Series No. 22. Datum prejema prispevka v uredni.tvo: 1. 8. 2005 ZA»ETKI SOCIOLOGIJE LOKALNIH SKUPNOSTI V SLOVENIJI IN SODELO­VANJE Z AMERI©KIMI DRUABOSLOVCI OB SRE»ANJU S PROF. JOELOM M. HALPERNOM IzvleËek S tem prispevkom1 se navezujem na stiËi.Ëa ter na podob­nosti in razlike med etnolo.kim (kulturnoantropolo.kim) in sociolo.kim raziskovanjem lokalnih skupnosti. OsredotoËil se bom .e zlasti na .estdeseta leta, ko smo zaËenjali z rednim empiriËnim sociolo.kim raziskovanjem. To pa je hkrati tudi ae Ëas vzpostavljanja stikov z raziskovalci v mednarodnem merilu, .e zlasti z ameri.kimi druaboslovci. Med prvimi je bil ravno prof. Halpern, in to v Ëasu, ko so bili navzlic doloËeni liberalizaciji vsi stiki z AmeriËani ae a priori obremenjeni z ideolo.kim in s politiËnim sumniËenjem. Abstract With this article I would like to relate to the connections, similarities and differences between the ethnological (cultu­ralanthropological) and sociological research of local com­munities. The focus will be especially on the sixties, when we started with the regular empirical sociological research. At the same time this is the time when we started to maintain contacts with the researchers in the international scope, especially with the American social scientists. The contact with prof. Halpern was among the first, during the times when all the contacts with the Americans where a priori bur­dened with the ideological and political suspiciousness. Decembra 1958. leta sem se v Beogradu, na In.titutu za druabene znanosti vkljuËil v prvi organizirani podiplomski .tudij sociologije v nekdanji Jugoslaviji. Tam sem se seznanil tako z ameri.kim sociologom Irwinom Sandersem, ki je bil znan po svojem delu Balkan Village (1949), kot tudi z delom kulturnega antropologa Joela Halperna Serbian Village (1958). To delo, monografska .tudija srbske vasi Ora.ac, je iz.lo prav leta 1958 in je predstavljalo nekako pribliaanje in konkretiza­cijo znotraj balkanskih .area studies«. Oba avtorja sta bila 1 Na tem mestu objavljam raz.irjeno besedilo svojega prispevka, ki sem ga predstavil na na.em skupnem sreËanju s profesorjem Joelom Halpernom leta 2004 v Ljubljani. zanimiva za sociologe, kot je bil prof. Cvetko KostiE, ki je v Srbiji tedaj uvajal ruralno sociologijo (.sociologija sela«). Istega leta je nem.ki sociolog Renné König izdal knjigo Die Gemeinde, v kateri je sicer obravnaval obËine tudi v upravno­politiËnem smislu, vendar bolj kot lokalne druabene skupnosti s sociolo.kega vidika. S profesorjem Halpernom sem imel neposredne stike, ko je pripravljal svojo raziskavo v ©enËurju. Prihajal je na Pravno fakulteto v Ljubljani, kjer sva razpravljala o njegovih razliËnih vsebinskih in metodolo.kih pristopih. ObËasno je pri tem sodeloval tudi prof. Joae GoriËar. Kot mladega sociologa me je preseneËala izredna vsebinska .irina njegovih preokupacij; hkrati pa sem pogre.al veËjo sistematiËnost in metodolo.ko rigoroznost, kakr.no smo poznali v sociolo.kih in psiholo.kih anketnih raziskavah. PreseneËalo pa me je tudi to, da se je smelo loteval svojih raziskav v povsem razliËnih okoljih, ne le pri nas, ampak tudi v Aziji in drugod. Okrepil je tudi moje zanimanje za zgodovinsko razseanost spreminjanja struktu­riranosti va.ke skupnosti (npr. glede na podatke o porokah preteano znotraj istega sloga gruntarjev ali bajtarjev ipd.). Vse to je bilo med mojim predmetnim opredeljevanjem in iskanjem usmeritev znotraj zelo .irokega podroËja sociologije. To moje osebno opredeljevanje je bilo potrebno glede na to, ker sem se zaËel vkljuËevati v snovanja raziskovalnega in pedago.kega programa sociolo.kega delovanja v Ljubljani, kjer je bil ae leta 1959 ustanovljen In.titut za sociologijo in filozofijo (s sedeaem v Kazini), leta 1960 pa oddelek za soci­ologijo na Filozofski fakulteti. V okviru prvega sem prevzel odgovornost za raziskovalno podroËje, ki sem ga uvajal kot sociologijo lokalnih skupnosti. V to sem vkljuËeval razisko­vanja z vidika urbane in ruralne sociologije v okviru posebne organizacijske enote In.tituta. Hkrati pa smo v okviru In.tituta pripravili tudi predmetnik sociolo.kega .tudija na Filozofski fakulteti (zaËetek leta 1960 ) v okviru katerega sem zasnoval predmet sociologija lokalnih skupnosti kot eno ob subdiscipli­narnih podroËij sociologije. Pri tem so se pojavljale doloËene dileme, vendar mi je bilo prepu.Ëeno, da sem se odloËil, kako naj bi to predmetno podroËje profilirali. Zgledi od drugod so namreË nakazovali razliËne re.itve. Najbolj uveljavljena je bila delitev na soci­ologijo mesta (urbano) in sociologijo podeaelja (ruralno soci­ologijo). Toda ae tedaj so se pojavljali tudi pomisleki proti taki delitvi, ki so v mednarodnih sociolo.kih razpravah (npr. Ruth Glass idr.) pri.li do izraza kot kritika dihotomnega obravna­vanja mesta in podeaelja in nakazovali potrebo po poenotenju v smislu .teorije kontinuuma«. Glede na razvojne trende je bila prepriËljiva razlaga, da mesto in vas ne predstavljata dva kvalitativno razliËna svetova, temveË da gre za stopnjevanje od ekstremno podeaelsko-kmeËkega k mestno-nekmeËkemu polu. Vse veËja prostorska mobilnost, ki jo je prina.ala doba avtomobila, telefona in mnoaiËnih medijev, je povsod po svetu vodila do zbliaevanja med naselji ter do zmanj.evanja razlik med mestnim in va.kim (podeaelskim) naËinom aivljenja. V takem druabenem in druaboslovnem kontekstu nisem sledil do tedaj prevladujoËi delitvi, saj sem bil prepriËan, da bo v nadaljnjem razvoju vse bolj nujno poenoteno obravnavanje druabenega aivljenja v vseh tipih krajev oz. naselij. Ponekod so se pojavljala tudi dela z oznako .sociologija naselij« (npr. v NemËiji ‡ Siedlungssoziologie), vendar je tudi opredelitev naselja precej problematiËna, saj vkljuËuje ‡ vsaj v statis­tiËnem smislu ‡ kot posebne enote tudi povsem razpr.eno naselitev; hkrati pa je pri naselju bolj v ospredju artefakt z vidika prostorsko-fiziËnega kot pa druabenega okolja. Tudi .agrarna sociologija«, ki se je zaËela pojavljati v NemËiji, na »e.koslova.kem in drugod (npr. Blankenburg 1962) je zaje­mala le ‡ vse manj.i ‡ segment podeaelskega prebivalstva.2 Tako sem se odloËil za zasnovo raziskovalnega in pedago.kega predmetnega podroËja sociologije lokalnih skupnosti. Pri tem sem upo.teval tudi tradicijo monografskih .tudij, ki so jih objavljali zgodovinarji, etnologi ter kulturni in socialni antropologi. ©e zlasti pa me je z metodolo.kega vidika privlaËil postopek .opazovanja z udeleabo«. Tu sem videl doloËene moanosti za preseganje sicer prevladujoËe delitve oz. loËitve med subjektom in objektom raziskovalnega proc­esa. V praksi je tako raziskovanje (kot se ga je na etnolo.kem podroËju posluaevala Marija MakaroviË) opravljal sodelavec v moji raziskovalni skupini na In.titutu za sociologijo, dr. Matija Golob, ki je raziskoval kooperativne odnose na vasi v pretek­losti in sodobnosti. Hkrati pa so v zvezi s tem izstopale tudi doloËene omejitve in problemi, do kakr.nih je med drugim pri.lo tudi v ZDA, npr. v zvezi z delom Arthurja Vidicha, sina slovenskih star.ev iz Krope,3 in Josepha Bensmana Small Town in Mass Society (1992). Pri tem je .lo za vpra.anje, koliko je raziskovalec omejen ali upraviËen javno predstavljati spoznanja, do katerih je pri.el v osebnih stikih in v znanem ali prepoznavnem kraju oz. okolju.4 Tu je .e vedno velika zadrega za vse druaboslovce, ne glede na spremembo politiËnega sistema. Kot naivna so se izkazala priËakovanja, da bodo v novi demokratiËni draavi Sloveniji odpadle vse prej.nje omejitve svobodnega izraaanja razisko­valcev ‡ druaboslovcev. Lojalnost do lastnega okolja in kon­formnost do ‡ v danem Ëasu (ali celo ‡ trenutno) ‡ prevladu­joËih vrednot postavljata meje javnemu izraaanju pridobljenih spoznanj. Ae pred Ëasom sem opozarjal na paradoks o hkratni potrebi po bliaini in distanci, kar je treba upo.tevati tudi pri opazovanju z udeleabo. Po eni strani naj bi v na.ih razisko­vanjih premagali distanco in nepoznavanje, ki je znaËilno tedaj, kadar k predmetu pristopamo od zunaj; hkrati pa naj se ne bi pustili zamejiti z vrednotami in posebnostmi konk­retnega okolja in poizku.ali Ëim bolj uveljavljati metodologijo mednarodnega primerjalnega raziskovanja. 2 VeËji del knjige Einführung in die Agrarsoziologie, ki jo je napisal P. von Blanckenburg, je v sloven.Ëino prevedel moj tast dr. Makso Peterlin, vendar pri nas ni bila objavljena; vsaj delno pa sem besedilo uporabljal pri svojih predavanjih. 3 Z njim sva si dopisovala, obiskal pa sem ga tudi na New School of Social Research v New Yorku, kjer je bil dalj Ëasa dekan. 4 S takimi vpra.anji sem se v svojih raziskavah v Sloveniji spo­padal tudi sam. Zavezanost raziskovalca, da Ëim bolj objektivno in vsestransko predstavi dejanske razmere, je pogosto v nasprotju s priËakovanji naroËnika ali predstavniki lokalne skupnosti, ki teaijo k idealizirani predstavi. 5 Vzporedno s tem pa je prihajalo tudi do .tudij posameznih primerov (case studies) njihovih oajih segmentov, npr. izbranih odloËitev. Pod takim zornim kotom lahko ocenjujemo tudi dosedanja sociolo.ka, etnolo.ka, zgodovinska in druga monografska raziskovanja. Veliko .tevilo monografskih raziskav pri nas in v svetu je bilo opravljenih bolj zaradi praktiËnih razlogov, paË glede na materialne moanosti, zaradi bliaine in priloanostne neposredne dostopnosti informacij. Vse bolj pa so dobivale tudi specifiËno, komplementarno vlogo kot poglobljene .tudije posameznih primerov (case studies) znotraj razisko­vanja .ir.ega makrodruabenega konteksta v posameznih krajih (mestih, obËinah).5 V etnologiji in kulturni antropologiji se je podalj.evala bolj utrjena tradicija monografskih preuËevanj, bodisi krajev ali obËin (v Sloveniji npr. .iroko zastavljen program, na podlagi katerega je bila izdelana vrsta .tudij, kot npr. v Vitanju, Izoli, idr.). Pri tem ‡ kot je znano ‡ je bil bolj v ospredju interes za razmere v preteklosti, za temeljno demografsko in posestno strukturo kraja, za spremembe v teku aivljenjskega ciklusa, vlogo sorodstva, druain in posameznih druainskih Ëlanov, za obiËaje, praznovanja, razliËna individualna in skupna dela idr. Prav taka vsebinska razËlenitev je razvidna tudi iz popisa Halpernovega gradiva iz ©enËurja. Ob tem pa se je v sociologiji zastavljalo bolj vpra.anje sis­tematizacije in posplo.evanja, kako zelo raznovrstne teme prevajati na doloËene skupne imenovalce tako, da ne bi .lo le za njihovo dodajanje, agregiranje na podlagi Ëasa (kronolo.ko) ali prostora (kraja). Prisotnost prof. Halperna sodi v Ëas, ko smo tudi sociologijo posku.ali postavljati na bolj realna tla, tako da bi se opirala na dejanske in specifiËne razmere pri nas in po posameznih krajih oz. obmoËjih ter presegala prazen shematizem zgodovinskega materializma. To se je ujemalo z zanimanjem druaboslovcev z Zahoda za jugoslovanske posebnosti z vidika iskanja novih re.itev v smeri za demokratizacijo, npr. za komuno in delavsko samoupravljanje. Francoski sociologi z Haute école d’études pratique iz Pariza ‡ in v tem okviru .e zlasti College coopera­tive ‡ ki so pred tem preuËevali kooperativne skupnosti, npr. kibuce in druge oblike sodelovanja na podeaelju v Izraelu (podobno pa tudi .communites du travail« v Franciji), so spodbudili raziskovanje tudi v Jugoslaviji.6 Po mojem povratku leta 1960 v Ljubljano smo zaËeli ‡ kot sem ae nakazal ‡ z empiriËnim raziskovanjem na In.titutu za sociologijo in filozofijo. Do leta 1963 sem na In.titutu deloval kot zunanji sodelavec (sicer asistent za sociologijo pri prof. GoriËarju na Pravni fakulteti), potem pa sem postal samos­tojni raziskovalec na In.titutu (vodja skupine za raziskovanje lokalnih skupnosti v okviru novoustanovljenega sociolo.kega .tudija) in hkrati predaval sociologijo lokalnih skupnosti na Filozofski fakulteti.7 Na Pravni in pozneje na Filozofski fakulteti sem pritegoval .tudente v (anketne) raziskave v veË krajih Slovenije. ©e zlasti temeljito zasnovana je bila raziskava, ki sva jo vodila skupaj z Bogdanom KavËiËem in smo jo v teku dveh let s skupino .tudentov sociologije izvedli v Velenju. Z njo smo posku.ali odgovarjati na vpra.anje, kako prostorska oddaljenost med prebivalci in Ëas bivanja v kraju (v Velenju so prevladali priseljenci) vplivata na njihovo povezanost, aktivnost, informiranost in vrednote. Pri tem sem osebno najveËjo pozornost posvetil prijateljskim, sosedskim in sorod­stvenim odnosom glede na naËin naselitve oziroma bivanja (v velikih blokih, v manj.ih veËstanovanjskih stavbah in v eno­druainskih hi.ah), sodelujoËi .tudenti pa so svoje sodelovanje konËali z diplomskimi nalogami. Sledila je tudi monografska raziskava o druabeni partici­paciji obËanov v Gorenji vasi (nad ©kofjo Loko), s katero smo zajeli vse odrasle prebivalce ter raziskovali dotlej nepoznane in prikrite znaËilnosti njihovega neformalnega druaenja in udeleabe. (Mlinar 1965) Na Fakulteti za sociologijo, politiËne vede in novinarstvo pa sem v okviru raziskovanja integracije mesta in podeaelja skupaj s .tudenti in z nekaterimi kolegi 6 Pod vodstvom Alberta Meistra smo sodelavci In.tituta za druabene vede opravili prvo skupno anketno raziskavo v Smederevu v Srbiji in se vkljuËevali v njihovo raziskovanje npr. .delovne skup­nosti«, v mestu LaRochelle v Franciji. Prek francoskih kolegov pa sem pri.el v stik in zaËel sodelovati tudi v vodilnih organih organiza­cije CIRCOM, ki se je posveËala preuËevanju kooperativnih gibanj in va.kih skupnosti v Izraelu in v mednarodnem merilu. 7 Na povabilo Vi.je (pozneje Visoke) agronomske .ole v Mariboru, kjer so v svoj predmetnik vkljuËili .sociologijo vasi«, sem prevzel tudi ta predmet (gl. npr. Uvod v ruralno sociologijo, VA©, Mb, 1971). profesorji pripravil anketno raziskavo na Vojskem in v okoli­ci, torej na najbolj odmaknjenem in razpr.eno naseljenem obmoËju v zaledju Idrije. To je bilo med vojno in partizan­stvom aivahno kulturno sredi.Ëe, po vojni pa .pozabljeno« in marginalizirano. Terensko delo smo zakljuËili s kulturno prireditvijo ‡ .mitingom«. Iz obseane vsebine, ki je zadevala odpiranje v .ir.i svet in posledice tega na ravni posameznikov in gospodinjstev / gospodarstev, naj omenim sociometriËno analizo, ki je razkrila, kako se nove ideje od drugod .irijo med va.Ëani. (MalinariË 1974) Ae pred tem pa sem intenziviral svoje sodelovanje z ameri.kimi druaboslovci. Maja leta 1965 se je namreË (s prvim sreËanjem udeleaencev v Dubrovniku) zaËela izredno obseana primerjalna mednarodna raziskava o vlogi in vredno­tah lokalnih voditeljev v razvoju lokalnih skupnosti, ki smo jo na pobudo prof. Philipa Jacoba, University of Pennsylvania, izvajali v izbranih obËinah v Jugoslaviji, na Poljskem, v ZDA in Indiji. (gl. Jacob et al. 1971) S tem se je na .iroko odprla pot v mednarodno primerjalno raziskovanje za .ir.i krog slove­nskih (jugoslovanskih) druaboslovcev. Sledilo je dolgoletno sodelovanje v razliËnih oblikah, .e zlasti s prof. Henry Teune­jem, s katerim sva objavila veËje .tevilo skupnih del in organi­zirala tudi vrsto mednarodnih druaboslovnih razprav. V poznej.em raziskovanju sem vse bolj upo.teval povezovanje lokalnega in globalnega in tako obravnaval lokalne spremembe v smislu .glokalizacije«. Namesto .starega lokalizma«, ki se je pojavljal kot nekaka vnaprej.nja danost in samozadostnost je ‡ v skladu z mojimi zgodnej.imi priËakovanji ‡ danes treba upo.tevati .novi lokalizem«, zavestno, refleksivno delovanje ljudi, ki upo.tevajo tako lokalne posebnosti kot zunanje priloanosti in nevarnosti. (Strassoldo 1990) Pri tem ne gre le za delokalizacijo in deteritorializacijo, ampak tudi za reterito­rializaicijo, kar smo dramatiËno doaivljali tudi v Sloveniji in na Balkanu. V naslednjih letih pa so sledili .e drugi raziskovalni projekti, v katere smo se vkljuËevali sodelavci In.tituta za sociologijo in filozofijo. K sodelovanju me je povabil Robert Agger (1968), ki je organiziral mednarodno eksperimentalno raziskovanje o tem, kako je mogoËe vplivati na spremembe (stali.Ë prebi­valcev) v lokalnih skupnostih z izobraaevanjem odraslih. V Sloveniji se je pri tem najbolj angaairala Ana Kranjc, ki je na tej podlagi napisala tudi svojo doktorsko disertacijo. (Kranjc 1977) Temu je sledil .e svetovno znani projekt, ki ga je vodil poli­tolog Sidney Verba. V Ëasu, ko sem sodeloval z R. Aggerjem na University of Oregon v mestu Eugene (januar‡maj 1968) so me Sidney Verba in sodelavci (Jan Triska idr.) povabili na Stanford University, kjer smo razpravljali o moanostih, da bi se tudi Jugoslavija vkljuËila v njegov projekt o politiËni par­ticipaciji obËanov na lokalni ravni. Dejansko sta se v ta projekt ob sodelovanju kolegov iz drugih jugoslovanskih republik (gl. npr. Verba et al. 1973; Triska, BarbiË 1980) vkljuËili zlasti V tem besedilu se sicer omejujem predvsem na zgodnej.e obdo­bje sociolo.kega raziskovanja lokalnih skupnosti. Ker pa poudarjam stali.Ëa z antropologijo in z ZDA, tukaj dodajam .e nekaj informacij iz novej.ega Ëasa, vendar le ilustrativno, saj je tu .e vrsta mlaj.ih raziskovalcev in raziskav. Ana BarbiË in Katja Boh (In.titut za sociologijo in filozofijo). Pri tem je .lo za analizo podatkov o sodelovanju prebivalcev v procesih odloËanja na lokalni ravni. Ana BarbiË se je kot glavna raziskovalka na podroËju ruralne sociologije v Slove­niji v svojih poznej.ih delih8 .e bolj pribliaala antropolo.kim .tudijam. Pri tem je sodelovala z ameri.kimi in drugimi razis­kovalci. V eni od svojih .tudij (1999) prikazuje in analizira delovne migracije podeaelskih aensk z Gori.kega konec 19. in v prvi polovici 20. stoletja, kot tudi povojne delovne migracije v sosednja italijanska in veËja slovenska mesta. KmeËke in druge podeaelske aenske s preuËevanega obmoËja so se bodisi legalno bodisi ilegalno zaposlovale predvsem kot sluakinje in dojilje (primer Aleksandrink v Egiptu). Druga njena .tudija (2004) pa zadeva sociolo.ke in antropolo.ke vidike dogajanj vzdola nove slovensko-hrva.ke meje v obmejnih vaseh breai.ke obËine in hkrati analizo obmejnih dogajanj predvsem z vidika ohranjanja ali spremi­njanja kulturne identitete obmejnih prebivalcev. Avtorica je v .tudijo vpletla tudi antropolo.ke raziskave drugih slovenskih avtoric / avtorjev. Na sploh pa smo se slovenski sociologi seveda intenzivneje povezovali z ameri.kimi kolegi ‡ sociologi, pa tudi politologi, ki so preuËevali spremembe na lokalni ravni; npr. Peter Jam­brek in Terry N. Clark na »ika.ki univerzi ter v okviru sekcije .Community Research« v okviru Mednarodnega sociolo.kega zdruaenja (ISA). Tako smo tudi H. Teune, Z. Mlinar in K. Ostrowski ustanovili ISA ‡ Thematic Group O6: Sociology of Local-global Relations idr. Najnovej.i primer sodelovanja (zbliaevanja) med sociologijo in antropologijo pa predstavlja delo Ulrike Schuerkens Social transformations between global forces and local life-worlds (2003), v katerem nastopa globalizacija kot kontekst in hkrati kot predmet raziskovanja v lokalnih skupnostih. V njem je svoj tehten prispevek objavila slovenska sociologinja Nina Bandelj, ki deluje v Kaliforniji na University of California, Irvine in hkrati v okviru Mednarodnega sociolo.kega zdruaenja (ISA). Recenzijo omenjene knjige sem objavil pod naslovom Lokalno in globalno s sociolo.kega in antropolo.kega zornega kota. (Mlinar 2004) Vse navedeno bi terjalo .e bolj podrobno in tudi sintetiËno obravnavo. Viri in literatura: AGGER, Robert; Miloslav Disman; Zdravko Mlinar; Vlado SultanoviE 1970: Education, general personal orientations and community involvement. Cross-national research project. Comparative political studies Vo. 3, No. 1 , 91‡115. BARBI», Ana; Inga MiklavËiË Brezigar 1999: Domestic Work Abroad. A Necessity and opportunity for rural women from the Gori.ka borderland region of Slovenia. Janet H. Momsen (ed.), Gender, Migration and Domestic Service. Routledge, 164‡177. BARBI», Ana 2004: Perceptions of New Realities along the Slovenian-Croatian Border. V: Vera Pavlakovich-Kochi; Barbara J. Morehouse; Doris Wastl-Walter (ed.), Challenged Borderlands. Transcending Political and Cultural Boundaries. Ashgate Publishers, 215‡-235. BLANCKENBURG von, P. 1962: Einführung in die Agrar­soziologie. Stuttgart. GOLOB, Matija 1967: Kooperativni odnosi na vasi v pretek­losti in danes. Ljubljana, In.titut za sociologijo in zgodovino, RSS. HALPERN, Joel Martin 1958: A Serbian Village. New York, Columbia University Press. JACOB, Philip et al. 1971: Values and the Active Community. New York, The Free Press. KRAJNC, Ana 1977: Izobraaevanje, na.a druabena vrednota. Ljubljana, Delavska enotnost. KÖNIG, Renne 1958: Die Gemeinde. Hamburg,Rowohlt. MALINARI., Tomo 1974: Integracija vasi v .ir.o druabo. Komunikacijska izpostavljenost, prevzemanje inovacij in sociometrijska struktura va.ke skupnosti ‡ primer Vojskega. Diplomska naloga, mentor Z. Mlinar. Ljubljana, FSPN. MLINAR, Zdravko 1965: Druabena participacija obËanov v krajevni skupnosti. Raziskava v podeaelskem kraju Dolina. Ljubljana, In.titut za sociologijo in filozofijo pri Univerzi v Ljubljani. MLINAR, Zdravko 1971: Uvod v ruralno sociologijo. Mari­bor, Vi.ja agronomska .ola. MLINAR, Zdravko 1973: Sociologija lokalnih skupnosti. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za sociologijo, politiËne vede in novinarstvo. MLINAR, Zdravko; Bogdan KAV»I» et al. 1965: Ljudje v novem mestu. Velenje 1964/65. I, II. del. Ljubljana, In.titut za sociologijo in filozofijo pri Univerzi v Ljubljani. MLINAR, Zdravko; Henry Teune (ed.) 1978: The Social Ecology of Change. London. MLINAR, Zdravko 1983: Humanizacija mesta. Sociolo.ka in politolo.ka knjianica 15. Maribor, Obzorja, 378. MLINAR, Zdravko (ur.) 2000: Local development and socio­spatial organization. Trends, problems and policies. The case of Koper. Slovenia, Budapest, Open Society Institute. MLINAR, Zdravko 2003: Od trpnega sprejemanja krajevnih danosti k dejavnemu vstopanju v svet. Airovski obËasnik 21(33), 65‡140. Intervju ob 70-letnici (spra.eval urednik Miha NagliË). MLINAR, Zdravko 2004: Iz preteklosti za prihodnost v druabi in druaboslovju. TiP, Ob .tirideseti obletnici, 40(1), 9‡66. MLINAR, Zdravko 2004: Lokalno in globalno s sociolo.kega in antropolo.kega zornega kota. Druaboslovne razprave, XX, 45/47, 271‡275. SANDERS, Irwin Taylor 1949: Balkan village. Lexington, Univ. of Kentucky Press. SANDERS, Irwin Taylor 1975: The community. New York, Ronald Press. SCHUERKENS, Ulrike (ed.) 2003: Social transformations between global forces and local life-worlds. Current Sociol­ogy, 51 (3‡4), tematska .tevilka. STRASSOLDO, Raimondo 1992: Globalism and Localism. Theoretical reflections and some evidence. V: Z. Mlinar (ed.), Globalization and Territorial Identities. Aldershot, Avebury, 35‡59. Studijski projekat .Sociolo.ko istraaivanje jugoslovenske komune« 1962, 1963 ...: Beograd; Zagreb; Ljubljana, Odelenje za sociologiju Instituta dru.tvenih nauka; Institut za dru.tveno istraaivanje; In.titut za sociologijo pri Univerzi v Ljubljani. TEUNE, Henry; Zdravko Mlinar 1978: The developmental logic of social systems. Beverly Hills, Sage. TRISKA, F.; Ana BarbiË 1980: Evaluating Citizen Perform­ance on the Community Level. Does Party Affiliation in Yugoslavia Make a Difference? Nelson, Daniel N. (ed.), Local Politics in Communist Countries. The University Press of Kentucky, 54‡89 (Objavljeno tudi v Donald E. Schulz; Jan S. Adams (ed.), Political Participation in Communist Systems. Pergamon Press, 1981, 163‡196.) VERBA, Sidney; Norman H. Nie; Ana BarbiË; Galen Irwin; Hank Molleman; Goldie Shabad 1973: The Modes of Partici­pation. Communities in Research. Comparative Political Stud­ies, Sage publications 2, 235‡250. VIDICH, Arthur J.; Joseph Bensman 1992: Small town in mass society. Class, power and religion in a rural community. Princeton, Princeton University Press. Datum prejema prispevka v uredni.tvo: 14. 11. 2005 PROFESOR JOEL MARTIN HALPERN IN ©EN»UR ‡ MISLI IN POMISLEKI ZnaËilna tridelna zasnova ©enËurja (rekonstrukcija po fran­ciscejskem katastru) je kljub veËjim spremembam v zadnjem Ëasu ostala ohranjena vse do danes. Risba: prof. dr. Peter Fister, 1970. Po .tirih desetletjih se ponovno govori in razpravlja o .raziskovalni akciji« v tedaj .e moËno ruralnem naselju ©enËur pri Kranju. Povod tej oaivitvi je dal prof. Joel Halpern, antro­polog iz Massachusetsa v ZDA, ki se je kljub svojim letom odpravil v Ljubljano, da bi se sreËal z nekdanjimi .tudenti ‡ .raziskovalci« naselja ©enËur in majhne kmeËke vasi Gradenc v Suhi krajini. Gotovo pa ni bil ta povod edini namen njegov­ega obiska v Sloveniji. Raziskave, ki so bile takrat opravljane, so bile kar .interdisciplinarne«, saj smo bili .tudentje, ki smo jih opravljali, z razliËnih fakultet ‡ tako s filozofske (oddelek za etnologijo, sociologijo, umetnostno zgodovino), s pravne fakultete, fakultete za druabene vede (novinarstva) itd. Vsako od na.tetih disciplin sta zastopala po en ali dva pripadnika, tako da nas je v ©enËurju raziskovalo .est, nekoliko manj pa v Gradencu. Pozneje sem se velikokrat vpra.ala ‡ to vpra.anje sem postavila tudi na leto.njem sreËanju ‡ po kak.nih kriterijih in po kak.nem naËelu oz. kljuËu so bili za raziskavo izbrani prav ti kraji, zakaj prav v Sloveniji, ko je bilo in je .e danes brez .tevila krajev, ki bi bili morda .e mnogo bolj povedni, vsebin­sko bolj bogati in bolj potrebni raziskovalnih akcij. Vendar se takrat o tem nisem spra.evala. Kot .tudentka, ki se je prebijala skozi .tudij, sem bila, tako kot drugi, prav vesela skromnega Sredi.Ëe vasi, nastalo okrog .luae«; rekonstrukcija stanja pred prvo svetovno vojno. Risba: prof. dr. Peter Fister, 1970. zasluaka, ki smo ga dobili za svoje delo. Vpra.anje je tudi po zadnjem sreËanju s prof. Halpernom na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo letos v mesecu maju ostalo odprto V javni razpravi o problematiki sem takrat izpostavila tudi svoje kritiËno mnenje o preskromni vsebinski in podatkovni konotaciji zbranega gradiva, kar sem opraviËevala z na.im tedaj preskromnim poznavanjem naËina zbiranja podatkov, nepoznavanjem sodobnih metod njihovega vrednote­nja in interpretacije itd. Vem, da bi z dana.njim znanjem in usposobljenostjo to opravila vsebinsko in likovno mnogo bolj bogato in tehtno. Kaj hoËemo ‡ tempora mutantur; .koda le, da Ëas ne dela veË za nas. Osebno me je takrat zanimal izgled vasi, zakonitosti koloniza­cijskih procesov in njihov vpliv na podobo vasi, zemlji.ko razdelitev, velikosti kmetij in kaja in s tem v povezavi na odraz v socialnem ustroju prebivalstva in naËinu aivljenja. Edinstven je bil tedaj .e precej originalno ohranjen pogled na zgornji del vasi, skozi katerega je po sredi .e po prvi svetovni vojni tekel potok Ol.evica, vzdola potoka pa je bilo na obeh straneh posa­jeno drevje, ki se je kot .drevored« ohranilo do danes. Potok je na sredi vasi napajal jezero ‡ .luao«, ki je dajala naselju izredno slikovitost, hkrati pa je bila tudi zelo uporabna, saj se je tu napajala aivina, igrali so se otroci, aenske so tu kot tudi vzdola potoka prale perilo, kmeËke stavbe (kot je bila Bvagne­tova hi.a in .e veË podobnih bolj ali manj mogoËnih kmeËkih hi.), cerkev, meanarija in staro aupni.Ëe okoli .luae« pa so to podobo slikovito uokvirjale. Na nekdanjo .luao« danes spomi­nja le nekoliko raz.irjen trg z veËjim kriai.Ëem. Opozoriti aelim na veË podobnih sredi.Ënih vasi z jezerom v sredini ‡ najveËja taka znamenitost je bila .e v Ëasu na.ih raziskovanj v Vogljah blizu ©enËurja, v veË kmeËkih vaseh na Dolenjskem in Primorskem (.e danes je .kal« sredi vasi v LuËarjevem kalu na Dolenjskem, voda, s katero so napajali aivino pa je danes le .e kot rezerva za gasilske potrebe …). Posebnost kmeËkih in tudi drugih manj.ih domaËij je bila, da so imele obliko stegnjenega doma, kar je pomenilo, da so se vsa poslopja draala skupaj v eni liniji. Stanovanjsko poslopje se je nadaljevalo v klet (ne podzemeljsko!) ‡ .kewdr« za hrambo krompirja, sadja, kislega zelja, pese kot krme za aivali, in morda .e Ëesa podobnega. Pod isto streho je sledil hlev za govedo in konje, nato pa .e lesen .pod« za seno, slamo in nas­tilj. Nasproti stanovanjske zgradbe je bil navadno svinjak, kar je gospodinji omogoËalo Ëim kraj.o pot do pra.iËev. Dvori.Ëe se je na koncu steklo v zeleni pas in njive (imenovane .ozare«), ki jih je presekala na obeh straneh domaËij glavni cesti vzporedna gospodarska pot. Ob tej gospodarski poti je bil prostor za veËje .tevilo kajaarskih hi. in hi. preuaitkarjev. Za ©enËur je bil zanimiv poseben predel na jugovzhodnem delu Peter Fister, Naselbinske oblike od Jezerskega do Bitenj. V: Kranjski zbornik. Kranj 1970, 268‡287. naselja, imenovan .Kurja vas« ali tudi .Ta lesen kot«, ki je bil poseljen (ae v 16. in 17. stoletju) samo s kajaarskim slojem prebivalstva. Podoba kajaarskega naselja se tu do danes ni mnogo spremenila. Posebnost ©enËurja so bili med na.imi raziskavami .e povsem ohranjena oblika in razporeditev naselja iz obdobja agrarne kolonizacije med 12. in 13. stoletjem, ter osrednji del, kjer je bila ohranjena naselbinska zasnova .e iz zgodnjega srednjega veka, kar je posreËeno ohranjeno prav v dana.nji Ëas,1 s tem v zvezi pa nekoliko tudi naËin aivljenja. S .irjenjem naselja so sprva zaËeli neposredni potomci domaËij, sinovi in hËere, ki so imeli na domaËi zemlji moanost zidati hi.e, temu so sledile hi.e, ki so jih zgradili delavci, ki so s ©enËurjani skupaj delali v tovarnah v Kranju (od tod ocena, da je bil v 20. stoletju ©enËur spalno naselje za mesto Kranj). Na severni strani nasel­ja je nastal nov, obseaen stanovanjski kompleks, ki je povezal naselje Srednja vas s ©enËurjem, in tudi velik, nanovo pozi­dan predel ob cesti, ki pelje proti Cerkljam. Novi naseljenci so ae povsem neodvisni priseljenci, ki jim ©enËur omogoËa bodisi prijetno bivalno vzdu.je bodisi bliaino komunikacijskih toËk (letali.Ëe Brnik) in nenazadnje bliaino glavnega mesta Ljubljane. Tako je ©enËur naglo prenehal biti spalno naselje in ruralni center, saj je danes kmeËkega prebivalstva komaj .e za vzorec. Razvil se je v samostojno obËino in pomembno gospodarsko sredi.Ëe. Namesto prelepih kmeËkih obdelovalnih povr.in so tu posebej izstopajoËe zgradbe, v katerih se izvajajo obrtne in poslovne dejavnosti, trgovina, visoko razvite .portne in rek­reacijske dejavnosti in aktivnosti ter s tem povsem nov naËin aivljenja. Iz navedenih vzrokov bi bilo zelo koristno naselje ponovno raziskati z nekdanjimi in novimi raziskovalnimi metodami, saj se zgodovina nenehno spreminja, bogati in dopolnjuje. Tudi veliko preseneËenje prof. Halperna nad doseaki ene same generacije, ki je dodala novemu naËinu aivljenja povsem nove dimenzije in drugaËne aivljenjske naËine, bo tako bolj spre­jemljivo, spremembe pa po svoji kakovosti primerljive samo s spremembami v najbolj.ih, v enakih pogojih aiveËih naseljih. VeËkratno dokumentiranje ima velik pomen posebej za zgodovino naselja ©enËurja, njegovih prebivalcev in naËina aivljenja. Le aelimo si lahko, da bi skupina, ki je predstavila izsledke pred .tirimi desetletji zbranega gradiva, to ponovno vzela v obdelavo in razstavila .e kaj veË, kot smo videli na njihovi razstavi v ©enËurju. Kolikor vem, sem bila podpisana edina, ki sem z mnogimi takratnimi informatorji .e dolgo obdraala pristne prijateljske vezi, iz zbranega gradiva pripravi­la .tudijo, jo predstavila .tudentom v seminarju in izdala v obliki prispevka pod naslovom .Socialna struktura ©enËurja v 19. in 20. stoletju in njen odraz v materialni kulturi«. (Kranjski zbornik 1970, 288) Na Oddelku za etnologijo je bila tovrstna obdelava za takratne razmere prava revolucija; povzroËila je veliko seminarskih debat, predavanj in pogovorov. Aal pa je bil med takratnimi ..tudenti raziskovalci« tak primer inter­pretacije in objave osamljen primer. Aal mi je bilo tudi, da teh in takih rezultatov na leto.nji razstavi ni bilo. Datum prejema prispevka v uredni.tvo: 10. 10. 2005 ZBIRKA PROF. HALPERNA V DOKU­MENTACIJI ODDELKA ZA ETNOLOGIJO IN KULTURNO ANTROPOLOGIJO Dr. Joae Hudales ‡ po njegovi zaslugi je dokumentacija Odd­elka za etnologijo in kulturno antropologijo pridobila izjemno dragoceno gradivo ‡ je v zloaenki .Joel Martin Halpern in njegovo slovensko gradivo« zapisal1: .Halpernovo gradivo o Sloveniji je nastajalo ae od leta 1953, ko se je ob vseh obiskih Jugoslavije vedno ustavljal tudi v Sloveniji. Tako bi na.li kar nekaj takega gradiva v njegovih obseanih raziskovalnih dnevnikih … Najobseanej.e slovensko gradivo pa je prof. Halpern zbral v letih 1961 in 1962 v ©enËurju pri Kranju in okoli.kih vaseh ter v Gradencu v Suhi krajini, kjer je skupaj s slovenskimi terenskimi sodelavci opravil obseano arhivsko in terensko delo.« (Hudales 2003) Joel M. Halpern je v uvodu knjige A Serbian village,2 ki je iz.la leta 1958, predstavil poglavitne razloge za geografsko opredelitev prostora za svoje raziskovalno terensko delo. Kot antropologa so ga zanimale teme, povezane s slovanskim prostorom in kulturo. V 50. letih prej.njega stoletja pa je bila Jugoslavija edina med .slovanskimi« draavami s komunistiËno oz. socialistiËno draavno ureditvijo, ki je bila odprta za tuje raziskovalce oziroma jim je dovoljevala raziskovanje v draavi in bivanje v njej. V njegovi obseani bibliografiji je kar nekaj pomembnih razprav, Ëlankov, natisnjenih predavanj, izsled­kov njegovih .in situ« raziskav, ki jih je opravljal v razliËnih izbranih krajih v vseh republikah nekdanje Jugoslavije. Leta 1962 je opravil terensko raziskavo tudi v Sloveniji; takrat je s pomoËjo slovenskih sodelavcev, predvsem .tudentov etnologi­je in sociologije ter ob strokovnem sodelovanju nekaterih uni­verzitetnih uËiteljev in muzejskih delavcev zbiral gradivo za kraja ©enËur pri Kranju in Gradenc v Suhi krajini. ZaËetki Halpernove zbirke V oddelËni dokumentaciji je ae obstajalo nekaj gradiva, ki priËa o kontaktih prof. Halperna z Oddelkom za etnologijo. To so razni dokumenti, pisma, nekaj izvodov razliËnih avtorjevih publiciranih del in separatov. Vsebina dokumentov so razni 1 Zloaenka je bila izdana maja 2004, v Ëasu, ko je Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo pripravil okroglo mizo, na kate­ri so sodelovali prof. Joel M. Halpern in veËina sodelavcev, ki so sodelovali v raziskavi. 2 Joel M. Halpern, A Serbian village. New York 1958, Columbia University Press, Preface. formularji in dopisi v zvezi z ameri.kimi uradnimi prijavami in odobritvami raziskav. Nekateri drugi dokumenti pa doka­zujejo strokovno sodelovanje med Oddelkom za etnologijo, predvsem prof. Slavkom Kremen.kom, in prof. Halpernom, in sicer v 80. letih prej.njega stoletja. Pisno gradivo iz konca 90. let pa je predvsem korespondenca med prof. Rajkom Mur.iËem in prof. Halpernom. Oddelek za zgodovino Jugovzhodne Evrope na univerzi v Gradcu je v okviru svojega Centra za raziskave Balkana in kultur ae pred leti pridobil Halpernovo dokumentacijo za celotno obmoËje Balkana. Med tem gradivom je bilo tudi nepo­polno gradivo za slovensko obmoËje (©enËur, Gradenc). V zaËetku leta 2003, ko se je prof. Halpern mudil v Gradcu, smo se z omenjenim Centrom dogovorili za kopiranje arhivskega gradiva s slovenskega obmoËja, z namenom, da bi ga Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo v Ljubljani uporabil v raziskovalne in .tudijske namene. Omenjeno gradivo je dr. Hudales pridobil .e isto leto. Maja 2004 je Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo organiziral okroglo mizo, na kateri so sodelovali prof. Halpern in takratni .tudenti, ki so opravljali terensko delo. Takrat se je izkazalo, da je kopirano gradivo bolj ali manj nepopolno ‡ npr. zbirka intervjujev, prav tako pa tudi slikovno gradivo. Predstavitev gradiva terenske raziskave Gradivo, ki ga je dokumentaciji Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo v leto.njem letu (2005) poklonil prof. Halpern, pa tako po obsegu kot raznovrstnosti dokumentov priËa med drugim tudi o natanËno zaËrtani metodologiji raziskovalnega dela. Zbirka je sestavljena iz zgodovinskih virov, raznovrstnih dokumentov, terenskih zapisov, uradnih poroËil, raznih pisem, vizualnega ter audio- in video-gradiva ter kopij Ëlankov. Gradivo je bilo ae sistematiËno razvr.Ëeno, fotografsko gradi­vo pa je bilo popisano v podatkovni bazi. Poleg gradiva, ki se nana.a na ©enËur in Gradenc, je poklonjena dokumentarna zbirka vsebovala .e fotografsko podatkovno bazo za .tevilne kraje v Makedoniji (1.548 Ërno-belih in barvnih fotografij), video-film, filmske posnetke s Halpernom v Srbiji in Make­doniji, ter popis vsega gradiva, ki ga hranijo na Centru za raziskave Balkana in kultur univerze v Gradcu. Obseana je tudi bibliografija .jugoslovanske« etnolo.ke literature. Slovensko gradivo vsebuje naslednje izpisane dokumente: ©enËur pri Kranju: Popis prebivalstva / 1754, 1817, 1869, 1880, 1890, 1900, 1910, 1931; Gibanje prebivalstva za obdobje med letoma 1829 in 1851 (mrli.ke in rojstne aupnijske knjige aupnije ©enËur); ©tevilo hi. / ©enËur 1817, 1827, 1931 ‡ 4 listi z navedbo virov; Terezijanski kataster / 1756 s popravki 1764; ©tevilo rojstev za ©enËur in Srednjo vas med letoma 1629 in 1744; ©tevilo umrlih za ©enËur in Srednjo vas med letoma 1655 in 1771 (tabele); Protokol zemlji.kih parcel obËine ©enËur, 1825; Franciscejski kataster; Parcelni protokol obËine ©enËur, 1867; Odselitve in priselitve v ©enËur med letoma 1956 in 1961; Cenzus 1961 (rokopis); Rojstva med letoma 1951 in 1961; Poroke med letoma 1951 in 1961; Smrti med letoma 1952 in 1961; Podobna struktura dokumentov velja tudi za Gradenc. Zanimiva je tudi struktura vpra.alnika, ki so ga sodelavci uporabili na terenu. Temu primerno so bili tudi intervjuji vse­binsko zelo poglobljeni, pogostokrat opremljeni z risbami ali s skicami. Zato je shematiËno prikazana razdelitev poglavij, znotraj katerega so vpra.anja prikazana samo v obliki .tevil. Fotografsko gradivo vsebuje 163 Ërno-belih fotografij, ki sta jih na terenu v ©enËurju in v Gradencu posnela Andrej Triler in Majda Rupar. Prevladujejo fotografije stavbarske kulture, hi., domaËij, posameznih gospodarskih poslopij ter razliËnih kmeËkih opravil na polju. »eprav so opisi fotografske vsebine na prvi pogled zelo skromni, pa imajo ti svoj namen. Potreba po fotografijah je namreË odvisna od namena njihove rabe. »e npr. raziskujemo tip stavbarstva na nekem .ir.em regiona­lno omejenem obmoËju, nam dober posnetek hi.e pomaga presoditi, v kateri tip stavbarstva sodi. V primeru kompleksne raziskave doloËenega kraja pa so fotografije vizualno dopol­nilo k intervjujem, ki so bili opravljeni z lastniki izbranih hi., vpra.anja pa so se nana.ala tudi na stavbarsko kulturo v zvezi z npr. lastni.tvom, prezidavo, notranjimi preureditvami. ©tevilni podatki, o katerih se spra.ujemo ob pogledu na fotografijo, so zapisani in hranjeni drugje. »im bolj pa se oddaljujemo od primarne raziskave oziroma kadar s fotogra-fijo pozneje ilustriramo nek drug podoben primer, tem bolj fotografija postaja objekt interpretativnosti, .e zlasti, kadar se poveËuje tudi Ëasovna oddaljenost. V dana.njem Ëasu lahko te fotograf­ije uporabimo v povsem drugaËnem vsebinskem kontekstu. .Fotografija poËne .e kaj drugega, kakor da zgolj reproducira stvarnost ‡ reciklira jo, kar je za moderno druabo kljuËen postopek. V obliki fotografskih podob so stvari in dogo­dki podvraeni novim rabam, pripisovanju novih pomenov, ki presegajo razloËke … resniËnega in laanega, uporabnega in nerabnega …« (Sontag 2001, 162) Kaj nam fotografije povedo o zgodovini in spremembah kraja, o razmerju Ëloveka in naravnega okolja, o .egah in navadah? Fotografsko gradivo iz ©enËurja in Gradenca lahko razdelimo na dva sklopa: materialno kulturo ‡ stavbarstvo in duhovno kulturo ‡ .ege in navade aivljenjskega cikla. Na fotografijah ©enËurja so obcestne hi.e in deli naselja (sredi.Ëe kraja, novo naselje), pokopali.Ëe, spomenik NOB. Na najveË fotografijah so posamezne hi.e, ponekod z doloËenimi detajli, npr. vhod­nimi vrati, s kamnitimi oboki vhodnih vrat ali pa so vidna samo rezbarsko obdelana razliËna vrata. Vsekakor v tem sklopu pogre.amo veË primerov gospodarskih poslopij, npr. hlevov, skednjev ali drugih gospodarskih objektov. Nasprotno pa za Gradenc obstajajo fotografije veË gospodarskih poslopij, ki so leseni in skoraj praviloma kriti s slamo. V intervjujih so zabeleaeni opisi posameznih notranjih prostorov in opreme, ohranjene so tudi tlorisne skice z oznaËitvijo mest, kje stojijo posamezni kosi pohi.tva. Iz povedanega lahko sklepamo tudi o metodah dela, o tem, kje in kako se prepletajo razliËni pris-topi. Tam, kjer ni bilo mogoËe s fotografijo prikazati razisko­valnega dela, so to zabeleaili z risbo in s podrobnim opisom, v tem primeru notranjih prostorov. Drugi sklop fotografij, ki jih po etnolo.ki sistematiki uvr.Ëamo v duhovno kulturo, predstavlja razliËne aivljenjske prilike ‡ praznike, pogrebne slovesnosti, procesijo sv. Re.njega tel­esa, prvega obhajila ter zlate ma.e v Velesovem. Fotografsko beleaenje .pomembnih dogodkov in praznikov« je povezano s ©enËurjem in okolico (Velesovo …), za Gradenc pa tovrstnega slikovnega beleaenja ni. Je pa zato za Gradenc veË fotografij razliËnih kmeËkih opravil, npr. aetve, spravljanja sena, druaabnosti ob kuhanju aganja. Prav tako so tudi te fotografije opremljene s skromnim opisom. Bolj natanËno podobo o teh dogodkih dobimo v intervjuvih, ki ob.irneje poroËajo o obiËa­jih, navadah in praznovanjih. Med raziskovanjem se raziskovalci obiËajno udeleaijo vseh .dogodkov«, pa naj bo to v okviru druaine ali celotne skup­nosti. Tako nam zgoraj na.teta fotografska tematika o dogod­kih kronolo.ko poroËa in vizualno predstavlja dogodke nekega kraj.ega obdobja v letu. John Collier razlaga razliko, prednosti in pomanjkljivosti enega samega posnetka ali pa serije pos­netkov, ki si sledijo v zaporedju. Kulturni pojavi se doga­jajo v Ëasu, zato je pomembno, ali o nekem pojavu naredimo samo en posnetek ‡ v tem primeru imamo samo fotografsko zabeleabo konteksta pojava, ogrodje, ki ima identifikacijsko vrednost kulturnega pojava, ta pa je izsek Ëasa in pojava v prostoru. (Collier 1986, 166) Govorimo tudi o .primrznjenju Ëasa«, kjer .fotografija ohranja za vpogled trenutke, ki jih normalni tek Ëasa nemudoma izpodrine z novimi«. (Sontag 2001, 107) Za podrobnej.o predstavitev ali analizo pojava pa je treba napraviti zaporedje posnetkov, kajti le tako nam bo fotografija pomagala objektivno razjasniti nek pojav v vseh njegovih stopnjah. (Collier 1986, 166) V celotni fotografski zbirki prof. Halperna je 2851 Ërno-belih in barvnih fotografij ter diapozitivov. Veliko veËino barvnih fotografij in diapozitivov, ki pa niso povezani z raziskovalnim delom v omenjenih krajih, je prof. Halpern posnel na svojih poznej.ih obiskih v Sloveniji. Fotografije prikazujejo znaËil­nosti mesta in manj.e kraje, ki jih je obiskal, npr. Prekmurje, Gorenjsko, ©tajersko, Ljubljano z okolico, Ëe omenim samo najpoglavitnej.e regije. Fotografije so dejansko slikovni posredovalec podatkov o stanju, razmerah in predvsem o kulturnih prvinah v doloËen­em Ëasovnem obdobju na doloËenem geografskem obmoËju. Z dana.njega strokovnega gledi.Ëa so fotografije iz Halper­nove zbirke dragocene za nadaljne raziskave zlasti z vidika sprememb in novosti ‡ ne samo za etnolo.ko in antropolo.ko podroËje, paË pa tudi za vrsto sorodnih strok, npr: zgodovino, arhitekturo, krajinsko arhitekturo, geografijo. V sklop celotne Halpernove dokumentacije pa pri.tevamo tudi terensko gradivo (fotografije, terenski dnevniki, poroËila), ki so ga v ©enËurju in Gradencu opravili v .tudijskem letu 2004/ 2005 .tudenti 4. letnika Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo v okviru Vaj iz muzeologije, ki jih vodi dr. Joae Hudales. ©tudenti so se pred odhodom na teren seznanili s Halpernovim gradivom. Delo so opravili zelo kakovostno, saj so ob koncu semestra rezultate svojega dela v navedenih krajih predstavili na razstavi. V sklopu predstavitve dokumentarnega gradiva se prof. Halpe­rnu zahvaljujem za velikodu.no darilo. To ni samo dokumen­tarno gradivo za ozke znanstvene namene, temveË pomemben vidik slovenske kulturne dedi.Ëine, ki je predstavljena tudi na spletnih straneh knjianice univerze v Bradfordu http: //www.brad.ac.uk/library/special/halpern.php in v Library of Congress v Washingtonu http://www.loc.gov/folklife/guides/ Halpern.html. Literatura: COLLIER John Jr.; Collier Malcom 1986: Visual Anthro­poloy. Photography as a Research Method. Albuquerque, University of New Mexico Press. HUDALES Joae; Hudelja Mihaela 2004: Joel M. Halpern in njegovo slovensko gradivo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antro­pologijo. SONTAG Susan 2001: O fotografiji. Ljubljana, ©tudentska zaloaba. Datum prejema prispevka v uredni.tvo: 22. 12. 2005 SRE»ANJA S PROF. HALPERNOM S profesorjem Joelom Halpernom sem se prviË sreËal ob mojem povratku iz Sovjetske zveze avgusta 1962. Kot je poznano, je bil profesor v tistem Ëasu v Sloveniji in je ob pomoËi .tudentov, tudi ali .e zlasti z etnolo.kega oddelka, zbiral gradivo za svoja prouËevanja. Stike sva navezala skoraj gotovo na njegovo pobudo. Verjetno sem mu bil zanimiv kot podiplomski .tudent moskovske univerze, saj je, Ëe se prav spominjam njegovega pripovedovanja, do tedaj ae potoval tudi po Rusiji. Vsekakor pa ga je pritegovalo moje etnolo.ko zanimanje za urbano problematiko in so mu bili, kot kaae, bliae moji pogledi na temeljne etnolo.ke naloge, kot tedaj pri nas bolj ali manj uveljavljena in ustaljena naziranja. Zato si je dal nekatere poznej.e rezultate mojih raziskav prevesti, kot se zdi, .e pred njihovo objavo. To velja za .tudijo o Zeleni jami, ki jo je hotel poldrugo desetletje po njenem natisu v prevodu celo izdati, a je to prepreËila smrt Toussainta HoËevarja, ki bi moral delu napisati ob.irnej.i uvod. Po prizadevanju pro­fesorja Halperna pa je bila pod naslovom Suburban Villagers v prevodu Vilka Novaka ml. objavljena razprava Va.Ëani v obmestju. Profesor Halpern se je oglasil pri meni verjetno vsakokrat, ko je pri.el v Slovenijo oziroma v Ljubljano. Pogosto mi je po.iljal posebne odtise svojih razprav in veËkrat tudi del dru­gih piscev. Posku.al me je povezati z nekaterimi svojimi strok­ovnimi kolegi. Seznanil me je s svojo druaino, gospo Barbaro in hËerami. Z aeno in s hËerko sem bil njihov gost na ladji, ki je bila zasidrana na Reki pred odplutjem v Ameriko. Pa vendar so bila vsa ta povezovanja bolj enosmerna, za kar mi je aal. Razlogi so bili izkljuËno na moji strani. Zaradi pedago.kega dela in sicer.njih obveznosti razliËnega znaËaja na fakulteti in v domaËih strokovnih krogih nisem imel pravega Ëasa za gojenje bolj mnogostranskih stikov. S kulturno in socialno antropologijo v njuni podobi, kakr.no sta imeli pred desetletji, sem se sicer teoretiËno, z branjem in s pregledovanjem litera­ture, seznanjal v Moskvi, vendar me kot celota nista prevzeli. V meni je bilo (in je .e) preveË zgodovinarja, kar je prihajalo do izraza v razgovorih s profesorjem Halpernom, nazadnje v izmenjavi najinih pisem, objavljenih leta 1995 v Glasniku Slovenskega etnolo.kega dru.tva. Datum prejema prispevka v uredni.tvo: 30. 8. 2005 ZELO RAZLI»NI VASI Konec leta 1961 sem bil .tudent drugega letnika na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Preaivljal sem se s pogodbenim delom na tedanjem Tajni.tvu za notranje zadeve Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana. Brakone je bil to poleg razmeroma dobrega .tudijskega uspeha eden od razlogov, da me je profesor Boris Ziherl, predstojnik oddelka, prosil, da bi sodeloval pri terenski raziskavi ameri.kega profesorja Joela Martina Halperna. Ker je .lo za delo v zimskih semestralnih poËitnicah, sem brez veËjega odla.anja pristal na ponudbo, saj sem priËakoval, da se bom nauËil tovrstnih prijemov, kar bi mi utegnilo koristiti tako pri .tudiju kot tudi v sluabi. Sredi januarja 1962 sem se z ameri.kim profesorjem prviË sestal v Kranju. Ker je dobro govoril srbsko, ni bilo teaav s sporazumevanjem, saj sam nisem znal angle.ko. Pokazal mi je svojo knjigo v angle.Ëini, ki je opisovala aivljenje v eni od srbskih vasi. Na podoben naËin je aelel preuËevati tudi dvoje vasi v Sloveniji, in za prvo je izbral prav obmestno vas ©enËur. Opisal mi je zamisel o zbiranju gradiva v tej vasi, in sicer najprej o stanju tamkaj.njega prebivalstva. Povedal mi je, kaj naj bi vseboval popisni list, kamor naj bi vna.al podatke iz gradiva na matiËnem uradu v tej vasi. Dogovorila sva se tudi o vsem drugem in lahko sem zaËel z delom. Obiskala sva Sveta Kobala, podpredsednika Okrajnega ljud­skega odbora Kranj, ki je bil o nameravani raziskavi v blianji vasi obve.Ëen in je dejal, da s strani oblasti ne bo nobenih teaav ali ovir; Ëe pa bi do njih pri.lo, naj se oglasim pri njem. Tedaj so bile tovrstne raziskave domaËih raziskovalcev zelo redke in so pritegnile tudi doloËeno zanimanje pristojnih oblastnih organov, kar je veljalo .e bolj, Ëe je .lo za tujega profesorja. Profesor se je zaËudil, da se poznam s tem funkcionarjem, pa sem mu povedal, da je bil prej predsednik skup.Ëine obËina ©kofja Loka, jaz pa dijak in predsednik mladinske organiza­cije na tamkaj.nji gimnaziji, kjer nam je Kobal vËasih opisoval dogajanje v obËini in Sloveniji; tako sva se spoznala in stike ohranila vse do danes. Nato sva se odpeljala v ©enËur in se oglasila pri .efinji krajevnega urada, matiËarki, ki je bila o zadevi obve.Ëena. Pokazala nama je gradivo, kartoteko stalnega prebivalstva, iz katerega naj bi vna.al podatke v popisni list, in sicer po stanju zadnjega dne leta 1961. Podatke iz kartoteke je bilo treba vna.ati na popisni list formata A-3, in to v dveh izvodih, prvi za omenjenega profesorja in drugi za prevajalca, profesorja Vilka Novaka ml. iz Radovljice. DoloËila sva izgled popisnega lista oziroma vse razpredelnice za vpis podatkov iz kartoteke. Po tem razgovoru sem si uredil .e stanovanje pri druaini Vinka Zormana, po domaËe pri Strupijevih. Z izpisovanjem sem zaËel .e isti dan. NajveËji teaavi sta bili kopirni papir in Ërnilni svinËnik, saj nisem bil navajen na tak pisalni pribor. A na vse sem se kmalu navadil in po .tirinajstih dneh sem delo konËal. Zbrano gradivo sem predal profesorju Halpernu in tedaj mi je tudi izplaËal moj honorar. Denar je vzel iz aktovke in mi ga na hitro podal v roko, nato pa se je nezau­pljivo razgledoval okoli sebe. Ko sem denar na hitro pre.tel, nisem mogel ostati brez pripombe, da pri nas ni bojazni, da bi naju kdo sredi belega dne oropal. Mojo opombo je molËe spregledal in se ni odzval. Honorar ni bil slab in v pol meseca sem zasluail pribliano eno svojo meseËno pogodbeno plaËo. Stro.ke stanovanja in hrane je poravnal profesor Halpern. Ko se je bliaal konec .tudijskega leta, me je predstojnik oddel­ka zaprosil, da izberem tri .tudente, ki bi v poletnih poËitnicah pomagali pri zbiranju podatkov v vasi Gradenc v Suhi krajini. Drugi del slovenske raziskave omenjenega ameri.kega profe­sorja je namreË segel prav v to vas, ki je bila skoraj pravo nas­protje ©enËurju: bila je, kot smo rekli, bogu za hrbtom. Izbral sem Romana Ceja, .tudenta Pravne fakultete v Ljubljani, ter so.olca Janeza Pora in so.olko Leo Tratnik. Povedal sem jima namen terenske raziskave in svoje vtise z zimskega dela v ©enËurju. S strani Oddelka za etnologijo je bil izbran tudi .tudent Andrej Triler, ki je bil sodelavec pri Gorenjskem glasu v Kranju in vnet fotograf ter poznavalec podeaelja. Kdo je izbral oziroma predlagal, kateri naselji naj bosta predmet etnolo.kega raziskovanja? Zanesljivega odgovora ne poznam, iz pogovorov pa sem nekako razbral, da je bila odloËilna beseda profesorja dr. Vilka Novaka, tedanjega predstojnika Oddelka za etnologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Vsaj za ©enËur sta imela nekaj besede tudi dr. Anton Aun, profesor na oddelku za sociologijo, in .tudent Andrej Triler. Z avtobusom smo se odpeljali v Auaemberk, kjer sem se javil na oddelku milice in povedal o na.em prihodu in delu v Gradencu; o tem so bili okvirno obve.Ëeni od svojih pred­postavljenih. Lea se je nastanila v blianji gostilni in pe. hodila v vas ter se zveËer vraËala, mi pa smo od.li pe. naprej in po pribliano pol ure smo prispeli v Gradenc. Nastanili smo se pri druaini Jakoba Goloba, kjer smo se dogovorili tudi za pre­hrano. Spali smo na seniku, hrano pa nam je pripravljala gos­podarjeva aena Ana, ki je skrbela tudi za tri otroke, druainski proraËun pa je polnila zgolj gospodarjeva pokojnina. Re.evali so jih je krava, pra.iË in perutnina v hlevu, njive pa so bile premajhne za gojenje ait. Novica, da so v vas pri.li .tudenti iz Ljubljane, ki naj bi nekaj spra.evali domaËine in si to zapisovali, se je med njimi hitro raz.irila. Ko smo prihajali k posameznim hi.am, so takoj vedeli, da smo prav mi ti pri.leki. SpoËetka smo opazili, da so bili va.Ëani do nas nezaupljivi, ko pa so spoznali, kaj je tisto, kar jih spra.ujemo in si zapisujemo, so se odprli in so nas dobro sprejeli. Anketirali smo tako, da smo va.Ëane obiskali ali doma ali na polju. »e so bili pripravljeni, smo takoj zaËeli spra.evati in si zapisovati, sicer pa smo se dogovorili za poznej.i pogovor. Da bi jih Ëim manj motili pri delu, smo jim veËkrat priskoËili na pomoË pri poljskih delih (aetev, oranje, spravilo krme itd) ali pri hi.nih opravilih (sekanje drv, pomoË pri krmljenju aivine in podobno). Na ta naËin smo anketarji tudi laaje vzpostavili potrebno zaupanje z domaËini. ©lo pa je tudi za na.o pomoË pri opravilih, saj so jo potrebovali, ker so bili stari, starej.i ali aenske. Preaivljali so se na revnih domaËi­jah, le eden iz vasi je hodil na delo v ljubljanski Litostroj. Nazadnje smo se z va.Ëani razumeli zelo dobro in jeseni smo bili povabljeni na trgatev; vabilo smo z veseljem sprejeli. Prav ob trgatvi so nam povedali, koliko teaav imajo s poaari in zato sem za Nedeljski dnevnik napisal kraj.i Ëlanek, ki je bil pod naslovom .Vas z najveË poaari« objavljen 19. oktobra 1962. Andrej je tudi vneto fotografiral, in sicer poslopja, kmeËka opravila, oblaËilne in prehrambene navade in drugo, kar se mu je zdelo zanimivo. Za kraj.i Ëas sta se nam pridruaili .e .tudentki etnologije Marija Rupar in Alenka Novak, ki sta se usmerjali bolj na ozko strokovno podroËje. Prav zaradi tega sem obiskal tudi aupnika v ©mihelu pri Auaemberku, da sem v aupnijski kroniki preveril nekaj podatkov. Ob razgovorih z domaËini nam je kmalu padlo v oËi, da tam prebivajo preteano starej.i ljudje, veËinoma aenske ter nekaj otrok. Spra.evali smo se, zakaj. O tem nam je najveË povedal sam gospodar Golob, ki je bil poleg svojega svaka edini udeleaenec partizanske borbe, postopoma pa tudi drugi va.Ëani. Mladi so po vojni bodisi pobegnili na tuje bodisi se iz domobranskih enot nikoli veË niso vrnili domov, saj jih je neznano kje doletela smrt. Prizadeti so zelo potihoma in z vid­nim strahom omenjali KoËevski Rog, kjer naj bi bili konËali njihovi svojci. Kadar je beseda nanesla na vojno obdobje, je pri domaËinih beseda zastala ali pa je postala pridu.ena. Tedaj so .e bolj pogosto segli po bokalu, ki je bil na mizi ali so ga prinesli s sabo na polje. Da, vino je bilo tod ne le za aejo, saj je bila na razpolago le kapnica, marveË tudi za uteho in pozabljenje. Te pijaËe, vina, mo.ta ali aganja nismo mogli odkloniti niti .tudenti, saj smo na ta naËin laae ohranjali stik z va.Ëani in izvedeli .e kake podrobnosti ali zanimivosti. Ker sem bil brez kreme za po britju, sem za to zaËel uporabljati vino, po vrnit­vi v Ljubljano pa sem pre.el na alkohol, ki je prevzel vlogo mazila po britju in to vlogo igra .e danes. Ko smo opravili anketiranje, smo vsak svoje zbrano gradivo odnesli v Ljubljano, kjer ga je hranil vsak sam, in se preselili v ©enËur. Tam smo stanovali in se hranili pri druaini Franca Svetelja. Tu je anketiranje potekalo praviloma v hi.ah in ne na poljih, kot v Gradencu, saj so bili mo.ki, ali delavci, zaposleni v blianjih tovarnah ali na kmetijskem posestvu v ©enËurju, ali polkmetje, ki so poleg zaposlitve obdelovali .e kmetijo. Socialna slika te vasi je bila zelo drugaËna od tiste v Gradencu. Po tej plati je bilo tu na.e delo laaje kot v Suhi krajini. Tako smo tudi .tudenti spoznali, kak.na velikanska razlika je med aivljenjem v obeh vaseh. Ko smo se o tem pogovarjali anketarji sami, nismo mogli mimo domneve, da je Suha krajina naËrtno ostala zaostala, saj je bila med vojno na napaËni strani. Ko smo z delom konËali tudi v tej vasi, smo se vrnili v Ljubljano, kjer je bilo treba gradivo natipkati. Za to opravilo sem izbral so.olko Hildo Mastnak, ki je v Celju konËala srednjo ekonomsko .olo in ji je strojepisje .lo dobro od rok. Tipkala je na sedeau tedanje .tudentske organizacije (Univerzitetni odbor Zveze .tudentov Jugoslavije) na sedanjem Kongresnem trgu 1 v Ljubljani, kjer je bila honorarno zaposlena. Prav pri tipkanju je po moji domnevi nastala vrzel: vsega gradiva brakone niso pretipkali, zlasti tistega, ki sta ga zbrala Janez Por in Lea Trat­nik. Zaradi tega njunega gradiva ni najti v popisu Halpernove slovenske dedi.Ëine. Natipkano gradivo sta dobila profesorja Halpern in Novak. Sledilo je le .e plaËilo za na.e delo in slovo od ameri.kega antropologa. Ponovno sem ga sreËal .ele 10. maja 2004, ko je bila na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo predstavitev njegovega slovenskega gradiva. Bil je .e prav tako aivahen kot pred 42 leti, jaz pa ae skoraj 12 let v pokoju. Ena od posledic mojega sodelovanja pri tem terenskem delu je bila tudi odloËitev, da sem si diplomsko nalogo izbral prav s podroËja etnologije; mentor je bil profesor dr. Slavko Kremen.ek. Datum prejema prispevka v uredni.tvo: 1. 8. 2005 KNJIANI DAR PROF. JOELA M. HALPERNA KNJIANICI ODDELKA ZA ETNOLOGIJO IN KULTURNO ANTROPOLOGIJO NA FILOZOFSKI FAKULTETI V LJUBLJANI Maja leta 2004 je Oddelek za etnologijo in kulturno antro­pologijo organiziral enodnevni simpozij z naslovom Joel Martin Halpern in njegovo slovensko gradivo. Izkazalo se je, da se prof. dr. Joel M. Halpern, ki je bil na simpozij vabljen kot Ëastni gost, zaradi osebnih razlogov seli in podarja, razdaja ali prodaja svojo bogato domaËo knjiano zbirko raznim instituci­jam, s katerimi je v svojem plodnem raziskovalnem aivljenju tudi sodeloval. S posredovanjem asistenta dr. Joaeta Hudalesa je bil pripravljen del svoje zbirke odstopiti tudi knjianici Odd­elka za etnologijo in kulturno antropologijo. Konec oktobra leta 2004 je iz Amhersta (ZDA) v Ljubljano z ladijsko po.to poslal .est paketov. Po nekaj mesecih, sredi februarja 2005, smo na Oddelek res dobili 147 knjig in separa­tov. Ker je .lo za precej obseano donacijo, smo se na Oddelku pri vna.anju knjig v COBISS odloËili za zunanjo pomoË. Od zaËetka maja 2005 so vse knjige inventarizirane in katalo­gizirane v sistemu COBISS in tako pripravljene za izposojo. V 90. letih prej.njega stoletja se je precej razmahnilo preuËevanje zgodovine zasebnih knjianic in njihovih lastnik­ov. V ta namen je iz.lo tudi precej priroËnikov in seznamov historiËnih bibliografij, ki dajejo raziskovalcem napotke, kako s pomoËjo ex librisov, nalepk, vezav in vpisov identificirati njihovega nekdanjega lastnika. (Dular 1997, 419) Seveda gre v primeru donacije Joela M. Halperna za relativno novej.e knjige, v glavnem iz 50., 60. in 70. let prej.njega stoletja, kjer nam vezava ali tip papirja ne povesta kaj dosti. Lahko pa z gotovostjo trdimo, da je knjige veËinoma kupoval ali pridobil kot dar, saj sta na za.Ëitnem listu ali naslovnici knjige zabeleaena ali prodajna cena ali posvetilo avtorja. VeËina knjig nosi njegov podpis ali aig z njegovim imenom. Nekatere pa imajo na notranji strani platnice prilepljen njegov ex libris. Joel Martin Halpern in njegovo slovensko gradivo. Ljubljana 2004. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za etnolog­ijo in kulturno antropologijo, 2. Ex libris v latin.Ëini dobesedno pomeni .iz knjig oz. iz knjianice«. Gre za napis na platnicah, za.Ëitnem listu ali naslovnici knjige, ki oznaËuje lastni.tvo, zato mu vedno sledita ime in priimek lastnika knjige. Prvotno so vpisovali ex librise lastniki ali prepisovalci lastnoroËno in jim vËasih dodajali eno ali veËbarvne okrase. Pozneje so namesto roko­pisov uporabljali peËate ali reproducirane nalepke, ki so jih izdelovali v grafiËnih tehnikah. Nalepke so bile pogosto okra.ene, opremljene z gesli ali reprodukcijami znanih del grafiËne umetnosti.(Enciklopedija 1989, 85) ©tudij provenience knjig nam lahko marsikaj pove tudi o intere­sih lastnika, obenem pa tudi o delih, ki so nanj vplivala. »e so v njih lastnikove pripombe, komentarji, kritiËne misli, lahko ugotavljamo njegove reakcije na ideje, ki jih knjiga prina.a. (Dular 1997, 419) Iz podarjene zbirke je razvidno, da so lastnika zanimala pred­vsem vpra.anja migracij, spreminjanja ruralnih skupnosti OBZORJA STROKE tema gradivo pod vplivom modernizacije, spremembe na tradicionalnih podroËjih materialne kulture ‡ arhitekture, agrarnih tehnik, bivalne kulture; socialne kulture ‡ .eg, druainskega aivljenja, strukturah sorodstva, strukturah socialnih organizacij na podeaelju in duhovne kulture ‡ glasbe, slovstva, verovanja.1 Kar dve tretjini knjig je s podroËja neevropske etnologije, od tega veËina za obmoËje Azije, delno pa tudi Amerike in Oceanije. Slaba tretjina pa pokriva obmoËje ZDA in Evrope, predvsem Balkana. Avtorji so razliËni ‡ od klasikov evropske in neevropske etnologije in antropologije (Margareth Mead, Oscar Lewis, Jeremy Boissevain, Clifford Geertz, Marvin Harris, Roy A. Rappaport) do povsem poljudnih avtorjev. Konec oktobra pa je knjianica Oddelka za etnologijo in kul­turno antropologijo prejela .e eno donacijo prof. dr. Halperna, ki obsega pribliano 500 monografskih publikacij, separatov in Ëlankov. Tudi v tem primeru se moram zahvaliti asistentu dr. J. Hudalesu, ki se je to poletje odpravil k prof. dr. Halpernu in iz njegove zbirke odbral knjige, primerne za na.o knjianico. Knjiani dar prof. dr. Joela Martina Halperna je za na.o knjiani­co izjemna pridobitev, obogatitev in dopolnitev ae obstojeËe knjiane zbirke, za kar se mu lepo zahvaljujemo. Viri in literatura: DULAR, Anja 1997: David Pearson. Provenance research in book history. London, The British Library. V: Zgodovinski Ëasopis let. 51, .t. 3, 108. ENCIKLOPEDIJA Jugoslavije 1983‡1989. Zagreb; Ljublja­na, Jugoslavenski leksikografski zavod; Mladinska knjiga. Joel Martin Halpern in njegovo slovensko gradivo 2004. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo. Datum prejema prispevka v uredni.tvo: 10. 11. 2005 OSEBNI UTRINKI TERENSKEGA DNEVNIKA Prvi obisk v Gradencu pri Auaemberku, 8. april 2005 Pisal se je petek. Z dvema avtomobiloma smo se ae zgodaj zjutraj odpeljali na terenske vaje v Gradenc pri Auaemberku. Najprej smo se ustavili na obËini Auaemberk, kjer sta nam predsednik TuristiËnega dru.tva in .jager« za morebitno postavitev razstave razkazala dvorano, v kateri se odvijajo razne prireditve in sestanki. Dvorana je v lasti lovske druaine. Pri.el je tudi predsednik lovske druaine in povedal, da mora biti pro.nja za odobritev oddaje tega prostora v namen razstave sklenjena na sestanku upravnega odbora. Sledilo je kosilo v osnovni .oli Auaemberk, nato pa smo se odpeljali v Gradenc, kjer smo v .tirih skupinah hodili po terenu. V skupini sem bila z Lauro in Mojco. Pogovor smo priËele z informatorko .t. 1. Intervju z njo in njenim sinom je potekal precej tekoËe, saj sta bili kolegici na terenu ae pred tem obiskom. Tema pogovora se je navezovala na kmetovanje v njeni druaini in na druaabno aivljenje GradenËanov skozi Ëas. Sama sem veËino Ëasa molËala, le vËasih sem posegla s kakim vpra.anjem, kar je v meni povzroËalo nemir, saj mi ni uspelo vzpostaviti uspe.ne komunikacije. Tako sta neprijetno vzdu.je najverjetneje obËutili tudi kolegici. Ampak Ëe ne gre, ne gre. Pri najstarej.i gospe v Gradencu smo se zadraale dobro uro in pol. SodeË po mimiki obraza in njenih gestah je bila gospa med pogovo­rom malce nervozna. Ob koncu smo izvedele, da je ae precej zamujala s kosilom za vso druaino. Potemtakem si nismo izbrale primernega Ëasa. Pogovor smo nadaljevale v sosednji hi.i, in to z informatorjem .t. 2, s precej zgovornim gospodom srednjih let. Pri tej domaËiji se je moj jezik nekoliko razvezal; razlika je bila oËitna. Ugotovila sem, da mora. biti pri pogov­oru spro.Ëen in pozorno slediti besedam informatorja ter sproti kovati nova vpra.anja. Z veseljem nam je posodil kopico predmetov za razstavo. Nekaj teh predmetov je bilo domaËih, nekaj je bilo odvraenih na smeti.Ëu, od koder jih je informator prina.al, zbiral in hranil. Pogovore informatorjev smo posnele na diktafon, pri vsakem pa smo fotografirale tudi predmete. S tem se je del naËrtovanega terenskega dneva zakljuËil. ZaËel se je spu.Ëati mrak in na terenu smo ostali .tirje .tudenti, ki smo obiskali .e eno domaËijo. Z zanimanjem smo namreË priËako­vali .ramplanje«, kajti prej.njiË, ko so bili .tudentje na terenu, so jih GradenËani povabili k udeleabi tega dogodka. Med tem Ëasom se je gospodinja zelo potrudila in pripravila narezek. V pogovoru, ki ga je vodil Urh, .glavni« vodja na.e .tudentske druaine, je sodelovala skoraj vsa druaina. Okoli sedmih zveËer se je priËelo .ramplanje«. .Ramplanje« je navada, ob kateri se zberejo fantje z vasi in zaigrajo ter zapojejo pesem vsem Joaetom v vasi. Priprave so potekale pri prej omenjeni druaini. Fantje in moaje so prinesli svoja glasbila (harmonika, kitara, pokrovka, plastiËni kanister ...), da so se malo ogreli. Temu je sledil obhod od hi.e do hi.e. Pred vsako hi.o, v kateri stanuje oseba po imenu Joae ali Joai­ca, smo se ustavili. Zapela smo pesem, vsi gostje smo jim Ëes­titali in nato so nas povabili v kuhinjo. Na mizi je bil priprav­ljen narezek (domaËe jedi ‡ salama, paradianik, paprika, sir, kruh), pecivo in vino iz samorodne trte .marnice. Urh in Jernej sta bila v tej dru.Ëini kitarista, Mateja se je ve.Ëe pogovarjala z moami, sama pa sem prevzela vlogo fotografinje. Zadnji obisk je bil pri druaini, kjer smo se vsi zbrali pred priËetkom .ramplanja«. Vzdu.je je bilo prijetno. Veliko se je pelo, bilo pa je treba tudi zaplesati. Meni, ker sem vËasih tudi zadraana, to ni najbolj prijalo. Ampak Ëe so nas tako odprtih rok sprejeli medse, da smo lahko prisostvovali njihovem obiËaju in od njih Ërpali informacije, je bilo treba dati tudi kaj v zameno. V Ljubljano smo se vrnili okoli pol enih zjutraj, polni vtisov in z obËutkom zadovoljstva. Moram priznati, da je bila tovrstna izku.nja nadvse zanimiva, saj smo imeli priloanost sodelovati pri va.kem obiËaju. Drugi obisk v Gradencu pri Auaemberku, 19. april 2005 Dana.nji dan se je odvijal dokaj zanimivo. V dopoldanskem Ëasu smo odrinili iz Ljubljane proti Gradencu. Najprej smo se ustavili v Dvoru, ker smo precej hitro ugotovili, da peljemo v napaËno smer. Za kratek Ëas smo posedeli v va.ki gostilni, v kateri smo bili edini gostje. Preurejena domaËa dnevna soba oz. .hi.a«, v kateri je .e peË, rabi v gostilni.ke namene. Popili smo moËno kavo z mlekom, sicer v prevelikih koliËinah, da smo se predramili. GostilniËar pa se je trudil, medtem ko je pojasnjeval, kako se pride do Gradenca, ustvariti prijetno vzdu.je s priaiganjem radijskega sprejemnika. Pogumno smo se odpeljali dalje, nakar smo se zna.li v slepi ulici. Za pot smo povpra.ali starej.a zakonca, ki sta posedala zunaj pred hi.o. Prijazno sta se odzvala na na. ponovni zdrs. In konËno smo prispeli na cilj. Ae smo na njegovem domu zasaËili informa­torja .t. 2, ki se je zunaj pogovarjal z nekim gospodom iz ZavirË. VnoviË se je izkazal, saj nas je popeljal do studenca, kjer so nekdaj koristili kalno vodo v gospodinjske namene in tudi za aivino. Pred tem nam je razkazal jamo, v kateri so agali apno. Po naslednji skodelici kave in kozarcu .marnice smo jo mahnili do informatorke .t. 3 in ji vrnili fotografije. Njen sin pa se je, kljub temu, da se mu je mudilo v sluabo, potrudil s tem, da je narisal skico poti do .poganke« ‡ mlake z vodo, ki so jo nekdaj uporabljali za preaivetje, ponjo pa so sem pri­hajali tudi ljudje od drugod. UpajoË na uspe.en doseaek smo se podvizali naprej. A ni bilo tako, saj aelenega nismo na.li. Smo pa poznejespoznali, kje smo ga polomili. Sredi vasi smo sreËali informatorja .t. 4, ki nam je povedal, da informatorke .t. 5 ni doma. Informatorka .t. 1 je na svojem dvori.Ëu zla­gala drva in malce smo jo pobarali. Ni nam dovolila, da bi jo fotografirali, a smo jo vseeno, na skrivaj. Potrkali smo tudi na vrata informatorke .t. 5. Ni je bilo doma. Da dela naokoli, je povedala informatorka .t. 1, ko se je sprehodila mimo nas. Dobili smo obËutek, da je dvomila v nas, ker smo se nekaj Ëasa sukali okrog hi.e. Ko smo aeleli poizvedeti kaj veË o informatorki .t. 5, je odvihrala. Kakor da z nami ni hotela veË spregovoriti. SkeptiËni in s Ëudnim obËutkom smo se podali nazaj proti Ljubljani. Gradenc kot svojevrstna vasica Po besedah neke informatorke je Gradenc edina sloana vas v vsej Suhi Krajini. Ljudje se druaijo ob praznikih, si medsebojno pomagajo in delujejo kot skupnost. Vas .teje pribliano 50 preb­ivalcev. Precej se jih je ae izselilo po drugih slovenskih krajih, nekateri so od.li v tujino, nekaj pa jih je tudi ae pomrlo. Zanimivost kraja, med drugim, je ta, da na robu vasi od pet do sedem let stoji vikend premoane druaine, ki ga va.Ëani imenujejo .parlament«. Odkar je lastnik zbolel, v ta kraj ne zahaja veË tako pogosto, zato pa prihaja njegov sin. Poslopje je ograjeno in varovano s kamerami ter s slovensko zastavo, izobe.eno v bliaini vhoda. Celotna posest v vasi nedvomno izstopa. V primerjavi z drugimi domaËijami v Gradencu je ta odsev domaËije z drugaËno strukturo. Informatorka .t. 5, va.ka posebnica, ae veË kot 20 let aivi sama v stari hi.i. Va.Ëani pravijo, da zbira predmete s smeti.Ë. Tudi pomoËi od va.Ëanov ne sprejme. Zaradi tega je v njihovih oËeh nekaj posebnega. Menim, da ljudje osebi, ki aivi brez sorod­nikov, takoj nadenejo oznako, saj ne sovpada z njihovim naËi­nom aivljenja. Sicer je .e vedno del njihove skupnosti, vendar drugaËen in morebiti manj normalen kot veËina. Odprtost in dostopnost skorajda veËine domaËinov je kakov­ost, zaradi katere vas dejansko funkcionira kot aiv organizem, ki skozi svoj obstoj doaivlja spremembe in dosega zavidljive rezultate. Metodolo.ki vidik terenskega dela Vloga raziskovalca na terenu je .e vedno nehvaleana stvar. PoËuti. se kot vsiljivec, ki vdira v svet intimnosti drugih ljudi. Kar tako. Z edinim namenom, da poizve kaj od njih in da se ustvari reË v pisni obliki. Po drugi strani pa je nujno potrebno, da se beleaijo naËini aivljenja ljudi na doloËenem obmoËju. Kot navaja Rajko Mur.iË, .njihov naËin aivljenja je v svojem bistvu neprestana improvizacija, v kateri se tradicija pretvarja v inovacijo«. (Mur.iË 1995, 147‡153). Preteklost se izoblikuje v prihodnost skozi sedanjost; stara vedenja, znanja in ve.Ëine s podroËja materialne, duhovne in socialne kulture lahko ostajajo nedotaknjena ali pa so lahko osnova za nastanek neËesa novega, bolj.ega. Ta fluidnost je gonilo kultur(e). Izku.nja terenskega dela se pridobiva z nenehno prakso. Zmeraj pa ostaja majhen dvom (v smislu etiËnega vpra.anja) v raziskovanje na terenu, ki pa se mora vseskozi prelivati v nekaj, kar podkrepi pravi smoter ciljne raziskave. Kajti mojstrstvo terenskega raziskovalca se kali skozi ne.teto vzponov in padcev, slednji pa so sploh kljuËnega pomena. Suma sumarum, pri terenskem delu ne gre zgolj in samo za pridobivanje obilice podatkov, ampak tudi za spoznavanje drugih ljudi in nenazadnje tudi sebe v odnosu do njih. Literatura: MUR©I», Rajko 1995: Oddaljeni pogled na preplete etnolo.ke samorefleksije. Etnolo.ki raziskovalni programi. V: Rajko Mur.iË in Mojca Ram.ak (ur.), Razvoj slovenske etnologije od ©treklja in Murka do sodobnih etnolo.kih pri­zadevanj. Ljubljana, Slovensko etnolo.ko dru.tvo, Znanstveni in.titut Filozofske fakultete, 147‡153. Datum prejema prispevka v uredni.tvo: 14. 11. 2005 OBZORJA STROKE tema gradivo DNEVNI©KI ZAPISKI S TERENA V ©EN»URJU Predstavila bom izseke iz terenskega dnevnika, ki sem ga pis­ala po vsakem etnografsko-raziskovalnem dnevu v ©enËurju. Dnevnik je bil podlaga za poroËila in elaborat o ©enËurju, ti pa so rabili za pripravo razstave z naslovom ©e pomnite ©enËur v .estdesetih? Razstavo smo pripravile .tudentke Ëetrtega let­nika oddelka za Etnologijo in kulturno antropologijo, in sicer na podlagi fotografij in raziskovalnih izsledkov o ©enËurju, ki so nastali leta 1961 in 1962 ob raziskovanju ameri.kega antropologa Joela Martina Halperna s slovenskimi .tudenti etnologije in sociologije. Na. mentor je bil asistent dr. Joae Hudales, priprava razstave pa je bila na.a naloga v okviru vaj iz etnolo.ke muzeologije. Za predstavitev sem izbrala terenski dnevnik prvega obiska ©enËurja, kjer smo teren .ele spoznavali, in terenski dnevnik tretjega obiska, ko smo se .tudentke po tematskih sklopih ae natanËneje pogovarjale z informatorji. Prvi obisk ©enËurja, 11. 3. 2005 Devet .tudentk, ki sodeluje pri tej nalogi, domuje na razliËnih koncih Slovenije, zato smo se organizirale tako, da sta dva avtomobila priËela pot v Ljubljani, dva pa iz gorenjske smeri proti ©enËurju. Sestale smo se pred Mercatorjevo trgovino v ©enËurju, kjer sta se nam pridruaila .e etnologinja Tatjana Dovaan Eraen iz Gorenjskega pokrajinskega muzeja v Kranju in prof. Hudales. Prvi dan smo po terenu hodili vsi skupaj, za naslednje dni pa smo se .tudentke ae razdelile po skupinah. Prvi vtis ‡ tipiËna obcestna vas. Najprej nas je presenetila dru­gaËna podoba Pipanove ulice v ©enËurju, saj smo si predstavo ustvarile na podlagi fotografij Halpernovih zbiralcev iz leta 1961. Opazile smo, da so hi.e v zasnovi ostale iste, le fasade so se v veËini primerov spremenile. Na sprehodu skozi ©enËur smo se ustavili ob hi.i, ki naj bi ae skoraj mejila na Srednjo vas. Ker se je va.Ëan, ki nam je hi.o predstavil, leta 1964 v ©enËur priaenil z Notranjskega, nas je za podrobnej.e informacije napotil k svoji aeni. Za Gorenjsko je znaËilno ‡ da se posesti ne bi delile ‡ da se je precej moa priaenilo na aenino posest, predvsem v kajaarskem okolju, kar je ©enËur nekdaj bil. Hi.a pri Naurum je imela na dimniku letnico 1867, dokler priaenjeni va.Ëan tega dela hi.e ni pren­ovil. Gre za dobro ohranjeno pritliËno hi.o, ki je spomeni.ko za.Ëitena. Iz nje je bilo nekaj predmetov odne.enih tudi v muzej, npr. plug oz. drevo (leseni plug, ki se je na tem koncu verjetno rabil do druge svetovne vojne, morda .e dlje). Hi.a je imela tudi Ërno kuhinjo, v kateri so pod stropom su.ili meso. Dopoldan smo z etnologinjo Tatjano Dovaan Eraen in prof. Hudalesom obiskali nekdanjo .olsko raËunovodkinjo, ki nas bo vkljuËila v socialno mreao prebivalcev ©enËurja. S .tudentko Sa.o Starec bom zaenkrat sodelovala pri pogov­oru z lastnikom pekarne pri Umnikovih. Aal je njegova aena v bolni.nici, zato se bova .ele ta teden dogovorili za pogovor z njim. Najino izhodi.Ëe je Halpernova fotografija pekarne iz leta 1961, pred katero je parkiran avto. Predelali bova knjigo avtorice Anke Novak Hrana v ©enËurju, ki je iz.la ob razstavi Gorenjskega muzeja v Kranju. Sku.ali bova dobiti za ©enËur znaËilne kulinariËne recepte in izbrskati vse, kar je povezano s tamkaj.njo takratno hrano. To obdobje je bilo precej revolu­cionarno na podroËju shranjevanja in priprave hrane. Trudili se bova orisati poloaaj pekarne, ki je imela v kraju verjetno pomembno vlogo. Pozorni bova na osebne spomine in dog­odke omenjenega obdobja. Gotovo bo mogoËe dobiti tudi kak predmet iz .estdesetih let, ki bi bil lahko povezan s pekarno. ©tudentke smo obiskale muzej v ©enËurju, kjer smo v zgornjem razstavnem prostoru opazile napako pri postavitvi razstave. Panoji s fotografijami nekdanjega .enËurskega aiv­ljenja in komentarji o njem so zakrivali razstavljene predmete. Ogled te razstave pa nam je dal dobro iztoËnico za na.e delo. Menim, da bi morala biti na.a razstava obvezno postavljena v ©enËurju in nikakor v Kranju, saj bi tako izpadla iz konteksta. Ker so Halpernove fotografije ©enËurja na.e izhodi.Ëe, bi bila resniËna .koda, Ëe bi jih na razstavi predstavili le pe.Ëico. Ideja o tem, da bi se v ozadju vrtele vse Halpernove fotografije ©enËurja, je zelo dobra. Koncept razstave, da preko fotografij, zgodb in predmetov naredimo prerez leta 1961, pa je tudi zani­miv in glede na na.e razmere najlaaje izvedljiv. Na.a naloga je zbrati zgodbe, spomine in predmete iz omenjenega obdobja. Ti naj bi odsevali .estdeseta in na ta naËin ustvariti preteklo .enËursko vzdu.je, kar bi pritegnilo tudi domaËine. Pozorne bomo morale biti na postavitev razstave, ki bo odvisna tudi od zbranega gradiva, denarja in razstavnega prostora. Taka razstava pa vkljuËuje .e predstavitveno bro.uro. Vsekakor bo zanimivo brskati po mapah .tudentov, ki so ©enËur raziskovali v .estdesetih in primerjati dana.nje poglede informatorjev na .estdeseta leta z nekdanjimi. Morda opazimo tudi metodolo.ke razlike med dana.njim in tedanjim delom .tudentov. Tretji obisk ©enËurja, torek 22. 3. 2005 Tretji obisk ©enËurja je temeljil na raziskovanju otro.tva iz zaËetka .estdesetih let. Ta del vkljuËuje informacije o tem, kako so otroci preaivljali vsakdan, prosti Ëas otrok ‡ igro, posebne dogodke in otro.ke spomine, hrano in pijaËo tistega Ëasa ter formalno in neformalno izobraaevanje otrok. S Sa.o sva se pogovarjali z vzgojiteljico v .enËurskem vrtcu. Ta je odra.Ëala v ©enËurju in je bila prav v zaËetku .estdesetih let v niajih razredih osnovne .ole. Kot informatorka se je izka­zala za zelo primerno. Svojega otro.tva v .estdesetih letih se dobro spominja in ima kar nekaj stvari, ki bi nam jih posodila za razstavo (npr. pionirsko Ëepico in rutico, album s sliËicami igralcev iz aveËilnih gumijev, ki so jih zbirali v .estdesetih letih ...). Pogovor smo zaËele s spomini na igre in igraËe iz njenega otro.tva. Spominjala se je, kako je pozimi oËe razkuail prostor, v katerem se je klalo. V njem si je informatorka uredila majh­no otro.ko stanovanjce za igranje. Tja so postavili smreËico, tam je imela kot deklica pravo posodje, ki ga njena mama ni veË rabila. Tam se je z drugimi otroki igrala trgovino. Hi.ko so si otroci pozimi naredili tudi na steptanem snegu. Z malo igraË so se odliËno zna.li, mnogo bolje kot dana.nji otroci. Iz .katel za Ëevlje je rada izdelovala posteljice za punËke; te je oblazinila in opremila z vrvicami, da je .katlo lahko vlekla na njivo, kamor je morala na delo s star.i, saj je doma .e niso pu.Ëali same. Informatorka se je spomnila, da je iz .katle sama izdelala fotoaparat ter z njim slikala otroke, nato pa je narisala slike teh otrok in jim jih podarila. Prav tako je iz ostankov blaga rada .ivala obleke za punËke. Vsako nedeljo so se otroci igrali ob gozdu v ©enËurju, kjer je sedaj teni.ko igri.Ëe. Najraje so se igrali med dvema ognjema ali pa so plezali po drevesih. Ob gozdu je bila tudi gramozna jama, v kateri so se otroci zadraevali predvsem pozimi, saj jim je bil poleti ljub.i hladnej.i gozd. Pozimi so se lahko v gramozni jami smuËali in sankali. Dekleta in fantje so se ponavadi igrali skupaj, le da so pozneje fantje igrali ae .ah, deklice pa ne. So se pa deËki igrali tudi na aupnijskem vrtu oz. igri.Ëu ‡ nogomet, rokomet, odbojko; dostikrat so se jim pri igri pridruaili aupniki. Aktualne so bile tudi didaktiËne igraËe: .pana, vrtavka in tombola, kot jih je oznaËila informatorka. Pri .pani je bila na kartonu narisana razpredelnica, ki so jo otroci naredili sami, z doloËenimi stiËi.Ëi Ërt, kjer je volk poairal ovce. Ta igra se je igrala s fiaoli. Pri igri z vrtavko je bil lahko v igri tudi denar, glede na smer, v katero se je ta odvrtela. Za veliko noË so otroci spu.Ëali jajca po perilniku, s kat­erim so perice prale perilo. Tudi to igro se je igralo za denar. ZnaËilna igra za omenjeni praznik je bilo .e sekanje pirhov in pomaranË. Pirhe se je sekalo s kovancem; tisti, katerega kovanec je ostal v pirhu, je moral drugemu izroËiti svoj pirh. Te velikonoËne igre sedaj revitalizirajo tudi v ©enËurju in na Kokrici. Od mladinskih organizacij iz .estdesetih let je informatorka omenila dan pionirjev, ko so bili otroci v .oli sprejeti med pionirËke. Potrebna je bila pionirska zaobljuba zvestobe domovini, prejeli pa so .e pionirske Ëepice ‡ titovke in rdeËe rutice. Ta dan je bil 29. november, ki je bil poleg novega leta najpomembnej.i dan za .olske otroke. Na dan mladosti so v ©enËurju prirejali nogometne in odbojkarske tekme, sicer pa se informatorka spominja poznej.ih obdobij. Ko je .tudirala v Ljubljani, so otroke iz vrtca peljali na stadion, kjer je bila prireditev. Kot otroci so ©enËurjani ob popoldnevih pasli krave in si v nar­avi izdelovali hi.ice iz blata in palic. Ko so krave proti veËeru prignali domov, se informatorka spominja rednega poslu.anja .»etrtkovih veËerov« na radiu; ta oddaja je otrokom priËarala prazniËno vzdu.je. Takrat so po radiu poslu.ali predvsem narodno-zabavno glasbo. Informatorka je posebej omenila izvajalca Mi.kota. Po televiziji so spremljali tudi .Slovensko popevko«, predvsem se spominja Marjane Draaj. Slovenske popevke nobeden ni zamudil. Zbirali so se pri tistih, ki so imeli televizijo. Radi so gledali tudi igrice Naceta SimonËiËa ter nadaljevanko .Izgubljeni v vesolju«. Po radiu so ob nedel­jah zveËer radi prisluhnili Marjanu Kralju, ob osmih zjutraj pa otro.kim radijskim igram. Radio je bil v .estdesetih letih bolj dostopen in raz.irjen kot televizija. Kadar je kdo umrl, se radia ni smelo poslu.ati. »as aalovanja je bil odvisen od poko­jnikove druaine. V .enËurski dvorani in pozneje v zadruanem domu so pred letom 1960 prirejali igre, pozneje je bila na tem podroËju praznina. Telefona .e niso imeli. Plese so prirejali v Delavskem domu v Kranju, teËaje plesa pa v Kranju in Zalogu pri Cerkljah. V kino so se v Kranj vozili s kolesi. Nekaj Ëasa, morda med letoma 1960 in 1965, so filme vrteli tudi v zadruanem domu. Organizirano so peli v zboru; eden takih je bil v Srednji vasi. Imeli so gasilski pevski zbor, cerkveni zbor in godbo, ki jo sedaj v ©enËurju obujajo. V veËja mesta kot otroci niso hodili. V Kranj je vËasih .el informatorkin oËe in ji od tam prina.al tortico indijanËka. V Kranj so star.i peljali otroke k zdravniku ali zobozdravniku. V Ljubljano pa je .la informatorka prviË z oËetom, ko sta v bol­nici obiskala mamo. Tam kot deklica, ki je bila vajena zunan­jega, preprostega strani.Ëa, ni upala na angle.ko strani.Ëe. Informatorkina teta je bila .ivilja, oËe pa je delal v Tekstilin­dusu, zato je bila vedno lepo obleËena. V .estdesetih letih so jim veËino oblek se.ile .ivilje, oblek ponavadi niso kupovali. Informatorka se spominja revije Na.a aena, s pomoËjo katere so lahko spremljali modo. Kavbojk niso nosili, se pa spominja, da so gospodinje nosile bele predpasnike. V .estdesetih letih so otroci ae poznali Cockto. NekoË ji je menda fant, ki mu je bila v.eË, kupil to novo pijaËo in nerodno ji je bilo, ko ji je prodajalka rekla, naj jo spije kar v trgovini. Sladoleda .e ni bilo. Sladkarije so bile tortice, indijanËki, bonboni ‡ pisani zama.ki, ki so jih kupovali na kile. Kupovali so tudi rum plo.Ëice in aveËilke, ki so bile zavite, v .katlicah pa sprva Ërno-bele, nato pa ae barvne slike s fotografijami filmskih igralcev. Te so vstavljali v albume in informatorka enega .e hrani. Otroci so prav tako zbirali prtiËke in vaigaliËne .katlice. Na teh so bile upodobljene razliËne teme, npr. dirke s konji ali pa ptice. Fantje so se ukvarjali z zbiranjem prospektov avtomobilov, kar se jim je zdelo posebno imenitno. Od revij so mladi poznali KurirËka in Pionirski list ter knjiaice iz zbirke »ebelica. Aktualne so bile Mohorjeve knjiaice in Pratika. Otroci so brali sami, saj so bili star.i prezaposleni. V .estdesetih letih so ob koncu osnovne .ole ae radi poslu.ali Beatle in plesali charlston. Plo.Ëe so zaËeli kupovati, ko so dobili gramofon, prej pa so hodili glasbo poslu.at tja, kjer so gramofon ae imeli. Gramofon so tako poslu.ali ob nedeljah. Informatorkin starej.i brat je v tistem Ëasu ae nekaj zasluail, zato so imeli pri hi.i gramofon. Brat je pripeljal tudi svoje prijatelje, s katerimi se je informatorka uËila sodobnej.ih plesov. Glavna hrana sta bila krompir in zelje, ob nedeljah pa je na mizo pri.lo bolj.e kosilo z obvezno govedino, ki so jo OBZORJA STROKE tema gradivo obedovali .e v ponedeljek, Ëe je je kaj ostalo. Ob nedeljah je bilo, kadar so klali, za popoldansko malico meso. Sicer mesa niso jedli pogosto. DomaËini so meso prodajali, za ta denar pa kupovali olje in sladkor. Po mnenju informatorke v .estdesetih letih prehrana .e ni bila pestra, pa ne zato, ker ne bi imeli sestavin, temveË zato, ker so gospodinje kuhale tako, kot so bile vajene od doma. ©estdeseta je ae zaznamovala Argo juha, konzerve pa so bile zelo redke. Marmelado so prodajali na kile, zavito v papir. V aivilski trgovini v ©enËurju so ljudje vËasih kupovali ne le jabolka na kilo, ampak tudi, kadar jih je doma zmanjkalo, le eno jabolko ali dve. Iz jabolk so mame kuhale marmelado, kruh pa so najveËkrat pekle v domaËi peËi. Mesni zajtrk ‡ doruËak je bil izjemno priljubljen, jedli so ga le malokdaj, pri nekaterih le enkrat letno. Doma so redno vlagali paprike. Hrana, ki so jo prinesli priseljenci, ni bila posebno raz.irjena, razen vrteËega odojka na veselicah. Hladilnikov .e niso imeli, zato so hrano spravljali v kleteh, v zemljankah. Prvi pralni stroj pa je njihov stric .pre.vercal« iz Italije. PolitiËno jim v .estdesetih letih ni bilo treba skrivati pripadnos­ti cerkvi. Krst, birma, vse se je javno odvijalo. Le za doseganje vi.jih poloaajev naj bi se bilo treba vkljuËiti v KomunistiËno partijo. Po drugi svetovni vojni je pri.lo veliko priseljencev iz nekdanjih jugoslovanskih republik in po informatorkinih bese­dah naj bi se ©enËurjani dobro razumeli z njimi, Ëeprav je bilo pozneje (po .estdesetih) nekaj veË nestrpnosti. Informatorka je poznala nekaj takih priseljenih delavcev, ki jih je imela njena teta na stanovanju in menda so se prav lepo obna.ali. Eden je celo igral kitaro in informatorka se je vanj zaljubila. Ogla.evanja ni bilo tako veliko. Informatorka se spominja rek­lamnih oglasov za Coca Colo, punËke, ki je sedela na .katlici za Globin, Kra.evih .katel ter bombonov 505. Druaina je na izlete odhajala s konjem in z vozom. Preden so .li na izlet, na primer na Brezje, je oËe prej pripravil konja in voz. »e so kot druaina potovali, so se peljali z bolj.im vozom ‡ zapravljivËkom. Spomni se popusta za vlak, ki je takrat obstajal, in ki si ga lahko izkoristil enkrat letno. Obstajali so .e sindikalni vlaki ‡ z njimi sta se vozila njena star.a. Sama je videla morje pred svojimi star.i, saj je bila v koloniji v Sten­jaku. Otroke so takrat v .olah skoraj dobesedno prosili, naj se udeleaujejo kolonij, vendar je bil njihov obisk sprva slab, saj je bilo ljudi strah pu.Ëati otroke brez nadzorstva star.ev. Pogo­sto so romali na Brezje, ki je bilo blizu. Poleti so na Krvavec hodili na izlete, pozimi pa tudi smuËat. VeË otrok iz ©enËurja je hodilo na Krvavec zaradi zdravljenja oslovskega ka.lja. Take otroke so zavili v .deke« in jih peljali z odprto aiËnico. Od prevoznih sredstev se informatorka spominja fiËotov ‡ Fiat 500, avtobusov in motorja od strica, ki je bil policaj. Ob neki poroki so se vozili z velikim ameri.kim avtom Buickom. ©enËurski duhovnik je sli.al ta del pogovora in pripomnil, da so se aupniki veËkrat vozili z motorji. Najpogosteje se je kole­sarilo. Tudi Ëe jim ni bilo treba nikamor, so se otroci na primer odloËili obiskati prijateljevo teto, in vsi so sedli na kolesa. Hodili so na kopanje v Kokro na Milje ter v Kranj na bazen. Ob birmi, se spominja informatorka, so dekleta ae nosila kraj.e kostime, obleke, na glavi pa .e vedno venËek. Zjutraj so jih obdarovali z uhani, ogrlicami, sladkarijami, po birmi pa so doma pripravili kosilo. Njen brat je pripeljal prijatelje iz Ljubljane in skupaj so igrali namizni tenis. Dedka mraza so imeli v .oli. Vsa leta ga je igral isti ©enËurjan. Prihajal je v .olsko dvorano in takrat so jim pripravili posebno malico: hrenovko, aemljo in pomaranËo. Za to priloanost so razred tudi okrasili. Dedek mraz je bil le stvar .ole, ne pa tudi doma. Praznovali so ga vsako leto, skozi vso osnovno .olo. Obdarovali so jih obiËajno le za Miklavaa. Takrat so dobili fige, sadje, kako Ëokolado. Miklava je hodil po hi.ah in star.i so morali za to kaj nastaviti. Silvestrovalo se je doma, vËasih v dvorani v ©enËurju, v njej pa so bila toliko bolj redna pustovanja. Sejmov za aegnanje se ne spomni veË, spominja pa se Gorenjskega sejma v Kranju, ki je veljal za pomemben dogodek. Po sejmu so v Kranju tudi obedovali. ObËinski praznik Kokr.ke Ëete je bil decembra. Takrat so bile .e krajevne skupnosti, zato so ta praznik imeli tudi ©enËur­jani. Pri tem prazniku so nastopali .olski otroci in pa dru.tvo borcev. Informatorka se spominja, kdaj je bilo zgrajeno letali.Ëe Brnik, predvsem pa letalske nesreËe, ki se je zgodila v .estdesetih letih. Zasli.al se je moËan pok, nato pa so vsi hiteli na kraj nesreËe, otroci kar s kolesi. Sama se spominja predvsem pripovedovanja o nesreËi, Ëe. da naj bi z dreves viseli udi, torbice ... od takrat jo je strah letenja, kot verjetno .e marsikaterega ©enËurjana. Datum prejema prispevka v uredni.tvo: 14. 11. 2005 ©EN»UR IN GRADENC ‡ RAZSTAVI GRADIVA JOELA M. HALPERNA Na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani smo redni in izredni .tudentje Ëetrtega letnika pri vajah iz etnolo.ke muzeologije pod vodstvom prof. Joaeta Hudalesa pripravili dve razstavi. Dve skupini sta na podlagi gradiva, ki ga je zbral prof. Halpern s .tudenti v 60. letih 20. stoletja in z rezultati lastnega terenskega dela spom­ladi 2005 pripravili razstavi v ©enËurju pri Kranju in Gradencu v Suhi krajini. NajveË gradiva izhaja iz let 1961 in 1962, ko so tedanji .tudentje etnologije (Roman Cej, Pavle »elik, Majda Rupar, Milica Var.ek in Alenka Novak) fotografirali razne dogodke v ©enËurju in stavbno dedi.Ëino v Gradencu. Rezultat njihovega dela sta dva obseana fascikla, v katerih so zbrani vpra.alniki, terenski zapisi in intervjuji s prebivalci razliËnih starosti in poklicev iz ©enËurja. Z lastnim terenskim delom (intervjuji) smo .tudentje zbrali spomine o ©enËurju v 60. letih 20. stoletja in analizirali aktualno stanje v Gradencu. Omenjeno gradivo hrani dokumentacija Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo. V ©enËurju je nastala razstava z naslovom ©e pomnite 60. leta? s poudarkom na Ëasu, ko je raziskoval prof. Halpern. Razlog za postavitev razstave o 60. letih je bil predvsem v velikosti kraja, saj bi bilo v tako kratkem Ëasu, kot smo ga imeli na voljo (dobra dva meseca), skoraj nemogoËe zajeti naËin aivljenja celotne .enËurske populacije. Poleg Halpernovega gradiva so bili na razstavi .e razni predmeti, ki so bili v 60. letih 20. sto­letja del vsakdanjega aivljenja tamkaj.njih ljudi. Ekipa devetih .tudentk (Anja Jerin, Svetlana PeriË, Anja Nikolov, Nastja Strnad, Tina Kene, Sa.a Starec, Simona Govednik, Tatjana AbriË in Kaja Beton) je v ©enËurju veË dni zbirala gradivo in predmete iz .estdesetih let. Najbolj zanimivi so bili radioaparat z gramofonom, otro.ki voziËek z baldahinom, vinilne plo.Ëe in skiro (skirca). Nekatere predmete so posodili informatorji, veËino pa Gorenjski muzej Kranj. Poleg Gorenjskega muzeja so pri nastajanju razstave sodelovali .e ObËina ©enËur, ki je prispevala veËino finanËnih sredstev, Osnovna .ola in vrtec ©enËur sta odstopila razstavni prostor (telovadnico v vrtcu) ter poskrbela za malico, MedobËinski muzej Kamnik pa je posodil razstavne panoje. Na.e raziskovanje se je zaËelo ae v predavalnici, ko smo pregledali pred kratkim pridobljeno gradivo, ki je vsebovalo fotografije stavbne dedi.Ëine in nekatere cerkvene dogodke, kot so prvoobhajilna procesija, zlata ma.a lokalnega aupnika in narodne no.e, procesija svetega Re.njega telesa in pogreb Janeza Vehovca. V veliko pomoË so nam bili intervjuji, saj je bilo iz njih mogoËe dobro rekonstruirati aivljenje v ©enËurju v omenjenem Ëasu. Preden smo se odpravili na teren, smo se dogovorili o temah, ki so nas najbolj zanimale in izloËili najbolj zanimive fotografije. Teme na razstavi so se dotikale tako splo.ne podobe ©enËurja v 60. letih, ko je bil bistveno manj.i in bolj ruralen kot danes, kot otro.tva in zbirateljstva, prehrane in gospodinjstva, praznikov, druaenja, obrti in ae takrat delujoËega .Avto moto dru.tva«. Pri postavitvi razstave smo izhajali iz .ir.ega pogleda na raziskovano okolje: .Obdobje 60. let je zaznamovala mo- OBZORJA STROKE tema poroËila dernizacija. V domove je prihajala televizija, uveljavljali so se elektriËni gospodinjski pripomoËki, avtomobili ... Te novosti in vsakodnevni stiki z mestom so vplivali na naËin aivljenja ljudi, in sicer na prehrano, oblaËilni videz, zaposlitev, preaivljanje prostega Ëasa, mobilnost ...« Tudi .tevilo prebivalstva se je stalno poveËevalo, tako da se je socialna struktura spreminjala skupaj z gospodarskimi spremembami. To je bil na. prvi veËji projekt, ki smo se ga lotili precej nego­tovo. Najprej je bila potrebna sondaaa in zaËetni negotovosti je sledilo navdu.enje nad nepoznanim terenom in prijaznostjo, ki so nam jo naklonili informatorji. ©tevilo informatorjev je bilo glede na .tevilo prebivalcev ©enËurja razmeroma majhno, vendar nas je ena izmed informatork, Ljudmila Kepic, usmer­jala k najbolj zanimivim in zgovornim sogovornikom. Delo na terenu je bilo predvideno za petke in loËeno na opravljanje intervjujev in dogovore o odprtju razstave. Zaradi prilagajanja informatorjem in njihovemu prostemu Ëasu, na teren nismo vedno odhajali skupaj, ampak tudi loËeno in brez profesorja, navadno po parih. Terensko delo je pokazalo, da se sogo­vorniki teako natanËno spomnijo obdobja iz 60. let, saj je od takrat preteklo 40 in veË let. Tisti, ki so bili takrat otroci, so se spominjali le doloËenih stvari, povezanih s .olo ali prehrano, starej.i pa so se spominjali takratnega reaima. Rezultat dela je bil torej mozaik informacij, ki so skupaj z intervjuji iz 60. let oblikovale konËno podobo razstave. Delo se je stopnjevalo do zadnjega tedna, ko smo po.iljali vabila, objavili vabilo v obËinskem glasilu Jurij in oblikovali zloaenko, se .e dogovarjali za panoje, ki smo jih tik pred zdaj­ci dobili v MedobËinskem muzeju Kamnik, in ko smo Ëakali, da se natisnejo besedila in fotografije, ki so .krasile« omen­jene panoje. Postavitev panojev in vitrin je bila za skupino deklet zahtevna naloga, vendar smo s skupnimi moËmi in pomoËjo prof. Joaeta Hudalesa razstavni prostor pripravile v nekaj urah. Pri postavljanju razstave je bilo potrebnega veliko improviziranja, vendar je bil rezultat presenetljiv. Postavitev razstave je bila kljub zaËetni.ki nerodnosti premi.ljeno zasno­vana in liËno oblikovana. Zraven je seveda spadala pogostitev, ki smo jo s pomoËjo .ole pripravile .tudentke. Na odprtju, ki je bil 13. maja popoldne, je bilo veliko gostov in obiskovalcev. Po pozdravnem nagovoru je sledil kraj.i govor dr. Joaeta Hudalesa, ki je predstavil Halpernovo raziskovanje in aivljenjsko delo. Kot predstavnik ObËine ©enËur je spre­govoril g. Aleksander Sa.o Zupan, ki je predstavil njeno delo na podroËju kulture. Dogajanje je popestrila skupina otrok iz vrtca .PalËek«, ki je pod vodstvom dveh vzgojiteljic odigrala nekaj starih otro.kih iger in odplesala nekaj plesov. Na koncu uradnega dela smo se .tudentke zahvalile vsem sodelujoËim pri nastajanju razstave in svojim informatorjem v znak hva­leanosti podarile cvetje. Po konËanem uradnem delu je sledil ogled razstave in pogostitev z druaenjem. Dr. Hudales in .tudentke smo za Gorenjsko televizijo opravili kraj.i pogovor o svojem delu in nastala je kraj.a reportaaa. Kljub temu, da je bila razstava za ogled odprta le tri dni, je bilo obiskovalcev veliko, odzivi pa zelo pozitivni. Ker je bila razstava odprta med vikendom, sta bili tam stalno dve .tudentki, ki sta po potrebi obiskovalce vodili po razstavi. Posebno veliko obiskovalcev je bilo v nedeljo, saj se je na razstavi ustavilo mnogo sprehajalcev razliËnih starosti. ©e posebno zanimiva je bila razstava za starej.e prebivalce kraja, saj se jih je veliko spominjalo tega Ëasa, nekateri pa so se celo prepoznali na fotografijah, ki jih je posnela ekipa prof. Halperna. Med zanimivej.e dele razstave po mnenju obisko­valcev spada pano o oblaËilni kulturi, veliko pogledov pa se je ustavilo tudi na starem otro.kem voziËku in skiroju, ki je bil zelo popularen ae v 60. letih 20. stoletja, nato je njegova upo­raba zamrla, v 21. stoletju pa je ponovno pridobil na pomenu. Obiskovalce je priËakala tedaj popularna glasba iz Slovenije in sveta, ki je pomembno pripomogla k pravemu vzdu.ju iz 60. let. Splo.ni vtisi o razstavi so bili zelo pozitivni in pohvale so kar deaevale. Dobri odzivi in pohvale na.ega prvega pro­jekta so za nas .tudente zelo vzpodbudni, sama razstava pa je pomembna izku.nja za prihodnost. Druga skupina .tudentov, v sestavi Suzana Kajba, Kata­rina ©ËepanoviË, Mateja Huber, Katja Krajnc, Mojca Slokan, Mateja Panjan, Alja Bukovec, Laura Bianka Kra­mer, Aleksandra Zidar, Miha Mulh, Jernej Mlinar in Urh Vrenjak, si je za svoj projekt izbrala vasico Gradenc. Najprej smo se lotili pregleda Halpernovega gradi­va iz leta 1962, prebrali smo intervjuje in si ogledali fotografije. Pri pregledu fotografij smo ugotovili, da je na njih zajeta predvsem stavbna dedi.Ëina (ka.Ëe, kozolci, deli stavb ipd.), zelo malo pa je bilo fotografij ljudi. Ae na samem zaËetku smo se odloËili, da nas ne bo toliko zanimala materialna kultura sama po sebi, paË pa segmenti duhovne in socialne kulture, ki se nanjo veaejo. Pri tem nam je delitev na duhovno, socialno in materialno kulturo rabila predvsem kot izhodi.Ëe, kajti zavedamo se, da so vsi trije segmenti aivljenja neloËljivo pov­ezani. Sledila je sondaaa ‡ ogled terena, navezovanje stikov z domaËini, fotografiranje ipd. Na podlagi prvih terenov smo se odloËili, kaj natanko nas bo zanimalo in na katere vsebine se bomo osredo­toËili. Izbrali smo naslednje teme: gospodarske panoge, stavbarstvo, otro.tvo in druaabno aivljenje. .Kot smo opazili med na.im terenskim delom, je v Gradencu prisotno veliko solidarnosti in aelje po druaenju. ©e posebej, Ëe se to navezuje na dobro hrano, glasbo krajevnih .muskontarjev« in kozarËek rujnega.« Teme smo predstavili predvsem preko fotografskega gradiva in kratkih komentarjev, tako da je bilo na eni strani panojev predstavljeno stanje nekoË (Ëas Halpernovih raziskav), na drugi strani pa smo predstavili stanje danes. Ko smo izbrali teme, smo se .e nekajkrat odpravili v Gradenc in opravili nove in poglobljene intervjuje z domaËini. S tem pa projekt .e zdaleË ni bil zakljuËen. Sami smo morali poiskati prostor, finanËna sred­stva, kupiti material za panoje, ogla.evati odprtje razstave in podobne povsem praktiËne stvari, ki so potrebne za postavitev razstave. Pri financah nam je zelo pomagala ObËina Auaemberk, prostor nam je odstopila Lovska druaina Ple.ivica, z nasveti nam je pomagalo TuristiËno dru.tvo Suha krajina. Nikakor pa ne smemo pozabiti pomoËi Dolenjskega muzeja, Geodetskega zavoda RS, Etnografskega muzeja, Osnovne .oli Auaemberk, Aktiva kmeËkih aena Auaemberk in nenazadnje tudi GradenËanov, ki so nam s svojo gostoljubnostjo, spro.Ëenostjo in potrpealjivostjo dajali .e veË volje in veselja do realizacije razstave. Zadnji teden pred razstavo je bilo seveda napeto, marsikatera stvar se tudi ni iztekla, kot bi se mor­ala. Intenzivno smo predvsem po lokalnih medijih vabili ljudi, naj si pridejo ogledat razstavo. Vabila smo razposlali tudi profesorjem in doloËenim institucijam. Posluaili smo se tudi raznih portalov na spletu. 13. maj 2005 je bil datum, doloËen za odprtje na.e razstave Gradenc v mozaiku Ëasa. Petek trinajstega. Spra.evali smo se, ali bo dan upraviËil svoj sloves. Ah, kje! OdloËeni smo bili, da izpeljemo .e zadnji korak na.e projektne naloge, to je postavitev na.e razstave in predstavitev slednje javnosti. MrzliËno smo hiteli s pripravo prostora in postavitvijo ter pripravo panojev. Nakupiti smo morali tudi nekaj za pod zob, vendar so nam pri jedaËi in pijaËi zopet priskoËili na pomoË GradenËani. Aenske so spekle pecivo, s sabo pa so prinesli tudi nekaj svojega vina. Ker so GradenËani zelo solidarni, so skoraj vsi pri.li na odprtje. Nekaj minut pred osmo se je zaËelo zares ‡ z Aljo sva pozdravili ljudi in prebra­li pripravljeni govor, nekaj nato sta sledila govora aupana ObËine Auaemberk in na.ega mentorja, pro­fesorja Joaeta Hudalesa, GradenËani so zapeli nekaj pesmi, nato se je zaËela fe.ta, gauda, aur vseh aurov. Res, vzdu.je pa znajo narediti ti GradenËani! Skratka, s to razstavo smo aeleli dati Halpernovim fotografijam priloanost, da se pokaaejo javnosti, po drugi strani pa smo jih aeleli dodatno osmisliti in dopolniti s fotografijami iz dana.njega Gradenca, kar smo nadgradili v etnolo.ko-fotografsko razstavo. Pri tem pa smo se trudili, da ne bi predstavili nekih dokonËnih ali zakljuËenih ugotovitev, ampak smo te prepustili obiskovalcem samim. Ob tem je treba .e poudariti, da razstava predstavlja na. pogled na aivljenje v Gradencu; kdo drug bi postavil drugaËno razstavo. Vsekakor lahko reËem, da nam je uspelo. Ne zgolj, da smo dosegli na. cilj in postavili razsta­vo, spoznali smo ogromno simpatiËnih in prijaznih ljudi, ogromno smo se nauËili, naredili pa smo tudi nekaj za popularizacijo na.e vede. Del obeh mozaikov razstav Halpernovega gradiva vam predstavljamo tudi preko dodanega slikovnega gradiva. Datum prejema prispevka v uredni.tvo: 10. 11. 2005 OBZORJA STROKE poroËila SPOLNI EVFEMIZMI, METAFORIKA IN PODOBNE SKRIVNOSTI JEZIKA PRI SLOVANIH OB DULI»ENKOVEM PREDAVANJU 11. NOVEMBRA 2005 V LJUBLJANI Nekaj slovenskih zgledov, posebej tudi iz Rezije 1. Strokovnega simpozija .Obdobja« v režiji Oddelka za slovenistiko na FF v Ljubljani se je letos udeležil tudi A. D. DuliËenko, prof. slovanske filologije na 350 let stari univerzi v Tartuju (Estonija). Med dvotedenskim bivanjem v našem mestu je nekajkrat predaval, med drugim študentom slavistike. Kolege z Inštituta za slovenski jezik in druge prijatelje, torej zahtevnejše interesente iz vrst mladih in .starih maËkov«, pa se je namenil poËastiti še s predavanjem fuori serie: .Tabuji telesa in tabuji jezika pri Slovanih«. Od specialista za ta vprašanja smo sicer priËakovali, da nas bo zasul z zgledi, vzetimi bolj ali manj enakomerno iz vseh slovanskih logov; Ëeprav se to ni zgodilo, pa smo bili na martinovo 2005 vseeno deležni skrbno pripravljenega traktata. Tega predavatelj ni izroËil gostiteljem takoj, Ëeš da bi ga pred ljubljansko objavo rad še enkrat prebral. Podpisani se po DuliËenkovem predavanju (na Novem trgu 4/II) nisem priglasil k besedi že tisti hip, predvsem zaradi zahtevnih nareËnih verzov, ki jih taËas še nisem bil prevedel; prepriËan pa sem bil (in sem še!), da morajo biti Ëim prej predstavljeni tudi javnosti. Zato se zdaj oglašam ‡ Ëeprav post festum ‡ v dobri veri, da ni prav niË zamujeno. Sicer pa smo z gostom s severa v dneh, ki so sledili, v ožjem strokovnem krogu seveda uganili, prijateljsko pretresli in sklenili še marsikaj pametnega, tudi ob kancu Ërnega v stari gostilni .Pod lipco«. 2. Samo dober teden po DuliËenkovem slovesu od našega mesta je iz Estonije že prispelo za objavo pri nas novo besedilo; staro, prvotno, mi ni nikoli prišlo pred oËi. Iz sedanje nove oblike (posebno iz 4. poglavja) pa razbiram željo, da bi se naslov po novem glasil .O skrivnostih telesa in jezika pri Slovanih«. Pa še nekaj je, kar v govorjeni besedi Ëlovek mimogrede presliši oz. ne more tako hitro dojeti, Ëe ne vidi napisano. Ta .nekaj« tokrat tiËi v naslednjem: za boljšo orientacijo v gozdu seksološkega besedja avtor poskuša uveljaviti nekakšno leksiËno triado iz zaËetnic treh opornikov, ki naj bi držali pokonci troglavo stavbo: .X« ‡ ..« ‡ .E«.1 DuliËenkov predlog o triadi s kraticami je odliËna zamisel. Da ne bi stokrat in stokrat ‡ do onemoglosti ‡ ponavljali spornih, neolepšanih besed iz vsakdanjega govora, bolj ali manj moteËih, robatih in marsikomu prav zoprnih, v koliËkaj strokovnem razpravljanju pa nujno potrebnih, se je treba paË domeniti, kakšno pot ubrati, sprejeti izhodišËe in smerokaze. Predlog mojega starega znanca izhaja ne iz glasov ruskega jezika, ampak le iz zaËetnic treh ruskih besed: to so .X« (huj), ..« (pizdá) in .E« (jebát’). S tako .rešitvijo« problema bi prišlo do zapletov in nedoslednosti že znotraj samega ciriliËnega kroga (kjer npr. .E«-ja ne izgovarjajo vsi Je/Jo, kakor Rusi!), da ne govorimo o nepremostljivih težavah s transliteracijo v razne slovanske .latinice« (kjer se je npr. .X« prelevil v .iks«, pri Poljakih in »ehih v .ch«, pri »ehih je kot .h« dobil novo vrednost, itn.; .E« pa je za slovanske neciriliËne Ërkopise sploh neraben! S sprejetjem take (izrazito ruske triade) ne bi bilo ustreženo nikomur, niti Rusom ne! Zato prof. DuliËenku prijateljski nasvet: da bi o svoji predlagani in zelo koristni triadi še enkrat vse dobro premislil in se nato sam od sebe odpovedal neËemu tako izreËno ruskemu (.X ‡ . ‡ E«) in rajši stopil pod nevtralno latinsko streho. LatinšËini kot neživemu in zaradi tega nespremenljivemu jeziku so že zdavnaj dale prednost in jo sprejele za mednarodno sporazumevanje razne znanstvene discipline ‡ npr. astronomija, biologija (z botaniko in zoologijo), lingvistika (z gramatiko, leksikografijo 1 Preden pa tu nadaljujem, moram vsaj na kratko pojasniti, kaj neki imam jaz tu zraven. Me je mar kdo klical za razsodnika? NiË takega! Z nekdanjim jezikoslovcem iz Turkmenije, DuliËenkom, sva se po nakljuËju nekega julijskega dne pred 32 leti prviË sreËala ‡ le gore ne morejo priti skupaj, ljudje pa! ‡ v Moskvi na domu prof. N. I. Tolstoja; pozneje, ko so se rojevali DuliËenkovi Mikrojeziki, sva si dopisovala; zdaj sva ae dolgo sodelavca pri Rezijanskem slovarju J. Baudouin de Courtenaya; prav nazadnje pa sem bil jeseni 2005 .e povabljen v hi.o, kjer sem sam tri desetletja snoval svoje znanstvene misli, poslu.at DuliËenkovo predavanje; po njem je moderator vse priËujoËe povabil, da spregovorimo, Ëe bi imeli kaj povedati; ker je bilo tega z moje strani dosti in ker nekatere bolj uboga pero kot jezik, sem sklenil, da se bom raj.i oglasil posebej, post festum, kar pravkar uresniËujem. ipd.), medicina idr. Zato res ne vem, zakaj naj bi jo odklanjala .fallologija« (Ëe smem seËi po tem DuliËenkovem terminu). Njegova (saj bi kljub prevzemu latinšËine še zmerom ostala .njegova«!) prenovljena triada pa bi se odslej lahko glasila takole: P(enis) ‡ V(ulva) ‡ F(utuere). Pravzaprav bi to niti ne bilo nekaj absolutno novega! Mar npr. po Kopitarjevi sugestiji in osebno od njega latinsko .podkovani« SRPSKI RJE»NIK Vuka KaradžiEa (1818), na katerega se DuliËenko rad in pogostoma sklicuje, ne prinaša tudi vseh treh latinskih ustreznic, o katerih tu teËe beseda (Penis ‡ Vulva ‡ Futuere)?! Tega zadnjega glagola se je prav tako oprijel že v prvi/delni objavi Rezijanskega slovarja najin vzornik N. I. Tolstoj (1966, 199, s. v. arket), za katerega si oba z DuliËenkom štejeva v Ëast, da sva z njim sodelovala. In tudi sam J. Baudouin de Courtenay (vse rezijanske niti obvezno peljejo k njemu!), nezadovoljen tako z zapisom iz ust informatorja z Rávance ali Njive 1873, kakor z lastnim prevodom, je še v letih 1890, 1892/93 oboje skušal popraviti, kar se mu je deloma tudi posreËilo,2 kjer se kot ustreznica k rez. arket/bröEa prikaže nemški Nagel in namig na n. Beischlaf, vse pa bi lahko spravili pod št. 1 in 3 lat. triade .P ‡V - F«. 3. Ruski gost, ki nam je v predavanju ponudil osnutek svoje jezikovne triade .X ‡ . ‡ E«, se je najdlje zadržal pri njenem prvem Ëlenu ‡ X (oziroma pri nevtralnem lat. P, penis). To ni Ëudno, Ëe upoštevamo, da je to besedilo prvotno nastalo kot predgovor knjigi XY..3 Za ta prvi Ëlen pisec med historiËnimi priËevanji s posebnim poudarkom po rokopisnem nemško­ruskem pogovornem priroËniku nekega kupca, pribaltskega Nemca T. Fenneja (1607), navaja alternativno, dvotirno poimenovanje .Guj« / .Kur«. Ampak tako pri prvem kot pri obeh drugih Ëlenih triade bi se Slovenci lahko odrezali bolje, saj premoremo tudi kaj starejšega! Že sredi 15. stoletja (okrog 1450) je npr. v loških notarskih knjigah izpriËan neki mešËan iz Škofje Loke z vzdevkom .Zlati Kurac«;4 k 2. Ëlenu latinsko prekrojene triade (V) naj bojo omenjeni: BistriËan Pizdo obesel iz postojnskega urbarja iz leta 1498;5 v loškem urbarju na pragu 16. stoletja nastopa Paul Pisdipraw, kmet v Žabnici (1501);6 od nekod iz okolice Trsta prihaja toponim Pizdína;7 za tretji Ëlen triade (.E«, primerneje F!) pa imamo še starejše potrdilo iz 14. stoletja, ko se v Trstu znajde neki Volkojebec (1349);8 v Budanjah na Vipavskem je zapisan Martin Fukallu (1499); z Dolenjskega je v turjaški listini iz leta 1467 naveden toponim Jebovica.9 Pogosti so (že pred koncem 15. stoletja) priimki tipa JebaË ipd.; v StaneËah pri Ljubljani je iz urbarjev nemškega viteškega reda tudi še nekaj alternativnih oblik: npr. JebaËin ipd.; najti jih je prav tako na Cerkljanskem in v Baški dolini, recimo Peter JebaË, v Trtniku leta 1523 (1515. zapisan kot Jebajc). Za vsemi temi navedbami tiËi meniško potrpežljivo delo mag. S. Torkarja, ki me je kar po telefonu malone zasul s pravim plazom gradiva, za kar se mu tule še enkrat najlepše zahvaljujem. Samo moja krivda pa je, Ëe sem kaj narobe ujel in prenesel naprej; izËrpen pregled bomo ob svojem Ëasu že dobili od njega. Jaz sem želel samo nakazati, kaj vse se pri nas z vztrajnim iskanjem lahko še najde. Nekatera srednjeveška slovenska osebna imena, posmehljiva, za nas precej Ëudaška (npr. Volkojebec, Pisdipraw, Pizdo­obesel ipd.), najdena v arhivih Škofje Loke, Trsta in Postojne, so me že ob prvem sreËanju tako navdušila, da sem v mislih poletel na Dolenjsko, v Gorenjo vas pri Mokronogu. Le koga ne bi vrglo iz tira, Ëe nepriËakovano izve, da je še pri življenju nekaj, kar se mu je zdelo, da je že zdavnaj utonilo v pozabo. Jeseni 1951 mi je eden mojih boljših pravljiËarjev, Lojze Tratar (1884‡1960),10 pripravil preseneËenje, da zlepa ne takega! Gre za klasiËni preživetek, soËen ocvirek, na kakršne v ustnem izroËilu sicer naletiš, vendar redko. Lojze Tratar je na moje rutinsko vprašanje, odkod mu pravljica, imel odgovor že na koncu jezika: .To mi je pravil Franc Pizdorad ‡ gole pizde nema (!) nikdar rad ‡ zadnja pošta Ritna gora.« In še je pristavil, da je njegov oËe, Fricov Janko iz SlepËeka, redno tako .podpisoval« svoje stórjice. Sin Lojze, od katerega se mi je med oktobrom 1951 in decembrom 1952 posreËilo zapisati veË ko 40 pravljic, je zgoraj navedeno sklepno formulo prevzel kot zapušËino svojega oËeta Janka, vendar jo je vËasih tudi malo zasukal, da ni bilo zmeraj enako. Tako so paË delali tudi mojstri besede pri nas in po svetu: v Ëasih, ko je bilo pisanje še privilegij redkih, so radi vpletali svoje osebne podatke, prave ali izmišljene, pred konec svojih stvaritev / izmislekov / umskih izdelkov. Pri nas so to tradicijo gojili in pripeljali tja do 18. in 19. stoletja bukovniki na Koroškem, Štajerskem in Dolenjskem. Posebnost obeh Tratarjev, oËeta in sina, je v tem, da se pred svojimi poslušavci nista najmanj ženirala, tudi Ëe ju je zaneslo na spolzka tla. V tržaško okolico je najbrž zasidrana besedna past,11 ki predvideva, da se bo nepouËenemu udeležencu družabne igrice med glasnim in naglim, proti koncu zmeraj bolj pospešenim ponavljanjem besedne zveze .Zdaj spim ‡ zdaj jem!« jezik tako zapletel, da bo kaj kmalu, v ti ali oni (ne)mogoËi povezavi, izreËen drugi (srednji) Ëlen DuliËenkove polatinjene triade ‡ V. (To sem ‡ kot žrtev! ‡ doživel tudi sam leta 1939 v kupeju brzca Trst‡Padova). 4. »e se iz Gorice pomaknemo malo proti zahodu, onkraj nekdanje italijansko-avstrijske meje, kjer ista reka ‡ Idrijca ‡ danes spet loËi dve državi (Italijo in Slovenijo), se bomo znašli med nadiškimi Slovenci. Tudi med njimi se je leta 1873 mudil 2 Glej komentarje k Materialom I., 1895, 357, 625, 639. 3 Sankt Peterburg 2001, prvi zvezek iz naËrtovane veËtomne serije BOL’ŠOJ SLOVAR’ MATA. 4 Slatichurac ipd., objavil P. Blaznik, Škofja loka in loško gospostvo. Škofja Loka 1973, 98. 5 Objavil M. Kos, Urbarji Slovenskega Primorja, 2. Ljubljana 1954, 237. 6 Objavil P. Blaznik, Urbarji freisinške škofije. Ljubljana 1963, 335. 7 Glej P. Merku: Il Libro di perticationi del Notaro G. Ravizza (1525). Ts. 1994, 63, 228; in contrata Pisdina. 8 Objavil P. Merku v SlavistiËni reviji 31/3, 1983, 260‡262. 9 Objavil F. Komatar, Das Schloßarchiv in Auersperg. Carniola 1910, l. Nova vrsta, 124. 10 Gl. Pionir št. 8‡9, 1963. 11 Besedna past: poskusni predlog imena za družabno igrico, za katero slovenska folkloristika zanjo danes ni našla tako povednega poimenovanja, kot sta npr. ruska skorogovorka ali italijanski scioglilingua. Da ne bi bilo dvomov, kaj mislim, naj sledijo štirje zgledi iz raznih krajev Slovenije: Javorjev jarem je raven (Kopriva); SkoËi s koša, klofni škofa! (Kras); V Ježco Ëez cesto ‡ v Stožce po rožce! (Ljubljana); Moja mela more v mlini mir meti! (Bogojina). OBZORJA STROKE poroËila J. Baudouin de Courtenay in tam zapisoval predvsem folklorno gradivo, ki pa je moralo dobrih sto let Ëakati boljših Ëasov v arhivih Ruske akademije znanosti (RAN) v Sankt Peterburgu. Beli dan je zagledalo pri ZTT/EST v Trstu leta 1988 po zaslugi Liliane Spinozzi Monai.12 Na str. 73 bomo našli faksimile zelo zgovornega zapisa iz Špetra v povedki št. 2: .Škrábec ‡ ŠkráEec« (na str. 244 tudi MatiËetov folkloristiËni komentar). Na str. 72 pa sta prišli vkup dve nadiški imeni iz leta 1873: to sta stara nadiška finka in neologizem kokarda (vprašaj ob njem je odveË); danes tekoËe italijansko ime fica, ki je bilo za podlago slovenski finki (z rinezmom); v prevodu v današnjo nadišËino besedo figa sprejemam z rezervo in bi ji dodal vprašaj; za standardno slovenšËino je urednica .MATERIALOV« prvotno predvidela besedo piËka, vendar jo je v korekturah na moj predlog umaknila kot (verjetno) novejši leksem, nekritiËno povzet po srbohrvašËini. Iz lastne izkušnje vem, da sem to besedo prviË slišal šele po priselitvi v Ljubljano leta 1945. DomaËe slovensko ‡ standardno in nareËno ‡ ime za ta ženski organ je (morda s kako redko izjemo) globoko zakoreninjeno v ljudskem izroËilu. Na PeËi pri Mirnu (južno od Gorice) je npr. prišlo na dan imenitno reklo: .Se te bojim ko pizda dežja« (= prav niË; priËevanje dr. R. B., zdravnika). Beseda piËka je bila tisti primorski generaciji, ki je odrašËala, ko smo bili leta 1918 kriviËno odrezani od svojega slovenskega drevesa, nekaj neznanega. Pleteršnik II, 1895 ‡ po C(afu) in Mik(lošiËu) ‡ sicer prinaša tudi pîËko, najbrž po kakem vzhodnoslovenskem viru; C. ima, iz Frama, tudi pîca (ampak le v otroškem govoru; LašËan Levstik pravi, da velja samo za organ moškega spola). 5. Ker je že DuliËenko naËel vprašanje .najmoËnejše besede slovanskih jezikov« pri naših Rezijanih, moramo seveda še malo bolj odgrniti zaveso, ki nam na pragu 21. stoletja zakriva pravi pogled na nekatere skrivnosti doline pod Kaninom. V avgustu 1873 je potujoËi Rezijan A. Puška pisal domov na Ravanco svoji 23-letni ženi Ani .olátini, po rodu z Njive. NevešËa pisanja je želela možu sporoËiti tudi kaj družinsko-sosedskih novic, zato je naprosila za pomoË tujca, ki je danes tu, jutri pa že daleË proË. Tako je BdC v pismu njenega moža sploh mogel odkriti pripis z omembo besede klin, ki jo je pokomentiral kar dvakrat: .cf. slovensko klinec (Stift, kleiner Holznagel) ‡ penis« (1876) in .eine Anspielung auf den geschlechtlichen Umgang des Ehepars« (1895). Mimo tega, loËeno, ne samo pravkar omenjena arket in bröEo (iz nepreciziranih vasi (?: B-L-N-R), ampak na Njivi tudi kompletno triado: Ëoš, dwa Ëüša (za P), pizda (za V) in huEát (za F); vse iz MATERIALOV I (1895, 506), vendar v transkripciji, ki je bila za Baudouin de Courtenayev REZIJANSKI SLOVAR že zdavnaj sprejeta v dogovoru med RAN in SAZU; uredili so jo Tolstoj, MatiËetov in DuliËenko; publikaciji, ki se bliža izidu pri SAZU v Ljubljani, dajejo zadnjo tehniËno podobo P. Weiss s sodelavci.13 V dvajsetem stoletju, posebno po drugi svetovni vojni (in še natanËneje: v šestdesetih letih) so zaËeli v Rezijo zahajati Ëudni ljudje, ne gledat na uro, ampak strokovno pripravljeni za nabiranje gradiva, niË veË samo jezikoslovnega in etnografskega, ampak odprti v vse smeri. Zase npr. dobro pomnim, da sem nekoË ‡ tega bo kmalu že štirideset let ‡ po pogovoru s taksistom, doma iz Bile (S. Giorgio), ki me je peljal z železniške postaje na Bili (Resiutta) do Rávance (Prato), zapisal besedo pek (za .P«). Ko je prof. A. D. DuliËenko želel vedeti, kakšna je podoba te besede v današnji Reziji, se je obrnil na svojega holandskega kolego prof. H. Steenwijka; od njega je dobil sporoËilo (datirano 11. 10. 1989), da med .rezijanskimi Slovenci zaËenjajo prihajati v rabo tudi druge besede ‡ kikac, kikec in celo cv‘ak in wt’aË« (po ruskem Ëistopisu predavanja A. D. DuliËenka prosto prevedel Mtv).14 Za nobeno teh imen ni dana notranja lokalizacija,15 pri zadnjih dveh pa ne vemo, kdo ju je tako .poenostavil«, da sta skoraj nespoznavni. Samo res sveža poroËila iz Rezije nas lahko pouËijo, kako je pravzaprav s temi .novostmi«: kíkac (O), kíkec (S); cv‘ak bi lahko bil isto kot cvek, v Reziji .lesen zob pri grabljah«, medtem ko železnemu žeblju (rez. žrebij) v mnogih slovenskih nareËjih pravijo cvek (po nem.: gl. Plet. I, ki pa ne daje metaforiËnega pomena); wt‘aË pa bi mogel biti dvojnik za wteE (S) nareËna paralela za pogovornoslov. TiË (metaforiËno, kalk po ital. uccello ali n. Vogel), ljudsko tiË (kar je tudi v fondu slovenskih priimkov TiË; zraven wtíËa bodi imenovan le še njegov pomenski dvojËek m¡š (O), Ëeprav je beseda slovniËno ženskega spola). Nazadnje pa naj tu še omenim, da sem od svojih rezijanskih prijateljev tudi za druga dva Ëlena DuliËenkove triade (.V« in .F«) slišal še to in ono, kar bi bilo vredno navesti, vendar naj poËaka za kdaj drugiË. Za zgled in piker konec poglavja pa samo še tole osojsko reËenico, ki spada pod .F«: Si se vipàskow (Sem se izprskal). Da ne bi nadrobno razlagal kako in kaj, naj rajši povem, da arhaiËno jedro zadnje besede tega stavka per inertiam (po težnostnem zakonu) iz leta v leto vleËemo kot Ëastitljivo relikvijo po koledarjih / pratikah / almanahih raznih knjižnih družb ‡ tudi verskih ‡ kot dubleto za deseti mesec leta: oktober ‡ kozoprsk. 6. Živo pred oËmi mi je trditev J. Baudouin de Courtenaya iz neke njegove opombe, ki mi ta hip ni pri roki, Ëeš: rezijanske pesmi so v najveËji meri .brez vsebine« (bezsoderžatel‘ny); in še, je pristavil, pozna tudi take pesmi, kjer mu je filološko jasna prav vsaka nadrobnost, celota pa mu vseeno ostaja skrivnostna, nerešena uganka. S kakim otipljivim zgledom iz njegovega gradiva tu zdajle ne bi mogel postreËi, vendar naj to naredim vsaj zaËasno z nekaj novejšimi, postboduenovskimi pesmimi iz Rezije, vzetimi iz mnoaice, veË kot 500 (petsto!) raztresenih, pretežno še neobjavljenih zapisov / posnetkov (lastnih in tujih), nastalih od maja 1962, ko se je sprožila ljubljansko-rimska zbirateljska akcija, ki ji je kmalu sledil Merku (tržaška RAI), in do maja 1976, to je do .furlanskega« potresa z epicentrom pod Šenšemúnovo goro (M. San 12 BdC, MATERIALI IV, 1988. 13 Delo in prispevki vseh bojo poimensko na.teti in primerno obrazloaeni ob izidu v knjigi sami. 14 ©ele zdaj, ko so tu korekture, vidim, da je A. D. to mesto objavil ae 2001 v knjigi A. Plucer-Sarno, HUJ (gl. zgoraj, op. 3), str. 43; tik pred tem pa berem in sem dolaan zavrniti nekaj nevzdranega, saj Rezija ni jezikovni otok in Rezijani ne aivijo .v okruaenii italjancev i friuljcev«: na vzhodu imajo namreË za sosede BovËane in na jugu Terjane (rez. .Górjene«). V spisu Resia 1: Dimensione linguistica (1993), posveËenem 70-letnici N. I. Tolstoja, sem temu vpra.anju namenil dve uvodni strani; upam, da prepriËljivo. 15 Tako je gre.il ae F. Bezlaj v Etimolo.kem slovarju in drugod s preohlapno navedbo; rez. Simeone). Sredi vsega pesemskega bogastva se zatrdno skriva tudi kaj takega, kar bi moglo priti v rubriko .tabujev«. V enem zadnjih veËerov pred pustom (sredi 60. let) se npr. spomnim vesele drušËine štirih priletnih vdov, ki so pri Klítavih v Bili razdirale vse mogoËe .žaltave« zgodbe, jaz pa veselo snemal. Kar na lepem pa ti udeleženka te predpustne seanse predloži: Kaj pa, Ëe bi zapele še tisto: .Ja vin za noga kúsiEa: to mu plažá zavëtrno.« (Navedeno po spominu) MogoËih je veË prevodov; dajem dva: (Jaz vem za enga kósiËa, ki mu je všeË zavétrno. Poznam jaz dobro kóseka: prerad .zavetje« ima!) Na magnetofonskem traku o takem ali podobnem posnetku ni sledu; kaj, Ëe bi mi bile bilske botrice prav takrat prepovedale posneti njihovo petje?! Voljo svojih informatorjev sem v glavnem spoštoval, saj se je dalo marsikaj rekonstruirati in tudi tu, upam, bosta po spominu navedena verza morda le kako pomagala priti do tega, kar je šlo neregistrirano mimo. »e bi se komu ljubilo poigrati s tem, bi morda tudi med moškimi sogovorniki v Reziji našel še kaj temu podobnega. Ta ali oni najbrž še pomni, kako je znan slovenski politik, doma z Dolenjskega, vpletel v televizijski intervju niË meglen namig vsaj na del moškega premoženja, .Ëe ga je kaj v hlaËah« politiËnega nasprotnika. V Reziji so ljudje ne samo ob volitvah, ampak leto in dan živahni, razpoloženi in si radi neženirano privošËijo vse mogoËe, vendar to znajo lepo skriti pod metaforiËno tenËico. Olepševanje, evfemizmi so nekaj, kar jim leži. Posebno ženske so bolj nagnjene k okraševanju, vezenju, Ëipkam, živim barvam ipd. Zato ni Ëudno, da smo prav iz ženskih ust (65-letna Severina Paletti Bértulawa iz Ronka) dobili pesmico v 5 vrsticah, za dolino pod Kaninom znaËilnega in najpogostejšega, recimo kar .rezijanskega« metruma. Gre za besedilo, objavljeno v knjižici ljudskih pesmi, ki jih je zbrala uËiteljica, domaËinka Dorina di Lenardo: TE ROSAIANSCHE UIŒIZE / CANTI RESIANI.16 Pod št. 4 beremo: Prepis v slov. Ërke: It. prevod D. di Lenardo: To ta dulina sri gore E quella conca a mezzo monte to ta, ki imbrojaua use. che imbroglia tutti quanti. Na imbrojala pur pa mle, Ha imbrogliato pure me ki ja si šil dolu na rob che son salito17 sul dirupo nu si skuËil dole zdole. ed ho fatto un salto giu. Knjianoslov. prevod: Oj ta dolina sred goré ‡ ta, ki premami Ëisto vse, je tudi mene zmamila, da sem se splazil na njen rob, od tam pa skoËil še navzdol. 18 Pravkar ponatisnjeno besedilo izvira iz Ronka (skupina raztresenih domaËij v sonËnem bregu nad cesto Lipovac‡Bila), ki sem ga sicer obiskal, vendar ne da bi tam tudi .delal«. PaË pa sem od decembra 1962 naprej intenzivno preuËeval besedno ustvarjalnost prve sosednje vasi v zahodni smeri, Bile. Zato sem se z zaupanjem lotil pregleda svojih starejših zapiskov od tam. SreËa se mi je res nasmehnila: naletel sem na ne najbolj poveden naslov: Kako lëpo, ko se mlad in pod njim še droben pripis: Ta dolyna sri gorë, ki mi ni dal miru, kaj skriva. Pokazalo se je veË kot sem slutil: pesmica, za 3 vrstice daljša od tiste, ki je izšla v Vidnu 1974. Ni je zapela, ampak samo povedala ‡ tik pred polnoËjo 27. febr. 1967 ‡ ¸uljana Najda, Klitawa iz Bile (1906‡1967).19 Glasi se: Kaku to lëpo, ko si mlad Kako lepo je biti mlad, anu me’ rüdi beËuw rat denarcev zmeraj dosti imet nu wse te lipe rožice, in vse najlep.e rožice,20 za morët si je prebret! da si prebiraš jih lahko! Ma köbaj dopo to vala, Al potlej kaj vse to velja, ke ta dolina sri gorë ko ta dolina sred goré - to ta, ki imbrojawa wsë -- ta, ki premami vsákogar - na imbrojála pur pa mlë. bo mene tudi zmámila.21 In Ëe zdaj strnemo vsebinsko sporoËilo obeh pesmic, ki se med sabo dopolnjujeta in sta približno soËasni tudi po tem, da sta se njuni nositeljici (Severina iz Ronka in ¸uljana iz Bile) prismejali na ta svet v prvi dekadi prejšnjega stoletja, bomo imeli pred sabo precej zanesljivo podobo hedonistiËnih aspiracij podeželske mladine, vsaj njenega moškega dela, v prvi polovici 20. stoletja: dokler si mlad, je lepo imeti zmeraj poln mošnjiËek cvenka, da lahko letaš od cveta do cveta, si prebiraš .rožice« in mimogrede skoËiš v metaforiËno .dolino sred goré«, ki .imbrójáwa (mami, zapeljuje) wsë«. Ker sam težko grem kam naokoli, mi je proti koncu leta 2005 zelo prav prišla pobuda Slovenskega etnografskega muzeja, da na svojem novem sedežu v Ljubljani sprejme razstavo .PotujoËi brusaËi iz Rezije«. Tako sem se ob pripravah in spremnih prireditvah lahko veËkrat sreËal s posamezniki in skupinami, saj smo mdr. že dvakrat pozdravili poln avtobus Rezijanov, predvsem iz vasi Solbica, kjer je brusaška obrt tako rekoË doma. Vendar je bil zmerom zraven kdo tudi od 16 To rezijansko-italijansko publikacijo je v veliki naglici pripravila Societa Filologica Friulana (zanjo: podpredsednik L. Ciceri), Udine 1974 ‡ kot neke vrste protiutež mojim rezijansko-slovenskim ROŽICAM IZ REZIJE (Koper 1972). Najbrž je bila prav naglica kriva, da so vsi prezrli skriti pomen pesmice iz Ronka. 17 Namesto .son salito« bi tu priËakovali ‡ pa Ëe je Dorina metaforo razumela ali ne ‡ .son sceso« (si .il dolu). 18 OdveË bi bilo razlagati, da tu v resnici ni mišljena nobena prava dolina, ampak nekaj metaforiËnega ‡ sredi (Ëloveške, ženske) .gore«. Zato ne razumem, kako je taka pesmica mogla sploh priti v slovstveno zbirko in se ugnezditi celo na Ëetrto mesto. 19 Od nje imamo péto pravljico z naslovom LinËica TurkinËica: kako je hËi turškega kralja rešila iz jeËe in varno pripeljala Matjaža domu na Ogrsko in se tam omožila z njegovim najmlajšim sinom. Sestavila nam je tudi spisek svojega pripovednega repertoarja (46 enot), kjer seveda ni takega .drobiža«, kot je 8-vrstiËnica Kaku to lëpo, ki mi je njeno poslušanje s presnetka traku (ISN 37 C, 743‡748) ljubeznivo omogoËil mag. Drago Kunej iz GNI. (Hvala mu še enkrat!) 20 Deklice 21 Besedica dopo (potlej) v 5. vrstici nam omogoËa prenesti dogajanje 8. vrstice iz nejasnega preteklika v futur. OBZORJA STROKE poroËila drugod, npr. iz Osojan. Eden od njih mi je celo pomagal priti do spoznanja, da so Rezijani v svoji zdravi ljudski metaforiki ‡ .A si šow wo na sveto .óro« (Sem šel na .sveto« goro; pov. osojski modrec Vitorjo .Parizar«) prehiteli šolanega pesnika Cirila Zlobca in njegov sonet .Sveta mesta tvojega telesa«. (Sodobnost 42, 1994, 451) V monografskem pregledu REZ’JA I REZ’JANE je Baudouin de Courtenay leta 1876 med drugim napisal, da tam ni nikoli slišal opolzkih pesmi in bi bil skoraj pripravljen reËi, da jih ni. Vendar, ko je ob svojih ponovnih obiskih 1890‡93 le izvedel, da ni imel prav, je sam od sebe to preklical (njegovi znanstveni korektnosti vse priznanje!) ne z besedo, ampak z dejanjem: uredniku pariške specialistiËne revije je namreË poslal zgovoren protidokaz, ki je izšel leta 1898.22 Tu se seveda postavlja teoretiËno vprašanje, kaj je treba šteti za obsceno / opolzko in Ëesa ne. V enaki meri kot v t. i. .visoki«, pisani literaturi, je tudi v ustnem ali ljudskem pesništvu marsikaj še nerešeno, odprto. Vsaj druga izmed zgoraj navedenih pesmic je po mojem na taki ravni, da ne vem, kdo bi si jo upal uvrstiti med opolzke, rus. pohabnye. Priložnost za teoretiËno razpravljanje o tem se nam je ponujala ob izidu zbirke KLIN»EK LESNIKOV,23 vendar, žal, ni bila izkorišËena. 7. Za konec ‡ kot dulcis in fundo ‡ moramo spregovoriti še o vrhunski metaforiki, kakor nam jo je v zvezi s Ëlenom 3 DuliËenkove triade ohranila Rezija. Smer V‡Z je ravna, kot bi ustrelil, in iz same doline vidiš le na vsakem obzorju po en mejnik, ki ti zastira pogled: blizu, proti vzhodu, je to Kanin (rez. Æanen), daleË na zahodu pa elegantni samotni stožec Morjanc (M. Amariana ‡ 1906 m), ob lepem vremenu dobro viden od koderkoli iz rezijanske doline. Metaforika je vrhunska, dobesedno, saj gre za markantne, znane vrhove, proti priËakovanju celo poosebljene. Personifikacija je prišla tako daleË, da ustno izroËilo, posebej pesemsko, pripoveduje o tem, kako sta si bila Morjana in Æanen nekoË davno zagrizena nasprotnika in imela po najvišjih državnih sodišËih stoletne tožbe (.M. nu Æ. te ninki nur vaEüwalo)24 za pašnike; vËasih pa so bili odnosi tudi prijetnejši: M. in Æ. sta se npr. nekoË rada imela in bi se bila celo vzela, Ëe ne bi bil nekdo zaËel razdirati njuno zvezo: to sta bila spet dva lepo in daleË vidna gorska vrha: PoEemúni (Pizmuini, s severa) in Golec (z juga). Posebno v zgornjem delu doline, med hribi, ki amfiteatralno zapirajo dolino proti Bovcu, je vrsta vrhov, ki si (po ustnem izroËilu) pripovedujejo pravljice, se zjutraj, ko vstanejo, med sabo vljudnostno pozdravljajo itn. To se ponavadi dogaja med hribi z moško konËnico imena in drugimi z ženskim imenom (Æanen ‡ Banëra, Köpica ‡ Mali Duw, itn.) Dogajanje sredozemske balade o Lepi Vidi (Donna Candia, Donna Cánfura, Zogna Riin, Ta bukurana, La bella, kakor se paË kje imenuje), ugrabljeni mladi materi, je redno postavljeno k morju, zato so Rezijani mogoËe kar po posluhu, brez stvarne podlage, povezali z morjem ime gore Morjane. Zaradi vztrajnega lociranja Vidinega delovnega prizorišËa (ta-dö za Morjano ali ta-pod Morjano) je poËasi verjetno zaËelo bledeti, stopati v senco tudi staro, prvotno ime, Wida, in prevzemati novejšo, bolj domaËo podobo (Lina, Lena, v Osojáh ‡ z mogoËo oslonitvijo na morje ‡ Morjanica) ali ostala anonimna, kot se je zgodilo v bilski prozni varianti iz leta 1973.25 Tujec, ki se je pripeljal (precej .kontinentalno« povedano: peršel, hodew ta-po murje) z barko (barEo) in je zato imenovan na kratko ti z bárEo, barkarjúl (Ëolnar) ali mernul, máner ipd. (približni nadomestki za ne veË dobro razumljeno *mornar), na morskem bregu najde mlado ženo, nekdanjo lepotico, njemu nemara že odprej znano, ki je prišla k morju prat plenice (füËe, füËice za sina ‡ siniEo), in jo ogovori: Avg. 1873: 16. 5. 1962, LišËaca Káku ti si slába: Da lipa moja Wida, (slaba = n. schwach) kobaj ti nisi lipa, BdC, 1895, §1203, 368 takoj te parve lita? Febr. 1966, Solbica Da lipa mo, ma Lina, kako ti nisi lipa, takoj te drüe lita? Odgovori vprašane so si med sabo vsi zelo podobni: Avg. 1873, Osojane Maja 1962, Osojane Káku ni mán bi slába? Kaku a man bi lipa,Á si posijála wse te njíve ko a si sjala pröso tápod Morjáno. ta do za Marijano. 16. 5. 1962, LišEaca: Febr. 1966, Solbica: Kaku ja men bi lipa, Kako man bi lipa, ko si zasjala wse te njive, ki ja si usjala jëdo wse te dö pod Morjeno ... ta-dole za Marjono, Velike ja si wsjala, tuw te valike lie, to mälu je pognälu. tuw ti široke njive. Glede petja LV iz LíšËac je veljalo, da sta jo zaËeli peti sestri: mlajša, neporoËena Viüa Lüjawa (Luigia di Floriano, 1900‡1971) in starejša Ana Kolkarjawa (1887‡1965). Po prijateljskem pojasnilu prof. Mirka Ramovša sta sestri menda najprej zapeli skupaj nekaj malega (samo prvo melostrofo), ampak starejša, Ana, je najbrž kmalu sprevidela, da besedila ne obvlada v zadostni meri, zato je rajši obmolknila in pustila mlajšo, Viüo, da poje sama: Da pri petju zaËetka líšËarske LV ni bilo vse v redu, sem spoznal leta 1969, ko sem ob knjižnoslovenskem prevodu želel pokazati tudi melodijo. 22 KPY.TA.IA, vol. V, 265‡274. 23 M. Terseglav, Ljubljana 1981, Cankarjeva založba. 24 M. MatiËetov, VeEe ‡ vaEüwat. Tracce di diritto consuetudinario sloveno a Resia. V: Ce fastu? 14, 1978, 162-184. Ob izbru.enem, zgo.Ëenem besedilu je zraven tudi notni zapis. O veselem obna.anju gorskih vrhov pa pri m. v mojih .Roaicah iz Rezije« (1972) str. 21 in .t. 10 in .e kaj v uvodih k toponomastiËnim .tudijam Roberta Dapita. 25 M. MatiËetov, Lepa Vida iz Rezije. V: Dan 4/II, Trst 1974, 27-29. -Dejanje se odvija ob jezeru, ki pa ima konotacije morja: samotno Ëer, kamor dá ugrabitelj postaviti grad/jeËo za svojo lepo ujetnico; pe.Ëeno sipino, odkoder vodne ptice (galebi) vzdignejo v zrak in lete prenesejo na domaËi breg ugrabljenko, v letu dni osivelo, znorelo in iz mlade lepotice spremenjeno v starko, tako da je nihËe veË ne prepozna, dokler je moa ne najde ‡ mrtvo ‡ na otrokovem grobu. Za njeno predstavitev mi je V. Vodušek priporoËil odlomek glasbene kitice (v notnem zapisu Uroša Kreka),26 kjer Wida pozdravi luno: .Oj dobro veËer, lüna, vydálo miga múža, vydálo miga synu!« Tistih nekaj nejasnosti, ki se do danes držijo líšËarske LV, bi s svoje strani najrajši rešil tako, da bi vzel v roke zadevni dosje ali z J. Strajnarjem ali z M. Ramovšem, skupaj z notnimi in besednimi zapisi, iz arhivov GNI in ISN. Glede besedila: ohranjen je moj izvirni zapis, ki je zaËel nastajati v LíšËacih 16. 5. 1962 med snemanjem27 (moj terenski zvezek R I, 76‡80) in nato, po vrnitvi v Ljubljano, dodelan (MatiËetov, Vodušek) in razmnožen med udeležence .Rezijanskih veËerov«, ki smo jih pripravili junija 1962 v Ljubljani in Novem mestu Ëlani rezijanske odprave. Vodušek mi je osnutek svojega prvega 26 On nas je 1962. ne samo prepeljeval po Reziji v svojem .hro.Ëu«, ampak s 16 mm kamero tudi naredil vrsto barvnih posnetkov plesov, .eg, igric, naravnih lepot, kar je vse prav pri.lo za izdelavo prvega narodopisnega dokumentarca iz Rezije. Aelimo mu, da si po operaciji Ëim prej opomore in nam iz spomina doda kaj mikavnega iz Ëasa na.ih pionirskih obiskov Rezije 1962/63. 27 Za rimsko akademijo S. Cecilija (Centro studi di musica popolare) in za nas iz Ljubljane je snemal tonski tehnik traa.kega RAI Italo Teja, zraven pa smo ob slovesni praizvedbi lí.Ëarske LV vsi Ëlani skupine: (na.teti po abecedi): Uro. Krek, Milko MatiËetov, Giorgio in Wanda Nataletti, Marija ©u.tar in Valens Vodu.ek. radijskega predavanja (za Trst ali Ljubljano), nabitega z živimi vtisi in obËutki ob .zgodovinskem« 16. maju 1962«, kolegialno pokazal in dal v branje že med nastajanjem; vsega tistega, kar je sledilo, nisem ne slišal ne bral. Samo líšËarski pevki Viüi ta Póstene pa se moramo zahvaliti za njen presenetljivi komentar, kaj pravzaprav tiËi za vztrajnim omenjanjem sejanja (vsaj Rezijanom) Ëudnih, zdavnaj opušËenih žitaric ‡ prosa, ajde ‡ po velikih / širokih / dolgih njivah ali brajdah, po širokih lehah, tam nekje daleË na obzorju, ali celo za obzorjem, pod sicer resniËno, vendar tudi skrivnostno goro, zavito v pravljiËno meglo, kjer ni ne brajd ne njiv ne leh. Ker pevci in vsi, ki so kaj povedali, radi poslušajo, kako so se odrezali, smo 16. maja 1962, po konËanem delu tudi mi, na željo gospodinje Viüe obsedeli v njeni hišici .Pod steno« (ta Póstene), da bi skupaj poslušali predvajanje pravkar posnete LV. In takrat se je zgodilo: sedel sem zraven pevke, na preži, da bi po potrebi morda še kaj vnesel v delovni zvezek, med svoje Ëire-Ëare. Ko je prišlo na vrsto mornarjevo vprašanje, zakaj ni veË tako lepa kot prejšnja leta, mu je Wida odgovorila, da - pod Morjäno: velike ja si wsjala, to mälo je pognälu. Viüa ta Póstene je tu prislonila k licu ob usta svojo dlan, tako da je bil palec pod Ëeljustjo, blazinice srednjih treh prstov pa naslonjene na konec nosu, nato pa približala svoja usta k mojemu ušesu in mi šepetaje spregovorila: .Saj ste vendar oženjen in boste že vedel, kakšno je tisto sejanje, da kaj malega požene!« To sem v opombi k svojemu knjižnoslovenskemu prevodu líšËarske Wide tudi povedal že leta 1969 v Sodobnosti,28 ne vem pa, da bi bil kdo to vzel na znanje. Izvirnega rezijanskega besedila, kakor je bilo natisnjeno 1998 v Ljubljani in leto prej predstavljeno tudi tuji javnosti v Gozdu Martuljku na konferenci, ki jo je v imenu Baladne komisije SIEF organiziral GNI ZRC SAZU, ne morem šteti ne za posreËeno, ne za obvezujoËo objavo. Danes ta dan poznamo sedem (7) rez. variant LV (iz Bile, LíšËac, Osoján in Sólbice), vseeno pa si še zmeraj ne bi upal sopodpisati izjave, kot je tale: .… it is hard to believe that a prolonged search into the singing repertoire of the Slovenians from Resia would bring up any new, different discoveries of the narrative song« (1998).29 Pripomnil bi samo, da je bila v tržaški reviji Dan že od februarja 1974 na voljo (Ëeprav le v knjižnoslovenskem prevodu) pomembna prozna varianta, ki sem jo 1973 na praznik 1. 5. (v Reziji mu pravijo majnik) posnel na trak iz ust uËiteljice Dorine di Lenardo, Æúnkine iz Bile, izvirnik pa je pristal v arhivu še nerazpolovljenega Inštituta za slovensko narodopisje SAZU. Datum prejema prispevka v uredništvo: 14. 12. 2005 28 M. MatiËetov, Tri ljudske iz Rezije za pou.njo. Gl. Sodobnost 17/ 2, 1969, 197-206, op. 2. -Lepa Vida je na drugem mestu, 202-204. 29 R. VrËon, Variantes of the Ballad of .Lepa Vida« (Fair Vida from Resia), V: Ljudske balade med izroËilom in sodobnostjo. (Ur/Ed.: M. Golea). Ljubljana ZRC 1998, 169‡178 OBZORJA STROKE spomini MOJ MUZEJ ‡ PRIJAZNE MUZEJSKE »EN»E (2. DEL) 8. Zanimive prostorske ureditve muzeja in njihova predelava, s posebnim ozirom naleseni strop, ki nam je požrl plaËe Etnografe, verjetno pa tudi druge muzealce v isti stavbi, je pestilo kroniËno pomanjkanje prostora. To so reševali na najrazliËnejše naËine, predvsem pa zelo velikokrat. Prostore so delili po dolgem in poËez, kot se reËe. Ko sem prišla v muzej, je bila edina soba že predeljena po višini, iz ene visoke dvorane so naredili zgornjo in spodnjo sobo. V spodnji sobi smo se porazdelili kustosi in raËunovodski uradniki oz. urad­nice. V zgornji sobi, kamor so vodile lesene stopnice, nemara kakih deset, pa so uredili arhiv in fototeko. Mislim, da se je popolnoma samoiniciativno uredilo zraven še odlagališËe t. i. muzejske tehnike. Pod tem imenom smo si predstavljali najrazliËnejše podstavke, panoje, vitrine, dele vitrin in še kaj podobnega. Potem, ko so si nekaj Ëasa razstave sledile bolj na hitro, se je nabrala prava mala zbirka starih, kaširanih, velikih in nerodnih fotografskih poveËav, ki so se zdele neznansko dragocene in jih je bilo škoda zavreËi. Bolj ko so bile stare, bolj so zgledale, kot da smo jih prinesli iz kakega fotografskega muzeja. »ez nekaj let, ob koncu našega bivanja na Prešernovi, so zavzemale že pretežno veËino zgornjega prostora. Kot je meni znano, menda nikoli nihËe ni porabil vnoviË niti ene stare poveËave. Le kje so konËale? MogoËe pa so jih uporabljali tako, da so na njih ponovno lepili kake druge slike? Vhod v fototeko, kar je bil uradni naslov tega pomembnega prostora, sploh ni imel vrat. Zgoraj, tako rekoË na pisarniškem podstrešju, je bila še ena kamra, na drugi strani zidu, nad ravnateljevo sobo. To je bila soba, ki je bila vedno zaklenjena s tremi kljuËavnicami in se mi je dolgo let zdela kot soba iz kake prav krvoloËne Grimmove pravljice. Mislim, da je bila sprva namenjena depoju ljudske umetnosti in da je imel v njej svoje dragocene poslikane predmete dr. Gorazd. Ko so tudi njegovo pisarno ob Slovanovih kosteh, ki se je po domaËe imenovala garderoba, predelili na poËez, so jih preselili tja, sobo za depo pa je dobila dr. Pavla Štrukljeva. Takrat je postala soba še bolj skrivnostna. Še posebno po tistem, ko je omenjena kolegica nekoË prinesla dol po stopnicah v iztegnjeni roki posušeno indijansko glavo, .Ëanco« imenovano. Od takrat sem si predstavljala, da so v tisti sobi najbrž polni kupi takih glav. Obisk depoja je bil dovoljen le redkim osebam, kar pa se mi je, glede na predvideno vsebino, takrat zdelo Ëisto prav. Nikoli me ni zanimalo tako moËno, da bi si želela skozi vrata. Zato sem bila precej kasneje, ko sem enkrat le prišla noter, razoËarana, kajti predmeti, ki so bili zelo lepo razporejeni po policah, niti od daleË niti od blizu niso vzbujali strahu in groze. Tista Ëanca, ki jo je dr. Pavla Štrukljeva nosila po rokah, je bila ena sama in edina. Kot vem, je še dandanes edini primer posušene indijanske mumije v lasti SEM. Vseeno sem mimo tistih vrat vedno smuknila na hitro in z rahlim obËutkom nelagodja. Zabaven pa je bil dostop v glavno sobo v pritliËju. Posebno za tistega, ki je prišel prviË v muzej in je bil morda zraven še malo prestrašen. Stopiti je bilo treba skozi dvojna vhodna vrata: dobri mešËanski stari naËin vhoda, ki je ponavadi prisilil prihajalce, da so trkali dvakrat. Najprej na vhodna vrata, ki so se odprla v ozko Ërno nišo, nato pa še na druga, notranja. Šele od tu se je lahko zaslišalo vabilo: .Naprej!« Tistim, ki so hoteli biti posebno vljudni in so zapirali vrata za seboj, se je lahko zgodilo, da so se zaprli v Ërno temo in brezupno tipali za kljuko. To se je vËasih v pisarni slišalo kot nekakšno škrebljanje in Ëe je trajalo le predolgo, je nekdo od nas, tisti, ki je bil najbližji vhodu, stopil do vrat in jih odprl. Navadno je bil ujeti obiskovalec videti presreËen, da smo ga rešili hude stiske. Ampak tudi preureditve v prvi sobi so bile veËkratne, veËplastne, ali pa veËpomenske, kakor se vzame. Ko so nekoË prestavljali knjižne omare in z njihovo pomoËjo uredili nekako odmaknjeni prostorËek za raËunovodkinjo, so bile te omare postavljene v eno vrsto poleg vhodnih vrat. Nekaj je bilo tistih starih lepih vitrin s steklenimi vrati, skoznje so se videle knjige, druge pa so bile novejše z lesenimi vrati in te so bile visoke in, zgleda tako, prav podobne vhodnim vratom. Za dekoracijo pa je bilo zraven še nekaj težkih rdeËih zaves. Kolegica MariËka L., ki je vodila knjižnico, je veËkrat povedala strašljivo zgodbo o nekem obiskovalcu, ki da se je bil izgubil: .… Ko sem mu pa že vse povedala in pokazala, je pa rekel ‘Nasvidenje!’ in je najprej odprl vrata od knjižne omare. ‘A ja, niso prava vrata’, in je odprl steklena vrata. ‘Pa spet ni prav’, in se je zavil v rdeËo zaveso. Ko se je odvil, je bil pa že Ëisto bled in takrat sem mu pa pokazala, katero kljuko naj pritisne. Nikoli veË ga nismo videli.« BržËas je bila zgodba malce baroËna, a nam je bila tako všeË, da je v desetih letih ponarodela. K sreËi noben od obiskovalcev ni vedel, kaj se skriva na drugi strani, pod lesenimi stopnicami, ki so vodile v arhiv. Tam se v bistvu ni skrivalo niË pametnega. Tudi tam je bila nekaka zavesa, ki ni dovoljevala pogleda v prostor pod stopnicami, kjer ni bilo nobene svetilke. Tudi o tem prostoru so krožile po kolektivu posebne zgodbe, ki pa so bile najverjetneje plod kolegialnih vezi in tudi brezmejne fantazije. Ker mislim, da niso dostojne pisanih virov, je bolje, da na njih pozabimo. Bolj verjetna je naslednja zgodba, ki pa se je dogajala tudi še v tistem Ëasu, ko mene še ni bilo v muzeju, skratka, spet Ërpam iz ustnih virov: ko je bilo treba nekoË preurediti in pospraviti prostore, so našli v temaËnem kotu pod stopnicami paket z nekaj ženskega spodnjega perila, ki so ga datirali v prvo polovico 20. stoletja. .To je najbrž od Vahtarja,« je rekla kolegica, ki je vedno vse vedela. Drago Vahtar je bil nekdanji, še predvojni restavrator, pojem zbiralca in prodajalca. Kolegica je paË menila, da je perilo spadalo med predmete, ki bi jih gospod Vahtar nemara moral še restavrirati. Umrl je v nesreËi, kmalu po koncu druge vojne. Po nekakšnem Ëudnem nakljuËju se je po dobrih tridesetih letih pojavila pri nas kot raËunovodkinja njegova vnukinja, ki pa skoraj niË ni vedela o muzejskem življenju svojega starega oËeta. Vrnimo se nazaj k skrivnostnemu zavoju. Božja previdnost je menda v istem trenutku poslala mimo še eno drugo kolegico, ki je v najdenem zavitku spoznala svojo pred leti izgubljeno prtljago iz nekega terenskega dela. Tako se je zadeva zadovoljivo rešila. Vsekakor so bile vse .runkelkamre« v muzeju založene s predmeti, ki jih je bilo treba nekje spraviti. Da bi si ne predstavljali, kako Ëudni so bili muzejski uslužbenci pri pospravljanju, naj poudarim, da so bili to veËinoma predmeti, ki so se rabili kot razstavna tehnika. In smo jih skoraj vedno našli. VeË ko je bilo novih ljudi v muzeju, veËja je bila prostorska stiska. Danes si že prav težko predstavljam, kako zelo smo morali biti tolerantni drug do drugega v tistem Ëasu, ko smo živeli nagneteni v enem samem prostoru. Sem pa tja je res prihajalo do kakih bolj povišanih tonov, kaj hujšega pa se niti ni zgodilo. 9. Virtualne predelave rešujejo položaj Ena od veËjih predelav je nastala takrat, ko je bilo ljudi v enem samem prostoru že toliko, da je bilo enostavno treba najti še eno rešitev. VeËne prošnje za .rešitev prostorskega problema Slovenskega etnografskega muzeja« iz najrazliËnejših vzrokov niso pognale kali, in Ëe so, jih niso pravilno zalivali. Treba je bilo žrtvovati eno od razstavnih dvoran. V tem Ëasu je muzej že premogel arhitekta, to je bil ing. arch. Marjan L., ki je poklical na pomoË statika in oba skupaj sta razdelila dvo­rano horizontalno in vertikalno. Dela je bilo toliko, da smo morali nekaj mesecev delati kar doma, sicer pa smo se enkrat ali dvakrat na teden dobivali v muzejskem prostoru, ki je še ostal skoraj cel. In poroËali o tem, kaj delamo. Po mojem, pa verjetno je z mano delil podobno mišljenje še kakšen od mojih kolegov, so bili to zelo prijetni meseci. Kar je nastajalo, je bilo skoraj neverjetno. V stari prvotni sobi naj bi bila raËunovodstvo in knjižnica, nad njima seveda še od prej arhiv in skrivnostna soba z neevropskimi predmeti, v žrtvovani dvorani pa pet sobic za kustose, soba za arhitekta, soba za t. i. razstavno tehniko (to že vemo, kaj pomeni, a ne?) in soba za sestanke. (Ne smemo pozabiti, da smo živeli v obdobju bogatega samoupravnega delovanja.) To je bila razdelitev vertikalno. Svojo bogato domišljijo je naš arhitekt Marjan pokazal s hori­zontalno delitvijo: po prav zanimivih lesenih stopnicah, ki so se dvakrat obrnile, se je prišlo v prvo nadstropje. Preden smo uporabniki osvojili tehniko hoje, so bili posebno nesposobni deležni kake bunke v glavo, saj je bilo treba vse skupaj, strope in stopnice, speljati silno umetelno. Nekaj Ëasa je bilo še posebej stresno, takrat ko smo poslušali obiskovalce, ki so nad nami hodili po stopnicah, in seveda priËakovali, da bomo kar naenkrat zaslišali obupen krik tistega, ki bo z glavo zadel v tram. K sreËi se ni zgodilo niË tako hudega. OBZORJA STROKE spomini V nadstropju so se razprostirali spet novi prostori, ki so bili namenjeni razstavam. Tako smo na enojni površini pridobili tako rekoË dvojno: nekaj za pisarne in nekaj za razstave. Kot že reËeno, vsa gradnja je bila provizoriËna, lesena tesarska obdelava stropov in stopnic. Iz svojih sobic in iz sobe za ses­tanke smo se ozirali navzgor na mogoËne lesene tramove, ki so bili obiti z debelimi kovinskimi pasovi in so zaËeli poËasi pokati, razpoke pa so vidno rasle. Tla v zgornjem nadstropju so bila kot ladijski pod, ki ni samo škripal, ampak se je tudi premikal pod nogami. Lahko si je predstavljati, kako se je slišalo takrat, ko se je na kaki razstavi zabaval po en ali celo dva razreda otrok. Mislim, da je marsikateri kustodinji ob takih trenutkih uhajal pogled na okno in Ëez, saj smo bili v pritliËju. Ampak cesarsko-kraljevi gradbeni predpisi so morali biti v Ëasu grad­nje tega muzeja najbrž bistveno drugaËni: Ëe bi v sili skakali skozi okna, bi si bržkone polomili noge, saj je bilo veË kot dva metra do tal. Les in kovinski obroËi so zdržali vsa leta, dokler nismo odšli. Odšli in pustili debele tramove, ki so imeli poseben pomen. O njih smo namreË sklepali na samoupravnih sestankih, kjer so nas pouËili, da smo jih plaËali z lastnimi plaËami. Mislim, da je njihovo vrednost najbolj zaslutila kolegica Emilija, ki bi si jih najraje vzela za spomin. Seveda je bilo to tehniËno nemogoËe, poleg tega se je zgodilo takrat, ko se je Emilija že upokojila. Tramove in les, ki so v Ëasu, ko so jih vgrajevali v muzej, Kulturno skupnost gotovo stali precejšnje denarje, smo menda prepustili Narodnemu muzeju. Kaj je z njimi naredil, ne bomo nikoli veË izvedeli, verjetno pa so mu bili v napoto in je njihovo demontažo tudi pošteno plaËal. Tako smo se torej kustosi preselili iz velike sobe in se po dva in dva naselili v sobicah ob velikih oknih. Predelne stene so bile zelo tanke in je bilo treba paziti na jakost svojega glasu, Ëe si hotel diskretno opravljati. To je zdaj postal poseben problem, saj tega prej nismo bili navajeni: Ëe je kdo govoril, smo ga tudi videti. Zdaj pa se je vËasih zgodilo, da je sosed preždel veË ur v delu in gluhi tišini. Tako je postal žrtev nerodnosti in je po nedolžnem slišal kaj hudega o sebi. V takem primeru je bilo najbolje že takoj na zaËetku pogovora iz sosednje sobe naglas zakašljati ali kako drugaËe potrditi svojo prisotnost. Seveda, Ëe te ni ravno premagala radovednost in si si zaželel nadaljnih informacij o sebi. Ampak to ni bilo pametno. Še zdaj mi sem pa tja kolegica, s katero sva se kar dobro razumeli, citira nek pogovor, ki da sem ga imela enkrat pred dvajsetimi leti, ona pa ga je po nesreËi slišala. Lahko si mislite, kakšen je bil. Ing. Marjan L., ki je bil arhitekt, je imel sicer najmanjšo sobico, ampak, imel jo je samo zase. VËasih jo je delil s psom, nekoË celo z dvema. Je že imel kak poseben vzrok, da ju ni mogel pustiti sama doma. To sta bila najbolj prijazna bokserja, kar sem jih kdaj sreËala, mati in sin. Ampak Marjan ju je nek dan pustil za nekaj Ëasa sama, ker je imel opravke nekje drugje. Med tem je v sobo niË hudega sluteË vstopil nek obiskovalec, kar je povzroËilo pri obeh psih nepopisno raz­burjenje. Sklenila sta braniti gospodarjev teritorij, tuljenje in lajanje se je razlegalo po muzeju, dokler se psa nista spet sama od sebe lepo umirila. K sreËi je bil tisti obiskovalec Marjanov osebni znanec in dogodek je ostal samo kot spomin. VËasih si ga pripovedujemo, kadar pridemo skupaj. Ko sem zadnjiË prebrala nek Ëlanek v Ëasopisu o tem, da imajo na Zahodu po pisarnah tudi pse in druge domaËe živali in da naj bi to dobro vplivalo na odnose med uslužbenci, sem pomislila, da je Marjan paË prehiteval Ëas. V glavnem nihËe od kolegov ni imel niË proti temu, da delimo delovni Ëas s t. i. hišnimi ljubljenËki. Vendar pa s tem nismo pretiravali. Vsaka soba je po novi ureditvi dobila svoj telefon. To je bilo gotovo svojevrstno olajšanje, Ëeprav se je v kratkem pokazalo, da smo delali raËun brez krËmarja: veËje število telefonov je bilo kot Potemkinova vas, v resnici smo imeli samo eno ali dve liniji. Zato se spominjam, da smo se vedno pogovarjali: .A se spet ne da priti ven?« kar je pomenilo, da je linija zased­ena. Verjetno pa se je muzejski raËun za telefon v tistem Ëasu vseeno precej poveËal. Ko je prišel Ëas, da si razdelimo sobe, ki so bile, mimogrede povedano, silno majhne in skromne, je bilo treba misliti na to, da bosta v vsaki sobi po dva. Porazdelili smo se po veËjih ali manjših simpatijah, ki smo jih Ëutili do kolegov (predvsem kolegic) in se pri tem ravnali po reklu: Med dvema zlema izberi manjšega. Edina sprememba v pritliËju na Prešernovi je bila, da smo sedaj bili paË prisiljeni delovni dan, pa naj je trajal veË ali manj kot osem ur, preživeti veËinoma z enim samim sogov­ornikom oz. sogovornico. No, lahko bi seveda hodili tudi na obisk v drugo sobo, a kolikor daleË mi seže spomin, se to ni kaj dostikrat zgodilo. »e bi imeli vsak svojo sobo, bi se to morda veËkrat dogajalo, tako pa je bilo treba vsak pogovor v dvoje deliti še s tretjim. Dokler smo uradovali še na Prešernovi, pa naj je bilo to v pritliËju ali v prvem nadstropju, smo se kolegi videvali vsak dan, Ëe pa že ne videli, pa vsaj slišali. ObËutek skupne pri­sotnosti je bil v tem muzejskem Ëasu še nekaj samoumevnega. Skoraj se ni moglo zgoditi, da bi se s kakim kolegom ne sreËal niti enkrat v službenih urah. Razen seveda, Ëe ni bil na dopustu. ObËutek neke kolegialnosti, mogoËe bi bilo bolje reËi pripad­nosti muzeju, ali morda kar kolektivu, je bil kar precejšen. Dokler smo se šli socializem, je bilo vsakomur na jeziku, .da smo kolektiv, ki se obnaša kolektivno«. Sem smo spravljali skupne .muzejske šege«, velikokrat pa tudi nekako lojalno obnašanje navzven. Pa res, koliko je bilo govorjenja o veËnih obiskih pomembnih funkcionarjev, ki so odloËali o marsika­teri muzejski dejavnosti. To ne pomeni, da so nas obisko­vali pomembni možje in žene, ampak da so se kolegi veËkrat podvizali k njim, Ëe si je bilo treba zagotoviti kako študijsko potovanje, finanËno podporo ali kaj podobnega. Za take reËi je bilo za vse vedno premalo denarja in sistem je bil naravnost naravnan na osebne intervencije. V opraviËilo vseh tistih, ki so si poskušali pomagati na ta naËin, se mi zdi, da lahko povem, da to ni bilo pri ostalih kolegih niË narobe. Malo nevošËljivosti in nekaj opravljanja ‡ to pa je tudi vse. Navsezadnje je bilo to omogoËeno prav vsem, vendar se nekaterim še to ni ljubilo. Energija, ki jo je bilo treba porabiti za taka pota in za neštevilne prošnje in prijave, je bila najbrž dana samo nekaterim. Kdor jim je to zavidal, je priznal, da kaj takega sam paË ni sposoben narediti. V zlo pa smo šteli kolegom, Ëe so z osiranjem podobo muzeja blatili navzven. Ena sama kolegica je veËno prisegala, da se bo upokojila tisti dan in uro, ko se ji bo uradno iztekla delovna doba. To smo poslušali vsaj deset let. Kakšen Ëudež! Ko se ji je že iztekla prva ura, torej ko je izpolnila prvi pogoj, po katerem bi se lahko upokojila, je bila še vedno muzejska delavka in je v miru Ëakala še naslednje pogoje. Imela pa je še eno zlovešËo napoved: .Ko se bom upokojila, bom šla z veseljem stran od vseh muzejcev in se prav gotovo ne bom nikoli veË vrnila!« ZareËenega kruha se najveË poje! Tale pregovor mi je v otroških letih zvenel nerazumljivo in so mi ga morali vedno znova razlagati. Ampak najbolj razumljiv in skoraj preroški mi je postal takrat, ko sem upokojeno kolegico kmalu po upokojitvi videla na odprtju muzejske razstave, kako se je mastila s ponujenimi sedviËi. Moram priznati, da sem z zanimanjem opazovala, kaj se ji bo zgodilo. 10. Kako smo se in kako so nas samou­pravljali Pogostno shajanje službenih kolegov smo dolgovali tudi Ëudaškemu obdobju samoupravljanja. Posebno veselje smo torej imeli s sobo za sestanke. Direktor dr. Kuhar je nekega dne povedal, da je imel sreËo in da je .zrihtal eno krasno mizo za ta prostor«. Res so nam Ëez nekaj dni tisto mizo pripeljali po kosih. Ko je bila sestavljena, je zasedla dobesedno vso sobo, ki je bila vsekakor veËja, kot so bile naše kustovske sobice. Miza je bila okrogla, in preden so jo naši restavratorji pošteno zlošËili, smo opazili na zgornji plošËi sem pa tja kakšen majhen madež. Od Ëesa so bili tisti madeži, pa nam je postalo bolj jasno šele proti koncu, ko jih je bilo precej veË in so nastajali v Ëasu naše rabe, kakšne, smo pa že sami vedeli. No, spoËetka smo se ob njej poËutili kot vitezi okrogle mize. Do sten je bilo ravno še toliko prostora, da se je dalo za mizo potisniti stole in se potem v bistvu s težavo zriniti na prostor. Stoli seveda niso bili oštevilËeni, a od stalne rabe smo imeli sedežni red v malem prstu. Položaj se je pokvaril samo takrat, kadar so prišli na sestanke še kaki gostujoËi Ëlani. Takrat jim je bilo treba odstopiti boljše prostore, kar je pomenilo stole ob steni. Najprej smo se muzali in se posmehovali direktorju, Ëeš da so ga z mizo prelisiËili. Na Kulturni skupnosti ali nemara na SkupšËini so mu podtaknili nekaj, Ëesar se niso mogli drugaËe znebiti. SËasoma pa smo se te mize tako navadili, da nam je postala domaËa in draga. Mislim, da k temu niso toliko pripomogli samoupravni sestanki, kot proslavljanja, ki smo si jih privošËili ob najrazliËnejših priložnostih. Takrat nam je pomagalo bogato domaËe slovensko prazniËno leto. Tako je namreË dr. Kuret krstil letne šege. S samoupravljanjem je bil hec, vendar smo do tako sprošËene ugotovitve prišli šele potem, ko ga zagotovo ni bilo veË. Dokler pa smo ga poznali, je znal biti tudi malce naporen. Verjetno ni nihËe izraËunal, koliko Ëasa je uslužbencem požrlo izpolnjevanje samoupravnih dolžnosti. Vsekakor pa je bil to sistem, ki je Ëloveku lahko ugajal, lahko pa mu je bil tudi tako odvraten, da je imel sam s seboj hude težave, Ëe se mu je hotel izogniti. No ja, bolje bi bilo reËi izogibati se, saj do konca se mu ni dalo umakniti. Mi smo bili majhen kolektiv in tega smo se najbolj zavedali takrat, kadar so nam kolegi iz drugih muzejev rekli: .O, kakšen vesel kolektiv ste! In kako držite skupaj!« Ta maloštevilnost nam je pomagala, da smo se bolje poznali, pa je na nek naËin bila tudi dvorezni meË: bilo nas je tako malo, da smo se skoraj preveË poznali. Spominjam se, da smo v samoupravnem obdobju kar naprej nekaj volili in se nekam uvršËali in mislim, da so bile neke pomembne dejavnosti odvisne prav od OBZORJA STROKE spomini doloËenega števila samoupravljalcev. Do neke številke je šlo, naprej pa ne. Nemara, da je bila tista kljuËna številka 20, ali nemara 25, kaj vem. Vsekakor smo se uvrstili v neko mrežo organizacij samo zato, ker smo dosegli ali ker nismo dosegli tiste magiËne številke. Vsake štiri leta smo volili novega predsednika kolektiva. To je bil, po samoupravnem mišljenju, druga najpomebnejša oseba, prvi je bil paË direktor. Zakaj naj bi bil tako pomemben? Zato, ker je moral biti povsod zraven in ker je moral biti vËasih tudi pri odloËitvah, za katere si je direktor želel (to je bilo jasno), da bi jih urejal sam in na samem. O, imeli smo se pogruntane, do zadnjega vlakna smo se pozna­li! Zato je bilo na vseh volitvah za predsednika prav zabavno. MoËno dvomim, da je bil sploh kdo proti svoji izvolitvi, slast oblasti je bila prevelika. Morda je bilo med nami nekaj takih, ki si tega niso tako zelo želeli, a nekaj jih je bilo tudi s posebno moËno željo po vladanju. »eprav, roko na srce, je bilo to bolj vladanje za otroke. Imeli smo kolegico, ki ji je bilo samoupravljanje pisano na kožo. Najprej se je preizkušala v partiji, potem pa je potihoma, kot nevede, veË let izstopala iz nje, ne da bi to dala vedeti svojim kolegom. Še potem, ko tudi uradno ni bila veË njen Ëlan, je ohranila strankarsko disciplino in bila zato kot ulita za najrazliËnejše delegate. Spominjam se, da smo imeli v tistih letih, ki so bila najbolj samoupravno bogati, toliko t. i. samou­pravnih teles, da smo se vanje razvrstili skoraj vsi Ëlani kole­ktiva. Nemara je bilo samo kurirki prizanešeno s posebnimi sestanki. Ona je seveda rekla, da ji je to veË kot prav, a mislim, da ni bilo tako. Kako grdo za Ëase, ki so predstavljali zmago delovnega ljudstva, da je ravno po definiciji najbolj Ëist pred­stavnik tega ljudstva ostal brez svojega, Ëetudi najmanjšega košËka oblasti! Kolegici, ki je nekaj let pripadala partiji, je pri­padla tudi veËkratna Ëast, da je bila izvoljena za predsednico. Kar je res, je res: njena vnema za predsedniški stol je bila tako prisrËna in zabavna, da smo jo z veseljem volili. Nikoli ni bila zlobna in nikoli ni zlorabljala svoje oblasti. Tudi avtorici teh vrstic se je posreËilo, da se je za en mandat zavihtela na predsedniško mesto. Takrat je v Beogradu vladala še višja predsednica, tovarišica Milka Planinc, ki je iznašla cel kup uredb. In glej, v eni od njih sem imela vlogo celo sama! Uvedena so bila pisna dovoljenja za prehod Ëez mejo. Službena seveda, ki so jo dovolili prekoraËiti brezplaËno. »e si se nameril po nakupih kar tako, na svoje, se zaradi dolžnega prispevka skoraj ni veË splaËalo. Saj to je bil tudi moder namen predsednice Milke Planinc. To so bili obrobni dogodki, ki se jih sedaj spominjamo samo takrat, Ëe nas kdo na to spomni, saj so trajali kratek Ëas. Na oblast, ki mi je bila dana res za kratek Ëas, me tako spomni star formular o dovoljenju za službeno potovanje, ki je sicer podpisan z mojim podpisom, ampak ne z mojo roko. Tistim, ki so bili višje od mene, se je paË zdelo neumno, da bi me prosili zanj! Samoupravljanje je dalo marsikomu obËutek oblasti. Spomin­jam se, da mi je nekdo, za katerega se mi je zdelo strašno Ëudno, ker je bil takrat še kar visoko na oblastni piramidi (pa je kmalu za nekaj Ëasa zdrsnil za nekaj stopnic), svetoval, naj si preberem knjigo Ëeškega pisatelja MnjaËka Oblast se pri­lega. Samoupravljanje je bila virtualna oblast, bi dejali danes. Vsekakor je bilo najneprijetnejše za tiste, ki so se ga morali uËiti za kak strokovni izpit. Takrat ga je bilo treba jemati skrajno resno. Kdo ve, kako so ga na koncu jemali tisti, ki so ga na zaËetku ustvarjali? Kulturniki in športniki, pa še kdo drug, vsi smo bili razdeljeni na izvajalce in porabnike. Mreža najrazliËnejših skupnosti in komisij je narašËala in se preple­tala in postajala sama sebi namen. Avtor neke študije o športu, ki je bila izdana že v samostojni Sloveniji, se je takole potožil o samoupravni ureditvi športa: Zapletenost odnosov je bilo Ëutiti povsod: nadrejenost -podrejenost, odgovornost, zapleten delegatski sistem. Bilo je toliko povezav, da na koncu amaterskim delavcem ni bilo veË razumljivo, za kaj gre in kakšni so medsebojni odnosi in poti. Zelo podobno se je uradovalo na muzejski ravni. 11. Kako smo proslavljali in si naredili muzejske praznike O tem, kako so praznovali najrazliËnejše praznike takrat, ko me še ni bilo v muzeju, ne vem dosti. Kako je bilo takrat, ko je bil ravnatelj še dr. Niko ŽupaniË, še manj. Morda je bilo takrat precej drugaËe, ker jih je bilo v muzeju precej manj in so se zabavali po svoje in kje drugje. Po ustnih virih pa tudi dr. Boris Orel, ki je bil ravnatelj, preden sem prišla v muzej, ni bil posebno družabne sorte. Še najveË sta o njem pripovedovala FanËi Šarfova in dr. Angelos Baš. Predvsem o tem, kako so se imeli na terenskem delu, na legendarnih .Orlovih ekipah«. To je bilo veËtedensko delo kar precejšnje skupine etnologov, ki so ga že od leta 1948 pripravljali veËinoma poleti v raznih vaseh po Sloveniji. Duhovni, pa tudi fiziËni vodja je bil dr. Orel. »asi so bili taki, da si zdaj težko predstavljamo, kako je pet, deset pa tudi veË ljudi prebivalo po šolskih sobah, se hranilo iz kotlov, zbiralo predmete in podatke od domaËinov in se navduševalo nad .pristnostjo sveta, ki izginja«. Med tem delom so se prav gotovo tudi zabavali. FanËi Šarfova je pripovedovala, kako in s kakim navdušenjem so se ob koncu terenskega dela s transparenti pripeljali na tovornjaku v vas, postavili razstavo slik in tistih predmetov, ki so jih nabrali in imeli zraven še kako pouËno predavanje. Po pripovedovanju dr. Baša, ki je tudi sodeloval na teh terenih, so bila besedila na transparentih jako pouËna, navdušujoËa in v stilu politiËnih parol. Kot ocvirke (Kultura in prosveta ‡ to naša je osveta!) jih je v muzeju serviral med mlado obËinstvo, ki ga je obËudujoËe poslušalo: «DomaËini so bili prav taki, kot so še vedno: mislijo si svoje, na slikah pa gledajo samo sebe in svoje znance. Po zakljuËku in navdušujoËih govorih so se vsi zavrteli.« Take in podobne informacije smo si mlajši muzejski etnologi nabirali ob najrazliËnejših priložnostih, še najveËkrat pa ob zakljuËkih delovnega dneva pred kakim praznikom. Iz vseh zgodovinskih pripomb omenjenih kolegov smo poslušalci sklepali, da so bile terenske muzejske zabave v stilu: utile cum dulce. RaËunovodkinja Darja, ki se je v muzeju zaposlila v zadnjih tednih vojne kot mlado 18-letno dekle, se je nadvse navdušeno spominjala prvomajskih proslav. S kakim veseljem so se jih udeleževali vsi uslužbenci muzejev, kustosi in kurirke, direktorji in snažilke. NekoË so šli celo v paradi! Nosili so transparent, ki naj bi delovno ljudstvo navduševal za muzeje. Ko je bilo parade konec, so se s transparentom družno napotili k »inkoletu na Poljansko cesto. Tam so navdušenje za delavski praznik delili s skupino .štokglajzerjev« (ki so bili v resnici tramvajarji). Kultura in delavci, kaj bi lahko bilo lepše! Tako rekoË izpolnitev tedanjih idealov. Pošteno so se menjavali pri naroËanju pijaËe, družno napijali novi praviËnejši državi in se ga na koncu tako napili, da so si bili takoj pripravljeni izmenjati službe. To je bil seveda izjemen spomin naše raËunovodkinje Darje na pretekle Ëase. Posebna povezava med tramvajarji in muzealci menda nikoli veË ni funkcionirala na podoben naËin, pa tudi v paradah muzealcev niso veË potrebovali. Darja, ki je zdržala v muzeju do upokojitve in je prestala tri direktorje, bi bila lahko zlata jama za najrazliËnejše zgodbe, a se je zlepa ni dalo pripraviti, da bi povedala kaj takega, kar bi se dalo razlagati na veË naËinov. Držalo se je je nekaj lojalnosti podobnega, vsekakor izjemna vrlina, ki je v muzeju nismo kaj prida prakticirali. V šestdesetih letih je v muzeju naredilo doktorate kar precej njegovih Ëlanov. Nemara je bila prva dr. Marija M., potem dr. Gorazd, potem Pavla Štrukljeva in na koncu Boris Kuhar. Dr. Marija M. in dr. Gorazd sta pripravila ogromno pojedino kar v muzeju. Takrat smo .prebivali« še vsi v prvi veliki sobi. Dober vtis je delala še celo junaška pirotska preproga. Na njej je stala velika miza, ki je sicer funkcionirala kot ËitalniËna, za dvojni doktorat pa so jo spremenili v razkošen buffet. Kaj buffet, v pogrnjeno mizico iz Grimmove pravljice! Šibila se je od vseh dobrot, ki jih je pripravila dr. Marija M. Bilo je res veliËastno! Priznam, da mi je ostalo v spominu samo to, kar se je kasneje po ustnem izroËilu širilo po muzejskih kuloarjih: neka kolegica, ki je bila preveË lahkoverna in je verjela hinavskim, a oËitno zlonamernim prigovarjanjem mladega kolega, je v trenutnem navdušenju pojedla petnajst pekoËih feferonov. .Saj mi ni niË, saj mi ni niË!« je veselo vzklikala. Naslednji dan je ni bilo v službo, potem pa je zaprosila še za tri dni dopusta. To je bila zgodba, ki je preživela vsa druga dogajanja s proslavljanja doktoratov Jaje in Gorazda. Mimogrede, to sta bila zakonski par. V tistem Ëasu, ki res ni bil primeren, še veË, bil je naravnost strašljiv za take vrste ekshibicije, sta trdno vztrajala pri vljudnem medsebojnem vikanju. To je vzbujalo na zaËetku nekaj zanimanja pri znancih. Predvsem so se kolegi zanimali, ali sta pri vikanju res dosledna tudi, kadar nista v službi, skratka, v vseh položajih. »ez Ëas smo se vsi navadili, saj je bilo gotovo, da bi se bila vendar kdaj tudi zmotila, Ëe bi tega ne prakticirala tudi doma. Potem se je marsikdo spraševal, kdo neki od obeh je bil pobudnik. Kdo neki? Nikoli nismo ugotovili. Ob nekem debelem Ëetrtku v muzeju, letos je bilo, ko smo bili povabljeni tudi stari uslužbenci, smo po prvih petih urah sedenja trije obudili spomin na to nenavadno vikanje: Slavko, jaz in dr. Gorazd sam. Nenavadno miroljubno se je lotil pogovora in razlage. A najsi sem še tako obraËala njegove besede, nikakor nisem prišla do pravega vzroka nenavadnega naslavljanja. Seveda, edina napaka je bila, da sta si tak naËin izbrala v Ëasu komunizma in tako rekoË navzven in navznoter vztrajala pri gojenju dobrih starih kultiviranih mešËanskih in nasploh plemenitih navad. »e bi se, denimo, etnologi nemara v tistih Ëasih zazdeli pomembni tudi UDBI, bi se zagotovo našla kaka opazka o tem vzvišenem vedenju. GoriËane so v tistih Ëasih, v šestdesetih letih, že postale del Slovenskega etnografskega muzeja. PoËasi smo urejali stalno postavitev, kar naj bi bili predmeti iz Skuškove zbirke. Dr. Kuhar si je izbral GoriËane za proslavljanje svojega doktorata. Imel pa je veliko smolo. Tik preden ga je oddal, imel pa je že podaljšan rok oddaje, mu ga je nekdo ukradel iz zaklenjenega avtomobila. Ko je pripovedoval v muzeju, je vse skupaj zgledalo prav tragiËno. Skoraj bi že moral odnehati, pa mu je le uspelo. Nikoli ni izvedel, kdo je bil tisti zlikovec, ki se je polastil njegove intelektualne lastnine. Tik pred zdajci je nekje na koncu njive našel nek kmet zmeËkane in raztresene liste tipkopisa, ki jih je lopov ‡ oËitni nepoznavalec etnologije, odvrgel kot nekoristne. Zato pa je bila goriËanska proslava neponovljiva. Trajala je od zgodnjega popoldneva do zgodnjega jutra naslednjega dne. Kolektiv je bil mlad in vesel, doktorjev že precej, drugi pa mladi, predvsem pa nihËe ni bil nevošËljiv. Tako se mi vsaj zdi zdaj, po dobrih tridesetih letih. Plesali smo in peli in tako grad GoriËane posvetili z etnologijo. Nemara pa je tudi to goriËanskemu gradu pomagalo v Ëasih, ki so prihajali, in se je nezadržno zaËela širiti njegova muzejska slava. Ko se zdaj poslavljamo od njega, vsaj v zvezi z etnološkimi razstavami, ki so si nekdaj sledile v njegovih prostorih, mi prihaja na pamet, da smo mogoËe še premalo proslavljali, še premalo doktorantov se je pokazalo med njegovimi stenami. Domov v Ljubljano smo šli nekateri z jutranjim vlakom iz Medvod. Na poti z ljubljanske železniške postaje nas je pot vodila po MiklošiËevi cesti in mimo sodne palaËe. Iz lepega nasada, ki se je ponujal pred stavbo, sem najbrž prviË in zadnjiË od kolega Dragota dobila prisrËen šopek izjemnih državnih spominËic. Kmalu zatem je zapustil vrste muzealcev in se posvetil banËništvu, kjer je, kot že povedano, naredil blešËeËo kariero. SreËala sva se na prav Ëuden naËin leta 2004, šele po dobrih tridesetih letih od Kuharjeve goriËanske disertacije: Na Kongresnem trgu v Ljubljani je bilo napovedano predvolilno zborovanje Janševe stranke. Bil je pasji mraz, Ëeprav bi po koledarju že lahko zapihal toplejši veter. Ko smo se šele OBZORJA STROKE spomini zbirali, vsi tisti, ki smo se spominjali Demosa izpred stotih let, tako se je vsaj zdelo, in Ëakali, da bo Ëas prinesel spremembe, sem za seboj zaslišala besede: .Tole gospo pa poznam!« Ozrla sem se, saj sem zaslišala popolnoma neznan glas ‡ in ko sem zagledala gospoda, se mi je tudi ta zdel neznan: .Mislite mene?« .Ja, seveda, a se niË ne spomniš?« Ker se nisem niËesar spomnila ne na zaËetku ne v nadaljevanju pogovora, sem postala poËasi zoprna in sem zaËela gospodu groziti. Kaj si vendar predstavlja, zakaj bi ga ne hotela poznati, Ëe bi ga res poznala. Za krono vsega je oËitno imel zraven svojo ženo, ki mu je prijazno sekundirala in zatrjevala, da prav gotovo ve, da sem tista, katera paË sem. KonËno se mu je zdelo, da je šel dovolj daleË, ali pa sem se mu zasmilila in je rekel: .A se ne spomniš veË muzeja?« Takrat me je spreletelo: .Joj, Drago!« Kako nerazumljivo, ampak skoraj hkrati se mi je zazdelo, da povrh vsega ni skoraj niË spremenjen. Dokler sva bila sodelavca v muzeju in nekaj Ëasa celo kolega na fakulteti, si nikoli nisva razlagala ideoloških preferenc, konec koncev je bil v tistih letih v muzeju en sam partijec, kar se je zdelo temu popolnoma dovolj, nam pa tudi. Enkrat samkrat je Drago takole mimogrede etnološko zaËinil pripovedovanje: .Po vojni smo imeli grozne Ëase. Takrat, ko so etnologi hodili po terenu, so se vsi kmetje skrivali in jim nobeden ni hotel odpreti. Naokrog so hodili veËinoma z aktovkami, to so pa že vedeli, kaj pomeni: obvezen odkup!« Zato sva bila po tridesetih letih bržkone prijetno preseneËena, da sva se znašla na istem bregu. Za naslednjih trideset let, kdo ve? 12. Kako so v anale muzejske dejavnosti prišle novoletne proslave Takrat se naš direktor dr. Kuhar (uporabljali smo dosledno besedo .direktor«, ker nas je njegov kolega dr. ZeËeviE iz beograjskega muzeja pouËil, da si on že ne bi dovolil, da bi ga ogovarjali z .ravnateljem«. .Znate šta znaEi: ravnatelj? To je tisti, ki pomaga biku, kadar se spravlja na kravo.«) še ni ukvarjal z iskanjem najboljše gostilne. Kuhati pa je že znal. »eravno smo sprva malo sumili, da mu kuha kdo drug. Tudi pri novoletnih proslavah bi moral imeti prvo besedo najpomembnejši muzej v hiši, to je bil Narodni muzej. Zato so bili tudi pri njih nekako odgovorni, da so pripravili sreËanje vseh hišnih muzejcev. Ponavadi so se sreËali v Ëitalnici. To je bilo vljudnostno pogovarjanje ob kozarËku vina. Bila so paË leta, ko je bilo vseh muzejcev komaj toliko, kot jih je bilo potem v enem samem muzeju. Zato se je tako sreËanje še dalo zadovoljivo organizirati. SËasoma pa so se kustosi podvojili, raËunovodje potrojili in ob vsem tem sta najbrž narašËali tudi profesionalna zavest in pripadnost muzeju. MogoËe je k temu kaj pripomogla tudi stalna skrivnostna delitev vstopnine in drugih stroškov. Skratka, v neki doloËeni toËki so se muzeji razdelili tudi pri skupnih zabavah. Pri nas, v .našem muzeju.«, smo bili navajeni, da postrežemo z jedmi, ki smo jih skuhali sami. Ne vse, ampak skoraj vse. ZaËelo se je z manjšimi jedmi, potem pa vedno veË in veË in konËno je iz tega nastalo kar nekako tekmovanje. Prvi je zaËel dr. Kuhar z orehovo potico. Nekaj let smo ga vztrajno dolžili, da mu to dela tašËa. Nekaj Ëasa se je muzal in si mislil, da se bo na koncu že izkazala pravica. Posebno še takrat, ko je tašËa hudo zbolela, pa je bila potica vseeno na razpolago. Emilija je nastopala z buhteljni, in odkritosrËno priznala, da jih speËe njen mož. Buhteljni so bili dobri, vendar jih je bilo treba pojesti takoj, še tople. Dr. Marija M. je naredila fantastiËno francosko solato. Ko smo dobili v kolektiv Eriko K., ki je skrbela za pošto in, Ëe je imela kaj Ëasa, tudi za brisanje prahu, smo šele spoznali, kaj se pravi jesti svinjsko peËenko, pa domaËe klobase in druge kmeËke .domaËe!« mesnine. Spisateljico teh spominov so poznali po domaËih tortah. A moja slava je takoj splahnela, ko se je pojavil na pojedinah Slavko z rajskimi kremšnitami, ogromnimi pladnji te dišeËe dobrote. Mojstrica je bila njegova žena. Kolegica Irena z Gorenjske je skuhala fantastiËno kislo zelje. Marjan je nekoË prinesel cel kotel golaža. Takrat smo se delali, da imamo partizansko zabavo: z menaškami, paË vsakovrstnimi posodami, smo se postavili v vrsto, Marjan pa nam je z veliko zajemalko nalival dišeËo jedaËo. Ušlo mi je s spomina, za kakšno priložnost smo si privošËili ta scenokaz. V osemdesetih letih smo bili zelo živahni. Bolj ko je šla Jugoslavija v franže, bolj smo proslavljali njene praznike. Bil je res lep pogled na okroglo mizo v sobi za sestanke, ko smo razpostavili sklede in skledice, pladnje in lonce, krožnike, kozarce in polne steklenice. Komur se ni ljubilo kuhati in peËi, je kupil sire in ribe in podobne stvari. Ampak takih ni bilo dosti, še manj tistih, ki sploh niso niË prinesli, niti prispevali. Te smo si zapomnili in se jih, kadar pridemo spet skupaj, še zdaj spomnimo. O naših novoletnih proslavah se je po muzejski stavbi hitro razvedelo. Hrane je bilo vedno dovolj, pijaËe pa tudi. Prispeval jo je Boštjan NuËiËev, ki je bil naš zunanji sodelavec, in zato obvezno povabljen. Kolegi iz sosednjih muzejev iz stavbe so se poËasi nakapljali z nam. »e je bila njihova proslava isti dan, so nam kmalu prišli vošËit sreËno novo leto. VËasih smo jih sprejeli z veseljem, vËasih pa smo bili tudi zoprni. To so obiskovalci hitro razumeli in so za vstopnino prinesli kako buteljko. Novoletna rajanja iz osemdesetih so bila najbrž najbolj živahna. Garnitura kolegov, ki sem jih spoznala, ko sem prišla v muzej, je bila še vsa zaposlena. Kolikor je bilo novih, so se hitro vkljuËili v dogajanje. Ëe je kdo dopolnil svojo muzejsko dobo in odšel domov, se je poveËini tudi vraËal. Vedno smo pazili, da so bila vabila pravoËasno in vsem odposlana. Povabljeni so bili ‡ in tudi prišli ‡ naši stalni pazniki. Prišel je Lojzek ArtaËev, ki je bil iz najstarejše garde, kar sem jih še poznala. Bil je mogoËne postave in se je komaj premikal. Takoj se je usedel za mizo in na istem stolu, kakšnih pet ur kasneje, nam je enkrat proti koncu zabave zapel En starËek je živel ... Lep bas mu je prihajal iz globin mogoËnega trebuha in takrat se je šele videlo, da ni zastonj tako obilen. Prišla sta dva gospoda, ki sta prihajala vsako leto samo na novoletno zabavo in sta bila vsako leto starejša. Eden je bil tudi Lojze in je v predmuzejskem stanju služboval kot biljeter v Operi. NekoË nam je povedal neko zgodbo, pravzaprav je bila uganka, o dveh bratih. .Bila sta dva brata ...« in tako naprej, hudo zapletena je ilustrirala sorodstvo med osebami v neki operi, zraven pa še sorodstvo med pevci. OËitno se nam je priljubila že takoj na zaËetku, zakaj vedno, kadar je prišel, jo je moral spet povedati. Kadar je kdo po nakljuËju rekel kaj o bratih, je mimogrede slišal citat: .Bila sta dva brata ...« Drugi od obeh gospodov je igral na kitaro. Vedno jo je moral pri­nesti s seboj. Bili smo pravzaprav Ëudni poslušalci: kadar jo je imel, je težko prišel na vrsto, Ëe pa je ni prinesel s seboj, smo ga poslali ponjo. Ampak mislim, da mu je naše obËudovanje godilo, nekako je spadalo k dobri vzgoji. Najprej smo imeli novoletne zabave kar tako, ob polni mizi smo se dobili, klepetali, jedli in pili. Jedi in pijaËe so bile razpostavljene po okrogli podarjeni mizi. Bogve kdo se je najprej spomnil, da bi jih ocenili in podelili nagrade. Vsekakor smo to poËeli kar nekaj let in enkrat je bilo še posebno slovesno. Takrat, ko so bile podeljene zelo slovesne diplome. Naj mi bo odpušËeno, Ëe bom povedala skrivnost, kako smo prišli do diplom. Bile so Ëisto prave, srebrne, natisnjene, in prazni listi so naravnost vabili, da se jih popiše. Našli smo jih enkrat cel kup (le kako so si na Kulturni skupnosti predstavljali, da jih bodo vse porabili, saj bi jih morali podeliti prav vsakemu muzealcu?!), kje drugje, kot na skrivnostnem kraju v zgornjem prostoru nad pisarno. Takrat smo si dali duška! Sedaj bom naštela, paË po spominu, kdo vse jih je dobil in za kaj: dr. Boris Kuhar za .Pijane kokoši«, ing. Marjan Loboda (ne morem se spomniti za kaj, vsekakor je znal Marjan zelo dobro kuhati), Irena KeršiË za .Kuhano kislo zelje«, Emilija Bras za .Buhteljne«, Erika Kolar za .DomaËe mesnine«, Tanja TomažiË za .DomaËe torte«, dr. Marija M. za .Francosko solato«. To pravzaprav niso bile le diplome, ampak tudi podelitev posebnih nazivov. Ker mi je ta diploma še vedno pri roki, lahko citiram naziv, ki mi je bil slovesno podeljen. Postala sem .slašËiËarska nadmojstrica« in dosegla skupaj z dr. Kuharjem tretje mesto. On je postal .mesarski nadmojster«. Pravzaprav je Ëudno, kako smo se takrat šli take štose. Ne vsi, ampak skoraj vsi. Vedno jih je bilo nekaj, ki se niso prikljuËili veËini. Vem, da bi bili spomini tistih, ki so šli že Ëez deset minut domov, Ëisto drugaËni. Najbrž smo bili zoprni, ko smo hoteli, da ostanejo in se zabavajo na povelje. Te zabave so bile kar precej sprošËujoËe tudi za skupino, ki je morala vsak dan delovati v popolnoma drugaËnih pogojih. Tudi pogovori v naslednjih dneh po zabavah in ko se je dogodek vedno bolj oddaljeval so dobivali znaËaj anekdot in tudi neukim poslušalcem Ëarali nek Ëas in odnose med kolegi. Slavna je postala tudi Muzejska Zarja, to naj bi bil zbor pevskih muzejskih sotrudnikov. Zgodilo se je, da smo se vËasih ob zaËetku kake požrtije zbrali nekje v kotu in poskušali zapeti kako domaËo. Zborovodja je postala Alenka SimikiËeva, in to zato, ker menda ni imela nobenega pravega glasu za petje, pa je dirigirala. V resnici je nikoli nisem slišala peti, kot zborovodja pa je bila nepogrešljiva. Edini dober pevec v muzejskem zboru je bil Marjan. Za seboj je znal potegniti tudi druge. »e ni šlo drugaËe, smo odpirati usta in migali z glavo. Zelo dobro je pel tudi Drago, vendar je bil prekratek Ëas z nami, da bi sploh doživel Muzejsko Zarjo. Nikoli se nam v zboru ni pridružil direktor Kuhar, bržËas se mu je zdelo, da se njegovemu rangu ne poda petje med nižjimi po položaju. Ëeprav je rad zapel, naglas, a v rahli disonanci z drugimi. A takrat smo bili veË ali manj vsi v rahli disonanci, tako da to ni nikogar motilo. »e me spomin ne vara, je imela izredno lep in moËan glas tudi dr. Marija M. Ob redkih priložnostih, ko se nam je pridružila, ampak takrat verjamem, da iz srca, je najraje prepevala koloraturne arije, ki so bile vsem zelo všeË in smo ji na vso moË ploskali in zahtevali bis. Kako je pel dr. Gorazd, sem vedela že od prej, saj sva se sreËala že na fakulteti. Ko sem bila v prvem letniku, smo imeli študentje vseh letnikov izlet v Makedonijo. Takrat sem ga imela Ëast poslušati tudi po veËkrat na dan. Ko smo se z avtobusom cijazili poËez in povprek po makedonskih cestah, so se na zadnjih sedežih zbrali najbolj veseli pevci in pesmi ni bilo ne konca ne kraja. Tisti najbolj zagreti za bratstvo i jedinstvo bi bili ponosni, kako pisana pevska izbira jugoslovanskih narodov je bila na sporedu. Nekaj pesmi pa je fantom privrelo iz srca Ëisto spontano, ko jih je, nemoËne, premetavalo na zadnjih sedežih v avtobusu. Ena takih, ki se je kar naprej ponavljala, je bila: .Po cesti skaËe kamenje, morda je slabo znamenje, rana ura zlata ura, tra lala lala!« PoznavajoË torej pevsko umetnost kolega dr. Gorazda, mi ni bilo nenavadno, kako izjemen je bil njegov pevski nastop v GoriËanah, takrat ko smo proslavljali doktorat dr. Kuharja. »eprav je oponašal Armstronga, smo si bili ob koncu nastopa vsi, ki smo ga poslušali, edini, da je bil bistveno boljši od originala. Menila sem zatorej, da ga nastopi v Muzejski Zarji niso privlaËili prav zaradi tega, ker je bil že preverjen solist. Emilija in jaz sva bili absolutno brez posluha. Kadar sem nastopila z Muzejsko Zarjo, mi je bilo vedno nerodno, ko sem se poslušala in obenem pogledovala soseda, Ëe tudi on sliši, kako kvarim melodijo. Pomanjkanje pevskega glasu Emiliji ni škodilo, ker ga je nadomestila z deklamiranjem. Ob novoletnih slavjih smo komaj Ëakali, da nam pove, .z obËutkom!« kako Puškinovo pesem. In to v rušËini! Ruski jezik in literatura sta bila njeni veËni ljubezni. .To sem podedovala od dedka, ki je bil med prvo vojno v Rusiji in sta bila z Josipom Vidmarjem ‘krigskolega’!« Zdaj je minilo od tistih dogodkov že mnogo let. Kolektiv v muzeju se je tako spremenil, pomladil in tudi pomnožil, da so njihove zabave drugaËne. Tiste sobe v starem muzeju na Prešernovi ni veË, mizo razkošja in obilja so podrli, kdo ve, kje je konËala? Ob odprtjih razstav pojejo najeti pevci in zbori. Tukaj se za zdaj nehavajo .doneski« k zgodovini SEM. Nadaljevanje bo odvisno od dobrohotnosti bralcev. Datum prejema prispevka v uredništvo: 1. 8. 2005 .PRILAGODLJIVOST IN USTVARJALNOST« INTERVJU S PEGGY BULGER, AMERI©KO FOLKLORISTKO Peggy A. Bulger je direktorica Ameri.kega centra za naËin aivljenja pri Kongresni knjianici v Washingtonu (American Folklife Center at the Library of Congress) in druga oseba na tem poloaaju, odkar je ameri.ki Kongres leta 1976 ustanovil Center. Je NewyorËanka, ki je diplomirala iz upodabljajoËih umetnosti na Univerzi New York v Albanyju, magistrirala iz folkloristike na univerzi v Zahodnem Kentuckyju in doktori­rala na Univerzi v Pensilvaniji. Delovala je kot folkloristka, svetovalka, producentka in veË kot trideset let dokumentirala naËin aivljenja ter razvijala in upravljala folkloristiËne pro­grame. Bila je draavna koordinatorka za ljudsko umetnost na Floridi (1976‡79), sekretarka Floridskega programa za preuËevanje naËina aivljenja (1979‡89), programska koor­dinatorka, direktorica in vi.ja svetovalka Juane zveze za umetnost (1989‡99). Zdaj je direktorica Ameri.kega centra za naËin aivljenja, ustanove z najob.irnej.imi pisnimi, zvoËnimi in slikovnimi arhivi na podroËju ljudske kulture in folklore v ZDA. V soavtorstvu je napisala delo South Florida Folklife (1994), uredila zbornik Musical Roots of the South (1992), bila pro­ducentka mnogih video posnetkov: Music Masters & Rhythm Kings (1993), Every Island Has Its Own Songs: The Tsimouris Family of Tarpon Springs (1988), Fishing All My Days: Mari­time Traditions of Florida’s Shrimpers (1985) in .tevilnih dru­gih posnetkov (Deep South Musical Roots Tour, 1992 in Drop On Down in Florida, 1981). Je Ëlanica veË profesionalnih zdruaenj, leta 2001 je bila predsednica Ameri.kega folkloris­tiËnega dru.tva. V februarju 2005 sta Peggy Bulger in Anne Lomax predavali na Univerzi v Ljubljani. V predavanju z naslovom Deaela, kjer se je zaËel blues sta predstavili delo ameri.kega folklorista in enega najveËjih zbiralcev etnomuzikolo.kega gradiva Alana Lomaxa. Ker je Peggy odloËna aenska in zavzeta raziskovalka, ki je name naredila dober vtis ae prej, na konferencah Ameri­can Folklore Society, sem jo nagovorila k temu intervjuju. Tako je nastal ae drugi intervju v seriji, v kateri predstavljamo tuje raziskovalne in institucionalne izku.nje kolegov po svetu.1 Prim. Mojca Ram.ak, .Srce mojih raziskav so ljudje«, intervju s prof. dr. Jackom Santinom, ameri.kim folkloristom. Glasnik sloven­skega etnolo.kega dru.tva 45/2005, .t. 3, 35‡41. Dr. Peggy Bulger, imate .irok razpon delovanja na podroËju folkloristike, diplomirali pa ste pravzaprav iz upodabljajoËih umetnosti. Kaj vas je zaneslo v folkloristiko in zakaj ste v tej stroki tudi ostali? Ae kot .tudentko so me zanimali izdelki domaËe in umet­nostne obrti, od svojega trinajstega leta pa sem tudi igrala kitaro v skupini, ki je oaivljala ljudsko glasbo. Toda takrat sploh nisem imela pojma, da obstaja tudi kaka znanstvena disciplina folkloristika! Po diplomi sem bila najprej hotelska receptorka, ker je bila to edina sluaba, ki sem jo tedaj uspela dobiti z diplomo iz umetnostne zgodovine. Toda ko sem nekoË prelistavala bro.uro o muzealstvu, sem na.la v njej razpis za diplomiranega folklorista. To je bilo leta 1976, ko so ZDA slavile dvestoletnico svojega obstoja in ko so knjianice, muz­eji in draavne agencije posku.ale pomagati, da bi se ohranila in kar najbolje interpretirala na.a dedi.Ëina. Po tem odkritju sem vpisala podiplomski .tudij iz folkloristike in se nikoli veË nisem ozirala nazaj. Folkloristika zdaj izpolnjuje veËino mojih osrednjih interesov. V va.ih prvih sluabenih letih, ko ste delovali kot folkloristka, ste bili veliko na terenu in ste dokumentirali ljudske umet­nike v razliËnih ameri.kih draavah. To je verjetno velika priloanost in izziv za mladega folklorista, namreË, da se ozre po .tevilnih moanostih, ki jih nudi ta disciplina. Kak.ne so bile te va.e izku.nje? Imela sem veliko sreËo, da sem v eni od svojih prvih sluab v stroki delala kot draavna koordinatorka za ljudsko umetnost na Floridi. Takrat sem ogromno potovala po draavi in doku­mentirala ljudske umetnike, pa tudi umetnike, ki so nastopili na floridskem etnofestivalu. SreËala sem Ëudovite ljudi in odkrila, da je Florida dom .tevilnih etniËnih skupin in da je njihova tradicionalna kultura v tej draavi .e kako aiva in prisotna. Mesto Masaryktown so na primer ustanovili »ehi in ga poimenovali po utemeljitelju Ëe.ke neodvisnosti. Tam sem na.la veliko tradicionalnih plesalcev, vezilj, izdelovalcev pisank ter tradicionalnih kuhinj. Mnoga mesta so naseljevali tradicionalni nosilci tradicije, na primer Grki v Tarpon Spring­su, Finci ob jezeru Lake Worth, Poljaki v Bellevillu in nekaj Kubancev v Miamiju. »eprav ste delali za .tevilne ustanove, ste delovali tudi kot samostojna folkloristka. Po magisteriju iz folkloristike v Zahodnem Kentuckyju ste dobili sluabo kot ustna zgodovi­narka v Albanyu, potem ste bili koordinatorka za ljudsko umetnost na Floridi, sekretarka floridskega programa za naËin aivljenja, direktorica in vi.ja svetovalka Juane zveze za umetnost in direktorica Ameri.kega centra za naËin aiv­ljenja. Va.a delovna kariera tudi po opravljenem doktoratu kaae, da je zelo pomembno, da folkloristi ostanejo odprti in prilagodljivi. V sektorju tako imenovane javne folkloristike ste bili politiËarka, direktorica, ustanoviteljica skladov, pro­ducentka. Kaj bi svetovali folkoristom oziroma pri nas etnol­ogom na zaËetku njihove kariere ali pa takrat, ko se sreËajo s problemom nezaposlenosti? Zelo se strinjam z vami. Poklic folklorista zahteva tudi veliko prilagodljivosti in ustvarjalnosti. Za razliko od medicinskih sester, uËiteljev, odvetnikov, zdravnikov itd., mora folklo-rist svoje delo na terenu najti sam, kajti teren nikoli ne pride k tebi. Ali drugaËe: folkloristiËno vzgojo in znanje je treba prever­jati v areni. Ve.Ëine, ki jih pridobimo s .tudijem folkloris­tike, so neprecenljive v .tevilnih drugih poklicnih situacijah. Kot folklorist lahko delate v umetni.kih ustanovah, muzejih, knjianicah, .olstvu, socialnem skrbstvu, zgodovinskih ustano­vah. Ko mlad folklorist zaËenja svojo poklicno pot, si je ne sme preveË zoaiti, ampak je bolje, da ostane odprt tudi za tiste profesionalne situacije, ki ga bodo nauËile .e dodatnih ve.Ëin, na katere bo lahko apliciral svoje znanje. Zdaj ste direktorica Ameri.kega centra za naËin aivljenja v Washingtonu in ste druga oseba na tem poloaaju, odkar je ameri.ki kongres leta 1976 ustanovil Center. Kak.ne so va.e vizije v tej ustanovi? Moram priznati, da ima Ameri.ki center za naËin aivljenja Ëudovito osebje, ki s svojimi talenti in sposobnostmi veliko pripomore k uspe.nosti. Upam, da ustvarjam tako vzdu.je, da kolegi lahko strokovno rastejo in hkrati izpolnjujejo poslan­stvo Centra. Na.e najpomembnej.e delo je ohranjati in vzdrae­vati neprecenljive zbirke ter omogoËiti, da bodo dostopne raziskovalcem in drugi javnosti. Ker smo vodilna folkloristiË­na ustanova v celotnem severnoameri.kem prostoru, skrbimo tudi za negovanje bistvenih predmetnih vpra.anj v stroki. Iz leta 1928 smo podedovali arhiv ameri.kih ljudskih pesmi, ki je .e danes osrednji arhiv na.ega centra. V njem hranimo zbirke antropologov, folkloristov in etnomuzikologov. To je hkrati tudi najveËji arhiv terenskih posnetkov na svetu, in .e vedno raste. V Ljubljani ste februarja 2005 predavali z Anne Lomax; pre­davanje ste naslovili .Deaela, kjer se je zaËel blues«, enako kot je naslov knjigi Alana Lomaxa iz leta 1993. V predavanju ste slikovno in zvoËno prikazali njegovo terensko delo na jugu ZDA. Od leta 2004 je njegova zbirka ljudskih pesmi del va.ega Centra. Roger Abrahams je nekoË izjavil o Lomaxu, da je on najbolj odgovoren za veliko zanimanje AmeriËanov za ljudsko pesem v 20. stoletju. Kako se po va.em mnenju glasbena tradicija vraËa v vsakdanje aivljenje? Zakaj sta ljudska kultura in tradicija moderni? Izvrstnost v umetnosti ni nikoli iz mode. Enako kot je Bach popularen po tolikih generacijah, sta tudi blues in bluegrass. Zanimivo je sli.ati variacije, ki so nastale v zadnjih letih, kjer je recimo pop zvezda Moby predelal nekatere tradicionalne posnetke bluesa, ki jih je zbral Lomax in kako so ti pristali na lestvicah priljubljenih v nekoliko novej.i obliki. Eksplozija ljudske glasbe ima veË opraviti z Lomaxom, ki je to glasbo pribliaal poslu.alcem kot pa s spremembo okusa. Projekt .Zgodovina veteranov« v va.em Centru poteka od leta 2000. Za njegove potrebe zbirate in ohranjate osebna poroËila veteranov, ki so bili v prvi in drugi svetovni vojni, korejski vojni (1950‡1955), vietnamski vojni (1961‡1975), vojni v perzijskem zalivu (1990‡1995) ali v Afganistanu in Iraku od leta 2001. Prav tako zbirate osebna poroËila ameri.kih draavljanov, ki so bili aktivno udeleaeni denimo v voja.ki industriji in so bili letalski in.truktorji ali zdravstveno osebje. To je projekt ustne zgodovine, ker Center ne zbira predmetov, povezanih z vojno, paË pa samo .nenavadne vojne zgodbe navadnih ljudi«. Tako delo zahteva koherentno skupino sodelavcev. Ali je to splo.na orientacija va.ega Cen­tra, da namreË spodbujate skupinsko raziskovalno delo bolj kot individualne raziskave? V na.em Centru ljudi za terensko delo usposabljamo v polet­nih .olah, na terenu pa delajo skupine dokumentalistov, ki vkljuËujejo folkloriste, fotografe, snemalce zvoka itd. To je idealno. Pri projektu .Zgodovina veteranov« pa smo ubrali drug pristop. To je namreË projekt, kjer sodelujejo v glavnem prostovoljci iz razliËnih skupnosti, ki dokumentirajo veterane. Projekt je .e posebej prilagojen mladim iz srednjih .ol; ti spra.ujejo starej.o generacijo, ki se je borila v drugi svetovni vojni. Na.a prizadevanja so resniËno velika in da bi vkljuËili kar se da veliko skupnosti, prostovoljcem dajemo prepro­sta navodila. Do sedaj smo zbrali veË kot 30.000 intervju­jev, ampak to je samo kaplja v morje. Mimogrede, zbiramo tudi zgodbe tistih, ki zaradi ugovora vesti niso sodelovali v vojnah. V Centru hranimo tudi zvoËne posnetke, ki so bili narejeni 8. decembra 1941, dan po tem, ko je bil napaden Pearl Harbor. Takrat je bil predstojnik arhiva Alan Lomax in takrat je kakih dvanajst folkloristov zbiralo terenske podatke po vsej Ameriki. Nemudoma jim je poslal telegram s sporoËilom, naj prenehajo s trenutnim terenskim delom in naj zaËnejo spra.evati ljudi o tem, kaj menijo o napadu na ZDA in vojni napovedi. Te izpovedi so dejansko prvi zabeleaen odziv AmeriËanov po Pearl Harborju. Tudi dan po napadu na newyor.ka nebotiËnika leta 2001 je na.a ekipa reagirala podobno. Ni nam bilo treba poslati tel­egramov, poslali pa smo elektronska sporoËila 450 folkloris­tom, s pro.njo, da zaËnejo zbirati odzive ljudi. BrezplaËno seveda, saj proraËun takih izrednih razmer ni predvideval. Zdaj imamo posnetih okoli 800 ur pogovorov z Aljaske, s Flo­ride in iz drugih draav, kar je izredno pomemben vir, saj so se mediji v glavnem osredotoËali na New York in Washington, ne pa denimo na Inuite z Aljaske in njihovo skrb, da bo naslednja tarËa teroristiËnih napadov njihov naftovod. Vsi AmeriËani so se poËutili, kot da bodo oni naslednja tarËa in v tem oziru je ta zbirka res zanimiva. Poleg teh ilustrativnih primerov hranimo tudi rokopise, video posnetke, fotografije itd. Na.e zbirke dejansko hranijo ameri.ko dedi.Ëino vse od krpank do jabolËnih pit. Kako pa to dedi.Ëino predstavljate v javnosti? Kar se glasbe tiËe, smo izdali veË serij zgo.Ëenk, ki ohranjajo zvoËno gradivo vse tja do 30. let 20. stoletja in .e nikoli niso bile javno predvajane. Organiziramo veliko koncertov, sim­pozijev in razstav, na na.i spletni strani najdete digitalizirane zbirke, trenutno imamo 19 zbirk na internetu, odkoder si lahko uporabniki presnamejo zvoËne posnetke, fotografije, pogleda­jo v rokopise ali transkripcije. Izredno pomembno se nam zdi, da ima lahko vsak dostop do zbirk Kongresne knjianice od doma, zato se trudimo digitalizirati vse na.e zbirke. Kako utemeljujete pomen ohranjanja in predstavljanja zvoËne dedi.Ëine pri donatorjih? Zvok je del nematerialne dedi.Ëine, ni opeka ali moanar. VeËina ljudi razume, zakaj je treba ohraniti katedralo, ne pa, kako minljivi so zvoËni posnetki. Predstavljajte si, da nikoli ne bi imeli moanosti sli.ati emocionalnega poudarka Martina Luthra Kinga mlaj.ega v njegovem znamenitem govoru .I have a dream« oziroma da bi transkript tega govora lahko samo brali. To ni isto, mar ne? In predstavljate si, kako Ëudo­vito bi bilo, Ëe bi lahko sli.ali glas Abrahama Lincolna. Zato je tako pomembno, da se ljudje zavedajo, kako kratkotrajen del dedi.Ëine je zvok in zakaj je tako pomembno, da tehniki iznajdejo tak naËin shranjevanja zvoËnih posnetkov, ki bo uporaben vsaj 200 let. Leta 2001 ste bili predsednica Ameri.kega folkloristiËnega dru.tva (American Folklore Society). Kako ste povezali .tevilne razliËne perspektive, ki sobivajo v ameri.ki folklor­istiki danes? Kak.en je bil va. delovni naËrt? Na kratko ‡ moj naËrt je bil spodbuditi AFS, da bi se vkljuËil v Ëim veË pomembnih podroËij vsakdanjika, da bi na.e znanje in edinstvene ve.Ëine uporabljali pri re.evanju politiËnih, druabenih in ekonomskih problemov, s katerimi se sooËamo. ©e vedno sem zelo prepriËana, da moramo biti onkraj samega zbiranja, da so potrebne temeljite analize zbranega, da je treba Ëim veË objavljati. Folkloristi imamo namreË ve.Ëine za raziskovanje in vpoglede v .tevilne vidike vsakdanjega aiv­ljenja. Ti vidiki so zelo pomembni za mednarodne in domaËe debate. V letu 2002 je va. Center postal del uradne delegacije Medv­ladne komisije za genetske vire, tradicionalno znanje in folk­loro, ki deluje znotraj Svetovne organizacije za intelektualno lastnino. Povejte nam, prosim, kak primer uspe.ne lokalne ali regionalne zakonodaje, ki .Ëiti pravice tradicionalnih skupnosti in umetnikov. Pred kratkim je New York Times poroËal o primeru .Thermo Trilogy«, mednarodni farmacevtski tvrdki, ki se je s tem, da je patentirala semena svetega indijskega drevesa, ukvarjala z biopiratstvom. To bi pomenilo, da bi Indijci, ki ta semena uporabljajo ae veË generacij, morali plaËati omenjeni tvrdki za njihovo uporabo, Ëetudi so medicinski uËinki tega drevesa Indijcem znani ae stoletja. S priËanji folkloristov, antropol­ogov in domaËinov samih je Evropski patentni urad preklical patent, da bi .ohranil tradicionalno znanje in prakse«. To je velika zmaga in folkloristi morajo pomagati tradicionalnim skupnostim .Ëititi njihovo tradicionalno znanje in njihovo folkloro pred razliËnimi piratskimi manevri. Kako pa va. Center dokumentira tako imenovane izginjajoËe kulture? Ae od zaËetka Ëlove.tva kulture izginjajo in se spreminjajo. Tega spreminjanja ni mogoËe zaustaviti in ga tudi ne aelimo. Pomembno pa je, da ohranimo kulturo s tem, da jo dokumenti­ramo. Kulture ne moremo ohraniti na isti naËin kot katedrale, lahko pa dokumentiramo njene spremembe. Spremembe so stalnica v vsaki skupnosti in Ëe jih uspemo dokumentirati vsaj skozi nekaj generacij, lahko razumemo kulturo na naËin, kot je ne bi nihËe drug, ki nima tega vpogleda. Peggy Bulger, hvala za ta pogovor in va.e dragocene izku.nje. Datum prejema prispevka v uredni.tvo: 4. 12. 2005 KROG NOVIH ZAMISLI Novoustanovljeno zdruaenje .Kula« pre­sega razlike med etnologijo, antropologijo in drugimi sorodnimi vedami Sredi decembra se je na ustanovnem obËnem zboru Slov­enskega etnološkega in antropološkega združenja .Kula« zbralo veË kot 130 etnologov, antropologov, kulturologov in predstavnikov drugih sorodnih ved. Na živahni prireditvi v ljubljanskem Klubu mariborskih študentov, ki jo je popestrila vokalno-instrumentalna skupina .Kul-tura«, so udeleženci obËnega zbora najprej potrdili predlog statuta, nato pa izglas­ovali še Ëlane teles, ki bodo .Kulo« vodili do prvih rednih volitev na naslednjem obËnem zboru. Vzdušje je bilo najbolj napeto pri volitvah za predsednika. Za to mesto so se namreË potegovali trije: Peter SimoniË in Jaka RepiË (oba asistenta na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo ljubljanske Filozofske fakultete) ter Matej Vranješ s Fakultete za humanistiËne študije Univerze na Primorskem. Prav slednji je obËinstvo najbolj navdušil s kratko in spontano predstavitvijo in si na veliko preseneËenje udeležencev obËnega zbora zagotovil zmago ter postal prvi predsednik .Kule«. .V kandidaturo sem privolil, ker se zavedam, da nastaja odprto združenje,« pojasnjuje Vranješ, .zato se mi je zdelo prav, da niso zraven samo ljudje iz ene inštitucije.« Dodaja, da je bil tudi sam zelo preseneËen nad izi­dom volitev, skrivaj pa je zmago vseeno priËakoval, saj je bilo med obËinstvom veliko študentov, ki po njegovih besedah radi vidijo nove obraze in so zato instinktivno glasovali zanj. Kandidate za druge organe združenja je obËni zbor z glas­ovanjem le potrdil. Poleg predsednika bodo tako v petË­lanskem izvršnem odboru sedeli še Ralf »eplak Mencin iz Slovenskega etnografskega muzeja, Alenka Janko Spreizer s koprske Fakultete za humanistiËne študije, mlada raziskovalka Alenka BartuloviE s Filozofske fakultete ter študent etnologije in kulturne antropologije Primož Primec. Delovanje izvršnega odbora bodo spremljali Ëlani nadzornega odbora Rajko MuršiË, Jože Hudales in TonËi KuzmaniE, o etiËnih dilemah in drugih morebitnih sporih bodo razsojali Boštjan Kravanja, Miha Kozorog in Mojca Ramšak, tajnica združenja pa bo Nataša VisoËnik. Združenje za 21. stoletje Pa je novo slovensko združenje res potrebno? Glede na velik priliv Ëlanov in odziv interesentov je odgovor nedvomno pritrdilen. .Kula« namreË predstavlja nov naËin povezovanja etnologov, antropologov, kulturologov, sociologov kulture in predstavnikov drugih sorodnih ved, saj je zasnovana kot decentralizirana in fleksibilna organizacija, ki je prilagojena hitrim spremembam in drugim zahtevam sodobnega Ëasa. »lani združenja lahko tako sami zberejo ad hoc ekipo enako misleËih in zamisli uresniËujejo Ëim bolj samostojno. Da bo .Kula« odprta projektna platforma, ki bo delovala brez odveËnega nadzora in nepotrebnih nasvetov z vrha, pa zago­tavlja tudi novi predsednik Matej Vranješ. Pomembna novost združenja .Kula« je tudi aktivno sodelovan­je Ëlanov s pomoËjo sodobne informacijske in komunikacijske tehnologije, kar po eni strani pomeni cenejše obvešËanje, po drugi pa omogoËa hitrejšo izmenjavo novic in podatkov. Prvi koraki na tem podroËju so že storjeni, saj na spletu poskusno deluje stran www.kula.si, zaživel pa je tudi spletni forum, na katerem je doslej registriranih že skoraj sedemdeset uporab­nikov, ki vsak dan razpravljajo o strokovnih in znanstvenih pa tudi bolj poljudnih temah s podroËja etnologije, antropologije, kulturologije … Najbolj vroËa tema na spletnem forumu so zaposlitve, ki so, kot kaže, pereË problem predvsem za študente in nove diplomante. Prav zaposlitveno svetovanje bo ena od osrednjih dejavnosti .Kule«. »lani združenja bodo s skupnimi moËmi oziroma z mrežo naslovov in poznanstev skušali poiskati delo za kolege in kolegice, ki se po študiju ‡ ali pa tudi pozneje ‡ znajdejo brez službe. Združenje pa bo poleg tega delovalo tudi kot lobistiËna skupina, ki bo skušala izboljšati ugled etnologije, antropologije in sorodnih ved tako v javnem kot v zasebnem sektorju. .Kula« brez meja .Kula« naËrtuje tudi izdajanje informativnega biltena, sprva v elektronski razliËici, pozneje pa bodo skušali izdajati še znanstveno revijo. Eden od naËrtov združenja je še vsako­letno podeljevanje nagrade .mana« za odpiranje novih polj v znanosti in podeljevanje .Brumnove nagrade« za etiËne dosežke na podroËju medkulturnih stikov. Poleg tega naËrtu­jejo še seminarje in druga strokovnoznanstvena sreËanja. Prvo takšno sreËanje bo predvidoma že spomladi v Novi Gorici, kjer bo v okviru seminarja Roaming Anthropology / PotujoËa antropologija, ki ga pripravljajo študenti iz Skopja, Beograda, Zagreba in Ljubljane, prireditev z naslovom .Tito ‡ stara ikona v novih kontekstih«. Tovrstno sodelovanje študentov in študentk iz nekdanje Jugo­slavije nakazuje še eno od usmeritev Slovenskega etnološkega in antropološkega združenja .Kula« ‡ preseganje meja. Združenje namreË ne ostaja zaprto v nacionalnih okvirih, temveË medse vkljuËuje tudi Ëlane iz tujine, ki lahko pomem­bno prispevajo k izmenjavi informacij in zamisli na globalni ravni. Datum prejema prispevka v uredništvo: 23. 12. 2005 MARIJA MAKAROVI»: KORTE IN KOR»ANI Samozaloaba, Korte ‡ Trögern 2005, 690 str., ilustr. Raziskovanju mejnih in izginjajoËih naselij je dr. Marija MakaroviË nadvse naklonjena, saj je monografsko obdelala ae .est takih naselij, med drugim na slovensko-hrva.ki meji: Predgrad (1985), Babno polje (1999) in Osilnico pri KoËevju (2002), na slovensko-avstrijski meji Strojno (1982), na avstrij­sko-slovenski meji Sele (1994) in v najnovej.i knjigi .e Korte (2005). Njene monografske obravnave sledijo enotnemu miselnemu vzorcu, ki predstavlja Kraj in Krajane, taki so tudi naslovi omenjenih monografij (Predgrad in Predgrajci, Strojna in Strojanci, Sele in Selani, Korte in KorËani). Te monografije so temeljna dela, ki prikazujejo gospodarski in druabeni razvoj, od druainskega, va.kega do dru.tvenega aivljenja v posameznih krajih, s Ëimer je pripomogla tudi k novemu ali drugaËnemu vrednotenje etnolo.ke dedi.Ëine v posameznih krajih. Pri nastanku marsikatere svoje znanstvene monografije se je dr. Marija MakaroviË odrekla honorarju, samo da bi knjiga lahko iz.la, ali pa je s honorarjem financirala raziskavo nasled­nje knjige. Enako je bilo tudi pri Kortah in KorËanih. Kortam, majhnemu gorskemu kraju na vi.ini okoli 1000 metrov na avstrijskem Koro.kem v obËini Aelezna Kapla Bela, kamor je s posebno ljubeznijo odhajala na teren od leta 2001, je MakaroviËeva izredno naklonjena. Njena pripovedovanja o tem kraju in ljudeh so bila med terenskim delom pog­osto skrivnostna, vedela sem le, da je to kraj njene najnovej.e raziskovalne radosti, kraj sredi Ëudovite narave, da je tja odhajala s taksijem iz Ljubljane prek Jezerskega na lastne stro.ke in da ni dopustila, da bi ji katera od koro.kih institucij nudila bolj.e zavetje, kot ga je sama na.la pri KorËanih. To je tudi kraj, ki v vsej svoji zgodovini ne beleai, da bi kdo od domaËinov naredil samomor, in kraj, v katerem se je .tevilo prebivalcev od leta 1880, ko jih je bilo najveË ‡ 120, leta 2005 zmanj.alo na 23. Produkt etnolo.kega udinjanja oz. dninarstva Marije MakaroviË na Kortah, med katerim je za streho nad glavo in hrano napisala monografsko raziskavo, je, podobno kot raziskave v drugih krajih na avstrijskem Koro.kem, nastal na pobudo krajevnega kulturnega dru.tva. Pri tem je bila velika aelja Marije MakaroviË napisati narodopisno sago, podobno Galsworthyjemu romanu Saga o Forsytih. Na primeru Kort je to saga o Kortah in osemnajstih KorËanih oziroma nji­hovih rodovih na samotnih kmetijah, ki so poleg avtorice tudi omogoËili raziskavo in njen izid. Zato je tudi celotna naklada 600 izvodov last vseh avtorjev, pri katerih se knjigo za ceno 50 evrov tudi da kupiti, poleg tega pa je knjiga na voljo tudi .e v aupni.Ëu v Aelezni Kapli. Ta neobiËajen trani pristop za boglonaj je sicer lahko vir pos­meha pri trenutnih slovenskih reformatorjih (ki nameravajo ae itak predrage knjige dodatno obdavËiti .e za 20 odstotkov), lahko pa ga razumemo tudi drugaËe, tako kot pomen svojih etnolo.kih knjig razume Marija MakaroviË. Te so vedno namenjene ljudem s terena, pripovedovalcem in tistim, ki vidi­jo smisel v njihovih zapisanih in interpretiranih besedah, ker se prepoznavajo v tujih usodah in zgodbah. In prav v poved­nosti teh lokalnih smislov bivanja MakaroviËeva daleË presega novodobno omejenost, ki je, razen v finanËnih rokohitrstvih ter moralno spornih odloËitvah, izredno kratkovidna. V monografiji, ki zgodovinsko sega najdlje v prvo polovico 16. stoletja, MakaroviËeva pisne vire o kraju ali o prebivalcih prepleta in kontrastira s spomini KorËanov. V prvem delu najprej diahrono ori.e aivljenje in kulturo od prve omembe kraja do konca 20. stoletja, nato pa obravnava .e prebival­stvo, druabeno in poklicno sestavo, naselbinsko zasnovo in stavbarstvo, vire preaivljanja kmeËkih druain in kmetijske vire preaivljanja delavskih druain, druainsko aivljenje, med­sebojne stike in druaabno aivljenje, zdravstveno kulturo ter versko aivljenje. To je struktura poglavij, ki nam je znana ae iz drugih monografij Marije MakaroviË in je po besedah avtorice namenoma enaka. Vsako od poglavij je bogato ilustrirano ter dokumentirano s fotografijami. ProstoroËne risbe kmeËkega orodja, ki jih je narisala Anita Bowen, so na koncu knjige .e fotografsko dokumentirane in so v bistvu manj.i katalog orodja, posodja ali gospodinjskih priprav. Drugo poglavje sledi orisu aivljenja in kulture v Kortah .e na naËin narodopisne druainske monografije ali druainske sage posameznih kor.kih kmetij in kaja. Pred vsako od teh sag so uvodne besede avtorice, ki je na podlagi Franciscejskega katastra, drugih arhivskih virov in izpiskov iz matiËnih knjig predstavila kmetijo, njene lastnike, gospodarstvo, stavbe in usode ter migracije druainskih Ëlanov rodu ter poslov, gostaËev idr. Temu sledijo tematsko strukturirane aivljenjske zgodbe KorËanov, ki so tudi opremljene s fotografijami. Tudi te zgodbe so po svoji zgradbi enake aivljenjskim zgodbam, ki jih OBZORJA STROKE recenzije je MakaroviËeva zbirala in urejala na avstrijskem Koro.kem in slovenskem ©tajerskem, Pomurju, na KoËevskem, na Notranj­skem in na Primorskem. S tem naËinom ureditve knjige je MakaroviËeva pravzaprav dosegla dvojno primerljivost. Na eni strani se prvo poglavje navezuje na njene prej.nje krajevne monografije in bi lahko bilo celo zakljuËena celota ali prva knjiga, na drugi strani pa imamo v drugem delu nov korpus besedil oz. zgodovinsko dokumentiranih aivljenjskih zgodb, zopet urejenih in primer­ljivih po dosedanjih standardih, ki jih je v zaËetku devetdesetih z urejanjem zbirke Tako smo aiveli: aivljenjepisi koro.kih Slo­vencev vpeljala prav sama. Zato lahko reËemo, da je tudi s tem petletnim brskanjem po Koro.kem deaelnem arhivu in Arhivu kr.ke .kofije v Celovcu, Okrajnem sodi.Ëu v Aelezni Kapli, urbarialnih virih, rojstnih, poroËnih in mrli.kih matiËnih knjigah ter zbiranjem podatkov na terenu, MakaroviËeva odliËno zaokroaila filigranski pogled na kmeËke in delavsko-kmeËke druaine KorËanov. Tudi v tej najnovej.i monografiji Marija MakaroviË ostaja teoretsko zvesta svojemu znaËilnemu etnografskemu pris­topu, ki pa ne pomeni metodolo.ke negibËnosti, zaostajanja ali neproblemskega evidentiranja in obravnavanja zoaenega predmeta etnologije. Prav nasprotno. Njena dosledna in vztra­jna osredotoËenost na podeaelsko prebivalstvo ter obËutek in znanje za povezovanje ob.irnega empiriËnega gradiva, tvorita trden sistem, ki je po svoji povednosti v slovenski etnologiji nepreseaen. Datum prejema prispevka v uredni.tvo: 4. 12. 2005 ANTON FEINIG IN TATJANA FEINIG: FAMILIENNAMEN IN KÄRNTEN UND DEN BENACHBARTEN REGIONEN Mohorjeva zaloaba, Celovec 2005 Zbirka Studia Carinthiaca, 26 Dobro znani rek, ki so ga ob razpadanju in razkosavanju socialistiËne Jugoslavije zlorabljali velikosrbski nacionali­sti, .Tam, kjer so srbski grobovi, je Srbija«, je s prav.njo mero pietete in zgodovinskega spomina, razbremenjenega .ovinistiËnega naboja, mogoËe uporabiti tudi, ko govorimo o koro.kih Slovencih. DesettisoËi njihovih grobov in nagrob­nikov nemo priËajo, da svet severno od Karavank sicer ni bil v tem smislu (samo) slovenski, vsekakor pa so tam skozi stoletja aiveli .tevilni rodovi Slovencev, v mnogih vaseh in zaselkih, ki jim dana.nja nestrpna lokalna politika ne privo.Ëi niti bolj ali manj simbolnih dvojeziËnih krajevnih napisov, so bili .e pred dvema, tremi ali vsaj .tirimi generacijami tudi veËinsko prebivalstvo. O tem zgovorno priËajo sicer znani, dejansko pa nepriznani podatki iz .tetij prebivalstva. PriËujoËa knjiga raziskuje in razkriva, kaj je ostalo do na.ih dni. Ne na pokopali.Ëih ‡ ta sploh niso posebej omenjena, prav tako kot se ne spra.uje o razliËnih vidikih asimilacije ‡ tem­veË nasploh v pisanju .e nekaj desetletij nazaj veËidel povsem slovenskih imen in priimkov ter v njihovem postopnem pre­oblikovanju. Ugledna koro.ka jezikoslovca, slavist in german­ist Anton Feinig (1931, SveËe v Roani dolini) in slavistka in anglistka Tatjana Feinig (1961, Celovec), sta na tem podroËju opravila veliko delo. Njuna zbirka druainskih imen, najdenih in zabeleaenih na juanem avstrijskem Koro.kem, sicer ni popolna, kot pravita sama avtorja, osredotoËena pa je na imena s konËnicami -ig, -ik, -iË (itsch) in -ËiË (tschitsch). .Na.a imena,« poudarjata avtorja, .so dragocena kulturna dobrina in dedi.Ëina, ki je za identiteto vsakega Ëloveka nadvse pomembna.« VeËina imen, ki smo jih skupaj z veËjim ali manj.im imetjem podedovali od prednikov, je nastala iz kr.Ëanskih krstnih ali svetni.kih imen, mnogo je manj.alnic, ljubkovalnih oblik in imen po oËetu ali materi, ki jih praviloma ni mogoËe razlikovati. .©tevilna imena,« .e ugotavljata Anton in Tatjana Feinig, .so zelo stara in so se obrusila ter zmaliËi­la.« Predvsem nem.ki pisci so jih sËasoma spreminjali, ker jih niso razumeli: zapisali so jih po svoje, kakor so jih paË sli.ali. Avtorja navajata nekaj tovrstnih primerov: AntoniË ‡ Antonich ‡ AntonË ‡ TonË ‡ TonËiË; Andritsch ‡ AnderË ‡ AndrejËiË; Peter ‡ Petritsch ‡ PetrË ‡ Peterz. Poklicna imena, obravnavana v knjigi, so veËinoma nem.ke izposojenke, npr.: Ti.lar ‡ Ti.ler ‡ Misar; Schuster ‡ ©u.tar ‡ Schusteritsch ‡ ©u.ter.iË; Kramer ‡ Kramolc (Kramovc); Müller ‡ Miller ‡ MlinariË ‡ Mlinaritsch ‡ MalaË ‡ Malatsch ‡ Malatschnig ‡ Millonig; Sattler ‡ Zotlar itn. Imena, ki so navezana na zemljo in povezana z naravo, so sprva pripadala ljudem, ki so zemljo krËili in obdelovali, npr.: Kopeing, Kaponig, Kopatsch; Zikulnig, Sekul, Sekol; Poaarnig, Posarnig ‡ Brandstätter; Rutar, Rauter, Ruttner; Lazar, Lassnig (laz, vaz = krËevina); Kali.nik, Gallishnig (kali. = luaa). Posebni skupini sestavljajo imena, povezana z bivali.Ëem, oziroma tista, ki povedo, od kod je nekdo pri.el, npr.: Pichler ‡ Hribernig; Gornig ‡ Gornik ‡ Goritschnig ‡ Berger; KlanËar ‡ Klantschnig ‡ Quantschnig ‡ Glantschnig ter BistriËnik ‡ Westritshnig ‡ Feistritzer; Zlan ‡ Ziljan ‡ Gailer. Mnogim oblikam imen je botroval potok, npr.: PotoËnik, Pototschnig, Totschnig, Potokar, Bach, Pacher, Bachernig. Drugod je bila odloËilna gospodarjeva telesna velikost: Gross ‡ Velik ‡ Klein ‡ Lang ‡ Malle ‡ Mali, vËasih celo barva las oziroma polti: »ernic ‡ Tschernitz ‡ Schwarz ‡ Sivec ‡ Schi­witz ‡ Kraus ‡ Koder ‡ KodriË itn. Pri razlagi izvora nekaterih druainskih imen sta morala avtor­ja, zlasti v primerih, kjer je v rabi polvokal, seËi k podobnim hi.nim in ledinskim imenom. Pojasnila sta tudi osnovna pravila pisave imen in opozorila na razlike v zapisih, ki so predvsem posledica dejstva, da so Slovenci tudi na Koro.kem od pro­testantizma do srede 19. stoletja uporabljali bohoriËico in da do takrat tudi ni bilo enoznaËnih pravopisnih pravil. »eprav se v veËini primerov nista poglabljala v etimologijo, bodo njuna dognanja v veliko pomoË vsem koro.kim rojakom in njihovim v veliki meri razseljenim potomcem, ki i.Ëejo izvor svojega priimka in imena ter s tem svoje rodovne korenine. Dolgoletno raziskovalno delo, ki sta ga opravila Anton in Tat­jana Feinig ter strnila v knjigi Familiennamen in Kärnten und den benachbarten Regionen, je pomembno samo po sebi in obenem dragoceno izhodi.Ëe za nadaljnje, zlasti temeljitej.e etimolo.ke .tudije. Datum prejema prispevka v uredni.tvo: 27. 6. 2005 CARLO MUCCI, SLOVENSKE MLEKARICE V TRAI»U / LE LATTAIE SLOVENE A MONFALCONE SKRD ‡ ACRS JADRO, RONKE 2004 Slovenskim aenam in dekletom, ki so predvsem v prvi polo­vici minulega stoletja oskrbovale Trst z mlekom, maslom, s kruhom, z mesom, jajci ter drugimi domaËimi pridelki in izdelki, je bilo posveËene nemalo strokovne in kulturne pozornosti. V literarnih delih o aivljenju ©avrink, v okviru razliËnih zbornikov, v periodiËnem tisku pa tudi v vrsti samos­tojnih monografij, kakr.ni sta na primer Potepanje po poteh ©avrinke Marije ©pele Ledinek in Nata.e Rogelja (Knjianica SED, Ljubljana 2000) in ©kedenjska kru.arca / Servola: La portatrice di pane (Dom Jakoba Ukmarja, Trst 1987, 1989) Du.ana Jakomina o Ëasih, ko ©kedenj .e ni bil ena od traa.kih Ëetrti. V Trst, ki je sredi 19. stoletja postal osrednje pristani.Ëe habsbur.ke monarhije, po .osvoboditvi« in .vrnitvi k Italiji« med obema svetovnima vojnama pa pomembno izhodi.Ëe OBZORJA STROKE recenzije za italijanizacijo in fa.izacijo pridobljenih ozemelj na jugu, vzhodu in severu, so namreË vodile .tevilne uhojene steze in poti tudi veË deset kilometrov globoko iz kra.kega in sever­noistrskega, preteano s Slovenci poseljenega podeaelja. Neka­tere so prej zavile proti danes slovenskim obalnim mestom, veËina pa se jih je konËala v Trstu. Svoj delea k prehranjevanju prebivalstva in delovanju mestne infrastrukture so seveda prispevali tudi mo.ki, zlasti ribiËi, oglarji, ledarji, kamnarji in pristani.ki teaaki. Manj znano .ir.i javnosti pa je, da se je ae pred prvo svetovno vojno podobna povezava spletla in veË desetletij, natanËneje do leta 1942, delovala tudi med ladjedelni.kim in industrijskim TraiËem/Monfalconom in njegovim zaledjem. Pravzaprav je bolje reËi, da je bila ta dejavnost manj znana, vse dokler je ni sklenil re.iti pred pozabo Carlo Mucci (tudi Karlo Mucic ali MuËiË), sicer predavatelj elektronike in elektrotehnike na zavodu Joaef Stefan v Trstu, avtor slovenskih uËbenikov za ta predmet, publicist, predsednik Slovenskega kulturnorekrea­tivnega dru.tva .Jadro«, urednik njegovega glasila Jadro, vodja Aenskega pevskega zbora iz Ronk itn. Avtor poleg tega ugotavlja, da so nekatere podjetnej.e mleka­rice z menjalni.tvom .irile svojo ponudbo tudi z izdelki in s pridelki iz Vipavske doline, s Tolminskega in od drugod. Po razmejitvi v letu 1947 se je povezava TraiËa z Lokvico na Krasu, Opatjim selom, Novo vasjo, Brestovico pri Komnu in drugimi vasmi na Komenskem Krasu pretrgala, z delom prav tako veËinsko slovenskega spodnjega Krasa in juane Gori.ke z Devinom, Jamljami, ©tivanom, Doberdobom, Medjo Vasjo, Mavhinjami, Devetaki in .e nekaterimi naselji, ki so ostali v mejah italijanske draave, pa se je v zmanj.anem obsegu nada­ljevala .e tja do .estdesetih let. Po drugi vojni se je zaradi .aelezne zavese« moËno skrËilo tudi z mlekarstvom povezano pastirstvo in sirarstvo, ki je temeljilo na sezonski selitvi Ëred goveda in zlasti drobnice. V teh zadnjih desetletjih mlekarice svojega dela skoraj niso veË opravljale pe. in z voziËki ali pladnji in ko.arami (plenirji), ki so jih nosile na glavi, kot desetletja pred tem, ampak so imele kolesa, nekatere celo skuterje, kjer je bilo mogoËe, pa so upo­rabljale tudi aelezni.ke povezave. Monografija Slovenske mlekarice v TraiËi / Le lattaie slov­ene a Monfalcone tako zapolnjuje vrzel v na.em vedenju o trdem boju prej.njih rodov na.ih rojakov za obstanek in golo preaivetje na jugozahodnem robu slovenskega narodnega ozemlja. V prvi vrsti seveda aensk, ki so se nemalokdaj odrekle .olanju in razliËnim poklicom, ki so celo zanemarjale vzgojo lastnih otrok, da so mogle s svojim poartvovalnim delom brez poËitnic in praznikov prispevati k druainskemu proraËunu. S tem so posredno vplivale tudi na zajezitev izseljevanja iz va.kih skupnosti na Gori.kem in Komenskem Krasu ter storile velik korak k svoji emancipiranosti v patriarhalnem svetu, ki jih je obdajal. »etudi te aenske, kot poudarja avtor, .niso bistveno vplivale na usodo sveta, so bile izredno pomembne za usodo kra.kega Ëloveka in velike branilke slovenskega jezika pri vzgoji svojih otrok. Mnoge so bile prave muËenice, ki so artvovale svoja najlep.a leta grenkemu kruhu mlekarjenja. Za marsikatero druaino je bil to tudi edini vir zasluaka, zaradi katerega so veËkrat celo odtegnile mleko ustom svojih lastnih otrok . . . Njihov prispevek k va.kemu druainskemu gospodarstvu je bil sicer necenjen, a neprecenljiv.« Muccijeva knjiga s skromnim podnaslovom Prispevek k poznavanju Ëasa in razmer, ko so kra.ke mlekarice hodile v TraiË je plod dolgotrajnega temeljitega raziskovalnega dela. V prvem razdelku v veË poglavjih prikazuje razvoj in znaËilnosti mlekarstva, opisuje odkup in prodajo mleka, odhod in pov­ratek mlekaric, njihove poti in steze, predmete, ki so jih upo­rabljale, in potreb.Ëine, ki so jih prina.ale domov v zameno za mleko. Govori tudi o kontroli in porabi mleka ter o .tevilnih drugih zanimivih podrobnostih. Drugi razdelek prina.a povzetek prvega v italijan.Ëini, tretji pa priËa, kako se je Karlo Mucci med terenskim raziskovanjem na trai.ko-la.kem obmoËju zavedel tudi nujnosti obravnave in evidentiranja druainskih in domaËih imen mlekaric, ki doka­zujejo njihovo slovensko identiteto, preden bi se ta pogreznila v brezno pozabe. Z veliko vnemo in ljubeznijo, Ëeprav brez ustrezne strokovne podkovanosti, mu je uspelo prehiteti Ëas. Iz blizu dvajsetih zaselkov in vasi je nanizal blizu dvesto .estdeset druainskih imen in domaËih poimenovanj, ki neza­drano izginjajo. Zapisana so tak.na, kakor so jih po spominu podali informatorji, veËinoma starej.e va.Ëanke in va.Ëani, kar pomeni, da podatki v vseh primerih niso povsem zanesljivi. Avtor se tudi zaveda, kako dobrodo.la bi bila natanËnej.a .tudija o izvoru in pomenu druainskih imen in vzdevkov ozi­roma poimenovanj, povezanih z znaËilnimi draami in drugimi prepoznavnimi posebnostmi oseb in oznaËevalnih dogodkov. Zbrano gradivo je v tem pogledu vsekakor imenitno izhodi.Ëe za bolj specializirane raziskovalce. Muccijevo besedilo, ki ga je v sloven.Ëini obrusila Majda ArtaË Sturman, v tem svojevrstnem knjianem spomeniku trai.kim mlekaricam spremlja bogato, v tehniËnem pogledu veËinoma manj kakovostno, a zato niË manj priËevalno drago­ceno ilustrativno gradivo: risbe Andrea Tonsiga ter fotografije in faksimili dokumentov iz druainskih, avtorjevega in drugih arhivov. Datum prejema prispevka v uredni.tvo: 27. 6. 2005 FLOSARJI V Mestnem kinu Metropol Celje je bila 20. 6. 2005 premierna projekcija dokumentarnega filma Flosarji, ki je navdu.il .tevilno obËinstvo v dvorani. Osrednja tema in rdeËa nit 50­minutnega filma je spust z vezanim splavom po rekah Savinji in Savi, od kraja Ljubno v Zgornji Savinjski dolini do Breaic ob Savi. Scenarij za film in besedilo je napisala etnologinja Tanja Roaenberger ©ega. Produkcijska hi.a Visual produc­tion iz Celja je oktobra 2003 zaËela s snemanjem filma pod reaijskim vodstvom Ale.a ©ege. Zaradi po.kodbe enega od splavarjev se je snemanje zavleklo in tako je drugo polovico filma .prevzel« reaiser Franci Slak. Splavarjenje Flosarjev je pravzaprav potovanje v preteklost in sooËanje ter obujanje kulturne dedi.Ëine, ki pu.Ëa sledove v nematerialnih plasteh na.e kulture in naËina aivljenja. Scena­ristka Tanja Roaenberger ©ega niti za trenutek noËe ustvarjati iluzije, da se v filmu nahajamo v nekem preteklem obdobju. Zavestno vkljuËuje dana.nji Ëas in tako uspe prikazati, na kak.en naËin preteklo vedenje aivi v sedanjem Ëasu. Znanje, ki ga zrela srednja generacija .e ima kot dedi.Ëino oËetov in dedov, prena.a naprej v .kulturno-turistiËni« obliki in na zabaven naËin. Avanturistu in turistu, ki ga .igra« (v bistvu pa to tudi v filmu in na resniËni poti je) Bojan Emer.iË, pa ga skozi nenaËrtovane situacije na reki ponujata flosarja, in to brez posebnega predavanja in na aivljenjski naËin. V bistvu prav tako kot so nekoË starej.i uËili mladea na splavih. Dokumentarni film lahko gledamo z razliËnih zornih kotov in resniËno veËplastno. Asketski off tekst nas ne utruja, paË pa nam ponuja ravno pravo mero informacij, ki jih kot gledalci moramo dobiti, da razumemo izvor splavarjenja ter njegovo .tehniËno funkcioniranje«. Nato pa se umakne sliki in doga­janju, da trepetamo za junake spusta, se jim smejimo in jih tudi obËudujemo. Na tak naËin nehote okusimo del atmosfere in naËina aivljenja, ki se je v preteklosti odvijal na splavih. Sodobno dogajanje v ozadju (vlak, ki pelje po aeleznici skoraj vzporedno s splavom) nas vsake toliko Ëasa opomni na Ëas, v katerem smo in nas reflektivno poveae s samim sabo, z zdaj.njim trenutkom in s preteklostjo. S tako formo filma in takim naËinom pripovedovanja Tanja Roaenberger ©ega sledi svojim ae zaËetim projektom, kjer aeli dana.njim generacijam na dostopen, veder, komunikativen, a hkrati informativen in strokovno izËrpen naËin posredovati del kulturne dedi.Ëine, ki .e aivo odzvanja v delu dana.nje populacije, a jih mlaj.e generacije ne poznajo veË. Datum prejema prispevka v uredni.tvo: 7. 9. 2005 Slovensko etnolo.ko dru.tvo je bilo ustanovljeno 22. vinotoka 1975 v dvorani Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Od takrat je funkcijo dru.tvenega predsednika opravljalo ae trinajst oseb, in sicer sedem predsednic in .est predsednikov. To so bili: dr. Du.a Krnel Umek (1975‡1979 in 1997‡2001), Julijan Strajnar (1979‡1981), †dr. Ivan Sedej (1981), dr. Marko Terseglav (1981‡1984), Ljudmila Bras (1984‡1985), prof. dr. Boaidar Jezernik (1985‡1987), doc. dr. Ingrid Slavec Gradi.nik (1987‡1989), mag. Irena Ker.iË (1989‡1991), mag. Marinka DraaumeriË (1991‡1993), dr. Mira Omerzel Mirit (1993‡1995), Vladimir Knific (1995‡ 1997), dr. Breda »ebulj Sajko (2001‡2003), doc. dr. Ale. GaËnik (2003‡2005), dr. Breda »ebulj Sajko (2005‡?). Vodstvo SED se je odloËilo, da jubilej zaznamujemo s posebnim praznovanjem, ki je potekalo med 17. in 19. oktobrom 2005 na razliËnih lokacijah v Ljubljani. V razstavni hi.i Slovenskega etnografskega muzeja je bilo v ponedeljek, 17. 10. 2005, sveËano odprtje praznovanja tride­setletnice SED. Dr. Breda »ebulj Sajko, predsednica SED, in dr. Jelka PirkoviË, draavna sekretarka Ministrstva za kulturo RS, sta pozdravili zbrano obËinstvo. Nato je besedo prevzel dr. Marko Terseglav, dolgoletni vsestranski sodelavec SED, nemalokrat tudi v vlogi, ki smo mu jo zaupali tokrat, torej v vlogi povezovalca na razliËnih dru.tvenih in drugih etnolo.kih sreËanjih. »lani ustanovnega obËnega zbora so spregovorili o spominih, ki jih imajo na Ëas rojevanja Slovenskega etnolo.kega dru.tva in povedali svoja mnenja o prehojeni tridesetletni poti. Dr. Breda »ebulj Sajko in dr. Ale. GaËnik sta slavnostno pode­lila prve Ëlanske izkaznice. Prejeli so jih vsi ustanovni Ëlani in Ëastna Ëlana, dr. Slavko Kremen.ek in dr. Milko MatiËetov. Slovenski etnografski muzej gosti Slovensko etnolo.ko dru.tvo, mu omogoËa uporabo prostorov in nudi tudi mar­sikatero pomoË pri njegovem delovanju. V zahvalo je Sloven­sko etnolo.ko dru.tvo finanËno podprlo Sklad Muzejski Ëebel­njak, in to v vrednosti 30.000 slovenskih tolarjev. Direktorica muzeja, ga. Bojana Rogelj ©kafar, in predsednica dru.tva, dr. Breda »ebulj Sajko sta panjsko konËnico skupaj namestili v Muzejski Ëebelnjak. Razstavna hi.a Slovenskega etnografskega muzeja kar kliËe po razstavah. Tako sta avtorici razstave, ga. Mojca RaËiË SimonËiË in gdË. Melita Feltrin pripravili razstavo, ki zrcali odsev delovanja dru.tva skozi trideset let. V razstavnem prostoru sta glavna urednica Glasnika SED, Alenka »erneliË Kro.elj, in odgovorna urednica Glasnika SED, Tita Porenta, predstavili zadnjo .tevilko GSED, ki je vsa leta bil in je .e vedno pomemben Ëlen v delovanju dru.tva, saj odraaa smer­nice, ideje in inovacije leta, v katerem je iz.el. Kot se za rojstne dneve spodobi, so Ëlani in obiskovalci upih­nili 30 sveËk na torti in nazdravili s kapljico rujnega vina iz Ptujske kleti. Kulturni program so oblikovali pevska skupina .Cintare« in folklorna skupina .COF. Med programom so se v ozadju vrtele fotografije izpred trideset let, malo mlaj.e in tiste, ki prikazujejo dogajanje SED v zadnjih letih. Celoten sklop praznovanja TrideSED (od 17. 10. do 19. 10. 2005) je bil izredno dobro medijsko pokrit. »lanki in prispevki so bili objavljeni v Delu, Dnevniku, VeËeru in na Slovenski tiskovni agenciji ter predvajani na TVSLO 1 ‡ Izvir(n)i, v Odmevih, na Ognji.Ëu, … Vsekakor je imela najveË dela predsednica SED, ki je vztrajno odgovarjala na vpra.anja novinarjem in popularizirala etnologijo. V ozadju pa niso ostali Murkova nagrajenka, mag. Inja Smerdel, prejemnik Murkovga priznan­ja, prof. dr. Zmago ©mitek, in prejemnica Murkove listine, Vesna Gu.tin Grilanc. Datum prejema prispevka v uredni.tvo: 13. 12. 2005 Glasnik S.E.D. 45/4 2005 stran 87 DRU©TVENE STRANI POZDRAVNI GOVOR PREDSEDNICE SED NA SVE»ANOSTI OB PRAZNOVANJU TRIDESETLETNICE SED SLOVENSKI ETNOGRAFSKI MUZEJ, 17. OKTOBER 2005 Drage kolegice in kolegi ‡ etnologinje in etnologi, Ëlanice in Ëlani Slovenskega etnolo.kega dru.tva, ustanovni Ëlani dru.tva, spo.tovana Ëastna Ëlana dru.tva, vse dosedanje predsednice in predsedniki, spo.tovane kolegice in kolegi iz zamejstva in tujine ter spo.tovana gospa draavna sekretarka Ministrstva za kulturo! Vsem vam in vsem drugim navzoËim prav prijeten dober veËer! Moderatorka Adela Ramovš. Foto: Alenka »as, 17. 10. 2005 Ko Ëlovek vstopi v trideseto leto svoje starosti, pravimo, da je v zrelih letih. Pravimo, da je pred njim obdobje najplodovitej.e ustvarjalnosti in aivljenjske moËi. Marsikateri med nami, ki je ae prehodil tri desetletja svoje aivljenjske poti, se tega obdobja spominja z veseljem v srcu, pa tudi z zavidanjem vsem tistim, ki v ta leta .ele vstopajo. Trideseta, Ëas izku.enj, ki se nam za vedno vtisnejo v spomin, za mnoge tudi Ëas prelomnih aiv­ljenjskih odloËitev, usodnih dogodkov in pomembnih usmeri­tev. Trideseta torej ‡ ko se iz leta v leto namesto vihravih nepremi.ljenosti kalijo drobne, a veËne aivljenjske modrosti. Mar je tudi za na.e druaenje nastopil ta trenutek? Nemara bo tako. Slovensko etnolo.ko dru.tvo, rojeno 22. oktobra 1975, je dopolnilo tretje desetletje svojega obstoja. Na dana.nji sveËanosti med nami sedijo nekatere ustanovne Ëlanice in Ëlani, na.e kolegice in kolegi, ki so za mnoge predstavnike mlaj.ih rodov etnologov in etnologinj .e vedno stebri slo­venske etnologije. Bili so pobudniki zdruaitve Slovenskega etnografskega dru.tva in Etnolo.kega dru.tva Jugoslavije ‡ podruanice za Slovenijo v novo Slovensko etnolo.ko dru.tvo, ki je bilo na sredo ob 11. uri rojeno pred tremi desetletji v veliki dvorani SAZU v Ljubljani. Na ustanovnem obËnem zboru so bili zaËrtani programski temelji delovanja dru.tva, ki so se v glavnih potezah ohranili vse do danes. Temelj uspe.nega delovanja so bile ves Ëas, poleg izvr.nega odbora, delovne skupine. Njihovo delo je potekalo v skladu s smernicami etnolo.ke vede, dru.tvo je postalo tako rekoË povezovalni Ëlen med vsemi etnolo.kimi institucijami ter med vsemi slovenskimi etnologinjami in etnologi. V tedanji Jugoslaviji se je povezovalo tudi s sorodnimi dru.tvi iz drugih republik. Od svojega predhodnika Slovenskega etnograf­skega dru.tva je podedovalo glasilo Glasnik in leta 1980 ustanovilo Knjianico Glasnika Slovenskega etnolo.kega dru.tva. Dejavne Ëlanice in Ëlani, ki so tudi sicer krojili teor­etiËna in metodolo.ka vodila stroke, so bili pobudniki veËine dru.tvenih projektov, strokovnih in znanstvenih sreËanj, tiskanja zbornikov, monografij. O vsem tem smo lahko izËrp­no brali v predzadnji dvojni .tevilki Glasnika, v kateri so o preteklem dru.tvenem dogajanju spregovorili skoraj vsi dose­danji predsedniki in predsednice. Zato danes ne bom govorila o ae veËkrat zapisanih zgodovinskih dejstvih in odmevnih dru.tvenih prireditvah, temveË se mi prav v dana.njem Ëasu in ob tej obletnici zdi pomembneje spregovoriti o vlogi in pomenu dru.tva za na.o etnolo.ko srenjo. To pa je neizbeano povezano z nostalgijo po .tudentskih letih. Spominjam se, da smo imeli .tudenti slabih pet let po ustano­vitvi dru.tva, ko sem kot .tudentka Pedago.ko znanstvene enote za etnologijo FF tudi sama postala njegova Ëlanica, pomembno vlogo pri udejanjanju dru.tvenih akcij. Hoteli smo biti .zraven«, prisostvovati burnim strokovnim etnolo.kim veËerom o ljudskem na .Wolfovi« ali na In.titutu za sloven­sko narodopisje, v dru.tvu smo se uËili etnologije na debatnih etnolo.kih veËerih pri .Mraku«, sodelovali smo pri po.iljanju Glasnika, ki smo ga v premajhni oddelËni knjianici pakirali v kuverte in kupe glasil s kolesi ali pe. nosili na ljubljansko glavno po.to. Za to delo smo bili nagrajeni s .tevilkami glasila ali z udeleabo na sreËanjih drugih jugoslovanskih etnolo.kih dru.tev. Tedaj smo se druaili z vsemi tistimi, ki so dru.tvo ustanovili in prav od njih smo za svoje naivno in iskreno zanimanje dobili prva priznanja v obliki objav svojih prvih etnolo.kih poskusov v Glasniku. Za nas je bilo dru.tvo pros-tor enakopravnega druaenja s pomembnimi ustvarjalci tedanje etnolo.ke znanosti na Slovenskem. Bil je Ëas velikega zagona, konstruktivnih nasprotovanj in dokazovanj, Ëas entuziazma in mladostne zagnanosti. Prepletenost dru.tvenega delovanja z delovanjem etnolo.kih ustanov, .e zlasti z Oddelkom za etnologijo, kjer je dru.tvo vse do konca devetdesetih let imelo tudi svoj sedea, je bilo nemalokdaj neloËljivo. V takem vzdu.ju so minila osemdeseta leta, zagotovo ena najplodovitej.ih v zgodovini slovenske etnologije. Medsebojna povezanost Ëlan­stva dru.tva je temeljila na kolektivnem duhu, na pripadnosti in povezanosti etnolo.kega podmladka s starej.imi kolegi. Ta navidez samozadostna draa dru.tva je prerasla svoje okvire v prvi polovici devetdesetih let. Dru.tveno delovanje je tedaj v sklopu veËerov v Cankarjevem domu postalo prepoznavno tudi v .ir.i slovenski javnosti, a tako uspe.no aal le za kraj.i Ëas: po dvajsetletnici SED leta 1995, obeleaeni s simpozi­jem Razvoj slovenske etnologije od ©treklja in Murka do sodobnih etnolo.kih prizadevanj, je v etnologiji, kakor tudi v dru.tvenem aivljenju, zavel nov veter, ki je prevetril na.a dotedanja etnolo.ka metodolo.ka izhodi.Ëa in predmet na.ega raziskovanja vsakdanjega aivljenja. To je bilo hkrati obdobje, ko smo se zna.li v novih druabenih razmerah, mnogo bolj na­klonjenih individualizmu. In kot zahteva vsak evolucijski pro­ces, so na prizori.Ëe dogajanja stopile nove generacije z novimi pogledi, med drugim tudi na delovanje dru.tva, kar je v konËni fazi postopoma vneslo v dru.tveno dogajanje, .e zlasti v drugi polovici devetdesetih let, navidezno umirjenost in ustaljenost aktivnosti. Le Glasnik je, podobno kot druga etnolo.ka periodika, za kraj.i Ëas postal prizori.Ëe sooËanja kolegov z razliËnimi pogledi na etnologijo in kulturno antropologijo. V tem Ëasu, kot se zdi, je dru.tvo svojo pozornost namenjalo delovanju etnologov in etnologinj v zamejstvu, s pridobitvijo prostora v novi upravni stavbi Slovenskega etnografskega muzeja pa se je intenzivneje povezalo z muzealci in se na ta naËin nehote odmaknilo od nekaterih etnolo.kih ustanov, med njimi tudi od Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo in hkrati od veËine .tudentske populacije. Z nastopom tretjega tisoËletja ter novega naËina programskega in projektnega financiranja dru.tva s strani svojega zvestega financerja Ministrstva za kulturo smo ponovno stopili na pot .ir.ega delovanja, tako po vsebini kot tematiki. Zaradi tega je bil na. prvi cilj v novem mandatnem obdobju povezovanje, in sicer povezovanje v razliËnih smereh: medgeneracijsko ‡ predvsem povezava s .tudenti, medsebojno ‡ znotraj Ëlanstva dru.tva ter znotraj etnolo.ke sfere, znotraj celotnega slov­enskega etniËnega ozemlja ‡ preko pokrajinskih muzejev in in.titucij v zamejstvu, z ljubitelji etnologije, tako s posamezni­ki kot z dru.tvi. Nenazadnje v ta namen letos ae drugiË poleg Murkove nagrade in Murkovega priznanja za izjemne doseake v slovenski etnologiji podeljujemo tudi Murkovo listino, namenjeno ljubiteljem etnologije. Povezovanje pa smo raz.irili .e na redna sreËanja s sorodnimi stanovskimi dru.tvi, kot je Slovensko muzejsko dru.tvo, restavratorsko dru.tvo, konservatorsko dru.tvo ipd. Vse te povezave so ae vzpostav­ljene in kaaejo se ae prvi pozitivni odmevi in rezultati. Praznovanje dru.tvenega jubileja pa je namenjeno predvsem medsebojnemu druaenju in povezovanju. Druaenje kot temelj­na potreba Ëloveka je za snovalce trenutnega dru.tvenega pro-grama nadvse prijetna dolanost, ki jo sku.amo vplesti v sle­herno na.e skupno sreËanje. Uspe.nost na.ega delovanja prav­zaprav izhaja iz te potrebe. Trud, ki ga vlagamo v vsako na.e snidenje, pa najsibo znanstveno, strokovno ali zgolj druaabno, je nagrajeno, Ëe je na.e druaenje prijetno in se ga ae vnaprej veselimo. Predvsem iz tega razloga smo za vas pripravili tudi dogajanja med trodnevnim praznovanjem na.e obletnice ‡ pro­jekta, ki smo ga poimenovali TrideSED. Z namenom, da bi se aelje po poglobljenem in iskrenem medsebojnem sodelovanju slovenskih etnologov in etnologinj uresniËile, smo v program na.ega praznovanja vkljuËili vse osrednje etnolo.ke ustanove v prestolnici (SEM, OEIKA, GNI ZRC SAZU, ISN ZRC SAZU) ter muzeje po Sloveniji (na.emu vabilu so se prijazno odzvali kustosi in kustosinje, etnologi in etnologinje v Pokra­jinskem muzeju v Celju, v Muzeju novej.e zgodovine v Celju, v Trai.kem muzeju, Koro.kem pokrajinskem muzeju (tu so pripravili delavnice z etnolo.ko vsebino), Posavskem muzeju Breaice, Gorenjskem muzeju, Lo.kem muzeju, v Muzejih radovlji.ke obËine, v ljubljanskem Mestnem muzeju). Drage kolegice in kolegi, spo.tovani gosti! Pravzaprav sem vam v tem svojem nagovoru hotela povedati naslednje: Biti Ëlan ali Ëlanica dru.tva naj nam ne pomeni zgolj cehovske dolanosti, naj nas trenutki druaenja poveaejo med seboj, pa Ëeprav smo si v marsiËem razliËni. Naj dru.tvo ostane .e naprej odprto prizori.Ëe razliËnih pogledov, plodnih strokovnih debat in nadvse prijetnih medsebojnih sreËevanj. Naj bo v tem hiteËem se vsakdanu Ëim manj zamujenih priloanosti za na.a medsebojna snidenja. Datum prejema prispevka v uredni.tvo: 7. 12. 2005 Glasnik S.E.D. 45/4 2005 stran 91 Vodja projekta, podpredsednik SED doc. dr. Aleš GaËnik, in Prvi prejemnik, Ëastni Ëlan SED dr. Milko MatiËetov. Foto: predsednica SED dr. Breda »ebulj Sajko sta predstavila nove Alenka »as, 17. oktober 2005 ‡ prve društvene izkaznice. Foto: Alenka »as, 17. oktober 2005 Prva predsednica SED in ustanovna Ëlanica dr. Duša Krnel Tanja TomažiË, ustanovna Ëlanica. Foto: Alenka »as, Umek. Foto: Alenka »as, 17. oktober 2005 17. oktober 2005 Anka Novak. Foto: Alenka »as, 17. oktober 2005 Miran Vogel ‡ o dogodku je obširno poroËal kot etnolog in novinar Ëasnika Delo. Foto: Alenka »as, 17. oktober 2005 DONACIJA SLOVENSKEGA ETNOLOŠKEGA DRUŠTVA SLOVEN­SKEMU ETNOGRAFSKEMU MUZEJU Slovenski etnografski muzej že od leta 1977 v svojih pros­torih na Metelkovi 2 gosti Slovensko etnološko društvo. To je do leta 1963 delovalo na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti, od koder se je skupaj z Oddelkom selilo na Zavetiško 5, konec devetdesetih let pa, kot že omenjeno, na Metelkovo 2. Tedaj je Društvo prviË v zgodo­vini svojega delovanja dobilo svojo društveno pisarno, sprva v prvem nadstropju upravne hiše SEM, pozneje pa v pritliËju poleg knjižnice, kjer je še danes. Gostoljubnost, ki smo jo bili deležni v tem Ëasu in ki še vedno traja, sta društveni dejavnosti ves Ëas namenjali tako prejšnja direktorica SEM, mag. Inja Smerdel kot tudi Bojana Rogelj Škafar, sedanja direktorica SEM. Velikokrat pa so nam in nam še vedno pri izpeljavi razliËnih dogodkov pomagajo tudi posamezni sodelavci SEM. Tako še danes ‡ in upamo, da bomo tudi v prihodnje ‡ uradu­jemo, sestankujemo, telefoniramo, fotokopiramo v nam vsem dragem muzeju. Delno smo si stroške že porazdelili, delno še vedno ostajamo njihovi gostje. Za njihovo prijaznost smo se ob tridesetletnici SED kolektivu muzeja zahvalili s skromno donacijo 30.000 SIT. Tako smo dobili mesto med drugimi donatorji oziroma panjskimi konËnicami v skladu .Muzejski Ëebelnjak«. Datum prejema prispevka v uredništvo: 2. 12. 2005 RAZSTAVA , SLOVENSKI ETNOGRAFSKI MUZEJ 17.‡19. OKTOBER 2005 Vhod v razstavni prostor ‡ prispevki Ëlanov SED. Foto:Miha HabiË, 17. 10. 2005 Ker je bila razstava TRIDESED, ki je nastala ob istoimenskem praznovanju tridesetletnice Slovenskega etnolo.kega dru.tva, sprva zami.ljena zgolj kot popestritev predavalnice SEM, kjer naj bi bilo praznovanje, sva z Melito Feltrin, .tudentko druge­ga letnika etnologije in kulturne antropologije na Filozofski fakulteti, aeleli pripraviti razstavo brez obiËajnih razstavnih panojev ali vitrin. Prvotno zamisel o postavitvi samostojeËih figur iz valovite lepenke pa sva morali pozneje zaradi izbire drugega razstavnega prostora in narave materiala nekoliko pri­lagoditi. Na aeljo organizacijskega odbora, da je praznovanje v osrednji, razstavni hi.i SEM, smo nov prostor za razstavo na.li v tedaj .e nedokonËani muzejski kavarni. Za razstavo smo ga prilagodili oziroma zaokroaili s postavitvijo veËnamenskih panojev na kamnitih podstavkih, ki so hkrati rabili tudi kot opora za figure iz lepenke. Poleg osrednjega dela razstave smo na hodniku pred kavarno pripravili .e dva manj.a tematska razstavna sklopa, ki bosta na kratko predstavljena v drugem delu besedila. Osrednji del razstave je zaokroaalo enaintrideset figur iz valovite lepenke. Izdelane so bile v duhu otro.kih izrezank, ki nastajajo z zgibanjem papirja in izrezovanjem veË enakih, medsebojno povezanih figur ali drugih likov. Vsaka figura je predstavljala eno leto dru.tvenega delovanja v obdobju med letoma 1975 in 2005. Krog naj bi simboliziral ples dogodkov skozi vseh trideset let, sklenjenost rok medsebojno povezanost Ëlanov, razgibana postavitev pa naj bi priËarala radoaivo Leto 2003 ‡ delËek razstave. Foto: Alenka »as, 17. 10. 2005 delovanje dru.tva. Leva figura na hrbtni strani zadnjih dveh panojev kroga je hkrati rabila kot usmerjevalec na razstavo in kot legenda, desna pa kot povezovalni element z enim od obeh dodat­nih segmentov razstave. Pred vstopom v razstavni krog je obiskovalec na legendi razbral pomen miniaturnih predme­tov, ki so na figurah oziroma panojih predstavljali simbole za posamezne dogodke. OznaËeni so bili le dogodki, ki so bistveno zaznamovali delovanje dru.tva, oziroma ki so bili v doloËenem obdobju stalnica delovanja SED. Luna je na primer predstavljala etnolo.ki veËer, usta posvet, traËnice Vzpored­nice med slovensko in hrva.ko etnologijo, kolo rajao, svinËnik menjavo urednika Glasnika SED, roaa Murkovo nagrado, in podobno. Tako je lahko obiskovalec glede na gostoto atributov pri posamezni figuri spoznal, kdaj je bilo dru.tveno dogajanje bolj in kdaj manj pestro. Vsaka figura je imela .e aep, iz kat­erega je kukal .robËek« z oznako letnice, ki jo je oznaËevala figura, in s poimenovanjem pomembnej.ih dogodkov v tem letu. Posamezne figure so bile okra.ene s kravatami oziroma lentami. Na ta naËin smo poudarili leta, v katerih je pri.lo do menjave predsednika oziroma predsednice. Na panojih oziroma figurah je bila za posamezna leta pred­stavljena tudi publicistiËna dejavnost dru.tva, in sicer s pomanj.animi Ërno-belimi kopijami naslovnic Glasnika SED in zvezkov iz zbirke Knjianica Glasnika SED. Posebno mesto na razstavi pa je pripadlo najnovej.i .tevilki dru.tvenega glasi­la, ki je iz.la tik pred praznovanjem tridesetletnice. Dva kupa tretje leto.nje .tevilke, ki je bila sicer v duhu tridesetletnice, ne pa tematska kot predhodna,1 sta bila hkrati povezava med osrednjim delom razstave in enim od obeh njenih dodatnih segmentov. Zakladnico znanja, ujetega v dru.tveno knjiano zbirko, smo predstavili kot nekoË povsem obiËajno shrambo z lesenimi policami in s steklenimi kozarci za ozimnico. V kozarcih je bilo namesto marmelade in kislih kumaric varno shranjenih vseh .estintrideset zvezkov knjiane zbirke Knjiani­ca Glasnika SED. Eno od obeh uvodnih figur, ki sta obiskovalce sprejeli in usmerjali na razstavo, smo za razliko od drugih .oblekli« v predpasnik. S tem smo aeleli opozoriti na poveËano kopijo dopisa na steni v ozadju, ki se je zaËenjal z motom: …si potno Ëelo bri.e ob predpasnik, a roka glej, ae sega po nov Glasnik … Z dopisom je namreË pred tridesetimi leti prvi uredni.ki odbor Glasnika Slovenskega etnolo.kega dru.tva pod vodstvom Jane­za Bogataja pridobival nove naroËnike dru.tvenega glasila. V aepu predpasnika pa so obiskovalci hkrati lahko na.li zloaenko razstave, v kateri so bili predstavljeni poslanstvo dru.tva, vse pomembnej.e akcije v tridesetletni dru.tveni zgodovini, pred­sedniki SED, uredniki Glasnika SED in uredniki Knjianice SED ter prejemniki Murkove nagrade, priznanja in listine. Med dodelavo koncepta omenjenih dveh sklopov razstave pa se je porodila .e zamisel, da bi k pripravi razstave povabili kar vse Ëlane dru.tva in jih na ta naËin pritegnili k aktivnej.emu praznovanju. Zato smo Ëlanom dru.tva poslali vabilo s pro.njo, da bi se na razstavi predstavili s predmetom ali Ëim drugim, kar jih povezuje z delovanjem dru.tva oziroma kar jih opredeljuje kot Ëlane SED in s Ëimer bi se radi predstavili kolegom in .ir.i javnosti. Po priËakovanju odziv ni bil prav velik; kljub temu, da je svoje prispevke poslalo le triindvajset Ëlanov, se je nabralo veË kot sedemdeset enot gradiva. OdloËili smo se, da z njegovo pomoËjo pripravimo samostojen, tretji razstavni sklop. VeË Ëlanov, ki niso poslali svojega prispevka, je v pogovoru ali pozneje ob ogledu razstave zamisel pohva­lilo. Hkrati so se opraviËevali, da zaradi pomanjkanja Ëasa niso utegnili poslali svojega prispevka, da niso na.li niË primernega ali pa so se bali, da se ne bi, Ëe se drugi ne bi odzvali vabilu, preveË izpostavljali. Prav to pa je bil tudi eden od namenov razstave, in sicer, da se etnolog, ki zaradi raziskovanja naËina aivljenja tako ali drugaËe vedno izpostavlja druge, enkrat izpostavi sebe. VeËina Ëlanov se je predstavila z enim predmetom ali z veË istovrstnimi, ki so se navezovali na en segment njihovega delovanja ali aivljenjskega obdobja. Nekaj je bilo tudi bolj kompleksnih predstavitev, ki so nakazovale razliËne segmente delovanja v razliËnih aivljenjskih obdobjih. Ena predstavitev pa je z dvema predmetoma obeleaevala obdob­je od najzgodnej.ega stika z etnolo.ko srenjo do aktualnega dogodka izpred nekaj dni. Pridobljeno gradivo smo razstavili na stojalu za knjige, dragocenej.e v manj.i vitrini, fotografije in dopise pa na steni za njo. Vsak predmet smo oznaËili z Avtorici razstave, študentka Melita Feltrin in Mojca RaËiË SimonËiË. Foto: Alenka »as, 17. 10. 2005 1 Tridesetletnici SED je bila posveËena .tevilka 1/2 istega letnika, v kateri so bili objavljeni intervjuji s skoraj vsemi dotedanji predsed­nicami in predsedniki. listiËem, na katerem sta bila samo dva podatka: ime Ëlana in letnico vpisa med Ëlane SED. Razstavljeno gradivo lahko po vsebini razdelimo v naslednje skupine: • gradivo, ki se navezuje na posameznikovo .tudentsko obdobje in v zvezi s tem predvsem na bolj vesele trenutke (brucovanje, ekskurzije, praznovanje 40-letnice Oddelka za etnologijo); • prvo samostojno etnolo.ko delo (proseminarska naloga, objava v reviji, zborniku); • monografska objava v okviru Knjianice Glasnika SED; • uredni.tvo Glasnika SED; • publicistiËna dejavnost v okviru drugih zaloab (uredni.ko delo, monografska objava)­ • poklicna dejavnost na podroËju etnologije (delo v muzeju, kulturni ustanovi); • dejavnost na podroËju etnologije po upokojitvi (donacija SEM); • ljubiteljska dejavnost na podroËju etnologije (fotografiran­je); • delovanje v okviru SED (vodenje dru.tva, vodenje sekcije, polemika, organiziranje posveta, obËnega zbora); • imenovanje za Ëastnega Ëlana SED. Po obliki pa lahko razstavljeno gradivo razdelimo v naslednje skupine: • predmeti (blok flavta, vezenina, diploma, vstopnica, pismo ‡ poleno, .olska tablica in vrtavka); • objave (Ëlanki, monografije, uredni.ko delo, odprto pismo); • slikovno gradivo (dokumentarne in umetni.ke fotografije); • promocijsko gradivo (razglednice, zloaenka); • dopisi (veËinoma v elektronski obliki ali kot spremni dopis poslanemu gradivu); • drugo (seznam podarjenih predmetov muzeju). Vabilu se je odzvalo nekaj manj kot 10 odstotkov Ëlanov, zato je vzorec premajhen za resnej.e zakljuËke. Kljub temu pa lahko na podlagi odziva in dobljenega gradiva postavimo nekaj zakljuËkov. VeËina Ëlanov se ne spominja, kdaj natanËno so se vËlanili v dru.tvo. Vendar pa se je dalo iz drugih podat­kov razbrati, da se je vabilu za sodelovanje na razstavi odzvalo najveË tistih, ki so postali Ëlani ae v sedemdesetih letih, med njimi je bilo kar nekaj ustanovnih Ëlanov. Sledili so tisti iz osemdesetih, najmanj pa jih je bilo iz devetdesetih, medtem ko je .tevilo tistih, ki so se dru.tvu pridruaili po letu 2000, zanemarljivo. To niti ne preseneËa, saj je bilo v zadnjem Ëasu ae veËkrat ugotovljeno, da dru.tvo v novej.em Ëasu predvsem med poklicnimi etnologi nima veË tako moËne povezovalne vloge, kot jo je imelo v sedemdesetih in osemdesetih letih. Morda preseneËa edino to, da se tak koncept razstave ni zdel nenavaden starej.im Ëlanom. OËitno je zavest o identiteti pre­magala dvome o smotrnosti take predstavitve in nad bojaznijo o pretirani samopromociji. Izmed mlaj.ih kolegov in kolegic so se v veËjem .tevilu odzvali tisti, ki ae sicer aktivneje sode­lujejo pri dru.tvenem delu in posameznih akcijah v zadnjih letih. To so predvsem Ëlani izvr.nega odbora SED, uredniki dru.tvenih publikacij in organizatorji posameznih akcij. »e pogledamo, v katerih ustanovah so zaposleni tisti, ki so se odzvali vabilu, ugotovimo, da jih je najveË iz muzejev, sledijo upokojenci, za njimi so zaposleni v raziskovalnih ustanovah, nato zaposleni v ustanovah, ki se ukvarjajo s kulturno dejavnostjo, ena oseba prihaja s pedago.ke ustanove, ena je podiplomska .tudentka, ena pa brezposelna. Glede na izobraz­bo se je od triindvajsetih Ëlanov odzvalo dvajset diplomiranih etnologov (in antropologov), drugi trije pa so iz drugih strok. Kljub majhnemu vzorcu ti trije opozarjajo na dejstvo, da so Ëlani SED tudi mnogi, ki nimajo v aepu diplome iz etnologije in se na tem podroËju udejstvujejo ljubiteljsko ali pa so zgolj sipmatizerji oziroma ljubitelji slovenske etnolo.ke dedi.Ëine. Na koncu se nam zastavlja vpra.anje, ali je taka oblika pred­stavitve Slovenskega etnolo.kega dru.tva dosegla svoj namen. Celotna razstava je bila priloanostne narave; ker je bila postav­ljena v prostoru, namenjenemu muzejski kavarni, se je morala .e pred koncem tridnevnega praznovanja umakniti delavcem, ki so zaradi predhodne zamude hiteli z montaao kavarni.kega pulta in druge opreme. »ez nekaj dni smo podrli tudi druga dva dela razstave, saj prostor ni bil veË primeren za obisko­valce. Tako je osrednji del razstave zaaivel res le kot kulisa za druaabno sreËanje, druga dva dela pa sta brez povezave z jedrom izzvenela v prazno. Torej je bil namen, da se tudi z razstavo predstavimo .ir.i, predvsem muzejski javnosti, doseaen le deloma. Glede na veliko odmevnost vseh prireditev TRIDESED v medijih pa je nedvomno tudi razstava nekoliko pripomogla k bolj.emu poznavanju delovanja dru.tva. Poleg ae omenjene Melite Feltrin, ki je k postavitvi razstave pripomogla predvsem po oblikovni plati, se moram za pomoË zahvaliti .e drugim .tudentom etnologije in kulturne antro­pologije, ki se zdruaujejo v ©EG, in tudi tistim, ki delajo v Slovenskem etnografskem muzeju kot varuhi in vodiËi po razstavah. Razstave pa nikakor ne bi bilo moË izpeljati brez ekonoma SEM, Ludvika Benigarja, ki vedno rade volje priskoËi na pomoË. Datum prejema prispevka v uredni.tvo: 2. 12. 2005 Študenti etnologije in kulturne antropologije: Urh Vrenjak, Mateja Panjan, Mateja Gorjup in Primož Primec Foto: Alenka »as, 17. 10. 2005 SKORAJ©NJIH 50 LET GLASNIKA SED Ob sveËanem odprtju praznovanja tridesetletnice SED sta glavna in odgovorna urednica dru.tvenega Ëasopisa Glasnika SED, Alenka »erneliË Kro.elj in Tita Porenta, predstavili njegovo povsem sveao tretjo leto.njo .tevilko in obiskovalce .e enkrat popeljali skozi kratko zgodovino njegovega razvoja. Tudi jesenski Glasnik SED je iz.el v znamenju tridesetletnice dru.tva, na kar je na naslovnici pod fotografijo nasmejanih portoro.kih kopalcev opozarjal ae logotip, nato pa .e obseane Dru.tvene strani. ©tevilka ni bila tematska, poleg zajetnega branja strokovnih in informativnih prispevkov smo v njej objavili nekrolog kolegu dr. Borutu Brumnu. Glasnik SED ima nekoliko dalj.o zgodovino kot dru.tvo in je zaËel kot Glasnik In.tituta za slovensko narodopisje izhajati ae leta 1956. Nestor strokovnega glasila, ki je bil prvotno zgolj vez med ljubitelji narodopisja in strokovnjaki etnologi oz. folkloristi, vendar z jasno vizijo, .da bi dozorel v samostoj­nega strokovnega in znanstvenega tovari.a sodelavca«, je bil akademik dr. Ivan Grafenauer, tedanji upravnik In.tituta, prvi urednik pa dr. Milko MatiËetov. Naslednjih petnajst letnikov je urejalo Slovensko etnografsko dru.tvo. V skladu s tem je bil Ëasopis tudi prviË preimenovan v Glasnik Slovenskega etnografskega dru.tva. Takrat sta za njegovo vsebino in izdajanje skrbela najprej dr. Valens Vodu.ek, za njim pa legendarna dr. Zmaga Kumrova, ki je urednica z najdalj.im staaem, uredila je namreË kar osem Z ustanovitvijo Slovenskega etnolo.kega dru.tva je Glasnik ponovno zamenjal izdajatelja in ime. Postal je Glasnik Slo­venskega etnolo.kega dru.tva, kar je .e danes, med njegove urednike pa so se zapisali Janez Bogataj, Marko Terseglav, Na.ko Krianar, Majda Fister, mag. Rajko Mur.iË in Mojca Ram.ak, Tanja Roaenbergar ©ega in Mateja Habinc ter sedanji urednici: glavna ‡ Alenka »erneliË Kro.elj, in odgovorna ‡ Tita Porenta. Glasnika pa ne ustvarjajo samo uredniki. Poleg njih ne smemo pozabiti omeniti .tevilnih sodelavcev, ki so ga v vseh teh letih pomagali ustvarjati: Ëlanov uredni.kih odborov, prevajalcev, lektorjev, financerjev, oblikovalcev, recenzentov in drugih strokovnih sodelavcev, bibliotekarjev, tiskarjev, osrednjih etnolo.kih in drugih ustanov, ki so v posameznih letih nudile streho nad glavo uredni.tvu in urednikom, raËunalniËarjev za njegovo on-line dostopnost, predsednikov in tajnic dru.tva in seveda vseh avtorjev in bralcev prispevkov, brez katerih Glas­nika sploh ne bi potrebovali. Razvoj in rast Glasnika SED smo podrobneje predstavili v lan­ski drugi in skupni tretji in Ëetrti .tevilki revije. Ta je iz sprva skromnih 28 strani zrasla v resno in uveljavljeno strokovno revijo, ki v .tirih .tevilkah letno prina.a 400 strani gradiva in zagotavlja sprotno branje znanstvenih, strokovnih in poljudnih prispevkov, recenzij in poroËil izpod peres etnologov, strokov­njakov sorodnih ved in ljubiteljev etnologije. Dopolnjuje ga bogato vizualno gradivo in angle.ki povzetki, ki omogoËajo .irjenje na.ega znanja tudi v mednarodni prostor. Datum prejema prispevka v uredni.tvo: 25. 10. 2005 letnikov. POGOVOR O SLOVENSKEM ETNOGRAFSKEM MUZEJU V SKLOPU PRAZNOVANJA 30-LETNICE SED V razstavni hi.i Slovenskega etnografskega muzeja je v sklopu praznovanj in dogodkov, s katerimi smo obeleaili 30­letnico Slovenskega etnolo.kega dru.tva, v torek, 18. 10 2005, potekal pogovor o perspektivah in vizijah na.e osrednje muz­ejske etnolo.ke ustanove. Bojana Rogelj ©kafar, ki je pogovor vodila, je udeleaencem pogovora uvodoma predstavila vse­binska izhodi.Ëa, na katerih temelji program muzeja do leta 2010, in glavne projekte, ki jih aelijo v SEM izpeljati v tem obdobju. Udeleaenci pogovora so nato v razpravi med drugim izpostavili pomen predstavitve sodobne etnolo.ke tematike na muzejskih razstavah in opozorili na pomen povezovanja SEM z nosilci ljubiteljske etnolo.ke dejavnosti, na primer z dru.tvi in zbiralci, in predstavitve njihove dejavnosti. Datum prejema prispevka v uredni.tvo: 21. 12. 2005 Dr. Gorazd MakaroviË je povedal nekaj svojih misli. Foto: Alenka »as, 18. 10. 2005 Udeleženci veËera. Foto: Alenka »as, 18. 10. 2005 Dekan FF prof. dr. Božidar Jezernik. Foto: Alenka »as, 18. 10. 2005 NOVI »ASI, STARE POLEMIKE, VE»NI RAZKOL(?) Kolokvij med znanostjo in stroko: poraz etske perspektive Ker priËujoËe besedilo ne bo zadostilo priËakovanjem mnogih potencialnih bralcev, saj se namenoma oddaljuje od uvelja­vljenih in uteËenih praks pisanja poroËil o razliËnih dogodkih (pa naj gre za konference, kolokvije, poletne .ole in tabore, formalna in neformalna sreËanja in druaenja, slovestnosti ob podeljevanju nagrad in priznanj), si bom na zaËetku dovolila nekoliko dalj.i uvod, pa Ëetudi ga bodo nekateri razumeli kot postmodernistiËno navdihnjen narcistiËni recital. A to ni. V resnici gre le za vpra.anje reflektivnosti in pozicijo (moteËe) subjektivnosti v etnolo.kih in antropolo.kih pripovedih, v katerih se zrcali na.e dojemanje sveta oz. okolja, kjer bivamo in raziskujemo, ter aivljenja, ki se tu odvija. Skratka, gre za epistemolo.ke zagate, vrtince in brzice, v katere se ponavadi ne podajamo ob pisanju tovrstnih poroËilih, saj jih raje skrbno hranimo za znanstveno-raziskovalno sfero delovanja. Seveda pa se jim mnogi z veseljem odreËejo tudi takrat, ko to najmanj priËakujemo. Po dolgem premi.ljevanju, Ëe naj se sploh lotim pisanja besedila o dogodku, ki se je odvijal 18. oktobra 2005 v preda­valnici Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo (v nadaljevanju OEIKA) in ki ga ni mogoËe kratkomalo oznaËiti za klasiËen kolokvij, ker se je razpravljalo zgolj o razmerju med znanostjo in stroko, sem se sprva odloËila, da je molk, ki sem ga izenaËila z bojkotom nadaljnjih neproduktivnih polemik, najbolj.a moana re.itev. Kolokvij je namreË ponudil platformo za, kot kaae neizbeano vnoviËno potapljanje v glo­bine nesoglasij, ki se vleËejo skozi precej.en del obstoja Slo­venskega etnolo.kega dru.tva (v nadaljevanju SED), v Ëast katerega smo se tokrat sreËali in mu ob njegovi tridesetletnici delovanja (z nekoliko grenkobe) nazdravljali. Vendar molk lahko tolmaËimo tudi kot izraz ideolo.ke konformnosti ali pa kot prikimavanje idejam, ki so podkrepljene z majavo in neprepriËljivo argumentacijo. Ker so etnologi in antropologi v neslavni preteklosti (in nekateri v tem zavzeto vztrajajo .e danes) nemalokrat molËali v trenutkih, ko je bilo treba, ne le spregovoriti, ampak tudi zavpiti in kaj ukreniti, se je ti.ina pokazala kot izjemno nevarna in celo pogubna. Molk bi se torej v retrospektivi verjetno izkazal za napaËno potezo. A sprejeti odloËitev, da je o kolokviju vendarle treba kaj zapisati, ne razre.i tegob, kako se tovrstnega opravila lotiti, saj se je zaaeleno vijuganje in balansiranje med etsko in emsko drao tokrat izkazalo za izjemno teaavno poËetje. Morebiti bi bilo najbolje in najenostavneje ponuditi v branje utrudljivo meglen in duhomoren zapisnik. S tovrstno, precej nepredelano obliko, katere odlika je majhna koncentracija (ne)namernih selek­tivnih posegov in subjektivnih odtisov pi.oËega, bi sicer pri­hranila kar nekaj dragocenega Ëasa vsem, ki bodo po prebi­ranju teh vrstic zaËutili potrebo, da svoje, drugaËno videnje ubesedijo in ga predstavijo tudi drugim. A ker moj namen ni povzdigovati subjektivno prepriËanje v Resnico, kajti v etnologijo in kulturno antropologijo sem vstopila v obdobju vznika in kraljevanja postmoderne antropologije, ki naËelno zavraËa avtoritativnost in diktaturo enoglasja, sem zavrgla zamisel o objavi zapisnika. Skratka, ne bom beaala pred zah­tevnim opravilom prevajanja kompleksnega dogajanja v vselej nekoliko popaËeno, a koherentno pripoved o njem. Moj pris-top bo torej nekoliko bolj osebnostno doaivljajsko obarvan, .e zlasti zato, ker dogajanja nisem uspela (Ëetudi sem si zaradi svojih raziskovalnih zanimanj to zelo aelela) opazovati z varne distance. Da ne morem ubeaati obËasnim komentarjem k izreËenemu, je prispevalo dejstvo, da se je razprava o odnosu med znanostjo in stroko kar kmalu, takoj po uvodnem nago­voru predstojnika OEIKA, dr. Rajka Mur.iËa, ki je predstavil zbornika OEIKA (Dedi.Ëina v oËeh znanosti in Dedi.Ëina v rokah stroke) in izpostavil nepogre.ljivost znanstvenega za­ledja za strokovno delovanje, sprevrgla v burno in na trenutke izjemno neprijetno razpravljanje o kakovosti .tudija etnologije in kulturne antropologije na Filozofski fakulteti. Diskusijo je priËela dr. Mojca Ravnik, ki je po kraj.em komentarju stali.Ë dr. Rajka Mur.iËa omenila sreËanje in pogovor s .tudentko OEIKA. RazoËarano je ugotavljala, kako malo znanja je poka­zala absolventka etnologije in kulturne antropologije, saj je ta dr. Mojco Ravnik neprijetno presenetila z nepoznavanjem (starej.ih) del slovenskih avtorjev. Skratka, s precej problema­tiËnim in v sodobni etnologiji in kulturni antropologiji ae desetletja zavraËanim pristopom ‡ nekritiËno generalizacijo oz. brezobzirnim posplo.evanjem z izbranega ali nakljuËnega posameznika na celotno skupnost ‡ je govornica pri.la do ugotovitve, da se na OEIKA predavatelji nedvomno ogibajo raziskavam naËina aivljenja Slovencev, ki jih spi.ejo Slovenci na Slovenskem. Ob tem pa je seveda zanemarila dejstvo, da vrsta zaposlenih na OEIKA opravlja terenske raziskave na razliËnih koncih Slovenije in tudi pri slovenskih manj.inskih skupnostih, torej zunaj zaËrtanih nacionalnih meja. Kakorkoli ae, sporoËilo je jasno: problem je mogoËe opaziti v .tudijskih klopeh, vendar pa njegovo bistvo in izvor tiËita v preda­vateljskih katedrah. Zanimivo je, da je tisto, kar bi morali razumeti kot oËitek in je nedvomno bilo izreËeno z namenom grajanja, mogoËe razumeti tudi kot kompliment. Kajti vzeti v roke knjigo in jo prebirati zgolj ali predvsem zaradi ‘pravega’ ali ‘na.ega’ imena in priimka avtorja, zapisanega na njenih platnicah, ni niË drugega kot diskriminacija, ki jo propagira in podpihuje nacionalistiËna ideologija. OEIKA tej ne aeli slepo sluaiti. In ker smo ravno pri nacionalizmu, ni odveË omeniti, da so etnolo.ke in antropolo.ke raziskave ae ne.tetokrat doka­zale, da se ob zunanji groanji, pa naj bo ta realna ali nami.ljena, okrepi obËutje pripadnosti izbrani entiteti. Takrat se s skupno moËjo gradijo obrambni zidovi, ki varujejo pred zunanjimi napadi in udarci. Tokrat so si s tem varovalnim ukrepom pomagali tudi prisotni .tudenti, saj se niso uspeli niti aeleli prepoznati v nasilno ustvarjeni in vsiljeni kategoriji ‘nevednih .tudentov’. David Pfeifer je zelo jasno poudaril, da se diplo­manti etnologije in kulturne antropologije po zakljuËenem .tudiju sreËujejo s travmatiËnim iskanjem zaposlitve, ki veliko .tudentov prisili na dodatno izobraaevanje, denimo vpisovanje v razliËne teËaje ali na druge .tudijske smeri. In Ëe bi se raziskovalci naËina aivljenja Slovencev zanimali tudi za aiv­ljenje .tudentov in za specifiËen ter pogosto neprijeten obred prehoda iz .tudentskega obdobja v obdobje aivljenja, ko je treba poskrbeti za lastno eksistenco in postaviti temelje za bodoËnost, David Pfeifer ne bi bil prisiljen pojasnjevati, da znanje, ki ga kot nepogre.ljivega predstavlja dr. Mojca Ravnik, diplomantom pri prepriËevanju delodajalcev pogosto ne koris­ti. Pa tudi tega ne, da je prav moanost zaposlitve tista, ki narekuje zanimanje .tudenta in hkrati usmerja program OEIKA. S tem je sogla.al tudi Urh Vidmar. Kot kaae, pa besede .tudentov niso prepriËale dr. Ale.a GaËnika, saj si je vztrajno zastavljal vpra.anje, ali je znanje, ki ga pridobijo .tudenti na OEIKA, tisto znanje, ki ga druaba potrebuje. Na zastavljeno vpra.anje si je odgovoril kar sam, s tem, ko je poudaril, da OEIKA, ko gre za zagotavljanje zaposlitve diplo­mantov, stori premalo. Ob tem je razkril skrivni recept za uspeh: .znanje z razvojnim nabojem«, ki temelji na postavkah, kot so razvoj, partnerstvo in tradicija. Le to lahko odpravi zanj oËiten .hendikep humanistike«. »eprav je predstojnik OEIKA zaradi diskurzivne konsistentnosti oz. kopice izreËenih nasve­tov, pod katerim se je nespretno skrivala ostra kritika, zapustil kolokvij, se je diskusija o .tudiju nadaljevala z vpra.anjem dr. Slavka Kremen.ka. Zanimalo ga je, ali je mogoËe govoriti o vidnej.ih napredkih v zaposljivosti .tudentov po spremembi programa na OEIKA. Vpra.anje je zastavil dr. Boaidarju Je­zerniku, ob tem pa dodal, da se je ob ustanovitvi SED-a zgodil tudi nepriËakovan .boom« zaposlovanja etnologov. V svojem odgovoru je dr. Boaidar Jezernik izrazil trdno prepriËanje, da je kakovost znanja opazno vi.ja kot je bila pred desetimi leti, zasluge pa je po njegovem treba pripisati uspe.nemu vodenju OEIKA dr. Rajka Mur.iËa in precej .tevilËnej.i kadrovski zasedbi. Ob tem pa je opozoril, da je danes poloaaj precej drugaËen kot je bil v sedemdesetih letih, saj je takrat .tudij etnologije in izbrane druge smeri zakljuËilo od 10 do 30 diplo­mantov letno, danes pa na OEIKA vsako leto diplomira okoli 40 .tudentov. Zato diplomanti ne morejo raËunati na zaposlitev v muzejih in in.titutih. Tako so prisiljeni v iskanje novih priloanosti, pri Ëemer so tudi uspe.ni. Tisto, kar je proble­matiËno, je dejstvo, da .e vedno ne prepoznavamo mnogih potencialnih delovnih mest za etnologe in kulturne antropo­loge, Ëemur je pritrdil tudi raziskovalec na OEIKA, Dan Pod­jed. K temu je dodal, da se ravno zaradi zvi.evanja moanosti diplomantov za uspe.en preboj do delovnega mesta izvajajo .tevilne vaje, znotraj katerih se .tudente vztrajno spodbuja k iskanju zaposlitve v profitnem sektorju. Nemara bodo nekateri argumente .tudentov in zaposlenih na OEIKA razumeli kot bahavo hvalisavost in idealizacijo .tudija etnologije in kul­turne antropologije, ki se odvija na Zaveti.ki 5, a vendar gre za aeljo po osvoboditvi OEIKA iz okovov negativne podobe, v katere so ga uklenili opazovalci, katerih profesionalna dolanost je ‘znati opazovati’ svet okoli sebe. Prispevek .tudentov h kolokviju je nedvomno pokazal, da .tudij etnologije in kul­turne antropologije ni slab. Prav nasprotno. In to ne dokazuje le zmoanost utemeljene argumentacije lastnih stali.Ë, ki so jo na kolokviju izkazali, temveË tudi njihova sposobnost dojeti in razumeti probleme sodobnega sveta. Ob tem pa ni mogoËe mimo dejstva, da se je kolokvij priËel z nastopom glasbene skupine KUL-TURA, ki je plod entuziazma in samoinicia­tivnosti .tudentov, ter z etnolo.kimi filmi .tudentov etnologije in antropologije, ki so se na igriv, inovativen, a obenem navdu.ujoËe profesionalen naËin lotili raziskovanja in prika­zovanja teme, v katero dolgo niso upali drezati niti na.i uvel­javljeni kolegi. Gre namreË za razkrivanje aivljenja etnologov in kulturnih antropologov, ki je, kot povedno izpriËuje kolok­vij, nedvomno vredno temeljite raziskave. Ne aeleti prepozna­ti in uvideti kakovosti in sposobnosti mnogih nadarjenih in prizadevnih .tudentov ter diplomantov etnologije in kulturne antropologije, in sicer zaradi osebnih zamer ter nepriprav­ljenosti tolerirati razliËne poglede in razmi.ljanja, govori precej veË o ocenjevalcih in samooklicanih razsodnikih, kot pa o bodoËih etnologih in kulturnih antropologih ter njihovih profesorjih in mentorjih. Boji za ko.Ëek premajhne pogaËe, ki jo na podlagi subjektivnih preferenc sebiËno in nepraviËno lomijo in delijo draavne roke, pa nedvomno prispeva k bolj zavzetemu grajanju poËetja ‘Drugih’ in k razvrednotenju nji­hovega dela in doseakov. O tem priËa opomin dr. Mojce Ravnik na izjemno nepraviËne in zgre.ene kriterije, ko gre za ocenjevanje prispevkov raziskovalcev. Suvereno je izrazila prepriËanje, da so prispevki o aivljenju Slovencev, objavljeni v slovenskih revijah, nemalokrat bolj.i od tistih, ki najdejo svoj prostor na straneh tujih revij, s Ëimer se dr. Boaidar Je­zernik ni mogel strinjati. Tak.no stali.Ëe seveda razvrednoti mednarodne objave prispevkov, ki so jih spisali etnologi in kulturni antropologi, delujoËi v Sloveniji. V vozli.Ëe mnenj se je nazadnje vpletla tudi diskusija o slav­ljencu ‡ SED-u. »eprav je predsednica dru.tva, dr. Breda »ebulj Sajko poudarila, da je namen SED-a povezovanje vseh slovenskih etnologov in da dru.tvo ne izkljuËuje zapos­lenih na OEIKA (kar je podkrepila z dejstvom, da so prviË pod njenim predsedovanjem na obËem zboru izbrali Ëlana izvr.nega odbora, ki ga je predlagal OEIKA, in z opozorilom na aktivno delovanje ©EG-a znotraj SED-a), se je izkazalo, da so izku.nje prisotnih, denimo dr. Joaeta Hudalesa in dr. Boaidarja Jezernika, ki sta aktivno delovala znotraj dru.tva, precej drugaËne. In Ëeprav je predsednica dru.tva pozivala k sodelovanju in vljudno vabila zlasti .tudente, da se udeleaujejo dogodkov, ki se odvijajo v organizaciji SED-a, se je na koncu izkazalo, da so opozorila na netolerantnost in ekskluzivno naravo dru.tva utemeljena. Kajti, ko je Peter SimoniË opozoril na dejstvo, da dru.tvo ne odraaa dogajanja v sodobni etnologiji in kulturni antropologiji in ko je izpostavil izkljuËujoËe ime dru.tva, je dr. Breda »ebulj Sajko odloËno pripomnila, da bo dru.tvo ohranilo svoje ime, pa Ëeprav so med njegovimi Ëlani tudi elektroinaenirji. OËitno je, da je aelja po ohranjanju tradicije v SED-u, ne glede na to, kako visoko ceno je zanjo treba plaËevati, moËnej.a od aelje po pogovorih, sodelovanju in soaitju. Ker se ob omembi etnologije in kulturne antro­pologije v javnosti .e vedno sreËujemo z vpra.ljivim pogle­dom in nadleanim vpra.anjem, kaj pravzaprav poËnemo, smo vsaj v nekaterih druaboslovnih in humanistiËnih krogih precej znani, a aal ne zaradi doseakov in rezultatov svojega dela, temveË nemalokrat prav zaradi sporov in konfliktov, ki jih ae desetletja skrbno negujemo. Res pa je, da ti marsikomu popestrijo dan in ponudijo material za Ëvek ob popoldanski kavi. Prijetna izmenjava mnenj pa ni rezervirana zgolj za pose­danje ob kavi. Nedvomno je mogoËa tudi v okvirih formalnega zdruaenja, ki lahko preseae prisilne omejitve. Skrajni Ëas je torej, da izumimo novo tradicijo. Datum prejema prispevka v uredni.tvo: 19. 12. 2005 ODMEV TRIDESETLETNICE DRU©TVA TUDI V DRUGIH KRAJIH SLOVENIJE SveËano tridesetletnico Slovenskega etnolo.kega dru.tva, ki smo jo praznovali med 17. in 19. oktobrom 2005, smo z razliËnimi dogodki zaznamovali tudi v pokrajinskih in drugih muzejih in zbirkah v Sloveniji. Za vse zainteresirane smo pripravili izbor razliËnih tiskovin, ki jih je v letih svojega delovanja izdalo dru.tvo, med praznovanjem pa so jih kolegi kustosi brezplaËno ponujali obiskovalcem muzejev. Poleg ponudbe tiskovin SED so v nekaterih muzejih poseben poudarek namenili svojim etnolo.kim razstavam in zbirkam ter jih s prostim vstopom, z razliËnimi prireditvami in s priv­laËno dodatno ponudbo .e bolj pribliaali obiskovalcem. S tem so kolegice in kolegi ustvarili zanimive in pestre etnolo.ke dneve in prispevali k ozave.Ëanju in popularizaciji na.e stroke. V palaËi Apollonio v AupanËiËevi ulici v Piranu je bila na ogled razstava Pomorskega muzeja .Sergej Ma.era« Piran z naslovom .Spomini od popotovanja Njegovega VeliËan­stva ladije Saida«: Potovanja z ladjami avstro-ogrske vojne mornarice skozi oËi slovenskih pomor.Ëakov, avtorice Bog­dane Martinac, kustodinje etnologinje piranskega muzeja. Razstava, ki je bila predstavljena ae v sklopu leto.njih Dnevov evropske kulturne dedi.Ëine, govori o potopisih in spominih slovenskih pomor.Ëakov, ki so konec 19. stoletja na ladjah avstro-ogrske vojne mornarice potovali v oddaljene deaele. Posebej je predstavljen rokopis mornari.kega pisarja Ivana Rupnika in njegova pripoved o naËinu aivljenja in kulturi pomor.Ëakov na ladji ter o krajih in ljudstvih, ki so jih na potovanju spoznali. ©e posebno so se potrudili v Koro.kem pokrajinskem muzeju, tako v Slovenj Gradcu kot tudi v njegovi enoti na Ravnah. Kolegica Brigita Raj.ter je 18. 10. vodila po zbirkah v Libel­iËah, kjer so si obiskovalci brezplaËno ogledali kmeËki zbirki, Ërno kuhinjo, plebiscitni muzej pa tudi cerkev in kostnico. V dopoldanskem Ëasu so v dogovoru z O© LibeliËe in O© Dra­vograd potekale delavnice za uËence 2. in 4. razreda na temo otro.ka igra, udeleailo pa se jih je 82 uËencev. Pri izpeljavi uspe.nega projekta so pomagali domaËi vodiËi Irma Knez Zalesnik, Vikica Kos, Franc Perovnik in Anja Rus. 18. in 19. 10 so strokovno vodstvo in brezplaËen ogled pripravili v Preaihovi bajti v Kotljah in etnolo.kih zbirkah v muzeju na Gradu 2 na Ravnah na Koro.kem. 30-letnico SED so poËastili tudi v Prosvetnem dru.tvu Libe­liËe, sekciji za turizem; zdruaili so jo z zakljuËkom turistiËne sezone. V nedeljo, 23. 10., so organizirali strokovno vodstvo in ogled vseh zbirk ter pripravili jesenski va.ki piknik, kamor so povabili krajane celotne KS in druge. Vabilu se je odzvalo veË kot 80 va.Ëanov, gostov iz sosednjih vasi, tudi iz Avstrije. Aktiv kmeËkih aena je pripravil pogostitev z rpiËevo aupo, trento, krapi, peËenim kostanjem ipd. Za pobudo in organiza­cijo prireditve se zahvaljujemo vsem sodelujoËim, predvsem pa predsednici Prosvetnega dru.tva Joaici Srebotnik Zalesnik, predsedniku KS Adrijanu Zalesniku in .tevilnim Ëlanicam Aktiva kmeËkih aena. Na tridesetletnico SED so med praznovanjem opozarjali tudi zbrane na predstavitvi knjige kolegice mag. Mateje Habinc Ne le rožmarin za spomin, ki je bila v torek zveËer, 18. 10. 2005, v prostorih Knjižnice Brežice. Predstavitev, ki je bila tudi del praznika ObËine Brežice, je organizirala Knjižnica Brežice v sodelovanju z Društvom za oživitev mesta Brežice. Povezovalka prireditve, Ëlanica društva SED, Alenka »erneliË Krošelj, je v nekaj stavkih opozorila na pomen in delo našega društva. Poleg posebnih programov in razstav pa so kustosi in kus­todinje ob praznovanju 30-letnice na.ega dru.tva .e posebej vabili k ogledu etnolo.kih stalnih razstav v Pokrajinskem muzeju Celje, Muzeju novej.e zgodovine Celje, Pokrajinskem muzeju Ptuj, Posavskem muzeju Breaice, Dolenjskem muzeju Novo mesto in drugod. Vsem, ki so sodelovali pri projektu, se iskreno zahvaljujemo. Datum prejema prispevka v uredni.tvo: 8. 12. 2005 MURKOVANJE 2005 Leto.nja podelitev Murkove nagrade za aivljenjsko delo, Murkovega priznanja za posebne doseake v etnologiji na Slovenskem ter Murkove listine za strokovno podprte naËine ohranjanja kulturnega izroËila za leto 2004 je potekala v sklopu praznovanja 30-letnice SED. Veliko .tevilo etnologov in ljubiteljev etnologije se je 19. 10. 2005 zbralo v Pre.ernovi dvorani Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Kratka pozdravna nagovora sta imela dr. Breda »ebulj Sajko, preds­ednica SED, in akademik, prof. dr. Bo.tjan Aek., predsednik SAZU. Leto.nji slavnostni govornik je bil lanski prejemnik Murkove nagrade, doc. dr. Na.ko Krianar. Matija Murko se je rodil leta 1861. V poËastitev 125-letnice njegovega rojstva je SED pred 19 leti kot najvi.ja priznanja za vrhunske strokovne doseake na podroËju etnologije na Slovenskem uvedlo Murkova priznanja, osem let pozneje Murkovo listino, leta 1999 pa tudi Murkovo nagrado. Poleg Murkovega priznanja, listine in nagrade je bilo uvedeno tudi Ëastno Ëlanstvo dru.tva. Komisija za podeljevanje najvi.jih priznanj v etnologiji za leto 2004 je imela teako nalogo in na koncu odloËila, da so prejemniki: mag. Inja Smerdel, prejemnica Murkove nagrade prof. dr. Zmago ©mitek, prejemnik Murkovega priznanja ga. Vesna Gu.tin - Grilanc, prejemnica Murkove listine Predsednica komisije, doc. dr. Ingrid Slavec Gradi.nik je prebrala utemeljitve in skupaj s predsednico, dr. Bredo »ebulj Sajko slavnostno podelila Murkovo nagrado, priznanje in listino. Kulturni program so popestrili Hru.i.ki fantje, ki prihajajo iz Brkinov in gojijo ljudsko mo.ko veËglasno petje. Izhajajo iz ljudskega pesemskega izroËila brkinskega obmoËja, so njegovi poustvarjalci ter hkrati njegovi nosilci in ohranjevalci. Lahko pozabi. .tevilke, datume, formule ..., vse kar si se nauËil. Ne more. pa pozabiti lepih spominov, lepih trenutkov sreËe, pa Ëetudi bi jih rad. Kajti tisto lepo ni zapisano v spominu, ampak je za vselej spravljeno v tebi, tam, kamor se ne da poseËi ‡ v du.i! S to mislijo neznanega avtorja smo osrednjo etnolo.ko prireditev nadaljevali z druaabnim sreËanjem v gosti.Ëu Mrak, kjer smo nazdravili s slavljenci. Datum prejema prispevka v uredni.tvo: 27. 11. 2005 PODELITEV MURKOVE NAGRADE, MURKOVEGA PRIZNANJA IN MURKOVE LISTINE LJUBLJANA, 19. OKTOBER 2005, SAZU, PRE©ERNOVA DVORANA, OB 18. URI Spo.tovani gostje in gosti, kolegice in kolegi, cenjeni nagra­jenki in nagrajenec! Komisija za podeljevanje Murkove nagrade, Murkovega priznanja in Murkove listine (v sestavi dr. Breda »ebulj - Sajko, prof. dr. Slavko Kremen.ek, dr. Ivanka PoËkar in pod­pisana) se je letos sestala 3. oktobra in pregledala predloge, prispele na razpis za poËastitev znanstvenega, strokovnega in ljubiteljskega etnolo.kega dela. Zanj ae dobro poldrugo desetletje Slovensko etnolo.ko dru.tvo podeljuje nagrade, priznanja in listine, poimenovane po Matiji Murku, znan­stveniku in osebnosti, ki je v tukaj.nji etnologiji kanoniziran kot ena pomembnej.ih figur za sodobno vedo. Da daje ime dru.tvenim priznanjem, ni le simbolno dejstvo, saj vsakiË znova, ko prebiramo njegove spise in premi.ljamo o njegovem delu, najdemo kaj takega, kar nas navdihuje ali od nas zahteva ponoven kritiËen pretres. Komisija je bila za razloËek od prej.njih let tokrat postavljena pred zahteven izbor, ki ga je opravila po svoji strokovni vesti. Prejela je .tiri predloge za Murkovo nagrado in po tri za Murk-ovo priznanje in Murkovo listino. Vsem predlagateljem se ob tej priloanosti .e enkrat zahvaljujemo za poslane predloge in praviloma tehtne utemeljitve in upamo na podobno kolegialno in strokovno zavzetost tudi v prihodnjih letih. Murkova nagrada, priznanje in listina vsakiË znova odsevajo napore posameznikov ali skupin, ki jih ti namenjajo utrjevanju in razvoju etnolo.kega znanja in spoznanj. Nikoli, aal, ne morejo zaobseËi vsega, kar bi si zasluailo posebnega poudarka in navsezadnje tudi katerega od priznanj. Prav tako morda velja opomniti, da je delo nagrajencev vedno dolgoletno znan­stveno ali strokovno prizadevanje, in tudi, Ëeprav so dobitniki praviloma veËinoma posamezniki, vedno omreaeno v znanje predhodnikov in ustanov, v katerih so zaposleni ali s katerimi sodelujejo. Dovolite mi torej, da naposled zaËnemo z najbolj prazniËnim delom dana.nje prireditve, s podelitvijo Murkove listine, Murkovega priznanja in Murkove nagrade.1 Murkovo nagrado za leto 2004 prejme za izjemna pri­zadevanja pri vzpostavitvi sodobne nacionalne etnolo.ke muzejske ustanove evropskih razseanosti (vzpostavitev novega stavbnega kompleksa Slovenskega etnograf­skega muzeja na Metelkovi ulici v Ljubljani) gospa mag. Inja Smerdel, muzejska svetovalka in direktorica SEM 1995‡2005 Predlagatelji ocenjujejo, da so z vsebinsko in s funkcionalno zasnovo ter izvedbo novega stavbnega kompleksa Sloven­skega etnografskega muzeja na Metelkovi ulici 2 v Ljubljani v zgodovini tega muzeja prviË zagotovljene ustrezne delovne razmere in moanosti za postavitev sodobne stalne razstave. Novi prostori so poleg z oajega muzejskega vidika pomembni za prihodnji razvoj etnologije, antropologije in sorodnih ved in za vse, ki so jim te vede ljube. Nov muzejski kompleks je 1 Utemeljitve so za natis malenkostno redigirana besedila predla­gateljev. namreË odprt prostor, ki omogoËa izmenjave znanj, izku.enj, mnenj. Dolga je bila pot od ustanovitve Kraljevega etnografskega muzeja, ki je v letu 1923 z nekaj prostori zaaivel v hi.i Na­rodnega muzeja, do samostojne, kompleksno zasnovane mu­zejske hi.e SEM. Vse do tedaj muzealci v SEM niso mogli v polni meri izpolnjevati svojega poslanstva, saj muzej ni imel prostorov za stalno razstavo, s katero bi na enem mestu ob bogatem predmetnem fondu interpretiral in pokazal temeljne poteze naËinov aivljenja veËinskega slovenskega prebivalstva in tujih etnij na Slovenskem, Slovencev v zamejstvu in v diaspori ter sreËevanj Slovencev z zunajevropskimi kulturami, ni imel dovolj prostora za svoje in gostujoËe obËasne razstave in tudi ne za vse druge dejavnosti, brez katerih ni sodobnega muzeja. Evropski etnografski muzeji so se kot nekake osebne izkaz­nice narodov razcveteli ae v drugi polovici 19. stoletja. Slovenci smo kljub nenehnim opozorilom in apelom stroke predolgo ostajali brez take temeljne nacionalne kulturne ustanove. OdloËujoËe so se prostorske stiske SEM zaËele re.evati v prej.njem desetletju, torej po osamosvojitvi, ki je prinesla v tem pogledu nov zagon, k Ëemur je prispevala tudi (kulturno)politiËna volja. OdloËitvi Vlade RS, da nameni kulturi juani del kompleksa nekdanje voja.nice na Metelkovi, je sledila odloËitev Ministrstva za kulturo RS, ki je dve od .estih stavb s pogodbo, podpisano leta 1996 s strani tedanjega ravnatelja SEM dr. Ivana Sedeja, dalo v upravljanje muzeju. Tu, pa deloma tudi ae ob prej.njih prizadevanjih kustosov SEM, se zaËenja zgodba po scenariju mag. Inje Smerdel, s katerim je zasnovala temeljne vsebine vizije bitja in aitja SEM, ob tem pa tudi vseskozi dejavno sodelovala pri prenovi nekdanje Belgijske kasarne, dveh historiËnih stavb iz Ëasa Avstro-Ogrske, ki sta v desetih letih postali pravi dom SEM. Ob razpisu za javni arhitekturno-urbanistiËni nateËaj Mestne obËina Ljubljana in Ministrstva za kulturo RS je bilo treba razgrniti celostno vizijo sodobnega etnografskega muzeja, ki jo je Inja Smerdel ubesedila takole: SEM je osrednji etnolo.ki muzej, plod zorenja etnolo.ke in antropolo.ke misli na Slovenskem; je nacionalna muzejska ustanova s kulturnimi, z znanstvenimi in izobraaevalnimi vsebinami; je stiËi.Ëe in sreËevali.Ëe. SEM je hi.a, v kateri zbiramo, ohranjamo, dokumentiramo, raziskujemo in pred­stavljamo izroËeno dedi.Ëino ‡ na.o in tujo: da bi jo ponosno ljubili, ob njej premi.ljali, ustvarjali, morda le uaivali in se vedno znova uËili: da bi spoznavali sebe in druge, odkrivali kulturno raznoterost, soaitje z drugaËnostjo, strpnost do tujih narodov, tujih etnij, in se Ëudili modrostim aivljenja v sobivanju z naravo. SEM je zakladnica enega izmed temeljnih delov nacionalne kulturne dedi.Ëine: tistega, ki prepoznavno priËa o mnogih obrazih slovenske kulturne istovetnosti. Je zakladnica dedi.Ëine, ki sporoËa védenja o tradicijski kulturi na Slovenskem in pripoveduje zgodbe o vsakdanjem aivljenju zlasti kmeËkega prebivalstva; in je tezaver snovnih priË, ki razkrivajo posamezne kulturne sestavine nekaterih .ljudstev sveta«, sporoËajo slovenski odnos do slednjih in pripovedujejo o .sreËevanjih z drugaËnostjo«. SEM je vez med preteklim in sedanjim, med tradicijo in sodobno kulturo, med naravo in civilizacijo, med svojo in tujimi kulturami. Ob zami.ljeni viziji v obliki ljudem prijaznega muzeja je bilo treba konkretizirati strukturo muzejskega kompleksa: z zani­mivi razstavami, aivahnimi kulturnimi dogodki, znanstvenimi prireditvami in s pedago.ko dejavnostjo, z vsem skupaj pa spodbujati k uËenju, odkrivanju, sodelovanju, ustvarjanju, sanjarjenju in premi.ljanju obiskovalcev. Hkrati pa bi seveda moral v polni meri poskrbeti za varnost, primerne razmere za hranjenje in razstavljanje muzealij. Tako je na pobudo mag. Inje Smerdel nastala tridelnost celote: 1. v celoti javnosti namenjena razstavna palaËa (s prostori za stalne in obËasne razstave, muzejske delavnice, muzejsko trgovino in kavarno); 2. upravna hi.a, namenjena upravnim, informacijskim, raziskovalnim, avdiovizualnim, zaloani.kim, konservator­sko-restavratorskim in drugim dejavnostim; 3. podzemni muzejski depo med obema zgradbama. Nagrajena arhitekturna re.itev Sama in Gorazda Grolegerja je upo.tevala programsko zasnovo in leta 1996 so se zaËele aktivne priprave na stalno razstavo SEM, mag. Smerdelova pa se je z izjemno predanostjo in voljo do uresniËitve projekta SEM podala na vijugavo pot dokonËanja prenove muzejskih hi. in graditve podzemnega depoja. Leto 1997 je prineslo dokonËanje manj zahtevne prenove muzejske upravne hi.e in preselitev SEM iz stavbe Narodnega muzeja v novo na Metelkovi. V upravni hi.i so bile zaËasno urejene tri razstavne dvorane, v katerih je SEM v naslednjih petih letih uspe.no postavil na ogled .tevilne svoje in gostu­joËe razstave. Ureditveni pogoji za preostali del so bili sprejeti 1998, naËr­tovati se je zaËela prenova razstavne hi.e. V naslednjem letu se je po odloËitvi mag. Inje Smerdel SEM pridruail pro­jektu Evropske komisije in 5. okvirnega programa (Museums Energy Efficiency and Sustainability in Retrofitted and New Museum Buildings) za doseganje energetske uËinkovitosti muzejskih zgradb osmih evropskih muzejev. Tako je bila pri prenovi razstavne hi.e uporabljena vrsta novih tehnolo.kih re.itev, ki naj bi zagotavljale optimalne razmere za razstave in hrambo muzealij, skladno z mednarodnimi standardi. Razstavna hi.a je v letu 2004 obratovala poskusno, z bogatim razstavnim in drugim muzejskim programom je bila javnosti odprta 2. decembra 2004, ko je bil v prvem nadstropju, po zamisli I. Smerdel, na ogled niz 14 razstav evropskih etnograf­skih muzejev. Njihovi etnologi muzealci so v SEM pripeljali pisanost evropskih kultur in izbrane simbolne nosilce svoje nacionalne identitete. Vzporedno s stavbno prenovo, ki jo je narekovala vsebinska vizija, je zorel podroben scenarij vsebin in postavitve bodoËe stalne razstave. Kot prekaljena in inovativna muzealka (za muzealske doseake ae nagrajena z Valvasorjevim, za etnolo.ke pa z Murkovim priznanjem) je mag. Inja Smerdel sodelovala pri nastajanju stalne razstave predvsem z muzeografskega vidika. Z zdaj ae dolgoletnimi muzejskimi izku.njami je mag. Inja Smerdel ena od vodilnih osebnosti slovenskega etnolo.kega muzejstva, s svojo vizijo in njenim uresniËevanjem, temeljeËi­ma na erosu do etnologije kot vede o naËinih aivljenja in do muzeja koz multimedijskega interpretativnega prostora etnolo.kih vsebin. S svojim znanjem in angaamajem ni le odloËilno vplivala na podobo SEM, ampak je mogoËe reËi, da je zaznamovala slovensko etnolo.ko muzejstvo 90. let 20. in zaËetka 21. stoletja. Zaradi na.tetega torej gospe mag. Inji Smerdel danes Sloven­sko etnolo.ko dru.tvo podeljuje Murkovo nagrado za aivljen­jsko delo ‡ za izjemna prizadevanja za veËletno vsebinsko in izvedbeno prizadevanje za dom ene od treh osrednjih slov­enskih etnolo.kih / antropolo.kih ustanov, tj. sodobne nacio­nalne etnolo.ke muzejske ustanove evropskih razseanosti. Mitolo.ko izroËilo Slovencev. Svetinje preteklosti Murkovo priznanje za leto 2004 prejme za monografijo gospod prof. dr. Zmago ©mitek, redni profesor za etnolog­ijo Azije in antropologijo religije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani Prof. Zmaga ©mitka etnologom najbra ni treba posebej pred­stavljati ‡ v svojem tridesetletnem znanstvenem in strokovnem delovanju je napisal veË monografij in .tevilne Ëlanke, objav­ljene v slovenskih in tujih publikacijah. Njegova bibliografija obsega Ëez 200 enot. Ukvarjal se je s temami, ki zadevajo antropologijo religije, etnologijo Azije, teoretske temelje etnologije in kulturne antropologije, zlasti v zadnjem obdobju pa svojo raziskovalno pozornost namenja slovenski in primer­jalni mitologiji. Ae leta 1998 je izdal zaokroaeno monografijo o slovenski mitologiji z naslovom Kristalna gora. Mitolo.ko izroËilo Slovencev. Knjiga je obsegala sedem poglavij (Stvarjenje sveta, Zemlja in onstranstvo, Gorski demon: Vedomec, Gos­podar gore: Kresnik, Deveta deaela izobilja, Atila, biË boaji in UniËenje in preroditev sveta) in je pomenila na neki naËin prvo zaokroaeno teoretiËno delo o slovenski mitologiji v knjiani izdaji. Toda ©mitkovo delo na podroËju mitologije s tem .e ni bilo konËano. Izid prve knjige oziroma odzivi nanjo so mu porodili mnoga nova vpra.anja in spodbudili njegovo nadaljnje delo na podroËju raziskovanja indoevrop­ske mitologije. Rezultat teh je knjiga z naslovom Mitolo.ko izroËilo Slovencev, Svetinje preteklosti, ki je leta 2004 iz.la pri ©tudentski zaloabi v Ljubljani. Poleg sedmih dopolnjenih in deloma spremenjenih poglavij iz prej.nje knjige vsebuje .e pet novih, tako da je v njej zdaj dvanajst poglavij in obilica novega slikovnega gradiva. Tudi v tej knjigi je ©mitkova pozornost v najveËji meri usmer­jena v komparacijo slovenskega mitolo.kega oz. folklornega izroËila z indoevropsko mitologijo. Pri tem struktura knjige sledi klasiËni strukturi raziskav mitologije oz. tipologiji mitov: zaËne se s kozmogonijo (in deloma tudi njenim protipolom ‡ eshatologijo), nadaljuje se s poglavji, ki na razliËne naËine obravnavajo mitolo.ko topografijo oz. koncepte prostora in Ëasa ter izroËila o posameznih bajnih bitjih oz. mitiËnih motivih. Knjiga sledi zgradbi, ki si jo je avtor postavil kot nekako ogrodje, v katero je smiselno vpletel sledove mitiËnih predstav in junakov slovenske duhovne kulture in jih primer­jal s predstavami in bitji drugih indoevropskih ljudstev ter z izsledki primerjalne indoevropske mitologije. Vrednost knjige, ki je bila v javnih sredstvih obve.Ëanja letos deleana precej.nje pozornosti, je gotovo v tem, da se je dr. ©mitku posreËilo slovensko izroËilo trdno postaviti in vpeti v kontekst indoevropske mitologije in verovanjskega izroËila. Pri tem si je pomagal z deduktivno primerjalno analizo, izsled­ki jezikoslovcev, arheologov, zgodovinarjev, umetnostnih zgodovinarjev, etnologov in, navsezadnje, s svojim sicer.njim .irokim in bogatim poznavanjem starej.ih in novej.ih raziskav na podroËju indoevropske mitologije. Deloma je avtor v tej knjigi popravil tudi .pomanjkljivost« prej.nje in v veliko veËji meri upo.teval slovansko mitologijo oz. njene sledove v folklornem izroËilu. Pozornost, ki je je bila deleana knjiga v javnosti, je na vsak naËin upraviËena, knjiga pa je vsekakor vredna tudi pozornosti znanstvene in strokovne javnosti, saj predstavlja vrhunec ©mitkovega dosedanjega ukvarjanja s slovenskimi mitolo.kimi predstavami. Zato Slovensko etnolo.ko dru.tvo dr. Zmagu ©mitku za knjigo Mitolo.ko izroËilo Slovencev. Svetinje preteklosti podeljuje Murkovo priznanje za znanstvene doseake na podroËju etnolo.ke vede na Slovenskem v letu 2004. Murkovo listino za leto 2004 prejme gospa Vesna Gu.tin - Grilanc za veËletno pri­zadevanje za bogatenje, ohranjanje in populariziranje etnolo.kega znanja na Traa.kem Ker nobena od slovenskih ustanov v Trstu in drugih krajih, kjer v Italiji aivi slovenska narodna skupnost, ne zaposluje poklicnega etnologa, je za etnolo.ko delo na slovensko-itali­janskem obmoËju znaËilna bogata ljubiteljska dejavnost skupin in posameznikov, ki pa si prizadevajo, da bi bilo njihovo delo Ëim bolj strokovno. Med njimi je tudi Vesna Gu.tin - Grilanc, po poklicu glasbena pedagoginja (na Konservatoriju je leta 1981 konËala .tudij klavirja), zaposlena na Glasbeni .oli Marija Kogoja v Trstu. Aivi v Repnu, kjer je predsednica Slovenskega kulturnega dru.tva .Kra.ki dom«, Ëlanica amaterske gledali.ke skupine in zborovodkinja Mo.ke vokalne skupine. Od vsega zaËetka je med pobudniki in glavnimi organizatorji turistiËno-folkloristiËne prireditve Kra.ka ohcet, ki vsaki dve leti zadnji konec tedna v avgustu v Repen privabi nekaj deset tisoË ljudi. Prireditev je pomembna tudi v turistiËnogospodar­skem pogledu. Njeno osrednje prizori.Ëe je daleË naokrog poznana obnovljena stara Kra.ka hi.a, v kateri je urejena muzejska predstavitev bivalne in materialne kulture. V hi.i deluje tudi galerija z bogato razstavno dejavnostjo. Takoj po odprtju leta 1968 so v njej pripravili prvo Kra.ko ohcet; tako je bila leto.nja ae dvaindvajseta. Vesna Gu.tin - Grilanc se ukvarja predvsem z raziskovanjem prehrambenih navad. Leta 1997 je pri Zaloani.tvu traa.kega tiska v Trstu iz.la monografija Je veË dnevou ku klobas. Nek­danje prehrambene navade in recepti traa.kega podeaelja, ki je nastala z dveletnim zbiranjem priËevanj starej.ih ljudi po vaseh traa.kega Krasa na obeh straneh meje. V uvodu je pojas­nila, da s svojim delom ni aelela samo raziskati in ovrednotiti kulinarike teh krajev, temveË vsaj ob nekaterih praznovanjih obuditi tudi njeno rabo, hkrati pa je na ta naËin prispevala k ohranitvi med mlaj.imi ae precej pozabljenih izrazov za jedi in .ege ter navade ob njih. Zaradi izrednega zanimanja je bila knjiga ponatisnjena .e trikrat (1998, 1999 in 2004). Leta 1998 je iz.la tudi v italijanskem prevodu. Osem let po prvi izdaji knjige avtorico .e vedno vabijo na predstavitve po Italiji, Sloveniji in Avstriji. V tem Ëasu pa je o kra.ki kuhinji tako za poklicne kuharje kot za druge ljubitelje kra.ke kuhinje na obmoËju Alpe - Jadran in na Slovenskem deaelnem zavodu za poklicno izobraaevanje pripravila .tevilne kuharske teËaje. Kot strokovnjakinja za kulinariko Krasa je sodelovala tudi pri strokovnem snovanju pobude Okusi Krasa / Sapori del Carso, ki jo pripravlja Slovensko deaelno gospo­darsko zdruaenje iz Trsta. S strokovnimi besedili je obogatila .tevilne bro.ure o predstavitvi Krasa in njegove kulinariËne dedi.Ëine, leta 2000 tudi letni italijanski almanah (Agenda delle feste e della cucina del Carso). V svoji drugi monografiji Ogenj na kamnu. Aivljenje ob ognji.Ëu na Krasu in traa.kem podeaelju, ki jo je leta 2002 dvakrat ‡ saj je bila prva izdaja prodana v treh mesecih ‡ prav tako izdalo Zaloani.tvo traa.kega tiska v Trstu (v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih dru.tev), je predstavila kra.ko bivalno kulturo in stavbarstvo v Bregu, traa.kem predmestju in kra.ki planoti s te in one strani meje. Posebno pozornost je namenila ognji.Ëu, ki je bilo v teh krajih stoletja dolgo stiËi.Ëe ljudi in .tevilnih aivljenjskih dejavnosti. Ista zaloanika sta knjigo leta 2002 izdala tudi v italijanskem prevodu (Le pietre del fuoco. La vita attorno al focolare sul Carso e nel circond­ario triestino). O etnolo.ki dedi.Ëini Krasa je pripravila .tevilne radijske in televizijske oddaje, prav tako pa je o njej predavala v severni Italiji, Sloveniji in Avstriji. S kra.ko etnolo.ko dedi.Ëino seznanja tudi .olsko mladino (predvsem o prehrambeni kultu­ri, .egah in navadah domaËega okolja, igrah, oblaËilni kulturi, zbiranju etnolo.ke dedi.Ëine, predvsem ledinskih in hi.nih imen). Je pobudnica obujanja va.kega praznika binko.ti v Repnu. Z na.tetih raziskovalnih podroËij je pripravila nasled­nje zgibanke oz. bro.ure: Kultura oblaËenja nekoË v na.ih krajih (2003), Tako so se igrali na.i nonoti / Cosi giocavano i nostri nonni (2001), o mikrotoponomastiki leta 2004 zgibanko Repen, leta 2005 pa Col ‡ Poklon ‡ FernetiËi. Njeno pomembno raziskovalno podroËje so tudi zdravilna zeli.Ëa. Za traa.ko zaloabo Transalpina o tem pripravlja slov­ensko in italijansko izdajo monografije z delovnim naslovom Rastlinski svet med ljudskim verovanjem in kulinariko. Da sko­raj ni etnolo.kega podroËja, ki je ne bi zanimalo, pa potrjuje tudi uredni.ko delo pri pripravi monografije o repentabrski obËini. Leta 1994 je Vesna Gu.tin - Grilanc za raziskavo o mlekaricah z naslovom Tema je bila, ko je petelin zjutraj budil prejela BubniËevo nagrado. Datum prejema prispevka v uredni.tvo: 24. 11. 2005 NAGOVOR OB PODELITVI MURKOVE NAGRADE IN PRIZNANJ 2005 Spo.tovani gospod predsednik SAZU, spo.tovani leto.nji nagrajenci, spo.tovano vodstvo SED in Ëlani komisije za Murkove nagrade, drage kolegice in kolegi ter gostje na.e prireditve. PoËa.Ëen sem, da lahko spregovorim ob tako pomembnem do­godku, kot je podelitev Murkove nagrade, s katero na slovesen naËin sporoËamo javnosti, da je etnologija aiva in aktu­alna humanistiËna veda. Predvidevam, da Murkove nagrade v veliki meri odraaajo stanje duha v slovenski etnologiji. Iz statistike nagrad, porekla nagrajencev in njihove vsebinske ter metodolo.ke usmeritve bi bilo razvidno, kdo je kdo in kaj je kaj. Pri tem pa ne bi smeli pozabiti na doseake, ki zaradi razliËnih okoli.Ëin niso bili nagrajeni, a so moralno prisotni in se jim moramo tudi pokloniti. Mislim predvsem na doseake iz manj.ih ustanov, ki niso vedno v sredi.Ëu pozornosti. VËasih je vztrajna prisotnost enako pomembna kot nagrade. Spodobi se in praviËno je, da nekdanji nagrajenec malo pokri­tizira in pouËuje avditorij s svojega minljivega piedestala. Dovolite, da si v nadaljevanju tudi jaz to privo.Ëim! Vesel sem, da je lanska Murkova nagrada usmerila pozornost na podroËje etnografskega filma in vizualnih raziskav. Kajti kljub temu, da se ae dve desetletji (skupaj z redkimi kolegi) trudim utemeljiti to podroËje kot legitimno raziskovalno smer in akademski predmet, se vËasih .e vedno poËutim kot Boai­dar Jakac, ki so ga v partizanih spra.evali, zakaj snema take vsakdanje stvari, kot je npr. prevoz ranjencev. In je odgovoril: .Zdaj to ni niË posebnega, sËasoma pa bo ta posnetek pomem­ben dokument.« To preprosto prepriËanje .e danes uvr.Ëa Jakca med totemske prednike vizualne dokumentacije. Zato bi rekel: pustimo raziskovalcem, naj z moËjo svoje intuicije odkrivajo nove poti, Ëe le prevzamejo odgovornost za svoja dejanja ‡ pardon ‡ za svoje ranjence. Nekateri kritiki slovenske etnologije vidijo v raziskovanju lastne kulture, ki ga (med drugim) izvaja etnologija, neproduk­tivno prizadevanje, Ëe. da je preuËevanje nacionalne identitete v dana.njem svetu veËkulturnosti in globalizacije anahronis­tiËno. To bi draalo samo v primeru, Ëe bi bilo na.e delovanje podlaga ksenofobije, torej v nasprotju z naËeli odprte druabe, in kolikor bi bilo mogoËe dokazati, da sta multikulturnost in globaliza­cija prijazni do etniËne in kulturne diverzitete. Pa ne drai ne eno ne drugo. Ne smemo si zatiskati oËi pred tem, da potekajo pri nas in v blianji okolici (ne samo v tretjem svetu) zelo dinamiËni procesi, ki zadevajo preoblikovanje pogojev za obstoj in raz-voj etniËnih skupin ter njihovega kulturnega izraza. V mislih imam tako novo prebujanje slovenske manj.ine v sosednjih draavah, zlasti po vstopu Slovenije v EU, kot prebujanje etniËnih skupin nekdanjih jugoslovanskih narodov v Sloveniji. PreuËevanje teh procesov je lahko pomembno tudi za Evropo, saj brez njihovega razumevanja niso mogoËe regionalne pove­zave, ki bodo pomembna protiutea federalizmu ali centralizmu Evropske zveze. Namesto za multikulturnost kot pojmovno izpraznjeno in veËkrat kompromitirano stapljanje kultur, Ëe ne ae kar alibi za asimilacijo, se zavzemam za strpno priznavanje diverzitete kultur in njihovo enakopravnost. Predstavljam si, da bi na tej podlagi lahko drugaËe urejali poloaaj manj.in. Tako pa je teako gledati neuspe.nost slovenske zunanje poli­tike v odnosu s sosednjimi draavami, ki jo merimo tudi z neuËinkovito zaslombo slovenskim manj.inam v teh draavah. Ne vem, zakaj si pri tem pristojni ne pomagajo v veËji meri z dognanji etnologije in sorodnih ved. Primer iz preteklosti: angaairanje etnologov pri izdelavi ekspertiz o zahodni etniËni meji leta 1945‡47, ko je .lo za prikljuËitev Primorske. Da. To je vpra.anje veËjega druabenega angaairanja na.e vede, ki smo si ga v njenem razvoju veËkrat postavili, a nismo nik­dar na.li pravega odgovora nanj. V Ëasu samoupravljanja se je veËini upiralo, da bi se angaairali po volji vladajoËe ideologije, po osamosvojitvi Slovenije pa so posamezniki uspe.no poka­zali nekatere aplikativne moanosti etnologije ali pa so se posamezne ustanove odzivale na pojave nestrpnosti v druabi. V veliko veËji meri kot doslej pa bi morala danes etnologija kot celota sodelovati s svojimi spoznanji pri urejanju prostora za kakovostno bivanje nas in na.ih potomcev. Gre za obËut­ljiva in vitalna vpra.anja civiliziranega odnosa do dedi.Ëine, ki postaja ob vpra.anju socialne draave glavno vpra.anje evropske zveze. Mislim na nove konvencije, ki so bile pred kratkim predlagane na evropski ravni, o veËji vlogi dedi.Ëine pri razvoju EU. Prvinska kapitalistiËna ekonomija, po kateri se danes usmerja slovenski razvoj na veËini aivljenjskih podroËij, hitro uniËuje prostore dedi.Ëine kot dela kulture, ki bistveno doloËa na.o specifiËno diferenco v razmerju z drugimi kulturnimi prostori v Evropi. O usodi na.e splo.ne kulturne podobe danes na aalost odloËajo neustrezno izobraaeni politiki (vrste homo novus) v sodelovanju z vlagatelji, pri veËjih posegih tudi z upravljalci finanËnih tokov, ki imajo zaslombo za svoje ukrepe vse do draavnega vrha. Etnolo.ka metodologija bi lahko privedla do bolj.ega sodelovanja in ustreznej.ih re.itev pri urejanju teh vpra.anj. Primer iz preteklosti: etnolo.ke raziskave ob oaivljanju starih mestnih jeder v 70. in 80. letih. Ali sem preveË kritiËen ali pa si aelim preveË? Slovenska etnologija ima tudi svoje omejitve. V Sloveniji nastajajo nove univerze in univerzitetni programi. Ali je bila etnologija pripravljena na ta izziv? Mislim, da ne. Namesto premi.ljenega sodelovanja v korist celotne vede je pri.lo do neproduktivnega zapiranja v okvire ustanov. Etnolo.ki predmeti pa so sramealjivo skriti v programih sorodnih ved. Ali sploh .e lahko govorimo o matiËnem univer­zitetnem programu etnologije, ki bi povezoval najuspe.nej.e usmeritve oz. njihove nosilce v zgodovinski tok vede? Moti me, da ni tesnej.ega povezovanja med pedago.kimi in raziskovalnimi potenciali na tem podroËju, ki bi .tudentom omogoËalo Ëim .ir.i razgled po etnologiji. Zdi se mi, da je domaËega sodelovanja celo manj kot sodelovanja s tujimi kolegi. Preden konËam, se Ëutim dolanega spomniti nas, da je v mojem enoletnem mandatu kosila smrt tudi v na.ih vrstah. ©e enkrat se spomnimo kolega Boruta Brumna. Ne glede na to, koliko vsak od nas pozna njegovo strokovno delovanje, moramo pritrditi ugotovitvi, da je z njim prenehal poseben druabeni angaama, ki ga etnologija dotlej ni poznala in po katerem se bomo pokojnega tudi spominjali. Ob koncu dovolite, da ae vnaprej iskreno Ëestitam leto.nji nagrajenki in dobitnikoma priznanj. »e mi je dovoljeno ugi­bati, bi rekel, sodeË po nekaterih prisotnih obrazih, da bo z leto.njo Murkovo nagrado priznan pomen meneaerskega dela v na.i stroki, Ëemur bi .e pred kratkim marsikdo oporekal. Kajti podroËje etnologije in drugih humanistiËnih ved je v oËeh marsikoga bolj kulturni.ko kot znanstveno podroËje, kar je posreËeno ugotovil ae znani pisatelj Kurt Vonnegut mlaj.i, ko je aelel zdruaiti .tudij znanosti in poezije. Ko je izrazil to aeljo, ga je univerzitetni svetovalec vpra.al, ali bi hotel .tudirati poezijo, ki se pretvarja, da je znanstvena. Ali je sploh mogoËe kaj takega, je vpra.al bodoËi pisatelj. Da, je odvrnil svetovalec, dobrodo.li na podroËju socialne in kulturne antro­pologije, kjer je ae kar nekaj rahloËutnih gospodov. V tej perspektivi smo tudi etnologi v oËeh ljudi napol bohemi, ki naj ne bi marali za denar, vsaj ne javno, saj je na. poklic hkrati na. konjiËek. Kot protiutea tem stereotipom je meneaer­sko delo v stroki pri nas redka, a koristna priloanost, tako kot so redki med nami tisti, ki prevzamejo in izpeljejo ta posel. Vsem prisotnim Ëlanom SED Ëestitam ob 30-letnici dru.tva. Ob tem pa se ne spominjam toliko administrativnih dejstev, datumov, zapisnikov itd. kot stanja duha, ki je privedlo do ustanovitve dru.tva. V tem duhu je bilo ujeto posebno ust­varjalno obdobje etnologov veË generacij, ki se je pripravljalo dalj Ëasa. In to stanje duha je tisto, zaradi Ëesar neko dru.tvo zaaivi, in brez Ëesar premine. Zato naj tudi v prihodnje aivi vsaka aktivnost, ki nas zdruauje v skupnih ustvarjalnih naporih za razvoj na.e vede in ki nas povezuje s kolegi in prijatelji po svetu! Datum prejema prispevka v uredni.tvo: 23. 11. 2005 ETNOLO©KA DEDI©»INA IN KULTURNA PODOBA SLOVENCEV NA HRVA©KEM POSVET S STROKOVNO EKSKURZIJO, 6.‡7. OKTOBER 2005, PORO»ILO Posvet Etnolo.ka dedi.Ëina in kulturna podoba Slovencev na Hrva.kem s strokovno ekskurzijo je potekal 6. in 7. oktobra, organizirali so ga Slovensko etnolo.ko dru.tvo, Svet sloven­ske nacionalne manj.ine Mesta Zagreb in Slovenski dom s finanËno podporo Ministrstva za kulturo R Slovenije. S tem dogodkom je Slovensko etnolo.ko dru.tvo zakljuËilo vrsto petih posvetov v sodelovanju z zamejskimi dru.tvi in ustano­vami v Italiji (2001), v Porabju na Madaarskem (2002), na Koro.kem v Avstriji (2003), na ©tajerskem v Avstriji (2004) in letos na Hrva.kem. Prispevki prvih treh posvetovanj so objav­ljeni v zborniku s pomenljivim naslovom Odstrta dedi.Ëina: Etnolo.ko delo in muzejske zbirke Slovencev v Italiji, na Madaarskem in v Avstriji (2003). ©e v leto.njem letu priËaku­jemo izid zbornika s posveta o .tajerskih Slovencih. KonËno aelimo objaviti tudi vsebino posveta na Hrva.kem, tako da bo v knjiani obliki dostopna in zaokroaena problematika zamej­stva v celoti. Strokovna ekskurzija nas je vodila v deaelo .Petra Klepca«, v obmejno obmoËje Hrva.ke in Slovenije, kjer smo si ogledali obnovljeno kmeËko hi.o .KuEa Vesel« v Prezidu, muzejsko zbirko v dvorcu Zrinskih v »abru, .PalËevo .i.o« v Ple.cah, mlin in aago v Zamostu ter .kuEo RaËki« v Delnicah (veË o ekskurziji glej v Ëlanku Tanje TomaaiË!). Posvet je potekal v prostorih Slovenskega doma v Zagrebu, ki daje prostor raznoterim strokovnim in drugim programom tam aiveËih Slovencev. Na posvetu so strokovnjaki iz Slovenije in Hrva.ke z razliËnih znanstvenih podroËij (etnologija, zgo­dovina, antropologija, jezikoslovje, arhitektura ipd.), kakor tudi ljubitelji in poznavalci obravnavali etnolo.ko dedi.Ëino in kulturno podobo Slovencev na Hrva.kem nekoË in danes. Po uvodnem referatu o slovenstvu na Hrva.kem od nekdaj do danes so sledili referati o samoorganiziranosti Slovencev na Hrva.kem nekdaj in danes; o Slovencih na Reki; o dvaj­setletnem delovanju .Bazovice« na Reki; o Slovenskem kul­turnem dru.tvu .Istra« v Pulju; o delovanju Slovenskega kul­turnega dru.tva .Triglav« Split; o posvetovanjih Slovenskega etnolo.kega dru.tva in Hrva.kega etnografskega dru.tva med letoma 1981 in 1991 in o .tevilnih drugih vpra.anjih aivljenja Slovencev na Hrva.kem. Popoldanski del posveta je bil zelo heterogen. Referati so obravnavali slovenske izobraaence na Hrva.kem v razliËnih Ëasovnih obdobjih; manj znano podobo ustvarjalnosti Zofke Kveder v hrva.kem kulturnem aivljenju in tamkaj.nji odnos do nje; nareËno poezijo Zlatka Pochobradskega; zgodbo druaine »op iz hrva.ke vasi Ple.ce v Ëabranski dolini; druaino »erneliË v Zagrebu od zaËetka 20. stoletja do danes; poti .kupinarjev« iz Renkovec v Me.imurje; slovensko kulturno dedi.Ëino na Reki ‡ pokopali.ko arhitekturo ter prispevek slovenskih gradbenikov v izgradnji Karlovca. Posvet smo zakljuËili z razpravo. Posvet s svojo vsebinsko pestrostjo na eni strani razpira moanost primerjav, ugotavljanje podobnih in razliËnih izhodi.Ë pri obravnavi etnolo.kega dela Slovencev v zame­jstvu, na drugi strani pa kliËe po nadaljevanju etnolo.kih in drugih raziskav obmejne problematike. Aivahna razprava, vzpostavitev stikov med razliËnimi strokovnjaki, domaËini, poznavalci in ljubitelji obetajo .e veliko skupnih sreËanj v prihodnje. Datum prejema prispevka v uredni.tvo: 1. 12. 2005 Glasnik S.E.D. 45/4 2005 stran 113 V ospredju dr. Aleksandra Muraj in prof. dr. Slavko Kremenšek, predstavnika hrvaških in slovenskih etnologov, soustvarjalcev .Vzporednic«, ki jih je dr. Murajeva anal­itiËno predstavila v referatu. Foto: Alenka »as, 7. 10. 2005 V razpravi ob koncu posveta je sodeloval tudi Rudi Merljak, predstavnik Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Foto: Alenka »as, 7. 10. 2005 Franc Strašek, podpredsednik Zveze slovenskih društev na Hrvaškem. Foto: Alenka »as, 7. 10. 2005 EKSKURZIJA SLOVENSKEGA ETNOLO©KEGA DRU©TVA PO DELU GORSKEGA KOTARJA IN NA POSVET V ZAGREB 6. IN 7. OKTOBER 2005; POU»NA, PRIJETNA ‡ NAJ SE PONOVI! Kolikor ima Slovenija mej, toliko ima zamejskih Slovencev ‡ in posvetovanja, kjer sodeluje veË organizatorjev (pa na.tejte, kdo!), se odvijajo lepo po vrsti: po zamejcih v Italiji, Avstriji in na Madaarskem so letos pri.li na vrsto bratje Slovenci v Zagrebu. Verjetno sta se lokacija in tema posveta nekako skla­dali s hrva.ko-slovenskimi vzporednicami, legendarnimi ses­tanki in razpravljanji med etnolo.kimi kolegi obeh narodnosti, ki so se bienalno dogajali, vsaj tako se zdi, nekoË pred davnimi Ëasi, dasiravno je od takrat minilo .ele 15 let. Hrva.ko-sloven­ske vzporednice so lansko leto obnovili, o zamejcih pa teËejo posvetovanja tako rekoË vsako leto. Kako so potekale leto.nje priprave, ki se jih je lotila in uspe.no konËala dr. Katalin Munda Hirnök, mi ni bilo dano vedeti, ob koncu smo bili postavljeni pred izvr.eno dejstvo: posve­tovanje o etnolo.ki dedi.Ëini in kulturni podobi Slovencev na Hrva.kem bo v Slovenskem domu v Zagrebu, kamor so nas prijazno povabili Ëlani Kulturnoprosvetnega dru.tva .Slovenski dom«. Slovenski udeleaenci naj bi se dan prej podali na pot in se preko dela Gorskega kotarja seznanili s Ëudovito pokrajino, ki je veËini med njimi bolj malo znana. Ko se je Mojca RaËiË v svoji dru.tveni vlogi ukvarjala z logistiko ekskurzije, si prav gotovo ni predstavljala, da nam bo slovensko-hrva.ki duh deaja za prvi dan pripravil poseben praznik moËe in megle, ki je pri nekaterih vzbudila rahlo slabo voljo. Toda Ëe bi natanËno analizirali dogodke, bi se konËno izkazalo, da .kode ni bilo prevelike ‡ tudi voda v Ëevljih kolegici, ki je posebno obËutljiva, ni prinesla nobenega preh­lada. Smola se je draala fotografov, ki so bili ob lepe barve in daljne poglede, in seveda vsi smo po malem sitnarili, da .se niË ne vidi«, ker je bil meglen zid kot prilepljen na zelene travnike in drevesa. Ko smo se zjutraj zbirali ob avtobusu in premlevali itinerarij, smo se nepouËeni (v zemljopisu!) zbali (poleg avtorice tega spisa morda .e kdo), kako bomo prestali potovanje Ëez Babno polje, .kjer je na Slovenskem veËni mraz in led«. ©lo je brez hudih preizku.enj, posebno .e, ker mi je dr. Mojca Ravnikova v primeru hude nuje obljubila ene njenih novih aab, ki pa jih ni bilo treba preizkusiti. V Prezidu smo prevozili mejo, .e vedno so tu ostanki rimskega limesa, kar je za ponosne prebivalce blianjica do rimskih Ëasov. Lilo je kot iz .kafa in po asfaltni cesti smo se sprehodili kot po nizkem otro.kem bazenËku, kjer se otroci za .alo .pricajo. S prijaznimi domaËinkami, ki skrbijo za .tevilne turiste (le od kod se jemljejo?), smo se konËno nagnetli v Goransko .kuEu Vesel«, kjer razkazujejo notranjo opremo hi.e, ki je bila vse do leta 1992 naseljena. Od takrat je urejena za oglede. Prezid je danes obmejna vas z okrog 800 prebivalci; s pono­som so nam povedali, da jih je bilo pred prvo svetovno vojno ae veË kot 1.800. Preaivljali so se z lesom, saj je podroËje gozdnato, zime so dolge in sneaene in tako so nam razloaili tudi gradnjo Veselove hi.e, ki je tipiËna za te kraje: pod stano­vanjskim delom, kjer kurijo peË, je hlev z aivino, toplota se seli s spodnje v zgornjo etaao in obratno. V hi.i so zbrali predmete, ki so jih dobili od blianjih daro­valcev ‡ domaËinov in ki predstavljajo notranjost prezidan­skih hi. v preteklem stoletju. Teako je celi trumi obiskovalcev, pa naj bodo upokojenci ali pa etnologi, ki so pri.li od daleË, tako naenkrat razloaiti posebnosti svojega kraja. Navdu.enje domaËinov, ki so si srËno prizadevali za ureditev in pred­stavitev neËesa lastnega, starega in neponovljivega, nekaj, kar je njihovo, to pa jim je uspelo v tistem trenutku, ko je bila hi.a napolnjena: to navdu.enje je pravzaprav tisto, kar mora obiskovalec najbolj obËudovati. Pohi.tvo, slike, prtiËki, vse to so le opredmeteni pojmi identitete, nekaj, s Ëimer se domaËini povezujejo in pona.ajo. Zato se mi vedno zdi, da se je treba v takih hi.ah gibati z ljubeznijo in bolj kot predmete, ki so vËasih tudi ponesreËeno izbrani, obËudovati voljo in ponos predstaviteljev. .To je na.e!« govori ves prostor mimo vse razlage, ki prihaja iz vodnikovih ust. In ko je bil govor o nenavadnem, in spet! samo njihovem prezidanskem dialektu, sem z navdu.enjem pogledala izvezen prtiËek na steni, ki je govoril: .Ne delaj si preveË skrbi, ker Bog vse najbolj.e uredi!« To niti ni prezidan.Ëina, ampak prava sloven.Ëina, ki je za.la Ëez mejo, kakor so nekdaj zahajali v te kraje po poslih in zaradi druaabnih stikov prebivalci sosednjih krajev, draav in jezikov. Prizor na steni, brakone namenjen kuhinji, je prikazoval brezskrben bidermajerski parËek ‡ dekle se ob .opku roaic spogleduje s kavalirjem, ki ji sedi naproti in igra na mandolino. Le kaj si je lahko mislila navadna kmeËka punca, ki si je izbrala slikovno predlogo ‡ da gleda prizor iz pravljic? Bili smo opozorjeni, da je bilo v teh krajih vezenje prtiËkov zelo popularno in precej znano in da so s svojimi izdelki aenske zasluaile kak.en dinar in dobivale celo nagrade na raznih obrtni.kih razstavah. In res je bila Veselova hi.a polna vezenih prtiËkov, ki so pouËevali vsakokratne obisko­valce verjetno na popolnoma enak naËin kot nekdaj domaËine in njihove goste, kaj je lepo in dostojno in kaj se spodobi za urejeno gospodinjstvo. Kaj pa zdaj nadome.Ëa napise po ste­nah kuhinj? Medtem ko smo obËudovali urejene prostore Veselove hi.e, ki so bili tesni ae za samo druaino, kaj .ele za vse radovedne obiskovalce, se je zunaj naliv malce unesel, .ofer pa je pocrk­ljal mokre etnologe na prav poseben naËin: pripeljal je skoraj do hi.e. Medtem smo izvedeli .e marsikaj zanimivega o Prezidancih, ki so se podajali za delom, ki so ga bili vajeni iz domaËih gozdov, prav tja v slavonske gozdove. In tam so jih, ne krive ne dolane, imenovali Kranjce. »ez Kozji vrh smo se pripeljali v »abransko dolino, iz ene megle smo pri.li v drugo. Ta pokrajina je brakone Ëudovita, Ëe je obsijana s soncem; nam je bila namenjena v sivi barvi. Kar smo videli v barvah, so bile stavbe od znotraj ‡ obnovljen in lepo vzdraevan .ka.tel Zrinskih« in cerkev Antona Padovan­skega, ki kraljuje nad mestom. »abar je ae davno tega preaivel svoje najlep.e in najbogatej.e Ëase, ki so bili najtesneje povezani s predelavo aelezove rude in predvsem z druaino Zrinjskih. Ae iz leta 1492 obstaja pro.nja grofu v KoËevju za izkori.Ëanje aelezove rude, .ele Peter Zrinjski pa je v 17. stoletju postavil aelezarno v »abranski dolini, kar je kraj za kratek Ëas bliskovito povzdignilo. Zrinj­ski je skupaj s Krstom Frankopanom sodeloval v zaroti proti avstrijskemu dvoru, obsojena sta bila leta 1671, zaradi Ëesar je celotna gospodarska panoga zaËela propadati. Z aelezarstvom seveda niso mogli takoj prenehati, tako da so obrati nekaj Ëasa spadali pod ogrsko komoro, kratek Ëas celo pod Idrijo. Potem pa se je leta 1711 zgodila velika naravna katastrofa, ko je »abranka tako narasla, da je zalila vso aelezarno; od takrat si ni veË opomogla. Menda je skoraj 200 aelezarskih delavcev prihajalo tudi iz drugih krajev. Ena sama povodenj bi seveda ne mogla uniËiti celotne gospodarske panoge, Ëe bi bili dani drugi pogoji za njen razvoj. Tako pa je vse skupaj poËasi nehalo in kranjski Zoisi s svojimi aelezarskimi obrati na Gorenjskem so zadali pravi konec nekdaj cvetoËi »abranski dolini. VeË kot opazno pa je, kako se slava in spo.tovanje do Zrinjskih ohranjata skozi stoletja, cesarstva in republike. Njihova imena nosijo velika .ola, ki pa ima danes malo uËencev, in glavna ulica, zgodovinski pojem pa ostaja .e kak Mali »abar, ki danes v primerjavi z drugimi hrvatskimi pokrajinami ne pomeni sko­raj niË. Je tako rekoË aiv primer domovinske vzgoje. Dvorec Zrinjskih, ki rabi upravnim poslom obËine, hrani majhne spomine na lastno zgodovino. Veliko zbirko svojih slik je »abru doniral Vilim SveËnjak, na kar so lahko izjemno ponosni. Vsekakor bolj kot na nekoliko bizarno zbirko lovskih trofej, ki si jih je nabral zagnani lovec ‡ domaËin in jih podaril dvorcu, braËas zato, da ga ne bi doma stra.ili rogovi mladih pobitih srnjaËkov. SveËnjakove slike so bile izjemno ozadje za predstavitev domaËega pesnika Puhogradskega, kar sta storila dr. Marija Stanonikova in pesnik sam. Tam je tudi upokojeni novi­nar Joae Primc prviË predstavil svoj referat, ki je govoril o izginulih Slovencih. O tistih Slovencih, ki so .e v prej.njih stoletjih prebivali na zdaj.njem hrvatskem ozemlju, kar je po PrimËevem mnenju zapisano v literaturi, ki pa je nihËe ne pozna ali noËe poznati. NavzoËim etnologom je bila prob­lematika bolj ali manj tuja in le dr. Vera Krai.nik BzkiE, edina strokovnjakinja na tem podroËju, je nemudoma profesionalno sekundirala, prviË v gradu, potem pa .e vsakiË, ko se je Primc prijavil k besedi. Vendar je bilo premalo tako Ëasa kot volje, da bi se ta tema razjasnila do kraja. Iz »abra smo se namenili v Ple.ce, majhno obmejno vas, ki skriva lepo preseneËenje: mag. Marko Smole, tehnik po .tudiju, ki so ga etnologi povabili s seboj, je namreË ae med voanjo razlagal zgodovino in dogodke z obmejnega obmoËja in nam pokazal domaËo hi.o. .PalËava .i.a«, kot ji pravijo domaËini, je v druainski lasti ae veË kot stoletje in pol, in veliko volje, dela in odrekanj je bilo potrebnih, da je zdaj spet v takem stanju, v kakr.nem je bila ob koncu 19. stoletja, ko je bila sredi preprostih in razmeroma slabo situiranih sova.Ëanov dom naprednih bogatih trgovcev, gostilniËarjev in pozneje tudi politikov. MogoËna stavba sredi vasi, soseda cerkve in gostilne, skriva v svoji notranj.Ëini .e veË prostorov, kot se to kaae navzven. V pritliËju je rekonstruirana .pecerijska trgovina, v nadstropju in na podstre.ju pa so spalnice, saloni in pisarne ‡ izjemno zanimiva me.anica podeaelske gosposke. Primerjava s Kersnikovo Jaro gospodo se ponuja kar sama od sebe, ne da bi aelela biti nevljudna. In spet Ëloveka dobesedno prevzame pristna skrb za tisto .na.e in staro«, kar je dobesedno odnesel Ëas, pa bi bilo lepo, Ëe bi se spet priËaralo nazaj. Uaitki ob vsakem predmetu, ob vsakem prostoru posebej, ki ga uspe lastnikom spet opremiti, to je tisto, kar velja! Ko smo se odpeljali, nas je na nekem popolnoma neuglednem kraju ustavilo nekaj skal, ki so se, braËas komaj nekaj minut, preden smo se pripeljali tja, prikotalile z razmoËenega hriba, nekaj podobnega kot majhen plaz. Nekaj mladih etnologov je stopilo iz avtobusa in roËno premaknilo skale: naj se ve, iz katerih krajev je bil Peter Klepec! ©e vedno se je po travnikih vlekla megla in tla so bila .e prav tako mokra kot na zaËetku. In spolzka, kar je pripomoglo k temu, da je nekemu Ëlanu etnolo.ke ekspedicije na majhnem mostiËku spodrsnilo, tako da se je komaj ujel, oziroma bolje reËeno, so ga ujeli. Namenjeni smo bili na ogled ene redkih .e delujoËih aag. S kolegico Zoro sva medtem obiskali mladega aagarja (ki se tudi pi.e Aagar) v hi.i, kjer aivi z oËetom; oËitno tudi tukaj primanjkuje nevest. Prijazni fant nama je razlagal, kako hodi v sluabo, da je lovec, pa so govorile nagaËene aivali na stenah. Nekako se mu je bilo treba zahvaliti, saj nama je ponudil tudi pi.kote, pa sem ga v zahvalo slikala s Zoro. Do Delnic ni bilo daleË, tam pa smo .e pred temo obiskali .kuEo RaËki«, spomenik starim Ëasom, nekaj podobnega kot je bila .hi.a Vesel« v »abru. Tudi Delnice so preaivele svoje vzpone in padce, v 16. stol. so bile zaradi stalnih tur.kih vpadov praktiËno popolnoma opustele. Pozneje se je naselitev spet poveËala, zdaj so nekako upravno sredi.Ëe Gorskega kotarja. Od Delnic do Zagreba je bil le .e kratek skok in z avtobusom so nas pripeljali prav na veËerni sprejem v .Slovenski dom«. Kljub nekaterim pomislekom, ali naj gremo v hotel prej ali pozneje, je med praktiËnimi etnologi prevladalo prepriËanje, da se ne smemo trapiti z malenkostmi, zato so se vse etnologinje takoj poslovile od upanja, da bodo pokazale veËerne toalete. In med prijaznimi Ëlani, zagreb.kimi Slovenci, smo stopicale v terenskih Ëevljih, .kar pa ni motilo velikega duha«. Bil je prijeten spoznavni veËer, s kupicami belega vina in sirovimi gibanicami, priprava na naslednji dan, ko naj bi se v istih prostorih mogoËe odkrilo nekaj novih zgodb o slovenskih prebivalcih hrva.ke prestolnice. Ko smo pojedli in popili, kolikor smo mogli, so nas konËno odpeljali v hotel. Kdor .e ni bil popolnoma dotolËen od celo­dnevne moËe in megle, se je pojavil .e v hotelskem bifeju. In teh ni bilo malo. Ne da bi vedeli, do kdaj delajo natakarji, smo jim zadnji gostje verjetno nekoliko podalj.ali delovni dan, a Kranjci smo paË Kranjci! Kaj, kako in s Ëim so se predstavljali .tevilni referenti nasled­nji dan, pa je ae druga, bolj resna zgodba, o kateri poroËa glavna organizatorka dr. Katalin Munda Hirnök v samostoj­nem prispevku. Datum prejema prispevka v uredni.tvo: 25. 11. 2005 JOSEF ORIŠKO: ŽIVLJENJE V MISIJI Etnološki veËer 1. 12. 2005 v Slovenskem etnografskem muzeju Na zadnjem letošnjem etnološkem veËeru smo se zbrali Ëlani SED in drugi obiskovalci, da bi prisluhnili Ëeškemu kolegu, ki je za nas pripravil predavanje o življenju v misijah OVSE in EU. Josef je za mnoge med nami star znanec in prijatelj, saj smo se z njim prviË sreËali že leta 1999. Takrat še študent etnologije in muzikologije na Masarykovi univerzi v Brnu je prebil en semester v Ljubljani, kjer je na Oddelku za etnologijo in kul­turno antropologijo FF UL poslušal predavanja iz etnologije Balkana in se uËil slovenšËine. Po vrnitvi v domovino je za študente in pedagoške delavce ljubljanskega oddelka pripravil zanimivo ekskurzijo po manj znanih, a za etnologe izredno zanimivih in povednih predelih »eške republike. Zato smo ga marca letos tudi v Slovenskem etnološkem društvu zaprosili za pomoË pri organizaciji in vodenju rajže na Moravsko. Nese­biËno nam je priskoËil na pomoË in po njegovi zaslugi smo obiskali kraje, kamor zaidejo le redki turisti ali sploh tujci. V vmesnem obdobju je Josef zaradi osebnih in tudi profesio­nalnih stikov veËkrat obiskal Slovenijo. Tako je na primer leta 2000 sodeloval na MESS-u v Piranu s prispevkom .Roma People in the former Czechoslovakia«. Da mu je še posebno ljub zahodni rob slovenskega etniËnega prostora, je razvidno v zadnjih petih letih veliko Ëasa preživel tudi v precej manj prijaznih krajih. Kot nam je povedal na predavanju, je bil prav njegov študij v Ljubljani odloËilen, da je dobil delo kot Ëlan misije OVSE na Kosovu, kjer je v letih 2001 in 2002 kot opa­zovalec na volitvah prebil dvakrat po veË mesecev. Na Kosovu se je odliËno nauËil srbšËine, v kateri nam je tudi predaval, pa tudi nekaj malega albanšËine. Iz Kosova ga je službovanje za leto in pol vodilo v Gruzijo, kjer je, prav tako kot predstavnik OVSE, nadzoroval mejno obmoËje med Gruzijo, »eËenijo, Ingušetijo in Dagestanom. »lani SED smo imeli sreËo, da smo rajžo na Moravsko pripravili prav med Josefovim nekaj­meseËnim premorom v domovini, saj je kmalu po našem sreËanju odšel na misijo v Liberijo, kjer je bil kot predstavnik EU opazovalec na volitvah. Na predavanju smo izvedeli, kakšni so pogoji, da nekdo pos­tane Ëlan misije, katere lastnosti mora imeti, katere organiza­cije pripravljajo misije in kakšna je struktura teh organizacij, kako pride misija v državo, kakšna .papirologija« je potrebna za prijavo posameznika v misijo, kakšna je razlika med pros­tovoljnim in pogodbenim delom, kakšna so pravila obnašanja v misiji ter kako Ëlani preživljajo prosti Ëas. O njegovem delu in vtisih o državah, kjer je opravljal misijo, nismo izvedli skoraj niË, saj ga predvsem k izražanju sodb o posamezni državi zavezuje molËeËnost, na katero je pristal ob podpisu pogodbe. Zato pa smo si lahko ustvarili precej jasno sliko o delu misije v Gruziji iz polurnega (po Josefovem mnenju nekoliko patetiËnega) dokumentarnega filma, ki so ga posneli njegovi kolegi iz misije. Sledila sta še filma o glavnem mestu tudi iz prispevka .Jak jsem chodil po osmicah«, ki je letos Gruzije, Tbilisiju, in pretresljiv dokument o državljanski vojni izšel v Ëeškem glasilu Národopisná revue. Vendar pa je Josef v Liberiji. Pred ogledom zadnjega filma pa nam je Josef pripravil še kratko in nazorno predavanje o Ëeškem pivu in degustacijo šestih vrst najbolj znanega ali priljubljenega Ëeškega piva, kot so na primer Staropramen, Velkopopovický Kozel, Budweiser ali Radegast. Na zaËetku predavanja je Josef poudaril, da je misija kot droga in da tisti, ki jo enkrat izkusi, težko odneha. Zato mu verjamemo, da ostaja njegova odloËitev, da preneha z delom v misijah, dokonËna, in da se bo odslej posveËal pripravi dok­torske naloge z naslovom .Cultural parallelism among nations in Europe and Asia ‡ rapprochment of different nations by means of culture«. »eprav delo v misijah ni etnološko terensko delo, mu bodo pridobljena spoznanja in izkušnje na politiËno kritiËnih žarišËih nedvomno prišla prav tudi pri nadaljnjem raziskovalnem delu, podobno kot mu je profesionalni Ëut za druge etniËne in narodne skupnosti pomagal pri delu v misi­jah. Datum prejema prispevka v uredništvo: 5. 12. 2005 ©TREKLJEVA NAGRADA MARIJI KOZAR-MUKI» ©trekljevo nagrado, ki jo podeljuje Odbor za ©trekljevo nagrado ObËine Komen, je letos dobila dipl. etnologinja in profesorica sloven.Ëine Marija Kozar-MukiË, kustosinja v Muzeju Savaria v Sombotelu in vodja Muzeja Avgusta Pavla v Mono.tru. Slovesna podelitev je bila 25. septembra na Gorjanskem pri Komnu. Prireditve, ki je bila v lepem vremenu na va.kem trgu, se je udeleailo veliko domaËinov in gostov. S pesmimi so jo popestrili Vokalni trio Kulturnega dru.tva .Karel ©trekelj« iz Komna in Ljudski pevci z Gornjega Senika, sledil je koncert ansambla Trutamora Slovenica. V utemeljitvi nagrade so na kratko predstavili nagrajenkino delo ‡ raziskovanje etnologije Porabja, pouËevanje sloven.Ëine in etnologije, uredni.ko delo, urejanje dvojeziËnega zbornika Etnologija Slovencev na Madaarskem, pripravljanje radijskih oddaj na radiu Mono.ter, pisanje poljudnih Ëlankov. Posebej so omenili stalno razstavo .Slovenci v okolici Mono.tra« v Muzeju Avgusta Pavla v Mono.tru, med veË kot dvesto znanstvenimi in poljudnoznanstvenimi spisi in knjigami pa .e posebej pionirski etnolo.ki dvojeziËni besednjak Etnolo.ki slovar Slovencev na Madaarskem. Poudarili so, da je Porabje po njeni zaslugi etnolo.ko najtemeljiteje raziskano obmoËje zunaj draavnih meja Slovenije. Mariji Kozar-MukiË, na.i kolegici in Ëlanici SED, iskreno Ëes­titamo in ji aelimo .e veliko veselja in uspehov pri delu! Datum prejema prispevka v uredni.tvo: 12. 12. 2005 PRAZNIK V AIREH, KO JE IZR. PROF. DR. MARIJA STANONIK POSTALA PRVA »ASTNA OB»ANKA OB»INE AIRI Otoplilo se je in sijalo je sonce, v torek, 26. aprila 2005. Samo dan prej pa je hladno deaevalo. Vabilo na slovesnost je pri.lo teden pred 26. aprilom. .Z velikim veseljem Vas vabim na podelitev najvi.jega priznanja na.e obËine, naziva Ëastna obËanka obËine, rojakinji doktorici Mariji Stanonik,« je v vabilu zapisal gospod Bojan Starman, aupan ObËine Airi. Imam sreËo, da poznam dr. Marijo Stanonik. Poznam njeno veliko ljubezen, ki se ji pravi slovstvena folkloristika in njen predmet slovstvena folklora. Vem za njeno ljubezen; za zbirko Glasovi. Pravkar je iz.la ae 30. knjiga ‡ Frk Ëez drn in trn. Prina.a folklorne pripovedi z juanega dela Brkinov in iz slovenske »iËarije. Vseh trideset knjig je izdala zaloaba KmeËki glas. Upamo, da bo .e naprej tako, da bo uresniËen ta veliki slovenski projekt. Knjige, ki so iz.le do sedaj, bodo ohranile natanko 9.722 folklornih pripovedi, v slovarËkih je veË kot 16.000 zapisanih nareËnih besed, veË kot dva tisoË imen pripovedovalcev in veË kot tristo imen zapisovalcev ozi­roma zbiralcev. Ob vsem tem pomislim na urednico izr. prof. dr. Marijo Stanonikovo. Ogromno delo je opravila. Od kod ji toliko moËi povezovati in usklajevati delo tolikih zbiralcev po vsej Sloveniji. Koliko pogovorov, nasvetov, telefonskih klicev, obiskov, poti po na.ih krajih vodi v vse te knjige. Koliko znanja in ljubezni je bilo potrebno, da slovstvena folkloristika aivi, raste, cvete. Airi so se kopale v soncu, ko smo se zbirali pred Zadruanim domom. Slovesnost je bila ob 19. uri. V dvorani, ki je bila napolnjena do zadnjega kotiËka, je bilo sveËano vzdu.je. SreËala sem nekaj mojih nekdanjih kolegic slavistk. Zelo smo bile vesele, da dr. Stanonikova dobi najvi.je obËinsko priznanje. V uvodu je zbrane pozdravil mag. Viktor Aakelj, obËinski svetnik, povedal je, da so vsi obËinski svetniki soglasno pod­prli njegov predlog za priznanje. V predlogu je med drugim zapisal: .Ime, ki ga ponujam, je dr. Marija Stanonik. Marijo Stanonik kot etnologinjo in slovenistko vznemirja vse, kar je avto­htonega nastalo na na.em obmoËju. Vse ji je enako drago, vsaki stvari se posveËa enako profesionalno in odgovorno, pa naj gre za prometnice, gasilce, klekljarice ali pevce. Visoka profesionalnost ji omogoËa primerjanje ter s tem ume.Ëanje na.e dedi.Ëine v .ir.i slovenski, a ne le slovenski prostor. Njeno raziskovalno in publicistiËno delo ima velik vpliv na (samo)zavest ljudi zdaj in tu. Dokazuje, da smo enakovredni del slovenskega obËestva, da imamo svojo zgodovino, da na.i ljudje ae stoletja izkazujejo ustvarjalnost. Njeno raziskovalno delo zadeva tako na.o materialno (kulturno) dedi.Ëino kakor tudi prepoznavanje intelektualne, kulturne in duhovne potence na.ih prednikov, katerih dediËi smo.« V slavnostnem nagovoru je poudaril, da se ji v imenu obËine in vseh zbranih zahvaljuje za veliko delo, ki ga je kot etnologinja in slovenistka opravila za dobro obËine in ljudi. .Spo.tovana Marija, nocoj.nji veËer je Tvoj veËer! Delo, ki si ga opravila, ima za nas krajane Airov vsaj dva pomena: najprej, za vedno si iztrgala iz pozabe obilo druabenega in dru.tvenega aivljenja, kar je aivelo v na.em kraju. Skupaj z rojaki Janom, NagliËem in Zajcem dokazuje., da ima tudi na. kraj, ki je zunaj centra slovenstva, z drugimi okolji povsem primerljivo zgodovino. In dalje: Tvoje raziskovalno in publicistiËno delo nam vliva potrebno samozavest. Iz Tvojih del veje prepriËanje, da smo samosvoja skupnost, ki se je vsakokrat znala prila­goditi druabenoekonomskim razmeram. S tem, spo.tovana Marija, ko Tebi kot prvi podeljuje obËina najvi.je priznanje, kaaemo Airovke in Airovci, da se zavedamo znamenja Ëasa, da razumemo, da je znanje, da je informacija energija, ki bo poslej poganjala gospodarski in druabeni razvoj Ëlove.tva Ti si simbol tega novega Ëasa, si nosilka znanja, obilo informa­cij, tistih prvin torej, ki so omogoËile, da so Alpina, Kladivar, Etiketa, pa tudi vrsta obrti, .e posebej v lesni stroki, preaiveli tegobe tranzicije ‡ Airi v tem Ëasu niso izgubile nobenega delovnega mesta.« V kulturnem programu je igralec Mestnega gledali.Ëa, doma je s »rnega Vrha nad Idrijo, odliËno interptretiral; v prvem delu recitala Cankarjevi besedili Enajsta .ola pod mostom in Ti.ina; v drugem pa ljudske pesmi o Pegamu in Lambergarju, o sveti Barbari in o Mariji, ki bi rada na ohcet .la. V zadnjem delu recitala smo poslu.ali odlomek iz TavËarjeve novele V Zali; beseda se je prelila v rekviem, ki ga je dr. Marija Stanonik napisala v spomin na airovskega slikarja samouka Janeza Sedeja. V osrednjem delu veËera smo prisluhnili pogovoru dr. Marije Stanonik s publicistom Miho NagliËem, ki nam je korak za korakom odkrival pot nagrajenke. Miha NagliË je povedal, da je novembra 2000 dr. Stanonikova dobila Murkovo nagrado ‡ za raziskovanje zgodovine in teorije slovstvene folklore, za zbiranje pesni.tva med drugo svetovno vojno, za izdajanje slovstvene foklore v zbirki Glasovi in za monografsko obde­lavo rodnih Airov. Na vpra.anje, katero je bilo njeno prvo objavljeno besedilo, je povedala, da je v 7. razredu osnovne .ole napisala spis Moj kraj vËeraj, danes, jutri. Zanj je dobila nagrado ‡ nalivno pero, sluailo ji je skozi vso srednjo .olo. Ob koncu je aupan ObËine Airi Bojan Starman dr. Mariji Stanonik podelil priznanje, listino s sliko akademskega slikar­ja Staneta KosmaËa, Marijinega rojaka. PrisrËno je bilo sli.ati aupanovo besedo, spomin na mladost, ko sta oba z Marijo hodila po borovnice, da je bilo nekaj za .olske potreb.Ëine. Marija je vedno od.la prva in se s polno ko.aro vedno vraËala zadnja. »isto na koncu smo Ëestitali in nazdravili nagrajenki. ©opkov zanjo je bilo za ves kraj, med njimi so sijale modre spo­minËice. Na dveh s prti pogrnjenih mizah smo si ogledali razstavljena dela, knjige, ki jih je dr. Stanonikova napisala o svojem kraju in ljudeh. V spominu so mi ostali naslovi: Promet na Airovskem, Airi in Airovci v slovenski literaturi in ©tiri matere ‡ ena ljubezen, zadnjo je zaloailo Slovensko etnolo.ko dru.tvo. Doaiveli smo lep veËer. Vsem sodelujoËim hvala zanj. Datum prejema prispevka v uredni.tvo: 14. 11. 2005 PRISTOPNA IZJAVA Podpisani/a (ime in priimek) ______________________________ , rojen/a _________________ , domaËi naslov ______________________ , po.tna .tevilka _________ kraj ______________ , telefon ___________________________ , e-mail: ______________________________________ , zaposlen/a v (delovna organizacija): ______________________________________________ ali .tudent/ka: _____________________________ , letnik: _____________ , ali upokojenec (obkroai) se dne:______________________ s to pristopno izjavo vËlanjujem v Slovensko etnolo.ko dru.tvo. Morebitne opombe: LastnoroËni podpis: V _________________ , dne ____________ , 200__. NARO»ILNICA NA REVIJO GLASNIK SLOVENSKEGA ETNOLO©KEGA DRU©TVA NaroËam revijo Glasnik Slovenskega etnolo.kega dru.tva Letnik: Revijo mi po.ljite na naslov: Ime in priimek/ustanova: Naslov: Po.tna .tevilka in kraj: Datum: Podpis: KO SE VR» RAZBIJE, PREOSTANE LE ©E IZSTOPNA IZJAVA Od leta 1998, ko je jedro Slovenskega etnolo.kega dru.tva nojevsko vtaknilo glavo v pesek ob in po izrednem obËnem zboru, ko sem ‡ skupaj s pokojnim Borutom Brumnom ‡ reagiral na kr.itev najosnovnej.ih pravil vedenja v strokov­nem in znanstvenem delovanju in uspel s pobudo po sklicu izrednega obËnega zbora dru.tva zaradi neËastnega naciona­listiËnega ravnanja takratne predsednice na mednarodnem posvetu v PoreËu in zaradi nenamenskega tro.enja Glasniku SED namenjenih sredstev, se dru.tvenega aivljenja udeleau­jem izrazito pasivno ‡ da le ne bi kazil (samo)v.eËne podobe etnolo.ke sreËne druaine. A ae takrat se je nakazala teanja, ki ji dru.tvo sledi .e danes: sprenevedanje, manipulacije in ignoranca. Dru.tvo ae po sklicu omenjenega izrednega obËnega zbora ni upo.tevalo lastnega statuta in niti v svojem lastnem glasilu ni obelodanilo dejstva, da je takratna predsednica dru.tva zaradi svojega delovanja dobila javni opomin. Tega danes skorajda nihËe ne ve. In Ëe se je zgodil kak.en .razkol«, je temeljil na upo.tevanju ali neupo.tevanju lastnih pravil in naËel ter splo.nih naËel in zakonov. Zgodba s prikrivanjem in sprenevedanjem se je kasneje ponovila .e nekajkrat, vsakokrat na .kodo resnice. V zadnjih letih je dru.tvo oz. njegovo trdo jedro vztrajno manipuliralo z nekak.nim razkolom med oddelkom in drugimi etnolo.kimi institucijami. S trmastim blatenjem in sprenevedanjem je glasni skupinici v Slovenskem etnolo.kem dru.tvu uspelo prepriËati veËino Ëlanov in Ëlanic, da smo sodelavci Odde­lka za etnologijo in kulturno antropologijo malodane edini .problem« dru.tva in vede ter stroke v celoti! »lovek marsikaj prenese, ampak v doloËenem trenutku je mera polna. Ko sem izvedel za odloËitev Komisije za podeljevanje Murkovih priznanj o leto.njih nagrajencih, sem se nehal Ëuditi nad tem, da lahko barka potone .e globlje: oËitno ni jarka, pod katerim ne bi bilo .e globljega dna. »eprav sem bil osebno proti, so kolegi spisali predlog za posthumno podelitev Murkove nagrade pokojnemu izr. prof. dr. Borutu Brumnu. »e si po mnenju slovenskih etnologov in etnologinj kolega Borut Brumen, dokler je bil .e aiv, ni zasluail kakr.negakoli dru.tvenega priznanja na podlagi .izjemnih etnolo.kih znanstvenih in raziskovalnih doseakov«, kar je prva alineja pojasnitve .posebnih doseakov v etnologiji na Slovenskem«, potem ni prav nobenega dvoma, da bi mu kakr.nakoli vsaj malo razsodna komisija morala podeliti nagrado za .znanstvene in strokovne doseake, zaokroaene v aivljenjskem delu« ‡ razen Ëe se prav nihËe ne bi spomnil nanj in posredoval predloga za podelitev tak.ne nagrade. Morda sem bil osebno proti pisanju predloga tudi zato, ker sem se bal razpleta, a sedaj, ko se je to zgodilo, ne morem drugaËe, kot ugotoviti, da dru.tvo, ki ni sposobno prepoznati in priznati pomena raziskovalnega dela tak.nega izjemnega raziskovalca in strokovnjaka, kot je bil Borut Brumen, nima ne epistemolo.kega ne moralnega kompasa in je obsojeno na smeti.Ëe zgodovine. (Za nameËek pa pri odloËitvi o podelitvi nagrade ne upo.teva niti Ërke niti duha lastnega Pravilnika o podeljevanju Murkove nagrade, Murkovega priznanja in Murkove listine za posebne doseake v etnologiji na Sloven­skem, ki sem jih navedel zgoraj.) V tak.nem dru.tvu ne morem in noËem veË sodelovati. VrË je dokonËno razbit: s tem dopisom izstopam iz dru.tva. Vse kolege in kolegice, ki vsaj pribliano razumejo razloge za moj izstop, pozivam, da se pridruaijo pobudi za ustanovitev novega etnolo.kega in antropolo.kega zdruaenja. Datum prejema prispevka v uredni.tvo: 23. 10. 2005 IZSTOPNA IZJAVA S to izjavo odstopam s poloaaja predsednika nadzornega odbo­ra SED in hkrati po sedemindvajsetih letih Ëlanstva izstopam iz Slovenskega etnolo.kega dru.tva. Povod za izstop je sklep Komisije za podeljevanje Murkove nagrade, priznanj in listine z dne 5. oktobra 2005 in podelitev dne 19. oktobra 2005. Pravilnik o podeljevanju Murkove nagrade, Murkovega priznanja in Murkove listine za posebne doseake v etnolo­giji na Slovenskem v 1. Ëlenu zelo jasno pi.e, da se Murkovo nagrado podeli za posebne doseake na podroËju etnologije, 3. Ëlen pa navaja, da so to izjemni etnolo.ki znanstveni in raziskovalni doseaki posameznikov, skupin ali ustanove oziroma znanstveni in strokovni doseaki, zaokroaeni v aivljenskem delu posameznikov. Leto.nja Murkova nagrada za aivljenjsko delo je bila podeljena mag. Inji Smerdel, biv.i direktorici Slovenskega etnografskega muzeja, za izvedbo projekta vzpostavitve novega stavbnega kompleksa SEMa na Metelkovi v Ljubljani. Od kdaj je vzpostavljanje stavbnih kompleksov doseaek na podroËju etnologije? Razen tega zaslug za novo muzejsko hi.o, za ustrezne delovne pogoje in za moanost za postavitev stalne razstave, za vsebinsko in funkcionalno zasnovo ter izvedbo novega stavbnega kompleksa SEM’ne gre pripisovati najprej in samo direktorici: ni vloaila niti finanËnih sredstev (objekt je zgrajen iz proraËunskih sredstev) niti ni projektirala objekta, o vsebinski in funkcionalni zasnovi pa so ae doslej mnenja deljena. Tudi Ëe bi utemeljitev nagrade merila na vsebinsko zasnovo stalne razstave, kar bi lahko oznaËili kot doseaek na podroËju etnologije, bi ta doseaek, tudi Ëe bi bil .e tako kvaliteten, teako opredelili kot ‘aivljenjsko delo’ (sicer pa je nagrajenkin koncept stalne razstave Kontrapunkti aivljenja, naletel na argumentirane kritike na javni predstavitvi koncepta 2.julija 2003 . OdloËitev Komisije, da Murkovo nagrado za aivljenjsko delo podeli za izvedbo projekta vzpostavitve novega stavbnega kompleksa SEMa, je .e toliko bolj absurdna, ker je na njen naslov prispel tudi predlog, da bi leto.njo Murkovo nagrado za aivljensko delo podelili pokojnemu dr. Borutu Brumnu. Ne zaradi pietete do prezgodaj umrlega kolega ‡ dr. Brumen bi si kljub mladosti to nagrado zasluail ae za Ëasa svojega aiv­ljenja, saj je v kratkem Ëasu izjemno veliko prispeval k raz­voju etnolo.ke/kulturno-antropolo.ke stroke v Sloveniji. Bil je eden tistih, ki so presegali etnografski pozitivizem in razvijali kritiËen odnos do nereflektiranih ideolo.kih predpostavk tradi­cionalnega etnolo.kega raziskovanja pri nas. O Ëemer priËa ae njegova bogata bibliografija, kot soustanovitelj MESSa pa ima veliko zaslug za to, da so Slovenijo obiskali vrhunski etnologi/ kulturni antropologi. Komisija je po statutu dru.tva avtonomna, kar ocenjujem kot legitimno, vendar to ne pomeni, da do njenih odloËitev ne smemo biti kritiËni, oziroma v njene odloËitve ne smemo dvomiti. Leto.nja odloËitev ima po mojem mnenju tudi sim­bolni pomen ‡ dokazuje namreË, da delo tistih, ki razvijajo .izjemne etnolo.ke znanstvene in raziskovalne doseake«, v Slovenskem etnolo.kem dru.tvu ne more priËakovati podpore in spo.tovanja, kot si ga po mojem mnenju zasluai. Strokovna vest mi ne dovoljuje, da .e naprej sodelujem v zdruaenju, ki tako oËitno izkrivlja etnolo.ke znanstvene in strokovne doseake. In to je razlog, zaradi katerega iz Slovenskega etnolo.kega dru.tva nepreklicno izstopam. Datum prejema prispevka v uredni.tvo: 27. 10. 2005 IZSTOPNA IZJAVA Nepreklicno odstopam s poloaaja Ëlana IO SED in hkrati izstopam iz Slovenskega etnolo.kega dru.tva. Povod je moje globoko nestrinjanje s tistim delom odloËitve Komisije za podeljevanje Murkove nagrade, Murkovega priznanja in Murkove listine pri SED (odslej Komisija), ki je ob tride­setletnici SED na.e najvi.je priznanje ‡ Murkovo nagrado ‡ soglasno podelila mag. Inji Smerdel. Hkrati je Komisija Murkovo priznanje (predvideno za znanstvene in strokovne doseake na podroËju etnolo.ke vede na Slovenskem ali o Sloveniji v preteklem letu) podelila prof. dr. Zmagu ©mitku za knjigo Mitolo.ko izroËilo Slovencev in Murkovo listino Vesni Gu.tin Grilanc; ob takem izboru se zdi odloËitev za podelitev nagrade mag. Inji Smerdel .e toliko manj smiselna, saj bodisi njeni .izjemni etnolo.ki znanstveni in raziskovalni doseaki« bodisi .znanstveni in strokovni doseaki, zaokroaeni v aivljenj­skem delu«, za katere se podeljujejo Murkove nagrade, zbledi ob odliËnem doseaku Zmaga ©mitka, ki je navsezadnje tudi plod dolgoletnega raziskovanja. V tako poudarjenem in slovesnem trenutku, kot je bila 30­letnica dru.tva, sem od Komisije pri vseh treh odloËitvah (Murkova nagrada, Murkovo priznanje in Murkova listina) priËakoval posebej pretehtan izbor, saj naj bi ravno podeli­tev Murkove nagrade, priznanja in listine slavila .etnolo.ko odliËnost« ter predstavljala vrhunec tridnevnih slovesnosti ob 30-letnici dru.tva. Ob tem sem priËakoval, da bo v okviru praznovanj 30-letnice dru.tva posebej poudarjena deklarirana dru.tvena usmeritev na .enotnost v razliËnosti«, saj naj bi po besedah predsednice dru.tva dr. Brede »ebulj Sajko vse prireditve na razliËne naËine prispevale k .sodelovanju in po­vezovanju med slovenskimi etnologi in etnolo.kimi instituci­jami« OdloËitev za podelitev nagrade mag. Inji Smerdel je po mojem mnenju v popolnem nasprotju s takimi intencami, zlasti zato, ker kot predlagatelj vem, da je Komisija v procesu odloËanja za Murkovo nagrado soglasno izloËila pokojnega dr. Boruta Brumna, katerega etnolo.ka odliËnost in aal sklenjen aivljenjski opus je zame oËitno in na prvi pogled edina moana in edina etiËna izbira med (.tirimi) kandidati. Komisiji s svojim mnejem nikakor ne aelim odrekati pravice do lastnega mnenja in presoje; .e veË le-ta mora biti po mojem mnenju pri njihovem delu povsem zagotovljena, a hkrati se mora komisija sooËiti s svojo strokovno in znanstveno odgo­vornostjo za utemeljenost svojih odloËitev. Toda tudi moja pravica je, da naËin presojanja v Komisiji, njeno vrednotenje zaslug in deleaev posameznikov v slovenski etnologiji in kul­turni antropologiji presojam in ocenjujem po svoje. OdloËitev komisije me je dokonËno pripeljala do prepriËanja, da so raz­like med njihovimi in mojimi pogledi tolik.ne, da plodnega sobivanja med njimi ne priËakujem veË. Toliko o povodu. Razlog mojega odstopa in izstopa pa je predvsem dejstvo, da so opisana in druga dogajanja ob tridesetletnici dru.tva poka­zala, da SED (oz. vsaj njegovo vodstvo) ostaja .etnolo.ko ekskluzivno«, saj .e vedno prevladuje prepriËanje, da je bila enotnost dru.tva poru.ena tisti trenutek pred 15 leti, ko se je takratni Oddelek za etnologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani preimenoval v Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo. Tega .izvirnega greha« Oddelku vrsta etnolo­gov ne more odpustiti. »e zanemarimo vse pretekle nespo­razume okrog .vkljuËevanja« ali .izkljuËevanja« Oddelka v program SED, tak odnos do Oddelka ponovno dokazuje odloËitev Komisije za podeljevanje, kaae pa ga tudi kolokvij o razmerjih med znanostjo in stroko, ki ga je kot svoj prispevek k tridesetletnici dru.tva organiziral Oddelek za etnologijo in kul­turno antropologijo Filozofske fakultete. Dogodek se je zaËel z nekaj blagoglasnimi napevi nastajajoËega .tudentskega kvar­teta Kul-tura, po treh zanimivih .tudetskih obdelavah natanko deset let starega filmskega gradiva posnetega o razpravih o etnolo.kih raziskovalnih programih v Cankarjevem domu pa je sledil prijazen nagovor predstojnika Oddelka dr. Rajka Mur.iËa k pogovoru (kolokviju!). .Pogovor« se je takoj sprevrgel v osredotoËen napad na pedago.ko delo Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo. V njem so nekateri udeleaenci kolokvija (vsi predstavljajo .vrh« SED) sku.ali .docirati« Oddelek ter katere slovenske etnologe in njihova dela bi po njihovem mnenju morali poznati absolventi oddelka (pa jih ne) in katerih znanj je po njihovem mnenju premalo, da bi diplomanti sploh lahko dobili zaposlitev. V odgo­vorih (v katerih so zelo opazno sodelovali tudi .tudentje) se je po mojem mnenju predvsem pokazalo, da .docenti« mnogo preslabo poznajo pedago.ki program Oddelka, ki je ravno v zadnjih 15 letih doaivel temeljite izbolj.ave ‡ in to ne samo v smereh, ki so jih .zahtevali« kritiki. Na kolokviju so tako torej (po oceni predsednice dru.tva) prevladale .stare zamere« in nerazumevanja, ki so posledica neodzivanja Ëlanov Oddel­ka na .tevilne akcije, ki jih pripravlja dru.tvo. Na izrecno in veËkrat ponovljeno mnenje, da so razlogi za neodzivanje in nesodelovanje verjetno tudi v ekskluzivnosti dru.tva in ne­ustreznosti imena, ki paË ne odraaa veË razvoja zadnjih let na podroËju etnologije in kulturne antropologije, pa je predsed­nica odgovorila le, da bo dru.tvo ohranilo svoje .ekskluzivno« etnolo.ko ime ‡ inkluzivnost pa namenila elektroinaenirjem, ki so tudi Ëlani dru.tva … Ob tem bi paË veljalo spomniti, da je morda cel dogodek ‡ tridesetletnica dru.tva ‡ nekoliko .eksluzivistiËen«, saj je namenjena spominu na trenutek, ko so se 22. oktobra 1975 Ëlani Slovenskega etnografskega dru.tva in slovenske pod­ruanice Zveze etnolo.kih dru.tev Jugoslavije po 15 letih razprav in prepirov med takratni etnografi in etnologi zdruaili v enotno dru.tvo in tudi s spremembo imena potrdili spremen­jene razmere v stroki. Toda: tempora mutantur … ob tride­setletnici dogodka se to ni (ponovno) zgodilo. Naj za konec omenim .e nekoliko bolj osebni razlog za moj odstop/izstop; ko sem na koresponenËni seji IO SED 10. ok­tobra 2005 glasoval o mnenju Komisije (Ëeprav sicer menim, da je neustrezna ureditev, po kateri se o odloËitvah Komisije izjasni .e IO dru.tva), sem glasoval po svoji vesti. Negativno mnenje o izboru sem poslal vsem Ëlanom IO, medtem ko je veËina Ëlanov IO svoje mnenje poslala le tajnici ali predsed­nici dru.tva. Kmalu zatem smo od enega izmed Ëlanov IO vsi .udeleaenci« korespondenËne seje dobili poziv na .zaupanje in spo.tljivost v medsebojnih odnosih«, ki je zelo oËitno meril na moje mnenje, ki je bilo izraaeno javno. Po mnenju Ëlana Izvr.nega odbora Slovenskega etnolo.kega dru.tva .tak.en naËin komuniciranja med Ëlani IO SED in IO SED s Ëlani komisije ne prispeva k razvoju dru.tvene kredibilnosti in odliËnosti. Ravno obratno, prispeva k degradaciji zaupanja in poslanstva Ëlanov komisije ter poslediËno k zmanj.evanju ugleda oz. alahtnosti prijetih priznanj, nagrad in listin ... V kolikor kdor koli med nami ni vreden zaupanja in ustrezne podpore, ga/jo/me nadomestite s primernej.im. Osebno obaalujem nastale razmere, saj slabijo mojo voljo in priprav­ljenost po delovanju v organih SED.« Tako torej; moje pov­sem legitimno izraaanje drugaËnega mnenja je bilo oznaËeno za napad na .dru.tveno kredibilnost in odliËnost« in kar je .e huje ‡ noben izmed Ëlanov IO dru.tva ali pa morda predsedni­ca dru.tva moje pravice izraaati mnenje, ki sodi med temeljne postulate demokracije, ni posku.alo obraniti. In tako je tudi moja pripravljenost po delovanju v organih SED in v dru.tvu do konca ugasnila; nadomestite me s .primernej.im«! Datum prejema prispevka v uredni.tvo: 14. 11. 2005 RECENZIJA GLASILA JSKD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI Pred nedavnim je v nakladi 500 izvodov, kot glasilo Javnega sklada za kulturne dejavnosti (JSKD) R Slovenije, iz.la revija oz. glasilo Folklornik. Glasilo je namenjeno predvsem poust­varjalcem ljudskega izroËila in deloma tudi folkloristom, ki se strokovno ukvarjajo s tovrstnimi raziskavami. Glasilo se imenuje po novem terminu, ki ga uvaja Etnolo.ki leksikon Slovenije. Uredni.ki odbor glasila se je tako odloËil, da bo s tem uredil zmedo v zvezi z neustrezno rabo izraza folk­lorist za plesalce oz. Ëlane plesno-poustvarjalnih skupin. Upajmo, da se bo nov termin uveljavil tako kot je bilo mi.ljeno in da bo konËno konec z neustrezno rabo in nespo­razumi. Morda je novi izraz najprej vzbudil nelagodje oz. negodovanje pri folkloristih in .e bolj pri folklornikih, vendar je .e vedno ustreznej.i od starega, predvsem zato, ker nimamo bolj.ega. Glasilo Folklornik nadaljuje tradicijo Informatorja folklornih skupin, ki je bil v sedemdesetih letih namenjen le ozkemu krogu ljudi, in ki se je pozneje preimenoval v Folklorista. Ta je s presledki izhajal do leta 1989, ko je zanj usahnilo zani­manje, verjetno tudi pod vplivom bliaajoËih se politiËnih in drugih sprememb. Glasilo Folklornik je namenjeno vsem, ki se ljubiteljsko ukvarjajo s slovenskim ljudskim plesom in njegovim poust­varjanjem ali delujejo v skupinah, ki zdruaujejo folklornike (plesalce in poustvarjalce ljudskih plesov), mentorjem, ples­nim uËiteljem ‡ vaditeljem, koreografom, ljudskim pevcem, pevcem ljudskih pesmi in njihovim poustvarjalcem, godcem pa tudi drugim, ki se bodisi strokovno ali ljubiteljsko ukvarjajo s katero od teh dejavnosti. Namen glasila in uredni.ke politike je vzgojno-izobraaeva­len oz. strokovnej.i pristop do vseh ljubiteljskih dejavnosti, ki i.Ëejo svoje korenine v ljudskem izroËilu. Usmerjenost v kvalitetnej.e, bolj izvirno ‡ avtentiËno izvajanje tako posameznih plesov kot tudi glasbenega izroËila naj bi bilo usmerjeno proti poplavi vseh mogoËih folklorizmov, etno in turbo-folk variant. Hkrati pa tudi proti izkrivljenemu predstav­ljanju ljudskega izroËila ter slabemu okusu, ki ga je v zadnjem Ëasu vedno veË na estradnih in drugih scenah, kjer si pojma izvirnost in ljudskost predstavlja vsak po svoje in kjer se vsak tak ali drugaËen folklornik ali natur.Ëik poËuti domaËega. Folklornik je glasilo, ki smo ga vsi folkloristi po stroki in zdaj.nji folklorniki teako priËakovali in vna.a veliko novost v delovanje in vrednotenje na.ega dela ter je navsezadnje tudi vir informiranja in obve.Ëanja. Je tudi potrditev dosedanjega mnogoletnega truda Ëlanov mnogih folklorni.kih skupin, mentorjev, koreografov in sploh vseh, ki se ukvarjamo s to zvrstjo slovenske folkloristike. Glasilo tako daje na.emu dosedanjemu trudu neko doloËeno vrednost in s poudarkom na veËji strokovnosti tudi priznanje, saj mnogo let nihËe ni bil prav pozoren na obrobna dogajanja v stroki, kjer je imela svoje mesto tudi .folklora«. Ljudski ples, udejanjen pri razliËnih folklorni.kih skupinah, je bil v strokovnih krogih vedno manj vreden oz. so se le redki folkloristi ukvarjali z .gojenjem« tovrstne dejavnosti. Glasilo bo izhajalo enkrat letno, Ëeprav bi po mojem mnenju lahko iz.li vsaj dve .tevilki letno, Ëe ne celo veË. Snovi in tem je veË kot dovolj, sploh glede na .tevilo ljubiteljskih dejavnosti, ki so se v zadnjih letih precej raz.irile tako na podroËju plesnih (500 razliËnih folklorni.kih skupin) kot tudi godËevskih, pevskih in drugih skupin Naklada 500 izvodov je zelo nizka, vendar je gotovo odraz strahu uredni.kega odbora, da je morda ne bodo prodali. Oblikovno je revija zelo razpoznavna in estetsko dovr.ena; .epa le vezava, ki jo bo treba izbolj.ati. Tudi naslovi oz. tematski sklopi so morda nekoliko slabo vidni, tako da bralec dobi vtis nametanosti brez reda; vendar pa so to zaËetni.ke napakice, ki kakovosti Ëlankov ne .kodijo. Novo glasilo Folklornik je po tematskih sklopih razdeljeno na strokovnej.i del (strokovni pretresi), gradiva, predstavitve, nasvete pri pouËevanju plesov in petja, utrinke iz sreËanj, ki jih organizira JSKD RS, poroËila in ocene o delovanju posameznih plesnih in godËevskih skupin, pa tudi napoveduje in priporoËa v branje. Prva .tevilka Folklornika je ob 70-letnici rojstva in 40-let­nici delovanja na podroËju ohranjanja plesnega in pevskega izroËila posveËena na.emu kolegu in prijatelju prof. Mirku Ramov.u, etnokoreologu, koreografu mnogih odrskih postavitev ljudskih plesov in tudi uËitelju. Prvi strokovni prispevek prav omenjenega avtorja prina.a mnogo slogovnih razlag in zakonitosti ljudskih plesov in tudi njihovega izvajanja ter nasvetov plesnim uËiteljem, ki aelijo posamezne slogovne posebnosti prena.ati na svoje plesalce. Prispevek je zanimiv tako za folkloriste, ki jih zanima ljudski ples oz. slog plesanja, pa tudi za folklornike, ki se .ele sezna­njajo z razliËnimi slogovnimi posebnostmi plesov in njihovih izvajanj. Za strokovno javnost je privlaËen tudi prispevek Ane EteroviË, diplomantke Fakultete za druabene vede. Avtorica pi.e o raz­merjih med folklorizmi (temeljnimi pojmi, ki ga opredeljujejo) ter funkcijami oz. razliËnimi pojavnimi oblikami folklorizma. »lanek je zanimiv zaradi vrednotenja vseh mogoËih folkloriz­mov, ki so zadnja leta vse bolj prisotni v medijih, kot tudi na estradni sceni v godËevskih oz. pevskih zasedbah, manj pa pri izvajalcih, poustvarjalcih ljudskih plesov. Tu se zastavlja tudi vpra.anje .vËeraj.nje etnologije«, za katero se marsikdo med nami spra.uje, ali je res .vËeraj.nja«? »lanek Tja.e Pav.iË govori o otro.kih igrarijah med Tivolijem in NebotiËnikom. Je svea, zanimiv in berljiv tako za etnologe kot tudi pedago.ke delavce. Tak je tudi Ëlanek oz. seminarska naloga iz leta 1991, ki jo je za objavo pripravila na.a kolegica mag. Jerneja Ferlea. Folkornik poleg omenjenih Ëlankov prina.a .e mnogo drugega zanimivega gradiva, od izdelave ljudskih glasbil v Istri, do delovanj folkloristiËne organizacije Cioff, katere predsednik oz. predstavnik za Slovenijo je dr. Bruno Ravnikar, in ki kroji usodo marsikateri folklorni.ki skupini. Adrijana Gaber.Ëik in Metka Knific sta pripravili Ëlanka o petju v odraslih folklorni.kih skupinah in o pripravi na petje pri otrokih. Drugi prispevki so poljudnej.i, primerni za manj strokovno zahtevno publiko, vendar kakovostni in zanimivi. Zanimivi so prispevki .Kako delati«, saj kaaejo veliko voljo posamezni­kov do tovrstnega dela oz. ohranjanja ljudskega izroËila in skrb zanj. Veliko prostora je namenjenega otro.kim folkoris­tiËnim skupinah. Morda tudi zato, ker je v osnovnih .olah in vrtcih veliko zanimanja za tovrstno vzgojo otrok, ki je hkrati gibalna in glasovno-pevska, napaja pa se v ljudskem izroËilu. Andrej Ko.iË se je lotil analize delovanja v zadnjem Ëasu nena­vadno velikega .tevila .veteranskih« folklorni.kih skupin, to je skupin, ki jih sestavljajo veËinoma nekdanji plesalci iz posameznih skupin. Le redko kdo med njimi ni bil nikoli Ëlan kake skupine. Verjetno je tak mnoaiËen pojav povezan z idejo o vseaivljenskem uËenju in aktivnem aivljenju tudi nekoliko starej.ih ljudi, mlaj.ih upokojencev in starostnikov. Gotovo pa je povezan s kakovostnej.im aivljenjem srednje generacije in je odraz skrbi za zdravo aivljenje. Tako v Ljubljani trenutno delujeta dve veteranski skupini. Veliko jih deluje na podeaelju, sestavljajo pa jih plesalci, ki doslej niso nikoli organizirano plesali oz. so zaËeli plesati .ele po upokojitvi. Zanimivo je tudi, da je razmeroma malo mladih pevskih skupin. Tudi ljudske pesmi prepevajo veËinoma starej.i ljudje, le sem in tja je med tak.nimi zborËki opaziti mlad obrazek. Med poroËili in ocenami je tudi Ëlanek Davida Antolina .O folklornih dejavnostih Slovencev v Ameriki« in poroËila o delovanju folkloristiËnih skupin v NemËiji. Zanimiva so tudi poroËila z obmoËnih sreËanj, ki jih orga­nizira JSKD RS, in poroËila o dejavnostih posameznih skupin, ki trenutno delujejo v Sloveniji. Tudi dejavnosti samega Sklada so precej obseane, zlasti na podroËjih izvajanja ljudskih plesov, organiziranja izobraaeval­nih seminarjev, ki so mnoaiËno obiskovani (seminar v ©mart­nem na Pohorju o ljudskem petju s ©tajerske je obiskalo 160 slu.ateljev). Program je predstavljen na zadnjih straneh glasila in je precej obseaen. Na te programe se prijavlja nenavadno veliko .tevilo ljudi, kar je precej zanimiv podatek. »isto za konec pa JSKD RS ponuja svojim bralcem, po precej ugodnih cenah, nakup strokovne ali poljudne literature, ki pride prav za vsakdanje branje ali pri pouËevanju oz. vodenju folkloristiËnih skupin. Cene so zelo ugodne in tako dostopne .ir.emu krogu bralcev in ljubiteljev. Uredni.tvo novega glasila veËinoma sestavljajo na.i kolegi, ki so dobro podkovani v tovrstni dejavnosti, zato ne dvomim, da bodo naslednje .tevilke glasila .e bolj.e, zanimivej.e, ter da bodo znali pritegniti k sodelovanju ljudi, ki ae zdaj aktivno sodelujejo pri oblikovanju te ljubiteljske, skoraj ae mnoaiËne kulturne dejavnosti. Datum prejema prispevka v uredni.tvo: 18. 12. 2005 .PAL»AVA ©I©A« ‡ POLDRUGO STOLETJE DRUAINE »OP IZ OBMEJNE VASI PLE©CE Leto.nja rajaa ob posvetovanju o Etnolo.ki dedi.Ëini in kul­turni podobi Slovencev na Hrva.kem nas je vodila po obmej­nih krajih hrva.ke obËine »abar, veËinoma po obmoËju, ki ga je obsegala nekdanja najstarej.a aupnija v Gorskem Kotarju ‡ aupnija Gerovo. Ena od postaj na tej poti je bila tudi hi.a druaine »op, po domaËe imenovana .PalËava .i.a« iz Ple.c. Obiskano podroËje severozahodnega dela Gorskega Kotarja, v katerem .e vedno aivi legenda o Petru Klepcu, ki je s svojo nadnaravno moËjo preganjal Turke iz doline in pomagal pomoËi potrebnim, so fevdalni posestniki poselili veËinoma s prebivalstvom iz slovenskih deael, ki so se sËasoma pohr­vatili. O njihovem poreklu pa .e vedno priËajo ohranjeni pri­imki, obiËaji in nareËje, ki ga je hrva.ki jezikoslovec Nikola MajnariË pred desetletji opredelil kot slovensko nareËje. Po teh gozdnatih krajih je ae od davnine vodila pomembna trgovska pot, ki je povezovala notranjost Kranjske preko Lo.ke doline s Kvarnerjem. Od te poti se je za Sveto goro, na kateri stoji po juani Sloveniji, hrva.kem Primorju in Gor­skem Kotarju poznana romarska cerkev Karmelske matere boaje, odcepila nekdaj karavanska pot proti dolini Kolpe in Osilnici, in ki se je nadaljevala do Broda na Kolpi in naprej proti KoËevju, Beli Krajini ter centralni Hrva.ki. Kljub raz­voju aelezarne v »abru, ki jo je sredi sedemnajstega stoletja ustanovil hrva.ki plemiË Peter Zrinjski in s tem povzroËene potrebe po kmeËkem in delavskem zaledju, je bila okolica »abranke na hrva.ki strani vse do druge polovice 18. stoletja, predvsem zaradi hudourni.kega znaËaja »abranke, poseljena v glavnem po bregovih in le redko v sami dolini. Po gospodarskem zastoju in katastrofalni poplavi, ki je priza­dela aelezarske obrate v zaËetku osemnajstega stoletja, ko je bila po ohranjenih poroËilih tudi vsa ostala dolina eno samo blato, je novi lastnik zaËel po nekaj desetletjih intenzivno delati na regulaciji reËice in urejanju novih poti. Tako je bil v drugi polovici osemnajstega stoletja postavljen lesen most Ëez Kolpo v Ga.parcih, ki je omogoËil cestno povezavo ob Kolpi po hrva.ki in nato slovenski strani do Osilnice in naprej zopet na Hrva.ko stran do vasi Ple.ce. Tu se je nadaljevala teaje prevozna pot naprej do »abra. Prav ta pa je povzroËila potrebo po razvoju vasi Ple.ce, kjer se je lahko naselilo veË trgovcev, ki so prekupËevali z blagom, namenjenim za oskrbo »abra, za oskrbo zaledja, pa tudi naprej proti Kranjski. Regulacija »abranke, ki je sledila, je omogoËila izrabo veËjih obdelovalnih povr.in in razvoj nekaterih veËjih kmetij tudi v tem delu doline. Pomembno vlogo pri razvoju vasi Ple.ce je imelo predvsem v devetnajstem stoletju izredno veliko .tevilo prebivalcev v zaledju. ©e dandanes okoliËani prebivalce doline imenujejo .breaani«, saj so prej poseljevali veËinoma le bregove doline. Nekdanji prebivalci vasi Ple.ce so bili veËi­noma trgovci, gostilniËarji, obrtniki ali veliki kmetje, manj je bilo majhnih kmetov in bajtarjev. Zlato obdobje je vas doaiv­ljala po propadu aelezarskega obrata v »abru, vsaj po stavbni dedi.Ëini sodeË nekje v drugih dveh tretjinah devetnajstega stoletja. Potem je kraj po prvi, posebno pa po drugi svetovni vojni zaradi intenzivnega odseljevanja ljudi delil usodo naza­dovanja skupaj z drugimi obmoËji Gorskega Kotarja. Danes je veËinoma poseljen le .e dolinski del. Hi.a druaine »op, velika stara kamnita zgradba, po domaËe imenovana .PalËava .i.a«, stoji v centru vasi, nasproti aup­nijske cerkve sv. Trojice. Leta 1856 jo je zgradil posestnik, trgovec in gostilniËar Ivan »op z aeno Lenko, rojeno Kvater­nik, o Ëemer priËajo trije lepo izdelani kamniti portali, na katerih je poleg datacije gradnje in njunih imen vklesan .e Jezusov monogram. Priimek »op je bil v dolini prviË omenjen v osemnajstem stoletju, v sosednji vasi Gerovo, na drugi strani Svete gore, pa je zabeleaen ae sredi .estnajstega stoletja; prav tako se od srede sedemnajstega stoletja omenja tudi v »abru. Po pripovedovanju so »opovi pri.li s svojimi otroki, skupaj so jih imeli .est, leta 1856 iz slovenskega Babnega polja, vasi ob starodavni trgovski poti, ki je vodila iz notranjosti Kranj­ske proti Kvarnerju. Babno polje leai na robu kra.kega polja, na meji med avstrijskim in ogrskim delom, kjer je ob suhih poletjih primanjkovalo vode. Prav v tem letu je v njegovi okolici razsajala najhuj.a epidemija kolere, zaradi katere je v nekaj mesecih umrla skoraj polovica prebivalcev. Ob prihodu v Ple.ce, gruËasto naselje na terasastem nasutju Ple.kega potoka, ob mejni reËici »abranki, kjer je Ëiste vode na pretek, so od sorodnika kupili staro leseno PalËavo hi.o s hi.no .tevilko 6, stojeËo stran od ceste, in takoj pred njo, nasproti cerkvenega vhoda zaËeli graditi novo hi.o, s hi.no .tevilko 7. Po njeni izgradnji so staro hi.o poru.ili, tako da so od nje ostali le sledovi zidov, ki jih .e danes lahko najdemo v kamnitem tlaku dvori.Ëa. Od starega PalËavega gospodarstva je ostal .e del zidu gospodarske zgradbe, ki je vzidan v steno sosednjega skednja in je eden izmed najstarej.ih ohranjenih stavbnih ostankov v vasi. O toËnem zaËetku gradnje .PalËave .i.e« .e vedno priËa tudi ohranjeno gradbeno dovoljenje. PalËava hi.a je zgrajena iz velikih obdelanih kamnov, nabranih v okolici, s kamnitimi portali in okviri oken, z globokimi kletmi in s kriano obokanim pritliËjem. Poleg tradicionalne tridelne delitve prostora na teh dveh etaaah, ki je znaËilna za starej.e hi.e Gorskega Kotarja, in vrhkletne zasnove, ima v nadstropju dodano gosposko etaao. Hi.a je v zaËetku imela Ërno kuhinjo s shrambo, tako v pritliËju, kjer sta bili poleg .hi.e« .e gostilna in trgovina, kot v nadstropju, na katerem so bile spalnice za druainske Ëlane, ae od zaËetka pa tudi salon ‡ me.Ëanska dnevna in reprezentanËna soba gospode, ki ga do takrat ni bilo niti v eni hi.i v okolici, in loËeno gospodarjevo pisarno ‡ kanclijo. Ena od spalnic za domaËe je bila .e na podstre.ju, poleg nje pa tudi dve manj.i sobici, ..tiblca«. Hi.a je imela prva in edina zidana strani.Ëa v vasi; v obeh nadstrop­jih so ohranjena v originalu. PalËava hi.a je bila zgrajena pred velikimi revolucijami v vsakdanjem aivljenju na.ih prednikov in preden so ti zaËeli pri gradnji na .iroko uporabljati nove tehniËne doseake, kar je sledilo v drugi polovici 19. stoletja. Kot vse veËje zgradbe v okolici so jo gradili italijanski mojstri, ki so med izgrad­njo juane aeleznice s svojimi ekipami potovali po veËjih gradbi.Ëih v tem delu deaele. Tloris, vsa druga temeljna arhitekturna razdelitev in elementi so izdelani v klasicistiËnih razmerjih, ki izhajajo iz zlatega reza. Zgrajena je .e na klasi-Ëen naËin, iz lepo obdelanih in skrbno izbranih kamnov, po pripovedovanjih so kamenje iz okolice vozili dve celi leti kar z dvema paroma volov. Najteaji kamen, odkrit pri obnovi v severnem zidu hi.e, ima po oceni celo veË kot 450 kilogramov, za njegovo dvigovanje je bilo potrebnih vsaj dvanajst moËnih delavcev. Po pripovedovanju so delavci nekoË pri gradnji sli.ali od sose­da, da PalËavi tako ali tako ne bodo imeli dovolj denarja za plaËilo njihovega dela na tako veliki zgradbi, zato so prenehali z delom. Pa je pri.el Ivan »op, ki se je z njimi dogovoril, da jim bo z zlatom vsako nedeljo plaËeval vnaprej, oni pa morajo poskrbeti za to, da bodo zgradili zgradbo najbolje kar znajo. Sredi druge polovice 19. stoletja je v aivljenju na.ih pred­nikov pri.lo do velikih sprememb. Za razsvetljavo so zaËeli uporabljati petrolej, naprednej.i za kuhanje .tedilnike, zaradi izgradnje aeleznic je zacvetela trgovina. Trgovsko blago je postalo mnogo dostopnej.e, ljudje so za zasluakom zaËeli potovati po svetu in prina.ati v rodni kraj nove ideje in pripovedi o aivljenju v daljnih krajih, preko katalogov je bilo premoanej.im mogoËe naroËati tisto, o Ëemer so prej.nje ge­neracije v oddaljenej.ih krajih lahko samo sanjale. Po trgov­skih poslih se je iz Ple.c odhajalo na potovanja v KoËevje, Reko, Rakek, Postojno, Ljubljano, Zagreb pa tudi dlje do Gradca in Dunaja. Zaradi teh razlogov je pri.lo okoli leta 1880 tudi do prve preureditve stanovanjske zgradbe, ki jo je tedaj vodil ae Anton »op, naËelnik obËine Ple.ce in nato dolgoletni poslanec »abranskega okraja v aupanijski skup.Ëini, Ivanov naslednik. Opu.Ëeni sta bili obe Ërni kuhinji, tista v pritliËju se je z novim zidanim .tedilnikom preselila v .hi.o«, na njen raËun pa je bila dvakrat poveËana trgovina, ki je bila v celoti preobokana, da bi bilo v njej veË prostora za trgovsko blago. V gosposkem nadstropju je hi.a dobila novo, veËjo .kanclijo« z zamreaenimi okni, na novo pa so preuredili tudi salon. Zidovi in stropi reprezentanËnih sob so bili dekorativno poslikani, dekoracije so sledile modi takratnih bogatih me.Ëanskih interierjev. Trgovina in posel sta cvetela, »opovi so kupovali posest, obokali pritliËne prostore v skednju, kupili sosednjo hi.o, v kateri so v pritliËju namestili obËinsko pisarno, in .e drugo gospodarsko poslopje ter odprli mesarijo, v kateri so zaposlili mesarja. Stare tete so se z veseljem spominjale zad­njega, ki je delal pred prvo svetovno vojno: bil je grbast in je z drugimi posli spal v hi.i v pritliËju, v veliki mentrgi (mizi za gnetenje kru.nega testa) in tako glasno smrËal, da so ga otroci hodili poslu.at. Konec devetdesetih let je Antonu ob tretjem mrtvorojenem otroku umrla prva aena Fani, po pripovedavanju va.Ëanov aivahna Kra.evka in obenem gosposka hËi trgovca in peka iz Postojne. V zadnjih vzdihljajih pred smrtjo so jo ob porodu tretjega mrtvorojenega otroka v obupu nosili okoli cerkve, a ji ni bilo veË pomoËi. Do druge veËje preureditve hi.e je pri.lo nekaj let po drugi Antonovi aenitvi, ob zaËetku izgradnje nove dolinske ceste med Ple.ci in »abrom leta 1894, ki je po dolgih stoletjih dokonËno omogoËala varnej.o in hitrej.o povezavo mesteca »abra proti Kolpski dolini, proti Delnicam in KoËevju. Takrat so dogradili novo krilo zgradbe z veliko kletjo, s kuhinjo in z novim salonom v nadstropju; tega salona sedaj ni veË. Gos­tilna so raz.irili na dva prostora. V novo zgrajenem delu je bila izdelana prva betonska plo.Ëa z jeklenimi nosilci v Ple.cih. Izdelali so jo mojstri, ki so takrat delali cestne objekte. Aiv­ljenje je postalo .e udobnej.e, hi.a ni imela le novega salona, temveË so od njega loËili tudi jedilnico. Pri preurejanjih je zanimivo to, da je novo pohi.tvo v hi.o veËinoma prihajalo z nevestinimi balami ob aenitvah, le nekaj so ga .e dokupili. Staro kakovostno pohi.tvo in opremo so uporabljali tudi po spremembi prostorov in selitvah. Za razliko od mestnih hi. je bila v vsaki od reprezentanËnih sob tudi postelja, namenjena domaËim ali gostom. PeË iz litega aeleza iz Dvorske livarne z motivom Diane ‡ za salon je bil kupljena ae leta 1856 ‡ je bila v vseh letih postavljena celo na petih razliËnih mestih v hi.i. Pri hi.i so imeli poleg gospodarskih vozov, sank in zaprav­ljivËka ter .tirih konjev .e koËijo z usnjeno streho, laaji koleselj in sanke s streho za prevoz potnikov. Anton »op je imel belega konja, s katerim ga je enkrat tedensko hlapec vozil v mestece »abar na veËerjo k velikemu aupanu. Z drugo aeno Julijo, rojeno v bogati trgovski druaini v KoËevju in .olano na dekli.ki .oli na Dunaju, sta preaivela medene tedne v Benetkah in hodila na gosposke zabave v »abar. Dobila sta tudi nasled­nike, njunih sedem otrok se je .olalo v me.Ëanskih .olah v »abru in KoËevju, na klasiËni gimnaziji v Senju in uËili.Ëu v Zagrebu, na trgovski .oli v Zagrebu in Gradcu. Umrla sta dva otroka, mlaj.i sin je umrl v prvih letih aivljenja, drugo hËerko pa je pobrala su.ica med .olanjem v KoËevju. Po prvi svetovni vojni so sledile gospodarske krize, po­sestvo in gospodarstvo je po konËanem .olanju prevzel sin Zvonimir. ©lo je najprej navzgor in po svetovni krizi v dvaj­setih letih zopet navzdol, takrat so opustili mesarijo, pa spet navzgor. Leta 1934 je zaradi nesreËe zgorel skedenj, vendar se poaar kljub bliaini drugih poslopij ni raz.iril, saj so prav tisto leto va.ki gasilci kupili novo, zmogljivej.o roËno briz­galno. Obnovili so ostre.je in sadovnjak zasadili z jabolki in s hru.kami. Ae prej, posebno pa v tridesetih letih 20. stoletja, so mnogo vlagali v turistiËni razvoj, za bivanje so opremili tudi sosednjo hi.o, kjer je do takrat aivel obËinski pisar. Na letovanje so prihajale bogate druaine zdravnikov, advokatov in profesorjev iz Zagreba in Beograda, kjer so hi.o ogla.evali v dnevnih Ëasopisih; prihajali so celo gledali.ki igralci. Radi so se sprehajali, planinarili, hodili na lov in ribolov, se kopali v »abranki in Kolpi. Mo.ki so v salonu debatirali z gospo­darjem. Cenili so tudi njihovo dobro kuhinjo, saj so za vsak obrok pripravljali nova jedila, po vsakem obroku pa so bile na mizi tudi sveae sladice. Veliko so balinali, kartali in plesali, v gostilni je bil vedno kak in.trument, v njej so se vsak veËer zbirali premoanej.i kmetje, uËitelj, aupnik ipd. PalËava hi.a je v zaËetku tridesetih po okolici zaslovela po organizaciji plesov, tja so prihajali godci in plesalci iz blianje in daljne okolice. Plese so v gostilni prirejali vse do srede petdesetih let, ko so jo zaprli. V hi.i je .e vedno ohranjen prospekt klimatskih letovi.Ë Kraljevine Jugoslavije, kjer je mogoËe prebrati infor­macije o Ple.cih takoj poleg tistih o PlitviËkih jezerih. Zvonimir »op, Antonov sin, prav tako naËelnik obËine, ini­ciator ustanovitve gasilskega dru.tva, naËitan Ëlovek in na daleË poznan kot izredno dober govornik, je naËrtoval novo preureditev zgradbe. Treba bi bilo raz.iriti gostilni.ki del, zaradi naËrtov s turizmom zgraditi nova moderna strani.Ëa in kopalnico, vendar mu je leta 1938 tragiËna prometna nesreËa prepreËila njihovo uresniËitev. Na povratku s trgovske poti, kjer je nakupil blago za gostilno in trgovino, se je le sedem kilometrov pred domaËo vasjo pod polno naloaenim tovornja­kom poru.il lesen most in pod seboj pokopal njega in njego­vega prijatelja, trgovca z Rakeka. Na posestvu je ostala sama vdova Berta, med va.Ëani do smrti onikana .PalËava gaspa«, z dvema majhnima deklicama. »eprav so sledile gospodarske krize, svetovna vojna, nacio­nalizacije, zadruge ter druge povojne tegobe, je z izjemno energijo obdraala tako gospodarstvo kot hi.o. Med drugo svetovno vojno, Ëeprav je bila v sosednji hi.i (prav tako v »opovi lasti) italijanska kasarna, v sami hi.i pa je prebival italijanski voja.ki zdravnik s pomoËnikom, je vdova Berta ves Ëas sodelovala z narodnoosvobodilnim gibanjem. S PalËavo koËijo so na obvezovanje v sosednjo vas Osilnico na slovenski strani mimo voja.ke kontrole vozili celo ranjene partizane. Po prvih italijanskih ofenzivah, ko so Italijani poaigali vasi in zaselke po obronkih doline ter ljudi mnoaiËno deportirali, so se v PalËavo hi.o preselili prijatelji iz okolice s svojimi druainami in v njej ostajali veË mesecev. Vsak trenutek so Ëakali na pregnanstvo ali poaig vasi, na sreËo se to ni zgodilo. Italijansko kolono, s katero bi morali biti .e zadnji va.Ëani v dolini odgnani v tabori.Ëe, so napadli parti­zani in kmalu nato je Italija kapitulirala. Pri.li so Nemci in s seboj odnesli vse, kar je vrednega .e ostalo v hi.i: srebrnino, okrasne predmete, gramofon, harmoniko ipd. Po kapitulaciji Italije in vrnitvi deportirancev iz okoli.kih vasi je bilo v hi.i nekaj Ëasa tudi preko trideset brezdomcev. Ob odhodih na za silo zakrpane ostanke poaganih domov so za pomoË dobivali staro pohi.tvo, ki ga v hi.i niso veË potrebovali, obleke in vsakr.no staro blago. Stara mama Berta je vedno rada pomagala ljudem, zaradi njenih poznanstev se je mnogo revnih otrok iz teh krajev po vojni lahko .olalo, s svojimi znanci se je trudila, da so v vasi odprli prvi industrijski obrat. Proti koncu vojne so zaprli PalËavo trgovino, v petdesetih letih pa po nekaj veË kot sto letih delovanja .e gostilno. Za nizko ceno so bile .odkupljene« najbolj.e njive, nacionalizirana in pozneje vrnjena je bila tudi druga hi.a. Kljub vsem tem tegobam je stara mama Berta za vse va.Ëane do konca svojih dni ‡ umrla je v devetinosemdesetem letu ‡ ostala .e zadnja onikana .PalËava gaspa«. Minili so tudi ti Ëasi, hËerki sta .li .tudirat in se odselili, ena v Ljubljano, druga je sreËo na.la celo v Kanadi, druaina se je raz.irila, za hi.o pa so se nasledniki priËeli zanimati na drug naËin. Pred petnajstimi leti so pri obnovi naredili prvi veËji korak. ©e ko je aivela stara mama, so poru.ili del, dograjen pred sto leti. S tem posegom je zunanjost hi.e dobila kar v najveËji meri prvotno obliko izpred poldrugega stoletja. VeËji del fasade je kljub obnovi .e vedno originalen, gre za zalikan apneni omet izpred stopetdeset let, obnovljene so bile secesijske profilacije okoli oken in bidermajerska rozeta nad glavnim vhodom. Obnovljena je bila tudi fasada gospodar­skega poslopja. Pred petimi leti je zgorel sosednji skedenj, ki je stal med PalËavo hi.o in skednjem, le nekaj metrov stran od hi.e. V poaaru hi.a zaradi poartvovalnega truda hrva.kih in slovenskih gasilcev iz domaËe in sosednjih vasi ni bila huje po.kodovana, zgorel je le del strehe na skednju, ki pa je bil kmalu spet obnovljen. Vse od prve obnove je druaina poËasi urejala notranjost in predmete, ki so ostali v hi.i ali so bili dodatno zbrani na vseh mogoËih mestih v vasi in njeni okolici. Ae takrat so zaradi vrednosti zgradbe razmi.ljali o predlogu za razglasitev zgradbe za kulturni spomenik, predlog je bil celo poslan na nekdanji Regionalni zavod za za.Ëito spomenikov kulture na Reki. Administrativni mlini so zaradi vojne na Hrva.kem in reorganizacije spomeni.ke sluabe mleli tako poËasi, da je bilo .ele pred dvema letoma ob obisku kustosov iz zagreb.kega Etnografskega muzeja in odgovornih z Uprave za za.Ëito kul­turne dedi.Ëine tako daleË, da za razglasitev ni bila predlagana le zgradba, temveË celota s skednjem, z dvori.Ëem in zbirko predmetov. V hi.i so ohranjeni in se .e vedno obnavljajo .tevilni ostanki notranje stenske in stropne dekoracije, drugo pa je veËinoma originalno stavbno in sobno pohi.tvo, peËi, bogata knjianica in ob.irna zbirka dokumentov. V leto.njem letu so konËali rekonstrukcijo trgovine s kompletno originalno opremo iz srede in druge polovice 19. stoletja. Po informaci­jah, ki jih je bilo mogoËe zbrati, gre za eno najstarej.ih kom­pletno ohranjenih trgovin v tem delu Evrope in situ. Pripravili so predstavitev gostinskega dela in stavbne zgodovine, v naslednjem letu pa naËrtujejo .e rekonstrukcijo salona z origi­nalnim pohi.tvom in z obnovljenimi dekoracijami zidov in stropa iz osemdesetih let devetnajstega stoletja . Obnova je prerasla v .irok druainski projekt, pri katerem sedaj sodelujejo ae tri generacije. Zanimivo je tudi to, da veËino dejavnosti, od raziskav do konËnih del, izvajajo popolnoma sami. ©ele pri teajih delih jim pomagajo mojstri iz vasi. Tako se je konjiËek sedanjega naslednika, predstavnika pete ge­neracije rodbine »op iz Ple.c, z naËrtnim .tudijem literature, obiski podobnih muzejev po Evropi in Ameriki ter z razgo­vori s strokovnjaki z razliËnih podroËij, z leti razvil v resno dejavnost. Notranjost hi.e druaina .e vedno skrbno ureja, vendar zdaj ae z resnim namenom, da jo leta 2006 odpre za javnost. Z vsem materialom, ki ga bo razstavila, lepimi interierji iz druge polovice 19. stoletja ter s predstavitvijo tudi nepredmetne dedi.Ëine teh krajev, z glasbo in nareËnim pripovedovanjem bo vsaj po na.em mnenju to vreden in za te kraje izreden pris­pevek in hkrati povod za ponovno turistiËno oaivitev obmoËja. Hi.a je s svojo zgodovino in z zbirkami obenem eden od red­kih pomnikov medsebojnega sodelovanja in prepletanja kultur vseh treh etniËnih skupin tega obmoËja: Hrvatov, Slovencev in koËevskih Nemcev. Podobni projekti teako zaaivijo le z delom v zasebni organi­zaciji, zato se udeleaenci ves Ëas trudijo, da bi interes za ureditev hi.e, njeno predstavitev in vkljuËitev v kulturni in turistiËni razvoj obmoËja pokazala tudi lokalna skupnost na obeh straneh meje, pa tudi .ir.a skupnost Gorskega Kotarja, Primorsko-goranske aupanije, Hrva.ke in Slovenije. Tako je bilo o hi.i in projektu v zadnjem letu objavljenih ae kar nekaj Ëlankov v hrva.kem in slovenskem tisku, lastniki so sodelovali v nekaj radijskih oddajah, na televiziji, posnet je bil tudi samostojen prispevek za HTV. Hi.o so obiskali Ëlani Hrva.kega etnolo.kega dru.tva, evropskega zdruaenja ECOV­AST za razvoj podeaelja in malih mest, KEC ‡ mednarodnega projekta za za.Ëito Krasa, ob leto.njem posvetu na Hrva.kem in ekskurziji pa tudi Slovensko etnolo.ko dru.tvo z mnogimi strokovnjaki, ne samo etnologi. Hi.o in zbirke so si ogle­dali aupani in Ëlani obËinskih svetov, predstavniki turistiËnih dru.tev iz okolice in .e bi lahko na.tevali. Nasledniki druaine »op so dobili podporo za prijavo na razliËne razpise in se trudijo za sodelovanje hrva.kih in slovenskih strokovnjakov na projektih, povezanih s tem obmoËjem. Nenazadnje se v zgornjekolpski in Ëabranski dolini odpira ae pred leti naËr­tovana skupna turistiËna cona Republike Hrva.ke in Slovenije, kar bo obmoËju, kljub zaradi obmejnega reaima zadnjih let izredno neprijazni prekinitvi stoletja prehodnih poti po dolini med obema draavama in narodoma, omogoËilo vsaj malo veËjo moanost turistiËnega razvoja. Aal pa bo prebivalstvo na tem delu Gorskega kotarja ostalo loËeno od slovenskih sosedov, enako kot slovensko od hrva.kega, vse do normalizacije prehoda meje v dolini pri Zamostu in ponovnega odprtja nekdanje glavne ceste po dolini. Prehod ima po sedmih stoletjih in veË, odkar so tu potekale trgovske poti med posameznimi pokrajinami obeh draav, le status maloobmejnega prehoda, kar poleg gospodar­skega razvoja moËno omejuje tudi prehod ljudi, aeljnih ogleda tega po naravi Ëudovitega dela njihove domovine. Most na nekdanji glavni cesti skozi dolino, pri Ga.parcih, pa je po stoletjih prehoden le za maloobmejni osebni promet. Kljub preprekam zberite voljo in pridite na obisk v .PalËavo .i.o« in njeno okolico. Dobrodo.li boste in ne bo vam aal, saj boste obiskali izredno lep in tudi etnolo.ko zanimiv ko.Ëek Hrva.ke in Slovenije. Datum prejema prispevka v uredni.tvo: 19. 12. 2005 Glasnik S.E.D. 45/4 2005 stran 133 SUMMARY THE AMERICAN ANTHRO­POLOGIST JOEL M. HAL­PERN AND THE SLOVENE ETHNOLOGY IN THE SIX­TIES OF THE 20th CEN­TURY In the article the author presents the encounters of the Ameri­can cultural anthropologist Joel M. Halpern and the Slovene ethnologists at the beginning of the sixties of the 20th century. Joel Martin Halpern (who was born in New York in 1929), is now prof. Emeritus of anthropology at the University of Mas­sachusetts in Amherst. He studied at the University of Michi­gan (B.A. in history in 1950) and in 1956 he did his Ph.D. in anthropology at the University of Columbia. There he started to teach anthropology in 1955 and continued it at the Univer­sity of California in Los Angeles, at the Brandeis University and at Harvard. Since 1967 till his retirement in 1992 Joel M. Halpern was a professor of anthropology at the University of Massachusetts in Amherst. Beside his pedagogical work at the universities mentioned, professor Halpern conducted numer­ous and extensive fieldwork research among the ethnic groups of Laos, Vietnam, India, Israel, Canada. In Europe he did the research in Sweden, in the Soviet Union, Bulgaria, Greece and especially in the former Yugoslavia. In the main part of the article the Halpern's extensive fieldwork documentation is presented, which he gathered in five decades (1949-2000) of his intensive fieldwork research, which was done by himself or together with his wife Barbara Kerewsky ‡ Halpern in the area of the Balkans and especially in the former Yugoslavia respectively. This documentation is available under the name .Joel Martin Halpern Collection« since 2000 in the Library of Congress, in the American Folklife Center as all the other Halpern's documentation. It was possible to research a large part of the material mentioned already before the year 2000 at the Centre for the Study of Balkan Societies and Cul­tures (at the Department for Southeast European History at the University of Graz), to which prof. Halpern donated the copies of his fieldwork material from the Balkans in the past years, as well as various books that refer to this area. Among this mate­rial one can find the material from Halpern's visits to Slovenia, especially the interviews, which he did in Yugoslavia from 1961 to 1962 (with the remarks about the method and some conclusions), the material and footnotes about Yugoslavia for the period from 1964 to 1978, the photos with the commentaries from Yugoslavia since 1953 on and numerous various records together with the unpub­lished works, CDs with the digitalized photos of the Yugoslav lands and people, who lively illustrate their life, customs, farming, homes, feast days etc. At the Department of Ethnology and Cultural Anthropology of the Faculty of Arts we received the copies of the material about Slovenia from Graz after the recommendation of Halp­ern, Ph.D., already in 2003. However, in 2005 we completed these (incomplete) materials in Amherst at the prof. Halpern's home where we worked three weeks. We completed the mate­rial with numerous missing interviews, additional material, his extensive research diaries which he wrote together with his wife on his travels and with the Halpern's photos of Slovenia from 1953 to 1995 etc. A donation of more than 400 books was added to the originals and the copies of the material, which was donated to the library of the Department of Ethnology and Cultural Anthropology. The author analyses this material and tries to evaluate its importance in comparison with the simultaneous Slovene (and Yugoslav and Central European) ethnological projects and endeavours. He pays special atten­tion to the analysis of the biggest part of the material, which prof. Halpern gathered in ŠenËur near Kranj and Gradenc near Žužemberg in the years 1961 and 1962, when he gathered extensive archival material together with his fellow fieldwork researchers (among them they were Andrej Triller, Roman Cej, Pavle »elik, Majda Rupar, Milica Varšek and Alenka Novak). His fellow fieldwork researchers conducted several hundred interviews. The material had an important role in the research practice of those days, several other Halpern's research initia­tives were important as well, beside his contacts with some Slovene ethnologists which continued up to now. The fact that several students included his material on Serbia, Croatia and Slovenia in their Ph.D. dissertations only confirms its impor­tance. Silvija SoviË used the material from ŠenËur in her Ph.D. dissertation, which she advocated in Essex in 2001 on the topic of family structures in the Slovene peasant communities in the 19th century. YUGOSLAV SOCIALISM AND ITS AFTERMATH AS VIEWED THROUGH THE LENS OF PERSONAL EXPERIENCES IN THE BALKANS 1953-2004 A brief summary of the personal intellectual history of J. Halpern. Included is extensive reference to his graduate training at Columbia University in New York City. In addition to his pri­mary specialization as a cultural-social anthropologist in the Department of Anthropology, he also participated in courses at the Russian Institute. There is reference to faculty members with whom he worked. Of particular interest are his studies with Professor Philip Mosely. In the late 1930s Mosely spent a year in the Balkans, especially Yugoslavia, studying the zadruga. While there he met the Serbian ethnologist Milenko Filipovic. In 1952 Filiipovic came to the U.S. on a fellowship and Halpern met him through Mosely and this is how he first came to Yugoslavia to do his doctoral dissertation work in Serbia in 1953-54. In anthropology his advisor was the late Conrad Arensberg, who is best know for his pioneering studies of the Irish peasantry as well as his general writings on com­munity studies and Europeanist anthropology, in addition to his work in other fields. In the conclusion of his essay the author details how he came to study the village of Sencur in 1962 and his continued work up to the present with Professor Joze Hudales. It should also be noted that Halpern has donated copies of his extensive collection of photographs of Slovenia to the Archives in the Department of Ethnology and Cultural Anthropology at the University Ljubljana as well as an extensive collection of books. Notable in this collection are the photographs from 1962 of the young ethnologist, Andrej Triller, who was killed in an automobile accident shortly after his initial work with Halpern. Finally, it should be noted that in addition to his research in Southeast Europe Halpern has done field work in Southeast Asia, especially the country of Laos and in_Alaska, the Cana­dian arctic as well as with ethnic groups in the U.S. Halpern was particularly aided by the Slovene researchers Professors Slavko Kremensek and Zdravko Mlinar. THE COLLECTION OF PROF. HALPERN IN THE DOCUMENTATION OF THE DEPARTMENT OF ETHNOLOGY AND CUL­TURAL ANTHROPOLOGY In the article the author presented various documentation materials, which were donated to the Documentation of the Department of Ethnology and Cultural Anthropology by the American professor of anthropology Joel M. Halpern. The documentation material mentioned was gathered during the time of the Halpern’s fieldwork in Slovenia in 1962 and refers to the chosen towns ©enËur near Kranj and Gradenc near Auaemberg in Suha krajina. Beside the rich and valuable pho­tographic material, it includes the interviews and the statistical data from 1754 to 1961, the demographic data, the records from the parish register (of deaths and births) and the data about the towns mentioned from the cadastral register from the period of the Austrian emperor Franz I. However, we can find prof. Halpern on his later visits in the photos, when he was on a study visit to Slovenia (1985 and 1994). Prof. Halpern donated the copies of this material to the Centre for the Study of Balkan Societies and Cultures in the University of Graz and to the American university libraries and archives respectively, which have their databases available on the internet. Glasnik S.E.D. 45/4 2005 stran 135 NAVODILA ZA OBLIKOVANJE IN ODDAJO PRISPEVKOV Glasnik SED je strokovnoznanstvena revija, ki objavlja izvirne znanstvene, strokovne in poljudne prispevke s podroËja etnologije, kulturne antropologije in sorodnih ved ter prispevke ljubiteljev etnolo.ke vede. Uredni.tvo Glasnika Slovenskega etnolo.kega dru.tva zato prosi vse dosedanje in prihodnje sodelavce, da pri oddaji svojih prispevkov upo.tevajo naslednje oblikovne standarde: 1. Prispevke oddajte v tipkopisu s priloaeno oznaËeno (ime in priimek avtorja, naslov prispevka) disketo na naslov uredni.tva Glasnika SED, Slovensko etnolo.ko dru.tvo, Metelkova 2, 1000 Ljubljana ali na elektronski naslov: sed-drustvo@sed-drustvo.si. oz. na naslova in elektronska naslova glavne ali odgovorne urednice: glavna urednica ‡ Valvasorjev raziskovalni center Kr.ko, Cesta kr.kih artev 23, 8270, valvasor1@siol.net oz. alenkack@volja.net ali odgovorna urednica ‡ Trai.ki muzej, Muzejska 11, 4290 TraiË, tita.porenta@guest.arnes.si. 2. Dolaina prispevkov za rubriki .Razglabljanja« in .Obzorja stroke ‡ strokovni prispevki« je omejena na eno avtorsko polo, to je .estnajst strani A4 raËunalni.ko napisanega besedila. PoroËila naj ne presegajo polovice avtorske pole, recenzije in ocene knjig, razstav ali filmov pa ne treh strani. 3. Prispevki naj bodo napisani z urejevalnikom besedil Word, z obiËajnim (enojnim) razmikom vrstic, v naboru znakov Times New Roman in v velikosti 12 pik. 4. Znanstveni in obseanej.i strokovni prispevki naj vsebujejo pov­zetek vsebine (najveË eno stran) in avtorski izvleËek (od 5 do 10 vrstic), vsi prispevki naj zaradi laaje korespondence vsebujejo podatke o avtorju (ime, priimek, izobrazba, strokovni oz. znan­stveni naziv oz. poklic, sluabeni ali domaËi naslov, elektronski naslov ter telefonsko .tevilko). 5. Vsi prispevki so razvr.Ëeni po veljavni Tipologiji dokumentov / del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS, objavljeni na spletni strani (http://home.izum.si/COBISS/bibliografije/Tipologija­21.11.2002.pdf). Tipologija za znanstvene in strokovne Ëlanke se doloËi iz predlogov avtorja, recenzenta in uredni.tva. 6. Fotografije, diapozitivi, skice in risbe (najveË tri na prispevek), ki jih po izidu posamezne .tevilke vrnemo, naj bodo priloaene v posebni kuverti, v elektronski obliki (po elektronski po.ti, na CD ali na disketi) pa poslane posebej (ne vstavljajte jih med besedilo), skenirane v formatu JPG v loËljivosti vsaj 300 dpi. V besedilu naj bodo ustrezno oznaËene in podnaslovljene (naslov fotografije, avtor in datum nastanka). Za objavo fotografij iz drugih knjig in revij morate priloaiti pisno dovoljenje zaloanika. 7. Za vsebino prispevkov odgovarjajo avtorji, vse prispevke recen­zira uredni.ki odbor ali zunanji recenzenti anonimno. Recenzije se hranijo v arhivu SED. 8. Prispevki se naËeloma objavljajo v slovenskem jeziku. Za lektor­iranje in prevode povzetkov in izvleËkov v angle.ki jezik poskrbi uredni.tvo. 9. Navajanje virov in literature mora biti v skladu z naslednjimi navodili: NAVODILO ZA NAVAJANJE REFERENC MED BESEDILOM: (Priimek leto izida, stran) primer ‡ (MakaroviË 1995, 14) NAVODILO ZA PISANJE SEZNAMA VIROV IN LITERATURE: Posameznih navedb ne .tevilËimo, med njimi ne pustimo razmaka. LoËeno navedemo arhivske in ustne vire, literaturo, nato elektronske vire. V teh sklopih je treba gradivo navajati po abecednem vrstnem redu. Samostojne publikacije: PRIIMEK, Ime leto izida: Naslov. Kraj izida, Zaloaba, strani. primer ‡ MAKAROVI», Gorazd 1995: Slovenci in Ëas. Ljubljana, Krtina, 445 str. PeriodiËne publikacije: PRIIMEK, Ime leto izida: Naslov. V: Ime publikacije let., .t. Kraj izida, strani. primer ‡ TOMAAI», Tanja 2001: Starim inventarnim knjigam v spomin. V: Argo let. 44, .t. 2. Ljubljana, 86‡89. Zborniki: PRIIMEK, Ime leto izida: Naslov. V: Ime Priimek (ur.), Naslov. Kraj izida, Zaloaba, strani. primer ‡ BRUMEN, Borut 2001: Umi.ljena tradicija .dobrih starih Ëasov«. V: Zmago ©mitek in Borut Brumen (ur.), Zemljevidi Ëasa. Ljubljana, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, Filozof­ska fakulteta, 193‡207. Arhivski viri: Ime in signatura arhivskega fonda, Ime arhiva, arhivska enota, ime in / ali signatura ali paginacija dokumenta. Posamezne enote citata naj bodo loËene z vejicami. primer ‡ AS 730 ‡ Arhiv Republike Slovenije, Fond Gospostvo Dol, fasc. 43, pg. 1332. Elektronski viri: Naslov spletne strani, datum. primer ‡ http://www.sed-drustvo.si., 7. 12. 2004. NAVODILO ZA NAVAJANJE REFERENC V OPOMBAH: Samostojne publikacije: Ime Priimek, Naslov. Kraj izida leto izida, Zaloaba, stran. primer ‡ Gorazd MakaroviË, Slovenci in Ëas. Ljubljana 1995, Krtina, 14. PeriodiËne publikacije: Ime Priimek, Naslov. V: Ime publikacije let., .t. Kraj izida leto izida, strani. primer ‡ Tanja TomaaiË, Starim inventarnim knjigam v spomin. V: Argo let. 44, .t. 2. Ljubljana 2001, 86‡89. Zborniki: Ime Priimek, Naslov. V: Ime Priimek (ur.), Naslov. Kraj izida leto izida, Zaloaba, strani. primer ‡ Borut Brumen, Umi.ljena tradicija .dobrih strah Ëasov«. V: Zmago ©mitek in Borut Brumen (ur.), Zemljevidi Ëasa. Ljubljana 2001, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, Filozofska fakulteta, 193‡207. Arhivski viri: Ime arhiva, ime in signatura arhivskega fonda, arhivska enota, ime in / ali signatura ali paginacija dokumenta. Posamezne enote citata naj bodo loËene z vejicami. primer ‡ Arhiv Republike Slovenije, AS 730, Gospostvo Dol, fasc. 43, pg. 1332 (Pismo 3. 8. 1788). Elektronski viri: Naslov Ëlanka, naslov spletne strani, datum. primer ‡ Vabilo na posvet Etnolo.ka dedi.Ëina in kulturna podoba .tajerskih Slovencev, http://www.sed-drustvo.si, 7. 12. 2004. Na koncu prispevka morajo biti v poglavju .Viri in literatura« sis-Uredni.tvo si pridrauje pravico, da prispevkov, ki ne ustrezajo tematiËno navedeni vsi viri in literatura, ki so navedeni v opombah. uredni.kemu programu in navodilom, ne objavi. BARTULOVI» Alenka, univ. dipl. etnol. in kult. antropol., Poklukarjeva 14, Sl ‡ 1000 Ljubljana. Elektronski naslov: alenka_bart@hotmail.com »EBULJ SAJKO dr. Breda, univ. dipl. etnol., znanstvena svetnica, predstojnica Centra za predstavitvene dejavnosti ZRC SAZU, Novi trg 2, Sl ‡ 1000 Ljubljana. Elektronski naslov: cebulj@zrc-sazu.si »ELIK mag. Pavle, profesor sociologije, nekdanji poveljnik Slovenske policije v pokoju, Tbilisijska ulica 54, Sl ‡ 1000 Ljubljana. Elektronski naslov: ziga.celik@moj.net »EPLAK MENCIN Ralf, univ. dipl. etnol. in psihol., muzejski svetovalec, Slovenski etnografski muzej, Metelkova 2, Sl ‡ 1000 Ljubljana. Elektronski naslov: ralf.ceplak@guest.arnes.si »ERNELI» KRO©ELJ Alenka, prof. umetn. zgod. in univ. dipl. etnol. in kult. antropol., raziskovalka, Valvasorjev razisko­ valni center Kr.ko, Cesta kr.kih artev 23, Sl ‡ 8270 Kr.ko. Elektronski naslov: valvasor1@siol.net GOVEDNIK Simona, absolventka OEiKA, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Fara 15, SI ‡ 1385 Nova vas. Elektronski naslov: simona.govednik@gmail.com GRUBER dr. Siegfried, raziskovalec, Karl-Franzens-Universität Graz, Centre for Southeast European History, Mozartgasse 3, A ‡ 8010 Graz. Elektronski naslov:gruber@gewi.uni-graz.at HALPERN prof. dr. Joel Martin, profesor v pokoju, Department of Anthropology, University of Massachusetts, Amherst, MA 01002 HUDALES dr. Joae, univ. dipl. etnol. in zgod., asistent za podroËje etnologije na OEiKA, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Jerihova 22, Sl ‡ 3320 Velenje. Elektronski naslov: joze.hudales@guest.arnes.si HUDELJA Mihaela, univ. dipl. etnol. in prof. sociol., dokumentalistka, OEiKA, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Zaveti.ka 5, Sl ‡ 1000 Ljubljana. Elektronski naslov: mihaela.hudelja@ff.uni-lj.si ILICH Iztok, urednik pri DZS, publicist in prevajalec, Trebinjska 11, Sl ‡ 1000 Ljubljana. Elektronski naslov: iztok.ilich@amis.net KAJBA Suzana, .tudentka 4. letnika OEiKA, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Golobinjek ob Sotli 16a, SI ‡ 3254 PodËetrtek. Elektronski naslov: suzana.kajba@gmail.com KODER Joaica, uËiteljica slov. in srbohrv. jezika v pokoju, Slap 28, Sl ‡ 4290 TraiË KREMEN©EK prof. dr. Slavko, univ. dipl. etnol. in univ. dipl. zgod., redni profesor na OEiKA v pokoju, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Trubarjeva 61, Sl ‡ 1000 Ljubljana KRIANAR doc. dr. Na.ko, univ. dipl. etnolog in arheolog, znanstveni sodelavec ISN ZRC SAZU, Novi trg 2, Sl ‡ 1000 Ljubljana. Elektronski naslov: nasko@zrc-sazu.si MATI»ETOV dr. Milko, filolog in folklorist, znanstveni svetnik in predstojnik ISN SAZU v pokoju, Langusova 19, Sl ‡ 1000 Ljubljana MLINAR prof. dr. Zdravko, akademik, profesor v pokoju. Elektronski naslov: zdravko.mlinar@fdv.uni-lj.si MUNDA HIRNÖK dr. Katalin, univ. dipl. etnol., znanstvena sodelavka na In.titutu za narodnostna vpra.anja, ErjavËeva 26, Sl ‡ 1000 Ljubljana. Elektronski naslov: katalin.hirnok@inv.si MUR©I» dr. Rajko, univ. dipl. kult. antropol., izredni prof. in predstojnik OEiKA, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Zaveti.ka 5, Sl ‡ 1000 Ljubljana. Elektronski naslov: rajko.mursic@guest.arnes.si PODJED Dan, univ. dipl. etnol. in kult. antropo., asistent / raziskovalec na OEiKA, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Zaveti.ka 5, SI ‡ 1000 Ljubljana. Elektronski naslov: dan.podjed@volja.net Glasnik S.E.D. 45/4 2005 stran 137 SODELAVCI TE ©TEVILKE PORENTA Tita, prof. zgod. in univ. dipl. etnol., vi.ja kustodinja, Trai.ki muzej, Muzejska 11, Sl ‡ 4290 TraiË. Elektronski naslov: tita.porenta@guest.arnes.si RA»I» SIMON»I» Mojca, dipl. etnol. in soc., bibliotekarka, Slovenski etnografski muzej, Metelkova 2, Sl ‡ 1000 Ljubljana. Elektronski naslov: mojca.racic@guest.arnes.si RAMOV© Adela, absolventka OEiKA, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Krtina 22, Sl ‡ 1233 Dob. Elektronski naslov: adela_ramovs@yahoo.com RAM©AK doc. dr. Mojca, znanstvena sodelavka, Zavod Center za biografske raziskave (CBR), Metelkova 2, Sl ‡ 1000 Ljubljana. Elektronski naslov: mojca.ramsak@guest.arnes.si RAVNIK doc. dr. Mojca, univ. dipl. etnol. in umetn. zgod., vi.ja znanstvena sodelavka, ISN ZRC SAZU, Novi trg 2, Sl ‡ 1000 Ljubljana. Elektronski naslov: mojcara@zrc-sazu.si ROGELJ ©KAFAR Bojana, univ. dipl. etnol. in umetn. zgod., direktorica Slovenskega etnografskega muzeja in kustodinja, Slovenski etnografski muzej, Metelkova 2, Sl ‡ 1000 Ljubljana. Elektronski naslov: bojana.rogelj@etno-muzej.si ROAENBERGAR ©EGA mag. Tanja, univ. dipl. etnol. in soc., svetovalka na Ministrstvu za kulturo, Maistrova 10, Sl ‡ 1000 Ljubljana, Elektronski naslov: tanja.rozenbergar@guestarnes.si RUPAR FISTER Majda, univ. dipl. etnol., bibliotekarka na SAZU v pokoju, Na Jami 5, Sl ‡ 1000 Ljubljana. Elektronski naslov: majda.fister@volja.net.si SKRT mag. Darja, univ. dipl. etnol. in zgod., muzejska svetovalka, Gori.ki muzej ‡ Grad Kromberk, Grajska 1, Sl ‡ 5000 Nova Gorica. Elektronski naslov: darja.skrt@email.si SLAVEC GRADI©NIK doc. dr. Ingrid, univ. dipl. etnol., znanstvena sodelavka, ISN ZRC SAZU, Novi trg 2, Sl ‡ 1000 Ljubljana. Elektronski naslov: ingrid.slavec@guest.arnes.si SLIVNIK PAVLIN Zora, univ. dipl. etnol. in prof. slov. jezika s knjiaevnostjo. RojËeva 18, Sl ‡ 1000 Ljubljana. Elektronski naslov: sed-drustvo@sed-drustvo.si SMOLE mag. Marko, univ. dipl. ina. elektr., StaneaiËe 34b, Sl ‡ 1210 Ljubljana - ©entvid. Elektronski naslov: marko.smole@ibe.si STRNAD Nastja, .tudentka 4. letnika OEiKA, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Groharjevo nas. 3, SI ‡ 4220 ©kofja Loka. Elektronski naslov: nastjastrnad@yahoo.com TOMAAI» Tanja, prof. umetn. zgod. in univ. dipl. etnol., muzejska svetovalka v pokoju, Celov.ka 136, Sl ‡ 1000 Ljubljana. Elektronki naslov: tanja.tomazic@senior.cezarus.si VISO»NIK Nata.a, univ. dipl. etnol in kult. antrop. in japonologinja, mlada raziskovalka na OEiKA, Filozofska fakulteta v Ljubljani, HoËko Pohorje 79, Sl ‡ 2311 HoËe. Elektronski naslov: visnatasa@email.si ZIDAR Aleksandra, absolventka OEiKA, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Kaseze 26, SI ‡ 3301 PetrovËe, Elektronski naslov: sandra.zidar@siol.net ABONTAR Damjana, univ. dipl. etnol. in prof. umetn. zgod., bibliotekarka na OEiKA, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Dolenjska 79, Sl ‡ 1000 Ljubljana. Elektronski naslov: damjana.zbontar@ff.uni-lj.si Gradenc 1962. Foto: Andrej Triler Glasnik S.E.D. 45/4 2005 stran 139 ETNOMANIJA ŠenËur. Foto: Andrej Triler, 1962 ŠenËur. Foto: Andrej Triler, 1962 ŠenËur. Foto: Majda Rupar Fister, 1962 ŠenËur. Foto: Andrej Triler, 1962 ŠenËur. Foto: Andrej Triler, 1962 ŠenËur. Foto: Andrej Triler, 1962 Študenti s prof. Hudalesom na terenskih vajah v Študentka na terenskem delu v Gradencu. Foto: ŠenËurju. Foto: Tina Kene, marec 2005 Katarina ŠËepanoviË, marec 2005 Joel M. Halpern, maj 2004. Izrez iz filma avtorice Vesne MoliËnik. Dr. Joae Hudales pri prof. Joelu M. Halpernu v Amherstu, V delovnem kabinetu prof. Halperna pri raËunalniški obde-Massachusetts, ZDA. Foto: Mateja MurkoviË, 12. 7. 2005 lavi slovenskega gradiva v Armherstu. Foto: Jože Hudales, julij 2005