Izhaja
«zah mesa« enkrat.
Uredništvo In uprav» nIStvo Je v Selenbur« govl ulici 5|l.
Oglase se raiuna po posebnem ceniku.
Tiska tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljani.
Odgovorni uredniki Ivan Petkoviek.
Glasilo Pokrajinske zveze društev hššnlh posestnikov za Slovenijo v Ljubljani.
Štev. 1.
Ljubljana, 20. januarja 1922.
Leto II.
Ntil protestni shodi.
(Nadaljevanje.)
(bi. 4. điHt-mbra 1921 se- je nadalje vršil še protestni shod društva hišnih posestnikov /a Maribor in okolico, ki je bil sijajno obiskan in s tem pokazal stanovsko zavednost hišnih posestnikov v tem mestu. Shod je otvoril načelnikov namestnik g. Murko z pozdravom vseh navzočih. Za tem je razpravljal društveni načelnik, stavbenik Glaser o nameravanem podaljšanju stanovanjske uredbe za 6 let. Pri tem je izvajal, da je stanovanjsko vprašanje eminentno socijalnega pomena in da zahteva pozornosti države, kakor tudi hišnih posestnikov in najemnikov. Je to socijalna zahteva, katerim se morajo umakniti vsi strankarski interesi. Stanovanjska beda pa se bode odpravila samo z zidanjem novih stanovanj in k temu mora pomagati vsekakor ludi država, šele v lastnem domu čuti človek, ki je po dnevi pri delu samo član velikega gospodarskega mehanizma, svoje pravo človeško življenje, in naj bo to stanovanje še tako malo in skromno. Če pa država podpira stavbeno gibanje, stem dviga vse gospo-darsko življenje. Če pa bodo take stanovanjske naredbe še obstojale, se bode stem oviral vsak napredek pri obrti in inndustriji. Dalje je predvsem zahteval likvidacijo stanovanjskih uradov, ki delajo samo prepire med hišnimi gospodarji in najemniki, odpravo glob za hišne posestnike, ter se izrekel proti nameravani upe-Ijavi hišnega katastra, s čemur bi se razmere samo poostrile in ničesar ne doseglo. Opravičeno je dalje predlagal, da občina, erar, banke, južna železnica itd. zidajo stanovanja za svoje uslužbence. Gospa Clarizzi je slikala kake težave ji je delal stanovanjski urad pri dodelitvi stvanovanja. Nato je občinski svetnik gospod Žebot opisoval stanovanjske razmere v Mariboru in povdarjal, da bo stanovanjska beda šele takrat odpravljena, če bo država sama pričela z zidanjem na svoje urade. Predlagal je tudi, da bi se vojašnice, ki niso v uporabi, preuredile za stanovanja. Načelnik društva hišnih posestnikov v Studencih, g. Ullrich je kritikova! žalostno dejstvo, ki jih izvajajo najemniki nad hišnimi posestniki ter zahteval spremembo stanovanjske uredbe v tem smislu. Predlagal je tudi, da se doklade prevale na najemnike, ker jih hišni posestniki sami ne morejo več plačevati. Ing. Heiser je zahteval, tla hišni posestniki stanovanja
sami oddajajo in da se najemnina uredi draginji primerno. Odpraviti je tudi treba, da bi najemniki oddajali stanovanja, in to celo proti visokim odškodninam, v podnajem. Ko je nato govorilo še več navzočih o stanovanjskih razmerah, se je jednoglasno sklenilo, da se društveni odbor pooblasti, sestaviti primerno resolucijo in jo odposlati pristojnim ministrstvom, Pokrajinski upravi v Ljubljani, radikalnemu, demokratskemu, jugoslovanskemu, muslimanskemu, zeinljzoradničkemu ter samostojne kmetske stranke klubu. Načelnik Glaser je nato zaključil vrlo vspeio protestno zborovanje. Sprejeta resolucija se glasi:
Dne 4. decembra 1921 v Mariboru zbrani lastniki hiš iz Maribora in okolice ugovarjajo odločno proti pdaljšanju stanovanjske uredbe z dne 21. maja 1921, štev. 202 U. 1. in izdaji vsakege novega zakona v istem zmislu.
Kavnopravnost dižavljanov, ustavno zajamčena nedotakljivost lastnine, razvoj obrta in trgovine, ki ne najdeta več po-trebnili prostorov, razvoj celega narodnega gospodarstva zahtevajo, da se enkrat za vselej odpravi komunizem, ki se je do sedaj izvajal samo proti lastnikom hiš, temu je najbolj konservativnemu in zanesljivemu življu države.
Hišni posestniki zahtevajo soglasno, da začne tudi država graditi uradne prostore in stanovanja za svoje uslužbence in da stori vse, da se oživi stavbena podjetnost, upliva predvsem na južno železnico in druga velika podjetja, da gradijo stanovanja za svoje uslužbenec.
Samo ta pot pelje iz močvirja, v ktero so nas spravile razne stanovanjske uredbe, ki so koncem vojne zgubile vsako upravičenost. Ob enem odgovarjajo proti vsakemu povišanju bremen, ki zadenejo hišne gospodarje.
Dne 7. decembra 1921 se je vršil zvečer ob 8. uri v revslavracijskih prostorih pri »Pošti« prav dobro obiskan protestni shod društva hišnih posestnikov v Celju, kateremu je predsedoval društveni načelnik g. Volavšek, kot referent pa je poročal predsednik Zveze g. Ivan Frelih iz Ljubljane, ki je v obširnem govoru slikal vse boje proti nameravani stanovanjski uredbi ter pojasnil vse točke novega stanovanjskega zakona, kakor ga je predložila vlada, obrazložil pa tudi, kako je hotel demokratski klub ta zakon za hišne posestnike še poslabšati. Razpravljal je tudi o potrebi organizacije hišnih posestnikov
v celi državi, h kateri naj bi se skušalo pridobiti tudi zemljiške posestnike, ki imajo jednak interes, da varujejo svojo lastnino. Oglasilo se je tudi več drugih govornikov, ki so energično zahtevali odpravo stanovanjskih uredb ter kritikovali postopanje stanovanjskih oblasti. Vsi pa so bili trdno uverjeni, da le z močno organizacijo in z delom v društvih zamoremo doseči svoje pravice in stanovske koristi. Z navdušenjem so se izrekli za skupni nastop z zemljiškimi posestniki. Zborovanje, ki je bilo mestoma zelo živahno, je trajalo skoro 3 ure. Zborovalci so se razšli z zavestjo, da je treba nadalje delati po začrtani poti. Predlagane resolucije pa so bile sprejete jednoglasno ter z največjim odobravanjem. Drugi dan dne 8. decembra pa se je vršil protestni shod hišnih posestnikov v Kranju, na katerem je zopet poročal o nameravanem nasilju g. Freliha iz Ljubljane. Tudi v Kranju so se jednoglasno odobrile predlagane resolucije ter poslale na pristojna mesta. Protestiralo se je tudi proti povišanju direktnih davkov, posebno hišno najemniškega davka. Na shodu v Kranju se je pokazalo, da bode treba pri stanovskih in gospodarskih organizacijah iztrebiti politično pripadnost, ki se bode morala končno podrediti stanovski zavesti. Povsod bo treba delati nato, da je v prvi vrsti upoštevati stanovske in gospodarske koristi in morajo pri tem odpasti vsaki politični oziri. Kritikovati se sme vsakogar, ki se ne kaže dovelj zavednega stanovskega tovariša in ravno tako tudi one odgovorne činitelje, ki bi se ne ozirali na opravičene zahteve davkoplačevalcev in dobrih državljanov.
(Dalje prih.)
Pravilnik.
(Konec.)
Stanovanska oblastva morajo pokrajinski upravi (oddelku za socialno skrbstvo) v Ljubljani četrtletno podajati izkaze o odmerjenih pristojbinah.
Te pristojbine naj služijo za poravnavo upravnih stroškov stanovanskih obla-stev, kakor bo določala pokrajinska uprava v Ljubljani. Presežki se bodo dovajali fondu za gradnjo malih stanovanj, ko bo ustanovljen.
II. Stanovansko oblastvo II. stopnje, a) Sedež, sestava in pristojnost.
§ 37. Pokrajinski upravi (oddelku za socialno skrbstvo) v Ljubljani kot stano-
vanskemu oblastvu II. stopnje pristoje, upravne funkcije stanovanskim oblastvom
I.	stopnje nadrejenega urada.
Reševanje pritožb, naperjenih zoper odloke stanovanskih oblastev I. stopnje (§ 39.), je brez izjeme pridržano stano-vanskemu senatu pri odelku za socialno skrbstvo (§ 38.).
Ako stanovansko oblastvo II. stopnje ne sodi kot senat o pritožbah, ne sme stanovanjskim oblastvom I. stop. dajati drugačnih navodil nego čisto administrativnih, ne sme sistirati njih izvršb ter se sämo ne bdvi z izvrševanjem stanovanskih odlokov.
Stanovansko oblastvo II. stopnje odloča končnov^ljavno; zoper njegov odlok ni pravnega leka.
§ 38. Stanovanski senat pri oddelku za socialno skrbstvo v Ljubljani posluje v zboru treh članov. Stalnega predsednika, ki ga po potrebi zastopa po činu najstarejši izmed imenovanih članov, in potrebno Število članov senata imenuje za dobo poslovnega leta pokrajinski namestnik izmed konceptnih uradnikov pokrajinske uprave ali tudi sporazumno s predsedništvom višjega deželnega sodišča ljubljanskega izmed sodnikov v Sloveniji ali končno sporazumno z delegatom ministrstva financ v Ljubljani izmed finančnih konceptnih uradnikov.
Stanovanski senat je' v reševanju poverjenih poslov samostojen in nezavisen.
§ 39. Zoper odloke stanovanskega ob-lastva 1. stopnje je dopustna pritožba na stanovanjsko oblastvo II. stopnje:
1 pri določanju najemnine in zlasti v vseh primerih povišbe (§ 3.);
2.	zoper zavrnilen odlok stanovanskega oblastva v zmislu člena 12. uredbe;
3.	zoper odlok po členu 14., točki 1., in zoper dovolilo stanovanskega oblastva v zmislu člena 12. uredbe;
4.	ob dodelitvi v zmislu členov 21., 22. in 23. uredbe;
5.	v primerih členov 24. in 25. uredbe;
6.	zoper izrejv in odmero kazni v zmislu člena 30. uredbe.
Pritožba, ki ima, izvzemši točko 4. tega paragrafa, odložilno moč, se mora vložiti pismeno pri stanovanskem oblastvu I. stopnje v treh dneh po vročbi odloka. Ako pride pritožba po pošti, mora urad ugotoviti dan oddaje ter spisu priložiti omot s poštnim žigom. Dan oddaje na pošto se smatra za dan dohoda pri stanovanskem oblastvu.
§ 40. V primerih, navedenih v § 39. pod točkami 1. do 4., sme nezadovoljna stranka v roku treh dni po vročbi odloka pismeno javiti svojo opozoritev pri stano-čitev II. stopnji, rešiti brez vsakih nadalj-lastvo pa sme, ako spozna opozoritev za upravičeno, odlok ukiniti ali izpremeniti. Inače mora opozoritev smatrati za pritožbo po § 39. ter jo predložiti stanovanske-mu oblastvu II. stopnja po predpisih § 41.
b) Postopek II. instance.
§ 41. Stanovanska oblastva I. stopnje morajo pritožbene spise opremiti s pojasnili, potrdili, uradnimi ugotovitvami, zapisniki s strankami in z zapisniki razprav ta-
ko, da je mogoče stvar, predloženo v odločitev II. stopnji, rešiti bre zv sakih nadalj-nih poizvedb in naknadnih pojasnil; tudi morajo najkesneje v 14 dneh, ko se je pritožba vložila pri pristojnem stanovanskem oblastvu, predložiti pritožbene spise sta-novanskemu oblastvu II. stopnje. Istotako mora stnovansko oblastvo I. stopnje izvesti dokaze, ponujene v pritožbi, ako služijo pojasnjevanju stvari, ter izveden« dokaze predložiti s spisi vred.
Predsednik stanovanskega senata sme odrediti potrebne popolnitve, ki jih mora izvršiti stanovansko oblastvo I. stopnje. V takem primeru mora oblastvo poslovati brzo ter popolnjene spise predložiti nemudoma.
§ 42. Pri pokrajinski upravi (oddelku za socialno skrbstvo) v Ljubljani posluje poseben stanovanski odsek s potrebnim številom konceptnega in pisarniškega osebja. Referent tega odseka mora došle pritožbe najkesneje 24 ur po njih dohodu predlagati predsedniku stanovanskega sonata. Predsednik določa seje, vabi člane senata po vrstnem redu ter porazdeljuje došle pritožbe mednje kot poročevalce.
Seje so tajne.
O vsaki seji je sestaviti v sejni knjigi, ki jo hrani predsednik, zapisnik, v ka terem je navesti imena članov senata in zapisnikarja, čas in kraj seje, sejne zaključke in razloge onega člana, ki je ostal v manjšini.
Senat sklepa z večino glasov. Poročevalec odda svoj glas prvi, predsednik pa svojega poslednji. Mimo tega glasujejo po činu starejš ičlani senata pred mlajšimi. Noben član se ne sme zdržati glasovanja o vprašanju, o katerem je sklepati; to velja zlasti tudi, ako je pri glasovanju o kateremkoli predhodnem vprašanju ostal v manjšini.
§ 43. Senatnih sej se mora ko» zapisnikar udeleževati eden Izmed konceptnih uradnikov stanovanskega odseka. Njegova naloga je, da izdeluje odloke dotične seje najkesneje v 48 urah. Izvirnik odloka, podpisan po predsedniku, ostane v aktu stanovanskega oblastva II. stopnje, odpravki in spisi pa se morajo najkesneje tretji dan po seji odpraviti stanovanskemu obla-stvn, ki je predložilo pritožbene spise.
Pisarna stanovanskega oblastva II. stopnje mora obavljati posle kar najmar-1 ji veje.
C. KONČNA DOLOČILA
§ 44. Z dnem razglasitve stopi v moč ta pravilnik namesto pravilnika deželne vlade za Slovenijo z dne 6. julija 1921., kf je bil objavljen pod št. 210 in 243 Ur. 1.
V Ljubljani, dne 17. oktob. 1921.
Pokrajinska «prava za Slovenijo.
Oddelek za socialno skrbstvo.
Pokrajinski namestnik: Ivan Hribar, s. v.
Pritožbe nagih (lanov.
Kričeč slučaj.
Po prevratu sem kupil hišo od Nemca, ki se je preselil v Nemško Avstrijo. Stanoval sem takrat v hiši, ki je last Posojilnice, pri kateri sem opravljal službo tajnika. Ker je v moji hiši pekarija, trafika in prodajalna, se je oglasilo h krati več najemnikov, med njimi tudi pekovski pomočnik, takrat reven mož, kateremu sem dal hišo v najem. Najemnv dobo sva določila na eno leto. Medtem se je vse podražilo in tudi davki so rastli. Najemnina je komaj zadostovala za davke, popravila pa sem moral kriti iz lastnega. V očigled temu sem sklenil, da odpovem najemniku in se preselim v svojo hišo, se pečam s trafiko in prodajalno, tako lažje preživim sebe, ženo in 4 otroke. Mojemu najemniku se je pekarija tako izborno obnesla, da mi je že proti koncu prvega leta obljubil par stoti-soč kron za hišo, trdeč, da ima denar ves pri roki. V smislu najine pogobde sem najemniku odpovedal hišo s pekarijo in inventarjem vred na tri mesece. Najemnik pa me je nato naprosil, naj še nekaj mesecev počakam, da si on kupi oziroma v najem dobi kako drugo pekarijo. Bila je zima in ravnal sem kot človek, čakal sem. Ko minejo mesci in se najemnik niti ne zmeni za izselitev, ga nekoč opomnim, kaj misli s prelitvijo. Odgovori mi, da je pri obrti treba vsaj večmesečne sodne odpovedi. Odpovem mu torej sodno na tri me sece. Kaj pa sedaj? Sodnik razpiše sicer pravočasno obravnavo, razsodbe pa ne iz da. Preidejo meseci in meseci, a razsodbe še vedno ni. Vložim pritožbo in zahtevam razsodbo. Dobim jo po preteku 5 mesecev glasečo se, da sem tožbo izgubil, ker se je najem na eno leto molče podaljšal, ko nisem najemnika pravočasno izrinil iz hiše. Vložim priziv. Okrožno sodišče pa potrdi izrek p n/ega sodišča s pristavkom, da moram tri mesece pred potekom drugega leta vnovič odpovedati. V navedenem roku odpovem sodno drugič. Prvo sodišče izda razsodbo šele na mojo pritožbo. Meni prizna stanovanje, mojemu najemniku pa trgovski lokal, pekarijo in ves inventar. Z najemnikom sva oba vložila priziv, ker sva eden kot drugi zahtevala za sebe vse prostore v hiši me pa samo nekatere. Prizivno sodišče je ugodilo mojemu najemniku. Meni pa namignilo, da če se že hočem preseliti v lastno hišo, to lahko storim, moram si pač prana red iti prazne prostore za stanovanje. Prazni so bili takrat hlevi in jaz bi se naj po mnenju prizivnega sodišča prenaredil hleve v stanovanje. Prizivno sodišče je nadalje zastopalo stališče, da ne obstoja potreba preselitve v lastno hišo, češ, da sem sam kriv, ako zapustim službo in s tem izgubim stanovanje. Vložil sem priziv na stol sedmorice v Zagrebu, katero sodišče pa je reklo, da nisem dokazal, da rabim hišo za sebe in svoje otroke, vsled česar mora potrditi izrek prve instance. To je prvi del epizode, še lepši je drugi:
Na naštet »Pokrajinske zveze društev hišnih posestnikov« sem se obrnil z vlogo na poverjeništvo za socijalno skrb v Ljubljani, celo zadevo opisal in proeil, da se
mi nakaze stanovanje v lastni hiši. Moj najemnik si je v tem času kupil lastno hišo v kraju, kjer stanuje. Predlagal sem, da se najemniku nakaže stanovanje v lastni hiši in meni pa v moji. Temu predlogu je poverjeništvo ugodilo. 2e meseca aprila bi se naj preselitev izvršila. Ukrep poverjeništva se je dostavil preko občine mojemu najemniku, ki pa mi je dal razumeti, da je za njega merodajno sodišče, ne pa poverjeništvo. Nasprotno sem jaz zastopal stališče, da je kompetentno poverjeništvo, odkar ima najemnik lastno hišo. Občinski predstojnik (gerent) mi je naročil, da se preselim 1. aprila v svojo hišo. Par dni pred 1. aprilom sem imel opravka pri sodišču radi določitve najemnine. Najemnik mi namreč ni hotel plačevati zvišane najemnine, vsled česar sem se obmil na takrat kompetentno sodišče. Najemnika jo zastopal pravni pooblaščenec, ki je sodniku predložil ukrep poverjeništva za izselitev mojega najemnika. Oba sta me pregovorila, da umaknem moj predlog za zvišanje, češ, da se ne izplača, ker se najemnik s 1. aprilom itak izseli. Nato sem predlog umaknil. To navedem v dokaz, da je bil sodnik v zadevi dobro informiran, ker se moj najemnik 1. aprila ni hotel izseliti, šel sem v spremstvu občinskih mož v svojo hišo in zahteval izselitev oz. predajo prostorov. Najemnik je po navodilu drugih zaklenil vse prostore izven prodajalne in je šel od doma. Ko stojim z drugimi možmi v prodajalni, pride najemnik s svojim pravnim zastopnikom, ki mi pove oz. naznani, da izselitev ni dopustna, ker župan ni ravnal natančno po ukrepu poverjeništva in ni izrekel zaplembe stanovanja, kakor bi bil to moral storiti. Najemnikov zastopnik se je obrnil telefonično na okrajnega glavarja, ki je ukrenil, da se naj z izselitvijo počaka. Na mojo intervencijo je na-glašal okrajni glavar, da se naj moj najemnik preseli v moje stanovanje. Tega pa najemnik ni maral storiti in tako je ostalo vse pri starem. Pač pa so se pojavile posledice. Najemnik je vložil proti meni ovadbo zaradi javnega nasilstva In motenja posesti.
Radi zločina javnega nasilstva sem bil v preiskavi nad 7 mesecev, torej radi tega, ker sem ravnal po nalogu vlade in občine. Izšla je nova stanovanjska naredba. Obrnil sem se z vlogo na stanovanjsko ob-tastvo in prosil, da se mi nakaže stanovanje v lastni hiši. Pozabiti ne smem, da sem pred izidom nove naredbe mojemu najemniku izvensodno na tri mesece odpovedal. Njegova hiša je bila prazna in jaz sem hotel svojo hišo v letnem času popravljati. Obravnava se je vršila 7. julija, ker je najemnik vložil ugovor in sodnik je izdal razsodbo dne 12. oktobra 1921. Zavrnil •ne je. Po neštetih potih in prošnjah je stanovanjska oblast izdala sklep, da se mora moj najemnik izseliti. Mož je vložil priziv in stanovanjski senat v Ljubljani je prizivu v moje največje iznenađenje po preteku več mesecev ugodil. in tako sem zopet tam, kjer sem bil nekdaj. Omenim še samo, da sem v zadevi storil nešteto korakov. Koliko stroškov me je stala vožnja v Ljubljano in kolikokrat sem se vozil v P.
Kje so še visoki sodni stroški? S hišo imam že skoro več stroškov kot je vredna. In še to: S pridnostjo žuljevih rok sem si pridelal toliko, da sem si kupil hišo. Moj najemnik pa ni imel poprej ničesar. Šele v moji hiši pri mali najemnini in mojem inventarju si je pridobil premoženje v dveh letih, jaz pa sem stradal. Jaz v svojo hišo ne morem in ne smem. Moj najemnik pa ima svojo hišo prazno in povrh še mojo. On si svojo hišo popravlja kakor hoče, na moji grozi zrušiti se stena, ne smem pa v njo, da bi jo popravil. Tudi najemnine po novi naredbi najemnik ne mara plačevati. Oblast £>a najemnine ne določi, čeravno sem že meseca julija prosil za določitev. Najemnik se mi lahko v obraz smeje, ker ne plačuje nič stanarine. Samo še to vprašam: Zakaj se izdajajo naredbe in za kate-ega imamo oblasti, ko hišni posestniki nikjer ne dobimo svojih pravic in zaščite. Rokopis naj se pošteno korigira, predno
R.
Vprašanja In odgovori.
Odgovor na vprašanje g. K. B. v Rožni dolini. Ker ste hišo zgradili 1. 1920, smete stanarino poljubno povišati in ravno tako najemniku stanovanje v določenem roku odpovedati, ker so vse nove zgradbe, ki so se pričele graditi po 1. novembru 1918. po Členu 12. stanovanjske uredbe z dne. 21. maja 1921, štev. 202, »Uradni lisk 77, oproščene vseh omejitev, ki jih navaja navedena stanovanjska uredba. Tudi so bile nove hiše že po bivšem avstrij-kem zakonu v varstvo najemnikov, zgrajene po 27. januarju 1917 izvzete vsakih omejitev, radi česar imajo hišni posestniki pri stavbah, sezidanih po navedenem času, popolno prostost razpolaganja stanovanj.
Društvo hišnih posestnikov na Jesenicah prav pridno deluje ter bi moralo biti za vzgled onim našim organizacijam, ki kažejo vsekakor premalo zanimanja za našo pravično stvar. Ko bi vsako društvo zasledovalo tako vsestransko naše gospodarske razmere, bi bili danes že tako mogočen faktor, da bi moral vsakdo z nami računati. To društvo ima redne sestanke in odborove seje, na katerih pretresava sta novska in splošna gospodarska vprašanja. Med drugimi zadevami je društvo sklenilo naprositi: 1. Pokrajinsko upravo v Ljubljani, da naj že vendar razpiše občinske volitve za razveljavljenje komunistične odbornike, da se tako začne v jeseniški občini z rednim delom v občinskem gospodarstvu. 2. Pokrajinska uprava za Slovenijo v Ljubljani se je naprosila za posredovanje pri direkciji državne železnice, da plača občinski davek za občino Jesenice, ki je na dolgu že od leta 1915. 3. Društvo je opozorilo vse davkoplačevalce na Jesenicah, da naj pravočasno zahtevajo od občinske uprave občinski proračun za leto 1922; ker je to dolžnost vsakega davkoplačevalca, da ne bo končno proračun prišel na upogled in razpravo šele meseca junija ali pa še pozneje. 4. Društvo priporoča vsem hišnim posestnikom v Sloveniji,
da se vsi organizirajo v skupnem udruženju, da se potem skupno kot združena armada branimo raznih uredb in pravilnikov, katere hišne posestnike stanovsko in gospodarsko uničujejo. Pri tem povdarja, da le naše delo in naša združitev nas zamore rešiti gospodarskega pogina. 5. Posebna deputacija hišnih posestnikov na Jesenicah se je predstavila pokrajinskemu namestniku g. min. Iv. Hribarju ter prosila za ureditev hišnega gospodarstva. 6. Polni občni zbor društva se vrši 15. januarja t. 1. ob 3. uri popoldne pri g. Tancer-ju na Jesenicah. Hišni posestniki v drugih mestih in krajih, posnemajte naše vrle Jeseničane!
trgovina z železnino Ljubljžttlil) Dunajska cesta 16
priporoča svojo veliko zalogo železa, cementa in okove za stavbe, peči, štedilnike in kuhinjsko opravo. Zmerne cene!

’S
>
a.
«f
o
!
13
»e*
MJ
Ü
C*
e
a
rt
JS
OJ
s
Prodaja na primerna odplačila I
Amerlkanska tvrdka
„SINGER“ šivalni stroji f
Bourne A Co.v N«w York
razširila svoje podjetje v državi SHS ter v stanu prevzemati vse v to spadajoče posle kakor: urejevanje tvomlc s speci-jalniml »Singer« šivalnimi stroji vseh vrst z električnim pogonom; poleg tega ima v zalogi vse vrste strojev za obrt m industrijo kakor tudi za rodbinsko porabo. V zalogi vedno tudi prvovrstno olje, igle in nadomestni deli
JHIGEIT Mi stroji, Boome a (o. 3!ew Tort
Ljubljana, ialanburgova ulica it. 3. Maribor, Oravska ulica St. 10.
Prodaja na primerna odplačila’!
2.
f*
a
a»
a
ST
3
■o
O
<
f»
rv
s
o

NaJstoraJSa sl«
pleskarska in ličarka delavnica za stavbe, pohiStvo, auto vozove in za vsa v to stroko spadajoča dela se priporoča
Ivan Bricelj
pleskarski ia litarskl mojster
LJUBLJANA
Brniška tata IB. Dalmatinova elita l
Cene zmerne, fina in točna izvršitev, za dobro blago jamstvo
i Medić, Rokouc & Zonkl, “s
Tovarna kem§čnšK in rudninskih barv ter lakov.
Centrala : Ljubljana. D. s o. x.	Skladišče: Novisad.
Brzojavi: MERAKL LJUBLJANA.	Telefon: 64.
Emajlni laki. Pravi fflrnež. Barva za pode.
Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), niastenec (Federweiss), strojno olje, karbollnej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v
to stroko spadajoči predmeti.
j>MERAKL<, Lak za pode. »MERAKL« Linoleum lak za pode »MERAKL*. Emajlni lak
»MERAKL«. Brunoline.
Ceniki se začasno ne razpošiljajo.
Internacionalni transporti
F. & A. ÜBER
Ljubljana
Telefon štev. 17.
Podružnica :	[N? 3 r I b O f
Brzojavi: UHFRSPED, Expozitura: RAKEK.
Špedicija vsake vrste - Reeks* pedidje • Ocarinjenja • Skla* dliča - Redoviti zbirni promet Wien — Ljubljana > Specialni zbirni promet l<; in v teho-slovaSko.
I
J
*
9
£
i
i
:
Razno železnino, potrebščine za stavbe, pohištvo, orodja za obrtnike, poljedelce, štedilnike, peči, kuhinjsko posodo, vodovodne cevi, sesalke, portland-cement, strešna lepenka, suhe barve, čopiče,firnež, karbollnej, strojno olje, priporoča
Ml Sttmih, železnina LJUBLJANA, Zaloška cesta.
Mnii družbo ii
LJUBLJANA.
LEVSTIKOVA ULICA ŠTEV. 19.
Stavbno podjetje.
TehnKne pisarne za vse stavbne konstrukcije.
Tesarstvo in mizarstvo s strojnim obratom za stavbna dela in pohištvo.
Strojne opekarne v Kosezah in na Vitu.
Kamnolom v Podpeti.
Vodovodni Inštalater, Klepar In Krovec.
Zaloga škrlic (strešnikov)
Teodor Kom
Ljubljana
Poljanska cesta štev. 8.
□aaiactcat=ai3ai3i=ai3cai=ic=icrt£
Trgovina
IV. BONAČ, LjuiUjano |
Šelenburgova ulica 5.
priporoča svojo veliko zalogo vseh pisarniških potrebščin.
Tiskovine vseh vrst se natisnejo v najkrajšem času.
3ct0c3c3i3c4cac3icicic3c3cacaca
oblastveno poverjeni stavbeni in-žener in mestni stavbenik.
Stavbeno podjetje in tehniška pisarna za visoke stavbe, arhitekturo, vodne, betonske in železobetonske zgradbe.
Ljubljana, Gradište štev. 13.
Projektiranje, ter izvršitev vseh stavb po najkulantnejših pogojih.

m
GÖ
m
m
m
m
m
m
ES
LU
m
tu
ES
Ql
CÜ
BS
BS
Generalni zastop
vzajemne zavarovalne banke ^
„imour»uuBiJKHi 1
BS BS BS BS ES BS BS
-	ES
BS BS BS BS §3 ES BS BS ES ES BS ES ES ES BS ES
sprejema zavarovanja proti požaru, vlomu in zavarovanja na doživetje in smrt.
Rezervni fondi: K 125,000.000*-. Letna vplačana premija
K 55,000.000*-.
Vsa pojasnila daje generalni zastop
banke „Slavlje“ V LJUBLJANI“,
Gosposka ulice št. 12, v lastni hiši.
|3IQIIllUIEIIC3l(llEli(3IC3ll3ICll(llQiOI(3IC3l13IOIQIQ)ElK3C9l(lllSI(3IE3l(ll(3IQK3li9l6IOK3l(WJC3IOKll(3IQg3l6IOIOI6
Ljubljanska kreditna banka
Podružnice:	uubljana - Stritarjeva ulica 2. Delniška glavnica
Split Celovec, Trst, 86 pr'Poroča 28 vse v ba'lčn0 s,roko «padajoče posle. K 50,000.000.
celjef'iHaribo^Bo- Prodaia srežk rairccine loterije. Rezervni zakladi
rovlje, Ptuj, Brežice. »(Ml fltV. 261 ll 413. BHOjaml IlSlOf: JMa", LjijaM. K 45,000.000.
x*mxm*xxxx xxxxxxxxxxxxxxtxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxl
Ljubljana, telenburgova ulica št. 1.
Podružnica v Novem mestu.
Kapital K 20,000.000. — Rezerve okrog K 6,000.000.
Interesna skupnost s Hrvatsko eskomptno banko in Srbsko banko v Zagrebu. Izvršuje vse bančne transakcije najkulantnije.
Denarni Wogt — Kaknp in prodaja: tlaktov, dani. »alnt — eskotnpt menit, terjatev, takt» — akreditivi — tora.