DELAVSKA POLITIKA Uredništvo je v Mariboru, Ruška cesta, poštni predal 22. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22. Ljubljana VII, Zadružni dom. Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namen« delavstva ter nameščencev, stane vsaika beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne Irankirajo. it e v. 19. Sobota 1. marca 1930. Leto V. Razorožitev je problem, ki ga bodo rešili narodi — ne diplomati. Mirovno stremljenje je na londonski konferenci slabo zastopano. Londonska pomorska razorožit-vena konferenca je pokazala, da med mednarodne parlamentarce še ni prodrla želja po miru in sporazumu, ampak, da še vedno žive pod vtiski imperialistično-kapitalistične-ga mišljenja. Delegati na londonski konferenci nimajo pred1 očmi interesov celokupnosti človeške družbe, marveč je nedvomno velik del med njimi takih, ki vidijo in ščitijo tiste kapitalistične kroge vede ali nevede, ki v vojnah in ob grozovitem oboroževanju žanjejo. Največjo o-viro na konferenci pa tvorita s svojimi zahtevami Francija in Italija. Angleška delavska vlada napravi še en poizkus, ki naj omogoči poleg moralnega uspeha, ki je že dosežen, da se doseže na konferenci realen uspeh. Po tem predlogu, ki ga stavi Društvo narodov, naj bi se dovolilo vsem državam, da stavijo maksimalne zahteve glede višine tonaže ter proti izjavi, da ne bodo gradile več vojnih ladij, kakor .jim jih je priznanih ter da ob veste mteresirane države, preden grade nove vojne ladje. Kapitalistični krogi venomer trobijo v svet, da se londonska konferenca prekine, da ne bo imela uspeha, dasi je ves svet na strani onih, ki so za razorožitev, ki vedo in čutijo, kako grozovit zločin nad človeštvom je vojna politika. Ni še gotovo, kaj bo sklenila londonska konferenca. Gotovo pa je, ta več toliko poljubljala... Drugi dan prinese Lapklin iz mesta barve in čopiče za slikanje, a sestra mu je dala svoje škatlice. Potem sta mu morala dati gumbe s pasjimi glavami. No, hudobni dečko je bil s tem tako zadovoljen, da je še bolj vohunil za njima, samo da bi še več dobil. Kamor je šel Lapkin z Ano Semjonovno, tja je šel tudi on. Niti za trenutek ju ni pustil na samem. »Ničvrednež,« je škripal Lapkin z zobmi. »Tako majhen, pa že tako velik ničvrednež. Le kaj bo še iz njega!« Ves mesec junij ni dal Kolja zaljubljencema miru. Žugal je, da ju bo izdal, pazil je na njiju in jima izvabljal darove. In še vedno je bilo vse to premalo, dokler ni začel končno omenjati žepne ure. Kaj sta hotela! Bila sta prisiljena, da mu kupita uro! J. nja za socijalno-politična vprašanja, za katera je po načelu »gospodarskih krogov« — škoda denar zapravljati. Jubilantu čestitamo tudi mi! Okoli 10.000 stavbenih parcel se še nahaja na ljubljanskem ozemlju. Kje pa je občina, kje je društvo hišnih posestnikov, ki se je še lani širo-koustilo, koliko bodo zidali častiti hišni posestniki novih hiš? Občina noče zidati, ker ji ni treba stanovanj. Hišni posestniki pa letos tudi molče in si mislijo: pa smo jih potegnili, te neumne stanovanjske najemnike! Mi stanovanj ne potrebujemo, ampak samo visoko najemnino, To pa imamo domala povsod. Mestna zastavljalnica —■ barometer revščine. Kdor nima več za življenje, gre in proda, če ima kaj od-višnega. Drugi zopet, ki se nerad loči od predmeta, ljubih mu spominov, pa nese to, kar trenutno lahko pogreša, v zastavljalnico, upajoč, da se mu bo čez nekaj mesecev sreča vendarle nasmehnila in da bo potem zastavljene predmete zopet lahko rešil. Največkrat — prazno upanje. Po preteku gotove čakalne dobe pridejo predmeti na dražbo, da se morda z njimi okiti srečnejša žena, ki ne sluti nesreče, katera je zadela njeno sovrstnico, bivšo lastnico zastavljenega kinča. Lererado se zgodi, da romajo v zastavljalnico predmeti, ki jih kulturen človek rabi, da pokrije svojo nagoto, postelje, v katerih kulturni človek spi, posteljnina, odeje .. . Revščina uničuje kulturo in civilizacijo . . , Denarni promet ljubljanske zastavljalnice je znašal do leta 1923 po okoli 1,500.000 kron. Po vojni je naglo rastel in dosegel že 8,000.000 Din. Leta 1925 je iskalo v zastavljalnici pomoči 30.000 ljudi, leta 1928 pa jih je bilo že 38.000 — Nekoč pa se Kolja med obedom, ko so prišli na vrsto kolači, nenadoma nasmeje, pomežikne z enim očesom ih vpraša Lapkina: »Ali naj povem? A?« Lapkin zardi kakor kuhan rak in ugrizne v prtič namesto v kolač. Ana Semjonovna skoči izza mize in pobegne v sosedno sobo. V takem položaju sta mlada dva živela vse do konca avgusta, do onega dne, ko je Lapkin končno zaprosil za roko Ane Semjonovne. O, kako srečen dan je bil to! Ko se je Lapkin porazgovoril z roditeljema zaročenke in dobil njiju pristanek, je najprej stekel na vrt in poiskal Koljo. Ko ga je našel, je potegnil zlobnega dečka za uho... Pritekla je tudi Ana Semjonovna, ki je prav tako iskala Koljo, pa ga je tudi ona ujela za drugo uho ... Zanimivo je bilo gledati, kaka slast je odsevala na licih zaljubljencev, ko je Kolja jokal in prosil: »Draga moja, mila moja, £°; lobčka moja, saj ne bom več. Aj, aj, oprostita!« A nato sta si oba zaljubljenca priznala, da ves čas, kar se ljubita, nista niti enkrat doživela toliko slasti in tako opojnega blaženstva, kakor zdajle, ko sta hudobnemu dečku navila uro... V dežju, vetru in. snegu NtVEA-o&nf: Veter in slabo vreme, mrzlo ta in vlažnost odvzemajo vaši koži trajno za kožo važne hranilne sestavine in pospešujejo s tem prerano nagubanost obraza. Vaša koža pa potrebuje svežega zraka. Tu vas varuje NI-VEA-CREME pred neugodnimi vremenskimi vplivi. Samo NIVEA-CREME vsebuje EUCERIT. Ta obvaruje nežno kožno sta-nifije osušen ja in prepreči nastajanje gub in rug. — Doze po 3, 5, 10 in 22 Din. — Tube po 9 in 14 Din. NTVEA-CREME pronikne v kožo in ne ostavlja nikakega bleska. Trgovina v Jugoslaviji: R BUEBSDOBF tt OO., d. 2 O. Z., MARIBOR, Meljska, cesta 56 znak, da pada Ljubljana v vedno hujše pomanjkanje in da mora vedno več ljudi nesti svoja imetja v zastavljalnico. V dvajsetih letih svojega obstanka je ljybljanska zastavljalnica izdala okoli 700.000 strankam okroglo 80 milijonov Din. Dnevno pride do 150 strank, v dnevih pred dražbo tudi do 300 ljudi, ki prejmejo dnevno skupno do 25.000 Din posojila na zastavljene predmete. Obiskujejo jo vsi sloji, največ uradniki in mali obrtniki. Zakaj, delavec itak nima kaj nesti zastavit, dasi sprejema zastavljalnica vse mogoče predmete. One, ki so pokvarljivi, lahko odkloni; če jih sprejme, pa ne garantira zanje, da se ne bodo pokvarili. Tako ne mara sprejemati kožuhov radi moljev, niti ne sprejema pohištva, ker so magazini polni robe. Javne dražbe zapadlih predmetov se vršijo vsak drugi četrtek v mesecu. Normalno se prodaja takrat po 120 komadov, od teh 50 zlatnine in drugih dragocenosti, 70—80 pa raznega perila. Prodajajo najbolj intimno žensko in moško Perilo, rjuhe, kolesa, šivalne in pisalne stroje, kukala, revolverje, gosli, fotografske aparate, čevlje itd. Od zlatnine prodaja največ — poročnih Prstanov, znak, da je večkrat beda* hujša od zakonske zvestobe. Pri položaju, v kakršnem so prebivalci Ljubljane, ni nič čudnega, ako je toliko prometa v zastavljalnici. Tudi je karakteristično za dobo, da se nobeden več ne sramuje, nesti kaj v zastavljalnico. Svoječasno so se posluževali posredovalcev, ki so kar čakali pred zastavljalnico na žrtve, ki jim bodo šli premenjat blago v de-nar !n..so P™ ^em zaračunali mastne provizije. Zdaj posredovalcev ni treba več; vsak gre sam v te prostore in sam ponudi ocenjevalcu svoje predmete v odkup in sam dvigne denar. Zdaj pred pustom kopičijo kolesa in motorna vozila. — In vendar v tej kupi bridkosti in trpljenja vsaj ima tolažbo, da se z revščino Občinarjev ne okorišča privatnik, ampak občina, ki ta sredstva zopet Porablja za podporo ubogih. Seveda, nekaj koristi imajo od bede tudi vsi tisti, ki na dražbah kupujejo zastav-‘)ene predmete pod ceno. Izkoriščanje nesreče svojega bližnjega po srečnejšem smrtniku je pa v kapitalistični dobi vsakdanjost. Protituberkulozna liga. Do na- daljnega se izvršujejo vsa nakazila na »Protituberkulozno liso v Ljub-Jiani« na Pokojninski zavod v Ljub-JJani z označbo »za račun Protitu-oerkulozne lige«. (Poštni čekovni račun Ljubljana št. 10.307.) Pokojninski zavod ima svoj tekoči račun Pfi vseh večjih denarnih zavodih Dravske banovine. KABARETNI VEČER po vzgledu znamenitega Ronacherjevega gledališča na Dunaju priredi delavsko glasbeno društvo »Zarja« v Ljubljani, dne 1. marca 1930. Začetek ob 8. uri zvečer. — Program je bogat, zelo zabaven in ne brez umetniške poante. Orkester »Zarje« pod dirigentom Danilom Bučarjem bo izvajal koncertne točke. Uprizorila se bo burka-enodejanka »Napoleonov samovar«. Kuplete poje kuple-" .= L^an po kuPletih iz radia in piF1ošč- Bitežnik recitira ? .SL,?SlediH bodo razni komični Prizori, kakor elektroteraplja. mu-tas 1 muzikant, plesna groteska. »Ramorra«, ki jo izvajajo gospodje Abel iz Berlina Recitacija Prešernove »Pod oknom« bo zelo zanimiva. — Potem je pa še ples. — Večer obeta biti lep in zelo zabaven. — Ker dvorana ni ravno velika in da ne bo prenapolnjena, se je izdal program, ki velja obenem kot vabilo. Brez vabila, ozir. programa pa vstop ni mogoč. Na to opozarjamo In vabimo, da si vsak delavec in delavka ki hočeta posetiti ta kabaretni večer, potrudita v prostore Strokovne komisije In si vzameta program. — Na svidenje 1. marca. Prirediteljskl odbor. Vodstvo zadruge »Počitniški dom« zadružnih nameščencev vabi vse ^prijatelje in Prijateljice, ki so radi dobre volje, na veliko ttaškerado, ki jo priredi na pustni torek, dne 4. marca t. 1. ob 8, uri zvečer v dvorani Delavske zbornice, -— Plesalo in rajalo se bo do zjutraj. — Za dobro zedačo in pristno kapljico 'prcsferiblfeaio. — Sodeluje o-nce-ster in jazz-band »Zarja«. — Kdor noče, da bi mu bilo ial, naj izrabi to zadnjo priliko v leiošnjein predpustu. Stavbna zadruga »Delavski dom« v Šiški vaba iv soboto, dne 1. marca t .1. ob 8. uri zvečer v hotel »Tivoli« na svojo predpustno veselico s iplesom, bogatim srečo lovom, šaljivo po&fco itd. Sodieluje železničar' »k* godim »Zfcrja«. Konec zjutraj. Maske dobrodošle. — Kdor se hoče od srca nasmejati in se čisto po domače pozabavati, naij se te veselice gotovo udeleži. Maribor. Pritožbe občinskih delavcev — kolektivna pogodba se ne izvaja! Eden naših delavskih zastopnikov v mariborskem občinskem svetu je prejel te dni sledeče pismo: »Usojamo se Vas opozoriti, da že nad eno leto sklenjena kolektivna pogodba, katera je baje v finančnem odseku že tudi sprejeta, še danes ni stopila v veljavo, čeprav ni nobenega velikega zadržka, ker je že itak 80 odstotkov delavstva, ki prejema plačo, kot je predvidena v kolektivni pogodbi, le okoli 10 do 15 odstotkov delavcev nas je, ki smo pri tem še prizadeti, ki imamo še vedno tisto borno plačo po 3 in 4 Din na uro. Zato Vas naprošamo, da v tej zadevi intervenirate in da spravite to že enkrat v veljavo. — S spoštovanjem: Večja skupina mestnih delavcev v Mariboru.« Nam bi se sicer dopadlo, ako bi se ti delavci podpisali, ali pa, da bi bili šli k organizaciji in tam povedali svoje stališče. Vsekakor pa to pismo dovolj jasno kaže, da se sklepi občinskega sveta ne izvajajo vedno popolnoma dosledno. Delavci imajo prav, če se pritožujejo! Afera primarja dr. Dernovška postaja vedno bolj zanimiva in bo mendta za nekaj časa tglavmi predmet zanimanja mariborske javnosti, pa tudi širše. Zadeva, je velike principi jelnie .važnosti in bo imela, ko se razčisti do konca, na vse strani dobre učinke. Zato jo bomo tudi mi obdržali v evidenci in še obširneje pisali o vsem, kar se je že in se še bo izcimilo iz nje. Banska uprava je primarja dr. Dernovška odstavila od vodstva splošne bolnice v Mariboru, disciplinsko sodišče zdravniške zbornice je obsodilo dr. Dernovška na Din 4000.— in 3 letno zgubo aktivne in pasivne volilne pravice. Pri volitvah v mariborsko Zdravniško društvo predzadnjo nedeljo pa dr. Derncvškova in dr. Jureokova skupina sploh niti ni več nastopila, ter je tudi to več kot značilno za razmere med zdravniki samimi. »Slovenec« pa se je zadnji teden zopet zaletel v »Delavsko Politiko« in »Volksstimme«, češ, da je ministrstvo narodnega zdravja pravkar razveljavilo obsodbo dr. Dernovška pred disciplinskim sodiščem in da bi naj »Delavska Politika« tudi o tem poročala. Dobro. Tudi to takoj ugotavljamo. Toda »Slovenca« je treba podučiti, da instančna pot do disciplinskega sodišča Zdravniške zbornice ne gre na ministrstvo narodnega zdravja, ampak na disciplinski senat pri ministrstvu. To se je že enlkrat izkazalo. Poznan je slučaj, ko je ministrstvo podelilo bratom Taučarjem koncesijo za mariborski senatorij, ki jo je potem državni svet razveljavil. Po našem mnenju bo torej moral še beograjski disciplinski senat ministrstva narodnega zdravja sklepati o sodbi disciplinskega sodišča in tista bo merodajna. Takšna je vsaj upravna pot, in se bo lahko zoper, odločbo ministrstva narodnega zdravja pritožilo pristojno disciplinsko sodišče na državni svet. Sicer pa nam v tej zadevi ne igre za upravne alkte: ampak za dejstva, ki jih je disciplinsko sodišče v Ljubjani glede delovanja primarija dr. Dernovška ugotovilo. Kadar bosta g. dr. Dernovšek in »Slovenec« spravila ta dejanja dr. Dernovška s srveta, tedaj bomo tudi mi prav radi dali zadoščenje dr. Dernovšku. Toda zaenkrat groženj svojemu tovarišu dr. Trencu itd. primarij dr. Dernovšek vsaj v »Slovencu« ne taji. Njetgava razrešitev od vodstva 'bolnice gotovo ni bila brez ozadja. Da se »Slovenec« tako silno eksponira za dr. Dernovška, začudi, ko ve, v kakšnem boju je proti dr. Dernovšku že dolga leta odličen mož iz katoliškega tabora in bivši minister ver, starina, zdravnik dr. Jankovič. Ako pa »Slovenec« ni informiran o zadevi, 41 naj oskrbi pri svojem prijatelju zdravniku dr. Wankmiiiller)U »Glasilo Zdrarvniške zbornice« z dne 30. jan., v katerem je obširno objavljena sodba disciplinskega sodišča proti dr. Dernovšku in tovarišem. Ako bo »Slovenec« tudi potem še branil dr. Dernovška, je to njegova stvar. Toda celo najožji prijatelj dr. Dernovška dr. Jurečko je izjavil, glasom dotične sodbe pred disciplinskim sodiščem: »Če bi bil vedel za navedeni nastop dr. Dernovška napram dr. Trencu, pa nafbrie okrožnice (ki je bila pod obtožbo) sploh ne bi bil pisal.« Mi pa bomo o zadevi imeli priliko v kratkem obširneje govoriti in pisati, ker bo o vsem tem govora pri razpravi v tožbi dr. Dernovška proti našemu uredniku, ki se bo v kratkem vršila pri okrožnem sodišču v Mariboru. Splavarski promet na Dravi. Srezko načelstvo opozarja na določila objave namestništva za bivšo Štajersko z dne 22. 4. 1877, štev. 12 dež. zak., kojih se imajo posestniki splavov točno držati. Lastniki splavov ali njih pooblaščenci so dolžni po vsaki hudi povodnji rečno strugo od Maribora navzgor preizkusiti s poskušnjo vožnjo, predno zopet pričnejo s spravljanjem lesa. a to poskusno vožnjo imajo preizkusiti rečno globino ter ugotoviti smer vožnje za splavljenje. Na pristajališčih za splave, zlasti v Vuzenici, Vuhredu, Breznu, Sv. Ož-baldu, Sv. Lovrencu, Zrkovcih in Ormožu imajo lastniki pristajališč postaviti vodna merila (pegel) ter jih vzdrževati v dobrem stanju. Ta merila se morajo ujemati z vodnim merilom v Mariboru. — Splavljanje je prepovedano, če doseže vodna gladina točko 2.20 m nad mariborskim vodnim merilom. Ce se vodna gladina dviga, je spuščanje splavov že prepovedano pri točki 1.90 m vodnega merila. Ravnotako je prepovedano spuščanje splavov, če se pojavljajo v reki ledene plošče in kadar je izdana oblastvena prepoved za splavljanje. Ob neurju in gosti megli imajo splavi pristati ter vožnje nadaljevati, če preneha nevarnost. Splavljenje ponoči je prepovedano. Vtapljalna globina sme znašati v smislu točke 7. pri stanju vode + 79 do + 2.20 m pri čolnih 74 cm, pri splavih iz okroglega lesa 63 cm in pri splavih za deske 79 cm. Pri nižjem stanju vodne gladine se ima vtapljalna globina primerno zmanjšati tako, da sme na primer znašati vtapljalna globi-pri čolnih 45 cm. pri splavih okroglega lesa 34 cm in pri splavih za deske 50 cm; če znaša stanje vodne gladine + 50 Maribor —• torej za toliko manj, kolikor je padla vodna gladina po vodnem merilu. Lastnik splava odgovarja za pravilno sestavo in opremo splava, za zadostno število na splavu vozečih splavarjev, za prevoz potnikov, za vso škodo, povzročeno privatnim osebam ali tuji lastnini, če ni vpošteval zgornjih predpisov. Opozarja se tudi na določila o vzajemni pomoči v slučaju preteče nesreče. Vsak lastnik pristajališča mora vzdrževati pri pristajališču rešilni čoln. »Ljudska samopomoč« v Mariboru je imela v nedeljo, dne 23. febr., v Gambri-novi dvorani svoj II. letni občni zbor. — Občni zbor je otvoril načelnik g. dr. Ivo Šorli, ter pozdravil vse navzoče člane, posebno pa še oblastnega zastopnika g. Saksido in nato podal besedo posameznim poročevalcem dnevnega reda. Po poročilu društvenih funkcijonarjev je štelo društvo z 31. decembrom 1929 v vseh oddelkih 12.204 člane. Po predloženi bilanci znašajo aktiva Din 471.865.54, od tega je naloženih Din 341.319.54 v raznih denarnih zavodih in v vrednostnih papirjih. Rezervni fond znaša Din 467.465.—. Skupni promet društva je presegal 7 milijonov Din. Na podporah je društvo izplačalo v 272 smrtnih slučajih Din 710.450.—, ako prištejemo izplačane podpore prvega poslovnega leta po Din 221.357.—, je društvo izplačalo tekom svojega dvoletnega obstoja Din 931.807.—. Odboru se je dal enoglasno absolutorij. Kot posebna zahvala za vestno in nesebično delovanje se rmi izroči na predlog nadzornika g. Remeca častna diploma. Halo, kam pa v nedeljo? Na koncert in prijetno domačo zabavo, ki jo priredi dne 2. marca gostilničarka v »Ljudskem domu« v Mariboru, Ruška cesta 7. Začetek ob 4. uri popoldan. Za obilen obisk se priporoča Anica Erhatič, gostilničarka. Maškarada nižjih poštnih uslužbencev. Pevski odsek nižjih poštnih uslužbencev v Mariboru periredi v nedeljo, dne 2. marca t. 1. ob 16. uri v gostilni Mesto Ptuj na Teinu predpustno zabavo. Maske dobrodošle, za tri najlepše so pripravljene nagrade. Celje. »Svoboda« Celje priredi na pustno soboto, dne 1. marca v vseh gornjih prostorih Narodnega doma v Celju svojo X. maškarado, pri kateri sodeluje mariborska železničarska godba pod vodstvom g. Schonherrja. Vsi prijatelji zabave so vljudno vabljeni. Zalog. Iz občinske seje. Pri zadnji proračunski seji je izjavil občinski odbornik Požar, da se je neopravičeno in brez dovoljenja krajevnega šolskega odbora v Zalogu dvignil denar, ki je bil naložen na vinkulacijo in geslo v hranilnici in da o tem dvigu in porabi denarja ni nihče vedel. Glasom sklepov bi moralo biti namreč naloženih Din 12.548.30. Ta sklad je bil namenjen za razširjenje zaloške šole. Blagajnik Rupret je zavrnil Požarjev očitek, češ, da je imel za dvig kakor tudi za porabo tega denarja dovoljenje odbornikov k. š. o. Dimnik Janez in Kralj Karel sta izjavila, da se je sklenilo, da se denar dvigne in porabi za šolske potrebščine in sta kot odbornika dvig potrdila. Rupret pripominja, da sta izjavo za dvig denarja iz hranilnice v smislu sklepa k. š. o. v Zalogu podpisala predsednik Plevnik Albin in šolski upravitelj g. Silvester, ki pa je poslal županu posebno, že v zadnji številki priobčeno izjavo. Zadeva k. š. o. se preiskuje in so bili zaslišani pritožnik Požar, predsednik Plevnik in blagajnik Rupret. — Pri sklepanju o najetju amortizacijskega posojila v znesku 1,800.000 Din za razširjenje šole v Dev. Mar. v Polju, je predlagal Požar, da se z ozirom na to, ker šolski zakon določa toliko učnih prostorov, kolikor je razredov, tudi šolo v Zalogu zakonu ustrezajoče uredi. Povdar-ja, da je šola v Zalogu petrazrednica, a ima le troj« učnih sob. Pripominja, da glasuje edino pod tem pogojem, da se najame posojilo v takem znesku, da se tudi v >oli v Zalogu napravita še dva razreda. Opozarja na petrolejsko razsvetljavo na zaloškem kolodvoru in predlaga, da se na direkcijo državnih železnic v Ljubljani napravi vlogo, da se na kolodvoru v Zalogu napravi električna razsvetljava in t da občina k tej napravi ravno tako prispeva kot je prispevala za napeljavo na postajališču v Dev. Mar. v Polju. — Ker so bili v zaloški krajevni šolski odbor izvoljeni brez izjeme vsi prejšnji odborniki, je vložena proti izvolitvi tega odbora pritožba na kr. bansko upravo. Kulturni pregled. Bratko Kreft: Človek mrtvaških lobanj. Ta najmlajši slovenski roman, ki popisuje življenje sodobne slovenske mladine in njenih vzgojiteljev v letih najhujše strankarske borbe 1922-24, vzbuja med občinstvom močno zanimanje. Pretekli teden je izšla v »Jutru« prva ocena, ki romanu naravnost laskavo priznava važno dokumenta-rično vrednost. Resnica je, da je roman po svojem načinu, s katerim obravnava življenje, gotovo posebnost v sodobni slovenski literaturi, ki se je po Cankarjevi smrti izgubila v mrtve salone našega malomeščanstva. Poleg tega pa je to prvi roman mlade generacije, ki je med vojno in po prevratu doraščala. Ker je zanimanje zanj zelo veliko, naklada pa majhna, opozarjamo, da knjigo nemudoma naročite, ker se Vam sicer prav lahko zgodi, da je ne boste dobili. Prejšnji teden smo priložili letake, ki vabijo na ugodno prednaročilo. Pozneje bo knjiga, ki obsega okrog 400 strani, stala 50 Din. Naročite jo lahko pri Ljudski tiskarni v Mariboru ali pri Proletarski knjižnici v Ljubljani, Delavska zbornica. Gogoljeva »Ženitev« na Delavskem odru »Svobode« v Ljubljani. (Repriza dne 23. febr.). Po prav uspeli uprizoritvi Tolstega »Vstajenja« je Delavski oder naštudiral v letošnji sezoni že drugo igro, in sicer Gogoljevo »Ženitev«, to pot v Petre-tovi režiji. Čeprav nas loči že precej dolga doba od časa, ko je uspevala ta komedija po ruskih in evropskih gledališčih kot novost, je vendar še danes zanimiva radi nastopajočih oseb, ki so tipični produkti ruskega in obenem tudi ostalega malomeščanskega sveta. Tipi, ki so sicer na zunaj prepleskani s ipolituro »kulture« in »napredka«, ki pa so ostali v bistvu nenasitni grabež-Ijivci, napol ohromeli sladostrastniki, profesorski frazerji, spletkarice, pred vsem pa strahopetci. Malomeščanski strahopetci, polni obzirnosti do sebe, ki si prav radi sebe ne upajo zaživeti polnega življenja in ki se rešujejo, če ni drugače, tudi — s skokom skozi okno. Pisano družbo ruskega provincijalnega mesteca, njene predstavnike nam je postavil Gogolj na oder — gole. — Režija je s tem, da je komad nekoliko modernizirala (auto!), približala današnji dobi, tako da služi lahko tudi današnjemu malomeščanstvu za — zrcalo. Komedija vsebuje izrazito karakterne vloge. Igra nas je povsem zadovoljila. — Igralec dvornega svetnika Vertačnika (središče igre) skoraj ni mogel biti boljši; odlikoval se je po temperamentni in naravni igri. Za njim niso v ničemer zaostajali drugi »ženini«; eksekutor Jajčnik je bil prepričevalen, prav tako tudi častnik Pikelj; briljiral pa je profesor Oroselj. Košenina ima sicer vlogo, iz katere se ne da mnogo napraviti, vendar jo je dovršil prav dobro. Vse naštete je treba pohvaliti tudi radi tega, ker nam1 niso ustvarili karikatur; z naravno igro so tem bolj vplivali! — Izmed ženskih vlog je treba na prvem mestu omeniti Ologo — sijajen tip malomeščanske goske! Nič pretiravanja ni bilo v njeni igri. Prav dobra je bila tudi gospa Kalinova, tiip mestne »ženitovanjske posredovalke«; motilo nas je le za spoznanje preveč gestikuliranja. Ostale vloge: Klanško-va, služkinja Ančka in sluga Štefan so manjše, a so bile odigrane zadovoljivo. Obisk je bil to pot, žal, precej slab, dasi bi Delavski oder zaslužil od proletariata vso pozornost. Kakor izvemo, namerava v kratkem prirediti s to komedijo gostovanje v Starem trgu. Pripravljajo pa se za letošnjo sezono še Cerkvenikova »Roka pravice« (režija Valo Bratina) in Gorkega »Na dnu« (režija Bratko Kreft). — Talpa. Radio. Vodstvu ljubljanske radiopostaje. Dne 4. februarja 1930 je predaval K. prof. dr. Kolarič v radiu. V dvojem predavanju se je, kakor se nam poroča, obregnil na svojevrsten način ob naš letošnji Koledar ter naša kulturna stremljenja. Vprašamo: ali ste tekst tesra predavanja odobrili?' Ali je morda ff. profesor izrekel svojo neprimerno kritiko na lastno odgovornost? Cankarjeva družba. Praktični pomen prenosa slik. Na kako različnih poljih se lahko uveljavi radijska tehnika s svojimi najnovejšimi izumi, nam dokazujejo slučaji iz vseh delov sveta. Kako se je naravnost sijajno obnesel prenos slik na Kitajskem v panogi, ki je pri nas rešena popolnoma na drug in enostaven način! Kitajska pisava obstoja, kakor znano, iz več nego 10 tisoč različnih znakov, tako da o telegrafiji teh znakov radi ogromnega števila ne more biti govora. Prav tako je nemogoča fonetična transkripcija govorjenega jezika in zato se je telegrafija na Kitajskem posluževala doslej edine možne, a drage in zamudne metode. Ako je kdo želel telegra-firati kitajski tekst, so tekst najprej prevedli v kak drug, a splošno znan jezik (angleščino), telegrafirali nato v tetri jeziku in na sprejemni postaji telegram zopet prevedli na kitajščino, nakar ga je šele dobil prejemnik. Da je bil ta način sila drag in zamuden, je jasno, vrhu tega pa so še pri prevodih rade nastale napake in netočnosti. Vse te neprilike pa je sijajno odpravil moderni radijski prenos slik. Celo stran telegramov, pisanih s kitajskimi znaki, sedaj fotografirajo, brezžičnim potom oddajo sprejemni postaji, ki prejme v par minutah čisto in jasno reprodukcijo cele foto- ČITflJTE„DELQVSKQ POLITIKO nOROCP SE ^ m P R I B O R pošTm predolg grafije. Na ta način je odpadlo dvojno prevajanje in izključene so vse netočnosti. Ta način obratovanja se je že tako uveljavil, da je naročila kitajska vlada precejšnje število kompletnih radio-oddajnih in sprejemnih postaj za prenos slik od ameriških tvrdk, kar bo vse služilo kitajskemu telegrafskemu prometu. Eifflov stolp v Parizu — najmočnejša francoska radlo-postaja? Francija se že dalj časa resno bavi z načrtom, predelati radio-oddajno postajo na Eifflovem stolpu v transkontinentalno postajo na kratke valove. Postaja naj bi v prvi vrsti služila radio-prometu s francoskimi kolonijami. Prav posebno podpira ta načrt sedanji francoski poštni minister. Stroški za predelavo postaje so proračunani na 1.5 mil. frankov. General Ferrie je izjavil kot vodja francoskega vojaškega radio-oddelka v razgovoru, da so se tozadevni poskusi sicer le slabo obnesli, pač pa upa, da bo dosegel ugodne rezultate z anteno, ki jo bo postavil na poseben način. Če se pa vkljub temu Eifflov stolp ne bi obnesel kot oddajna postaja na kratke valove, bo država kje drugje postavila posebno oddajno postajo na kratke valove. TOVARNA GLASBIL IN GRAMOFONOV MEINEL & HEROLD a Oramofoni..........................Din do 298 — dalje Mandoline............................... „ 136*— „ Violine................................. . 95 — Oltare ................................. . 207— . Trombe............................... „ . 505— . Ročne harmonike.......... „ . 85’— „ Prodajalna:Tr* Svobode (Nova Scherbaumova zgradba). I Pristopajte k ŠTAJERSKI HRANILNICI IN POSOJILNICI 1 Delež stane Din 100'— in se obrestuje po 61 Člane sprejema začasno Ljudska tiskarna, Sodna ulica štev. 20 kupujte svoje potrebščine pri naših inseren-tih. MALA NAZNANILA. Poceni ure, zlatnino in srebrnino ter vsa v to stroko spadajoča popravila pri Albertu Eccariuf urar, Maribor, Slomikov trg 5 LIPUŠ IGNAZ mehanična delavnica za šivalne stroje In kolesa izdelava prvovrstna po najnižjih cenah- MARIBOR, KOBOSKfl CESTA 90. \ ulkaniziranj e Gumiji za avtomobile, snežne čevlje, galoše itd. se sprejemajo v popravilo po solidnih cenah. TERB1IC, Mafflior, filmml tr$ 4. Mehanična delavnica za popravilo vseh vrst gramofonov, šivalnih strojev, pod jamstvom solidne in brezkonkurenčne cene, JUSTIN GUSTINČIČ, MARIBOR TATTENBACHOVA ULICA 14 Zadostuje dopisnica, da pridem po Vaše stroje in gramofone na dom. ČITAJTE! novo izišlo, socijalno dramo Rudolfa Golouha KRIZA. e pri upravi »Delavske Po-Mariboru, Ruška cesta 5. Naroča se litike« v f Vsaka naša knjižnica, vsak naš či* tatelj mora naročiti to našo najboljšo socijalno dramo. Eli PRATTES & TRABI, Maribor, Vodnikov trg št. 3. Popravila vseh vrst električnih strojev in aparatov, novo ovijanje sežganih elektromotorjev, dynamo-strojev, transformatorjev itd. Lastna preizkuševalnica, točna in ku-Iantna postrežba, zmerne cene, nakup in prodaja porabljenih motorjev in dynamo- __________strojev. Vsi letni naročniki dobe zastonj 14 karatno originalno amerikansko zimo nalivno pero Zahtevajte takoj brezplačno na ogled „Radio" weli“. Naroča se Administration der „Radio-welt‘‘ Wien f, Pestaiozzigasse Nr. 6, ki prinaša obširne radioprograme, interesantne slike in ima lepo urejene poučne tehnične članke. TOVARNA »SOFRA« kartotek, štampiljk in emajlnih tablic, graviranje, prodaja .Adler" pisalnih strojev in vseh v to stroko spadajočih potrebščin. T. SOKLIČ — Maribor, Aleksandrova cesta št. 43, Trg Svobode (Nova Scherbaumova zgradba) V tekstilnem bazarju^ Vetrinjska ulica št. 15 Maribor se dobi pristno angleško sukno za obleke, plašče, svilo, platno itd. po najnižjih cenah. - Oglejte si izložbe. D. ROSINA Maribor, Vetrinjska nlica 26 nud najugodneje nogavice, rokavice, čevlje, razne drobnlne, vrvi, špago, papir, šolske potrebščine parfumerijo, košare, igrače i. t. d. V katere loka