Priloga ,,Našemu Listu" št. 34. V Kamniku, 26. avgusta 1905. Izhaja vsako soboto in je za naročnike ,,Našega Lista" v kamniškem okraju brezplačen. Kamničan Oglasi se računajo tristopna petit-vrsta po 10 v. za enkrat, za večkratno ob- javljenje po dogovoru. Iz seje občinskega sveta kamniškega dne 12. avgusta 1905. Seji je predsedoval župan g. dv. A. Kraut, ki je ime-noval verifikatorjema gg. Koschierja in Žargija. Na predlog g. Benkoviča se sklene zadevo radi sejmov postaviti na 1. točko prihodnje sejc, Za podelitev baron Karol Wurzbachove ustanove cesarice Elizabete za invalide oziroma hiralce za Kamnik odmenjenega mesta po 60 K je predlagan Janez Matičič iz Kamnika; za mesto po 60 K, odmenjeno za Homec, pa edini prosilec Lovrenc Pibernik iz Srnarce; za inesto po 60 K, odmenjeno za Jarše, Marija Košak iz Jarš. Na predlog g. Potokarja se izvolijo v zdravstveni svct gg. Močnik (nacelnik), Gerlovič in Žargi. G. Potočnik predlaga, naj se naroei 10 iztisov , Kaži-pota" v Goriški tiskarni. Obvelja. Sklene se Jožofu Potočniku alias Prelasniku podeliti za sedaj mesečne podpore 4 K. Prošnja Gašperja Škrabarja za podelitev podpore se odkloni, ker ima že podpore 5 K na sedem tednov in dobiva meseeno 6 K pri mešcanski korporaciji. Sklene se tudi, da se Antonu Watzaku ne da podpore, ker dobiva isti od g. dr. vitez Schneida pl. Treuenfeld mesečne podpore 24 K in prosto stanovanje, vrhu tega dobiva pri meščanski korporaciji mesečne podpore 4 K in na leto 1 seženj korporacijskih drv. Dalje se dovoli.,0 sledece podpore: Mariji Kofler se poviša mesečna podpora od 5 na 6 kron, Antoniji Kapus se podeli mesečna podpora 4 K, Gregorju Slabajni 5 K in Antoniji Gamerc 3 K, Mariji Kirnovc in Rozaliji Cebulj pa se poviša mesečna podpora prvi od 4 na 5, dmgi od 4 na 6 kron. Na predlog g. Potokarja se sklone napraviti stražni-koma dežne plašče, ki pa ostanejo last kamniške občine. Prošnja podpornega društva za odpuščene kaznjence v Mariboru se na predlog istega g. porogevalca odkloni, ker je obcina z bremeni itak preobložena. Janezu Pavliču se na predlog g. Močnika dovoli za napravo požaraega zidu obrok enega leta, Istotako se na predlog g. župana dovoli Jakobu Jašovc enaka olajšava, Prošnji Ivane Dobrovc se na predlog g. Močnika ne ugodi. Alojziji Plahuta se dovoli za prekritje strehe in na-pravo požarnega zidu obrok enega leta. (Poročevalc g. Potokar.) S tem je dnovni recl končan. O kamniškem Malem gradu. (Napisano leta 1887.) Sredi Kamnika stoji majhen kamenit liolmec ,,Mali grad" imenovan. Sive, strme skalne pečine ga obdajajo od vseh strani. Samo proti mestu je hrib toliko raznesen, da se more nanj priti. Prišedšemu na vrli odpre se ti diven razgled na vse strani. Okolo hriba se vrste bele hiše kam-niških meščanov. Proti jugu se razprostira širno, rodovito polje, mej katerim se tu in tam dviga prijazna vas z lepo cerkvijo; na konei planjave zazreš v megli zavito belo Ljubljano in nad njo njen mogočni grad. Na vzliodu ti zabranjuje pogled strmo visoko pečevje Brgantove gore ali Karneka, na katerega vrhu štrle izza zelenih smrek sive razvaline nekdanjega močnega gradu. V njegovem znožji se peni med skalami mrzla Bistrica. Ravno na nasprotnej strani zagledaš na malem, ze-lenem višku cerkev sv. Jožefa; okolo nje se širi mestno pokopališce. ...Zale" se zove ta hrib, in to po praviei, saj je on kraj žalosti in miru. Izvestno, da se od davnih casov nikjer v mestu ni prelilo toliko in tako britkih solz kakor ravno tu gori. Od tod se zavije pot polagojna navzgor. Tu se hodi mimo pasijonskih postaj h kapelici, ki stoji vrhu hriba v senci dreves — na Kalvarijo. Na severnej strafli kipe proti nebu visoki vrhovi kamniških planin. Visoko na gori se dviga staroslavna romarska cerkev sv. Primoža. V ra.vnini pa se ti upre oko v veliko zatemnelo zidanje pod gosto zarastenim hribom. To je slavni mekinski samostan, ki pa že nad sto let stoji prazen. Ogledala sva si, bralec dragi, okolico le povišno, ne da bi opaževala poprej lirib, na katerom stojiva. Tu se razprostira v senci košatih lip zelena plan, ki vabi utrujenega šetalca k sebi. Na zahodnej strani stoji na strmej, globokej pečini grad, katerega trdne, malo ne okamenele razvaline vže stoletja in stoletja trdovratno kljubnjejo viharjem neba. Neznano je, kdo je tu gori pre-bival. In dasi molči zgodovina o gospodi, ki je tu gori prebivala, ohranila nam je vender narodna pripovedka spomin na njo. | Na vzhodnej strani, razvalini nasproti, kipi k nebu zvonik liene cerkvice, zidane na robu skalne peči. Staro-davna ta hiša božja nima sebi jednake na vsem Sloven-skem in morda tudi daleč dmgje ne. Zidana je namrec v tri nadstropja, in v vsakem je kapelica. Najvišja kapelica je posvečcna Mariji sedem žalosti, srednja sv. Eligiju in spodnja, najmanjša, sv. Pctru. Tudi o zaeetku te cerkvice ne pove zgodovina nič gotovega, a govorica narodova je ohranila o tem mično pripovedko, ki se tice tudi onega gradu, katerega razvaline smo si ravnokar ogledali. (Konec prihodnjic.) p Razstava starin v Kaniiiiku. Kdor je imel priliko ogledati si to zanimivo razstavo, je moral priznati, daima nase mesto shranjenih obilico dragocenih starin, ki svedo-čijo, kako slikovita in bogata je bila nekdaj naša na-rodna noša, ki pa ima sedaj žal tako malo veljave med Slovenci. — Posamezne stvari tu naštevati bi bilo odvee, kajti zbranih je bilo toliko lepih stvari, da se je marsikak tujec čudil taki starinski zbirki. Že takoj pri vhodu v Či talniško dvorano, kjer je bila nrejena razstava, si opazil, da so vse to mogie razvrstiti in urediti le spretne roke. Z odra doli te je pozdravljal slikovit prizor in zdelo se ti je, da ogleduješ razstavo sredi lepe slovenske vasi. Vrstile so se pred teboj različne avbe, vsakovrstne obleke, rute, peče, pasovi, krasne ročne vezenine, podobe, rimske in grške izkopnine, kositame posode, majolike in še mnogo drugih predmetov. Skoda, da se je razstava tako kmalu zaključila in da se nanjo ni opozorilo še posebej ljudstva iz okolice. — Za prireditev razstave ima zaslugo v prvi vrsti naš za umetnost vedno vneti g. Sadnikar, ki je iz svoje sloveče zbirke dal na razpolago precejšnje stevilo dragocenih predmetov in neumorni naš čitalniški režiser g. Josip Stele, ki je pomagal urediti razstavo, kakor tudi gospodične, ki so radovoljno prevzele razkazovanje obisko-valcem; dalje gospe, gospodične in gospodje — med temi nam je omeniti posebno tudi g. A. Froelicha — prepustivši prirediteljema toliko lepih, v nas Slovencih za nekdanjo narodno nošo zanimanje vzbujajočili starin. Prirediteljema razstave in vsem razstavljalcern iskrena hvala! ¦ Cesarjeviča Riidolfa vojaško veteransko društvo v Kamniku je praznovalo vnedeljo 20. t. m. 751etnico na-šega cesarja. Društvo sta posetili pri tej priliki tudi vete-ranski društvi iz St. Vida nad Ljubljano in z Ježiee, ki ju je korporativno z zastavo kamniško društvo na kolo-dvom vsprejelo. Na jako lepo okrašenem vrtu ,,pri Pe-triču" se je vršila popoldan ob 4. uri veselica, pri kateri ||e sodelovala mestna godba kamniška. Veseli nas, da se tudi veteransko dmštvo zaveda, da i ono obstoji samo iz Sloveneev in da je njegov delokrog v slovenskem Kam-niku. Pri tej priliki si ne moremo kaj, da bi ne kritiko-vali tega, kar se je splošno opazilo in marsikoga — nas izvzemši — osupnilo. Bolj patrijotienega dmštva kakor je kako veteransko, si niti kamniški okrajni glavar niti kak komisar ne more želeti. Patriotizem kamniških ve-teranov služi lahko vsem Avstrijcem za pravi vzgled, vendar ni prišel k njih proslavljenju cesarjevega 75. roj-stnega dne — ki se je vršilo ob navdušenih govorih na vladarja — niti kamniški glavar niti kdo komisarjev. Mi se le čudimo, da so razni visoki gospodje včasih tako od sile malenkostni. Zaradi nekaj slovenskih besed, ki bi jih utegnili slišati na veseličnem prostoru, bi vendar | veliko vsenemško mišljenje nič ne trpelo. — Zmotili so se tudi tisti, ki so iskali med kranjskimi Nemci — kava-lirjev. Mi pa vemo, da bi prisostvovali pogrešenci povsod drugje, kjer bi viselo kaj vsenemških zastav, bi jih ne bodlo toliko slovenskih trobojnic in bi ne prodajali na vstopnicah narodnega koleka, 6e tudi se žive razni go-spodje le od našega slovenskega davka. Dokler pa irna naša vlada še kaj tako čistih Nemeev, zapojemo lahko prav brez skrbi: Lieb' Osterreich, magst ruhig sein! V Domžalah prirede v nedeljo dne 27. avgusta Rokovnjače, veliko narodno igro s petjem na prostoru gosp. Ravnikarja. Pred igro in med odmori svira iz pri-jaznosti domača goclba. Sedeži I. reda so po 1 K, II. reda po 60 vin., stojišča po 40 vin. Začetek predstave ob 4. uri popoldne. Ves prostor je dobro pokrit, tako da se pred-stava vrši ob vsakem vremenu. Cisti dobiček namenjen je Ciril- Metodovi družbi in se preplacila hvaležno spre-jemajo. Omenimo, da karaniški gostje lahko porabijo vlak ob 8. uri za povratek, popoldan je pa tudi lep peš-izlet do Domžal; zbirališče za te izletnike ob 1 uri v kavarni. V Komendi praznuje slovesno tamošnje gasilno društvo svojo desetletnico. Ob tej priliki bodo posetila to slavnost tudi razna gasilna društva iz vse kamniške okolice. V novo otvorjeni gostilni ,,pri Mejaču" se bode vršila popoldanska veselica z zelo zanimivim vsporedom. Pri veseliei sodeluje kamniška mestna godba. Naj bi okoli-čanska društva dobrohotno uvaževala, da je od 2. do 3. ure sprejem došlih društev, točno ob V4 4. pa je defiliranje gasilnih društev precl Gasilnim domom, na kar odidejo vsa društva na veselični prostor. Vstopnina je za vsakega prosta. Kamniški izletniki se zbirajo ob 1. uri popoldan pri Fajdigi na Šutni. ^^H ZalivalaB ,,Cesaijeviča Rudolfa voj. vet. dmštvo" v Kamniku zahvaljuje se vsem p. n. gg. clobrotnikom in prijateljem društva za vsa prejeta darila, kakor tudi za vse druge pripomočke 0 priliki praznovanja 75 letnice našega vladarja, da je tako moglo tem lepse proslaviti ta velepomembni dan. Piiporoča se dmštvo tudi še nadalje vsem priiateliem in dobrotnikom za naklonjenost. 0sils©i*. tfer mi ni bilo mogoče zaradi nepričafco-vanega odhoda posloviti se, kličem vsem svojim snancem in prijateljem krepek >>Na %dar!" 7ran ^ratoš, ^mj. Stanje hranilnili vlog: nad is23Q.QH0 IC MESTNA HRANILNICA V KAMNIKU Rezervni zaklad: nad 16.000 K sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. — Rentni davek plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem. Za vai^nost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina Kamniška z vsern svojim premoženjeni in z vso svojo davčno mocjo. Da je varnost vlog iiopolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnioo tudi sodiš^a denar maloletnih otrok 1H VarOVailCeV. Denarne vloge sprejemajo se tixd.i po pošti in potom e. kr. poštne hranilniee. Posojila se dajejo na zemljišča na 5 °/0 obresti in na amortizovanje v 36 letni ali krajši dobi, tako da poplača dolžnik posojilo 100 K v teku 36 let popolnoma, ako plačuje hranilnici vsakega pol leta z obrestmi vred 3 K. Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje. Izdajatelj in odgovorni urednik Hinko Sax. Laatnina in tisk tiskarne A. Slatnar v Kamniku.