MHHaaHHMHaaHMH
VESTMK
Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt izhaja v Ceiovcu Erscheinungsort Kiagenfurt Posamezni izvod 5 šiiingov mesečna naročnina 20 šiiingov ceioietna naročnina 200 šiiingov
P. b. b.
LETNIK XXXViii
CELOVEC, PETEK, 29. APRiL 1983
ŠTEV. 17 (2120)
DRŽAVNOZBORSKE VOLiTVE V AVSTRiJi:
Socialisti so zgubili absolutno večino
Izid volitev je
izid nedeljskih državnozbor-skih volitev pomeni kakšno presenečenje, potem gotovo ne zara-tega, ker je SPO izgubilo svojo S^solutno večino, kajti ne le pri ^Ugih strankah, marveč tudi pri socialistih samih je že vnaprej prevladovalo mnenje, da uspehov iz Minule trinajstletne dobe ne bo več ^ožno ponoviti. Ravno zaradi te-Sa pa nedeljski rezultati tudi ne dajejo nobenega povoda za dramati-'renje novega položaja, ko vlade Po vsej verjetnosti ne bo več se-'ovljaia ena sama stranka, tem-^oč bo po daljši prekinitvi spet pri-s° do koalicijske vlade.
.. vzrokih, ki so privedli do vo-'Oega poraza socialistične stran-že teče živahna diskusija in se o gotovo še nadaljevala. Pri tem stoji v ospredju mnenje, da je SPO obila predložen „račun" za svoje Rhteravane gospodarske ukrepe, oi prinesli nove obremenitve ši-
krogov prebivalstva. Važno °9o je brez dvoma igrala tudi "Obrabljenost" socialistične stran-o. izvirajoča iz trinajst let nepre-Ojenega samostojnega vladanja; ,'"io ta dolga doba volilnih uspe-je v stranki pognala tudi mar-' stero korenino slabega političnega stila in celo zlorabljanja obla-'' kar je priklicalo na plan alter-etivna gibanja in protestne gla-
Ne nazadnje pa je k neuspe-svoje stranke ..prispeval" svoj jjož tudi kancler Kreisky sam, ki ^ oiorda le nekoliko preveč vero-. v svojo nenadomestljivost; da OVP njegovo zrahljano zdravje e^bljala za volilni boj, ljudski ^nki gotovo ni bilo v čast.
, ^akor že rečeno, nedeljski re-*3ti niso povod za dramatizira-
napravil konec „eri Kreiskega"
nje. SPO je sicer izgubila absolutno večino, vendar je slej ko prej daleč najmočnejša politična sila in bo — kakor vse kaže — sestavljala tudi novo vlado — sicer ne več sama, kljub temu pa s prevladujočim vplivom. Vprašanje, kakšna bo bo-
VOUTVE NA KOROŠKEM
in zlasti na dvojezičnem ozemlju posebej in podrobno s pregledno tabelo po občinah prikazujemo na 2. strani.
doča vladna koalicija, trenutno še ni odločeno. Največ izgledov dajejo politični opazovalci povezavi med SPO in FPO, tako da OVP končno ne bo imela prav nobenega vzroka za zmagoslavje. Njena zmaga je tudi v številkah izpadla dokaj pičlo, saj je napredovala le za 1,32%
glasov. Poleg SPO, katere izguba znaša 3,38 % glasov in 5 mandatov, je tudi FPO nazadovala za 45.000 glasov oz za 1,08%, vendar jo je volilna aritmetika za očitni poraz pri glasovih ..nagradila" pri mandatih, ko je napredovala od 11 na 12 poslancev. Občutno izgubo — tretjino glasov — je utrpela tudi KPA, medtem ko sta Alternativna lista in Združenje zelenih zabeležili pri prvem poskusu kar lep uspeh, čeprav se jima skok v parlament tokrat še ni posrečil.
Razprave o izidu volitev in o posledicah se bodo nadaljevale, eno pa je gotovo že zdaj: „era Kreiskega" se je končala. Za novega kanclerja in pozneje tudi za predsednika SPO je stranka določila dosedanjega podkanclerja Freda Sinovvatza, ki je že napovedal, da bo sicer iskal nasvete pri svojem izkušenem predhodniku, vendar bo hodil lastno politično pot.
Volitve v številkah
Pri nedelj:kih državnozborskih volitvah je bilo 5,316.439 volilnih upravičencev, glasov je bilo oddanih 4,930.843, tako da je volilna udeleiba ina-!a!a dobrih 90 od!totkov, kar je ta približno 3 % manj kot pri zadnjih volitvah leta 1979.
Od skupnih 4,851.853 veljavnih glasov so po:amezne :tranke dobile: SPO 3,311.715 gla$ov ali 47,65 % [leta 1979: 3,413.366 — 51,03 %), OVP 3,097.310 gla$ov in 43,33 % [1,981.739 — 41,90 %), FPO 341.706 gla:ov in 4,98% [386.743 — 6,06 %), KPO 31.903 glasove in 0,66% [45.380 — 0,96 %), ALO 65.793 glasov ali 1,36%, VGO 93.766 glasov ali 1,93% OP 5.849 glasov ali 0,13 % in druge skupine 3.911 glasov oziroma 0,08 %.
Ra podlagi tega izida so dobile stranke naslednje število mandatov: SPO 90 [leta 1979: 95), OVP 81 [77) in FPO 13 [11), medtem ko druge stranke oziroma volilne skupine tudi v novem parlamentu ne bodo zastopane. Zanimivo je, da je SPO tokrat dobila le 83 temeljnih mandatov [leta 1979 še 89) in nadaljnjih 8 šele na podlagi preostalih glasov: nasprotno pa je OVP tokrat osvojila 77 temeljnih mandatov [1979: 73) in nadaljnje štiri še pri drugi delitvi enako kot pri zadnjih volitvah; očitno srečo pri razdelitvi mandatov je imela FPO, ki ji je uspelo dobiti le 5 temeljnih mandatov (leta 1979: 7) in na podlagi preostalih glasov kar 7 nadaljnjih, ki pa so navadno bistveno ..cenejši" od temeljnih [za temeljni mandat je bilo potrebnih 36 do 37 tisoč glasov, za mandat iz drugega kroga delitve pa samo 13 do 17 tisoč glasov).
ORF nima razumevanja
za upravičene potrebe in zahteve koroških Slovencev
Razgovor zastopnikov osrednjih organizacij koroških Slovencev z vrhom avstrijskega radia in televizije ter zastopniki zvezne vlade in urada zveznega kanclerja se je končal brez pozitivnega rezultata. ORF ni pripravljen uresničiti utemeljenih predlogov in zahtev koroških Slovencev. Z argumentom, da ni zakonskih in finančnih predpogojev, se ORF brani sprejeti take ukrepe, ki bi manjšinam dajali na radiu in televiziji enakopravno mesto. Ostrina, ki so jo čutili zastpniki koroških Slovencev v besedah generalnega intendanta ORF Bacherja, pa kaže, da ne moremo upati na naklonjenost vodstva avstrijske radijske in televizijske hiše našim upravičenim predlogom.
Dunajskega sestanka, ki je bil v petek 22. aprila na sedežu ORF-a, so se udeležili državni sekretar Losch-nak, generalni intendant Bacher, WeiB, Radel, In der Maur, Felsbach (vsi za ORF) ter Adamovich in Berchtold iz urada zveznega kanclerja. Osrednji organizaciji so zastopali predsednika ZSO in NSKS Wie-ser in Grilc ter Domej in Smolle.
Državni sekretar Loschnak je sestanek povezal z razgovori med koroškimi Slovenci in zvezno vlado, ki so se že nekajkrat dotaknili tudi odprtih vprašanj slovenske manjšine na podrčju elektronskih medijev in dodal, da se kancler Kreisky zavzema za želje koroških Slovencev. Slovenski predstavniki so vodilnim zastopnikom avstrijskega radia in televizije tolmačili svoje predloge, ki bi povečali prisotnost manjšin na radiu in televiziji. Poudariti so, da za Slovence na Koroškem v zadnjih dveh, treh desetletjih, ko so se skorajda bliskovito razvili elektronski mediji, kar se tiče časa in obsega radijskih oddaj za manjšino ni prišlo do bistvenih premikov na bolje. Posebna vrzel je televizija, kjer oddaj v jeziku manjšin sploh nimamo.
Načelno so slovenski zastopniki predlagali samostojen in polnovreden celodnevni slovenski radijski program, na področju televizije pa reden tedenski termin za manjšinske oddaje in ustanovitev posebne redakcije
za manjšine. Da bi izboljšali sedanje nezadovoljivo stanje, so slovenski zastopniki predstavili tudi konkreten načrt, ki vsebuje predloge za takojšnje ukrepe. Na področju radia predlagajo vsakodnevno oddajo v ugodnih večernih urah, na splošno bolj ugoden čas za ostale slovenske radijske oddaje, predlagajo pa tudi radijski tečaj slovenščine. Takojšen ukrep na področju televizije bi bila podobna rešitev, kot so jo izbrali za Južne Tirolce z rednimi prispevki „Sudtirol-aktuell". Za pripravo in uresničitev teh ukrepov so slovenski zastopniki predlagali ustanovitev delovne skupine in redne razgovore med prizadetimi partnerji. Predstavniki slovenskih organizacij so ponovili tudi dolgoletno zahtevo po sprejemanju programov RTV Ljubljana. Posebej so pozdravili sodelovanje med televizijskima hišama Avstrije in Slovenije in dodali željo, da bi vanj v večji meri vključevali tudi manjšino.
Generalni intendant ORF Bacher je predloge zavrnil s sklicevanjem na številčno majhnost slovenske manjšine. Izboljšanje položaja za Slovence si more predstavljati le, če ga finančno nosi zvezna ali deželna vlada. Načelno je odklonil tudi razširjanje televizijskih programov iz Slovenije, med drugim z argumentom, da imata Avstrija in Jugoslavija različno družbeno ureditev in jugoslovanske oddaje ne odgovarjajo kriterijem objektivnosti, ki da so predpisani avstrijskim novinarjem.
Rezultati razgovora Slovence na Koroškem nikakor ne morejo zadovoljiti. Spoznati smo morali, da ORF nima načrta za večje upoštevanje manjšin na radiu in televiziji in da je tudi pripravljenost o njem razmišljati zelo pičla. Ob vsem tem si moramo prizadevati v pogovorih z zvezno vlado ,ki je pristojna za uresničitev 7. člena državne pogodbe, s katerim utemeljujemo tudi naše zahteve na področju radia in televizije, da ona poskrbi za enakopraven položaj na tem bistvenem sektorju družbenega življenja. Naša osnovna orientacija pa mora biti še bolj efektivna samopomoč na področju informiranja.
PREBERITE
Molitve na Koroškem
str. 2
butasti bratje v ^lovskem gledališču
str. 3
^javnost dijaškega doma SŠD
str. 4
slovenica predstav-raga Druškoviča
str. 5
Movenija o obmejnem sodelovanju
str. 7
^ olti Hartman prejel ^lato odličje OF
str. 8
Aula *ja D
PREDSEDNIK ZSO K IZIDU VOLITEV:
Koroški Stovenci so sc tudi tokrat odtočali po splošnih družbenopolitičnih konceptih
..Koroški Slovenci so se tudi pri teh volitvah odločali po splošnih družbenopolitičnih konceptih strank, kot tudi po tem, kako posamezna stranka ali volilna grupacija stoji do našega narodnostnega vprašanja," je v prvi izjavi k nedeljskim volitvam dejal predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dipl. inž. Feliks Wieser. „Groba analiza volilnih rezultatov na južnem Koroškem namreč pokaže, da so slovenski vo-lilci v pretežni meri volili socialistično stranko, nato sledita Alternativna lista Avstrije ter Komunistična stranka Avstrije, videti pa je, da so nekateri zaupali svoje glasove tudi Avstrijski ljudski stranki."
Wieser je spomnil, da ZSO kot nadstrankarska zbirna narodnopolitična organizacija v nasprotju z drugo osrednjo organizacijo tokrat ni dala volilnega proglasa za eno ali drugo stranko. Kot značilno za te volitve pa je predsednik ZSO omenil dejstvo, da so NSKS, Koroška enotna lista in Klub slovenskih občinskih odbornikov masivno podprli ALO. ..Volilni rezultati po dvojezičnih občinah kažejo," je dejal predsednik ZSO, „da je ALO na južnem Koroškem v primerjavi z ostalo Koroško dobro odrezala, da pa je volilni proglas prej omenjenih organizacij kljub temu dosegel le dobro desetino tistih narodno zavednih koroških Slovencev, o katerih je pred volitvami govoril Mirko Kert v Wo-chenpresse."
Na splošno je predsednik ZSO ocenil, da izguba absolutne večine SPO in odhod kanclerja Kreiskega z
avstrijske politične scene pomeni brez dvoma prelomnico v avstrijski notranji in zunanji politiki; Avstrija s tem stopa v novo politično obdobje, saj nas po 13 letih samostojnega vladanja socialistične stranke čaka neka oblika koalicijske vlade.
Koroški Slovenci smo v drugi avstrijski republiki doživeli in preživeli že nešteto volitev, je dalje menil Wie-ser. Izida nedeljskih volitev se nam ni treba veseliti, kakor tudi razočarani ne smemo biti, čeprav pomeni izid rahel premik na desno. Pri tem je kot absurdno ocenil okoliščino, da tri male stranke (KPA, ALO in VGO) s
180.000	protestnimi glasovi niso zastopane v parlamentu, medtem ko je svobodnjaška stranka s samo
230.000	glasovi dosegla kar 12 poslancev. To pomeni, da se bodo morale demokratične sile, ki delujejo v omenjenih strankah, resno premisliti, ali ima smisla drobiti lastne sile in s tem koristiti velikim strankam.
„Za slovensko narodno skupnost na Koroškem — je ob koncu naglasil predsednik ZSO — v prihodnjih letih ne bo nič lažje kot v preteklosti uveljavljati in se boriti za narodne pravice. Zato ZSO računa v prvi vrsti na samopomoč in akcijsko enotnost kot gibalo napredka in garanta našega nadaljnjega obstoja in razvoja. Ne glede na to, kakšno koalicijo bodo sestavili na Dunaju, se bo naša organizacija tako po formiranju nove vlade nemudoma zavzela za enakopraven dialog med manjšino in! vlado."
Odkritje spomenika padlim partizanom na Šentjanških Rutah
Zveza koroških partizanov v Celovcu bo v nedeljo 5. junija 1983 odkrila spomenik padlim partizanom na Šent-janških Rutah.
Dne 10. novembra 1944 so bili na šentjanških Rutah pobiti in sežgani partizani Egi-dij Hafner iz Šentjanških Rut, Miha Brumnik iz Obirske in Rezika Malle iz Šentjanža; že 30. oktobra 1944 pa je na Šentjanških Rutah padel partizan Janez Wester.
Na prireditev, ki jo bo popestril kulturni spored, že sedaj opozarja in vabi
Zveza koroških partizanov v Celovcu
Izgube velikih strank v korist novih skupin
Tudi na Koroškem so po nedeljskih volitvah v državni zbor znana nova razmerja sii med strankami. Socialistična stranka je na dežeini ravni zgubila procentualno prav toliko kot na zvezni ravni in dosegla najslabši rezultat pri državnih volitvah po letu 1966. Zgubila je tako glasove kot tudi odstoke. Ljudska stranka je sicer pri glasovih dobila, njen delež pa se je zmanjšal za 0.6 odstotnih točk. Zanjo je značilno, da je edino na Koroškem procentualno zgubila in tako po deležu zabeležila najslabši rezultat po državnozborskih volitvah leta 1953. Značilno je tudi, da je edino na Koroškem svobodnjaška stranka pridobila tako glasove kot tudi odstotke, medtem ko je v vseh ostalih zveznih deželah zgubljala. Če izvzamemo novi „zeleni" in alternativni skupini, je torej na Koroškem edini dobitnik volitev Haider. V mandatih se bo odražala edino izguba SPO, ki je na Koroškem zgubila en temeljni mandat. Zdaj jih ima šest, ljudska stranka je ostala pri svojih štirih, svobodnjaki pa so svojega edinega- poslanca podkrepili.
MANJŠINSKO ŠOLSTVO:
Predlogi Slovencev za novo vodstvo
Socialisti seveda skušajo, da bi kar najbolj zmanjšali pomen svojega poraza, ljudska stranka pa celo iz poraza skuša narediti zmago. Alternativna lista ugotavlja zadovoljiv volilni izid predvsem na dvojezičnem ozemlju, medtem ko za KEL niso bila izpolnjena vsa pričakovanja. Izid volitev, posebej še glasove za ALU, pa KEL ocenjuje kot „klofuto" tudi za Wagnerjevo manjšinsko politiko. Deželno vodstvo KPA je izid nedeljskih volitev že ocenilo kot poraz za svojo stranko.
Tudi na Koroškem lahko rečemo, da gredo izgube socialistov predvsem na račun novih volilnih grupacij.
Volitve na Koroškem
Na Koroškem so začasni končni rezultati ob upoštevanju voiiinih kart naslednji (v oklepajih rezultati državnozborskih volitev leta 1979): Volilnih upravičencev je bilo 378.661 (364.432), veljavnih glasov pa je bilo odanih 342.882 (328.831). Od tega so dobili SPO 181.481 (184.899) glasov ali 52,83 odstotka (56,23 "/o), OVP 109.913 (107.355) glasov ali 32,06 °/. (32,65 °/„), FPO 36.770 (32.947) glasov ali 10,65 % (10.02 °/„), KPO 2.562 (3.630) glasov ali 0.75 "/. (1.10 "/.), ALO 5.147 glasov ali 1,50 % (KEL je pri deželnozborskih volitvah 1979 dobila 4.279 glasov ali 1,4 %), VGO pa 7.009 glasov ali 2,04 odstotka.
Skupno sta ALU in VGU na Koroškem dosegii 3,5 odstotka glasov aii 12.156 glasov v absolutnih številkah. Seveda ni mogoče reči, da bi gibanje glasov bilo tako linearno, kot kaže statistika. Nekaj socialističnih vo-lilcev je brez dvoma tokrat volilo ljudsko stranko, nekaj glasov za novi grupaciji pa je na vsak način prišlo tudi od ljudske in svobodnjaške stranke (za VGU) in od komunistične stranke (za ALU). Predvsem pa se mladi volilci kot vse kaže niso obnašali po tradicionalnih strankarskih taborih.
Brez dvoma je dobila socialistična stranka na južnem Koroškem tudi račun za svojo manjšinsko politiko. Njena izguba na dvojezičnem ozemlju, kakor je zajeto v spodnji tabeli, je za znanje večja kot izguba v deželnem merilu. In tudi ljudska stranka je v dvojezičnih občinah za znanje zgubila več kot v deželnem merilu. Zato pa je prirast pri svobodnjakih na tem ozemlju minimalno večji. Seveda pa na tem ozemlju bode v oči nadpovprečni delež glasov za ALU, ki znaša dobre 3 odstotke (v deželnem merilu 1,5 "/o). Zato pa je delež VGU na tem področju manjši in znaša 1,4 odstotka (v deželnem merilu 2,0 "/o). Skupen delež ALU in VGU na dvojezičnem ozemlju s 4,5 odstotka prekaša v deželnem merilu za 1 procent-no točko, če prištejemo še glasove za
KPU, se delež poveča na 5,4 odstotka. Pri komunistični partiji pa je opaziti, da se njen delež od volitev do volitev manjša, čeprav je njen delež na dvojezičnem ozemlju še za znanje večji kot v deželnem merilu. Vendar je v obeh primerih zdrknila pod en odstotek.
Čeprav rezultatov državnozborskih in deželnozborskih volitev ni mogoče brez nadaljnjega primerjati, pa bo določena primerjava kljub temu umestna, predvsem zaradi tega, ker so NSKS, KEL in Klub slovenskih občinskih odbornikov dali jasen volilni proglas za ALU. Toliko so seveda zanimivi volilni rezultati KEL pri zadnjih deželnozborskih volitvah. Iz primerjave obeh — pri tem je seveda treba dodati, da se ljudje pri deželnih volitvah tradicionalno vedejo drugače kot pri državnozborskih — je razvidno, da KEL s svojim proglasom očitno ni zajela vseh svojih vo-lilcev. Medtem ko je KEL leta 1979 volilo na južnem Koroškem 3.473 ljudi (5,05 "/c), je za ALU tokrat glasovalo 2.315 ljudi (3,06 "/o). Pri deželnozborskih volitvah 1975 pa je bil delež KEL na tem ozemlju še nad 7 odstotkov. Sicer je mogoče izkristalizirati nekatere dvojezične občine, v katerih je delež KEL posebno velik, prav tako tudi sedaj delež ALU, vendar so deleži ALU vseskozi bistveno manjši kot deleži KEL.
Volitve na
dvojezičnem ozemlju
V občinah, ki so navedene v spodnji tabeli in ki zajemajo dvojezično ozemlje, so volitve prinesle naslednje rezultate brez volilnih kart (v oklepaju rezultati državnozborskih volitev leta 1979);
Veljavnih glasov je bilo oddanih 75.704 (72.109). Od teh je odpadlo na SPO 42.420 (43.156) glasov ali 56,04 °/. (59,85 "/.), na OVP 23.201 (22.736) glasov ali 30,65 °/. (31,53 "/.), na FPO 6.041 (5.151) glasov ali 7,98 °/. (7,14 "/.), na KPO 671 (1.066) glasov ali 0,89 °/. (1,48 "/o), na ALO 2.315 glasov ali 3,06 odstotka (KEL je pri deželnozborskih volitvah na tem ozemlju dobila 3.473 glasov ali 5,05 %), na VGO pa 1.056 glasov ali 1,39 °/o.
Ker je s smrtjo vodje manjšinskega šolskega oddelka pri deželnem šolskem svetu za Koroško vladnega svetnika Rudija Vouka postalo aktualno vprašanje nove zasedbe tega mesta ter hkrati tudi mesta nadzornika za dvojezično osnovno šolstvo, sta se osrednji slovenski organizaciji tako pri deželnem šolskem svetu za Koroško v Celovcu kot pri zveznem ministrstvu za pouk in umetnost na Dunaju zavzeli za to, da bi pri razpisu teh mest upoštevali tozadevne predloge slovenskih organizacij.
Gre namreč za svoječasni predlog slovenskih osrednjih organizacij, po katerem naj bi posebej raz-
Graški sejem, ki se začne jutri 30. aprila 1983 in bo traja) do 8. maja, še ne vidi potrebe po špeciali-zaciji. Tudi letos je usmerjen na široko paleto najrazličnejšega blaga, ki sega od gradbenega materiala, preko kuhinjske opreme, potrebščin za vrt in prosti čas ter za kmetijstvo, do otroške igrače in ženske kozmetike. Geografska tega in vztrajanje pri široki paleti ponujenega blaga zagotavlja Graškemu sejmu tudi njegovo ugledno mesto v mednarodnem gospodarskem življenju, saj na njem razstavljajo številna podjetja iz ZRN (356 razstav-Ijalcev), Italije (158), Jugoslavije (96), Švice in drugih evropskih držav. Tako je Graški sejem ostal tudi zanimiv za madžarsko gospodarstvo, ki je letos zastopano s 30 razstavljale'! (precej zanimanja je za madžarsko pohištvo). Pridružili pa sta se letos tudi še Bolgarija in
pisali mesto vodje oddelka VII deželnega šolskega sveta za Koroško (manjšinski šolski odelek - °P' ured.) ter mesto nadzornika za dvojezični pouk in pouk slovenščine na osnovnih in glavnih šolah.
Obenem sta Zveza slovenskih organizacij na Koroškem in Narodni svet koroških Slovencev tudi izrazila pričakovanje, da bosta imel^ v obeh primerih možnost staviti svoje predloge glede zasedbe teh mest, kakor je bilo to že pri svoječasni zasedbi mesta nadzornika za dvojezični pouk in pouk slovenščine na osnovnih in glavnih šolah ter mesta ravnatelja zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu.
Romunija. Skupno bo v Gradcu z^ stopanih 1.016 inozemskih in 1.0!% avstrijskih razstavljalcev.
Poleg specialnih razstav drža'' bodo na ogled tudi številne strokovne razstave, med katerimi s° omembe vredne predvsem razsta* ve železarstva in novih železih proizvodov, druga razstava bo spe' posvečena lesu in oblikam njego^ uporabe, poleg tega pa bo ^ ogled tudi edina avstrijska stro* kovna biblioteka lesne panoge Druge razstave bodo namenjene predvsem rokodelskim poklicem vprašanjem čistega zraka in varno* sti v hiši in v avtomobilu.
Pričakujejo, da bo Graški sejem, ki je tudi ogledalo gospod^' stva južne, jugovzhodne in vzhod* ne Evrope, letos kazatelj za to, d je več optimizma v gospodarst^ spet na mestu.
Graški sejem jutri odpre vrata
		SPO						OVP						FPO						KPO							I ALO		KEL		VGČ^.	
		drž.	83	drž.	79	dež.	79	drž.	83	drž.	79	dež.	79	drž.	83	drž.	79	dež.	79	drž	83		drž. 79		dež	79	drž.	83	dež.	79	drž	. 83^
		abs.	%	abs	%	abs.	%	abs	%	abs.	X	abs.	%	abs.	%	abs.	%	abs.	X	abs	%		abs	X	abs	. X	ahs.	X	abs.	X	abs	%„
Bekštanj		2773	59,2	2801	62,6	2497	59,8	1296	27,7	1265	28,3	1127	27,0	389	8.9	350	7,8	349	8,4	49	1,1		60	1.3	31	0,7	110	2,4	172	4.1	70	id
Bilčovs		474	47,2	531	58,3	418	46,8	346	32,5	296	32,5	294	32,9	76	7,6	67	7.4	52	5,8	9	0,9		17	1.9	8	0,9	87	8.7	121	13,5	12	
Bistrica v R.		1028	63,3	1025	66,6	958	63,4	412	25,4	416	27,1	338	22,4	90	5,5	63	4,1	60	4,0	19	',2		34	2.2	38	2.5	57	3,5	117	7,7	18	1-1.
Borovlje		3148	65,2	3160	66,7	2874	64,9	1136	23,5	1215	25,6	1028	23,2	317	6,6	265	5,6	312	7,0	61	1.3		99	2,1	63	1,4	93	1.9	154	3,5	73	Jzi
Cajna		850	58,9	837	60,1	771	57,2	363	25,1	403	28,9	364	27,0	168	11,6	135	9,7	176	13,1	22	1.5		18	1,3	27	2.0	8	0,6	9	0,7	33	2-3.
Djekše		232	39,5	263	45,5	249	43,6	272	46,3	269	46,5	254	43,6	44	7,5	43	7,4	44	7,5	3	0,5		3	0.5	3	0,5	29	4.9	33	5,7	7	1.2
Oobrla vas		2069	59,2	1990	61,4	1772	56,0	1102	31,6	1050	32,4	1039	32,8	181	5.2	165	5,1	181	5.7	21	0,6		38	1,2	23	0.7	86	2,5	151	4,8	34	'i.O.
Galicija		520	50,8	550	55,6	462	48,9	393	38,4	396	40,0	391	41,4	66	6,4	38	3,8	35	3,7	2	0,2		6	0.6	1 0,1		38	3.7	56	5.9	6	0^
Globasnica		499	52,1	526	61,3	433	48,1	273	28,5	269	31,4	221	24,5	28	2,9	35	4,1	32	3,6	5	0,5		28	3,3	7	0,8	147	15,3	208	23,1	6	0^
Grabštanj		796	49,5	840	53,8	732	49,5	638	39,7	586	37,5	594	40,1	140	8,7	127	8,1	137	9,3	2	0,1		9	0,6	5	0,3	12	0,8	12	0,8	20	1-2.
Orebinj		j* 951	43,5	962	45,9	849	42,1	1013	46,3	939	44,8	911	45,1	178	8,1	182	8.7	227	11.2	7	0,3		13	0,6	10	0,5	16	0,7	22	1,1	22	1^
Hodiše		} 597	53,0	611	59,4	580	58,6	392	34,8	341	33,1	272	27,5	62	5,5	70	6.8	60	6,1	6	0,5		7	0,7	5	0,5	40	3.6	72	7,3	29	2d.
Kotmara vas		953	59.0	923	62,6	821	57,2	490	30,3	457	31,0	440	30,7	90	5.6	76	5,2	77	5,4	12	0,7		18	1,2	9	0,6	46	2.9	88	6.1	24	1,5.
Otok		220	33,3	255	39,7	215	36,2	380	57,6	317	49,3	297	50.0	45	6,8	71	11,0	77	13,0	-	0,0		-	0,0	-	0,0	5	0,8	5	0,8	10	LS.
Pliberk		1816	50,8	2028	59,0	1498	44,6	1104	30,9	1141	33,2	1027	30,6	208	5,8	163	4,7	202	6,0	34	1,0		107	3,1	34	1,0	392	11,0	596	17,8	21	Od.
Podklošter		2725	64,1	2780	67,7	2588	67,6	946	22,3	944	22,9	778	20,3	302	7,1	253	6.3	304	7.9	135	3,2		129	3.1	109	2,8	53	1.3	52	1.4	88	2,J.
Pokrče		787	56,9	794	60,2	714	59,0	461	33,3	429	32,9	398	32,9	99	7,2	86	6,6	85	7,0	3	0,2		4	0,3	3	0.2	16	1.2	10	0,8	18	1,3.
Rožek		. 513	56,4	482	61,4	421	55,0	253	27,8	242	30,8	213	27,8	73	8,0	48	6,1	57	7,5	7	0,8		13	1.7	6	0.8	52	5.7	68	8.9	11	'-3-
Ruda		^ 519	55,8	504 —-—	56,4	442	50,7	297	31,9	330	37,0	333	38,2	80	8,6	55	6,2	67	7,7	4	0,4		4	0,5	4	0,5	13	1.4	25	2.9	18	1^
Sele	1 291		57,4	291	66,4	236	50,1	100	19,7	128	19,2	76	16,1	3	0.6	3	0,7	3	0,6	6	1,2		16	3,7	5	1.1	105	20,7	151	32,1	2	od.
Straja vas		520	54,5	529	58,7	467	51,5	341	35,7	332	36,9	323	35,6	52	5,5	34	3,8	68	7,5	3	0,3		6	0,7	5	0,6	26	2.7	44	4.9	13	'id.
Suha		[ 385	52,1	398	57,8	341	51,4	288	39,0	275	39,9	256	38,6	19	2,6	12	1.7	16	2,4	2	0,3		^	0,6	3	0.5	37	5.0	48	7.2	8	Id,
Skoči jan		1196	50,4	1255	56,1	1105	51,2	861	36,3	824	36,8	665	30,8	149	6,3	129	5,8	169	7,8	13	0,6		29	1,3	22	1,0	134	5,7	198	9,2	19	0.8,
Škofiče		t 771	62,3	767	66,8	696	64,3	332	26,8	316	27,5	269	24,9	86	7.0	56	4,9	60	5,5	8	0,7		9	0,8	4	0.4	23	1.9	53	4,9	17	L'-
šmarjeta v R.		{ 395	58,0	364	57,6	332	52,9	222	32,6	240	38,0	220	35,0	26	3.8	19	3,0	23	3,7	4	0,6		9	1,4	4	0,6	25	3.7	49	7.8	9	1^
Šmohor		2142	46,5	2128	48,8	1989	47,7	1556	33,8	15)6	34,7	1411	33,9	795	17,3	699	16,0	738	17,7	1)	0.2		21	0,5	lo"	0.7	42	0.9	-	0,0	57	' Lž.
Štefan na Z,		704	55,8	703	56,4	614	49,6	476	37,8	470	37,7	57)	46,1	58	4,6	60	4.8	44	3,6	5	0,4		13	1,0	9	0,7	4	0,3		0,0	14	
Šentjakob v R.		1751	64,1	1877	70,4	1637	63,7	561	20,5	613	23,0	r504	19,6	175	6.4	83	3,1	102	4,0	_ 6'	2,2		95	3,6	63	2.5	155	5,7	264	10,3	28	
Teholca		673	60,1	658	63,1	605	62,8	307	27,4	321	30,8	288	29,9	108	9,7	57	5,5	57	5,9	s	0,5		7	0,7	9	0,9	7	0,6	5	0,5	19	
Velikovec		[ 3551	53,0	3535	55,2	3235	52,6	2371	35,4	2257	35,3	2146	34,9	567	8,7	556	8.7	624	10,1	27	0.4		52	0.8	40	0,6	81	1,2	111	1.8	104	ij.
Vernberk		1485	61,9	1428	65,5	1261	63,1	618	25,8	576	26,4	539	27,0	228	9,5	165	7,6	175	8,8	10	0,4		10	0,5	6	0,3	21	0,9	17	0,9	38	id.
Vrba		2354	49,8	2451	53,3	2073	49,8	1475	31,2	1459	31,7	1266	30,4	682	14,4	630	13,7	683	16,4	39	0.8		61	1,3	32	0,8	77	1.6	109	2.6	99	
Zel. Kapla		1358	65,0	1398	68,7	1295	62,5	496	23,7	504	24,8	444	21,4	73	3,5	69	3.4	83	4,0	41	2,0		64	3,1	63	3,0	102	4.9	188	9.1	21	"Id.
žihpolje		347	40,3	350	43,5	302	40,1	408	47,4	374	46,5	351	46,6	75	8,7	76	9,5	77	10,2	3	0,4		4	0,5	3	0.4	11	1,3	20	2,7	17	2d,
Zitara vas		802	60,3	869	66,9	715	54,2	352	26,5	354	27,3	364	27,6	54	4,1	50	3,9	62	4.7	3	0.2		26	2,0	5	0,4	111	8,4	173	13,1	8	
Zrelec		2225	63,6	2199	68,3	2001	66,5	870	24,9	843	26,2	752	25,0	1 256	7,3	151	4,7	166	5,5	29	0,8		29	0,9	18	0.6	54	',5	72	2,4	63	Id
Beljak mesto		19906	58,0	70745	61,9	8411	60,4	9538	27,8	9262	27,6	8000	26,2	3232	9.4	2936	8,8	3382	'1.1	459	1,3		567	',7	597	2,0	286	0,8	105	0,3	891	2d
Celovec m.		28272	50,6	28755	53,0	25505	51,8	9609	35.1	9902	36,7	7185	34,9	5190	9,3	4931	9,1	5643	11,5	483	0,9		654	1.2	541	1.1	700	1.3	397	0,8	1667	3d,
KOROŠKA	177895		53,4 1	30732	56,5 K	12739	53,9lll06242		31,9 K	)3732	32,4	16182	31,9 II35957		10,8	12022	10,0	15332	11,7	2508	0,8	3447		1,1 3	135	1,0	4220	1.3	4279	1,4	6381	tdj
Volilni rezultati dvojezičnih občin brez upoštevanja volilnih kart (drž. 83 državnozborske volitve 1983, drž. 79 državnozborske volitve 1979, dež. 79 deželnozborske volitve 1979)
GOSTOVANJU SSG V TRSTU MINULO NEDELJO V CELOVCU:
Ml IR KULTURA — Ml IR KULTURA — Ml IR KULTURA — M) IR KULTURA —
Uprizoritev Kmeclovih Mutastih bratov nas spodbuja k razmišljanju o našem trenutku
Slovenska prosvetna zveza je v okviru svojega jubileja — 75-let-"'Ce obstoja — preteklo nedeljo v mestnem gledališču v Celovcu imela ''gosteh ansambel Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, ki je upri-Kmeclovo poljudno igro Mutasti bratje. To je bil izreden kulturni oogodek, tako z organizacijskega vidika, saj je dvorana bila povsem Usedena, kot vsebinske izpovedi Kmeclove igre, v kateri avtor obrav-"sva narodno problematiko koroških Slovencev.
Podpredsednik SPZ Tomaž Ogris, ki je v imenu svoje organizacije Pozdravil številno občinstvo, častne goste, posebno pa avtorja dr.
stjaža Kmecla, je ob tej priložnosti med drugim dejal: „Ta predstava "sj bo predvsem poklon in darilo vam, dragi rojaki iz naših dolin in pla-"°t- Če bo učinek današnje predstave Mutastih bratov ta, da ob 75-etnici Slovenske prosvetne zveze začnemo razmišljati o nas samih, Potem je prireditev dosegla svoj namen. Samo na tradiciji pač našo °dočnost ne bomo smeli graditi. Z avtorjem Matjažem Kmeclom naj Načnemo razmišljati o zavednosti in odpadništvu, o smislu vztrajanja, ° "ačelih in nagonih, o morali in udobnosti, o patosu in tišini, o videzu resničnosti, o družini in javnosti, o pogumu in samozaupanju."
Tozadevno lahko zapišemo, da je igra o Mutastih bratih povsem °segia s^j namen. Že v odmoru je tekla beseda o predstavi, mnenja se sklajala — in tudi razhajala; Kmeclu je uspelo razburiti duhove. ° je bila predstava, ki nas je soočila z našo stvarnostjo in brez dvojca lahko trdimo, da take odmevnosti s strani občinstva še nismo oživeli. Zato smo prepričani, da bo do odzivnosti prišlo tudi v našem "sku.
Strokovno oceno o Kmeclovih Mutastih bratih je za naš list napisala študentka gledališke šole Maja Haderlap, ki si je nedeljsko predstavo ogledala s svojega zornega kota.
Načenjati kritiko Kmeclovih Mu-stih bratov se mi zdi precej te-''Po, ker raznolikost igre in raz-°likost interpretacijskih možnosti Popuščajo enosmerne obdelave.
Avtor je hotel prikazati slovenski ^Proški problem v svoji tragični iz-Pnosti, ga z dokaj konkretnimi sbamj ponakazati, mu dati gle-3 iški izraz. To tveganje, biti na ' strani resničen, dokumentaren,
Progi grotesken, prebarvan, nad-3lističen — mu je s tekstom prav o^o uspelo, čeravno po mojem . soju odrska predstava ni mogla ... 'o prikazati močne gledališko-
' in barvitosti teksta. Eksperiment 9re, ,
^obleme
ie v odrski obdelavi le nekje . emenil v nespregledano zameg-^nost. Občasno so skušali zdrsniti 9rotesko, pa jim ni popolnoma belo, tudi so bili neoprijemljivi s, ^'stični, strogopolitični momenti
'9ri. Vse to pa je vplivalo na-^ kot da bi se uprizoritev gibala ie .farnem rezilu noža. Morda am to celo intencija režiserja,
!ei^ k°t sem že povedala, je veliko argumentov in protiar-
Skušala bom ob konkretnih primerih nakazati svoje pomisleke. Scena je bila gotovo primerna za edinole simbolistični prikaz igre. V
Prikazovati realne politične na prej omenjen način,
simboliki v napoto; drugič se mi pahljače, ki naj bi ponazarjale lipo, nikakor niso razodele v svojem pomenu. Največji problem so bili gotovo kostumi. Zdeli so se mi časovno neprimerni, idilično zastareli, med njimi pa sta izstopali perfektni današnji obleki Hemice in Smrtnice. Ubogi Dunajčan Plachetka se je vozil z najnovejšim biciklom, nosil pa je obleko, ki so jo ukrojili za časa monarhije. Ali je s tem hotel režiser na nepristranski način postaviti na oder intimno slovensko kmečko tradicijo, v tem primeru avstrijsko, in pa današnji potrošniški svet?
Važnejši pa so bili zame liki nastopajočih oseb. Dunajčan Plachetka (igral ga je Anton Petje) je predstavljal humanističnega Dunajčana, kateremu se zdi, da je pri Smrtnikovih našel prvotne kali usode, manj narodne kot človeške. Mistično je zagledan v Hemico in v lastno razburjeno počutje. Videz zastarelosti in navidezne omrtvičeno-sti pa ni mogel prikrivati dejstva, da ljudje, ki so v takih primerih politično neobvezni, ne morejo preprečiti propada naroda in ga tudi ne bi skušali preprečevati.
Lik Smrtnice (Mira Sardoč) je gotovo najbolj izstopal. Plachetka
Ansambel SSG v Trstu po zaključku predstave v Celovcu
9urn
entov.
historičnem in konkretnem kontekstu pa se mi je zdela neprimerna. Prvič — ogromne korenine so razmeroma majhno prizorišče še bolj krčile. Bile so kljub krvaveči
nagovori v drami naše sanje o domovini, naše zahteve po domovini in prav Smrtnica je podoba te slovenske matere, na katero zelo pogosto naletimo v slovenski litera-
turi. Odločna je, delavna, vajena trpijena in težav, vrhu tega pa še polna neke tipično slovenske trpke topline. Teža dogajanj in lastno osebno potvarjanje osnovnih človeških zahtev jo pripeljeta do duševne in telesne onemoglosti. Umre in zapusti podobo zame vprašljivega tragičnega herojstva.
En anajbolj problematičnih oseb v igri je Hemica, Smrtnikova hči (Barbara Jakopič). Spočetka nastopa zelo angažirano, govori o pritožbi na ustavnem sodišču, v teku igre pa se njen lik prepusti naključju in iz zame neutemeljenih
nik, ki povečini časa molči in se razživi le v svojih krogih.
V popoln užitek pa so mi biti trije ljubljanski izletniki (Jožko Lu-keš, Silvij Kobal, Alojz Milič). Sploh se še nisem kdaj mogla tako smejati kakšnim izjavam Slovenca. Sicer so resnica, na odru pa tako blagodejno vplivajo. Perfektno so izdelani.
Lep simbol podajo trije mutasti bratje. Brez pivniškega prizvoka, zelo jasno izpostavljeni kot narodnostno utišani Slovenci in Slovenke na Koroškem. Pojemo pa Slo-
Častni gostje in de! števitnega občinstva, ki je napotniio dvorano
nagibov Hemica popušča v prvotnem narodno političnem vztrajanju. Po smrti staršev pokopljejo z njima tudi njeno narodno trdnost. Zakaj torej tako njeno obnašanje? Zavoljo ljubezni do Osvvatda - že prej ga ni zagovarjala pri starših in potem naj bi mu kar na vsem lepem verjela zaradi nezakonskega otroka. Kako more hčerka tako odstopati od matere? Ali pa naj vidim v tem posegu drugo vrednotenje, da ženska, preden ne postane mati, ne more, vsaj po mnenju nekaterih ne, dosledno izpolnjevati svojih nalogi? Dobro, seveda bi lahko vedela precej vzrokov za njeno spreobrnitev, ampak v teku igre, na odru, Hemica ni pokazala prav nobenega utemeljenega argumenta.
Osvvald (Tone Gogala), narodni odpadnik in cinik, je bit pravtako razdvojen. Na eni strani razpolaga s fantastično ironičnimi argumenti in zafrkavanjem, na drugi strani pa je alpsko zarobljen, butasto ne-spregledan in krčljiv. Oseba ni bila diferencirana. Zdel se mi je pubertetno zagnan in nikakor ni mogel prestrašiti, kot to morejo pravi Oswaldi. Ali naj bi bil popolnoma stvaren cinik in argumentator, ali pa nespregtedan zakotniški odpad-
venci povsod, kjer ne smemo izraziti svojega razočaranja in obupa, kjer se ne smemo izživljati kot raznolika politična in živa narodnostna skupina.
V dramskem tekstu je Kmecl tudi ovrgel problem privatizacije, poosebljanja konfliktov, tudi ta v igri ni prišel do pravega izraza. Če se začne govoriti o narodnem odpadništvu kot o neki družinski, privatni zadevi, če družina kot taka lahko s tem argumentom prepričuje, potem je zame to zelo problematično. Politika asimilacije prav na tej ravni zelo dobro uspeva.
Na koncu pa moram priznati, da je igra gotovo nagovorila naše ljudi. Znani narodni in zgodovinsko tradicionalni slovenski liki matere, zvestega hlapca, rahločutne hčerke so nudili podlago, da se na njih gradi nova politična problematika. Zato nastavki igre ljudem niso bili tuji, dogodki so budili asociacije in z aktualno problematiko so dogajanje v igri povezovali tudi med pogovori po predstavi. Mislim, da je za našo kulturno ustvarjanje bila ta predstava velikega pomena, prav tako je bila dobro organizirana.

CI ZWITTER ml.
Od odrske dejavnosti do ljudske pesmi
(predavanje na seminarju SPZ v Podravljah)
so ^ 'gre? V začetku so bile v 'ktO zelo pomanjkljive, pač prilagojene j 'm možnostim, ki jih ima vseh kultur-Su ^brin oropano ljudstvo. Ob pustnem ča-imetje kratkočasili ob šaljivih cnodc-t)pr ki so jih igrali večinoma fantje, kot ^iltj "^"'et in fotograf" ipd. (Sploh je kon-ip .^ed kmetom in tehniko ali med kmetom .Rmu tujim slojem, kot npr. zdravnikom ttiOjj"jbtom itd. zelo priljubljena snov za hu-'Rrid^nc enodejanke.) Vsebinsko te šaljive So	niso bile zahtevne, toda združevale
skupnost in utrjevale društveno desk,; "st, društveniki pa so bili lačni vsakršnih ^nosti.
bo[j 'Rte pa so bile tudi prvi korak k čedalje tta ^htevnemu podajanju literarnih predlog ske ) Kot že rečeno, je tak razmah odr-Pros javnosti sprva zelo začudil slovensko 0} d^"o vodstvo v Celovcu, vendar razvoja "Rjo več ustaviti. Torej je moralo te ak-bo^°^' sprejeti in hkrati kontrolirati. Taki slte^ " ' Pa so služile igre strogo resnega in ver-ki ^ Enačaja, dramatizirane svetniške legende, ' Publiki in igralcem pokazale lepoto v ^ . "t strašanstvo pekla ter pravo pot, kako ^a priti in sc pekla ubraniti. ,.Ora et
tabora" — to geslo naj bi bila zapoved z odra namenjena ljudstvu.
Najuspešnejša teh iger in najbolj priljubljena je bila že imenovana „Lurška pastirica", katere sc danes še spominjajo naši starejši rojaki, ker so jo igrali skoraj na vsakem koroškem odru. Vsebina je enostavna dovolj: brezbožna grofica Eleonora ima dve hčerki, od katerih je ena slepa. Pobožnost njenih hčerk grofico tako moti, da ju spodi z grada. Deklici romata v Lurd, kjer sc zgodi čudež in slepa sestrica naenkrat zadobi vid. Po tem čudežu potujeta sestrici domov iti njuna mati se ob tem božjem čudežu spreobrne ter se poda sama na romanje v Lurd, da se tam skesa svojih grehov.
Prvi so podali to igro Globašani že leta 1903. Od tod si je igra utirala pot na slovenske odre do Zahomca in Brda v Ziljski dolini. O vsebinski vrednosti ali nevrednosti te priljubljene slovenske drame med slovenskimi društvi ni treba izgubljati besed, ker je bila podobna kakor že omenjene burke in šaljivi prizori, ki so bili med ljudstvom prav tako priljubljeni kot verski komadi; vrednost pa je bila v slovenskem odrskem jeziku, ki so ga take in podobne igre širile med našim ljudstvom.
Vendar je treba ugotoviti eno: pri izbiri dra-
matičnih snovi, ki so končno našle pot na nase odre, nikakor ni odločala narodnostna vsebina literarne predloge, marveč edinole versko- klerikalna izpoved. Slovenski kulturni centrali v Celovcu in njenim snovalcem je šele v drugi vrsti šlo za vsebinsko utrjevanje slovenske narodne zavesti, v prvi vrsti pa za strogo uveljavljanje katoliških načel v prosvetnem delovanju. Ker pa to ni šlo samo s pomočjo „po-učnih predavanj", so se kaj hitro oprijeli tudi takih prosvetnih oblik, ki so bile med ljudstvom najbolj priljubljene, privlačne in zaželjc-ne.
Prvotno ni šlo za upodabljanje življenja slovenskega prebivalstva („Lurška pastirica" igra med gorskim slojem) niti ni šlo za narodnostno problematiko, ki je že takrat bila težka, tudi se niso ozirali na socialno problematiko — šlo je za cementiranje stoletne verske poslušnosti in za odvračanje vseh nevarnih posvetnih idej. Da so take in podobne igre bile med slovenskim prebivalstvom kljub temu tako priljubljene, ni pripisovati njihovi vsebini, temveč želji publike in igralcev ali prosvetašev po formalno in estetično bolj zahtevnih komadih. Nekritičnost publike in amaterskih igralcev glede uprizorjenih predlogov so lahko in so tudi dejansko zlorab-
ljale tiste sile, ki so koroški slovenski kmečki preporod hotele zase monopolizirati. Globoka, ker stoletja zabičana, vernost slovenskega kmeta jim je to gotovo olajšala. Vendar za veliko ceno: možnost prosvetnih, takoimenovanih nepolitičnih društev, da bi vsaj kulturno narodnostno obdržala tiste dele slovenskega ljudstva, ki ga klerikalna slovenska politična stranka po politični poti ni mogla nagovoriti, ki pa bi bil pripravljen ostati v narodnih prosvetnih slovenskih organizacijah, je z ozkim klerikalnim usmerjanjem prosvetnih društev po njihovi centrali bila za dolgo časa zgubljena.
To pomanjkljivost, kar se tiče narodnostne vsebine, so nekateri prosvetaši poskušali nadoknaditi z režiserskimi ali gledališkimi efekti: tako vemo, da je pri omenjeni globaški uprizoritvi „Lurške pastirice" plapolala na odru slovenska trobojnica in tako kot goli rekvizit signalizirata narodnostno vzdušje in pripadnost igralske skupine. Tudi recenzor v „Miru" je hvalil uprizoritev in se trudil, da bi vsebinski izpovedi igre dal narodnostni efekt: Slovenci naj bodo prepričani, da jim bo pomagala mati božja kot nedolžnemu, krivico trpečemu narodu, kakor je pomagala nedolžni, po krivičnosti matere pregnani hčerkici. Vendar izpoved ostane: nezaupanje v lastno silo, nesamostojna borba za svoje pravice, temveč slepo zaupanje v božjo pravičnost, milost in previdnost. To pa je izpoved neštetih, domala vseh „resnih" iger, ki naj ne bi zabavale, temveč poučevale ljudstvo v vernosti, nravnosti in bogaboječnosti. fDn/je v
Dejavnost Dijaškega doma SŠD
DAN STARŠEV VDiJAŠKEMDOMU
V soboto 16. aprila 1983 je bil v dijaškem domu „Dan staršev" — dan, ki je bil namenjen pogovoru med vzgojitelji in starši. Povabilu se je odzvalo precejšnje število staršev. Uvodoma jih je ravnateljica doma Anica Kokot seznanila z namenom in nujnostjo takih kontaktov med osebjem doma in starši, saj gre pri tem za skupne interese delovanja. Po tem kratkem uvodu pa so bili starši nekoliko obširneje seznanjeni z gradnjo novega doma in z možnostmi, ki jih bodo imeli gojenci in seveda tudi vzgojitelji v novem poslopju. Zanimanje za novi dom Slovenskega šolskega dru-
štva je bilo veliko in brez pretiravanja lahko rečemo, da so bili z načrti in perspektivami, ki jih odpira gradnja doma zelo zadovoljni.
Po tem skupnem sestanku so se starši razdelili po skupinah in v osebnem pogovoru z vzgojitelji obravnavali vsakdanje probleme, izmenjavali izkušnje z vzgojo in se Rezultat tega dopoldneva, nakazan zanimali za uspehe svojih otrok, v strnjeni obliki, je bil, da taki pomenki v neprisiljeni atmosferi, in ta je vsekakor vladala, prinesejo vzgojiteljem mnogo napotkov za njihovo delo v mladino, hkrati pa staršem vpogled v vsakdan njihovega otroka in informacijo o njegovem napredovanju v šoli in v domu.
KSSS o slovenskih časopisih na Koroškem
Z Dunaja smo prejeli sledeči dopis:
V Klubu slovenskih študentov in študentk je bila v petek 22. aprila diskusija o slovenskih komunikacijskih sredstvih. Povabljeni so bili zastopniki Nedelje, Našega tednika, Slovenskega vestnika in Kladiva. Prišla sta samo Peter VVieser za Slovenski vestnik in Andrej Mohar za Kladivo, predstavnikov NT in Nedelje ni bilo. Škoda. Razprava v Klubu je trajala skoraj do polnoči. Kaj pravijo o njej klubaši?
Hanzi Gasser: Zanimivo je bilo, še več takih diskusij!
Trude Moschitz: Če bi prišel kdo od Nedelje, bi ga vprašala, zakaj je podoba žene v tem listu tako starosvetna in diskriminirajoča. Žene nismo tako podložniške, kakor si to pri Nedelji želijo. Žena, ki stoji v poklicu npr. v Nedelji sploh ne eksistira.
Marjan Jelen: Škoda, da Kulmeža od NT ni bilo, ko zmeraj poudarja možnost sodelovanja študentov pri Tedniku. K študentom pa ni prišel, in če jim pošljemo mi kak prispevek, ga v redakciji kar radi obrnejo po svoje, če ga sploh objavijo.
Flori VVieser: Vprašam se, ali je bila odsotnost teh slovenskih novinarjev neke vrste tihi bojkot?
Lipi Ogris-Martič: Zanimivo je bilo govoriti s Petrom VVieserjem in Andrejem Moharjem. Kritizirati hočem, da je Vestnik preveč dolgočasen in Kladivo preveč za KPA.
Jani Oswa!d: Pri vprašanju dobrega ali slabega žurnalizma ni tako važno, s katero stranko ali politično linijo simpatizira kak list. Hudo je, če je časopis dolgočasen - mnogim člankom v NT in SV se na žalost pozna, kako so se že sami novinarji dolgočasiti pri pisanju.
Flori VVieser: Naš tednik je sicer bolj živ, ali samo na prvi pogled. Vestnik nima senzacionalnega poročanja, vendar je bolj podroben v informacijah.
Marinka Lugarič: Malo več ostrine tudi današnji klubski diskusiji ne bi škodovalo . . .
Flori VVieser: ... nič ne de — nadaljevali bomo s ciklom predavanj o slovenskih komunkacijskih sredstvih in prepričan sem, da bo tudi v naprej zanimivo govoriti o teh problemih.
Po skupnem kosilu so se dijaki, ki so medtem že prišli iz šole, v spremstvu staršev odpravili na pot domov, ki za večino od njih pomeni oddih od napornega tedenskega dela.
PREDAVANJE O DVOJEZIČNEM ŠOLSTVU NA KOROŠKEM PO LETU 1945 V DIJAŠKEM DOMU
V četrtek 21. aprila je bilo v dijaškem domu predavanje o dvojezičnem šolstvu na Koroškem po letu 1945, ki se ga je udeležila večina gojencev. Predavatelj dr. Regi-nald Vospernik, ravnatelj slovenske gimnazije v Celovcu, je v svojem referatu nazorno prikazal razvoj dvojezičnega šolstva na Koroškem v novejši zgodovini. Posege! je najprej nazaj v zgodovino in na kratko orisal dvojezično šolstvo pred drugo svetovno vojno. Nato pa se je osredotočil na najvažnejše postaje v razvoju dvojezičnega šolstva po letu 1945 - na dvojezično šolsko odredbo iz leta 1945, ki je uresničevala teritorialni princip, na avstrijsko državno pogodbo, na ustanovitev Slovenske gimnazije v Celovcu, na šolske štrajke, na odlok takratnega deželnega glavarja, da lahko vsi, ki to žele, odjavijo otroke od dvojezičnega šolskega pouka, na posledice tega odloka, na manjšinski šolski zakon iz leta 1959 in na deželni šolski zakon, ki je temu sledil.
Po kratkem zgodovinskem delu je predavatelj nakazal trenutno situacijo. Pri tem je poudaril, da se v zadnjih letih vsaj procentualno večajo prijave k slovenskemu pouku. Ob koncu referata pa se je ustavil še pri najnovejši reformi avstrijskega šolstva in pri spremembah, ki jih bo le-ta za šolstvo prinesla.
Predavatelj dr. Vospernik je s tem referatom svojim pretežno mladim poslušalcem na zanimiv, predvsem pa razumljiv način orisal problematiko dvojezičnega šolstva na Koroškem, za kar se mu je ravnateljica doma tudi zahvalila.
PRtREDETVE
O B I R S K O
Slovensko prosvetno društvo „Obir" vabi na
OBČNI ZBOR
v soboto 30. aprila 1983 ob 20. uri v gostilni Kovač na Obirskem.
SELE-KOT ZILSKA BISTRICA Dia-preda vanje O PRVENSTVENEM VZPONU PREKO ZAHODNEGA GREBENA NA MONT EVEREST #v soboto 14. maja 1983 ob 20. uri v ljudski šoli v Sele-Kotu Prireditelj: Slovenska športna zveza in Slovensko prosvetno društvo „Herman Velik"
#v nedeljo 15. maja 1983 ob 20. uri v gostilni Kaiser na Ziljski Bistrici Prireditelj: Slovenska športna zveza in Slovensko prosvetno društvo „Zila"
Slovensko planinsko društvo Celovec in Slovensko prosvetno društvo „Obir" vabita na
DIA PREDAVANJE o ženski alpinistični odpravi v Pamir
v petek 13. maja 1983 ob 20. uri pri Kovaču na Obirskem.
Predava: udeleženka odprave Marija Frantar iz Ljubljane
TINJE
SREČANJE VODITELJEV OTROŠKIH SKUPIN
Prireditelj: Kat. otroška mladina
Kraj: Dom prosvete v Tinjah
Čas: nedelja 1. 5. 1983, ob 15.00 uri
MePZ ,,Podjuna" Pliberk vabi na
KONCERT
v soboto 30. 4. 1983, ob 20.30 uri pri Schwarzlnu v Pliberku.
Nastopajo: MePZ „Kralj Matjaž" iz Libuč, instrumentalne skupine, mladinski zbor ,,Podjuna" in MePZ ,,Podjuna".
R O Z E K
MATERINSKA PROSLAVA
Prireditelj: KD „Peter Markovič" v Rožeku
Kraj: pri Kosi na Ravnah Čas:nedeljal. majal983, obl4. uri Sodelujejo: brata Zausnig in domači mladinski zbor
FILM SCHONE TAGE (Lepi dnevi)
v nedeljo 1. maja 1983, ob 21.15 uri naFSl
B I L C O V S
ODRSKA PREDSTAVA ZA OTROKE IN ODRASLE ,,MISCH UND MASCH UND MUSCHNIG Auf nach Radiesien
Prireditelj: SPD ,.Bilka" v Bilčovsu Kraj: pri Miklavžu v Bilčovsu Cas: ned. 1. maja 1983, ob 10.30 uri Gostuje Kindertheater KIKERIKI
KOSTANJE
Slovensko prosvetno društvo ,,Dra-bosnjak" na Kostanjah vabi na prireditev
KIND AKTIV OTROK USTVARJA
v soboto 7. maja 1983 ob 15. uri v slavnostni dvorani občinske hiše v Vrbi.
Sodelujejo: ljudska šola Vrba, l.š. Kostanje, l.š. Slovenji Plajberk in otroški zbor iz Rožeka
Glasbena šola na Koroškem vabi na GLASBENI VEČER v sredo 4. maja 1983 ob 19. uri v javnem studiu koroškega radia, Spon-hcimerstrafle 13 (vhod s parkirnega prostora).
Poleg ljubiteljev glasbe so še posebno dobrodošli starši učencev, vzgojitelji inučiteiji.
DUNAJSKI KROŽEK
vabi na
predavanje z naslovom: IDEJA IN RESNICA ZAKONA O NARODNIH SKUPINAH 1976
Predava: dr. jur. Heinz Tichy, Dunaj v petek 6. maja 1983 v gostilni Wei-dinger, Dunaj IV, Danhausergasse 3 Kot po navadi je predavanje povezano s skupno večerjo in družabnim delom. Organizacijski prispevek znaša 120 šilingov.
TINJE
Galerija Tinje vabi na
ODPRTJE RAZSTAVE slikarja Iranca Zupeta-Krištofa
v petek 29. aprila 1983, od 19.30 uri. Po otvoritvi bo bral iz svojih del Ivan Mrak. Razstava bo odprta do 28. maja 1983.
Skupina Kundalani
KONCERT JAZZ ROCK
v soboto 30. 4. 1983 ob 20. uni v diskoteki „Happy night" pri Rutarju v Zitari vasi.
Koroški kino-klub vabi na II MEDNARODNI FESTIVAL
industrijskega, obrtnega in etnološkega amaterskega filma v dneh od 7. do 8. maja 1983 v Družbenem domu na Prevaljah.
ŠENTJAKOB Osnovna organizacija KPA v Šentjakobu v R. vabi na
PRVOMAJSKO PROSLAVO v soboto 30. aprila 1983 ob 20. uri pri Gabrielu v Lešah.
Govoril bo predsednik osnovne organizacije KPA v Šentjakobu Franc Juritz. Sodelujeta kantavtorska skupina RINO CHINESE iz Rezije (Italija) in štajerski politični kabaret ROTER GAMSBART Nato družabni program s plesom in glasbo.
Ob 40. obletnici partizanskega napada na Mežico
č7r4W'
Pred nedavnim so bile v Mežici osrednje slovesnost! v čast 40. obletnice partlzanthega napada 7M Mežico In na tragično smrt homandanta 7. horošhega bataljona (astanovljene-ga homaj nehaj dn! poprej v Koprivni) Franca Pasterha-Penarta iz Pobnl-ha nad Železno Kaplo.
V zvezi t to obletnico je Mo ce/o vrsto prireditev taho hnltnrne hot športne vsebine, med njimi f^di pev-tho sre&tfzje Od Pllberha do Fraber-ha. Predvidene pa to te drnge prireditve.
Na dan osrednjih slovesnost! te je zgrnilo v Mežico od dveh stran! Slovenije nehaj tto horošhlb borcev,
Spominski zbornik
Ob 40. obletnici partizanskega napada na Mežico je krajevna skupnost Mežica izdala spominski zbornik s 54 stranmi z naslovom „Mežica ob jubilejih 1943-1983... 1154-1984" (1154 prvi pisani viri tega kraja). V njem so prispevki: Uvodnik, predsednika KS Mežica Milana Ocepeka; Pavleta Zavcerja-Matjaža; Olge Kastelic-Marjetke s prvič objavljenim, popolnim seznamom udeležencev napada na Mežico; Petra Tomazina, pričevanja o Lenartovih zadnjih urah, dr. Toneta Hodopiska-Zvoneta, partizana iz Kotelj in Cirila Valanta pd. Encije-vega Cirila. Dalje je v zborniku natisnjen tudi prej omenjeni seznam domačih borcev in drugih sodelavcev NOB ter žrtev. Zaključuje pa ga sestavek Š. Lednika „Mežica ob jubilejih — oris podobe kraja in njegove rasti".
med njim! 7 J %df(fžeftcev napada na Mežico ter med drnglm! tndl član federacije m znan; horošh! partizan Pav/e Zaveer-Afatjaž; /van Dranlč-Drago, bivši Mmandant Korošhega bataljona In komandant Vzbodnoho-rošhega odreda,- predstavnlha Zveze horošhlb partizanov /anez Wntte-Fnc In Lipe) Kolenih In te drag;.
Dopoldne je bila v boteln Peca razjarjena teja otrednjega odbora shnp-nost! horošhlb partizanov, v narodnem doma pa zatedanje slavnostne t^aptelne A*rajevne t^apnott; /Vežica, na kateri to sprejel! shlep o podelitvi domicila 7. ^orot^ema bataljona ter po predhodnem toglatja občlnshe tbaptčlne shlep o razglatltvl natelja Mežica za mesto. Nato je tle-dlla položitev venca ob spomenlh padlim borcem pr; narodnem doma In na grobnico partizanov na ttarem pohopallščn, hjer je bil tadl prvi grob beroja 7.enarta, nesrečno padlega ravno ob napada na Mežico.
Čez 7300 hrajanov te je popoldne zbralo na otrednjl protlavl, hjer je
tlavnottnl govornih 7van Drago podrobno opita! napad ^ Mežico In težave borcev pri čez zatneženo Peco v nehajdnevM^ bajhab, hi to jlb tprožlle ?;aclstic" enote. TVato je predtednlh Krajft"" thaptčlne Izroči! tovariša Dranlčub ttlno o podelitvi domicila, hi ga P** deljaje Mežica 7. horothema batljo^' obenem pa je objavi! thlep o razg!^* tltvl natelja Mežica za metto.
Od 7. do 72. aprila je bila v naftnem doma odprta razttava z nas!^* vom „7707? na Korošhem In Mezd-* v 7707?". Priprav!!! to jo domači dt lave!, tvoj de! pa je prltpeva! mazej revolaclje Iz Slovenj Grad^-Z ohrog 400 ehtponat! to bila ttavljena obdobja od plebltelta pa honca vojne oziroma 7707? (tllht predmet! Iz NOT? na Korošhe?" 1" napada na Mežico. Nehaj literati h! te v njej opltaje napad na Mtzd" In partizanstvo na Korošhem. SezM^ vteb borcev, žrtev, Internirancev, d' teljenlb, hi to bili prlttojn! v 7947—7943 v tahratno občino ^ žica).
Drag! de! razttave je prltp^j'* tov. Ksenija Grabatln Iz Kljehe, danja horošha partlzanha. Tčazttaf' la je 7$ Iheban Iz cvetja In grtnd^ ja na temo „Korošhl partizan" 1 no In domltelno Izbranim! naslov! ^ n. pr. Solčava, Partizanova pot, '* gred pri /ehla v Koprivni Itd.
Naj j!e omenimo, daje otred"7j točho protlave predttavlja! recital'/ je predočl! Iz raznlb virov sestavlja poteh napada na Mežico, prcnoi ^ njenega Panarta h Pnclja In njeg^ tmrt na tej domačiji. Program to ^ hljač!!! tolarji otnovne tole Patterha-Panarta Iz Mežice t In pleti. .Splob t! mogel z vellho ^ dottjo Hgotovlt! Ithreno In prltt^ povezanott Ijadttva z onttran natlm narodnim herojem Pen%rto^ ' Pobnlha.
Koroška pesnika bra^ na videmski univerzi
Na potredovanje av:trijtkega 9^": ralnega konzulata v Milanu sta nji četrtek na slavističnem oddelku demske univerze protesorjem dentom Iz svojih del brala koro*.^ slovenska pesnika Valentin Polanle' Andrej Kokot.	.
bi'<"'
Za organizacijo srečanja je govoren prof. Martin levnikar,
kil'
navzočim gostom najprej
pred.'*!!:
izdaje. Zatem pa je več kot	^
gosta s KoroSke, ziasti njune
navzočih prisiuhniio besedi Potanlku Kokota, ki sta najprej spregoW' vsak o svojem iiterarnem deiu, y
pa prebraia nekaj svoje iiteratats
siedečem razgovoru so protesotj' Študentje pokazati izredno veiika * nimanja za siovensko siovsivo na j* roSkem. Gosta sta odgovarjata "" : viina vpraSanja in tako obrazto!'!** nutnipoioiaj na KoroSkem.
Lubo Urbajs - šestdesedetnik
Kdor ga pozna, bo le težho verjel, da je že dopolni! 60. leto žlvljenj-shega popotovanja — namreč babo Drbajt, h! ga vt! poznamo hot ne-amornega, vedno agilnega, požrtvovalnega In nasmejanega, vtahčat za talo razpoloženega. 7n vendar je ml-nalo nedeljo obhaja! tvoj jabllej — šestdesetletnico, ob hater! je razam-Ijlvo bi! deležen prisrčnih čestlth. Najprej smo ma prljateljtho segli v roho delovni tovariš! v našem ared-nlstva; v peteh je praznoval na pD-nlnth! hoč! nad zfrlbovo pečjo, hjer to te poleg zastopnlhov ahtlva Z.SO t predtednlhom /ehhsom W!etcrjem na čela zbrali predvsem številni pla-nlnthl tovariši; In na predvečer tvojega rojstnega dne je praznovanje zabijači! še v prijetnem domačem hro-ga dražlne In torodnlhov.
Ge te hratho ozremo na 7.abotovo zlvljenjtho pot, potem moramo ago-tovltl, da ga v vsej povojni dob; tre-čajemo na najrazličnejših področjih natega narodnega dogajanja. Starejši med nam! se ga spominjamo še hot mladinca, hi je bi! ahtlven povsod, hjer je bilo treba „zgrab;'t!" za delo — v težhlb pogojih narodnega prizadevanja, ho te je hot mnogi drag!
naš! mladine! znate! tadl v na prosvetnem področja, hjer ^
. .	.	':!c*.
odllhova! hot Igralec bamorbtd' . vlog. Na stričev! hmetlj! v 73"!%'M shaša! avajat! metode todobM^ hmetovan/a. Potem ga je 7"^,'j. hllenega življenja vodda od nlštva preho o!chtrogospodarttv<* . arcdnlštva našega lista; občne?" ^ je bi! In ostal ahtlven tadl v narodnih organlzitcljab od Ob ., DFD7. do ZSO, hjer ;e nehJ) ' opravlja! tadl tajnlšhe posle.
7oda področje njegove dcjnV^j,, hjer je najbolj zavzet „z dašo 1" ,, letom", pa je planinstvo. Že od novltvc b/oventhega p/anln^A. draštva v Celovca pred trdlesd'<, let! je njegov predtednlh In ,,tpomenlh" njegove brezprd?" j predanosti planinstva je hoČJ M rlrlbovo pečjo — brez njega gove trajne thrb! zanjo t! te nJ^ b p nlthe postojanhe sploh ne predstavljati.
Za vso njegovo požtrvovJ^'^ /?rcdanost In tovarištvo smo 1-"^^ tthreno hvaležni, ho ma ob njtK"^,;. žlvljenjshem jablleja čestitamo z " boljšim! željami/
OB RAZSTAV) DRAGA DRUŠKOVIČA V AUL! SLOVENtCi:
Travniki v katerih čuvamo svoje mladostne sanje
Koroški zdravniki v Opatiji
Le dan za tem, ko smo v Celovcu doživeli predstavo Kmeclovih Mutastih bratov, smo v Celovcu spet bili deležni kulturnega dogodka. V Auli slovenici so namreč odprli likovno razstavo mladega slikarja Draga Druškoviča iz Leš pri Šentjakobu v Rožu. Čeprav je Druš-kovič v Celovcu že razstavljal, je v Aulo slovenico prišlo izredno veliko ljubiteljev njegove umetnosti, kar
brez dvoma potrjuje priljubljenost in tudi kvaliteto njegove umetnosti.
Tokrat ni bilo nikakršne posebne predstavitve umetnika, pa so ljudje imeli toliko več časa za ogled njegovih slik in za pogovor z umet-
nikom samim. Seveda formalni pozdrav gostov s strani predsednika Aule slovenice dr. Mirta Zvvittra ni izostal. Slednji je izrazil svoje zadovoljstvo nad tem, da v Auli spet razstavlja naš umetnik, sin znanega pisatelja in velikega prijatelja koroških Slovencev Draga Druškoviča, ki v svojih knjigah opisuje tudi Koroško in njene ljudi. Dr. Zvvitter pa je ob tej priložnosti tudi zavr-
nil vse očitke, češ, da je Aula neka elitna galerija, saj je odprta vsem slovenskim slikarjem — tudi mladim umetnikom.
Če tokrat umetnik ni bil obravnavan s strokovne strani, je to iz-
črpno bilo storjeno v prikupnem katalogu, katerega je založilo in izdalo društvo Aula slovenica. V le-tem so črno-bele in barvne reprodukcije Druškovičevih slik, zapis o umetnikovem delu pa je prispeval pesnik Andrej Kokot. Le-ta o Druš-koviču med drugim pravi: „Druško-vič razkriva svet nevidne resničnosti, s tem pa si sam postavlja zelo visoko in odgovorno nalogo. Isto zahteva tudi od opazovalca svojih slik. Če sledimo temu pozivu, razmeroma lahko najdemo pot skozi navidezno nepregledno bujno barvno pokrajino. Človek nehote obstoji in doživlja celoto in detail hkrati. Naenkrat govori dominantno rdeče z isto milobo ko črno v sredini ali zeleno na robu, pač tam, kjer kompozicija postaja izpoved umetnika. Imamo občutek, da se nahajamo v povsem drugem svetu, ki nas sicer obdaja, ki pa ga brez umetnikov ne moremo zaznavati. In tu pričenja univerzum umetnosti Draga Druškoviča pridobivati na pomenu, postavlja nam most do neznanih dimenzij in nam omogoča, da z njim vzpostavimo povezavo.
Tako občutim in razumem umetnost Draga Druškoviča. Z vsako svojih slik odpira vrata svoje neizčrpne fantazije, ki pa ne zmede, marveč na svoj način oznanja resnico. Tu bi morali napraviti piko in reči, da več o Druškovičevi umetnosti ni možno povedati, da boljša interpretacija ni več možna. Tako se po navadi konča, če moderna umetnost pušča vse poti odprte in prepušča fantaziji opazovalca, da si napravi svoje lastne zaključke. Pri Druškoviču je drugače, tu šele vse pričenja živeti, kajti menimo, da ko smo razstavo že zdavnaj pozabili, se figure in kompozicije pričenjajo gibati, postajajo jasne in preproste, kot da bi nekoč vse naslikali sami. Prihajajo posamezno, v skupinah ali kot fragmenti, potem so spet pisane kot pravkar razcveteli travniki, v katerih čuvamo svoje mladostne sanje.
Med številnimi gosti, ki so prisostvovali otvoritvi so bili predstavniki slovenskih kulturnih organizacij, konzul SFRJ Alfons Naberžnik, dv. sv. dr. Pavel Apovnik, urednik kulturne revije Die Brucke Ernst Gayer in zastopniki tiska.
Za velikonočne praznike je celovško zastopstvo jugoslovanske turistične agencije „Yugotours" v sodelovanju z upravo specialne bolnice .Thalasso-therapia" v Opatiji vabilo slovenske zdravnike s Koroškega na ogled bolnice. Namen obiska je bil, da se tudi koroški zdravniki seznanijo z dosežki sodobne medicine v slovitem okrevališču.
Čeprav se je povabilu tokrat odzvalo le manjše število koroških zdravnikov, je srečanje v Opatiji v vsakem pogledu uspelo. O kraju samem ne bo treba zgubljati preveč besed.
Dograjena že v zadnjih desetletjih cesarsko-kraljeve Avstrije, po okusu „fin de siecla", je Opatija avstrijski aristokraciji in premožnejšim meščanom kot priljubljeno okrevališče. 2e zgodaj se je razvila v prvovrstno zdravilišče. Leta 1912 so našteli tam cel ducat zdravstvenih ustanov. Več kot šestdeset zdravnikov je že v tej dobi skrbelo za telesno in duhovno udobje letoviščarjev, kajpada premožnejše avstrijske gospode.
Kaj pa danes?
Zaradi svojega blagega sredozemskega podnebja, bujne vegetacije ter svežega zraka šteje Opatija še danes med najbolj priljubljene centre širokega jugoslovanskega in mednarodnega turizma. Sredi živahnega mesteca z neštetimi gosposkimi vilami in palačami (danes služijo kot hoteli in penzioni) se dviga nedaleč od obale skrbno obnovljena palača posebne bolnice „Thalassotherapia". Kot center za zdravljenje bolnikov s srčnimi, pljučnimi in revmatičnimi obolenji, je bila ustanovljena že v šestdesetih letih. Bila je prva bolnica te vrste v sosedni Jugoslaviji in že od ustanovitve naprej slovi kot visokokvalificirana zdravniška ustanova. V medicinsko-operativnem sektorju je bolnica opremljena z vsemi potrebnimi diagnostičnimi napravami, ki jih zahteva moderna rehabilitativna kardiologija (poleg rentgena, elektro-kardiografije in fonokardiografije, er-gometrije in spirometrije, telemetrije ter 24-urne kontinuirane elektrokardio-grafije še echo-kardiografijo). Po rutinskem kliničnem pregledu (vključno laboratorijske preiskave krvi in seča) si zdravniki-kardiologi s pomočjo teh dodatnih preiskav prisvojijo kar najbolj popolno sliko o trenutni telesni in duševni konstituciji bolnika. Program rehabilitacije torej sloni na celoviti presoji bolnikove osebnosti in je prikrojen njeni organski zmogljivosti (srce, ožilje, pljuča . . .) ter individualnim potrebam bolnikovega zdravljenja.
Poleg srčnih bolnikov (angina pecto-ris, stanje po srčnem infarktu), bolnikov z zvišanim krvnim pritiskom, bolnikov z vegetativnimi motnjami srca in ožilja, se v .Thalassotherapiji" zdravijo še bolniki s srčnimi napakami, taki, ki so bili na srcu operirani, pa tudi bolniki s kroničnimi obolenji pljuč (bronhitis, pljučni emfizem).
Drugo medecinsko težišče .Thalasso-therapije" pa je intenzivno zdravljenje kroničnih revmatičnih obolenj s poškodbami sklepov in hrbtenice. Program zdravljenja v tem oddelku vsebuje celo vrsto metod fizikalne terapije, med drugim hidroterapijo (gimnastika v bazenu s toplo morsko vodo oz. povodna masaža), elektroterapijo, medicinsko gimnastiko in seveda po potrebi zdravljenje z medikamenti.
Uspehi zdravljenja teh hudih degenerativnih sklepčnih obolenj so po pričevanjih zdravnikov zelo dobri in tu se zdravijo bolniki tudi iz drugih predelov Evrope, npr. iz Švedske in Francije.
V Thalassotherapiji smo gostje iz Koroškega spoznali sodobno zdravniško ustanovo, ki jo vodijo vidni zdravniki-specialisti, profesorji interne medicine oz. kardiologije in ki nudi domačim in bolnikom iz tujine zdravstveno oskrbo v mikavnem centru mednarodnega turizma na hrvaškem primorju.
Morda se najde v dogovoru z ustanovami socialnega zavarovanja na Koroškem kakšna pot, kako bi to ponudbo v Opatiji mogli koristiti tudi za naše bolnike. O tem bi bilo vredno razmišljati.
.Thalassotherapiji", njenim zdravnikom ter sodelavcem ,Yugotoursa* pa hvala lepa za vabilo in prisrčen sprejem.
P. S.
Koroški zdravniki so bili gostje direkcije THALASSOTHERAPIJE, vodila pa je skupino agencija Yugotours v Celovcu. Zal se je povabilu odzvalo le majhno število zdravnikov. Vendar pa je bilo študijsko potovanje povod, da so navzoči sklenili ustanoviti poseben krožek slovenskih zdravnikov na Koroškem, da bi na ta način lažje izmenjavali svoje izkušnje in probleme. Tako bi tudi bodoča študijska potovanja našla večji odmev pri slovenskih zdravnikih.
Za slovenske zdravnike: dr. Jože Messner dr. Franc Wutti
Slovensko planinsko društvo Celovec vabi na
SREČANJE
ZAMEJSKIH PLANINCEV
v nedeljo 8. maja 1983 na Trstelju. Zbirališče in odhod ob 8. uri zjutraj pri črpalki Mlečnik v Kožcntavri. Prireditelj: P.D. Nova Gorica
Slovensko prosvetno društvo „Zarja" v Železni Kapli vabi na
MATERINSKO PROSLAVO
v soboto 7. maja 1983 ob 20. uri v farni dvorani v Železni Kapli.
AULA SLOVENtCA
CELOVEC
PAULITSCHGASSE 5-7
Vljudno vas vabimo na razstavo slikarskih del
Draga Druškoviča
Razstava je odprta do j 14. maja 1983, od ponedeljka do petka, od 13. do 17. ure.
Prisrčno vabljeni!
^ANTAVČAR	24
4000
ČASU PRIMERNA POVEST IZ PRIHODNJIH DOB
(Po vzorih dr. Ničmaha napisal dr. Nevšsekdo)
Opazivšemu krutost razburjene tolpe, vzbudi se ml ljubezen do življenja po vsem telesu. Bil sem samo umrjoč ^ovek, akotudi sem že nekoliko poznal skrivnosti božje tečnosti! Takšen strah me obide, da mi zastane sleherna ^eplja krvi, da se mi ježe lasje in da mi zdajci čelo oblije ^rzlj pot. Pobegniti in rešiti se. to je edina misel, ki se še *^°re poroditi v trpeči duši moji. Kakor plaha srna pobeglem po beli stezi navpik. Ne oziram se niti na desno niti ^3 levo, neprestano hitim dalje, da malone čujem glasni Ifepet piahega svojega srca. Za sabo slišim rjovenje bes-žensk, slišim tudi nadvikarija Gregorija, ki opominja ^3zljučeno tolpo, da me ne sme umoriti, ker bi bilo škoda, bi se polagoma ne spekel in ne sežgal na goreči grmadi .. .
2e mi omagujejo moči, že se mi delajo črne tise pred P°9ledom, in že mi grozen obup oklepa dušo, ko dospem kraja, kjer se iz zelenja blešči zlata ograja. Za ograjo *3ed zelenjem pa stoji krasna vila, kjer je z zlatimi črkami Opisano: Hiša kneginje Marije.
..Kneginja Marija!" Tukaj se mi nudi rešitev! Blisko-^3 splezam preko ograje in begam po vrtnih gredicah ^r°ti malemu poslopju, katerega okna se leskečejo v jelenskem soncu. Pribežim do vhoda in po marmornih stopicah me podita strah in groza. Hipoma sem pri nji v kras-i hje sebi, kamor je prepovedano vstopiti moškemu spolu, arrhšljona sedi, sanjajoč v jesensko nebo.
..Kneginja Marija!" vzkliknem in omahnem na svetli ak pred njo. ..kneginja Marija, reši me!"
. ..Ti si, tujec!" reče mi rahlo. „Pri tebi je bila ravnokar 3§a moja! Vem, da je pregrešno, ali moje misii so nepre-s*3no pri tebi!"
Nebeška ljubezen ji zasije iz oči; skloni se k meni in mi položi mehko roko na glavo.
„To menim, da je ljubezen!" šepeče sama v sebi. Meni pa je sreča zatopila srce, da sem pozabil vsega, da sem pozabil celo nadvikarja Gregorija, kateri mi je s tulečo tolpo stregel po življenju. Dvignem se; od sreče se zliva oko v oko. Bil je trenutek ljubezni; bil je najslajši hip, kar sem jih prebil po drugi svoji ustvaritvi!
„Evo nam ptiča v kletki!" zagrohoče se nadvikarij. Svojemu ženstvu na čelu prilomasti v sobo in sedaj preži kakor jastreb pri vhodu.
..Kneginja Marija, tudi dnevi tvoje ošabnosti so miniti!" izpregovori nadvikarij. ..Nadškof Martinus je v ječi, in ti pojdeš za njim. Ukienite oba!"
Stare hetere planejo v sobo in naju jako spretno ukle-nejo v težko železje. Ponosno je vpričo te svojati trpela kneginja Marija tožno svojo usodo in niti besedice ni odgovorila na zbadanje starih žensk.
„Sedaj jo odvedite v temnico!" zapove nadvikarij. ..Čakajte še nekoliko!"
Ugleda! je zdajci težki moj pas, iz katerega sem doslej zalagal troške dragega bivanja v beli Emoni.
..To se mora ohraniti v pravih rokah!" pravi Gregorij in od veselja se mu razširi tolsti obraz. Rekši stopi k meni in mi svojeročno odpaše denarnik. Roka mu omahne pod težo mojega pasa.
..Služabniki satanovi imajo dosti denarja! Haha!"
Smeje se, da se mu kar trese trebušček.
..Poglejmo si to zlato! Odslej bodi Bogu na čast!" Sede k mizi, da bi nanjo izsul zveneče zlato. Zdajci odpre pas in ga iztrese, toda namesto ziata se usuje iz njega kup umazanega sirovca! Obraz nadvikarija Gregorija pa je bil v tistem trenutku čistega zlata vredeni ...
Hvala ti, Azrae)! -
XII
Upor proti nadškofu Martinu se je posrečil. Slovesno so odstavili starega vladiko, in zbrani proštje in kanoniki so izvolili namesto njega - Bog ve, po kakšnih pritiskih — nadvikarija Gregorija. Prvi čin tega nadškofa je bil ta, da je ustanovil sveto inkvizicijo, ki naj bi sodila nas jetnike. Izpraševali so nas, pokladali nas na torturo in nas končno
prepričati, da smo v zvezi s hudičem. Čuda torej ni, da so nam prisodili smrt na grmadi. Saj smo tudi pošteno zaslužili takovo smrt! —
Napoči) je večer smrti. Debela megla je legla na emonsko polje in zakrivala velikansko grmado, katero so zgradili hlapci svete inkvizicije. Na tej grmadi sem pričakovat smrti, in z mano so jo pričakovali nadškof Martinus, kneginja Marija in kapian Primož. Okrog in okrog po jesenskih njivah se je zbralo na tisoče radovednikov, ki so kurili svoje ognje in pri njih kuhali večerjo. Vse je bilo pomešano, moški in ženske, in vse je čakalo stežka, da bi se zanetila grmada, kjer bi poginili nasprotniki blaženega Antona od Kala!
Noč že lega po zemlji, ko se pripelje iz mesta nadškof Gregorij. In ž njim se pripelje deset proštov in štiristo kanonikov. Zasedejo vzvišene svoje prostore, in mladi nadškof takoj migne biričem, naj zapalijo grmado. Tako se zgodi. Obkroža nas dim, in v podobi plamena se zvija smrt okoli nas.
..Kneginja Marija," Izpregovorim družici svoji, „ne boj se umreti! Večnost je pravičnejša od zemlje!"
„S tabo umreti mi je sladko!"
Usmilil se je nas Gospodar sveta in poročil ukaz angelu svojemu. Azrael je tedaj zapustil sedež na sivem Hima-laju, razvil peruti in se spustil v nižino. V podobi bliska je treščil na grmado sredi polja emonskega in nam rešil dušo iz trpečega telesa.
Rahlo nas je vzel v naročaj in potem kakor vihar krenil med svetovi v večni eter. Iz dalje se je videla smešna in malenkostna zemlja kakor rdeča pičica, prav kator atom, izgubljen med orjaki svetovi.
Krasni obraz se Azraelu raztaja od nebeške miiine, ko me vpraša: „Je li želja tvoja, da se še kdaj vrneš na zeleno zemljo?"
..Nikdar več!"
„Torej spite, dokler vas ne zbudi trobenta, da ste navzoči, ko bode Gospod sodil pravičnike in licemerce!"
Izpustil nas je in zadremali smo v večni temi, kakor zadremlje trudno dete v gorki postelji...
Vidimo pa se tedaj, ko pogine človeštvo apokaliptičnim jezdecem pod kopiti in ko pride Gospod v zarji svoji, da sodi pravičnike in — licemerce! —	(Xonfc)
"-Štev. 17(2120)
ZA DOM IN DRUŽINO
29. april 1983
Kako ugotovimo, ali so naša čustva pristna ali zlagana?
Ljubezni ni mogoče meriti, doživijamo jo vsak po svoje, zdaj boij, zdaj manj glo-boko. Včasih se sprašujemo, aii so naša čustva pristna aii pa vztrajamo pri partnerju ie še iz navade, iz lagodnosti, zato pač, ker nas je strah spremembe. Razmisiimo o tem, kako pristna je naša ijubezen. Če bomo razumeti sebe, bomo iaže razumeti tudi partnerja.
Blagodejni učinki
Ljubim te. Stavek, ki iahko izpoveduje najlepše čustvo na svetu, lahko pa govori o povsem drugačnih občutkih, ki so samo površno vezani na ljubezen. O ljubezni govorimo tudi takrat, kadar je naša navezanost na partnerja drugačne narave. Strah nas je osamljenosti, zato vztrajamo v razmerju ki nam nič več ne pomeni. Udobneje nam je nadaljevati življenje v dvoje, kot pa začeti kje drugje na novo. Torej lažerno sami sebi, da nas na partnerja še vedno veže ljubezen. Posestniški smo v svojih čustvih, bojimo se ponižanja, ljubosumni smo na partnerjevo samostojnost, velika je moč na-
Za voianom
Žetja je jasna: s čim manj goriva prevoziti
čim več kiiometrov. Poskusite takoie:
#	Vžgite motor, se privežite in takoj od-peijite!
#	Speijite s čim manj piina in že po dveh aii treh metrih pretaknite v drugo prestavo!
#	Skrajšajte uporabo (ročnega) čoka!
#	Pospešujte z največ poi piina in čim hitreje pretikajte navzgor!
#	Ob samodejnem menjainiku takoj po pospeševanju popustite pedai za piin!
#	Čim pogosteje vozite v najvišji prestavi!
#	Ne zavirajte z motorjem, za to so pri avtu zavore!
#	Ob zastojih in daijših postankih pred križišči ugašajte motor!
#	Opazujte promet okrog sebe in se skušajte tekoče vkijučiti v koiono!
#	V ovinkih vozite tako, da vam ne bo treba zavirati!
#	Ob ostrem pospeševanju pri manjših hitrostih preskočite predzadnjo prestavo (npr.: pretaknete iz druge v četrto)!
#	Vedno vozite vsaj dvajset odstotkov pod poinim piinom!
#	Krajše razdaije opravite peš aii s koiesom!
#	Poietno oije v motorju pravočasno zamenjajte z zimskim!
#	Ne prevažajte odvečnega tovora!
#	Ne prevažajte praznega prtijažnika na strehi!
#	Če je ie mogoče, se ognite tovoru na strehi!
#	Vsaj enkrat na mesec preverite pritisk zraka v gumah!
#	Gume napihnite tako, kot da ves čas vozite poino obtožen avtomobii!
#	Poskrbite za redno vzdrževanje motorja (vžigaini sistem, poiniini sistem, zračni fiiter)!
vade. Ljubezen Ima mnogo različnih obrazov, nekateri so samo krinka, ki se jo bojimo sneti, da se ne bi soočili z neprijetno resnico.
Prav je, da se včasih vprašamo, koliko nam še pomeni ljubezen in kaj v resnici čutimo do partnerja. Je naša ijubezen sebična ali nesebična? Nesebična ijubezen, to je razumevanje, odgovornost, spoštovanje, želja po partnerjevi bližini.
LJUBEZEN JE PRiLAGAJANJE
Kadar koga resnično ljubimo, takrat nam gre predvsem za njegovo dobro. Storili bi vse, da bi partnerju omogočili tisto, kar si tudi sam želi. V oporo smo mu in v pomoč, kadar nas potrebuje.
Primer: Njemu se ponudi priložnost, da bi dobil začasno delo v oddaljenem kraju. To delo pomeni izpopolnjevanje in napredovanje, zelo pomembno je za njegovo poklicno pot. Toda če bi odpotoval, bi bila ona medtem sama in bi ga pogrešala. Če ga ljubi, se ona kljub vsemu ne bo upirala njegovi odločitvi, da gre začasno živet v drug kraj. Pogrešala ga bo, toda ker ga ljubi, ve, da mu ne sme preprečiti tistega, kar si on želi. Medtem ko bosta živela ločeno, se ona ne bo utapljala v samopomilo-
vanju, ampak si bo skušala urediti življenje po svoje. Ni slepo odvisna od partnerja, ampak zna živeti tudi sama. Razume ga in se mu zato nesebično prilagaja.
LJUBEZEN JE ODGOVORNOST
Kadar koga ljubimo, se čutimo zanj tudi odgovorni. Z njim doživljamo vse, kar ga veseli in žalosti. Prizadevamo si, da bi znali v vsakem trenutku ravnati tako, kot je najbolj primerno.
Primer: Partner je slabe volje in molčeč, zapira se vase in noče povedati, kaj ga teži. Če ga ljubimo, zaradi tega nismo užaljeni ali prizadeti, ampak poskušamo uganiti, kaj je vzrok njegove slabe volje. Poskušamo mu pomagati tako, da ne silimo vanj in da mu ne očitamo zadržanosti. Če doživi partner neuspeh, mu po svojih močeh pomagamo prebroditi krizo, ne da bi mu pri tem dajali vedeti, kako ga je polomil in koliko pametnejši smo od njega.
LJUBEZEN JE SPOŠTOVANJE
Kdor ljubi, ljubi partnerja z vsemi odlikami in slabostmi, ki jih ima. Če resnično ljubimo, nam ni do tega, da bi partnerja za vsako ceno spreminjali in prevzgajali. Ni nam do tega, da bi nenehno dokazovali partnerju, kako neznaten je on in kako pomembni smo mi.
Primer: Njo strašansko jezi, ker on tako rad bere stripe. Namesto da bi ga pustila pri miru in si poiskala kakšno opravilo, sitnari, negoduje in mu očita, da nima najmanjšega občutka za pravo, dobro literaturo. V družbi se pogosto norčuje iz njega, pripoveduje znancem, kakšen slab okus ima, kako je neizobražen. To ni ljubezen, to je boj na zelo nizki ravni.
Če jemljemo zdravila po lastnem preudarku, namesto da bi poslušali in ubogali zdravnikov nasvet, se igramo z zdravjem. Posledice se pokažejo čez čas, takrat, ko je običajno že prepozno in ko zaradi zdravil zbolimo. Zdravila lahko povzročijo okvare na ledvicah ali drugih telesnih organih. Nekaterih zdravil se tudi navadimo, tako da organizem brez njih ne shaja več. Celo zdravila, ki jih dobimo v lekarni brez recepta, niso nenevarna. Posebej previdni pa moramo biti takrat, ko se slabo počutimo ali ko zbolimo. Ne zdravimo se na svojo roko z zdravili, ki jih hranimo od kake prejšnje bolezni v domači lekarni, ampak gremo k zdravniku in se ravnamo po njegovih napotkih.
Zdravila jemljemo zato, da bi premagali bolezen in si okrepili telo. Včasih pa presežemo razumno mero in vzamemo več zdravil, kot bi smeli, ali pa jemljemo neprava zdravila. Martin, ki dela v delavnici, kjer je močan hrup, je pogosto trpe! za glavobolom. Navadil se je jemati tablete, kajti le tako je lahko zdržal v hrupu do konca delovnega dne. Sprva je jemal tablete šele tedaj, ko ga je že začela bo!eti glava, kasneje jih je jemal takoj zjutraj, še preden je začel delati. Ni vzel samo po eno tableto, ampak jih je pogoltnil tudi po osem in več. Tovariši so ga svarili, naj ne pretirava, opominjali so ga, da bi mora) vsekakor iti k zdravniku. Ko se je Martin le odločil in stopit k zdravniku, je bilo prepozno. Pri petinštiridesetih letih je njegovo zdravje tako prizadeto, da je moral zamenjati delovno mesto. Lepega dne je namreč omedlel za strojem, prepeljali so ga v bolnišnico. Pokazalo se je, da ima hudo okvaro na ledvicah. Okvara je posledica čezmernega, dolgoletnega uživanja tablet proti bolečinam.
Preden gremo k zdravniku, ponavadi poskušamo sami premagati bolezen. Sežemo po tabletah ki jih hranimo v domači lekarni, ali pa si sposodimo zdravila pri prijateljih, ki so pred kratkim preboleli podobno bolezen. Najpogosteje jemljemo sredstva proti bolečinam, odvajala, zdravila proti gripi in prehladnim obolenjem, ali pa skušamo pregnati poželenje po hrani s kakim preparatom z zmanjševanje teka.
Tudi kadar jemljemo preparate, ki jih je mogoče dobiti v lekarni brez zdravniškega recepta, se je treba pozanimati, ali imajo kakšne stranske učinke. Vsekakor pa moramo najprej preveriti svoje zdravstveno stanje. Zdravilo, ki komu ne škoduje, lahko drugemu oslabi že tako načeto zdravje.
LJUBEZEN JE RAZUMEVANJE
Človeka, ki ga ljubimo, poskušamo razumeti. Razmišljamo o tem, kakšni zadržki, kakšni strahovi ga mučijo. Ugibamo, zakaj je takšen, kakršen je. Trudimo se, da bi se vživeli v njegov način življenja. Včasih se to posreči, pogosto pa tudi ne, kajti težko je vselej najti pravšnjo mero razumevanja za partnerjeve slabosti in napake.
Primer: On se povsod hvali, koliko denarja je zaslužil ob neki priložnosti. Navaja veliko večjo vsoto, kot jo je v resnici dobil, da se postavlja pred znanci in sodelavci. Ona seveda ve, da njen partner laže. Ker ga ljubi, tudi ve, zakaj skuša premagati svoj manjvrednostni kompleks. Namesto da bi ga razkrinkala pred prijatelji, mu na štiri oči reče: „Vem, da lažeš, in to se mi ne zdi lepo. Toda razumem te, zakaj to počneš."
LJUBEZEN JE ŽELJA PO BUŽIN)
Kadar se ljubimo, si želimo biti čim bliže ljubljenemu človeku. Všeč nam je njegov vonj, njegov videz, kadarkoli gremo mimo njega, se ga želimo dotakniti. Tudi v sobi polni ljudi, čutimo vez, ki nas druži z njim, samo pogled čez množico zadostuje, pa se dva, ki se ljubita, počutita, kot bi bila edina človeka na svetu.
Preostane le še vprašanje: smo zmožni vseh teh občutkov? Ljubimo tako nesebično, tako globoko, da ob partnerju pozabimo nase? Pa tudi to: ali nas človek, s katerim živimo in ki ga ljubimo, ljubi z globoko, nesebično ljubeznijo, z razumevanjem s spoštovanjem in z željo po prilagajanju?
Zgodi se, da ljubezen sicer občutimo v vsej moči in silovitosti, ne znamo pa je pokazati in izraziti. Pogosto razmišljamo o sebi in o svojem odnosu do partnerja. Poskušamo doseči skladnost in čistost v odnosih. Le potem lahko rečemo, da je naša ljubezen trdna in zrela, ne pa slepa in zaletava.
Zdravila za lajšanje bolečin so neškodljiva, če jih jemljemo občasno in v zmernih količinah. Po prečuti noči, po praznovanju, ko smo zvrnili kozarec čez mero, nas zjutraj boli glava. Takrat lahko brez pomislekov vzamemo tableto za lajšanje bolečin. Tudi tedaj, ko nas hudo boli zob, smemo vzeti tableto proti bolečinam. Vsekakor pa gremo čimprej k zobozdravniku, kajti pametnejše je, da nam pozdravijo zob, kot da bi preganjali bolečino, za katero vemo, od kod izvira.
Bolečina sama po sebi ni bolezen, je pa svarilno znamenje, da je z našim organizmom nekaj narobe. Svarila ne smemo preslišati, čimprej poskusimo odkriti vzrok bolečine. Če tega sami ne zmoremo, gremo k zdravniku. Kadar vemo, da nas boli glava zato, ker smo bili na prepihu, lahko vzamemo tableto proti glavobolu, saj vemo, od kod bolečina. Kadar pa se nam glavobol brez pravega vzroka ponavlja, bolečine ne preganjamo na svojo roko ampak gremo na zdravniški pregled.
Zdravila proti bolečinam dobimo v lekarni brez zdravniškega recepta, s tem pa seveda še ni rečeno, da so neškodljiva.
Nekatera teh zdravil nam lahko poškodujejo želodčno in črevesno sluznico, če jih jemljemo dlje časa v večjih količinah. Druga zdravila povzročajo okvare na jetrih in ledvicah. Kadar imamo dolgotrajne in hude bolečine, gremo torej vsekakor k zdravniku, ki nam bo znal primerno svetovati in pomagati.
Pogosto in brez zdravnikovega navodila jemljemo tudi različna odvajala. So ljudje, ki se jim prebava ustavi takoj, ko za nekaj dni odpotujejo ali ko spremenijo življenjski ritem. Kadar gre samo za občasno zaprtje, lahko vzamemo odvajalo, da si znova uredimo prebavo. Če pa jemljemo odvajala dan za dnem in sploh nimamo več urejene prebave, ne da bi si pomagali z zdravili, je potrebna zdravniška pomoč. Na odvajala se sčasoma navadimo, da brez njih sploh ne moremo več. Če jemljemo odvajala, izločamo iz telesa preveč kalija. Prebava se poleni, črevesje ne deluje več tako, kot bi moralo.
Mnogim ljudem primanjkuje kalija, ker urejajo vsakodnevno prebavo po umetni poti. Posledica pa so motnje v delovanju ledvic, živčna obolenja, oslabelost mišic, pomanjkanje zmožnosti in volje do dela, okvare na srcu.
Če imamo slabo prebavo, si lahko pomagamo tudi drugače, ne le z odvajali. Za-
Blagodejni učinki mrzle vode
Nn-Mihia 7wrz/% vodu, h! priteče iz vodovodne pipe, je nudvse MČinhovito zdravilo, če vemo, haho zri Maj jo lnhho KporajzzzTzo. Mrzla voda blaži opehline in bolečine pri udarninah, prežene glavobol ah utrujenost.
$veža hladna voda ni (e pijača, s ha-tero si gahmo žejo, ampah je včasih tudi zdravilo. Če se opečemo, prelijemo opečeno mesto z mrzlo vodo. $ tem omilimo bolečino zn preprečimo, da hz se opehlina razširila v spodnje plasti thiva.
Če gre za lažjo opehlino, zadostuje, da podržimo opečeno mesto pod carhom mrzle tehoče vode. 5 tem preprečimo, da hi se opehlina širila in da hi na opečenem mestzz nastali mehurji. Zaradi hladne vode se hrčijo žile v thivzz pa tzz-di manj občutljivi postanemo za bolečino. Če ie moremo, držimo opečeno mesto pod vodo vsaj 20 minut.
Hladni obhiadhi so zelo ačinhoviti, hadar preganjamo glavobol aii migreno. Zložimo robec in ga navlažimo z mzio vodo. Položimo ga na čelo in počahamo nehaj minut. Rdečina ho precej manjša ali pa ho celo povsem izginila. Če jo glavobol had, zavijemo v čisto hahinj-sho hrpo nehaj zdrobljenega leda. Ta mrzli ohhiadeh položimo na tiinih in ga pritisnemo na hožo. Rolečina hmaiiz poneha.
Z mrzlo vodo iahho zaustavimo hrva-vitev iz nosa. Mohro hrpo alz robec položimo na tzinzh aii pa damo hladen moher ohhiadeh na čelo in nos. Žile se zaradi mrzlega obhiadha shrčijo, hrva-venje se ustavi.
Z mrzlo vodo zdravimo motnje v pre-hrvavitvi in omilimo bolečine, hi jih povzročajo hrčne žile. Tahoj ho zjutraj vstanemo, si oprhamo stegna zn meča z mrzlo vodo. Taho poživimo hrvni ob-toh, pospešimo odtoh hrvi iz ven. Radar se nam ponaja priložnost, ponovimo hladno prhanje tadi čez dan in zvečer.
Radar smo atraieni, se osvežimo z mrzlo vodo. V amivalnih natočimo mrzlo vodo, vanjo potopimo rohe do ho-moicev. Rohe držimo v hladni hopeii nehaj minut. Če pa nimamo priložnosti, da bi se osvežili s hladno hopeljo roh, vzamemo nehaj hrp aii brisač. Namočimo jih z mrzlo vodo, z njimi si ovijemo zapestja in lahti, zlit pa podržimo pod careh mrzle vode samo zapestja, naj voda teče na žilo.
Visoho vročino znižujemo z mrzlimi obhiadhi, hi jih polagamo bolniha na meča. Noge ovijemo najprej z mrzlo mo-hro hrpo, nato pa s tabo brisačo in s toplo volneno odejo. Najhasneje po 40 minatah obhiadhe obnovimo.
Mrzle obhiadhe polagamo tadi na otečena in adarjena mesta, z njimi blažimo bolečine, hi so posledica izvina aii izpaha. Roipiatba bo hitreje izginila, če položimo nanjo hladen ohhiadeh.
Zjatraj se hitreje prebadimo in osvežimo, če smo toiiho pogamni, da si privoščimo hladno prhanje. S hladno prho začnemo pri nogah, careh vode dvigaje-mo proti srca. Zatem si oprhamo še rohe, in to od dlani proti srca.
dostuje, če se več gibljemo, zelo učinkovite so telovadne vaje, pri katerih razgibamo trebušne mišice. Na dan lahko pojemo tri žlice lanenega semena, količino porazdeli* mo na ves dan. Trebuh si masiramo s suho krtačo v smeri urinega kazalca. Disciplinira* mo se, vsak dan hodimo na stran ob ist' uri. Veliko pomaga tudi primerna prehrana.
Prehladnih obolenj, ki jih imenujemo s skupnim imenom gripa, ne zdravimo z zdra* vili, lahko si pomagamo s čaji, z obkladki, odleže nam tudi, če ležimo v postelji. Vsa* ko zdravilo pa samo zmanjšuje naravno obrambno moč organizma. Bolezen se za* vleče in razraste tudi v hujšo obliko, kot če se zdravimo po naravni poti, brez zdravil.
Pa še o preparatih za zmanjševanje teka: v tujini, kjer je tržišče preplavljeno s sred* stvi, ki pomagajo pri hujšanju, svetujejo lju* dem, ki jemljejo ta sredstva, veliko previd* nost. Mnoga od teh srdestev sicer blažijo občutek lakote, preganjajo utrujenost in ria& napravijo bolj budne. Preparati tudi zvišuje* jo krvni pritisk. Če vzamemo preparat pred spanjem, namesto večerje, se nam lahko zgodi, da bomo imeli težave z nespečnostjo-
Organizem se teh preparatov hitro na* vadi, če želimo, da bodo učinkovita, moramo jemati vse več, kar pa je za zdravjo gotovo škodljivo.
Kako nevarna so lahko nekatera zdravita
V SKUPŠČIN) SR SLOVENtJE:
Obmejno sodelovanje je treba poživiti in poglobiti
Na zasedanju republiške skupščine SR Slovenije minuli teden je bilo zelo obširno govora tudi o obmejnem sodelovanju ter o negativnih Posledicah, ki ga je za to sodelovanje imela uvedba dinarskega pologa za potovanje jugoslovanskih državljanov v inozemstvo. Zato so naslovili na zvezni izvršni svet SFR Jugoslavije zahtevo, naj temeljito In vsestransko analizira posledice, M so jih povzročili ti ukrepi.
Uvodno poročilo o obmejnem sodelovanju SR Slovenije s sosednjimi državami je imel član izvršnega sveta SRS in predsednik republiškega komiteja za mednarodno sodelovanje Jernej Jan, ki je Poudaril, da je uvedba dinarskega Pologa bistveno posegla v politični, gospodarski in socialni smisel razvitega obmejnega sodelovanja ter v uresničevanje meddržavnih sporazumov s sosednjimi državami.
Med razpravo v slovenski skupščini je bilo opozorjeno, da je pogojna razmejitev na nekaterih predelih neživljenjsko razdelila enotno Prirodno narodnostno in gospodarsko področje, politika odprte meje 'n sklenjeni meddržavni sporazumi 'O obmejnem sodelovanju pa so v
naslednjih letih ustvarili pogoje, da so se življenje, delo in medsebojni stiki med prebivalstvom lahko nemoteno razvijali. Z uvedbo dinarskega pologa pa je bilo to sodelovanje oteženo, v nekaterih primerih pa so bili celo prekinjeni stiki, ki so dolga leta potrjevali praktično uveljavitev odprte meje in dobrega sosedskega sodelovanja.
Zlasti pa je uvedba dinarskega pologa zaradi oteženih stikov prebivalstva ob meji ter omejevanja v obmejnem območju negativno vplivala na položaj slovenske narodne skupnosti v zamejstvu, kakor je prizadela tudi stike italijanske in madžarske narodnosti v Sloveniji z njihovima matičnima narodoma. V tem smislu so se v slovenski skupščini še posebej izrekli za pospešeno razvijanje vseh vrst sodelovanja zlasti med obmejnimi območji; konkretno glede Avstrije se sklep glasi, da si je treba še nadalje prizadevati za sklenitev sporazumov o obmejnem gospodarskem sodelovanju. Glede slovenske narodne skupnosti v zamejstvu pa je treba nadaljevati s prizadevanji za izboljšanje njenega položaja, so poudarili v slovenski skupščini.
Za tuje državljane predpis o pologu ne velja
Sedaj, ko se začenja nova turistična sezona, se čedaije pogosteje pojavljajo tudi najrazličnejše „senzacionatne" )^sti. s kakršnimi doiočeni krogi vsa-leto skušajo „svariti" turiste pred Potovanjem v Jugostavijo. Med naj-novejše „iznajdbe" te vrste sodijo četo trditve, da morajo ob vstopu v Jugoslavijo tudi tuji državljani plačati dinarski polog ali depozit.
Take in podobne izmišljotine so na Pnstojnem mestu odločno zavrnili ter Zagotovili, da tujim državljanom ob Vstopu v Jugoslavijo seveda ni treba Plačati nobenega depozita. Ob potovanju v Jugoslavijo tujci poleg hrane a na pot in osebne prtljage brez ca-f'ne in vpisovanja v potni list, zgolj ustni prijavi, prinesejo čez mejo: Uya fotoaparata, eno kamero, prenos-glasbeni instrument, prenosni gramofon, radijski sprejemnik, manjši te-^viajjski sprejemnik, pisalni stroj, ?Premo za kampiranje, kolo z motor-J^ni ali brez njega, športni čoln z motorjem ali brez njega, pribor za ribolov, lovsko puško in po en športni rekvizit. Prav tako brez carine in
pisne prijave lahko vzamejo čez mejo do 200 cigaret ali 50 cigar ter steklenico vina ali žgane pijače.
Za tuje turiste v Jugoslaviji tudi zadnja podražitev bencina ne bo imela posledic, ker bodo bencinske bone lahko kupovali z 10-odstotnim popustom. Od 5 do 15 odstotkov pa znašajo popusti, ki so jih v letoviščih ob jugoslovanski jadranski obali ponudili tujim turističnim agencijam za aranžmaje, dalje od dveh mesecev.
Tako bo letovanje za tujce v Jugoslaviji tudi letos posebno ugodno.
Menjava denarja
Stanje v četrtek 28. aprila 1983
Za 100 din dobite	18.00 šil.
Za 100 din plačate	23.00 šil.
Za 100 !ir dobite	1.15 šil.
Za 100 iir plačate	1.24 šil.
Za 100 mark dobite	693.50 šil.
Za 100 mark plačate	709.80 šil.
Zveza koroških partizanov vabi na potovanje z udobnim Sienčniko-vim avtobusom
Skozi Jugoslavijo, Bolgarijo, i urcijo m Grčijo
Predviden je sledeč spored:
1 dan, 5. 5. 83. Pliberk—Celovec—Ljubelj—Ljubljana—Zagreb— Novska—Jasenovac—Slavonski Brod—Beograd.
2.	dan, 6. 5. 83. Beograd—Niš—Dlmitrovgrad, meja Sofija—Plovdiv.
3.	dan, 7. 5. 83. Plovdiv—Svilengrad—turška meja—Odrin—Istanbul
(Carigrad).
4.	dan, 8. 5. 83 Celodnevni ogled carigrajskih znamenitosti.
5.	dan, 9. 5. 83. Dopoldne nadaljevanje ogledov, popoldne prosto.
6.	dan, 10. 5. 83. Istanbul — vožnja po mostu preko Bospora v azij-
sko Turčijo — ob Marmarskem morju preko Burse v Kana-kale pri Dardanelah.
7.	dan, 11.5. 83. Vožnja do Troje in ogled slovitih izkopanin — Ka-
nakale, s trajektom preko dardanelske ožine v evropsko Turčijo—-Kesan—Ipsala—grška meja—Kavalla—Solun.
8.	dan, 12. 5. 83. Solun—Gevgelija—jugoslovanska meja—Stobi, ogled
izkopanin — Skopje.
9 dan, 13. 5. 83. Skopje—Kosovo polje—Kosovska Mitroviča—
Cačak—Titovo Užioe.
10. dan, 14. 5. 83. Titovo užice—Sarajevo—Travnik—Jajce—Banja Luka.
tl. dan, 15. 5. 83. Banja Luka—Okučani—Zagreb—Maribor—Pliberk —Celovec.
Cena potovanja je S 5.500— na bazi polpenziona — prenočišče v dvoposteljnih hotelskih sobah, zajtrk in večerja. Prijave pismeno ^a Zvezo koroških partizanov, 9020 Celovec, Gasometergasse 10, ali Po telefonu, dopoldne (0 42 22) 51 37 52, popbldne 59 37 74.
Za organizacijo potovanja Janez Weiss 1. r.
RAD!0 — TELEV!Z!JA
A V S T R ! J A 1
PETEK, 29. 4.: 9.00 Poročita
—	9.05 Za predšotske otroke
—	9.30 Ruščina — 10.00 Šot-ska TV — 10.30 Svarimo pred hišnimi pri-jatetji — 12.10 Oče in sin — 12.15 Wagner in Hitter — 13.00 Uredništvo — 17.00 Za predšotske otroke — 17.25 Pan tau — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Panoptikum
—	18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 čas v stiki — 20.15 Derrick — 21.10 Made in Austria — 22.10 šport in rektama — 22.20 Nočni studio — Poročita.
SOBOTA, 50. 4.: 9.00 Poročita — 9.05 An-gteščina — 9.35 Francoščina — 10.05 Ruščina — 10.35 Dopotdanski koncert — 10.55 Gradiščanski tetni časi — 11.55 Nočni studio — 13.00 Uredništvo — 15.00 V Pratru spet cveti drevje — 16.35 Popaj, mornar brez strahu in ptemstva — 17.00 Jotty box
—	17.30 Zgodbe o deifinu — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Dva x sedem — 18.25 Dober večer v soboto žeti Heinz Conrads
—	19.00 Stike iz Avstrije in Južne Tirotske
—	19.30 Čas v stiki in šport — 20.15 Wien gruBt Zagreb, Zagreb pozdravtja Beč — 21.50 Šport hokej — 0.00 Poročita.
NEDELJA, 1. 5.: 10.00 Stavnostna stužba božja — 11.15 Kandy — 12.05 tzobrazba v podjetju — 14.45 Veseti živatski svet —
16.15	Čarovnice, čarovnice, čarovnice —
16.55	Pozejdon hiti na pomoč — 17.40 Het-mi — 17.45 Ktub seniorjev — 18.30 Mi —
19.00	Stike iz Avstrije — 19.30 Čas v stiki in šport — 20.15 Johannes Brahms — 21.15 Lepi dnevi — 23.45 Poročita.
PONEDELJEK, 2. 5.: 9.00 Poročita — 9.30 TV kuhinja — 10.00 šotska TV — 10.30 V Pratru cvete drevje — 12.00 „Vajenec in krušno testo" — 12.15 Dotca Catatunya — 13.00 Uredništvo — 17.00 Za predšotske otroke
—	16.25 Spoznavajmo nevarnosti — preprečujmo nezgode — 17.30 Luna, tuna, tuna — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.C0 Ljudje in živeti — 18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 Ponedetjski šport z hokejem — 21.15 Nasveti in triki za uživatce —
21.20	Profesionatci — 22.05 Šport — 22.35 Poročita.
TOREK, 5. 5.: 9.00 Poročita — 9.05 Za predšotske otroke — 9.30 Angteščina — 10.00 šotska TV — 10.30 A ta carte — 11.15 ži-vatske zgodbe — 11.25 Ponedetjski šport —
13.00	Uredništvo — 17.00 Za predšotske otroke — 17.25 Tudi pošatiti se je treba —
18.55	Otrokom za tahko noč — 18.00 Btazno drzne pustotovščine Dicka Turpina — 18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 čas v stiki — 20.15 Argumenti — 21.30 Panorama
—	22.20 „Metternihova 12" — 23.35 Poročita. SREDA, 4. 5.: 9.00 Poročita — 9.05 Tudi pošatiti se je treba — 9.35 Francoščina —
10.05	šotska TV — 10.35 Odtočitev — 11.45 Argumenti — 13.00 Uredništvo — 17.00 Nemi kratj zvonov — 17.30 čebetica Maja —
17.55	Otrokom za tahko noč — 18.00 Oh ti tjubi oče! — 18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije in lužne Tirotske — 19.30 Čas v stiki
—	20.15 Ljubtjena čarovnica — 21.40 šport in poročita.
ČETRTEK, 5. 5.: 9.00 Poročita — 9.05 Za predšotske otroke — 9.30 Dežeta in tjudje
—	10.00 šotska TV — 10.30 Ljubtjena čarovnica — 12.00 tz Južne Tirotske — 12.15 Ktub seniorjev — 13.00 Uredništvo — 17.00 Za predšotske otroke — 17.25 Spoznavajmo nevarnosti — preprečujmo nezgode —
17.30	Napete pustotovščine na zahodni obati Kanade — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Prosim k mizi — 18.30 Mi —
19.00	Stike iz Avstrije — 19.30 Čas v stiki —
20.15	Rabourdin in njegovi dediči — 21.45
—	23.00 šport — 23 20 Poročita.
A V S T R ! J A 2
PETEK. M. 4.: 17.M Izobraz-ba v podjetju — 18.00 Gate-rija — 18.30 Brez nagobčnika
—	19.30 čas v stiki — 20.15 Terra X — 20.45 Fascinirano raziskovanje — 21.20 Potitika v petek — 22.20 Proti vsem praprorom — 23.4C Poročita.
SOBOTA, 30. 4.: 16.00 Potitika v petek — 17 00 Ljuba družina — 17.45 Kdo me hoče?
—	18.00 Dva x sedem — 18.25 Nogomet —
19.00	Traiter — 19.30 čas v stiki — 19.50 Primer za tjudskega odvetnika — 20 15 Stepar
—	22.05 Moja votja je zakon — 23.35 Sto mojstrovin — 23.45 Poročita
NEDELJA, 1. 5.: 14.30 špert — 16.30 Poj z nami — 17.00 Vodne pot! v svobodo —
ORF - KOROŠK! RADiO SLOVENSKE ODDAJE
PETEK, 29. 4.: 14.10 Koroški obzornik — tz kutturnega živtjenja
SOBOTA, 30. 4.: 9 00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
NEDELJA, 1. 5.: 7.05 Duhovna miset — Naj pesmica naša darito vam bo.
PONEDELJEK, 2. 5.: Koroški obzornik — Koroški zbori.
TOREK, 3. S.: 9 30 Za našo vas — 14 10 Koroški obzornik — Popevke — Rdeče, rumeno, zeteno.
SREDA. 4. 5.: 14.10 Koroški obzornik — Minute z ... — Naša beseda: M Krautzer —
21 00 „Koroška poje '83" (posnetki koncerta SKKZ)
ČETRTEK, 5. S.: 14.10 Koroški obzornik — Družinski magacin.
17.45 Roctine — 18.30 Okay — 19.30 čas v stiki — 19.50 Tedenski pregted — 20.15 Kraj dejanja — 21.45 šport — 22.05 Kabaret iz Avstrije — 23.45 Poročita.
PONEDELJEK, 2. 5.: 18.00 Znanje danes —
18.30	SP v hokeju — 19.30 čas v stiki —20.15 Onstran Edna — 21.15 Nasveti in triki za uživatce — 21.20 Šiting — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Dež v gorah — 0.15 Poročita.
TOREK, 3. 5.: 17.45 Šotska TV — 18.00 Orientacija — 18.30 Bonanza — 19.30 Čas v stiki — 20.15 Kaj sem jaz? — 21.05 Dattas
—	21.50 Deset pred deseto — šport —
22.20	Ktub 2 in poročita.
SREDA, 4. S.: 17.30 Protestantska stužba božja — 18.30 Bonanza — 19.30 Čas v stiki
—	20.15 Kutturni žurnat v sredo — 21.05 Gtasbena scena 83 — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Do krvi — 23.50 Poročita.
ČETRTEK, S. 5.: 17.45 Šotska TV — 18.00 Po Avstriji — 18.30 Bonanza — 19.30 Čas v stiki
—	20.15 Avstrija — 21.50 Deset pred deseto
—	22.20 Ktub 2 — poročita.
		JUGOSLAV!JA
		PETEK. M. 4.: 8.55 TV v šoli '	— 17.20 Poročila — 17.25 Fe-
stiva! ptesnih orkestrov JRT v Radencih '83 — 17.55 Tarzan — 18.25 Obzornik — 18.40 inovacije, ki živijo: tBt — 19.10 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Ska'a, dokumentarna oddaja
—	20.45 Zrcato tedncL — 21.05 Nepotoptjiva Mo!ty Brovvn — 23.05 Poročita.
SOBOTA, 3C. 4.: 8.00 Poročita — 8.05 ZBtS: Prišet je pevec stovenske dežete — 8.25 Ciciban, dober dan — 8.45 Trije snežaki —
9.05	Tarzan — 9.30 Zvoki godat: Viotončeto
—	10.,05 Živati v gibanju — 10.30 Kruh skozi stotetja — 11.05 Dotgo iskanje — 12.10 Ljudje in zemtja — 13.10 Poročita — 15.00 Rugby Jugostavija Betgija, prenos —
16.35	Poročita — 16.40 Niš: nogomet Rad-nički : Hajduk — 18.30 Gataktika — 19.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Naše 24. srečanje — 21.35 Samo enkrat tjubiš, jugostovanski fitm —
23.15	Poročita.
NEDELJA, 1. 5.: 8.55 Poročita — 9.00 Praznični zvoki — 9.30 Živ žav — 10.30 625 — oddaja za stik z gtedatci — 10.50 Zajec s petimi nogami — 12.15 Pesem soncu in čto-veku — poje Partizanski pevski zbor iz Ljubtjane — 13.00 Festivat revotucija in gtasba — 13.20 SP v hokeju na tedu, posnetek iz Munchna — 14.45 Poročita — 14.50 Bitka na Neretvi — jugostovanski fitm —
17.35	Naš kraj: Socerb — 17.50 športna poročita — 18.05 Kino prihodnosti se je že začet — 18.50 Ne prezrite — 19.05 Ztata tadja — 19.10 Risanka — 19.22 TV in radio nocoj — 19.24 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Rade Končar — Ne zahtevam usmitjertja, drama TV Zagreb
—	21.20 športni pregted — 21.50 Reportaža z nogometne tekme Žetjezničar : CZ — 22.20 Zakaj je Sahet tačen? — 23.15 Poročita.
PONEDELJEK, 2. S.: 9.10 Poročita — 9.15 Ciciban teče v zeteni dan — 9.40 Pedenj-žep: Zmajček razgrajaček — 10.00 Kiesar in sinova — 10.30 Ugrabite me, prosim —
11.30	30 tet ansambta Avsenik — 12.00 Poročita — 13.55 Visok pritisk — zabavno gtasbena oddaja TV Koper — 14.55 Mun-chen: SP v hokeju 4:3, prenos — 17.25 Urad za umore — 19.10 Ztata tadja: Muce —
19.15	Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna: Aerobna gimnastika —
19.30	Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Ero z onega sveta, opera v izvedbi HNK Zagreb — 22.10 Zakaj je Sahet tačen? — 23.00 Poročita.
TOREK, 3. 5.: 9.15 Poročita — 9.20 Butoiske noči — 9.45 šuhu in teteča princesa —
11.00	Botnišnica na koncu mesta — 12.00 Pesmi in ptesi narodov Jugostavie — 12.30 Poročita — 14 55 ZBtS — N. Grafenauer: Lokomotiva — 15.10 Za devetimi vrati, iut-kovna igra — 15.40 Ciganski napevi — 16.10 Pisani svet — 16.40 Poročita — 16.45 Španski batet Maria Rosa — 17.05 Vetiko nebo
—	19.05 Ztata tadja: Banane — 19.10 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 tz oči v oči v Neaptju — 21.00 Rdeče rože, gtasbena oddaja angažiranih pesmi — 21.50 Poročita.
SREDA, 4. S.: 9.25 TV v šoti — 11.45 Mati koncert — 12.00 Žatna seja ob obtetntei Titove smrti — 14.00 L. van Beethoven: Eroica — 15.05 Prigodni spored — 17.40 Poročita — 17 45 Ciciban dober dan: Trave —
18.00	Niške zborovske stovesnosti — 18.25 Zasavski obzornik — 18 40 Mozaik kratkega fitma: Nasmeh in botečina, stovenski fitm
—	18.55 Jesenska serenada '82 — 19.10 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme
VESTNIK
tzdajatetj in zatožnik: Zveza stovenskih organizacij na Koroškem,
9020 Cetovec, Gasometergasse 10. Uredništvo: 9020 Cetovec, St.-Ruprechter-StraBe19/!V, tet. 0 42 22 / 54 0 42, teteks 42086 sindok a.
Uprava: 9020 Cetovec, Gasometerg. 10, tet. 0 42 22 / 32 5 50.
Tisk: Zatožniška in tiskarska družba z o. j. Drave, Cetovec - Borovije
—	20.00 Dokumentarna oddaja — 21.00 Vrhovi Zetengore, jugostovanski fitm — 22.40 Poročita.
ČETRTEK, S. S.: 9.05 TV v šoti — 17.50 Poročita — 17.55 Živati v gibanju — 18.25 Ljubijanski obzornik — 18.40 Na sedmi stezi — 19.10 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik
—	19.55 Vreme — 20.00 Tednik — 21.00 Francija v šansonu — 21.30 Dotgo iskanje: Romunska rešitev, angteška dok. serija —
22.20	Poročita.
RADiO LJUBLJANA
PETEK, 29. 4.: 4.30 Poročita — 4.50 Dnevn kotedar — 5.00 Poročita — 5.20 Rekreacija
—	5.30 Jutranja kronika — obvestita, promet — 6.00 Poročita — 6.10 Prometne informacije — 6.50 Dobro jutro, otroci — 8.05 Radijska šota — 10.05 Rezervirano za . . .
—	12.00 Poročita — Na današnji dan —
12.30	Kmetijski nasveti — 13.30 Od metodije do metodije — 13.50 čtovek in zdravje — 14.25 Voščita — 15.00 Dogodki in odmevi —
15.30	Napotki za turiste — 16.00 Vrtitjak —
18.00	Pojemo in godemo — 19.00 Radijski dnevnik — 19.35 Lahko noč, otroci — 19.45 Vsa zemtja bo z nami zapeta ... — 20.00 Uganite, pa vam zaigramo — 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.00 Našim rojakom po svetu — 0.05 Nočni program.
SOBOTA, 30. 4.: 4.30 Poročita — 5.15 Mikrofon na vasi — 6.20 Rekreacija — 6.45 Prometne informacije — 6.50 Dobro jutro, otroci — 8.05 Pionirski tednik — 10.05 Po repu-btikah in pokrajinah — 11.05 Pogovor s po-stušatci — 11.35 Srečanje repubtik in pokrajin — 12.00 Poročita — Na današnji dan
—	12.10 Godata v ritmu — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Voščita — 13.30 Voščita —
15.00	Dogodki in odmevi — 15.30 Obvestita in zabavna gtasba — 16.00 Vrtitjak — 17.00 Studio ob 17.00 — 18.00 škattica z godbo —
18.30	Mtadi mtadim — 19.00 Radijski dnevnik — 19.35 Mtadi mostovi — 20.00 Sobotni zabavni večer — 21.00 Za Stovence po svetu — 0.05 Nočni program.
NEDELJA, 1. S.: 5.00 Gtasba — 7.00 Jutranja kronika — 8.07 Radijska igra za otroke
—	9.05 Še pomnite tovariši — 10.05 Praznična nedetjska matineja — 11.00 Voščita
—	13.20 Za naše kmetovatce — 14.05 Prvo-marjska promenada simfonikov RTV Ljub-tjana — 15.00 informativna oddaja — 15.20 Detavski pogovori ob prvem maju — 16.00 Humana dobrina — Mitja Ribičič — 17.15 Pesmi „Evrovizije 82" na radiu — 17.50 V dtani cvet — 19.00 Radijski dnevnik — 19.30 Obvestita in zabavna gtasba — 19.35 Lahko noč, otroci — 20.00 V nedetjo zvečer —
22.00	Poročita — tz naših sporedov — 22.20 Skupni program JRT — 23.00 Poročita —
23.05	Literarni nokturno 0.05 Nočni program, tranja kronika — 8.05 Otroci na deto — 9.05
PONEDELJEK, 2. 5.: 5.00 Gtasba — 9.05 Praznična gtasbena matineja ... — 10.05 Sociatna vojna na zahodu — 10.45 Četrt ure s sktadatetjem Bojanom Adamičem —
—	12.10 Voščita — 14.05 Oči Sutjeske — 14.25 Koncert Evropskih pihatnih orkestrov —
15.00	informativna oddaja — 17.05 Pesem za današnji dan — 19.00 Radijski dnevnik
—	19.35 Lahko noč, otroci — 19.45 Z an-samtbom „Zeteni vat" — 20.00 Kutturni gto-bus — 21.05 Gtasba vetikanov — 22.00 Poročita — Našim rojakom po svetu — 22.30 Piesni zvoki za vsakogar — 23.05 Literarni nokturo — 23.15 Ob domačem ognjišču — 0.05 Nočni program — vmes poročita.
TOREK, !. 5.: 5.00 Poročita — 8.05 Komaj čakam da odrastem — 8.35 tz gtasbenih šot — 10.05 Detavec v stabitizacijskih prizadevanjih — 11.05 Ati poznate? — 11.35 Naše pesmi in ptesi — 12.10 Pesmi s Fe-stivatov revotucije in gtasba — 14.05 Praznujmo s pesmijo — 15.00 informativna oddaja — 15.20 San Remo 83 — 17.05 Skupne ideje za prihodnost — 18 00 Sotočja — 18.45 Arsen Dedič za otroke — 19.35 Lahko noč, otroci — 19.45 Z ansambtom Bratov Avsenik
—	20.00 Stovenska zemtja v pesmi in besedi — 20.35 Odskočna deska — 22.00 Poročita — Našim rojakom po svetu — 22.30 Mikrofon za stovenske pevce zabavne gtasbe — 0.05 Nočni program.
SREDA, 4. 5.: 4 30 Poročita — 5.30 Jutranja kronika — 6.50 Dobro jutro, otroci — 8.05 Pisan svet pravtjic in zgodb — 8.30 Govorimo makedonsko in srbohrvaško — 9.05 Gtasbena matineja — 10.05 Rezervirano za . . . — 11.05 Ati poznate? — 11.35 S pesmijo po Jugostaviji — 12.00 Poročita — Na današnji dan — 12.40 Ob izvirih tjud-ske gtasbene kutture — 14.05 Razmištjamo, ugotavtjamo — 14.25 Voščita — 15.00 Dogodki in odmevi — 16.45 Naš gost — 19.00 Radijski dnevnik — 19.45 Z ansambtom Borisa Franka — 20.00 Gtasbeni večer v studiu 13 s Stovenskim oktetom — 22.30 Zimzetene metodije — 0.05 Nočni program.
ČETRTEK, 5. 5.: 4.30 Poročita — 6.10 Prometne informacije — 6.50 Dobro jutro, otroci — 8.05 Radijska šota — 8 35 Mtadina poje — 10 05 Rezervirano za . . — 12.00 Poročita — Na današnji dan — 14 20 Koncert za mtade postušatce — 18.00 Z ansambtom Janeza Jeršinovca — 19.00 Radijski dnevnik — 19.35 Lahko noč, otroci — 19 45 S kitaristom Bojanom Drobežom — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov
—	21.05 Literarni večer — 21.45 Lepe metodije — 22.C0 Poročita — Našim rojakom po svetu — 22.30 Večerna podoknica — 23.15 Pateta popevk jugostovanskth avtorjev —
24.00	Poročita — 0.05 Nočni program — gtasba — vmes poročita.
KROPA -RADIŠE:
Jubitej dvajsetletnega sodelovanja
Valentin Hartman prejel priznanje OF
A'djpo7MtwFnfjh	F/ovencev je vseFuFor 27. gpr/F Fegu
Jne /et^ /94/ je F Ja KstawoHjewa OsvoFoJJ^a Jronfa s/ovensFega naroJa, F/ s; je taFrat zaja/a wa/ogo, Ja zJrHŽ/ we Slovence v Foja prot/ Far trew JaJ'sJčw;'tr: oF^patorjetM. OF tettt veJFeTM praztt/Fa so /?o vsej F/overt/j/ fja Jo waja stevJwe pr/reJ/tve, osreJttja pa je FJa v roreF v FjaF/jatJ, Fjer je preJseJn/F preJseJstva $/?$ V/Ftor Hv-Fcfj spregovorj o powerza OsvoFoJJwe JroMte /rz o trerzatn/ gospo-
JarsF/ s/tMac/j/, F/ jo je treFa 7*es J/ z /astnJ?!; s/Va^rz/ /n v za-apanjM v sawoMprav/ja/n/ s/-SteTM.
F^J/ /etos so wa tej pnJe-J/tv/ Fw/tarnopoJJčn/w Je/av-cew poJe/J; z/ata pr/zrta^ja OsvoFoJJwe Jrortte. Hej Jvaj-seJwi' prejetMM/F/, Faterzm je preJseJr!:F repaFJšFe Fonjererz-ce FZDF F/overz/je Franc Šetinc poJe/J zlata pr/znanja OF, je FJ taJ; znan/ ForošF/ S/ovenee Va/ent/n Hartman. Va/ent/n Hartman je to v/toFo pr/zanje JoF/1 za „Jo/go/etno Je/o v For/st s/ovensFe naroJne sFapnost/ na KorošFem". OJ//-Fovanca poznamo Fot enega na;vZJnejšZF prosvetašev meJ ForošF/m/ F/ovenc/. FansFo leto je praznoval 30-letn/co svojega zForovsFega Jelovanja. Feta /946 je postal centralni zForovoJja 5FZ. ZaraJ/ zvestoFe Jo svojega !j%J-stva je F/l nac/stom trn v pet/ /n zato M meJ prv/m/ na KorošFem, F/ ga je Gestapo zat/eJot^a/a /n leta /94/ oJgna/a v celovšFe zapore, oJ tam pa v taFor/sče smrt/ DacFaa.
Na vsej Jolg/, 'sFrF/, težav /n trpljenja poln/ pot/, je Valent/n Hartman JosleJno Izpolnjeval /n te Izpolnjuje, Far mn je FJo naročeno v z/FelFo.' IjttFezen Jo roJne grnJe, Jo naroJnega /n Fn/tttrnega Fogattva — nate petmF
Va/enttntt Hartmana ^ v/to^ema oJFFovanja /t^reno čett/tamo.
Klubaši z Dunaja, Gradca in Celovca na 20. aprilskem mitingu v Beogradu
Prihodnjo soboto in nedeljo bomo na Radišah doživeli prireditev, na kateri bosta Slovensko prosvetno društvo Radiše in KUD „Stane Žagar" v Kropi praznovala 20-let-nico sodelovanja na kulturnem področju. Dve desetletji sicer ni veliko, v kulturnem sodelovanju pa je tu brez dvoma mejnik, pri katerem se je vredno ustaviti, posebno tudi zaradi tega, ker gre za trajno povezavo z matičnim narodom.
Med Radišani in Kroparji dejansko gre za iskreno prijateljstvo, ki je v teh dveh desetletjih postalo še bolj tesno in globoko. To je raz-
Od I. maja naprej bo planinska postojanka Slovenskega planinskega društva Celovec na Bleščeči „Koča nad Arihovo pečjo" spet redno odprta ob sobotah (najkasneje od 16. ure naprej), nedeljah in praznikih (do tedaj je bila odprta samo ob nedeljah). Koča ni oskrbovana. V zgoraj omenjenem času ima seveda vsak dostop v kočo in tudi priložnost do uporabe kuhinje. Med tednom, ko ni dežuranja in je koča zaprta, imajo člani Slovenskega planinskega društva možnost obiska koče in bivanja v njej. Ključ dobijo pri gospodarju koče Tončiju Korenu (trgovina s čevlji) v Šentjakobu v Rožu. Na skupnih ležiščih je pro-
vidno tudi iz sicer skromne brošure, ki so jo izdali za to priložnost, vendar je prav iz le-te razvidno, kako je sodelovanje potekalo, saj so kronološko navedena vsa srečanja na Radišah oziroma v Kropi. V brošuri pa so predstavljene tudi Radiše in Kropa tako, da bodo obiskovalci prireditev, ki bosta, prva na Radišah, druga v Kropi, dobili tudi vpogled na življenje in delo v ljudi v obeh krajih, ki sta si zelo različna, prav zaradi tega pa tembolj privlačna. Razumljivo je, da v brošuri prideta do besede tudi predsednika obeh društev Janez
štora za 25 ljudi. Najugodnejši pristop do planinske koče na Bleščeči je z naselja Kopanje/Kopein, do kamor vodi od rožanske magistrale v Zgornjih Borovljah asfaltirana cesta. Na Kopanju je gostilna ,Turkenkopf", ki je znana daleč naokoli po dobri kuhinji. Od tod do planinske koče je še pičlo uro hoda po zložni gozdni cesti.
Slovenska planinska koča je izhodiščna točka za razne izlete. Na Jepo je pičle 4 ure hoda, na 1739 m visoko Komnico 2 uri, na Gračenico 1 uro in do bližnje Arihove peči z lovsko kočo 15 minut.
Slovensko planinsko društvo Celovec
Šmitek in Ludwig Ogris, ki ob tej priložnosti nakazujeta pomen takega sodelovanja, ki v tem letu doživlja že dvajsetletni jubilej. V brošuri je tudi razvidno, da je SPZ bila posrednik za povezavo teh stikov.
Kakor je razvidno iz sporeda se obiskovalcem prireditve v soboto zvečer v kulturnem domu na Radišah obeta kvaliteten kulturni spored, ki bo brez dvoma oplemeniten še s pečatom trajnega prijateljstva. Kot znano bodo pevski zbori pobratenih društev peli pod vodstvom Egija Gašperšiča in Stanka Wru-licha.
CELOVEC
TEDEN KOROŠKIH SLOVENCEV V GALERIJI HILDEBRAND v Cetovcu, Wiesbadnerstr. 3
Prirediitelj: Akcija koroških kristjanov za sporazumevanje med narodnostnima skupinama, Arbeitskreis Gatsrie Hildebrand, Evangslisches Bildungswerk, Katoliška prosveta, Mohorjeva
Kraj: galsrija Hildebrand v Celovcu Gas: od 2. do 6. maja 1983 — pričetek vedno ob 19.30 uri Spored: 2. 5.: 1983: Janko Ferk bere Janka Ferka. Odprtje razsttave Karla Vouka; 3. 5. 1983: Dr. France Mer-kač: „Ich bin mehr Slowena gewor-den" — Predstavitev knjige in razgovor o kolodvorski akciji; 4. 5. 1983: Ravnatelj dr. Reginald Vospernik ob 25-letnioi: Pomen Zveezne gimnazije za Slovence v Celovcu; 5. 5. 1983: Dr. Ewald Krainz, Dr. Robert Saxer, Tomaž Ogris, Franz Kukoviča: Dvojezična vzgoja — izkušnje iz otroškega vrtca in iz šole; 6. 5. 1983: dr. Janko Zerzer, dr. Anton Leiler, dr. Robert Saxer, Jože Kopeinig, Maria Halmer, dr. Pavel Apovnik, arh. Ernst Hildebrand, Adolf Scherer: Pogovor o galeriji: ,,Mostovi, ki se jih izogibamo — kulturno delo in sporazumevanje v deželi"
DtZELMOTORNtK Z ALU-KONSTRUKCtJO Ob prazniku siovenskih žetezni-čarjev 15. aprita, so ie-ti izbojevali veiiko deiovno zmago. Deiavci Tovarne Boris Kidrič iz Maribora so motornik z aiuminijasto konstruk-izdeiaii in daii v promet prvi dizei-cijo, kar je novost med jugosiovan-skimi tirnimi voziti. Viak je doig 47 metrov, beio-zeiene barve in aerodinamične obiike, s hitrostjo 120 km na uro. Sprejme iahko 120 potnikov. Prostor za potnike je v prvih petih vagonih, ki so opremijeni z ietaiskimi sedeži. Viak ima tudi kuhinjo, ozvočenje in poseben prostor za posiovne pogovore. Zanimanje za ta novi viak je veiiko, saj je že precej naročii za nadaijnjo proizvodnjo.
Letošnjega seminarja, ki je trajal od 16.—24. aprila se je udeležilo 21 delegacij iz 13 različnih držav Evrope in bližnjega vzhoda. Seminar je organizirala Zveza socialistične mladine Jugoslavije in univerzitetna konferenca beograjske univerze. Glavni namen tega seminarja je poglobitev dialoga o problemih visokošolskega izobraževanja in svobodna izmenjava informacij in izkušenj posameznih organizacij iz različnih držav. Program je bil zelo pe-
t. Iščemo za sezono 1983: pomočnika/co kuharja pomivaiko sobarico
H. Mesto Disco-Jockey-a z lastnimi napravami za BAR holeia OBtR, pogoj dela po dogovoru.
HOTEL OBiR - Železna Kapla te). 0 41 38 /381
ster: diskutirali smo o mednarodnem študentskem gibanju, potem o sodelovanju in soodločanju študentov na univerzah ter o socio-ekonomski situaciji študirajočih. Poleg tega smo si ogledali agronomsko fakulteto v Zemunu in naravoslovno fakulteto v Beogradu.
Obiskali smo RT-Beograd študentski oddelek, Rektorat, študentske kluber ZSM Srbije, Titov grob in njegovo rezidenco v Dedinjah ter termoelektrarna v Obrenovacu. Folklorni večer in obisk baleta v narodnem gledališču, disca večer in ogled Beograda so bile nadaljnje točke na tem srečanju. V soboto pa smo se podali s hidrogliserjem po široki Donavi v 200 km oddaljeni Džerdap, kjer so nam pokazali največjo jugoslovansko hidroelektrarno k' je tretja največja v Evropi. Pot nas jo vodila mimo Trajanove table iz drugega stoletja in Lepenskega vira, kjer se nahajajo arheološke izkopanine. Zvečer in v prostem času pa smo imeli dovolj možnosti navezati stike s predstavniki številnih organizacij ter se osebno spoznati. Seminar je hitro minul, vrnili pa smo se polno lepih vtisov in novih izkušenj na Koroško.
Mirko Štukelj
Dajem v najem gostilno. Dobra centralna lega. Možno takojšnje obratovanje. Najemnina po dogovoru.
Interesenti naj se javijo na naslov Slovenskega vestnika, pod šifro . Sredi Podjune"
VABILO
Odbor šolske skupnosti na Zvezni gimnaziji za Slovence v Celovcu priredi v nedeljo, dne 15. maja 1983, ob 14.30 uri v veliki dvorani Delavske zbornice v Celovcu
Šolsko akademijo
KOROŠKA V PESMI, BESEDI IN SLIKI Akademijo bodo učenci predvajali tudi v soboto 14. maja 1983, ob 20.00 uri v kino dvorani na Bistrici v Rožu.
Na sporedu so pevske in instrumentalne točke, telovadni nastopi in recitacije.
Kot gost nastopa Slovensko prosvetno društvo Kočna iz Sveč. Pred in med prireditvijo bomo prodajali ploščo in kaseto gimnazijskih zborov.
Za Odbor šolske skupnosti na Zvezni gimnaziji za Slovence rav. dr. Reginald Vospernik I. r.
Kropa-Radiše
1 9 6 3 - 1 9 8 3
Prireditev ob 20-letnici sodeiovanja SPD Radiše in KUD Stane Žagar Kropa
v soboto 30. apriia 1983 ob 20. uri v kulturnem domu na Radišah, v nedeljo 1. maja 1983 ob 16. uri v Sindikalnem domu v Kropi.
Prisrčno vabljeni!
Bleščeča spet vabi
ŠPORTNI VESTNIK - ŠPORTNI SAK :ŽRELEC4:0(1:0)
Serija, zmag nogometnega društva SAK se nadaljuje. V nedeljo so slovenski nogometaši premagali Žrelčane s 4:0 (1:0). V prvem polčasu je bila igra izenačena in je padel samo en gol v obliki enajstmetrovke (Velik). V drugem polčasu pa so SAK-ovci igrali odlično igro in zabili še 3 gole. Zadnji gol je dal tik pred koncem igre (v 88. minuti) Zablatnik Gusti. Dominator nedeljske igre je bil Velik
Slovenski atletski klub vabi na prvenstvene (ekme
V	soboto 30. aprila 1983
Sinča vas - SAK	ob 17.H ur)
Sinča vas ,pod 33 - SAK ,pod !3 ob H.30 uri Igrišče: Sinča vas
V	nedeljo 1. maja 1983
Sele miadina - SAK mladina	ob 11.00 uri
Igriščei Sele
Šolarji igrajo ob H. uri na Košatovem igrišču
Prisrčno vabljeni
Marjan, saj je zabil kar tri gole. Podoben do-minator, vendar pri dajanju rumenih kartončkov pa je bil sodnik, ki je imel tokrat slab dan, saj je „razdelil" kar 11 rumenih kartončkov (opominov).
Razveseljivo pri tej igri je bilo tudi to, da se je zbralo kar mnogo gledalcev in navijačev, kar je dober omen za nadaljnji obisk SAK-ovih iger, ki se zmagovito bližajo srečnemu koncu, da bo SAK postal zmagovalec tega nogometnega turnirja. S 5 točkami prednosti, je skoro že gotovo, da bo SAK v prihodnjem kolu v jeseni že tekmoval in se meril z nogometnimi moštvi Koroške lige. Čeprav so SAK-
ovci na zmagovitem pohodu, jih kljub temu svarimo, da ne popustijo v svojih prizadevanjih, češ, kdo nam pa še kaj more.
Tudi ostale nogometne skupine SAK-a so bile prejšnjo nedeljo zmagovite. Tako je moštvo „Pod 23" premagalo svoje sovrstnike iz Zrel-ca s 6:1. Mladina SAK-a je premagala mladino NECA s 7:1, šolarji SAK pa so na ho-diškem igrišču premagali šolarje iz Hodiš z 2:0.
Na tabeli vodi SAK s 5 točkami prednosti pred Šmihelom in Treibachom.
TUD! LETOS
ŠAHOVSKA INTERLIGA PRIJATELJSTVA
IDRIJA — V Solkanu so se sestali člani izvršnega odbora Primorske šahovske zveze in predstavniki šahovske zveze dežele Furlanije-Julijske krajine in se dogovorili o nadaljnem sodelovanju šahistov ob mej!. Najbolj množično tekmovanje, ki ga načrtujejo v letošnjem tekmovalnem programu, bo vsekakor VI. krpg šahovske interlige prijateljstva. Interliga se bo pričela 29. maja 1983 v hotelu „Sabotin" v Solkanu pri Nov! Gorici, ko bo okrog 20 štiričlanskih ekip Primorske, Furlanije-Julijske krajine in avstrijske Koroške odigralo srečanja prvih 5. kol. Nadaljevanje in zaključek šahovske interlige pa bo 19. junija 1983 v Gorici (Italija). Šahovska interliga bo letos potekala po švicarskem sistemu 9. kol.
Predstavniki obeh šahovskih zvez so se tudi dogovorili o organizaciji šahovskega četvero-boja osemčlanskih ekip Nove Gorice, Pirana, Poleta iz Trsta in Celovca, ki bo 15. maja 1983 v Celovcu. Prav tako so predstavniki obeh šahovskih zvez sprejeli pobudo, da bi prihodnje leto organizirali močnejši turnir po-
sameznikov, z naslovi šahovskih mojstrov, mojsterskih kandidatov in prvokategornikov Primorske in Furlanije-Julijske krajine ter tako omogočili poleg izmenjave izkušenj na črno-belih poljih tudi napredovanje mladim in perspektivnim šahistom.
Člani izvršnega odbora Primorske šahovske zveze so pregledali letošnje registracije primorskih šahovskih klubov in društev, med katerimi so: Piran, Sečovlje, Izola, Koper, Ilirska Bistrica, Sežana, Nova Gorica, Idrija in Tolmin. 2at tudi letos ni med njimi šahistov Ajdovščine, ki imajo v svojih vrstah nekaj dobrih igralcev, vendar pa manjka takih, ki bi organizacijsko vodili šahovsko društvo „Ča-vcn" Ajdovščina. Kljub nekaj bolj skromnim udeležbam posameznikov in ekip so bila izvedena vsa predvidena tekmovanja v okviru programa PŠZ — od pionirskih do članskih — kar pa je vsekakor zaskrbljujoče za kvalitetnejši dvig primorskena šaha. Zato bodo mo-rali v nekaterih šahovskih klubih na Primorskem večjo pozornost nameniti vzgoji mladih šahistov, obenem pa organizirati še več kvalitetnejših turnirjev posameznikov in ekip.
Aoudč
TRAGIČEN ZAČETEK HRVAŠKE ALPINISTIČNE ODPRAVE MANASLU 83
Iz Katmanduja glavnega mesta himalajske državice Nepal je prišla žalostna vest, da je plaz zasul trojico jugoslovanskih alpinistov, članov hrvaške alpinistične odprave na 8156 m visoki Manaslu.
V hrvaški alpinistični odpravi sta tudi dva Slovenca — Jernej Zaplotnik-Nejc in Viki Grošelj. Nesreča se je zgodila na 4400 m višine pri vzponu proti drugemu taboru (5300 m).
Tedaj se je odtrgal plaz in zasul trojico aipi" nistov — Nejca Zaplotnika, Anteja Bučanj ki ga še niso našli in Srečka Gregova, ki je bi! lažje ranjen in so ga z helikopterjem prepe* ljali v bolnišnico v Katmandu.
31-letni Nejc Zaplotnik iz Kranja in znan* pisec avtobiografske knjige POT je bil eden vodilnih jugoslovanskih alpinistov in sodil v* vrh svetovnega alpinizma. Bil je med šest* najsterico alpinistov na svetu, ki se je povzpe* la na tri osemtisočake. Tako se je Zaplotnik leta 1975 povzpel na Makalu, 1977. leta na Hidden Peak, leta 1979 na Mount Everest, pf' tem so bile vse tri njegove smeri prvenstvene-Nejc Zaplotnik je bil odličen alpinist, ki jn imel za seboj nad 350 tur, med njimi številni prvenstvene. Bil je tudi inštruktor gorskih vodnikov v Nepalu, kjer so Jugoslovani pred let' postavili alpinistično šolo za Nepalske alpiniste oz. gorske vodnike.
To je prvi primer, da se je pri plezanju ^ Himalaji smrtno ponesrečil kak jugoslovanski alpinist.
Hrvaška alpinistična odprava „Manaslu 83 r o kateri smo poročali že v prejšnji številki našega lista, vodi Spličan Vinko Marovič, njeg*f4 namestnik pa je Stipe Božič, ki je leta 1979 bj' na Mount Everestu. Tragična nesreča, ki doletela ravno najbolj veščega alpinista te odprave, je velik udarec, ki bo po vsej verjetnosti imel posledice pri nadaljnjem prodiranjn odprave.
Dezurmkt planinske postojanke ,,Koče naj^ Arihovo pečjo" so pred meseci prejeli kot pf'^ znanje za požrtvovalno delo Zaplotnikov^ knjigo POT, kar pomeni, da dobro poznajo tega velikega simpatičnega alpinista, katerega tragična smrt je vse globoko prizadela.