Tedenske novice. Za časa ministrovanja «kmcfa« Puclja smo prišlinii kmetje tako daleč, da se uvaža v našo poljedelsko državo krompir celo iz Francijc, da se s tem škoduje I kmetskemu ljudslvu, ki vse svoje in edine dohodke dobiva iz poljskih pridelkov. Mesar Pucelj, mešetar Mermolja in žganjar Drofenigg pa se niti ne spomnijo, da bi vsaj zaustavili vedno večja davčna bremena, če jih žc nočejo znižati v prid revnemu kmetskemu stanu. —• Država navija cene pri pristojbinah, pri poštnih znamkah in drugih monopolskih predmetih do nezaslišane višine, na drugi strani pa pritiska na kmeta, da zmanjš aže itak borne dohodke. Ničesar pa ne stori, da bo obleka cenejša, železniški promct urejen in dostopen tudi revnejšim ljudem ter da pade cena vsem industrijskim izdelkom. Čim cencjše bo kupoval kmet svoje potrebščine, tem cenejše bo prodajal tudi živila. Si| cer si pa bomo dobro zapomnili, kdaj so vladali samoj stojni podežclski birtje in mesarji ter živinski mešetar ji, prekupčevalci in žganjarji. Ej, Pucelj, Pucelj! Ti si ram spucal našc žepe! JBog daj, da bi tvoji otroci ne odgovarjali za grehe svojcga očcta! Kraet iz Dravskega polja! Opomin Puclju. Poljedelski minister Pucelj je usta- novil v Mariboru srednjo kmetijsko šolo, o kateri mis-  li, da je potrebna ter bo baje koristila slovenskemu  kmetu. Za ustroj te šole je odgovoren samo on. Kakor se pa nam poroča, v učnem načrtu za srednjo kmetijsKij  šolo ni nobenega sledu o krščanskem nauku, o pod-  uku o verskih resnicah, o verskih vajah. Oskrbljeno je za vse druge predmete, tudi za vaje v petju in mu- ziki ,samo za verski poduk ne. To bi torej bifa prva šola v Sloveniji, ki bi uresničila brezverski beograjski šolski načrt. In slovenski samostojni minister Pucelj je tisti mož, ki je v Sloveniji ustanovil prvo srednjo šolo brez verskega poduka. Kako je to skladno s krščan stvom samostojnežev, ne vprašamo. Kako bo naš na- rod sodil Purlja in njegovo stranko za ta zločin nad krščansko vero, o lem samostojnežem ni treba vpra- šati. Kaka razlika je med Beograjskimi ministri in slovenskimi kmeti? Ministri niinajo soli v glavi, slovenjiki kmetjc pa niinajo soli vkuhinjah, je rekel neki hudomušiiež. Ovaduštvo poslanca Mermolje. Že zadnjič smo pribili, kakc ovaduške narave je poslanec Samostojne —• Mermolja. Vertojbski junak si niti ne upa odgovarjati na hud očitek, da je šcl med gnusno ovaduhe. Da bodo uaši čitatelji znali. kakc baže ljudje se zbirajo v Samoslojni in kaki so njeni voditelji, navajamo ta-le dejstva, o katerih nam poroča naš zanpnik iz Beograda. Mcrmolja je nekako pied enim mesc.cm poslal vladi več pol obsegajočo ovadbo proti poslancu Žebotu, nasim listom in proti učiteljstvu, ki se ne maia klanjati Mermolji. () Žebolu piše Mcrmolja. da na shodih hujska proti Srbom. pioti armadi, se brati z Nemci in liemčurji, ter da rujc jiroti narudnemu in državnemu cdinstvu. Mennolja zahteva, naj so napravi Žebota nijinogočega, to sc pravi po domači: Vlada zapri ga! Merniolja nadalje piše, da «Straža« in «Slov. Gospodar« bujskata ljudstvo proli državi. In samostoni gromovnik jiiše: «Ob dvanajsti uri pozivani \iado, da oba lista lakoj ustavi! Krščaasko misleče učiteljice so rau Irn v i>eti, kcr nočejo širili brczverskega, sokolskega duha v šoli. Radi tega jih Mcrmolja imenuje «nemškutarice«. .Naša (iuhovščina mu ni narodna. Zategadelj komandira Mermolja, da sc mora duhovščino, ki ne čuti «narodno« odstraniti. Osobito pa sc jc Mermolja v svoji ovadbi spravil imenoma nad osebe kmctskcga in drugih stanov, ki imajo nglecl mi'd ljudstvom, a nucejo biti pokorni slugc Ivane Velikemu iz Verlojbe. Za danes pribijemo samo ta dejstva. Ne bomo branili ne poslanca Žebota, ne naših listov, ne včitcljstva in duhovščine, ker sc nam ru" zdi častno pečati so s rlovckom-civaduliom, kakor jc Mcrmolja. Mislhno, da bodo prizudeti že Mennolji sanii dali ob priniernem ("0811 še bolj priitiercn odgovor. Pribijcmo pa, du jc Mcrniolju napisal lo nizkotno ovadbo sanio radi brczmejncgu sovraštva, k\ g« goji la mož nor in dsin profi vsemii. kar delujc za kaloliško stvar. Naši listi in naši poslaaci so odkrili Mermoljo kot največjega škodljjvca slpvcnskega Ijudstva; nihče ga ae mara več, na shodih ga celo-njegovi ljudje napodijp, in radi tega kuha onemoglo jezo. Tako je nastopil Ivan iz Vertojbe zadnjo pot, grdo pot — ovaduštva. Mi pa praviino: Se nob^n ovaduh, noben izdajalef ni irnel sreče in mriu! Socialni demokrati hočejo šc vcdno draginjo. V mariborskem občinskein zastopu sedi izmed 40 odbornikov 17 socialnib demokratov. Ko so.po volitvi župana razobeseli na magistratu rdečo zastavo, je ljudstvo mislilo, sedaj bo v Mariboru vse po ceni. Delavec bo jedel lin kruh in sočuo meso za p;ir krou, v gostilni se bo dobilo vse tako po ceni kot pred vojsko, stanovanje bo nakazal rdeči župan vsakemu. ki ga bo potreboval. Tako so si predstavljali mnogi zapeljani in neuki ljudjc. A kakšno razočaranje! Pod rdečitn županom (irčarjem se je vse obrnilo na slabše. Tiste moči in sile. ki bi znižale draginjo in odpravila bedo, ni čuti in opaziti nikjer. Paf pa čutimo vsi v Mariboru, da sc je pod socialdemokratsko magistratno «vlado« zaeelo posebno zaduji fas delati na to, da se draginju še povcča. Sooialni demokrati hočejo skleniti 1. nov občinski davek na žrvila in drugc potrebščinc, ki se prinesejo ali vozijo v inesto, 2. nov davek na vino (4 krone od litra), 3. nov gostilniški davek (5 odstotkov od računa). 4. nov davok na stanovanja. Z temi novimi občinskimi davki se bo udarilo nižje in srednje sloje. Bogataš se bo tem davkorn ali izognil, ali pa z lahkoto plačal. A reveži? In železničarji ter poduradniki? Ravno ti stanovi bodo najbolj udarjeni s temi rdečimi davki. Kako jih hočejo prenesti pri svoji skromni plači? Pribijimo tudi, da bodo novi občinski davki, ki so navedeni pod 1 in 2 najhujSe prizadeli viničarje. Za dnnes smo za- beležili o nameravanih novih občinskih davkih v Mariboru samo te vrstice, a prihodnjič bomo obdelovali še druge podrobnosti o delovanju socialistov na magistratu. Lepa mesečna plača. Bivši socialdemokratski minister Kukšek je postal sedaj vodja osrednjega zavoda za delavsko zavarovanje iv. centralne bolniške blagajne in bo imel kot lak na tnesec 40 tisoč kron plače. Pogranične trupe (VVranglovci) bodo s 1. aovembrom vendarlc odstranjene z naše meje. Nekaj se jih prevzame v iinančao službo. Od 1. novembra naprej bo do čuvali aašo mejo finaacarji. «Kmet lahko plača«. Tako se je izrazil pri seji občinskega sveta v Mariboru dne 13. oktobra liberalni advokat, obč. svetnik dv. Vladimir Sernec. Dosedaj se je pobiralo za voz sena aa sejmskem tržišču 10 K sejmske pristojbine. Finaačni odbor je predlagal zvišaaje na 20 K. A to je bilo demokratom premalo. Dr. Semec je predlagal 40 K, češ: «Saj kmet lahko plača«! Ravnotako je bila tudi Semecu tržarina za omot (rolo) špeha v iznosu 8 K premajhna, zabteval je, da se zviša na 16 kron. In v «Narodneai listu« pišejo liberalci, kako skrbi jo za kmetski blagor. Gevlje za 300 K koinad je ponajal neki Konrad žnuderl v imenu narodao-socijalistične stranke vinitarjem. Nekateri so se dali zapeljati in so dali 300 K, a drugi so bili nezaupljivi. Zadnji so imeli prav. Viničar, ki je kupil od Žnuderla take čevlje, nam je priuesel čez par dni razvaline narodnostocijalističnih čevljev. Vinicar .je aa potu v ccrkev stopil malo bolj po mehkem svetu in bops — peta enega čevija je ostala v I latu. Ko gre dalje, čuti nek hlad pri nogah. Mož vidi, t!a so popustili podplati. Za silo je še mož dospel v cerkev, a potem je moral aarodaosocijalistične Znuderlove lazvaline sezuti in iti bos domov. Ubogi viničarji! NSSŽauderl vas zapeljuje v politienem in tudi deaarnem oziru. Za Dijaško večerjo se skoraj vsakodnevao oglašajo revni prpsilci iz vrst učeče se mladine na tukajšnjih šolskih zavodih. Velika večina jih je s kmetov doma. Toda malo, je na deželi takih posestnikov, ki bi mogli vzdrževati v sedanji draginji svojega sina na mestnih šolah. Ako si kmet ne bo vzgojil .sam svojih izobražencev, ga mestna gospoda ne bo raziunela. Zaradi draginje je v teh letili padlo število dijakov z dežele. To bi bil prekrut udarec za slovensko ljudstvo. Da se omogoči študiranje revnim dijakom, se je v Mariboru ustanovila.Dijaška večerja. Poaovao prosimo vse poljedelie, naj se usmilijo revnih dijakov in naj žrtvujejo nekaj poljskih pridelkov za večerjo revaim dijakom. S hvaležnostjo sprejemamo vsak najmanjši dar: der.ar, krompir^ zelje, mast, aioko, žito, jajca itd., ki naj se izroči bodisi v župaišču, ali pa pri odborih izobražcvalnih društev, pri orlovskih odsekih itd. še enkrat: jie pozabite revnih dijakov! — Dr. Antoa Jerovšck, ravr.atelj Čiplove tiskarne. Izkaz darov za «Dijaško veCerjo«. 250 Din: Musi Jos., župnik v Vitanju in Miro Volčič, župnik v Breznem. 153.50 Din: nabranih ob prisožnosti blagoslovljenja novih zvonov v Starešincih in Starem vrhu, župnija Sv. Peter v Gornji Radgoni, 15. oklobra t. 1. 100 Din: Kmecka hranilnica in posojilnica v Ptuju. 80 Din: Razbornik Ivan, župnik v Keblu. 7") Din: Frangež Jernej, župnik v Sv. Marjeti ob Pesnici. 50 DLn: Štefan Rojnik, Braslovčan v Ljubljani. 10 Din: župni r.rad Sent Ilj. - Hvala prisrčna. Lov v občini Dobrna. Za lov aaše občinc, katerega licitacija je bila letos v maju, je že pred licitacijo vladalo veliko zanimaaje. Na zborovaajih KZ so se posestniki. večkrat posvctovali, kako bi se spravil lov v doinače, slovenskc roke. Ker obfiaa lova ne more sama i/.vrševati in bi ji bilo to tudi v veliko gmotao škodo, i;i ker je popolen nesmisel, da bi se kar prosto lovilo, Kakor nas dolži glavarski refereat, da hočemo, zato pa Y- maja meseca zlicitiral na glavarstvu kot najvišji ponudnik g. župaa s tremi tovariši. G. Ferenčak pa je na »iavarstvu od maja do septembra zavlačeval izdajo dekreta, dasi sc jc aajemaiaska in zakupna pogodba žc izvršila s pravočasaim vplačilom. Na pismene vloge ni liilo odgovora, aa ustmeno posredovanje pa se je g. r.fereat zadovoljil odgovoriti, da bodo žc rešili zadevo po pravici. Pa so jo res. In sicer so kratkomalo vzeli lov g. župaau ia tovarišem, pa ga oddali g. Simonu Komposchu in g. Jankoviču. češ, da se ne zanesejo na prye najemnilvc. Sedaj so prvolai aajcmniki vložili piizi\, ki ga je pa direkcija šum rešila z mirao geslo, da glavarstvu boi j Vcruje, kakor pritbžilcljcm. Najemnilii so sedaj vložili zahtevo revizije postopanja h\ izročili poročilo doscdanjcga postopaaja Jugoslovanskemu klubu, za iaterveaeijo v minislrstvu. Zaupamo v .pravicoljubaost uprave do skrajnosti in upamo, da nam ae bodo tega zaupanja ubili. V celi zadevi je zanimivo sledeče: 1. Oblasti vzbujajo čisto na neprimcrca način nezaupaaje v uradno licitacijo, ki se je vršila aa glavarstvu, se pogodbeno zaključila ia bi v urejeni državi se zdaj zadeva uravnala pri upravacm sodišču. Čemu licitacija, čeiau sc pogodbcao zaključuje, če sc potem po treh mesecih zavlačevanja odda lov aižjemu poaudaiku. Gospod Farčaik je gotovo pripravljca, da poravna škodo, ki aam jo je prizadejal s svojim zavlačevanjem. 2. Kar je trcba sporočiti javaosti, je to, da se je zadeva rešila pod vplivom — lovskega draštva, katerega čJani so seveda vsi trijc gospodje, ne pa pod vplivom lovskega zakoaa, ki je še v veljavi. Kajti aa glavarstvu in v Ljubljani se izgovarjajo aa lovsko društvo, ko se najemniki sklicujejo aa zakoa. Kako bi se kaj godilo g. Farčaiku, če bi se kmetje sklicevali na svoje društvo, pa ne več aa zakon. 3. Najzaaimivcjše pa jc, da se namerava tudi lov — ccntralizirati po srbski postavi, po kateri aima občiaa aikakega deleža, niti ne dobi zakupniae, lovi pa saaio najvišja gospoda, kmet pa je labko za priganjača. Domačiaom in drugim, ki imajo za zadevo zaaiaianje, dajemo v vednosl, kak jc danes položaj. Marsikaj se torej aajde, ako mora kdo delati priziv aa priziv, da bi prišcl do pravice, ki bi se mu morala že v začetku priznati. Ko bo rešeaa revizija postopanja, bomo pa g. Farčnika izrekli javno zahvalo in bomo vplivali, da se mu reže krub pravicc tako, kakor ga je sam navajea rczati, kar se bo pokazalo pri reviziji postopaaja. Tudi blagoslov centralizma. lz Dobrne se nam piše: Poštno in brzojavno ravnateljstvo v Ljubljani je izdalo naredbo, katera dokazuje, kako daleč smo že prišli v Sloveniji. 2e dolga desetletja je obstojala redna vozna poštna zveza Dobrna—Celje in obratno. Po leti ob času, ko so bile za goste odprte tukajšnje drž. toplice, celo dvakrat dnevno. Ker dosedanji mnogoletni podjetnik poštne vožnje Mihael Kos ni mogel več za 38 kron dnevno voziti v Celje in nazaj (na eno stran 18 km), je prosil za zvišanje, ali pa izjavi, da s 1. nov. neha voziti. Pokorni sluge beograjskega centralizma so odredili, da poštna vožnja na Dobrno sploh ni poireba, in ker se bojijo, da ne bi radi tega preostalo za jug dosti našega davčnega denarja, so ukazali, da se vozna pošta ukine. Ker nam naša napredna poštna uprava še ni oskrbela zračne pošte, bomo začeli naše očake posnemati in se bode pošta — nosila —. Še par let vlade sedanjih krmarjev države in tudi po Savi se bode zopet z živino ob isti vlnčilo blago navzgor, ker železnice že strahovito propadajo. Demokratjc in samostojni, primite se za glavo! Vi izdajalci in pijavke slovenskega ljudstva! Sv. Jošt, od Dobrne tri ure hoda v hribe je navezan na našo pošto, občina s čez :'.000 ha površine ima blizu 1800 ljudi. Tako gospodarijo naši ccntralisti. Za Sokole in jugofašiste je dosti denarja. Za Ijiczpotrebni militarizem, katcri še ni nikdar in nikamor tirinesel kulturc in blagostanja, mečete težke milijone. Vi ijrczvestni špckulantje z narodnim irnetjem! Vedite, da je sodba nad vami od teptanega in izmozgancga ljudstva že izgovorjena, izvršitev iste pa vas, kakor tudi vse vaše priveskc kmalu zadene. Zivijo nahrbtna pošta — patertt Ljubl.jana! Smrt blage žcne. Iz Velenja nam poročajo: Dne 10. t. m. <>b 3. uri pop. stno v Šmartnu pri Šaleku pokopnli od vseh spoštovano in priljubljeno gospo Suzano Skazovo, velel>osestnico v Velenju. Pogrebne obrede je v spremstvu pc!ih duhovnikov in mnogobrojnega občinstvn opravil viscUočastiti gospod dekan iz Skal Ivan Rotner, kateri je tudi ob odprtem grobu kot dolgoletni prijatelj rodbine Spenkove rajnL govoril zares prijateljsko, ganljivo slovo. Težko pri:;adeti rodbini izrekamo svoje resnično sožalje, rajni pa želitno, da bi bila dtležna milostne sodbe. kcr je bila dobra nele svojim, ampnk tudi ubogim. Važno za ob^inske predstojnike. Zdravstveni minister je odredil, da morajo občine same trpeti vse stroške za osebe, katere so ugriznile stckle ali stekline sumljive živali ali osebc in se morajo v svrho zdravljcnja prepcijaii v kak l'asteu|rjev zavod. Po tej novi naredbi bodo odslej zanaprej trpele občine tele stroSke: 1. za oscbe, ki pripadajo njih občini; 2. za osebe, katcre pristojnost ni znana, ki pa stanujc v občini: 3. V vozne in potne stroške se računijo stroSki za vožnjo do postaje in ladijska ali železiška vozovnica III. razreda do kraja, kjer je Pasteurjev zavod in nazaj; 4. Zn spremljevalce je plačati stroške samo, ako spremljnjo otroke pod 12 letom ali osebe, ki jih iz kakršnih koli razlogov ni mogoče pošiljati samih. 5. Denar se takim osebam ne i.šaje. nego dati jim je plačano vozovnico III. razreda na ladji ali na železnici. odnosno plača se voz, s katerim naj se odpeljejo. 6. Vsaka občina, ki prekrSi katerega koli teh predpisov, zaradi česar se osebe, ki jim je treba zdravljenja. i:e bi pravočasno poslale v Pasteurjeve znvode, je odgovorna po kazenskcm zakonu. 7. Na zdravljenje pošlljajo pristojni občinski ali kotarski (okrajni) zdravniki. Nakaznica zu to se mora izdajati najkasneje v 24 urah po ugrizu. Ako se čez 24 ur po izdani zdravniški nakaznici oseba, ki ji je treba zdravljenja, ne odpošlje na zdravljenje, so obcinska oblastva kazensko odgovorna. 8. Tam, kjcr še ni organizii anih občin, se pokrivajo ti stroški iz državnega proračuna. Proteste zoper vladni načrt o novih davkah so tajaištvu Slovenske ljudske stranke v Celju do dne 13. oktobra poslale sledeče KZ celjskega okrožja: 1. (iotovljc, 2. Sv. Križ pri Slatiai, 3. Marija Rcka, 4. Sv. ILorjaa v Doliču, 5. Sv. Vid pri Grobelnem, 6. Dobraa. 7. Cclje okolica, 8. Sv. Pavel pri Preboldu, 9. Sv. Anilraž pri Velenju, 10. Stoperce in Žetale, 11. Griže, 12. Artiče, 13. Loka pri Zidanem mostu, 14. Žalec ia Pelrovče, 15. Škofja vas ia Vojnik, 16. Sv. Jedert nad I.aškem, 17. Planiaa pri Sevnici, 18. Trbovljc, 19. Sevuica, 20. Zavodn.je, 21. Št. Janž pri Dravogradu, 22. Rečica ob Savinji, 23. Zgor. Ponikva, 24. Poaikva ob juž. žel., 25. Dobova, 26. Nazarje-Kokarje, 31. Pišece, ;i2. Sv. Vid nad Valdekom, 33. Št. Jur ob Taborti, 34. Priliova. Tajaištvo SLS v Celju je te proteste odposlalo lugoslovaaskemu Idubu v Beograd. Dcžcla saniib milijonarjcv ,je Neiaška Avstrija, ker kdor hočc živeti bimlvaj, aiora imcti ali zaslužiti nalelo vcč lTulijonov. Pa ailiče ae zavida toh aovodobnih «milijoaarjev« avstrijskib, ker kljub milijonom stradajo io liodijo raztrgarii s praznimi žepi okrog. Ubilo ga je veseljc. Ruski begunec Lavrencij Ivaaov je dobil tc dai ocl svojccv iz Rusije pismo. Vrstice \z domoviiie so ga lako vzradostile, da si je na veseljr kupil 2 litra konjaka in ga spil. Vsled preobilicc alkoiiola si je zastrupil kri in takoj umrl. Uboj in samomor. Sestdesetletni starček Luka Alavanja Todorov, scljak iz Kariaa v Dalraaciji je v prepiru ustrelil svojega nečaka. Ko je videl žrtev mrtvo, \t zagrabil za velik aož ia si sam prcparal trebuh, na!car je nied groznimi bolečinami sam izdahnil. Usodepolna šala. Pop Markovič iz Grobišnega poIja na Hrvatskem se jc vračal proti doma na vozu. Med vožnjo mu je odpadlo eno kolo ia sedaj ni moge) aaprej. S poponi se je vozila tudi ajegova dekla in odločila sla se, da sc vrneta aa dvor grofa Kulmera, ki je tamkaj v. bližiai. Ko dospeta do dvora, potrka pop aa vrata la zakriči: «Odpri!« Grof pa ni hotel odpreti, misleč, da so razbojniki ia jc zapretil, da bo streljaL Markovič sc pa šali naprej in rečc: «Ti le streljaj, a uas je več!« Ta šala je grofa uverila, da so navalili na ajegov dvor razbojaiki, pograbil je puško in začel pucati skozi vrata. Grof je radi popove neumestne šale ustrelil deklo, popa pa tcžko raail v ledaja. Prihod Jiigoslovanov iz Madžarske. V nedeljo je prispel r.a naše ozemlje prvi transport jugoslovanskih držaTijanov, ki so živeli na Ogrskem in so optirali za našo državo. Priseljenci bodo naseljeni med Stipoin in Kočarom. Prodaja hiš v Zagrebu. V tretjem četrtletju je bllo profianih v Zagrebu 396 hiS za 70,229.312 K. Letos se je veliko ¦. eč hiš prodalo kot pa lani. Stara ciganka. Te dni se je pripeljala na zagrebški ko- iodvor ciganka, stara — 102 leti. To izvanredno starost je oživela ta ženska kot ciganka, ki se je celo življenje pote- ala okrog po hrvatskih vaseh. Starka se piše Katra Horval iz sela Brakovec in sc je pripeljala v zagrebško bolnico radi \ odenike. Ko so jo potniki vprašali na kolodvoru, kjoliko je stara, je odgovorila: <Bog pomagaj, samo 102 leti!r Jadrnica aZagreb« se jc razbila. Naša največja ladja i:a jadra »Zagreb« C^800 ton) se je razbila na pečinah otoka Kuba. Jadrnica je plula v Tampico, da bi naložila tam fosfat za Bristol. Posadka jadrnice se je k sreči vsa rešila. l.adja je bila zavarovana. Zgorela ena naših največjih tvornic. V minulem tednn je zgorela v Subotici ena našib največjih tvornic za pohištvo, ki je bila last tvrdke Zigler in Kapič. Škoda zna&a en in pol railijona dinarjev. Izvrsitcv smrtnili obso<lb v Bitolju. Dne 9. t. m. je bila v Bitolju izvršena smrtna obsodba nad osmimi razbojniki, ki so začasa bolgarske zasedbe Srbije poklali nad 600 ljudi, žen in otrok v prilepskem okraju. Nadlogar ubil človeka. V selu Kratečko v Dabnaciji je uštrelil državni nadlogar, ki je pijan vršil službo, nekega Miška Krčeliča. Savinjsko Orlovsko okrožje priredi v nedeljo dne 29. oklobra ob 3. uri popoldne v Soštanju akademijo y dvorapi liotela «Union«. Vabljeni ste vsi, ki se zanimate za orfcrvsko delovanje.