''oStiiiiwi Plačana v Sotovini
SEPTEMBER 1938
Odmev iz Afrike. Katoliški milijonski list v podporo
afriških misijonov in oprostitev zamorskih sužnjev. Blagoslovljen po štirih zadnjih papežih. Izdaja ga Družba sv. Petra Klaverja. Izide prvega vsakega meseca.
»Odmev iz Afrike stane letno 10 din, 5 lir, 60 am. cts. — Vsako leto ima prilogo »Klaverjev misijonski koledar«. S prilogo stane 15 din, 7 lir.
Blagovolite naslavljati na: Družba sv. Petra Klaverja, Ljubljana, Metelkova ulica 1. (Ček. štev. 10.887.)
Za Julijsko Benečijo: Rim (123), Via dell'Olmata 16.
Za Ameriko: St. Louis, Mo., West Pine Blvd. 3624, U. S. A.
"Pridobivajte »Odmevu« nove naročnike 1
Po namenu naročnikov »Odmeva iz Afrike« in dobrotnikov Družbe sv. Petra Klaverja berejo afriški škofje in misijonarji
vsako lelo 500 sveiilv maš.
Letna naročnina »Odmeva« znaša . Din 10.— Dosmrtna naročnina znaša .... Din 300.—
Toplo priporočamo
podporo zamorskih kafehislov.
Katehist je misijonarju desna roka. Česar misijonar ne zmore, to izvrši zamorski katehist. Hodi od vasi do vasi, iz kraja v kraj in poučuje zamorce ter jih pripravlja na sv. krst. Krsti mnogo otrok in bolnikov v smrtni nevarnosti. Domačin katehist pozna jezik in običaje zamorcev ter jih veliko lažje pridobi za sveto vero.
Vzdrževanje katchista znaša mesečno 100 din, ali 1200 din na loto. Komur dovolijo sredstva, svetujemo, da posinovi takega zamorskega katehista. Darove v ta namen hvaležno sprejema: Družba sv. Petra Klaverja, Ljubljana, Metelkova ul. 1.
Spomin na umrle.
f Preč. g. Franc Kogej, katehet v Št. Vidu nad Ljubljano. — Cilka Eiselt, Šmarje pri Jelšah. — Florijan Mešing, Amerika. Usmiljeni Jezus, daj jim večni mir!
»Odmev isc JlfriKe«
Leto 35	September 1938
Afriški misijonar pod kaktusovim drevesom.
Cerkev sv. Petra Klaverja posvečena.
Misijon Antsakamirohoka, Madagaskar.
Piše s. Neža, misijonarka domačinka.
Nova cerkev v Antsakamirohoka je prva v tem kraju. Zato so pa misijonarji hoteli cerkev kar mogoče slovesno blagosloviti. Cerkev je 20 m dolga in 8 m široka. Mala veranda varuje zidovje pred dežjem. K slovesnosti dne 22. novembra je prišlo nad 1300 ljudi. Cerkev je posvetil škof Clossey, nakar je sledila slovesna sv. maša. Cerkev je bila natlačeno polna. Bilo je res lepo in slovesno.
Po službi božji se je pričelo slavje na prostem. Vrstilo se je petje in govori kar tri ure naprej. Kot govorniki so nastopali domačini. Prvi spev je bil slovesen pozdrav vsem udeležencem, ki so bili vsi edini in vneti za dobro. Potem je eden govornikov pripovedoval o očaku Jakobu in sv. šotoru; drugi je omenjal Salomonov tempelj, ki je bil zgrajen silno dragoceno. Tukajšnje ljudstvo pa daje Bogu tudi najlepše, kar ima: ljubezen in pokorščino. Predsednik mladinskega društva je še posebej govoril, kako je Salomon tempelj posvečeval in molil posvetilno molitev. Naposled je govoril še eden in najlepše od vseh: o patronu nove cerkve sv. Petru Klaverju. Ta apostol zamorcev je deloval med zamorci, ki so jih v Ameriko odpeljali. Obiskoval jih je in jim prinašal kruha in slaščic. Ob zadnji besedi so se otroci, ki so poslušali, prijetno nasmehnili in si morda mislili: »O, da bi tudi pri.nas kakega takega imeli!« Je pač pri zamorcih tako, da je treba zidati na naravi, da se pride do nadnarave. Jabolko ali bonbon: pa ti pridobi srca teh preprostih ljudi.
Vaščani so svoje goste kar se da lepo počastili. Vsi so bili lepo pogoščeni. Kristjani iz Morondava so bili za sestre in otroke najeli voz, da se jim ni bilo treba truditi tako dolgo pot.
Cerkev je bila dograjena večinoma z darovi, katere nam je poslala Družba sv. Petra Klaverja. Ima pa še dolgove. Tudi ji še manjka slika ali kip sv. Petra Klaverja v velikem oltarju. Obhajilne mize in spovednice tudi še ni.
-K-
Sv. Peter Klaver prosi pomoči za svojo cerkev.
Iz misijona Miruru (Mozambik), ki je posvečen ev. Petru Klaverju, nam piše misijonar frančiškan p. Matej Bernardin sledeče:
Pred tremi meseci sem bil imenovan za predstojnika misijona sv. Petra Klaverja v Miruru. Zelo sem bil potrt, ko sem videl, kako je misijon reven v dušnem in telesnem oziru.
Ustanovili so ta misijon patri misijonarji iz Jezusove družbe in ga upravljali 20 let. Potem so prišli nad misijon težki časi. Nekaj časa je bilo tu vojaško skladišče. Vojaki so ga čisto izropali, cerkev onečastili. Pred nekaj leti je prelatura Mozambik zopet sprejela misijon v svo-
je varstvo, a ga je morala dati v upravo svetnim duhovnikom, ker misijonarjev ni bilo. Ti so mogli le malo storiti v dušnem pastirstvu in v oziru službe božje.
Ker nima misijon nobenih dohodkov razen male podpore, ki jo dobiva od prelature, sem prisiljen, da prosim vbogajme, da bom mogel nabaviti vsaj najpotrebnejše. Cerkev bi bila čedna, ako bi jo dal prenoviti. Je pa brez vsega; samo nekaj stare mašne obleke ima. Slike ni nobene, niti oltarnih prtov za sv. mašo. Mašne prte in svečnike, ki jih rabim pri sv. maši, mi je posodil preč. pater Stanislav Siemienski D. J. iz misijona Katondo v Rode-ziji. On mi je tudi svetoval, naj se na Vas obrnem.
Storil sem torej po tem nasvetu in sedaj prosim: pošljite mi kako sliko sv. Petra Klaverja, patrona našega misijona, nekaj oltarnih prtov, najpotrebnejše mašno perilo, brisače, naramnice itd. Prosim za Jezusa in z Jezusom. Sv. Peter Klaver naj Vam povrne vse, kar boste storili za njegov misijon. Prosim, molite za misijonarje in uboge zamorce.
Gotovo je med bralci kdo, ki posebno časti sv. Petra Klaverja in je morebiti že mnogo milosti po njem prejel. Pomagaj revni njegovi cerkvici. Plačilo ti ne izostane.
Šola za katehiste v divjem zaledju Kameruna.
Poroča p. Anton Schmid, Mill-Hillski misijonar.
Katehisti so potrebni. So desna in leva roka za misijonarja. V tej prefekturi je 250 zunanjih postaj sredi poganske okolice, kjer imamo nastavljene katehiste. Poročilo iz leta 1935 pove, da so katehisti imeli v oskrbi 6791 katehumenov, 1196 odraslih pa so poučili za sv. krst. V sili so krstili 327 otrok in 332 odraslih in jim tako pomagali v nebesa. Zadnje številke so medtem narasle, tako da se lahko reče, da je vsak dan en otrok in en odrasli v sili krščen. Pogani pridejo navadno le s posredovanjem katehista do spoznanja sv. vere. Ako v kaki vasi ni ka-tehista, se to pravi, da je vas docela poganska. Vpliv katehista posega na vso okolico; zato bi pa bil neizobražen katehist, ali pa premalo izobražen, v veliko škodo v verskem oziru, pa čeprav bi storil vse, kar storiti more.
Cesar kdo sam nima, tega tudi drugim dati ne more. Zato: čim več šol za katehiste!
Ta naloga, težka kakor je, je padla name potem, ko sem se bil vrnil iz domovine. Razposlal sem povabila v vso okolico,, seveda ne po časopisju, ki ga tu nimamo. Tudi nisem razglasil: zavod za katehiste, krasna lega ob gorskem pobočju, svetli prostori, moderna oprema, centralna kurjava, vodovod v vseh nadstropjih, mrzla in gorka kopel itd. Tega mi tudi nihče verjel ne bi. Zato sem storil, kot mi je bila dana možnost. Takole sem zapisal v povabilo:
»Vsi, ki bi se radi učili za katehiste, naj se zglase 15. januarja 1936. Treba je, da so lepega vedenja in da znajo gladko brati in pisati. Stari morajo biti vsaj 15 let, neoženjeni. Pouk bo trajal dve leti. Vsak naj prinese s seboj sekirico za delo, blazino za spanje in žlico in skodelico za jed.«
Koliko bo stalo, tega nisem nič omenil, bilo bi tudi zastonj, ker naši fantje nimajo denarja.
In res: dne 15. januarja so prišli od vseh strani v raznih skupinah, od blizu in daleč. Vsi so bili trudni zaradi dolge poti; vse, kar so imeli, so prinesli vsak v mali culici kar na glavi. Eden mlajših je po poti omagal, ker tolikega truda ni bil vajen, pa so ga tovariši pustili kar pri nekem katehistu v neki vasi med potjo. Po nekaj dneh se je okrepčal in prišel za njimi. Tisti, ki so prišli iz Bakossi, so hodili deset dni. Nekateri so prišli z gorjačami. Prašal sem, čemu gorjače, pa so rekli: »Pot nas je peljala skozi gozdove in nevarne kraje, pa, hvala Bogu, nič ni bilo hudega.«
Preden sem jim odkazal »stanovanja«, sem jim dal prazno pločevinasto posodo od petroleja, da naj gredo k bližnjemu studencu po vodo in naj se najprej dobro umi-jejo. Tako so videli že prvi dan, da pri nas ni modernih evropskih naprav kot je: vodovod, elektrika in podobno.
Torej v »zavod«! Garderobe ne poznamo, zato kar v spalnico, ki je iz bambusa in ilovice, pokrita pa s travo. Nekoč je bila to šola. Tu je bilo dvajset ležišč iz bambusa. Posteljejo si s prineseno posteljnino: široka odeja, malo zglavja, sem in tja kaka rjuha... to je bilo vse. So bili neke vrste zastori iz bambusa, da se je vsak lahko nekoliko zakril pred drugimi. Oken pa ni bilo. Nekaj jih je prenočilo v dveh drugih poslopjih, ki pa tudi nista bili
bolje opremljeni. Stavbi sta sicer nekoliko proč, a veseli moramo biti, da jih sploh imamo.
Za šolo nam služi nekdanja sirotišnica. Najprej je bilo treba luknje v steno nekoliko povečati, da je imela svetloba boljši dostop. Tudi vrata smo prestavili. Klopi so bile iz bambusovih palic. Table še ni bilo. Ker smo prav tedaj podirali staro cerkvico, smo od tam dobili neka vrata, ki smo jih črno pobarvali; to je bila potem šolska tabla.
Kako bo pa z učenjem? Fantje so prišli od najrazličnejših strani in plemen. Nobenega jezika ni, da bi ga vsi razumeli, a tudi jaz ne znam vsakega. Zato izberem vaško angleščino za »občevalni« jezik. To narečje vsi razumejo. Zdaj bi pa bilo treba učnih knjig v tem narečju; toda le en katekizem je tu in ena knjiga zgodb sv. pisma. Zato moram sam spisati vso razlago h katekizmu, zgodbam, listom in evangelijem, potem k cerkveni zgodovini in še k liturgiki, v kolikor jo bodo morali znati. Na pisalnem stroju spišem po 5 izvodov vsega. En iztis je zame, štiri za učence po skupinah. Eden od vsake skupine dobi en iztis z nalogo, da ga drugim ponavlja toliko časa, da dotično tvarino vsi znajo. Na kratko mora potem vsak v svoj zvezek spisati vsebino, zato da bo vsak imel vsaj nekaj pisanega s seboj, ko bo zapustil zavod. Tako si pomagamo sami, dokler nimamo knjig.
Čujte naš dnevni red: Ob 5.15 se vstane. Najprej jutranja molitev, kratko premišljevanje, sv. maša. Od 8—12 šola. Glavni predmeti: katekizem, zgodbe, cerkvena zgodovina in liturgika. Potem obisk sv. Rešnjega Telesa, molitev za dobrotnike naše šole, potem kosilo. Popoldne zopet šola, ročna dela, ponavljanje do 6. Ob mraku rožni venec, ponavljanje in skupen pogovor o vsej obdelani tvarini. Pri tem lahko stavi vsak svoje ugovore in prosi za pojasnila, na katera odgovarja tisti, ki je stvar najbolj razumel. Potem sledi petje, zato ker pri tem ni treba luči in se prihrani petrolej. Petrolej moramo 500 km daleč dobavljati. Ob 7.15 je večerja, potem odmor. Ob 8.30 večerna molitev, potem spanje. V soboto popoldne je prosto, da si lahko operejo obleko za drugi dan. Milo dobe pri meni, toda navajam jih na to, da varčujejo z njim.
(Dalje.)
Nova škofijska cerkev v Bagamoyo.
Poroča p. Schaegelen iz kongregacije Sv. Duha.
Leta 1868 sta se podala dva patra iz misijona San-sibar v jadrnici v Bagamoyo. S seboj sta nesla pisanje sultana Said Maggida, ki je bil takrat kralj na otoku Sansibar in gospodar prostranih ozemelj tja do morske obali. To pismo je govorilo pravico, da se smejo misijonarji naselili v Bagamoyo, in je ukazovalo deželnemu oblastniku, da izroči misijonarjema kos zemlje za obdelo-
vanje, pa da naj jima gre kar mogoče na roko. Misijonarji so pri sultanu izprosili to dovoljenje zato, da so mogli Sansibar misijonsko razdeliti, ker je bil delokrog postal preobširen.
To je bilo v tistem času, ko je bila kupčija s črnci na vrhuncu in so jih prodajali v sužnost kakor živino ali mrtvo blago. Arabci so bili najboljši kupci za to blago, a niso marali kakih slabotnih sužnjev, ki jim niso mogli kaj služiti. Za misijonarje pa so bili to ljudje z neumrljivo dušo, ki je potrebna, da se reši. Otroke so prodajali misijonarjem za majhen denar, namesto da bi jih bili izpostavljali zverem. Tako je nek mohamedanski knez omo-
Cerkev misijona Van Rinsdorp.
gočil, da se je ustanovil misijon Bagamoyo, in je misijonarje tudi še potem izdatno podpiral. To je bilo gorčično zrno, ki je tekom časa zraslo v visoko drevo. Kakor poprej v Sansibaru, je kmalu tudi v Bagamoyo postal prostor pretesen; kajti nove krščanske vasi so zrasle sredi med domačim prebivalstvom in te vasi so bile pozneje zopet središče novih misijonov.
Iz malega je torej zraslo veliko. Bogata dušna žetev se je obetala. Cerkve so kar rasle iz tal in se širile tja do Nyasse, Ugande, egiptovskega Sudana in do velikih jezer in Indijskega morja. Novi vikariati so se ustanavljali, tako da se danes po 70 letih sami temu čudimo. Verski sovražniki so bili kar presenečeni, versko mlačni so se čudili, kako se je moglo božje kraljestvo tako hitro razširiti noter v osrčje Afrike, ki je bilo dotlej čisto po-
gansko. Čudovita so pota božje Previdnosti, ki se je po-služila islama, tega zagrizenega nasprotnika krščanstva, da je moglo gorčično zrno vzkliti in rasti!
P. Horner, ki je ustanovil misijon Bagamoyo, je bil mož širokega obzorja, globoke vere in zelo podjeten. On je prvi napravil načrt, da bi se prva katoliška cerkev postavila ob vzhodni afriški obali, ki bi pričala, da se tukaj oživlja krščanstvo, ko že stoletja tu nihče ni imenoval Odrešenikovega imena. Toda ni mu bilo dano, da bi bil videl svoj načrt uresničen; prvo cerkev mu je namreč uničil vihar, druga pa, ki je bila prehitro sezidana, ni imela kanoničnih pogojev za božji hram. Toda predstojniki misijonov, ki so prišli za njim, nikdar niso opustili ali celo pozabili njegovega načrta. Škof Vogt je začel zidati sedanjo stolnico. Sredi južnih nasadov stoji in je kakor biser in umotvor po svojih oblikah in soglasju delov. Hotel je posvetiti cerkev Bogu v zahvalo za čudovito varstvo med svetovno vojno, toda zopet mu ni bilo dano, ker je bil odpoklican v Kamerun. Preden je zapustil Bagamoyo, je v nekem pismu prosil svoje naslednike, naj oni izvrše njegov načrt. To je izvršil škof Wel-horst, sedanji apostolski vikar, to leto, ko obhajamo 75-letnico prihoda misijonarjev v Sansibar.
Ni prostora, da bi opisoval prelepe obrede posveče-vanja. Toliko rečem: to je bil dan veselja za Bagamoyo. Pa ga je Bagamoyo tudi zaslužil.
Afriški misijonar
o naši domači misijonski pomoči.
Misijonar družbe Jezusove nam piše iz šišavaše v Rodeziji (Afrika).
»Prisrčna hvala za tri zavoje, ki ste mi jih pred kratkim poslali; samo dobre in koristne stvari! Take poši-ljatve so pravi blagoslov za misijone, ne le zavoljo svoje dragocenosti, ampak tudi v moralnem oziru. Težave med pogani so često tako velike, da človek misli, da so ga zapustili Bog in ljudje in da mu ni več prebiti. Pa ga spomnijo take pošiljatve na tiste, ki doma v duhu z njim delajo in molijo in se žrtvujejo, in nov pogum ga navda. Zlasti novo ustanovljene postojanke, daleč proč od vrhovnega misijona, pri ljudstvu, ki je povrh še zapeljano
po nespameti protestantske »rešilne armade«, so za misijonarja prava preizkušnja v potrpežljivosti. Vi s tem mnogo več storite za misijone, kot bi sami misliti mogli; vi ne vidite sadov svojega dela in vendar vztrajate v dobrem. To vzpodbuja tudi nas, da vztrajamo, četudi ni zaenkrat nobenega upanja na zboljšanje.« — Vsako, tudi najmanjše darilce za misijone sprejema s prisrčnim »Bog plačaj!« Družba sv. Petra Klaverja, Ljubljana, Metelkova ulica 1.
K prazniku sv. Petra Klaverja.
(9. septembra.)
Življenjepis sv. Petra Klaverja v afriškem jeziku.
P. Pougnet, jezuit, piše iz Amparibe (Madagaskar) Klaverjevi družbi:
»Da bi pri naših ljubih kristjanih vpeljal češčenje sv. Petra Klaverja in da bi pomnožil malo število njih nabožnih knjig, sem dal prestaviti knjigo, ki jo je spisal p. Friderik Bouvier D. J. o življenju sv. Petra Klaverja, na jezik Malgašev. Ker mi je znana blagohotnost Vaše družbe za naš misijon, si upam zaprositi, da mi pomagate pri tisku te knjige in jo ali v Rimu natisnite, kot ste to storili s knjigo Listov in Evangelijev, ali mi pošljete denar, da morem knjigo tukaj izdati.« — Kateri častilec sv. Petra Klaverja bi pripomogel s kakim večjim darom, da bi življenjepis tega svetnika zagledal beli dan v domačem afriškem jeziku? Darila sprejema Družba sv. Petra Klaverja.
-■-
Redka prilika.
Piže msgr. Kirsten iz kongregacije Sv. Duha, apostolski prefekt v Benue (Nigerija).
Naša prva dolžnost je, da izpolnimo božjo voljo. To pa moremo le z žrtvami, darovi in dobrimi deli. To čutimo zlasti misijonarji.
Afrika je lepo polje za misijonsko delovanje, le žal, da je kar preplavljena od raznih sekt. Krivoverni misijonarji nimajo tistih skrbi, ki meni kratijo spanje ponoči. Dobro so plačani in dobro organizirani s podporo iz domačih krajev. Veliko uspehov dosežejo z zdravniško
oskrbo, ki je danes v Afriki prav tako potrebna za misijonske uspehe kakor šole in cerkve. Ali naj naši misi-joni zaostajajo za drugimi, zato ker nam manjka sredstev? Ako ne izrabimo ugodne prilike, smo zamudili mnogo in daleč zaostali. To pa ne sme biti.
Mi smatramo zdravilstvo le za sredstvo, ki nam pomaga širiti sv. vero. S tem, da zamorskim domačinom zdravimo telesne rane, si pridobimo njih srca in napra-
vimo njih duše dovzetne za spoznanje Boga Stvarnika in Odrešenika in njih Sodnika. Potem imajo smisel za rane Jezusove, ki je prišel nas ozdravit grehov in naše duše rešit.
Poglavar pokrajine Benue nam je svetoval, naj ustanovimo zavod za gobavce. Vlada da bo postavila koče za bolnike in še nekaj prispevala za njih vzdržnino; misijon pa naj bi postavil hišo za zdravnika, strežnice in nadzornika, in naj bi skrbel tudi za vzdržnino teh. Za to bi pa mi potrebovali vsaj tisoč funtov šterlingov. Ako te vsote ne spravimo skupaj, smo zamudili delo, ki bi nam bilo za dvajset let in še več v neizmerno korist. Apostolski delegat želi, da naj to priliko na vsak način izrabimo. Ako postavimo zavod za gobavce, smo s tem pridobili njih duše. Odprlo bi se nam široko polje za zdravniško delovanje in Cerkev bi se razširila preko vse pokrajine, ki šteje milijon ljudi.
Zato Vas prav ponižno prosim podpore. Pošljite kaj mašnih štipendij, ali kaj drugega, da se bomo mogli lotiti tega prevažnega dela in polagoma pridobili vso to deželo za Kristusa. S tem, da se boste usmilili največjih revežev, si boste pri Bogu zaslužili srečo in blagoslov tudi za Vašo Klaverjevo družbo.
Lepa smrt.
Piše sestra Adelgunda iz kongregacije sv. Pavla.
Bilo je na vnebohod Gospodov. Morale smo preob-vezovati deklico, ki se je bila zelo opekla, zato smo se napotile na njen dom in med potjo obiskale še nekaj drugih bolnikov. Ko smo stopile iz poslednje koče, je pristopila neka žena in prosila, naj gremo pogledat še k njenemu možu. Klečal je ob postelji, tiščal glavo v odejo in težko dihal. Prašale smo ga, kje ga boli. Rekel je: »V glavi.« Potipala sem mu čelo, bilo je mrzlo. Temperatura je bila le malo nad povprečnim stanjem. Mož je imel rožni venec okrog vratu, znamenje, da je katoličan. Prašala sem ga, kdaj je bil zadnjič pri spovedi. Rekel je: »Zadnjo nedeljo,« vendar je želel, da bi duhovnik prišel k njemu. Res, čez četrt ure je že bil duhovnik pri njem. Bolnik je komaj še govoril. Pater ga je spovedal in dal v sv. olje, potem je bolnik izdihnil.
Medtem je bil prišel njegov gospodar in prinesel zdravil. Povedal je, da je bil mož že 10 let pri njem v službi in ni imel z njim nikdar kake sitnosti; danes opoldne pa da ga je poslal domov, ker je rekel, da mu je slabo.
Ta gospodar je prišel tudi k pogrebu in je prosil, če sme pomagati nositi krsto. Po pogrebu je zopet zatrdil, kako mu je bil pokojni zvest delavec. To je napravilo na vse najboljši vtis.
Me pa smo hvalile božjo Previdnost. Ako ne bi bile pri opečenem otroku, ali pa, če bi bile že prejšnji dan vse bolnike obiskale, bi ne bile nič vedele o bolnem možu in bi ta bil umrl brez sv. zakramentov, zakaj naši zamorci niso toliko izvežbani, da bi nevarnost takoj spoznali in o pravem času poklicali duhovnika. Marija Terezija Le-dochowska naj bo naša zaščitnica še naprej, da bi mogli
najti vsako dušo, ki je v smrtni nevarnosti.
-■-
Sveti Jožef vedno pomaga.
Piše Stanislav K.
(Konec.)
Ginjen zapusti naš mladi popotnik bolnišnico in gre svojo pot. Cesta se vije dalje, vedno manj ljudi srečava, mestni hrup je docela utihnil.
Ob desni strani ceste se dviga visok zid. Je to obzidje karmelskega samostana. Nad vhodom je vdelana plitva duplina, kjer stoji kip sv. Jožefa z ljubim Jezuščkom v naročju. Tudi ta hiša molitve in zadostil-nih del je posvečena svetemu Jožefu. Koliko ima pač sv. Jožef v pobožnem krščanskem svetu voditi in varovati! Tako si misli naš popotnik. Ne upa si prestopiti praga tega svetega kraja. Kdo ve, kakšno življenje spokornosti in molčanja zavezuje prebivalce tega samo-
stana. Spoštljivo se odkrije, da s tem počasti kraj, in gre dalje.
Naenkrat stoji pred javnim vrtom, kjer se igra gruča otrok, večinoma dečki. Odrasli sedijo po klopeh. Ena klop je še prazna, naš popotnik krene tja, da si malo odpočije. Gleda, kako se otroci igrajo. Kar veselje je gledati to zdravo in veselo mladež, kako skače, se balina in kotlja. Nekoč se je tudi on tako igral. Nove moči in nove misli teh človeških otrok kar rastejo. Pod čigavim varstvom stoji vendar to novo življenje?
»Jožek, Jožek!« zakliče naenkrat mlada mati, ki je sedela ob strani na klopi. In že hiti urno k otroku, da ga brani pred močnejšim in večjim fantom. »Ah če bi sveti Jožef ne varoval mojega sinčka, kaj bi se z njim že vse zgodilo! Koliko nesreč ga je že obvaroval. Mojemu možu je tudi ime Jožef in zato je bila njegova želja, da tudi prvorojenec dobi to ime. Sveti Jožef nam je še vedno pomagal. Kar čutili smo večkrat, kako je sveta Terezija Velika imela prav, ko je rekla, da svetega Jožefa nikdar ne kličemo zastonj na pomoč.«
Naš mladi popotnik se globoko zamisli. Na križpotu svojega življenja stoji — izbrati ima svoj bodoči poklic. Prav za prav sliši v notranjosti srca klic k misijonski službi, a slabost volje še odlaša. Danes je že tolikokrat videl in slišal praviti, da sveti Jožef vedno pomaga. Saj bi red-nik Jezusov gotovo tudi njemu rad pomagal, če bi ga prosil pomoči...
V teh mislih se mladenič naenkrat dvigne in urno krene nazaj k cerkvi svetega Jožefa. Spet vstopi in poklekne na oltarne stopnice tik pred tabernakelj. Prvi pogled mu splava na podobo sv. Jožefa, potem pa zre nepremično na zlata vratca, za katerimi biva božji Jetnik. In iz tabernaklja gleda nanj z nepopisno milino »Najlepši med človeškimi otroki, cvetlica polja, lilija dolin«; Jezus Kralj vesoljstva, On, ki si je izbral svetega Jožefa za red-nika. On, ki v svoji brezmejni ljubezni in dobroti do ljudi še dandanes kliče in vabi junaška srca k sodelovanju na rešitvi duš.
»Blagor ušesom, ki slišijo, kar vi slišite. — Abraham je videl moj dan ter se je radoval.«
Mnogo sem se priporočal blagopokojni ustanoviteljici.
Tako piše misijonar benediktinec p. Jožef Damm iz Uwemba v Vzhodni Afriki. Tu je bilo zelo težavno ustanoviti misijon. Ko pa sem mnogo molil, je šlo prav dobro. Zdaj pa vsak dan skupno molimo k tej dobri mamici, da nam bo pomagala, da sezidamo cerkev. Prečastiti opat in škof Gallus mi je namreč naročil, da naj zidam škofijsko cerkev (opatijo), ker bo po nekaj letih ta pokrajina odcepljena od škofije opata Gallusa in bo imela svoj škofijski 6edež v Uwemba. Pri današnjih razmerah je pa zelo težavno zidati veliko cerkev. Vpeljal sem neke vrste cerkveni davek, toda kaj, ko so pa tukašnji ljudje tako revni. Zato pa molimo, da bi nam Bog obudil dobrotnikov, ali da bi se nas spomnila kaka večja ustanova. Na svetu je še dovolj denarja za zabave in vojne potrebščine, le za misijone ga je težko dobiti. Toda Bog bo ganil dobra srca.
I	^^ i:
Plikme i^f^M
|moHnie o| • W p bolje |
Pred pol leta 6em zapazila, da se mi je naredila na desni strani velika bula. Šla sem k zdravniku, ki je ugotovil, da je to rak in da bo treba operacije. Takoj smo začeli opravljati v našem misijonu devetdnevnico v čast božje služabnice grofice Led6chowske. Ako ozdravim, 6em obljubila devet sv. maš zaporedoma in pa da to javno razglasim. Zdaj 60 že 4 meseci po operaciji. Zelo me je prevzelo; mislili 6mo vsi, da ne bom prestala. Toda, kaj premore molitev: deset dni po operaciji se je rana lepo zacelila in moje stanje je bilo od dne do dne boljše. Tri mesece in pol sem bila v bolnišnici, zdaj sem pa zopet v misijonu in morem opravljati lažja dela za evoje ljube zamorce.	Misijonarka iz Afrike.
Imel sem kronično vnetje črev in se zdravil z vsem mogočim, toda nič ni pomagalo. Po dveh mesecih sem začel opravljati devet-dnevnico k božji služabnici Mariji Tereziji Led6chowski. In res: kmalu sem mogel uživati vsake vrste hrano in se začel vidno popravljati. Glejte: in skoro V6e upanje sem že izgubil. Dr. med. R.
Iskreno se zahvaljujem služabnici božji Mariji Tereziji Led6-chowski za čudežno pomoč v bolezni. Pošiljam obljubljeni dar za misijone. Vsem, ki so v katerikoli stiski, priporočam, da se zaupno zatečejo k Mariji Tereziji.	M. F., Trzin.
Zahvaljujem se služabnici božji Mariji Tereziji za uslišane prošnje ter se ji še nadalje priporočam. Prosim zato objave v »Odmevuc.	M. L., Hotinja vas.
Iskreno se zahvaljujem služabnici božji Mariji Tereziji za večkrat uslišane prošnje in za dobljeno zdravje. Priporočam 6e ji še nadalje.	Jože Štrukelj.
V	neki zadevi sem se priporočila Mariji Tereziji Led6chowski in me je uslišala. Prisrčno se zahvalim za uslišano prošnjo ter se ji še nadalje priporočam.	Ž. J., Trbovlje.
Zahvalim se služabnici božji Mariji Tereziji za prejeto ljubo zdravje.	S. T.
Z možem sva bila bolna. Zaupno smo se obrnili do služabnice božje Marije Terezije in nam je pomagala. Za prejeto ljubo zdravje se ji iskreno zahvalimo in prosimo objave v >Odmevu«.
M. K., St. Vid.
Zahvalim se služabnici božji Mariji Tereziji Led6chowski za vrnjeno zdravje ter se ji še nadalje priporočam.	M. Planina.
Srčna hvala služabnici božji Mariji Tereziji Led6chowski za dobljeno zdravje. Zahvala je bila obljubljena.	I. K.
V	hudi bolezni moža sem se z molitvijo obrnila za pomoč do služabnice božje Marije Terezije in sem bila uslišana. Vsakemu priporočam, da se v stiskah zateče k tej nebeški dobrotnici. V zahvalo pošiljam misijonski dar ter se ji še nadalje priporočam. N. N. iz M.
Zahvalim se služabnici božji Mariji Tereziji za prejeto milost ter se ji priporočam. V zahvalo pošiljam misijonski dar.
M. P., Amerika.
Zatekla sem se k služabnici božji Mariji Tereziji v bolezni, za katero sem trpela že celih 10 let. Čeprav sem prej vsa zdravila poskusila, mi vendar ni nič pomagalo. Moja nebeška pomočnica >ma-mica zamorčkov« pa je uslišala mojo prošnjo ter mi je zopet izprosila ljubo zdravje. Iz vsega srca se ji zahvalim za to veliko dobroto.
T. N., Rovte.
Služabnici božji Mariji Tereziji Lcdochowski se priporočajo:
M. S., Zgornja Polskava, za ljubo zdravje v nogi. — M. M. v dveh važnih zadevah. — N. N. za spreobrnjenje sina. — M. S., Bočna, za ljubo zdravje možu. — A. B., Murska Sobota, v neki važni družinski zadevi.
Mnenje afriškega misijonarja o poklicu »pomožne misijonarke«.
P. Gučguen C. S. Sp.
»Pomožna misijonarka Klaverjeve družbe je misijonarju neprecenljiva pomoč, in jaz bi rad nekaj omenil, kar se tiče posebnosti te družbe. Baš zato, ker je namen pomožne misijonarke, da misijonarje z doma podpira, zato ne sme sama v Afriko, kajti v tistem trenutku bi sama potrebovala podporo.
Pomožne misijonarke so kakor proviantne kolone v vojski, ki donašajo hrano vojakom v fronto: njih naloga je, skrbeti, da so vojaki o pravem času z vsem potrebnim preskrbljeni. Tako postanejo pomožne misijonarke deležne dela misijonarjev. Koliko bi napredovalo pokristjanjenje v Afriki, ako bi na vsakih 10 misijonarjev prišla vsaj ena pomožna misijonarka Družbe sv. Petra Klaverja.«
Ako želiš kaj podrobnejšega izvedeti o tem misijonskem poklicu, beri knjižico »Poklic pomožne misijonarke za Afrikoki jo dobiš pri Klaverjevi družbi v Ljubljani, Metelkova ulica 1. Cena 4.50 din.
»Za palmo ni nobena žrtev prevelika. Čim več žrtev, tem slajša bo rajska odlika/«
Sveta Mala Terezija.
POPOLNI ODPUSTKI
za filane Družbe sv. Petra Klaverja pod navadnimi pogoji:
dne 9. septembra, 6V. Peter Klaver, apostol zamorcev; dne 21. septembra, sv. Matevž, evangelist; dne 24. septembra, Marija, rešiteljica ujetih.
Ponatis člankov Iz .Odmeva Iz Afrike" nI dovollen. ponatis misijonskih pisem ln poročil le z natančnim podatkom virov. Predstavnik In lastnik lista Družna sv. Petra Klaverja v Liubljanl. Odgovorni urednik: Jože Košiček, Ljubljana. Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani: Karel Čeč.	38 12
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1IIIIN
Potrebno je,
da damo otrokom dobrega, koristnega in vzgojnega berila. V ta namen vam toplo priporočamo ljubki misijonski list za mladino
„Zamorček".
»Zamorček« stane na leto samo 7 dinarjev. Pri skupni naročbi popust: 10 do 30 izvodov skupaj stane 1 izvod samo 6 din; 30 ali več izvodov skupaj stane 1 izvod samo 5 din.
Vsaka družina,
kjer je eden ali več otrok, naj si naroči ta pre-koristni misijonski list. Ne samo otroci, tudi odrasli ga radi berejo. Takole piše mala Ivanka iz Jul. Benečije: »Ko pride Zamorček, ga očka najprej prebere. Potem ga dobim jaz. Berem ga toliko časa, dokler vsega ne preberem. Skoro vedno jokam zraven, tako lepe povestice ima.«
Sedaj je čas
za naročbo »Zamorčka«. Letnik se prične z septembrom, to je z novim šolskim letom. — Povedati vam moramo tudi to, da so naročniki >Zamorčka« deležni
neprecenljive dobrote.
Vsako leto berejo afriški misijonarji 500 svetih maš za dobrotnike Družbe sv. Petra Klaverja in za naročnike »Odmeva« in »Zamorčka«. Te velike milosti naj bodo deležni tudi vaši otroci, vaša družina.
Naslov za naročilo glejte na drugi strani ovitka.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIN