Sv. Jožef, Studenci pri Maiiboru. Bliža se inesec marec, mesec sv. Jožefa. Vsi pobožni častilci tega velikega svetnika si prizadevajo mu na kakoršenkoll način napraviti veseJje fin ga časliti celi mesec. S tem si želijo ga nakloniti, da bi jim bil priprošnjik v emrtni uri in pred večnim Sodnikom. Dragi moj! Stori tudi ti kaj v njegovo čast, posebno če se imenuješ Jožef ali Jožica. Opravi vsak dan kako pabožnost, molitve njemu v čast. Če pa ti je gmotno mogoče, prispevaj v denarju za popravilo cerkve sv. Jožefa v Studencih pri Mariboru, ki je v prav revnem stanju. De'lavci, ki jih je tukaj največ naseljenih, ne zmcrejo sami. Mnogo dušnih pastirjev na deželi je že dobilo in še bo prošnjo in položnico v to svrho. Prošeni so, naj vsaj kaj malega prispevajo, ali pa odstopijo isto položnico holjše eituiranim faranom, da se odzovejo tej jiaši prosnji. Lani je bil popravljen zvonik; letos bi radi nadaljevali s popravilom cerkve. Kujno je to pppravilo, ker je sicer v neivar.iiisti, da se v slučaju silnejšega potresa poruši. Razen vezave sten v poprečini je treba cerkev zunaj in znotraj deloma na novo ometati, deloma pobeliti, oziroma očistiti. Morda poromaš sam osebno na Jožefovo v Študance, fe st blizu. . Tedaj se boš prepriičal prav gotovo o potrebi popravila in boš položil veeji a.li roanjSi dai' sv. Jožefu na oltar. Za vsak naj- manjši dar bo že sedaj izrečena zahvala: Bog plačaj! Splob. ee za vse dobrotnike vsak teden. mašuje v csrkvi sv. Jožefa. Naj Vam bo sv. Jožef plačnik! — Predstojništvo cerkve sv. Jožefa v Studencih pri Mariboru. Sv. Križ nad Mariborom. Dne 31. januarja eta obhajala v ožjem rodbinskem toogu 25leitnico svojega zakona Jože in Lenka Pajtler, posestnika gostoljubne an prijazne Tojzlove biše. Mnogi izmed nas se je že divil krasnemu razgledu raz Tojzlovega vrha, od koder se vidi cela Prlekija, preko Radgone in Kapele do!i v Prekmurje in v sosedno Avstrijo in marsikateri se bo ob tej priliki tudi racl spominjal na »Kojzjek« in njegov vinograd, kjer smo bili od dobre Tojzlove mamice nad vse gostoljubno sprejeti in kjer s-.n toliko veselih uric preživeli med ijetjem. Upamo in želimo, da bi oba slavljenca učakala v sre:lini svojib dragih Se zlat jubilej tako vedrega Iica iu zadovoljna, kot srebraega. Zato Bog Vaju živi še mnogo let na piijazni Tojzlovini! Št. Ilj v Slovenskih goricah. Naši požrtvovalni igralci prosvetnega društva so nam v lej sezoni nudili že več predstav, kakor: verski misterij »Slehernik«, kateri je pi-ivabil občinstvo dvakrat, da je napolnilo dvorano do zadnjega ikotička. Za Silvestrovo nedeljo so nam podali ceritveni pevci spevoigro »Kovačev študent«, ki je kaj dobro izpadla in so gledalci vsakega pevca navdušeno spremljali. Kritika je bila le v tem, da je igra bila pr.kratka, to se pravi, da lepo slovensko pesern obmejni Slovenci radi poslušajo, zato tudi radi obiskujejo predstave v Slovenskem domu, kjer se jim nudi pesem in pošlena zabava. Za prihodnjo nedeljo pa čujemo, da se mislijo naši igralci predstaviti z Vombergarjevo komedijo »Voda«. Upamo, da se bodo tudi tokrat dobro odrezali. — Pretekli petek smo položili k večnemu potitku mladega n oža Ivana Farazina. Rajni Ivan je bil vedno zelo vnet delavec na prosvetnem polju, načelnik bivšega Orla in dolgoletni cerkveni pevec. Še 'edeii pred svojo smrtjo je pel na grobu svojega prijatelja, a danes se že ž njim veseli pri večnem Prijatelju v nehesih. Tvoji tovariši pevci so te spremljaU, dragi Ivan, na zadnji poti in z žaloatinko ob odprtam grobu želeli: večni mir! Sv. Rnpert v Slov. goricah. Tukaj imamo nekaj primerov ddvjih zakonov. Upamo, da fee bodo pristojne oblasti zganile in tako javno pohujišanje odpravile! Tukaj je treba prav temeljifo pomesti. Otroci se iz takih zakonov potičejo po svetu, sebi i.n drugim v nadlego. Sv. Lenart pri Velikl Nedelji. Kljub eedanjim težkim časom labko pošljemo v svet poročilo, da imamo na ak.licih dva brhka para. Če jih še bomo imeli ve_, iomo že poročali. — Kakor je že »Slovenski gospodar« javil, je v tukajš- njem rudniku zasulo rudarja Petra Žižeka. Rajni je bil tih ter miren fant in najbo.jši delavec v tem rudniku. Pogreb je bil dne 30. januarja ob veliki udeležbi ljudstva. Njegovi tovariši rudarji so.mu pri pogrebu svetili z rudarskimi svetilkami. Na pokopališču so se poslovili otl rajnega domači g. župnik, delovodja rudnika g. Havlas in pokojniikov tovariš Jožef Ho.vat. Domači pevski zbor mu je zapel ganljivo nagroimico, Naj v miru počiva! — Nedavno so dolgoprstneži obiskali klet Alojza Meška, mlinarja in poseetnika v Podgorcih. Odnesli so mu veejo koli.ino vina. Vlomilcem 80 že na sledu. — Tudi pri nas je nekaj udov bratovščine Jeruzalemskega osla. Sv. Lenart pri Veliki Nedelji. V sredo dne 23. januarja nas je nekako mrzli.no pretreslo poročilo, da je na povratku iz Ptuja težko ponesrečil vsled avtomobilskega sunka naš obee spoštovani in priljubljeni Janez Hebar, posestnik iz Cteluševeč. Upali smo že, da bo vsled takojšnje pomoči gospodov zdravnikov v ptujski bolnici, kamor je bil takoj po usodepoluem sunku prepeljan, zopet okreval in se vrnil v našo sredino. A že naslednji petek zjutraj je prispelo žalostno poro.ilo, da je naš dragi ponesrečenec podlegel težkim notranjim poškodbam in se, spreviden s sv. zakramenti, odselil v večnost. Velika žalost je napolnila naša srca, a najtež.jo in najbridkejšo bol je občutila Hebarjeva družina, ki je v pokojniku izgubila plemenitega in drageg-i soproga ter ljubljenega in nad vse skrbnega očeta. Njegovo truplo so prepeljali še isti ian proti večera iz ptujske bolnice na njgov dom, kjer so ga v zaprti krsti položili na oJer. Pogreb blagega rajrvka se je vršil v nerleljo dne 27. januarja popold a. Takoj po 12. uri se je zbrala velika množica pri hisi žalosti, da spren.i dragega pokojnika na njegovi zadnji poti. Na domu mu je govoril v slovo župan g. Lah, ki se je poslovil od rajnika v imenu vseh, posebej pa še v imenu občine, katere odfornik je bil rajni več let. Pogreb je vodil ob asistenci dveh cč. gg. oo. kapucinov iz Ptuja domači župnik č. g. Josip Rehar, kateri se je ab odprtem grobu v ganljivem govoru spomiiijal pokoj.nika kot vzglednega gcepodarja, globoko vernega katoliškega moža in vzoraega ir. posnemanja vrednega člana Apostolstva -• ož. Domači mešani pevskl zbor pod vodstvom č g. župnika mu je na do mu in cb grobu zapel ganljivi žalostinki. Dragi Janko, počivaj mirno v prezgodnjem grobu! Žalujoči Hebarjevi družini naše prav iskreno sožalje! Medvene-Majšperk. Dne 23. januarja je umrl daleč naokrog znani, spoštovani in vobce priljubljeni dobrotnik posebno revnih g. Mihael Unuk, posestnik v Medvecih, v starosti 61 let. Rajni se je že od 18. aprila lanskega leta nl počutil več zdravega, ko mu je požar uničil gospodarsko poslopje s stroji in orodjem vred. Bil je vrl katoliški mož; v njegovo hišo so zahajali samo katoliški časopisi, pred vsemi seveda »Slovenski gospodar«, ki ga je pokojrrik rad čital in tudi ch"igini priporočal. Bil je mož poštenjak, spoštovan in ljubljen Q<1 vsakogar. To je dokazal tudi njegov pogreb, ki se je vršil ob obilni udeležbi ljudstva v petek dne 24. januai-ja na farno pokopališče v Majšperku. Ob' domači hiSi mu je spregovo-ril ganljivo slovo posestnik Štefan Sagadin iz Sesterž. Ob odprtem grobu je rajnemu v slovo zapel cerkveni pevski zbor žalostinko. Za rajnim žaluje žena, sin Jože, hčerki Marija in Katica ter številno sorodstvo. Dragi sosed, počivaj v miru! Žalujočo ženo, sina in hčerki naj tolaži zavest, da tam gori v rajskem zboru združimo se vekomaj . . . Polenšak pri Ptu.u. Dopisnik vabi vse pošte-« ne Polenšane, da se naro-ijo na najboljši ted- nik »Slovemskega gospodarja«, ki tako neustrašeno brani siromašni kmečki stan, nam priAaSa razne novice in dopise iz vseh strani, med med njimi tudi dostikrat iz Polenšaka. V njem so tudi lepe povesti izpod peresa nam tako priljubljenega g. Januša Goleca in drug: zelo za nimivi članki. Prazea je izgovor, da bi pri hiši ne zmogli borih 32 Din za ceioletno naročnino tako lepega lista. Naj bi v naši župniji ne bilo hiSe, kjer bi ne bil na prvem mestu naš »Slovenski gospodar«! — Med ne-beške krilatce se je preselila dušica 1 teden starega Janžekoviča Franeeka iz Polenec. Naj tam pred nebeškim -tronom prosi usmiljenja za nas vse, ki bomo prej ali slej tudi prišli za njim. — V cerkvi Sv. Lovrenca v Slov. goricah je dne 21. januarja obljubil večno zvestobo Kekec Alojz, krojač in s:n ceikvene viničarke na Kamenšaku, Hvalec Katiki iz Rotmana. Dne 28. januarja pa so etopili pred oltar polenske Marije ter rekli tako odločujoči »ho.em« Megla Alojz, posestniški sin iz Hlaponc, in Plo-hl Gera, kmečka hči iz Brezovec, ki se je zdaj preselila na možev dom v Hlaponce. Posestniški 8 n in kovač Šegula Tine iz Polenšaka in Kovačec Micka iz lllaponc. Odšel je s svojo mlado 191etnto ženo na njen lepi dom. Bil je kot fant dober zvonar ob slovesnih prilikah in praznikih, ko je treba lepo trijančiti. Upamo, da bo tudi še zanaprej kat mož izvabljal iz njemu tako priljubljenega zvona lepo ubrane glasove. Vsem tern parom želimo obilega blagoslova iz nebes iji vse najbolje v novern stanu! Savinjska dolina. Vsi tisti, ki živijo ob Savinji ter imajo svoje posestvo ob njej, že leta in leta s strahom gledajo, kako jim ob vsakem večjem deževju voda odnaša rodovitno zemljo, kako jim krči njive in travnike. Kadarkoli je nastalo kakšno neurje, že je bil v strahu naš kmet, cla mu Savinja odtrga zopet kos zemlje, da mu poplavi njegove s trudom in zrioj.m obdelane njive. Romale so sicer prošnje sem in tja, da bi se odpo-moglo našemu kmetu od te nevarnosti, da bi se vendar enkrat začelo z regulacijo Savinje, toda brez vidnega uspeha. Zato ni čudno, da so postali ljudje malodušni, da so gledali s etrahom v bodočnost. Poleg silne gospodar^ke stiske, ki jih tlaei ?r, nekaj let, ko so kmečki pridelki pod vsako ceno, še ta ueprestana nevarnost pred poplavami fer je ponekod ogro- žeiu celo domovje! že skoda, ki jo je napravila Savinja v zadujib. par letih, gre v težke milijone. Vsem je še v živem spominu strahotna poplava v -eptembru predlaiiskega lela, ko je uničila toliko najplodnejšega polja tec vd'.rala v stanovanja in gospodarska poslopja. Marsikdo, ki je imel ob strugi travnik, ki je dal po nekaj voz krme, ga sedaj nima več. Sicer se jc lansko leto na nekaterih najpotrebnejših mestih že vendar začelo z regulacijo, pa se je moralo delo radi pomanjkanja sredstev prekiniti. Zato smo vsi s tem večjo radostjo pprejeli ve3t, da je bansl^a uprava odredila redne tozadevne posvetovalne 6estanke, ki se bodo vršili v Celju, ter s tem pokazala resno voljo, da se že enkrat odpomore težavnemu stanju tii'-ajš__jega pre bivalstva in se struga Savinje spravi v red. Kakor smo slišali, se pričakuje, da bo finaneno ministrstvo že v bližnjih dneh oclobrilo izvedbo regulacijski'. del v r-žiji banske uprave ter se bo z delom prišelo, čim bo čas za to primeren. Ta oo'cret vsi iskreno pozdravljamo! Št. Janž pri Velenju. Masec januar je mesec računov, štatistik in občnih zborov. Tudi od nas najprej nekaj štatistike. V preteklem letu je bilo v župniji, ki šte.je 1093 duš, 28 rojstev, med njimi 3 nezakonski; umrlo jili je 15, :zmed teh 6 otrok; por^čenih je bilo 9 parov. Sv. obhajil je bilo 7388, za 1193 več, kot leta 1933, torej pride na osebo letno 6.7G sv. obhajil. — Dne 13. januarja je imela podružnica SVD v Slomšekovi dvorani svoj občni zbor. na katerem je predaval strokovni učitelj g. Fr. Vardjan iz št. Jurija ob južni žel. la se je izvolil večinoma stari odbor. Samo nekaj odbomikov je zamenjalo svoja mesta. Tako je postal predsednik nad vse delavni in živahni dosedanji tajnik g. Povh Alojzi.j, raesti tajnika in blagajnika sta pa prevzela mlada nadjarja Podpečan Baltazar iin Videmšek Mihael. Bog daj, da bi mlada podružnica pod novim, kakor upamo, tudi živahuim vodat,om stalno rastla in se krepila v korist celoupnemu prebivalstvu in njegovemu gospoarstvu. — Dne 20. januarja je imelo v Sloinokovi dvorani popoldne po večernicah siov. ;atoliško izobraževalno društvo s svojimpevskim, tam.bura.skim, dramatskim in dekliškim ods&kom svoj 23. občni zbor s peslrini sporedom. Naiitopil je moški, ženfiki in mešani društveai pevski zbor z izbranimi pesmimi, slišali smo poročila odbomiikov, ki so biU zadovoljiva in pokazala v clauih razme^ rah še precejšnjo živahnost delovauja. Društvo je v preleklem letu proslavilo GOletnico službe tukajšnjega organista in priredilo lepo akademijo na čast škofu ob priliki svete b'_me. Odbor se je enoglasno potrdil stari z izjemo, da se je izvolil Košan Mirko namesto bivšega podpredsednika, ki je sedaj pri voja'.ih. Občnega zbora, ki ga je vodil predsednik, posestnik Lesjak Metod, se ,je udeležiio vkljub hudi zimi in drugotni zaposlitvi rariogih članic, še dokaj mladine. Razni odseki so sedaj že pridno ;_a de1-, da čim lepše dovršijo od občnega zbora začrtano nalogo za bodočo zimsko sezono. Kako jo bodo dovršili, b* io že še poročali. Priporninjam, da sodeluje pri društvu poleg imenovanih odsekov v smislu Katoliške akoije na svoj naCin tudi dekliška Marijina družba in IT'. red ter so s slovesno obhajali Stirj. mladinski prazniki s skupnim sv. obhajilom. V pondeljek dne 21. januarja so Marijina družba, dekl'ški krožek in društvo samo spremijili svojo članico Trii. Cecilijo do poi-očnega oltarja. Že zunaj ceikve so (hužbenke vzele po svoji prednici ginljivo slovo od svoje soseslre in zi skupno z dekliškim krožkom zapele pred poroko in po poroki pri družbenem olti-u ^žno poslo;v!1na pesmico. Po primernem nagovoru duh. Voditelja je dala roko in erce aebi enakovreinemu možu, tudi Marijinemu druzbeniku iz Stranic, Nonai1 Markotu v večno zvesto živIjensko skupnost. Pri slovesni sv. maši, ki jo je daroval šentjoški g. župnik Carf Mihael, je vneto prepeval društveni pevski zbor. No.vopoEoženca sta skupno z vso Marijino druŽtoo pristopila med sv. mašo k sv. obhajilu. Lep- in spodbudne so take poroke; zato je bila cerkev polna vernlkov. Novoporočencema naš' najiskrenejše čestitke! Št. Ilj pri Velenju. V nedeljo dne 27. janu¦arja je imela tukajšnja gasilska četa v šoli svojo letno skupščino. Skupščina je bila zelo dobro obiskana. Iz poroeil posameznih funkcijonarjev je bilo razvidno, da je četa zelo lepo napredovala in je celo leto marljivo delo- vala, Inveiilar gasil-ike teie .se je zelo pomnofcli. Gasilci, le tako naprej po začrtan: poti! — Popoldne istega dne je gasiteka -četa piireilila v šoli igiu »Zaklud« Prireditev je kljub slabemu vreaienu (snežilo je kot za stavo) ze1) dobro uspela. IJčna soba je bila nabito polna ljudi, kakor ribe v škatlicah &o bil'. Veliko je bilo tudi tujcev iz drugih krajev. Iskrena van. hvala, da ste prišli v tako slabeni vren-enu na našo pi-ireditev. Igra »Zaklad« je vzeta iz kmeikega življenja. Prav vsi igralci so v splošnein vešili svoje vlnge dobio. — Kakor se čuje, bo čeia priredila zopet v kratkem igro in sicer nialo bolj veselo in živahno. Zato pa že vabi sedai, da se igre ud iležijo vsi domačini in (udi iz drugih krajev: Klepfrc. Št Ilj pri Velenju. Sadjarska podružnica je zborovala due 13. januarja v društveni dvorani. Predaval je g. sreski referent Stropnik o sadjaiistvu. Razpravijalo se je ob tej pp-liki tudi o napravi sadne sušilnice. Podružnici načeljuje posestnik Lovro Glinšek, tajništvo vodi Dolinšek Blaž, jlagajno Gril Franc. Pomiiožimo število organi_ira.nih sadjarjev tudi v našem sadjarskem okolišu! Gornjigrad. Smrti se še dobro'- upiramo, pa vc:id..r je pretekli m c pobrala že dva. Prva je bila Rozalija Pustosl^rašek, takoj za njo pa Franc-Matek, brat rajnega lavantinskega prošfa Martina Mateka. Oba sta bila že v visoki starosti. Naj počivata v m'ru, ostalim domačim naše iskreno sožalje! — P ki emo imeli v tem predpustu že dve. Pripra- 'jenih je še več, vendar j'h zadržuje huda gospodarska kriza. — Kakor povsod drugod, obstoja tudi pii nas bratovščina Jeruzalemskega osla, kj ima v svoji sredi celo boljse »naprednjake«, da zastopajo v javnostv njene interese. — ""aznih pvedstav in predstavic se v našem mestecune manjka, a jih kmečki Ijudje ne obiekujejo, ker se vse vrše pod neljubo jim firmo. Tembolj pa se splošno pogrešajo resne in podučne prireditve ,ki so prenehale v kaplanijski dvorani z razpustom bivšega katoliškega prosvetnega društva. Na vsak način bi bilo potrebno, da se poživi to, kar je še pred dvema letoma tako bujno cvetelo. Saj imamo svojo lastno dvorano in nanovo okusno prenovljen odev. Ali ni škodai vseh onih lepih knjig, ki se praše in plesne v sedanji knjižnici? Mladina jih tako zelo pptrebuje, u ker jih ni, siišee zabave po drugod. Vransko. Piavijo, če v novenrletu ženska prva umrje, da bo potera smrt tisto leto v prvi vrsti pobirala Evine btere. Res si je božja dekla izbrala za svoji prvi žrtvi v tem letu na> prej dve ženski, naenkrat pa je 8 svojo brirjko koso neusmiljeno zamahnila po moški vrsti in pod njenim krutim zamahom sta padla skoraj istočasno dva moža. Torej bo tudi letos Mo po vrsti: nekaj žensk in nekaj moških. Umrl je pretekli teden 821etni prevžitkar Matija Radišek iz Ločice. Nekaj ur pred njim pa je zatisnil oči daleC okrog znani in splošno priljubljeni mož Pavel Šmid, po domače Dolinšek iz Zahomecv. Rajni je bil kremeni katoliški značaj, poštenjak od nog do glave, kakršnih je nialo v naši fari. Bog je obilno blagoslovil njegov zakon in mu dal 11 otrok; tri je pa imela vdova, ki jo je poročil, že {z prvega zakona. Štirje so zdaj že poročeni. Pokojnik je bil izvrsten gospodar in je svoj dom vzorno uredil. Gotovo ga. je pri tem podpiral ljubi Rog, kateremu je bil rajni s svojo družino z vsem srcem vdan. Hi, tro po ustanovitvi posojilnice je bil ievoljen v njeno nadzorstvo. Rajni je bil tudi navdušen lovec. Zato eo mu lovski t.ovariši na grob poklonili lep venec, kakor tudi posojilnica. V družbi je bil poln zdravega humorja, zato ga" jse nežteto parov hotelo imeti na gostijah za svojega starešino. Umrl je v starosti 66 let. Njegovega pogreba se je domala udeležila skora.i vsa fara. Cerkveni pevski zbor mu je na grijbu zapel lepo žalostinko »Gozdič je že zelen.« Naj počiva v miru in Bog mu bodi plačnik za njegova dobra dela. Sv. Frančišek v Savinjski dolioi. Po daljšeirv presledku sfcoro dveh let smo imeli na Štefanovo dne 26. deicembra zopet gledalifeko priveditev pri Martinovcu. Vrli homški fantje in dekleta so igrali dve burki in so tako spravili vse številno posetnike v dobro voljo. Za predpust pa pripravljajo naši cerkveni pevci zopet nekaj veselega. Takrat le pridite poslušat! Razresen je upraviteljstva imovine bivšega prosvetnega druStva g. nadučitelj Miro Počkaj. V kratkem Casu se bo ustanovilo novo prosvetno. društvo. Izumrli še ne-bomo, saj smo imeli v preteklem leiu 37 rojstev, 17 mrličev in 6 porok. Prva ee je v letcšnjem predpustu poroči.la marljiva čitateljica dobrih knji^ in Casopisov ter večletna članica bivšegu prosvetnega društva Francka Cizej, po domače Zvonarjeva iz Radmirja, z Matevžem Zavolovšekom iz Šmartna ob Dreti. V novem stanu ji žeMmo mnogo sreče! — Dne 20. januarja smo ob veliki udeležbi položili k večnemu počitku Janeza Cajner, po domače: Polaška, kmeta na Homcu. starega 63 let. Skozi daljšo dobo je bil (dboririk občine Kokarje In član šolskega sveta pri Sv. Frančišku. Naj počiva v rairu! Šmarje pri Jelšah. Imamo še precej milo zimo, razen par dni v januarju, ko je nekoliko hujše pritisnilo. Vi saj pravijo stari ljudje, da zirna in štibra nikdar ne šenka. Pa prej bl še liilo prvo kot drugo. Davek s svojimi visokimi zahtevami gre svojo pot naprej. Ne vpraša, kakšna je bila letina, ali je bila dobra ali slaba, za davek mora bif! Da lninulo leto ni bilo >-&žnato, je dokaz v tem, ker bi bilo treba tuk. otrčini priskrbevl najmanj 8 vagonov koruze, dr bi ljudje po nižji ceni prišli do potrebnega V3akdanjega kruha. Precej se v zadnjih letih dela pri nas za to, da bi se sadjarstvo dvignilo na višjo stop njo, kakor je že po 'rugih krajih. Gotovo bi dosegli boljši dobiček, kak v vseh Urugib panogab kmetijstva. V sadjarstvu je še veliko dela, preden pridemo do pravega uspeha, z dobro voljo pa bi -e doseglo tudi to. G. jnž. Jenčič je imel kratko predavanje na Svečnico o razvoju kaparja, ki je najhujši sovražnik češpljevih nasadov. Razen češpelj eo že napadena tudi jabolka in hruške, kakor tu-H vinska trta. G. inžener je natanko razložil razvoj kaparja in kakšno škodo napravlja. S povečalnim steklom je pokazal kaparja na češpljevih vejicah, ki jih je prinesel s seboj, kakšen da je škodljivec v sedanjem stanu in kako mačno so napadene posarr ?.ne veje. PriporoČal js razna sredstva, ki so se v praksi izkazala kot najbolj učinkovita proti vsem kaparjem in rrjštetim drugim škodljivcem sadja. Skozi povečalno steklo so ei udeleženM predavanja lahko ogledali, s kom Imajo opraviti. Da res, ni dovolj, da se samo vidi, treba je tudi pregledati, koliko je teh škodljivcev in gledati, da se }ih uničuje: je rekel g. inž. Jenčič. Res je treba gledati, da si vsaj obranimo še mlade Cešplje, kolikor jih še imamo. G. Jenčiču pa na tem mestu izrekamo najlepšo zahvalo za njegove prepričevalne nauke. Kdov že-li pojasnila, naj se pri njem oglasi. Sv. Križ pri Rogaški Slatfni. Dne 26. januftrja na9 je za vedno zapustila go«pa Čonč Terezija, rojena Čeček, posestnica v Rogaški Slatini. Pokojnica je bila prijazna, ljubezniva In ugledna žena, vzoina gospodinja, znana daleč na okrog. Umrla je vsled srčne hibe, Bprevidena s sv. zakramenti, v starosti 77 let. Zapušča hčerko Regino, trgovko, ter nežno, erčno ljubljeno vnuk'njo Nadico in globoko žaloetnega, 811etnega soproga. Pogreb se je vršil 28. januarja iz Rogaške Slatine v rodbinsko grobnico k Sv. Trojici. Kljub slabemu vremenu so se pogreba udeiležile velike mnolice ljudstva. Tudi vsa slatinska inteligenca je bila na sprevodu zastopana, da izkaže svojo zadnjo čast in se tako nekako oddolži zaBlugam pokojnice. V odprti grobnici smo vi'deli dve krsti, v katerih počivajo ostanki pokojničnih otrok, sina Viktorja, bivšega trgovca v Rogaški Slatini, umrlega dne 11 9. 1925, jn hčerke Marije, umrle dne 5. 12. 1931. Obe kreti so razmaknili ter polož1!' pokojnico v 6redino, da počiva sedaj V kr&gu svojih tako Jjubljenih otrok. Preden so se zaprla groba .vrata, je g. nadžupnik Julijan Vajda v prisrčnih besedah začrtal velike vrline pokojnic3. Pevci, ki so ob hiši žalostl zapeli »Spotoladi vse se veseli«, so zapeli »Vigred se poScrn^, Rajni na^ ila Bog obilno plačilo za vsa. njena dobra dela! — V posebno snežuih in metežnib dneh imajo tukajšnji smučarji poeebno veselje na visokem Boču. Pa kaj bi se ne poiulili dobro, saj so večinoma mladi in zdravi in veseli. — Kandidatov za sedmi sv. zakrament nani letos piimaujkuje; gotovo je temu kriva gospoiarska kriza. Sv. Ema pri PristavL Dne 23. januarja zjutraj je za vedno zatisnil svoje oči daber ote in daber gospodai1, ugleden faran Anton Gobec, ki je daleč naokoli bil poznan kot izvrsten zidarski mojstei1. Bil je šaljiv, vedno veselega in blagega srca. Dosegel je visoko starost 84 let. Pogreb se je vršil dne 25. januarja predpoldan ob jako veliki udeležbi dobrih prijateljev tev sosedov od blizu in daleč, posebno pa ob navzočnosti dobrih sinov in hčera, ki so prihiteli iz Maribora, Ljubljane in Varaždina, da dragemu očetu skažejo poslednjo čast in izpriCajo evojo ljubezen. Šentemski moški pevski zbor pod vodstvom g. organista je zapel na domu žalosti in na pokopališču pretresljive žalostinke. Rajnemu očetu blag spomin, preostalim pa naše sožalje! Sv. Ema. Po kratki tridnevni bolezni je mirno v Goapodu zaspala za vselej v starosti 64 let pasestnica Krivec Antonija v Virovcah. Rajna je bila skrbna gospodinja, dobra mati svojim otr&kom. V življenju je pretrpela več hudega kot dobrega, toda vse je prenašala z vdanostjo v voljo ''ožjo. Upamo, da už.iva na onem svetu boljše plačilo! Sr. Ema pri Podčetrtku. Umrl je 2i. januarja dobri in vzgledni gospadar Anton Krašovec, ki je posedoval veliko posestvo v Podčetrtku in tudi v fari Sv. Eme. Pogreb sc je vršil dne 26. januarja popoldne ob nenavadno veliki udeležbi. Na pokopališču Marije na Pesku je spregovoril prisrčne tolažilne ter vzpodbudne besede domači g. župnik P'rc. Rajnega je težka bolezen mučila 10 let, zadnji dve leti je bil priklenjen na postelj; trpel je vee z vprav Jobovo potrpežljivostjo. Dokler ,je bil zdrav in krepak, je bil izvrsten gospodar ter se je tudi vedno brigal za javno življenje. Odločen nasprotnik je bil vsemu, kar je bilo protivno katolištru in slovenstvu. V njegovo hišo so prihajali samo katoliški listi, med njimi »Slovenski gospodar«. Bog daj našemu narodu mnogo takšnih mož! Trajen mu spomin! Preostalim naše sožalje! Pilštan). Umrl je dne 23. januarja Janez Bokalič, posestnik v Lesičnem, v 78. letu. Sodeloval je svojčas pridno pri obeini, v šolskem svetu, pri izobraževalnem druatvu in pri cerkvenem petju. Bil je duhovit mož in veteele narave, prijeten v vsaki družbi. Bil je mož trdne vere ne samo doma, ampak tudi poveod v javnem življenju. Velik prijatelj »Slovenskega gospodarja« in vobče katoliškega časop:sja, ga je tudi rad drugim priporočal. Pnsebno je pri vsakih volitvah neustra- Seno delal za raože, ki so zvesti veri in sIoj venskemu Ijudtsvu. Zato je tudi kot značajen mož bil poznan in spoštovan daleč na okrog. Gotovo se ga še spominjajo vsi gg. duhovniki in učitelji, ki j m je lako rad postregel s svojo bistro malo kobilico in malim vozičkom. Vsak se še rad spominja na kratkočasnega »Hoffijakerja«. Lep pogreb je pričal, kako je bil splo^no pril.jubl.jen. Svetila mu večna luč! Marijagradec pri Laškem. Uelavci na železniški progi med Zidanim mostoin in Celjem so se s pismeno prošnjo obrnili na prizadete občine, da iste posiedujejo pri ravnateljstvu državnih železnic v zadevi večje zaposlitve. Že več let se pri državni železnici uvaja pra-i ksa, da se za nekaj mesecev v letu vzame ve^ čje število delavcev, k: v naglici opravijo naj^ nujnejša dela. Tako smo viueli lansko leio, tla je bilo zaposleno večje število delavcev v mesecu novembru, ko se je delalo tudi ob ne* deljah, kar je vzbujalo javno pohujšanje. Go». (ovo so med temi začasno najetimi delavci tudi nekateri prav potrebni zaslužka, vemdar pa tudi več takih, ki bi brez tega tudi izhajali. Ko pa zmanjka kredita, so delavci od piii ščeni, a ne samo ti začasno najeti, ampak tudi stalni progovni delavci, ki so v službi železnice 10 do 20 let, delajo potem skozi celo leto samo po 15 do 18 dni na mesee. Z ozirom na to, da je plača itak nizka, vrhutega pa še praznovanje in sicer stalno, so ti delavci pravi reveži. Večinoma morajo skrbeti za družine, ker so pač računali na stalno službo prl železaici; zaslužijo pa sedaj na mesec po 300 Din! Kako naj preživljajo in oblačijo sebe in družino? Občinski odbor občine Marijagradec je na svoji seji dne 27. januarja sklenil tozadevno vlogo na pristojno oblast, naj se staloi progovni delavci stalno zaposiijo. Sv. Rupert nad Laškim. Vojska ni vzela junaka, a srnrt ga je pobrala neuadoma: vrlega našega moža Alojzija Mraza, po domače Markeca v Modrču. Popolnoma ztlrav je kot skrIjen gospodar imel roke vedno pri delu; tako tudi v sredo dne 16. januarja, ko je v domači sobi sestavljal neko leseno posodo. \aenkrat se zvrne proU tlom, in brez glasa po kratkem smrtnem boju izdihne svojo dušo. Groza pretreee prestrašeno ženo in otroke, ekušajo mu pomagati, a vse zaman; močen mož, v najlepših. letih, 51 let star, je bil v trenutku mrtev;; zadela ga je knp. Nenadoma ga je Gospod po-klical, a smrt ga ni izne-nadila, ker je b:l vedno pripravljen. Kot mož apostolstva je skoro dve leti vsako prvo nedeljo v mesecu kleeal pred »bhajilnim oltarjem in vzgledno prejel vir moči, Jezusa v sv. obhajilu. Osem otrok in med njimi še štiri uedorast-li, iii žalujota žena so se s eilnim jokom in plakanjem poslovili od nepozabnega očeta, ko smo ga v velikem spremstvu v petek dne 18. januarja položili v liladni grob. Domači fantovski pevski zbor mu je v cerkvi i« ob odprtem grobu zapel pretresljive žalostinke, župnik mu je spregovoril slovo. Vili, zavedni, kiščanski mož. počivaj v miru; vsem žalujočim svojcem iskreno sožaIje! — Dne 20. januarja pa je umrl v Kraljev^ cih Mraz Franc, star 69 let, po dolgem hira* nju. Tudi njega je smrt nenadoma pobrala, a' (udi on je bil pripravljen za odhod. Jurklošter. Gibanje prebivalstva v Jurklo> stru leta 1931:rojenih: dečkov 31, deklic 16, skupaj 47, nezakonsk; 4. Umilih; moških 15, ženekih 11, skupaj 26. Najstarejši med njimi^ Galof Ivan, je štel že 82 lel. Od umrlih je bilo 11 otrok pod 1 letom. Poročenih je bilo 10 parov. Bolnikov je bilo previdenih 24, obhajanibi pa 3250, za C00 yeč kot lani. Župnija šteja 1190 duš. » «_T*«J • • • Japonsko dušo od davna prevova gloLoka otožnost, iki je že nešteto ljudi, — mlacle in stare — moške in ženske: — pognala v prostovoljno smrt v obliki junaškjega harakirija (razparanje trebuha). Japonci so vedno visoko cenili pogiim, da kdo vržeod sebe življenje jkot brid.ek sad. Kristjanu je tako^inišljenje in čuvstvovanje'tujeV -•'"•• . Samomori, Gvi so se v zadnjih Ietih kopičili na Japonskern, pa se tudi ne dajo več pojasniti s starim -samurajskim junaškim duhom. Zdi se namreč, da je nekaka samomorilska kuga . napadla japonsko mladino in ženstvo, med katerima je najvcč samoniMov. lii tu je posegla vmes japonska žena: Nebu-Jo. 15 let se že po&veča rešpvalnemu delu. V Sumi, predmestju Kobe, je našla posebno obsežen delokrog. Zdi se, kakor da bi imela nenav.adno lepa pokrajina do utrujenih in smrti željnih poscbno privlačno moč. Tudi vlada je poskušala, da bi zajezila samomorilsko norost in je postavila na nevarnih mcstili straže. Kljub.temu je bilo v enem samem letu še 179 samomorov.. Gospa Nebu-Jo je na. svojo roko postavila pet velikih plošč z napisi, .iki so pcnoči olektrično razsvetljeni: »Počakaj šc! Govori z gospo Nebu-Jo!« Sledi natančen naslov. In prihajali so trumoma, večinoma ženske, ženske brez doma, brez prijatcljev, brez veselja: nezakonske matere, izgubljene hčere ter bridko nesrečne zakonske žene. Gospa Nebu-Jo je vetLio.našla ikak dzhod. Po ¦njcnem prizadevarju sr med tem ustanovili clomove za jjudi, ki jih je življe•nje globoko razočaralc; tu najdejo zavetjo, doklcr spet nc najdejo trdne živ•Ije-nsko poti pod nogami. OkroglalO ti•soč obupanHi žcna j« nšh v teku let IM-i tej plemcniti ženi svet in pornoC. V mlatlili 4etih go.pe Nebu-Jo so še bili časi, ko je igrala ženska na Japonskem skrajno podrejenb vlago. Novorojeno hčer je gledal c.e postrani »kot gnilo jajce«, to je ikot vir stroškov ter dolgov. Vse njeno ži Ijenje je stalo pod eno samo zapovedjo brezpogojrie pokorščine in to ne samo nasproti možu, amp.ak tndi proti sinovom. Dancs je sicer že precej drugače, japonska žena si more ikruh. služiti v tovarni in trgovini, kot učiteljica v šoli ali kot uradnica'. Gospa Ncbu-Jo, ki je zgodM postala vdova in a. morala sama služiti svoj kruh, pozn.. stisko življenja in ¦>* svetovati tistim, ki so izgubili pot. R€(l€li SlOC-Of SPiiilC H§* Pred 70 leti so opazovali v Parizu res izveden slučaj spalne bolezni. 181etna deklina, zdrava in močna, je srečno prestala lažje možgansko motenje. Kmalu nato je prespala 40 dni. Z 21. letom se je poročila. Po srečno prestali želcdčni bolezni je zapadla spanju, iki je trajalo 50 dni. V času spanja se ni ganila in je ikazala za zunanji svet popolno', neobčutljivo&t. Njeno mišičevjfl je bilo V neprestanem ikrču. Štiri leta po omenjenem drugem spanju in si» cer na velikonoč leta 1862, so }o našli zopet spečo. Tretje spanje je trajalo 1 leto ter se je zbudila marca leta 1863. Še danes stoji moderno zdravilstvo v •očigled temu zg-odovinsfco dokazanemu slučaju spalne bolezni kot pred popolno uganko. Novi predsetiuik mariborskiti gasilcev g, Bcgdaii Pegačnik, bančni ravnatelj. Ą mestu Flemington, ne daleč od Njujorka, se vrši že nad 20 dni ob ogromnl ideležbi občinstva obravnava proti Nemcu Hauptmannu, kateremu očitajo, da je ugrabil ciroka ameriškega polkovnika Lindbergha. Otroka so našli ismorjeaega, dasi je. prejel ugrabitelj 59.000 dolarjev nagrade, če vrhe fantka .-.;..,. nepoškodovahega.' . Letalka Amalija Earhart (desno) je kot pzva ženska čisto sama preletela Tihi Ocean. Bvignila se |e v zrak v Honolulu na Havajskem olo.ju in se je spuslila srečno na zeniljo v Oaklandu v Kali*or_iiji. Biserno poroko st. obhajala v Ptuju Jurij in Marjeta Kuhar, ki sta 55 let naročnika »Slovenskega gospodarja«. Zgoranje letalo je prevažalo iz Francije na Angleško za poldrugo milijardo dinarjev zlaia. Zlato je popadalo med vožnjo iz letala, vendar so zlaii dež že izsledili in pobrali. Naive-Jjp in najboljSis nreieno bolpioo so otvprili v Parjztt.