288 Razne stvari. f Josip Cimperman. Umrl je dne 5. minulega meseca nenavaden mož, pesnik in pisatelj slovenski, poleg tega pa potrpežljiv trpin v največjih težavah življenja, Josip Cimperman. Rodil se je v Ljubljani dne 19. sveč. 1. 1847. Ze triletnega dečka je napadla huda božjast. Dovršil je z dobrim uspehom četrti razred normalnih šol, a bolezen ga je zdelala tako, da je v 13. letu jel hrometi. Hodil je v šolo ob berglah. A bolezen je pritisnila še hujše in ga položila v posteljo. Niti zdravnik, niti bolnišnica mu ni pomagala: od štirinajstega leta je bil vedno priklenjen na svoj stol, hoditi ni mogel nič več. In v takem bednem stanju je živel 32 let! Njegovi znanci pričajo, da je bil vedno potrpežljiv. Smrt gaje rešila hudih bridkostij naše solzne doline. Prejel je pobožno sv. zakramente in istega dne mirno zaspal ob 8. uri zvečer. Pogreb je bil dne 7. m. m.; pokopan je poleg svojega brata Franceta. Naš Cimperman je bil jako plodovit pesnik in pisatelj. Od leta 1865., v katerem je objavil svojo prvo pesem, pa do poslednjega časa je vedno deloval Josip Cimperman. (Narisal S. Magolič.) na našem slovstvenem polju. Leta 1869. je izdal prvo zbirko svojih pesmij, ki se odlikujejo po nekako mirnem, rekel bi skoro, pobožnem duhu. Pozneje je peval raznovrstno in izdal drugo zbirko pesmij leta 1888. (Prim. «Dom in Svet», 1888, str. 63.) S temi pesmami, kakor z drugimi, ki jih je priobčil po naših listih, pridobil si je med našimi pesniki odlično mesto. Jedna prednost vsaj ga diči, katero najrajši zanemarjajo mlajši pesniki: Cimperman je skrbno pilil in likal svoje pesmi; njegovi spisi so premišljeni in tehtni. Kako svet, kako vzvišen se mu je zdel poklic pesnikov! O njegovem značaju smo slišali marsikako lepo besedo. Možje bil vernega mišljenja. Bog mu daj, da se odpočije od vseh bolečin! f Rad. Lopašič. Za zadnjo štev. smo dobili prepozno poročilo, da je umrl znani hrvaški pisatelj in podpredsednik «Mat.Hrv.», Lopašic. Odlikoval se je najbolj v zgodovini. Umrl je dne 25. malega travna, 58 let star. t Mirko Bogovič. Dne 4. m. m. je umrl hrv. pesnik še iz «ilir-ske» dobe in bivši domoljub Bogovic. Rodil se je leta 1816. V poznejši dobi se je izneveril domoljubju. Kagrobnica Josipu Cimpermanu. -Dridkd pomladi je umreti, Ko z neba sije solnca topli žar, Ko brstni vspenjajo se cveti, Ko radost vsem z obrazov sveti, Življenje diha zemlje slednja stvar! V samoti sobe zapuščene Izraz le krepkim čustvom si snoval. In pesmi iz srca rojene, V tolažbo sebi pač zložene, V tolažbo i rojakom si podal. In ti pomladi si izdahnil. — A kaj skeli ob misli tej me bol? Saj zgodaj ti je cvet usahnil, Bolezni meč nate zamahnil, Prikoval te je Bog na večen stol. Umrši pevec sprejmi hvalo, Na nebu vrni večni ti Gospod! Ce tukaj rož si trgal malo, Nebo ti bode vse plačalo, Kar si trpel in storil za svoj rod. Zastrti v trnje sličen roži Razkladal nisi svojih bolečin, Trpin ni pravi, kdor nam toži, Molči trpljenje v močnem moži: Ti molčal si kot pravi mož-trpin. Zato sožalje v srci mini! V gomili zabljen je vihar sveta, Trpljenja mrtvi so spomini, A ti nezaben domovini, Nezaben hramu mojega srca. Anton Medved. Izdaje in urejuje dr. Fr. Lampe. Tiska „Katoliška Tiskarna".