1. APRIf^ 197« — ŠTEVILKA 18 — LETO XXX — CENA $ DINARJI
glasilo občinskih organizacij SZOL celje. laško. slovenske
konjice. šentjur. šmarje pri jelšah iN žalec
Z UREDNIKOVE MIZE
Dan potegavščin se je vrinil tudi med naše kolone, na naše strani. Ne gre za
običajne novinarske race, ko novinar »nasede« kakšni informaciji — tu gre za po-
tegavščino, da bralec »nasede« novinarjevemu peresu. Vzemite vse to kar se skrii^a v
informacijah za hudomušnost. So pač takšne 7iaše Selje, bolje bi bilo če bi se katere
uresničile. Seveda pa vam nismo natvezili, da se je meso pocenilo (ko hi se le kva-
liteta izboljšala) ali. da so trgovine najbolje založene (ker niti za hip ne bi verjeli).
Potegnili hi vas radi v kakšne akcijo, da bi sami ka) spremenili, če se že odgovorili
ne zganejo.	>	,
Vitanjčani mi pridno pišejo naj jim pošljem prospekte NT in značke. Prospek-
tov nimamo (obrniti se ho treba na turistična društva in organizacije) glede značk
pa naj vnovič povem, da smo jih dali v prodajo v vse kioske DELO.
VAS UREDNIK
Z največjim veseljem lahko končno objavimo posnetek nove zgradbe Zgodovinskega arhiva v Celju, ki so jo zgradile vse občine,
ki spravljajo svoje zgodovinske dokumente v tej ustanovi. Glede na njeno velikost, ki ni skromna, bi se morda našli še kakšni
prostorčki za klub kulturnih delavcev in strokovno službo kulturne skupnosti Celja, ki trenutno gostujeta v stari hišici pred no-
vim poslopjem Zgodovinskega arhiva.	FOTO: M. TRAVEN
äom ySEJEM eebe in od tebe
Zdi se, da današnji dan ni
najbolj primeren za resnejše
razmišljanje. Pa ni tako, saj
letošnji prvi april itak ne bo
tako »hecast« kot druga leta.
Najbolj resen bo, ker z letoš-
njim prvim aprilom pričenja-
mo resno razmišljati in star-
tati v novo ekonomsko ve-
denje. Ni odveč, če se lotimo
tudi teme o kateri sicer že
Več let govorimo pa se nam
Vselej narahlo sprevrže v na-
sprotje. Letos ni nikakršna
jzjema. In vendar, ne da bi
oili preroki lahko zanesljivo
Zapišemo, da bomo drugo le-
to bolj »trdo« določali stop-
nje prispevkov in sredstva
skupno porabo.
Letošnja razprava o skup-
ili porabi — bogsigavedi ko-
liko sporazumov smo natro-
sili delovnim ljudem v pod-
Pis, pravijo da dvainštiride-
set — je sklenjena, stopnje
Mspevkov iz osebnih dohod-
kov in iz dohodka TOZD, so
določene. Ponovila se je sta-
^a praksa, da med letom ta-
•^0 skrbno obljubljamo gos-
Ppdarstvu, da ga v prihod-
'^je ne bomo bolj obremenje-
vali, ampak da bo skupna
pbfemenitev kvečjemu manj-
ša
. Odmiki se pravzaprav pri-
^fiejo že takrat, ko sestav-
ljamo listo potreb in želja.
Od nje praviloma ne odsto-
pamo, vse je nujno, neodlož-
ljivo. Zato se tudi- ne odlo-
čamo, da bi potrebe in želje
uskladili z realnimi možnost-
mi. Ko pa pričnemo seštevati
promile in odstotke ter ko
nam njih seštevek da zne-
sek, ki e večji od prejšnje-
ga, lanskoletnega, se prične
zatikati. Pojavljajo se težave,
ko prevzetih obveznosti eno-
stavno ni mogoče izpolniti,
sredstva ne dotekajo, pora-
ba pa je stekla po predvide-
vanjih pa še čez. Akcijsko se
pričnemo zatekati k zagna-
nosti, niti ne dovolj premiš-
ljeni. Sape nam zmanjka za
pogledati resnici v oči. Tova-
riši, saj gre vendar za naše-
ga delovnega človeka, njemu
je potreben tainta objekt,
njega moramo dvigniti na viš-
jo kulturno raven, omogočiti
mu, da se bo rekreiral, da bo
hodil (vozil) po asfaltnem ce-
stišču itd. Ne naredimo pa
realnega koraka, ne lotimo
se selekcije želja pa čeprav
potrebnih, ne želimo si pri-
znati, da nekaterih načrtov
preprosto ne zmoremo ures-
ničiti čez noč, v tem trenut-
ku, morda tudi ne v nasled-
njih dveh, treh letih. Zato
naša zagnanost ostaja pri be-
sedah. brez učinka. Ostajajo
načrti, obljube — le denarja
ni. Pa najsi še tako trkamo
na odgovornost, na partijsko
disciplino in demokratični
centralizem, ki ga včasih kar
zlorabljamo, ko kako »občin-
sko investicijo« proglasimo
za izjemno družbeno pomem-
bno reč. Ker pa so poleg ob-
činskih tudi širši problemi,
čeprav enako in še bolj skup-
ni se nam primeri, da se za-
takne najbolj še prav pri njih.
Tako nekako si lahko razlo-
žimo izjemno slab odziv na
podpis sporazumov o finan-
ciranju železnic in elektro-
gospodarstva.
Komaj smo zdaj sklenili
dogovore o skupni porabi za
letos, že smo na tem, da se
resno vprašamo, kaj zdaj?
Kajti očitno je, da denarja
ne bo toliko kolikor smo gä
načrtovali. Ker se nismo
prej, se bomo morali zdaj
lotiti omejevanja že dogo-
vorjene porabe in se neče-
mu odreči. Kako se bomo te-
ga lotili? Pustimo vprašanje
brez dokončnega odgovora,
čeprav je zanesljivo, da bo-
mo ponovili postopek dogo-
varjanja. 7i\a\ seveda mnogo
težje, ker bodo potrebna od-
rekanja. Logika bo tu neiz-
prosna, če jo bomo prepu-
stili toku ne bo dobro, če
ne bomo z njo računali bo
enako. O dobršnem delu po-
rabe se kaj dosti niti ne bo-
mo mogli pogovarjati. Sred-
stva za zagotavljanje osnov-
nega zdravstvenega varstva,
ža pokojnine, za proces izo-
braževanja, varstva in vzgoje
bomo morali preskrbeti. Pa
kulturnemu življenju se tudi
ne bomo odrekli, socialni po-
litiki in družbenim pomočem
se ne moremo izogniti in še
čemu. Očitno je, da bodo v
glavnem — ali pa edino —
prizadete nove investicije,
kjerkoli na področju skupne
porabe.
Vprašanje si bomo morali
kar se da preprosto zasta-
viti. Na primer, nam je bolj
potrebna električna energija
za pogon strojev, ali asfalti-
rana lokalna cesta. Ali pa,
kaj je bolj potrebno, nogo-
metno igrišče (primer je na-
menoma izmišljen, ni pa iz
trte zvit), ali streha za prvo-
šolčka? Morda tudi takole:
kaj je pomembneje: otroka s
sodobnimi metodami pripe-
ljati do znanja, ali pa mu prej
zagotoviti druge, za celovito
vzgojo sicer enako pomemb-
ne, pogoje. Kakorkoli že beži-
mo od teh vsiljenih vprašanj,
vselej se nam bodo vračala.
Prav zato utegne kdo poreči,
da poenostavljam stvari. Mo-
rda. Toda sprašujem! Večina
objektov v gradnji na širšem
celjskem območju nima za-
nesljivega kritja. Izmed vseh
teh objektov nam je »uspalo«
ustaviti gradnjo dveh osnov-
nih šol. Kot da gre v teh
primerih za najlažje odložlji-
ve investicije.
Vprašanje torej ni enostav-
no, je pa realno in nanj bo-
mo morali odgovoriti. Trezno
in preudarno. Lahko pa ne bo!
BOJAN VOLK
2. stran — NOVI TEDNIK
1. april 1976 — St. I3
SPOROČILO
UREDNIŠTVA
Ko smo v začetku leta na straneh Norega tednika
spregovorili o materialnem polotaju izhajanja milega
časnika smo razloiHli, da znaša prodajna cena komaj
petino (19.93 odstotka) stroškovne cene. Med tem je
prišlo še do podra&itve tiskarskih stroškov za 19,5 od.
stotka. ki velja že od začetka leta.
Tri leta smo se uspešno borili z vsemi podražitvami.
Tudi lani, ko je močneje na stroške vplivala txjdraü-
tev papirja, poleti poštnina in še drugi stroški.
Zdaj smo v dobršni meri razorošeni. Dosedanji zna-
ki kažejo, da bo tudi dohodek od oglasov in reklam
nitji kot lani, čeprav v naših kalkulacijah še računa-
mo s povečanim.
Vse to sicer kaže, da bi bilo potrebno več kot za
polovico podražiti časnik, ali drugače, na štiri dinarje.
Nismo jxi vrgli puške v koruzo, še vedno računamo
z načrtovanim dogodkom od reklam in oglasov. Pri
tem nas utrjuje pripričanje, da je v času, ko se gospo-
darstvo bori s prodajo svojih proi-^vodov prav infor-
macija tista, ki zmore — objektivno, prepričljivo in
zanesljivo — pospešiti in oživiti prodajo in uravnavati
ponudbo in povpraševanje. In naši številni bralci so
kupci, potrošniki. S to predpostavko ostajamo pri
prvotnem obrazloženem predlogu določitve prodajne
cene Novega tednika. Torej pri prodajni ceni 3 din
za izvod, kar bi na leto zneslo (50 do 52 številk) 156
din. Ker pa si želimo čimveč stalnih bralcev in sode-
lavcev, dajemo popust naročnikom: letna naročnina bo
zato znašala le 120 din, polletna 65 din in četrtletna 35
din. V inozemstvo bomo časnik pošiljali po ceni, ki
je enkrat višja kot doma. Nova cena velja z današ-
njim dnem, že s to številko.
Ko smo sprožili razmišljanja o podražitvi časnika,
nismo, jyrejeli veliko pisem. Niti enega pa ni bilo, ki
bi dejal, da je to zanj predrago. Vsi, ki so nam pisali
pa so zapisali približno tako kot v prvem prejetem
pismu /iz Šoštanja) »saj je bila cena že itak smešno
nizka. Ste najcenejši tednik na Slovenskem«. In tudi
po podražitvi ostajamo najcenejši tednik!
Drage bralke in bralci. Brez tega ukrepa — tudi za
nas nepriljubljenega — ni šlo. Ob tej delni podražitvi
vam tudi ne moremo zagotoviti ne boljšega papirja, ne
večjega obsega, ne boljšega tiska. Obljubimo pa vam
zanimivo branje. Ce pa bo vse po sreči, vam bomo ob
koncu leta (novembra ali decembra) izpolnili še eno
željo, ki kot zatrjujejo tiskarji, ne bo dražja: novo
tiskarsko tehniko, boljši papir, dobro vidne fotografije
in stare mamice bodo brale naš tednik tudi brez očal.
O tem vas bomo še seznanili.
Vse to pa je čista resnica, čeprav je današnji dan
namenjen potegavščinam. In če nam zaupate tako kot
doslej, bomo veseli. Prijatelji, ki vsak teden prihajamo
v vaš dom, bomo ostali, kajneda! Pa še večja bo naša
družina.
SPREJEM ZA OLGO VRABIČ
Petek, 26. marca — V celjski poročni dvorani slavnostno
in hkrati prijetno razpoloženje. Tu je bil sprejem, ki ga
je predsedstvo celjske občinske skupščine skupaj z občin-
skimi in medobčinskim družbenopolitičnimi organizacijami
pripravilo v počastitev 60 letnice ugledne družbenopolitične
delavke, revolucionarke in zdaj sodnice ustavnega sodišča
Slovenije, Olge Vrabičeve.
»Ko Ti čestitam k življenjskemu jubileju, izražam hkrati
globoko zahvalo in spoštovanje za vse, kar si prispevala k
zmagi naše revolucije, za obnovo domovine in utrjevanje
socialističnih družbenih odnosov. Tvoje delo je veliko in
nanj si gotovo ponosna, življenjski jubilej pa je povezan
tudi s štirideseto obletnico dela v Komunistični partiji ozi-
roma v Zvezi komunistov. V vsem tem času si si zaradi
opravljenega dela, velike skromnosti, človeške topline in
globoke vere v napredek in moč delavskega razreda prido-
bila velik ugled in zaupanje,« je med drugim v pozdravnem
govoru dejal predsednik celjske občinske skupščine, Jože
Maroli, ki je potem še orisal njene pot od Šoštanja do
Celja pa med borce Kosmajskega partizanskega odreda in
na številne najodgovornejše družbeno-politične položaje v
zveznih, republiških in občinskih organih. Razen tega ji je
čestital tudi za visoko odlikovanje, za jugoslovansko zasta-
vo z lento, s katerim jo je odlikoval predsednik Tito ob
njenem življenjskem ifi hkrati delovnem jubileju.
V	imenu nekdanjih sodelavcev pa je Olgi Vrabičevi če-
stital tudi predsednik medobčinskega sveta SZDL, Janko
Ževart.
V	spomin na življenjski jubilej ji je Jože Marolt izročil
grafiko »Viharnik«, delo akademskega slikarja Avgusta Lav-
renčiča, ki tudi sicer sirnbolizira njeno neuklonljivo revo-
lucionarno pot.
Ko se je Olga Vrabičeva zahvalila za pozornost in čestit-
ke, je še dejala, da je stopila na revolucionarno pot v ob-
dobju in času, ki je mlademu rodu tudi sicer pomenil ve-
liko prelomnico, hi kdor je tedaj čutil zven tega časa, je
moral slediti pozivu Komunistične partije.
/HLADI KOMUNISTI
IN DELO V AKTIVIH
v osnjovnih organdzacijah ZSMS in ZK v celjska
občini bodo potekale v mesecu aprilu priprave na
ustanovitefv aktivov mladih komunistov. Doslej so bdili
ti aktivi ustanovljeni le v nekaterih sredinah, do kon-
ca meseca pa jdh bodo ustanoivili povsod tam, kjer
je v osnovne organizacije Zveze komunistov vključe-
nih najmanj 10 mladih komunistov. Več je vzrokov,
ki vodijo k ustanovitvi aktivov mladih komunistov.
Med njimi je tudi ta, da bodo aktivi mladih komuni-
stov vključevali in angažirala vse mlade komuniste,
da bodo kot idejno jedro delovali predvsem znotraj
zveze socialistične mladine. Seveda je potrebno ob
tem povedati, da je v Celju tretjino članstva v ZK
mladih komunistov do 27. leta sta.rosti, ki pa Sio do-
slej večinoma delovali imotraj osnovnih organizacij
ZK v tozdih, šolah in krajevnih skupnostih, manj pa
so prevzemali vlogo idejnega jedra v organizaciji
ZSMS. Nujno pa je, da se ta odnos mladih komuni-
stov spremeni in da se poleg delovanja v osnovnih
organizacijah Zveze komunistov temeljito usmerijo v
delo znotraj Zveze socialistične mladine.
Aktivi mladih komunistov bodo poleg nalog, ki
jih bodo sprejemali od partijskih organizacij, obli-
kovali tudi lastne programe aktivnosti. Aktiv bo vo-
dil sekretatr, ki bo tesno povezan tako s sekretarjem
osnovne organizacije ZK kot tudi organizacije ZSMS.
Na nivoju občine pa se bodo aktivi mladih komuni-
stov združevali v svet aktivov mladih komunistov.
Ta bo sestavljen po delegatskem principu, saj bo
vsak aktiv mladih komunistov volil v svet svojega
predstavnika.
To je le groba slika nove organiziranosti mladil-i,
ki bo v celjski občini izpeljana preko aktivov mladih
komvmistov. Morda še to, da morajo aktive mladih
komimistov ustanoviti že do konca meseca aprila in
da bo do 25. maja nato ustanovljen še svet aktivov
mladih komunistov na nivoju občine.	D. S.
za varstvo okolja

Občinska konferenca SZDL
v Celju je organizirala 23.
marca javno tribuno o varst-
vu okolja, ki se je je udele-
žilo precejšnje število obča-
nov. Namen tribune je bil
predvsem poiskati poti za
dosledno izpolnjevanje ustav-
nega načela o človekovi pra-
vici do zdravega okolja ter
s tem v zvezi tudi oblikova-
ti dogovor o najširši akciji
za uresničitev programa «Oči-
stimo, uredimo in polepšaj-
mo Celje«.
Uvodoma so na tribuni go-
vorili dr. Vladimir Mayer o
onesnaženosti	ozračja,
dr. Ivan Mozer o ugotovit-
vah komisije za varstvo vo-
de pri Zvezi ribiških družin
Celje, prof. Zvone Strgar o
stanju in onesnaženosti vod
ter Mitja Pipan o osnutku
samoupravnega sporazuma o
ustanovitvi samoupravne in-
teresne skupnosti za varst-
vo zraka, nato pa so se v
razpravi oglasili še številni
občani. Menili so, da bi mo-
rali v celjski občini hitreje
združiti sredstva za nakup
naprave, ki bi čistila komu-
nalne odplake in druge pro-
dukte, ki onesnažujejo vode.
In ker so sredstva, s kate-
rimi razpolaga komunala še
preskromna, bi morali raz-
mišljati o tem, da bi morda
s samoprispevkom združili
sredstva za nakup takšne na-
prave. Poseben problem me-
sta Celja predstavlja nedvom-
no pitna voda, so nadalje
menili občani na javni tri-
bimi, zato mora ostati oskr-
ba mesta z zadostno količi-
no higiensko pitne vode še
nadalje osnovna naloga. V
razpravi so veliko govoril
tudi o industrijskem onesna
zevanju voda in okolja sploh
Občani so menili, da bi mo
rali vsi večji onesnaževale
v celjski občini hitreje uva
jati čistilne naprave, izvršni
.svet občinske skupščine pa
bi moral podati široko in-
formacijo o tem, koliko so
posamezne organizacije zdru-
ženega dela že storile, da bi
preprečile onesnaževanje zra-
ka in voda.
Razprava je odprla še šte-
vilna druga vprašanja v zve-
zi z varstvom okolja, ob-
enem pa je oblikovala mi-
sel, da se je onesnaženost
ozračja v celjski občini v
zadnjem času dokaj zmanj-
šala in da so vidni tudi
prvi rezultati v naporih po-
sameznih delovnih organiza-
cij za čistejše vode. Kljub
temu pa je bilo še premalo
storjenega na področju dol-
goročnega načrtovanja eko-
loške politike in pri uveljav-
ljanju zakonskih določil o
varstvu okolja. Stališča in
sklepe, ki jih je oblikovala
razprava na javni tribuni, bo
posebna delovna skupina po-
sredovala izvršnemu svetu
in drugim samoupravnim in
političnim dejavnikom v ob-
čini, pomenili pa bodo ob-
veznost pri načrtovanju in
uresničevanju koordinirane
akcije za varstvo okolja T
celjski občini.
DAMJANA STAMEJCIC
§t. t3 -- 1. april 1978
NOVI TEDNIK — stran 3
seja laške občinske skupščine
POZIV K VARČNOSTI!
O predlogu odloka o proračunu razpravljali spet le delegati družbeno-političnega zbora in zbora
krajevnih skupnosti. Delegati združenega dela, kise jih problem najbolj tiče — pa nič.
Minuli teden je bila v La-
jlcem seja občinske skupšči-
ne. Medtem ko so delegati
(jnižbeno-političnega zbora
pedali že v petek, sta zbo-
ra krajevnih skupnosti in
^draženega dela sejala v so-
Ijoto. Ne glede na precejšen
dnemi red, moramo smatrati
razpravo o predlogu odloka
o proračunu občine za pogla-
ritino booko dnevnega reda.
jCaže, da so deilegaoiije kra-
jevni li skupnosti in družbeno-
politični zbor predlog prora-
čuna dokaj nadrobno prouči-
li, saj je vsa, dokaj pestra
razprava izhajala prav iz vrst
teh dveh zborov. Delegata so
ob številkah, ki so nanizane
v predlogu in ki skupaj zne-
sejo okoli 5,5 novih milijo-
nov dinarjev, pozivali k iz-
jemni varčnosti. Opozarjali
so, da ni v vprašanju le so-
lidarnost do gospodarstva, ki
je v izredno težkem položa-
ju. Treba računati, da
predvideni proračunski doho-
dek sploh ne bo ustvarjen.
Ob razpravi o predlogu od-
loka o proračunu občine La-
ško so delegati predvsem
opozarjali na skrajno varč-
nost, zato niso z navduše-
njem in šele po daljši raz-
pravi, pristali na sprejem
takšnega proračuna, kot je
bil predložen, vendar s ko-
rekturami znotraj globalne
vsote na račun stroškov upra-
ve in v korist drugih postavk,
šele na pojasnilo, da je
vprašljiv kredit za namen-
sko adaptacijo nekaterih de-
lov občinske upravne stavbe
in da bo izvršni svet o stro-
ških poročal sproti vsake tri
mesece, so delegati dvignili
roke tudi za to, da občina,
če ga dobi, kredit lahko na-
jame.
Na seji so delegati izra-
žali nezadovoljnost nad po-
jasnili, zakaj komisija za
ugotavljanje izvora premo-
ženja, doslej ni nič naredi-
la, niti kaj pokrenila pri teh
evidentiranih primerih. Na
seji so sprejeli sklep o likvi-
daciji doma upokojencev v
Laškem, katerega bodočnost
naj zagotavlja poslovanje
brez izgub, dom pa bo
ostal, kot dosedaj, stanovanj-
ska stavba za upokojene ob-
čane.
Na seji so še sklenili, da
bo oljčinski praznik letos v
Jagnjenici in izvolili za to
priložnost tudi odbor. Na se-
ji so rešili še nekaj zadev,
ki jih je predložila komisi-
ja za volitve in imenovanja.
J. KRASOVEC
JAVNEGA
DELAVCA
elektro odgovarja
Na vprašanje občanov Krajevne skupnosti Store—
Svetina glede kasiranja p>orabljene električne energije,
bi dal sledeče pojasnilo:
Z ozirom na višino porabljenih kWh in razčlenje-
nosti terena so področja transformatorskih postaj uvr.
ščena v eno, dvo ali večmesečni inkaso. Tako je po-
dročje Kompol in Šentjanža uvrščeno v dvomesečni,
Svetina in Rifnik pri Šentjanžu pa v tromesečni in-
kaso. To pomeni, da bi jih v normalnih okoliščinah
moral inkasant obis,kati vsaka dva oziroma tri me-
sece in pobrati denar za porabljeno električno energi-
jo in popisati števce. Zaradi prometne nesreče in nato
dolgotrajnega zdravljenja se je na žalost ta ciklus obi-
skov inkasanta popolnoma porušil. Področje Kompol
in Šentjanža je obiskal inkasant zadnjič oktobra, Pod-
gorje, Rifnik novembra in Svetino decembra 1975.
Vendar v času pisanja tega članka, to je v marcu
1976, je nadomestni inkasant že obiskal odjemalce tega
področja ter pobral denar in popisal števce. Porab-
ljena električna energija tega obdobja bo obračuna-
na po stari ceni, nova cena stopi v veljavo po 19.
marcu 1976.
Razumem željo odjemalcev, naselij, kjer se kasira
p>orabljeiia električna energija za obdobje več kot en
mesec, da bi tudi oni želeli inkaso vsak mesec, ven-
dar to zaenkrat ni mogoče, ker imamo za to prema-
lo število inkasantov.
Odjemalci bodo dobili z ozirom na višino doseda-
njih računov 5 oz. 11 položnic z vpisanimi enakimi
zneski, ki bodo določeni na podlagi porabljene elek-
trične energije prejšnjega leta. S temi položnicami
bodo nato plačali do določenega roka akontacijo za
porabljeno električno energijo. Po obisku inkasanta,
ki bo popisal števce, pa bo izvršen nato dokončen
obračun celega obdobja. Novi način plačevanja bo od-
jemalcem omogočil bolj enakomerno plačevanje ter
odpravil čakanje na inkasante, ki jdh je premalo in
še med temi je mnogo izpadov, razen tega se pa tudi
delavci neradi odločajo za to delo.
že dalj časa poskušamo dobiti inkasante za po-
dročje Šentjurja in upamo, da nam bo to sedaj
usi>elo in s tem se bo sedanje stanje popravilo. Od-
jemalce pa prosimo za razumevanje naših težav.
Direktor
J02E BERTALANIC, dipl. ing.
odgovor milanu seničarju
Mladinsko zobozdravstvo je del splošnega zobo-
zdravstva, ki pa ima svoje posebnosti tako, da zara-
di strokovnega in organizacijskega dela sestavlja
TOZD Dispanzerskih služb.
Specialna veja mladinskega zobozdravstva je zobna
in čeljustna ortopedija. Delo v tej veji zobos^dravstva
je teamsko — specialist ortodont, medicinska sestra
stomatološke smeri in 2 zoboteihnika usposobljena za
otrodontsko tehnično delo.
Republiški normativ določa 15.000 otrok za tak
team. (V SR Bosni kot nerazviti republiki samo
6000 otrok, v SR Hrvatski 5000 otrok). Strokovno ugo-
tovljeno je, da ima 70—80 odstotkov vseh otrok lažje
ali težje anomalije. 50 odstotkov vseh otrok z anoma-
lijami je potrebnih ortodontskega zdravljenja, to je
cca 6000 otrok. Ta team zmore letno da sprejme v
zdravljenje samo 500 otrok, zdravljenje traja več let.
Tako mine 12 let, da pridejo vsi otroci v ortodont-
sko zdravljenje. Optimalno obdobje za zdravljenje
ortodontskih anomalij je od 6. — 12. leta.
Celjski regionalni kadrovski položaj je še mnogo
slabši. Za cca 65.000 otrok pride en specialist ortodont,
ki dela poln delovni čas in dopolnilni delovni čas, en
honorarni specialist ortodont, ki dela dvakrat teden-
sko po 6 ur in specializant, ki dela enkrat tedensko
popoldan, dve medicinski sestri stomatološke smeri,
ki delata polni delovni čas ter dva zobotehnika, uspo-
sobljena za ortodontsko tehniko.
Zobozdravstveni delavci imamo že nad 25 let stro-
kovne delovne normative, ki so višji kot inozemski
in te normative vsak mesec dosežemo in tudi pre-
sežemo, vendar naše delo ni nagrajeno po delu,. Tudi
zobni tehniki dosegajo in presegajo delovne normati-
ve. Toda potrebe so tako velike, da bi bile rešljive
samo z novimi kadri. Te pa ne moremo sprejeti, ker
v samoupravnem sporazumu predvidena finančna sred-
stva ne dovoljujejo večjega obsega dela in novih de-
lovnih moči. Tudi specialistov ni. Odgovor je jasen.
Dolg, naporen in zahteven študij, odgovorno delo, sti-
mulacije nobene.
Skrajna strokovna in moralna odgovornost delovne
ekipe pogojuje sorazmerno kratko čakalno dobo, saj
znaša v številnih regijah Slovenije čakalna doba tudi
leto dni in več.
Starši se čudijo, če niso takoj zagotovljene njihove
pravice, mi zdravstveni delavci se čudimo, da ti isti
staršii pozabljajo na svoje dolžnosti, kajti praksa nam
kaže, kako visok, smelo trdim previsok odstotek, je
samovoljnih prekinitev zdravljenja in s tem je po-
vzročena velika finančna in materialna škoda družbi
in otroku, samo zaradi tega, ker starši niso priprav-
ljeni sodelovati pri dolgotrajnem zdravljenju in tudi
sami nekaj prispevati, ne finančno, temveč samo vzgoj-
no v dobrobit lastnega otroka.
Iz vsega povedanega je razvidno pred kakšno od-
govorno nalogo stoji specialist ortodont, da izbere iz-
med zdravljenja potrebnih, resnično najbolj potrebne
in p>erspektivne, ki bodo voljni sodelovati pri dolgo-
trajnem zdravljenju. Zato v tej situaciji o nujnosti
in perspektivi zdravljenja lahko odloča samo specialist
ortodont z večletnimi delo\'nimi izkušnjami.
S tovariškimi pozdravi!
Vodja dispanzerja:
dr. LAVRENCIC DUŠAN
CELJE — VEČJA

Medtem ko je bilo lani v
celjski občini zgrajenih 470
družbenih stanovanj, bi jih
naj letos zastavili prav toli-
ko. Poleg tega naj bi letos
dobili še 117 zasebnih indi-
vidualnih stanovanjskih hiš.
Kot rečeno, gre letos prav
tako za 470 stanovanj v
usmerjeni družbeni gradnji,
toda. po planu, jih bo letos
vseljivih nekaj manj. Zato
pa naj bi prihodnje leto zgra-
dili vsega skupaj 574 stano-
vanj.
Plan graditve stanovanj v
celjski občini je torej tudi
za letos in prihodnje leto v
skladu in v koraku s ciljem,
da naj bi vsako leto zgradi-
li najmanj 500 novih stano-
ranj, od tega vsaj 400 v
družbeni gradnji. Pilzadeva-
nja na tem izredno zahtev-
nem področju se torej na-
daljujejo. Lahko bi zapisali,
da brez predaha.
Navzlic temu pa bo prišlo
zlasti {irihodnje leto do
manjših sprememb. Gre
predvsem za strukturo sta-
novanj. če je bilo v prvih
letih organizirane . družbene
akcije zgrajenih razmeroma
veliko garsonier ter eno in
enoinpolsobnih stanovanj, se-
danje potrebe kažejo, da
imamo v Celju teh manjših
stanovanjskih enot skoraj do-
volj in da se vse bolj kaže-
jo zahteve po večjih stano-
vanjih. Zato je tudi izvršil-
ni odbor samoupravne eno-
te za graditev stanovanj pri
stanovanjski skupnosti v Ce-
lju menil, da bi lahko zla-
sti v naslednjem letu zgra-
dili nekaj manj manjših sta-
novanj in nič garsonier ter
zato ustrezno število triinpol-
sobnih stanovanj, za katere
se že kažejo velike potrebe.
Sicer pa je bilo v tej zvezi
slišati še zanimiv ^predlog,
da naj bi večja stanovanja
urejevali tudi v starem mest-
nem središču, kjer takšna
stanovanja so in so večino-
ma slabo zjasedena. Zato pa
bi morali rezervirati nekaj
sredstev za njihovo preure-
ditev. Prav tako je bila upra-
vičena zahteva po oceni funk-
cionalnosti objektov ter po
gradnji drugih, ki sodijo v
nove stanovanjske soseske.
Tu so mislili tudi' na obrt-
ne servisne dela\TOce, In
končno, tudi opozorilo, da
se bodo morali pristojni za-
vzeti za pospešeno urejeva-
nje urbanistične dokumenta-
cije, je bilo več kot na me-
stu. Zamuda na tem področ-
ju lahko škoduje celotni akci-
ji.	MB
konjice:
seja is
Včeraj je bila v Slovenskih
Konjicah seja izvršnega sve-
ta občinske skupščine. Člani
sveta so med drugim raz-
pravljali o sklepih in stali-
ščih razSirje'ne seje sekre-
tariata medobčinskega sveta
ZKS Celje, obravnavali pa so
tudi spremen'ibe v družbe-
nem dogovoru o cenah komu-
nalnih storitev in proizvodov
iz pristojnosti občine in re-
publike. Več Ü sejah bomo
poročali v naslednji številki
tednika.	D. S.
po akciji
ŠE MANJKA
Povejmo takoj na začetku,
da je bila osemmarčevska
akcija za nakup aparature
za zgodnje odkrivanje raka,
uspešna, kajti delež denarja,
ki naj bi ga zbrale žene (tak
je bil delovni in strokovni
dogovor), je bil zbran in ce-
lo presežen.
Ženskam je v tretjem le-
tu akcije uspelo zbratil67.514
dinarjev, pred tem pa so
imele 236.897 dinarjev. Neka-
teri delovni kolektivi so se
v zadnji akciji Izredno izka-
zali. Iz Aera so nakazali
10.000 dinarjev, enako vsoto
so darovali v Elkroju, de-
lavci Cinkarne so prispeva-
li 20.000 dinarjev, iz Prebol-
da je prišlo nakazilo za
30.000 dinarjev, iz Hmezada
10.000, itd. Nekatere delovne
organizacije so denar oblju-
bile (tovarna nogavic Polze-
la, železarna štore) in ga bo-
do verjetno tudi nakazale.
Zdaj je- čas, da izpolnijo
obvezo tudi ostali udeležen-
ci v tej akciji, bolnišnica
Celje in občinska zdravstve-
na skupnost, ki zbira denar
na ta način, da se temeljne
organizacije združenega dela
odpovedo »višku«, ki se je
nabral iz višje prispevne
stopnje.
Nekaj delovnih organizacij
je to že storilo, nekaj pa še
ne. Ostaja torej odprt delež
občinske zdravstvene skupno-
sti, ki naj bi znesel 400.000
dinarjev. Bolnišnica Celje se
je obvezala za delež 100.000
dinarjev, kar je lep prispe-
vek spričo denarne stiske, ki
jo pesti.
Da bo malha polna je po-
trebno zbrati 850.000* dinar-
jev. S tem bo zaključena tri-
letna akcija za nabavo apa-
rature za zgodnje odkrivanje
raka na dojki. Začele so jo
ženske in svoj delež tudi pri-
spevale — preko 350.000 di-
narjev. še vedno pa ostaja
odprt delež širše družbene
skupnosti in naša naloga je,
da ga izpolnimo.
Z. S.
danes
referendum
Priprave na integracijo Iz-
letnikove temeljne organiza-
cije združenega dela na Gol-
teh (rekreacijski center) ter
Turistom v Mozirju so zad-
nji čas po zaslugi Izletniko-
vega kolektiva tako hitro
stekle, da se bosta oba pri-
zadeta kolektiva že na da-
našnjem referendumu odlo-
čala o skupni poti.
Na vsak način primer, ka-
ko morajo teči zaključna de-
la, da se dogovorjeni sklepi
čimprej uresničijo.
M. TRAVEN
IVAN
KOLMAN
Najbrž predsednilca ob.
činske organizacije Rdeče,
ga križa v šentjurski ob-
čini ni potrebno posebej
predstavljati Poznajo ga
povsod. V krajevnih sku-
pnostih je pogostni gost
(ravno zdaj organizira te.
čaje za nego bolnika na
domu), poznajo ga v šo.
lah, kjer se ukvarja z
mladimi člani Rdečega
križa, znan je med sod.
alnimi podpiranci.
Zanje ima 47-letni Kol.
man izraziti socialni čut.
Za vsakega ima prijazno
besedo in nihče ne odide
iz njegove pisarne praznih
rok, če le za kaj prosi.
Stisne rjuho, dve in že
je Ivanu lažje pri srcu.
Tak je in bo tudi ostal.
Z vero v človeka in nje.
govo stisko ter v poslan,
stvo Rdečega križa.
»Hodim po terenu in
naletim na težke socialne
primere, predvsem so to
ostareli ljudje, ki nimajo
svojcev. Spregovorim z
njimi besedo in že so po-
tolaženi. Res še ni vse ta-
ko kot bi moralo biti,
ker potrebe kar rastejo,
vendar je mnogo bolje kot
,pred leti. Trdini da smo
dobro rešili zadevo okoli
potresa. (Pri tem misli
na preskrbo socialnih pod-
pirancev^ op. pisca). Naj-
hujše smo rešili, težko pa
je s tistimi, ki nočejo to-
zumeti, da jim hočemo
najboljše. Potrebno je ve-
liko prepričevanja. Gre za
primere, ko bi se morali
občani preseliti v nove
lesene hišice, zemljišče
jpa prepustiti občini.«
Kolmanovo »ubadanje«
s humanostjo traja že
dvajset let, od tega dve
leti profesionalno. Je tudi
navdušen strelec in oče
dvema sinovoma.
Ko klepetava, se vrača-
va na najino iztočnico.
Rdeči križ in njegovo de-
lo, ki je »kronano« z več
odlikovanji. Naj našteje.
mo samo najvišje: Orden
zaslug za narod s srebr-
no zvezdo, s katerim 9a
je odlikovala republika in
zvezno odlikovanje — zla-
ti znak za delo pri Rde-
čem križu.
Ivan Kolman je tudi
človek, ki ima rad u^e.
jeno okolje. Jezijo ga sme-
ti, zlasti ker re, da bj se
nekatere dalo še s pridom
uporabiti. Jezijo ga lju-
dje, ki zato nimajo po.
sluha, čeprav pogosto tn
ka na njihova vrata.
»Nekaj pa se je v zad-
njem času tudi že pre-
maknilo in v veliko oporo
so mi šolarji. Ti prtdno
zbirajo papir in krpe. V
preteklem letu smo v
šentjurski občini zbrali
dvajset ton papirja in tu.
dj veliko cunj. Zanje smo
že tudi nekaj kupili. Po.
glejte, osemdeset rjuh.'«
V mislih si ustvarim
podobo: zadovoljen m to-
pel obraz Ivana Kolmanor
ko izroča zavitek prepro-
stemu človeku. Ob zahvali
mu je nerodno, zato za.
mahne z roko.
ZDENKA STOPAR
4. stran — NOVI TEDNIK
1. april 1976 — St. I3
laško gospodarstvo
VSI KOLEKTIVI NAJ VEDO
V ponedeljek se je sestal
v Laškem politični aktiv ob-
čine z gospodarstveniki v ob-
čini. Namen sestanka je bil
analizirati razmere v gospo-
darskih organizacijah teh ne-
kaj dni pred 1. aprilom in
oceniti, kaj lahko pričakuje-
jo v delovnih organizacijah
v bližnji prihodnosti. Pred-
vsem naj bi ugotovili, v ka-
terih organizacijah združene-
ga dela bo izguba v prvem
četrtletju neizogibna, kako je
s medsebojno poravnavo,
kakšna bo ob četrtletju reali-
zacija plana, kako je z ob-
ratnimi sredstvi glede na za-
kon o zagotavljanju sprotne-
ga plačila in kolikšna so
sredstva banke, angažirana
T tej občini.
Ne bi se spuščali v številke
in primerjave, kajti natanč-
no in povsem jasno podobo
je težko odslikati. Treba je
povedati, da so še vedno v
izredno težkem položaju de-
lovne organizacije VOLNA,
Tovarna lesne galanterije
Rimske Toplice, precej tudi
»BOR« Laško, TIM (dva
TOZD)	in pa TOZD
M/UFLON v OZD papirni-
ca Radeče.
Medsebojna poravnava je
v tej občini izkazala, da pod-
jetja dolgujejo več kot od
upnikov pričakujejo, kar bo
marsikje razmere še zaostri-
lo. Zaloge so problematične
predvsem v VOLNI, TLG in
Boru, zaloge Tima pa so bolj
sezonskega značaja.
Pri analizi razmer niso
prezrli dejstva, da precej
podjetij v laški občini svo-
jo proizvodno veže na pove-
čano ali zmanjšano investi-
cijsko dejavnost in da je
od zastoja razvojnega tren-
da odvisna tudi poslovnost
teh podjetij. Gre predvsem
za TIM in za lesno industri-
jo.
Ko so skušali najti skup-
no stališče glede obratnih
kreditov, so se posamezniki
v ocenah sicer razlikovali,
razen v mnenju, da vsem
manjka obratnih kreditov. V
dilemi, kdo naj bi bil upra-
vičen na večji delež pri kre-
ditih za obratna sredstva, so
bili naposled enotni v mne-
nju, da je za gospodarstvo
laške občine pomembnejše
kreditiranje proizvodnje, ker
ob lokalnem ali celo repub-
liškem kreditiranju trgovine
precejšnji del proizvodnje v
tej občini ne bo posredno
udeležen.
Da bi ne ostali pri ugoto-
vitvah, kaj vse je za prihod-
nje odvisno od drugih, so
na seji precej razpravljali tu-
di o možnostih iskanja re-
zerv v lastnem poslovanju,
organizaciji proizvodnje in
temeljiti usmerjenosti k takš-
ni proizvodnji, ki ne bo po-
večevala zalog, ki bo na
trgu dobrodošla. Za primer
so na seji govorili o TLG
Rimske Toplice, ki se je pred
leti povsem odpovedala izvo-
zu, ker ji je priznavalo tuje
tržišče nizke cene, a je še
zdaj v hudih težavah. »So-
pota« v Radečah pa je ziad-
nji čas storila veliko za raz-
širitev izvoza, pa ob stagna-
ciji na domačem tržišču vsaj
prodaja svoje adelke.
Na koncu so sprejeli sklep,
da je treba o razmerah v
vsakem kolektivu temeljito
seznaniti zaposlene, da pa je
treba seznaniti kolektive tu-
di s stanjem v soseščini.
Realni družinski standard je
odvisen od več zaposlenih v
družini. Hudo je, da so v
največjih težavah ravno pod-
jetja, ki zaposlujejo ženske
in pa TLG v Rimskih Topli-
cah, ki je na tem območju
kozjanskega dela občine edi-
na zaposlitvena možnost. To-
da če bo vsak vedel, kako
težke so razmere, bodo mno-
gi storili kar največ tudi na
svojem delovnem mestu.
JURE KRAŠOVEC
SAMOPRISPEVEK
NA OTOKU
Predstavniki vseh treh
krajevnih skupnosti na
Otoku so se na današ-
njem sestanku pogovorili
o nujnosti izvedbe in uve.
Ijavitve krajevnega samo.
prispevka. Ugotovili so
namreč, da bi z rednimi
proračunskimi sredstvi ne
zmogli opraviti številnih
komunalnih del na svo-
jih območjih. Gre za as-
faltiranje nekaterih povr-
šin, za uredtev in v^rže-
vanje zelenic, za ureditev
otroških igrišč in podob-
no. če so lahko za takšna
in pjodobna dela zbrali po
več deset milijonov starih
dinarjev v šmartnem v
Rožni dolini, zatem v
Skofji vasi in sploh v
obrobnih predelih občine,
'potem ni vprašanja, da bi
te akcije ne zmogli uspeš,
no izpeljati tudi na Oto.
ku, so ugotovili.
M. Tr.
braslovCe
v
Pred dnevi so imeli v Bnas-
lovčah ponovni zbor občanov.
Dvorana je bila polna, zbor
pa je otvoril predsednik sve-
ta krajevne skupnosti Franc
Cilenšek, nato pa ga je vo-
dil predsednik režijskega od-
bora za gradnjo nove šole
v Braslovčah Niko Rožič.
Ena najvažnejših točk dnev-
nega reda je bila gradnja no-
ve osnovne šole v Braslov-
čah.
Načelnik oddelka za sploš-
ne zadeve pri skupščini^ ob-
čine Žalec Janez Meglič in
sekretar občinskega komite-
ja zveze komunistov Žalec
Franc Jelen sta občanom raz-
ložila, v kakšnih težavah je
današnje gospodarstvo in za-
to je bil dotok referendum-
skih sredstev iz delovnih
organizacij skoraj za tretji-
no manjši kot so pričako-
vali. To je bil eden od vzro-
kov, da se v Braslovčah še
ni moglo pričeti z gradnjo
nove osnovne šole. V več kot
triurni razpravi, ki je bila
na trenutke tudi preostra,
so občani sprejeli sklep, da
naj bi se peti sklep devet-
najste seje občinske skupšči-
ne na naslednji seji konkre-
tiziral. Občani bi radi vede-
li vsaj približni datum, kdaj
se bo šola začela graditi
kdaj bo končana ter dapr^d
loži j o finančno konstrukcij^
V nadaljevanju so sprej,
li okvirni program dela kjj
jevne skupnosti Braslovfij
Med najvažnejša dela pa s*,
di asfaltiranje in rekonstruj
cija nekaterih cest, dogra^
tev gasilskega doma, adaptj
cija doma Partizan in diül
go.
Ob koncu sta delegat oii'
činske skupščine Franc Krar
in predsednik sveta krajec
ne skupnosti Braslovče Fran
Cilenšek podalo ostavko, ve^
dar je bil zbor občanoi
mnenja, da naj o tem raj
pravi j a svet in konferenci
krajevne skupnosti ter dnj
ge družbenopolitične organi
zacije v tem kraju.
V. KRIŽNIK NA
NOVO DOLŽNOST
VELJKO KRIŽNIK, dipL
kmetijski inženir, generalni
direktor Kmetijskega kombi-
nata H.MEZAD Žalec, odhaja
na zelo pomembno in odgo-
vorno delovno mesto. Dane«
bo prevzel dolžnost direktor-
ja direkcije zveznih rezerv za
žfivila v Beogradu. Veljko
Križnik je bil kot generalni
direktor KK Hmezad v Žalcu
7 let, pred tem delovnim me-
stom pa je bil poslanec v
republiški skupščini, še prej
pa poslanec v zvezni skupšči-
ni. Poleg tega pa je opravljal
več drugih družbenopolitič-
n'ih dolžnosti. Na novem de-
lovnem mestu mu želimo
čimveč delovnih uspehov.
T. TAVČAR
POŽAR
V KONUSU:
ŠKODE ZA
1.000.000 DIN
v petek, nekaj po osmi
uri zjutraj, je v kromski
izdelovalnici v usnjarni
Konus nenadoma nastal
požar. Nastal je v trenut-
ku, ko MO delavci varili
transportni valj, čeprav
je stroj miroval in so bi.
li predhodno izvršeni po-
žarno-varnostni ukrepi, že
večkrat so delavci podob-
no kot v petek varili
transportni valj, zato so
še toliko bolj nerazumlji-
vi vzroki, ki so pripeljali
do požara v usnjarni. Pri
nesreči delavci niso dobi-
li večjih poškodb, škodo
v kromski izdelovalnici pa
cenijo na 1,000.000 dinar,
jev.
D. S.
celjski proračun

Delegati vseh treh zborov
celjske občinske skupščine
so na torkovi skupni, zatem
pa na ločenih sejah, med
drugim sprejeli odlok o le-
toš!ajem občinskem proraču-
nu. Tako so tudi sklenili
razpravo, ki je zlasti na zbo-
rih delovnih ljudi in občanov
sprožila veliko iif^ll* pobud
in predlogov. Tudi v njih se
je zrcalila skrb po varčeva-
nju, saj navsezadnje nad 78
milijonov dinarjev, kolikor
bo letos v občinski blagajni,
ni malo. Na vsak način pa
premalo za zadostitefv vseh
potreb. Le-te so bile večje
od sprejetega proračvma za
okoli 20 milijonov dinarjev.
Zato je bila selekcija več kot
nujna. To pa je hkrati po-
menilo tudi zimanjšanje de-
lovnih programov in ne na-
zadnje omejitev pri zaposlo-
vanju novih delavcev v ob-
činskih upravnih organih, od-
loka, ki napovedujeta ne sa-
mo organizacije, marveč tudi
vsebinske spremembo v delu
teh organov — vse v skladu
z ustavo in utrjevanjem de-
legatskih odnosov — so se
dlje časa zadržali pri komu-
nalnih delih v zadnjih letih
in letošnji akciji za olepša-
vo mesta. Sicer pa ne gre
pri tem samo za mesto, mar-
več za vse kraje in vasi v
celjski občini. Letošnja olep-
ševalna akcija je zastavljena
na širši osnovi, je pa tudi
dosti bolj konkretna. Zato ji
lahko napovedujemo več J
pehov kot jih je imela lai
ska.
Poročilo o komunalnih
lih v zadnjih petih letih p.
je pokazalo, da so v občit;
za modernizacijo in reka'
strukcijo cest četrtega red^j
za graditev mostov in drud
podobna dela odšteli nekaj
nad 73 milijonov dinarjev! '
Razveseljiva je bila ugota
vi tev, da je ustrezen odm»
doživel tudi predlog odloki
o zagotovitvah stalnih sreo
stev za delo občinske konfe
rencen SZDL v Celju. Raavfl
seljivo zato, ker so tudi de
legati vprašali, kako je i
delom občinske frontne orgs
nizacije, kako z njeno akti'»
nostjo v krajevnih skupnosti
in kako z njeno vlogo pa ts
di vlogo drugih subjektivn3
sil pri utrjevanju delegatske
ga sistema in samoupravlja
nja nasploh.	M2
srečno,
kurirčki!
Spet so na poti. Na težki
in zasneženi. S poročili, ki
jih nosijo v torbicah in s
trdno voljo, da premagajo
vse »zasede« in pridejo do ci-
lja.
Koroška smrr letošnje ku-
rirčkove pošte Je krenila na
pot v ponedeljek dopoldne.
Iz Solčave. Ta dan so šle
na pot tudi ostale štiri sme-
ri letošnje republiške kurirč-
kove pošte.
V	Solčavi je bilo v ponede-
ljek slovesno. Veliko otrok
iz vse doline, med njimi pa
precej borcev in predstavni-
kov družbenopolitičnega živ-
ljenja v občini.
Kurirčkom je najprej spre-
govoril koroški borec Rok
Klemenšek, pre«! odhodom na
pot pa jih je pozdravil tudi
predsednik občinskega odbo-
ra Zveze borcev v Mozirju,
Vlado Koš-jr.
Mladi nosilci kurirčkove
pošte so se najprej ustavili
v Lučah, v torek pa še v
Raduhi in na LJiil)nem. Vče-
raj so se povzpeli na Smre-
kovec, kjer so pošto predali
svojim koroškim vrstnikom.
V	Gornji savinjski dol'ini pa
se bo kurirčkova pošta za-
drževala še od 4. do vključ-
no 6. aprila. Tako jo bodo
4. aprila sprejeli od žalskih
pionirjev v gozdni šoli pri
Mozirju, 6. aprila pa predali
na Crn'ivcu mladim Kamni-
čanom.
MB
— 1. april 1976
NOVI TEDNIK — stran 5
qf^e — sisak

jjot smo že poročali, se je
cistično društvo v Celju od-
'^gilo za navezavo tesnejših
'tiKov s turističnimi orga-
^2acijami v potaratimskih
testih ozroma občinah. Zato
"g društvo pisalo pisma s p>o-
^^Dilom na sodelovanje v
l^prijo, Doboj in Sisak. Kot
so se temu vabilu od-
^li v Sisku. In tako je pred
uratkin^ delegacija celjskega
jyiističnega društva obiskala
predstavnike turističnega dru-
v Sisku.
{Ja vprašanje, kako je po-
sekalo to srečanje in kaj so
se dogovorili, je predsednik
jjarjan Ašič dejal:
»Moram reči, da so naši
pogovori lepo uspeli. Moram
pa povedati tudi to, da so
bolje organizirani in da imajo
v lastnem turističnem domu
boljše delovne pogoje in pro-
store kot jih imamo mi. Sicer
pa je treba reči, da se tam-
kajšnje turistično društvo
ukvarja z nekoliko drugimi
nalogami kot naše. Tu oprav-
ljajo namreč tudi vse tu-
ristične agencijske posle,
ukvarjajo se z inozemskim
tupizmom, manj pa z olep-
šavo mesta, s spodbujanjem
ljudi za društveno dejavnost
in podobno.
Ko pa smo se pogovarjali
o nadaljnjem sodelovanju,
smo našli precej stičnih točk.
Tako smo sklenili, da bomo
o rezultatih razgovora obve-
stili člane upravnih odborov
obeh društev. Prav tako bo-
do turistični delavci iz Siska
že v tem mesecu obiskali na-
še mesto itd. Dogovorili smo
se tudi za medsebojne izlete
šolske mladine in za pove-
zavo kulturno prosvetnih dru-
štev obeh mest. Seveda pa
je bilo še dovolj drugih po-
bud, ki pa jih bomo proučili
vsak zase še na sejah uprav-
nih odborov. Skratka, me-
nim, da smo prišli na pravo
pot in da bo sodelovanje
obeh organizacij rodilo dobre
in zaželene rezultate.«
M. B.
Turistični dom v Sisku. Spodaj lepo urejena in dobro obiskana ljudska restavracija, zgo-
raj društveni prostori.
desete
prireditve
Jutri, v petek, 2. in v
soboto, 3. aprila, bodo v
Celju odprli detsete go-
stinsko turistične priredi-
tve. Gre predvsem za raz-
stave, ki bodo v dvora-
nah Narodnega doma.
Največja pozornost bo
veljala razstavi kulinarič.
nih izdelkov in pogrinj-
kov, nič manjše pozorno-
sti pa ne bo zaslužila raz-
stava cvetličnih aranžma-
jev, pijače, prospektov,
cenikov in gostinske opre-
me.
Razstavo bodo odprli
jutri ob desetih dopoldne.
V tem času bo tudi po-
svetovanje gostinskih in
turističnih delavcev celj.
skega območja in še ne-
katere druge prireditve.
območje:
prospekt bo!
Ko se je zdelo, da bo
pobuda celjske turistične
zveze o izdaji območnega
prospekta propadla, saj
nekatere turistične oziro-
ma gostinske delovne or-
ganizacije niso kazale no-
benega razumevanja za to
skupno akcijo, se je zad-
nji hip zadeva vendarle
spremenila v toliko, da je
uredniški odbor že danes
oddal ves material v ti-
skamo. Problemov okoli
financiranja te nujno po-
trebne turistične publika-
cije ni več, saj so samo-
upravni organi v prizade-
tih delovnih organizacijah
spoznali, da brez ustrez.
ne propagande ni moč
pričakovati zaželenih pyo-
slovnih rezultatov. In ker
je izdaja skupnega ob-
močnega prospekta cenej-
ša in učinkovitejša, da ne
govorimo o kvaliteti, so
vendarle sprejeli zamisel
o skupni in zato enotni
poti.	M. TRAVEN
popust
na golteh
Sonce in sneg in pri-
jetna smuka pa dovolj
prostora v hotelu in še
zanimivi popusti, ki jih
daje kolektiv turističnega
centra na Golteh... vse
bo so značilnosti in mi-
kavnosti za svet pod Med-
vedjakom v tem času.
Snega je še dovolj.
Smučišča urejena. Vrh
tega delajo vse vlečnice
in žičnice. In popusti? Za
družino, ki se pride smu-
čat in ima več članov,
ima vsak tretji član brez-
plačno vozovnico za vse
žične naprave. Podoben
popust uživa v katerikoli
drugi skupini vsak peti
član. Torej, tudi zastonj
vožnjo z vlečnicami. Na.
vedaniim sindikalnim skupi-
nam nudiijo ustrezne popu-
ste pri vseh storitvah, tudi
pri penzionskih in ne sa.
mo pri vlečnicah. Vsi pen-
zionski gostje imajo brez-
plačno vožnjo na vseh
vlečnicah in žičnicah.
Pomembno za popol-
danske smučarje je še to,
da vozi gondolska žičnica
v času med dvanajsto in
šestnajsto uro vsake pol
ure, sicer pa so smučišča
odprta vse do 18. ure. Do
te ure obratujejo tudi vse
vlečnice.
Golte torej vabijo. Tudi
s cenami in popusti.
na pot
vmuenchen
Ne gre samo za Izlet-
nikovo akoijo. Vanjo so
vključene vse slovenske
turistične agencije. Vabilo
pa velja za München, kjer
bo 8. maja letos zaključ-
na prireditev ob tradici-
onalnem srečanju članov
slovenskih društev in na-
ših delavcev, ki so na za-
časnem delu v državah
zahodne Evrope.
Ta dan pričakujejo t
Miinchnu nekaj tisoč slo-
venskih zdomcev, članov
njihovih kulturno prosvet-
nih skupin in drugih. Za
vse te bo v soboto, 8.
maja nastop v hali olim-
pijske vasi. To bo tudi
priložnost za srečanje s
sorodniki, prijatelji in
znanci, ki začasno živijo
in delajo v državah za-
hodne Evrope.
Avtobusi, med njimi tu-
di Izletnikovi, bodo vozili
v München že v petek,
7. maja. Sicer pa bo ce-
lotni izlet trajal tri dni,
od 7. do 9. maja in bo
vključeval še druge zant
mivosti. Cena izleta z vse-
mi drugimi uslugami pa
je samo 1.300 dinarjev.
gornja
savinjska
dolina:
danes
v lučah
Na pobudo gomjesavinj-
ske turistične zveze se
bodo danes v Lučah se-
stali .ne samo člani uprav-
nega odbora te občin-
ske turistične organizaci-
je, marveč tudi delegati
vseh turističnih društev
ob gornjem toku Savinje
in ob Dreti.
Na dnevnem redu bo
razgovor o delu turistič.
nih društev v letošnjem
letu pa tudi o vprašanjih,
o katerih je pred kratkim
razpravljalo predsedstvo
občinske konference SZDL
v Mozirju. Pri tem gre
tako za močnejšo uvelja-
vitev občinske turisti^e
organizacije kot tudi za
članstvo občinske zveze
02!ir0ma osnovnih turistič-
nih organizacij v celjski
turistični zvezi.
M. TRAVEN
zabukovica: mladi o planinstvu
Zaradi boljše povezave
in želje, da bi se čim več
mladih vključilo v pla-
ninsko organizacijo, je
PD Zabukovica predlaga,
lo osnovni organizacitjd
Zveze socialistične mladi-
ne, da imenuje v vodstvo
mladinskega odseka pla-
ninsk^a društva pet svo-
jih članov. In tako je tu-
di prišlo do skupne seje
novega vodstva mladin.
skega odseka in članov
vodstva osnovne mladin-
ske organizacije. Na seji
so predstavniki ene in
druge organizacije predla-
gali svoj delovni program,
nazadnje pa so sprejeli
enotn^a. Predvsem so se
dogovorili za razne akcije
na področju ohranjanja
tradicij NOB. Tako so se
dogovorili za pohod in.
odkritje spominskega obe-
ležja Prvi Savinjski četi
pa tudi za pohod na Smo-
hor, kjer se bodo srečali
mladi iz laške in žalske
občine. Na jesen pa bodo
org-aniairali tradicionalni
pohod Griže—^Hom.
Vrh tega so se dogovo-
rili za pospeševanje izlet-
ništva, za različna preda,
vanja, nadalje za akcdje
na področju varstva nara.
ve, za vzgojo mladih pla-
nincev itd. O nekaterih
od teh akcij je razprav-
ljal tudi občinski odbor
Zveze borcev, ki bo nu-
dil mladim tudi v prihod-
nje, tako kot doslej, vso
pomoč.
FRANC JEŽOVNIK
celjsko gostinstvo
LEPI PRIDOBITVI
Celjsko gostinstvo je od
konca prejšnjega tedna bo-
gatejše za obnovljeno pivni-
co pri restavraciji Koper
(gostinsko podjetje Celje) ter
za prvo lovsko sobo ter ob-
novljeno restavracijo in kon-
ferenčno sobo v hotelu Ce-
leia (Izletnik).
Pivnica ni samo obnovlje-
na, marveč je pridobila tu-
di na svoji površini. V ti-
stem delu, kjer zdaj stojijo
mize, kjer servlrujo samo je-
dila. Vsega skupaj ima 90
sedežev. Sicer pa pomeni
njena obnova tudi poživitev
in osvežitev na jedilnem li-
stu. še večja specializacija.
To je pravilo. Poleg tradi-
cionalnih hot-dogov, solat in
podobnega, strežejo zdaj tu-
di s klobasami na žaru in
zlasti s pizzami. Pet vrst jih
je na voljo. In že prvi dan,
odkar je bila pivnica vnovič
odprta, so jih prodali nič
manj kot 230.
Pivnica je odprta samo ob
delavnikih od osme do dva-
indvajsete ure. Ob nedeljah
je zaprta. Za njeno obnovo
je kolektiv odštel okoli 1.2
milijona dinarjev. Sicer pa
je to v slabem letu že peta
pomembna pridobitev v okvi-
ru združenega celjskega go-
stinskega podjetja. Najprej
obnovljeni Mignon, zatem
novi Ribič, pa novi bistro
Pod obokom, obnovljena
Zvezda in na koncu še piv-
nica, ki pa seveda ne bo
ostala na zadnjem mestu v
letošnjem letu.
Po zaslugi kolektiva hotela
Celeia je dobilo mesto ob
Savinji svojo prvo lovsko
sobo. Iz prejšnje ribje. V
novi lovski pa je ostal le
bazenček s krapi. Za spo-
min. Nad njim pa se boho-
ti nagačena glava in ustroje-
na koža lepega muflona, ki
ga je ustrelil član kolektiva
Celeia, Stane Jurko. Kar
28-krat je moral na prežo,
da je padel v lovišču lovske
družine Laško-Rečica odločil-
ni strel. Lepa trofeja. Poleg
nje pa v novi sobi še dru-
ge. Primerno okolje. Tudi tu
bodo postregli z lovskimi
specialitetami. Predvsem jih
bodo pripravljali ob petkih,
sicer pa imeli na voljo vsak
dan.
Za ureditev lovske sobe,
konferenčne dvorane in re-
stavracije so v Celei odšte-
li okoli 200.000 dinarjev.
MB
V novi lovski sobi hotela Celeia: direktor TOZD Zdravko
Turnšek govori o pomenu nove pridobitve... ,
6. stran — NOVI TEDNIK
1. april 1976 — St. I3
Društvo invalidov laške občine je v preteklem tednu pripra-
vilo prisrčno slovesnost v počastitev mednarodnega dneva
invalidov. Na proslavi so sodelovali pevski zbor Tim Laško
ter otroci iz osnovne šole Vrh nad Laškim ter osnovne šole
Primoža Trubarja. Podelili so tudi odlikovanja ter priznanja
najbolj zaslužnim članom. Prejeli so jih: VERA CEGLEC,
zlato medaljo, ki jo je osvojila na republiškem tekmovanju
invalidov v plavanju, IVAN ŠTUCIN, VIKTOR STVARNIK
in LOVRO HAČUN. Priznanje za »nesebično pomoč in pod-
poro pri uresničevanju pravice invalidnih oseb do usposab-
ljanja, dela in zaposlitve ter varstva«, pa je prejelo tudi
uredništvo NOVEGA TEDNIKA. Na sliki: Predstavnica
uredništva sprejema pohvalo, ki jo je podelil predsednik
društva invalidov Laško FRANC ŽGAJNER.
celje

Pred dnevi so člani koordi-
nacijskega odbora za ures-
ničevanje ustave pri SZDL
Celje razpravljali o poročilu
komisije za pregled splošnih
aktov. Komisija je v letu
1975 pregledala 48 samouprav-
nih splošnih aktov in ugo-
tavljala ustavnost in zakoni-
tost določb, prav tako pa
tudi njihovo primernost s
stališča interesov delavcev.
Pri pregledovanju in ocenje-
vanju samoupravnih splošnih
aktov je komisija ugotavlja-
la predvsem naslednje bist-
vene pomanjkljivosti:
— slabo opredeljeni ali ne-
dodelani zlasti ekonomski od-
nosi;
—	opredeljenost delegat-
skih odnosov in
—	pomanjkljivosti na po-
dročju urejanja medsebojnih
razmerij v združenem delu.
Iz poročila komisije pa se
ugotavlja, da je neupošteva-
nja predpisov v odločanju
odnosov v združenem delu
vedno manj. Prav tako je
komisija v preteklosti nudi-
la neposredno strokovno po-
moč organizacijam združene-
ga dela.
V razpravi je koordinacij-
ski odbor za uresničevanje
ustave opozoril, da je po-
trebno delo komisije še okre-
piti, zagotoviti javnost dela
in organizirati več razgovo-
rov in posvetov o ureditvi
notranje samoupravne zako-
nodaje.
Iz poročila in razprave iz-
haja, da takšno komisijo
nedvomno potrebujemo, zla-
sti še, ko se položaj delov-
nega človeka utrjuje v konč-
ni fazi preko pravnega ure-
janja njegovih pravic, obvez-
nosti in odgovornosti v sa-
moupravnih splošnih aktih.
VIKI KRAJNC
integracija
osnovnih
šol
v skladu s pripK^rof iij
občinske konference
pa tudi izvršnega sveta
celjske občinske situpšči.
ne so priprave na integra.
cijo osnovnih šol v zaklju-
čni fazi oziroma je ta
združitev danes že stekla
v svoji prvi etapi. Tako
že od danes naprej zdni.
žujejo osnovne šole v celj-
ski občini nekatere skup.
ne služibe, da bi tako po-
cenili svoje delo. Ostale
ukrepe, ki zadevajo zla.
std vzgojno in izobraže-
valno delo pa bodo uve-
Ijavili postopoma
Tako lahko integracijo
osnovnih šol v olbčini šte-
jemo ko tprvi korajc na
poti močnejšega pov^o.
vanja	M. T.
obisk
z bavarske
Ob koncu prejšnjega
tedna je Celje obiskala
delegacija bavarskega me-
sta Landshut, toi jo je vo-
dil župan dr. Josef Dei.
mer. To je bil povračilni
obisk Celju, ki sta ga de.
legaciji obeh mest izkori-
stili za nadaljevanje raz-
govorov o možnostih med-
sebojnega sodelovanja.
amaterizem

V	Celju delujeta dve po-
dročni združenji: Združenje
gledaliških skupin in Združe-
nje odraslih pevskih zboiov.
Obe zxiruženji sta ugotovili,
da je pri njihovem delu naj-
večji problem pomanjkanje
strokovnih kadrov. V ta na-
men bosta opravili vrsto sitro-
kOTOih seminarjev, posveto-
vanj, instruktaž in kritičnih
pogovorov.
V	preteklem mesecu je bil
v Celju 5-dnevni seminar za
režiserje začetnike. Prijavilo
se jih je preko 40, vendar
je bil osip precejšen, tako
da je semirisr zaključilo ne-
kaj več koi 25 mladih bo-
dočih režiserjev in drugih
strokovnih društvenih delav
cev. Z obiskovanjem prve
stopnje strokovnega izpopol-
njevanja ne moremo govori-
ti, da smo kadrovski prob-
lem rešili, lahko pa rečemo,
da smo načeli vzrok za sla-
bo delovanje nekaterih sku-
pin. Ob tem moramo zapi-
sati za to, da vse skupine
tudi ne posvečajo svojim
strokovnim ljudem dovolj po-
zornosti. Tudi v celjski ob-
čini je nekaj takih! Absol-
venti tega seminarja so do-
bili osnovne pojme o režiji
— praktični in teoretični;
predvsem pa so se naučili
kako se vrednotijo gledališki
dosežki v okviru Združenja
gledaliških skupin, obljubili
so predvsem samokritičnost
kot osnovo za dobro delo.
Obetamo si lahko tudi dob-
ro repertoarno politiko s ka-
tero bi se marsikatera sku-
pina izvlekla »iz zaostalosti«.
Z organizacijo tega seminar-
ja je celjsko področno zdru-
ženje gledaliških skupin ve-
liko pridoDiio; ga letošnjo se-
zono še predvidevajo igral-
ski in maskerski seminar. Za
oba je veliko zanimanje.
Tudi področno združenje
pevskih zborov je ponovno
zaživelo " prevzemom pred-
sedniškega mesta prof. Ego-
na Kuneja. 2e sedaj se po-
zna izkušena strokovna roka
ob dotrem organizacijskem
in tehničnem delu strokovne
službe. Cez slabih štirinajst
dni se bodo zbrali zborovod-
je s celjskega področja na
celodne\Tiem seminarju v
Glasbeni šoli. Pod vodstvom
izkušenih slovenskih vokalnc-
glasbenih pedagogov bodo
sledili delu z zborom (Mo-
ški pevski zbor DPD »Svo-
boda« Celje), repertoarnim
nasvetom in drugim prepo-
trebnim prijemom za dobro
delo v domačem zboru. Stro-
ko\Tii sodelavci Združenja bo-
do nudili zborom tudi orga-
niziacijsko in strokovno po-
moč zborov v njihovem kra-
ju — na vajah in kritičnih
pogovorih po koncertih.
Obe združenji želita s ta-
kim delom razgibati dejav-
nost skupin, jUi naučiti vred-
notiti lastne in tuje dosežke,
dvigniti kakovost nastopov,
izbor del in tem poveča-
ti vrednost njihovega kultur-
nega prispevka. To pa bodo
dosegli z enotnimi gledanji
z roko v roki vseh Občin-
skih svetov ZKPO — to pa
v celjski regij' ni vedno vzgle-
den primer.
ŠTEFAN Ž\^IŽEJ
1-april 1976
NOVI TEDNIK
stran 7
celje: iz prakse za prakso
Včeraj, t. j. SI. 3. je bila ustanovna skupščina kluba
„oupravljalcev v Celju. Skupščine se je udeležilo
^eko "-iOO delegatov združenega dela, SIS, KS, druž-
^nopolitičnih organizacij idr. Samoupravni sporazum
icluba samoupravljalcev, katerega je pripravil inicia-
tivni odbor in je bil 2 meseca v javni razpravi, j«
podpisalo 210 organizacij združenega dela, krajevne
^pnosti, SIS in drugi, kar predstavlja 69 odstotkov
podpisnikov.
Na skupščini je v uvodu spregovoril o pomenu
)[luba samoupravljalcev in nalogah na področju uve-
ljavljanja ustave predsednik občinskega sindikalnega
sveta Venčeslav Zalezina, v imenu iniciativnega od-
igra o delu in dosedanjih pripravah pa Tone ErjavC.
Delegati so po razpravi sprejeli finančni plan, pro-
gram izobraževanja in akcijski program kluba za le-
to 1976. Za vodstvo kluba samoupravljalcev pa so iz-
volili predsednika Frida Gradišnika iz železarne Store,
podpredsednika Emila Jančarja iz Metke ter za sekre-
tarja izvršnega odbora kluba Jureta Vovka iz Žične.
VIKI KRAJNC
dobrna: mladina
o združenem delu
v soboto, 2r7. marca, je bila na Dobrni okrogla
miza na temo »Organiziranost mladih v združenem
delu«.
Posvetovanje za okroglo mizo je pripravila komi-
sija za delo z mladino pri občinskem komiteju ZKS
Celje v sodelovanju z občinsko konferenco ZSMS.
Posvetovanja so se udeležili predstavniki ZSMS iz
TOZD in družbenopolitičnih organizacij občine Celje.
V razpravi so predvsem opozorili na vzroke slabega
delovanja ZSMS v združenem delu, o vključevanju
mladih v stabilizacijskih prizadevanjih in samouprav-
ljanju, delegatskih odnosih, vlogi DPÜ in nadaljnjih
nalogah mladine v zdiuženem delu.
VIKI KRAJNC
celje: seminar za študente
Občinska konferenca SZDL Celje skupaj s klubom
celjskih študentov organizira v soboto, 3. aprila, ce-
lodnevni seminar za vse celjske študente, ki študi-
rajo na višjih šolah v Celju. Na seminarju bo tekla
beseda o razvoju Celja kot visokošolskega centra ter
o družbenem dogovoru o štipendiranju. Prav tako bo-
do poslušali predavanje o SZDL kot frontni organi-
zaciji vseh družbenopolitičnih dejavnikov.
štore: v szdl 22 novih
članov
Pred dnevi je krajevna organizacija SZDL v Što-
rah sprejela v svoje vrste 22 novih mladih članov.
Slavnosti so se udeležili predstavniki vseh krajevnih
družbeno-političnih organizacij. Mladim pa je spre-
govorila predsednica krajevne konference SZDL, So-
nja Ocvirk, ki je poudarila ne samo frontno vlogo
Socialistične zveze, marveč tudi njeno organiziranost
na območju krajevne skupnosti. Socialistična zveza v
štorah dela na šestih stalnih območjih. Ko je opo-
zorila na potrebo po organiziranju koordinacijskega
odbora v krajevni skupnosti, je še dejala, da so bili
na tem območju v zadnjem času ustanovljeni trije
novi mladinski aktivi. Nazadnje je novosprejete člane
pozvala k delu v organizacijah in društvih ter jim
izročila tudi članske izkaznice SZDL.
NAMIK BEDŽETI
konjice: občani za park
Krajevna skupnost Slovenske Konjice se že dolgo
ubada s problemom, kako urediti in olepšati mestni
park. Pa kljub dobri volji in načrtom še vedno ni
Uspela zbrati toliko denarja, da bi lahko uredila na-
sade, zasula blatno lužo, ki je bila nekoč ribnik in
Uredila p>oti v parku. Letos pa vse kaže, da bodo Ko-
njice končno le dobile urejen in predvsem zelen park.
Konjiška krajevna skupnost bo namreč dobila iz ob-
činskega proračuna okrog šest milijonov starih dinar-
jev več kot ostale krajevne skupnosti v občini, da bo
lahko z njimi olepšala park, ki naj bi bil odslej v
Ponos slehernemu občanu Slovenskih Konjic. Poleg
tega pa naj bi občani Slovenskih Konjic tudi sami
Prispevali nekaj denarja za ureditev parka in sami
Pomagali pri vseh potrebnih delih. O tem predlogu so
razpravljali že člani sveta konjiške krajevne skupno-
sti in sklenili, da bodo pričeli z deli za ureditev par-
l^a že v soboto. Tako bodo torej organizirali v soboto
delovno akcijo v konjiškem parku, občane pa pro-
sijo, da se akcije udeležijo v čimvečjem številu. Pri-
dela se bo ob 8. uri zjutraj, predvidoma pa bo tra-
jala do 16. ure popoldan. V sobotni akciji bodo občani
Zasuli blatno mlakužo sredi parka in uredili zelenice
igriščih.
M. TRAVEN
žalec
ZBOR GASILCEV
V dvorani KK Hmezad Ža-
lec je bil minulo soboto obč-
ni zbor Občinske gasilke zve-
ze 2alec. Zbora so se poleg
93 delegatov udeležili še pred-
sednik izvršnega sveta skup-
ščine občine Žalec Jože Jan,
sekretar SZDL Žalec Ivo Ro-
bič, predstavnik Republiške
gasilske zveze Vili Spat ter
drugi. Uvodno poročilo je po-
dal predsednik Občinske ga-
silske zveze Franc Jelen, o
delu operative pa je podal
E>oročila poveljnik Občinske
gasilske zveze Anton Farčnik.
Nato je bilo še poročilo o
delu z mladino, ki ga je po-
dal Drago Gajšek. Iz pročil
je bilo razvidno, da je bilo
delo Občinske gasilske zveze
v minulem obdobju uspešno.
Ena največjih prireditev je
bilo nedvomno republiško
tekmovanje pionirjev in mla-
dincev. Poleg tega tekmova-
nja (sodelovalo je več kot
1500 gasilcev iz Slovenije) so
izvedli še občinska tekmova-
nja pionirjev, mladincev in
članov. Kot vsa leta nazaj
so ob prazniku občine Žalec,
ki je bilo letos v Andražu
posvečali vso pozornost. Ker
je di-uštvo AiKiraž še mlado
so mu posvečali več pozor-
nosti. Udeležili so se tudi
republiškega izleta gasilk v
Ormož. Iz Žalca je bil na
tem izletu poseben ešalon.
Za udeležbo je bilo potreb-
no več skupnih vaj.
Občinska gasilska zveza Ža-
lec ima vključenih v svojih
vrstah 1572 aktivnih članov,
od tega pionirjev in mladin-
cev 588 ter 133 žena, ter sledeč
kadrovski sesestav: 4 višje
častnike, 15 častnikov, 17 čast-
nikov I. stopnje, 93 podčast-
nikov in 71 podčastnikov I.
stopnje.
V razpravi je sodelovalo več
diskutanotov, še posebno ob
vprašanju finančnega plana
za letošnje leto. Zbor je spre-
jel tudi program dela za le-
tošnje leto. Med najvažnejše
naloge sodi: Izvedbo podčast-
niškega tečaja, udeležba na
republiškem in občinskem
tekmovanju članic, članov,
mladincev in pionirjev, orga-
nizacija in sodelovanje na ga-
silski paradi v Novi gorici.
Občni zbor je sprejel tudi
Sklep, da naj bi bil »Dan
gasilcev« letos od 19. ali 26.
septembra na Vranskem, ko
bo to društvo proslavljalo
90 letnico obstoja.
V nadaljevanju so izvolili
nove organe Občinske gasil-
ske zveze. Za predsednika je
bil ponovno izvoljen Franc
Jelen, za podpi-edsedniika Ru-
di Herman, za poveljnika
Anton Fračnik, za pomočnika
Anton Gros, fereferenta za
mladino Rihart Kopušar, in
referenta za žene 2Ilatka
Masnec.
Ob koncu zbora je pred-
stavnik Republiške gasilske
zveze Slovenije Vili Spat izro-
čil spričevala 12 novim čast-
nikom iz občine Žalec. Poleg
tega so bili trije častniki na-
predovani v častnika I. stop-
nje. Občinska gasilska zveza
pa je podelila še štiri prizna-
nja najbolj uspešnim dru-
štvom, ki so jih prejela ga-
silska društva: Kaplja vas,
Groblje, šešče in Vrbje Ker
pa je CXiZ Žalec lani praz-
novala 20. letnico obstoja so
podelili še 40 priznanj naj-
bolj zaslužnim članom.
Tekst in foto: TONE TAVČAR
szdl celje:
pobude
mladih
Problemska konferenca
o družl)eni samozaščiti v
celjski občini bo lahko
na podlagi popolnega pre-
gleda aktivnosti dejavni-
kov določila nadaljnjo
smer dejavnosti, je bilo
ugotovljeno na zadnji seji
predsedstva občinske kon-
ference socialistične zveze.
Petnajsttisoč občanov, ki
so se v zadnjih dveh le-
tih udeležili 115 preda-
vanj o družbeni samoza-
ščiti priča, da delovni
ljudje in občani spreje.
ma,io družbeno samoza-
ščito kot sestavni del živ-
ljenja ifl človekove aktiv-
nosti v samoupravni so-
cialistični družbi. Pro-
blemska konferenca bo
zato spodbudila prizade.
vanja za krepitev in po-
glabljanje varnostne kul-
ture sploh. Predsedstvo je
sprejelo informacijo o ne-
katerih vprašanjih druž-
bene samozaščite, ki bo
še dopolnjena s predlo^^
in mnenji s te seje pred-
sedstva. Na seji so člani
predsedstva soglasno pod.
prli pobudo obč. konfe-
rence zveze socialistične
mladine Celje, da v letoš-
njem letu organizira več
mladinskih delovnih akcij.
V razpravi so predlagali
mladini, da organizira de-
lovne akci.je tudi v od-
daljnejših krajih celjske
občine in tako pomaga
krajanom, da bi dobili vo-
dovod. uredili cestišča in
drugače izboljšali ko-
munalne pogoje svojega
kraja.
Ob koncu seje so ob-
ravnavali tudi predlog
manjših sprememb v delu
in sestavi celjskega izvj^-
nega sveta in ga odobrili.
O predlogu bo dokončno
sklepala občinska skup-
ščina.
B. V.
szdl žalec:
izobraževanje
vodstva
Občinska konferenca ZSDL
Žalec je pripravila minuli t«-
den dvodnevni seminar za
predsednike in sekretarje
krajevnih konferenc ZSDL.
Namen seminarja je bil, da
se kot politični funkcionarji
seznanijo z vsebino družbe-
noix)litičnih in organizacij-
sko t-ehniičndih nalog, ki jih
ima socialistična zveza delov-
nih ljudi kot fronta v skladu
z ustavo in statutom SZDL
Slovenije. Na seminarju so
obravnavali sledeče teme:
krajevna skupnost kot temelj-
na samouprava celica naše
družbe, nastanek in vloga
SZDL, oblike in metode de-
lovanja SZDL, temelji dele-
gatskega sistema in skupščin-,
ski sistem, vloga samouprav-
nih interesnih skupnosti, pla-
nirarije v krajevni skupnosti
in uresničevanje stališč druž-
benoekonomske politike v le-
tu 1976, ljudska obramba, or-
ganizacijsko tehnična vpraša-
nja delovanja krajevnih kon-
ferenc in njenih organov,
družbena samozaščita in poli-
tika socialističnih subjektiv-
nih sil do cerkve in religije.
Predavanja so izvedli druž-
benoF>olitični delavci iz žalske
občine ter sekretar Republi-
ške konference SZDL Slove-
nije Milan Kučan.
T. TAVČAR
8. stran — NOVI TEDNIK
1. april 1976 — St. I3
šentjur in knjižnica
KNJIGE TUDI V VASI
Centralna občinska knjižni-
ca v Šentjurju v kateri se
poslužuje knjižničnih uslug
710 odraslih in 3330 mladih
bravcev je imela v lanskem
poslovnem letu nad 6.000
knjig, ki so večinoma novej-
šega izvora. Dohod v knjiž-
nico je prikupen in estetsko
urejen, temu, da je hiša v
kateri je knjižnica prilično
stara. V dveh prostornih so-
bah so moderne knjižne po-
lice h katerim imajo izpo-
sojevalci prost pristop. Prav-
kar urejujejo še tretji pro-
stor v katerem bo čitalnica
in bo predvidoma nared do
jeseni. V čitalnici bodo tudi
vitrine, ki bodo lahko služile
kot razstavni prostor. Pole?
bogatega izbora domačega in
tujega leposlovja in mladin-
skih del ima knjižnica lepo
število knjig marksistične li-
terature, ki jo je ob lanski
50 letnici pisane partijske be-
sede posebej uredila in do-
polnila. Knjiižnica posluje te-
densko 2 krat po 6 ur in jo
vodi honorarna delovna moč
Toliko o središčni knjižni-
ci, ki res dobro deluje in
ki bi morala biti vnaprej
mentor in organizator knjiž-
ničarstva v občini. Ta panoga
kulture se v občini še ni
dovolj razrasla in lahko bi
trdih, da smo se je lotili s
prešibko prizadevnostjo in
odločnostjo. Menimo, da bi
bilo zelo potrebno in korist-
no, če bi kulturna skupnost
za potrebe zunanjih knjižnic
imela profesionalnega knjiž-
ničarja. Ta naj bi v zunanjih
krajevnih skupnostih, kjer
knjižnic še ni donosno živo-
tarijo, sprovedel to dejavnost
v življenje. Na mnogih kra-
jevnih skupnostih delujejo
prosvetna društva, šole in
krajevni uradi. Prav bi bilo
če, bi se pri organiziranju
knjižnic povezali s temi čini-
telji. Začetek bi naj bil skro-
men, morda s fondom 100 no-
vih, pametno izbranih knjig,
ki bi jih izposojali 1 krat
na teden, če bi v akcijo vklju-
čili vse družbenopolitične
faktorje kraja uspeh ne bi
izostal, če bomo na začetku
v kraju pridobili le 5 bralcev,
bomo v desetih krajevnih
skupnostih imeli kar 50 od-
jemalcev in prijateljev knjig.
Knjižničarstvo je panoga, ka-
tere se je treba lotevati na-
črtno in solidno ne pa kam-
panjsko. Dobra knjiga, ki je
danes draga lahko v veliki
meri pride do bralca le pre-
ko knjižnice, ker je nakup
knjige za marsikoga predrag.
Pametno in kulturno posre-
dovanje dobre knjige je zelo
usp>ešen in cenen način iz-
obraževanja in prosvetljeva-
nja.	E. REČNIK
pokrajinski muzej predstavlja
Listi iz celjske zbirke starih grafik so neizčrpen vir kulturnozgodovinskih do-
gajanj v preteklih dobah in nam s svojimi številnimi značilnostmi, pa tudi s svojim
vsebinskim razkošjem prinašajo možnosti za estetsko dopolnjevanje določenih inte-
rieurjev, ki so namenjeni skupnim družbenim nam.enom.
Iz malih, črno-belih., v zbirko shranjenih listov, so že večkrat nastale velike po-
dobe, ki bogatijo naše razpoloženje — morda v hotelu Evropa, v Celeji in marsikje
drugje, predvsem pa v celjski poročni dvorani...
Predstavljamo grafični list (bakrorez in jedkanica): Ljubimca in radovedno
dekle, iz okoli leta 1780, za enkrat še neznanega francoskega avtorja, ki je prav zdaj
razstavljen na razstavi starih grafik v celjskem Likovnem salonu. Fotopovečava tega
intimnega lista bogati svečano razpoloženje v celjski poročni dvorani.
Vse ljubitelje celjske zbirke starih grafik in specialne stare grafične zvrsti li-
kovne umetnosti vljudno vabimo na strokovno vodstvo po razstavi v Likovnem
salonu, ki ga bc imela muzejska svetovalka Milena Moškon, dne 6. APRILA OB IS.
URI — to je tik pred zaključkom prireditve.
MILENA MOŠKON
vii. abonmajski koncert
OZIM IN NOVSAK
Redkokdaj imamo priliko
slišati violinski duo, ki bi ga
sestavljala dva tako odlična
violinska virtuoza kot sta
IGOR OZIM in PRIM02
NOVŠAK, ki bosta izvedla
VII. abonmajski koncert v
Celju v sredo 7. aprila.
IGOR OZIM je začel igrati
violino že s petimi leti. Svoje
študije je po diplomi Aka-
demije za glasbo v Ljubljani
nadaljeval pri prof. Rostalu
v Londonu. Prejel je prvi na-
gradi na mednarodnih tek-
movanjih za medaljo Carla
Flescha 1951 in nemške tele-
vizije v Miinohnu 1963. Sedaj
je profesor na konservatoriju
v Koelnu. Koncertiral je že
po vsej Evropi in tudi v Av-
straliji, ZDA, Japonski, Juž-
ni Ameriki itd. ter povsod
doživel izreden uspeh in ne-
deljeno odobravanje kritikov.
PRIMOŽ NOVSAK je pri-
čel igrati violino prav tako
s petimi leti kot njegov uči-
telj Igor Ozim, s katerim se
bo predstavil na skupnem
koncertu. Sedaj poučuje na
konservatoriju v Bielu. Po
svojem prvem nastopu v
Ljubljani 1956 je koncertiral
že po večjem delu Evrope
in v Severni Afriki. V krat-
kem času si je pridobil vrsto
pohvalnih kritik evropskih
glasbenih poročevalcev. Njim
program obsega dela Hayd-
na, Kreka in Prokofjeva.
120-letnica rojstva
antona aškerca
POZABLJEN
JUBILEJ
Ne bi rad, da bi mi kdo očital lokalistično zaslep-
ljenost in razbijaštvo že zastavljene kulturniške akcije
leta 1976. Nedvomno je proslavitev 100 letnice rojstva
pisatelja, dramatika in revolucionarja Ivana Cankarja
osrednji dogodek, okoli katerega naj bi se nanizovalo
kulturno snovanje in dogajanje v letošnjem letu. No,
kljub temu pa je treba prisluhniti klicu iz Rimskih
Toplic, ki opozarjajo na 120 letnico rojstva pesnika
balad in romanc, prav tako revolucionarnega Slovenca v
svojem času, Antona Aškerca. Zamujeni klic iz Rimskih
Toplic (pesnik je bil namreč rojen januarja) opomi.
nja, da bi tudi Aškercu ob okroglem jubileju mogli
dati nekaj odmevnosti. To si pesnik zasluži ne savio
zaradi svojega prispevka slovenski literarni zakladnici
in da je bil do nastopa moderne vodilni slovenski
poet. Za našo osrednjo slovensko regijo, za zahodno
štajersko je Anton Aškerc še zlasti dragoceno ime,
kajti z ljubljenci muze pesništva v tem delu Slovenije
nismo ravno »bogato založeni«.
Ko razpredam misli okoli pozabljenega jubileja, se
mi vsiljuje občutek, da Slovenci bolehamo tudi v kuU
turi na »sezonstvu«. Jubileje in kulturne manifesta-
cije obsijejo dovolj svetli žarometi navadno le tedaj,
kadar v voz vpreže tudi politika, ko politična akcija
razvname določeno »kulturno žejo«, namesto da bt,
tako bi od naroda, ki tako zelo prisega na svojo kul-
turo pričakovali, bil proces ravno obrnjen.
Kako smo Slovenci kulturno vzgojeni, tej vzgoji
gredo večidel vsi očitki, so dokazali televizijski anketi-
ranci, ki med petimi najbolj popularnimi dramami
niso odkrili Cankarja.
No, smisel tega pisanja je ravno to. Ali je potrebno,
da smo z zamudo opozorjeni na jubilej, ki bi ga ne
smeli obiti, da tuis je sploh treba opozarjati, še več.
Nič laskavo ni slišati, da moramo z jubileji svežiti
spomin na naše duhovne velikane, da moramo ob takih
priložnostih vleči iz pozabe njihove dragocene izpovedi,
ki bi nam, če bi imeli dovolj kulturne vzgoje, morale
pomagati živeti človeka dostojnejše življenje in pleme,
nititi družbene odnose v sožitju politične ideje in kul.
turne ravni.
JURE KRAŠOVEC
šmarje pri jelšah
ZA NOV KULTURNI DOM
Pred nedavnim so se setali
v Šmarju pri Jelšah predstav-
niki občinske skupščine, kul-
turne skupnosti Šmarja in
republiške kulturne skupno-
sti, da bi sprejeli konkretne
sklepe v zvezi z gradnjo no-
vega kulturnega doma v
Šmarju pri Jelšah.
Znano je namreč, da šmar-
ska metropola nima svojega
kulturnega doma, čeprav so
potrebe že zdavnaj pokazale,
kako leiK) bi bilo, če bi imeli
prostor, kjer bi se lahko od-
vijale kulturne prireditve, bi-
le seje občinske skupščine
in sploh bi prostor služil raz-
ličnim namenom. Nekateri
drugi kraji v občini so ta
problem že rešili v celoti, po-
nekod pa samo delno. Lepe
dvorane imajo v Kozjem, v
Bistrici ob Sotli, Rogaška
Slatina ima v Zdravilišču
mnogo možnosti za kulturne
prireditve.
Na omenjenem sestanku so
se dogovorili, da bodo v
Šmarju pričeli graditi kultur-
ni dom v začetku meseca ma-
ja, ker morajo do takrat re-
šiti še nekaj malenkosti okoli
načrta, ki pa ni tako pre-
prost. Kulturni dom bo nam-
reč velika stavba, največ pro-
stora pa bo v njej zavzela
prireditvena dvorana, delana
po vzoru velenjske in celj-
ske. Ob njej bodo še drugi
prostori, med njimi velja
omeniti občinsko knjižnico,
ki ima že sedaj preko 50.000
knjig in mora v dosedanjih
prostorih delati v dveh izme-
nah zaradi pomanjkanja pro-
stora. Ob knjižnici, kjer bodo
ob sposojanju knjig bralci
lahko pili tudi kavo, bo ki-
nodvorana. Poseben prostor
bodo v novem kulturnem do-
mu p>osvetili stalni razstavi
najzaslužnejšim možem na
šmarskem, med njimi Joane-
su Paulu Jeschenaku, župni-
ku iz Olimja, ki je že 1812 le-
ta napisal knjigo za sodob-
no kmetovanje.
V kulturnem domu bodo
našle mesto tudi domače
dramske skupine iz Vinskega
vrha, Zibike, Pristave, Pod-
četrtka, stalno amatersko
gledališče iz Rogaške Slatine
in folklorna skupina iz Pod-
srede.
Ob skupnem dogovarjanju
za financiranje novega kultur-
nega doma je sicer prišlo do
nekaj zapletov, toda razum-
na beseda predstavnikov dele-
gatskih sredin in podobnih
struktur, je naredila svoje.
Tako so se zmenili, da bo da-
la republika polovico sredstev
iz proračuna, pol pa iz soli-
darnosti, ostalo pa bodo so-
financirale občina in občin-
ska kulturna skupnost, ki
itak že dobiva tudi nekaj de-
rmrja od republiške kultur-
ne skupnosti v imenu solidar-
nosti (ta podatek ni prever-
jen).
Neuradno pa smo zvedeli,
da bo nekaj sredstev prispe-
vala tudi celjiska regional-
na kulturna skupnost, saj
bodo v novi kulturni dom
v Šmarju hodili tudi Celjani.
Omenjena seja je pokazala,
kako se da lepo urejati prob-
leme, ki so dolga leta bili
tm v peti družbenemu živ-
ljenju in razvoju. Toda spoz-
nanje, da je kultura integral-
ni del našega življenja in
la, da takorekoč predsts
tisto duševno hrano, brez
tere skoraj ne moremo ži
to spoznanje je vedlo p
sta-vnike na seji, da so ;
sovali prepotrebna sred
za gradnjo novega kultv
ga doma v Šmarju pri Je
in da le s skupnimi m
lahko rešujejo tako za)
ne in dolgoročne probl
M. TRA"
celje: gradnja galerije
(üelje bo končno dobilo galerijo likovnih umetnosti,
črti so že narejeni, v glavah pa so bili že desetletja ]
Zdaj so se pokazali vsi realni pogoji za uresničitev te
p>otrebne gradnje. Likovni salon se je moral s L apr
namreč izseliti iz prostorov občinske zgradbe in pogo
izselitev je bil med drugimi tudi ta, da se morajo Li
nemu salonu omogočiti boljši prostori od že obstoji
Sredstva za galerijo bo med drugim prispevala tudi ol
ska skupščina od dela sredstev, ki jih ima na volj(
gradnjo svoje nove upravne zgradbe. Ta vsota je tolil
da se del, ki ga bo odstopila, sploh ne bo F>oznal pri s
nem znesku za gradnjo nove občinske stavbe. Neka
prispevala tudi republiška kulturna skupnost, ki s tei
prekinja tradicije dobrih odnosov s posameznimi o
skimi, pa tudi regionalnimi kulturnimi skupnostmi,
delež še ni znan, ker še niso izračunali letošnje st<
inflacije in njen vpliv na razvoj kulturnih dobrin.
Galerija naj bi bila nared že do jeseni, saj bo
Ijonskega tipa in bo ena najmodernejših stavb v rr
Njeno lokacijo predvidevajo v zapuščenih prostorih
danje stare Cinkarne, s tem pa bodo tudi močno hui
zirali okolje te tovarne.
M
Hit 9 — 1. april 1976
NOVI TEDNIK — stran 1 S
zreška kultura
ENOTNO!
življenje v Zrečah je sdcer
takšno kot v vseh delavskih
centrih. Hkrati pa laliko ugo-
tavljamo, da potrebujejo ve-
liko več kot samo življenjsko
potrebni dinar. Potrebujejo
izobraženega in kulturno raz-
gledanega delavca. Ta potre-
ba je plod večletnega priza-
devanja vseh lokalnih dejav-
nikov, pa tudi vodilnih posa-
meznikov. Ce kje, potem se
prav tu vedno najde nekaj
denarja za tisto delo, ki je
sdcer dolgoročna naložba —
za kulturo.
To smo morali zapisati v
uvod. Te ugotoviitve ne snie-
jo izzveneti kot hvalisaaije
ali obrabljene fraze — to so
dejstva. Le-te so prišle na
dan tudi na zadnjem obč-
nem zboru Delavskega pro-
svetnega društva »Svoboda«
v Zrečah. Ob letnem obraču-
nu dela je predsednik in rav-
natelj osnovne šole Bogomir
Vegelsang med drugim izre-
kel naslednje misli: »Vedno
bolj govorimo in pišemo, da
je treba kulturo približati de-
lovnemu človeku, neposred-
nemu proizvajalcu, to se pra-
vi kovaču ob nakovalu, bru-
silcu, kmetu, kajti vsi se za-
vedamo, da je to nujno, če
hočemo razgledanega samo-
upravljalca, ki bo znal po-
staviti besedo na pravo me-
sto.« To so tudi misli, ki
jih v Zrečah. realizirajo z
ramo ob rami Kovaške indu-
strije »UNIOR«, »CORTET.'V«,
Krajevne skupnosti, šole. De-
lavskega prosvetnega društva
»Svobode« in ob moralni in
materialni podpori Z\'eze kul-
turno prosvetnih organizacij
in Kulturne skupnosti Slov.
Konjice.
V okviru DPD »Svoboda«
Zreče delujejo naslednje sek-
cije: moški pevski zbor, sek
oija za proslave in druge pri-
reditve .sekcija za mladinsko
gledališko dejavnost, knjižni-
ca ter kino. Ob tem moramo
zapisati t\idi to, da tu delu-
jeta tudi dve gledališki sku-
pini: »Mladi oder« in amater-
sko piedališče »Jurij Vodov-
nik«.
Pevski zbor je lani prazno-
val 4()-letnico delovanja (ta-
krat so tudi pripravili jubi-
lejni koncerti. Ob tej pri-
ložnosti so še gostovali na
Gorenju, v Stranicah in Kam-
nici. V tem zapisu vseh na-
stopov ne moremo zapisati,
povemo pa lahko, da v obči-
ni Slov. Konjice skoraj ni
prireditve, na kateri ta zbor
ne bi sodelo-v-ul. Gledališka
dejavnost je zabeležila upri-
zoritve: »Pogumni Tonček«,
»Samotna koča«, »Grešniki«
in »Krčmarica Mirandolina«.
Ob tem lahko zapišemo, da
je gledališka dejavnost v kra-
ju v polnem razmahu, usta-
novili so tudi programski
svet.
Hvalevredno je tudi dej-
stvo. da ZreČani zelo radi se-
gajo XX) dobrih kn^iigah.
Ob koncu naj povemo še
to, da vsega tega ne bi zmo-
gli, če jim ne bi pomagali
delovni organizaciji UNIOR
m COMET. Ti dve delovni
organizaciji se vključujeta
s fuiančno pomočjo tudi v
druge kraje konjiške občine.
Ob akciji za gradnjo kultur-
nega doma v Ločah (ta je
prav zdaj v teku) se je med
prvimi odz^-al UNIOR IN
ODOBRIL 100.(X)0,00 dinarjev,
za lo.ške poletne prireditve
pa je delovni kolektiv tega
podjetja prispeval' 50.000,00
dinarjev!
Občnega zbora sta se ude-
ležila tudi predsednik Občin-
skega sveta ZKPO Slov. Ko-
njice Konrad Sodin in tajnik
področnih zdnižerij gledali-
ških skupin in pevskih zbo-
rov Štefan žvizej.
ŠTEFAN 2VIŽEJ
naša
beseda 76
Ponedeljek, 29. 'marca
1976 — Prebold:
—	OO ZSMS Andraž: Ivan
Cankar — SVETO OB
HAJILO
—	OO ZSMS Dres inj a
vas; Linhart — Mati-
ček se ženi
Sreda, 31. marca 197t)
—	Prebold:
—	OO ZSMS Vrbje: reci-
tacija — Slovenske ba
lade in romance
—	OO ZSMS OS Prebold:
recital — Ljubim te
zemlja moja
—	OO ZSMS Vrbje: reci-
tal — Domovina, ti si
kakor zdravje
—	OO ZSMS Gomilsko.
Albert Papier — eno-
dejanika: Ljubezensko
pismo
Petek, 2. aprila 1976 —
Prebold:
—	OO ZSMS Prebold: re
cital ■— Mati
—	OO ZSMS Zalec; Mö-
llere — prevarani rogo.
noseč
Petek, 2. aprila 1976 —
Zreče:
—	Skupine iz konjiške ob-
čine
Nedelja, 4. april 1976 —
Prebold;
—	OO ZSMS Polzela —
Srečni dnevi
—	OO ZSMS OS Žalec —
folklomj nastop
_ Podelitev priznam j
V ponedeljek obiskal osrednjo knjižnico v Celju kolektiv l^njižnice iz \Iiirske Soliote,
Ogledali so si prostore in si v skupnem posmoru Iznien.jali strokovne izkušnje.
Foto: D. Medved
velenje:
maksim
gaspari
razstavlja
v galeriji velenjske knjiž-
nice je kulturni center Ve-
lenje pripravil manjšo retro-
spektivno razstavo slik in
risb nestorja slovenskih sli-
karjev in resničnega ljudske-
ga umetnika Maksima Gas-
parija.
Vodstvu galerije je uspelo
zbrati okrog 70 likovnih stva-
ritev, razstavili pa bodo, z
ozirom na pomanjkanje pro-
stora, le najboljša dela. Brez
dvoma bo razstava priznane-
ga mojstra slovenske folklo-
re Maksima Gasparija velik
kulturni dogodek tako za po-
samezne ljubitelje likovne
umetnosti kakor tudi za naj-
širši krog obiskovalcev, saj
je Maksim Gaspari znan še
zlasti kot ilustrator številnih
knjig in šolskih učbenikov.
Svečana otvoritev razstave.
n-i kateri bo sodeloval tudi
Slovenski oktet, bo v petek,
2. aprila ob 19. uri v galeri-
ji velenjske knjižnice.
V. Kojc
šoštanj: vlom
v bivšo
knjigarno
v noči od nedelje na po-
nedeljek 29. marca je bil iz-
vršen vlom v bivšo šostanj-
sko knjigarno v središču
mesta na Kajuhovi cesti. Vlo-
milci so prišli v notranjost
lokala tako, da so razbili iz-
ložbeno okno.	V. K.
nb 76 v zrečah
Zaradi netočnih informacij,
ki smo jih dobili r« občin-
ski konferenci ZSMS v Slo-
venskih Konjicah, smo v
prejšnji številki tednika za-
pisali, da bo občinsko tek-
movanje »Naše besede 76« v
Kulturnem domu v Konji
cah in .sicer 27. marca. Bral-
cem se opravičujemo in jih
hkrati obveščamo, da bo tek-
movanje »Naše besede 76«
potekalo v konjiški občini v
petek, 2. aprila ob 16. uri
v kulturnem domu v Zrečah.
šentjur
filmsko
mesto
Ker se je v lanskem le-
tu Šentjur izkazal kot izrar
žito filmsko mesto spomni-
te se snemanja nadaljevanke
o bratih Ipavcih, se je le-
tos zanj odločila po pripo-
ročilu Viba filma tudi beo-
grajska filmska ekipa. Kaj
bodo snemali je še tajna,
vsekakor pa imajo na razpo-
lago odlično domačo ekipo,
ki bo skrbela za vse, karl^o-
do beograjski filmski sne-
malci in igralci potrebovali,
če bo kakšna igralka zara-
di muhavosti odpovedala, ^e
bo težav, ker bodo lahko
»vskočile« domače.
OB 30-LETNICI „MLADINSKE PROGE'' BRČKO-BANOVIČI	(3)

Mladina, ki ]e nosila na svojih plečih breme osvobodilnega boja
in revolucije, je v povojnem obdobju bila steber, na katerem je slo-
nela družbena preobrazba in obnova domovine. Partija se je v prvi
vrsti naslonila na mladi rod, ki je svojo visoko zavest dokazoval
na vsakem koraku s konkretnim delom.
Titov poziv, da naj junakom vojne sledijo junaki dela, je bil tiste
čase zakon, stvar časti, preizkusni kamen, na katerem so se besede
razbijale v koščke, če ni bilo dejanj.
čas je že, da zapišemo
kaj več o takratni organi-
zaciji mladinskih delofvnih
brigad.
Na zvezno akcijo &o
smeli samo najboljši mia.
dinci. Ko je odhajala na
progo druga izmena, bili
so to zvečine srednješol-
ci, so bili iz brigad za
zvezno akcijo izločeni i^si,
ki so imeli slabe ocene.
Težko bi danes kdo ra-
zumel, na kakšnih silovi-
tih čereh se je preizku-
šala zavest brigadirjev.
Treba je povedati, da v
Bosni takrat higijenske
razmere še niso bile sa-
nirane in da brigadno
življenje m omogočalo
brezhibne higijene. Delo
v zeraJji, prahu, pomanj-
kanje vode, vse to je po-
gojevalo drastičen ukrep
— fantje so se morali os.
tričj na balin, dekleta na
kratko pristriči. Seveda
ta ukrep ni bil med Slo-
venci izvršen čez noč. Na
kratko smo bili pristri-
ženi že od doma, toda vsi
naši protesti, češ, saj bo-
mo držali snago, niso nič
zalegli. Najprej je s pos.
veta z glavnega štaba pri-
svetil komandant Stane
Bergle« in sklical komu-
niste ter sikojevoe. Na
koncu sestanka je imel
besedo brigadni brivec.
Brigada je bila, kar zade.
va lase, »minirana« od
znotraj.
Ob koncu smo bih vsi
zadovoljni, da je bilo ta-
ko, ker vemo, da bi »la-
sarji« na progi ')plešcev«
ne mogli vzdržati kot be.
le vrane. Vsi ali nobe
den.
Prva, »Kajuhova« briga-
da je bila sprva razmešče.
na po bosanskih hišah
okoh Bukvika, po sked-
njih in v podobnih stav-
bah. Uniform v začetku
še ni bilo. šele polagoma
so začele prihajati delov-
ne obleke in obutev. Pre-
hrana je bila v brigadi
tiste čase gotovo boljša
kot doma — enostavna,
okusna in kalorična.
Brigadirji so delali po
osem ur na dan, no celj-
ska brigada je svojo »kon-
stituacijsko« šibkost na-
domestovala tudi s slcriv-
ndmi nadurami. Kar za-
deva fizično delo, so se
najbolj izkazali »Revirci«.
Druga četa iz Zasavja je
bila četa krepkih fantov,
predvsem rudarjev. Le ti
so ponoči uhajali skrivo-
ma na traso in do svita,
ko so uradno morali na
delo, svojo normo že do-
segli.
Prvi dve smeni, se pra
vi v maju, juioiju, juliju
in avgustu je delo pote-
kalo še v dveh izmenah
dopoldne in popoldne. V
tretji izmeni, ko so se
dela približevala h koncu,
ko je začelo klubovati vre-
me, ko je šlo za dokonča-
nje del pred rokom, je
bilo treba vpeljati še tret-
jo, nočno izmeno. Briga,
de so delale pri razsvet
Ijavi velikih karbidovk.
Dan je po ali pred od-
hodom na traso bil izpol-
njen z kulturnim delova-
njem, političnim delom,
vojaškim urjenjem, šib-
kejše roke in mišice je
nadomestovalo kulturno
delo. Vsaka četa je imela
svoj stenski časopis, vsa-
ka svoj pevski in brigada
brigadni zbor. Brigada je
imela literarno skupino,
gledališko sekcijo, skupi
no recitatorjev. Tako so
»revirci« priredili kar ce.
lo spevoigro »Berač-.štu
dent«, gledališki amaterji
so nastopili v oddaji ra
dia »Mladinska proga« z
brigadirsko igrico napisa,
no v prostem času kje
p>od senco bosanske sli-
ve.
Vojaško urjenje fantov
je bilo življenjsko potreb,
no. Ne sanenio pregreti
dejstva, da je bila Jugo
slavij a takrat predmet pri-
tiskov mednarodne reu k
cije, da se je ostrila si
tuacija okoli Trsta in Ko-
roške, da je stal Draža
Miha.ilovič pred ljudskim
sodiščem in da so se po
Bosni še potikali ostanki
četniških band.
Čez dan na trasi pre-
koračevati normo enkrat,
dvakrat, popoldne pisati,
peti, slikati, prirejati
športna tekmovanja — a
ponoči na stražo.
Marsikje je pokalo. Ne-
koč tudi pri Kajubovcih.
Braco, mlad skojevec je
ponoči na svojem stražar-
skem mestu ustavljal ne^
kaj kar je lomastilo v
temi. Podrl je teUco ...
In še eno. Izmena je
trajala dva meseca, če ob
koncu prve izmene se je
po vsej trasi 72 kilomet-
rov dolgega delovišča
razširil naslednji napev;
»Druže Tito, samo reci,
ostat čemo šesit meseci..«
In mnogi so ostaU, ali
pa se vračali mesec dva.
Del konjiško-kozjanske čete prve dni maja IM6. Takrat so bili fantje še pristriženi
na kratko, kak teden pozneje so »enakopravno« svetili kot vsi brigadirji na progi.
Objavljamo le pisma
s polnim naslovom
avtorja. Za vse naved*
be v pismih odgovar-
jajo izključno pisci.
končno
z mrtve
točke
v začetku februarja i^,-
tos smo v vaše uredništvo
naslovili pismo »Prošnja
za pomoč«. Skoraj smo
že obupali, ker se na na-
šo prošnjo niste takoj
zglasili (ne zamerite nam,
ker smo bild tako nestrp-
ni, toda v situaciji, ka-
kršni se nahajamo, smo
prepričani, da nam tega
sedaj ne štejete v zlo).
Vendar nas niste razo.
öarali. PriSli ste, se pre-
pričali in to objavili v
Novem tedniku 4. marca.
S tem pismom se vam
vsi stanovalci iskreno za-
hvaljujemo!
Posebno in iskreno za-
hvalo pa smo dolžni tudi
novinarju Tonetu Vrablu,
ki je nesebično žrtvoval
veliko svojega prostega
časa in nas izredno potr-
pežljivo poslušal, ko smo
mu pripovedovali o pro-
blemih in težavah v orne.
rxjenih dveh stolpičih.
V informacijo vam najj
povemo, da je samouprav-
na stanovanjska skupnost
Žalec po naročilu pred-
sednika Skupščine občine
Žalec sklicala sejo 19.
marca, na kateri je bü
prejet sklep, da mora
bitd v roku enega meseca
izdelan sanacijski načrt
za oba stolpiča. Zadeva
naj bi sedaj končno le
krenila z mrtve točke in
upamo, da tokrat tudi
bo. Zaenkrat nam pre-
ostaneta le še upanje in
čakanje! Se enkrat v ime-
nu stanovalcev iskrena
hvala za pomoč.
Predsednijk HS
ulica
Florjana Pohlina 1-2,
Žalec,
Karel Dosedla
Pripis uredništva: Hva-
la za to pismo, ki nam
bo v močno oporo, da
vse naSe delo, ko želimo
pomagati občanu, le ni
zaman.
zapoznela
kritika
Na peti redni seiji
skupščine telesnokultume
skupnosti Žalec so spre-
jeli finančni načrt za le-
tos. Delegati so ga dobill
»na mizo«. Vsi smo glaso-
vali ZA, čeprav nekateri
z grenkim priokusom.
Takoj je bilo na dland,
da se stanje ne izboljšu.
je, da se slabša in da bo
nujna še velika osebna in
brezplačna angažiranost.
ALi je tako povsod?
Mnenja sem, da to ve-
lja predvsem za množični
šport, konkretno za pla-
ninstvo in jamarstvo. Za
športno rekreacijo je na-
menjenih 340.000 din, za
tekmovalni šf>ort pa
420.000 din. Pri tem ne
smemo pozabiti, da lah-
ko planince štejemo v ti-
soče, saj so društva, ki
imajo do 1500 članov. V
njih pa delajo tudi cici-
bani, pionirji, mladinci...
Planinstvo je ena iz-
med oblik športne rekre-
acije, ki postaja življenj-
ska nuja delovnega člove-
ka. Res je, da je samo
planinarjenje poceni, ven-
dar je treba vzdrževati
planinska pota, Ewstojan.
ke itd. V teh primerih
gre predvsem za prosto-
voljna dela, toda mate-
rial je treba kupiti in
plačati. In potem je tu
še vzgojno delo, varstvo
narave in še kaj.
Sprašujem se, ali bodo
jamarji lahko letos or-
ganizirali i>et poučnih
ekskurzij in seznanjali
širšo javnost z lepotami
podzemlja, ali bodo pla-
ninska društva lahko or.
ganizirala množične po-
hode?
Prepričan sem, da bo
delo teklo naprej, da bo
boljše kot je bilo dose-
danje. Upajmo, da nam
varčevanje ne bo škodo-
valo.
FRAN JEŽOVNIK,
Griže
PRIPIS UREDNIŠTVA:
Prav in lejM». Ce gre sa-
mo za sporočilo, kako je
telesnokulturna skupnost
sprejela svoj finančni na-
črt. Toda, ob vsem tem
bi lahko še kakšno rekli,
zlasti pa delegati na peti
redni seji skupščine in ne
pozneje, niti zdaj, ko je
prepozno. Takrat bi se
lahko oglasili in povedali,
da se s takšnim načinom
dela ne strinjamo. Dele-
gat lahko odloča le tedaj,
če ima pred seboj stali-
šče svoje baze, društva
ali druge organizacije. Se
pravi, da bi morali zavze-
ti določeno stališče do
predloga finančnega načr-
ta. V postopku je bilo
nekaj narobe. In o tem
bi morali delegati reči
svojo besedo na seji skup-
ščine. Po toči zvoniti je
prepozno!
pozornost
vojakov
naša
v redakciji nas je obi-
skal Marjan (priimka ni
hotel povedati, ker pravi,
da to sploh ni potrebno,
ampak tisto, kar bo pove-
dal) in je povedal:
»V ponedeljek zvečer
(39. 3.), bilo je malo čez
sedmo uro, sva šla s pri-
jateljem Stankom Žerja-
vom iz Grobelnega proti
železniški postaji v Olj«.
Nekje pred kinom Union
je prijatelju izpadla de-
narnica iz žepa suknjiča.
Seveda sva nadaljevala
pot proti i>ostajl, ko zašli-
šiva za seboj glasove, naj
se ustaviva, ker sva nekaj
izgubila. Obrnila sva se
in se srečala z dvema vo-
jakoma, ki sta hitela za
nama z izgubljeno denar-
nico. To sta nama sevetia
izročila. Kasneje v pogo-
voru sva izvedela, da sta
bila to vo.)aka Dragoljub
Petranovič in Adil BUal.
Obema tudi na takšen na-
čin še posebej — Iskrena
hvala!«
Mi lahko dodamo samo
to: ko bi le takšnih stva-
ri bilo več pa bi tudi nam
vsem bilo bolj prijetno.
Saj navsezadnje živimo
skupaj, kajne? In zadnji
primer je še poseben do.
kaz, kako bi lahko oziro-
ma morali ukrepati ostali.
tv
buče: kaj pa
naša šola?
Kmalu bo dve leti, kar
je Kozjansko prizadel po-
tres. Razmajal je tudi na.
šo sto let staro šolo. V
njej nismo mogli imeti
več pouka. Otroci pa smo
želeli ostati doma. Tako
so hoteli tudi starši. Te-
daj so nam rekli: »potr-
pite, šola na Bučah boj«
Začeli smo iskati učilnico.
Nekaj mesecev sm© bili
v župnišču. Potem nam je
temeljna izobraževalna
skupnost Šmarje pri Jel-
šah pripravila mrzlo in
mračno učilnico v gasil-
skem domu. Z učilnico
nismo zadovoljni, ker mo-
ra kljub sončnemu dnevu
biti razsvetljena s štirimi
žarnicami. To škoduje
očem in posledice že ču-
timo.
In tako vprašujemo, kaj
bo z našo šolo? Ali res
moramo živeti ob neizpol-
njenih obljubah? Na reši.
tev nestrpno čakamo. Tu-
di gasilcem že preseda-
mo, saj jih oviramo pn
delu pa tudi sicer pouk,
sestanki in veselice ne
morejo biti v istem pro-
storu.
Vse naokrog rasejo rvo.
ve šole, le mi zaskrbljeno
razmišljamo, kaj bo z na-
šo?
LILIJANA TRŽAN
4. r. os. šole Buče
brezvestni
vozniki
Prometni krožeik osnov-
ne šole na Polzeli me je
določil za miličnika —
pionirja. S sošolci, ki so
tudi določeni za to delo,
skrbimo za varen prehod
součencev čez cesto proti
šoli.
Ko tako stojim na cesti
in opazujem promet na
njej, mi je včasih kar žal,
da nisem pravi miličnik,
saj bi bil do brezvestnih
šoferjev neiz<prosen. Ugo-
tavljam, da tretjina šo-
ferjev ne zna ali noče
upoštevati prometnih pred-
pisov o hitrosti vožnje
skozi naselje. V strnjenem
naselju kot je Polzela, je
vsak dan na cestah več
kot 500 otrok, ki hodimo
v šolo in domov. Po isti
cesti drvijo avtomobili s
hitrostjo tudi okoli 100 km
na uro, da o brezobzirnih
motoristih in mopedist ih
ne govorim.
Očitno ne zadostuje na
začetku vasi tabla, ki oz-
načuje naselje in določa
hitrosit vožnje na tem
predelu. Tudi znak »otro.
oi na cesti« in »šola« jim
ne pomeni nič.
Da se v naši vasi ni
zgodila večja prometna
nesreča, je brez dvoma
zasluga prometnega krož-
ka na šoli. Razen tega so
učenci dobro poučen^ o
varnosti na cesti, sicer bi
jo že marsikateri »skupil«
na račim brezvestnih voz.
mkov. Zato nam dragi šo-
larji ne preostane nič dru-
gega, kot da se še na-
prej na cesti varujemo sa.
mi!
TONCI VA5L
RAZSTAVA KARIKATUR V ŠOŠTANJU
Nedavno je bila v Šoštanju otvoritev razstave »Pavlihovih karikatur«. Na otvorite
kulturnem domu se je zbralo skromnejše število ljudi, čeprav bi bilo pričakovati, da
takšna razstava pritegnila širši krog obiskovalcev.
Pavlihovci so namenili razstavo, ki bo obiskala več krajev Slovenije Šoštanju z
ker je čutiti v tem kraju upad kulturnih prireditev in ker v šaleški dolini ljudje kaž
velik interes do organiziranega humorja (dejavnost organizacije humoristov je že dalj č
priznanja vredna).
Otvoritvi so prisostvovali vsi uredniki Pavlihe, direktor Ludvig Burger, glavni uJ
nik Božo Kos, Evgen Jurič, Peter Logar, Maks Toboljevič in Kristina Iskra. V imenu S2j
je razstavo otvoril Martin Primožič iz Šoštanja.	JOŽE MIKIjA
SEDMI ZBOR HUMORISTOV V VELENJU
Le kdo so veseljaki, ki že vrsto let (sedmo leto) organizirajo v okviru letnega zb
humoristov prireditev, ki pritegne ljudi iz vseh krajev Slovenije. Tudi letos so bili i
stori Name v Velenju mnogo premajhni, da bi sprejeli vse obiskovalce. Po trdem delu
dolžnostih se prileze včasih odpreti ventil, razvedriti se ob zdravem humorju. Zato so
akcije, katerih organizator so velenjski humoristi, številno obiskane in iz leta v leto je
privržencev te organizacije. Le kdo ne bi sodeloval v množičnem, že tradicionalnem fc
sarskem trimu, rokometni tekmi, obisku upokojencev in obdaritvi ob novem letu ij
Takšna dejavnost in humor gresta skupaj. Zato so na letošnjem zboru, ki je bil po y
bini prava humoristična prireditev, sodelovali s satiričnim časopisom Pavliha iz Ljublja
ki ima podobno zasnovo kot dejavnost velenjskih humoristov. Pavliha je podelil nagr
zaslužnim humornikom, priznanja in nagrade pa so prejeli številni obiskovalci tudi
organizatorja.	jožE MIKL^
USPEŠNA AKCIJA
Krajevna organizacija Rdečega križa v Šempetru je pripravila minulo soboto krvodajal
akcijo, ki jo je izvedel Zavod za transfuzijo krvi iz Celja. Skupno je prišlo na odvzem
občanov iz krajevne organizacije Šempeter. 18 krvodajalcev pa je prišlo iz Andraža
Polzelo. Na sliki: Pogled na krvodajalsko akcijo v Šempetru. (Tekst in foto: T. TAVČ
iložnica pri žalcu:
i vaški aktiv szdl
'v soboto zvečer je bil v Ložnici pri
Lu uspešen zbor občanov v okviru
ustanovljenega vaškega aktiva
[pL. Na zboru so sprejeli delovni
^ram in izvolili sedemčlanski od-
«. Za prvega predsednika je bil izvo-
rj Miha Krepčič.
iJa zboru so obravnavali vse pro-
me, ki jih tarejo. Največ govora pa
bilo o komurkalnih zadevah ter o
jsnaževanju okolja.
T. TAVČAR
šentjur:
akcija v tratni
pred dnevi je bil v Šentjurju sesta-
t centra za mladinske delovne ak-
>, na katerem so sprejeli delovni
)gram za letos.
Določili so namestnika komandanta
ekonoma za »Kozjansko 76« ter
■ejeli predlog, da organizirajo na
zjanskem v vsaki drugi izmeni po
udarniški dan.
Ker mora pripraviti vsoka osnovna
idinska organizacija v Šentjurju v
1 letu vsaj eno delovno akcijo, so
mladi odločili za enotedensko akcijo
rratni, kjer želijo urediti mladinski
iter. Vrh tega imajo možnosti tudi
akciji »sekundarni vodovod šent-
—Dramlje« ter urediti strelišče v
sovju skupaj s pripadniki teritorial-
obrambe. Eto 1980. leta pa bodo pri-
,vili tudi delovno akcijo na Resevni.
Sicer pa se ukvarjajo tudi z eviden-
injem brigadirjev — veteranov. Do
laj so jih popisali 33.
META PLOŠTAJNER
log pri planini:
80 let agate
tovornik
f'f Logu pri Lesičnem živi Agata
ornik, partizanska mama. Doma je
na Planini pri Sevnici. Od leta
.1 je njena družina sodelovala s
j-tizani. Dajala jim je hrano, pri njih
prenočevali in se skrivali borci, po-
tovala jim je poročila in skrbela
i za ranjence.
V soboto, a), marca, je dopolnila
mdeseto leto. Bolezen jo je prikle-
i na posteljo. Pionirji se pri njej
i oglasimo, saj je vedno prijazna in
j vedno rada pripoveduje o živ-
iju in delu med narodnoosvobodil-
borbo.
Med vojno je veliko pomagala šte-
lim borcem. In zdaj pionirji pozi-
no vse, ki poznajo Agato Tovornik
ki so bili pri njej v času borbe
t>ti okupatorju, da jo obiščejo.
PETER KLAKOCER,
os. šola Lesično
prebold:
aktivno naprej
■Osnovna organizacija Zveze sociali-
tene mladine v tekstilni tovarni Pre-
Id uspešno izpolnjuje svoje delovne
1'eanosti. Tako so dobro izpeljali tu-
: medobratno tekmovanje mladih v
Sljanju. V moški konkurenci je zma-
a ekipa skupnih služb pred TOZD
anina in TOZD Pletenine. Med mla-
kami pa je zmagala Tkanina pred
»teninami in skupnimi službami.
Ker je uspelo to tekmovanje, so se
očili, da bodo v tem mesecu izvedli
občinsko mladinsko tekstiliado v
žljanju.
Sicer pa mladi iz preboldske tek-
Ine tovarne sodelujejo še v drugih
cijah, ki se nanašajo na delo osnov-
» mladinskih organizacij, na mlade
iJioupravljalce pa tudi na mlade ino-
torje.	DARKO NARAGLAV
^vitanje:
srečanje borcev
Krajevno združenje Zveze borcev
^V Vitanje je organiziralo srečanje
o jih članov, na katerem so se pogo-
•■ili o delovnih nalogah organizacije
tudi o problemih, ki tarejo borce.
Skoraj stoodstotna udeležba je po-
bila veliko zanimanje članov za delo
Organizaciji.
Največji problem, ki tare blizu sto-
'^sko organizacijo borcev v Vitanju,
Vsekakor zdravstveno varstvo. Mno-
: posebno astmatiki, bi bili potrebni
"i^tskega zdravljenja pa do njega
težko pridejo kot so povedali na sreča-
nju. Ugotavljali so, da socialno aavaro-
vanje nerado ustreže njihovim potre-
bam. Drug tak problem so priznaval-
nine. Trdijo, da so med najnižjimi v
republiki, saj se gibljejo med 300 do
največ 600 dinarjev na mesec.
Na srečanju so se dogovorili še o
izletu, ki bi ga v počastitev dneva OF
slovenskega naroda organizirali na
'Urb in v Cerkno.
FRANJO MAROŠEK
•	štore:
usklajeno delo
Mladi v štorah so tudi za letos
sprejeli obširen delovni načrt, ki je
usklajen z akcijskim programom vseh
krajevnih družbenopolitičnih organiza-
cij. Seveda imajo mLadi v tem okviru
svoje obveznosti. Tako so se dogovo-
rili za številne izobraževalne oblike. V
tej zvezi bodo skupaj s člani Zveze
borcev poskrbeli za obujanje tradicij
NOB.
O svojem delu pa so razpravljali
tudi na sestanku predsednikov vseh
mladinskih aktivov v krajevni skupno-
sti štore. Tudi tu so sklenili, da bodo
celotno delo med seboj usklajevali.
Zdaj imajo mladi v štorah plesne
vaje, ki jih je krajevna organizacija
ZSMS pripravila skupaj z mladino v
domu učencev.
NAMIK BEDŽETI
•	andraž:
srečanje
najstarejših
Minulo nedeljo je krajevna skup-
nost Andraž pripravila srečanje in po-
gostitev Andražanov, starih nad sedem-
deset let. Pozdravnemu govoru pred-
sednika krajevne skupnosti Srečka Pi-
žoma je sledil krajši kulturni pro-
gram, v katerem so sodelovali: učenci
osnovne šole in pevski zbor prosvet-
nega društva.
Lep je bil pogled na zbrane udele-
žence, ki so z zanimanjem spremljali
deklamacije in petje.
Na vprašanje, kje je ključ dolgega
življenja, je najstarejši udeleženec, 86-
letni upokojeni rudar Bernard Učakar
dejal: »Trdo delo, dobra volja, zraven
pa še domača kapljica.«
Tudi 84 križev v prijetnem razpolo-
ženju ni bilo ovira Potočnikovi mami,
da se ne bi skupaj z drugimi zavrtela
ob zvokih domače harmonike.
Med pogovorom, pesmijo in plesom
je kar prehitro minilo nedeljsko po-
poldne. Ob stiskanju rok pri slovesu
je bila v njih ena sama želja, da bi se
drugo leto spet srečali živi in zdravi.
To jim želijo ne samo Andražani,
marveč vsi!
KONRAD BRUNŠEK
•	celje
klub študentov
Kot verjetno že veste, je klub celj-
skih študentov sestavljen iz treh sek-
cij, ki delujejo v Celju, Mariboru in
LJubljani. Vsak izmed teh ima svojega
predsednika, ki vodi sestanke, skrbi
za pereča vprašanja ipd. Do sedaj so
se klubi bolj kot ne redko sestajali.
Vzrokov je seveda več, omenim naj
samo slabo ob\-eščenost študentov o
sestankih, kot tudi nezainteresiranost
za delo v klubu. Zelja in načrtov je
seveda veliko, kako se bodo realizirali
je pa drugo vprašanje.
Pretekli četrtek je imel klub celj-
skih študentov, ki deluje v Ljubljani,
redno letno skupščino, na kateri je bilo
veliko govora o delovanju kluba, pove-
zanosti z ostalimi dvemi, se pravi o
tesnejšem sodelovanju. Sestajali naj bd
se večkrat mesečno, tudi v Celju, v
prostorih Mladinskega kluba, kjer
imajo svoj servis. Ta je bil do sedaj
študentom odtujen, bil je namenjen
samo ožjiim kolegom. Letos naj bi de-
loval tudi poleti, kajti dela bo dovolj
že samo za Sejem obrti.
Da bi poskrbeli za boljšo informi-
ranost, so se dogovorili, da bodo iz-
brali iz vsake fakultete po enega pred-
stavnika, ki bo kljub plakatom skrbel
za obveščenost svojih kolegov na isti
fakulteti. Tako se študentje, ki bolj
redko prihajajo v klub, ne bodo mogli
izgovarjati: »Nisem vedel za sestanek!«
Prav gotovo je še veliko problemov,
ki tarejo vse tri klube. Naj navedem
samo problem štipendiranja in politiko
štipendiranja. DARJA GLANCNIK
očisti
in olepšaj
okolje
v začetku aprila bo začela
teči očiščevalna akcija »Oči-
sti in polepšaj svoje okolje«.
Imenovano akcijo organizira
Občinska sl^upščina, sodeluje
pa še OK Z.S\!S. U» ta Je
pristopila k akciji z name-
nom zbiranja sekundarnih
snovi, to se pravi surovin.
Denar, ki ga bomo mladi s
tem dobili, bo šel za gradi-
tev mladinskega doma v Cu-
priji. Akcija bo zajela vse
Ks in pa šole na področju
Celja.
NATANČNEJE PA BO PO-
TEKALA TAKOLE: Na odla-
gališčih bodo kontejnerji, po-
leg pa mladinci iz KS in
šoL Le-ti bodo povedali pre-
bivalcem, v kateri kontejner
naj odložijo sniet'i, v katere-
ga pa sekundarne snovi. To-
rej prebivalci Celja, sodeluj-
te v akciji, kajti le tako bo-
mo lahko imeli lepo okolje,
v katerem živimo. Vse pre-
več nas skrbi izkoriščanje na.
ravnih dobrin, ne skrbimo pa
za ohranitev narave, brez ka-
tere se vsi zavedamo, da ne
moremo živeti.
S.4MO MIHELIN
usmerjeno
izobraževanje
Dobro leto se že dokaj
resno pogovarjamo o usmer-
jenem izobraževanju oziroma
preobrazbi sedanjega srednje-
ga šolstva. Govorimo o ures-
ničevanju takšne reforme
vzgojno-izobraževalnega siste-
ma kot smo jo opredlili v
ma kot smo jo opredelili v
smernicah kongresnih doku-
mentov, o takšni preobraz-
bi, ki bo ustrezala potrebam
naše samoupravne socialistič-
ne družbe, zahtevam znanst-
venega in tehnološkega raz-
voja in sodobne delitve dela.
Bistveni prispevek k javni
razpravi, ki sedaj poteka, po-
menijo že izdelane teze o
usmerjenem izobraževanju.
Predlog preobrazbe sedanjega
srednješolskega Sistema je
pripravil Zavod za šolstvo
SRS.
Pri občinski konferenci
SZDL Celje se je pred dne-
vi sestala posebna delovna
skupina, na kateri so se do-
govorili o poteku javne raz-
prave v celjski občini. Pri-
hodnji teden pa bo organi-
ziran še širši posvet druž-
benopolitičnih organizacij in
razlagalcev gradiva, na kate-
rem bo Milena Vršnik-štiftar
podala uvod o družbenem po-
menu preobrazbe srednjega
šolstva v usmerjeno izobra-
ževanje.
VIKI KRAJNC
zakon
o združenem
delu
CZP »DELAVSKA ENOT
NOST« bo v sodelovanju
z NIGP »BORBA« prihod-
nji teden izdala osnutek
Zakona o združenem delu
z obrazložitvijo, in sicer
v dveli brošurah z več kot
400 stranmi. V prvi bro-
šuri bo objavljen osnutek
zakona, v drugi pa obraz-
ložitev. V nekaj mesečni
javni razpravi naj bi se
s tem, za Ustavo najpo-
membnejšim dokumentom
seznanili vsi delovni lju-
dje SR Slovenije. Zato je
tudi cena obeh brošur
pristopna, in sicer 30.—
dinarjev. Naročila spreje-
ma CZP Delavska enot-
nost, Ljubljana, Dalmati-
nova 4.
SMARSKI
UTRINKI
šli smo kar tako na slepo. V soboto dopoldne, t
lep sončni dan, ki nas je pripeljal v Šmarje pri Jel-
šah. številni občani so hiteli po cestah, po svojih
vsakdanjih opravkih in po trgovinah, saj je bila so-
bota. Nekaj smo jih povprašali, od kod so doma m
kakšni problemi jih tarejo. Nekateri so to razumeli
kot vprašanje, ki je namenjeno skupnim, torej druž-
benim problemom, nekateri pa so ga vzeli kar za
svojega. Nič hudega, saj problemi pyosameznika tvo-
rijo tudi celoto in zato so odgovori različni. Pa pre-
pustimo besedo raje občanom.
MARTIN CUJEŠ iz Smar-
ja: »Trenutno nas v šmar.
ju najbolj žuli kulturni
dom, ker ga nimamo. Bil
bi zelo potreben, ne sa-
mo za potrebe kulturne
skupnosti, ampak tudi za
razne seje in potrebe
družbenopolitičnih organi,
zacij. To bi morali rešiti
s krajevnim samoprispev.
kom.«
FRANC OZU iz Ma-
le Pristave: »Trenutno
imam največ skrbi z go.
spodarskim in stanovanj,
skim poslujem, ker ml
je potres precej uničil in
sem v četrti kategoriji.
To pa pomeni novograd-
njo in zdaj še nismo pod
streho. To mi bo zdaj
pomladi in čez leto prva
haloga, nekaj pa bo mo.
rala p>omagati tudi druž.
ba!«
SLAVKO GRABLER iz
Šentvida: »Govorim pred-
vsem v imenu mladih iz
Šentvida. Nimamo nobe.
n^ svojega pnvstora,
kjer bi se lahko zbirali.
Radi bi imeli svoj dom
ali vsaj klub. Tudi šp>ort.
nega igrišča nimamo.
Kdor se ukvarja s špor-
tom ali je član kakšnega
društva, mora za vse ho.
diti v Šmarje.«
VERA COKL iz Pri-
stave: »Elektrike še ni v
šmereški gorci, obljublja-
jo napeljavo, vendar bi
bili zelo visoki prispevki.
Novih koristnikov bi bilo
namreč malo in se delež
na vsakega takoj poveča.
Nekaj je ostalo še tudi
od potresa, mi smo v dru-
gi kategoriji, a mislim,
da smo oškodovani bolj,
kot smo bili ocenjeni.«
SLAVKO BRGLEZ iz
Šmarja: »Kulturni dom
rabimo v Šmarju, to je
zdaj najbolj nujno. Vse
drugo še nekako gre. Tu-
di s trgovino smo neka-
ko zadovoljni, je še kar
dobra izbira. Slabše je s
cestami v okolici, ker jih
imamo veliko, veliko pa
še ni kategoriziranih. Ve.
liko cest pa terja veliko
popravila. Drugače pa je
v Šmarju lepo!«
Toliko tokrat iz Šmarja pri Jelšah Koliko ljudi,
toliko problemov, toliko odgovorov.	D. M.
12. stran — NOVI TEDNIK
1. april 1976 — St. I3
PRODAJALI
BI MESO
Zadružna zvew\ Slovenije je že lani predlagala, naj
bi pri klavnicah in mlekarnah ustanovili poslovne od-
bore. v katerih bi bili zastopniki delavcev v teh
obratih in živinorejcev, od katerih dobivajo živino ali
mleko. V klavnicah in mlekarnah pa se izgovarjajo,
da ne vedo, kako naj bi bili taki odbori sestavljeni
in kaj naj bi delali. Pred tedni je prišla nova pobu-
da od žiivinorejske poslo\'ne skupnosti za Slovenijo,
da bi pcKlpisali samoupravni sporazum v duhu ustav-
nih načel, kar pomeni, o dohodkovnih odnosih.
Dohodkovni odnosi bodo urejali ustvarjanje in de-
litev dohodka med delovnimi ljudmi, ki niso v ista
temeljni organizaciji združenega dela, njihovo delo pa
se nied seboj povezuje, preden pridejo živila do po-
rabnikov.
Včasih je bilo tako in nekje je še zdaj, da me-
sarji nakupijo živino po najnižji možni ceni, meso
prodajajo po najvišji dovoljeni, razlika med cenami
pa ostane njim. živinorejska poslovna skupnost za
Slovenijo je to urejala tako, da so se mesarji in ži-
vinorejci dogovorili za odkupne cene živine, ki naj bi
ustrezale dovoljenim prodajnim cenam mesa. Te cene
so veljale le za pogodbeno spitano živino, zato so radi
kupili cenejšo živino drugod. Kadar je bilo živine pre-
malo, pa so jo drugod plačevali tudi po višji ceni
kot domačim rejcem.
Kako stvari urediti bolje? Po ustavnih načelih naj
bi takrat, ko se meso dobro prodaja doma ali za iz-
voz, imeli od tega enako korist živinorejci kot me-
sarji. Kadar živinorejci ne morejo dobiti za živino
toliko, kot so imeli stroškov prd pitanju, pa naj bi se
enako zmanjšal tudi dohodek mesarjev. Preprosto po-
vedano: živinorejci naj bi skupno z mesarji prodajali
sveže meso in ne živino mesarjem kot doslej.
Po pi-vih zamislih, o katerih že razpravljajo, naj
bi mesarji in živinorejci podpisali tak samoupravni
sporazum, da bi si delili izkupiček od svežega mesa.
Delitev bi lahko določili z odstotki, ki bi jih dobili
tako, da bi ugotovili dejanske stroške pri pitanju ži-
vine in zakolu ter- pripravi mesa. Za kmete bi spo-
razum podpisale njihove zadruge ali obrati za koope-
racijo, ki bi hkrati skrbele za organizirano pitanje.
Take zadruge in obrati pa morajo biti v p>olnem po-
menu besede organizacije kmetov zadružnikov in ko-
operantov ter delavcev, ki so v njih zaposleni, da se
bodo z mesarji dogovarjah pravi živinorejci.
Take dohodkovne odnose je laže načelno določiti,
kot jih uresničiti. Veliko bo dela z ugotavljanjem de-
janskih stroškov. Ce bodo komu priznani višji od de-
janskih, bo dobil tudi večji, neupravičen delež v pro-
dajni ceni mesa.
Dobra stran takega samoupravnega sporazuma med
živinorejci in mesarji — podobno med živinorejci in
mlekarji ter pri kmetijskih pridelkih — bo i>oleg
drugih, da bodo za vse veljala enaka pravila. Mesarji
ne bi smeli drugod kupovati živine niti po nižji niti
vLšji ceni. Ko si bodo delili skupni dohodek, bodo
morali vedeti drug za drugega — živinorejci za me-
sarje in obratno — kako kdo dela.
JOŽE PETEK
velenje

Vsaka nova stvar prine.se
s st^boj tudi določtMie tr/.avel
Za to je dokaz tudi grad
ftalek v nei>osredni bližini
Veleivja, ki se bo, tako vse
ka/e, v bližnji prihodnosti za-
radi spodaj napravljenega
predora za novo cesto, ZKXJ-
ŠIL! Znano je, da je cesta
Velenje—Slovenj Gradec iz-
redno slaba in polna ovin-
kov. Del tega so hoteli stro-
kovnjaki izboljšati s predo-
rom pod gradom Šalek, kjer
naj bi bila speljana nova ce-
sta in 1)1 tako obšla naselje.
Žal pa tudi tokrat, kot pri
mnogih drugih podobnih
primerih, niso računali s tr-
dnostjo tal oziroma tistega
»ogrodja«, ki leži nad bodo-
čo cesto ter drži na sebi še
grad. Delavci so hiteli, da bi
vse skupaj čim prej opravi-
li in tako so resnično pre-
dor namesto v 90 dneh zgra-
dili v 27! To je rekord, ki pa
bo imel določene posledice.
Grad se je, kot je vitleti na
naših dveh posnetkih, zara-
di predora nagnil! Sreča .je
v tem, da se je nagnil v
smer, k,ier nI hiš, ampak sa-
mo goKd. Mnogi, ki v teh
dneh opazujejo nagiban.Je
gradu, pravijo da je prišlo
do tega zaradi nepravilnega
notranjega razstrel.jevänja
plasti in zime, ki je sedaj
začela popuščati (zemlja se
odtaplja in seseda)! lia ne
bi prišlo še do več.Je trage-
dije so se odločili, da bodo
grad razstrelili.
Tako so odpravili že veČ
ob.iektov v zadnjem času v
Sloveniji (recimo v Maribo-
ru) in zdaj bodo še grad.
To bodo storili danes (četr-
tek) popoldne ob 15. uri. Po
razstrelitvl bodo odstranili
ruševine In nadaljevali z
gradnjo predora ter ceste, da
bi bila ta nared za prevoz
že od začetka letošnje tu-
ristične sezone. V tem ča-
su bo ves promet zaprt, og-
led pa bo m07Pn od bencin-
ske črpalke in bo lepo vi-
den. seveda če ne bo meele.
Tiste, ki imajo v neposredni
bližini šaleškega gradu hiše
pa pi-osijo, da za tisti čas
demontirajo okna, da ne bi
prišlo do prevelikega razbit-
ja stekel. Ob tem pa se lah-
ko vprašamo, kdo bo povr-
nil škodo, da je treba zara-
di nestrokovnega dela pre-
dora za cesto porušiti zgo-
dovinsko pomemlien objekt?
M. T.
Grad pred gradnjo in med gradnjo predoru
prvoaprilske
Ponovno odprto javno kopališče na Šlandrovem
trgu. Poleg kopalnic na razpolago tuši, savna, pedi-
kura. Otvoritev takrat, ko boste prejeli NT.
Nad teharskim mostom začele delovati prečišče-
valne naprave, ki bodo dale Voglajni smaragdno zeleno
barvo.
Na tržnici so na razpolago prve češnje iz Nove
Zelandije, marelice iz Patagonije in grozdje iz Deviških
otokov. Količina je omejena, zato se priporoča nakup
že dopoldne.
V muzejskem arhivu so našli ljubezenska pisma',
ki jih je pisal Napoleon egiptovski kraljici Kleopatri.
Zaradi izredne dragocenosti bodo na razpolago le
fotokopije. Razstava v muzeju.	HERMAN MUSEC
delovna akcija v bezini

Sončno sobotno jutro je bilo, ko so se zbrali mladi iz vseh vetrov konjiške občine pred tovarno
Konus ter se odpeljali proti Bezini, Zbrali so se, da bi v enodnevni delovni akciji pomagali občanom
Bezine kopati jarke za napeljavo vodovoda, ki naj bi ga v tej krajevni skupnosti zgradili še do letoš-
njega poletja. Pobuda za delovno akcijo je izšla iz občinske konference ZSMS v Slovenskih Konjicah,
mladi pa so se tej akciji prav radi odzvali. Tako se je na strmem hribu nad Bezino zbralo v soboto
čez trideset mladincev, ki so krepko prijeli za lopato in skupaj s krajani kopali 2500 metrov dolg
jarek za vodovod.
Božidar Punčuh: »Ta de-
lovna akcija je samo ena od
oblik delovanja občinske kon-
ference Zveze socialistične
mladine, saj je büa organi-
zirana na njeno pobudo. Po
leg tega letos praznujemo tu-
di 30-letnico mladinskih de-
lovnih akcij in zato pomeni
današnja deloraa akcija v
Bezini tudi nadaljevanje te
oblike dela mladih. Iz ob-
činske konference smo nam-
reč poslali dopis vsem kra-
jevnim skupnostim v obči-
ni, v katerem izražamo pri-
pravljenost pomagati v ka-
kršnikoli delovni akciji, ki
jo organizira katera od kra-
jevnih skupnosti.«
Helena Marinšek: »Zdi se
mi, da so delovne akcije mla-
dih potrebne zaradi dveh
stvari: prvič zato, ker po-
menijo organizirano obliko
delovanja mladih in drugič
zato, ker s takšno akcijo ne-
posredno pomagamo širši
družbeni skupnosti pri reše-
vanju problemov. Zato sem
sama vedno pripravljena so-
delovati v delovni akciji in
menim, da so podobnega
mnenja tudi ostali mladinci.«
Slavko Pekovšek: »Kot
predsednik mladinske orga-
nizacije v Konusu moram
povedati, da sem zelo zado-
voljen z udeležbo naših mla-
dincev v tej delovni akciji,
čeprav jih je bilo pripravlje-
nih nekaj več kot jih je na
akcijo prišlo. Menim, da so
delovne akcije mladih zelo
koristne, saj se v njih mla-
di bolj spoznajo med seboj
in tudi povežejo se v svo-
jem delovanju. To pa zato,
ker so na takšni akciji zbra-
ni mladinci iz vseh organi-
zacij.«
Ivini Trafela: »Občani Be-
zine smo zelo veseli, ker se
je delovne akcije udeležilo
toliko mladincev. Skup^aj bo
mo seveda lažje opravili za-
stavljeno delo. Moram pa po-
vedati, da so se delovne akci-
je udeležili tudi vsi občani
Bezine kar nedvomno ka:?e
na našo povezanost pri ures-
ničevanju skupnih interesov.«
Franc Habjun: »Ko je po-
trebno, krajani res skupaj
poprimemo za delo. Tako
smo za zgraditev vodovoda
prispevali že denar, danes pa
vsi kopljemo jarke za na-
peljavo cevi. Zelo smo zado-
voljni, da so nam prišli do-
magat mladinci, saj bomo
tako delo prej opravili. Saj
pravi pregovor, da je v slo-
gi moč in to .še posebej ve-
lja za današnjo delovno akci-
jo tu v Bezini,«
DAMJANA STAMEJCIČ-
Franc Habjan
Ivan IraKel;
Helena Marinšek
I blavko Pekovšek
Bo/ulur 1'unčuli
žalec
in mladi
v kmetijstvu
Na nedavnem sestanku
članov predsedstva konie-
rencs mladih v Kmetijstvu
žalske občine, ki so se
ga udeležili tudi predsed-
niki osnovnili organizacij
mladih v kmetijstvu ter
predsedniki aktivov mla-
dih zadružnikov, so oceni,
li dosedanje delo in se
pogovorili o prihodnjih
akcijah.
Kljub težavam, so večji
dei nalog uspešno uresni
čili. Tako so med drugim
ustanovili nove aktive mla-
dih zadružnikov na Pol-
zeli, v Petrovčah in An-
dražu. Zdaj jih na tej poti
čakata le še Šempeter m
Tabor. Med pomembne
opravljene naloge sodi tu-
dj regijsiko tekmovanje
»kaj veš o kmetijstvu«,
na katerem so zanagaü
mladi zadružniki iz Pre-
bolda. Poleg tega so orga-
nizirali več strokovnih
predavanj, zatem »živi
Kmečki glas« in še kaj.
Na seji so ocenili tudi
delo aktivov in ugotovi-
li, da nekateri neredne*
pošiljajo poročila o delu.
Razen tega so priporočili,
da naj bi aktivi vabili na
svoje seje tudi člane pred-
sedstva.
Med nove naloge so uvr-
stili skupni razgovor čla-
nov predsedstva in aktiva
pij Hmezadu, nadalje po.
svetovanje z absolventi
kmetijskih šol, razgovore
za okroglo mizo o vpra-
šanjih kmetijstva, izobra-
ževalne tečaje in sreča
nje mladih zadružnikov,
ki bi naj bilo letošnjo je-
sen DARKO NAP^GLAV
Hit 13 — 1. april 1976
NOVI TEDNIK — stran 1 S
SE 79 DNI DO BAI 76
VELIKO JE NOVEGA
z neverjetno naglico se približuje-
jo tisti dnevi, ko se bodo v našem me-
stu zbrali atleti Romunije, Bolgarije,
Turčije, Grčije in Jugoslavije v moški
in ženski konkurenci ter se pomerili
na 35. Balkanskih atletskih igrah. Ce-
ljani že skoraj dve leti živimo za ta
športni dogodek, ki bo brez dvoma
največji doslej v našem mestu, sploh
pa bodo to prve balkanske atletske
igre v Sloveniji. Kako potekajo pripra-
ve in kaj je novega v štabu organizar
torja, o tem je tekla beseda s sekretar-
jem AK Kladivar Petrom Drofenikom.
»S predsednikom Mitjo Pipanom
sva se udeležila tudi letošnjega balkan-
skega prvenstva v krosu, ki je bil v
bolgarskem mestu Sumen. Tam sva se
srečala s predstavniki vseh atletskih
zvez, ki bodo junija nastopile s svoji-
mi najmočnejšimi ekipami v Celju.
Posredovala sva jim obilico propa-
gandnega materiala od plakatov, infor-
macij v biltenu do nalepk, značk in
obeskov ter seveda še posebnih vabil.
Povedati moram, da so bili nad pozor-
nostjo izredno navdušeni, saj so ome-
nili, da kaj takšnega v petintridesetih
letih še niso doživeli.«
Kaj je trenutno novega na stadionu,
za katerega vemo, da dobiva novo
podobo?
»Res je, stadion bo dodobra spre-
menil svojo zunanjost. Prvič smo ga
povečali do Dečkove ceste, kjer bomo
dobili pomožno igrišče za metanje kla-
diva. Odstranili smo star lesen sema-
for in postavili betonske stoprüce, ta-
ko da bo 3!daj kapaciteta stadiona
okoli 6000 mest (sedežev in stojišč).
Naročili smo nove električne semafor-
je, velikega m dva majhna. Velik se-
mafor bo stal na zahodni strani sta-
diona. Semaforji bodo ostali tudi ka-
sneje v Celju. V prihodnjih dneh bo-
mo okoli stez zasadili okrasno grmi-
čevje ter v dvorano položili posebno
plastično maso, kjer bo možno treni-
rati v primeru slabega vremena. Obno-
vili bomo tudi vse instalacije, ki mo-
rajo delovati brezhibno. Prepleskali
bomo tudi sanitarije in garderobe.
Press center bo tokrat v dvorani re-
stavracije Kladivar (slednjo pa je tre-
ba tudi obnoviti ali vsaj očistiti — op.
p.). Tu so še druge stvari, za katere
skrbijo posamezne komisije, saj si ne
smemo privoščiti, da bi izpustili ali
pozabili na najmanjši detajlček.«
Kako je s sodniki?
»Povedati moram, da bo ogrodje
sodniškega zbora naše. Zato smo tudi
pripravili več sodniških seminarjev in
okrepili naše vrste, kar nam bo pri-
šlo prav tudi v prihodnje. Samo pri
maratonu in hoji si bomo pomagali s
sodniki iz Kranja in Velenja.«
Za sodnike pripravljate tudi nove
uniforme?
»Nove uniforme bodo izdelali v Mo-
dnem salonu v Velenju, kjer so se že
večkrat izkazali, da se dobro spoznajo
na takšne stvari. Suknjiči bodo tar-
tansko rdeče barve, hlače pa krem,
v kravato pa bo vtkan simbol BAI
76«.
Trenutno največji problem?
»Prenočitvene kapacitete. Še zdaj
ne vemo, kako bomo vse izpeljali. Po-
trjen pa je tudi prihod 2000 grških
turistov, ki bodo s svojim tempera-
mentom nedvomno dali prireditvi po-
seben pečat.«
Kdaj boste imeli generalko?
»5. in 6. junija, ko bomo organizi-
rali finale Atletskega pokala Jugosla-
vije. Nastopilo bo 400 do 450 atletov.
Takrat bomo videli, kako smo pri-
pravljeni in kako bodo delovale naše
službe. Praktično mora biti takrat vse
znano.«
S tekmovanji bodo začeli 18. junija
dopoldne (deseteroboj, peteroboj in
kvalifikacije), svečana otvoritev bo po-
poldne ob 16. uri, nadaljevali v soboto
in zaključili v nedeljo popoldne. Med
tekmovanjem bo tudi kongres balkan-
skih atletskih federacij. Ob tem bo
seveda še cela vrsta spremnih priredi-
tev, vse pa v želji, da bi se gostje v
našem mestu od 18. do 20. junija do-
bro počutili in kasneje o Celju povsod
pohvalno govorili. Da bo prireditev" na
kvalitetni ravni, potrjuje tudi dejstvo,
da so letošnje BAI 76 na predvečer
olimpiade v Montrealu in v Celju bo
marsikomu dana zadnja možnost, da
dobi vizo za nastop na največjem sre-
čanju vseh športnikov sveta.
Tvoja želja?
»Da bi vsi Celjani in tudi ostali za
izpeljavo te akcije stopili složno sku-
paj in vse pripravili tako, da bo to
resnično naš praznik. Velikokrat smo
to že dosegli, dajmo še tokrat, saj gre
za skupen renome, ne pa za renome
skupine posameznikov.«
Tem željam se globoko pridružuje-
mo in naj ne bo Celjana, ki ne bi k
letošnjim BAI 76 dodal vsaj delček v
bogat in lep športno človeški mozaik
prijateljstva med narodi.
TONE VRABL
Peter Drofenik je doslej organiziral in
vodil že celo vrsto atletskih tekmovanj
ter si tako nabral številne dragocene
izkušnje, k! mu bodo prišle še kako
prav na gotovo največji športni prire-
ditvi pri nas — BAI 76. (Foto: L. O.)
Na letošnjem balkanskem prvenstvu v krosu v bolgarskem mestu Sumen je Pe-
ter Drofenik dobil od predstavnice bolgarske atletske zveze tudi dve zanimivi
fotografiji, katerih eno objavljamo zato, ker je interesantna tudi za nas. Na njej
je peti Od leve proti desni znani celjski atlet Fredo Skok, po katerem se tudi
imenuje vsakoletna največja atletska prireditev v našem mestu. Letošnji Skokov
memorial bo združen z BAI 76. Posnetek pri nas še ni bil objavljen in tudi ne-
poznan. Kdor kaj več ve o ekipi Primorja, ki je na sliki in kje ter kdaj je to
bilo slikano, naj nam to sporoči v redakcijo Novega tednika. Na posnetku so
od leve proti desni: Fric Zorga, Dušan Raič, Aleš Zorga, Danijel Kerče, Ferdo
Skok, Herman Putinja, Ivo Perovič in Alfonz Kovačič.
TUDI TOKRAT
NT - RC
V Celju v zadnjih letih ni večje
atletske prireditve, kjer ne bi so-
delovala tudi redaJccija Novega ted-
nika in Radia Celje. Isto bo tudi
letos na BAI 76, ko bomo podelili
pokal najboljšemu Celjanu na tem
tekmovanju.
Poleg tega bomo pripravili tudi
tovariško srečanje za vse novinar-
je, ki bodo poročali s tega tekmo-
vanja, uredili v mestu izložbo ter
seveda vse te dneve do otvoritve
posvečali veliko prostora v naših
medijih informacijam o BAI 76. S
tem želimo dati poseben poudarek
tej pomembni športni manifestaciji,
ki pa prerašča samo ozke športne
okvire. Tega pa bi se morali zave-
dati prav vsi in tsak po svoje tudi
pomagati, da bodo vsi udeleženci
Celje zajjužčali z lepimi vtisi in
spomini.
ZA UVOD
PIONIRSKA
OLIMPIADA
Telesno kulturna skupnost Celje bo
letos, 28. maja, pripravila pionirsko
altetsko olimpiado, kjer bodo s svo-
jimi ekipami sodelovale vse osnovne
šole celjske občine, torej deset po šte-
vilu. Gre za manifestacijo v mesecu
mladosti z željo, da se združijo mladi
in da se po možnosti odkrije kakšen
nov atletski talent. Tekmovanje ne bo
ekipno, pač pa samo za posameznike,
kjer bodo najboljši v vsaki disciplini
prejeli medalje. Pred začetkom tekmo-
vanja naj bi nastopili tudi pionirski
zbori ter godba na pihala, poslali pa
naj bi tudi pozdravno pismo predsed-
niku Titu ob njegovem rojstnem dnevu
ter se mu zahvalili v imenu mladih
občanov, da je sprejel pokroviteljstvo
nad 35. Balkanskimi atletskimi igrami.
Tako bo ta pionirska atletska olim-
piada lep uvod v pravzaprav mesec
atletike v našem mestu, kjer bo 5. m
6. junija finale Atletskega pokala Jugo-
slavije in kot vrhunec od 18. do 20.
junija BAI 76. Prav pri pionirski olim-
piadi bodo poskušali najti tudi najbolj-
še možnosti za svečano otvoritev BAI
76, ki jo naj bi simbolizirali najmlajši.
Pokrovitelj tekmovanja bo Občinska
konferenca SZMS Celje, Zavarovalnica
Sava pa je kupila za vse ekipe drese
različnih barv.
Takole nastaja »nova« podoba celjskega atletskega stadiona. Na levi strani bodo betonske stopnice, z njimi pa bodo kapaciteto stadiona povečali na 6000 mest. (Foto: L. O.)
14. stran — NOVI TEDNIK
1. april 1976 — St. I3
KAKO JE ZDRAVILA PARTIZANSKA BOLNIČARKA LIZIKA ŠKRIJARJEVA
NAJLEPŠE LETO ŽIVUENJA!
ELIZABETA POŽLDP se je podpisa-
la in odpK>slala pisano pred osmim mar-
cem na naše uredništaro, z željo, da
bi se ob tem prazniku na^le bolničar-
ke, ki so se skupao borile in zdravile
v tretjem bataljonu partizanskega od-
reda.
škrijarjeva lisaka z Reke nad La-
äkim (tako se po domače kliče), od-
govora ni dobila, zato se je budi ob
našem obisku spraševala, kaj se je
z^odito z desetimi dekleta potem, ko
9o skupaj opravile bolničarski tečaj.
škrijarjeva Lizika (naša redna bral-
ka), ki danes živi v prijetni hišici,
»zgrajeni za sitarost«, sprva ni bila za
to, da se o njej kaj piše. Otepala se
je s skromnostjo preprostih Ijudd, češ,
saj nisem nič tak^a napravila, da bi
se o meni pisalo. Koliko bolničark
je še pri nas, se je branila, pišite raje
o drugih.
Potem smo klepetali o življenju,
nekdanjih in sedanjih časih ter primer-
jali. Današnje zdravstvo in nekdanje.
Ustavili smo se pri partizanskem. Ta-
krat se je Lizika razživela in potem tu-
di dovolila pisati o sebi.
Liziki in njenemu možu Tonetu
so postala tla zaradi sodelovanja s par-
tizani leta 1944 prevroča. Ko sta na
javki dobila vezo sta prišla v tretji
bataljon ko^anskega odreda, kjer je
ostala Lizika do konca vojne. Mož To-
ne je postal komandir čete in je kas-
neje odšel na Dolenjsko, Lizika pa je
opravila pri doktorju Adolfu Drolcu
bolničarski tečaj ter postala četna bol-
ničarka.
Skupaj z borci se je bojevala na Bl-
zeljskem, partizanila po Bohorju, se
zadrževala okoli Jurkloštra in Planine.
Pri partizanskem napadu na Koaje
je opravila ognjeni krst in položila
praktični del bolničarskega izpita. Pri
tem je omedlela, ker je bil pogled na
ranjenega partizana prehud. Ka.sneje je
videla in obvezovala še hujše rane,
a se je nanje navadila. Pa le na zunaj,
ker srce je bilo prizadeto in ni nikoli
nehalo utripati za soborca. »Le zobe
stisneš, pa gre, srce pa mora ostati
mehko,« skromno pove Llaika.
Postala je desetarka svoje sanitetne
ekipe, bila je inStrumentarka zdravniku,
ki je operiral pod platneno ponjavo,
na hitro napeljano pod smreko in bila
je ena med mnogimi, ki so prosile kme-
te za edino narkotično sredstvo — žga-
nje.
»Pa ni biilo veliko seps,« smeje pove
Lizika ter pripoveduje o težkih ranjen-
cih, ki so jih vozili z voli in vozovi
v partizansko bolnišnico v Voluše, o
herojstvu ranjenih tovarišev in zavzie-
tosibi partizanskega zjdravnika. »Tako
je bilo kot v Kapelskih kresovih,«
primerja in doda, da je pmv, ker obu-
jaijo s takimi oddajami spomine in za-
vest. Od zavesti preide na tovarištvo,
ki ga nikoli več ni srečala v taki obliki
kot v času part-iaanščine. Pristavi: »To-
varištvo je bilo i2!redno. Borili se ni-
smo za dinar, borili smo se za ljudi.
Takrat sem se prvič srečala z njim,
zato je bilo tisto leto, ko sem bila par-
t)izanska bolničarka. Tame najlepše le-
tvo življenja.«
Nasmejan Lizikin obraz za hip pre-
krije žalost. Spomni se na otroške sa-
nje, ko je sanjarila o tem, da bi poma-
gala ljudem. »Od malega sem si želeJa
ix>stabi medicinska sestira. Pred vojno
do šol nisem prišla, s 24 leti pa se mi
je uresničila v partizanih dolgoletna
želja.«
Z možem jo je po vojm pot zanesla
v Zidani most, kjer se ni zaposlila. Ča-
kala je otroke, a jih zaradi bolezni nd
bilo. Zdaj ujčka nečakinjo Petro, obre-
zuje nasad vrtnic pred hišo in zaliva
Številne rože na balkonu. In bere, veli-
ko bere. Rože in knjige, dva življenj-
ska seizmografa, ki ji pomagata ohra-
n,iati notranji mir. Za sosedske klepete
ji ni, za zunanji blišč tudi ne.
Med najljubS-imi avtorji dolgo izbi-
ra. Naredi izbor, kjer se srečajo Do-
stojevski, Tolstoj in Shakespeare in
žal ji je, da je pustila slovenske ust-
varjalce ob strani.
Lizika Škrijarjeva meri življenje iz
zornega kota kmečkega dekleta, ki je
bilo pred vojno godno za študij. Raz-
mere tega niso dopusitdle, čas vojne
vihre pa jo je potegnil v svoj krog.
Kot partizanska bolničarka je doeorela
in našla svoj smisel, škoda, da nabra-
nega zinan,ia in življenjske topline, bi
jo je polna, ni še naprej razdajala bol-
nim ljudem.
Obojega je siceR deležen vsak, ki
se oglasi pri njej, a kaj, ko lastnosti,
ki jih ima Lizika še danes, bolnemu
največ pomenijo.
To je topla dlan, vzpodbudna beseda
in vera v ljudi.
ZDENKA STOPAR
Florence Nightingale, pionirka na področju bolniške nege, je
konec devetnajstega leta zapisala: »Bolniška nega postane umet-
nost le, kadar jo opravljamo prizadeto, kakor delata slikar ali
kipar. Kaj je delo na mrtvem platnu ali hladnem marmorju, če ga
primerjamo z opravili na živem telesu? Nega bolnikov je med
najlepšimi umetnostmi. Lahko bi rekla, najlepša vseh umetnosti.«
Zelo primerne besede ob dnevu zdravja, čeprav nekoliko
sentimentalne in ob današnji presoji bolniške nege nerealne. Ob
vsem tem pa preseneča dejstvo, da smo jih po stoletjih slišali
govoriti iz ust preproste partizanske bolničarke. Ni povedala tako
učeno, smisel pa je bil isti. Povedano v enem stavku, izrekla pa ga
je Lizika Škrijarjeva: to je najlepši poklic, ker nobeden drug nima
opravka s hvaležnostjo.
ne 2ELIM SE
poročiti
Dolgo sem premišljeval,
ali naj vam pišem ali ne.
Vendar me ta problem
preveč muči, da bi mo-
gel molčati, najlaže pa ga
povem vam, saj razumete
nas mlade in tudi naše
težave. Kaj naj vam na-
pišem? Razočaran sem
nad seboj, nad svojim
življenjem. Vrtim se v
začaranem krogu in ne
najdem izhoda.
Ne morem sicer napi-
sati, da imam vse, čeprav
mi osnovnih pogojev za
življenje ne manjka. Imam
svojo hišo, televizor, ra-
dio in še mnogo drugih
stvari bi lahko naštel.
Glavnega pa nimam: manj-
ka mi volja do življenja.
Sem fant s podeželja in
hodim v službo v mesto.
Zdaj sem se znašel v
precepu in moral se bom
odločiti, vi pa mi boste
pomagali, kad ne?
Imam dekle, ki priča-
kuje mojega otroka, ki se
ga nič ne veselim. Sveto-
val sem dekletu, da naj
gre k zdravniku in se
znebi nezaželenega bre-
mena. Nič koliko nepre.
spanih noči sem že imel,
ker me grize v notranjo-
sti, da ne ravnam prav.
Poročiti se ne morem, ker
nimam gmotnih sredstev.
Pa tudi volje zato nimam.
Kaj naj storim? Najbrž
boste zapisali: Poroči se
in problem bo rešen. Ven-
dar tega ne morem stori,
ti, ker vem, da z dekle-
toim nisva za skupno živ-
ljenje in bi bili lahko V9i
trije nesrečni.
MIRKO
DRAGI MIRKO!
Predvsem mi nj všeč,
da kot oviro za ureditev
tako važnega vprašanja
kot je poroka postavljaš
zadeve denarnega značaja,
češ, da trenutno nimaš
gmotnih sredstev. Ce bi
bila poroka rešitev, to ne
bi smelo igrati nobene
vloge. Mladi ste spfeme.
nili že mnogo stvari in
menim, da glede poročne-
ga slavja veste kako se
»temu streže«. 1.« zakaj
naj bi bila poroka požr-
tija, s katere gredo p«»-
vabljeni s pokvarjenimi
želodci, ženin in nevesta
pa s praznimi žepi?
Po tem, kar si zapisal
me moti še nekaj stvari.
Predvsem to, da si o sebi
napisal zelo malo, še manj
pa o tvoji nevesti. Kaj
pravi vendar ona, saj je
odločitev glede otroka tu-
di njena, zakaj ne bi mo-
gla živeti skupaj, itd.
Ce si o tem, da ne bi
mogli živeti v troje
NIČNO PREPRIČAN, po-
tem ti zakon odsvetujem.
Koliko je danes namreč
zakonov, ki so zgrešeni
že na začetku, zato bi
takšnega tebi odsvetovala.
Počakaj, da gre vse mi-
mo in naj DEKLE RODI,
CE SAMA TAKO HOČE,
ti pa med tem časom pa-
metno vse premisli.
Ob rojenem otroku boš
postal oče in skrbeti boš
moral zanj z zrelostjo
odraslega človeka. Ce ho-
češ sam sebe spoštovati,
ni druge poti. Samospo-
štovanje ti bo tudi vrnilo
voljo do dela in življenja,
pregnalo pa bo tudi ozko.
srčnost, ki si je še vedno
poln. Ce sodim pretrdo,
oprosti!
NATAŠA
Staro ie popustilo
v soboto zjutraj se je podrl del stavbe v Stanetovi 23,
kjer so začasni skladiščni prostori Tehno-mercatorja. Hiša
je stara 90 let in je bila predvidena za rušenje. Pri nesra»
či ni bil nihče poškodovan.
Hit 15 — 1. april 1976
NOVI TEDNIK — stran 1 S
srečanje z invalidom

Ob mednarodnem dnevu
jjivalidov sem obiskal Jožeta
polha, invalida brez obeh nog
jji dveh prstov ene roke. Ko
jem ga lani srečal v invalid-
jlcem vozičku v Šoštanju,
jem niu obljubi; obisk na
jomu, da se malo pogovo-
riva o nekdanjih časih in
[ijegovem sedanjem življenju.
[Njegova hiša je prav na kon-
ju Družmirja, tik p>oleg no-
vega jaška, in na hiši je
zidana spominska plošča, da
|e tu že v letu 1941 bila javka
oziroma kurirska postaja. V
liši je takrat stanovala Jo-
jSetova sestra, poročena Dež-
nan, ki so jo skupaj z njim
in njeno družino zaradi izdaj-
jtva 3. novembra 1941 areti-
rali. Jožeta so zaprli na grad
Bori pri Ptuju, od koder so
^ koncem leta 1942 izpustili,
pendar je moral na delo v
Avstrijo, kjer je bil pod stal-
lim policijskim nadzorstom.
po osvoboditvi se je vrnil do-
nov in se najprej zaposlil
pri obrtnem mojstru Milanu
Sor\'atu, kjer so ga leta 1941
iudi aretirali.
Ko sem ga povrašal po nje-
govi življenjski poti, mi je po-
sedal, da se je rodil v Vele-
iju 2. marca- 1912. leta, kjer
€ imel oče čevljarsko obrt,
I družini pa je bilo kar 8
)trok, od katerih sta brat
kfartin in Franc (Izak) oba
losilca spomenice iz leta
941. Mizarske obrti se je
zučil pri Martinu Smodišu,
)0 domače pri Glažerju v
,'elenju, vojake pa je odslu-
il v Slavonskem Brodu. Z
•ratom Martinom in Francem
e na raznih ilegalnih sestan-
Lih sodeloval že od leta 1939,
taracii! česar je bil tudi zaprt,
'o vojni je bil nato v službi
e v rudniku lignita Velenje,
cakor tudi v krajevni mizar-
to delavnici in nazadnje do
eta 1963 v termoelektratni
Šoštanj, ko se je zaradi obo-
lelosti moral invalidsko upo-
kojiti. Kmalu je bolezen tako
napredovala, da so mu mora-
li najprej odrezati desno no-
go, nato pa leta 1970 še levo
in sicer obe nad kolenom.
To je bil za Jožeta dejan-
sko najhujše udarec v živ-
ljenju, saj je moral dve leti
preležati v postelji, ko so
se pa rane pocelile, je dobil
proteze in invalidski voziček,
s katerim se v poletnih mese-
cih odpravi celo do Velenja
in Šoštanja. Ko mi je pri-
povedoval to svojo življenj-
sko zgodbo, je z vso ljubez-
nijo pohvalil svojo ženo Tilč-
ko, s katero se je poročil že
leta 1947, ki mu ves čas njego-
ve bolezni skrbno streže in
pomaga. Ponosen je tudi na
svojega sina, ki mu je v veli-
ko oporo in ga večkrat po-
pelje po bližnji okolici. Ob
obujanju spominov na njego-
vo službovanje mi je še po-
vedal, da je opravljal razne
funkcije in bil tudi predsed-
nik sindikata.
2e vrsto let je vključen v
društvo invalidov občine Ve-
lenje, kjer sodeluje na vsa-
koletni razstavi društva inva-
lidov. Še posebno se je izka-
zal letos, ko je razstavil ne-
kaj lepih lesenih vaz, šatulj in
celo miniaturni skobelnik, ki
sd ga je napravil in prilagodil
za svoje potrebe, kadar se iz
vseelja do bivšega poklica po-
sveča mizarstvu.
V. KOJC
aleksander kitanovski

Trikrat ali štirikrat sva se
irečala, da bi se pogovorila
I» nikoli ni bilo ta pravega
fcasa. Petič nama je to uspelo,
Vendar je že tako pozno, da
bo Aleksander Kitanovski
lahko tele vrstice bral v voj-
aki, kamor je odšel v pone-
deljek.
Tvoj priimek ne zveni nič
kaj slovensko ...
I »Ja, oče je Makedonec, ofi-
pr, vendar že dvajset let v
pioveniji. Mama je Slovenka,
^o tudi jaz.«
[Aleksander je star nekaj
Mesecev več kot osemnajst
pt, visok 183 cm, težak 78 kg,
po ohoda v vojsko je bil za-
^slen v tehnični prodajalni
^'T«, že osmo leto pa je član
i^^arkarskega kluba Celje,
■^jer igra na mestu beka.
Za različne ekipe KK Celje
pionirske, mladinske do
■^lanske je v osmih letih od-
ijigral približno 350 tekem,
»^^r je za mladega fanta veli-
ko.
»Treniramo vsak dan, ob
jsobotah igramo članske in
Ij^b nedeljah mladinske tekme,
r našem klubu so zlasti v
l^^dnjem času izvrstni odno-
^ in ni nobenih razlik med
^alci, trenerjem in člani
*^Prave. Vsi smo kot ena sa-
velika dioižina.«
Izredno veliko trenirate,
fcakaj?
. »Naš cilj je II. zvezna liga
za takšen dosežek je treba
^•"fliti veliko znoja in 2Jmeta-
ti veliko žog v koš, da se ro-
ka tega navadi hi da na tek-
mi v odločilnem momentu ne
zataji.«
Kakšne so možnosti za dru-
go zvezno ligo?
»Precejšnje, zlasti zato, ker
imamo izredno mlado ekipo.
In če bo ta ekipa vestno
trenirala bo v naslednjih ne
kaj letih lahko še veliko do-
segla.«
Imate dovolj visokih igral-
cev?
»Teh res nd veliko, samo
dva, vendar ker so mladi bo-
do še zrastli. Je pa to prob-
lem, ker v Sloveniji izjemno
visokih fantov sploh ni ali
pa so redki.«
Veliko tekem si odiral
za KK Celje in katera ti je
ostala najbolj v »pominu?
»Zadnje srečanje z mladanci
ljubljanske Olimpije, ki smo
jo premagali in se tako iz-
enačili s trbovaljskim Rudar-
jem po številu točk na prvih
dveh mestih. Ce bomo zma-
gah tretje, odločilno srečanje,
bomo republiški prvaki. No,
pa kljub temu smo si že pri-
borili vizo za nastop na
državnem prvenstvu. Žal mi
je, da me ne bo zraven, kajti
srečanje z Olimpijo je bilo
zame poslovilno. Odhajam v
JliA v Kraljevo.«
Kaj ti pomeni košarka?
»Vse. Porazi me težko pri-
ssadenejo, žalosten sem, zmage
se veselim kot otrok. Sploh
pa mi poleg dela tako drugo
ne ostane, kot košarka pa
srečanja s soigralci, s kateri-
mi smo vsi veliki prijatelji
tudi izven košarkarskega ig-
rišča.«
Tako Aleksander Kitanov-
ski, ki je za petnajst mesecev
košarkarski dres zamenjal z
vojaško uniformo. Predno je
odšel je še povedal, da tudi
v vojski ne bo pozabil na
košarko in kolikor mu bo do-
puščal čas, bo tudi treniral
s tamkajšnjim drugoligašem
Slogo. Po povratku v CJelje
pa bo njegova prva pot nazaj
na delo v tehnično prodajal-
no »T« in seveda pod košar-
karske koše med svoje pri-
jatelje, kjer je doživel v zad-
njih sedmih, osmih letih toli-
ko lepega. Pa srečno vojaško
življenje!
TONE VRABL
16. stran — NOVI TEDNIK
1. april 1976 — St. I3
Velika izbira pianin priznanih tvrdk PTROF, FORSTER, YAMAHA in flaut YAMAHA
V specializirani prodajalni RADIO - TEHNO - MERCATOR Celje

52
RADO
MURNIK
»Moji ogleduhi so mi javili, da tare Ljubljančane že hu-
da lakota. Zarana ne poje noben petelin več in v vsej
Ljubljani ni več nobenega živega psa, ne nobene mačke.
Revnejši ljudje že nimajo jesti nič drugega, nego ostanke,
ovsenjak z otrobi, luščirtami, plevami, mekinami, hrastovo
skorjo in kuhano travo. Sporočili so mi pa vohuni tudi,
da sta na Koroškem nabrala Krištof Ostroviški Soneški in
Viljem šenk Ostroviški dvajset tisoč meščanov in kmetov
in da nameravata prihiteti preko Ljubelja in skozi Kokro
reševat Ljubljano. Potemtakem je skrajni čas, da navalimo
na Ljubljančane, najbolje že kar zjutraj v megli! Treba je
kajpada skrbeti za pazljive patrulje in straže...«
23
Drugo jutro so se dvignili Turki iz vseh treh taborov
zaeno, da bi napadli Ljubljane od vseh dostopnih strani:
Isa paša pred Poljanami in frančiškanskim samostanom.
Uzeir aga pri Pisanih vratih in na Prulah, Osman in Ju-
suf paša pa pri Vicedomskih vratih in ob zahodnem in
južnem obzidju pred Gradiščem in Krakovim.
Isa paša je bil zelo slabe volje. Sinoči so mu prinesli
vohuni novico, da so poslali Štajerci Ljubljančanom soko-
la z listkom, ki jim je oznanjal, da jim prihite v kratkem
pomagat tudi oni; naj se torej ne podajo, ampak naj ju-
naško vztrajajo. Nič manj ni jezilo paše, da jutranja megla
ni bila tako gosta, kakor je bil pričakoval; komaj so za-
jmstile njegove čete tabor, že je jela giniti in odkrivati
okolico. Le mesto in Grad je odevala siva odeja.
Isa paša je poslal dolgo vrsto naj spretne j ših puščičarjev
proti utrdbam, zgrajenim od kamenja, peska, hlodov in
trnovih butar. Nad njimi so videli belozelene čeladne per-
janice ljubljanskih meščanov, belo rdeče šope vojakov na-
jemnikov, njih obraze do pod oči in več odrobljenih otur-
banjenih glav zasenčenih vohunov.
Vojaki, vajeni vojevati in slepo pokoriti se ukazom, so
čakali mirno, da so se jezdeci približali na petdeset ko-
rakov, potem pa so izpalili puške in sprožili samostrele.
Pogodili pa so le čfta moža, in tri konjenike. Turki prepla-
šeni od močnega pokanja, so za hip nehote nategnili uzde,
potem pa kričeč drevili dalje. S strašnim glasom je juna-
čil Isa paša svoje čete. Rotil je svoje ljudi in jim grozil,
ali morali so se umakniti za hiše, ki so stale ob vodni stra-
ni Poljanske ceste. Iztaknili so voz. Naložili nanj peska
in sena. Za tem velikanskim ščitom se je približala deveto-
rica utrdbam in izkopala dva velika kamna iz peska. Bram-
bovci so metali goreče bakle na seno, da se je vnelo. To-
da že so porinili Turki dve vreči, polni smodnika, v luknjo,
vžgali zapalnico in potegnili voz nazaj. Kmalu nato je sil-
no počilo in se zakadilo. V nasipu je zevala precejšnja
praznina. Mohamedanci so zarjuli od veselja in se z bes-
nim navalom zakadili skozi predor.
Za okopi je kar mrgolelo brambovcev. Najhuje so spre-
jeli Turke kovači, sami velikani, goloroki, sajavi, v dolgih
usnjatih okrilnikih. S kleščami so jemali iz žerjavice raz-
beljene kose in debele krogle, po dve in dve zvezane z ve-
rižicami, in jih metali nad konjenike. Nato so planili nadnje
z razbeljenimi težkimi kladivi in dolgimi žarečimi drogi.
Vnela se je obleka, goreli so turbani, zadišalo je po peče-
nem mesu. Na tleh so ležali konji s pritegnjenimi ušesi,
vrteli oči, dvigali glave, moleli jezike, širili nozdrvi in tolk-
li s kopiti, da bi vstali. Turki, vajeni, da se jim ne upira
nihče, niso bili pričakovali tako ljutega odpora in odboja.
Kar najhitreje so krenili nazaj. Ali od tam so pritisnili
drugi. Ubežalo jih je le malo. Mnogo so jih ujeli in pobili
brambovci, osokoljeni po zgledu junaških kovačev, ki so
gnali pred seboj cel roj sovražnikov mimo frančiškanskega
pokopališča in samostana proti vodi. Po globoki Ljublja-
nici so plavali pisani turbani, konjske glave in mrtveci po-
časi proti mestnemu mlinu.
Pridirjal je sel in javil beglerbegu, da je padel Uzeir
aga pred Pisanimi vrati; samostrelna puščica da mu je
prebodla vrat skoti in skozi. Isa paša je škripal z zobmi,
klel po turški in hrvaški. Krogla je priletela ob srebrni
okrov njegovega korana na prsih in padla na sedlo. Paša
se je srdito nasmehnil in gonil vedno nove. roje proti
predoru.
Vojaki in meščani so streljali hitreje. Druga svinčenka
je zadela beglerbegovega konja naravnost v čelo. žival se
je zgrudila mahoma in butnila z glavo ob tla. Isa paša je
težko telebnil poleg konja. Na desni roki je začutil skele-
čo bolečino: handžar je zažvenketal ob kamnu. Naglo so
potegnili konjeniki svojega poveljnika izpod konja, odnesli
onemoglega na varen kraj in mu obvezali zlomljeno roko,
ki je bolela pašo čim dalje tem huje. Zapovedal je napa-
dalcem, naj se umaknejo.
Medtem sta navalila Osman in Jusuf paša od treh stra-
ni na Novi trg. Spotalskega mostu se ni lotil nihče, ker so
se bali topov in podkopov.
Sprva so rojili konjeniki ob jarkih in visoko dvigali
kopja z nasajenimi bledimi glavami. Ljubljančani so po-
stavili na podprsje tudi nekaj oblečenih slamnatih mo-
žicev; mnogo strelic in puščic so potratili Turki za ie ne-
dolžne možičke, preden so spoznali zvijačo džaurov. Njih
prenaglo sprožene strelice so padale od zidov in stolpov
v jarke, na strehe, na dvorišča, na ulice in v Ljubljanico.
Omar je sedel čvrste in pokonci na konja, ali bil je sil'
no bled. Omamljen od bojnega trušča je videl vse kakor
skozi meglo. Kadar je zažvižgala krogla mimo njega ali
se zarila v tla, je nehote in nevede sklonil glavo. Ilmihal,
zadet v dlan, si je lizal rano kakor obstreljena zver. Tla
naokoli so bila posejana z belopernatimi puščicami.
»Nazaj, Omar!« je velel Osman paša. »Džaurska krogla
ni vredna, da bi te zadela.«
Ilmihal ga je odvedel za zid v Gradišču.
Turki so odnehali drugi pot. Jusuf paša se je celo na-
veličal neuspešnega naskakovanja. Navalil je bil s smolja-
ki trikrat na obzidje pri križevniškem vrtu in šoli, toda
odbili so ga neustrašni branitelji, med njimi križevniki v
belih redovniških plaščih s črnimi križi. Popihal jo je s če-
tami v svoj tabor za Šiško.
Ko so opazili branitelji, da je odhajal velik del sovraž-
nikov, jim je zrasel pogum in mikalo jih je, da bi zaigrali
bojno kolo zunaj mesta. Hitro so spustili vzdižni most
preko jarka.
Hit 17 — 1. april 1976
NOVI TEDNIK — stran 1 S
šentjur: afrika v plesu
v petek zvečer so bile šentjurske ulice in ceste skoraj
prazne. Staro in mlado je namreč v dvorani kulturnega
doma navduševala folklorna skupina zveze afriških študen-
tov v Sloveniji. Njihov nastop je organiziral klub študentov
šentjurske občine.
Mladi Afričani, ki študirajo v Ljubljani, so dejali, da
so navdušeni nad Slovenijo. Povedali so še, da se bodo po
končanem študiju vrnili v domovino, s katero jih vežejo
ta leta le folklorni plesi. Hočejo ji pomagati iz zaostalosti.
S svojimi plesi so prikazali delček Afrike. Z njimi so
navdušili vse, ki so se ta večer zbrali v šentjurski dvorani
kulturnega doma.
META PLOŠTAJNEK
alpinistični kotiček

Pred kratkim smo gle.
dali na malih zaslonih kar
dvoje zanimivih in pred-
vsem mojstrsko posnetih
filmskih del s področja
alpinizma. Čeprav sta se
film Smrt vodnika in re-
portaža z Makaluja glede
na vsebino in tudi način
snemanja precej razliko,
vala, je ugotovitev pri gle.
dalcih nedelj ena. Vsem so
filmska dela s tega po-
dročja všeč, samo prema-
lo jih je; z domačih gora
ih sten m nobenega za-
pisa, kot da smo narod
zaspanih dolincev in ne
desettisočglava planinska
nacija. Ne gre za filmsko
atrakcijo ekstremnega ple-
zanja, srhljivih padcev aU
nesreč, temveč za žive
filmske zapise s planin-
skih poti in alpinizma, ki
bi jih slovenska TV mo.
rala sprejeti v svoj pro-
gram. Amaterskih- del je
precej, žal na ozkih filmih,
ki za televizijo ne pridejo
v poštev. 16-mm kamer
si alpinisti — filmski
amaterji ne morejo privo-
ščiti, v sodelovanju s te-
levizijo pa delo ni nemo.
goče. Treba bi bilo samo
nekaj razumevanja z nji.
hove strani. Snemalcev ne
manjka, še manj gledal-
cev, ki bi tako na naj.
bolj neposreden način do-
bili na mali zaslon tudi
najlepši in najtežje do-
stopni delček nev&akda.
njega ter večini nedostop-
nega' sveta.
V soboto in nedeljo je
celjski AO izvedel že dru-
gi zimski tečaj v letc^nji
plezalni šoli. Kar 15 mla-
dih je po južnem razu
pristopilo na vrh Ojstrice.
V dobrih snežnih razme-
rah so na svojem prvem
plezalnem vzponu spozna-
li delo v navezi, okoliške
vrhove in smeri in tudi
varovalen sestop v kom.
biniranih razmerah. V ne-
deljo dopoldne so pod
vodstvom načelnika vadili
hojo v strmem in trdnem
snegu, zaustavljanje s ce-
pinom in varovanje. In
ne nazadnje, v dveh dneh
spoznali način skupnega
dela in življenja v planin,
ski postojanki in na gori,
ko tam še neomajno go-
spodari zima z vsem le-
pim in nevšečnim.
V soboto sta Canžek in
Mesarec po skupnem tre.
ningu ponovila Sarino poč
v Dedcu V+, v nedeljo
pa Canžek in Bergant Le-
vo smer v Dedcu V. V
severnih stenah je še pre-
cej pršiča, južna pobočja
so zjutraj trda in idealna
za vzpon. Nevarnosti pla.
zov ni.
CIC
Na vrhu Ojstrice
primer taksistov
NE PRIZNAJO
Po Celju in okolici se še
niso polegle novice, da so
priprli tri celjske taksiste —
¥ranca Tonija, njegovega si-
na Branka in sorodnika Mar-
tina Tonija, vse stanujoče v
■ Celju. Osumljeni so večjega
števila kaznivih dejanj, kot
nedovoljenega trgovanja z
avtomobili, prekupčevanja s
tujo valuto, davčnih zataji-
tev in carinskih kaznivih de-
janj. saj so uvažali avtomo-
bilske dele, ne da bi za njih
plačali oarino.
Kako poteka preiskava, o
tem smo se pogovarjali s
preiskovalnim sodnikom
Francem Kosom, ki vodi na-
daljni postopek zoper vse tri
Tonije. Franc Kos je pove-
dal, da se od takrat, ko so
vse tri priprli pa do danes
'vsa zadeva ni bistveno pre-
• maknila z mrtve točke. Vse
; tri so že zaslišali, vendar
vse svoje »grehe« zanikajo,
skratka ne priznajo ničesar.
Zdaj poteka postopek zbi-
ranja prič, kar pa bo šlo
znatno težje, saj so razkrop-
ljene po različnih krajih. Ne-
dovoljena trgovina z avtomo-
bili je izredno zahtevno po-
dročje in njeno razvozljava-
nje zahteva tudi precej ča-
sa.
Ko smo preiskovalnega
sodnika Franca Kosa popra-
šali ali so pri njih odkrili
še kaj novega, kot recimo
razno orožje in mamila, kot
se širi med govoricami po
mestu in drugje, je odločno
zanikal, da kaj tak.šnega ni.
Torej tako tudi mi ostaja-
mo na mrtvi točki oziroma
tam, kjer smo bili, da so
pač trije celjski taksisti
Franc, Branko in Martin To-
ni v priporu zaradi zgoraj
omenjenih kaznivih dejanj.
ŠPORT IZ
SA VINJSKE DOLINE
Komisija za šport in rekreacijo pri občinskem sin-
dikalnem svetu v Žalcu ter TKS Žalec sta pripravila
občinsko sindikalno prvenstvo v veleslalomu, ki je
bilo na Golteh. Nastopilo je 168 tekmovalcev iz 24 or-
ganizacij združenega dela. Zmagovalci — mlajši člani:
Pavlin (Elektro), starejši člani: Cater (Montana) in
članice: Urankar (Savinjski magazin). Ekipno pa je
pri mlajših in starejših članih zmagal Ferralit Žalec.
V pripravah na bližnje tekmovanje v celjski nogo-
metni podzvezi so nogometaši CJotovelj odigrali na igri-
šču v Žalcu prijateljsko nogometno tekmo proti Ope-
karju in zmagali 5:2.
Telesnokulturna skupnost Žalec je pripravila na
Golteh občinsko prvenstvo v veleslalomu. Nastopilo
je 86 tekmovalcev iz 15 športnih organizacij v občini.
Zmagovalci v posameznih kategorijah: cicibani Vid-
majer (Prebold), ml. mladinci Kragl (Žalec), ml. mla-
dinke Rak (Braslovče), st. mladinci Cvikl (Polzela),
ml. člani Baudek (Žalec), st. člani Praprotnik (Vran-
sko) in članice Urankar (Tabor).
Na pobudo KO ZSMS Vinska gora in TKS Žalec
so pred dnevi ustanovili društvo TVD Partizan Vinska
gora. Ustanovnega občnega zbora se je udeležilo več
kot 80 članov društva, kjer so najprej sprejeli dru-
štvena pravila, program dela ter izvolili vodstvo dru-
štva. Za prvega predsednika je bil izvoljen Milan
User.
Pred dnevi je bila v Žalcu seja medobčinske ko-
šarkarske zveze. Po uskladitvi statuta zveze z zahteva-
mi konference socialistične zveze so izvolili tudi štiri
komisije. Za predsednika strokovne komisije so izvolih
Zmaga Sagadina, za predsednika tekmovalne komisije
Franca Korenta, za predsednika komisije za šolsko in
rekreacijsko košarko Matjaža Natka in za predsednika
finančne komisije Franca Cerarja. S tekmovanjem bo-
do začeli okoli 10. aprila v šestih medobčinskih ligah.
8. aprila ob 16. uri pa se bo začel tečaj za sodnike-
pripravnike, ki bo v prostorih osnovne šole v Žalcu.
Zveza vabi vse tiste, ki imajo veselja za košarkarskega
sodnika, da pridejo!
T.-TAVČAR
ANEGDOTI
»DIPLOMACIJA ni nič drugega kot veliko vro-
čega zraka,« je dejal kolega Georgesu Clemenceau-
ju, ko sta se peljala na mirovno konferenco.
»Tudi etika ni nič drugega,« se je strinjal Cle-
menceau.
»Vendar pa je vroč zrak tudi v avtomobilskih
zračnicah in poglejte, kako lepo se peljeva!«
Ameriški filozof Ralph Waldo Emerson je za-
pisal:
»Junak ni človek, ki hi bil pogumnejši kot dru-
gi. Pogumen je samo pet minut dlje.«
18. stran — NOVI TEDNIK
1. april 1976 — St. I3
rokomet
NEDELJA - ROVINJ
Zadnjo nedeljo v marcu
so startali v spomladanski
del tekmovanja tudi rokome-
taši, ki nastopajo v II. /vez-
ni in republiški ligi. Naš
predstavnik v II. zvezni li-
gi, vodeča ekipa Celja, je
uspešno prebrodila prvo —
res ne pretežko — oviro.
Gostovala je v Piranu in
zmagala proti radnjeuvršče-
ni ekipi domačinov brez te-
žav z 28: 11. Bolj pomemb-
no srečanje jih čaka v ne-
deljo ob 11. uri na Skalni
kleti, ko se bodo pomerili
z Rovliijem, kateremu je
uspelo v uvodu v drugi del
prvenstva odvzeti pomembno
točko ljubljanskemu Slova-
nu, torej ekipi, ki poleg Ce-
ljanov edina resno kandidi-
ra za prvo mesto, že samo
to dokazuje, da nedeljsko
srečanje med celjskimi »tre-
mi zvezdicami« in rovinj-
skim »moiskim konjičkom«
ne bo igra za šalo ali pri-
jetno nedeljsko opoldne.
ampak poštena in ostra bor-
ba za dragocene točke. Gost-
je nimajo kaj izgubiti, ve
liko pa lahko izgubijo doma-
čini. Tega si verjetno ne bo-
do dovolili, saj bi jim po-
raz močno zmanjšal možno-
sti za prvo mesto, ki si ga
vsi z vsemi ljubitelj; roko-
meta vred še kako želimo.
Izredno so presenetili tu-
di rokometaši Minerve iz
Griž v lepubliški ligi. Gosto-
vali su v Murski Soboti in
po ogorčeni borbi premaga-
li Polet z 21: 20, s to zma-
go pa so se uvrstili na dru-
go mesto, kar je za novin-
ca več kot samo uspeh, isto-
časno pa dokaz, da njihovi
rezultati v zadnjih mesecih
niso bili zgolj slučajni. Tre-
ner Franc Ramskugler dela
z ekipo, ki ljubi rokomet,
to pa je največ za dosego
uspeha, šoštanj je v isti li-
gi izgubil z Mlinotestom, s
tem pa je drugo mesto tu-
di prepustil Minervi in zdrk-
nil na tretje, kjer skoraj ni-
ma več možnosti za končni
uspeh.
V republiški ženski ligi so
igralke šmartnega ob Paki
doma ugnale Izolo (zdaj so
pete, kar je tudi izjemno za
novinke v takšnem tekmo-
vanju!), Velenjčanke pa iz-
gubile z vodečim Alplesom
(zdaj so sedme),
T. VRABL
namizni tenis
FRENKOV MEMORIAL
Tudi letos bo TVD Partizan Gaberje v Celju pri-
pravil tradicionalni — zdaj že dvanajsti — FRENKOV
MEMORIAL v namiznem tenisu kot spomin na odlič-
nega celjskega igralca v tej športni panogi Frenka Re-
bevška. Letos bo to tekmovanje 17. in 18. aprila, pri-
jave pa organizator sprejema do 13. aprila.
Prvi dan (sobota, 17. aprila) se bodo pomerile ekipe
osnoTOih in srednjih šol ter mlajši člani (rojeni 19-H
in mlajši), v nedeljo pa veterani (rojeni 1920 in sta-
rejši), starejši člani (rojeni 1927—1940) ter ženske (ro-
jene 1940 in starejše ter rojene 1941 in mlajše).
Turnir je namenjen neaktivnim igralcem in igral-
kam, ki ne nastopajo na turnirjih dništev oziroma
zveze za namizni tenis. Zmagovalci v posameznih ka-
tegorijah bodo prejeli pokale v trajno last. žrebanje
bo pol ure pred začetkom tekmovanja.
Na IL republiškem siaj
kalnem prvenstvu v smu<
nju, ki je bilo minulo sob
to v Kranjski gori so celjs
smučarji dosegli nasledn
rezultate: moški — do 251,
Jo van Vinko 11 mesto; q
26 do 35 let Rosina Marjg
4 mesto; od 36 do 45 let Ja
rič Daniel 19 mesto; od i
do 55 let Nučič Marjan
mesto in nad 55 let Zadrau
Drago 10 mesto — ženske .
do 25 lot Žvar Branka 5 rii
sto, od 26 do 35 let Travni
Dragica 17 mesto, od 36 ^
45 let Novak Marija 3 nn
sto in nad 45 let Grabar Hi
da 12 mesto. Ekipno so j
Celjani uvrstili / veleslali
mu na 8 mestu, kar je vs(
kakor lep uspeh.
TVD Partizan Gaberje oi
ganizira v aprilu tradiciona
ni Frenkov memorial v m
miznem tenisu, ki se ga'a)
ko udeležijo samo neregistr
rani tekmovalci. Tekmovanj
bo v telovadnici Gaberje
soboto 17. aprila ob 15. ui
za moške rojene po letu 194
in v nedeljo 18. aprila o
9. ure dalje za moške roji
ne pred letom 1940 in z
ženske. Vsi ljubitelji nami
nega tenisa se lahko prijav
jo do 13. aprila pri TVD Pa
tizan Gaberje.
Zveza za športno rekreacij
še vedno vabi vse od ras:
neplavalce, da se prijavijo
plavalni tečaj, ki traja d
set dni brez sobot in nedel
Vpisnina aa ta tečaj, ki I
v bazenu posebne šole ,
330 din. To je ena zadnii
možnosti, da se naučite pl
vati še predno greste na d
pust.
Vsi rekreatorji rekreaci
v OOS so te dni dobili o
vestilo o sindikalnem tekm
vanju v kegljanju, ki bo i
10. aprilu. Moški bodo te!
movali v okviru svoje deja
nosti in to 4 x 100 lučaje
ženske pa v občinskem m
rilu 3 X 50 lučajev. Moško el
po sestavljajo 4 tekmovale
žensko pa 3 tekmovalke. Zv
za za športno rekreacijo pr
si vse OOS, ki imajo rezfi
virane steze, da sporoči^
urnike rezervacij, ker bot
tako olajšali delo pri org
nizaciji tekmovanja.
V omenjenem besedilu
tudi seznam števila zaposl
nih v vsaki (X)S in števi
ekip, ki jih lahko prijavil
za tekmovanja.
F.l
NOGOMET
v ^^ ^^
Prvo kolo spomladanskega
dela prvenstva v republiški
nogometni ligi je prineslo
celjskima predstavnikoma po-
lovičen uspeh. Kladivar je
doma na Glaziji premagal
Vozila 3:0, Šmartno pa je
izgubilo v Ajdovščini proti
Primorju 0:1. Toda kljub
temu sta _ oba trenerja zado-
voljna.
Ilija Ubavič Kladivar: »Igra-
li smo dobro in sigurno zma-
gali. Morda bo občinstvo ne-
gotovalo, ker so rva klopi se-
deli odlični Kuder, štancer,
Softič in Bojkovič. Toda tu-
di za te igralce bo dovolj
priložnosti za igro. Moštvo
nisem menjal zaradi tega,
ker so vsi igrali zelo dobro,
to pa potrjuj« tudi rezul-
tat 3:0. Kajne?«
Feri Bencik Šmartno: »Sre-
čanje proti Primorju je bilo
odlično. Kljub porazu so
fantje zadovoljili. V prvem
polčasu smo bili slabši, po-
zneje pa popolni gospodarji
na terenu. Lahko bi doseg-
li neodločen rezultat. Toda
strel Prašnikarja z glavo je
zadel samo vratnico. škoda.
Edini zadetek, ki smo ga do-
bili pa smo si ga sami sebi
zabili. Zato je štart za nas
več kot uspešen. Točke bodo
že še prišle.«
Torej zadovoljstvo v obeh
taborih. V prihodnjem ko-
lu gostujejo v šmartnem no-
gometaši Maribora. Torej bo
to derbi moštev z vrha tab-
lice in priložnost za ogled
dobre tekme! Igralci Kladi-
var j a bodo gostovali v Ma-
riboru proti Železničarju, to
je ekipi, ki je v zadnjih le-
tih vedno uspela v Celju
premagati Kladivar ja. .Zakaj
pa jim ne bi sedaj Celjani
vrnili dolg? Po zadnji igri
sodeč bi v nedeljo lahko
uspeli.
Na tekmi v Celju sta za-
detke za Kladivar dosegla
Dobrajc dva in Martič. Dob-
ro pa so še igrali Andušič,
Kurež, Reberšak in Bosina.
J. KUZM4.
PODVIG
CELJANOV
v na(lal,}evanju republiške li-
?e so Celjani doma premagali
Bežigrad iz LJubljane s 79:73.
Zmaga je bila težko izbojeva-
na. V prvem delu Igre so vec
aii manj vodili gostje. Tekma
je bila sicer večkrat izenačena.
Celjani na.s v tem delu niso
»dovoVjili. Ni bilo ustreznega
tempa, preveč je bilo izgublje-
nih žog pod obema košema,
igralci so igrali dokaj mlačno,
brez ustreznega ogn.ja Ko so
ffostje v nadaljevanju povedll
kar za 9 košev prednosti in
to ,je bilo v 26, min., so šele
Cel.janl zaigrali poletneje, pre-
šli na pressing In že v štirih
minutah rezultat Izenačili.
Zadnjih 10 minut so domačini
Imeli pobudo v s-vojih rokali
In gostje .so tu In tam uspeli
znižati rezultat vsega na 3 ko-
še, pa so domačini ponovno
pobegnili in si končno s sedmi-
mi koši prednosti zagotovili
Hnago nad neugodnim nasprot-
nikom. V tem srečanju bi za
Izredno borbeno igro posebej
pohvalili Kralja, ki je bil naj-
boljši v vrs-tah Celja. Uspešni
strelo! — Kral,i 32, .Sagadin 17,
Pipan 12, Subotič 10, Gole in
Jug po 6, Jošt 4 In štefanec
S. Tako so po tej zmagi tre-
nutno na 3. mestu v SKL in
še drži.io stik t vodilnim Fruc-
talom in Triglavom.
K JU«
PRVAKA EŠC
IN GIMNAZIJA
Področno pn-enstvo ŠŠD
«rednjih šol Zasavja. Celja In
Velenja v gimnastiki, ki se
ga je udeležilo nad 50 mladin-
cev in mladink, je prineslo
ekipno zmago mladinkam EŠC
in mladincem celjske gimnazi-.
je. Udeležba je bila skromna,
kvaliteta na zadovoljivi ravni.
Izstopali pa so posamezniki z
vrhun.skimi izvedbami. To še
posebej vel,ja za Franca .Mo-
ravca Iz RSC Velenje, ki je
pobral 5 zlatih in 1 srebrno
kolajno. Bil je najboljši v
mnogoboju in na štirih orod-
jih, pa še srebra z vTsto RŠC.
Ob bok velja postaviti Vesno
Teiranovo, gimnazijko Iz Ve-
lenja, ki je pobrala 3 zlata
odličja — v mnogoboju in na
dveh orodjih.
Tehnični rezultati: mladin-
ke — 1. Ei5C I. 177,7, 3. gimn.
Celje 174,9, 3. ESC II. 160,8 in
4. Ekonomik (Trb) 142,0.
Posameznice — 1. Teran (Ve)
38,4, 2. Strelec (PSC) 37,6, 3.
Petauer (ESC) 37,5, 4. Konda
(glmn. Ce) 36,1, 5. Koren
(jfimn. Ce) 35,8. Mladinci 1.
gimn. Celje 207,1, 2. RŠC Ve-
lenje 196,1. Posamezniki — 1.
Moravec (RŠC) 45,8, 2. Korber
(gimn. Ce) 43,6, 3. Prlstovšek
(RSC) 42,2, 4. Martin.šek
(gimn. Ce) 41,5 In 5. Jurak
(gimn. Ce) 40,8. Na vseh orod-
jih je zmagal Moravec z izje-
mo v preskoku, kjer je bil prvi
Jurak (gimn. Ce). Pri mladin-
kah ,je Teranova Iz Velenja
zmagala na gredi In v presko-
ku, Petauer jeva na parterju In
Stoparjeva (obe ESC) na dro-
vlšinski bradlji.	K. JUG
DROBNE
#	Pred dnevi je oblekel vojaško suknjo član KK
Celje .Aleksander Kitanovski, v maju pa jo bo predvi-
doma tudi trenutno najboljši celjski košarkar Tone
Sagadin. Njegova odsotnost se bo mladi ekipi vseka-
kor močno poznala In dvomiti je, če bo trener Zmago
Sagadin kmalu našel ustrezno zamenjavo za tega od-
ličnega igralca. Vprašanje pa je tudi, kako bodo Ce-
ljani zmogli borbo za prvo mesto v republiški ligi ter
uvrstitev v II. zvezno ligo, ki si Jo tako želijo in ne-
dvomno tudi (vsaj po razvrstitvi v prioriteti) zaslu-
žijo!
#	Petru Drofeniku se je javil s pismom Zdravko
Pečar, zadnja leta član AK Kladivar, metalec diska
in stalni član državne reprezentance. Zdravko Pečar
izredno uspešno študira v ZDA, zraven pa tudi treni-
ra. V pismu obljublja, da se bo pravočasno vrnil do-
mov ter tako nastopil v najFK)membnejših letošnjih tek-
movanjih, seveda tudi na BAI 76. Zdravko pa je še
večji optimist — zatrjuje celo, da bo v zadnjem tre-
nutku izpolnil olimpijsko normo (63 metrov) in tako
kot edini celjski atlet potoval v Montreal. Vsekakor bi
bilo to lepo, če bi se uresničilo, samo problem je v
tem, da mu lani doma disk ni poletel kaj dosti več
kot 55 metrov, kar pa v mednarodnih krogih ne po-
meni skoraj nič. Sicer pa Zdravko že ve, mi bomo
pa kasneje!
#	Štefan Tug, zaposlen pri Atletskem društvu Kla-
divar, sicer pa zvezni rokometni sodnik, je povedal,
da se bo zavzel za organizacijo večjega mednarodnega
rokometnega tekmovanja v Celju, kjer bi lahko tudi
pred domačim občinstvom pokazal, kaj zna, V atletiki
na B.4I 76 tega namreč ne bo mogel (iz objektivnih
razlogov). Baje je vsled tega danes odpotoval k Ivanu
Snoju, zato ga zainteresirani ne Iščite na štadionu. Vr-
nil se bo popoldne in delil informacije (pa avtograme)
o uspešnosti svoje misije! Upajmo, da bo uspešna!
#	Danes dopoldne (ob 9. uri) se bodo v prostorih
TKS Celje sestali predstavniki obeh odbojkarskih ekip
Celja, hokejisti na travi in člani kegljaških ekip Aero
in Celje ter podpisali sporazum o nadaljnjem medse-
bojnem skupnem nastopanju na našem športnem tr-
žišču. Vsi so doslej tako slabi, da so se končno odlo-
čili za integracijo. Samo ne vedo še, kakšno panogo
bodo izbrali, da bi jim bila uspešnejša bodočnost za-
gotovljena. Predlagamo streljanje na glinaste golobe
ali kaj podobnega .,.
#	Odkar je v profesionalne vode TKS Celje zaja-
dral Pavle Bukovac, vsi okoli njega izredno lepo po-
jejo. Samo zamislite si zborček, ki zategne v nebo:
Viki Dom, Tone Goršič, Bogdan Povalej, Štefan Jug,
vsi pod taktirko pevovodje Pavleta, škoda, ko so tako
poredko zraven še Tone Erjavec, Franci Gazvoda, Ka-
rel Jug... To bi šele zvenelo! Bojda bodo danes po-
novno peli — kako bodo v bodoče raz\1jali, zavijali,
nijali, previjali in sploh delali s celjskim športom!
#	Pozor! (Pa ne hud pes!) Letošnja plavalna sezo-
na se bo v Celju začela mnogo prej, kot prejšnja leta,
kajti v bazenu bo odslej dalje (danes) ogrevana voda,
katero so napeljali iz hotela Merx. Tako ne bo treba
več prirejati plavalnih tečajev v »koritu« posebne šole,
ampak kar v celjskem plavalnem bazenu. Zaradi še
ne preveč toplega vremena so čez bazen raztegnili ve-
liko šotorsko krilo, tako da je plavanje možno tudi ob
nekoliko slabšem vremenu. Poslužite se te odUčne
celjske novitete, zlasti še zdaj, ko je že zaprto celjsko
mestno drsališče. Prve plavalne ekshibicije v ogreva-
nem in prekritem celjskem bazenu bodo že danes ves
dan, vstop pa je za začetek prost. Z eventualnimi pro-
stovoljnimi prispevki bodo urediU okolico novega re-
kreacijskega središča pod Golovcem. Vabljeni!
Streljanje: Četrtič Jože Jeram
z zadnjo tekmo, ki je bila v Velenju, se je končala letošnja liga
prijateljstva. 2e pre4 zadnjim kolom je bilo znano, katera ekipa bo
pna. Pri jwsameznikih pa je imel Jože Jeram po treh kolih tolikšno
prednost, da ga je bilo praktično nemogoče ujeti. Vprašanje je le bilo,
če bo uspel zmagati tudi v 4. kolu potem, ko mu je v prvih treh ko-
lih to že uspelo. Jeram je uspel tudi v zadnjem kolu premagati vse
teiniiece, med katerimi sta bila tudi republiška prvaka v tej disciplini
Marjan Dobovičnik in Franc Kuäter. Celjski strelci so i letošnjo zma.
go postall že tretjič zapored prvaki te lige. Končni vrstni red ekip:
Celje 5823 krogov. Slovenj Gradec 5711, Velenje 5577, Ra^ne 5570.
Najboljša desetorica po zaključnem četrtem kolu: Jože Jeram 1492 kr.
Celje, Franc Kušter 1462 kr. Slovenj Gradec, Marjan Dobovičnik 1457
kr. Celje, Tone Jager 1449 kr. Celje, Marjan Matvoz 1435 kr. Slovenj
Gradec, Franjo Žučko 1431 kr. Velenje, Edo Praper 1428 kr. Ravne,
Vili Dečman 1425 kr. Celje, Evgen Korinšek 1430 kr. Ravne, Ibrahim
Sellmovič 1415 kr, Velen.ie itd. Najboljši posamezniki so prejeli prak.
tična darila, zmagovalna ekipa pa prehodni pokal. Jože Jeram je do-
bil pokal v trajno last.	TONE .lAGER
Dvigovanje uteži: naslova Velenju
in Celju
v zelo dobri organizaciji celjskega TVD Partizan je bilo v Celju
letošnje mladinsko republiško prvenstvo v dviganju uteži za mlajše in
starejše mladince. Nastopili so mladi dvipalci vseh slovenskih klubov,
med njimi tudi športniki Partizana Celje in Rudarja Velen,je.
Od trinajstih naslovov sta po dva romala v Velenje in dva ostala v
Celju. Novi mladinski prvaki Slovenije so iz naših vrst postali:
za Celje so kolajne osvojili Marjan Bemjak, sicer tudi dober ho-
kejist na ledu, v pero lahki kategoriji pri starejših mladincih z dvigom
115 kilogramov v biatlonu ter Zlatko Topličanec pri mlajših mladin-
cih v srednji kategoriji. Dvignil je 147 in pol kg. Tret,je mesto pa je
izmed celjskih tekmovalcev dosegel Marjan šoštarič v laiiki kategoriji
s 122 in pol kilogrami.
Velenjčani so Imeli najboljše moči pri starejših mladincih. Prvi
mesti sta osvojila Sandi Lončarič v lahki kategoriji 190 kg in Miran
Koželj T labko-težki kategoriji ■ 182 ia pol kilogrami. Drugo mesto
Justin Vanovšek s 197 in pol ter tretje m^to Marjan Burja s 192 in
pol kilogrami, oba v srednji kategoriji.
KUZMA
Šah: Pešec v London
Znani celjski šahlst Frauc Pešec bo v teh dneh nastopil v Londonu
na ollmpijadi železničarjev — šahistov. Igral bo na drugi plošči držav-
ne železničarske reprezentance. Pred odhodom je Pešec povedal, da
pričakuje trdo borbo za uvrstitev med tretjim in petim mestom, prvi
dve mesti pa sta rezervirani za reprezentanci SZ in Bolgarije, ki pri-
deta s samimi velemojstri.
Aci Gajšek prvi
Čeprav mora drugouvrščeni Tomaž Mikac odigrati še zaostalo par-
tijo, je novi mladinski prvak Celja Aci Gajšek iz Šentjurja. V finalu
prvenstvu je zbral osem in pol točke in vodi za točko pred Mlkoem.
Ob primeru enakega števila točk, pa je vseeno prvak Aci Gajšek, ker
je premagal Tomaža Mikca v direktnem dvoboju. Vrstni red: Gajšek
8,5, Mikec 7,5 (1), Subotič 6,5 (1), Novak 6 (2), Ro2man 5,5 Kos 4,5
(1), Lilija 4, žlajpah 3 (4), Prezelj 2,$ (1), ter ŽUčar in Kamer 1,5
točke.	j. kUZMA
celjani peti
Celjski šahisti so nastopUi na liitropoteznem republiškem prvenst*
me«it Slovenije. Letos niso ponovili uspeha z lanskega leta. Brez bol'
nega Bervarja so osvojili šele peto mesto med člani in tretje mest
pri mladincih. Za prvakom Novim mestom so zaostali samo štiri ^
čke, toda šesterka Pešec, Ojstrež, Draksler, Strciher, Cegler in Per»
nač tokrat ni imela najboljšega dne. Še daleč najboljši je bil Ojstr«
z osem in pol točkami. Pri mladincih pa je Marjan Novak osvojil '
in pol točke od 31 možnih. Odlično Marjaat
ft iS — 1-april 1976
NOVI TEDNIK — stran 19
potepanje po angliji (5)
NAZAJ JE LAŽJE
Verjetno je marsikx.>ga
zanimalo, kako sva se z
Janezom Goršičem zaba-
vala v hotelskem salonu.
Pri sosednji mizi sta mlad
fant in njegov precej sta-
rejši prijatelj, morda sta-
ri oče, vneto razpravljala
s prikupnim dekletom.
Čeprav ni lepo prisluško.
vati, sva vendarle nehote
^jela, da gre pravzaprav
PIŠE: VOJKO RIZMAL
za mešetarjenje. Mešetar-
jenje, tako dolgo, dokler
se »stari oče« ni odstra-
nil in prepustil mlajši ge.
neraciji, da govori. Prav
med tem pa je pil sosed,
nji mizi mlad Švicar pri-
kupnemu dekletu nudil
mamljivo službo tajnice v
Švici s 120Ü funti plače
in uporabo osebnega avto-
mobila. Ponudba je bila
tako vabljiva, da tudi An.
gležinja ni verjela in za-
upala v »resnost« in »ne.
dolžnost« ponudbe, nama
z Janezom pa je bilo na
moč hudo (prvič v življe-
nju), da nisva nežnejšega
spyola.
Naslednje dni sva izko.
ristila za nakup gardero-
be (ne moje) in za potd
po gledališčih in koncer-
tih. Tako sva si ogledala
»mjuzikl« — Jesus Christ
super star, ki je naredil
na naju nei^erjeten vtis.
Nisva se več čudila temu,
da ga že i>eto leto neneh-
no izvajajo. Ob izhodu iz
gledališča še vedno ni bi-
lo konca glasbenih užit-
kov. Pred vhodom nas je
namreč pričakal »orke-
ster« v eni sami osebi.
Tej osebi bi mi rekld hu-
ligan, siromak ali karko.
li, ves raztrgan, zanemar.
jen in še z zanemarjeni-
mi instrumenti je prosil,
-da kdo vrže kak dinar
oziroma funt v papirno
šatuljo pred njim. Pa še
»zasedba« tega ansambla
v eni osebi: kitara, boben
(na hrbtu), činele, oboje
je aktiviral s potegom no-
ge, pihal pa je v nekakš.
ne trombe, kadar pa nI
pihal je tudi zapel. Žal
s sabo nisem imel foto.
aparata. Vse to naju je
tako navdus'lo, da sva sd
ob 11. uri zvečer želela
še eno glasbeno doživetje.
Med sprehajanjem po So.
hu, sva slučajno naletela
na precejšnjo vrsto ljudi,
ki so nekaj čaltaJi. Ker
naju je k sreči zanimalo,
na kaj Locndončam po22no
ponoči čakajo v vrsti, sva
se jim takoj tudi pridzni-
žila, ko sva videla za kaj
gre. Bil je nekakšen jazz
klub, kjer vsak teden na-
stopajo najpopularnejše
ja2!z skupine. Tokrat je
gostoval ameriški klarine.
tist Moody Hemian s svo.
jim plesnim orkestrom.
Da sva prišla v lokal, sva
morala uporabiti vse zna-
nje našega »komolčar.
stva«. Lokal je podoben
našemu baru, le da je pre-
cej večji. Plesišča ni, kaj.
ti tu se streže le dobra
hrana, pijača, ob čemer
so seveda glasbeni užitki
še večji. Ne smem pa po-
zabiti na še boljšo oziro-
ma lepšo »postrežbo«, za.
radi katere sva doživela
tole: Po končanem kon.
certu sva še želela nekaj
naročiti, vendar natakari-
ca vljudno odgovori, da
je konec in če želiva še
kje kaj spiti (ura je bila
4 zjutraj) ve za lokal, kjer
je tudi dosti Jugoslova-
nov. Obnemela sva, kajti
neverjetno se nama je
zdelo, da ve kdo sva, ko
pa naju ni slišala gova
riti po naše, pa tudi na.
rodne noše nisva imela
na sebi. ce bi jo seveda
prepoznala? Na vprašanje,
kako ve, da sva iz Jugo-
slavije, je s smehom
In hudomušno odgovorila:
»Kdo drug pa še tako po.
željivo gleda po ženskah,
kot vi Jugoslovani.« Z Ja-
nezom nisva megla do sa-
pe. Nisva mogla verjeti,
da so naju pogledi, ki
sva jih ves čas zavestno
krotila in se zaxadi njih
opozarjala, izdaJi. Upam,
da nama boste oprostili.
je pač tako, da prili'ka
dela tatu, lep razgled pa
poželjiv pogled. Smo pač
zdravi pristni Slo-venci —
Jugoslovani. •
Ko sva naslednji dan
ostalim pripovedovala, kje
vse sva bila, so bili polni
zavisti. Vsi so si želeli
videti vsaj »mjuzikl«, ven-
dar je bil problem v tem,
da je bil pred nami zad-
nji dan v Londonu, oni
pa so bili še brez garde-
robe. Torej ostali člard
skupine Pei>el in kri, so
se tudi zadnji dan, razen
Janeza, napotili v nakup.
K sreči jim je nakup
us,pel, kako, bodo pa oce-
njevali poslušalci Sovjet-
ske zveze.
Midva z Janezom pa
sva se tudi zadaiji dan
pognala v lov za dobrimi
»mjuzikli«. Tako sva s!
ogledala sexi mjuzikl Oh,
Kalkuta, ki je prav tako
na sporedu že več kot
pet let, vendar sva bila
v začetku zelo razočara-
na, ker se v glasbenem
pogledu nikakor ni mo.
gel primerjati z »Jesus
Christ super star«, kar
sva pričakovala, vendar
naju je kmalu pritegnila
dobra igra igralcev, ki so
bili na odm v glavnem
goli, vendar gre golota
mimo tebe, bolj kot t
kakšnem baru. Tudi kom.
čen vtis »Kalkute« je en-
kraten. Pa še to! Ce bo.
ste slučajno hodili p>o
londonskih gledališč i, se
nikar ne čudite, če vas
bodo čuvaji temeljito pre.
gledali, pa tudi skrivnost
ženske torbice nima imu.
ni tete. Je pač tako, da se
vsepovsod po Londonu
precej bojijo bomb. No,
tn ker se tudi jaz ne bi
počutil preveč prijetno v
družbi skrivnostne »bom-
bice«, sem bil toliko bolj
vesel prihoda v Celje. Sa-
mo to še: na poti iz Za-
greba sva imela z Jane.
zom več sreče, kot v pr-
vem nadaljevanju.
KON5XJ
Cambridge theatre, kjer uspešno že peto leto izvajajo musical: Jesus Christ super
star.
KONEC KRONANE IDILE
Angleška princesa Margareta je pred leti osupnila svet
z odločitvijo, da se bo poročila z meščanom. V deželi, kjer
je moral kralj odstopiti zaradi svoje ljubezni do meščanke,
je bil ta korak upor zoper tradicijo. Toni, modni in umet-
niški fotograf, je dobil s poroko plemiški naslov Lord
Snowdon. Dolgo je veljal zakon za idiličnega, ['rišli so tudi
otroci, zakon je skorajda vzdržal dve desetletji in zlom. že
dve leti ba.je Margareta očita Toniju flirtanje z raznimi
ženskami, sicer pa se je tudi sama šla tolažit in si hladiti
jezo na Daljni vzliod z nekim za polovico mlajšim beat-
nikom.
Sicer pa, tako komentirajo v Angliji, sta .Margareta in
Toni samo eden od lin.O(M) parov, kolikor se jih v Angliji
vsako leto loči.
Kandidat za službo pri
šefu splošnega sektorja
odgovarja na vprašanja:
—	Pijete?
—	Ne, sem antialkoho-
lik!
—	Kadite?
—	Da, toda le če sem
pijan!
HUMOR
Prva: »Lani sva se s To-
netom ločila in od takrat
naprej pije ...«
Druga: »Presneto, ta pa
dolgo proslavlja!«
»
—	Naša soseda stra-
hotno trpi, dan na dan in
to samo zaradi svoje čvr-
ste vere...
—	Seveda, ker verja-
me, da so ji čevlji šte-
vilka 36 prav!
SLABOUMNEŽ NA DELI
Celje se na vsak način mora
uvrstiti med velemesta, tako
je verjetno razmišljal nezna-
nec, ki je v petek javil mi-
ličnikom, da je zgradba Ljub-
ljanske banke v Vodnikovi
ulici »podminirana«. Aparat
Uprave javne varnosti Celje
je bliskovito reagiral. Zaprli
so ceste, odpovedana je bila
predstava v kinu Metropol,
ekipe so preiskale stavbo itd.
Ob vsem tem se je seveda
zbrala množica radovednežev,
ki jim niso zadostovala opo-
zorila miličnikov. Vsakdo je
hotel videti, čuti, vsakdo je
hotel biti blizu. Blizu česa?
Slaboumna potegavščina je
aktivrala izreden aparat, t
vzročila skrb! Toda, današr
tehnika je že tako izpop
njena, da v prihodnje — zc
so že pripravljeni za takŠ
primere — ne bo pretež
odkriti povzročitelja. Bar»
dela naprej, zgodilo se
ničesar, enako pa tudi mil
nik« oz. kriminalisti.
NOVI TSDNIK — Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje, Laško, Slov. Konjice
Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec — Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 5, poštni predal löl; Naročnina in oglasi: Trt
V. kongresa 10 — Glavni in odgovorni urednik: Bojan Volk; tehnični urednik: Drago Medved — Redakcija: Milan BO
žič. Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milan Seničar, Brane Stamejčič, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Milenko Strs
šek. Tone Vrabl — Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga CGP »Delo«, Ljubljana — Rokopisov ne vračamo — Cena pos»
mezne številke 3 din — Celoletna naročnina 120 din, polletna 65 din, četrtletna 3S din. Za inozemstvo je cena dvojna
Tekoči račun .">0102-601-20012 ČGP »Delo« Ljubljana — Telefon: 22-369. 23-10.5. oglasi in naročnina 22-800.