Ekskurzlja naSih iolnikov na ČeSkoslovaSko Že v pedagoškem tečaju, ki ga je priredila lansko leto Pedagoška centrala, je njen predsednik g. prof. Šilih sprožil idejo, da bodo potovali naši šolniki, ki se zanimajo za delovno šolo, z avtokaTom na Češkoslovaško. Poudaril je, d!a bodo tu proučili reformne sole, ki so osnovane po načelih univerzitetnega docenta dr. Vaclava Prichode, katerega je ministvrstvo prosvete imenovalo 1. 1930. za predsednika reformne komisije češkoslovaških narodnih šol. Kdo je dr. Vaolav Pnchoda? Mož zelo širokega duševnega obzorja, kii se je po svojem očetu — ljudskovšolskem učitelju — že v rani mladosti s.eiz>nanil s pedagogiko. Rojen je v Sanech pri PodŁb,radu leta 1889. Po dovršeni &rednji šoli je študiral pedagogiko v Tachers College-u (učiteljska visoka šola) v Chicagu in na Columbia Un'iversitety v New Yorku. Njegovo glavno delo je »Racionalizace školstvi«, kjer v petih dbširnih poglavjih Tazmotriva potrebo šolslke raciionailizacije, psiholo ške osnove šolske organizactje, diferenciacije šolskega sistema, oa-ganizacije šobke prakse in kulturne reorganizacije. Večina češkoslovaških reformirih šol je osnovanih na principih te knjige. Smelo lahko trdimo, da je Pfichodov ,reformni poizkus nedvomno uspel. Ob koncu šolskega leta 1936/37 bodo izšli že drugt absolventje iz štiriletne osnov.ne šole in enotne meščanske šol«, nazvane »Komenium«. Prva štiriletka je pokazala presenetljivo lepe uspehe, tako pišejo izvestja, ki se opirajo na stvarno doseženo delo. Učenci prvega razrreda osnovne šole pa na podlagi globalne čitalne metode gladko im z razumevanjem čitajo berila, o čemer smo se tudi sami prepričali. Težnja -po spoznanju teh šol mas je vodila, ko smo v torek, dne 19. maja ob 15. uri zjutraj vstopili pred glavroim kolodvbrom v Mariboru v eleganten avtobus. Vseh udeležencev je bilo 27, mcd njiimi n&čelTiik prosvetnega oddelka g. prof. Jože Breznik, šolska nadzornika gg. Stulj in Alt. Vodja ekskurzije je bil g. prof. Šiilih, nelkaj je bilo profesorjev, večina pa učiteljev. Na meji v Št. IIju iti Špiljah smo po vidiranju p^otnih liistov hitro odbrzeli po gladki asfaltirani cesti skozi Lipniško polje, Gradec in dalje ob Muri. Ob K10. uri smo že zajtrkovali v Brucku, za hip smo se ustavilii na Semmeringu ter si ogledali razkošne hotele, lego kraja, nato pa nadaljevali pot po nižjeavstrijski ravninr skozi Dunajsko Novo mesto ter slednjič dospeli okrog 2. ure popoldne pred mestno hišo, kjer smo obedovali, nato nadaljevali vožnjo proti Dunaju. Bratislava. Točno ob petih popoldne smo nadaljevali pot iz Dunaja proti Biratislavi, kamor smo dospeli še predi nočjo. Na mostu, ki pelje" čez Dunav, sta nas čakala odposlanca Svaza slovaškega učiteljstva, ki sta nas peljala v dvorano hotela Tatra. Učiteljski pevski zbor je zapel našo in češkoslovaško himno, na kar nas je pozdravil šollski upravitelj g. Miikulaš Berka in zastopnik ČJ lige. Tu smo bili gostje Svaza slo\aškega učiteljstva in ČJ lige. Bratski češkoslovaški narod nam je izkazal visepovsod veliko gostoljubnosti, kakršna je lastna samo Slovanom, osobito Čehoslovakom. Odkrito moramo priznati, da se nismo nadejali tako ljubkih in prisrčnih sprejemov. Kdor še ni užival češkoslovaške go&toljubnosti, ta sploh ne more doumeti, kako tamfca} pojmujejo bratsko slovansko vzajemnost. Ogromna Masarykova šola je bila vsa v zastavah. Z vrha stavtoe sta plapolali naša in češkoslovaška trobojnica. Nam na čaist je priredila deca v svojih narodnih nošah slavnostno akademijo. Bežen pregled solskega poslopja in inventarja ti iizpričuje, da so niaiši severni bratje v tem oziru na višku. Vzdolž hodnikov so velike garderabe, t. j. z rarežo zagrajeni prostori, kjer se deca pred poukom sezuje ter prihaja v oopatah v razrede. Sončna stena razreda je eno samo vel'ilko okno, dolgo po pet do osem metrov. V drugi steni so vzidane številne omare, ostali dve steni pa sta obloženi s tablami, ki se odpirajo kot knjige, in z raznimi diagrami. V vsakem razredu je na lepenki natisnjena po notah češkoslovaška himna. Klopi ali mizice se prillegajo individualnoisti otrok. V I. in II. razredu je improvizirana »prodajalna«. V vrečicah so naslikane razne življenjske potrebščine ter so obešene na posebnilh stojalih. Vsak učenec ima iiz lepemke napravljene češke krone in halife. Učenci kupujejo in prodajajo najraznovrstnejše potrebščine. Tako se nauče znanja z velildtn veseljem, ne da bi vedeli, da so v globokem učenju računstva. Pouk je vseskozi moderen, sintetičen in piribliižuje deci človeško in priirodno življenje na tleh domačije v njegovi prirodhi povezanosti', prikazujoč domače probleme kot živo sliko življenja. Učitelj upošteva pri s-vojcm delu, kjer stoji otrok v ospredju (ne pa snov!), vsa najvažnejša pedagoška načela, predvsem pa spantano produktivno aktivnosl ot.rdk. Kvalitetni šolski uspehi so na višku, ki ga ne dosezajo z muko, marveč igraje in z največjim veseljem. Ta šola nj »tovarna učenja«, marveč idealno otroško vzgajaHišče, za kar so podani šoli vsi pogoji. Posebej je omeniti, da Vlada tu popolna duhovna svdboda učitelja, k| se isproščeTi vseh nekdanjih okostenelih /HeAartovih formulacij, v obstoječem družabnem red'u izživlja z deco vred v »priTodni isjituaciji, ki ji sledi prirodna reakcija«. Enake vtise smo odnesli tudi iz Štefanikove dekliSke o&novne i-n meSčanske šole, kjer se učenke uče tudi kuharske umetnosti, o kateri so nas ob zaključku preglcda šole tudi prepričale. Ogled bratislavskega muzeja je nudil mnogo zanimivosti. Popoldne smo si ogledali ogromno obrtno šolo, ki posvoji impozantnosti, vseskozi moderni urejenosti in do podrobnosti izvedeni dovršenosti na>reja mogočen vtls. Tu poučuje 112 učiteljev v slovaškem, nemškem in .madjarskem jeziku 2338 vajencev 33 najraznovrstnejših obrti Ta šola je popolnoma nova in menda prav niC ne zaostaja za dimajsko šodo v V. okraju. Kakih 20 minut vožnje od Bratislave, ob izilivu Morave v Dunav, leži prijazna vasica Devin z raizvalino gradu, kjer je bila nekdaj rezidenca mogočnega Svetopolka. Tu je slovaška mladina dne 26. aprila t. 1. vzidala spominsko ploščo Janu Šturi, preporoditdju slovaškega naroda. Zvečer smo imeli v hotelu Carlton slavnostni banket, katerega se je med odličnTmi osebnostmi slovašike javnosti udeležil tudi naš konzul g. Kičevič s svojo go. soprogo. Izrečene so bile številne zdravice, za katere se je zahvalil načelnik g. prof. Breznik. V složnem tovarištvu smo na dan Vnebohoda krenili dalje proti Zlinu. Spotoma smo se ustavili v Hodoninu, rojstnem mestu Tomaža MasaTyka, ter si ogledali njegovo rojstno hišo, ki stoji na Aleksan.dlrovi cesti št. 8. Na pročelju hiše je njegova reliefna slika z napisom »Pravda Vitezi« (Resnica zmaguje). Ozko odmerjen proistor tega članka mi ne dopušča, da bi popisall vse številne Vtiise in doživljaje, ki sem jih odnesel iz bratske Češkoslovaške. V Zlinu. ZHn! Mafoameriško mesto. 163 velikih objektov — malone ko naš nebotičnik — prcdstavlja ogromne Bat'ove tvornice. Nekaj smo si ji'h bežno ogledali. Nas so predvisem zanimale sole in internati, ki so baje najmodernejši v vse} državi. Vzigoja čevljarskifa. vajencev je internatska vn skoraj špartanska. Vsak prihranek mora vajenec viložiiti v podjetje, neposlušnost se kaznuje zelo strogo. Brao. V Brnu smo hospitirali na Tyrševi šoli. Nam na čast so učenci improviOTrali delovno enoto »Jugoslavijo«. Ob tej priliki so pripovedovali o svojih dbživljajih itn vtisih za časa letovanja na Jadranu ter jo zaključvH z našo himno. Omeimbe vredno je dejstvo, da učenci na tej šoli nazivajo svoje učitelje kar po — imenu (pan Mlejnek!). Slovesnosti se je udeležil tudi naš konzul, ki je v našem in češkem jeziku govoril o češkoalovaškii-jugosfcvanski vzajemnosti. Enako je govoril tudi ravnatelj šole g. Mlejnek 'm g. prof. Breznik. V Brnu smo bili gostje CJ lige in KJ sester. Tu nas je sprejela nad vtse ljubeznirvo ga. Balatikova iz Ljubljane, za kar smo ji dolžni, kakor vsem O9talim člaTiicam in Svazu moravskega iičiteljstva najtoplejšo zahvalo. Ogledali smo si vse zanimvosti me-sta, Spilberg in zloglasne kasemate, nekdanje ječe jm mučiliiice ter vojaški muzej iz polipretekle dobe. Zvečer smo biili igostje Svaza moravskega učiteljstva, ki nam je priredil slavnostni banket na Stadiami z zelo pestrim sporedom. Drugi dkn smo piisostovalni kongresu ireformnih šol. V dvorani anatomskega tastituta medicin'ske falkultete je gromko pozdravljen otvoril zasedanje g. dr. Prichoda ter naim izrekel prisrčno dobrodošlico. Besedo je povzel tov. Grac dz Zlina ter podal referat »Vpliv problemov osnovan na tehniiki dela ter duševna rast učenca«. Tov. VI. Konvička je predaval o celovitem (strnjenem) in življenjskem pouku. Zivakna debata je pokazala, da stoje češki in slovaški učitelji refoormatorji na izredno visoki stopmji pedagoške znanosti. Spričo kratko odmerjenega časa se je v imenru nas vseh prav iskreno zahvali'1 g. prof. Silih, na kar smo krenili nenajavljeni v razrede Masarykove osnovne šole, ki ni reformna, pa jo posečajo otroci najbogatejsih staršev iz Bma. Predvsem me je zanimala metoda: obieajna kateheza, tu in tam poudarjen delovni princip mestoma brez sinteze, torej tako kot pri nas, le da prihaja bolj načelo in dinamičnast do izraza. V Rostoharjevem psihološkem institutu. Na dan Tesfove prosilave smo bild v psihološkem institutu fiilozofske fakultete na Sirotči. Institut obstaja iz več dtelovnih sob, kjer so nameščeni številni aparati. Vsa dognanja prof. Rostoharja temelje na eksperimentalnem delu. G. prof. Rostohar nam je pokazal in obrazložill aparat, ki nazorno kaže, koliko časa traja otroška pozornost, katero mora učitelj temeljito izrabiti pri učenju. Aparat za vidno področje predstavlja velik kovinski obroč, razdeljen na meridiane, in ptfedočuje, kako daleč sega pogled v levo in dbsno, če je oko v pravilni legi. Pokazal nam je številne risbe, ki jih je napravila deca, s čimer je dokazal, kako pogrešne predstave ima pri gledanju in Tjistvarjanju raznih likov. Nek otrok, sicer ptfavilno duševno razvit, je 27 krat motril risfoo in je ni točno marisal po spominu. Predstavna funkciija otroka se počasi razvija leto za letom, kar mora upoštevati vsak sodobni učitelj. Zaključil je, da se vsaka predstava razvija, da »živi« med popolnostjo in razpadom. Slednjič je prišel do globalne metode, o kateri se ni izrazil pneveč povoljno ter stoji v popolnii bojni črti z dr. Pfichodo. (Dalje prihodnjič.) . Rudolf Bratok